CT*
RADIOPTUJ
89.8-98.2-ICH3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA
tal DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Športno plezanje •
Markovičeva zaostala le za Vidmarjevo!
O Stran 12
Kolesarstvo •
Slovenci domov z nasmejanimi obrazi
O Stran 13
Aktualno
Ptuj • Nadvse pomemben korak za prihodnost bolnišnice O Stran 3
Po mestni občini
Ptuj • (Pre)dolga pot do 220 evrov simbolne pomoči
O Stran 7
Po naših občinah Ormož • Večino vzgojnih napak se da popraviti
O Stran 24
Ptuj, torek, 30. septembra 2008
~ letnik LXI • št. 77 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: -t^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TED
Ptuj • Razvojni izzivi evropskih starih mest
Mreža naravnih in kulturnih biserov
Ptuj je gostil župane in druge predstavnike najstarejših evropskih, pobratenih in partnerskih mest.
Na simpoziju Stara mesta - skrbi in priložnosti, ki je potekal 26. septembra na ptujskem gradu, so govorili o kulturni dediščini in vlogi malih mest pri ohranjanju in njenem predstavljanju. Ptujski simpozij so sklenili s podpisom pisma o oblikovanju mreže mest, ki predstavljajo najpomembnejše naravne in kulturne evropske bisere, s pomočjo katere bodo Svetu Evrope predstavili pomen te dediščine. S skupnim nastopom si bodo mesta zagotovila politično in strokovno podporo za stalne vire financiranja pri varovanju in razvijanju naravne in kulturne dediščine kulturnih biserov evropskega pomena. Pismo o nameri je na Ptuju podpisalo trinajst predstavnikov najstarejših evropskih mest, podpis pa jih je obljubilo še šest. Leta 2009 bo srečanje starih mest Evrope v Ceti-nju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Sojenje ormoškemu županu
Talum • Znova sklic skupščine
Trofenik toži Soka Bo Eles us»el?
V petek se je na Okrožnem sodišču na Ptuju začelo sojenje županu Ormoža Alojzu Soku, ki ga nekdanji ormoški župan in poslanec Vili Trofenik toži zaradi žaljive obdolžitve.
Elektro Slovenija, ki je 80-odstotni lastnik kidri-čevskega Taluma, je v petek, 26. septembra, objavil sklic nove skupščine družbe Talum za ponedeljek, 27. oktobra.
Čeprav je sodnica Marjana Kosi vztrajala pri tem, da poskušata spor mirno rešiti in jima je
dala 14-dnevni rok za premislek, pa, sodeč po njunih izjavah za naš časopis, takšne rešitve ni pričakovati.
Ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika
#
h it
PTUJ S
39. slovenski festival ^p domače zabavne glasbe C^l
Izrežile kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite no dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulico i, Ptuj ali pa izrezano prinesite na sedež podjetja in prejeli boste festivalski CD 39. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2008. Vsak naročnik lahko prejme le en CD. Število CD-jev je omejeno.
VI
»Na zadnjih lokalnih volitvah je Sok kot kandidat izjavljal, da sem prisiljeval občinske zaposlene, da mi dajo podporo. To je ena najhujših žalitev, kar me je lahko doletela,« je svojo odločitev za zasebno tožbo pojasnil Vili Trofenik. Alojz Sok pa pravi, da je tožb s strani Trofenika že navajen, saj da ga je ta tožil večkrat. »In doslej ni nobene dobil,« pojasnjuje ormoški župan.
Sodeč po izjavah tako Trofenika kot Soka ni pričakovati, da bosta čez dva tedna, ko bosta ponovno sedla pred sodni senat, našla mirno rešitev. Očitno bo o omenjeni zadevi vendarle odločalo sodišče.
O Stran 4
Kot je poročala STA, naj bi na tej skupščini predsednik nadzornega sveta in direktor Elesa Vitoslav Türk znova skušal doseči razrešitev dveh članov sedanjega nadzornega sveta, dr. Darinke Fakin in Stanka Simoniča, ter imenovanje dveh novih članov
nadzornega sveta Roberta Rožiča in Stanka Eršteta. S tem naj bi, kot je zapisano na spletni strani Elesa, nadzorni svet dosegel odpoklic uprave Taluma s predsednikom mag. Danilom Toplekom na čelu.
O Stran 5
Foto: OM
Foto: vki
Slovenija • Prvi povolilni teden
SDS čaka, SD paktira, N.Si analizira ...
Dogajanja v prvem povolilnem tednu so vsaj tako pisana, kot so bila dogajanja zadnji teden pred dnem volitev. Le da so nekoliko manj na očeh javnosti.
http ://vo I itve .gov.s i/d z2008/ rez u Itat i/ rez u Itat i_si o. ht m I
SDS: trditi, da nepravilnosti niso vplivale na izid volitev, je nesmiselno
Trditi, da nepravilnosti niso vplivale na izid, je nesmiselno; še posebej, ker je izid med dvema največjima strankama zelo tesen in ker se iz tujine pričakuje med 10.000 in 20.000 glasov, so zapisali v SDS. Ob tem se sprašujejo, zakaj se morajo volivci v Ormožu in Mariboru podpisati v volilni imenik, v Ljubljani pa ne. Kot navajajo v stranki, sta volilni komisiji v volilnih enotah Ljubljana Center in Ljubljana Bežigrad s preglasovanjem zavrnili ugovora predstavnikov list kandidatov SDS, ki sta bila vložena zato, ker volilni komisiji volivcem nista omogočili lastnoročnega podpisa v volilni imenik pred izročitvijo glasovnice, kot to
določa zakon. Odločitvi obeh komisij sta bili sprejeti z dvema glasovoma za in dvema glasovoma proti, v obeh primerih pa je odločil glas predsednika oziroma predsednice. Ob tem obe komisiji, kot navajajo v stranki, »priznavata, da je prišlo do nepravilnosti, hkrati pa sta s tesnim preglasovanjem odločili, da te nepravilnosti niso vplivale na rezultat volitev«. Ob tem navajajo, da 71. člen zakona o volitvah v državni zbor določa, da predsednik ali član volilnega odbora po ugotovitvi istovetnosti volivca z osebnim dokumentom ali na drug način, obkroži zaporedno številko pred imenom volivca v volilnem imeniku, volivec pa se podpiše v za to namenjen prostor v volilnem imeniku. Predsednik ali član volilnega odbora volivcu potem, ko preveri, ali se je volivec podpisal na pravo mesto, izroči glasovnico. Če se volivec ne more podpisati zaradi telesne hibe
ali drugega razloga ali če se noče podpisati, volilni odbor to posebej označi v volilnem imeniku. »Omenjena zakonska določba je ključnega pomena, saj je njen namen preprečiti možne zlorabe, da se v volilni skrinjici ne bi znašli glasovi volivcev, ki v resnici sploh niso prišli na volišče. Povsod, kjer ni podpisov v volilnem imeniku, je za nazaj nemogoče preveriti korektnost glasovanja,« so zapisali v stranki. Ob tem dodajajo, da se bodo o morebitni uporabi nadaljnjih pravnih sredstev - mogoče je namreč ugovor ob potrjevanju mandatov v DZ in v primeru njegove zavrnitve še pritožba na ustavno sodišče -odločili po razglasitvi končnih neuradnih rezultatov naslednji teden. »V interesu vseh državljank in državljanov je, da se odkrite napake na posamičnih voliščih čimprej popravijo in da z volilnih rezultatov odpade vsak najmanjši sum. Takšen kriterij je bil uporabljen celo po lokalnih volitvah v Izoli in Ško-fji Loki, kjer so volitve na nekaterih voliščih ponovili, razlogi za ponovitev pa niso bili nič bolj utemeljeni od trenutnih ugovorov SDS,« so še zapisali v stranki.
Volilna komisija Ljubljana center zavrnila vse ugovore
Volilna komisija 3. volilne enote Ljubljana Center je zavrnila ugovore treh volivcev ter tudi ugovor, ki so ga podali predstavniki liste kandidatov SDS. Čeprav so za posamezna volišča ugotovili nekatere nepravilnosti, te niso takšne, da bi ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, je povedala predsednica komisije Martina Erzin. Po besedah Erzinove, tako kot v četrtek, ko so že zavrnili štiri ugovore volivcev, pri glasovanju niso bili soglasni, zato je odločil glas predsednice. Komisija bo sedaj izdelala odločbe, ki jih bodo po pošti vročili vlagateljem ugovorov. V četrtek je ugovor predstavnika liste kandidatov SDS s podobno obrazložitvijo zavrnila tudi volilna komisija 4. volilne enote s sedežem v Ljubljani Bežigrad. Pred tem so v SDS pojasnili, da so ugovor podali, ker nekateri volilni odbori od volivcev niso zahtevali oz. omogočili lastnoročnega podpisa v volilni imenik pred prejemom volilnega gradiva, kot to določa zakon.
Pahor: Vsa srečanja do zdaj so bila neformalna
Predsednik SD Borut Pahor je po srečanju s predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem povedal, da je šlo pri srečanju, po-
dobno kot pri vseh drugih srečanjih ta teden, za neformalno srečanje brez konkretnih dogovorov. Po besedah Karla Erjavca se na sestanku tudi niso pogovarjali o kadrovskih zadevah. Po Pahorjevih besedah bodo konkretni dogovori o prihodnji koaliciji mogoči šele po tem, ko bo Državna volilna komisija izdala končno poročilo o izidu volitev in ko se bo predsednik republike »po svoji vesti in po posvetovanju s predstavniki poslanskih skupin odločil, komu bo dal mandat. Takrat, in pa v primeru, da bomo SD relativni zmagovalci volitev, se bodo začela formalna pogajanja,« je dejal. Z Erjavcem sta po Pahorjevih besedah na današnjem sestanku ugotovila, »da je zavoljo zahtevnosti mandata, ki je pred nami, pomembno, da najprej in predvsem določimo vsebino koalicijske pogodbe ter vprašanja in pričakovanja, ki najbolj zanimajo DeSUS. Šele nato se bomo pogovarjali o kadrovskih vprašanjih,« je dejal Pahor. Predsednik SD se, kot je dejal, zaveda, da je pred Slovenijo zahteven mandat, prav tako problemi, »ki pa jih lahko ob dobrem in uspešnem delu vlade in sodelovanju vlade z opozicijo spremenimo tudi v razvojne priložnosti,« je dejal. Pri tem se mu zdi zelo pomembno, da vlada v času, ko se približuje čas gospodarske negotovosti, svojo pozornost osredotoči predvsem na to, »da slovensko gospodarstvo ohrani in poveča raven svoje konkurenčnosti. Le to bo namreč zagotovilo večje plače in višje pokojnine,« je dejal. Zaradi časov, ki prihajajo, mora biti vlada po besedah predsednika SD kompetentna. Pri njeni sestavi se mu zdi nujno, da stranke najprej uskladijo programske točke, šele nato pa se pogovarjajo o tem, kdo bo zasedel kakšno mesto. Pri tem se mu ne zdi nujno, da predsedniki strank, ki bodo v koaliciji, dobijo mesto v vladi. Velika koalicija, v ka-
teri bi sodelovala tudi SDS, pa se Pahorju ne zdi dobra rešitev. Karl Erjavec je po sestanku izrazil zadovoljstvo, da je bil povabljen na pogovor. Na njem, kot je dejal, sicer niso dorekli nič dokončnega, je pa stranka, kot je dejal, pripravljena sodelovati v levosredinski koaliciji. Pri tem bodo v stranki, kot je povedal, vztrajali pri tem, da je treba nekaj storiti za izboljšanje položaja delavcev, želijo pa si tudi nekaterih sprememb v zdravstvu in šolstvu. Kadrovskih zahtev Erjavec Pahorju, kot je povedal, danes ni predstavil. Po njegovem je za to še prezgodaj, pa tudi sicer Pahor »pozna to našo zahtevo«. »Tema sestanka po niso bile kadrovske zahteve, ampak vprašanje, ali se lahko programsko uskladimo. Vemo, da se v stranki pojavlja mnenje, da je DeSUS draga stranka in da bo zahteven pogajalec, zato je prav, da imamo serijo pogovorov,« je dejal predsednik DeSUS. Na vprašanje, kako komentira nekatere izjave iz tabora SLS, da stranka ne bo vstopila v vlado, če bo v njej DeSUS, pa je odgovoril, da je to »pač njihova odločitev«.
Izredni kongres N.Si bo predvidoma do konca leta
Izredni kongres N.Si bo predvidoma do konca leta, je na novinarski konferenci po seji kolegija stranke dejala v.d. predsednice N.Si Ljudmila Novak. Kot je povedala, so se dogovorili, da bo klavzura stranke prihodnji petek. Na njej bodo analizirali rezultat N.Si in se pogovorili tudi o tem, kakšen naj bo novi voditelj stranke, je še pojasnila. Po besedah Novakove se bodo na klavzuri pogovarjali še o tem, kako si predstavljajo delovanje stranke v prihodnosti, zlasti do kongresa, in kako izbrati novo vodstvo. Na klavzuro bodo povabljeni vsi člani izvršilnega odbora,
dosedanji funkcionarji stranke (poslanci, ministri in državni sekretarji) in predsedniki regijskih odborov, je povedala v.d. predsednice N.Si. Evropski poslanec Lojze Peterle je povedal, da so ga zadolžili, da za klavzuro pripravi teze z naslovom »Kako do novega vzpona«. Dodal je, da bo po petkovi kla-vzuri še ena klavzura. Obenem je poudaril, da bodo analizo volilnega rezultata N.Si poleg članov izdelali tudi neodvisni strokovnjaki. »Vidim veliko podlago za nov vzpon,« je dejal Peterle in poudaril, da je glavni vzrok za rezultat v stranki sami, njenem načinu vodenja in delovanja. Meni, da njen profil ni prišel do izraza. Ob tem je pohvalil finančnega ministra Andreja Bajuka, »ki je javno porabo spravil na najnižjo raven po Dušanu Šešoku«. Evropski poslanec meni, da N.Si svojih rezultatov ni uspela plasirati v javnost in dodal, da ni bilo »partnerske koalicijske kulture«. »Rasel je le eden, drugi partner je začasno izginil, tretji pa je komajda prišel v parlament,« je zatrdil. Peterle je poudaril, da sedaj ne razmišlja o kandidaturi za predsednika stranke. Ob tem je pojasnil, da bo še enkrat kandidiral za evropskega poslanca. Predsednik sveta N.Si Jožef Horvat je dejal, »da so vsi pripravljeni za našo politično opcijo delati še naprej in«. Dodal je, da ima »naša politična opcija prihodnost«. Po njegovih besedah bo čas do kongresa, ki ga po statutu skliče svet, izjemno zgoščen. Po mnenju podpredsednika stranke Alojza Soka lahko položaj, v katerem so se znašli, pomeni nov začetek. »Člani na terenu nas spodbujajo,« je zatrdil. Pojasnil je, da stranko naslednje leto čakajo volitve v evropski parlament, na katerih pričakujejo dober rezultat, nato pa sledijo lokalne volitve. Prepričan je, da se bo N.Si čez štiri leta vrnila v parlament, »kjer nas bodo mnogi pogrešali«. (sta)
Uvodnik
Ko otroku vzamemo dudo
Kaj se zgodi, če otroku vzamemo dudo? Odgovor je enostaven: otrok zajoka in reagira tako, kot je Janez Janša, ko je izvedel rezultate letošnjih volitev. Tudi Janez Janša je zajokal in povedal, da bodo v SDS uporabili vsa pravna sredstva za dokazovanje napak pri izvedbi glasovanja. Torej zelo znana fraza, ki smo jo v prejšnji državi imenovali »notranji sovražnik«.
Seveda s to izjavo ni presenetil, saj se po štirih letih avtoritativnega vodenja vlade človek res težko sprijazni s porazom, kljub temu da mu je v tem mandatu uspelo z SDS perforirati državno upravo, ekonomijo in institucije civilne družbe. Uspelo mu je tudi zamegliti mejo med civilno družbo in državo. Pri njegovem vodenju vlade smo večkrat opazili makiavelizem - cilj opravičuje sredstvo - in tudi sedaj s pritožbami na rezultate volitev ponovno dokazuje ravno to. Z uveljavljanjem interesa vladajoče strankarske elite in z napovedmi zmage z veliko razliko jeprivedel do uničenja SLS in N.Si. Tako mora Janša sebi pripisati pomanjkanje glasov na desnici, saj je sam povzročil uničenje ostalih strank Koalicije Slovenije. Vojna proti tajkunom je pokazala veliko politične nekulture in je zagotovo pomagala odnesti SLS, Slovenci pa itak nismo izvedeli nič novega razen tega, da sejeJanša maščeval posameznikom, s pomočjo katerih se je polastil glavnih slovenskih dnevnikov, da je lahko stopnjeval pritisk na medije, s tem je v zadnjih štirih letih ogrozil temelje slovenske demokracije.
No, z N.Si ni imel veliko dela, saj je za uničenje stranke poskrbel kar predsednik stranke Andrej Bajuk sam, kije sicer zdaj izjavil, da če ne bo več predsednik stranke, tega ne jemlje za nobeno tragedijo. Njegovo delo bomo pa kot tragedijo čutili slovenski davkoplačevalci, ko bomo popravljali njegove katastrofalne napake finančne politike. Volivci so mu tudi jasno povedali, da ni sposoben voditi krščanske demokracije, saj je domobranstvo problem ljubljanske pokrajine in ne celotne Slovenije.
Nekaj dni pred volitvami pa nam je predsednik vlade še enkrat dokazal, da ne razume kodeksa novinarske etike, in pri aferi Patria ni priznal, da je zatajila pravna država, ampak je krivdo ponovno prevalil na »notranjega sovražnika«. Že star pregovor pravi: »Kadar misliš, da je cel svet proti tebi, potem ponovno dobro poglej: morda (sigurno) si ti svetu obrnil hrbet.« In predvsem nad tem pregovorom se mora zamisliti dosedanji predsednik vlade.
Zmago Šalamun
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Prva vstavitev umetnih kolkov v ptujski bolnišnici
Nadvse pomemben korak za prihodnost ptujske bolnišnice
25. september je zgodovinski dan za ptujsko bolnišnico, za Ptuj in njegovo okolico. Tega dne so na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice opravili prvo operacijo kolkov, s tem pa so tudi uradno pričeli izvajati novo dejavnost; po področnem dogovoru bodo v letošnjem letu lahko opravili 155 operacij kolkov. Čez mesec dni pa uvajajo v ptujski bolnišnici še eno novost - v njenem sklopu naj bi pričel delovati negovalni oddelek.
Leto 2008 bo za ptujsko bolnišnico zagotovo eno uspešnejših v njeni zgodovini, saj se je pričelo konso-lidirati tudi njeno finančno poslovanje.
Kot je povedal predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice asist. mag. Teodor Pevec, je idejo o tem, da bi vpeljali popolnoma novo dejavnost znotraj kirurškega oddelka, že kmalu po prihodu na čelo bolnišnice predstavil novi direktor Robert Čeh. Nova dejavnost pomeni nov zagon za bolnišnico, nov denar za bolnike z njenega gravitacijskega območja in priložnost, da se zdravijo v domačem okolju. Po novem se bo na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice izvajal ves ortopedski program kolčnih protez pri nezlomih; kolčne proteze pri zlomljenih kolkih kirurgi, ki se sicer bolj ukvarjajo s travmatologijo, že vstavljajo. Poudariti velja, da gre za prvi tovrstni primer v Sloveniji, da se nekirurška dejavnost opravlja na kirurškem oddelku. Po nekih informacijah, ki jih ima predstojnik ptujske kirurgije, naj bi Ljubo Toš, dr. med., spec., naredil prvo protezo v Sloveniji, ko se je vrnil iz Švice. Na nek način se ta dediščina ponovno vrača na ptujsko kirurgijo, kar je zelo pozitivno za oddelek, ocenjuje predstojnik Teodor Pevec.
Priprave na novo dejavnost so bile obsežne in zahtevne. Kirurški oddelek je z vsem svojim kadrom in vsemi enotami moral v celoti poskrbeti za vso logistiko, tako da mariborski ortopedi zgolj zagotavljajo ortopeda, ki je glavni operater. Tudi pacienti so s ptujske ortopedske čakalne liste. Želijo si, da bi to čakalno listo podaljšali. V tem trenutku imajo zelo kratko čakalno dobo, bolniki so naročeni do 15. novembra.
Kot pravi predstojnik, so morali zaposleni na oddelku, v prvi fazi zdravniki in operativne sestre - instrumentar-ke, doseči konsenz, da bodo to dejansko delali na oddelku, ti podenoti sta se morali na novo dejavnost še posebej pripraviti. Zdravniki so se morali odločiti, da bodo delali več, prav tako ostalo medicinsko osebje, sestre. Ker bodo delali zunaj delovnega časa, bo to pomenilo dodatno časovno breme, ker so že doslej zdravniki v povprečju v službi 300 ur na mesec,
Ekipa, ki je izvedla prvo operacijo kolkov v ptujski bolnišnici: Slavko Kramberger, dr. med., spec. ortoped, Darko Jazbec, dr. med., spec. kirurg, in Marius Rebek, dr. med., specializant, Suzana Tonejc, dipl. med. sestra -instrumentarka, Jelka Kodela, dipl. med. sestra - instru-mentarka, Jerica Strelec, dipl. med. sestra - instrumentarka, in Štefka Ozmec, višja med. sestra - instrumentarka, Ksenja Godec, teh. zdr. nege, prim. Majda Šarman, dr. med., spec. anesteziologinja, Cvetka Zemljič, dipl. med. sestra, in Liljana Krajnc, med. sestra. Kot je povedal predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice Teodor Pevec, kije koordinator uvedbe nove dejavnosti v ptujsko bolnišnico, se je pri tem angažiral celoten kirurški oddelek z vsemi pripadajočimi podslužbami.
zdaj pa še dodatno v soboto celi dan.
Predstojnik je povedal, da gre za organizacijsko zelo zahteven projekt, potrebno je koordinirati več zelo različnih služb hkrati, da lahko delo nemoteno teče. Tri tedne pred operacijo morajo bolniki opraviti pregled pri anesteziologu, zatem jim na transfuziološkem oddelku odvzamejo kri, ker je želja, da bi se čim več potrebne krvi za operacijo zagotovilo v okviru programa avtotransfuzije. Vsi kirurgi bodo tudi asistirali pri operacijah kolkov. Vprašanje je, ali bodo kdaj v prihodnosti smeli sami prevzeti te operacije, ker niso čisti ortopedi. Operacije kolkov pa so na nek način njihov kruh za prihodnost.
Predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice Teodor Pevec je prepričan, da bo nova dejavnost v celoti izpolnila pričakovanja, kakovostno novo storitev in zadovoljnega pacienta, ki bo v prijaznem in domačem okolju hitreje okreval.
Mariborski ortopedi radi prihajajo na Ptuj
Slavko Kramberger, dr. med., spec. ortoped, glavni operater, ki je ob pomoči sodelavcev iz ptujske bolnišnice izvedel prvo operacijo kolkov, je povedal, da ima sodelovanje mariborskih ortopedov s ptujsko bolnišnico že dolgo tradicijo. Začelo se je pred leti, nato je bilo prekinjeno, od lani pa ortopedska ambulanta ponovno deluje, odprli so jo, da bi se začela operativna dejavnost. Ambicija, da bi na Ptuju delali mariborski ortopedi, je vedno obstajala, ob tem se je Slavko Kramberger pogovarjal tudi že z bivšim ptujskim županom Miroslavom Lucijem. Z novim direktorjem ptujske bolnišnice Robertom Čehom
pa so pogovori hitro postali realnost.
Čakalna doba na ortopedske operacije je še vedno predolga, s tujino se glede tega ne moremo primerjati. Nizozemska jih na primer sploh ne pozna več, v Avstriji znaša nekaj mesecev, v Mariboru je trenutno potrebno čakati na umetno koleno nekaj več kot tri leta, okrog dve leti pa na umetni kolk. Kot oddelek Univerzitetnega kliničnega centra se morajo vklopiti v akademske sfere, v izobraževalni sistem, in morajo omogočiti, da na tem programu delajo še zahtevnejše posege. Dvigniti morajo nivo zahtevnosti posegov, že sedaj v Mariboru izvajajo relativno veliko t. i. terciarnih storitev. Primarna implantancija endoproteze, kot se imenuje vstavitev kolka, ni tako tehnično zelo zahtevna operacija, tudi za pacienta ne, pri menjavi umetnih kolkov in kolen pa je zahtevnost operacije že ena proti pet. Na Ptuju se bodo usmerili samo v primarno implantancijo endo-proteze, s tem bodo pomagali tudi Mariboru, saj bodo na Ptuju operirali tudi paciente z drugih območij, s tem pa bodo sprostili program za še zahtevnejše operacije v Mariboru. Če se proteze vgraju-
Foto: Črtomir Goznik
Robert Čeh, direktor ptujske bolnišnice, na fotografiji skupaj s predstojnikom kirurškega oddelka asist. mag. Teodorjem Pevcem in Slavkom Krambergerjem z oddelka za ortopedijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki je skupaj s sodelavci iz ptujske bolnišnice izvedel prvo operacijo kolka v ptujski bolnišnici.
jejo, je potrebno računati na to, da jih bo treba čez 10, 15 ali 20 let zamenjati. V dveh letih pa naj bi začeli tudi z endoprotetiko kolena, v tem obdobju naj bi se tudi uredili pogoji za to.
»Na Ptuju imamo izredno pozitivno izkušnjo, direktor Čeh in predstojnik kirurgije Pevec sta v nekaj mesecih naredila izjemno veliko. Ni mali projekt na novo postaviti neko operativno dejavnost, drugo je ambulantna dejavnost, ki ni tako zahtevna. Imeti morate urejeno transfuzijo, anestezijo, nego na oddelku, urejeno skladišče za protetiko, urejeno dokumentacijo, ki se pošilja pacientom, ko se jih vabi, urejene operacijske dvorane, sete za operacije. Reči moram, da sem prijetno presenečen, verjetno pa so tudi kolegi kirurgi na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice ugotovili,
Foto: Črtomir Goznik
Slavko Kramberger, dr. med., spec. ortoped, Univerzitetni klinični center Maribor, oddelek ortopedije: »Na Ptuju se bomo usmerili v primarno implantacijo endoproteze.«
da ni tako slabo, če prihajajo ortopedi iz Maribora. Operacije bomo izvajali ob sobotah, novi material, nove žage, seti instrumentov so tako na razpolago 6,5 dneva v tednu. Lahko rečem, da je tudi druga kirurgija s tem materialno nekaj pridobila. Sicer pa moram še povedati, da ptujska endoskopija in travmatologi-ja v ničemer ne zaostajata za nobenim drugim centrom v Sloveniji, « je po prvi vsadi-tvi umetnih kolkov v ptujski bolnišnici povedal ortoped Slavko Kramberger.
Operacija je potekala brez problemov, pacientka bo že ta konec tedna odšla domov. Nega takšnih pacientov je zahtevna, saj gre za starejše ljudi. Postoperativni potek bodo spremljali ptujski kirurgi, mariborski ortopedi bodo imeli t. i. vizito ob sredah, ko je odprta tudi ambulanta. Že dan po operaciji je potrebno bolnika spraviti na noge. Gre za velik poseg, rana je velika, zaradi posega je prizadeta muskulatura. V roku treh tednov po operaciji pa so pacienti že zelo samostojni. Ptujski zdravniki zelo dobro obvladajo tudi domači del rehabilitacije, pacienti 30 dni po operaciji prejemajo anti-koagulantne injekcije proti prekomernemu strnjevanju krvi, da ne pride do tromboz, embolij. Pacienti dobijo natančna navodila o vsem, kar sodi v domačo nego, po šestih tednih pa priporočajo tudi napotitev v zdravilišče.
Robert Čeh, direktor ptuj-
ske bolnišnice, je po prvi vsa-ditvi umetnih kolkov zadovoljen povedal, da jim je projekt uspelo pripraviti do te mere, da so se operacije pričele. Pričakuje tudi, da bo delo potekalo brez težav. Še več pa pričakuje od razvoja in širitve dejavnosti. Pohvalil je celo kirurško ekipo s predstojnikom Teodorjem Pevcem na čelu in glavnega operaterja, ortopeda Slavka Krambergerja, brez katerega ne bi bilo nič. Zasluge pri uvedbi nove dejavnosti v ptujski bolnišnici pa ima tudi Gregor Pivec, direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Zahvala velja tudi vsem štirim ortopedom, ki že leto dni hodijo delat v ptujsko ortopedsko ambulanto. Čeprav naj bi papirna ureditev nove dejavnosti v ptujski bolnišnici trajala po napovedih dve leti, jim jo je uspelo izpeljati v pol leta. Vizija pa je, da bi nekoč na Ptuju deloval močan ortopedski oddelek. V tem trenutku gre tudi za novi model dela v Sloveniji, ki se ni še tako prijel, to je izkoriščanje prostih zmogljivosti za operacije zunaj delovnega časa. Vložek v novo dejavnost ni bil majhen, številke so šestmestne.
25. september je za ptujsko bolnišnico dan, ki bi si ga veljalo zapomniti. Po dolgem času se je pričela nova dejavnost, začetek nečesa novega, kar bo lahko pomembno vplivalo tudi na prihodnost bolnišnice.
MG
Ptuj • Začetek sojenja ormoškemu županu
Trofenik toži Soka in zahteva opravičilo
V petek se je na Okrožnem sodišču na Ptuju začelo sojenje županu Ormoža Alojzu Soku, ki ga nekdanji ormoški župan in poslanec Vili Trofenik toži zaradi žaljive obdolžitve. Čeprav je sodnica Marjana Kosi vztrajala pri tem, da poskušata spor mirno rešiti in jima je dala 14-dnevni rok za premislek, pa sodeč po njunih izjavah za naš časopis takšne rešitve ni pričakovati.
»Na zadnjih lokalnih volitvah je Sok kot kandidat izjavljal, da sem prisiljeval občinske zaposlene, da mi dajo podporo. To je ena najhujših žalitev, kar me je lahko doletela, ker sem kandidiral štirikrat na županskih volitvah in vedno brez strankarske podpore, torej s podpisi volivcev, in vedno je bilo teh podpisov toliko, da bi jih lahko še kakemu kandidatu dal. Drugič je bila to žalitev za delavce in zame, ker je to sistematični napad na moj ugled, ki traja 15 let. To je samo en kamenček iz mozaika, dela pa se to sistematično, zato zahtevam opravičilo. Zame je hoditi po sodiščih stresna situacija in ne želim tožarjenj, moram pa zaščititi sebe, družino in tudi tiste poštene delavce v občinski upravi, ki so svoj posel opravljali profesionalno in vedo, da se nikoli nisem spraševal, kdo je v kateri stranki.
Alojz Sok vztraja pri svojih trditvah.
To so podtikanja najnižjega ranga, ker je vedno vse slonelo na diskvalifikaciji nasprotnika, ne tekmeca - za njega sem bil vedno nasprotnik, če ne še kaj hujšega,« je svojo odločitev za zasebno tožbo pojasnil Trofenik. Dodaja, da je mirno rešitev še vedno pripravljen poiskati in umakniti
tožbo, a le v primeru, da se mu Sok za izrečene besede opraviči v časopisih Štajerski tednik in Večer.
»Pri tem vztrajam. To je bilo izrečeno na novinarski konferenci, kjer so bili prisotni še radijski mediji in kabelska televizija, a nismo uspeli pravočasno pridobiti materialnih
Ptuj • Sprejem za Ervina Hojkerja, prvega ravnatelja Oš Olge Meglič
Skupaj z mladimi bo aktiven še naprej
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v četrtek, 25. septembra, pripravil sprejem za ravnatelja OŠ Olge Meglič, ki se je z novim šolskim letom upokojil. Osnovno šolo Olge Meglič je uspešno vodil vse od njenega nastanka dalje, blizu tri desetletja. Ob tej priložnosti se mu je zahvalil za prispevek k razvoju vzgojno-izobraževalne dejavnosti, predvsem pa za njegova prizadevanja pri tem, da so številne generacije razumele potrebo po znanju.
»V čast in zadovoljstvo si štejem, da sva imela možnost in priložnost sodelovati v relativno plodnem obdobju. Nekaj koristnih rezultatov je iz tega plodnega obdobja ostalo v ponos mestu in šoli ter vsem tistim, ki so v danem trenutku za te rezultate odgovarjali. OŠ Olge Meglič je zagotovo ena tistih šol, ki je znala s provokativnimi idejami dajati na nek način tempo tudi ostalim. Ta zdrava tekmovalnost in rivalstvo med šolami, kdo bo boljši, nas je marsikdaj pripeljala
do rezultatov, na katere smo vsi skupaj ponosni,« je na sprejemu za Ervina Hojkerja, dosedanjega ravnatelja OŠ Olge Meglič, prejšnji četrtek povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ko se mu je v imenu MO Ptuj in vseh generacij otrok, ki so obiskovale to ptujsko osnovno šolo, zahvalil za njegovo uspešno delo. V spomin na ta dogodek mu je podaril sliko ptujske Mestne hiše in svečani protokolarni kelih MO Ptuj, v katerega si bo prvič na-točil žlahtno kapljico za rojstni
Foto: DB
»Za Soka sem bil vedno nasprotnik, morda še kaj hujšega. «
dokazov za te medije, zato pač ne moremo tam zahtevati opravičila. Gre pa izključno za obrambo dobrega imena mene in moje družine, saj so bili tudi ostali člani napadeni - od sinov do žene. Mogoče sem delal napako, da sem bil dolgo uvideven in sem mislil, da se bo situacija popravila,« še dodaja Trofenik.
Sok se ne namerava opravičiti
Alojz Sok pravi, da je tožb s strani Trofenika že navajen, saj da ga je ta tožil večkrat. »In doslej ni nobene dobil,« pojasnjuje ormoški župan. Zraven tožbe zaradi žaljive obdolži-tve imata nerešeno še eno, in sicer iz leta 2003.
»Res je, da sem leta 2006 izjavil, da občinski uslužbenci podpisujejo njegovo kandidaturo. Seveda so na nek način v to primorani, ker je pač bil njihov šef na Občini Ormož,« pojasnjuje Sok in dodaja, da sta ga takrat za nasvet prišla vprašat dva občinska uslužbenca, češ da jih Trofenik prisiljuje, da mu dajo podporo. »Svetoval sem jima, naj podpišeta, in sicer zato, ker je leta 1996 in 2002 vse podpisnike v svojih predvolilnih reklamnih spotih objavil, kar tudi imamo. Seveda sta me ta dva prosila, naj ne povem, da
sta bila pri meni na posvetu, ker sta se bala morebitnih posledic, kar sem jima tudi obljubil. Leta 2006 pa se je zgodilo, da teh podpisov Tro-fenik ni objavil. V tem trenutku seveda ostajam pri istem. Ne bom povedal teh imen, tudi v luči tega, ker sem izgubil te volitve na državni ravni in ker vsi poznamo gospoda Trofenika kot precej maščevalnega - saj je pravzaprav občinskim uslužbencem na sejah večkrat grozil z disciplinskimi postopki, ko je kaj šlo narobe. V tem primeru se ne mislim niti opravičiti niti ne nameravam izdati teh dveh, ki sta mi to takrat zaupala,« je pojasnil Sok.
Sodeč po izjavah tako Tro-fenika kot Soka ni pričakovati, da bosta čez dva tedna, ko bosta ponovno sedla pred sodni senat, našla mirno rešitev. Očitno bo o omenjeni zadevi vendarle odločalo sodišče.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Svetovni dan turizma
Odprli Evropski drevored
V praznovanje letošnjega svetovnega dneva turizma, posvečenega podnebnim oziroma klimatskim spremembam, ki se jim bo moral prilagoditi tudi turizem, so se vključili tudi v MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Na sprejem pri ptujskem županu dr. Štefanu Celanu bosta Ervina Hojkerja spominjala slika ptujske Mestne hiše in protokolarni kelih.
dan, ki ga praznuje te dni.
S ptujskim županom sta preživela veliko lepih trenutkov, veliko koristnega se je naučil preko raziskovalnega dela z mladimi, ki ga je na Ptuju začelo ZRS Bistra. V OŠ Olge Meglič je bilo preko 60 mladih zlatih, srebrnih in bronastih raziskovalcev. Ne gre pa toliko za priznanja kot to, da so vedno dajali mladim priložnost, poudarja Hojker, da so se lahko dokazovali. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je skupaj z mestnim svetom resnično odprl nove možnosti za vlaganje, ne samo v OŠ Olge Meglič, temveč tudi v vse ostale ptujske osnovne šole. Ne gre samo za vlaganje v prostore, s tem vlagamo tudi v ljudi in dvigujemo tudi spoštovanje učiteljskemu poklicu.
»Ne želim biti samo doma v Grajeni, pri rožicah ali pesmicah, želim biti aktiven. Ali bo to politika ali kakšno drugo področje, natančno še ne vem. Želim pa si biti aktiven skupaj z mladimi, izjemno jih pogrešam,« je na sprejemu pri ptujskem županu povedal prvi in dolgoletni ravnatelj OŠ Olge Meglič Ervin Hojker.
MG
Petek je bil v znamenju nastopov številnih glasbenih in plesnih skupin, žonglerjev in otrok osnovnih šol, v soboto pa se je nastopajočim pridružila ponudba na stojnicah, ki je pritegnila tudi udeležence mednarodnega simpozija starih mest, na katerem so sodelovali predstavniki mest EU, pobratenih in partnerskih mest.
Letošnji svetovni dan turizma na Ptuju, ki je bil po dogajanju v primerjavi s prejšnjimi leti bogatejši, je povezan tudi z nekaterimi drugimi dogodki.
Brez velikega pompa je svoja vrata ponovno odprl prenovljen in razširjen hotel Mitra. Zunaj soja žarometov je prvo obletnico odprtja praznoval grand hotel Primus, v katerem so na svetovni dan turizma lani pripravili prvi gala ples za povabljene, letošnji pa je bil za vse zainteresirane in bo postal eden od tradicionalnih plesnih dogodkov Ptuja, kjer zelo primanjkuje tovrstnega dogajanja. Na svetovni dan turizma pa so v Termah Ptuj dali v uporabo tudi Evropski drevored, ki povezuje
hotel Primus z igriščem za golf. Odprtje je sovpadalo z obiskom predstavnikov najstarejših evropskih mest, ki so sodelovali na simpoziju starih mest.
Svetovni dan turizma je tudi rojstni dan hotela Primus, ki si je v enem letu delovanja ustvaril svoje mesto v turistični ponudbi, kar zmeraj ni bilo lahko. Moral je vstopiti na nove turistične trge in turistične poti. Po njegovi zaslugi je sedaj mogoče na Ptuju izpeljati dogodke, ki jih prej ni bilo mogoče.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem trgu na Ptuju je 26. in 27. septembra potekalo praznovanje svetovnega dneva turizma.
Foto: DB
Kidričevo • Eles objavil nov sklic skupščine Taluma
Bodo tokrat uspeli zamenjati, kar želijo?
Elektro Slovenija, ki je 80-odstotni lastnik kidričevskega Taluma, je v petek, 26. septembra, objavil sklic nove skupščine družbe Talum za ponedeljek, 27. oktobra.
Kot je poročala STA, naj bi na tej skupščini predsednik nadzornega sveta in direktor Elesa Vitoslav Türk znova skušal doseči razrešitev dveh članov sedanjega nadzornega sveta dr. Darinke Fakin in Stanka Simoniča ter imenovanje dveh novih članov nadzornega sveta Roberta Rožiča in Stanka Eršteta. S tem pa naj bi, kot je zapisano na spletni strani Elesa, ta dosegel tudi odpoklic uprave Taluma s predsednikom mag. Danilom Toplekom na čelu.
Kot je zapisano v omenjeni Elesovi izjavi, je Elektro Slovenija na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju in v vednost Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru ter na Vrhovno državno tožilstvo republike Slovenije poslal kazensko ovadbo zoper predsednika uprave Taluma, d. d., g. Danila Topleka zaradi domnevne zlorabe položaja na skupščini Taluma, d. d., dne 25. avgusta.
V tej izjavi je zapisano tudi, da je za navedeno kaznivo dejanje po KZ predpisana kazen zapora do 8 let. Pod-
Foto: M. Ozmec
Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek: »S tem dejanjem direktor družbe Eles Vitoslav Türk še enkrat potrjuje ravnanje štiriletne sedanje vlade na področju političnega kadrovanja v gospodarstvu.«
Foto: M. Ozmec
Predsednik nadzornega sveta družbe Talum in prvi človek Elesa Vitoslav Türk (levo) je vlogo tožb novinarjem napovedal že takoj po dogodkih na skupščini 25. avgusta.
jetje Elektro Slovenija pa je po tem pisanju podalo kazensko ovadbo tudi zoper predsedujočega na omenjeni skupščini Miha Kozinca in zoper pristojnega notarja na omenjeni skupščini Andreja
Šoemna iz Ptuja.
Elektro Slovenija je zapisal tudi, da je Okrožno sodišče v Mariboru v celoti ugodilo njegovemu predlogu in ga tako polnopravno pooblastilo, da kot delničar skliče
Ptuj • Petdeset let Društva računovodskih in finančnih delavcev
Stroka na prvem mestu
V klubu Gemina XIII hotela Primus na Ptuju so 26. septembra praznovali člani Društva računovodskih in finančnih delavcev Ptuj-Ormož. Svečano so proslavili 50-letnico svojega plodnega delovanja.
Ob ustanovitvi se je imenovalo Društvo računovodij Ptuj, ustanovili so ga na ustanovni skupščini, ki je bila 25. septembra leta 1958 na Ptuju. Med ustanovnimi člani sta bila tudi Martin Berden, takrat računovodja v Petovii Ptuj, in Mirko Bernhard, računovodja Vesne Ptuj, ki sta za dosežke pri strokovnem delovanju ter za zasluge pri organiziranju in delovanju društva prejela častno člansko izkaznico Društva računovodskih in finančnih delavcev Ptuj-Or-mož. Ob 50-letnici delovanja so priznanja podelili Zvezi računovodij, finančnikov in
revizorjev Slovenije, Društvu računovodskih in finančnih delavcev Celje ter društvom računovodij, finančnikov in revizorjev iz Maribora, Slovenj Gradca-Dravograda, Velenja in Zgornje Savinjske doline. Redno priznanje pa je Društvu računovodskih in finančnih delavcev Ptuj-Ormož ob njegovi 50-letnici podelila Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
O prehojeni poti društva in izzivih v prihodnosti je govorila predsednica Majda Lukner, ki društvo uspešno vodi že deset let. Stalnica delovanja društva je strokovno
Foto: Črtomir Goznik
O prehojeni pot društva in izzivih v prihodnosti je govorila predsednica Majda Lukner, ki Društvo računovodskih in finančnih delavcev Ptuj-Ormož vodi že deset let.
funkcionalno izobraževanje, saj število predpisov, ki jih morajo pri svojem delu nenehno upoštevati, narašča, namesto da bi padalo, poleg tega se trudijo, da bi bila stroka vedno na prvem mestu, tudi pred politiko. To je stalnica njihovega delovanja, ki se ji tudi v prihodnje ne bodo odpovedali. Ob tem pa v društvu skrbijo tudi za družabnost, za povezovanje in sodelovanje z drugimi društvi. V imenu MO Ptuj je na svečanosti govoril podžupan Mirko Kekec. Povedal je, da je Društvo finančnih in računovodskih delavcev Ptuj-Ormož eno najuspešnejših društev, s svojo organiziranostjo pa je nekaj korakov pred politiko, ki ji še ni uspelo, da bi na tem območju ustanovila pokrajino. Spomnil je tudi na zaslugo društva, da je Ptuj dobil Ekonomsko srednjo šolo za odrasle, ki je kasneje prerasla v redno srednjo šolo.
Društvo ima v letu 2008 293 članov, sedež pa v Jadranski ulici 1 na Ptuju.
Ob jubileju je Društvo računvodskih in finančnih delavcev Ptuj - Ormož izdalo tudi publikacijo pod naslovom Pol stoletja dela in druženja 1958 - 2008.
MG
novo skupščino družbe Ta-lum, d. d., Kidričevo in objavi tudi dnevni red o spremembah v nadzornem svetu. Sodišče naj bi po navedbah Elesa v razlogih za odločitev navedlo, da 25. avgusta 2008 zasedanje skupščine družbe Talum, d. d., Kidričevo ni bilo pravilno izvedeno, ker Elek-tru Slovenija, d. o. o., ni bilo dovoljeno glasovati. Zaradi tega se izvedba skupščine z napakami ne more upoštevati kot izpolnitev delničarjeve zahteve po sklicu skupščine.
V naslednjem koraku bo tako Elektro Slovenija v skladu s pravnim redom Republike Slovenije uporabil tudi vsa ostala pravna sredstva, tako v okviru civilnega kot kazenskega prava. Vložena bo izpodbojna tožba zoper sklepe na navedeni skupščini, kot je že bila napovedana na sami skupščini, in odško-
dninski tožbeni zahtevki zoper posameznike. V potrditev o pravilnem ravnanju pri uveljavljanju svojih pravic je Elektro Slovenija pridobil tudi pravno mnenje inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki naj bi bilo skladno z navedeno odločitvijo sodišča.
Na podlagi navedenega bo torej Elektro Slovenija, d. o. o., ob izdanem sodnem pooblastilu sklical novo skupščino družbe Talum, d. d., Kidričevo zaradi odločanja o spremembah v nadzornem svetu družbe Talum, d. d., Kidričevo, so zapisali v službi za odnose z javnostmi Elektro Slovenija.
V Elesu so takoj po skupščini med drugim zatrdili, da je bila na skupščini Taluma 25. avgusta Elektru Slovenija, ki je 80-odstotni lastnik Taluma, nezakonito odvzeta možnost glasovanja. »Uprava družbe Talum je namreč Elesu odvzela glasovalne pravice z obrazložitvijo, da Eles ni priglasil pridobitve večinskega deleža. Dejstvo pa je, da ima
Eles 80-odstotni lastniški delež od leta 1998, ko je prišlo do preoblikovanja Taluma v delniško družbo Talum, d. d., kar je objavljeno tudi na spletni strani družbe in je uprava Taluma to tudi vedela. Vse skupščine v zadnjih letih, od leta 1998, so tudi lastno izražale lastniški delež Elesa, ki se v zadnjem obdobju ni prav nič spremenil in Eles je svoje glasovalne pravice vedno uresničeval v celoti.«
In kako nov sklic skupščine družbe komentira predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek; včeraj je za Štajerski tednik o tem povedal: »S tem dejanjem direktor družbe Eles Vitoslav Türk še enkrat potrjuje ravnanje štiriletne sedanje vlade na področju političnega kadrovanja v gospodarstvu. Pri tem je zanimivo, kako to početje vztrajno zanikajo, vendar ga poskušajo izvajati do zadnjega trenutka, ko so še na oblasti. Očitno še po enem tednu ne razumejo rezultata volitev!?«
M. Ozmec
Ptuj • Glasbeni večer z duom Anima in gostom
Prvi koncert - duo Anima
Letošnji cikel Glasbenih večerov v refektoriju minoritskega samostana sv. Petra in Pavla (prireja jih Zasebna glasbena šola, ki tam tudi deluje) se bo pričel s koncertom klasične zasedbe, flavta-harfa, ki se sicer redno pojavlja na koncertnih odrih.
Slišali bomo francosko obarvan program z uvodnimi Lau-berjevimi plesi, kot osrednje delo bo zazvenela priljubljena impresionistična sonata za flavto, violo in harfo, za konec pa mistična Shankarjeva indijska raga jutranje zarje. Predstavila se bo vrhunska zasedba: duo Anima, ki ga sestavljata flavtistka Mateja Kremljak in harfist-ka Tina Žerdin. -vokalomšte-vilnih med drugim tudi skim vodstvomaaaaaaGost večera pa bo beloruski violist Rostyslav Denysyuk,o.
Vabljeni na prvi koncert iz cikla glasbeni večeri v nedeljo, 5. oktobra, ob 20. uri v refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla!
V.E.
Foto: arhiv
Markovci • Prva popočitniška seja sveta
Foto: M. Ozmec
Ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela (levo) je svetnike in župana prepričal, da je 7-odstotno povišanje cen nujno.
Cene vrtca višje za 7 odstotkov
Svet občine Markovci je na prvi popočitniški seji v četrtek, 25. septembra, sklepal o 11 zadevah; med drugim so sprejeli drugi rebalans občinskega proračuna, kljub nekaterim nasprotovanjem so soglašali z okoli 7-odstotnim povišanjem cen vrtca, precej časa so namenili urejanju premoženj-sko-pravnih zadev, opozorili pa so tudi na nujnost čimprejšnje sanacije onesnažene Lagune.
Po krajšem pojasnilu Staneta Napasta iz Skupne občinske uprave so potrdili predlog sprememb odloka o dopolnitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta za del obrtne cone Novi jork, s čimer so omogočili izgradnjo proizvodne hale na parceli enega od podjetnikov, kar v obstoječem načrtu ni bilo predvideno.
Skoraj brez razprave so soglašali z drugim rebalansom letošnjega občinskega proračuna, ki zaradi prejetih vračil danili posojil in povečanja prejetih sredstev povišuje prihodke s 4.385.760 na 6.210.169 milijona evrov, kolikor je tudi odhodkov, tako da je proračun usklajen. V razpravi so bile pripombe le zaradi previsoke cene predvidenega nakupa bronastega kipa koranta, ki stoji sredi Markovcev na domačiji Kolaričevih, zato so zadolžili župana, da namesto predlaganih 11.000 evrov s predlagatelji izpogaja nižjo ceno.
Kar precej časa so namenili ureditvi nekaterih premo-ženjsko-pravnih zadev. Tako so soglašali z oddajo zemljišča v Markovcih v brezplačno uporabo prostovoljnemu gasilskemu društvu Markovci za dobo 10 let, s prodajo parcel v 3. fazi obrtne cone Novi jork, s prodajo nepremičnine v k. o. Borovci, soglašali so tudi z ukinitvijo statusa javnega dobra na predlog prodaje nepremičnine v k. o. Markov-ci, z nakupom kmetijskega zemljišča za potrebe javne poti v Bukovcih, z oddajo poslovnega prostora v Markovcih za potrebe zobozdravstvene ambulante ter z oddajo prostorov in kmetijskih zemljišč v najem.
Vroče zaradi povišanja cen vrtca
Najbolj vroča je bila razprava ob obravnavi predloga za povišanja cen vrtca Markovci, kar je po besedah ravnatelja Ivana Štrafela nujno predvsem zaradi povišanja drugih stroškov. Od zadnjega usklajevanja cen vrtca, ki so jih določili aprila lani, so namreč vsi stroški narasli, tako da novi izračun zahteva povišanje cene varstva otrok, v povprečju za okoli 7 odstotkov.
Predsednik odbora za negospodarstvo Slavko Rožmarin je pojasnil, da se odbor s predlaganim povišanjem ne strinja, saj bi bilo sicer breme staršev preveliko. Tudi svetnik Milan Gabro-vec je menil, da je cena vrtca, ki jo imajo v občini Markovci, daleč najvišja, zato se s predlaganim povišanjem ni stri-
njal. Stanislav Toplak pa se
zavzel za povišanje, ki bo temeljilo na dejanski osnovi in bo sprejemljivo. Tudi župan Franc Kekec je menil, da je zahtevek za povišanje cene utemeljen, ob tem pa dodal, da se staršem to ne bo toliko poznalo, saj nosi glavno breme občina , ki pokriva prek 70 odstotkov cene varstva otrok. Po krajši razpravi so s sedmimi glasovi za in tremi proti predlagano povišanje cene sprejeli.
Precej razprave je bilo tudi o predlagani višini najemnin za najem športne dvorane v Markovcih, zato so sklenili, da bodo o tem dokončno sklepali šele, ko bo šola pripravila podrobnejši predlog novega cenika. Obvladalo pa je enotno mnenje, da morajo imeti domača društva in občani pri najemu prednost, pa tudi nižje cene najema kot društva in občani, ki niso iz občine Markovci. Izjema so lahko le društva, pravne ali fizične osebe, tudi izven občine, ki sklenejo pogodbo za najem termina v dvorani za daljše obdobje oziroma celo sezono, za kar jim pripada določen popust. Še posebej če gre za najem v terminih, za katere običajno ni zanimanja. Za pripravo predloga cenika uporabe posameznih terminov najema dvorane so zadolžili vodstvo šole, ki je tudi upravljavec dvorane, na zahtevo ravnatelja šole Ivana Štrafela pa bodo tedaj sklepali tudi o višini cene za najem šolske telovadnice.
V nadaljevanju so se mar-kovski svetniki seznanili tudi s polletno realizacijo
proračuna, ki je v mejah predvidenega, s popravki v posameznih investicijskih programih (DIIP) za izvedbo 1. faze komasacije Markovci-jug, za rekonstrukcijo ceste Borovci-Markovci, za 3. fazo kanalizacije Markovci-Zabov-ci s Čistilno napravo Markov-ci ter za rekonstrukcijo javne poti v Stojncih.
Soglašali so tudi z razdelitvijo sredstev pomoči po avgustovskem neurju s točo, saj so sedmim oškodovancem iz območja občine Markovci za nakup poškodovane kritine razdelili skupaj 1.488 evrov pomoči. Seznanili so se tudi z razdelitvijo sredstev, namenjenih športu in kulturi, po kateri so za sofinanciranje dejavnosti športnih društev v letošnjem letu namenili okoli 50.000 evrov, za sofinanciranje posameznih kulturnih programov v posameznih kulturnih in etnografskih društvih pa okoli 30.000 evrov.
Laguna je še vedno ekološka bomba
Dokaj zanimivo je bilo tudi med pobudami in vprašanji svetnikov. Dragica Mezna-rič je opozorila, da v Novi vasi nimajo več govornika za pogrebe, ker sedanji tega ne želi več opravljati. Stanislav Toplak je predlagal, da občina preveri, ali je res, da so v Sobetincih na mesto, kjer so izkopavali gramoz, vozili razne odpadke in jih nato zasuli, pa tudi, ali je odvoz gramoza sploh dovoljen. Slavko Rožmarin je v imenu vaškega odbora Stojnci opozoril na
probleme z javno razsvetljavo, Zvonka Črešnika pa je zanimalo, zakaj iz občinske uprave in z občine odhajajo kvalitetni kadri, saj se med občani govori, da niso primerno plačani. Največ razprave pa so namenili nujnosti čimprejšnje sanacije Lagune, ki je po mnenju občanov še vedno ekološka bomba in v katero po besedah svetnika Franca Obrana še vedno pritekajo hudo onesnažene temne odplake. Milana Ga-brovca je namreč zanimalo, zakaj še vedno niso pričeli sanacije Lagune, vprašal je, zakaj ekoloških otokov ne čistijo redno, zanimalo ga je, zakaj so za izdajo spominskega zbornika izplačali tako visoke honorarje, vprašal pa je tudi, zakaj je v občini še vedno veliko otrok, ki kljub prošnjam staršev ostajajo zunaj vrtca.
Župan Franc Kekec je v odgovorih pojasnil, da so za sanacijo Lagune še vedno pri idejnem projektu, sicer pa je izvedljiva le s pomočjo evropskih sredstev, zato so za pomoč že zaprosili E-zavod iz Ptuja, ki jim bo pomagal poiskati primeren vir evro financiranja. Ekološki otoki so po njegovem polni le v zadnjem času, ko je izvajalec te službe prezaposlen z odpravljanjem posledic neurja, zato odvoze opravlja nekoliko redkeje.
Zaradi dejstva, da je na čakalni listi za vrtec v Markov-cih trenutno okoli 40 otrok, pa po županovih besedah že tečejo pogovori z vodstvom šole o možnostih ustanovitve dodatnega, petega oddelka v okviru Osnovne šole Mar-kovci.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ormož • Pomoč po neurju
Foto: vki
Na OZ RKS Ormož so te dni odločali o dodelitvi pomoči prizadetim v neurju na območju občine Sv. Tomaž. V ta namen jim je glavn i odbor RKS 1. septembra odobril sredstva za pomoč v višini90-000 evrov. V neurju je bilo skupno prizadetih 86 družin, ki so zaprosile za pomoč, skupna vrednost ocenjene škode na prispelih vlogah pa znaša 269-916,87 evrov. Sestal seje odbor, ki so ga sestavljali predstavniki RK, občine Sv. Tomaž, Centra za socialno delo Ormož in Slovenskega Karitasa, kije tudi primaknil 5000 evrov. Pregledali so vloge ter se odločil za dodelitev pomoči. Pri tem so upoštevali različne kriterije. Kot je povedala Boža Antolič z OZ RKS Ormož, je to delo težko in zahteva dobro sodelovanje številnih institucij, predvsem tistih, ki dobro pozn ajo razmere na teren u, saj se zgodi, da nekateri podajo prošnje tudi po večkrat. Skupni znesek dodeljene pomoči znaša 65.780 evrov, 24.220 evrov pa je še nerazdeljenih, zato pozivajo vse, ki menijo, da so do pomoči upravičeni, da še oddajo vlogo.
vki
Ptuj • Dijaki v počastitev Trubarja
Foto: arhiv šole
V počastitev 500. obletnice Trubarjevega rojstva so prejšnji teden na Ekonomski šoli Ptuj pripravili zanimivo kulturno prireditev. Ekonomska šola se je v letošnjem šolskem letu ponovno prijavila k sodelovanju na Dnevih evropske kulturne dediščine, ki so pri nas namenjeni ohranitvi spomina na Primoža Trubarja. Gre za projekt, ki je nastal kot skupna pobuda Evropske unije in Sveta Evrope. »Spoznanje, da lahko kulturno dediščino najbolje varujejo le ljudje sami, je bilo vodilo organizatorjem, da pod okriljem DEKD združijo prizadevanja različnih posameznikov in organizacij,« je pojasnila profesorica Breda Vuser. Kulturni program ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, ki so ga s pomočjo mentorjev Barbare Bezjak, Brede Vuser in Ivana Šantarovičapripravili dijaki, so začinili s kratko dramatizacijo Trubarjevega življenja in dela, ob glasbeni spremljavi, pripravili pa so tudi razstavo v čast Primožu Trubarju.
Dženana Bečirovič
Ljutomer • Prleška brotva
Foto: NS
S tradicionalno Prleško brotvo v atriju ljutomerske Mestne hiše - že 14. po vrsti - je tudi uradno napovedan pričetek letošnjega obiranja grozdja. Klub vinskih kraljic Martina iz Ljutomera je za obiskovalce pripravil de-gustacijo enajstih zvrsti vina, ki so jih pokušali ob slastnih domačih kulinaričnih dobrotah. Prisotne so zabavali oktet s Cvena, folklorna skupina iz Babincev in ansambel Zadnji moment iz Veržeja. Mestni viničar Franc Žličar, skrbnik trte odlične sorte modre kavčine ali žametne črnine, je tudi tokrat imel čast pobrati pridelek (na posnetku). Zbral je 23 grozdov, iz katerih bo stisnjena le simbolična količina mošta, kakovost vina pa bo znana po 11. novembru.
NŠ
Ptuj • Delitev državnih sredstev po neurju
(Pre)dolga pot do 220 evrov simbolne pomoči
Ptujski mestni svetniki so na izredni seji mestnega sveta 4. septembra po burni razpravi sklenili, da bodo prva sredstva, ki so jih prejeli od države po avgustovskem neurju, to je nekaj manj kot milijon evrov in pol, razdelili tako, da bodo najprej pokrili stroške prve intervencije, stroške javnih zavodov in sanacijo drugih objektov javne infrastrukture, zatem pa preostanek sredstev v enakih zneskih razdelili med fizične osebe in gospodarske subjekte.
Vsem, ki so do 5. septembra prijavili škodo, naj bi razdelili okrog 220 evrov, ne glede na višino ugotovljene škode, če bi delili milijon evrov. Glede delitve teh sredstev pa se te dni dviguje temperatura: oškodovanci jih želijo imeti sedaj, ker imajo sedaj delavce, ki jih morajo plačati, ne jutri, in ker menijo, da jim ta sredstva pripadajo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan se te dni srečuje z jezo številnih ogorčenih občanov, ki so sposobni narediti marsikaj za ta znesek denarja, ker jim, kot že rečeno, pripada.
Problem s poravnavo sredstev, ki naj bi jih dobili iz države za poravnavo škode, je večplasten, pojasnjuje ptujski župan. Na račun MO Ptuj sta prišla dva zneska, eden v višini nekaj nad 1,1 milijona evrov, drugi v višini 352 tisoč evrov, z Ministrstva za šolstvo in šport pa bi morali dobiti nekaj nad 700 tisoč evrov za poravnavo škode v vrtcih in 125 tisoč evrov za popravilo škode na šolskih objektih. Obljubljeno je bilo tudi, da bo celotno območje, ki je bilo prizadeto v tem neurju, prejelo 400 tisoč evrov za po-
krivanje interventne škode, za folije, gasilce, in prvih interventnih sredstev. Tega denarja v MO še ni bilo. Hkrati je država obljubila, da bo za vsako tono deponiranja azbestne kritine prispevala dobrih 60 evrov, pri toni tega odloženega materiala pa nastaja tudi 19 evrov manipulativnih stroškov; tudi za te vedo, kdo jih bo poravnal. Na enem od sestankov s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor je bilo sicer dogovorjeno, da bodo po eno tretjino prispevali država, izvajalec in lokalna skupnost. Pogodbe o tem še ni. Vlada je ob tem sprejela sklep, kako naj bi se ta prva interventna sredstva delila. Župani naj bi jih delili po kriterijih, za katere bi se sami odločili. Župani so že kmalu ugotovili, da gre za velika nesorazmerja med posameznimi občinami. Nekatere so po prebivalcu prejele štiri-do petkrat več sredstev kot denimo MO Ptuj. Pojavil se je problem: MO Ptuj ima poškodovanih pet tisoč objektov, nekatere 700 in podobno. V danih razmerah je resnično težko po približno enakih kriterijih razdeliti denar.
V MO Ptuj so o možnostih za delitev sredstev razpravljali na izredni seji mestnega
Foto: Črtomir Goznik
Iz sredstev pomoči države po neurju bodo najprej poravnali stroške prvih intervencij.
sveta. Sklep mestnega sveta je zelo jasen, govori pa o tem, da je potrebno iz vseh prejetih sredstev najprej pokriti stroške intervencije v prvih nočeh. Cela SV Slovenija naj bi za te stroške prejela 400 tisoč evrov, samo v MO Ptuj pa imajo že za 178 tisoč evrov računov. Iz teh obljubljenih sredstev ne bo mogoče pokriti niti 20 odstotkov prvih stroškov intervencije, ugotavlja ptujski župan. Drugo načelo, ki ga je sprejel mestni svet, je, da je potrebno iz in-
terventnih sredstev poskrbeti za vse javne objekte (vrtce, šole, zdravstvene domove, kulturne in gasilske dvorane, spomenike, za to, za kar lokalna skupnost tudi odgovarja). Razlika denarja, ki ostane, pa je namenjena za pokrivanje škode ostalim upravičencem, ki so prijavili škodo.
Mestni svetniki sprejeli stališča za delitev
Za mestne svetnike sta žu-
Ptuj • Prva premiera Mestnega gledališča Ptuj v sezoni 2008/ 09
Vabljeni na Travnik čarobne lepote
Otroško gledališče Potujoča hišica v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj premierno predstavlja dramsko-lutkovno predstavo Romane Ercegovič Travnik čarobne lepote. Gre za prvo premiero Mestnega gledališča Ptuj v sezoni 2008/9.
Predstava pripoveduje o deklici, ki je zelo rada plesala, a jo je posmehovanje otrok v vrtcu tako potolklo, da je povsem izgubila samozaupanje. Njen prijatelj je medvedek, ki jo povabi v čarobni svet, v katerem ji s pomočjo pravljičnih
bitij in njenega poguma razkrije skrivnost. Kot pravi dra-maturginja, avtorica songov in glasbe Romana Ercegovič, gre za zgodbo, v kateri se lahko vsi najdemo. Eno osnovnih sporočil predstave je spoznanje, da imamo veliko več potencia-
la, kot smo ga dejansko pripravljeni izraziti. »Treba je zaupati vase, da lahko živiš ustvarjalno življenje,« še dodaja. Omenjena igrica tako spodbuja otroke, mladino in tudi mlade po srcu, da svoj talent izkoristijo in tako uresničijo svoje sanje.
(Od leve) Romana Ercegovič, Rene Maurin in luna Ornik
Tekst za Travnik čarobne lepote je začel nastajati pred devetimi leti. »In končno je našel težko pričakovano pot do otrok,« je ponosno dodala Ercegovičeva, ki je k sodelovanju pritegnila tudi Iuno Ornik, ki je prispevala idejno zasnovo scenografije in lutk. Tako Erce-govičeva kot Ornikova vidita prednost omenjene predstave v povezovanju lutkovnega in dramskega področja. »Ta projekt mi je ravno zato toliko ljub, ker mi ugaja svežina avtorskega teksta in način, na katerega se je avtorica lotila predstave,« pojasnjuje Orni-kova, ki meni, da bo ravno ta način povezovanja obeh oblik tudi v prihodnje zelo uspešna gledališka forma.
Sicer pa si lahko predstavo Travnik čarobne lepote, ki so jo pomagali ustvarjati še Maja Peterlin kot oblikovalka lutk, za glasbeno spremljavo in fotografije je poskrbel Peter Novljan, tekst pa je lektorirala Marija Svetelšek, ogledate že v petek v Mestnem gledališču Ptuj.
Dženana Bečirovič
pan in občinska uprava pripravila simulacijo, kaj bi pomenilo izvrševanje tega sklepa oziroma stališč v primeru, če bi MO Ptuj za pokrivanje individualne škode prijaviteljem ostal milijon evrov in če bi vsakemu upravičencu dali 220 evrov. »Narejen je bil zgolj simulativni sklep: če bi bil na voljo milijon, bi glede na število upravičencev na vsakega prišlo okrog 220 evrov. To bi bilo zelo enostavno izvesti, če bi bilo tudi jasno definirano, kdo je upravičenec. Problemov ni pri individualnih hišah, kjer je upravičenec družina, ki v tem objektu stanuje. Problem pa se pojavi povsod tam, kjer v enem objektu stanujejo tri družine. Problem so tudi bloki: kaj narediti v blokovskih naseljih, če so upravičenci vsi stanovalci. V tem primeru bi imeli premalo denarja, če bi želeli pokriti samo ta naselja. V tem trenutku enoznačnega odgovora na to, kako to izvesti, da bi vsi upravičenci prejeli okrog 220 evrov, nimamo. Pri vsem tem pa se je potrebno zavedati tudi tega, da mora občina spoštovati vso potrebno zakonodajo. Iz proračuna ne sme iti noben evro ne glede na to, od kod smo ga dobili, če ne izpeljemo upravnega postopka. Minimalni upravni postopek, ki ga bomo morali pri tem izvesti, zajema izdajo sklepa za vsakega upravičenca, za to pa moramo od vsakega upravičenca pridobiti davčno številko, številko njegovega transakcijskega računa in dokazilo o uporabi sredstev, račun oziroma predračun, iz katerega bo razvidno, da je upravičenec uporabil sredstva za sanacijo strehe po neurju. V nasprotnem primeru bo občina imela opravek z računskim sodiščem, ki ga čisto nič ne zanima, da smo bili v težavah, ker jih bližnjice ne zanimajo. Občina si lahko tudi zaradi take katastrofe, ki je prizadejala škodo mnogim, pridela negativno mnenje računskega sodišča. Postopek delitve sredstev želimo izpeljati tako, da bodo na eni strani pokrite vse formalnosti, na drugi strani pa izpolnjeni sklepi mestnega sveta,« odgovarja ptujski župan vsem tistim, ki te dni negodujejo, ker še niso prejeli 220 evrov.
Na vprašanje, ali morda takšen sklep mestnega sveta ni bil preuranjen, pravi, da ne. Potrebno ga bo le udejanjiti. Načela niso vprašljiva, sklep pa govori o načelih, o ničemer drugem. Tudi če bi bila seja te dni, ni prepričan, da bi bili lahko na načelni ravni kaj pametnejši, kot so bili na izredni seji mestnega sveta 4. septembra. Pri delitvi teh sredstev pa tudi ni avtomatiz-ma, vlada je sredstva dodelila in celo župana pooblastila, kaj naj naredi s temi sredstvi.
Župan ima avtonomno pravico, da reče: ves denar, ki je prišel v Mestno hišo na račun interventnih sredstev, bomo porabili za prenovo tega in tega objekta. MO Ptuj bo prejela denar za vrtce in šole, če bo predložila račune in vsa dokazila o prejemu sredstev s strani zavarovalnic, od vrednosti stroškov se bo odbila zavarovalna premija, račun pa bo pokrit v višini 70 odstotkov upravičenih stroškov.
Prva izplačila v kratkem
MO Ptuj je čakala, da bi bila izvedena vsa potrebna sanacijska dela na objektih, za katere je odgovorna, dolgo časa pa so odgovorne v državi prepričevali, da naj bi bil tudi predračun izvajalca dokument. To so na koncu sprejeli. V tem trenutku MO Ptuj še ni uspela sanirati niti Mladike, niti OŠ Olge Meglič, niti OŠ dr. Ljudevita Pivka, ker ni izvajalcev. Zato so predložili predračune, za katere upajo, da bodo upoštevani. Če bo MO Ptuj uspela dobiti obljubljena sredstva, bi za delitev ostala že omenjena sredstva, na katera pa računajo tudi gospodarski subjekti. Dilema pa je tudi na primer, ali PS Perutnina ali kateremu drugemu podjetju dati 220 evrov. To sedaj še ni jasno. Pri blokih pa je tako, da so škodo prijavili upravitelji. Bojazen je, da bodo tem dali denar, ti pa s pomočjo stanovalcev ne bodo sposobni zbrati vseh podpisov za prenovo streh in bo denar odšel drugam, ne pa za sanacijo streh. Tudi pri tem želijo najti najboljši model, kako zadevo najbolje izpeljati, da bo dosežen namen.
Če je MO Ptuj do konca prejšnjega tedna dobila pozitiven odgovor Ministrstva za šolstvo in šport glede vseh računov in predračunov, ki so jih predložili, bodo pristopili k dvofaznemu izplačevanju. Izločili bodo del sredstev za blokovska naselja in gospodarske družbe ter vsoto milijon evrov ali kakšnih sto tisoč evrov manj pričeli deliti individualnim uporabnikom, kjer je situacija čista. Potrebno bo izdati okrog pet tisoč sklepov, ki bodo morali vsebovati vse potrebne podatke za zakonito izplačilo. Vse to pa bo zahtevalo svoj čas. Upravičencem se ptujski župan opravičuje, da stvari ni bilo mogoče izpeljati prej, razume stisko ljudi. Pozval je tudi banke in zavarovalnice, da ljudem čim bolj učinkovito pomagajo, saj je zima pred vrati, ker se zaveda, da je 220 evrov bolj simbolni znesek pomoči kot znesek, ki bi lahko prizadetim učinkovito pomagal pri saniranju njihovih problemov.
MG
Foto: DB
Evropa • Kdo od Slovencev zapušča Evropski parlament
Najprej odhaja Pahor, naslednje leto Brejc in Drčar Murkova
Nekaj dni po volitvah v DZ je res še prehitro pričakovati načrte slovenskih strank na volitvah v Evropski parlament junija prihodnje leto, vendar je že jasno, da si lahko v evropskih poslanskih klopeh obetamo nove slovenske obraze. Borut Pahor odhaja kmalu, Mihael Brejc in Mojca Drčar Murko pa sta razkrila, da ne bosta še enkrat kandidirala.
V Evropskem parlamentu, edini neposredno voljeni instituciji EU, je sedaj med 785 poslanci sedem Slovencev. Po pričakovanjih jih bo toliko Izvoljenih tudi na prihodnjih evropskih volitvah junija naslednje leto, saj Lizbonska pogodba, ki bi Sloveniji prinesla en sedež več, verjetno ne bo uveljavljena pred temi volitvami.
Kot prvi slovenski poslanci so bili v evropske parlamentarne klopi 13. junija 2004, kmalu po vstopu Slovenije v EU, na osnovi proporcionalnega sistema izvoljeni Mihael Brejc (SDS), Mojca Drčar Murko (LDS), Jelko Kacin (LDS), Romana Jordan Cizelj (SDS), Ljudmila Novak (NSi), Borut Pahor (SD) in Lojze Peterle (NSi).
Po izvolitvi v Evropski parlament poslanci iz posamezne države ne sedijo skupaj, temveč se na osnovi političnega prepričanja združujejo z drugimi poslanci iz držav članic EU v sedem političnih skupin. Vsi slovenski poslanci pripadajo eni od treh največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu.
Brejc, Jordan Cizljeva, Novakova in Peterle delujejo v okviru Evropske ljudske stranke (EPP), ki je tudi največja politična skupina v Evropskem parlamentu, Drčar Murkova in Kacin delujeta v sklopu evropskih liberalcev (ALDE), Pahor pa sodi v družino evropskih socialistov (PES).
Na podlagi zakona o volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament evropski poslanec ne more biti poslanec v državnem zboru, lahko pa evropski poslanci med mandatom kandidirajo na nacionalnih volitvah.
Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji sta med sedmimi slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu kandidirala dva, Pahor in Jordan Cizljeva, pri čemer je bil po neuradnih izidih Pahor, ki je sicer tudi najverjetnejši novi premier, v državni zbor izvoljen, Jordan Cizljeva pa ne. Ko bo oblikovan novi državni zbor, morajo tako slovenske oblasti Evropski parlament obvestiti, da je Pahor slovenski poslanec, s čimer mu po natančno določenih postopkih nato preneha evropska funkcija. Čeprav je v pričakovanju nove slovenske vlade še prezgodaj govoriti o podrobnih načrtih slovenskih strank in poslancev v Evropskem parlamentu, pa je že jasno, da se po slovenskih parlamentarnih volitvah in v pričakovanju evropskih volitev prihodnje leto junija v evropskih poslanskih klopeh obetajo novi slovenski obrazi.
Pahorja naj bi vsaj do volitev nadomestil Aurelio Juri, Drčar Murkova in Brejc sta za STA razkrila, da na naslednjih evropskih volitvah ne bosta kandidirala, medtem ko so Kacin, Jordan Cizljeva, Novakova in Peterle nakazali, da bi bili pripravljeni nadaljevati delo v Evropskem parlamentu.
Juri, predvideni naslednik Pahorja, je na kandidatni listi stranke naslednji za ta položaj. Juri je sicer na volitvah v DZ kandidiral za poslanca italijanske narodne skupnosti, a po neuradnih izidih ni bil izvoljen.
»Na volitvah v Evropski parlament junija 2009 ne nameravam kandidirati,« pa je bil v izjavi za STA jasen Brejc. Enako se je odločila tudi Drčar Murkova. »Spričo tega, da so bile pravkar parlamentarne volitve in da se zdaj začenjajo šele pogovori o sestavi nove slovenske vlade, je razumljivo, da glede kandidatur na evropskih volitvah v stranki še ni nobenih načrtov,« je še pojasnila. Tudi Kacin je poudaril, da je treba najprej počakati na uradne volilne izide. »Država najprej potrebuje novo koalicijo, vlado in državni zbor z vsemi telesi, da se lahko začne normalno delo doma in na tujem. Za evropske volitve je še čas,« je menil. »Verjetno bodo na vrsti čez mesec ali dva,« je dodal. Hkrati pa je Kacin vendarle nakazal, da je pripravljen ostati evropski poslanec. »Mene Evropski parlament polno zaposluje, tudi zato nisem kandidiral doma. To področje me močno zanima in izziva. Svoje delo tukaj sem pripravljen nadaljevati, a o tem bodo na koncu odločale volivke in volilci, še prej pa tudi vsi pristojni organi stranke,« je povedal za STA.
Poslanec Peterle je bil glede svojih načrtov jasen: »Na prihodnjih evropskih volitvah bi želel kandidirati še enkrat. Prvič sem kandidiral pri NSi in predpostavljam, da se bo NSi prenovila v prepričljivo in pristno krščansko demokracijo,« je dodal.
V NSi so ob tem poudarili, da sta se Novakova in Peterle v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta dokazala kot dva izmed najboljših poslancev, saj sta dobila prestižne evropske nagrade. »V stranki tako ocenjujemo, da zato tvorita trdno jedro evropske usmeritve NSi, ki jo bosta s ponovno izvolitvijo lahko še naprej zastopala v naslednjem mandatu Evropskega parlamenta,« so pojasnili. Novakova je še pojasnila, da NSi »nezadovoljiv rezultat na volitvah še bolj zavezuje k skupnemu delu za dejavnejšo prisotnost v slovenskem političnem prostoru«. »V Sloveniji, kot demokratični državi, je nujno, da se sliši tudi glas naših volivcev, ki se zavzemajo za načela krščanske demokracije,« je poudarila. Tudi poslanka Jordan Cizljeva je pripravljena ostati v evropskih poslanskih klopeh. »Z delom v Evropskem parlamentu sem zadovoljna. Zame bi to delo predstavljalo velik izziv tudi še v naslednjih letih. Vendar kandidatura ni zgolj moja osebna odločitev, temveč jo vidim kot sestavni del odločitev in podporo SDS,« je razložila. »Do pred kratkim smo se v SDS pripravljali na volitve v državni zbor, še pred tem smo bili osredotočeni na predsedovanje Slovenije EU. Odločitev, povezanih z volitvami v Evropski parlament, še nismo sprejemali,« je še pojasnila. Jordan Cizljeva je sicer opozorila tudi na to, da pravila delovanja Evropskega parlamenta v prihodnjem mandatu še niso jasna. »Počakati moramo na razplet ratifikacije Lizbonske pogodbe, ki bo določila, ali bo Slovenijo v Evropskem parlamentu zastopalo sedem ali osem poslancev,« je pojasnila.
Lizbonska pogodba, ki bi pomenila zmanjšanje števila sedežev v Evropskem parlamentu na 750 + 1 in s tem njihovo prerazporeditev, ki bi Sloveniji prinesla še eno poslansko mesto, sicer po ocenah političnih analitikov skoraj zagotovo ne bo uveljavljena, saj ni pričakovati, da bo Irska, ki je pogodbo edina potrjevala in tudi zavrnila na referendumu, rešitev našla pravočasno - to naj bi bilo do februarja prihodnje leto. (sta)
Italija • Zaradi mafijskih spopadov posreduje že vojska
Zaradi mafije napetosti v vladi
Italijanski obrambni minister Ignazio La Russa meni, da gre pri organiziranem kriminalu predvsem za spopad med različnimi mafijskimi klani, ne pa za državljansko vojno, o kateri je v sredo govoril notranji minister Roberto Maroni. Zaradi njunih različnih razlag je v vladi prišlo do napetosti, danes poroča italijanski dnevnik Il Giornale.
Maroni je v zgornjemu domu parlamenta, kjer je v sredo predstavljal ukrepe, s katerimi se želi vlada zoperstaviti obračunom kriminalnih združb, dejal, da je mafija državi napovedala vojno, država pa se mora nanjo ustrezno odzvati. Obrambni minister La Russa pa je menil, da ni dobro govoriti o državljanski vojni, ki jo je omenjal Maroni, saj organizirani kriminal s to oznako postaja zakonit ali vsaj pridobiva pomen. Po poročanju časopisa Il Giornale je Ma-ronija La Russova izjava razjezila, zato je o njej takoj obvestil premiera Silvia Berlusconija. »To se ni zgodilo prvič in postaja politični problem. Poleg tega v posebnih primerih z izjavami, kakršna je La Russova, tvegamo zmanjšanje učinkovitosti delovanja proti organiziranemu kriminalu,« je Berlusconiju dejal Maroni. La Russa je spor zanikal, rekoč, da je šlo zgolj za uporabo različnih besed ter da se z Maronijem povsem strinja, še poroča Il Giornale. Razprava o poostrenem boju zoper mafijske združbe se je v Italiji začela po mafijskem obračunu v Castelvolturnu v pokrajini Ca-serta blizu Neaplja, v katerem je minuli teden umrlo sedem ljudi, med njimi šest afriških priseljencev. Kot so ugotovili preiskovalci, je za pokol odgovorna neapeljska Camorra. Policija je doslej v povezavi s tem prijela
šest oseb, eno v ponedeljek, pet pa v noči s srede na četrtek. Da bi vlada državo zavarovala pred takšnimi obračuni, je v torek sprejela sklep, da na območja, kjer obstaja visoko tveganje za kriminalna dejanja, napoti dodatnih 5 00 vojakov. Na območje Caserte je tako že poslala 400 vojakov. (sta)
Tripoli • Kje je 19
talcev?
Libija zanika, da bi bili ugrabljeni turisti na njenem ozemlju
Libija je, potem ko je izvedla več iskalnih akcij na puščavskih območjih te severnoafriške države, zanikala navedbe, da naj bi bilo enajst v Egiptu ugrabljenih evropskih turistov na njenem ozemlju, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Lahko potrdimo, da ugrabitelji in njihovi talci niso v Libiji,« je dejal neimenovan predstavnik libijske vlade.
Ugrabitelji, domnevno člani nekega plemena, so po nekaterih podatkih v ponedeljek, po drugih pa že konec minulega tedna, zajeli skupino 11 turistov in osem Egipčanov v bližini meje s Sudanom, kamor so jih kasneje tudi odpeljali. Turisti, gre za pet italijanskih, pet nemških in romunskega državljana, so bili na safariju na jugu Egipta. Med domačini pa so vozniki, vodiči in lastnik turistične agencije, ki je odpravo organizirala. Na sudanskem zunanjem ministrstvu so nato v četrtek povedali, da so skupino ugrabljenih ljudi prepeljali iz Sudana in da se nahaja v Libiji, okoli 15 kilometrov od meje med državama. Kot je v petek poročal arabski dnevnik Al-Šark Al-Avsat, naj bi 19 talcev zadrževala skupina 20 ugrabiteljev, neimenovan egiptovski vladni uradnik pa je časniku izrazil zaskrbljenost, da naj bi bili ugrabitelji, o katerih identiteti se zaenkrat zgolj domneva, namenjeni v Čad. (sta)
EU • Denar za turizem in gospodarstvo porabljen drugje ...
Kalabrija naj pojasni porabo evropske pomoči za nogomet
Evropska komisija je od italijanske dežele Kalabrija ta teden zahtevala pojasnila zaradi porabe 1,8 milijona evrov evropske pomoči. Kalabrija je del denarja evropskih davkoplačevalcev, namenjenega spodbujanju turizma in gospodarstva, namreč namenila italijanski nogometni reprezentanci.
Če bo Bruselj odločil, da denar ni bil porabljen v skladu s pravili unije za porabo evropske pomoči, bo morala Kalabrija denar vrniti.
Oblasti v Kalabriji, eni najrevnejših italijanskih dežel, so na spletni strani dežele zapisale, da so hotele s sponzoriranjem italijanske nogometne reprezentance, aktualnih svetovnih prvakov, prispevati k razcvetu domačega turizma. Omenile so še, da je bilo vseh šest milijonov evrov evropske pomoči, namenjene »novi podobi Kalabrije«, uporabljenih na objektiven in pregleden način.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnil, da imajo regije v EU določeno svobodo pri porabi evropskih sredstev. »Vendar pa jim ne moremo kar dati kovčka z denarjem evropskih davkoplačevalcev in reči: Izvolite, zabavajte se,« je dodal.
Po poročanju dpa je sporno tudi, da je Kalabrija pol milijona evrov evropske pomoči porabila za reklamni oglas za deželo, v katerem je nastopil član zlate nogometne reprezentance Gennaro Gattuso. Kalabrijski nogometaš sicer denarja ni obdržal, temveč ga je namenil svojemu skladu za pomoč otrokom. (sta)
Foto: internet
Gospodarstvo po svetu
FRANKFURT - Udeleženci »zgodovinskega« sestanka v Beli hiši so se v četrtek razšli brez sprejema načrta reševanja ameriške finančne krize, po katerem naj bi namenili 700 milijard dolarjev za odkupovanje slabih naložb finančnih podjetij. Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed), Evropska centralna banka (ECB) in angleška ter švicarska centralna banka medtem nadaljujejo z usklajenim delovanjem za umirjanje finančnih trgov. Fed je napovedal, da bo okrepil t.i. swap linije z eCb in s švicarsko centralno banko, ECB pa je trgu ponudila novo injekcijo 35 milijard ameriških dolarjev.
WASHINGTON - Ameriška zvezna agencija za zavarovanje depozitov (FDIC) je v četrtek napovedala propad banke Washington Mutual in prodajo njenega premoženja ameriški investicijski banki JPMorgan Chase. Zlom te leta 1889 ustanovljene banke s sedežem v Seattlu velja za doslej največji zlom v zgodovini ameriškega bančništva. JPMorgan Chase, ki je letos s prevzemom pred stečajem že rešil investicijsko banko Bear Stearns, bo za Washington Mutual odštel 1,9 milijarde dolarjev. JPMorgan bo z nakupom prevzel depozite, premoženje in nekatere obveznosti propadle banke, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
RIM - Dogovor s konzorcijem CAI, ki želi prevzeti Alitalio, je v petek podpisal še eden od sindikatov, ki zastopa stevardese in druge pomočnike pri letu. S tem manjka le še soglasje pilotov, potem ko so v četrtek načrt CAI podpisali štirje veliki sindikati. Kot je povedal predsednik sindikata ANPAV, ki zastopa stevardese in druge spremljevalce pri letih Alitalie, Massimo Muccioli, so na pogajanjih v italijanski vladni palači Chigi s podpisom dogovora med drugim pristali na odpustitev približno 1300 stevardes in asistentov. Po načrtih CAI bi morali za rešitev zdaj še državnega prevoznika odpustiti najmanj 3000 zaposlenih.
PARIZ - Kitajska je postala največja proizvajalka ogljikovega dioksida (CO2), navaja poročilo Carbon Budget 2007. Do leta 2005 so največ CO2 proizvedle bogate države, zdaj pa kar 53 odstotkov vseh emisij proizvedejo države v razvoju. Kitajska je tako na prvem mestu lestvice največjih onesnaževalk s CO2 že prehitela ZDA, Indija pa je tik pred tem, da s tretjega mesta izrine Rusijo. V letu 2007 je bilo emitiranih za približno 10 milijard ton CO2. Največ, 8,5 milijarde ton, so k temu prispevala fosilna goriva, ostalo emisije pa pripisujejo predvsem krčenju gozdov.
WASHINGTON - Gospodarska rast v ZDA je v letošnjem drugem četrtletju znašala 2,8 odstotka, so sporočili z ameriškega ministrstva za trgovino ter s tem popravili svoje prvotne napovedi, ki so govorile o 3,3-odstotni rasti. Novica je malce presenetila analitike, ki so pričakovali, da bo dokončna številka o gospodarski rasti ostala nespremenjena, vendar pa je tudi 2,8 odstotka veliko bolje od zadnjega četrtletja lani, ko je bila rast negativna in prvega četrtletja letos, ko je znašala le 0,9 odstotka.
HANOI - Vietnam je v prvih devetih mesecih letos pritegnil za 57,12 milijarde dolarjev tujih neposrednih investicij, kar je 450 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tuji vlagatelji so v omenjenem obdobju dobili dovoljenje za 22.885 novih projektov, je poročala ameriška tiskovna agencija AP, ki se sklicuje na vietnamske državne medije. Največ so letos v Vietnam vložila podjetja iz Malezije (14,8 milijarde dolarjev), Tajvana (8,6 milijarde dolarjev) in Japonske (7,2 milijarde dolarjev).
TOKIO - Japonska je v avgustu zabeležila 2,4-odstotno osnovno inflacijo, kar je toliko kot julija. Inflacija predvsem zaradi vse višjih cen nafte, ki predstavljajo velik pritisk za največje azijsko gospodarstvo, ostaja na najvišjih ravneh v zadnjem desetletju, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Japonska tako že 11 mesec beleži rast cen, medtem ko se je prej leta spopadala z deflacijo. Inflacija je bila sprva dobra novica, zdaj pa že naraščajo strahovi pred njo, saj jo poganjajo naraščajoči stroški uvoza namesto močnejše domače gospodarstvo.
WASHINGTON - V ameriškem kongresu so demokrati in republikanci uspeli doseči načelni dogovor glede 700 milijard dolarjev vrednega vladnega načrta za rešitev finančne krize. To je po pojasnilih analitikov pomemben korak do dokončnega sprejema načrta, poročajo tuje tiskovne agencije. »Močno smo prepričani, da lahko ukrepamo hitro,« je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP po dvournih pogovorih povedal demokratski senator Chris Dodd. »Pričakujem, da bomo zares imeli načrt, ki lahko gre tako skozi predstavniški dom kot senat, na koncu pa ga podpiše predsednik,« pa je dodal republikanski senator Bob Bennett. Kot je znano, se je ameriška vlada konec minulega tedna, potem ko so se zamajali njeni in posledično tudi drugi največji finančni trgi na svetu, odločila za sprejem posebnega načrta zakonodajnih ukrepov, s katerim bi zaustavila finančno krizo in rešila finančni sistem, s tem pa tudi obranila gospodarstvo pred negativnimi posledicami.
RIM - Štiri največja sindikalna združenja, zastopana v Alitalii, so podpisala dogovor o rešitvi največjega italijanskega letalskega prevoznika iz krize. Na predlog konzorcija CAI, ki želi prevzeti Alitalio, morajo sedaj na dogovor pristati še predstavniki pilotov in pomočnikov pri letu, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. V četrtek je na pogajanjih v italijanski vladni palači Chigi, kjer so se sešli predstavniki italijanske vlade, vodstvo CAI in sindikati, na dogovor s CAI pristala še vplivna Italijanska generalna konfederacija dela. Drugi trije sindikati so strinjanje s predlogom konzorcija CAI izrazili že prej. Mrzlično iskanje rešitev za Alitalio je sprožila napoved predsednika italijanskih civilnih letalskih oblasti Vita Riggia, da bo Alitalii odvzel licenco. Riggio je nato Fantozzija pozval, naj mu do četrtka predloži načrt za finančno sanacijo letalske družbe. Očitno pa je Riggia četrtkov razvoj dogodkov zadovoljil, saj se je odločil, da bo Alitalia lahko letela vsaj še nekaj tednov.
CHICAGO - Delničarji legendarnega ameriškega proizvajalca žvečilnih gumijev Wrigley so pristali na 23 milijard dolarjev vredno prodajo družbe prav tako ameriškemu proizvajalcu sladkarij Mars, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po pričakovanjih prvega moža ciljne družbe Billa Wrigleyja Jr. bo prodaja Marsu, ta je v zasebni lasti, sklenjena do 6. oktobra. S to združitvijo bo sicer nastal največji slaščičarski koncern na svetu, ki bo imel v lasti blagovne znamke, kot sta Juicy Fruit in M&Ms. Doslej je prvo mesto zasedal britanski Cadbury.
Ptuj • Branko Marinič dobil drugi poslanski mandat
Argumenti vedno odpirajo vrata
Presenečenje, ki so ga nekateri pričakovali v enajstem volilnem okraju, se ni zgodilo. Branko Marinič, poslanec SDS v državnem zboru v mandatu 2004/2008, se je tudi na letošnjih državnozborskih volitvah dobro odrezal in začenja svoj drugi poslanski mandat. Delo je začel že naslednji dan po volitvah, takšen je po naravi, pravi. Poslanci novega parlamenta se morajo čim prej spoznati, ne glede na to, na kakšen način so bili izvoljeni, zavezani so državljankam in državljanom, ne samo svojim volivkam in volivcem.
Pa brez zamere
Preseči je potrebno ev-forijo, politik se mora po izvolitvi čimprej postaviti v svoje realno okolje, da spozna, kateri so tisti projekti, ki so vezani na možnost pridobitve državnega denarja in tudi evropskih sredstev. Tako je deloval v prejšnjem sklicu državnega parlamenta, tako želi delovati tudi v svojem drugem mandatu. Razmišljati pa je potrebno tudi že o tem, kje se kateri od poslancev vidi, torej v katerih delovnih telesih državnega zbora. To je prioriteta. Potrebno se je postaviti v vrstni red za tisti odbor državnega zbora, ki ga nekdo najbolje in najlažje obvladuje po strokovni plati, ker s tem tudi vpliva na sprejem ustrezne zakonodaje. Vsak zakon, sprejet v državnem zboru, namreč prinaša pozitivne in tudi negativne učinke na okolje, iz katerega prihaja posamezni poslanec. Branko Marinič pravi, da je v vsakem zakonu, ki ga je sprejel državni zbor, najprej videl Ptuj in širšo okolico. V tem duhu misli tudi nadaljevati.
V mandatu 2004/2008 je deloval v odboru za promet, uspešni projekti s tega področja so vidni, ob številnih cestnih projektih pa je potrebno videti tudi največja vlaganja v javno železniško infrastrukturo, poudarja; na odseku od Pragerskega do Ormoža trenutno potekajo največje tovrstne investicije, čeprav jih nekateri ne vidijo. Zelo aktivno je deloval tudi v odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, to je za podeželje bistvenega pomena. V tem odboru želi delovati tudi v svojem drugem mandatu. Uspešno je deloval tudi v odboru za kulturo, šolstvo in šport. Gre za zelo zahtevna področja. Pri šolstvu in športu so ga bolj kot vsebina nekaterih zakonov zanimale investicije, na področju kulture pa je izpostavljal Ptuj kot najstarejše mesto v Sloveniji, ki s svojim okoljem zahteva potrebno pozornost in konkretne projekte. Deloval pa je tudi v ustavni komisiji, v regionalizaciji je videl eno najmočnejših orožij enakomernejšega razvoja Slovenije.
Z rezultatom letošnjih volitev je izredno zadovoljen, saj si v konkurenci, kakršna je bila, ni upal napovedati takšnega uspeha. Volilno telo je prepoznalo, da je bil poslanec dejanj, ne pa poslanec besed. Zahvaljuje se tudi me-
Hi
1J
Foto: Črtomir Goznik
Branko Marinič je z izkupičkom letošnjih državnozborskih volitev nadvse zadovoljen.
dijem za korektno poročanje o njegovem delu, volivci so preko lokalnih medijev lahko sproti in zelo kvalitetno spremljali njegovo delo.
»Če bi izhajal iz tega, kar sem se v prvih štirih delih delovanja v državnem zboru naučil, bi dejal, da se mi je vedno zdelo, da opozicijski poslanci manj delajo kot pozicijski. Vajen sem delati, v politiko nisem šel zato, da mi
ne bi bilo potrebno delati. Prepričan sem, da je poslanec ne glede na to, ali je v poziciji ali opoziciji, če si prizadeva, če je voljan delati, lahko uspešen. Glede na izkušnje, ki jih imam, menim, da mi nobeden od ministrov, državnih sekretarjev ali nižjih uradnikov ne bo mogel zapreti vrat, ker bom vedno nastopal z argumenti, kot sem to počel v iztekajočem se mandatu,«
je odgovor Branka Mariniča na vprašanje, ali meni, da bo kot opozicijski poslanec težje deloval. Prepričan je, da so poslancem vedno odprta vrata, ne glede na to, od kod prihajajo. V državnem zboru gre v bistvu za usklajevanje mnenj, ki pa morajo dati najugodnejši rezultat za ljudi, ki jih poslanci zastopajo.
MG
Ormož • Različni razpisi za sredstva
Ne prezrite!
Občina Ormož je v svojem Uradnem vestniku objavila nekaj razpisov, ki bodo gotovo zanimali širšo javnost. Sredstva je namreč možno pridobiti za različne namene.
Pohiteti je potrebno s prijavo na razpis za pospeševanje poklicnega izobraževanja v letu 2008, ki se končuje danes. Za sredstva lahko zaprosijo delodajalci - majhna podjetja in podjetniki posamezniki, ki imajo sklenjeno učno pogodbo za vajeniško razmerje. Višina subvencije znaša 50 % mesečne nagrade, določene z učno pogodbo za 1. in 2. letnik, in 30 % za 3. in 4. letnik vajeniškega razmerja. Pogoj za pridobitev sredstev je sklenjena vajeniška pogodba z vajencem s stalnim prebivališčem v občini Ormož. Višina razpisanih sredstev je 3.208 evrov.
Malo več časa je za oddajo vloge za dodelitev štipendij in drugih oblik študijskih pomoči, ki jih je potrebno oddati najkasneje do 10. oktobra.
Na razpis se lahko prijavijo študenti dodiplomskega študija od 2. letnika dalje, študenti do- in podiplomskega študija za povračilo šolnin, za sofinanciranje priprave magistrskih nalog in doktorskih disertacij ter za sofinanciranje specialističnega študija v tujini, študenti, ki študirajo v tujini, ter nadarjeni dijaki in študenti. Razpisanih je skupno 26 različnih štipendij in pomoči za zelo različne študijske smeri, kot so medicina, gradbeništvo, stomatologija, arhitektura, turizem, gospodarsko inženirstvo, predšolska vzgoja, računalništvo in informatika, teologija in de-fektologija.
Do konca leta pa gospodarstveniki lahko kandidirajo na razpis za pridobitev dolgoročnih kreditov pod ugodnej-
šimi pogoji za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Občina ga je pripravila skupaj z Novo KBM, višina razpisnih sredstev pa znaša 260.000 evrov.
Odprt je tudi razpis za sofinanciranje vzdrževanja ga-
Vprašanje
Vprašanje z velikim "V"
Vprašanje je eno temeljnih. Tako, ki si ga mora vsaj enkrat v življenju z vso resnostjo postaviti (ali bi si ga vsaj moral postaviti) vsak človek. Gre namreč za vprašanje, katerega odgovor, ki ga seveda moramo dati zgolj mi sami, v temelju določa naše življenje, delovanje in oseb(n) o(st). Po odgovorih, kijih ljudje sami sebi (pa tudi drugim) dajejo na to vprašanje, lahko ljudi v osnovi razdelimo na dva tipa. Recimo, da ju bomo za potrebe tokratnega razglabljanja poimenovali takole: prvi tip ljudi bomo imenovali dolgini, drugega pa kompaktneži. Zakaj, bo - upam - postalo jasno v nadaljevanju.
Seveda je zdaj že čas, da navedemo, katero je to Vprašanje. To vprašanje je sicer lahko posta vljeno z različn imi besedami, na različne načine in ob različnih priložnostih, pa tudi odgovorjeno je lahko z različnim i besedam i; a postavitev vprašanja in odgovori nanj so, čeprav zvenijo različno, vedno nagnjeni na eno ali drugo stran, tako da se po odgovorih na to vprašanje da ljudi uvrstiti v dolgine ali kompaktneže. Vprašanje (oziroma ena izmed najbolj pogostih verzij) pa se glasi takole: "Ali bi raje živeli dolgo in precej puščobno življenje, ali pa 'življenja polno" življenje, kipa bi bilo krajše?" In odgovor na to vprašanje je tisto, kar pravzaprav ste in kako bi morali razmišljati ter delovati v življenju. Odgovor na to vprašanje izraža vaše preference in osebnost. Ali ste dolgin ali pa kompaktnež. In kako kot tak pristopate k stvarem, jih počnete ter jemljete stvari, ki se vam dogodijo.
Seveda takoj porečete, da bi radi živeli dolgo in "življenja polno" življenje, se pravi, da bi od vsake opcije vzeli po malo. A to pri tem temeljnem vprašanju ni opcija za odgovor. Tega kot možen odgovor nimate na voljo. Tukaj (za razliko od večine ostalih svari) tretje, vmesne možnosti, kombinacije, ni. Ali to ali ono. Tertium noti datur. Zakaj, sprašujete? Zato, ker se odgovor na to vprašanje ne nanaša na naše življenje kot na celoto, na nekaj, kar bo prišlo šele čez nekaj (deset) let(ij), ampak se ta odgovor nanaša na sedanjost, vpričnost, na tukaj in zdaj. Na to, kako stvari jemljete in delate zdaj. Kajti, kot vam je morda že jasno, se tudi samo vprašanje v resnici ne nanaša na celo življenje, ampak na tukaj in zdaj.
Trik je namreč v tem, da ne moremo zagotovo vedeti, da nas bo delovanje v skladu z enim izmed obeh odgovorov na vprašanje pripeljalo do tega, kar je v vprašanju omenjeno. Ne moremo zagotovo vedeti, da bomo, če bomo delovali, se obnašali, jedli, pili, skratka, živeli v skladu z odgovorom, da dajemo prednost dolžini, ne pa pestrosti življenja, dejansko potem dolgo tudi res živeli; in obratno, če se odločimo, da bomo na račun pestrosti in barvitosti našega življenja in vsega, kar smo in delamo, potem zaradi tega zares šli malce prej v krtovo deželo, niti najmanj ni nujno, da bomo tja zares odšli prej kakor kak dolgin. Ali bo naš stil življenja res pripeljal do tega, do posledic, ki naj bi jih za dolžino življenja imel ta naš stil življenja (življenja v najširšem smislu) -tega zares ne ve nihče izmed nas. Stoodstotno tega ne ve nihče (religiozni bi to izrazili z besedami, da to ve samo bog).
Zato se odgovor na Vprašanje in življenje v skladu s tem odgovorom vedno znova nanašata na naš sedaj, na tukaj in zdaj - na to, kakšen odnos imamo do stvari, ki se nam godijo, nas obdajajo, na to, kako stvari sami počnemo v sedanjosti. Ali bo to pripeljalo do dolgega življenja pri dolgi-nih ali pa do krajšega življenja pri kompaktnežih, tega zagotovo ne moremo vedeti. In veste kaj? To pravzaprav sploh ni najbolj pomembno. Kajti pomembno je to, kakšni smo in kako stvari počnemo sedaj. Če bomo zmeraj čakali na prihodnost, na to, kar bo (naj bi) prišlo, bomo vedno znova zamudili sedanjost. Za vedno.
Gregor Alič
silskih vozil iz sredstev proračuna v skupni višini 6.400 evrov.
Cel oktober pa bodo zbirali vloge za dodelitev ne-profitnih stanovanj za leti 2008 in 2009. Za povprečno
Za vse dodatne informacije o razpisih lahko povprašate na Ptujski 6.
veliko dvosobno stanovanje (55 kvadratnih metrov) v lasti Stanovanjskega sklada, točkovano s 320 točkami, je znašala najemnina v avgustu letos 180,52 evra, za enako stanovanje v lasti občine pa 163,94 evra.
Potekata pa tudi dva razpisa za dodelitev priznanj. Do 30. oktobra je potrebno posredovati predloge za podelitev naziva častni občan in kandidate za dobitnike plakete občine Ormož. Do konca leta pa je treba predlagati kandidate za dobitnike priznanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Za vse natančnejše informacije so vam na voljo na Občini Ormož.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Ptuj • Pogovor z režiserjem in scenaristom Tomažem Šnebergerjem
Da bo Ptuj prepoznaven tudi po filmu
Prvi kratki igrani ptujski film, katerega režiser in scenarist je Tomaž Šneberger, si je v pičlih štirih dneh ogledalo okrog 600 ljudi. Navkljub zelo nizkemu proračunu in gluhim ušesom donatorjev za tovrstne kulturne podvige je Šnebergerju uspelo narediti pohvale vreden film, ki odraža odnos mladih do alkohola in je primeren za vse generacije.
Tomaž Šneberger je za scenarista diplomiral v Avstraliji, kjer je sodeloval pri snemanju dveh filmov. Svoje prvo samostojno delo, kratki igrani film Tudi to se zgodi, pa je želel posneti na domačem Ptuju, kar mu je po mnogih mesecih napora vendarle uspelo. Osrednja zgodba filma - vožnja pod vplivom alkohola in morebitne posledice - je primerna za vse generacije, kar Šneberger vidi kot razlog tako generacijsko raznolikega občinstva na predstavitvah filma. Vsi igralci, ki so sodelovali v filmu, razen Tadeja Toša, so amaterji, ki so se to pot prvič predstavili na filmskem platnu. Glavne vloge tolmačijo Mirsad Bečirovič, David Matiči in Elvis Luka-čič. »Brez njihove dobre volje in sodelovanja film ne bi bil nikoli narejen. Denarja, da bi plačal igralce, enostavno nismo uspeli dobiti. Ker pa so se vsi sodelujoči, vključno s Tošem, svojemu honorarju odpovedali, nam je vendarle uspelo projekt izpeljati do konca. Za to sem jim vsem zelo hvaležen,« je pojasnil Šneberger.
Brez denarja gre počasi
Čeprav se radi pohvalimo, da je Ptuj mesto ljubiteljev kulture, pa je izkušnja mladega scenarista in režiserja pokazala, da donatorji vendarle nimajo posluha za tovrstne projekte. To je bil tudi razlog, da je od snemanja filma pa
Maribor • Osmi Festival stare trte
V	četrtek Ptujski dan
V	Mariboru je med 19. in 28. septembrom potekal že osmi Festival stare trte. Na njem je več kot 500 sodelujočih počastilo 400 let staro trto v okviru 10-dnevnega turistično-kulinarično-vinsko-kulturnega dogajanja, ki se je v nedeljo zaključilo s trgatvijo najstarejše trte na svetu.
Foto: JS
Na Festivalu stare trte so nastopili tudi tamburaši Kulturnega društva F. Prešerna Videm pri Ptuju.
Čeprav je zanimanje veliko, ga na velikem platnu več ne bo možno videti. Vsi, ki bi si ga želeli ogledati, si ga lahko po ceni deset evrov priskrbijo na naslovu tuditosezgodi@ email.si in s tem pomagajo zagotoviti sredstva, da bo posnet istoimenski celovečerni film. »Moja želja je posneti celovečerec na temo alkohola in neprevidne vožnje, o čemer govori film. Imam sicer tudi nekaj drugih scenarijev, a trenutno je moja prioriteta nadaljevati ta projekt,« je pojasnil Šneberger, ki namerava film Tudi to se zgodi poslati na različne festivale. Sicer pa mladi režiser načrtuje v prihodnjih mesecih izvedbo še enega zanimivega projekta. Za glasbo, ki so jo za film posneli Mirsad Bečirovič, David Matiči in Julija in je med gledalci požela veliko navdušenja, namerava posneti videospot.
Dženana Bečirovič
V okviru festivala je bil v četrtek, 25. septembra, ptujski dan s predstavitvijo dobrot s Ptuja in okolice, pospremljenih s pestrim kulturnim dogajanjem. Na stojnicah so se predstavili Erna Korošec (izdelki iz volne), Cvetka Krabonja (kruhi), Milan Breg (sadje - vino - sok), Društvo vinogradnikov in sadjarjev Slovenske gorice, Čebelarstvo Pislak, kmetija Jože Me-znarič (mesni izdelki), kmetija Cimerman (bučno olje), Štefka Vidovič (gibanica), Kmetijska šola Ptuj, Ptujske vedute, Marko Klinc (kurenti), Vojo Velič-kovič (intarzije), Damjan Medved (med), TIC Ptuj, TD Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj, kulturni program pa so sooblikovali Ljudski pevci Cirkovce, Vesele Polanke, FS Vinko Korže - veterani, Kopjaši iz Markovcev, princ Majer s spremstvom in drugi princi ptujskega karnevala, TED Soviče-Dravci, pihalna godba Pepi Krulet, FS Vinko Korže, TD Podlehnik, Štajerski frajtonarji, Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj - odrasla in otroška, Ljudski pevci KD Mala Vas, trio Vetrnica s pevci, pevke Spominčice, FS Rogoznica in tamburaši KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju.
jš
Na knjižni polici
stranski, tako da sem sam delal na različnih področjih. Da pa je film sploh lahko prišel na filmsko platno, sem kar nekaj denarja prispeval tudi sam,« je povedal Šneberger.
Načrtov za prihodnost je še veliko
Idejo za snemanje prvega kratkega igranega ptujskega filma je mladi režiser dobil lani spomladi. Dobra dva meseca je potreboval, da je dokončal scenarij, nato pa

Film si je ogledalo približno 600 ljudi.
Alojzij Remec Opustošena brajda
Celje. Mohorjeva družba, 1946
V teh dneh se Ptuj spominja pesnika, pisatelja, pripovednika, Primorca, ki je v Ptuju preživel večji del svojega življenja, dr. Alojzija Remca. Ponovno se ponuja priložnost, da preberete njegovo najboljše delo, roman Opustošena brajda. Žal še do danes založba romana ni ponatisnila, čeprav bi to pričakovali tako v smislu negovanja slovenistične tradicije kot bralski izziv, namenjen tistim, kijih vabi polpreteklo dogajanje v domačem okolju in sama oblika večerniške pripovedi.
Prvi del Opustošene brajde je izšel leta 1946pri Mohorjevi družbi, v njem pa pisatelj v lahkotnem slogu prikazuje Ptuj in njegovo okolico ob začetku druge svetovne vojne. Kot odvetnik in ptujski županje dobro poznal Ptuj in njegovo kmečko okolje in še posebej probleme, ki so bili v letih tik pred drugo svetovno vojno aktualni. Opustošena brajda je poklon mestu Ptuju, Ptujčanom in okoličanom.
Zgodba se odvija v težkih dneh pred vdorom Hitlerjevih osvajalcev in po njem. Ptuj zaživi pred našimi očmi, marsikdo lahko v nastopajočih osebah odkrije znance s ptujskih ulic, v življenjski usodi profesorja Poljanška lahko prepoznamo pisateljeve lastne žalostne doživljaje. Roman se prične, ko je Poljanškov sin Andrej na dopustu z orožnih vaj, da bi še enkrat videl Slovenske gorice, Haloze, Ptujsko polje, Ptuj in svoje domače. Na Kogu pri Orožnovih se je na godovanju zbrala manjša družba, med njimi je domača hči Marta. Med Andrejem in Marto se je vnela ljubezen. Župnik je v svojih poslovilnih besedah primerjal domačijo z dehtečo, poganja-jočo brajdo in voščil, naj godovnjaku še dolgo let cveti njegova brajda.
V Ptuju je Andrej pospremil Marto domov proti Dominikanskemu trgu. Kako je ljubil to nesrečno mesto, njegovo lepoto, njegovo zgodovino! Vdor nemške vojske ga je presenetil pri opravljanju vojaških dolžnosti na desnem bregu Drave. Prejel je ukaz, naj z minami poruši oba mostova, da naj tega ne stori, ga je prosil oče v imenu mestnega sveta. Nemci so okupirali mesto, okrog katerega se je slišalo streljanje, s Panorame so streljali na položaje branilcev. Andrej Poljanšek je bil v blatnih okopih s svojimi vojaki odrezan od sveta. Prejel je ukaz, da mora uničiti topova in se umakniti, ko ga je ranila granata. Marta je prišla po svojega ljubega Andreja, s čolnom ga je prepeljala na drugi breg v mesto, da bi ga negovala. Obiskal ga je tudi oče, njihovo stanovanje so zasegli Nemci. Žena je odšla z otroki domov na kmetijo.
Profesorja Jakliča in čevljarja Andrejčiča so Nemci že vklenili. Na velikonočno jutro je bil Poljanšek pri maši, na oltarju je opazoval boj med angelom in hudičem, med lučjo in temo. Premišljeval je, da je bila v začetku beseda, beseda miru, ljubezni, pravičnosti, in tudi na koncu bo zavladala ista beseda. Na velikonočni večer so praznovali zaroko med Marto Orožnovo in Andrejem Poljanškom. Ko je odšel od Orožnovih, so Poljanška gestapovci aretirali. Aretirali so tudi druge zavedne Ptujčane, profesorje, zdravnike, odvetnike, učitelje, uradnike. Ko so ga zaprli, je Poljanšek Nemcem očital in citiral Goetheja: »Plemenit bodi, človek, pomoč izkazuj obilo, bodi dober.« Nemci so ga neusmiljeno pretepli.
Marta in Andrej sta odšla na njihovo stanovanje in ugotavljala, da stopata skozi mrzlo tuje mesto, to ni bil več njun Ptuj. Domov se je vrnila tudi odločna in pogumna Vida in obljubila, da bo rešila očeta. Žena Francka je dejala, da bi že obupala, če ne bi v srcu tlelo nekaj lepega, upanje na lepše dni. V pomladnem jutru so zapornike naložili na avtobus in odpeljali v taborišče na grad Borl. Razdelili so jih v delovne skupine. Vida in Marta sta vložili prošnjo za Poljanškovo izpustitev. Število taboriščnikov je rastlo iz dneva v dan. V sredini maja so jih naložili na tovornjake in jih odpeljali v novo taborišče za preseljevanje, v Rajhenburg. Dodelili so mu delo na cesti, oddelek za ceste je vzdrževal zvezo z zunanjim svetom.
Druga ljubezenska zgodba v romanu je vzklila med profesorjem Jakličem in učiteljico Valerijo, ki iz taborišča pobegneta na Dolenjsko. Andrej in Marta se poslovita, poslavljata se tudi od doma in Ptuja in brajd, ki so simbol doma, domovine in upanja. Poljanškovo družino so pripeljali v Rajhenburg in prvič po mesecih negotovosti, ločitve, strahu in upanja je bila družina spet skupaj. Odšli pa so na bridko pot izseljeništva, roman se preroško zaključi: »In zbogom, naša ljubezen, naš ponos, naše veselje: ve, ljube vinske gorice, ve, naše zelene brajde! Zapuščene žalujete, opustošene boste.«
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Tomaž Šneberger, režiser in scenarist filma Tudi to se zgodi.
do njegove premiere preteklo celo leto. »Zataknilo se je pri denarju za montažo. Vsa sredstva, ki sem jih zagotovil od donatorjev, smo porabili za najem snemalne opreme, ki je zelo draga, tako da sem kasneje moral sam poprijeti za delo in se poskusit tudi v vlogi montažerja. Če nimaš denarja, da bi plačal ljudi, enostavno moraš biti vsestranski, tako da sem sam delal na različnih področjih. Da pa je film sploh lahko prišel na filmsko platno, sem kar nekaj denarja prispeval tudi sam,« je povedal Šneberger.
Načrtov za prihodnost je še veliko
Idejo za snemanje prvega kratkega igranega ptujskega filma je mladi režiser dobil lani spomladi. Dobra dva meseca je potreboval, da je dokončal scenarij, nato pa
je na avdiciji, ki je potekala v Mestnem kinu na Ptuju, izbral zasedbo, ki je njegove ideje prenesla na filmsko platno. Izredno zanimiv in poučen film, ki traja nekaj manj kot pol ure, je bil premierno predstavljen v začetku septembra. Še dva vikenda je polnil dvorano ptujskega kina in v štirih predvajanjih si ga je ogledalo okrog 600 ljudi.
Foto: DB
Športno plezanje
Mina v Belgiji zaostala le za Majo
Stran 12
Rokomet
Sprehod Celjanov skozi Hardek
Stran 12
Kolesarstvo
Slovenci z nasmejanimi obrazi iz Varesseja
Stran 13
Nogomet
Tiganj začel in končal strelske vaje Aluminija Stran 13
Mali nogomet
Vsi trije ligaši MNZ Ptuj začeli z zmago
Stran 14
Strelstvo
Zmaga kidričevskim strelcem
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik $ ^
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Domžale kot Inter
V tednu, ko je v velikem italijanskem derbiju Milan z golom Ronaldlnha premagal mestnega tekmeca Interja in ga spravil s prvega mesta ter je Bojan Prašnikar na klopi nemškega Energie Cottbusa v 6. krogu slavil prvo zmago v tej sezoni, so na slovenskih prvoligaških igriščih kraljevali domačini. Gostom tokrat niso prepustili niti točke, čeprav na vseh tekmah vendarle ni šlo tako zlahka.
Najtesneje je bilo v mariborskem Ljudskem vrtu, kjer so domačini že petič (!) v tej sezoni slavili v razburljivi končnici proti Rudarju. Ob tem zagotovo ne moremo več govoriti o naključju, ampak o fenomenu, ki zahteva podrobnejšo razlago. Ljudski vrt je namreč specifično prizorišče, kjer domači navijači ustvarijo skupaj z uradnimi napovedovalci posebno vzdušje. To se proti koncu tekme stopnjuje do vrelišča in tekmeci, nevajeni takšnega pritiska, pogosto »počijo« ter naredijo napako. V izenačenem slovenskem prvenstvu je to lahko dovolj, da se tehtnica prevesi na stran vijoličastih. Prav zaradi tega dejstva je podpora pravih mariborskih navijačev (ne vandalov) tako pomembna in na kateri lahko klub gradi visoke cilje, saj igralci ponavadi iz sebe v takšnem vzdušju iztisnejo več, kot so dejansko sposobni. Ne smemo tudi pozabiti, da je bilo to v preteklosti za njih že velikokrat pretežko breme, pod vodstvom Darka Milaniča in Zlatka Zahoviča pa je to očitno postala velika prednost.
Mariborčani v soboto gostujejo na Ptuju, kjer si bo štajerski derbi zagotovo ogledalo veliko število ljubiteljev nogometa. Med njimi bodo tudi številni privrženci Maribora, tako da bo podpora s tribun igralcem obeh klubov velika. Kdo jo bo bolje izkoristil, pa bomo videli šele na sami tekmi. Celjani so bili v tem krogu že drugič v sezoni boljši od Ptujčanov: od treh zmag so dve dosegli proti Labod Dravi. Najboljši mož na igrišču je bil Tomaž Murko, kar dove zgovorno pove o tokratni igri varovancev Ljubinka Druloviča.
Interblock je prekinil sodelovanje z italijanskim trenerjem Bigonom (zdravstvene težave), pod vodstvom njegovega pomočnika Igorja Bene-dejčiča pa je dosegel že tretjo zaporedno zmago (dve v prvenstvu, eno v pokalu). S tem je že zapustil dno lestvice, kjer je še vedno Koper, ki mu igra letos nikakor ne steče. Spet so jih premagali Novogoričani, pri katerih je Etien Velikonja zadel že šestič letos (vse gole je dosegel proti primorskim klubom). V derbiju kroga je Nafta na domačem igrišču premagala državne prvake, s čimer nadaljuje serijo zmag na domačem igrišču - so pri številki 6. S tem so Domžale izrinili s prvega mesta, podobno kot je Milan storil In-terju. Na obeh omenjenih tekmah so v ospredje silili sodniki s svojimi pravili podeljevanja kartonov, odločil pa je zgolj en zadetek. Morda bi moral k tem zadnjim primerjavam dodati stavek: vsaka podobnost je zgolj naključna, vendar vem, da ste ljubitelji nogometa to opazili sami ... (Jože Mohorič)
PrvaLiga Telekom Slovenije, 11. krog:
Interblock - Primorje 2:0 (0:0); strelca: Matič 75., Jukan 86. HiT Gorica - Luka Koper 2:0 (0:0); strelca: Osterc 60., Velikonja 69. Maribor - Rudar Velenje 2:1 (1:0); strelci: Volaš 3., Džinič 88.; Zajc 55. Nafta - Domžale 1:0 (0:0); strelec: Caban 63. R. K.: Čeh 83./Nafta; Žinko 45./Domžale
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 11. KROGA: MIK CM Celje - Labod Drava 1:0 (0:0), Interblock - Primorje 2:0 (0:0), Nafta - Domžale 1:0 (0:0), Maribor - Rudar Velenje 2:1 (1:0), HIT Gorica - Luka Koper 2:0 (0:0).
1. MARIBOR	11	6	4	1	25:18	22
2. NAFTA	11	6	2	3	12:10	20
3. DOMŽALE	11	5	4	2	17:11	19
4. LABOD DRAVA	10	5	1	4	14:12	16
5. MIK CM CELJE	11	3	5	3	13:11	14
6. HIT GORICA	11	4	1	6	15:21	13
7. RUDAR VELENJE	11	3	3	5	14:14	12
8. INTERBLOCK	11	3	3	5	13:16	12
9. PRIMORJE	10	2	4	4	15:17	10
10. LUKA KOPER	11	2	3	6	10:18	9
Pari 12. kroga: sobota, 4. 10., ob 15. uri: Labod Drava Ptuj - Maribor, Luka Koper - Interblock; ob 18. uri: Rudar Velenje - Hit Gorica; ob 20. uri: Domžale - MIK CM Celje; v nedeljo, 5. 10., ob 15. uri: Primorje - Nafta Lendava.
Labod Drava - Maribor, sobota, 4. 10., ob 15.00 na Ptuju predprodaja vstopnic: od srede naprej: Mestni stadion Ptuj (od 8. - 15. ure), Feluka bar in Maska Caffe
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 11. krog
Proti Celjanom še druga ničla
MIK CM Celje -Labod Drava 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Biščan (61)
MIK CM Celje: Šeliga, M. Andjelkovic, Biščan (od 90. Pra-njic), Lovrečič, Urbanč (od 44. Močič), Kačičnik, Gobec, Sacri-panti (od 71. Bezjak), Chacana, Pokorn, Korun. Trener: Slaviša Stojanovič.
Labod Drava: Murko, Fili-povic, S. Andelkovic, Semler (od 74. Bakovic), Fernandes, Grižonič, Halilovic, Drevenšek, Kronaveter (od 66. Horvat), Ogu (od 81. Grbec), Zilic. Trener: Lju-binko Drulovič.
Rumeni kartoni: Kačičnik, Pokorn, Korun, Sacripanti, Gobec; Grižonič.
Nogometaši Laboda Drave so na gostovanju v Celju doživeli svoj četrti letošnji poraz, domačini pa šele svojo tretjo zmago v tem prvenstvu; dvakrat so slavili ravno proti Ptuj-čanom, zmaga pa jim je prišla prav za "mir v svoji nogometni hiši".
Ptujčani so srečanje pričeli bolje. V 10. minuti sta po levi strani kombinirala Grižonič in Kronavater, ki je lepo našel prostega Drevenška, vendar je njegov strel z glavo zletel točno v naročje vratarja Šelige. Štiri minute kasneje so Ptujčani na
Foto: Stanko Kozel
Denis Halilovič (Labod Drava, beli dres) proti nekdanjim soigralcem ni prikazal podobne igre kot v preteklih krogih.
podoben način zapretili z desne strani. Ponovno je bil podajalec Kronaveter, ki je lepo našel prostega Filipoviča, vendar
Foto: Stanko Kozel
Sead Zilič in Javier Antonio Grbec (Labod Drava, beli dres) sta v zaključku tekme skupaj poskušala doseči zadetek ...
je njegov strel z glavo iz bližine zletel preko vrat. Po tem so gostje poizkušali še s streli iz večje razdalje, vendar niso bili uspešni. Polagoma so se pričeli prebujati tudi domačini in resneje ogrožati Dravinega vratarja Murka, ki pa je bil ponovno dobro razpoložen in je v 27. minuti atraktivno odbranil strel Biščana, ki je praktično predstavljal največjo nevarnost za goste. Murko se je izkazal še v nekaterih primerih, ko se je domači obrambi izmaknil kakšen igralec Celja. V prvem delu igre lahko omenimo še dva groba starta domačega nogometaša Kačičnika, najprej nad Kro-navetrom, nato pa nad Ogujem - šele za slednjega je zasluženo prejel rumeni karton.
Začetek drugega polčasa ni nakazoval na padec v igri gostov, saj je v 49. minuti s strelom poizkušal Drevenšek. Po tem pa so sledile minute, ki so pripadale Celjanom in vratar Murko je bil najbolj zaslužen, da Ptujčani niso prejeli zadetka. Najprej je odbranil strel Biščana z glavo (54. minuta), dve minuti kasneje najprej Biščanu in nato iz iste akcije še rezervistu Močiču, oba pa sta ciljala Murkov levi spodnji kot. Gostje so na sredini igrišča igrali slabo, zato pa so domačini
znali to izkoristiti in v 61. minuti tudi zadeli v polno. Z desne strani je močno streljal Chacana, Murko je žogo kratko odbil in Biščanu poleg neodločne Dravine obrambe ni bilo težko zadeti iz bližine. Po menjavah, ki jih je opravil trener Ljubin-ko Drulovič, ko so v igro vstopili Horvat, Bakovič in Grbec, se je igra preselila na domačo polovico igrišča. V 78. minuti je poizkus Andelkoviča Šeliga z zadnjimi napori izbil v kot. Veliki priložnosti za izenačenje so gostje zamudili v 84. in 86. minuti. Ptujski napadalec Sead Zilič je najprej poizkušal z glavo, nato pa je v drugi svoji priložnosti sicer močno udaril, vendar je domači vratar strel odbranil.
Po minimalni zmagi so se veselili Celjani, gostom pa je lahko žal za zamujenimi priložnostmi, saj bi lahko ob boljši učinkovitosti v tem srečanju iztržili vsekakor ugodnejši izid.
Danilo Klajnšek
Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: "Po tem napornem ritmu igranja tekem sreda-so-bota-sreda smo delovali malo utrujeno, igrali preveč rezervirano, vendar bi se kljub temu dalo iztržiti v Celju več. S pristopom sem sicer zadovoljen."
Športno plezanje • Svetovni pokal
Mina zaostala le za Majo
Ptujska plezalka Mina Marko-vič nadaljuje serijo vrhunskih dosežkov na tekmah svetovnega pokala, saj je tokrat v belgijskem Puursu osvojila 2. mesto, zmagala pa je njena kolegica iz reprezentance Maja Vidmar.
Razplet tekme v Belgiji je bil zelo podoben tistemu iz Avstrije, kjer je Mina pretekli teden slavila prvo zmago na tekmah svetovnega pokala. V predtekmovanju je Mina splezala do vrha, nato pa je v polfinalu »visela«, vprašljiva je bila tudi uvrstitev v finalno osmerico. Ta ji je na koncu tudi uspela, zato je lahko v finalnem nastopu spet pokazala svoje bogato znanje. Tam je na začetku postavila mejo do višine, ki je bila za številne plezalke za njo previsoka. Šele četrtouvrščena Maja Vidmar je višino izenačila, s čimer je prešla v vodstvo zaradi boljšega rezultata v polfinalu. Na plezališču sta ostali le še Fran-
Rezultati tekme svetovnega pokala v Puursu (Belgija):
		finale	polfinale	kvalifikacije
1. Maja Vidmar	SLO	52+	38+	vrh
2. Mina Markovič	SLO	52+	37-	vrh
3. Johanna Ernst	AVST	52	vrh	vrh
4. Caroline Ciavaldini	FRA	52	39-	vrh
5. Akiyo Noguchi	JAP	50+	37-	vrh
6. Olga Shalagina	UKR	49-	38	46
7. Irati Anda Villanueva	ŠPA	37-	37-	vrh
8. Ja In Kim	KOR	28	37-	vrh
9. Chloe Graftiaux	BEL		37-	46+
10. Natalija Gros	SLO		36+	vrh
Vrstni red najboljše osmerice v skupnem seštevku svetovnega pokala:
1. Johanna Ernst (Avstrija)	425 točk
2. Mina Markovič (Slovenija)	311
3. Maja Vidmar (Slovenija)	265
4. Caroline Ciavaldini (Francija)	226
5. Natalija Gros (Slovenija)	214
6. Charlotte Durif (Francija)	207
7. Olga Shlagina (Ukrajina)	199
8. Alexandra Eyer (Švica)	183
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je v Belgiji na tekmi svetovnega pokala zaostala le za Majo Vidmar.
cozinja Ciavaldinijeva in Av-strijka Ernstova. Prva je bila le za las »prenizka« za prevzem
vodstva, enako pa se je zgodilo tudi vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala,
16-letni Ernstovi. Slovenki sta tako slavili dvojno zmago, s katero sta visoko uvrščeni tudi v skupnem seštevku tekem svetovnega pokala: Mina zaseda 2., Maja pa je napredovala na
3. mesto. Še naprej vodi Av-strijka Johanna Ernst, ki si je v prvem delu sezone priplezala neulovljivo prednost.
Tekmovalke do konca sezone čakata še dve pomembni tek-
mi: sredi oktobra bo v Parizu evropsko prvenstvo, za konec pa še finale svetovnega pokala v Kranju - ta tekma bo na sporedu v sredini novembra.
JM
Rokomet • 1. slovenska rokometna liga (m), 3. krog
Sprehod Celjanov skozi Hardek
Jeruzalem - Pivov. Laško 20:31 (8:13)
Jeruzalem: G. Čudič (3 - 1 x 7 m), Cvetko (4 obrambe), Belec (4 obrambe); Korpar 1, Krabonja 1, Melnjak 5, Bogadi, Bezjak 2, Radujkovic 1, B. Čudič 4, Ivanuša, Sok 1, Hebar, Žuran
4,	Korez 1, Jovanovič. Trener: Saša Prapotnik
Pivov. Laško: A. Čudič (1 - 1 x 7 m), Rezar (16 obramb); Vodišek, Sulic
5,	Gajič 6, Ščurek, Bedekovič 6, Mlakar, Toskic, Špiler 2, Kojic 1, Kozlina 3, Furlan, Gorenšek 1, Peskov 2, Kok-šarov 5 (1). Trener: Tone Tiselj.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 3/0; Pivov. Laško 3/1.
Izključitve: Jeruzalem 10; Pivov. Laško 14 minut.
Rdeč karton: Bedekovič (48 - grob prekršek).
Igralec tekme: Aljoša Rezar (Pivov. Laško)
Gostovanje aktualnih državnih prvakov je do vrha napolnilo športno dvorano na Harde-ku, kjer se je zbralo okrog 800 gledalcev. Celjani so se tokrat sprehodili skozi Hardek, kar ni običaj ekip, ki gostujejo v Ormožu. Gostitelji so bili celo tekmo v podrejenem položaju in najvišja prednost aktualnih državnih prvakov je že znašala 14 zadetkov, 27:13.
Jeruzalem je že v 1. polčasu doživel dve veliki krizi in zaostanek ob odmoru je bil še znosen. Prva kriza je nastopila
Foto: Črtomir Goznik
Rok Žuran (RK Jeruzalem Ormož) je proti Celjanom dosegel štiri zadetke.
1. A SRL - moški				
REZULTATI 3. KROGA: Jeruzalem				
Ormož - Celje Pivovarna Laško 20:31				
(8:13), Krka - Kozina Hrpelje 33:17				
(16:8), Prevent -	Rudar		EVJ	33:24
(22:13), Trimo Trebnje -		- Slovan 31:25		
(14:13), Gorenje Velenje-			Merkur 29	
:27 ( 8:14), Ribnica Riko hiše ■				- Cimos
Koper 27:35 (12:15).				
1. CELJE PIVOVAR. LAŠKO 3		3	0	0 6
2. CIMOS KOPER	3	3	0	0 6
3. PREVENT	3	2	1	0 5
4. GORENJE	3	2	0	1 4
5.SLOVAN	3	2	0	1 4
6. TRIMO TREBNJE	3	1	0	2 2
7. JERUZALEM ORMOŽ	3	1	0	2 2
8. RIBNICA RIKO HIŠE	3	1	0	2 2
9. RUDAR EVJ	3	1	0	2 2
10. KRKA	3	1	0	2 2
11. MERKUR	3	0	1	2 1
12. KOZINA HRPELJE	3	0	0	3 0
v obdobju od osme do osemnajste minute, ko Jeruzalem niti enkrat ni zadel mreže Pivovarjev, ki so v 18. minuti povedli s 7:3. V nadaljevanju je sledil novi sedemminutni post Ormožanov brez zadetka in udeleženci Lige prvakov so ušli na prednost osmih golov, 13:5. Obramba gostiteljev v prvem delu je bila solidna, a je žal napad deloval nemočno. Pri zaostanku z 10:14 je na Hardeku zasijal kanček upanja v velik preobrat, toda Celjani so odgo-
vorili s serijo 9:0 in vodstvom v 45. minuti s 23:10. Jeruzalem v tem obdobju spet kar trinajst minut ni zatresel mreže odličnega Rezarja. V protinapadu zmagovalcev je blestel Gajič, na postavljeno obrambo vinarjev pa je z goli odgovarjal Bede-kovič. Slednji si je v 48. minuti prislužil rdeči karton po grobem prekršku nad Bezjakom. Pri poražencih je več od ostalih pokazal Melnjak. Na koncu tekme se je vrsta trenerja Saše Prapotnika zaustavila pri kar
15 tehničnih napakah in visok poraz je bil enostavno neizbežen. Tekmo na Hardeku si je ogledal tudi slovenski selektor Miro Požun. V soboto, 4. oktobra, ob 19. uri na Hardek k Jeruzalemu prihaja Prevent iz Slovenj Gradca.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL - moški
Se drugi zaporedni domači poraz
Moškanjci-Gorišni-ca - Alples 23:28 (14:12)
Gorišnica: Šterbal, Bratuša, Petek 8 (4), Zorli 2, Šoštarič, Valenko 1, Arnuš 1, Preac 1, Štuhec 5, Dimec 1, Peček 3, Horvat, Cvetko, Žuran. Trener: D. Žnidarič.
Na enakovredno igro obeh ekip zgovorno opozarja podatek, da je bil rezultat kar 12-krat izenačen. Domačini so prvič povedli v 19. minuti. (10:9), v
1. B SRL - moški
REZULTATI 2. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Alples Železniki 23:28, Sviš Pekarna Grosuplje - Klima Petek Maribor 25:37, Mitol Sežana - Radeče MIK Celje 24:24, Istrabenz plini Izola - Krško 21:31, Grosuplje - Grča Kočevje 32:25, Ajdovščina - Šmartno 99 27:29.
1.	KLIMA PETEK MARIBOR2 2 0 0 4
2.	KRŠKO	2 2 0 0 4
3.	ŠMARTNO 99 2 2 0 0 4
4.	ALPLES ŽEZNIKI 2 2 0 0 4
5.	GROSUPLJE	2 10 1 2
6.	SVIŠ PEK. GROSUPLJE 2 10 1 2
7.	GRČA KOČEVJE 2 10 1 2
8.	MITOL SEŽANA 2 0 1 1 1
9.	RADEČE MIK CELJE 2 0 1 1 1
10.	AJDOVŠČINA 2 0 0 2 0
11.	MOŠKANJCI-GORIŠ. 2 0 0 2 0
12.	ISTRABENZ P. IZOLA 2 0 0 2 0
predzadnji minuti prvega polčasa pa je Petku uspelo z zaporednima zadetkoma pridobiti rahlo prednost. Po odmoru so gostitelji prepoceni zapravili prednost, saj so gostje v 38. minuti povedli. K temu so pripomogle slaba igra v obrambi in zapravljene žoge v napadu. Gostje so domačine zaradi tega nadigrali in si v 45. minuti pridobili prednost petih zadetkov. Zaradi neizkušenosti in slabe fizične pripravljenosti se Go-rišničani do konca niso mogli več tako uspešno zoperstaviti kvalitetni ekipi iz Železnikov, ki je zasluženo zmagala. Pred pričetkom tekme je vodstvo Moškanjcev-Gorišnice s spominskimi darili zaželelo dobrodošlico novim okrepitvam: Štu-hecu, Pečku in Dimcu, Cvetku pa so zaželeli vse najboljše ob rojstnem dnevu.
anc
D. Žnidarič, trener ekipe Moškanjci-Gorišnica: »Žal smo izgubili po nepotrebnem. Vzrok je bila slaba igra v obrambi, ki je dovolila, da so razigrani gostje z lahkoto polnili domačo mrežo. Več bo potrebno postoriti tudi na fizični pripravljenosti, kar je bilo opaziti pri posameznikih.«
Sašo Prapotnik, trener ekipe Jeruzalem Ormož: »Čestitam Celjanom za zasluženo zmago. Celje je že pozabljeno. Pred nami je zelo pomembna tekma proti Preventu, kjer nas le zmaga zadrži v boju za Ligo 6, poraz pa nas pahne v boj za obstanek. Treba se bo dobro pripraviti in skušati premagati letos odlične Ježke.«
Tone Tiselj, trener Pivov. Laško Celje: »Imamo še velik problem z organizacijo igre, sicer pa se trudimo po svojih najboljših močeh. Gostovanje v Ormožu je vedno nekaj posebnega, saj ljudje napolnijo dvorano in dihajo s svojimi rokometaši. Osredotočeni smo na svoje delo in začeli smo hoditi po novi začrtani poti. Zaenkrat fantov z Evropo ne obremenjujem«.
Miro Požun, slovenski selektor: »Na začetku prvenstva sem si v vsakem krogu ogledal po eno tekmo. Pričakoval sem večji odpor Ormožanov, vendar so Celjani svojo nalogo tokrat opravili brezhibno. Spremljal sem tudi igro nekaterih reprezentantov in zelo mi je žal, da npr. Ščurek ne dobi priložnosti ob Sulicu in Toskicu, kar ni dobro za našo izbrano vrsto.«
Rokomet
Koristen turnir pred prvenstvom
Priprave rokometašev ptujske Drave na prvenstvene obračune so v zaključni fazi, saj se prvenstvo v 2. SRL prične že to soboto (dravaši so sicer v prvem krogu prosti). Tako so izkoristili povabilo, ki so ga dobili iz Hrastnika, in se udeležili pripravljalnega turnirja. V prvem srečanju so minimalno premagali drugoligaša iz Kranja, vendar so skozi vso srečanje vodili s šestimi ali sedmimi zadetki prednosti. Ob koncu srečanja je trener Ivan Hrupič dal priložnost za nabiranje prepo-trebnih izkušenj še mlajšim rokometašem.
V finalu so se pomerili z domačini, ki so po dokaj izenačenem srečanju na koncu slavili.
Rokometaši Drave bi lahko to tekmo tudi dobili, a so zgrešili preveč ugodnih priložnosti, t. i. »zicerjev«. Po turnirju nam je trener Drave Ivan Hrupič dejal naslednje: »Mislim, da smo odigrali dokaj dobro. To je bila priložnost za preizkušanje raznih variant igre. Bilo je koristno in poučno.«
Drava - Kranj 25:24 (14:9)
DRAVA: Dogša, Belšak 4, Mesarec 1, Halilovič 5, Sabo 3, Luskovič 2, Bračič 3, Predikaka 1, Mesarič, Oder 3, Bezjak, Ferk 1, Ivančič 2, Pučko, Valenko.
Drava - DOL TKI Hrastnik 24:27 (12:13)
DRAVA: Dogša, Belšak 5, Mesarec 3, Halilovič 5, Sabo, Luskovič, Bračič 2, Predikaka, Mesarič, Oder 3, Bezjak, Ferk, Ivančič 6, Pučko, Valenko. Trener: Ivan Hrupič.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. SNL
Tiganj začel in končal strelske vaje
Aluminij - Bonifika 4:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 S. Jakomin (29), 1:1 Tiganj (49) 2:1 Ihbesheih (54), 3:1 Djokič (63), 4:1 Tiganj (72), 4:2 M. Božič (86)
ALUMINIJ: Lipovac, Gašparič, To-polovec (od 7. Ihbeshei), Bingo, Kraj-cer, Dugolin, Medved, Tiganj (od 85. Šimenko), Letonja, Djokič, Rotman. Trener: Bojan Špehonja.
Derbi osmega kroga v 2. slovenski nogometni ligi se je odigral v Kidričevem, kjer so nogometaši Aluminija gostili ekipo Bonifike. Domačini so vedeli, da jih samo zmaga ohranja na prvem mestu prvenstvene razpredelnice, obenem pa so se zavedali, da proti Bonifiki ne bo lahko, saj izolska ekipa tudi letos goji visoke ambicije, mirno lahko rečemo prvoliga-ške.
V prvem polčasu maloštevilni gledalci niso bili zadovoljni s prikazanim nogometom. Nekaj več iniciative so sicer imeli
2. SNL						
REZULTATI 8. KROGA: Aluminij - Bonifika 4:2 (0:1), Livar - Bela krajina 0:0, Triglav Gorenjska - Zagorje 0:0, Krško - Šentjur 4:2 (0:1) Olimpija - Mura 05 2:0 (1:0).						
1. ALUMINIJ	8	5	2	1	20:9	17
2. OLIMPIJA	8	4	2	2	8:6	14
3. TRIGLAV GOR.	8	3	4	1	14:11	13
4. BONIFIKA	8	3	2	3	20:13	11
5. BELA KRAJINA	8	3	2	3	8:9	11
6. ŠENTJUR	8	3	2	3	13:18	11
7. KRŠKO	8	3	1	4	15:16	10
8. ZAGORJE	8	1	5	2	7:10	8
9. MURA 05	8	2	2	4	11:18	8
10. LIVAR	8	0	4	4	5:11	4
domačini, vendar niso izpeljali veliko celovitih akcij do zaključka. V 7. minuti so za nameček ostali brez Denisa Topo-lovca, ki jo je skupil v dvoboju s Sašem Jakominom. Slednji je »dobro« uporabil komolec ter Denisa zadel v arkado. V 9. minuti je sodnik Balažič »pozabil« pokazati na belo točko, ko je Brejič v svojem kazenskem prostoru na tla zvlekel Ihbes-hehia. V 29. minuti je Andrej Dugolin šokiral svoje soigralce in namesto njim žogo nehote podal Sašu Jakominu, ki je to darilo izkoristil in matiral vratarja Aluminija. Andrej je po tej napaki v nadaljevanju zaigral zelo dobro
V drugem polčasu pa so domačini hitro začeli svoj ples ter z zadetkom Senada Tignja v 49. minuti izenačili. Za Senada je bil to že v drugi tekmi prvi zadetek v dresu Aluminija. Ki-dričani so do konca srečanja v enakomernih razmikih dosegli še tri lepe zadetke (Ihbesheih, Djokič in še enkrat Tiganj), vmes pa še dvakrat zadeli pre-čnik (Rotman v 58. in Tiganj v 59. minuti). Ob vsem tem so zamudili še nekaj izjemnih priložnosti, tako da so se na koncu veselili zaslužene zmage.
Danilo Klajnšek
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »V prvem polčasu je našo igro nekako »presekal« dobljeni zadetek. Na srečo smo hitro zadeli v nadaljevanju tekme; od tega trenutka dalje smo igrali zares dobro in zasluženo zmagali.«
r: - ■ ■1 . ■
Foto: Črtomir Goznik
Jaka Ihbeshei (Aluminij, rdeči dres) je dosegel drugi zadetek za domačine, Sašo Jakomin pa prvega za goste.
Nogomet
Igre treh dežel
V Italijanskem Lignanu je potekalo tekmovanje treh dežel, in sicer Italije, Avstrije in Slovenije. Tega tekmovanja so se pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije udeležili tudi mladi nogometaši nogometnega razreda Gimnazije Šiška - letnik 1993, katerega član je tudi Boštjan Strel, član NŠ Poli Drava. Nogometaši so osvojili prvo mesto. Z 1:0 so premagali Avstrijo, Italijo pa z 2:0. Vodeči zadetek je dosegel Boštjan Strel.
DK
Kolesarstvo • Svetovno prvenstvo v Italiji
Slovenci z nasmejanimi obrazi iz Vareseja
Italijani slavijo novega junaka Alessandra Ballana, ki je v nedeljo zmagal na cestni dirki svetovnega prvenstva. Na prestolu je nasledil velikega šampiona, rojaka Paola Bettinija, ki je v Vareseju tudi zaključil športno pot. Slovenci so poslastico prvenstva končali tik za najboljšimi. V drugi skupini petih kolesarjev je bil najvišje uvrščen kolesar ptujske Perutnine Kristjan Fajt (16. mesto), Gorazd Štangelj je 262 kilometrov dolgo dirko končal kot 18. Naš največji up za visoko uvrstitev, Janez Brajkovič (48. mesto), je ciljno črto prečkal 4.53 minute za zmagovalcem v skupini z Bet-tinijem, Valverdejem, Boo-nenom ter ostalimi zvezdniki, ki so tokrat ostali praznih rok. Do cilja je kot 64. prikolesaril še Borut Božič (zaostanek 10.33 minute), Matej Stare in Grega Bole sta odstopila.
Slovenci celo v boju za medalje
Slovenci so bili celo v boju za medalje vse do zadnjih kilometrov. V dramatičen zaključek dirke so prišli Fajt, Štangelj in Brajkovič in bili številčno povsem enakovredni ostalim moštvom. Prvi je s pobegom poskušal Brajkovič, ampak je bila njegova skupina v predzadnjem krogu ujeta. V zadnjih dveh krogih so se napadi vrstili eden za drugim, varovanci Martina Hvastije pa pravega trenutka niso ujeli. Večja skupina se je odlepila od že precej zdesetkane glavnine v zadnjih dvajsetih kilometrih. Slovenci se kljub temu niso predali, s hrabro vožnjo sta se Fajt in Štangelj »preselila« k vodilnim. Ujela sta jih šest kilometrov do cilja, ob vznožju zadnjega vzpona. Žal jima je za zaključni boj zmanjkalo moči. »Ubežnike sva lovila več kot deset kilometrov, in to z vso razpoložljivo energijo. Žal sva jih ujela malce prepozno, povsem na začetku zadnjega vzpona, ko se je pričel dolg finiš. Sicer sem poskusil slediti tempu, a ni šlo. Malo sem se moral spočiti, nato pa sem spet do konca pritisnil na
Foto: Marjan Kelner
Kristjan Fajt (v ospredju) in Gorazd Štangelj sta na cestni dirki zasedla 16. oz. 18. mesto.
pedala. Mislim, da smo s prikazanim lahko zadovoljni. Če bi mi kdo pred prvenstvom ponudil 16. mesto, bi ga takoj sprejel,« je povedal Fajt.
Brajkovič odličen v kronometru
Velik uspeh slovenskega kolesarstva je v četrtek uspel Janezu Brajkoviču, ki je v kronometru osvojil osmo mesto. Za zmagovalcem Bertom Grabschem (Nemčija) je na 43,7 kilometra dolgi progi zaostal 1.25 minute, za bronasto
medaljo, ki jo je osvojil David Zabriskie (ZDA) je bil »prekratek« le za 33 sekund. Dodatno težo rezultatu Belokranjca so dali zmagovalec številnih kronometrov na največjih svetovnih dirkah David Millar, trikratni svetovni prvak v kro-nometru, Michael Rogers, prav tako že mavričasti Sergej Gončar ter 46 drugih, ki so zaostali za njim. Drugi slovenski predstavnik Gregor Gazvoda je nastop zaključil na 35. mestu z zaostankom 357 minute in visoko povprečno hitrostjo 46,8 kilometra na uro. Makolčan je za ciljem, uvrstitev v prvo pol-
Foto: Marjan Kelner
Po mnenju selektorja Martina Hvastja je Gregor Gazvoda (na sliki) v Vareseju odpeljal najboljši kro-nometer doslej.
ovico nastopajočih, zaostal, a je bil zadovoljen z zaostankom manj kot štiri minute za zmagovalcem. »Gazvoda je odpeljal življenjski kronometer, saj je bila po mojem mnenju to najboljša vožnja, odkar ga spremljam,« je bil zadovoljen tudi selektor Martin Hvastija.
173 kilometrov živčnosti na cestni dirki mlajših članov
Slovenci smo v petek veliko pričakovali od Kristjana Korena, ki se je tri dni prej izkazal s sedmim mestom v kronometru. Dodatni razlog za optimizem so bili številni uspehi (pet zmag, 6. mesto na EP) na cestnih dirkah. Vendar tokrat več kot očitno ni bil njegov dan. Čeprav je bil na polovici dirke še zelo aktiven, se je, podobno kot ostali slovenski reprezentanti, v zadnjih krogih povsem izgubil. Delno je k temu prispevalo dejstvo, da je mednarodna kolesarska zveza letos prepovedala uporabo radijskih povezav mladim kolesarjev s spremljevalno ekipo. Neizkušenost je bila tokrat vzrok, da se nezbranosti slovenska izbrana vrsta nikakor ni mogla otresti. Dirko so 33 sekund za presenetljivim zmagovalcem, Kolumbijcem Duartejem Arevalom, zaključili trije Slovenci: Blaž Furdi (30. mesto), Andi Bajc (33. mesto) in Kristijan Koren (47. mesto).
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Tri točke ostale v Podvincih
3. SNL - vzhod: Stojnčani ponovno izgubili
REZULTATI 8. KROGA: Kovinar Štore - Stojnci 2:1, Koroška Dravograd - Dravinja Kostroj 0:1, Simer šampion - Paloma 1:2, Čarda - Trgovine Jager 3:2, Šmartno - Tehnostroj Veržej 1:7. Srečanji Mons Claudius - Črenšovci in Odranci - Malečnik sta preloženi na kasnejši termin.
1. DRAVINJA K. 8	6	0	2	14:6	1S
2. KOVINAR ŠTORE 8	6	0	2	1S:11	1S
3. ŠMARTNO 8	6	0	2	20:19	1S
4. DRAVOGRAD 8	S	0	3	1S:S	1S
5. ODRANCI 7	4	1	2	13:S	13
6. TEHNO. VERŽEJ 8	3	2	3	16:10	11
7. STOJNCI 8	3	1	4	13:S	10
8. PALOMA 8	3	1	4	12:12	10
9. SIMER ŠAMP. 8	3	0	S	13:17	9
10. MALEČNIK 7	3	0	4	13:1S	9
11. MONS CLAUD. 7	3	0	4	10:16	9
12. ČRENŠOVCI 7	1	4	2	S:13	7
13. ČARDA 8	2	0	6	14:20	6
14. TRGOV. JAGER 8	1	1	6	S:19	4
1. ZREČE 7	6	1	0	24:3	19
2. POHORJE 7	S	1	1	17:11	16
3. TEH. PESNICA 7	S	0	2	23:7	1S
4. JACK GER. VAS 7	4	1	2	1S:17	13
5. PODVINCI 7	4	1	2	1S:17	13
6. GIC ROGAŠKA 7	3	2	2	16:1S	11
7. ŠOŠTANJ 7	3	2	2	16:1S	11
8. BUKOVCI 7	3	1	3	16:12	10
9. PARTIZAN FRAM 7	2	2	3	2G:1S	S
10. A. E. BISTRICA 7	2	2	3	7:12	S
11. PECA 7	2	1	4	10:21	7
12. HOL. ORMOŽ 7	1	2	4	10:20	S
13. BREŽICE 7	0	2	S	S:27	2
14. JARENINA - Š. 7	0	0	7	6:23	0
Foto: Matija Brodnjak
Ekipa NK Grajena (na sliki) je v tem krogu 2. lige MNZ Ptuj premagala ekipo iz Makol.
Nepopolni osmi krog v 3. SNL
-	vzhod je prinesel še četrti poraz Stojncev v zadnjih petih krogih, s katerimi počasi drsijo navzdol na prvenstveni razpredelnici. Tokrat so izgubili v Štorah proti domačemu Kovinarju. Očitno bodo morali v Stojncih strniti glave in se odkrito pogovoriti, saj imajo na papirju zelo kvalitetno igralsko zasedbo za ta rang tekmovanja. Pravi šok pa so doživeli v Šmart-nem ob Paki, saj je njihovo moštvo doživelo visok poraz na domačem igrišču v dvoboju z nogometaši iz Veržeja. Veliko ljubiteljev nogometa je ta rezultat presenetil, ne pa tudi nogometašev Dravinje iz Slovenskih Konjic, ki so z zmago v Dravogradu ponovno vodeče moštvo. Zmaga Pa-lome v Celju in Čarde na domačem igrišču proti trgovcem iz Šmarij pri Jelšah ni nobeno presenečenje.
KOVINAR ŠTORE - STOJNCI 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Krljanovič (41), 1:1 Milošič (58), 2:1 Perpar (69)
STOJNCI: Strelec, Emeršič, Kokot, Golob, Zagoršek (od 46. Pernek), Žnidarič, Milošič, Čeh, Janžekovič, Rižnar, Klinger. Trener: Robert Te-žački.
Štajerska liga: Ormožani iz Rogaške z veliko točko
REZULTATI 7. KROGA: Podvinci
-	LKW JACK Gerečja vas 2:1, GIC Gradnje Rogaška - Holermuos Ormož 3:3, Zreče - Peca 6:0, Teh-notim Pesnica - AHA EMMI Bistrica 1:2, Šoštanj - Jarenina Šentilj 4:2, Partizan Fram - Brežice 4:4, Bukovci
-	Pohorje 1:2.
V soboto so se v lokalnem derbiju pomerili domača ekipa Podvincev in gostje iz Gerečje vasi. Po dokaj dobri in borbeni igri so tri pomembne točke ostale doma, nogometaši LKW JACK Gerečja vas pa izgubljajo stik z vrhom in sedaj enako kot Podvinčani za njim zaostajajo šest točk. Točko so v Rogaški Slatini osvojili tudi ormoški gradbeniki, ki so skorajda na samem dnu prvenstvene razpredelnice. V nadaljevanju za njih ne bo več šale, saj je njihovo točkovno stanje zaenkrat precej borno. V edinem
nedeljskem srečanju so Bukovčani morali priznati premoč nogometašem Pohorja iz Ruš, ki so se s to zmago in nepričakovanim porazom Pesničanov proti AHA EMMI Bistrica znašli na drugem mestu prvenstvene razpredelnice, kjer s tremi točkami prednosti kraljujejo Zrečani. Slednji so v tem krogu svojim gostom iz Črne na Koroškem nasuli pol ducata zadetkov. Svojo drugo točko so si priigrali tudi Brežičani, ki so remizirali s Partizanom Framom. Edina ekipa, ki še ni osvojila nobene točke, je Jarenina Šentilj.
PODVINCI - LKW JACK GEREČJA VAS 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Toplak (48), 1:1 Ge-rečnik (83), 2:1 Kupčič (86. z 11 m) PODVINCI: Šeruga, Šebela, Kupčič, G. Petek, Kralj, Lah, Bratec, Čeh (Prapotnik), D. Petek (od 84. Strgar), Petrovič (od 69. Belšak), Tiplak. Trener: Slavko Petrovič.
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Kokot, Horvat, Sagadin, Črešnar, Slaček, Gerečnik, Železnik (od 64. Kaisesberger), Lešnik (od 46. Hertiš), Rozman, Vtič. Trener: Igor Vorih.
GIC GRADNJE ROGAŠKA -HOLERMUOS ORMOŽ 3:3 (1:2)
STRELCI: 1:0 Tadina (10), 1:1 Zidarič (21), 1:2 Piberčnik (42), 2:2 Tadina (63), 2:3 Zidarič (70), 3:3 Drofenik (85)
HOLERMUOS ORMOŽ: Plohl, Ko-larič, Goričan, Piberčnik, Druzovič, Mihalič (od 87. Jerebič), Zidarič, Pra-potnik, Štiberc, L. Mlinarič (od 80. Požegar), R. Mlinarič. Trener: Aleš Jurčec.
BUKOVCI - POHORJE 1:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Nedižavec (8), 0:2 Muzlovič (53), 1:2 Antolič (68)
BUKOVCI: Grabrovec, M. Mezna-rič, Zorko, Kozel, Herga, Strelec (od 67. Bezjak), Kokot, Antolič, Habrun, Mulej (od 60. T. Meznarič), Vajda (od 54. Šmigoc). Trener: Milivoj Jamnik.
1. liga MNZ Ptuj: Apače na vrh preko Središča
REZULTATI 6. KROGA: Gorišnica
-	Cirkulane 4:1, Pauman Pragersko 4:2, Središče - Apače 2:4, Oplotnica
-	Skorba 1:0, Boč - Videm 1:1, Haj-dina - Rogoznica 1:1.
1. APAČE	6	S	0	1	1S:7	1S
2. BOČ	6	4	2	0	20:6	14
3. SKORBA	6	4	0	2	1S:9	12
4. OPLOTNICA	6	3	3	0	1G:S	12
5. VIDEM	6	3	2	1	1S:6	11
6. GORIŠNICA	6	3	1	2	11:13	10
7. P. PRAGERSKO	6	2	1	3	11:11	7
8. ROGOZNICA	6	2	1	3	12:13	7
9. SREDIŠČE	6	2	0	4	9:1S	6
10. HAJDINA	6	1	2	3	S:1S	S
11.	DORNAVA 6 1 0 5 6:19 3
12.	CIRKULANE 6 0 0 6 6:22 0 SREDIŠČE - APAČE 2:4 (1:0) STRELCI: 1:0 Prapotnik (38), 1:1
Fruk (53), 1:2 Verlak (71), 1:3 Verlak (74), 2:3 Klajnčar (80), 2:4 Brunčič (82)
GORIŠNICA - CIRKULANE 4:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Šegula (7), 2:0 Zamuda (20), 3:0 Košnik (33), 4:0 Šegula (58), 4:1 Kokol (67) OPLOTNICA - SKORBA 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Jarni (36) HAJDINA - ROGOZNICA 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Ladinek (56), 1:1 Petek (82) BOČ - VIDEM 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Pinter (34), 1:1 Lah (69)
PAUMAN PRAGERSKO - DORNAVA 4:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Serdinšek (10), 1:1 Krajnčič (48), 2:1 Frangež (52), 2:2 Novak (55), 3:2 Frangež (71), 4:2 Kancler (76)
2. liga MNZ Ptuj: prvi zmagi Leskovca in Spodnje Polskave
REZULTATI 6. KROGA: Lovrenc
-	Slovenja vas 2:0, Hajdoše - Lesko-vec 1:1, Grajena - Makole 3:0, Zavrč
-	Podlehnik 3:0, Spodnja Polskava
-	Tržec 2:1, Markovci - Zgornja Polskava 4:0.
1. ZAVRČ	6	6	0	0	:S CN	1S
2. MARKOVCI	6	4	1	1	17:1S	13
3. PODLEHNIK	6	3	1	2	12:S	10
4. MAKOLE	6	3	1	2	6:S	10
5. SLOVENJA VAS	6	3	0	3	9:10	9
6. ZG. POLSKAVA	6	2	1	3	12:12	7
7. GRAJENA	6	2	1	3	10:11	7
8. HAJDOŠE	6	2	1	3	S:10	7
9. TRŽEC	6	2	1	3	13:16	7
10. LOVRENC	6	1	3	2	7:7	6
11. LESKOVEC	6	1	1	4	4:13	4
12. SP. POLSKAVA 6		1	1	4	S:1S	4
ZAVRC - PODLEHNIK 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 M. Golob (3), 2:0 Gabrovec (40), 3:0 F. Fridl (63)
SPODNJA POLSKAVA - TRŽEC 2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Skrbinšek (26), 1:1 Malinger (29. avtogol), 2:1 Vidrih (54)
HAJDOŠE - LESKOVEC 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Merc (8), 1:1 Kau-čevič (22)
LOVRENC - SLOVENJA VAS 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Milošič (83), 2:0 Vičar (88)
MARKOVCI - SPODNJA POLSKAVA 4:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kukovec (16), 2:0 Klnc (54), 3:0 Klinc (55. z 11 m), 4:0 Klinc (62) GRAJENA - MAKOLE 3:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Breg (55), 2:0 Petrovič (68), 3:0 Belšak (77)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: Boč previsok za veterane Skorbe
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 6. KROGA: Stojnci Korant - Dornava 4:2, Markovci
-	Leskovec 3:0, Videm - Tržec 6:1, Grajena - Bukovci 2:1, Podvinci
-	Gorišnica 1:3. V tem krogu je bila prosta ekipa Ormoža.
1.	STOJNCI
2.	VIDEM
3.	ORMOŽ
4.	GRAJENA
5.	MARKOVCI
6.	TRŽEC
7.	DORNAVA
8.	GORIŠNICA
9.	LESKOVEC
10.	PODVINCI
11.	BUKOVCI
6 G S G 3 2 3 1 2 2 2 2 1 3 1 2 G 1 G 1 G G
G
20:6 27:4 1G:S 11:9 12:10 14:1S 7:S S:1S 6:13 S:19 4:23
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 5. KROGA: Podlehnik - Prepolje 2:1, Boč - Skorba 3:2, Pragersko - Lovrenc 3:1, Hajdina
- Zgornja Polskava 4:2, Apače -						Pol-
skava 1:3.						
1. HAJDINA	S	S	0	0	26:7	1S
2. SKORBA	S	4	0	1	1S:S	12
3. POLSKAVA	S	3	1	1	10:6	10
4. LOVRENC	S	3	0	2	9:7	9
5.PRAGERSKO	S	2	2	1	12:13	S
6. BOČ	S	2	1	2	S:6	7
7. ZG. POLSKAVA	S	1	2	2	S:9	S
8. PODLEHNIK	S	1	0	4	7:1S	3
9. PREPOLJE	S	1	0	4	6:17	3
10. APAČE	S	0	0	S	4:14	0
Danilo Klajnšek
Mali nogomet m 2. SFL - vzh.
Vsi trije ligasi MNZ Ptuj začeli z zmago
Futsal ples v 2. SFL se je za predstavnike MNZ Ptuj pričel sanjsko. Vsi trije (FSK Kebelj, KMN Tomaž ter Ptuj ABA SAŠ) so premagali svoje nasprotnike in tako uspešno prebili led v ligaškem tekmovaju.
Novinci iz Oplotnice so na gostovanju v Ljutomeru ugnali Bioterme iz Male Nedelje. FSK Kebelj je strl upor domačinov, ki domače tekme igrajo v Ljutomeru šele v drugem polčasu in tako odpeljali vse tri točke domov. »Petelini« iz Ormoža so gostili igralce Slovenskih goric iz Voličine. Tomaž ni pustil presenečenja na parketu športne dvorane Hardek in s 3:1 ugnal goste. »Igrali smo proti kvalitetni mladi ekipi Slovenskih goric iz Voličine in moram reči, da gre za izredno talentirano mlado moštvo, ki je pred leti nase opozorila v Sloveniji pri selekciji U 21. Vsekakor bodo vidno vlogo igrali čez nekaj let. Mi smo tekmo odigrali zrelo ter jo tudi pripeljali do konca z izkušnjami ter rutinira-no tako kot smo se dogovorili,.« je povedal Marjan Magdič - trener KMN Tomaž.
Krst Ptujčanov smo doživeli v športni dvorani Center, kjer so se pomerili z ekipo Gostišče Anton iz Cerkvenjaka. Ptujčani so v prvih desetih minutah vodili že s 3:0. Čeprav so tudi gosti imeli svoje priložnosti in jim je v določenih trenutkih tudi sreča obrnila hrbet, so domačini zasluženo zabeležili prve tri točke.
Ptuj ABA SAŠ - Cerkvenjak Gostišče Anton 6:0 (4:0)
Strelci: 1:0 Pernat (2), 2:0 Hebar (5), 3:0 M. Gajser (9), 4:0 S. Kupčič (18), 5:0 M. Gajser (33), 6:0 Cebek (37).
Bioterme Mala Nedelja - FSK Kebelj 1:5 (0:0)
Strelci: 0:1 Klinc (23), 0:2 Fridrih (27), 1:2 Panič (33), 1:3 Klinc (34), 1:4 Pučnik (36), 1:5 Videčnik (40).
Peter Golob
Tomaž - Slovenske gorice 3:1 (2:0)
Strelci: 1:0 Bohinec (4), 2:0 Gori-čan (13), 3:0 Stergar (27 -avtogol), 3:1 Marko (40 - 10 m).
Tomaž: Vrbanič, Pintarič; Majcen, Mar, Cvetko, Goričan, Bohinec, Kovačec, Jurčec, Plohl, Kolbl, Hržič. Trener: Marjan Magdič.
Tomaž je novo sezono v 2. SFL vzhod pričel v zelo spremenjeni zasedbi, s katero so letošnji cilji precej nižji kot v preteklosti: »Naš cilj je osvojitev tretjega mesta. Z zmago proti Slovenskim goricam in pri-četkom prvenstva smo zadovoljni. Prikazali smo solidno predstavo in zmaga bi lahko bila še višja. Iz tekme v tekmo pričakujem, da bomo igrali bolje in da bomo dosegli zadani cilj. V 2. krogu nas čaka gostovanje v Ljutomeru pri Marincih. Sosedski derbiji so zmeraj nekaj posebnega in zmagovalca je težko napovedati. Letos bo kar precej sosedskih derbijev in pričakujem zanimivo sezono,« je po tekmi komentiral kapetan »petelinov« David Goričan, ki je v 13. minuti svoje moštvo povedel v vodstvo z 2:0. Gostje so v zaključku tekme poskušali zaigrati z vratarjem v polju, vendar se je Tomažu uspelo ubraniti in zmaga je ostala na Hardeku. Pred 80 gledalci sta tekmo sodila Gregor Kovačič in Dražen Jurič, ki sta v športni predstavi obeh ekip pokazala le en rumeni karton (Bohinec).
UK
Utrinek s tekme Ptuj Aba Saš -jo dobili prvi (v belih dresih).
Mali nogomet • Pokal MNZ
Aba SaS do prve lovorike
To soboto se je v ptujski športni dvorani Center odvijal futsal turnir v sklopu pokala MNZ Ptuj. Za razliko iz preteklih let so tokrat sodelovale tri ekipe: poleg KMN Tomaža iz Ormoža še novoustanovljeni ekipi FC Ptuj ABA SAŠ in FSK Kebelj iz Oplotnice.
V	Športni dvorani Center na Ptuju smo pred kakšnimi 50 gledalci videli atraktiven nogomet. Čeprav so vsi trije predstavniki dan poprej v petek uspešno odigrali prvenstvene tekme 1. kroga 2. SFL, igralci kljub vidni utrujenosti niso pustili gledalce na cedilu in so prikazali borben nogomet.
Žreb je določil, da sta se v prvi tekmi pomerila novinca 2. SFL. Ptujčani ter igralci Oplotnice so odigrali taktično in disciplinirano tekmo, kar priča tudi rezultat po koncu rednega dela tekme - 0:0. Pri izvajanju kazenskih strelov so bili bolj razpoloženi Ptujčani, ki so zmagali s 3:1.
V	drugi tekmi se je moštvu Tomaža poznalo, da so manjkali nekateri možje prve četvorke, ki diktira ritem v prvenstvu 2. SFL. V zadnji tekmi
smo spremljali pravi derbi med Ptujem ter »petelini« iz Tomaža, kjer pa se domačini niso pustili presenetiti in so po dobri partiji dobili srečanje s 3:0.
Pokal je tako pripadel domačinom, ki so se posledično uvrstili v nadaljevanje pokala NZS.
Foto: Črtomir Goznik
Cerkvenjak Gostišče Anton, ki so
Bil pa je turnir več kot dobrodošel za vse tri predstavnike MNZ Ptuj, da so se dodobra spoznali in v prijateljskem ter športnem duhu družili tudi po turnirju.
Rezultati:
Ptuj Aba Saš - FSK Kebelj 0:0, 3:1 po izvajanju kazenskih strelov, FSK Kebelj - KMN Tomaž 1:0, Ptuj Aba Saš - KMN Tomaž 3:0. Končni vrstni red:
1. Ptuj ABA SAŠ, 2. FSK Kebelj, 3. KMN Tomaž.
Peter Golob
KMN Ptuj Aba Saš - zmagovalci pokala MNZ Ptuj
0
0
1
2
2
1
3
4
4
6
Kegljanje
Druga zmaga Ptujčanov
V 3. krogu 2. SKL - vzhod za moške so kegljači ptujske Drave zaigrali dobro ter si priigrali drugo zaporedno zmago proti vedno močnemu in tradicionalno neugodnemu nasprotniku. Najboljši seštevek podrtih kegljev je zbral Ivan Čuš, ki je podrl 572 krogov.
Prvenstvo pa je pričel tudi ženski del KK Drava. Ptujčanke so v prvem krogu gostile ekipo Impola iz Slovenske Bistrice ter dvoboj izgubile za osemnajst kegljev. Obe ekipi sta dosegli po tri zmage, vendar so bile v skupnem seštevku podrtih kegljev nekoliko boljše gostje.
2. SKL vzhod (m)
REZULTATI 2. KROGA: Drava
-	Miklavž 6:2, Konjice - Rudnik 6:2, Fužinar - Lent 5:3, Litija - Impol 8:0, Pivovarna Laško - Šoštanj 7:1.
1.	PIVOVARNA LAŠKO 3 2 10	5
2.	KONJICE	3 2 10	5
3.	ŠOŠTANJ	3 2 0 1	4
4.	DRAVA	3 2 0 1	4
5.	LENT	3 1 1 1	3
6.	LITIJA	3 1113
7.	IMPOL	3 10 2	2
8.	MIKLAVŽ	3 10 2	2
9.	FUŽINAR	3 10 2	2
10.	RUDNIK	3 0 0 3 0
DRAVA - MIKLAVŽ 6:2 (3187 - 3087)
DRAVA: Čuš 572, Kozoderc 536, Podgoršek 536, Sušanj 353 - Ilič 114, Arnuš 541, Čeh 521.
2. SKL - ženske
REZULTATI 1. KROGA: Drava -Impol 3:5, Fužinar - Ltija 7:1. Nafta
-	Miroteks III. 7:1
DRAVA - IMPOL 3:5 (2871 - 2889)
DRAVA: Fridl 438, Krušič 537, Kozoderc 452, Plajnšek 483, Kolar 457, Kramberger 504.
Danilo Klajnšek
1. A SKL - moški: poraz Radenske v Konjicah
Kegljači Radenske so v 3. krogu državnega prvenstva prvič izgubili. Na gostovanju v Slovenskih Konjicah so bili uspešnejši domačini s 6:2, ki so odlično odprli srečanje in si priigrali nedosegljivo prednost (6:0). Poraz sta v končnici ublažila Milan Kovačič in Harc, ki je bil s 614 podrtimi keglji drugi najboljši igralec tega kroga na gostovanju.
Rezultati 3. kroga: Konjice - Radenska 6:2, Triglav - Novolit 4:4, Konstruktor - Interokno 7:1, Sinet - Siliko 8:0, Proteus - Ljubljana Slovan 5:3. Na lestvici je prvi Konstruktor s 6 točkami, Radenska je na 5. mestu s 4 točkami. V naslednjem krogu (11.10.) Radenska gosti ekipo Ljubljane Slovana.
KONJICE - RADENSKA 6:2 (3292:3243)
Radenska (Marinič 508, Borovič 538, Šebjanič 514, Emeršič 501, Kovačič 568, Harc 614.
V 1. B-ligi za ženske je Radenska v gosteh premagala Rudar 5:3 (3097 :3049) in je s 4 točkami na 4. mestu. V naslednjem krogu (11.10.) Radenska gosti ekipo Šoštanja.
NŠ
Tenis • Ekipno DP U-14
AS premočan za Terme Ptuj
Ekipa dečkov TK Terme Ptuj je pretekli konec tedna nastopila na zaključnem turnirju ekipnega državnega prvenstva U-14 v Litiji, kjer so se pomerile štiri najboljše ekipe iz rednega dela tekmovanja. Ptujčani so se v polfinalu pomerili z domačim TK AS Litija, ki je bil obenem prvi favorit turnirja, saj so v njihovi ekipi nastopali trije najboljši igralci
iz lestvice U-14 TZS. Naziv prvih favoritov so tudi upravičili in zmagali s 5:1, v finalu so bili boljši še od ekipe Max club Ljubljana, čeprav je šlo za zelo tesen obračun.
Ptujsko ekipo so sestavljali: Urh Krajnc-Domiter, Luka Merc, Blaž Kocjan, Marin Šui-ca, Mitja Čuš, Miha Kosi, Marko Mlakar. Trener: Zoran Krajnc
JM
Športne novičke
Odbojka •
Ptujčanke tretje v Ljubljani
Odbojkarice AC Prstec iz Ptuja se intenzivno pripravljajo na začetek prvenstva v 1. slovenski ženski odbojkarski ligi. Prejšnji teden so sodelovale na turnirju v Mariboru, v soboto pa že v Ljubljani, kjer so ob domači ekipi Vitala nastopile še ekipe AC Prstec Ptuj, Insbruck iz Avstrije in Arena iz Pule. Ptujske odbojkarice so dve srečanji izgubile, in sicer proti Puli 1:2, ter Innsbrucku 0:3, premagale pa so domačo ekipo Vitala z 2:1. Z nastopom so v klubu zadovoljni, priložnost za igranje pa so dobile vse igralke, saj trener Matjaž Hafner želi dobiti vpogled v zmožnosti vseh odbojkaric.
Prvo mesto na tem turnirju je osvojila ekipa Arene, drugi je bil Innsbruck, tretji AC Prstec Ptuj, četrti pa domači Vital.
AC Prstec Ptuj je nastopil v naslednji postavi: Cvirn, Draškovič, Vidovič, Zupanič, Pintarič, Zidarič, Shepp, Šuštar, Golob, Lipovnik, Mi-helač, Sitar. Trener: Matjaž Hafner.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Prijateljski pripravljalni četveroboj
Zmaga kidričevskim strelcem
V soboto je na mestnem strelišču na Ptuju potekalo prvo prijateljsko pripravljalno srečanje ekip, ki nastopajo v 1. A državni strelski ligi s pištolo, poimenovani strelski četvero-boj. Tekmovanje, ki je bilo tudi letos organizirano v okviru ptujskega športnega vikenda, predstavlja odlično priložnost za tekmovalno nadgraditev treningov in prvi preizkus pripravljenosti pred začetkom uradnih tekmovanj v novi strelski sezoni 2008/2009. Tokrat so se med seboj pomerile ekipe SD Juršinci, SD Kidričevo, domača SK Ptuj in avstrijska ekipa TUS Fehring. Med posamezniki je najboljšo pripravljenost pokazal kidričevski strelec Simon Simonič, ki je s 382 krogi presegel rezultatska pričakovanja za prvo tekmo v sezoni, kjer običajno rezultati še nikoli niso »ta pravi«. Drugo mesto s 378 krogi je osvojil juršinski strelec Simon Simonič ml. pred avstrijskim olimpijskim veteranom Horstom
Foto: Simeon Gönc
Posamični zmagovalec četveroboja: Simon Simonič, SD Kidričevo
Krasserjem s 377 krogi. Boštjan Simonič in Majda Raušl
sta s 373 in 374 krogi pristala na 4. in 5. mestu, z enakim rezultatom 373 krogov pa je 6. mesto osvojil juršinski strelec Mirko Moleh. V deseterico najboljših posameznikov so bili uvrščeni še trije Ptujčani,
Matija Potočnik 369 krogov, Robert Šimenko 360 krogov, Uroš Pešakovič 358 krogov, ter Hannes Mayer, Fehring s 356 krogi.
V ekipni razvrstitvi so slavili kidričevski strelci s 1109 krogi pred Ptujčani s 1102 krogoma in avstrijsko ekipo TUS Feh-
ring s 1084 krogi, četrto mesto je zasedla ekipa SD Juršinci s 1080 krogi. Posebnost in razlika v primerjavi s prejšnjimi sezonami bodo letošnja tekmovanja v članskih državnih ligah na 40 strelov, ki bodo po našem prepričanju že takoj na začetku postregla s številnimi presenečenji tako v posamičnih kot ekipnih razvrstitvah, vendar se bo na spremembe potrebno privaditi in sploh ne dvomimo v to, da se bodo tudi v tej sezoni vedno znova na vrhu znašli predvsem najboljši strelci s ptujskega, ki so nas v preteklih sezonah tolikokrat razvajali z odličnimi uvrstitvami. Svojo priložnost pa bo lahko vsak iskal tudi v mednarodnem tekmovanju First lige, ki se s prvim krogom začne že ta konec tedna v organizaciji SD Juršinci, kjer se bo še naprej streljalo na 60 strelov in kjer ekipni naslov prvaka branijo juršinski strelci, posamičnega pa Ptujčanka Majda Raušl.
Simeon Gonc
Nogomet • Primož Brodnjak, predsednik NK Hajdina
Popeljati Hajdino ponovno v 3. ligo
Na nedavni izredni skupščini ŠD Hajdina so člani soglasno izvolili novega predsednika društva. Čast prvega moža športnega društva z bogato tradicijo je pripadla nekdanjemu vratarju nogometnega moštva Primožu Brodnjaku. »Po podanem odstopu dosedanjega predsednika Branka Kokola, ki je klub vodil zadnjih trideset let, so me ostali člani UO, nekateri člani in simpatizerji društva vprašali, če sem pripravljen prevzeti to težko in odgovorno funkcijo. Ker sem v NK Hajdina preživel skoraj vse svojo otroštvo, spoznal veliko novih prijateljev, doživljal zmage in poraze, se naučil veščin, ki ti jih lahko da le šport in ki jih je nujno potrebno pre-
našati na mlajše rodove, sem se po nekajdnevnem premisleku odločil, da se preizkusim tudi na področju vodenja društva, kjer do sedaj nimam posebnih izkušenj. Zato mi bo vsakršna pomoč v tej začetni fazi prišla še kako prav,« je za uvod povedal Brodnjak in nadaljeval: »Želim ustvarit zdravo jedro društva, saj se zavedam, da ima društvo samo na tak način dolgoročno perspektivo. Vsi člani UO smo s samim društvom tako ali drugače povezani in vsi skupaj čutimo odgovornost, da nadaljujemo 62-letno tradicijo igranja nogometa na Hajdini. Seveda imamo interes razširiti športne dejavnosti tudi na ostala področja, zato apeli-
Namizni tenis •
Vesna Rojko zmagala v Izoli
V	soboto je v Izoli potekalo prvo odprto prvenstvo Slovenije za mladinke in mladince v namiznem tenisu, kjer je nastopilo tudi pet igralcev NTK Ptuj. Najbolje se je odrezala Vesna Rojko, ki je osvojila prvo mesto.
Vesna je najprej v skupini premagala vse tri tekmice, nato pa je do finala premagala še Anjo Garmut (Muta), Sanjo Smiljanič (Logatec) in Katjo Šapek (Fužinar). V finalu se je pomerila z Ano Verdinek (Logatec) in povedla 1:0 v nizih. Tekmici je uspelo izenačiti in nato povesti z 2:1, nakar je v četrtem nizu vodila že z 9:6, tako da sta ji do zmage manjkali samo še dve točki. Vesni je uspelo preobrniti rezultat in je zmagala z 12:10. Peti, odločilni niz je Vesna brez večjih težav zmagala 11:7.
V	Izoli so se izkazali tudi fantje, saj sta se kar dva uvrstila na mesta od 8 do 16. Luka Krušič je bil v svoji skupini prvi s tremi zmagami nad Ti-mom Petrovčičem (Križe), Matjažem
Osollnom (Edigs) in Mihom Flajsom (Olimpija). V nadaljnjem tekmovanju je bil prvi krog prost, potem je premagal Ludvika Peršolja (ISA), za vstop v četrtfinale pa mu je žreb prinesel drugega nosilca Matica Slodeja (Muta), ki pa je bil za Luka premočan.
Alen Ber je bil v skupini drugi z zmagama nad Klemnom Flego (Ar-rigni) in Žigom Skokom (Edigs) ter s tesnim porazom s petim nosilcem Patrikom Roscem (Tempo) 2:3. V finalnem delu prvenstva je bil prvi krog prost, nato je premagal Nejca Legara (Križe) 3:0. V boju za vstop v četrtfinale pa je izgubil s Tomažem Pelcarjem (Kema).
Domen Ovčar in Tina Matjašič sta bila tretja v svojih skupinah in sta igrala v tolažilnem delu prvenstva, kjer je bil Domen drugi, Tina pa je prišla do četrtfinala.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet •
Društvo malega nogometa Lenart
A liga
Rezultati 3. kroga: ŠD Pernica ml. - ŠND Old boys ml. 13:6 (7:3), M-
Trgovina Lormanje - DMNR Sandberg FAŽ -VARTOM 6:6 (3:3), ŠD Destrnik-virtuozi - ŠD Vitomarci 14:4 (5:2), ŠD Cerkv. Lotos ml. - ŠD Žerjavci 4:3 (2:2).
1.	ŠD DESTRNIK-
VIRTUOZI 3 3 0 0 30:10 9
2.	CERKVENJAK
LOTOS ml. 3 2 0 1 14:17 6
3.	SANDBERG
FAŽ-VARTOM 3 12 0 18:16 5
4.	ŠD PERNICA ml. 3 1 1 1 26:21 4
5.	ŠD VITOMARCI 3 111 14:22 4
6.	ŠD ŽERJAVCI 3 1 0 2 8:13 3
7.	M-TRGOVINE
LORMANJE 3 0 1 2 8:11 1
8.	OLD BOYS ml. 3 0 1 2 16:24 1
B liga
Rezultati 3. kroga: KMN Sv. Trojica - KMN Cerkv. Pri Ant. ml. III 14:2 (8:0), ŠD Pernica veterani - KMN Sv. Trojica II 7:1 (2:0), Rdeči vragi - KMN Benedikt 4:1 (1:0).
1.	SV. TROJICA 3 3 0 0 31:5 9
2.	RDEČI VRAGI 3 3 0 0 15:4 9
3.	KMN BENEDIKT 3 1 0 2 8:19 3
4.	PERNICA VET. 3 10 2 12:10 3
5.	CERKVENJAK
G. PRI ANT. ml.III 3 1 0 2 9:23 3
6.	SV. TROJICA II 3 0 0 3 4:18 0
Zmago Šalamun
Primož Brodnjak, novi predsednik NK Hajdina
Foto: M. Brodnjak
ram na vse, ki imajo kakršnokoli idejo, kako še bolje izkoristiti objekt z okolico, da se javijo in jo predstavijo,« razloži novi predsednik ŠD Hajdina. In kakšni so cilji za v bodoče? »Cilji društva so v tem trenutku usmerjeni v kratkoročno obdobje, saj moramo sanirati določeno organizacijsko in finančno situacijo ter postavit zdrave in trdne temelje za dolgoročne cilje. Imamo veliko možnosti v razširitvi obstoječe infrastrukture. Želim si, da bi naredili kombinirano igrišče za igranje odbojke in nogometa na mivki, postavitev košev za košarko, kar bo pritegnilo nove člane, opcija je tudi igrišče z umetno travo, ki bi podaljšala sezono igranja nogometa na prostem.
Člansko moštvo je trenutno rezultatsko pod svojimi zmožnostmi, a odnos na igrišču kaže na svetlejše čase. Imamo kvalitetno in zelo izkušeno ekipo, ki lahko ob pravilnem pristopu premaga vsakega in je sposobna uvrstitve v sam vrh lestvice. V zimskem premoru jo bomo dopolnili z nekaterimi novimi igralci, kar bo povečalo konkurenco v ekipi, ki je nujno potrebna za dosego ciljev v naslednjih 3-5 letih, to je ponovna uvrstitev v tretjo ligo, kar je tudi realna osnova za klub s takšno tradicijo in zaledjem. Zavedam se, da to ne bo tako enostavno, a brez vizije ni prihodnosti,«
je o ciljih in željah povedal novi predsednik.
FNM
Urad za delo Ormož
ELEKTROTEHNIK, ELEK-TRIKAR ENERGETIK, ELE-KTROMONTER - M/Ž; inšta-liranje električnih napeljav in naprav v zrn, delo poteka v manjši skupini, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. TOMAŽ MASTEN S.P. - INŠTALACIJE ELMAS, OPEKARNI-ŠKA CESTA 27, 2270 ORMOŽ, MASTEN TOMAŽ, 040732110. KOMERCIALIST, PRODAJALEC, TERENSKI ZASTOPNIK ZA ZELIŠČNO-NEGO-VALNE IZDELKE - M/Ž; terenska prodaja zeliščno-nego-valnih izdelkov, delo poteka na terenu po gospodinjstvih, kjer se vrši sama predstavitev in svetovanje, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 1200 EUR bruto / mesečno. MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA, SELAK MIHA, 041/633 890, miha.selak@mindtrade.si. KUHAR, DELAVEC BREZ POKLICA, KUHAR - M/Ž; kuhar ali kuharski pomočnik. vsa dela v kuhinji, določen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. DRA-GARIČ JOŽEF S.P.- GOSTILNA »ČRNI RIBIČ«, FRANKOVCI 2 A, 2270 ORMOŽ, DRAGARIČ JOŽEF, 02 740 23 74. KUHAR, DELAVEC BREZ POKLICA, KUHAR - M/Ž; kuharska dela, čiščenje, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GOSTILNA TOMAŽIČ LETONJA MARTA S.P., CVETKOVCI 50, 2273 PODGORCI, TOMAŽIČ LETONJA MARTA, 713 00 60.
Urad za delo Ptuj
AVTOKLEPAR - M/Ž; avtokle-parska dela, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije. AVTOCENTER PR-STEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, PRSTEC DAMIRJAN, 040 300 555.
CVETLIČAR - M/Ž; VSA DELA V CVETLIČARNI, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, MIŠKO BRIGITA s.p. CVETLIČARNA ROŽA, SLOVENSKI TRG 6, 2250 PTUJ, MIŠKO BRIGITA, 02 748-13-83, valerija.riznar@ siol.net.
CVETLIČAR - M/Ž; vsa dela v cvetličarni, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik. MIŠKO BRIGITA s.p. CVETLIČARNA ROŽA, SLOVENSKI TRG 6, 2250 PTUJ, MIŠKO BRIGITA, 02 748-13-83, valerija.riznar@ siol.net.
DELAVEC BREZ POKLICA, ČISTILKA POSLOVNIH OBJEKTOV - M/Ž; čiščenje in vzdrževanje poslovnih objektov, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, MODRI VAL, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 53, 1235 RADOMLJE, VOVČ-KO ANŽE, 040 171 098, anze-
vovcko@gmail.com. DELAVEC BREZ POKLICA, DELAVEC ZA MANJ ZAHTEVNA FIZIČNA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH - M/Ž; pomoč pri gradnji, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 700 EUR bruto / mesečno, SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠO-VAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@email.si. DELAVEC BREZ POKLICA, KROVEC, POMOČNIK V KROVSTVU - M/Ž; razkrivanje, letvanje, postavitev ostrešij ... , določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije, PURG MARJAN S.P.-KROVSTVO IN KLEPARSTVO, PREŠA 27 B, 2322 MAJŠPERK, PURG MARJAN, 041 488-805, marjanpurg@hotmail.com. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE - M/Ž; dela in opravila na področju zdravstvene diagnostike, terapije in rehabilitacije, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja.drobnak@zd-ptuj.si. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROINSTALA-TER - M/Ž; izdelava električnih instalacij, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil -osnovno. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MI-LOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net.
ELEKTROTEHNIK ENERGETIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, SERVISER
- M/Ž; serviser električnih aparatov (orodja, gospodinjski aparati ...), nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kate-gorije, angleški jezik razumevanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVREC DEJAN, 02 78-06-431, iblo@ iblo.si.
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, INŽENIR MEHATRO-NIK (VSŠ), VODJA PROJEKTOV - M/Ž; odgovorno vodenje gradbišč na področju elektroinstalacijskih del, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil
-	zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MI-LOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net.
KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KOVINAR- KLJUČAVNI-ČAR-MONTER - M/Ž; izdelava in montaža ograj in ograj-nih elementov, vrat, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, ROGINA MARJAN S.P.
-	ŽIČNO PLETARSTVO, RAJ-ŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ, KRUŠIČ JOŽICA, 748-16-80, marjan.rogina@amis.net.
KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR-PIZZOPEK - M/Ž; kuhar-pizzopek, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, PIZZERI-JA AROMA SAŠO TAVČAR S.P., ULICA 5. PREKOMORSKE 10 C, 2250 PTUJ, TAVČAR SAŠO, 041 944-680.
METALURŠKI MODELAR, OBDELOVALEC KOVIN, PROIZVODNA DELA III. -
M/Ž; delavec začetnik - III. st. str. - usposobitev za samostojno delo livar II. ali operater 2 - izdelave rondelic, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije, TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@ talum.si.
MIZAR - M/Ž; izdelava in vgradnja pvc stavbnega pohištva, žaluzij, rolet, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-ka-tegorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. ARNUŠ IVAN S.P. - ROLETARSTVO, PROIZVODNJA IN STORITVE, MARIBORSKA CESTA 27 B, 2250 PTUJ, ARNUŠ IVAN, 041 390-576, roletarstvo.ar-nus@siol.net.
MIZAR - M/Ž; izdelava različnega pohištva in montaža, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije, programiranje - osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno, VUK ANTON S.P.
-	MIZARSTVO, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK, VUK FREDI, 031 654 495, mizar.vuk@siol. net.
MIZAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA PRI MONTAŽI - M/Ž;
pomožna dela pri montaži, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, AVGUŠTIN MARJAN S.P. - ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, POSREDNIŠTVO, MAJŠPERK 87, 2322 MAJ-ŠPERK, AVGUŠTIN MARJAN, 041 34-22-87.
NATAKAR - M/Ž; strežba hrane ter pijač, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, BRAČIČ JULIJANA s.p., GOSTIŠČE MAJOLKA, JUROVCI
1	B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, BRAČIČ JULIJANA, 02 764-2111,041/760-526. NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, STREŽBA - M/Ž; strežba, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. FURMAN DAMIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJ-DINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314.
NATAKAR, DELAVEC BREZ POKLICA, STREŽBA PIJAČ
- M/Ž; strežba pijač, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, JURENEC MARIJANA S.P.-BAR JAMICA, OB ŽELEZNICI 11, 2250 PTUJ, JURENEC STANKO, 031 525-521. OBDELOVALEC KOVIN, METALURŠKI MODELAR, PROIZVODNA DELA II. -M/Ž; delavec začetnik - IV. st. str. - usposobitev za samostojno delo livar I., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA,
02	79-95-111, tanja.madjar@ talum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), MONTER GRADBENIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; montaža gradbenih elementov, montaža knauf sistemov, zaključna gradbena dela, oblaganje tal in sten, določen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV KRAJNC ZLATKO S.P., POBREŽJE 103 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, KRAJNC ZLATKO, 070810865. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČ PRI MONTAŽI - M/Ž; montaža in zidarska dela, določen čas 3 mesece, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. BS MONTAŽA OKEN IN VRAT, STANISLAV BUTOLEN s.p., ČERMOŽIŠE 58, 2287 ŽETALE, BUTOLEN STANISLAV, 041 222-724, stankobutolen@gmail.com.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PROIZVODNA DELA IV - M/Ž; delavec začetnik - II. st. str. - usposobitev za samostojno delo livar III., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije, TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja. madjar@talum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TAXIJA -M/Ž; prevoz oseb, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, DEŽMAN SREČKO S.P. - TAKSI, ŠTRAFELOVA ULICA 9, 2250 PTUJ, DEŽ-MAN SREČKO, 031 331-030. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; dela se opravljajo v domačem in tujem mednarodnem prometu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit C,E-katego-rije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro,
pisanje dobro, ZAM AVTO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, TRGOVINO IN GOSTINSTVO D.O.O., PUHO-VA ULICA 12, 2250 PTUJ, ZAMUDA ZLATKO, 041 951-187, zam.avto@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC ZA DELA NA OBNOVI STREH
-	M/Ž; vsa dela povezana z obnovo streh, odstranjevanje stare kritine, montaža nove kritine in pritrjevanje letev, zabijanje žebljev, vrtanje, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respectgmbh@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELOVODJA-VODENJE SKUPINE ZA POKRIVANJE STREH - M/Ž; odstranjevanje kritine, izdelava lesene podkonstrukcije (vzdolžne in prečne late), vijačenje nove kritine, dela v zvezi s stavbnim kleparstvom
-	namestitev žlebov, kljuk itd., vodenje in samostojna izvedba, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respectgmbh@ siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KROVEC, STAVBNI KLEPAR - M/Ž; strokovna obdelava in montaža pločevine na strehi, obrob, žlebov, vsa druga dela povezana z obnovo ostrešja, odstranitev stare kritine, namestitev nove kritine, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respec-tgmbh@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; monter kovinskih konstrukcij, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. METALMONT KD PROIZVODNJA, TRGOVINA, STROJNE IN DRUGE STORITVE D.O.O., GUBČEVA ULICA 33, 2250 PTUJ, ŠIROVNIK NE-VENKA, 041/204-363. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER
-	M/Ž; ključavničarska dela, sestava in montaža, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17,2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus.biz. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; točenje pijač,
nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, BAR SIESTA, VLASTA TOPOLNIK s.p., BUKOVCI 10, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, TOPOLNIK VLASTA, 031 893-300.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK- ŠOFER - M/Ž; VOZNIK-ŠOFER TOVORNJAKA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit C-, E-kategorije, CLASSIC GAŠLJEVIČ A&B PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN POSREDOVANJE D.N.O., SLOVENJA VAS 35, 2288 HAJ-DINA, JURENEC STANE, 031 660-461.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, STEKLAR - M/Ž;
pomoč pri delu, steklarska dela, določen čas 4 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba da, vozniški izpit B-kategorije. VOJSK DARINKA S.P. - ZASTE-KLJEVANJE OGLEDAL, ORMOŠKA CESTA 1, 2250 PTUJ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK DOSTAVNEGA VOZILA - M/Ž; voznik kombija, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik, govorjenje dobro. AVTO-CENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, PRSTEC DA-MIRJAN, 040 300 555. STROJNI TEHNIK, KLJUČAVNIČAR, MONTER - M/Ž; montaža ind. naprav, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je, LB METAL, PROIZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 22,2000 MARIBOR, 0.
STROJNI TEHNIK, STROJNI TEHNIK PRODAJALEC -M/Ž; prodaja rezervnih del za tovorna vozila in avtobuse, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 36 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMIL-ŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net.
ZDRAVSTVENI TEHNIK, ZOBNA ASISTENTKA - M/Ž; asistenca pri delu v zobni ordinaciji, vnos podatkov in opravljenega dela v računalnik, sterilizacija, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov -osnovno. ŠKORNIK KOSTA-NJEVEC IRENA - ZOBNA ORDINACIJA, TRNOVSKA VAS 42 A, 2254 TRNOVSKA VAS, ŠKORNIK KOSTANJEVEC IRENA, 031 221 053, irena. skornik@volja.net.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (13)
Sumo
Sumo je najstarejša japonska borilna veščina. Dva ogromna rokoborca poskušata izriniti drug drugega iz okroglega ringa ali pa enostavno zrušiti nasprotnika. Na Japonskem so borci suma čaščeni kot bogovi in prejemajo vrtoglave honorarje. V zgodovino tega borilnega športa, ki postaja vedno bolj popularen tudi na zahodu (redno ga predvaja Eurosport), se je zapisalo 69 yokozunejev ali velikih šampionov. Prvi Nejapo-nec, ki je postal yokozune, je bil Havajec Jesse Kuhaulua, znan kot Takamiyama Daigoro.
Foto: arhiv
Spopad orjakov na Japonskem ni samo športni dogodek, ampak tudi religiozni. Sumo toriji v svoji domovini veljajo za utelešena božanstva.
Nastanek in razvoj
Japonska kronika Nihon Sho-ki, napisana v 8. stoletju, navaja, da je bil sumo znan že v 23. stoletju pred n. š. Nastal je kot dvoboj med dvema najboljšima borcema. Na tak način so posamezna plemena ali skupine včasih reševali svoje ozemeljske zahteve. S tem so se izognili večjemu, nepotrebnemu prelivanju krvi. Zato so se s sumom ukvarjali samo izbrani borci, sumo toriji. Namen dvoboja je bil prisiliti nasprotnika k vdaji. Prvotni boji so bili zelo grobi, surovi, dovoljeno pa je bilo tudi pokončati nasprotnika.
Pod vplivom zgodnjebu-dističnih elementov je sumo vedno bolj preraščal v borilno veščino. V obdobju Nara (710-794) je za časa cesarja Shomuja (701-756) sumo prišel pod protektorat cesarske družine (ta status je obdržal vse do danes). Cesar, veliki podpornik budizma, je kot religijski obred vsako leto organiziral turnirje suma.
V obdobju Heian (794-1185) je postajal sumo vedno bolj priljubljen. Cesar Nimmyo (810-850) je ukazal, da se ga označi za simbol nacionalne vojaške moči. V obdobju Kamakura (1192-1333)
so samuraji, vitezi vzhoda, sprejeli in adaptirali sumo ter iz njega za svoje potrebe oblikovali novo veščino, ki so ji rekli kumi-uchi. Predstavljala je obliko rokoborbe pod bojno opravo ozirom v oklepu.
V obdobju Momoyama (1568-1603) je sumo prerasel v šport za množice. Največji japonski vojskovodja Oda Nobunaga (1534-1582) je organiziral številne turnirje, na katerih so borilni prostor, ring (dohyo), prvič dvignili (prej je bil to zgolj krog narisan na tleh). V zgodnjem obdobju Edo (1603-1868), za časa shogunov (vojaških vladarjev) Tokugawa, so se pojavili prvi profesionalni sumo toriji (ozumo). V glavnem so bili to ronini, samuraji, ki so ostali brez gospodarjev, ki bi jim služili in so na takšen način skušali preživeti. Prvi tovrstni turnir je leta 1623 organiziral Akashi Shigano-suke (1600-1649), ki velja za prvega uradnega yokozuneja. Drugi veliki šampioni tega obdobja so bili še: Ayagawa Goroji, Tanikaze Gondazae-mon, Tanikaze Kajinosuke, Kimenzan Tanigoro idr.
Moderni sumo
Danes je sumo veliki spektakel. Boji so manj grobi kot
nekoč (uvodni rituali so se ohranili), toda zahtevajo ri-gorozno urjenje, posebno prehrano in špartanski način življenja. Za borce suma ponavadi izbirajo velike dečke s severa Japonske, ki jih urijo od malih nog. Odrasli sumo toriji so visoki tudi do dveh metrov in tehtajo od 150 do 250 kilogramov. Žal redki dosežejo starost 55 let.
Glavna profesionalna zveza za sumo je JSA (Japan Sumo Association oz. Nihon Sumo Kyokai). Zaposluje aktivne rokoborce (rikishi), sodnike (gyoji), napovedovalce (yo-bidashi) in frizerje - garderoberje (tokoyama). Trenerji suma (oyakate) so bivši rokoborci, ki se nahajajo na čelu posamezne šole (heya), ki je obenem tudi kraj, tabor, kjer borci suma živijo v posebni skupnosti po špartanskih načelih. JSA ima registriranih 54 taborov heya z okrog 700 rokoborci. Tekmovanja se odvijajo v šestih skupinah, ki si sledijo od spodaj navzgor: jonokuchi (v njej nastopa okrog 80 rokoborcev), jo-nidan (v njej tekmuje okoli 230 borcev), sandanme (200 rokoborcev), makushita (120 borcev), juryo (28 tekmovalcev) in makuuchi (42 sumo torijev). Rokoborci, ki sodijo v razreda juryo in makuuchi, se imenujejo sekitori, ostali nižji borci pa po splošnem nazivu rikishi. Glede na znanje in tekmovalne dosežke so rangirani še po nazivih, kot so
maegashira (ali »pred glavo« je najnižji nivo), komusubi (drugi nivo), sekiwake (tretji nivo), ozeki (šampion) in yo-kozune (veliki šampion).
Skozi tekmovalno leto se odvije šest glavnih, velikih turnirjev, ki se imenujejo hon-basho (Basho je največji japonski pesnik). Vsak turnir traja 15 dni. Januarja se odvija v Tokiu, marca v Osaki, maja spet v Tokiu, julija v Nagoyi, septembra v Tokiu in novembra v Fukoki. Na Japonskem je sumo tako priljubljen kot v Evropi nogomet ali v ZDA ragbi in bejzbol.
Tujci v sumu
V moderni zgodovini suma je zabeleženih 59 nejapon-skih sumo torijev. Prvi je bil Havajec Jesse Kuhaulua, ki je leta 1972 dosegel rank yoko-zuneja, prevzel japonsko državljanstvo in ime Takamiya-ma (vsi kasnejši tuji borci suma so prevzemali japonska bojevniška imena). Sledili so mu še trije rojaki: Konishiki, ki je postal ozeki leta 1987, Akebono, ki je dosegel nivo yokozuneja leta 1993, in Mu-sashimaru, ki je postal yoko-zune leta 1999. Zelo uspešno so v sumu nastopali tudi Mongoli. Najbolj znana sta Asashoryu Akimori in Haku-to Sho. Iz vzhodne Evrope so se najbolje odrezali Gruzijci in Rusi. Bolgar Kotooshi Kat-sunori pa je kot prvi Evropejec leta 2005 dosegel status ozekija.
Zakonski in družinski center Midva
Nesrečna v zakonu
Stara sem 30 let, z možem živiva skupaj že 10 let. Zgradila sva si hišo, imava enega otroka, vendar vedno bolj spoznavam, da ga nisem imela nikoli rada. Vsa ta leta sem se zaljubljala v druge moške, trenutno sem pet mesecev v vezi z mlajšim moškim, ki je poročen in ima dva otroka.
Oba si zelo želiva, da bi zaživela sku-^m paj, vendar čutim, da me ^ta je sram pred sorodniki, saj bi me obsodili. Moj mož je v očeh drugih, tudi mojih staršev, zelo spoštovan in priden. Če se ločim, bom črna ovca, tako pa tudi ne morem več životariti. Imava še majhnega otroka, ki bo najverjetneje tudi srečen, če bo mamica srečna. Ali pa naj ostanem z njim samo zaradi otroka? Svetujte mi.
Odločitev za drugačno ži-
vljenje ni nikoli preprosta, saj ločitev za seboj potegne veliko občutij sramu in očitkov. Vsekakor v nekih nevzdržnih odnosih ni smiselno vztrajati zaradi otroka. Zato sami najbolje čutite, kaj je prav za vas in otroka.
Veliko stiske, ki je posledica nepredelanih čutenj iz vajinih primarnih družin, se je prebudilo med vama z možem. Vztrajati, iskati pomoč, se pogovarjati, verjeti, da zmoreta začutiti ljubezen drug do drugega, je pot, ki je zelo težka in glede na izkušnje v terapevtski praksi močno dvomim, da se ta čutenja, ki sedaj blokirajo sproščen
odnos, ne bodo prenesla tudi v nov odnos. Otrok bo resnično srečen,
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
ko boste vi našli srečo v sebi, in otrok bo srečen, če ga bo mama znala najti v njegovem čustvenem svetu, ga ovrednotiti, mu stati ob strani. Tudi če se bosta z možem ločila, vajin sin potrebuje tako mamo kot očeta, saj je to tisti odnos, ki ga bo najgloblje zaznamoval.
Vse dobro vam želim v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 30. september
Danes goduje Sonja.
Danes je svetovni dan gluhih, svetovni dan srca in svetovni dan vegetarijanstva.
1580 je umrl v Kostanjevici na Krki opat Lenart Pachernecker, avtor prve slovenske katoliške knjige.
1562 je Ferdinand I. izdal novi denarni red, s katerim je v avstrijskih deželah prepovedal uporabo tujega denarja. 1768 so ljubljanski mestni očetje sprejeli ukaz, s katerim so kirurgom prepovedali opravljati zdravniška dela.
1803 se je rodil v Ljubnem na Gorenjskem slovenski slikar Mihael Stroj.
1964 je umrl v Ljubljani slovenski politik Drago Marušič. 1906 so odprli železniško progo Jesenice-državna meja v Karavanškem predoru.
1935 je prevzela Kmetijska posojilnica največje slovenske čevljarsko podjetje Peko iz Tržiča. Sreda, 1. oktober Danes goduje Julija.
Danes je svetovni dan starejših, svetovni dan glasbe in svetovni dan arhitekture.
1533 je cesar Ferdinand razglasil, da je bilo sklenjeno premirje s Turki, ki naj ga njegovi poveljniki ne kalijo.
1814 se je rodil v Cerknem slovenski matematik dr. Franc Močnik -vitez matematičnega peresa.
1863 je bil v Ljubljani ustanovni sestanek Južnega Sokola, pomembne narodne telovadne organizacije, ki je nastala pri nas po češkem vzoru.
1889	je začela poslovati Mestna hranilnica ljubljanska.
1891	so morali ustaviti delo v Železolivarni Dvor na Dolenjskem. 1923 je italijanska vlada sprejela zakon o šolski reformi, imenovan po ministru za izobraževanje Giovanniju Gentiliju.
Četrtek, 2. oktober Danes goduje Bogumil.
1785 so zaradi zakona o zaprtju samostanov, ki ga je izdal avstrijski cesar Jožef II., zaprli cisterijanski samostan v Kostanjevici.
1890	je izšla v Trstu prva številka petnajstdnevnika Delavski list. 1927 so občinske volitve v Ljubljani znova prinesle zmago liberalni SDS, ki so jo podprli narodni socialisti in večji del socialistov.
1942 so Nemci ustrelili v Mariboru 144 talcev. 1990 je predsedstvo SFR Jugoslavije sklenilo, da bo poveljstvo 5. vojaškega območja v Zagrebu prevzelo poveljevanje nad slovensko Teritorialno obrambo.
1990 so se zaradi politike JLA do Slovenije ostro spopadli na seji predsedstva Jugoslavije. Petek, 3. oktober Danes goduje Terezija. Danes je svetovni dan otroka.
1810 je izšla v Ljubljani prva številka časnika Telegraphe officiel. 1829 se je rodil v Solkanu major Andrej Komel pl. Sočebran.
1892	je bila v novi stavbi gledališča v Ljubljani prva operna predstava.
1903 se je začela v zasavskih premogovnikih 13-dnevna stavka 5.000 rudarjev.
1922 se je rodil v Ljubljani slovenski pesnik, scenarist in filmski režiser France Kosmač.
1929	so na seji ministrskega sveta Kraljevine SHS sprejeli zakon o novem imenu države Kraljevina Jugoslavija.
Sobota, 4. oktober
Danes goduje Franc.
Danes je svetovni dan varstva živali.
1700 se je rodil slovenski baročni slikar Franc Jelovšek.
1874 se je rodil v Gradišču pri Slovenj Gradcu slovenski kipar Franc
Berneker.
1930	so člani organizacije TIGR v Vrhpolju pri Vipavi ustrelili učitelja Francesca Sottosantija, ker je brutalno kaznoval slovenske učence, ko so govorili slovensko.
1946 je Edvard Kocbek na sestanku, sklicanem na njegovo željo, z vodilnimi člani KPS analiziral politično podobo Slovenije spregovoril o nepojasnjeni usodi domobrancev in zelo kritično ocenil povojni položaj.
1990	je predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj vložil skupščinsko pobudo za razpis plebiscita za samostojno državo Slovenijo.
1991	so predstavniki Evropske skupnosti na mirovni konferenci o Jugoslaviji v Haagu izjavili, da dopuščajo možnost priznanja republik, ki to želijo.
Nedelja, 5. oktober
Danes goduje Marcel. Danes je svetovni dan učiteljev.
1813 so se Francozi v Ljubljani vdali, 8. oktobra pa še posadka v Trstu.
1891	se je rodil v Ljubljani slovenski bančnik in podjetnik Avgust Pra-protnik.
1905	se je v dunajskem parlamentu slovenski poslanec Franc Šuklje uprl želji nekaterih, ki so zagovarjali prepoved izseljevanja iz Avstro-Ogrske.
1906	je celjski občinski odbor vnesel v mestni cestnopolicijski red določilo, s katerim je prepovedal slovenske napise na izveskih pred lokali.
1912 se je rodila v Sneberjah slovenska gledališka igralka in pesnica Mila Kačič.
Ponedeljek, 6. oktober
Danes goduje Vera
Danes je svetovni dan bivalnega okolja
1851 se je rodil na Vrhniki slovenski slikar Simon Ogrin.
1907	je bila v Trstu prva predstava poklicnega slovenskega gledališča, ki ga je vodilo Dramaturško društvo.
1918 so ustanovili v Zagrebu Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov.
1991 je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije sklenil, da se morajo v skladu s sporazumom vsi vojaki JLA umakniti iz Slovenije do 18. oktobra.
AvtottSOM
308 SW združuje lastnosti karavanov in enoprostorcev
Oznaka SW, ki jo ponavadi preberemo kot station wagon ali po naše karavan, pri Peugeotu že nekaj časa pomeni njihovo predstavo o manjšem enoprostorcu. 308 SW je logično nadaljevanje uspešnega predhodnika 307, ki je prišel na trg leta 2002, zanj pa se je odločilo milijon kupcev. Za številko večja oznaka pomeni boljše vozne lastnosti, avto je običajna evolucija prejšnje tristosedmice: je sodobnejši, večji, prostornejši ter zmogljivejši. Spremembe so majhne, a prepoznavne. Kaj je bistvo izvedbe SW, postane jasno že tisti trenutek, ko vanj brez težav spravimo cel kup velikih nakupovalnih vrečk.
Francozi so pred dobrimi šestimi leti takratnemu karavanskemu pe-ugeotu 307 nadeli rahlo povišano stekleno streho, vgradili pomične zadnje sedeže in avto predstavili kot alternativo navadnim enoprostor-nežem. In tako pot so ubrali tudi z naslednikom tristosedmice, ki se prodaja kot karavan s stekleno streho in oznako SW.
Novi 308 je podoben manjšemu 207, le da je bolj dinamične oblike, kar je opazen premik v primerjavi s skoraj enoprostorsko obliko prejšnjega modela. Veliko zaslug za to ima premišljeno oblikovanje podrobnosti, s tem da peugeot 308 SW s svojo obliko ne igra toliko na čustva kupcev, zato po njem posegamo iz bolj racionalnih razlogov, kot sta uporabnost ter prostornost.
Posebnost karavanske različice je ogromno stekleno panoramsko steklo, ki se razteza preko celotne površine strehe, a se žal ne odpira. Na notranjem delu stekla oziroma stropu je nameščen rolo, ki s pomočjo elektrike zastira ali odstira pogled v nebo, uporabno pa je tudi takrat, kadar sonce močno pripeka. Tokrat so se Peugeotovi oblikovalci potrudili in namesto dolgočasnega škatlastega karavanskega zadka vozilu nadeli bolj izviren, a še zmeraj hišno prepoznaven zadnji del. Po novem lahko odpremo le zadnje okno ali cela prtljažna vrata.
K prostornosti prispeva še nekoliko višja streha, ker je nad glavami potnikov v drugi vrsti štiri centimetre več prostora kot v kombilimuzinskem peugeotu. Naj še omenim, da ima SW za deset centimetrov daljšo medosno razdaljo kot tri- ali petvratna različica, za sedem centimetrov pa je večja tudi skupna dolžina. Velikostni prirastek je po večini namenjen notranjosti; občutno več prostora je za prednjima sedežema, kjer lahko namesto zadnje klopi najdemo tri posamične sedeže. Vsi so enake velikosti in oblike, vzdolžno pomični in imajo nastavljiv naklon naslonjal. Lahko jih posamično odstranimo iz vozila, zamenjamo med seboj
Moje cvetje
ali pa uporabimo le dva sedeža. V tem vidim določeno prednost pred klopjo, za odrasle potnike pa bočno nikakor ni dovolj prostora, zato je običajna sedežna klop v tem primeru primernejša. Proti doplačilu si kupci lahko omislijo še šesti in sedmi sedež (v nižjem srednjem razredu je to redkost), ki ju namestimo v prtljažnik, veseli pa ju bodo izključno otroci, saj je za odrasle prostora odločno premalo.
Prtljažnik je s skoraj 600 litri prostornine dovolj velik, pohvaliti velja tudi nakladalni rob, ki je poravnan z dnom prtljažnika in že omenjeno dejstvo, da lahko v dnu skriva še dodaten par sedežev. Prtljažno prostornino lahko z odstranjevanjem sedežev v drugi vrsti ustrezno povečujemo vse do največje prostornine 1388 litrov oziroma 2149 litrov, če prostor izkoristimo do stropa.
Pri francoskih proizvajalcih smo vajeni, da so posamezne motorne različice na voljo le v povezavi z določenim paketom opreme ter obratno in tudi pri 308 SW je tako. Za novega karavana so pripravili štiri pakete opreme, ki se začnejo z osnovnim confort pack, nadaljujejo s confort pack cielo (serijska steklena streha), premium in zaključijo z najbogatejšim premium pack. Vse različice so opremljene z zavornim dodatkom ABS, čelnimi in stranskimi varnostnimi blazinami ter s klimatsko napravo.
Z izjemo daljše medosne razdalje in prilagojenega vzmetenja ter podvozja je mehanika vozila enaka tri- oziroma petvratni različici; to pomeni pet bencinskih motorjev (ki so plod sodelovanja koncerna PSA in BMW-ja) prostornine 1,4 in 1,6 litra, ki razvijajo od 95 KM (1,4) do 175 KM (1,6 THP). Dizli so trije: dva 1,6-litrska HDI motorja zmoreta 90 in 110 KM, 2,0-litrski HDI pa 137 KM.
Peugeot 308 SW ni običajen karavan, ki bi konkuriral renaultu meganu grandtour, fordu focusu wagon, oplu astri karavan ali volkswagnu golfu variant, ker je bolj samosvoj in izviren. V osnovnih dveh različicah je že skoraj družinski avto, v bogatejših pa se izkaže še s svojo zanimivo notranjostjo in do sedmimi posamičnimi sedeži, če jih seveda potrebujete. Pri Peugeotu vidijo v različici SW velik potencial in prepričani so, da bo že prihodnje leto dosegla tretjinski delež v skupni prodaji modela 308. Francozi so ponudili avtomobilskemu trgu nekakšnega križanca med karavanom in eno-prostorcem, kupcem pa so takšna združevanja ponavadi všeč.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Zdravila in otroci (1.)
Otroci niso »pomanjšani« odrasli. Dinamika rasti in razvoja otroka zahteva, da se zdravljenje z zdravili prilagaja posameznemu obdobju. Spreminja se namreč telesna masa, volumen telesnih tekočin, razporeditev in količina maščevja ter razvitost in delovanje organov. Praviloma razdelimo, v povezavi z zdravljenjem z zdravili, otroke v naslednja starostna obdobja:
-prezgodaj rojen otrok
-	novorojenček
-	dojenček
-	otrok
Odmerjanje zdravil pri
otrocih je zelo zahtevno, saj je potrebno upoštevati vse značilnosti v razvoju otroka. Obstajajo različne formule za izračun odmerkov glede na starost, telesno maso in telesno površino. To pomeni, da otrokom ne moremo pre-
prosto dati manjšega odmerka zdravila, kot bi ga dali odraslemu. Vsa zdravila za odrasle tudi niso primerna za otroke!
Glavne informacije za pravilno varno in učinkovito uporabo zdravil posredujeta otrokovim staršem zdravnik in farmacevt. Pomembno in koristno je, da starši natančno preberejo tudi navodilo, kije priloženo vsakemu zdravilu. Danes je na voljo veliko drugih virov, iz katerih lahko starši črpajo informacije o zdravilih, predvsem internet, poljudne revije in različne »klepetalni-ce«. Zavedati se moramo, da vsi ti podatki in nasveti niso verodostojni in pravilni.
Zdravnik, ki predpiše zdravilo, in farmacevt, ki to zdravilo izda, potrebujeta podatke o:
- starosti in teži otroka,
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
-	morebitnih alergijah in preobčutljivostih,
-	vseh zdravilih na recept in brez recepta, ki jih otrok prejema redno ali po potrebi,
-	vseh zdravilih naravnega izvora in prehranskih dopolnilih (npr. vitaminsko-mine-ralni dodatki, zdravila za dvig odpornosti, zdravilni čaji), ki jih otrok jemlje.
Zaupanje v predpisano
zdravilo pripomore k uspešnemu izidu zdravljenja. Za izgradnjo zaupanja je koristno, da starši vse dvome in vsa vprašanja, povezana z zdravilom in njegovo uporabo, razjasnijo še pred pričet-kom zdravljenja. Svetujemo, da si starši zapišejo telefonsko številko ambulante otrokovega zdravnika in telefonsko številko lekarne, kamor najpogosteje hodijo po zdravila. Preden začne otrok jemati zdravilo, svetujemo staršem, da pridobijo informacije o:
-	imenu zdravila,
-	namenu uporabe zdravila,
-	odmerjanju zdravila,
-	uporabi zdravila,
-	morebitnih posebnostih pri uporabi zdravila,
-	o možnih neželenih učinkih in kako postopati, če se le-ti pojavijo,
-	načinu shranjevanja. Darja Potočnik Benčič,
mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Čas jesenskih zasaditev
Kljub temu da je sedaj čas trgatev, je potrebno naše gredice, korita in posode zasaditi z jesensko-zimskimi zasaditvami. Danes imamo lahko tudi zelo pisane in zanimive zimske zasaditve. Seveda ni odveč ponoviti, da povsem iste zasaditve lahko izbiramo tudi za naše poslednje vrtičke - grobove. Bliža se čas, ko se na naše rajnke še posebej spomnimo in poskrbimo za njihova poslednja počivališča. Žal nam vreme tudi v jeseni ni preveč naklonjeno, a nekaj sončnih dni nas pred zimskim mrazom prav gotovo še čaka.
Sobne rastline
Skrajni čas je, da božične zvezde in božične kaktuse postavimo v toplejše prostore. Posebej božične zvezde je potrebno zatemnjevati, zagotoviti jim moramo vsaj 14 ur popolne teme. Božične kaktuse pa prestavimo na stalno mesto zato, ker so že pričeli nastavljati cvetove. Vemo pa, da popki radi odpadejo, če je šok zaradi sprememb temperature prevelik. Pričnemo dognojevati. Uporabimo gnojila za cvetoče rastline, s katerimi zalivamo enkrat tedensko. Priporočam tudi, da priporočene odmerke oziroma koncentracije gnojila vsaj sprva zmanjšamo na polovico.
V toplejše oziroma bolj zavetne prostore prestavimo tudi klivije in škrniclje ali kale. Ker potrebujejo oboji podobno nego, jih lahko obravnavamo skupaj. V tem času tako klivije kakor kale prenehamo zalivati. Kalam se lahko listje popolnoma posuši. Tako klivije kakor kale damo v hladne, a svetle prostore. Zalivanje prekinemo vsaj za mesec dni. Potem pa jih lahko spet, a zelo zmerno zalijemo. Tako jih bomo vzpodbudili k cvetenju.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Občutljivejše posodovke, kot so mandevile, bugenvi-leje in okrasne koprive prestavimo bližje k hiši, tam, kjer je ponoči nekoliko topleje. Še bolje pa je, da jih počasi že prestavimo v zimovališče, če imamo dovolj svetle in sončne prostore. Tudi kitajske hibiskuse že zebe, znaki prehlada pa se kažejo tudi na svinčenici ali plumbagu. Zunaj, na prostem, pa naj še vedno ostanejo vsi citrusi, oleandri in pasjonke. Če boste že pospravljali korita, ne pozabite, da so živo rumeno cvetoče kasije, ki jih je nekaj tudi že na naših balkonih, trajnice in jih lahko hranimo za naslednje poletje. Enako velja za javorčke. Porežemo jih, presadimo v lonce in postavimo v zimovališče, res pa je, da tega ni potrebno narediti že sedaj, saj še vedno prekrasno cvetijo.
Ob pospravljanju korit s sladkim krompirjem mnoge presenetijo gomolji, ki jih najdejo v koritih. Ti gomolji so užitni in celo zelo dobri. Najbolje jih je pripraviti kot čips. Posebej veseli pa jih bodo otroci, saj imajo sladkast prijeten okus. Z njimi bi lahko rastline razmnožili za naslednje leto, a jih je izredno težko prezimiti. Običajno zgnijejo. Bolje je narediti nove potaknjence. Res pa je, da je čas za potaknjence že mimo, zdaj se bodo le slabo ukoreninili. Če imamo rastline, ki jih posebej želimo ohraniti za naprej, je bolje ohraniti stare - matične rastline.
Čez dan okna v zimovališču odpiramo, saj še ni mrzlo, ponoči pa rastlinam privoščimo zavetje notranjih prostorov. Tako bo tudi prehod v zimski počitek zanje lažji in manj stresen. Pred prezimovanjem rastlin ne režemo, razen če so resnično prevelike za notranje prostore.
Zelišča
Foto: Miša Pušenjak
Na zeliščnem vrtu se rastline počasi pripravljajo na zimski počitek. Vendar še vedno lahko svoja najljubša trajna zelišča presadimo v lončke. Najpogosteje presadimo v lončke nekaj peteršilja in drobnjak, seveda pa lahko tudi druga zelišča nekaj časa preživijo tudi v stanovanjih. Zdaj jih samo presadimo v lončke. Zalivanje zmanjšamo na minimum. Čez približno mesec dni pa jih damo za en teden v zmr-zovalno skrinjo. Nato jih postavimo na kuhinjska okna. Če imamo kakšne manj ogrevane ali celo neogrevane prostore, se bodo zelišča tam počutila bolje. Seveda pa morajo biti ti prostori čim bolj svetli. Uporabimo lepe in zanimive posode, tako da bodo tudi okras kuhinjskih oken. Tako bodo lahko še nekaj časa zunaj in se bodo prilagodili na življenje v lončkih. Tisti, ki ste se odločili za to, da ste na kuhinjskih oknih namesto cvetočih korit zasadili zelišča, boste seveda samo ta korita prestavili na notranjo stran oken. Vendar tega še nikakor ne naredimo sedaj, saj se vsa zelišča veliko bolje počutijo zunaj. Le zalivanje zmanjšamo in jih prenehamo dognojevati.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
V 65. letu je umrl Richard Wright, ustanovni član skupine Pink Floyd. Wright je bil član skupine Pink Floyd vse od leta 1968, ko so izdali svoj prvi album Piper At The Gates Of Dawn. Wright je bil eden izmed petih ustanoviteljev skupine. Igral je na klaviature in pisal glasbo za klasične albume, kot sta Dark Side Of The Moon in Wish You Were Here. Album Dark Side of the Moon je eden izmed najbolje prodajanih albumov vseh časov. Na ameriški glasbeni lestvici top 200 se je zadržal neverjetnih 15 let Legendarna glasbena skupina je zaslovela v žanru psihadeličnega rocka, prodala pa je več kot 200 milijonov albumov po vsem svetu. Richard Wright se je zadnjič s svojo skupino pojavil v živo na odru leta 2007 na dobrodelnem koncertu Live 8. ®®®
Tom Jones se vrača na glasbeno sceno z novim albumom. Legendarni britanski glasbenik, 68-letni Tom Jones, je inspiracijo za novi album našel v glasbi Amy Wineho-use. Album pod naslovom 24 Hours bo izšel 25. novembra. Večino materiala za album je napisal Tom Jones sam, produkcija pa je delo britanskega dvojca Future Cat, ki sta znana po delu z Lily Allen in Kate Nash. V eni izmed novih skladb Sugar Daddy pa sta
se mu pridružila Bono in the Edge iz zasedbe U2. Prav tako je Jones na album uvrstil dve priredbi, The Hitter od Brucea Springsteena in I'm Alive od Tommya Jamesa in the Shon-dellsa. Od leta 1965 in skladbe It's Not Unusual je Tom Jones po celem svetu prodal več kot 100 milijonov albumov.
Znamenito hollywoodsko sprehajališče Walk of Fame je dobilo novo že 2369. zvezdo, ki je pripadla legendarni ameriški disko atrakciji skupini Village People. Skupina je uspešna na glasbeni sceni že več 30 let, najbolj pa se je spomnimo po hitih, kot so YMCA, Macho Man in In the Navy. Gradbenik, policaj, Indijanec, vojak in biker'so od leta 1977 do danes prodali več kot 100 milijonov albumov po celem svetu.
Britney Spears jepotrdila, da bo kmalu izšel njen novi glasbeni izdelek. Po letu krize, kjer je pred očmi svetovne javnosti doživela tako poslovni kot privatni zlom, se ji je očitno spet uspelo postaviti na noge. Po uspešnem 'come backu' na nedavnih podelitvah MTVnagrad, kjer je prejela kar tri nagrade, najavlja za 2. december, ko bo praznovala svoj 27. rojstni dan, izdajo svojega novega albuma Circus. Na albu-
Village People
t V
E M
i
OVED - THE
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	SO WHAT - PINK
3.	THE MAN WHO CAN'T BE SCRIPT
4.	DISTURBIA - RIHANNA
5.	LOVE IS NOISE - THE VERVE
6.	GIVE IT 2 ME - MADONNA
7.	DANCE WIV ME - DIZZE RASCAL/ HARIS/CHROME
8.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
9.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
10.	I'M YOURS - JASON MRAZ
11.	PJANOO - ERIC PRYDZ
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Richard Weight
mu je sodelovala s standardno ekipo, v kateri sta Max Martin in Nate 'Danja' Hills, za prvi je singel je izbrana skladba pod naslovom Womanizer, ki jo že pričakujemo na radijskih postajah.
®@®
Britanski glasbenik Seal je posnel niz priredb nekaterih najlepših in najpopularnejših soul in r&b skladb, ki jih bo izdal na albumu z naslovom Soul. Na tem projektu je Seal sodeloval s producentom Davidom Fosterom, ki je delal s takšnimi izvrstnimi glasbeniki, kot so Josh Groban, Michael Buble in Celine Dion. Prvi singel na albumu bo priredba skladbe A Change Is Gonna Come, ki jo je v izvirniku zapel Sam Cooke. Album Soul bo izšel v sredini novembra in bo naslednik njegovega zadnjega albuma System iz lanskega leta. Sealu priredbe niso tuje, saj je v svoji karieri že naredil nekaj znanih priredb; Walk On By, Lips Like Sugar in Fly
Like an Eagle.
®®®
Britanska pop zvezda Lily
Allen že dolgo časa napoveduje izdajo novega albuma. Po nekaterih prestavitvah je sedaj znan dokončni datum, album bo izšel 9. februarja prihodnje leto. Album z imenom Stuck On The Naughty Step bo naslednik njenega zelo uspešnega albuma Alright, Still iz leta 2006. Lily je v teh dneh v studiu in skupaj s pro-ducentom Gregom Kurstinom končuje zadnje detajle novega albuma.
®®®
Primavera in anticipo (predčasna pomlad) je naslov novega albuma čisto svežih pesmi svetovno znane italijanske pevke Laure Pausini. Štiri leta po njenem zadnjem zelo uspešnem albumu Resta in ascolto bo Laura ponudila nove stvaritve, in sicer že sredi oktobra. Podrobnosti še niso znane, znano je le, da je album posnela v Los Angelesu, Londonu in doma. Med tem pa so jo že predlagali za najboljši posnetek leta na latinskih nagradah grammy za duet z An-dreo Bocellijem.
Janko Bezjak
Foto: internet
POMPflTITB.COM j
Foto: internet
Laura Pausini
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SO WHAT - PINK
2.	WHATEVER YOU LIKE - T. I.
3.	DISTURBIA - RIHANNA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SEX ON FIRE - KINGS OF LEON
2.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
3.	WHEN I GROW UP - PUSSYCAT DOLLS
NEMČIJA
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	GIB MIR SONNE - ROSENTOLZ
3.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
Zanimivosti
Thompson ovadil Pulj zaradi neizdane-ga soglasja za koncert v areni
Zagreb, 26. septembra (STA) - Producenti priljubljenega pevca hrvaške desnice Marka Perkovica Thompsona so vložili tožbo na upravnem sodišču proti mestu Pulj, ki se ni strinjalo z nastopom njihovega varovanca v znameniti areni. Gre za prvi primer, da je kakšen izmed glasbenih izvajalcev tožil mestno upravo na Hrvaškem.
Producentska hiša MP Ton je ocenila, da so Thompsonu kršene ustavne pravice, napovedali so tudi tožbo na občinskem sodišču v Pulju. Mestna uprava ni soglašala s Thomp-sonovim koncertom s pojasnilom, da ni pravočasno vložil zahteve za letošnji nastop.
»Izredna zahteva za Thomsonov koncert v areni je bila predvsem politična provokacija«, je v začetku avgusta povedal puljski župan Boris Miletic. Dodal je, da je Pulj utemeljen na antifašizmu in multikulturnosti. Zaradi tega je v mestu nesprejemljivo poveličevanje ustašev, tako kot tudi ksenofobija, nacionalizem in nestrpnost do ostalih manjšin, je takrat še dejal Miletic: »Thompson se omenjenemu ni nikoli jasno in nedvomno odpovedal«.
Thompsonov menedžer Zdravko Barišic je na četrtkovi novinarski konferenci v Zagrebu zanikal, da niso spoštovali procedure za koncert v areni. Po njegovem mnenju je koncert prepovedan s »političnim dekretom, ki spominja na nekdanji socialistični sistem in je izjema na Hrvaškem«.
Barišic je še dejal, da na letošnji Thompsonovi turneji »Bilo nekoč na Hrvaškem« ni bilo nacionalističnih izgredov in ustaških simbolov. Obenem je dejal, da so bili »manjši incidenti«, za katere so po njegovih besedah odgovorni varnostniki in policija.
Sicer so hrvaški mediji po vsakem Thompsonovem koncertu preštevali obiskovalce, ki so bili oblečeni v dele usta-ške uniforme. Zagrebški sodnik za prekrške je konec maja na Thompsonovem koncertu na osrednjem zagrebškem trgu zaradi ustaške kape celo denarno in s pogojnim zaporom kaznoval 21-letnega mladeniča s hrvaškim in bosanskim državljanstvom.
Po zagrebškem koncertu so proti Thompsonu hrvaške nevladne organizacije na zagrebškem tožilstvu vložile kazensko prijavo. Navedli so, da je Thompson javno uporabljal uradni ustaški pozdrav iz časov kvizlinške Neodvisne države hrvaške (NDH) »Za dom pripravljeni« v svoji pesmi »Bojna Čavoglave«. Tako je užalil pripadnike judovske, srbske in romske manjšine, ki so trpeli pod ustaškim režimom, so še zapisali v ovadbi.
Thompsonu, ki je eden izmed najbolj prodajanih hrvaških izvajalcev, so odpovedali vrsto koncertov v zahodni Evropi in ZDA in tudi tistega v Sarajevu. Judovska skupnost v bosanski prestolnici je vztrajala, da je Thompson nesprejemljiv zaradi izvajanja pesmi, ki slavijo ustaški taborišči Jasenovac in Stara Gradiška. Nizozemske oblasti leta 2003 niso dovolile njegovega koncerta, ker so ocenile, da je fašist. Thompson trdi, da ni fašist, ampak le »pevec, ki ima rad boga in domovino«.
Vinar Aleš Kristančič s priznanjem ministrstva
Dobrovo/Ljubljana, 25. septembra (STA) - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc je enemu najbolj priznanih slovenskih vinogradnikov in vinarjev Alešu Kristančiču izročil priznanje ministrstva za njegovo dosedanje delo na področju vinogradništva in vinarstva ter prispevek k promociji slovenskega vinarskega sektorja doma in v tujini.
Kot so danes sporočili s kmetijskega ministrstva, je Jarc obiskal Kristančiča na posestvu Movia v Ceglu, ki je v lasti družine Kristančič že od leta 1820. Posestvo Movia sicer obstaja že od leta 1700 in obsega 18 hektarov vinogradov, od tega polovico na italijanski strani Goriških brd.
Aleš Kristančič se je dodatno specializiral tudi v Franciji, kjer se je seznanil s sodobnimi enološkimi in tržnimi koncepti. Letno pridelajo okrog 120.000 litrov vina, petino ga prodajo v Sloveniji, ostalo pa izvozijo na zahodnoevropske trge. Vinar Kristančnič je tako doma kot na tujem znan kot pridelovalec vrhunskih vin.
Usmerjeni so tudi v pridelavo staranih vin in so eni redkih vinarjev v Sloveniji, ki izvajajo hladno fermentacijo z avtohtonimi kvasovkami. Kot poudarja Aleš Kristančič, poskušajo skozi tehnologijo pridelave vina ohranjati primarno sortno aromo.
V Kaliforniji prepoved pisanja sporočil sms med vožnjo
Sacramento, 25. septembra (STA) - Pisanje sporočil sms bo v ameriški zvezni državi Kalifornija poslej prepovedano. Guverner Arnold Schwarzenegger je namreč v sredo podpisal zakon, po katerem bodo kaznovali tiste, ki bodo med vožnjo pisali ali prebirali tovrstna sporočila na mobilnih telefonih, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Zakon predvideva 20 dolarjev kazni za prvi prekršek, medtem ko bodo tisti, ki bodo svoj »greh« ponavljali, morali za to odšteti 50 dolarjev. Zakon bo začel veljati prihodnje leto. Po besedah Schwarzeneggerja želijo voznike tako spodbuditi, da bi roke med vožnjo obdržali na volanu ter bili pozorni na dogajanje na cesti.
Vozniki lahko sicer glede na julija sprejeta pravila med vožnjo uporabljajo le naprave za prostoročno telefoniranje, medtem ko vozniki, mlajši od 18 let, elektronskih naprav sploh ne smejo uporabljati.
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 30. septembra 2008
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
gratinirani njoki*, solata SREDA
pasulj, prekajeno meso ČETRTEK
mesne kroglice v paradižnikovi omaki,
pire krompir
PETEK
gobova juha, slivovi cmoki, kompot SOBOTA
polnjen krompir**, solata NEDELJA
goveja juha z rezanci, dunajski zrezki, dušen riž, solata PONEDELJEK
govedina v solati s paradižnikom in papriko, kruh
*Gratinirani njoki
400 g moke, 500 g skute, 1 jajce, olivno olje, čebula, česen, pelati, provan-salske začimbe, bazilika, vegeta, slanina, sir.
Iz moke, skute in jajca naredimo njoke. Na olju prepražimo čebulo in kasneje dodamo še česen. Zalijemo s pelati in dodamo malo vode, da je omaka primerno gosta. Začinimo po okusu. Med tem v osoljenem kropu skuhamo njoke (cca. 5 minut). Kuhane odcedimo in jih stresemo v omako. V namaščeno posodico naložimo njoke. Obložimo jih s slanino in ribanim sirom. Nato damo še eno plast njokov, slanino in sir ter zapečemo v pečici.
**Polnjen krompir
1 kg krompirja, sol, 300 g mletega mesa, 2 žlici masla ali olivno olje, 1 sesekljana čebula, 1 jajce, poper, pet-eršilj, 2 dl kisle smetane.
Krompir na pol skuhamo v slani vodi in ga izdolbemo. Čebulo prepražimo na maščobi. Zmešamo sestavine za nadev in nadevamo krompir. Preložimo v ognjevarno posodo, prelijemo s kislo smetano in pečemo pri 180 stopinjah 15 do 20 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Bojim se, da moramo prej narediti svet pošten, preden lahko pošteno govorimo svojim otrokom, da je poštenost najboljša politika.
-k-k-k
Vsaka pravica, ki traja, je krivica.
•k-k-k
Hiti počasi.
-k-k-k
Mislim, da so poroke bolj žalostne kot pogrebi, ker vas spominjajo na vašo lastno poroko.
-k-k-k
Gotovo je, da galeja obvlada val, ki se upogiba in nagiba, vendar je val gospodar.
-k-k-k
Vsa hudobija izvira iz slabosti.
-k-k-k
Čezmerna strogost izzove sovraštvo, pretirana popustljivost pa oslabi oblast.
-k-k-k
Hollywoodje kot bi bil človek nikjer in govoril z nikomer o ničemer.
-k-k-k
Ptiči v kletki sprejemajo drug drugega, vendar hrepenijo po letenju.
-k-k-k
Dušo je treba spremeniti, ne podnebje.
-k-k-k
Kdor je zmožen zarde-ti, ne more imeti črnega srca.
Sodnik: "Cesa takšnega še nisem doživel! V enem mesecu ste povozili deset pešcev!"
Obtoženec: "Ne bo držalo. Bilo jih je devet, ker sem enega povozil dvakrat."
NEPOPU-STLJIVOST, STRIKTNOST
NAGRADA, PLAČILO
PRIVRŽENEC LOBIZMA
FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE)
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (BARBARA)
ČEŠKI NOGOMETNI KLUB
BEVKOVA MLADINSKA POVEST
NAŠ
IMITATOR (TILEN)
IT. MOTO-CIKLIST
ČAČAK
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (NICOLAS)
INDONEZIJSKI OTOK
GRELNO TELO
IZ
BESEDE TARČA
MARKO OKORN
SKANDIN. DROBIŽ
DOMIŠLJAV POLITIKANT
RUSKI PISATELJ (ANATOLIJ)
PADEC VALUTE NA BORZI
PLOŠČA NA GREDI
DOMENEK, SPORAZUM
STAROGRŠKI FILOZOF
KRAJ V SRBIJI
LESEN PLUG
NEM. SLIKAR (ANTON)
MESTECE V DALMACIJI
JAPONSKI TENISAČ
SOPRAN. BRATUŽ
IRENA VARGA
VOJNO-POLITIČNA ZVEZA
RADIJ
ZVOK, TON
SIMON JENKO
RASTLINSKA GLIIVIČNA BOLEZEN
NAŠ SMUČARSKI FUNKCIONAR KALAN
"Premišljujem, ali bi kupil mercedesa," "Pa si to lahko privoščiš?" "Saj premišljevanje nič ne stane."
V gosti megli, ko se vidi komaj kakšen meter naprej, sledi Stane vzvratnim lučem avtomobila pred njim. Ko se nenadoma ta ustavi in pride do trka, se Stane nagne skozi okno in zavpije: "Le kaj se greste! Kako lahko ustavite sredi ceste?"
"Kakšne ceste? Ustavil sem v svoji garaži."
Mož: "Le kako naj kupiva avto! Kako ga bova pa plačala?"
Žena: "Ali moraš res vedno govoriti o dveh stvareh istočasno!?"
Trgovec z avtomobili uvaja v delo pomočnika: "Zapomni si: ljudje ne želijo poceni avtomobilov, temveč drage, ki malo stanejo."
Novopečeni šofer ima velike težave s parkiranjem. Ko zapelje naprej - poči. Zapelje nazaj in - poči. K avtomobilu pristopi čuvaj parkirišča z besedami: "Odločite se, ali boste parkirali ali pa igrali biljard."
Prodajalec nagovarja kupca avtomobila: "Izplača se ga kupiti. Porabi samo žlico bencina."
"Kavno ali tisto za juho?"
Moški izstopi iz avtomobila, v katerem pusti psa. Ko zaklene vrata, glasno reče psu: "Bodi pri miru! Takoj pridem."
Ko to sliši starejši moški, ki ni opazil psa v avtomobilu, pristopi in reče: "Zakaj pa ne potegnete ročne zavore, tako kot vsi drugi šoferji?"
Prodajalec na sejmu hvali svoj avtomobil: "Z njim se boste lahko peljali 160 km." "Na uro ali vsega skupaj?"
Študent v razmajanem avtomobilu prevozi rdečo luč na semaforju. Policaj zažvižga, ga ustavi in reče: "Petnajst evrov."
Študent izstopi, mu stisne roko in reče: "Se strinjam. Avto je vaš."
Turist se pripelje v mesto in vpraša policista: "Ali lahko tu parkiram?"
"Policist je kratek: "Ne!"
"Zakaj pa je potem tu polno parkiranih avtomobilov?"
"Zato, ker niso vprašali."
Na bencinski črpalki šofer močno zdelanega avtomobila prosi, da mu zamenjajo olje. Crpalkar si nekaj časa avto ogleduje, nato pa reče: "Na vašem mestu bi obdržal olje in raje zamenjal avto."
"Kaj delaš?"
"Zbiram stare dele, da bom sam sestavil avto." "Si že kaj zbral?" "Sem. Vodo za hladilnik in zrak za kolesa."
Ugankarski slovarček: AARSOV = danski violinist (Georg, 18821950); ARIMOTO = japinski teniški igralec (Naoki, 1974-); ARNOV = pravo ime ruskega pisatelja Riba-kova (Anatolij); HALE = ameriška filmska igralka (Barbara, 1921-); METOPA = plastično okrašena, kamnita plošča na gredi dorskega templja; NETOR = indonezijski otok v Bandskem morju; SIGE = kraj pod goro Beljanico v Srbiji; UDA = češki nogometni klub.
'01V3S 'AOUOJV 'oejjv 'ja}se>p|od '^aouoi 'euean '0ueA0jy 'epn 'rs 'sguaiAi 'JO^N '9|BH 'ey 'a§!S '§aod '}au\/ 'laiojsuv '0IAI '3-S|qo| 'efpeAieA -ep 'eijiuejd 'ao^sjbv 'yr 'isogojjs '}sou}se| 'ueu| 'eA^ej 'uouo 'e|}o>j :ouAejopoA :e)|uezu)| 9) Aeijssu
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
OČE
Govori se ...
... da so mnogi vrli Holer-možani po tihem vendarle upali, da bo njihov prvi mož le prevzel funkcijo predsednika stranke, ki je na volitvah doživela poraz. Pa so se žal ušteli.
... da so se na Spodnjem Štajerskem poleg podjetniških pojavili tudi politični inkubatorji. Eden teh je v ptujski knjižnici, ki je uspešno kadrovala kar štiri politične osebe: dve bivši direktorici, ženo sedanjega direktorja in morebitnega bodočega direktorja.
... da se destrniški župan in poslanec upravičeno boji vlade »levega trojčka«, saj se zaveda, da v primeru morebitnega ponovnega neurja ne bo vsa državna pomoč za Haloze, Ptujsko in Dravsko polje ter Slovenske gorice nakazana njegovi občini.
... da se omenjeni župan jezi na naš časopis, saj ga posebej motijo fotografije direktorja Taluma. Njegov bes na
nas je neupravičen. Zaradi objave slike direktorja Taluma se mora jeziti na svojega predsednika vlade, ki ga kljub njegovi veliki želji ni hotel imenovati na Toplekovo mesto.
... da župani občin Ormož, Sveti Andraž in Dornava razmišljajo, da se v boju proti »levemu trojčku« pobratijo z naseljem Vetrinje na avstrijskem Koroškem. Znanem iz leta 1945. ... da je Celjanom na gosto-
vanju na ormoškem koncu zelo teknilo ormoško vino, Or-možanom pa pivo nikakor ne. Rezultat: Ormožani so doma izgubili.
Vidi se ...
. da je še dobro, da je vi-demski tamburaški orkester na mariborskem Glavnem trgu nastopil v okrnjeni sestavi, sicer bi se lahko pripetilo, da bi bilo nastopajočih več kot obiskovalcev.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Vasilije Peric
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Tako, zdaj pa zavihajmo rokave in s tramom na streho! Pomagaj, dedek Vasko!« Fotografija je nastala pri obnovi hiše v Zavrhu, poslal pa jo je Vasilije Peric s Huma pri Ormožu.
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 03. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Marko Sok, Formin 1/a, 2272 GORIŠNICA
Anekdote slavnih
Neka mlada, ljubka ženska, ki je poznala samoljubje italijanskega pesnika Gabriela D'Annunzia, je hvalila njegovo delo in mu dejala: "Vi ste eden izmed bogov!"
D'Annunzio se je skremžil in suho dogovoril: "Eden izmed je odveč, gospa!" Potem je nadaljeval: "No, dovolj sva govorila o meni, govoriva zdaj o vas ..." Gospa je zardela, on pa je nadaljeval:"Kaj mislite o moji zadnji tragediji?"
***
Mož slovite pisateljice kriminalnih romanov Agathe Christie je bil arheolog. Pisateljica je rada ponavljala: »Sem najsrečnejša ženska na svetu. Bolj, ko se staram, bolj me soprog obožuje.«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
4	7			2			8	
	1	6	3		7			
	5					6		
2			6	3	9	7		4
1		7	2		5	9		3
6		3	7	4	1			8
		4					5	
			5		8	4	3	
	2			6			9	7
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©	€	000
Bik			€€	00
Dvojčka	¥¥	©	€€€	000
Rak		©©©	€€	0
Lev	¥	©©	€	000
Devica	¥¥		€€€	000
Tehtnica	¥¥¥	©©	€	00
Škorpijon	¥	©©©	€€	0
Strelec	¥¥¥	©	€€€	00
Kozorog	¥	©©©	€	000
Vodnar	¥¥¥	©	€€€	0
Ribi	¥¥	©©©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 1. oktobra do 7. oktobra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Na nekem banketu je soseda vprašala Einsteina, kaj je po njegovem najbolj vplivalo na dobo, v kateri živijo. Slavni znanstvenik je
brez razmišljanja odgovoril: "Barvilo za ženske lase."
***
Nemški pisatelj Jean Paul s pravim imenom Johann Paul Friedrich Richter je nekoč na potovanju prispel pred vrata nekega manjšega mesta. Iz stražarnice je prišel narednik mestne straže: »Vaše ime, gospod?« - »Pišem se Richter.« - »Vaš poklic?« - »Avtor.« - »Avtor - avtor?« je osuplo vprašal narednik. »Kaj to pomeni? Kaj razumete pod tem?« - »No, to pomeni, da delam knjige.« - »Ah tako,« se je namuznil narednik, »že razumem. Dandanes je toliko neznanih poklicev in
izrazov. Človeku, ki dela knjige, tule pri nas pravimo knjigovez.«
***
Angleški dramatik William Shakespeare je nekoč igral kralja. Kraljica Elizabeta je sedela v loži in ga je poskušala zmotiti. Na oder je vrgla robček ravno v trenutku, ko je »kralj« Shakespeare v igri nekaj ukazal služabniku. Ko je zagledal kraljičin robček, je z dostojanstvenim glasom pripomnil: »Preden pa to storiš, poberi robček naše sestre!«
Predsednik ZDA general Grant je veliko kadil, njegov adjutant pa nasprotno ni mogel prenašati cigaretnega dima. Ko sta bila nekoč na poti, je rekel Grant: »Upam, da nimate nič proti, če bom kadil.«
Adjutant je strumno poskočil, udaril skupaj s petami in rekel: »Kakor ukazujete, gospod predsednik! Upam, da ne boste imeli nič proti temu, če mi bo slabo!«
***
Ko se je ameriška novinarka, dramatičarka, političarka in diplo-matka Clara Boothe Luce poslavljala iz Italije, se je hotela postaviti pred Italijani z znanjem italijanščine. Ob tem je rekla: "Zdaj vam govorim v jeziku, ki ni moj, in ko me boste poslušali, ga najbrž tudi ne boste imeli za svojega."
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04 in 57/08), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 - v nadaljevanju pravilnik), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 126/07 in 65/08), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07, 23/07 in 41/07) in na podlagi Pogodbe o soinvestiranju pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj z dne 19. 12. 2005, sklenjene med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, Javnim skladom, Poljanska c. 31, Ljubljana, in Občino Ormož, Ptujska c. 6, Ormož, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Javni sklad, Poljanska c. 31, Ljubljana, in Občina Ormož, Ptujska c. 6, Ormož, objavljata
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
1. PREDMET RAZPISA
1.1.	Občina Ormož v svojem imenu in po pooblastilu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Javnega sklada (v nadaljevanju: razpisnik), razpisuje oddajo v najem v letu 2008 izpraznjenih stanovanj in morebitna druga sproščena neprofitna stanovanja na območju občine v letu 2008 in 2009. Lastnika stanovanj sta Občina Ormož in Stanovanjski sklad RS, Javni sklad, Poljanska c. 31, Ljubljana, s katerima bodo upravičenci sklenili najemne pogodbe.
Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi:
-	lista A za prosilce, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo varščine,
-	lista B za prosilce, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino.
1.2.	Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04), oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem.
Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu s citirano uredbo oz. predpisom, veljavnim v času najema stanovanja.
Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v lasti Stanovanjskega sklada v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu avgustu 2008, izračunana na podlagi veljavnih predpisov, 180,52 EUR.
Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v lasti občine v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu avgustu 2008, izračunana na podlagi veljavnih predpisov, 163,94 EUR. 1.3 Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi:
St. članov qosp.	Površina stanovanja brez plačila varščine - lista A	Površina stanovanja s plačilom varščine - lista B
1-člansko	od 20 m2 do 30 m2	od 20 m2 do 45 m2
2-člansko	nad 30 m2do 45 m2	nad 30 m2 do 55 m2
3-člansko	nad 45 m2 do 55 m2	nad 45 m2 do 70 m2
4-člansko	nad 55 m2do 65 m2	nad 55 m2 do 82 m2
5-člansko	nad 65 m2do 75 m2	nad 65 m2 do 95 m2
6-člansko	nad 75 m2do 85 m2	nad 75 m2 do 105 m2
Velikost gospod.	LISTA A % meja dohodka	LISTA B % meja dohodka
1-člansko	90 % do 751,05 EUR	nad 90 do 200 % nad 751,05 do 1.669,00 EUR
2-člansko	135 % do 1.126,58 EUR	nad 135 do 250 % nad 1.126,58 do 2.086,25 EUR
3-člansko	165 % do 1.376,93 EUR	nad 165 do 315 % nad 1.376,93 do 2.628,68 EUR
4-člansko	195 % do 1.627,28 EUR	nad 195 do 370 % nad 1.627,28 do 3.087,65 EUR
5-člansko	225 % do 1.877,63 EUR	nad 225 do 425 % nad 1.877,63 do 3.546,63 EUR
6-člansko	255 % do 2.127,98 EUR	nad 255 do 470 % nad 2.127,98 do 3.922,15 EUR
-	tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili;
-	tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov.
3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV
Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja. Prednostne kategorije se točkujejo z naslednjo višino točk:
PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV	LISTA A	LISTA B
1. mlade družine; mladi	30	40
2. družina z večjim številom otrok, najmanj 4 oz. več otrok	20	15
3. invalidi in družine z invalidnim članom	10	10
4. družina z manjšim številom zaposlenih (3-članska družina in samo 1 zaposlen)	20	
5. državljani z daljšo delovno dobo (moški 13, ženske 12 let )	10	10
6. ženske in ženske z otroki, ki so žrtve družinskega nasilja	10	10
7. osebe s statusom žrtve vojnega nasilja	10	10
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in zgornjega razreda povečajo 6 m2. 2. RAZPISNI POGOJI
2.1.	Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ormož.
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi:
- ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih in so iz območja Občine Ormož.
2.2.	Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2007 ne presegajo v točki 2.3. za listo B določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2007 znašala 834,50 EUR.
Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez varščine ali listi B - z varščino.
2.3.	Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila varščine - lista A in na prosilce, ki so dolžni plačati varščino - lista B.
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo.
2.4.
2.4.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas z neprofitno najemnino;
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja.
2.5.
Na razpisu ne morejo sodelovati:
4.	VARŠČINA
Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja.
5.	RAZPISNI POSTOPEK
Prošnjo za stanovanje je treba vložiti na obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni Občine Ormož od 1. 10. 2008. Vloge se vložijo na naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, Ormož, najkasneje do 30. 10. 2008. K vlogi je potrebno priložiti naslednje listine, navedene pod točko 1, 2, 3 in 5, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke:
1.	izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer;
2.	izjavo o premoženjskem stanju, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov;
3.	podatke o neto dohodkih in drugih denarnih prejemkih vlagatelja in družinskih članov za leto 2007;
4.	potrdilo o nezaposlenosti prosilca oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje);
5.	najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena;
6.	potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let;
7.	odločba socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);
8.	dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada;
9.	potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala in drugo - listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane);
10.	potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe;
11.	dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS);
12.	odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe;
13.	strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju;
14.	potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja;
15.	izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih.
Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.
Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču ter o številu članov gospodinjstva si bo pridobil
upravni organ po uradni dolžnosti.
6. SPLOŠNE DOLOČBE
Komisija, ki jo imenuje župan, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj. Komisija si bo stanovanjske razmere prosilcev tudi ogledala.
Prednostna lista upravičencev bo javno objavljena na enak način kot razpis v roku 3 mesecev po zaključku razpisa. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži.
Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu Občine Ormož vsak delovni dan in na naslednjih telefonskih številkah: 741-53-21 in 741-53-07. Ormož, dne 10. 9. 2008
župan občine Ormož Alojz Sok, dr. vet. med.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________Se®_________
NAROČI LNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do». Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 € v hiSa^daril prej
Ana Janžekovič, Moravci 42, 9243 Mala Nedelja
Franc Erjavec, Belski Vrh 35,2283 Zavrč
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Prireditvenik
Torek, 30. september
Ptuj, CID, razstava društva Humanitas iz Ljubljane pod naslovom Kdo je naredil majico? Pot od bombaža do tekstila
Ptuj, CID, vpisi v naslednje tečaje in delavnice v novem šolskem letu, tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj bobnanja, tečaj igranja na afriške djembe, igranje v glasbenih skupinah, literarna skupina, tečaj orientalskega plesa - začetna in nadaljevalna skupina ...
Ptuj, gostilna Lužnik, na ogled je razstava novejših del v oljni in akrilni tehniki, razstavlja predsednik Likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk Branko Gajšt
Sreda, 1. oktober
Ptuj, sejna soba Mestne občine Ptuj, srečanje za občino Ptuj in Spodnje Podravje na temo Biomasa in drugi obnovljivi viri energije za Ptuj in Spodnje Podravje
Ormož, poročna dvorana na gradu, brezplačno izobraževanje in kvalitetnejše starševstvo Biti starš, tokrat predava mag. Bojan Šinko, psihoterapevt, Otrok med vrstniki in položaj staršev, sočasno poteka ustvarjalna urica za vaše otroke, vabita in organizirata Mladinski center Ormož in Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož
Ptuj, Narodni dom na Jadranski ulici 13, Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj vabi v svoje vrste nove plesalke in plesalce, starostne omejitve ni, vaje ob sredah
TV
TmumMtßi
Sfofflpsllfe lliû'teîi/lîs p?®tp®SH@i/
SPORED ODDAJ
TOREK 30.9.
8.00 Koncert ans Lojzeta Slaka 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašerju - glasbena oddaja 20.00 Koncert - Vlado Kreslin in mali bogovi
SREDA 1.10.
8.00 Spravilo koruze na Hajdini 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Koncert ans Lojzeta Slaka
ČETRTEK 2.10.
8.00 Koncert Grad Dornava 9.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 VIDEO TOP 10 odd. 20.00 Koncert ob praznovanju obletnice
PETEK 3.10.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
OPVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	UTNIK	CENAe,.	OPREMA	BARVA
AUDI A61.8 T	5.900,-	1998	BELA	AVT. KLIMA
BMW SERIJA 7:740 IL	12.200,-	2001	KOV. MODRA	KDPLJEN V SLO
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	10.990,-	2003	SIVA	KLIMA
CITR. XANTIA 2.D 16VISX	2.490,-	1998	KOV.T.ZELENA	KLIMA
CITR.XSARA PICASSO 2.0 HDI EXCLUS.	9.490,-	2004	KOV. ZLATA	AVT. KLIMA
MERCEDES RAZREDE 270 CDITIPTRON.	19.990,-	2004	KOV. SREBRNA	DV. KLIMA
OPELASTRA KARAVAN 2.0	5.890,-	2001	BELA	KLIMA
SKODA FABIA 1.2	6.990,-	2005	KOV. SREBRNA	KLIMA
VW GOLF III 2.8 VR6	1.790,-	1994	KOV. T. SIVA	KLIMA
RENAULT KANGOO EXPRESS 1.5 DCI	7.790,-	2000	BELA	KLIMA
IVECO DAILY DAILY 35C10V 3950	22.900,-	2007	BELA	KLIMA
VWTOURAN 2.0TDI	13.590,-	2005	ČRNA	AVT. KLIMA
SPRINT EXSACTIY	999,-	2008	MODRA	N0VSC00TER
SPRINT MAX	899,-	2008	ČRNA	N0VSC00TER
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
SPOMIN Gizeli Vinter
IZ PTUJA
30. septembra mineva leto dni, odkar se je od nas za vedno poslovila naša draga žena, hčerka, babica, mama in sestra. Hvala vsem, ki jo obiskujete na njenem grobu, prižigate sveče, poklanjate cvetje in ohranjate spomin nanjo.
Z žalostjo v srcu in hvaležnostjo se je spominjamo
vsi domači
		
Mali oglasi		i V NAJEM vzamem njive na obmo-' čju občin Videm in Hajdina. Tel 041 561 893.
		
KMETIJSTVO		J NEPREMIČNINE
PRODAMO belo mešano vino ter sortno, sovinjon, po 0,90 evra. Informacije vsak dan. Telefon 761 68 11.
PRODAM letve, deske, ladijski pod bruna in drva. Telefon 041 833 781.
PRODAM siloskombajn Vihar 40, tekoči trak za koruzo ali silažo ter dva hrastova soda. Telefon 041 648 566.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
UGODNO prodam domače kokoši in peteline iz proste reje, cca 2,5 do 3 kg. Cena 1 EUR. Tel. 031 220 944.
PRODAMO grozdje renski rizling. Tel. 758 63 41 ali 031 523 410.
PRODAM 500-l in 300-l sode, nerjaveče. Tel. 420 31 60.
PRODAM trgatev na brajdah, Lan-cova vas 80, tel. 764 16 21.
PRODAM plug IMT, 12-colski, visoki klirens, zelo dobro ohranjen. Tel. 757 08 31.
PRODAM koruzo na 1 ha, zrnje. Tel. 041 336 037.
iPoihiajtz fiai na iuitounzm ijilitu!
RADIOPTUJ
na dfctetcc www.radio-ptuj.si
Dne 26. 9. 2008 ¡e diplomiral
DANIJEL PERGER
IZ VELIKE NEDELJE
Najbolje, kar lahko narediš, ¡e, da še naprej verjameš vase in da si ponosen na to, kar si dosegel.
Čestitamo! VRZELOVI
PREDLOGI
A,
POSKOČNIH
Ji f
1.	Ans. CVET - Petek je - in trinajsti
2.	Ans. GORSKI CVET - Hvala za otroštvo
3.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Srce še vedno hrepeni
4.	Ans. ISKRICE-Zrno graha
5.	Ans. JUHEJ - Lepote gorskega sveta
6.	Ans. MLADI UPI - Fant iz mojih sanj
7.	Ans. ROSA - Vse dni si pojem
Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: Ans. NOVI SPOMINI - Pet minut Še eno možnost v OKTOBRA ima: Ans. CVET - Petek je - in trinajsti
POP 7 TOP
1.	DOMEN KUMER IN PETRA PEČOVNIK - Kamasul
2.	ZASAVCI - Ne pusti me živeti samega
3.	MAJA KAMPL - Ujeta v sanje
4.	OBJEM-Vem
5.	ROGOŠKISLAVČKI - Ni junaka
6.	SAŠA LENDERO - Stoje bom prebolela
7.	ADISMOLAR - Brez dlake na jeziku
Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: NATALIJA KOLŠEK-Vince rumeno
Še eno možnost v OKTOBRU ime: DOMEN KUMER IN PETRA PEČOVNIK- Kamasutra
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek; Tel. Številka: .
Glasovnice pofiljite ni dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdioa
OrfejČkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: JOŽEF HORVAT Podgorci 60 2273 Podgorci
PRODAM večjo stanovanjsko hišo s 30 ari zemlje na Ptuju.Tel. 746 56 91.
V NAJEM vzamem njive na območju Ptuja in Hajdine. Telefon 041 521 863.
Kako boli in duša trpi, ko življenjske ugašajo moči. In ... če človek vedel bi, kaj mu usoda bo dala doživeti, o Bog, ob rojstvu že, takoj takrat, si želel bi umreti.
ZAHVALA
Ob bolečem slovesu dragega
Stanka Kureža
S POBREŽJA 129
12. 10. 1957 t 31. 8. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja.
Hvala njegovim sodelavcem DE Zlatoličje-Formin, PGD Videm, KD Pobrežje, Društvo invalidov Ptuj, KZ-PZ Videm in stranki SDS.
Iskrena hvala duhovniku p. Tarziciju za molitev, p. Cristianu za opravljen pogrebni obred in mašo zadušnico, govorniku g. Šeguli za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem Feguš za odpete žalostinke, nosilcem prapor-jev in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Popolnoma nov opremljen gostinski lokal velikosti 45 m2 s pokrito teraso, v Majšperku - Breg, oddamo ali prodamo. Informacije: 041 614 149.
DOM-STANOVANJE
PRODAM opremljeno stanovanje na Rimski ploščadi, 70 m2, cena 98000 €. Tel. 051 329 281.
TRISOBNO STANOVANJE, 70 m2, v drugem nadstropju na Rimski ploščadi zamenjam za hišo na Ptuju ali v okolici. Telefon 031 540 617.
NA PTUJU ODDAM enosobno opremljeno stanovanje. Telefon 051 356 346.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
□O ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju, 3. in 4. oktobra. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
• tudi za prihodke nižje od 400 EjJR ■ obremenitev prihodka tudi do 50 % - poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na : 051 804 324
WOVATWA Mtena Pno** 141 Prrta* Ukb tfea 22S0 PTUJ
Izvršni organizator: Vall 042 d.o.o.
I. Cankara 9, 42000 Varaždin tel. +385-42-212-330 web: www.vall042.com
VSAK CÊÏRTSK. OB 20,00 URI
3,- 5.10. 2008. DVORANA GRABERJE - VARAZDIN
Pokrovitelj priredbe Ministarstvo regionalnog razvoja, šumarstva i vodnoga gospodarstva
V Varaždinu bo od 3. do 5.10.2008 potekal tradicionalni 13. mednarodni sejem "Lov, ribolov, narava, turizem", v tem delu Evrope največji dogodek, povezan z lovom.
Sejem je bil že od nekdaj kraj spoznavanja novosti in zelo ugodnih nakupov opreme in pripomočkov številnih razstavljavcev in najbolj znanih svetovnih proizvajalcev, po sejemskih cenah.
Odpiralni čas: v petek in soboto od 9-19h, v nedeljo od 9-18h. Cena vstopnice: 20 kn (3 €).
Za skupine lovskih družin, večje od 21 oseb, je cena le 15 kun (2 €). Dobrodošli!
18.00
Ormož • Začelo se je izobraževanje za kvalitetnejše starševstvo
Večino vzgojnih napak se da popraviti
Mladinski center Ormož pripravlja izobraževanje za kvalitetnejše starševstvo Biti starš, ki je sestavljeno iz niza predavanj priznanih strokovnjakov omenjenega področja s sočasnimi ustvarjalnimi delavnicami za otroke v organizaciji Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Ob sredah ob 18. uri med 24. 9. in 12. 11. se bo zvrstilo osem zanimivih predavanj, ki vam lahko pomagajo na poti k boljšemu starševstvu in razumevanja lastnega otroštva.
Prvo predavanje ste že zamudili, saj se je izobraževanje pričelo minuli teden s predavanjem Bojana Puclja na temo Življenje otrok - kako jim starši lahko pomagamo izpolniti razvojne naloge. Bojan Pucelj je univ. dipl. sociolog, PTSTA - začasni učitelj in supervizor transakcijske analize, ki je predstavil značilnosti posameznih obdobij otroštva, znotraj katerih mora otrok opraviti cel nabor razvojnih nalog. Poudaril je, da je v življenju najpomembnejši prav ta trenutek in vsakdo, ki mu je pomembneje to, kar bo jutri ali kar je bilo v preteklosti, od tega trenutka, si tlakuje pot v nezadovoljstvo. Ne živi namreč tukaj in sedaj, ampak tam in takrat. Takšni ljudje dobesedno zamudijo lastno življenje. Enako je potrebno upoštevati, da otroci ne živijo za to, kar bodo dosegli nekoč, ko bodo odrasli. »Seveda je potrebno razmišljati o njihovi prihodnosti, a ta ni pomembnejša od tega trenutka. Kajti prav nobenega zagotovila ni, da se boste te prihodnosti vi ali vaš otrok učakali. Nobenega zagotovila ni, da bo vaš otrok jutri še živ.« Naslednje pomembno sporočilo predavanja pa je, da otroštvo ne definira nujno problemov za vse življenje in da je vse narejene napake mogoče popraviti.
Dojenčka ne morete razvaditi!
Prvo obdobje traja od rojstva do 6. mesca in v njem otrok preprosto živi, je, eksi-stira. Nič se ne more naučiti, ne moremo ga razvaditi, tu je zato, da starši zadovoljujejo njegove potrebe. »Če otrok joka, nekaj potrebuje. Ali hrano, pijačo, morda je moker, ga zebe, mu je vroče, potrebuje stik z materjo. V tem času otrok razvija naravne impulze in zelo narobe je,
če ga ne hranimo takrat, ko je lačen, ampak mu obrok potisnemo v usta že prej, za vsak slučaj, da ne bi bil lačen, ali ga hranimo vedno, ko zajoka. Na tak način otrok spozna, da hrana ni namenjena potešitvi občutka lakote, ampak jemo, ko nam je dolgčas, smo osamljeni. Iz tega izvirajo motnje hranjenje, kot so bulimija, anoreksija in debelost.«
Med 6. in 18. mesecem se otrok koncentrira na početi, delovati, vzpostavi stik z očetom, mamo, ne spi več toliko, začne se premikati in vstopa v odnos s svetom. To je obdobje intenzivnega raziskovanja, preizkušanja. Tudi v tem obdobju otrok ni sposoben selektivno razumeti prepovedi, zato ga ni smiselno poskušati disciplinirati. Naloga staršev je, da poskrbijo za ljubeče in dovolj varno okolje, znotraj katerega so otroci dejavni. Prepogosto otrokom prepovedujemo preizkušanje. Če to počnemo dovolj pogosto, jih zatremo in izgubijo svoj naravni gon po tem delovanju, naučijo se, da je bolje biti nedejaven in pri miru. »Potem pa se starši čudijo, da imajo kasneje otroka, ki ni sposoben reševati izzivov in je najrajši, če se vse naredi namesto njega. Tega se je naučil v tem obdobju.«
Starši kot poskusni zajčki
Mišljenje je najbolj intenzivno v obdobju med 18. mesecem in tremi leti, saj so znanstveniki izmerili, da so otrokovi možgani v tem obdobju 20- do 30-krat bolj aktivni kot pri odraslem človeku. V tem času se otrok uči osnovnih pravil, po katerih svet funkcionira. Je mali znanstvenik, ki eksperimentira, starši pa so njegove laboratorijske podgane. Zanj so starši predstavniki družbe in sveta, zato na njih preizkuša
Predavatelj Bojan Pucelj je natresel zanimive iztočnice za razmišljanje.
svoja pravila. Starši morajo otroku definirati pravila in realnost, da ve kaj lahko in kaj ne. V tem obdobju si otrok izbori razvajenost, ki pa jo Pucelj vidi kot hendikep, kot primanjkljaj, ki otroku kasneje onemogoča, da bi bil uspešen. Razvajen otrok se nauči vzorca vedenja, s katerim dosega stvari, najpogosteje je to tuljenje, cmerjenje, vreščanje, stvari, ki starše hitro spravijo v obup in neroden položaj. Težava je v tem, ker otrok, ki se pri treh letih nauči na tak način dosegati svoje želje, svoje taktike ne bo spremenil niti v puberteti, ko pa takšno vedenje ne bo več tako srčka-no in simpatično, kot je lahko pri malčku.
Med 3. in 6. letom si otrok ustvari strukturo in identiteto. V tem času mora spoznati pojem NE in negativna navodila ter da so ljudje ločeni in drugačni od njega. Otrok mora v tem obdobju dobiti strukturo. Pucelj zagovarja tudi kazen, ki pa naj ne bo
fizična. »Fizična kazen otroka poniža in uči, da se da s silo kaj doseči, kar potem on veselo preizkuša na vrstnikih. Kazen naj bo povezana s storjenim prekrškom in usmerjena v odpravo škode. Ukrep naj temelji na odvzemanju doseženih privilegijev, ki jih otrok uživa.«
Obdobje veščin je med 6. in 12. letom, ko se otrok intenzivno ukvarja z izobraževanjem in pridobivanjem drugih tehničnih veščin, ki jih potrebuje, da živi kot samostojen človek. Danes imajo starši zelo malo pregleda in kontrole nad veščinami, ki jih otroci rabijo. »V tem obdobju postajajo vrstniki vse pomembnejši, to je čas učenja
poti v samostojnost. Vzpostavljajo se vloge, otroci se učijo sami sprejemati odločitve in njihove posledice, njihova volja pa je pogosto drugačna od naše. Starši morajo zadržati vpogled v njihovo življenje, najuspešnejša taktika delovanja pa je pogajanje.«
Po dvanajstem letu gre mladostnik do osemnajstega leta še enkrat skozi vse naštete faze. Na novo si odgovarja na ista vprašanja in preizkuša vse dejavnosti na novo pod vplivom nepredvidljivih hormonov in seksualnosti.
To sredo bo predaval mag. Bojan Šinko na temo Otrok med vrstniki in položaj staršev.
Viki Klemenčič Ivanuša
Vremenska napoved
Vinotoka velike vode, grudna hudi vetrovi buče. 5/5
Danes bo v vzhodnih krajih razmeroma sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Pihati bo začel jugozahodni veter. Popoldne bo ponekod v hribovitem svetu zahodne Slovenije rahlo deževalo ali rosilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske malo pod 0, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C.
V sredo in četrtek bo na vzhodu spremenljivo, drugod pa pretežno oblačno. Predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo.
Osebna kronika
Rodile so: Sanja Kuz-ma, Drstelja 32, Destr-nik - Klemna; Lidija Kodrič Kmet, Pacinje 40, Ptuj - Patrika; Breda Mojsilovič, Ciril Metodov drevored 19, Ptuj
-	Zalo; Tanja Merc, Tr-žec 18/d, Videm pri Ptuju - Lea; Darja Fridl, Zg, Hajdina 76/a, Hajdina
-	Julijo; Janja Pažon, Tr-lično 21, Rogatec - Nino; Saška Gašparič, Reševa ul. 17, Ptuj - Nežo; Mar-jetka Polak, Stanovno 47, Ivanjkovci - Bora; Simona Mlakar, Kacova ul. 13, Pragersko - Filipa; Alenka Medved, Žu-pečja vas 60, Lovrenc na Dravskem polju - Žana; Gordana Jurič, Reševa ul. 28, Ptuj - Elo; Marjet-ka Lampret, Grdina 23, Stoperce - Zojo; Maja Kodrič Crnjakovic, Cir-kovce 1/s - Emo; Simona Šilak, Jadranska 11, Ptuj - Jana; Natalija Habjanič, Popovci 7/c, Ptujska Gora - Nea; Sandra Muršec, Apače 135, Lovrenc na Dravskem polju - Elizabeto Lizo.
Umrli so: Franc Murko, Podvinci 133/a, rojen 1930 - umrl 15. september 2008; Cecilija Rožman, Jurovci 18, rojena 1924 - umrla 14. septembra 2008; Zvon-ko Makovec, Pobrežje 141, rojen 1962 - umrl
16.	septembra 2008; Neža Lubej, rojena Korošec, SpodnjeJablane 9, rojena 1931 - umrla 15. septembra 2008; Alojz Šmigoc, Nova vas pri Markovcih 93/c, rojen 1939 - umrl 16. septembra 2008; Marija Plohl, Bukovci 167/a, rojena 1921 - umrla 15. septembra 2008; Elizabeta Škrinjar, rojena Cizerl, Lešnica 28, rojena 1919
-	umrla 22. septembra 2008; Matilda Gomzej, rojena Horvat, Slavšina 26, rojena 1932 - umrla 20. septembra 2008; Drago Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 56, rojen 1960
-	umrl 22. septembra 2008; Marija Freitag, rojena Krošl, Šikole 64, rojena 1912 - umrla 21. septembra 2008; Anton Božičko, Stojnci 52, rojen 1946 - umrl 19. septembra 2008; Angela Planinc, Ptujska Gora 26, rojena 1923 - umrla 23. septembra 2008.
Poroke - Ptuj: Dušan Ornik, Krčevina pri Vurbergu 187, in Nataša Vidmajer, Zabov-ci 76; Matej Furjan in Majda Čeh, Vintarovci 21/a. Tomas Skledar in Brigita Potočnik, Grajena 41. Robert Bezjak, Spodnja Hajdina 66, in Brigita Peršoh, Dražen-ci 77. Jure Radmilovič, Ul. Moše Pijada 52, Maribor, in Katja Blažič, Hajdoše 107. Davorin Cvetko in Romana Petrovič Cesta 8. agusta
17,	Ptuj. Peter Letonja, Dolena 48/a, in Tanja Zupanič, Lancova vas 37.
Foto: vki