LOGAŠKE NOVICE GLASILO KOMBINATA LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC Uro|a urednlikl odbor: dipl. Ini. Samo Oblak, Hamlgij Jerman, oac. Tatjana Stirn, Slavka 90 Yl 1 Q7Q I nnatdf Loitrek. Olga Mihove, Ini. Miro Gantar. Oblikovalec: Janez Maček. Odgovorni urednik: C t 1 C\J. /VI. I3/0 LUlJdlLU Albin Cuk. Tuk. Ucne delavnice, ljubljena. Bežigrad 8. Ol. * VTISI IN SPOMINI OB JUBILEJNEM PRAZNOVANJU IN TOVARIŠKEM SREČANJU KOLEKTIVA Mesec september je minil v obujanju različnih spominskih obdobij. V Logatcu smo svečano proslavili 30-letnlco odhoda Logačanov v partizane, gasilci Dol. Logatca 95-oblet-nico gasilskega društva, v naši delovni organizaciji pa smo slavili 20-letnico podjetja. (Nadaljev. sestavka berite na 2. str.) DEVETMESEČNI PLAN PROIZVODNJE T. Š. V tretjem trimesečju je bil glede fizičnega obsega proizvodnje po delovnih enotah v primerjavi s planom In s primerjavo podatkov z enakim obdobjem preteklih let dosežen naslednji rezultat: Delovna Dos INDEKSI enota 30. 9. 73 Dos. 30. 9. 72 Dos. 30. 9. 73 Dos. 30. 9. 71 Plan do 30. 9. 73 Doo. 30. 9. 73 2aga 121,4 125,7 127.2 Plastika 119,0 79,5 74,0 Drobno pohištvo 113,5 107,7 96.6 Stavbno pohištvo 123,7 109,8 106,0 1 li u.sica — — 93,5 SKUPAJ 120,0 111 ,r. 100,8 Ta podatek kaže, da jo v kiimula-1 ivi do 30. 9. 1973 za celotno podjetje plan dosežen 100,8%. Delovni enoti žaga in stavbno pohištvo sta plan presegli, medtem ko pri ostalih delovnih enotah ni bistvenih odstopanj, razen pri delovni enoti plasti ka, ki je dosegla le 74 % plana in to zaradi ukinitve proizvodnje pla-stificiranih rolet. Proizvodnja plastičnih rolet pa je stekla šele julija. Predvidevamo, da bo ta padec proizvodnjo izboljšan do konca leta ter bo delovni enoti plastika uspelo 100% iz|)olniti svoj letni plan. Iz te analize je razvidno, da je naša |>roizvodnja v stalni rasti, saj je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1971 večja za 20%, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa za 11,6 % višja. Lahko pričakujemo, da bo tudi letošnji plan fizičnega obsega |>roiz-vodnje ob normalnih pogojih dosežen, ali pa celo presežen. ODLOČITEV NAJ BO ZAVESTNA Komisija za ustanovitev TOZD je končala svoje delo. Za javno raz-|)ravo je pripravila osnutek samoupravnega sporazuma s predlogom razdelitve premoženja in bistvenimi točkami ustavnih dopolnil, ki terjajo ustanovitev TOZD. V začetku oktobra so bili po delovnih skupinah izvedeni sestanki, kjer so bila izhodišča za oblikovanje TOZD tudi podrobneje obravnavana. Hkrati je bil obravnavan tudi osnutek ustave SFRJ, zlasti so se delavci zanimali za tiste bistvene spremembe, ki bodo omogočale, da bo delovni človek sam odločil O vseh stvareh in na vseh ravneh. Ustvarjanje takšnih pogojev zasledujemo v celotni družbenopolitični dejavnosti že od sprejema ustave leta 1963. Bistvo družbenoekonomskih sprememb je v tem, da se delavcem omogoči neposredno odločanje o pogojih, sredstvih in sadovih dela. To je neposredna naloga delavcev In njihova NEODTUJLJIVA PRAVICA. TOZD — osnovna celica delovne organizacije V osnutku, ki ga je dala v obravnavo komisija za ustanovitev TOZD v organizaciji združenega dela KLI Logatec, se torej predvideva ustanovitev naslednjih TOZD: TOZD žaga Logatec, TOZD stavbno pohištvo z obračunsko enoto Hrušica In montaža na stavbah ter obrat plastike, TOZD drobno pohištvo. Poleg TOZD pa bo storitve, pomembne za celotno delovno organizacijo, opravljala delovna skupnost skupnih služb. [Jelovna skupnost skupnih služb bi vključevala naslednje strokovne službe: a| pomožne dejavnosti: mehanična delavnica, elektro delavnica, brusilnica, galvanizacija, avtopark, kompresorska postaja, režijska skupina, sušilnice, družbena prehrana; (Nadaljevanje na 2. str.) b) strokovne sektorje: komercialni sektor, tehnični sektor, splošno organizacijski sektor, razvojni sektor, finančno računovodski sektor ter posebna oddelka: tehnična kontrola in plansko analitski oddelek. Vse strokovne službe in TOZD pa predstavljajo delovno organizacijo. Za navedeno ustanovitev so se po dosedanjih razpravah izrekle službe in družbeno-politične organizacije podjetja. O odločitvi pa se je izrekel kolektiv na zborih delovnih skupnosti. Razen združevanja v delovno organizacijo in skupnosti TOZD ustava omogoča tudi združevanje v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela ter v poslovne skupnosti. Možnost za združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela pa predstavlja možnost združevanja s Slovenijalesom, Lesnino ali drugim podobnim podjetjem, kjer bi s tehnoloških vidikov lahko dosegli boljše proizvodne in ekonomske rezultate. Osnove za našo odločitev Delovni človek, ki dela in s tem ustvarja določene dobrine v združenem delu, predstavlja temelj socialistične družbe. Ker je tako delavec temeljni nosilec samoupravnih pravic v združenem delu, je razumljivo, da je njegova pravica in dolžnost, da na osnovi pogojev za ustanovitev izreče končno besedo. Pogoji za ustanovitev TOZD, določena skupina delavcev v združenem delu, delo skupine delavcev z družbenimi sredstvi, da tak del delovne organizacije pomeni delovno celoto, da se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji, da se z organiziranjem TOZD ne kršijo pravice delovnih ljudi v drugih delih delovne organizacije, da se ne kršijo interesi in pravice delovne organizacije kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z družbenimi sredstvi, da se z organiziranjem TOZD enostransko ne spreminjajo medsebojne obveznosti med deli delovne organizacije ali v delovni organizaciji kot celoti. če torej razmislimo o kriterijih, ne rečemo, da ne bi bil možen drug način formiranja, vendar so odločitve v dosedanjem delu pogojene tudi z namenom, da se poveča dohodek, pospešuje in razvija skupno delo in poslovanje ter dvigne produktivnost dela. VTISI IN SPOMINI OB JUBILEJNEM PRAZNOVANJU... Simbolično smo se spomnili dogodkov iz naše bližnje in daljne preteklosti, jih ponovno osvetlili ter ponazorili naša skupna hotenja in prizadevanja za lepši jutrišnji dan. PARTIZANSKO SREČANJE NEKDANJIH BORCEV pri Tumletu v 2ibr-šah, v soboto, 8. 9. 1973 dopoldne, je spominjalo na množičen odhod Logatčanov v partizane po italijanski kapitulaciji. Srečanje je minilo v prijetnem razpoloženju udeležencev. S SVEČANO SEJO delavskega sveta podjetja, na katero so bili vabljeni vsi jubilanti dvajsetletniki, se je pričel program praznovanj v podjetju. Jubilantom sta spregovorila predsednik delavskega sveta pod- Naši najmlajši so nam zaplesali zbudili tudi zadnji zaspanci in si ogledali zaključek akcij ter parado vreh sodelujočih enot. Hkrati smo imeli možnost opazovati povorko različnih motornih vozil industrijske in kmetijske mehanizacije. Zbor vseh pa ja bil na Poštnem vrtu, I.jer jo bila skupna proslava, na kateri je spregovoril član CK ZKS. V kulturnem delu proslave sla poleg osnovne šole in pihalnega orkestra, sodelovala tudi pevska zbora iz Gor. in Dol. Logatca. Svečana proslava je bila končana ob srbskem pasu-Iju. In kdor ni utegnil že dopoldne ne prociavc, se je popoldne v org. dolnjelorj likih gasilcev šo vedno Uiiiko voloIo zavrtol. Velika večina Logačanov jo tako ob prazničnih dneh lahko obudila spomine in se razšla z željo, da se še kdtij sreča in sporoči svoje ne-kdanje doživljaje mlajši generaciji, ki bo zavzemala nova mesta v naši : amoupravni družbi. Podpredsednik občinske skupščine Dušan Tollazzi izroča odlikovanja našim delavcem jetja inž. Miro Gantar in glavni direktor podjetja dipl. inž. Dušan Dob-nik. Seje so se udeležili prav vsi jubilanti. Popoldne je bila SVEČANA PROSLAVA na parkirnem prostoru podjetja. Udeležencem proslave jo spregovoril tudi generalni direktor Slovenija-lesa Anton Petkovšek. V svojem govoru je pohvalil kolektiv, njegovo prizadevnost in pripravljenost za delo, ki nedvomno ustvarja kvaliteto podjetja KLI. Prav s kvaliteto izdelkov je KLI na ameriškem tržišču spoštovan dobavitelj kolonialnega pohištva. Delavčeve roke pa bo v bodoče morala nadomestiti sodobnejša tehnologija, kar jo naloga strokovnega kadra. K svečanem razpoloženju jo pripomogel tudi bogat kulturni program, v katerem so sodelovali Logaški oktet, Pihalni orkester, Kmečka godba, osnovna šola z recitatorjem in folkloro. Izvajalce za njihovo prizadevanje lahko le pohvalimo. Po končani proslavi so si udeleženci ogledali podjetje. Sledilo je to-variško srečanje delavcev in upokojencev našega kolektiva pred Narodnim domom, kjer so naši gasilci ponovno dokazali, da no obvladajo lo gasilske tehnike, temveč so ludi dobri organizatorji. V času, ko jo potekalo srečanje, je bila v mali dvorani otvoritev razstavo likovnih ustvarjalcev: Franca Mačka, Edvina Puntarja in loj/ota Perka. O likovnem ustvarjanju av torjev je spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Sede j. Koračnice pihalnega orkestra so v nedeljo, 9. 9. 1973, razgibale vse Logačane. Ko so enoto civilne zaščite in teritorialno obrambo prikazale napad na Logatec, pa so so MISLI NAŠIH JUBILANTOV IN ODLIKOVANCEV OB 20-LETNICI PODJETJA Časi se spreminjajo — in ljudje z njimi. Ta modrost je že stara, dvajset let pa tudi prinese toliko sprememb, da ji lahko verjamemo. Spremembe so, bolj ali manj opazne, odraz naših prizadevanj in težnje po napredku. Človek pač ni nikadr zadovoljen s tem, kar ima, vedno hoče več in boljšega. Sad takih prizadevanj je tudi razvoj našega podjetja. Iz majhnih žagarskih obratov z nekaj deset delavci je prizadevnost kolektiva zgradila najprej galanterijo, nato mizarski obrat in pred nekaj leti še nov žagarski obrat. Kolikšni napori so bili potrebni, koli ko odrekanja in neposredne zavzetosti za lepši jutrišnji dani Vse to je rodilo uspehe. Danes lahko s ponosom pokažemo naše obrate mnogim obiskovalcem in ni se nam treba skromno stiskati nekje v kotu in sramežljivo jecljati! Jasno lahko rečemo: to je rezultat prizadevanj in dela članov kolektiva, to je delo njihovih rok in plod njihovih zamisli. V priložnostnem govoru na prireditvi ob 20 letnici podjetja je prvi direktor KLI Anton Petkovšek poudaril, da je ves razvoj zasluga delavcev kolektiva. Dejal je, da naredijo delavci v neposredni proizvodnji po pet in več tisoč elementov na dan, s čimer se ne morejo pohvaliti drugje v lesnopredelovalni industriji ne pri nas ne v svetu. Veliko je skromnih delavk in delavcev, ki dan za dnem dosegajo rekordno število izdelkov, in to dobrih izdelkov. Naše nagrajence smo vprašali, kaj jih vodi pri delu, jubilante pa, kakšno razliko občutijo med dolom pred dvajsetimi loti in danes, kako so so .spremenili časi-. Takole so povedali. VINKO TRĆEK Ros je bilo včasih težje, vsestransko. Ampak dobiček smo dalili vsa ke tri mesece, če smo ga ustvarili, seveda. ŠTEFKA 2IGON Spomini, ja. Ja, bili so veseli trenutki, žalostne pa človek kar hitro pozabi. Vse je minilo tako hitro. Najbolj pomembni veseli trenutki so bili takrat, ko so nas obdarili za desetletno delo pri podjetju. Rada pa bi se zahvalila tudi vsem, ki so organizirali letošnje tovariško srečanje ob praznovanju 20-letnice KLI. CIRILA TREVEN Težji časi so bili, kot so danes. Na delo smo se vozili s kolesi — iz Rovt in Hotodršice, pa iz drugih smeri. Pozimi je bilo treba pa pešačiti. Zdaj vozijo avtobusi, toplo malico dobimo. Zelo sem bila vesela ob slavju 20-letnice KLI, posebej še izleta na Madžarsko. Tako, v tako družbo in v take kraje, bi rada še kdaj prišla. ZDRAVKO KEK Dela je vse več in več, v 17 letih se je večkrat pomnožilo. Pri delu me vodita dolžnost in skrb, da je delo v redu opravljeno. Biti moram natančen in pozoren, sicer bi se kar mimogrede uštel. S sodelavci se dobro razumemo, saj poznajo — in zato tudi cenijo — odgovornost dela. IVANKA BOGATAJ Možnosti zaposlovanja so bile včasih mnogo manjše kot so danda našnji. Prosili smo za delo In čakali več mesecev, pa tudi leto je poteklo, proden so te vzeli v službo. Pomembna značilnost je bilo spoštovanje mlajših dO Starejših delavcev in ljudi. Čeprav so bili delovni pogoji težji, je bil kolektiv povezan med seboj. »Skupaj smo držali.« Družabnost je bila vsakdanji gost. Med prijetnimi spomini iz tistih prvih let bi omenila izlet, ki ga je organiziral DS v škocjanske jame. ANTON MAČEK Dva pogoja, se mi zdi, morata bili izpolnjena, če naj nekdo uspešno dela: biti mora vesten in delati mora z vesoljem. Zelo pomembno je, kako se razumeš s sodelavci. 2clim, da bi se podjetje razvijalo vsestransko, da so bodo tudi ljudje laže sporazumevali med seboj. V mizarski je še zelo občutna prostorska stiska; potrebni so novi prostori; za kvalitetnejše in hitrejšo delo lakirne pa tudi sušilne komore. ali MALĆI HODNIK Kaj da me vodi pri delu? Imam vest do dela, kar mi pomeni: izpolnjevanje rokov, natančnost, preglednost. Z delom, z delovnim mestom sem zadovoljna Delo, delovno področje in jaz sama smo skupaj rasli. Upam, da bom lahko še naprej tako delala. ŠTEFAN TRPIN Menda je bil moj najsrečnejši trenutek v življenju takrat, ko sem dobil prvo plačo. Tudi denarne pomoči pri gradnji hiše sem se razveselil — brez tega bi šlo še težje. Sicer pa je zdrav človek vesel, Če lahko dela. ANTON KAVČIČ Človek kar dela — zato, da bo delo dobro Opravil. Delam že devetnajst let, Čutim, da sem sodeloval pri rasti te tovarne, pri njeni izgradnji. Ni pa še vse dograjeno. Še marsikaj bo treba izboljšati, seveda ob podpori vodilnih delavcev in odločujočih organov. Treba bo zbrati mnogo predlogov za razne izboljšave; tudi nas,i delavnica jih bo dala. Ampak — poleni i i 11 bo treba uresničiti. To bo najtežje delo, ki pa bo edino vodilo h končnemu cilju, napredku. JAKOB LIKAR Delal sme že od malega — na kmetiji. Delo preide v kri. Zadovoljstvo ti daje delo takrat, ko vidiš, da je uspešno, da je dobro opravljeno. Delo je smisel življenja. Človeku se zdi, da bi zamudil čas, če bi med delom posedal in klepetal. Danes je pač tak tempo življenja; ne moreš biti ravnodušen do vsega POVEČANE MOŽNOSTI IZVOZA? ZATIKLJAJI PRI NAŠIH IZVOZNIH TEŽNJAH Prodaja drobnega pohištva, zlasti kolonialnih stolov, je za naše podjetje dokaj ugodna. Kvaliteta naših izdelkov in konkurenčnost v dosedanji tržni situaciji nam je omogočala, da smo skozi vsa leta ostali pretežni izvozniki. V zadnjem času pa kljub povečanem povpraševanju stojimo pred pomembnimi odločitvami, kako v bodoče programirati in usmeriti proizvodnjo. Da bi vsaj nekoliko osvetlili situacijo na področju sedanjih dogajanj, smo zbrali nekoliko podatkov o splošnih težavah in uspehih v lesni industriji In poizkušali prikazati možnosti za nadaljnje uspešno trgovanje z našimi dosedanjimi kupci. VPRAŠANJE INTEGRACIJE V zadnjem času se v vse večji meri pogovarjamo o razvojnih smernicah podjetja. Pri tem se pred nami razgrinjajo možnosti nadaljnjega samostojnega razvijanja podjetja, poslovno tehničnega sodelovanja in v zadnjem času možnost integracije s Slovenijalesom ali z drugimi proizvajalci pohištva. To povezovanje gospodarskih organizacij v celoto je zlasti z vidika nadaljnjega naraščanja izvoza potrebno, če stoji na načelih racionalnosti, specializacije na osnovi delitve dela in zakonitostih blagovnega gospodarstva. To pa pomeni, da posamezna delovna organizacija združenega dela ne more samostojno nositi rizika poslovanja, saj v takem primeru integracija ni več pomembna. V integriranem podjetju se kot nujnost pojavljajo vprašanja centralnega planiranja. V blagovni proizvodnji pomeni to zlasti sposobnost centralnega planskega organa, da bo s svojimi analizami in delovanjem skupnih služb omogočil in zagotovil nemoteno poslovanje organizacij združenega dela. Če so organizacije združenega dela prisiljene, da same iščejo vse tiste informacije in urejajo vprašanja za nemoteno poslovanje, tedaj je uspešnost integracije okrnjena. Uspešna specializacija pa je odvisna od trga. V primeru, da trg izdelkov ne sprejema, mora tudi organizacija v sestavi združenega podjetja preusmeriti proizvodnjo. Preusmerili velikoserijsko proizvodnjo v nov program pa ni lahka in enostavna naloga, zlasti če je navzven vezana na tržno gospodarstvo. Čeprav obstajajo realne možnosti za večjo dinamiko izvoza lesne industrije, pa po podatkih v reviji Slovenija paralele izvoz slovenske lesne industrije izgublja vlogo pri formiranju svetovnega pohištva. IZVOZ LESNE INDUSTRIJE Hitro naraščanje izvoza v drugih državah lahko primerjamo po absolutnih vrednostih. V letu 1900 so bile ZDA s 36,9 milijona dolarjev izvoženega pohištva na prvem mestu. Leta 1971 ima to mesto Zahodna Nemčija, vendar s 336,6 milijona dolarjev. Medtem ko je bila Jugoslavija v letu 1960 s 13,4 milijona dolarjev na 10. mestu, pa je v letu 1971 prišla na 24. mesto. Primerjava je možna tudi na osnovi vrednosti izvoza na prebivalca. Danska je imela vse do leta 1969 največji izvoz na prebivalca, leta 1971 pa je prišla na drugo mesto s 15,221 dolarja. Na prvem mestu je bila leta 1971 Belgija z Luxem-burgom z 18,522 dolarja na prebivalca. NAŠE MOŽNOSTI IZVOZA Trenutno povpraševanje po našem pohištvu presega naše možnosti glede kapacitete strojne obdelave, poleg tega pa prihaja na logaškem področju tudi do pomanjkanja delovne sile. Veliko povpraševanje po lesu na svetovnem trgu je povzročilo, da so cene hitro narasle. Neposredna posledica takega stanja je, da so se gozdno gospodarska podjetja ter žage orientirale v izvoz, kjer dosegajo neprimerno višje cene kot doma. Te posledice so občutne tudi v našem podjetju, saj smo pri- siljeni plačevati les po mnogo višjih cenah. Ker pa nam na zunanjem trgu hkrati z našimi podražitvami no priznajo povečanja cen, se finančna uspešnost izvoza kaj lahko in hitro zmanjša. Vsako zvečanje cen na zunanjem trgu pa lahko izsili prodor tujih konkurentov na trgu, kar lahko zopet vpliva na rezultate našega poslovanja, zlasti pa na uspešnost trgovanja. Po polletnih rezultatih našega izvoza lahko ugotavljamo, da smo planirali realno. Primerjavo z največjimi izvozniki slovenske lesne industrije kaže naslednja razpredelnica: Podjetje Letni načrt 1973 Ves izvoz I. Vi. 1973 ■Javor« Pivka 4,600.000 3,680.987 ■ Novoles« Straža 6,200.000 2,972.055 • MEBLO« Nova Gorica 5,776.000 2,485.916 ■ KLI« Logatec 4,475.500 2,348.362 Po polletnih rezultatih izvoza smo v slovenski lesni industriji na četrtem mestu. V celotnem izvozu slovenske lesne industrije smo udeleženi s 6,27 %, kar nam mora biti samo orientacijski podatek pri nadaljnjem planiranju in programiranju izvoza. Da kljub našim dosedanjim uspehom položaj na trgu le ni preprost, kažejo že naša dosedanja prizadevanja ustreči našim kupcem in uskladiti njihove in naše težnje. Zato pa moramo izpolniti tudi njihove želje in izdelati čim večje Število stolov. Poleg zbranih podatkov smo za mnenje o našem izvozu povprašali še komercialnega direktorja tov. Jožeta Milavca. Njegov odgovor posredujemo bralcem v celoti: ■V septembru so nepredvideno obiskali naše podjetje skoraj vsi naši ameriški kupci kolonialnega pohištva. Med njimi so bili: g. Malus in g. Bernik iz Wooda, g. Gruntnar in g. German od firme SK, Amesbu-ry in Lock iz Bostona, g. Berlič od firme I. F. C. iz New Yorka, g. Kaleb od firme Carlson ter Friedman od firme Dinette. Običajno se ti obiski zvrstijo dvakrat letno, in sicer v pomladanskem in jesenskem času. Med obiski se običajno dogovarjamo s kupci o problematiki cen in ostalih težavah, ki so se v tem obdobju pojavile. Letos pa so tržne razmere časovno pospešile obisk kupcev. Velik vpliv lahko pripišemo monetarni krizi, predvsem devalvaciji ameriškega dolarja. Na veliko konjunkturo po surovini, po žaganem lesu listavcev In iglavcev je vplival predvsem zunanji trg, ki je postavil vso lesno industrijo v nemogoč položaj. Cene žaganemu lesu so narasle v razdobju 6 mesecev za kakih 40 %. Ta pojav na trgu pa je povzročil vrsto problemov. Na prvem mestu naj omenimo pomanjkanje žaganega lesa, ki ga podjetje poleg domače proizvodnje nabavlja tudi v sosednjih republikah. Drug problem pa so visoke nabavne cene žaganega lesa, ki močno presegajo naše planske cene. Bili smo postavljeni pred odločitev, ali vztrajati na povišanju cene in iztržiti pri kupcih povišanje stroškov osnovnemu materialu, ali pa naprej proizvajati s plansko izgubo. Ker pa cene naših izdelkov skoraj dosegajo ceno njihove domače proizvodnje in hkrati presegajo cene japonskih proizvajalcev, smo se odločili za srednjo pot. Kupcem smo predlagali le delno povečanje cen in to na račun devalvacije ameriškega dolarja, nekaj pa so nam priznali tudi za dvig cene surovini. Će bi vztrajali pri naših opravičenih predlogih, bi si težko pridobljeni ameriški trg lahko čez noč zapravili. če bo trg z lesom še naprej tako problematičen in bo naša družba še dopuščala izvoz hlodovine in stimulirala izvoz žaganega lesa, potem se moremo resno vprašati, ali bomo sposobni obdržati težko pridobljeni ameriški trg. V ilustracijo naj navedemo, da predstavlja prodaja našega blaga na ameriškem trgu 80 % skupnega izvoza. Upamo, da bo naša družba s svojimi ukrepi prispevala svoj delež k stabilizaciji trga in stimulirala izvoz blaga. Težka je bila naša in tudi kupčeva odločitev, da bi se skoraj po 15 letih skupnih naporov kar čez noč razšli, kar je praktično skoraj nemogoče. Vendar pa se v nedogled taki pritiski na povečanje cene ne bodo mogli uporabljati, kajti pojavlja se nova konkurenca, ki bo s svojimi cenami osvojila ameriški trg. KAM NAJ USMERIMO NAŠ RAZVOJ PROIZVODNIH SIL Proizvodne zmogljivosti v svetu rastejo z vrtoglavo silo. Potreba po surovinah organskega in anorganskega izvora hitro narašča. Znane zaloge nekaterih mineralov bodo predvidoma zadoščale le še za 3 desetletja. Znanost išče nove poti. Pereč je tudi problem v energetiki. Poraba energije raste štirikrat hitreje, kot se razvijajo proizvodne sile. Poraba lesa v svetovnem merilu narašča letno za 8 %. Izvori lesa so omejeni. Lesne zaloge na panju v zmernem pasu se izkoriščajo v skladu z letnim prirastkom. Ne samo hlodovini, tudi žaganem lesu hitro raste cena. KLI Logatec je tipična delovna organizacija, ki bazira svojo dejavnost na predelavi masivnega lesa. Stanje na tržišču z lesom nas ne sme prestrašiti. Trenutna izvozna politika države se bo morala spremeniti. Lesne surovine, potrebne za našo dejavnost, še ne bo zmanjkalo. OBRAT ŽAGA Žagarski obrat je bil konstruiran pred 3 leti. Tehnološka zasnova tipizirane žage je dobra za naše finalne potrebe, vendar investicijsko ni dovršena, saj manjka tehnološka skupina tračnih žag cepilk v sklopu tračnih žag hlodark. Uvedba manjkajoče cepi I ko bi povečala proizvodnjo za 17%. z uvedbo kompletne mehanizacije bi morali postaviti pa ralelno še en polnojermenik, medtem ko bi tračna žaga hlodarka služila za razžaganjo debele hlodovine. Parcialna izgradnja lupilne mehanizacije za žagarsko hlodovino narekuje dopolnitev mehanizacije v zaporedju s tračno žago cepllko. Pri prvi varianti bi bilo potrebno investirati ca. 1.500,000.000 S din. Pri drugi varianti pa ca. milijardo S din. Letni bruto proizvod na žagi bi bil ca. 5 milijard pri ca. 100 zaposlenih. OBRAT DROBNO POHIŠTVO V obratu nenehno raste proizvodnja že vsa leta. Ozka usmerjenost v tipizaciji proizvodnega programa omogoča uspešno nastopanje na trgu, kjer bi lahko prodali še enkrat več. Vendar pri tej vrsti finalne predelave bi morali biti zelo previdni in se razvijati lo toliko, kolikor nam kaže trenutna situacija, ker so težavi; z nabavo surovino. Bukovina ni doma v našem surovinskem bazenu. Kupujemo jo v kočevski regiji, Slavoniji in Bosni, domačih količin je le za 18; letno porabimo namreč okoli 30.000 m bukovine. Računamo celo na uvoz. Perspektivno bi potrebovali že okoli 40.600 do 45.000 m1 ustrezno hlodovine. Surovino si bo treba zagotoviti z dolgoročnimi pogodbami in z dobavo decimiranega lesa od kooperantov za nadomestilo bukovine z drugimi manjvrednimi vrstami eksotičnega lesa ter kombinacijo stolov z drugimi materiali. Veliko pozornost bo treba posvetiti izkoriščanju lesa in vrednotenju odpadkov. Proizvodni program naj bi ostal enak, povečala bi so naj proizvodnja stolov; eventualno bi uvedli še proizvodnjo drobno galanterije za boljšo izkoriščanje lesa. Proizvodnja stolov naj bi narasla na 50.000 do 55 000 stolov mesečno, obešalnik naj bi ostal na enaki ravni, povozila pa bi so proizvodnja WC stolčkov. Za to namene bi morali dograditi pi iro/ovalnico še za en trakt, kar jo možno z malimi vlaganji, dopol niti in Izpopolniti slrojni park, pred vsem eliminirati odvečne operacije, znižati časovne normative rezkanja in brušenja, uvesti lakirne kanala ter povečati montažo in skladišče na račun plastike in skladišča potrošnoga materiala, ki bi se preselila Letni bruto proizvod naj bi dosegal ca. 10 milijard S din ob 10% povečanju delovne sile. Poseben poudarek naj bi veljal racionalizaciji delovnih mest In transportu. S približno 500 milijoni S din dodatnih naložb bi lahko dosegli navedeni bruto proizvod. OBRAT STAVBNO POHIŠTVO Temu obratu smo vsa leta posvečali premalo pozornosti, obrat je zanemarjen tehnološko in kapitalno, čeprav ima obetavno bodočnost. Surovina za proizvodnjo oken jo doma. Problem je izkoriščanje; trenutno izkoristimo le 30 % doma na-žaganega lesa. Verjetno bo pri 100% povečani proizvodnji — tak je naš zastavljeni cilj — možno pridobiti 50% domačega lesa, ostali les pa bi morali kupiti drugje. Trenutno uporabljamo za domačo proizvodnjo oken smreko (jelko) iz do- mačega bazena, smreko iz Šved ske. SZ in Avstrije ter bor iz Bosne. Predvidoma je v proizvodnji oken uporaba eksotičnega lesa ter kombinacija aluminija in lesa: alu-lesa. Bodočnost je tudi v plastiki. Proizvodnja ok< n no bi bila proble matična, če bi združili številne programa ter povečali proizvodnjo za 150 % in več. Investicijske naložbe za obrat stavb nega pohištva naj bi šle v manipulativno lopo za suh les, dograditev strojne in lakirne ter skladišč finalnih izdelkov, ki naj bi bila hkrati tudi maloprodajno skladišče. Dopolnitve terja tudi strojni park in predvsem kanali lakirne. Pod isto lopo bi morali prenesti proizvodnjo letvic in montažo omaric. Posebno področje tega obrata je študij izkoriščanja surovine ter vrednotenje odpadkov In manjših količin oken ter vzorčna delavnica. Lepljenje lesa po debelini in dolžini bo ključnega pomena v ostrem boju za obstoj ter u.ajanjo novih racionalizacij v konstrukcijo oken in profilov. Predvidene naložbe v ta obrat bodo ca. 1,4 milijarde S din. Za 100% povečano proizvodnjo bo treba za- posliti ca. 30 % ljudi. Letni bruto proizvod bi dosegel prek 12 milijard S din. Plastika je izgubila svojo samostojnost kot obrat zaradi objektivnih težav plastiliciranih rolet. Obrat je treba rehabilitirati. Plastični prolili gredo dobro v promet ter bi z nakupom novih ekstrudorjev povečali bruto proizvod plastike vsaj za trikrat. Obrat bi se preselil v nove prostore, kjer bi z montažo rolet predstavljal zaključeno celoto. Verjetno bi bilo primerno lociranje plastike na zapuščeni obrat Ravnik, kjer bi se lahko obrat primerno razvil. Z investicijo 150 milijonov S din bi dosegli letno prek 1.8 milijarde S din s približno 20 zaposlenimi delavci. POMOŽNE DEJAVNOSTI so kot servisna služba obratov, vendar ne bi smeli zanemariti možnosti razvoja tudi te dejavnosti predvsem v smislu formiranja kovinsko-galvanskega obrata. Proizvodnja kovinske galanterije, okovja ter galvanizacije imaio vsekakor perspektivo. Z nekaj 10-milijonsko naložbo v stroje bi lahko dosegli dokaj pomemb- giji bomo nadomestili z mazutom. Izkoriščanje odpadkov je možno s kalkuliranjem iverja v razne proizvode, ki si vse bolj utirajo pot na trgu. Pred nami je še izgradnja upravnega poslopja. Neprimerni prostori ne ustrezajo več niti prostorsko niti ureditveno. Ob vsem ne smemo pozabiti na vprašanje kadrov. Skrb za strokovno rast delovnih ljudi mora biti vseskozi prisotna. KOZJANSKO 73 Peter Skvarča Občina Celje se je odločila za pomoč in podporo krajem, ki so med NOB prispevali velik delež partizanski vojski na tem območju, in so obenem najbolj oddaljeni in industrijsko nerazviti kraji v občini Prebivalstvo se v glavnem preživlja s kmetijstvom. Zato je bilo sklenjeno, da s pripadniki JLA, mladino in delovnimi organizacijami zgradijo 7 km ceste, ki bo no proizvodnjo 1,5 milijarde S din. Obrat pomožnih dejavnosti tare prostorska stiska; tu se oblikuje tudi proizvodnja specialnih strojev. Predvideno je, da bi za potrebo obrata zgradili centralne proizvodne prostore, kjer bi združili vso dejavnost razen vzdrževanja. Po vsej verjetnosti bo hkrati zgrajeno tudi centralno skladišče reprodukcijskega materiala. Poseben problem predstavlja energetika. Elektro energija je v glavnem investicijsko rešen problem Težave so s kotlovnico, ker nam bo kmalu primanjkovalo velikih količin toplotne energije. Poseben premislek mora veljati odpadkom. Zdaj kurimo vse, kar je lesni odpadek; z lesnimi odpadki zasipavamo celo kraško vrtače. Vrednost lesa nas bo pripeljala do pravilnejšega vrednotenja odpadkov. Drva se bodo prodajala kot sekanci, oblance bo treba sortirati ter prodajati, enako tudi žagovino. Kurili bomo le še žagovino in lesni prah. Razliko do potreb po toplotni ener- povezovala 6 vasi na Kozjanskem in omogočila hitrejši razvoj tamkajšnjega območja. Predračunska vrednost ceste znaša 600 milijonov S dinarjev, od tega odpade nn delo JNA in mladinskih de-delovnih brigad 300 milijonov S din. Letos je bil zgrajen glavni del ceste, prihodnje leto bo stekla še zadnja akcija Kozjansko 74. Kozjansko 73 je po 10 letih spet republiška akcija ZMS; potekala je od polovice maja do začetka septembra, in sicer v petih izmenah. Akcije se je udeležilo štiristo brigadirjev, ki so bili zbrani po regijskem principu. Vsaka izmena je delala 21 dni in štela 80 brigadirjev. Prvih dveh izmen se je udeležila mladina iz delovnih organizacij, ostalih treh pa dijaki in študentje. Po navodilih republiške in občinske konference ZMS je tudi mladinski aktiv KLI sklenil poslati mladince na delovno akcijo. Pri tem gre zahvala za razumevanje delavskemu svetu podjetja, ki je mladim odobril izreden dopust. Življenje v brigadi se je odvijalo po natanko določenem redu. Vstajali smo ob 4.30. nakar je sledila jutranja telovadba in zajtrk. Zgodnje vstajanje je bilo nujno, ker smo bili vezani na prevoz do delovišča. Z delom smo pričeli ob 6. uri ter delali do dveh. Brigadirji smo opravljali vsa dela ročno (odvoz materiala, betoniranje odtočnih jaškov itd.) z uporabo osnovnega orodja: lopate in krampi. Veliko preglavic nam je delalo nestalno vreme z dežjem, zato smo nekajkrat morali delati tudi popoldan, da smo dosegli norme. V popoldanskem času so bila organizirana predavanja na teme iz zgodovine NOV, samoupravnega in družbenopolitičnega življenja. Ostanek prostega časa do večerje smo izrabili za razna športna srečanja in tekmovanja, ki so dvigovala tovariš-ko vzdušje med brigadirji, pripadniki JLA in športniki celjske občine. Po večerji je v taboru teklo brigadirsko življenje ob tabornem ognju. Ozračje se je napolnilo z glasovi mladih brigadirjev, ki so peli narodne, partizanske in brigadirske pesmi. Med potekom akcije smo nedelje Izkoristili za izlete, ki so bili povezani z ogledom zgodovinskih znamenitosti, rekreacijo in oddihom. Obiskali smo Kumrovec. Kočevski rog, Velenje, Celje. Zadnji večer smo proslavili konec spomini na akcijo Kozjansko 73 in z upanjem, da se prihodnje leto zopet srečamo na eni izmed delovnih akcij. POŽAR! SMO PRIPRAVLJENI? Požarnovarnostni teden je vsakoletna akcija za preizkus obrambne sposobnosti pred požari in povečano dejavnost na področju požarnovarnostnih varovalnih ukrepov. Akcija je trajala od 23. do 30. septembra 1973. Požarnovarnostni teden se je pričel s preizkusom usposobljenosti vseh gasilskih društev Logatca. Namišljeni požar v Kartonažni tovarni v Logatcu je aktiviral vsa gasilska društva v logaški občini razen Lažanov, ki še vedno nimajo svojega prevoza. Po ogledu požarnovarnostne usposobljenosti Kartonažne tovarne kaj lahko ugotovimo, da je gasilsko društvo KLI zelo slabo opremljeno. S traktorskim prevozom se društvo ne more primerjati niti z društvi iz okolice Logatca, še manj pa z opremljenostjo društva v Dol. Logatcu. In vendar pravimo, da je industrijsko gasilsko društvo KLI čuvar največjega družbenega premoženja v Logatcu. Čas je torej, da naredimo korak naprej v opremljenosti društva. Tako so bile ugotovitve požarnovarnostne komisije za podjetje dokaj nerazveseljive in kažejo na malomarnost, neprevidnost in neznanje, ki se odraža v naslednjih pomanjkljivostih: hidranti in gasilni aparati so na mnogih mestih založeni in težko dostopni, kadi se na mestih, kjer je kajenje prepovedano, red in snaga sta v posameznih delovnih oddelkih neznanka, usposobljenost in zanimanje za požarno varstvo sta občutno pod dovoljeno mejo. Za podkrepitev te trditve je bil izveden preizkus pripravljenosti in usposobljenosti v novi prirezovalni-ci drobnega pohištva. Moški člani oddelka so se takoj, ko so zaznali možnost eventualnega požara, lotili akcije, medtem ko pa so mlada dekleta neprizadeto stala ob strani. Resnično je tudi v članstvu industrijskega gasilskega društva čutiti vrzel prav pri ženskah. Pohvalno se lahko izrazimo zlasti o naši novoustanovljeni ženski gasilski desetini, vendar bi morali v kolektivu, kjer je med zaposlenimi polovica žensk, nujno usposobiti še eno gasilsko desetino. Na osnovi ugotovljenega stanja požarne varnosti v podjetju lahko pričakujemo nadaljnje urejanje požarnovarnostne preventive, in to ne zgolj v industrijskem gasilskem društvu, temveč predvsem v celotnem kolektivu, kjer je treba dosledno uveljaviti požarnovarnostna načela z Izobraževanjem in z vzgojnimi prijemi. OPERATIVNI NAČRT m/5 Natančno usmerjena dejavnost Občinskega sindikalnega sveta in OOS Razširjene seje ObSS ZSS so se udeležili tudi predstavniki ZMS Logatec, da bi se tako uskladili pogledi na novo usmerjenost sindikatov in ZMS. O novi organiziranosti sindikata ter o uresničevanju sklepov 4. konference ZSS je spregovoril sekretar ObSS Karlo Nanut. Pomembna novost se kaže v organiziranju osnovnih sindikalnih organizacij (OOS), kjer se po novem še posebej organizirajo aktivi mladih delavcev. V celotni organiziranosti bo treba uveljaviti delegatski sistem, širša razprava je stekla v zvezi z operativnim načrtom ObSS Logatec. Ta predvideva, da v občini ni potrebe po ustanovitvi odborov sindikata, pač pa se kaže potreba po širšem sodelovanju z občinskimi sveti v ljubljanski regiji, za kar bo izvoljena posebna komisija. Akcijski program predvideva za novo organizacijsko formo na KLI 5 OOS, ki bodo formirale nadalje konferenco OOS. Podčrtana je tudi doslednost sindikatov pri realizaciji principov neposrednega odločanja Članov OOS. Akcije nadalje predvidevajo ustanovitev aktivov mladih delavcev v vseh OOS in v ObSS. Sindikati bodo nenehno sodelovali pri oblikovanju samoupravnih sporazumov o združevanju TOZD ter pri pripravljanju novih statutov organizacij, ki TOZD ne bodo formirale. Pomemben delež akcijskega programa pripada zavzemanju, da se bo v delovnih organizacijah dosledno izvajal program varčevanja. Posebno socialno obeležje pripada tistemu delu programa, ki teži k odpravi nočnega dela mladoletnikov, zaposlenim materam pa skuša izbojevati skrajšan delovni čas na način, ki bi ustrezal delavkam in ki bo v skladu s statutom ali samoupravnim sporazumom. ObSS bo spremljal tudi delo stanovanjskega solidarnostnega sklada glede dodeljevanja stanovanj delavcem. Program nadalje vključuje organizacijo večerne osemletke za delavce mlajše od 35 let. Pouk bo na šoli Dol. Logatec že v novembru. Akcija opozarja tudi na potrebo po družbenem dogovoru v kadrovski politiki, ki jo bo treba dosledno uresničevati, hkrati s tem pa realizirati čim efektnejše informiranje delavcev, da jim bo dana možnost vplivanja na poslovne odločitve v delovni organizaciji. Glede kulturno-prosvetnega udej stvovanja delavcev nalaga operativni načrt posebno skrb kulturni skupnosti in ZKPO Logatec. Glede telesne rekreacije program še naprej podpira akcije TRIM, organiza- cijo delavskih športnih iger, dnevno in tedensko rekreacijo. V ta namen se akcijski program zavzema, da se s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov zagotovi v skladih porabe vsaj polovico enomesečnega dohodka na zaposlenega (slovensko povprečje OD). ObSS predlaga sicer združevanje vseh sredstev za delavsko rekreacijo pri temeljni telesnokulturni skupnosti. Za realizacijo operativnega programa so navedeni roki (za večino akcij jesenski meseci 1973, deloma zimski meseci 1974, nekatere akcije imajo permanentni značaj) in nosilci akcij, med katerimi so navedeni poleg ObSS in IO OOS še: OZK, ZMS. SZDL, TKS, ZKPO, občinska skupščina ter komisija za šport in rekreacijo. Na isti seji se je ObSS zavzel za sprejem izhodišč glede izvajanja delavske kontrole v delovnih organizacijah. Izhodišča govore o samo-upravljalski kontroli, določajo sestav, volitve in mandat kontrolnih organov; izhodišča govorijo tudi o sankcijah v zvezi z delavsko kontrolo. Akcijski program varčevanja Predsedstvo ObSS je sprejelo tudi predlog akcije varčevanja v delovnih organizacijah naše občine. Vse delovne organizacije bodo dolžne pripraviti programe varčevanja. Izvajanje programov pa bodo morali spremljati samoupravni organi, organizacije ZK In ZSS. Program akcije naj upošteva: varčevanje z reprodukcijskim materialom, zmanjšanje odsotnosti z dela, izkoriščanje vseh kapacitet, racionalno izkoriščanje vseh surovin In delovnega časa, modernizacijo proizvodnega procesa, uvajanje novih proizvodov, specializacijo v proizvodnji, boljše izkoriščanje časa režijskih delavcev, izboljšanje pravilnika o delitvi OD, provečanje produktivnosti dela, zmanjšanje odpadnega materiala, zmanjšanje neopravičenih zaostankov, zmanjšanje stroškov reprezentance in službenih potovanj doma ali na tujem, izboljšanje delovne discipline, analizo investicijskih programov in planov, racionaliazcijo In novatorstvo v industriji. V ta akcijski program se morajo aktivno vključiti vsi, ki spremljajo in so neposredno angažirani v produktivnosti dela in se ukvarjajo z organizacijo dela. Med pomembnejše sklepe zadnje seje ObSS je treba šteti še predlog, naj bi se v zvezi z ozimnico pomagalo s subvencijo tistim družinam, katerih dohodek na člana ne dosega 900.— din na mesec. ObSS podpira predlog o uvedbi »dneva prosvetnih delavcev« občine Logatec. Na isti seji je bila imenovana tudi komisija za SLO, katere predsednik je Anton Nartnik. Na predlog Jožeta Brenčiča je ob koncu ObSS sklenil poslati vsem OOS apel glede včlanjenja vseh delavcev v ZSS. KADROVSKE VESTI V septembru in prvi polovici oktobra je bilo sprejetih 26 delavcev v naslednje delovne enote: Drobno pohištvo: Simon Rupnik, Anton Masle, Nevenka Jerenič, Valerija Treven, Andrej Istenič, Veli-mir Simakovič, Štefan Hladin, Matej Pečenik, Jože Čuk, Helena Klančar, Vaselija Dakič, Albert Slabe, Viktorija Perovšek. Stavbno pohištvo: Štefka Igličar, Anica Malovrh, Marjan Černač, Ot-mar Tkalič, Jože Vidmar, Mirko Bošnjak in Janez Turk. Žaga: Izet Šišič, Franc Korče, Jernej Furlan, Radovan Nunič in Jože Tomažin. Pomožne dejavnosti — mehanična delavnica: Anton Trpin, Janez Turk. V tem času se je iztekla vajeniška doba in so naredili pomočniški izpit naslednji delavci: Jernej Jeriša — strojni ključavničar, Anton Vilar — stavbni mizar, Matevž Lukančič — stavbni mizar, Janez Likar — stavbni mizar. Vsem novosprejetim delavcem želimo čimveč delovnih uspehov In čim boljše počutje v našem kolektivu. Iz podjetja je ve tem času odšlo 15 delavcev, in sicer: Sporazumno so prenehali delovno razmerje Husnija Tahirovič in Tatjana Baričak iz obrata drobno pohištvo; Anton Kenda iz obrata žaga; Milan Čepon In Alojz Mikuž iz obrata stavbno pohištvo; Božidar Jerina in Anton Antičevič iz uprave. V pokoj je iz obrata žaga odšla Marija Čuk. Zaradi rehabilitacije je bilo prekinjeno delovno razmerje Zofki Nagode iz uprave. Na prestajanje zaporne kazni je odšel Zdravko Gleščič iz obrata drobno pohištvo. V določenem roku je prekinil delo Zdravko Vukadinovič; delal je na žagi. Samovoljno so prekinili delovno razmerje Rajko Vidovič, ki je delal v obratu drobno pohištvo, Rade Ban-dič, Kojo Kojadinovlč in Jakob Hodnik — vsi trije so delali na žagi. NEKAJ O FLUOROGRAFIRANJU Fluorografiranje je rentgensko slikanje pljuč na ozek filmski trak. Slike, ki jih posnamejo na fluorografsklh pregledih, pregledajo potem strokovnjaki za pljučna obolenja. In če najdejo na kaki sliki kakršnokoli bolezensko znamenje, pokličejo človeka na natančnejši pregled v proti-tuberkuloznl dispanzer. Tam ga zdravnik ponovno rentgensko pregleda. NI namreč nujno, da gre vedno za tuberkulozo, lahko gre tudi za raka na pljučih aH navadno pljučnico, lahko pa tudi samo za srčno obolenje. Pri zadnji fluorografski akciji v občini Logatec je bilo odkritih 15 tuberkuloznih obolenj, 9 tumorjev, 561 obolenj srca in ožilja ter 159 raznih drugih obolenj. Tako smo tudi z letošnjim rentgenskim slikanjem prebivalstva, starega nad 24 let — v tovarni KLI so se slikali vsi delavci — dobili sliko o zdravstvenem stanju prsnega koša. RAZLITO KITOVO OKO A. Žigon Rojen pod levjo grivo, poslastica vranjim nagibom, dolbem svobodo v skalnat previs. Na onem bregu se premetava kit: v razlitem očesu napeti lok zelenega neba, prežeča brezbrižnost... PRVA ŽENSKA ODPRAVA KLIJEVK V GORE O. M. Zamisel, da organiziramo pohod delavk iz naše delovne organizacije, je uspela. Smer pohoda je bila: Bohinj—Komna—Triglavska jezera—Velo polje— Bohinj. Moramo priznati, da je bilo za začetek in našo neizkušenost dokaj zahtevna tura. Za ta podvig smo se skrbno pripravljale, kot da gre za osvojitev najvišjega vrha Evrope. Nestrpnost je rastla, čimbolj se je približeval dan našega odhoda. Pohoda se je udeležilo 13 žensk, dan našega odhoda je bil deževni petek, 13. julija 1973. Kljub vsemu smo iz Logatca krenile prav vse, in že to je bil dovolj zgovoren dokaz, da je naša želja doseči cilj večja od neprijetnih okoliščin. Bolj ko smo se bližale Bohinju, bolj svetlo je postajalo. V Bohinju nas je pozdravilo sonce. Ob pogledu na strmino, ki se je naglo dvigala pred nami, nam je postalo tesno pri srcu. Spraševale smo se, ali bomo kos naporu. Vseeno smo pogumno zastavile korak in neprijetni občutek je minil. Počasi, a vztrajno smo se dvigale. Ob vsakem pogledu na prečudovito Bohinjsko dolino nam ni bilo žal prelitega znoja, napora, ki je postajal vse težji, bolj ko smo se približevale naši prvi postaji — Komni. Po kratkem postanku smo nadaljevale pot proti Bogatinu in naprej proti Triglavskim jezerom, kjer je bila končna postaja našega pohoda prvega dne. Čudovito planinsko cvetje, na obeh straneh vr- navdušena ljubiteljica narave, še posebno pa naših gora, je bila kljub celodnevni hoji dobro razpoložena. Tudi ostale, še posebej Zvonka, ki je doživela planinski krst, so z vedrimi in nasmejanimi obrazi izražale svoje zadovoljstvo, da so sploh prispele tako daleč. Naslednje jutro nas je čakala še te žavnejša in daljša pot. Prehoditi smo morale pot od Triglavskih jezer čez Prehodavce na Planiko in dalje na Velo polje, kjer je bila naša druga postaja. V začetku nam je bilo vreme naklonjeno. Bolj ko smo se bližale Planiki pod Triglavom, bolj se je temnilo in začelo je rahlo deževati. Očak Triglav se je skrival v megli. Kljub slabemu vremenu so se Stana, Jana in Francka v veliki želji, da osvoje naš najvišji vrh, odpravile Iz Planike proti malemu Triglavu, vendar so se morale zaradi močnega vetra in goste megle vrniti, še predno so dosegle vrh. Upanje, da se bo vreme le izboljšalo, je hitro upadlo. Odločile smo se, da nadaljujemo pot proti Velemu polju, kjer bomo prenočile. Kmalu po odhodu iz Planike se je vreme izboljšalo, megle so se razpodile in Triglav je zopet kraljeval nad nami v vsej svoji lepoti. Marsikatera od nas ni skrivala jeze, da nam je slabo vreme onemogočilo osvojiti vrh Triglava. Naslednji dan nas je vseskozi spremljal dež. V Bohinj smo prišle vse premočene, vendar kljub vsemu dobre volje. hovi raznih oblik, vsega tega nI mogoče opisati, to mora človek le videti, doživeti. Proti večeru smo prispele v kočo pri Triglavskih jezerih. Čudovita modra gladina jezer pred nami, z zadnjimi žarki sonca obdanimi vrhovi nas Je povsem prevzela in nam pregnala utrujenost. Marsikatera od nas je prvikrat doživela vse to, zato veselja ni skrivala. Francka, najstarejša v naši skupini, a tudi najbolj ZAHVALA V imenu svojih bratov In sestra se iskreno zahvaljujem za vso pozornost v času zdravljenja naše sestre Francke Hojan, ko ste jo obiskali v bolnišnici, za spremljanje na zadnji poti ter za podarjeni venec. Marija Rehberger up. babica SREČANJE PEVSKIH ZBOROV IN PIHALNIH GODB V CERKNICI Na predvečer velikega partizanskega slavja v Cerknici je bilo srečanje notranjskih zborov in godb. V Pestrem kulturnem programu so se predstavili moški pevski zbori z Rakeka, Cerknice, Gor. in Dol. Logatca. Starega trga, Loške doline in Vrhnike ter godbe na pihala iz Starega trga, Logatca, Vrhnike In Cerknice. Vsebinski poudarek programa je bil na partizanski in ljudski pesmi. Ob koncu koncerta, ki se ga je udeležilo več tisoč poslušalcev, so združeni zbori zapeli ob spremljavi godbe Gobčevo Pesem o svobodi. Srečanje je pripomoglo zbližanju zborov, ki delujejo na razmeroma ozkem območju Notranjske, pa so bili dosedanji medsebojni stiki prava redkost. Celotna prireditev je bila kulturniška manifestacija med prireditvami ob podelitvi domicila Notranjskemu okrožju OF in 30-let-nici ustanovitve XIII. SNOUB -Mirka Bračiča«. Udeleženci srečanja si želimo, da bi taka srečanja postala tradicionalna, da bi se notranjske kulturniške skupine pogosteje — In ne le zgolj po naključju — srečevale med seboj. RAZSTAVA V SALONU POHIŠTVA »BREST« CERKNICA Tovarna pohištva Brest nudi gostoljubje umetnikom In ustvarjalcem, ki želijo širšemu občinstvu prikazati svoja dela. Ta zanimiva povezava med delovno organizacijo In kulturo je pomemben prispevek k tesnejšemu stiku med proizvajalci in kulturnim življenjem. V salonu si kupci med izbiranjem pohištva lahko ogledajo še razstavljene slike aH skulpture. Tokrat je v salonu gostoval slikar Franc Dremelj-Aco. Š svojimi motivi z Barja in nam znanih pejsažev okoliških krajev si je pridobil simpatije in priznanje mnogih poznavalcev likovne umjetnosti in tudi laičnih obiskovalcev. Otvoritve razstave se je udeležilo okrog sto(5) ljudi. O delu in liku razstavljale.-! je spregovoril pisatelj Karel Grabeljšek-Gaber, s priložnostnim programom pa se je slovesnosti udeležil tudi Logaški oktet. VELIKO PARTIZANSKO SREČANJE V CERKNICI K- 16. septembra je Cerknica gostila okrog deset tisoč ljudi Pod pokroviteljstvom štirih (notranjskih) občin: Cerknica, Logatec, Vrhnika in Ljubljana-Vič-Rudnik je bila v Cerknici svečanost, na kateri so podelili domicil notranjskemu okrožju Osvobodilne fronte. Zbora notranjskih aktivistov OF in 30-letnice ustanovitve XIII. SNOUB • Mirka Bračiča* se je udeležilo več tisoč nekdanjih aktivistov, borcev, sodelavcev NOV, pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite ter mnogih drugih organizacij. Med častnimi gosti so bili mnogi najvidnejši predstavniki našega političnega življenja: Edvard Kardelj, Boris Kraigher, France Popit, Miha Marinko, Lidija Sentjurc, Zvone Dragan, Franc Kimovec-2iga, Janez Barborič ter mnogi drugi. Tu so bili delegati Tomšičeve, Sercerjeve, Prešernove brigade, Krimskega in Dolomitskega odreda, jurišnega bataljona 31. divizije, nosilci partizanske spomenice in drugih odličij Iz NOB. Med veličastnim recitalom o naši revolucionarni poti, ki so ga izvedli člani ljubljanskih gledališč in Pihalni orkester milice pod vodstvom Radovana Gobca, so podelili domicil Notranjskemu okrožju OF ter bojni prapor enoti terit. obrambe Alojza Popka-Vandka, nato je spregovoril France Popit-Jokl, prebrali so pozdravno pismo predsedniku Titu. V pretresljivem finalu recitala se je dvignila in razkrila moč in neizmerna želja notranjskega človeka po svobodnem, novem življenju. Zbor se je nato razvil v pravi partizanski miting. Tja v noč so se hiteli razgovarjati stari znanci in sodelavci iz najtežjih časov, ki se niso videli tudi petindvajset, trideset let. In, seveda, ni šlo brez čustev, brez solza. Organizatorjem gre v imenu vseh udeležencev iskreno priznanje in zahvala za tako dobro pripravljeno srečanje. Hkrati pa se moramo zavedati, da bomo tudi v naši občini morali poskrbeti za prav takšno dobrodošlico gostom, kadar bo vrsta na nas. FILMSKI PROGRAM 17.—18. 11. slovenski barvni film CVETJE V JESENI. 21. 11. ital.-špan. barvni akcijski film VOLK SIERRA BLANKE. 23. -25. 11. angl. barvni film ZASEBNO ŽIVLJENJE SHERLOCKA HOLMESA. 24. -25. 11. ameriški barvni trlller OKUSI DRAKULOVO KRI. 28. 11. ameriški barvni vestem BIL-LY KID. 30. 11,—2. 12. ameriški barvni avanturistični film SVETILNIK NA KONCU SVETA. 1.—2. 12. ameriški barvni vestem OSAMLJENEC Z ZAHODA. 5. 12. švedski barvni mladinski film PIKA NOGAVIČKA PREK SEDEM MORIJ (samo popoldanska predstava!) — ameriški barvni erotični film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE (večerna predstava I) 7.—9. 12. ameriški barvni akcijski film PARADA PONORELIH. 12. 12. italijanski barvni avanturistični film VELIKA AVANTURA SCA-RAMOUCHA. 14. —16. 12. ameriška barvna satira PLES VAMPIRJEV. 15. —16. 12. ameriška barvna glasbena komedija SMEŠNO DEKLE (višje cene). 19. 12. ameriški barvni avanturistični film EL CONDOR. 21. —23. 12. ameriška barvna komedija KAKO SE REŠUJE ZAKONI 22. -23. 12. angleški barvni trlller SORODNICE ZLA. 26. 12. francoska barvna kriminalka MAX IN TATOVI. 28—30. 12. angl.-ital. barvni vestem PLAČANEC INDIO BLACK. 29. —30. 12. ameriška barvna drama SPREHOD V POMLADNEM DE2JUI TA JE PA RES LOVSKA Kdo bi si mislil, da je toliko »lovskih« za objavo v Logaških novicah IN TA PASTIRSKA Vstopite v društvo inženirjev in tehnikov V.J. »(lavi«' *o«ui> —• Vol. (..u.ofi.rli xto.nu... V.«f! ••hh. Vd. yo<<|'o vr»t«*fti.. V.tl. - • V^l. •»d»««»w«-- m J..... ZADOVOLJNI GORJANEC ALI DELO KREPI ČLOVEKA A. Žigon Od takrat ne verjamem niti hudiču. Virtuoz na krampu in flavti, razpet čez mahagonij stare čarovnije, se budim med vdovami, mladimi vdovami, ki so podražitev olja, slanine prebolele. Iz meglene doline oslovski kašelj zvonov, poročila o vojaškem udaru, deficit. lari fari, fičfirič, na oltarju kič kič kič, nuca, glanca, puca, koteks, varteks, detergent, usoda, moda, vampast mir, mlada luna, seksi sir. ohcet, ocet, suha usta, dokler to no smrt pohrusta In molk? Molk je težji od svinca, Žlahtnejšl od razgretih besed, igranega bega: iztrgati svetu ranljivo sozvočje. Pa je samo čudno naključje vsega in ničesar, se spominjaš in si vesel, da je tako ali drugače, rediš so od zelja, ocvirkov in nisi izbirčen. O moja cvetoča, pokončna klafetra! preluknjani krajci izzivajo skobce luči. Obračam seno, , grabijo obračajo škilasto misli: znoj zaliva golt, nevzdržno poletje sesa povošene dojke, roženkranc peščene zemlje stiskani v pesteh in kolnem. Ko bi vsaj vina tako grozno ne mešali z vodo . . . Posebno obvestilo Iz našega programa želimo cenjene obiskovalce še posebej opozoriti na domači film CVETJE V JESENI, ki je posebna priredba TV nadaljevank, ki so naletele na lep sprejem pri gledalcih. Filmska verzija pa daje še prijetnejšo, celovitejšo podobo nepozabnega literarnega dela Ivana Tavčarja. Otrokom in njihovim staršem pa priporočamo ogled švedskega filma o priljubljeni PIKI NOGAVIČKI. Na osnovi Zakona o kinematografih in statuta Kina Narodni dom Logatec razpisuje Upravni odbor Kina mesto UPRAVNIKA Kandidat naj ustreza naslednjim pogojem: — ima najmanj srednješolsko izobrazbo, — pozna splošno filmsko kulturo, — je kulturni in družbenopolitični delavec, — jo pripravljen voditi upravno, finančno, administrativne in programske posle. Ponudbo pošljite na naslov: »Uprav-ni odbor Kina Narodni dom Logatec«. Rok prijav je 15 dni od objave razpisa. MOJA ČRNA KITARA Rekel sem si, da oblščem prijatelje tisto popoldne; pa nisem odšel nikamor. . . Moja črna kitara je visela na steni; nisem se je mogel braniti. Obsedela sva skupaj z dušo v grlu in mehkim kovancem v očeh . .. Tako tlato popoldne nisem odšel nikamor . .. Letošnji likovni ustvarjalci z glavnim direktorjem in predstavnikom delavskega sveta ob otvoritvi razstave. Brez besed INDIJANEC A. Žigon Pesem — opravek pokončne samote, pesem pesem — utrip peščenega stolpa, med trnjem iskanja z zamolčano ljubeznijo pozvanjaš, dokler i/ votlih debel no izgroboš bilke glasu in se razletijo vršički grenke krvi. Na mojem hrbtu pisan tulec poskakuje. Razpet, vihrav v visoki travi izginem. NE POZABIMO! Bliža so 2'J. november, praznik ustanovitve naše države. Prav bi bilo, da se spomnimo sestavka o izobešanju zastav in si ponovno pročitamo vsaj naslov: IZOBEŠANJE ZASTAV OB PRAZNIČNIH DNEH BODI ČASTNO OPRAVILO NASE ZAVESTI I 59