Št. 25 (900) L. XVIII. NOVO MIESTO, četrtek, ^ 22. 6. 1967 Strela oplazila človeka V ponedeljek ob U.15 uri ie na Podstenicah v Rogu oplazila strela državnega lovca Ivana špolarja, 48, iz Poljan 30 pri Dol. Toplicah. Med nevihto je stal s puško na rami na vhodu v logarni-0o na PodsterflCah.' "Domnevajo, da je puškina cev privabila strelo. Prvo pomoč mu je nudil dr. Vid Pintar, nato pa so ga takoj prepeljali v novomeško bolnišnico. Tu je sprejel dež. zdravnik Janez Kramar. Špolarja j* strela oplazila po sprednji ^rani telesa in ob sprejemu v bolnišnico še ni bil popol-^naa priseben. Včeraj zjut-nam je dr. Kramar poveri da je ponesrečenec že «ven življenjske nevarnosti. 1. julija mednarodna brigada 40 mladih Angležev, Amenkancev, Francozov in Nemcev bo pomagalo podaljšati mokronoški vodovod do Puščave, Bistrice in Prelesja. 52SHSZffZSHSSSZSH5ZSHSZSZSBSESZSZSZSZSSSiE5BSZSZSH5S5S5Z5E5ZSHir5SZSHS2J Pozdravljeni, rojaki! I S posredovanjem glavnega odbora RK Slovenije bo pri gradnji vodovoda za vasi Bi- Puščava in Prelesje sodelovala tucu meanorocmo mladinska delovna brigada. Po tem dogovoru bo prispela prva skupina 25 mladincev iz Vel. Britanije in Združenih držav Amerike zadnjega junija in delala do prvega avgusta, druga skupina 15 mladih ljudi iz Francije in Nemčije pa bo prišla sredi julija in bo delala do sredine avgusta. Razen tega bo v brigadi sodelovalo tudi nekaj slovenskih maldincev, ki ob- vladajo enega izmed treh tujih jezikov in bodo pomagali pri sporazumevanju. Ko so pred nekaj dnevi v TroSnJom pripravljali program dela in življenja brigade, so se dogovorili, da bo ta brigada delala glavni vod od Mokronoga proti omenjenim naseljem. Organizatorji bodo poskrbeli, da se bodo gostje pri nas dobro počutili. Trebnje: zbirali bodo pomoč za napadene V torek popoldne, 20. junija, so se v Trebnjem sestala vodstva družbeno-politič-nih organizacij in sklenila zbirata pomoč za napadene arabske države, ki so ob bombnih napadih in topovskih granatah razen številnih človeških življenj utrpele tudi veliko materialno škodo. Poseben odbor, ki je bil ob tej priložnosti imenovan, bo organiziral krvodajalsko akcijo in zbiranje denarnih prispevkov. Krvodajalska akcija bo 10. in 17. julija. Zaradi slabega vremena ogroža peronospora vin-»Ko trto letos bolj kot sicer. Zato morajo vinogradniki večkrat zaščitno Škropiti. Povprečno škropijo pri *5 3-krat na leto, letos pa so nekateri Škropili že Cetrtič (Foto: Polde Miklič) OD 22. 6. DO 2. 7. Lepo vreme od 25. do 27. junija in okrog 30. junija. Trajen dež z ohladitvijo okrog 28. junija in 1. julija. V ostalem spremenljivo vreme s pogostnimi kratkotrajnimi padavinami Dr. V. M. Veseli smo, da boste preživeli svoje počitnice v prijaznih krajih vinorodne dežele vaših dedov pod Gorjanci, pod . domačo brajdo, med dolenjskimi griči, od koder ste se pred desetletji izselili v upanju in 2 namenom, da se boste vrnili, pa ste ostali v tujini in si tam ustvarili svoj novi dom. Pozdravljeni in dobrodošli! Večina izmed vas ste leta in desetletja preživeli v evropskih in prekomorskih deželah, ki so vam dale kruh za vse življenje; mnogim pa se je tam življenje izteklo. Toda vsak dan v teh dolgih letih in desetletjih je v vas živel spomin na rodno deželo, ki ste jo zapustili kot mladi ljudje. Vsa ta dolga leta ste želeli obiskati svoj rodni kraj, rodni kraj svojih staršev, deželo, ki vam jo je topla materina beseda, ranjena od domotožja, pričarala v vsej siKtji lepoti. Letos ste se odločili in ste prišli. Nekateri ste prišli že drugič in tretjič, nekateri prvič. Enim in drugim želimo, da bi preživeli svoj čas, odmerjen za počit nice v Jugoslaviji, kar najlepše. Pozabite na skrbi, ki vas tarejo v vsakda njem življenju, in bodite med nami zares doma! Pozdravljamo preko vas tudi vse tiste, ki niso prišli in morda ne bodo nikdar prišli. S težkim srcem odlagajo svoj prihod iz leta v leto; toda leta tečejo. želja jim ni izpolnje na in domotožje ostane. Pozdravljamo rojake iz Trsta, ki ste nam prinesli slovensko pesem. Iz vaših zborov ta pesem še lepše zveni! Pozdravljamo in želimo prijetne počitnice vsem našim delavcem, ki si služijo kruh po deloviščih Avstrije, Nemčije, Belgije, Holandije, Švice, Francije, Švedske, Avstralije in drugih dežel. Veseli smo, da vas poznajo v teh deželah kot dobre in zanesljive delavce in da so naši strokovnjaki povsod zasloveli. Veseli smo tudi, da se je drugi in tretp rod naših prvih izseljencev tako uveljavil v svetu, da imajo ti naši potomci visoko izobrazbo in dobre poklice. Tako se nadaljuje in stopnjuje v njih in v mladih delavcih današnjega časa delovni sloves prve generacije naših izseljencev, ki so se po svoji delavnosti, poštenosti, sposobnosti in kulturnem življenju že ob naseljevanju odlikovali med drugimi naseljenci v tistem času. Saj so r se samo iz Dolenjske izselili ljudje, Jci r so v svetu mnogo pomenili; med nji- J mi so bili odlični organizatorji dru- \ žabnega življenja. pisatelji, pesniki ] in novinarji. ] Iskreno čustvo do rodne dežele, do j Jugoslavije je v veliki večini lastno vsem našim izseljenim ljudem. Mnogo je dokazov tega vašega iskrenega čustva, ki ste ga pokazali zlasti v najtežjih časih druge svetovne vojne, v raznih elementarnih nesrečah, ki so zade le naše ljudstvo, in v mnogih drugih priložnostih, čeprav ste po veliki večini državljani drugih držav, vendar radi navajate svoje poreklo, ker se zavedate velikega deleža, ki ga ima Jugoslavija, dežela vaših bratov in sestra, vaših staršev in dedov, pri prizadevanju za ohranitev miru na svetu, kar je temeljni in največji interes današnjega človeštva. Z vašim iskrenim čustvom do stare domovine se krepijo vezi med Jugoslavijo in narodi držav, kjer živite; s tem pa mnogo prispevate k zbližanju med narodi vseh dežel. Naj vam bo bivanje v Jugoslaviji najprijetnejše doživetje, najboljši oddih, in naj se vam uresničijo želje, s katerimi ste šli na pot v rodno deželo! ZIMA VRŠČAJ predsednica Slovenske izseljenske matice BAGAT OBIŠČITE poslovalnico BAGAT v Novem mestu, Prešernov trg 15, kjer si lahko razen bogate izbire šivalnih strojev »MAJDA«, »SLAVICA«, »JADRANKA« in »ANA« nabavite tudi ves potreben krojaški pribor! Občinske konference SZDL iz Brežic, čmom-lja, Krškega, Metlike, Novega mesta, Sevnice in Trebnjega ter Dolenjski kulturni festival iz Kostanjevice na Krka vabijo na PRVO SREČANJE DOLENJSKIH IZSELJENCEV, ki bo v nedeljo, 25. junija , v gradu v Kostanjevici na Krki. SPORED: sobota, 24. junija, ob 20. uri: Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE« - prermera Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Predstava bo na grajskem dvorišču. Nedelja, 25. junija: dopoldne ogled stalne razstave umetniških slik in kipov v Gorjupovi galeriji, v Lamutovem likovnem salonu in v Formi vivi. Ob 14. uri: Promenadni koncert godbe na pihala iz Trbovelj. Ob 15.30: slovesen sprejem izseljencev, pozdravni govor, koncert slovenskih pevskih zborov iz Trsta in tržaške okolice ter nastop belokranjske folklore. Po koncertu bo družabni spored s plesom ob veselih zvokih zabavnega ansambla, prijetnem dolenjskem cvičku in domačem prigrizku. Igral bo zabavni ansambel bratov Kuharjev iz Kostanjevice. PRIDITE — KOSTANJEVICA IN ROJAKI IZ ZAMEJSTVA VAS VABIJO! DORA PLESTENJAK: TRŠKA GORA DOLENJSKI LIST ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED REFORMO JE ČUTITI TUDI NA TRŽIŠČU ZA ŠIROKO POTROŠNJO Dovolj blaga in ustaljene cene Tržišče kaže v zadnjem času nadaljnja znamenja uravnovešenosti. To je očitno zlasti v boljši preskrbi potrošniških središč in bolj umirjenem gibanju cen. Trenutno ni na tržišču izrazito deficitnih proizvodov, kot je bilo lani. Ponudba ne katerih proizvodov je celo večja od povpraševanja, predvsem tekstilnih proizvodov, obutve, gospodinjskih aparatov in nekaterih vrst gradbenega materiala. NEOPRAVIČENA RAZLIKA Se kar dobra oskrba je pozitivno vplivala na cene. 2e nekaj mesecev cene na drobno in življenjski stroški ne Predavanje o Srednjem vzhodu V četrtek, 15. junija, sta obiskala Novo mesto član CK ZKJ Bogdan Osolnik in zvezni ljudski poslanec Boris Miikož. Političnemu aktivu sta orisala ozadje vojaškega spopada na Srednjem vzhodu in odgovorila na več vprašanj. Bogo Gorjan govoril v Sevnici Takoj drugi dan po zase danju zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine v Beograiiu je član tega odbo ra Bogo Gordan v sevniškem gasilskem domu govoril o stanju na Bližnjem vzhodu. Mnogim udeležencem predavanja je razložil najnovejše dogodke in globlje vzroke, ki so pripeljali do izraelskega napada. Seznanjanje z dogodki Dogodki na Srednjem vzhodu so razburili tudi prebivalce ribniške občine. V vseh osnovnih organizacijah Zve. ze komunistov so razpravljali o tem in se seznanili s stališči Jugoslavije do napadal ca na arabske države. Na posvetu političnega aktiva je bil izvoljen koordinacijski odbor, ki bo sproti spremljal vse pomembn^ zunanjepolitične dogodke in jih posredoval širšemu krogu družbeno-političmih delavcev. naraščajo. Podatki iz meseca maja pa bodo pOkazali, ali gre le za trenutno »premirje« na tržišču ali je to začetek trajnejše uravnovešenosti. Za sedaj bi lahko očitali zgolj to, da izbor posameznega blaga m popoln. Pratv tako potrošniki tožijo zaradi visokih cen uvoženega blaga glede na istovrstne domače proizvode. Italijanski čevlji, na primer, so v prodaji po 19 do 22 tisoč, čeprav niso nič boljši od domačih. Uvozna blaga so prav tako skoraj dvakrat dražja kot domača. VARANJE POTROŠNIKOV Prekrške zoper predpise o cenah imamo sicer še zmeraj, vendar precej manj kol prej. Najpogostejši so primeri nedovoljenega spreminjanja marž v trgovini. Razen tega se je več trgovskih podjetij zateklo k varanju potrošnikov: naznanila so lažne razprodaje, samo da bi prodala blago, ki se jim je nakopičilo v skladiščih. Tržni inšpektorji so ugotovili tudi nedovoljeno porabo uvoženega sladkorja- To živilo je nakupljeno v inozemstvu kot izključno reprodukcijski material. Toda nekatera podjetja so ga vseeno preprodala trgovini in s tem skušala zaslužiti na razliki v ce ni med domačim in uvoženim sladkorjem, ker je uvoženi znatno cenejši. KVALITETA ŽIVIL NI DOBRA Vse kaže, da bodo potrošniki poslej jedli južno sadje veliko boljše kakovosti. Zara di pogostih pritožb je zvezni tržni inšpektoriat sklenil, da bo od 1. junija naprej na vseh mejnih prehodih kontroliral kakovost južnega sadja, ki prihaja k nam. Prav tako bo povečan nadzor nad razkladanjem in transportom sadja, ker se je pokazalo, da ta stvar tehnično in higiensko ni bila prej zmeraj v redu. Pristojni upravni organi so tudi sklenili, da bodo v prihodnjih mesecih zaostrili kontrolo nad kakovostjo proizvodov, zlasti prehrambenih. Pokazalo se je namreč, da mnoga živila ne ustrezajo več predpisanim jugoslovanskim standardom. M. SOKOLOVIĆ Na sovjetsko zahtevo je bilo sklicano nujno izredno zasedanje generalne skupščine OZN, ki razpravlja o položaju na Srednjem vzhodu. Formalno se je generalna skupščina sestala že v soboto, vendar je bilo prvo delovno zasedanje šele v ponedeljek. Tega dne je prišlo tudi do posrednega ostrega dialoga med Sovjetsko zvezo in ZDA. Sovjetski premier Kosigin je na zasedanju generalne skupščine razložil sovjetsko stališče, ki ostro obsoja agresijo Izraela in zahteva takojšen ter brezpogojen umik izraelskih čet za črto premirja iz leta 1949. Ta črta je za Izrael bolj neugodna kot ona, na kateri so bile izraelske čete pred izbruhom sovražnosti 5. junija, kajti že med trojno agresijo, leta 1956 je Izrael nekoliko razširil ozemlje, ki mu pripada po sporazumu o premirju iz leta 1949. Kosigin je tudi zahteval, naj Izrael povrne škodo, povzročeno arabskim državam. Ameriški predsednik Johnson je komaj dobro uro pred tem, ko je sovjetski premier govoril v generalni skupščini, v govoru na konferenci šolskih predavateljev razložil ameriško stališče. Johnson se je izognil direktnemu odgovoru na vprašanje ali je ameriška vlada za umik izraelskih čet ali ne, hkrati pa je podprl nekatere zahteve Izraela, zlasti glede proste plovbe po Akabskem zalivu in Sueškem prekopu. Tako sta se torej ob samem začetku nujnega izrednega zasedanja generalne skupščine OZN izoblikovali nasprotujoči si stališči obeh velesil. Morda bi kdo rekel, da bi morali ob vprašanjih, ki se tičejo rešitve krize na Srednjem vzhodu, na prvem mestu upoštevati mnenje neposredno prizadetih strani, to je arabskih držav in Izraela. Toda pri tem se je treba zavedati, da tu od vsega začetka ne gre samo za na- sprotja med Izraelom in arabskimi državami, ampak gre za široko mednarodno akcijo imperializma, ki je spodbujal Izrael in mu dajal potuho. Tudi zdaj je vsakomur jasno, da nadaljnje reševanje položaja v veliki meri zavisi od tega, do kakšne mere bodo ZDA podpirale izraelske ozemeljske zahteve. Jasno je, da Izrael brez ameriške podpore ne more vztrajati pri sedanjih zahtevah. Treba je opozoriti tudi na nekaj drugega: Izrael se zavzema za to, da bi »vse uredili« v neposrednih Odpor imperialističnim načrtom pogajanjih med Izraelom in arabskimi državami, brez posredovanja drugih. To bi pomenilo, da bi Izrael dobil možnost nastopati na pogajanjih kot zmagovalec, ki lahko diktira pogoje, premaganci pa jih morajo hočeš nočeš sprejeti. Tega niti Arabci niti vse druge države, ki so življenjsko zainteresirane za to, da izralski napad ne bi z morebitnim dodatnim političim uspehom postal vaba in zgled za druge, ne morejo dopustiti. Zaradi tega je potrebno, da se problemi Srednjega vzhoda rešujejo v čim širšem okviru, logično pa je, da je v takem okviru stališče velesil važno. Gledano s tega širšega vidika je torej položaj tak, da gre za zelo širok spopad med agresorjem in ti; stimi, ki ga podpirajo na eni strani in med žrtvami agresije ter vsemi miroljubnimi silami na drugi strani. Na strani arabskih držav so se močno angažirale socialistične in nevezane države. Zlasti zadnje -7 nevezane — so nadvse zainteresi; rane, da izraelska agresija ne bi požela tudi političnega uspeha, ker bi bil to hud udarec za politiko nevezanosti in za varnost vsake ne* vezane države posebej. Zato je tudi razumljivo, zakaj je Jugoslavija kot nevezana država storila vse, da bi prišlo do organiziranja čim širše fronte za podporo arabskim državam in zakaj je predsednik Tito na moskovskem posvetovanju sociali* stičnih držav zahteval od Sovjetske zveze, naj se odločneje postavi v bran arabskih interesov. Jugoslavija hkrati z drugimi socialističnimi in nevezanimi država* mi nudi vso politično podporo arabskim državam. Hkrati pa se zavze* ma tudi za učinkovito gospodarsko pomoč, kajti brez te politična podpora ne more biti učinkovita. Izra-el in preko njega imperializem, ni dosegel glavnega cilja — ni uspel zrušiti napredna režima v ZAR in Siriji, ki sta hkrati tudi važna nosilca politike neangažiranosti v svetovnem merilu. Treba je storiti vse, da cilja, ki ga ni uspelo doseči z vojno, ne bi zdaj dosegli zaradi hudega gospodarskega položaja, ki ga je vojna povzročila v prizadetih arabskih državah. Boj za to, da se Izrael umakne z zasedenih arabskih ozemelj in vsestranska pomoč arabskim državam sta zdaj. glavni nalogi vseh miroljubnih sil. Pri tem ne gre samo za zaščito interesov in pravic arabskih držav, ampak tudi za zaščito osnovnih interesov vseh neodvisnih držav, ki zaradi lastne varnostni ne smejo'dopustiti, da bi imperialistične zarote kjerkoli slavile uspeh. Pokažimo izletnikom Željske jame! Z nekoliko dobre volje in malo denarja bi lahko jame pokazali svetu — Izletniki, ki obiščejo Kočevje z avtobusi, si ogledajo v glavnem mesto (spomenik, cerkev itd.) ter muzej in obiščejo prodajalno spominkov. Za malo denarja pa bi se dal organizirati tudi ogled 2elj-skih jam, saj bi bilo treba kupiti le nekaj prenosnih luči ali morda celo samo močnejših baterij. Seveda bi bilo treba pridobiti in izučiti tudi nekaj vodnikov, kar ne bi bilo drago, če ne bi lahko z malo dobre volje usposobili vodnike celo zastonj. Vodniki bi bili lahko mlajši ali tudi upokojenci. Tečaj zanje pa bi izvedel jamarski klub Ribnica s pomočjo domačega Turističnega društva. Vodniki bi bili honorarni oziroma občasni. Plačani bi bili tako, da bi dobili večji del ali celo vso vstopnino, ki bi jo pobirali od izletnikov za ogled jam. Za organizacijo ogleda 2elj skih jam in vodniške službe bi bilo treba pritegniti še gostilničarja Deržka, ki ima gostilno blizu jame. Deržek bi bil za to nedvomno zainteresiran, saj bi imel večji pro- met. Tudi njegova gostilna je lepo urejena, morda pa bi kazalo nekoliko olepšati še njeno okolico. Željske jame so zanimive ne le zaradi kapnikov, ampak tudi naravnih mostov. Ce bo turističnim delavcem in jamarjem uspelo organizirati ogled teh jam, bodo lahko izletnikom spet nekaj več pokazali in tako dosegli, da bo šel o Kočevju in njegovi okolici po , svetu še lepši glas, ki bo pritegnil v ta konec nove skupine izletnikov. .KRATKE-, | z RAZNIH STRANI | TEDENSK! NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ ZVEZA KOMUNISTOV KOT SODOBNO ORGANIZIRANA SILA. Na osmi seji centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije so sprejeli sklep o organiziranju ZKS. Po tem sklepu bo poslej občinska konferenca vodstveni organ v občini. Njen mandat bo trajal dve leti, sestajala pa se bo po potrebi. Občinski komite bo imel v prihodnje status organa konference. Pri občinskih konferencah bodo delovale tudi stalne in občasne komisije. Razvijali bodo tudi druge oblike dela, kot so aktivi, posvetovanja, seminarji, zbori in podobno. Franc Popit, sekretar IK CK ZKS, je v svojem obširnem referatu med drugim pou. daril, da oblike organiziranosti komunistov, najsi temelje na proizvodnem ali teritorialnem načelu, ne smejo ovirati komunistov, da ne bi hitro in učinkovito delovali vsepovsod tam, kjer to terjajo družbeni interesi. Zveza komunistov je še vedno — nič manj kot včeraj — revolucionarna borbena organizacija, ki varuje koristi delavskega razreda in ki ne sme dovoliti, da bi kdorkoli jedkal temelje naše socialistične družbe. Na osmi seji so sklenili, da je treba izvesti sklep o organiziranju komunistov do konca oktobra letos. ■ OBSODBA AGRESIJE. Na osmi seji CK ZKS so po uvodnem govoru Mitje Ribičiča obširno govorili tudi o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih, posebej o situaciji na Srednjem vzhodu. Centralni komite je obsodil agresijo na svobodo ljudi in mir v svetu. Pozval je komuniste, naj podpirajo vse akcije za pomoč arabskim deželam. Soglašal je, da je potrebna izdatna ekonomska pomoč, ki naj spodnese namere imperialističnih sil, da bi spremenili družbenopolitič- no ureditev predvsem ZAR in da bi ranili politiko aktivne koeksistence. ■ ŠIROKA HUMANA AKCIJA PO VSEJ JUGOSLAVIJI. Po vsej državi prispevajo denarno pomoč in v drugi obliki kolektivi, organizacije in posamezniki. Jugoslavija se je s tem vključila v pomoč arabskim deželam. V torek in sredo so letala odpeljala zdravila, material in živila. Poziv naših družbenopolitičnih organizacij za zbiranje pomoči je naletel na širok odmev. Osma seja CK ZKS ■ KREPITI TUUDI CIVILNO OBRAMBO. V zvezni skupščini — v odboru za državno varnost in narodno obrambo — so med drugim menili, da je vzporedno z JLA treba krepiti tudi civilno obrambo. Ugotavljali so, da se naša borbena pripravljenost nenehno krepi in da k temu prispeva dejstvo, da smo oboroženi z najsodobnejšim orojem in tehniko. ■ EDVARD KARDELJ O REORGANIZACIJI ZKJ. Ko je Edvard Kardelj odgovarjal na vprašanja slušateljev diskusijskega seminarja »Aktualni problemi reorganizacije in razvoja ZKJ«, je med drugim rekel, da mora ZKJ z reorganizacijo postati aktiven činitelj v razvoju samoupravljanja. O osnovnih organizacijah ZK je dejal, da so bile doslej preveč odmaknjene od drugih procesov v širši skupnosti in da morajo biti v prihodnje aktivni tudi v komuni, republiki in sploh v drugih oblikah družbene povezanosti. V pogovoru z ljubljanskim aktivom komunistov je Edvard Kardelj med drugim poudaril, da je treba z reorganizacijo ZK doseči to, da se bo pri komunistih utrdil In potrdil občutek, da stališča, izražena v njihovi organihaciji, tudi resnično pripelje jo do rezultatov. ■ REPUBLIKA GARANT ZA EKK VELENJE. Izvršni svet Skupščine SRS je na svoji zadnji seji sprejel predlog, naj republika, ki je garant za najeta posojila za izgradnjo energokemičnega kombinata, prevzema tudi ustrezne materialne obveznosti, če vrednost likvidacijske mase poslovnega združenja za izgradnjo EKK Velenje ne bo zadoščala za kritje terjatev do združenja, za katere jamči občina Velenje, bo to terjatev poravnala SR Slovenija, ne da bi zahtevala povračilo od občine Velenje kot prvega poroka. ■ PRIMANJKLJAJ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. Na seji socialnozdravstvenega zbora republiške skupščine so terjali, da je treba na področju socialnega zavarovanja čimprej odpraviti vse sistemske pomanjkljivosti. Ko so obravnavali poročilo o poslovanju socialnega zavarovanja, ki govori tudi o primanjkljajih skladov, so menili, da so potrebni odločni ukrepi za uskladitev dohodkov in izdatkov. Organizacijskopolitični zbor republiške skupščine je razpravljal o izvrševanju vzgojnih ukrepov med mladoletnimi prestopniki. Med drugim so poudnrlli. da ,je pri teh ukrepih preveč obrtniškega dela in premalo preventivnega. ■ KAMERUNSKI PREDSEDNIK V JUGOSLAVIJI — V sredo je pri-šel na štiridnevni obisk v Jugoslavijo predsednik Kameruna El Hajd Ahtnadu Ahidjo. Z njim je minister Banoa Bindzi Amugu in druge visoke kamerunske osebnosti. ■ PODGORNI V KAIRU — V torek je iz Moskve v Kairo nenadoma odpotoval predsednik pre-zidija vrhovnega sovjeta ZSSR Nikolaj Podgovrni. V Kairu se bo s predsednikom Naserjem pogovarjal o položaju na Srednjem vzhoda in o ukrepih, ki jih lahko stori Sovjetska zveza za pomoč arabskim državam. V Moskvi se govori, da je v Kairo odpotoval tudi načelnik generalnega štaba sovjetske armade maršal Z ah arov. ■ BRANDTOVA SKANDINAVSKA TURNEJA — Zahodnonemški minister za zunanje zadeve Will? Brandt je v torek odpotoval na obisk na Finsko. Pozneje bo obiskal še Švedsko, Island in Norveško. ■ PODRAŽITEV BENCINA V BRITANIJI — V Veliki Britaniji napovedujejo, da sc bo v kratkem podražil bencin. To je prva neposredna posledica sklepa arabskih držav, da ne bodo prodajale nafte tistim državam, ki podpirajo I** rael. ■ ZBITO 2.033 ameriških letal — Zadnji podatki, ki jih je objavila sevemovietnamska tiskovna agencija pravijo, da so nad ozemljem DR Vietnama doslej sestreli*1 že 2.033 ameriških letal. ■ GLADOVNA STAVKA — Radikalna liberalna stranka Paragvaja, ki Je največja opozicijski stranka t tej južnoameriški državi, J® objavila, da Je trenutno v zaporin okrog 600 političnih zapornikov. Veliko teh zapornikov je zarad* grobega ravnanja policije že Prt® dvema tednoma začelo gladovno stavko. Vse opozicijske stranke ’ Paragvaju zahtevajo, naj vlad* razglasi amnestijo za vse polit*cn° zapornike. ■ SESTANEK WlLSON — GAULLE — V ponedeljek sta »e ▼ Parizu sestala britanski prenuc Harold Wilson in francoski Prer' sodnik de Gaulle. Pogovarjala » sc o Srednjem vzhodu in o brit*" ski želji za vstop v evropski skup-ni trg. Kot Je znano Francija **■ sprotuje britanskemu člans*'™ ... tej organlzacilj. Tudi ponede*Js sestanek ni pripeljal n Vesto. Od tairrnt p« do _a.,. „n, bil« v Taškentu že 732 la*JU» ^ tresov. NOVOTEHNA NOVO MESTO NOVOTEHHA j NOVOTEHNA NOVO MESTO NOVOTEHNA nuVan PA BOMO i NJJMI HONMi so 6A \ ti GOSPODARSTVA,2*j ^ PbNlUO PA JE./ ^-PR£ML\D 'Rotirajmo mvkak&n \or$an ' V TUME fr Edvard Kardelj v gostišču »Na Bregu« V nedeljo, 18. junija , se je v restavraciji gostinske šole fta Bregu zadrževal Edvard Kardelj s soprogo. Visoki gost >je prišel na Breg ob pol devetih zvečer. Za učence gostinske šole, ki so sedaj na Praksi v restavraciji, ter za goste je bil to velik dogodek. Edvard Kardelj in Pepca Kardelj sta se vpisala v spo-ntinsko knjigo šolske restavracije. Podpredsednika IS v Novem mestu Dne 16. junija, sta obiskala Novo mesto oba podpredsednika izvršnega sveta Slovenite dr. Prane Hočevar in Vinko Hafner. Dr. Franc Hočevar le obiskal NOVOTEKS, Vinko Hafner pa industrijo stelja INIS in splošno bolniš-^00 v Novem mestu. Podpredsednika sta se v kolekti-vih. ki sta jih obisikala, pogovarjala s predstavniki samoupravnih organov in z uPravniimi vodstvi- Predelava krompirja ima bodočnost Mirenska destilacija alkoholnih pijač DANA je te dni opustila proizvodnjo krompirjevih čipsov - cekinčka, v teh prostorih pa bo v kratkem začela proizvajati brezalkoholne pijače »Zakaj ste opustili peko cekinčka?« »Mi se ukvarjamo z alkoholnimi pijačami, zato izdelovanje čipsov ali drugih prehrambenih proizvodov ne sodi v naš program. S tem ne mislimo, da ta industrija nima prihodnosti, če se bo kdo tega resno lotil. Imamo nekaj stalnih kupcev cekinčka, vendar je bila proizvodnja premajhna in je bilo škoda velike proizvodne dvorane, ki smo jo kupili od trebanjske kmetijske zadruge. Nekaj strojev in kotličkov za pripravo in peko čipsov smo posodili Francu Vovku iz Trebnjega, ki se bo kot obrtnik v prostorih na Mali Loki lotil izdelovanja na svojo pest.« Tako se je, reikel bi, žalostno končal razmerama velik in tudi uresničljiv načrt kmetijske zadruge, ki je hotela po zgledih iz razvitih dežel postaviti zametek bodoče živilske predelovalne industrije, katere osnova bi bal krompir, njen proizvod pa oplemeniteni krompirjevi izdelki. Delavski svet Industrije motornih vozU iz Novega me- n”. ?VOiem zasedanju v soboto, 17. ju- -ni prispeva kot pomoč Združeni arabski reSiJni avtomobil. Vozilo IMV — 1000 ® SANITET je iz prve serije avtomobilov K štiritaktnim motorjem 1622 ccm in močjo 62 KM. Kljub ponesrečenemu prvemu poizkusu, ki ga je pred štirimi leti začela zadruga in nadaljevala destilacija Dana, se prihodnost tovrstne industrije pri nas ni zato prav nič zmanjšala. S pomočjo nekaj podatkov se seznanimo z razvojem te industrije v razvitih državah. V Združenih državah Amerike prodajajo trenutno 30 različnih vrst globoko zmrznjenih izdelkov iz krompirja, 13 različnih sušenih izdelkov, 11 vrst različno pripravljenega krompirja v konzervah, 8 vrst čipsov in še celo vrsto drugih tovarniško pripravljenih krompirjevih specialitet. Kolikšen obseg je predelava že dosegla, pove podatek, da več kot polovica vsega krompirja, ki ga v državi pridelajo, prede1 a jo v krompirjeve prehrambene izdelke. Podobno je tudi v zahodnoevropskih državah. o čemer se obiskovalci lahko sami prepričajo. Tako je Zah. Nemčija v zadnjih desetih letih 7-krat povečala prehrambeno predelovalno industrijo krompirja. Ni treba misliti, da v teh državah sprva niso poznali pomislekov, kot jih je slišati pri nas, češ krompir peci ali hladi, kolikor hočeš, iz njega ne bo nastalo meso. Prednost predelave pač ni v tem, marveč je v prihranku časa v zasebnih gospodinjstvih, restavracijah in hotelskih kuhinjah, ki so ga doslej izgubljale pri običajnem pripravljanju hrane. Tudi pri nas postaja čas vse bolj dragocen, in čeprav je kupna moč prebivalstva še razmeroma majhna, gre tudi pri nas razvoj zanesljivo v tej smeri. Še na nekaj ne smemo pri tem pozabiti: v turizmu moramo misliti na prehrano tujcev, ki že sedaj vse bolj povprašujejo po vrsti hrane, ki so jo vajeni uživati doma. Da predelava krompirja ne predstavlja samo peko čipsov Doklej zapravljanje denarja? Občinska meja, ki deli Po-Jansko dolino na kočevski in fnoinaljski del, je v pretek-^ letih napravila že precej ‘flaterinJne in politične Sko- fclJBUi— mfrTrfimnm Novomeško sejmišče v ponedeljek, 19. ju-****• na novomeškem sejmi-n> bilo posebnega pro-bit-T-' saJ 80 lahko kupci iz-•** le med 545 pujski. Pro-J?1!!. Jih je bilo 419. Za 18 so zabtevali 10.000 do j', Sdin, za večje pa 19.000 Qo 31.000 Sdin. Slaba trgovina na sejmu v Brežicah ži&r So'>°^°> M* junija, na bre-hih scjmu ni bilo sklenje-bij l,0st> kupčij: naprodaj je ^ ..,15 pujskov, prodali pa Y -fb ie 267. Manjši so šli aenar po 800 do 850 Sdin ^'»Offram, večji pa po 700 ^ dinarjev za kilogram de. Prebivalstva je v tamkajšnjih odročnih krajih malo, a imajo dva krajevna urada in dve osemletki. Čeprav je tako malo šolarjev, da imajo kombiniran pouk za več razredov hkrati, doslej ni prišlo do združitve šol, kjer bi bil možen normalen pouk. Tako poslovanje pa je zelo drago za Črnomaljce, ki plačujejo razmere v Starem trgu, kot za kočevsko občino, kamor spada Predgrad z okolico. O tem so obširneje razpravljali na zadnji občinski seji v Črnomlju in sklenili vprašanje Poljanske doline čimprej razčistiti s sosednjo občino Kočevje. Turistična predavanja v dolenjskih šolah Dolenjska turistična zveza iz Novega mesta je v minulih dneh priredila v osnovnih šolah v Metliki, Črnomlju, Trebnjem, na Mimi, v Šentjerneju, Šentrupertu in drugih krajih več predavanj o pomenu mednarodnega turističnega leta. Prikazovali so turistične filme in diapozitive. in pomfrija, kot nekateri mislijo. si oglejmo še en praktičen primer zelo koristne uporabe krompirja. V Jugoslaviji pojemo v obliki kruha precej stotisočev ton moke na leto. Ce bi tej moki primešali nekaj odstotkov krom. pirjeve moke, kar po svetu brez škode za kakovost in okus tudi delajo, ni težko izračunati, koliko manj pšenice bi nam bilo treba uvoziti. Pri tem ne smemo zanemariti blagodejnega vpliva predelave krompirja na nihajoče letine tega važnega kmetijskega pridelka. Zdaj j« treba večino pridelanega krompirja v določenem času porabiti, ker bd sicer propadel. Ce pa bi ga del lahko predelali tudi za prehrano, bi krompirju lahko vnaprej zagotovili stabilnejše oene. Obstajajo pa še druge možnosti, zato ni čudno, da tudi v naših gospodarskih in znanstvenih krogih vse bolj razmišljajo o krompirjevi predelovalni industriji, ki je pri nas šele v skromnih začetkih. Prav gotovo je, da bo v prihodnje pri tem uspel tisti sposobni proizvajalec, ki bo zna’ narediti dobro blago in ga uveljaviti na trgu, zakaj pri tem se mora o prednosti prepričati sleherni porabnik. Inž, M. LEGAN Novomeščani za obstoj krške šole Ko je na nedavni seji novomeški svet za prosveto in kulturo obravnaval nekatera pereča vprašanja, se je vnela tudi razprava o usodi tehniške srednje šole v Krškem. Vsi člani sveta so bili za to, da ta šola ostane in da prenehajo Rovorice o ukinitvi, saj se v KrSkem šolajo tudi dijaki iz novomeške občine, tudi iz kmečkih in delavskih družin. Pripomnili pa so, da je treba onemogočiti, da bi take šole sčasoma postale »privilegij« za mestne otroke. Svet je sklenil, da bo s svojimi stališči seznanil republiški sekretariat za prosveto in kulturo. 10,5 milijona Sdin je vložil kolektiv trgovskega podjetja NOVOTEHNA iz Novega mesta za preureditev m opremo prodajalne pri kandijskem mostu. V sodobno urejeni prodajalni se je promet povečal, saj je poskrbljeno za večjo izbiro raznovrstnega blaga zelezm-narske stroke in gradbenega materiala. (Foto: M. Vesel) Oglašufte v DL! KMETIJSKI KOMBINAT ZASAVJE« — Sevnica » LICITACIJO za prodajo 25 PLEMENSKIH KRAV v obratu BOŠTANJ. Prodaja bo v sredo, v hlevu v Boštanju. 28. junija, ob 8. uri zjutraj Informacije dobite v obratu. OBIŠČITE PRENOVLJENO NOVOTEHNO - pri kandijskem mostu! V preurejeni prodajalni imajo še večjo izbiro vod-noinstalacijskega materiala, mizarskega okovja, ključavničarskega in mizarskega orodja, kuhinjskega in lovskega pribora ter drugih kovinskih izdelkov. Tu lahko dobite ali naročite vse vrste gradbenega materiala in strešno opeko KIKINDA. Prodajajo tudi ploščato in okroglo železo, črno in pocinkano pločevino, cevi ter raznovrsten drug material in opremo železninarske stroke. Na zalogi imajo okna in vrata za stavbe, bukov parket, vezane plošče, panel plošče, lesonit in emajllesonit. Potrošniki, obiščite moderno urejeno prodajalno, kjer boste hitro in solidno postreženi! H NOVOTEHNA na Glavnem trgu vam nudi po 82.000 Sdin 80-litrske absorpcijske HliMO hladilnike. Trgovina je dobro založena z raznovrstno uvoženo camping opremo: ležalnimi blazinami, zložljivimi posteljami, zložljivimi mizami in stoli, sončniki, gorilniki, ribiškim priborom in drugim. Te dni so dobili najnovejše pralne stroje ZOPPAS-SUPERAVTOMATIK 570. če kupite v tej prodajalni šivalni stroj »MIRNA« ali »MIRNA-VERITAS«, boste dobili od MIRNE, tovarne šivalnih strojev, po pošti nazaj 10.000 Sdin. | BARVE — LAKI na Cesti komandanta Staneta: na zalogi vse vrste barv in lakov, zaščitni premazi, parketna loščila, lepila, zidarsko in pleskarsko orodje in ščetinarsko blago. ■ AVTO DELI na Glavnem trgu: izbira moških in ženskih športnih in turnih koles. Mopedi T 12 in T13, nadomestni deli za vse vrste osebnih in tovornih avtomobilov, akumulatorji 6 in 12 voltov različnih kapacitet in ostali avtomobilski pribor ter opre ma. ■ NOVOTEHNA v Trebnjem, Krškem in Metliki ima vedno na zalogi vse vrste gradbenega materiala, železo, pločevino, tehnično blago, gospodinjske pripomočke in drugo. POTROŠNIKI, kupujte kvalitetno, poceni in NOVO pri NOVOTEHNI! Za učinkovito uničevanje mrčesa Kočevje bo sprejelo rojake iz Amerike 25. junija bo nastopil v Kočevju oktet iz Pittsburgha — Rojaki si bodo ogledali Kočevje in nastop folklorne skupine iz Predgrada Trdo je bilo življenje slovenskih ljudi na Kočevskem ves čas do konca II. svetovne vojne. Vladajoče oblasti in kočevski Nemci so jih na razne načine zatirali. Zato je odšlo nešteto Slovencev iz Kočevske v tujino s trebuhom za kruhom. Pod silo razmer so zapustili rodno grudo ljudje iz doline Drage, Cabranke in Kolpe, Poljanske doline, doline Strug in vse Kočevske ter odšli v druge evropske dežele in v Ameriko. V svetu so našli pogoje za življenje, ki jih na rodni zemlji niso imeli. Nešteto teh ljudi je tujina vzela za vedno. Po nepopolnih podatkih je iz kočevske občine še sedaj živečih Slovencev v tujini okrog 5000, in to največ v Ameriki. Smo v dneh, ko prihajajo fci ljudje iz vseh delov sveta na obisk v svoj rodni kraj. Slovenska izseljenska matica — podružnica v Kočevju pripravlja skupno s SIM v Ljubljani in z ostalimi organizacijami v Kočevju sprejem za rojake iz tujine, ki bo 25. junija. Tega dne bo prispel v Kočevje pevski oktet iz Pittsburgha (ZDA), kjer bo tudi nastopil. Z oktetom bo prišlo večje število rojakov iz Počitniška zveza na Dolenjskem ne miruje Ni še preteklo dolgo časa, odkar so člani Počitniške zveze v občini Novo mesto prisostvovali V. redni letni skupščini Počitniške zveze občine Novo mesto, na kateri je bil sprejet obširen program dela za leto 1967. Ena izmed glavnih nalog izvršnega odbora Počitniške zveze v letošnjem letu, je da poskrbi za stalno rekreacijo mladine in še vrsto drugih nalog, kot so: vključiti v organizacijo čimveč mladih, hkrati pa poskrbeti tudi za dober vodstveni kader v samem izvršnem odboru občine, kakor tudi v izvršnih odborih družin; sodelovati s turistično zvezo in turističnim društvom v mednarodnem letu turizma, sodelovanje v nagradnem tekmovanju »Spoznavajmo dogodke, spomenike in kraje revolucije« in še vrsto drugih nalog. Člani izvršnega odbora so že za čeli izpolnjevati zastavljene naloge. Med drugim so organizirali seminar za vodstva družin, ki je bil prejšnji mesec v domu Počitniške zveze na Srednjem vrhu. Seminarju je prisostvovalo 35 članov, in sicer: iz družin 20 članov, 2 člana IO, ker pa v zadnjem času stalno sodelujemo tudi s sosednimi občinami, smo povabili na seminar tudi člane iz občine Trebnje, Črnomelj in Metlika , od koder je bilo Bkupaj 13 članov. Udeleženci seminarja so se seznanili s celotnim delom organizacije, nalogami in dolž nostml Ipd. Poslušali so predava nja o Počitniški zvezi na splošno, o razdelitvi dela med IO občine, IO družine, med komisije, o propagandi in o prvi pomoči. Predavanje o prvi pomoči smo uvrstili v program seminarja zato, ker člani naše organizacije veliko potujejo in ker se skoraj na vsaki akciji pripeti kakšna nesreča. Seminar, na katerem so predavali tov. Rudi SKOF, predsednik IO PZ občine Novo mesto, Jožica KLAJDER, član IO Počitniške zveze Slovenije, Karel TRPLAN, predsednik IO PZ Slovenije, in Nace BORSTNAR, član IO PZ Slovenije, je v celoti uspel, hkrati pa je bil izveden tudi izlet. i Ker je z 31. marcem prenehal veljati zakon o popustih v potniškem prometu za vso mladino, se člani naše organizacije v zadnjem času veliko ukvarjajo tudi s tem problemom. V ta namen priprav-vlja naš IO skupaj z ObK ZMS Novo mesto in Zvezo tabornikov iz Novega mesta razširjeno posvetovanje, na katerem se bomo pogovorili o možnostih popustov za člane naše organizacije in člane Zveze tabornikov. Na posvetovanje bomo povabili poslance in odbornike iz našega območja, predstavnike raznih organizacij in društev, predstavnika 2TP in avtobusnega prometa »GORJANCI« ter druge, ki so zainteresirani za to, da se reši to vprašanje. OBČINSKI IZVRŠNI ODBOR PZ NOVO MESTO Amerike. Program sprejema okteta in rojakov v Kočevju bo naslednji: 25. junija ob 10. uri dopoldne bo pri spomeniku Svobode v Kočevju sprejem rojakov. Po sprejemu si bodo rojaki ogledali mesto, zgodovinski šeškov dom in muzej. Ob 17. uri bo pri hotelu Pugled nastopila folklorna skupina iz Predgrada v svoji znameniti narodni noši. Ob 19. uri bo v šeškovem domu imel pittsburški oktet iz Amerike svoj koncert. Pripominjamo, da sta v oktetu še.dva člana, ki sta rojena v stari domovini, ostali člani pa so potomci naših rojakov v Ameriki. Oktet bo pel slovenske, srbohrvatske in ameriške narodne in umetne pesmi. Če pomislimo na življenje naših rojakov v tujini, je prav, da jim damo s svojim obiskom na tej prireditvi priznanje za njihovo delo in trud, da so ohranili slovensko besedo daleč v tujem svetu. Posebno je razveseljivo, da slovensko besedo in pesem goji mladi rod, ki domovine svojih očetov in mater niti ne pozna. Vabimo občane občine Kočevje, da v čim večjem številu obiščejo prireditev naših rojakov iz Amerike v Kočevju in povabijo na prireditev vse svoje rojake, ki bodo tega dne na obisku v domovini. Odbor SIM, podružnica KOČEVJE min Skupina naših rojakov, slikana v ZDA. S puško v roki Alfonz Hočevar iz Pri cekve^ v Strugah, ki je bil v ZDA od leta 1909. Umrl je leta 1957 v Coloradu. V sredini stoji njegov brat Anton (I* arhiva PoKrajinskega muzeja KoCevje) „O, domovina, ti si kakor zdravje! m v Vselej, kadar pričakujemo prijateljev obisk in srečanje z njim, je to za nas vesel dogodek.’ Prav posebno praznično razpoloženje pa občutimo v svojih srcih danes, ko na pobudo občinske konference SZDL Krško in njenega sekretarja tov. Petra Markoviča, pozdravljamo v naši prelepi Kostanjevici vas, dragi rojaki, iz občin Brežice, Črnomlja, Metlike, Novega mesta, Trebnjega, Sevnice in Krškega ter vam želimo prav iskreno dobrodošlico! Nekateri izmed vas ste že pred mnogimi leti, nekateri pa pozneje zapustili svoj rojstni kraj, svojo domačo streho in odšli v daljne dežele, kjer ste si ustvarili nov dom, si ustanovili svojo družico in vključili v tamkajšnje življenje. Leta so minevala, mnogo dogodkov iz vaših mladih dni je šlo v pozabo. Nikdar in nikoli pa niste pozabili svojega domačega kraja. Ljubezen do rodne grude vas je tudi danes pripeljala v ta prelepi košček slovenske zemlje, kjer bomo skupaj manifestirali mir, humanost in bratstvo med narodi vsega sveta. Izredno pomemben in vesel je današnji dan za nas vse, prav posebno pa je pomemben za našo Kostanjevico, saj bodo v kulturnem programu tu prvič nastopili pevski zbori iz zamejstva, iz Trsta in iz drugih krajev, ki bodo še bolj dvignili zastavo kulture v tem delu naše občine, ki je s svojim Dolenjskim kulturnim festivalom, Formo vivo, z galerijo in drugimi kulturnimi stvaritvami ponesla Milimi! naše ime v vse dele sveta. Danes je to naše prvo srečanje, a prepričan sem, da ni zadnje! Naj se te veličastne manifestacije ponavljajo iz leta v leto, naj širijo in poglabljajo prijateljske in kulturne stike med vami in nami in narodi, med katerimi živite, saj vam kažejo, dragi rojaki, naše življenje in vse naše uspehe na gospodarskem in kulturnem področju^ In ko vam danes, ob vašem obisku v Kostanjevici, toplo stiskam roko v iskren pozdrav, želim, da bi bilo vaše bivanje med nami kar najbolj prijetno, da bi odšli od nas z globokim prepričanjem, da vas domovina ne bo nikoli pozabila! Stane NUNCIČ predsednik občinske skupščine KRŠKO Staro zdraviliško poslopje v Cateških Toplicah preureja SGP PIONIR s pospešenim tempom. Rok za dokončanje bo. potekel 1. julija, zato so začeli delati že v treh izmenah. [Foto: J. Teppey) Paralizirani občani naj bi samostoineje živeli ZANIMIVI PODATKI ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE Aktualna tema: kam z dekleti? Letos konča osnovno šolo na področju občin Novo mesto, Trebnje, Krško, Metlika, Črnomelj in Ribnica 2.410 otrok — Za fante je več ali manj poskrbljeno, medtem ko je bodočnost večine deklet negotova — Tudi mnogo tistih, ki so končale srednjo šolo, nima zaposlitve Komunalni zavod za zaposlovanje je zbral podatke o otrocih, ki te dni končujejo šolsko obveznost. S končano osemletko bo odšlo iz šolskih klopi 1344 otrok, 1066 pa bo končalo učno obveznost v nižjih razredih osnovne šole. Od teh jih 478 namerava nadaljevati šolanje v redni osnovni šoli ,ker se zavedajo, da je dandanes brez osemletke pot v življenje zaprta. Iz odgovorov, ki so jih učenca osmih razredov navedli v anketah, je razvidno, da namerava 478 dijakov nadaljevati šolanje na srednjih šo- lah (od tega 300 deklet). Za vajence in za poklicne šole se je odločilo 600 otrok (298 deklet), v službe pa bi šlo rado 109 mladih ljudi (66 deklet). Tudi letos je ponovno prišlo do izraza žalostno dejstvo, da za poklic kmetovalca ni zanimanja. Samo 22 otrok celotnega področja bo ostalo doma na kmetijah. ŽELJE SE NE UJEMAJO Z MOŽNOSTMI Kakor že več let nazaj si tudi letos večina fantov želi postati avto- mehanik. Takih je 109, medtem ko je na razpolago le 43 mest. Dekleta pa se največ zanimajo za trgovski poklic — 119 želja, a le 17 mest v trgovinah, še manj možnosti bo za tiste, ki si želijo postati frizerke. Od 49 deklet bosta v tem poklicu lahko uspeli le dve. Kako se želje in upi posameznikov križajo s praktičnimi možnostmi, kaže ugotovitev, da bi lahko mnogo fantov prišlo do kvalifikacije v zidarskem in tesarskem poklicu, kjer jim nudijo možnost brezplačnega šolanja in še plačajo jim povrhu, vendar se mladim to ne zdi dovolj privlačen ali zveneč poklic in se ga branijo. Zavod za zaposlovanje je po vseh šolah r&z-glašal to možnost, prav tako je SGP PIONIR predvajal filme o teh P°" klicih — toda brez uspeha. Ob koncu preteklega leta so v Beogradu osnovali iniciativni odbor za ustanovitev Zveze invalidov, prizadetih od možganske (cerebralne) in otroške paralize. Na pobudo iniciativnega odbora pripravljajo tudi ustanovno skupščino te zveze, ki naj bi združila paralizirane občane iz vse države. Naloga zveze bi hila predvsem olajšati položaj invalidov te vrste, kar bi dosegla B organiziranim reševanjem in nenehnim opozarjanjem na probleme paraliziranih občanov. Dosegli naj bi, da bi ti ljudje samostojneje zaživeli, se pravi, živeli čim manj s tujo pomočjo. Invalidska pokojnina, četudi je velika, ne more povsem zadovoljiti invalida, zadovoljilo bi ga vrnjeno mu zaupanje. Mnogi so kljub bolezni ohranili delovno sposobnost in bi jo za primemo nagrado z veseljem uporabili. To bi jim bila največja nagrada. Spodbuda, ki jo je začel iniciativni odbor, je žela odobravanje med medicinskimi in drugimi strokovnjaki, pa tudi med družbeno-politični-mi delavci. L. K. Kulturne znamenitosti Kostanjevice Kostanjevica na Krki je poleg starodavnega Ptuja in Ljubljane najstarejše slovensko mesto. Prvič so izpričane mestne pravice leta 1252. Takrat je Kostanjevica že imela cistercijanski samostan. »Beli menihi« so prišli nekaj let poprej iz Vetrinja pri Celovcu na Koroškem. Imela je obrambno nalogo in so jo takrat imenovali Landestrost — »tolažba dežele«. Mesto še zdaj leži na otoku, od tod tudi dostavek »na Krki«. Naselje je bilo vseskozi na poplavnem področju, zato se je nadvojvoda Karel odločil, da bo namesto Kostanjevice razširil in utrdil Karlovac, kar je tudi storil. Kostanjevica je bila v srednjem veku obrambno,. prometno, upravno in trgovsko središče, ni pa se razvijala, še danes ima komaj nekaj nad štiristo prebivalcev. Bogata zgodovina tega me- je zapustila dokaj trajnih sledov, med katere spada v prvi vrsti častitljivo samostansko poslopje z bogato gotsko arhitekturo iz zgodnega XIII. stoletja. Samostan se je razširil do današnjega obsega v XVIII. stoletju. Takrat je zrastlo veličastno arkadno dvorišče, ki še danes spada med največja tovrstna dvorišča v vsej Srednji Evropi, saj ima nič manj kot 236 obokov (arkad). Cesar Jožef II. je s svojimi re formami 2. oktobra 1785 razpustil tudi kostanj eviški klo-šter, tako da izza konca XVIII. stoletja v Kostanjevi-ci ni bilo več »belih menihov«. Vse premoženje je prevzel verski sklad, gozdovi so prišli v državno upravo in jih je prvi ter dokončno premeril izumitelj ladijskega vijaka Josip Ressel. Le-ta je prišel v marcu 1817 v bližnie Pleterje in bil prvi diplomirani gozdar na Slovenskem Velikansko samostansko n0 slopje so po jožefinskih re. fprmah obljudile številne družine, vanj se je vselilo sodišče s katastrom ter gozdno upravo. Te institucije so v samostanu delovale vse do zadnje vojne. 28. septembra 1942 je bil samostan požgan in s tem uničen največji kulturni spomenik Kostanjevice, ki je imel in ima eno najodličnejših mest v zakladnici kulturne zgodovine Slovenije 01 Jugoslavije. Obnova dragocenega kulturnega spomenika napreduje iz leta v leto Po letu 1945 so prišli reše-ta spomenik najprej štu-Qenti umetnostne zgodovine, P°zneje pa ga je prevzel republiški Zavod za spomeni-ko varstvo. Le-ta najprej Sam, potem pa skupno z Zve-*nirn institutom za spomeniško varstvo in s Skladom za estavriranje in ureditev gra-T1 obnavlja samostansko po-‘°Pje. Za obnovo je bilo do- slej potrebno nepopisno mnogo naporov strokovnih služb in ljubiteljev plemenite lepote, skupnost pa je žrtvovala tudi mnogo denarja. Dela na tako velikem poslopju so dolgotrajna in komaj letos so bili položeni nad cerkveno poslopje poslednji metri strešne površine. Prav te dni so začeli delavci Sklada za restavriranje in ureditev gradu kopati temelje za nov 36 metrov visok zvonik, s čimer bodo obnovitvena in spomeniškovar-stvena dela v glavnem končana. Potrebno je še več veznih zidov in novo ostrešje nad ohranjenim vhodnim traktom, restavriranje Jelov-škovih fresk nad portali, medtem ko bodo ostali posegi že naloga investitorjev, ki bodo samostanu dali dokončno funkcijo. Že 1957: »Prodana nevesta« na grajskem dvorišču Samostanska cerkev ni bila v rabi že izza Jožefa II., torej skoraj sto petdeset let. V prihodnje bo namenjena izbranim kulturnim prireditvam. prvenstveno koncer-tom, grajsko dvorišče pa Je že zdaj služilo Dolenjskemu kulturnemu festivalu za gledališke igre na prostem. Prva taka prireditev je bila jeseni 1957, ko je ljubljanska Opera še na razvalinah uprizorila Smetanovo »Prodano nevesto«. Naj večja prireditev v samostanskem dvorišču je bila uprizoritev Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«, ki jo je predstavila ob navzočnosti avtorja, pod dirigentskim vodstvom sedanjega vodje Mozarteuma v Salzburgu — Bašiča zagrebška Opera. Naslovno vlogo je pel takratni prvak dunajske državne Opere Jože Gostič, glavno žensko vlogo pa primadona beograjske opere Valerija Heybalo-va. Predstave se je udeležilo okoli šest tisoč ljudi. Na dvorišču je SLG Celje uprizorilo tudi Shakespearovo »Kar hočete«, letos pa bo isto gledališče gostovalo s premiero Kreftove drame »Celjski grofje«. V delu obsežnega samostanskega poslopja, ki je veljalo do zadnje vojne za največje poslopje na Slovenskem, je zdaj nameščena tovarna perila »Labod«, ki ima nad sto delavk, v kletnih prostorih, pod nekdanjo kaščo pa je nameščena centrala dolenjskega cvička kot oddelek Agrokombinata Krško; dolga leta pa je v teh prostorih delovala samostojna Vinarska zadruga. Dolenjski kulturni festival obsega vsa področja umetnosti 20. oktobra 1956 je bil ustanovljen Dolenjski kulturni festival, ki še danes redno deluje in je doslej priklical na svoje prireditve domala vse, kar je pomembnega v slovenskem kulturnem prostoru. Prireditve se nadaljujejo imajo v študiju Finžgarjeve-ga »Divjega lovca«. Svoje odrske dosežke so doslej ponesli na triintrideset odrov po Dolenjski, Beli krajini, Spodnjem Posavju, gostovali pa so tudi v zagrebškem in karlovškem gledališču, v Ljubljani, v Trstu in na Koroškem. Tu se srečujejo kiparji vsega sveta Leta 1961 je Kostanjevica pokrenila pomembno kulturno akcijo z organizacijo Forme vive — mednarodnega srečanja kiparjev vsega sveta. Leto za letom prihajajo na opuščeno samostansko pokopališče kiparji, ki ustvarjajo svoje umetnine v lesu. Doslej je bilo že šest takih srečanj, ki se jih je udeležilo 41 kiparjev, 22 narodov iz 18 držav in 4 celin. Rezultat teh srečanj je galerija Forme vive po nekdanjih samostanskih vrtovih. Ta akcija ima poleg umetnostne veljave tudi izreden pomen za turistični razvoj Kostanjevice, saj prite- rjupova galerija. Le-ta je bila ustanovljena oktobra 1956. Danes šteje okoli šeststo umetnin, ki jih je darovalo nekaj nad sto avtorjev. Prvotno je bila zbirka zasnovana kot pripomoček za likovno in estetsko vzgojo šolske mladine, zato je nameščena po prostranih šolskih hodnikih. Njen prvotni namen pa se je tako razrastel, da služi danes za likovno in estetsko vzgojo ter umetnostno doživljanje vsem obiskovalcem. Teh je vsako leto nad deset tisoč. Zbirka je imenovana po kostanjeviškem rojaku kiparju in slikarju Jožetu Gorjupu (1907—1932). Danes je v tej zbirki večina Gorjupovih mladostnih stvaritev. Za tak obseg in tako živahno dejavnost prostori kajpak niso več primerni, toda umetnost ni ponižana, če je v neprimernih prostorih, ker dviga in plemeniti tiste, ki prihajajo vanje. Kljub temu pa se je pokazala kot neodložljiva nujnost ustanovitev razstavišča za občasne razstave. '•***, . VLADO LAMUT: KOSTANJEVICA iz leta v leto in obsegajo vsa področja umetnosti, od likovne do gledališke, baletne in glasbene. Zelo živa pa je tudi domača gledališka po ustvarjalnost, saj je bilo do slej v dobrih desetih letih uprizorjenih 25 gledaliških del. Gledališki amaterji, ki se združujejo v prosvetnem društvu »Lojze Košak«, danes uprizarjajo predvsem slovensko kmečko dramo in slo vensko ljudsko igro. Tako opredeljeni so lani kar dva-intridesetkrat uprizorili Zižko vo »Miklovo Zalo«, letos pa gne vsako leto do 30.000 obiskovalcev iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik pa tudi iz inozemstva, saj menda ni več države na. svetu, iz katere ne bi bilo vsaj nekaj obiskovalcev v Formi vivi. Gorjupova galerija: predragocena zakladnica umetnin in šola za likovno ter estetsko vzgojo Med zanimivosti Kostanjevice sodi vsekakor tudi Go- zakaj samo standardni poklici? M Problem zaposlitve deklet še graleč ne bi bil tako pereč, kot je, se ne bi odločale samo za ne-standardnih poklicev, kot so: sk ’ tr8°vka, frizerja« medicinka sestra, administratorka in uči-"'jjica. Na te šole je velik naval in X®1 Prostih delovnih mest po kon-fT161*1. šolanju ni več. Obstaja pa kj _yeliko tehničnih poklicev, kjer ni ^e^!eta lahko uspela, toda zanje zanimanja. Razen tega tudi mi-2a3?st vodilnih v delovnih organi-okv- ranogokje še ni prerasla strr!i!°v ^ preteklosti. Po mnenju or(^.0vn jakov je strugarski in dekl farski P°klic zelo primeren za Hata ~ ‘ ^er ^ zanj zahteva silna na T^onost Ih gibčnost prstov, toda jetiiK delovna mesta v na-ših pod-sprejemajo le fante. ŠOLO SO KONČALI, A SLUŽBE NI! s kadri, ki so letos konju? »I v!?Ie S01® na našem področ-180 gimnazijcev novomeške in črnomaljske gimnazije ne bo posebnih težav, ker se večina odloča za na>daljnji študij na fakultetah, pač pa bo precej absolventov drugih srednjih šol, zrelih za poklic, ostalo brez dela. Ekonomska srednja šola: 28 dijakov in dijakinj konča šolanje, toda le 10 jih ima zagotovljeno službo. Srednja medicinska šola: med 23 absolventi jih ima 10 zagotovljeno zaposlitev. Kmetijska srednja Šola: 11 jih konča šolo, služba pa čaka samo enega. TSŠ Krško: na razpolago je 16 tehnikov,* vendar je zanje samo 5 delovnih mest. Učiteljišče: prvič v zgodovini novomeškega učiteljišča je večina letošnjih absolventov letos brez službe. Med 38 učitelji in učiteljicami jih bo šlo poučevat samo 11. SLUŽBE IN ŠTIPENDIJE PO ZVEZAH Strokovnjaka novomeškega Zavoda za zaooslovanje Vika Avsec in Andrej Koce menita, da imamo trenutno težave z zaposlovanjem odraslih in mladine precej po zaslugi oddajanja služb in štipendij po zvezah. Za vse srednje šole na našem področju je letos razpisanih le 32 štipendij, toda če bi jih dobili samo najboljši dijaki in socialno potrebni, s šolanjem ne bi bilo težav. Na Zavodu za zaposlovanje menijo, , da bi morali v časopisih objavljati imena dobitnikov štipendij, kakor je to v navadi za republiške štipendije, potem bi bilo zaradi sramu vse manj možnosti, da bi štipendije dobili otroci dobro situiranih staršev, ki imajo zveze in sorodnike na položajih. »Zavod za zaposlovanje je pri krojenju štipendijske politike in politike zaposlovanja povsem brez moči. Lahko le svetujemo in dajemo podatke, če pa bi imeli zakonsko osnovo za odločanje, bi bilo drugače. Govori se o možnostih, da bi taka pooblastila zavodi za zaposlovanje dobili z novim zakonom,« sta dejala Avščeva in Koce. Dotlej pa — znajdi se, kakor veš in anadl RIA BAGER Lani še Lamutov likovni salon Zato je Dolenjski kulturni festival restavriral povsem uničene prostore severovzhodnega krila nekdanjega rotovža, ki so ga Habsburžani preuredili v grad. V teh prostorih je bil v maju 1966 odprt izredno lep likovni salon, ki ga je Dolenjski kulturni festival poimenoval po dolenjskem slikarju Vladu Lamutu. Tu je zdaj letno po osem do deset likovnih razstav, katerih otvoritev je zmeraj združena z recitalom najvidnejših slovenskih umetnikov. Naj naštejemo samo ne- katere, ki so doslej s svojim nastopom poveličali naše prireditve. Ti so: tenorist Jože Gostič, sopranistka Vilma Bukovčeva, basist Ladko Korošec, pianistki Dubravka Tomšič-Srebotnjakova in Tatjana Bučarjeva, violinist Rok Klopčič in pianist Marijan Lipovšek, prvakinja Drame Štefka Drolčeva in Miha Baloh, Trio Lorenz, harfistka Ruda Ravnikova in številni drugi. Tu moram poudariti, da v Kostanjevici odpiramo razstave s koncerti in drugimi komornimi prireditvami že skoraj deset let, in če je kdo vpeljal to novost v naše kulturno življenje, so to bili prireditelji Dolenjskega kulturnega festivala in ne kdo drug. Likovni salon, ki je nastal kot iskreno žrtvovanje navdušenih ljubiteljev ter po brezplačnih načrtih inž. arh. Spelke Valentinčič-Jurko-vič, danes prispeva v zakladnico slovenske kulture in je ena tistih znamenitosti Kostanjevice, na katero so vsi razgledani in kulturno osveščeni Kostanj evičani upravičeno ponosna. Med kulturne znamenitosti Kostanjevice sodijo bretz dvoma tudi romanski portali stare župne cerkve, posebej pa je treba opozoriti na poslikani prezbiterij Miklavževe cerkve, ki ga je s freskami okrasil Jože Gorjup in tako ustvaril enega najdragocenejših kulturnih spomenikov tega stoletja v Kostanjevici. Zakaj »dolenjske Benetke«? Dober vodič po Kostanjevici bo opozoril tudi na mestno sodniško žezlo, ki je danes shranjeno v šoli, prav tako na znamenite pergamentne listine avstrijskih cesarjev, ki so potrjevali mestne pravice, kovinske mestne pečate itd. Opozoril bo, da je v srednjem veku Kostanjevica imela svojo kovnico denarja, da ima podružnična cer-kev na Slinovcah oltarne slike slovenskega mojstra Potočnika; dalje bo opozoril na to, da ima domala vsaka hiša na otoku svoj Čohi; da Krka večkrat poplavi mestno področje in da od tod izhaja ime »dolenjske Benetke« da je tik Kostanjevice velika podzemska jama z izredno lepimi kapniki. Poudaril bo tudi dejstvo, da je prav v Kostanjevici Josip Ressel preizkušal ladijski vijak — svoj največji izum. Posebna naklonjenost Kostanjevice same, predvsem pa okoliških vasi, do vsega lepega, izredna navdušenost za kulturne prireditve, kar prirediteljem izpričujejo zmeraj polne dvorane, bistveno pripomore k rasti in napredku tega kraja, ki se kljub izjemno skromnim razmeram čedalje bolj uveljavlja. LADO SMREKAR I I Zbor prostovoljcev-borcev za severno mejo za Občinski odbor Zveze prostovoljcev-borcev _ severno mejo 1918—1919 v Novem mestu sklicuje prvi širši zbor svojih članov iz Dolenjske in Sp. Posavja, ki bo v nedeljo, 25. junija, ob 8. uri v sejni dvorani Komunalnega pvoda za socialno zavarovanje Novo mesto, Kidričev trg 3. Na zboru bo podano kratko poročilo o dosedanjem delu občinske zveze, hkrati pa bodo volitve oziroma kooptiranje novih članov v upravni odbor iz posameznih krajev Dolenjske in Posavja. Dnevni red bo objavljen pred začetkom zborovanja. člane prosimo, da se tega zbora udeležijo v čim večjem številu, prav tako pa prosimo, da do tega časa poravnajo članarino za leto 1967. članarino je plačati v gotovini ali na žiro račun 521-679-798. Občinski odbor ZPB za SM 1918/19 Novo mesto STANKO ŠKALER: KOZJANSKI ODRED 18. februar 1943: Padli borci 2. čete (Srečove) Kozjanskega bataljona pred pokop*' liščem v Podsredi. padli štirje žandarji. Sodili Kako je bilo na Kozjanskem do jeseni 1943? Borci I. čete Kozjanskega bataljona, ki so srečno preži-mili v taborišču na Pokojniku pri Kozjem, niso vedeli za tragedijo, ki je zadela njihove tovariše v II. Četi. Med četama namreč pc njihovi ločitvi ni bilo več mogoča vzpostaviti zveze. Zato so šele spomladi, ko so zapustili svoje zimsko taborišče in krenili proti Bizeljskemu iskat sled za II. četo, zvedeli za njeno katastrofo. S pogostimi akcijami je I. četa spomladi in poleti 1!>43 želela maščevati padle tovariše. Sledijo si napadi na nemški policijski kamion na cesti Sev-nica-Planina, na vermane v Šentvidu pri Planini, na skupino žandarjev iz Koprivnice, na rudnik Globoko ter pogoste rekvizicije orožja in hrane pri Kočevarjih. Prvi četi se je pridružilo tudi tistih pet borcev iz druge čete, ki se jim je uspelo rešiti iz katastrofe v februarju 1943. Junija je prišel iz Moravskega iz štaba II. grupe odredov k četi, ki se je takrat zadrževala na Bizel jskem, namestnik komandanta II. ?ru- V SPREMSTVU BORCEV BODO ŠLI PIONIRJI NA POT Pohod po poti Kozjanskega odreda V soboto, 24. aprila, se bo zbralo v Sromljah 150 pionirjev iz krške, sevniške in brežiške občine — Borci jih bodo spremljali na pohodu — V Pišecah bo ob 15. uri partizanski miting. Borci Kozjanskega odreda bodo v soboto vodili pohod pionirjev iz Spodnjega Posavja po poteh odreda. Ob osmih zjutraj se bodo zbrali v Sromljah, od tam pa bodo obiskali Silovec in kraj, kjer je bdi ustanovljen Kozjanski odred. Pot jih bo nato vodila mimo partizanskih hiš In javk do Pišec, kjer jim bodo pripravili kosilo. Ob 15. uri se bo v Pišecah začel partizanski miting. Uvodno besedo bo imela predsednica občinske pionirske komisije v Brežicah tov. Anica Roži-Ceva. Komandant brigade bo nato poročal o pohodu, nakar bo sledil kulturni program. Sodelovali bodo pionirji osnovne šole Pi-šece ter sekstet glasbene šole v Brežicah. Na mitingu pričakujejo veliko udeležencev iz vseh krajev Spodnjega Posavja. Borci bodo obujali spomine na dogodke iz časov, ki so jih preživeli v vrstah kozjanskega odreda. Jt. pe, tovariš Peter Stan te— Skala. Po nalogu glavnega štaba NOV Slovenije so se po kapitulaciji Italije morali v drugi polovici septembra 1943 posloviti od Kozjanskega vsi tisti borci, ki so bili poslani tja od II. grupe odredov. Enajst borcev se je 19 septembra 1943 skupaj s komandantom bataljona Pranj om Mazovcem vrnilo na osvobojeno ozemlje na Dolenjsko. Nekateri pa so se v času enoletnega partizanskega življenja na Kozjanskem tako navezali na tamkajšnje kraje in ljudi, da so se iz Dolenjske spet vrnili na Kozjansko. V Kozjanskem bataljonu je bilo v jeseni 1943 samo kakšnih 30 borcev. V začetku septembra sta v bataljon prišla iz Hrvaškega Zagorja Lojze Večko—Boris in Tonček Lah—Zmago. Vedno več pa je bilo v bataljonu borcev io-mačinov. Konec novembra se je bataljon povečal še za 14 borcev. To so bili Slovenci, ki so bili prej partizani v Kalniškem odredu. V decembru 1943 so Nemci v svojih poročilih ocenjevali, da se okoli Kozjega zadržuje »banditska skupina« 60 do 90 mož. Kaže, da so bili dokaj dobro obveščeni, ker so tudi nekdanji borci spominjajo, da je bilo v decembru 1943 v bataljonu okoli 60 do 65 mož. Sodelovanje Kozjancev z Zagorskim odredom Za konec leta 1943 sta Kozjanski in I. bataljon Zagorskega odreda z napadom na postojanko žandarmerije in obmejnih stražarjev v Šempetru ob Sotli pripravili nemški okupacijski oblasti nemalo skrbi Napad so izvedli v noči od 19. na 20. december 1943. Pri Kumrovcu je prišel čez Sotlo na pomoč Kozjancem I. bataljon Zagorskega odreda s kakšnimi 70 borci Borci Kozjanskega bataljona so bili postavljeni v zasede že pred prihodom Zagorcev S preglasnim govorom pa so se izdali, zato sta se pričela napad in borba že pred dogovorjeno uro. Policisti so za debelimi kamnitimi zidovi celo noč kljubovali napadu partizanov in jim ni bilo mogoče priti do živega tudi potem, ko je okrog polnoči prišel na pomoč Zagorski bataljon. Partizani so sicer vdrli v pritličje stavbe, toda v prvo nadstropje so jim policisti z ročnimi bombami preprečili dohod. Poskušali so stavbo zažgati in tako prisiliti posadko k predaji, toda kamniti zidovi stavbe so tudi temu poskusu kljubovali Ker niso imeli težkega orožja, so se v zgodnjih jutranjih .rah umaknili v smeri proti Svetim goram. Komandant Kozjanskega bataljona Ciril Skvarča — Modras pa je po umiku bataljona zaostal sam v Šempetru in se skušal približati nemškemu bunkerju na vogalu Hohnječevega vrta z namero, da bi ga uničil z ročno bombo. Ko se je približeval bunkerju, ga je pokosil sovražnikov rafal. Bataljona sta se po umiku iz Šempetra 20. decembra dopoldne zadrževala na Preski; Zagorski pri Jagričevi gostilni, Kozjanski v hiši šulc Martina. Bil je deževen in meglen dan. Okoli 11. ure so se neopaženo približali šul-čevi hiši vermani in vrgli skoz okno ročno bombo. Ubit je bil en borec, dva težko ranjena. Na pomoč so obkoljenim Kozjancem prišli borci Zagorskega bataljona in v naskoku pregnali sovražnika. V večurni borbi, ki se je razvila na Preski, je padel komisar Kozjanskega bataljona Jožko Planinc — Kostja. Steindl vodi napade na Kozjanski in Zagorski bataljon Sovražnik je ob napadu na Šempeter bil zelo iznenađen in prestrašen. V Brežice je prišel vodja Štajerske domovinske zveze Steindl, ki je osebno vodil napade na Zagorski m Kozjanski bataljon. Nemci so za to akcijo uporabili 14. SS policijski polk. Vermanšaft ter vojaške enote s tanki. Steindl je poročal v Gradec Uiberreitherju, Hitlerjevemu gaulejterju za 'ta-jersko, da je pri Šempetru vdrlo na ozemlje Rajha več tisoč hrvaških partizanov. »S Šempetrom ni nobenih zvez, položa je nejasen«, tako toži v svojih poročilih Steindl. Ker so Nemci poslali proti Preski številno in dobro oboroženo vojaštvo in začeli z obkoljevalnimi manevri, partizanskima bataljonoma — oba skupaj sta imel komaj do 130 borcev — pa je primanjkovalo municije, so partizani sklenili iz obroča prebiti se na hrvaško stran. Ta manever se jim je posrečil ponoči 21. decembra v bližini Kraljevca. Na Kozjanskem je ostalo samo 15 borcev, ki jih sovražnik kljub večdnevnim hajkam ni odkril. Cez tri dni pa sta se iz Hr vaškega Zagorja vrnila dva kurirja kozjanskega bataljona, ki sta nafila na Kozjanskem ostalih 15 borcev v okolici Špičaka. Ker so Nemci nehali z množičnim zasledovanjem, so sklenili, naj borci bataljona iz Hrvaškega vrnejo spet na Kozjan >ko Za novo leto 1941 so res pri Kumrovcu pr°'.i Sotlo, nato pa je bil z.or vsega bataljona pri r izvalinah kunšper-škega ..radu V bataljonu je bilo ::‘2 borcev. V januarju je bataljon izvedel več manj-Cih akcij. Napadli so sovražnikovo stražo pri Dramljah na Bizeljskem, pri čemer so so nekaterim izdajalcem, ki so obveščali sovražnika o premikih bataljona, spopadli so se pri Vrhu nad Laškim s patruljo policije iz Laškega in prav tam obračunali s ko-čevarskim oskrbnikom Kučarjem, zaustavili avtobus Brežice — Pišece in v njem ujeli enega žandarja, šest Slovencev mobilizirali, nato pa avtobus zažgali. XIV. divizija pride na Štajersko V noči od 6. na 7. februar je XIV. divizija pri Sedlarjevem prekoračila Sotlo. Zgraditev zasilnega mostu čez Sotlo in prehod na Kozjansko sta po nalogu štaba IV. operativne cone oskrbela borca Kozjanskega bataljona Lojze Večko — Bo: is in Triglav. Hlodovino za most so prve dnj februarja 1944 po njunih navodilih oskrbeli prebivalci iz vasi Zav> »Vič, Zvečer 6. februarja so v eril uri '-zgradili most med Katarino in Plavi-čem, pivko katerega je nemoteno prestopila Sotlo XIV divizija. Pohod divizije čez Kozjansko je pri prebivalstvu še bolj utrdil zaupanje v partizansko vojsko in v končni uspeh partizanskega vojskovanja. Komisar XIV divizije Viktor Avbelj — Rudi c? je v štabu divizije na Bohorju sestal s komandantom bataljona Janezom Rožmanom in komisarjem Marjanom Jerinom. Skupno so pripravili napad na žandarmeriisko po- stojanko in rudniške naprave v Senovem v noči od 9’ na 10. februar, žandarji, y svoji postojanki oboroženi tudi z minometi, so napadu tomšičevcev kljubovali. P0-stojanka se je za -obrambo očitno bolje pripravila, kakor so to mogli dognati obveščevalci. Dokler je trajal boj oK-rog žandarmerijskega poslopja, pa je četa tomšičevcev uničila rudniško separacijOi materialno skladišče in strojnico v jašku Zakov. Izpraznili so rudniško trgovino in se oskrbeli v njej z najnuj* nejšim. Rudniška uprava j0 v poročilu o napadu »banditske divizije« ocenila materialno škodo na 346.000 mark-Ohromljeno pa le bilo tudi nadaljnje pridobivanje premoga, saj v vsem letu 19^4 niso več dosegli tiste količine kot eno leto pred tem. Rešeni ranjenci s Plešivca Kozjanski bataljon je diviziji dal tudi vodiče za pohod čez Kozjansko. Pri Dobrovelj pa je divizija izročila koajtv*" skim borcem 16 svojih težko ranjenih borcev z nalogo, naj jih zavarujejo in skrbijo za njihovo okrevanje. V ta namen so pripravili na hribi) Plešivec nad Dobrovim zašli* no bolnico. Borci so kar do-bro okrevali, toda kmalu bi bili padli v roke -'Sovražniku-Policiji je uspelo pridobiti izdajalca, ujetega vodiča XIV. divizije, ki se je vračal na Bohor. Ko se je oborožen vrnil na Bohor, je tam poizvedoval o kraju, kjer je bila zasilna bolnica. Kmalu pa j0 na vsem lepem z Bohorja izginil. V bataljonu se jim j0 njegov nenadni odhod zdel sumljiv, in za njim poslani obveščevalci so kmalu dognali, da je pri Senovem izginila sled za njim. Zato so nemudoma preselili ranjence v novo zasilno skrivališče, pri prejšnjem pa postavili zasedo z dvema mitraljeski«* trojkama. En dan ni bilo nikogar k bolnišnici, naslednj0 jutro pa je prišlo pred bol-nišnioo desetine policistovi ki so od daleč vrgli bombo v prostor in so šele poten* odšli proti bunkerju. Takrat so se oglasili iz zasede rafali partizanskih mitraljezov & pognali policiste v paničen beg. SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE PRED SREČANJEM BELOKRANJKSKEGA ODREDA V SEMIČU 2. julija se zberemo v Semiču! Letošnja osrednja proslava Bele krajine ob dnevu borca bo 2. julija dopoldne v Semiču, kjer bo množično zborovanje pripadnikov bivšega Belokranjskega odreda in vsega prebivalstva Belokranjski partizanski odred je nastal v mračnih dneh fašistične okupacije in je kmalu postal udarna pest vsega belokranjskega ljudstva. Odredova kronika je bogata in se pričenja s Številnejšimi manjšimi spopadi z okupatorjem 1941. V spopadu s fašisti 1. novembra 1941 na Lazah so partizani utrpeli hude izgube. Od 30 borcev 1. čete jih je 19 padlo junaške smrti, kar je bila huda izguba za komaj ustanovljeno četo. Preživeli pa so nadaljevali z odporom. Že zgodaj spomladi 1942 se začne v Beli krajini množičen odpor. Pričelo je rasti partizanstvo, v začetku julija pa že zasledimo Belokranjski odred z več četama, ki je deloval na celotnem področju Bele krajine. Prvi večji napad na Italijane je bil 1. junija 1942 v Starem trgu ob Kolpi. Zatem so ljudje množično prihajali v partizane. Napadi na sovražnika so se vrsti- li. Napadli smo jili pri Rožnem dolu, v Hrastu in pri Zajcu na Gorjancih. Uničenje dveh sovražnih postojank je bilo velikega pomena, saj so zatem partizani osvobodili in nadzorovali pretežni del Gorjancev, medtem ko se je okupator zadrževal le še v večjih nižinskih postojankah. Uspehi belokranjskega odreda so povzročili, da se je razplamtel en sam mogočen kres upora. Bela krajina je postala vojaško in politično žarišče, hkrati pa tudi baza za razvoj partizanstva in ljudske oblasti. Občjni Črnomelj in Metlika sta na skupnem zasedanju 9 aprila letos podelili Belokranjskemu odredu domicil. Ustanovljen je bil odbor pod vodstvom agilnega prvoborca Franca Koširja. ki je izvedel vse priprave za proslavo in srečanje 2. julija v Semiču Odbor je svojo dejavnost usmeril v urejevanje arhiva in pisanje kronike odreda. Po vseh osnovnih šolah so imeli borci odreda predavanja o NOB, učenci osemletk in gimnazije črno melj pa so pisali tudi naloge na to temo. Z lepimi darili, vrednimi 30.000 din, je bilo nagrajenih 80 nalog, vseh nagrad pa je bilo za 1,200.000 Sdin. 24. junija bo organiziran mladinski pohod po poteh Belokranjskega odreda, osnovno šolo v Semiču pa so imenovali v šolo Belokranjskega odreda. Semič je že od nekdaj tesno povezan z odredom, saj je bila na Smuku ustanovljena 1. belokranjska četa. Prebivalstvo je z zadovoljstvom sprejelo dejavnost odreda in se z raznimi krajevnimi akcijami vneto pripravljajo na julijsko srečanje. . JANEZ VITKOVIC Spominu Marjana Kozine Minilo je leto, odkar nas je -prerano zapustil znani slovenski komponist Marijan Kozina. Ob obletnici njegove smrti je bila v nedeljo ob H- uri na njegovi preljubi Triki gori slavnosno odkrita spominska plošča. Prireditev so začeli učenci osnovne Sole »Katja Rupena« te Novega mesta. Zapeli so nekaj Rozinovih najlepših Pesmi. Ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc je nato pozdravil skladateljeve najbližje: njegovo mamo Ma- rico Rozinovo, vdovo Nedo ter vse sorodstvo, ob koncu pa še povabljene goste: generalnega sekretarja SAZU prof. Milka Rosa, člana akademije dr. Frana Zioittra, pisatelja in člana akademije Cirila Rosmača, direktorja Opere Dimitrija Zebreta, dirigenta Sama Hubada ter Boga Leskovica, Bogdana Osolnika, direktorja Inštitu- ta za zgodovino delavskega gibanja, Francija Rotarja, sekretarja NB iz Ljubljane, Tatjano Jakac ter Eda Tumhreja-Primoža. Prisotni so bili še predsednik novomeške občinske skupščine Franci Ruhar, upravnik študijske knjižnice Bogo Romei j, direktor tovarne zdravil RRRA mg. ph• Boris Andrijanič ter številni prijate-Iji in znanci Marjana Rozine. O življenju in delu pokojnega umetnika so govorili še prof. Danilo Švara, prof. Pavle Sivic ter predsednik Franci Ruhar, ki je odkril tudi spominsko ploščo. Po odkritju so si prisotni ogledali sobo, v kateri je živel in deloval skladatelj Marjan Rozina, nato pa so se vpisali v spominsko knjigo in tako počastili spomin na velikega skladatelja. Na proslavi je zapel tudi zbor novomeških pionirjev pod vodstvom Jelke Ra-stelic. Trška gora, ki je biki v zgodnjih dopoldanskih urah ovita z zaveso megle in rahlega dežja, je proti koncu proslave zažarela v soncu. Bilo je skoraj tako kakor tistega žalostnega dne lani v juniju, ko se je prav ta Marjanova Trška gora po hudem nalivu ob njegovem pogrebu nenadoma zasvetila skoz oblake v vsej svoji lepoti. Spomnili smo se te čudovite igre svetlobe in senc. ki je ni moč pozabiti, kakor ne bo nikdar mogoče pozabiti predragocenega bogastva, ki nam ga je zapustil veliki skladatelj in iskren prijatelj vseh naših ljudi. Spomin na spoštovanega umetnika smo obudili tudi v ponedeljek na »Večeru Marjana Rozine«. Njegova dela, predvsem skladbice in pesmi za otroke, so igrali in lepo peli gojenci ljubljanskega zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje. MIHA GOŠNIK Predsednik občine Franci Kuhar odkriva spominsko ploščo. (Foto: M. Moškon) Dom v glavnem prenovljen Razstava del Marjana Kozine Laskava ocena dela v Študijski knjižnici V spremstvu priznanega dolenskega literarnega zgodovinarja dr. Antona Slodnjaka je obiskal študijsko knjižnico Mirana Jarca dr. Josip BadaiLič, ugledni bibliotekar in znani jugoslovanski znanstvenik. Ogledal si je vse knjižnične prostore in deloma tudi knjižne zbirke. Ob-ogledu knjžnice je v spominsko knjigo napisal naslednje besede: »Navdušen sem nad kull tu m o-znanstvenim delovanjem mestnih bibliotekarjev, kot sem ga spoznal v pravem kulturnem hramu, študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Menim, da je to prosveti teljsko delo slovenskih bibliotekarjev prava duševna oaza Dotenjske in obenem lep primer ustvarjal, ne dejavnosti za vse narode Jugoslavije in za njihova neobdelana kulturna polja.« Knjižnica je s to oceno lahko zadovoljna, saj soda doktor Badalić med najpomembnejše jugoslovanske bibliotekarje. Režiserski seminarji Odbor za gledališko dejavnost pri republiškem svetu Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenjie bo letos organiziral poletne režiserske seminarje ki bodo od 3. do 22. julija v Kopru. Kultumo-prosvetni delavci, ki se bodo udeležili seminarja, bodo lahko izbirali med naslednjimi temami predavanj: Režiserjevo delo ob pripravi na režijo, Mizanscena — osnovno izrazno sredstvo režije ter Sekundama režijska pomagala. Vsak od navedenih seminarjev bo trajal le sedem dni, ker pa so drug za drugim, ima tako seminarist izjemno možnost, da se prijavi za dva ali celo za vse tri seminarje. Letovišče filmske mladine v Pulju Kino zveza Hrvatske letos znova odpira svoje Letovišče v Pulju Prirediteve Letovišče filmske min dine - Pulj 1967 se bo udeležilo večje število mladincev in mladink iz več republik Bratko Kreft: »Celjski grofje« v režiji Branka Gombača, ki bodo oživeli 24. junija ob 20. uri na grajskem dvorišču v Kostanjevici. Na sliki: Herman (S. Krosi), Barbara (M. Mencejeva) in Veronika (M. Kroslova). „Celjski grofje" v Kostanjevici V soboto, 24. junija, bo zvečer ob 20. uri na dvorišču kostanj eviškega gradu največja prireditev letošnjega Dolenjskega kulturnega festi vala. Celotni ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja bo uprizoril Kreftovo \k- 25ftiqbl Posebni poštni žig za nedeljsko prireditev v Kostanjevici. dramo »Celjski grofje«. Ta uprizoritev bo premiera in bo nudila lepo umetniško doži-vebje. Umetniki bodo pred nami razgrnili eno naj zanimivejših in najmogočnejših srednjeveških osebnosti v naših krajih — lik Hermana EU razgrnili bodo usodo Veroni* ke Deseniške, ki je žrtev objestnosti in moči. Vabimo prebivalstvo vse Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja, da se predstave udeleži v čim večjem številu. Delovni kolektivi in sindikalne podružnice, organizirajte skupinske obiske te prireditve, vstopnic bo dovolj na razpolago, ker prostrano grajsko dvorišče lahko sprejme več tisoč ljudi. V primeru slabega vremena bo predstava v Domu kulture v Kostanjevici. KUD »Ivan Vrtačnik« iz Loškega potoka je v glavnem prenovilo svoj kulturni dom — Izdatno je Omagala krajevna skupnost in drugi — Prošnje za novo pomoč Obnova kulturnega doma v Loškem potoku je v glavam končana. Opremiti bi bi-to treba le še halo pred vhodom v dvorano. Dosedanja dela so veljala °koli 15 milijonov S din. Naj-(okoli 5 milijonov S din) J® prispevala krajevna skupit. Obrat INLES »Smreka« je prispeval za okoli ^O-OOO S din lesa, kmetijska sadruga je plačala nova okna, 0 očinski sindikalni svet je Prispeval 200.000 S din, obdani Loškega potoka okoli 250.000 S din, razen tega pa je bilo opravljenih precej prostovoljnih delovnih ur. S prostovoljnim delom so se najbolj izkazali člani KUD »Ivan Vrtačnik«, ki so bili tudi pobudniki obnovitve doma. Za popolno dograditev in opremo doma bi bilo potrebnih še najmanj okoli 4 milijone S din. KUD »Ivan Vrtačnik« že pošilja na podjetja, organizacije, društva, občino in celo na razne republiške organe prošnje za denarno pomoč. Ko bodo denar zbrali, bodo dom dokončali. Kaj pravijo o odru mladih? Tovarišica Sonja Gašperšič, fednica Delavske enotnosti, bila tudd v komisiji za bor del za X. srečanje rf^skih amaterskih odrov, Delavski enotnosti 10. Ju-nastop novomeške dram-r*® družine v Muski Soboti *<*nexshowu« zavzema — pravnik. Pa šalo (in rahlo ogorčenje) na stran! V Rim potujejo Mariborčani (to je nagrada ftelezniškega transportnega podjetja iz Ljubljane), potujejo zmagovalci! Na zašlo, nih je bilo eden glavnih akterjev Novo mesto s Krko, čolni, z jadrnicami ... kar za »notranji« turizem ni nepomembno! Veliko je tudi to, da je tekmovanje vzbudilo kar najširše zanimanje med Novomeščani in Mariborčani na drugi strani, prijateljske vezi med mesti pa so se okrepile. Množica mlajših prebivalcev Novega mesita je že dopoldne oblegala Loko, kjer je bilo razpetih ogromno število kablov in vsega, kar je potrebno za tako zahtevno oddajo. Vreme Se je popoldne izboljšalo, zato se je marsikdo, ki se je sicer odločil, da bo tekmovanje spremljal doma v naslonjaču, napotil na Loko. Na samem. začetku oddaje smo izvedeli, da pri njeni realizaciji sodeluje razen številnih sodelavcev tudi 43 tehnikov, kot zanalašč pa so prišle tehnične motnje in ob 21.10 smo znova prisluhnili besedam Trefalta in Terčka. Po opravljenih pozdravih smo izvedeli, da je Maribor neomajno prepričan v zmago! Zapletlo pa se je takoj na začetku. Stane Vidmar je z odličnim pobiranjem žog ponesel Novemu mestu točke naskoka. Z rešetkami, priključkom traktorja, je opravil delo v eni minuti in 49 sekundah. Pobiral pa je tudi lončke, kar v navodilih ni bilo prepovedano. Mariborčan pa je pobiral samo žoge! Sledila je pritožba, ki se je vlekla skozi vso oddajo. Novomeščani smo izgubili šest točk naskoka, ker se redaktor oddaje ni precizno posvetovati s skupino v Mariboru in Novem mestu. Pritoževal se je Maribor in Novo mesto je potegnilo krajši konec palice. »Novomeščanski tekmovalec«, kot smo slišali iz Maribora, s točkami, ki jih je mestu spretno priboril, ni mogel nič, saj so ga pravniki oddaje docela povozili, ne glede na njegove mane verske sposobnosti. Pri folklori so si Mariborčani pripisali šest točk. Božo Račič — Kume, ki je zastopal Novo mesto, je za las zgrešil. Tekmovanje natakarjev je mestu prineslo naskok, vendar so prav takrat traktoristovo tekmovanje »odpisali«, pa je bilo stanje 6 : 6. Natakar Pavel šipoš z Otočca pa je le pokazal, kaj se pravi biti uren in hkrati še uglajen. Z glasbeno uganko smo sicer napredovali, vendar se je po tekmovanju s kolesi sreča obrnila k Mariborčanom. Maturant šol-majer je sicer brezhibno odgovarjal na zastavljena vprašanja v kvizu, toda pri športni štafeti smo zaostali, in četudi bi pritožba pri prvi točki uspela, mesto ne bi zmagalo. Krka je bila strašansko mrzla (dan pred tekmovanjem je bila temperatura vode 13 stopinj Celzija) in naš plavalec je priplaval za Mariborčanom. Zmaga je sioer odplavala p>o Krki, ne pa tekmovalni duh, ki ga je vrsta tekmovanj močno razvila! Pb čar jev izdelovali tudi čuke. Bili so priljubljena oblika majolike. Te izdelke so skorajda povsem opustili, škoda obljublja, da bo znova začel z njimi. Najzanimivejše srečanje je bilo z Lončarjem Tonetom Lešnjakom iz Kostanjevice. 2e nekaj let ne lončari, sploh pa je bil lončar posebne vrste. Izdeloval je razne kipce in presenetil z njimi našo in tujo javnost. Na simpoziju primitivne keramike v Radencih leta 1963 je bil za svoje izdelke nagrajen. Vprašanje je, zakaj ne dela nič več. Pravi, da so se mu zamerile nekatere stvari, da nima časa in da je les iz bližnjih Gorjancev, s katerim je kuril v lončarski peči, predrag. Prav rad bi začel znova delati, le da bi se dokopal do električne pečice, v kateri bi žgal svoje izdelke. Pokazal mi je svojega čudovitega orača, ki je bil že razstavljen. Z njim in še nekaterimi kipci, ki kažejo na primitivno in izvirno oblikovanje ljudskega umetnika v najžlahtnejšem pomenu te besede, je vzbudil pozornost tudi v tujini. Pravo presenečenje je. Kdo bi si mislil, da živi med nami mojster take roke, kot je lončar Lešnjak. Njegovi jezdeci, konjički, sv. Jurij na konju in ostali kipci so resnično vredni vse pozornosti, saj kažejo, da je v mojstru pravo utelešenje ljudskega umetnika starega kova. Tone Lešnjak pravi, da se bo zopet oprijel dela. Ljudska umetnost in lončarstvo ne sme izumreti. Neprecenljiva škoda bi bila, ko bi ta dejavnost prenehala živeti. Podpirati bi jo moral Dolenjski muzej, turistična društva in kultumo-prosvet-ne organizacije pri nas. Današnji čas je tem stvarem naklonjen. Novo rojstvo lončarske umetnosti in obrti se obeta in Se je čas, da podpremo njihovo dejavnost. Jutri pa ga morda ne bo več. PETER BREŠČAK Vrsta izdelkov ljudskega umetnika, lončarja Toneta Lešnjaka, je vzbudila pozornost na simpoziju primitivne keramike v Radencih. Mojster obljublja, da bo znova začel delati nih senčnikov za luči, ki vise na metliški Veselici. Pravijo, da ni človeka, ki ne bi postal pozoren nanje in vprašal, od kod so. Vene pa pravi, da ni stvari, ki je ne bi naredil. Pred menoj gnete glino, usede se za lončarski kolovrat in oblikuje posodo. Njegovi prsti se poigravajo in posoda dobiva obliko, ki si jo je lončar zamislil. Glino koplje v Podlogu in pravi, da je ta najboljša. Z izdelki potuje v Šentjernej in drugam. Lončar škoda z Gornje Prekope ima veliko zalogo izdelkov: majolik, okrasnih krožnikov vseh velikosti, skled in skledic. S svojimi izdelki potuje pogosto v Novo mesto. Pravijo, da ni lončarja, ki‘bi naredil tako dobrega šentjemejskega petelina kot prav on. Njegovi petelini potujejo v Nemčijo, Avstrijo, na Češko in drugam. Petelin sicer ni kdove kako star lončarski izdelek (izdelovati so jih medna začeli ob koncu prejšnjega stoletja), je pa postal zelo priljubljen in je zanesel slavo dolenjskih lončarjev daleč po Sloveniji in drugam. Pred vojno so v tej' družini lon- Posnetek Lunine površine s sovjetske vesoljske ladje »Luna-9« Stroške za polet na Mesec najbolje lahko spoznamo iz ameriškega projekta »Apolo«. Po ameriških proračunih bo realizacija tega načrta stala najmanj 30 milijard dolarjev! številni strokovnjaki pa sodijo, da se bodo dejanski stroški za izvedbo tega načrta sukali med 50 do 60 milijardami dolarje, če bi številko 50 milijard spremenili v jugoslovansko valutno vrednost, bi nam postalo takoj jasno, koliko stane polet na Mesec: prav toliko, kolikor znaša ves naš nacionalni dohodek za dobo enajstih let! Kaj nam bo prineslo leto 1967? Osvajanje vesolja poteka tako naglo, da so ljudje pripravljeni tudi na največja presenečenja, celo na to, da bo človek vsak čas zletel na Mesec. Oči Amerikancev so zazrte v leto 1968, za katero je predviden polet človeka na Mesec. Naj večji optimisti pa so bili kar prepričani, da bodo Amerikanci že ob koncu tega leta prehiteli Ruse. Ta čezmerni optimizem pa je urno skopnel, ko so poginili trije ameriški kozmonavti. Kaj Sovjetska zveza pripravlja za letošnje leto in za naslednja, tega ne vemo. čeprav je bil kozmonavt Aleksej-Leonov v svoji izjavi bolj oprijemljiv, tudi on ni šel dalje od svojih rojakov, ko je rekel, da v naslednjih štirih letih lahko pristanek človeka na Mesecu in da se sovjetski kozmonavti zelo resno pripravljajo za uresničitev te zarhisli. Zadnje mesece po svetu govore, da pripravlja Sovjetska zveza izredno presenečenje in da bomo to leto, ki je 50. obletnica oktobrske revolucije (7. novembra), gledali vesoljski ognjemet, ob katerem nam bo zastal dih. Morda bo to že polet človeka na Mesec. Domači lončarski mojster med svojimi umetninami. V le*° !^|u turizma je lončarija zelo iskan izdelek. " Kološa Mokriz Izletniki ob Kolpi Ob nedeljah in praznikih obišče vedno več izletnikov ded Kolpe. Mnogi prihajajo tudi s šotori. Število ljudi, ki kupujejo ob Kolpi parcele za vikend hišice, razmeroma hitro narašča. Za parcele v okolici Dola se najbolj zanimajo Ljubljančani in Kočevarji. PREDPOTOPNA POŠAST? Ne! Le traktorski priključek, ki je pobiral žoge 8. julija srečanje na Debencu Prijazni Debenec pri Mimi bo letos že drugič sprejel po-čitničarje dolenjskih občin na letno srečanje pripadnikov te organizacije. Tokrat bodo prišli tudi mladinci in mladinke iz Sežane in Postojne, s katerimi jih vežejo prijateljski stiki. Na Debencu bodo priredili tekmovanje Pokaži, kaj znaš o NOB na svojem ozemlju in koliko poznaš počitniško organizacijo. Ob tej priložnosti bodo imeli mladi tudi posvetovanje o delu svoje organizacije. Neznane rože Na veliikopoljanskih pla njavah in gozdnih obronkih rastejo od zgodnje pomladi do po:.’ne jeseni lepe planinske rože, ki jim ljudje ne vedo imena. Tu raste tudi edinstvena roža, ki je zelo podobna encijanu, samo da je modre barve. Pravijo ji nepravi encijan ali »jurčkove hlačke«. V naših gozdovih in planinah je še mnogo neizko-ščenega bogastva, ki ga žal ne znamo ceniti. V. P. MOKRICE V nedeljo, 18. junija, so se v Dolenjskih Toplicah zbra*^^Svobo|LSre®ai,ju borci I. slovenske artilerijske brigade in XII. slovenske ^ f ^ž^j. ne udar-ne brigade. Več kot 200 nekdanjih borcev je ob * *°stotn obujalo spomine na partizanske dni. Pionirji topliš^e f Opravili kratek kulturni spored. Zbrane borce je pozdravil ^1) °^*n«ke skupščine Novo mesto Avgust Avbar. (Foto: Superdetergent Kje Mokrice ležijo. Izvor imena. Lega tega gradu. Prejšnji lastniki gospostva. Kdo je dandanes njihov lastnik. ČE ŽELITE odgovor ali naslov lz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din. UPRAVA LISTA Grad in gospostvo Mokriz (po kranjsko Mokrice) ležita na Dolenjskem, od glavnega mesta Ljubljane trinajst, od mesta Krško pa dve dobri milji. Gospostvo leži na hrvaški meji in so ga poprej prištevali k Slovenski marki; grad je od hrvaškega glavnega mesta oddaljen le Štiri milje. Nemško ime izvira od kranjskega. Mokrice namreč pomenijo mokroto ali vlažnost, ker je ta kraj zaradi ilovnatih tal ob daljšem deževju precej vlažen in blaten in ker nedaleč od tod teče mimo Sava. Grad stoji na čedni vzpetini. Poslopje pa je zidano precej močno in trdno ter opremljeno s tremi okroglimi stolpi. To gospostvo ima brez primere dobra in rodovitna tla, lepa in rodovitna ravna polja, travnike, različno sadno drevje, poleg tega pa nadvse odlično vinsko trto. Nekoč je bilo gospostvo, kakor to lahko razberem iz starih rokopisov in spisov last gospodov Sebriach. Za gospodom Sigmundom Sebriach, posled- njim svojega imena in rodu, je grad prešel na »plemenito gospodično Per-neško« (tako se glasijo besede v spisu), od te ga je dobila v last Doroteja Khiinberg, od nje pa zopet gospodje Ragkhniz, nato gospodje Ainkhiim, potem pa gospodje Gregorijanič; tako je bil gospod Nikolaj pl. Gregorijanič poleg dveh odličnih gospostev na Hrvaškem, namreč Suseda in Med-vjedgrada in žumberške kapetanije, še lastnik tega gospostva. Nato je lastništvo gradu prešlo na gospode Moscone. še pred kratkim je bila lastnica gradu gospa Barbara, rojena grofica Draškovič, vdova po gospodu Jožefu pl. Mosconu, ki pa se je nedavno tega preselil s tega sveta. Dandanes nad tem krajem gospoduje njegova ekscelenca gospod Nikolaj grof Erdody, ban hrvaški. Grad Mokrice stoji v bližini vasi Rajec, 19 km od Krškega ali 10 km od Brežic nad bregom Dolinskega potoka. Danes je v r\jem hotel »Grad Mokrice«. Da, to bi bila katastrofa - če ne bi imel Francelj denarja za popravilo na hranilni knjižici za avtomatsko strojno pranje DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Po poteh 13. proletarske brigade V nedeljo, 18. junija, je prišlo na metai&ko področje 32 učencev zagrebških šol, ki so na pohodu po poteh 13. proletarske brigade. Na Suhorju so jim učenci tamkajšnje šole priredili sprejem, nato pa so zagrebški šolarji poslušali spomine Jožeta Mihelčiča na boje v Beli krajini. Ob obisku Metlike so si ogledali muzej nato pa so se pokrepčali na Veselici, kjer jim je gostinsko podjetje nudilo iz-datna kosila po reklamni ceni 600 Sdim. Zagrebčani so bili z obiskom v metliški občini zelo zadovoljna. ker vsebuje v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! PRIHODNJIČ: nove arheološke na Dolenjskem! HIHFvEnHKBnv EBPBShF VhHORI ; Na povabilo Slovenske izseljenske matice gostuje letos pittsburški slovenski oktet o^njihn! jakom, ki s svojim prizadevanjem ohranjajo v novi domovini slovensko pesem i,1 °^* ** Bel vem gostovanju naša prisrčna dobrodošlica in pozdrav! Oktet bo pod vodstvom ** e krajine, nastopil 24. junija v Črnomlju, 25. junija pa v Kočevju Lončarstvo ne sme izumreti Zmaga je odplavala po Krki Svet pod Gorjanci je bil od nekdaj znan po lončarjih. Svojo obrt opravljajo že stoletja, danes pa so brez naslednikov. »Le kdo bo ves dan preživel v blatu,« pravijo, ko jih sprašuješ, kako je mogoče, da ta obrt zamira. Pa ne gre samo za obrt. Res so potrošniki njihovih izdelkov v največji meri kmečki ljudje, ki uporabljajo njihove izdelke doma. Vse večje pa postaja povpraševanje po teh predmetih zaradi njihove dekorativne vrednosti; z njimi si pomagamo pri ureditvi stanovanj, okrasne krožnike obešamo na stene, in kaj naj od narodnega blaga pokažemo nekomu, ki pride na Dolenjsko, če ne prav lončarskih izdelkov. La-tvioe, okrasni krožniki, sklede in petelini, čuki ter mali kipci so blago, ki vse pogosteje roma čez meje naše domovine. K lončarjem pogosto zahajajo slikarji in kiparji ter naročajo posebne izdelke: iz majolik nastanejo luči ter svečniki, nad knjižno-polico je obešen okrasni krožnik z valovnico ali drugimi okraski, z lončarji se pogovarjajo razni turistični delavci. Preprosti ljudje so; upeti v glino in pod njihovimi prsti nastajajo na kolovratu posode raznih oblik in velikosti, spreminjajo se, večajo in oblikujejo. Ko je majolika končana, lončar vreže napis. Spraševal sem jih, če imajo napise za majolike zbrane v kakšni beležnici. Pa jih nimajo. Napišejo standardne napise in rime stresajo kar iz rokava. Izročilo njihovih staršev so, od mladih nog jih poznajo. In ne razmišljajo o njih. Svet Martin, daj nam vin’ voda pa naj žene mlin... Obiskal sem tri lončarje: Vinka Veneta iz PodbOčja, Toneta Lešnjaka iz Kostanjevice in Škodo z Gornje Prekope. »Sedajle pripravljam barvo,« je povedal Vinko Vene. Pred hišo je imel celo vrsto izdelkov, ki jih je sonce sušilo. V prostoru, kjer dela, ima izdelke že pobarvane. Okrašeni so z valovnico. Venetov rod je rod lončarjev. Vinko je zadnji med njimi. Pri njem se ustavljajo slovenski likovniki s posebnimi naročili. Iz starih pekačev je naredil nekaj prav posreče- V pralni stroj edino Dve razstavi V Posavskem muzeju v Brežicah so odprli 10. junija v galerijskih prostorih muzeja. Dolenjska galerija v Novem mestu je posodila 30 slik iz svoje stalne galerijske zbirke. Razstavljene slike prikazujejo pregled slikarstva od renesance do romantike. Med deli znanih evropskih slikarjev ©3 tuli nekatera olja najbolj zra?nsiga slovenskega slikarja iz dobe romantike Matevža L?ngusa. V gieijski dvorani pa je masteivijiesnih 23 grafičnih listov slikarja, grafika in ki parja Jožeta Gorjupa, kosta-njeviškega rojaka. Razstavo je posredovala Goi\jupova galerija iz Kostanjevice. Razstavljeni grafični listi dokazujejo izredno nadarjenost tega mladega umetnika, ki je umrl leta 1982 star komaj 25 let, in je v nekaj letih ustvaril izredno bogat in kvaliteten umetnostni opus. Razstavi bosta odprti do 12. julija. S. S. V šestih mesecih do poklica Z Majdo Kovačevo, inštruktorico izobraževalnega centra v sevniški LISCI, sem se tokrat srečala na Senovem. V konfekcijskem obratu že ne- V brežiški OPEKARNI vsak dan naložijo nekaj opeke na tovornjake in vprežne vozove, toda zaloge nočejo skopneti Še vedno so v njih skrite milijonske vsote. Gradenj je vsak dan manj, razen tega pa uporabljajo ljudje mnogo cementnih zidakov. (Foto: J. Teppey) V obratu LISCE na Senovem se priučuje za delo pri šivalnih strojih 29 de* klet — Že v juniju jih čaka preizkus teoretičnega in praktičnega znanja —* V obratu je zdaj zaposlenih 132 delavk »Odkar smo vpeljali testiranje že ob sprejemu, zelo malo. Vse tiste, pri katerih s testi ugotovimo pomanjkanje ročne spretnosti in drugih sposobnosti za opravljanje poklica pri šivalnem stroju, odslovimo takoj na začetku, da se pravočasno usmerijo drugam. Za marsikatero dekle je zaposlitev pri nas izhod v sili, ker ji omogoča, da ostane v domačem kraju.« »Koliko zaslužijo med pri-učevanjem?« »Po 15.000 S din prejemajo na mesec, pozneje pa je njihov dohodek odvisen od doseganja norme.« »Koliko delavk je zdaj za* poslenih v obratu na Senovem?« »Vseh skupaj je 132, od '•& ga 65 konfekcionark. Delajo USPEŠNA POČITNIŠKA IZMENJAVA ŠOLARJEV Letovanje gorenjskih otrok pri nas Mladi Bohinjci letos drugič med Brežičani — Obiskovali bodo plavalni tečaj — Društva prijateljev mladine po vsej občini zbirajo prispevke za letovanje siromašnih otrok v Savudriji — Njem so namenila ves denar, ki so ga prejela za uspehe v enoletnem medsebojnem tekmovanju Prvega juf-ija pričakujejo v Brežicah spet otroke iz Bohinjskega kota. Za letovanje se jih je prijavilo 24. Lani jih je prišlo samo 10, pozami pa je bilo na počitnicah v Bohinju 17 Breždčanov. Otroci z Gorenjskega bodo stanovali in se hranili pri družinah. Plavalni tečaj m zabavni del organizira za go-ste občinska Zveza prijateljev mladine. Delo z mladimi je zaupala učitelju Karlu Degnu. Za otroke brežiških šol organizira Zveza prijateljev mladine letovanje ob morju. Prva skupina je na oddihu od 21. junija. Oddih v Savudriji traja 10 dni. Oskrba velja 17.000 S din, prevoz pa 2000 S din. Otroke prevaža avtobus tja in nazaj. Prijave za letovanje pionir, jev v Savudriji zbirajo šolska vodstva. Za tiste, ki ne morejo plačati letovanja, pa so šibkega zdravja, zbirajo pomoč Društva prijateljev mladine. Obračajo se na delovne organizacije s prošnjo, da spraspevajo za otroke zaposlenih. Društva so name- nila za letovanje otrok tudi tisti denar, ki so ga prejela za uspehe v medsebojnem tekmovanju. Društvo prijateljev mladine iz Pišec je doseglo 1847 točk in zato prejelo 92.350 S dan. Na drugem mestu je društvo iz Brežic s 1821 točkami, na tretjem mestu DPM Artiče s 1179 točkami, nakar sledi DPM Biwftjsiko s 1091 točkami. Na 5. mestu je Dobova, na 6. Cerklje, na 7. Globoko, na 8. Velika dolina, na 9. Kepele in na 10. mestu Stara vas z 207 točkami. Za vsako doseženo točko so dobila društva po 50 S dan. Tek. movanje se nadaljuje z dopolnjenim programom, ki ga je sprejela občinska Zveza prijateljev mladine na razširjeni seji 8. junija. Obsojamo napadalca! 11. junija je bilo na brestaniškem gradu zborovanje rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Krško. V prisotnosti zveznega poslanca dr. Jožeta Brileja in predstavnikov garnizona Cerklje so se pogovorili o dosedanjem in bodočem delu Z ROP v krški občini, dr. Jože Brilej pn je nato spregovoril o spopadu na Srednjem vzhodu, orisal njegovo politično ozadje in odgovoril na več vprašanj prisotnih. Udeleženci so poslali z zborovanja re solucijo predsedniku Josipu Brozu-Titu. V njej so obsodili napadalca in izrazili pripravljenost opraviti svojo dožnost v duhu izjaive, ki jo je dal predsednik Tito ob izraelski agresiji na ZAR. Zakaj čakati na dežju? Brestaničani želijo, da bi avtobusno postajališče prestavili pred gostilno na Polju. Sedanja postaja pri Kuneju je nezavarovana in potniki morajo pogosto čakati na dežju. Ce pa bi bilo postajališče na Polju, bi lahko počakali na prihod avtobusa v gostilni. RK kaj mesecev nadzoruje pri-učevanje delavk za poklic konfekcionarke. Med njimi so po večini mlada dekleta do 20. leta starosti. V podjetju so od januarja in februarja letos. Vseh skupaj je 29 in v kratkem jih čaka izpitna preizkušnja. Prve kandidatke se bodo znašle pred izpitno komisijo 24. junija. »Kako dolga je priučevalna doba?« »Sest mesecev traja, če pa katera izmed delavk ne napravi izpita, potem ji komisija to dobo lahko podaljša še za mesec dni. Pogoj za izpit je vsaj 80-odstotno doseganje norme na treh delovnih fazah,« je pojasnila tovarišica Kovačeva. »Ali jih pri izpitih veliko izločite?« ELEKTROTEHNA v Krškem Velika izbira pralnih strojev: Candy, Castor, Rex, ln-desit, Himo, Obodin itd. Trgovina je dobro fcaložena z raznovrstnimi lestenci, namiznimi svetilkami, delavniški-mi svetilkami in drugimi svetlobnimi telesi. Dobili so štedilnike z, vgrajenimi progra-matorji. Avtomatske telefonske aparate, merilne instrumente, različen elektroinsta-Lacijaki material, žarnice, ga spodinjske pripomočke ter ves ostali material in pribor elektrotehniške stroke lahko dobite v krški »Elektrotehni«. Turistično društvo dobilo novo vodstvo in program Poročali smo že, da Turistično društvo Brežice na letnem občnem zboru ni moglo izvoliti novega vodstva. Odbor 11 članov je dobilo šele 8. junija, ko so zbor ponovili na pobudo iniciativnega odbora občinske Turistične zveze. Upravni odbor bo vodil Pepi Podgoršek, hortikulturno sekcijo pa Jože Mejak. Zmenili so se, da bodo na kopališču ob Krki postavili slačilnice, uredili sanitarije V Brežicah bo govoril tudi Sergej Kraigher V Brežicah se vsestransko pripravljajo na proslavo ob dnevu borca. Lepaki so narejeni, listine za podelitev domicila Kocjanskemu odredu pa so že v tiskarni. 8. junija so se sešli zborovodje iz Spodnjega Posavja in se dogovorili o skupnem nastopu pevskih zborov. Iz Ljubljane so sporočili, da se bosta proslave 2. julija v Brežicah udeležila tudi predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher in predsednik ZZB NOV Slovenije Franc Leskošek — Luka. Na proslavi bodo predvidoma govorili Sergej Kraigher, komandant Kozjanskega odreda Marjan Jerin in pod- predsednik GO SZDL Hrvatske Ivica Gretić. V okvir priprav za medrepubliško srečanje borcev sodi med drugim posvet lokalnih radijskih postaj Zabok, Klanjec, Šmarje pri Jelšah in Brežice, ki so v sporede že vnesle spomine borcev in podobne 'zapise. in popravili pol do vode. V kratkem nameravajo postaviti 12 klopi in koške za odpadke, uredili pa bodo tudi recep-oijsko službo in park pri železniški postaji. Pozimi bodo za turistične delavce izvedli izobraževalno akcijo in organizirali izlete na turistična območja. Pri društvu bosta delovali hortikulturna in karnevalska sekcija. Nove izvolitve komisij Občinska skupščina Brežice je izvolila za predsednika komisije za zadeve borcev odbornika Franca Butaro, za predsednika komisije za prehod na 42-umi delavnik Iva Osolnika in za predsednika komisije za upokojitve borcev Martina Bajca. Mesto predsednika upravnega odbora cestnega sklada je zaupala skupščina Lojzetu Vučajnku, mesto predsednika upraivnega odbora sklada za kmetijstvo Francu Mohorju, za vodjo štaba civilne zaščite pa je izvolila podpredsednika Marjana Gregoriča. 1,200.000 N din za most Za nadaljevanje krškega mostu in gradnjo priključkov na obeh bregovih Save potrebuje občina letos 3,200.000 N din. Del tega zneska je prispeval republiški cestni sklad, del bodo zbrale delovne organizacije, razliko pa bo skupščina krila s posojilom Odborniki so na seji 15. junija glasovali za najetje 1,200.000 Ndin kredita, ki ga bo skupSClna najela pri Dolenjski banki v Novem mestu. O višini podražitev in stroških zemeljskih del na priključkih bodo odborniki natančneje seznanjeni na eni izmed naslednjih sej. Most pomeni milijardno investicijo, ki bremeni vse občinsko gospodarstvo, zato želi biti skupščina natančno poučena o izdatkih. Jt. »Izdelki morajo biti brezhibni. Nove vrste tkani* so zahtevnejše od klasiČ* nih, zato je vsak začetek težak,« ugotavlja inštruktorica Majda Kovačeva. (Foto: J. Teppey) v dveh izmenah. Obrat bi ss lahko razširil, ker je dovolj prostoren, da bi postavil1 vanj še nekaj strojev.« J.T- S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V KRŠKEM 15. JUNIJA V kmetijstvu vsi za enoten načrt NOVO V BREŽICAH ■ Občinski sindikalni svet je ▼ četrtek, 15. t. m., popoldne organiziral zanimivo predavanje z razgovorom o stabilizaciji naSegu gospodarstva po reformnem obdobju ter uvozu tujega kapitala. Predaval Je tov. Junez Škerjanc iz Ljubljane. ■ Osnovne Sole bratov Ribarjev iz nafie domovine so dale pobudo za ustanovitev sklada, ki bi z nagradami spodbujal učence k boljšim uspehom. Tudi brežiška Sola bo pričela z akcijo zbiranja sredstev. ■ Godba na pihala is Kapel se bo v soboto, 24. t. m., udeležila revije godb, ki jo bo republiftld svet ZKPO organiziral v Kopru. ■ V četrtek, 15. t. m., Je bilo v Brežicah posvetovanje o dopolnilnem izobraževanju kadrov. Po obisku sodeč Je zasedba v delovnih organizacijah zadovoljiva!? ■ Na zadnji seji AMD Brežice so razpravljali o gradnji lastnih prostorov, analizirali izlet v ne znano ln šolanje tečajnikov motoma vozila. ■ V svoj letošnji program Je združenje rezervnih oficirjev In podoficirjev sprejelo tudi obvezno streljanje z malokalibrsko puško Člani mestne organizacije bodo tekmovali v nedeljo, 25. t. m. ■ Pretekli teden je bila dokončno asfaltirana Ulica 21. maja v Brežicah. Občino Krško prištevajo med razvita območja. Pri skupnem narodnem odhodku 140,582.000 N din je kmetijstvo udeleženo z 29,488.000 N din, od tega zasebni sek-tor s 23,800.000 N din. To pomeni, da so v tej panogi zelo skromno izkoriščene možnosti za proiaodnjo in da bo moralo kmetijstvo hitreje dohitevati čas. Zasebni kmetje imajo v svojih rokah 92,9 odst. vseh obdelovalnih površin. Zaradi tega se je skupščina zavzela za enotno usmeritev razvoja individualne kmetijske proizvodnje. Na seji 15. junija je predsednik skupščine Stane Nunčič prikazal odbornikom problematiko kmetijstva v občini in ukrepe, ki naj bi pomagali premostiti nekatere vsakodnevne težave. V svojem obširnem referatu je tovariS Nunčič poudaril predvsem tiste hibe, ki zavirajo hitrejši razvoj kmetijstva in odrivajo kmete v vrste zaostalih proizvajalcev. Odborniki so v razpravi podprUi njegov predAog zla Odborniki so se zavzeli za množično izobraževanje kmečke mladine, trdnejše sodelovanje kmetov z družbenimi krhetijskimi organizacijami, ZB načrtno obnovo sadovnjakov in vinogradov, za krepitev hranilno-kreditne službe in vse tiste ukrepe, ki bodo kmetom pomagali premagovati zaostalo^ množično izobraževanj® kmečke miladine, za trdneje pogodbeno sodelovanje km6" tov z družbenim sektor j®0! aa načrtno obnovo vinogi”9' dov in sadovnjakov, za kr®* pitev kreditne-hranilne sW£ be in za izdajo takih predp1' sov, ki bodo pospešev^J kmetijsko proizodnjo. V r*2” pravd so se odborniki zav** li tudi za sodobno trgovino® kmetijskimi pridelki, za ^ jo uporabo gnojil in aaščlj nih sredstev ter za spodt*lfl' no davčno politiko. Na seji so sprejeli odlok o pospeševanju živil*' reje in zdravstvenem varsrf^ živine. J. * Drobne s Senovega ■ ZA DAN BORCA 4. julija in dan vstaje 22. Julija SZDL Senovo pripravlja program. Obenem bodo praznovali tudi dan rudarjev. Vsebina programa še ni javljena. ■ ZARJAVELE PROMETNE ZNAKE na Senovem bi bilo treba zamenjati, tam kjer jih ni, pa postaviti nove. Na vseh križiščih bi morali postaviti znake »Stop«. ■ CESTO PROTI RAVNAM so začeli popravljati. Delo opravlja jamski obrat rudnika. ■ DELO NA NJIVAH Je zadnje dni oviral dež, tako da so kmetje v zaostanku z okopavanjem koruze in krompirja. Krompir, ki je že dorastel za ogrebanje, še vedno ni okopan. VESTI IZ KRŠKE OBČINE BREŽIŠKE VESTI Zgledna aktivistka RK v Boštanju Tajnica osnovne ograniza-cije Rdečega križa v Bošta-r\ju, prosvetna delavka Štefka štempljeva, prizadevno dela v tej organizaciji že več kot 10 let. Vodi tudi podmla-dek Rdečega križa na šoli, sodeluje pri organizaciji kr-vodajalskih akcij, sama pa že več let daje kri. Poleg tega rada sodeluje pri prosvetnem delu s šolsko in odraslo mladino. Njena zasluga in zasluga obeh bratov Liscev ter btegajničarke Kuganičeve je, da so uspehi organizacije "K v Boštanju iz leta v leto Kmalu gradnja nove ceste Konjsko-Laze V kratkem bodo začeli graditi cesto Konjsko — Laze, ^ jo vaščani zelo potrebuje-j°- Sami bodo motrali zbrati prispevati z delom čez dva milijona starih dinarjev, [*sfcni sklad bo dal 380.000 “din, sevniški gozdni obrat Pa 400.000 Sdin. V Sevnici bo Prihodnji mesec Splošna vod-°a skupnost dolenjske začela Urejevati Klavniško ulico in Potok. Asfaltne ceste so zelo veseli vsi prebivalci Sevnice in njene okolice. Posebno hvaležni so mnogi kolesarji, ki jih pot vodi v Sevnico na delo ali po opravkih. Na zgornji sliki je del lepo urejene ceste skozi naselje Log, kjer je bilo doslej v suhem vremenu prav neznosno. Številni avtomobili so s široke prašne ceste stalno dvigali prah, da je na vseh koncih silil ljudem v hiše. (Foto: M. Legan) S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 14. JUNIJA Cesta spreminja razpoloženje ljudi čreden so se odborniki lotili obsežnega dnevnega reda, jim je sekretar občinskega komiteja ZK Jože Bogovič govoril o stanju na Srednjem vzhodu — Na predlog predsednika občinske skupščine Franca Molana so poslali zveznemu zvršnemu svetu resolucijo, v kateri je bilo rečeno, da se prebivalci sevniške občine pridružujejo ogorčenju nad izraelskim napadem in da podpirajo jugoslovansko politiko Delajo drugod, zdravijo se pa doma Številna vprašanja odbornikov in živa razprava o mo-etemizacji cest« Radeče -Krško je znova pokazala, kaj 1’judean pomenijo boli&p ste. Tako rekoč z obenf kaana so glasovali za ^ro' zem plačevanja 70 rfflHjoSj Sdin posojila, ki ga je čelista kredi,tna banka odobrila V spomin Nacetu Strmoletu 13. junija smo v Tržišču spremili na zadnji poti Naccta Strmo zvestega člana ZK, delovnega Požrtvovalnega funkcionarja, sin l. * Je 1901 v Širovniku kot * kmečkih staršev. Izučil se je in se v takratnih hudih njo te4ko prebijal skozi življe-»nori Ves tas J® 1x51 naPredno us-j-l hi je javno nastopal proti *oriščanju delovnih ljudi. Sode , Je. v predvojnih pripravah ln v Jk °) v zadetku vstaje vključil b®mnie’ ki je imelo namen osvo irj1« naš narod. Zbiral Je pro Kantino literaturo, jo iazmno-skrival borce, terenske de rejCe in orožje za partizane ter --wv* jo uivupaiui hiirt maciJ°< kjer Je od vsega l,deSa težko zbolel. novomeškemu Cestnemu podjetju za asfaltiranje te ceste Ko so razpravljali o tem, v katero tmer naj bi podaljševali asfaltno prevleko, so se odiločili, naj bi najprej modernizirali cesto proti Radečam, posebno še zato, ker je la£ka občina sklenila po tegnitl še 3 km asfalta do Radeč. Obesni so zadovoljni, da je začelo tuVARTBl RG1 TUDI V KOČEVJU. Nedavno je pričela trgovina Tehnika v Kočevju sprejemati naročila za avtomobile »Skoda« 1000 MB in wartburg 1000. Kupci prevzamejo vozila 30 dni po vplačilu pri Slovenija avtu v Ljubljani. Trgovina daje tudi kredite za nakup avtomobilov — okrog 680 tisoč starih dinarjev. ■ PRVI MATURANTI KOVI-NAllSKE SOLE. Poklicna kovinarska šola Kočevje Ima letos prve »maturante«. Dva tretja letnika Je obiskovalo 45 Učencev, v začetku junija pa Je opravljalo praktični dol izpita (v šolski delavnici Ita-sa, v Avtu, Agroservisu in pri i Ranci 1 avtomehaniku JI Ju) 32 učen- KOČEVSKE \OVICE cev. Do 15. junija je vse izpite uspešno opravilo blizu 20 učencev, ki so jim diplome razdelili v soboto zvečer v hotelu »Pugled«. Kočevska podjetja so tako dobila nekaj novih doma izučenih avtomehanikov, strugarjev, ključavničarjev, orodjarjev. ■ POT DO DOMA TELESNE KULTURE. Pot od hotela do Do ma telesne kulture ne zasluži tega imena. Strahovito Jamasta Je in vožnja z avtomobili je po njej vse prej kot prijetna. Cim prej bi Jo bilo treba urediU, kar niti ne bi bilo drago. Ne pozabimo, da sta dom in nova šola nasprot i njega med naj lepši mi stavb;unl v mestu ki Ju ponosno kažemo vsakemu tujcu. Poskrbimo, da se tujec od glavne ulice do tja ne bo ubil. . . ■ V NOVI BLOK V PODGORSKI ULICI se Je začelo ta teden seliti 30 družin. Preseljevanje >e kot vedno povezano z mnogimi zamenjavami in kombinacijami, nova stanovnnjska stavba pa Je kljub temu za Kočevje velika pridobitev. ■ GRADNJA OBREŽNE SKAR. PE na levem bregu Rinže dobro napreduje. Gramoz ra rasipanje pospešeno dovažajo iz mestnega kamnoloma, zemljišče, na katerem škarpo gradijo, pa »o prej očistili in poglobili. Upamo, da se pri de. lih ne bo kaj zataknilo. ■ NOVI »BAR METKA« Je mla dini v veliko veselje, zlasti ob de ževnih dneh, ko ne more na sprehod. Mnogo manj razveseljivo pa deluje na obiskovalce curek kapnice, ki lije iz žleba na vogalu stavbe, v kateri Je bar. ■ FLUOROGRAKIRANJK je poteklo v redu in brar. zastojev, veliko občanov Je bilo z dopisnicami poklicanih na ponoven pregled. Ze iz tega je videti, kako koristna Je takšna zdravstvena akcija. Torej imarrK) 38 kandidatk brez možnosti. Pridružile se bodo 76 že zdaj nezaposlenim, tako da jih bo po novem 114 čakalo na boljše čase- Z navedenimi podatki je osvetljeno le trenutno stanje med mladimi ljudmi. Problem zaposlovanja je odprt, skušamo pa najti vsaj zasilne rešitve. O tem kaj več prihodnjič. MARKO ŽVOKELJ dipl. fil. — psiholog V torek seja OS Kočevje Za torek, 27. junija, je sklicana seja občinske skupščine Kočevje. Na dnevnem redu bo poročilo o gibanju proizvodnje v prvih štirih mesecih, rebalans občinskega proračuna, poročilo sveta za zdravstvo in socialno varstvo, razprava o sofinansiranju gradnje kliničnega centra v Ljubljani, poročilo sveta za notranje zadeve, sprememba odloka o prispevkih in davkih občanov, predlog odloka o povprečnih letnih kosmatih dohodkih iz delovnega razmerja, imovinsk op ravne zadeve in personalne zadeve. Zakaj tako? V Kočevju ni samske sobe za mladega učitelja, ki mu je z nesebičnim delom uspelo doseči, da so kočevski šahisti zopet zasloveli kot nekdaj. Pod njegovim vodstvom so v dveh letih dosegli številne uspehe. Postali so republiški pionirski prvaki, starejša šahisti pa so napredovali v kategorijah in dosegli celo naziv mojstrskega kandidata. Razen tega je ta učitelj tudi vodja pionirskega krožka za varstvo živali. O uspehih krožka so že veliko pisali. S svojim delom je veliko pomagaj mladini in družbi, pa vendar zanj v Kočevju ni samske sobe! Teko bo človek, ki je vse svoje delo posvetil vzgoji mladine v Kočevju, prisiljen zaprositi za drugo mesto. .-,i -ko Dve hiši brez elektrike Krajevna skupnost Osilnica, ki šteje 18 vasi, bo letos dobila le 5000 N din dotacije iz občinskega proračuna ker je lani zaradi proslave dobila precej več. Kaj bodo s tem denarjem naredili, *e ne vedo. Pravijo, da bi morali popraviti pot v Žurge in most v Brezgarjih, nekaj pa bi ga morali nameniti tudi za kino in knjižnico. Predlagajo tudi, da bi Elektro končno le napeljal elektriko v še preostali dve hiši v Mir tovičih, ki sta od električnega voda oddaljeni le okoli 100 m. Cene v Kočevju Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem In zelenjavo naslednje malopro-dajnc cene: krompir 0.60 Ndin za kilogram, novi krompir 1.75 Ndin kg, sveže zelje 1.40 Ndin kg, kislo zelje 134 Ndin kg. fižol v stročju 4.07 Ndin kg. fižol v zrnju 3.87 do 5.12 Ndin kg, prah v stročju 3.76 Ndin kg, čebula 4.06 Ndin kg česen 4.48 Ndin kg, zelena solata 2 67 Ndin kg. paradižnik 410 Ndin kg, jajca 0 49 Ndin kos, pomaranče 4.70 Ndin, M mone 4.60 Ndin kg, čeSnje 2 48 Ndin kg. Matični urad Kočevje V maju Je bilo rojenih 5 deklic in 1 deček. Poročilu se Je 7 parov Umrli so: Marjeta Duiek, upokojenka Iz Kočevja, Reška cesta 18, 70’let; Anton Hočevar, hrv. upoko- jenec s Poloma 2, 73 let; Franči ska Oberstar. gospodinja s Polo ma 17, 83 let, in Matija Rački delavec te Kočevja, Trg 3. oktobra 9. 96 let Volitve, imenovanja, razrešitve Za tajnika občinske skupščine Ribnica je bil imenovan Vinko Mate, ki bo v teh dneh dokončal viSjo upravno Solo. Dolžnosti tajnika je bdi razrešen Andrej Klemenc, ki bo nadaljeval študij na višji upravni šoli. Med študijem bo hkrati načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini. Načelnik oddelka za družbene službe Maks Nosan je bil razrešen dolžnosti, ker odhaja v pokoj. Na njegovo mesto Je bil imenovan Vinko Kersnič. Za njegovega namestnika je bil imenovan Stanko Rus, ki je hkrati vodja odseka za splošne zadeve. Stane Zobec je bil razrešen dolžnosti urbanističnega inšpektorja, ostane pa na dolžnosti referenta za gradbene zadeve. Za komandirja podaje Ljudske milice v Ribnici je bil imenovan Justin 2ibert, za njegovega namestnika pa Edvard Kucuvan. Dopolnjen odlok o prispevku Prispevek na uporabo mestnega zemljišča bodo plačevali tudi občani Ribnice in Sodražice — Denarja se bo nabralo okoli 20 milijonov Sdin — Porabljen bo v soglasju z obema krajevnima skupnostima Razmerje ni pravično ________________ Na podeželskega zdravnika pride več ljudi kot na ljubljanskega, kar po mnenju odbornikov ni prav Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji delno spremenila odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Po novem bodo občani v Ribnici in Sodražici plačevali na mesec po 0,10 Ndin prispevka od kvadratnega metra boljših stanovanj in 0,07 Ndin od kvadratnega metra Slabših stanovanj. Od tlorisne površine kmetijskih objektov bo znašal prispevek Z večino glasov (6 odbornikov se je glasovanja vzdržalo) je občinska skupščina Ribnica sklenila, naj se njihov zdravstveni dam združi s kočevskim in z zdravstveno postajo Velike Lašče-Skupščina pa je poverila poslancu dr. Cirilu Kumlju, naj se v republiška skupščini zavzame, da bo spremenjen predpis, ki določa, da pride lahko v Ljubljani en Kokosove bonbone, ki jih je proizvedel »Kanditor« iz Ljubljane, prodajala pa »Izbira« v Ribnici, so bili zdravju škodljivi — Kdor jih je jedel, je bruhal Ljudje, ki so jedli kokosove bonbone, kupljene v prodajalni »Izbira« v Ribnici, so se počutili slabo in so bruhali. Tržni inšpektor je 29. maja vzel vzorce teh bonbonov in jih poslal v analizo živilskemu laboratoriju v Novem mestu. Analiza je pokazala, da so bli bonboni pokvarjeni in zdravju škodljivi. Izdelalo jih je slaščičarsko podjetje Kanditor iz Ljubljane 13. fe- Prvič dva razreda Sola v Loškem potoku je imela doslej le en oddelek 1. razreda, v novem šolskem letu pa bo imela prvič dva oddelka. Ker ni dovolj pro. štora, bodo v razred preuredili sobo knjižnice in njen dosedanji prostor. Doslej še ne vedo, kam bi preselili knjižnico. Seveda pa bo treba no F,;*X iitfd Komunalnega podjetje spe«" str»-ribnlSke posebnosti. Na _o/4l n» ni ceste 60 cvetlični „.-dbei*: drugi pa kupi opeke nasp*0^ ga materiala, in to ravno Turističnega druStva ji >VAN*j SKLEP O pt>lMK!°Je P*T ULIC so v Ribnici sprejen ^ ^ dvoma letoma, ulico P« nes brez imen, Raz§ir|a|te domači pokrajinsk* I DOLENJSKI LIST! R EŠETO zdravnik na 2300 občanov, v podeželskih občinah pa na 2500 občanov. Odborniki so svojo ugotovitev utemeljili tako, da ima podeželski zdravnik večje delovno območje in da zato porabi več delovnega časa za obiske na domu kot zdravnik v Ljubljani. Prav zato bi moralo priti na zdravnika na podeželju celo majn občanov kot na zdravnika v Ljubljani. 0,05 Ndin za kvadratni meter, od poslovnih in proizvodnih prostorov 0,10 Ndin in od nezazidanih stavbnih zemljišč 0,05 Ndin za kvadratni meter na mesec. Ta prispevek, ki se ga bo letino nabralo oSdo&i 200.000 Ndin, se bo stekal v poseben Sklad, s katerim bo upravljal upravni odbor. Denar bo porabljen po posebnem programu, ki ga bo potrdila občinska skupščina. Pred njegovim sprejemom se bo skupščina posvetovala s krajevnima skupnost ima Ribnica in Sodražica. 45 prošenj za gradnje Ribniška občinska skupščina ima 45 prošenj za izdajo gradbenih in lokacijskih dovoljenj, ki pa jih ni mogto rešiti, ker zaziriaflnega načrta za Ribnico in Sodražico še nista potrjena. Občin** skupščina je nato na zadnji seji potrdila izvlečke zazidalnih načrtov za oba kraja. Tako bodo za nekatera območja zdaj lahko izdajali lokacijska dovoljenja. Velika akcija v občini črno-neij, odločilna za napredek Prihodnjih let, doseza vrh. Večina zborov volivcev, na katerih bodo glasovali za obeski program javnih del do leta 1971 in za samoprispevek. bo te dni po vaseh v VseJ občini. Program so na sestankih že obravnavale organizacije in krajevne skup-nosti, razobešeni so številni lepaki, vsaka hiša pa bo se P°sebej obveščena o tem, *^aj to odločilni zbor voliv-cev in za katera dela bodo Prispevali. Iz razgovorov z nekaterimi y*>dilnimi tovariši v občini * z občani je moč razbrati, da je večina delovnih Oudi pripravljena sodelovati. »POSTAVLJENI SMO PRED ZRELOSTNI IZPIT. Anton Dvojmoč, predsednik »V tej akciji, kd bo kratkem končana, smo podvijeni pred zrelostni izpit. /^-J se bo izkazalo, če smo sP°sobni lotevati se velikih ®^ri. Pričakujemo, da se 00(10 občani izrekli za samoprispevek, saj vedo, da je potrebna malenkostna lastna udeležba, če hočemo pridobiti sredstva za širše družbene skupnosti. Moramo se namreč zavedati, da ni mogoče več računati samo na pomoč družbe zaradi zaslug Bele •^jane med NOB. Trdno u-*>ani< da se bodo naši ljudje * tej bitki za napredek prav Mo izkazali, kot so se med ^jno.« »ENO JE ŽELETI, DRUGO PA K želji PRISPEVATI« *nž. Rado Dvoršak, pred-1?*** občinske konference »Program javnih del Trujem predvsem z dveh pripisujem mu velik zarada tega, ker pred-rešitve naj večjih te-področju komunalne gf«nje v vsej občini in odnos občanov do Pokazal, če smo tih? h« *^0 v teh 4 le. fet* temveč tudj v bodoče v (jr* akcijah složno nastopa-Prepevati k dvigu go-^I^kega potenciala in k bivSaOoerv standaTdu vseh Pre_ j^^i6an sem, da ni Belo-Omanji ai ne želi ceste Setn-i* J'"'Vinica ali ceste želen ~^Gradec- toda eno je ti. 2^^° k želji prispevanj volivcev bodo poka-^ možnosti *Ce bomo dali? SEVEDA!« vsi z veseljem pričakujemo gradnjo ceste, naša vas pa bo razen tega dobila še vodovod, o čemer govorimo že tiri leta. Ker bomo veliko pridobili, izid glasovanja na zborih volivcev ne bi smel biti problem, prav tako ne potrebna udeležba- Tudi vse krajevne organizacije in krajevna skupnost zelo podpirajo akcijo. « »STARŠI, POMAGAJTE SVOJIM OTROKOM!« Anton Troha, ravnatelj vi-niške osemletke: »Na Vinici pozdravljamo občinski program javnih del. Poleg ceste bomo dogradil še šolo, kar je nujno, saj nam bosta že jeseni manjkali dve učilnici. Starši s področja Pretoke, Sinjega vrha, Stare Lipe in Zilj naj se zavedajo, da s prispevkom za našo šolo pomagajo lastnim otrokom, kajti vsi bodo v višje razrede hodili na Vinico, če hočemo našim učencem nuditi tako znanje, kot ga dobe učenci v večjih krajih in mestih, pa si moramo ustvariti možnosti za delo. Učiteljstvo odločno podpira sprejetje samoprispevka in prosimo vse starše, naj na zborih volivcev glasujejo v prid svojim otoro-kom.« »DALI BOMO MALO, DOBILI PA VELIKO« Niko Malič, predsednik krajevne skupnosti Vinica: »Da od ceste veliko pričakujemo, Je že mano, v zvezi s cesto pa dobimo še bencinsko čr-k polko. Bil sem zraven, ko je IH predstavnik podjetja PETROL dal besedo, da bodo začeli črpalko na Vimci graditi takoj, ko bo zagotovljena cesta. Tudi to bo za naš kraj veliko pomenilo, saj imamo H zdaj najbližjo črpalko v 15 h. kilometrov oddaljenemu Se-| verinu. Prispevek našega kraja pa pri vsem, kar bomo dobili, pomeni le dobro voljo občanov. Zbrali bomo vse* • ga okoli 3,5 milijona Sdin na leto, a gradnja šole zahteva 18 milijonov, črpalka bo sta. la 12 milijonov, samo asfalt, skozi Vinico pa bo stal dob- nih 94 milijonov dinarjev, če ne bomo mi Viničani dvignili roke na zborih volivcev, kdo pa bo?« če so vsj občani takega mnenja, se bo v nekaj letih področje Bele krajine precej spremenilo in tudi življenjske razmere občanov bodo dokaj boljše. V nasprotnem primeru pa delovni ljudje sprejemajo nase veliko odgovornost. Ob občinskih mejah bodo lahko postavili napisne table: STOP — NAPREDEK NI ZAŽELEN! RIA BACER Cesto Semič-Vrtača naglo asfaltirajo Dela pri asfaltiranju ceste Vrtača—Semič tako naglo napredujejo, da lahko pričakujemo zaključek še pred dogovorjenim rokom. Kolektiva Obrtni servis Semič in ZORA iz Črnomlja sta se odločila za asfalt nekaj prispevati s pogojem, da odpravijo nepregledni ovinek pri bivši Stezinarjevi hiši. D. P. Slovesen zaključek Črnomaljski gimnazijci so končali pouk 15. junija. Po zadnji šolski uri so v veži gimnazije razdelili nagrade za najboljše naloge »Bela krajina med NOB«. Prvo nagrado je dobila Branka Praprotnik, drugo Anica Schweiger, tretjo pa Bernarda Jelen. Plesa, ki je bil zvečer, so se udeležili tudi' vojaki črnomaljske garnizije. A. L. Oglejte si razstavo na Vinici! 25. in 26. junija bo v prostorih osemletke na Vinici odprta razstava, na kateri bodo učenci pokazali svoja dela iz svobodnih dejavnosti. Razstavljeno bo gradivo iz akcije miru, dela mladih tehnikov, prikazana bo taborniška dejavnost in delo podmladka RK, zanimivi pa so tudi miniaturni izdelki iz dela in življenja prednikov. V nedeljo ob 8. uri bo najprej roditeljski sestanek, zatem zaključna proslava s starši, nato pa bMo odprla raz stavo. Kdo pojde v soboto na izlet v Trst? Turistični biro Črnomelj organizira v soboto, 24. junija, enodnevni izlet na tržaški velesejem. Potovanje s posebnim avtobusom in vstopnico za velesejem veilja 6.500 Sdin. Izletniki si bodo ob tej priložnosti ogledali še grad Miramar. 35 napak v novi šoli 14. junija je bil tehnični pregled novo zgrajene osemletke v Črnomlju. Komisija je ugotovila 35 pomanjkljivosti, ki jih mora izvajalec del odpraviti do 15. julija letos, predvsem pa mora urediti čistilne naprave pri izteku kanadizacije v Dobličdco. K. W. I>ra8atuAull?v Z ,°brhG Prt • nV našem koncu NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE ČRNOMALJSKI OBČANI PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO Menjate dinar za 10 dinarjev? Prav ta možnost se nudi občanom, če pristanejo na krajevni samoprispevek — Z denarjem delovnih ljudi bi na leto zbrali okoli 30 milijonov Sdin, medtem ko bi preostalo vsoto do 1 milijarde 379 milijonov dali za komunalna dela kolektivi in širša družbena skupnost — Pri tej odločitvi so občani postavljeni pred zrelostni izpit! Stanovanjske razmere bivših borcev metliške občine se bodo letos občutno izboljšale, ker je pred kratkim občinski odbor ZZB namenil 21 milijonov Sdin za posojila svojim članom — S tem pa stanovanjske težave borcev še vedno niso rešene Komisija za zadeve borcev pri občinskem odboru ZZB Metlika, občinska koajiistja za zadeve borcev in invalidov ter sekretariat ObO ZZB so pred kratkim razpravljali o razdeljevanju posojili v znesku 21 milijonov Sdin, namenjenih članom Zveze borcev in invalidom. Od tega bodo za 14 milijo, ovn Sdin posojil dobili kmet-je-borci, ki gradijo ali obnavljajo stanovanjske hiše, 7 milijonov Sdin pa dobe za stanovanja upokojeni borci, ki 29. junija bo seja skupščine Oba zbora občinske skupščine Metlika bosta v četrtek, 29. junija, določila stopnjo prispevka za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti, nadalje bodo sprejeli odločbo o ustanovitvi Postaje milice, razpravljali bodo o nekaterih odlokih in izvolili občinske komisije, svete ter upravne odbore skladov. Vedno večji promet Na bencinski črpalki v Metlika se je promet povečal, čeprav še ni prave izletniške sezone. Vsak dan prodajo o. krog 3001 goriv, kar je precej več kot lani v istem času. Pričakujejo pa, da bo v poletnih mesecih promet še večji. drugod ne morejo dobiti posojil. Doslej imajo 85 prošenj za taka posojila, in če bi hoteli ustreči vsem, bi morali imeti na razpolago okoli 59 milijonov Sdin. Glede na to, da so potrebe mnogo večje kakor pa možnosti, so bile komisije mnenja, naj posojila dobe najbodj potrebni in najzaslužnejši člani borčevskih organizacij. Upokojenim borcem bo dodeljevala posojila posebna komisija pri Društu upokojencev, medtem ko bodo osta- li izvedefli za izid svojih prošenj v teku enega meseca. Vsekakor pomeni letošnjih 21 milijonov dinarjev lep prispevek za izboljšanje stanovanjskih razmer in standarda bivših borcev, saj doslej občinski odbor ZZB še nobeno leto ni razpolagal s tolikšno Občinski odbor Rdečega križa v Metliki je v nedeljo, 18. junija, priredil v Domu Partizana depo proslavo za krvodajalce. Pred lepo naštudiranim kulturnim programom je govorila predsednica društva Anica Molek, nato pa so najbolj požrtvovalnim krvodajalcem podelali priznar nja. Srebrne mačke krvodajalca je dobilo 50 občanov, dvajsetim pa so podelili zlate značke. Martin Težak s Suhorja, Jufika Kastelic iz vsoto za te namene. Pomembno je, da so začeli dolgoletne stanovanjske probleme svojih članov postopoma reševati. Upajo pa, da bo mogoče v prihodnosti ustreči tudi tistim, ki zdaj ne bodo prišli na vrsto. Popravila opravijo takoj 1. junija je v Metliki pričela obratovati nova mehanična delavnica. Zadnji teien so metliški mehaniki imeli že kar precej dela. Doslej je bi- lo čutiti pomanjkanje mehaničnih uslug, zato je nova delavnica dobrodošla voznikom motornih vozil. Računajo pa na še večji promet, ko bo spet odprta cesta do Karlovca. Zdaj naročila lahko opravijo še v najkrajšem ča- G rad ca, Ana Nemanič iz Bo-žakovega in Ivan Ružič iz Metlike so za posebno požrtvovalnost dobili diplome. Podmladkarji RK so nagrajence obdarili s šopki cvetja, po proslavi pa so priredi- li prigrizek. Na prireditvi so se lepo zahvalili vsem občanom, ki so doslej sodelovali v krvodajalskih akcijah, hkrati pa so prosili, naj še nadalje darujejo svojo kri za potrebe novomeške bolnišnice. Krvodajalci dobili priznanje Gradaška krajevna skupnost dela 2e lani so začeli urejati pokopališče v Kloštru, letos pa načrtno obnovo dokončujejo Pokopališče v Kloštru, kjer je zadnje počivališče občanov Gradca, Kloštra, Okljuke in Vranovič, je postalo premajhno, razen tega pa bi ga bilo nujno potrebno popraviti. Tako se je krajevna skupnost Gradac že lani odločila za obnovo, vendar niso mogli narediti drugega, kot porušiti nekaj razpadajočega pokopališkega zidu. Pred kratkim so obnovitvena dela nadaljevali in jih nameravajo letos dokončati. Pokopališče bodo po dolžini povečali za 20 m in v širino za 40m.t delajo pa tudi be tonsko ograjo. Nekaj sredstev ima krajevna skupnost zagotovljenih iz občinskega proračuna, vendar ne zadoščajo, ker je hkrati v gradnji še gradaški vodovod, denar pa potrebujejo tudi za popravilo ceste do Okljuke. Občani so se na zboru volivcev odločili za navedena dela, ki so vsem v korist, tudi sami prispevati. Za gradnjo vodovoda bo vsako gospodarstvo v Gradcu in Kloštru prispevalo najmanj 800 N din, pri ureditvi pokopališča pa bodo sodelovali z naj- čez 14 dni žetev Kmetijska zadruga v Metliki bo z žetjem pšenioe pričela čez kakih štirinajst dni. Zadruga ima dva kombajna, ker pa jih bo ob žetvi rabila več, si jih bo sposodila v Novem mestu in v Trebnjem. Tudi leto6 bodo strojne ure nudili kmetom zasebnikom. Strojna ura velikega kombajna velja 24.000 Sdin. manj 4 prostovoljnimi delovnimi urami. Če se kdo prostovoljnemu delu protivi, nm izda krajevna skupnost račun v znesku 20 N din. Vsi uporabniki poti do Okljuke pa bodo morali pri popravilu poti pomagati z delom in prevozi, dokler pot ne bo urejena. Kakor je povedal predsednik gradaške krajevne skupnosti Emil Škabar, zastavljene načrte uresničujejo, kakor je bilo predvideno, želeli bi le več pomoči mlajših občanov. V noči od nedelje na ponedeljek, 19. junija, je nenadoma nastal požar v opuščeni stanovanjski hiši na Lokvici 43. Lastnica Marija Bele živi v Franciji in hiše ni imela zavarovane. Požar je poslopje, krito s slamnato streho, popolnoma uničil, čeprav so vaški gasilci požrtvovalno posredovali (Foto: Ria Bačer) 21 milijonov za posojila borcev METLIŠKI T E D NIK 'Novo mesto potrebuje vodič V pretekli številki Dolenjskega lista smo lahko brali, da pripravlja gostišče Grad Mokrice vodič po znanem mokr iš- kem parku. Ob tern se Novomeščanom naravnost vsiljuje vprašanje: le kdaj bo Novo mesto dobilo prepotreben turistični vodič? Naše mesto je en sam velik kulturnozgodovinski spomenik, star 600 let. Vredno je ogleda in nič čudnega ni, če po ulicah mesta srečujemo vedno več tujcev. Obiskovalci pa zaman povprašujejo po tiskanem vodiču, ki bi jim svetoval, kaj naj si ogledajo. Tudi učitelji so nemalokrat v zadregi, ko bi radi šolarje popeljali po mestu in jim razkazali najvrednejše stavbe in spomenike, pa ne vedo, kje začeti. Prav bi torej bilo, ko bi se tudi v Novem mestu le odločili za tiskan vodič, ki bi bil našemu turizmu samo v prid! — r — Zakaj ni kažipotov? V prizadevanju za čimbolj-Si sprejem turistov v letošnjem turističnem letu večkrat poeabimo na malenkosti. Tako se zgodi, da pride tujec tudi po cesti Novo mesto —Šentjernej in želi skozi gozd do Otočca. Vendar so kažipoti na cesti in na križišču v Straškem borštu tako skromni in neugledni, da jih nihče ne vzame resno. Zanje bi morali skrbeti cestarji, turistični delavci ali pa uprava hotela Otočec. Potem tujci ne bi tavali po go-adu in spraševali na Strugi, kje se pride na Otočec! ZARADI SLABEGA PLAČEVANJA PRISPEVKOV V proračunski blagajni „pretežno oblačno" Nove cene za vodo Na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto, so v torek, 20. junija sprejeli: odlok o novih predpisih s področij urbanizma in o stanju urbanistične dokumentacije; odlok o sprejet-ju urbanističnega načrta Šmarjeških Toplic; odlok, za dopolnilno stanovanjsko zazidavo Rege rde vasi in odlok za dopolnilno zazidavo montažnega naselja žabje vasi; odlok o splošni prepovedi graditve ter parcelacije zem lljišč na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnih načrtov; odlok o spremembah in dopolnitvah od loka o ureditvi prometa v občini Novo mesto; ter od Danes zbor delovnih skupnosti v Novem mestu Zbor delovnih .skupnosti občinske skupščine Novo mesto bo danes popoldne na samostojni seji seznanjen s stanjem v INISU, OPREMO-LESU, Obratu ISKRE v Sen tjemeju, ELI ter zdraviliščih Dolenjske Toplice in šmarješke Toplice. lok o spremembi odloka o delvnem ča^u uprave občinske skupščine. Pri odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o notranji organizaciji uprave občinske skupščine so se odločili za prvo va. rianto, tako da se ukine uprava za notranje zadeve in sodnik za prekrške. Razen nekaterih drugih, so sprejeli tudi odlok o izdaji soglasja h cenam zavoda iz javnih vodovodov. Tako znaša sedaj cena vođe za 1 kubični meter: za osebno potrošnjo 0,50 Ndin, za delovne organi zacije s področja družbenih služb in JLA 0,80 Ndin jn za delovne organizacije s področja gospodarstva ter za ostale potrošnike 1,30 Ndin Več o seji berite v naslednji številki- Linj lepo uspeva Lani je ribiška družina Novo mesto vložila v Krko precejšnje število dokaj znanih rib — linjev. Nekateri ribiči so imeli tako srečo, da se jim je na trnek obesil linj, ka je zelo cenjena riba. Prav bj bilo, da bi ribiči vložili še več teh rib v Krko, saj je linj med ribiči zelo iskan. Letošnji brusniški praznik češenj je bil v nedeljo, 18. junija. ^ V osnovni sob v Brusnicah je krajevna organizacija Sociabstične zveze pripravila tradicionalno razstavo brusniškib brustavk. Letos je bilo manj razstavljavcev, ker so češnje slabše obrodile. Na prodali okoli 1000kg češenj. (Foto: Mirko Vesel) ■ Krompirišča v Suhi krajini je pretekli teden močno napadla krompirjeva plesen. Kmetje ao začeli množično škropiti, ponekod hkrati proti plesni in (proti koloradske mu hrošču. ■ V Šentjerneju bodo kakor vsako leto tudi letos 9. julija tradicionalne konjske dirke. Dirkači se bodo pomerili v heat vožnji, domači dvovprežni vožnji in galopski dirki. Nastopili bodo dirkači iz Zagreba, Ljnibljame in Ljutomera. Več o dirkah in konjskem športu v naslednji številki. ■ Partizanski muzej v Dolenjskih Toplicah, ki prikazuje partizansko udejstvovanje med osvobodilno vojno po Dolenjski ter v roških gozdovih, ima redno mnogo obisko valcev. Muzej si prihajajo ogledovat razne šole iz vse Slovenije ter izletniki, ki obi-ščejo partizanske kraje. Zadnje čase pa prihaja čedalje več Korošcev, ki se zanimajo zlasti za NOB. Med njimi je več borcev, ki so se borili na Dolenjskem. Nekaj koroških borcev je pokopanih tudi na pokopališču v Poljanah. ■ Gasilsko društvo Dvor je bilo nekdaj najbolj delavno v Suhi krajini. Pred nekaj leti pa je med člani nastal razdor, ta-fcio da je dejaivnost društva skoraj zamrla. Toda zadnje čase imajo spet redne vaje in posvetovanja. Razen tega So ustanovili mladinsko desetino, ki redno vadi vsakih 14 dni. Novomeška kronika ■ ZANEMARJENI NASAD pred hotelom Kandija je postal pravo smetišče. Povsod leže odpadki, steklenice jogurta Itd. Prostor je treba čimprej počistiti in nasad obnoviti. ■ NOVOMEŠKI NAPISI so prava posebnost. Najbolj zanimiv Je napis na izložbi slaščičarne Triglav. kjer pifie »Slaščičarna«. Nič boljše pa niso table na Prešernovem trgu, ki omejujejo čas parkiranja. Na njih piSe: prepovedano parkiranje ponedeljek in petkih do 14 h. ■ ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV in produktivnost dela v Novem mestu Je razpisal natečaj za večerno osnovno Solo. Rok za vpis je poitekel 21. junija. ■ BRIVSKE APARATE po zelo ugodnih oonuh (11.700 Sdln) prodajajo v Elektrotehni na Glavnem trgu. ■ NOVA MENJALNICA, ld jo Je odprlo podjetje PTT. zaradi bllii-ne Metropola in »Gorjancev« ver. Jetno ne bo prttla do veljave. Me- njalnico so odprli v okviru turističnega leta. ■ RAZSTAVA FILATEIJSTIC-NE DRUŠTVA je odprta v vitr«** na poSti. Razstavlja tov. Lilija. ■ IGRO Z RULETO Je prote*ju teden ponujal neznanec, ki jo stojnico postavil pred prodaj*” no Burek. Okoli njega so se zbu**j predvsem otroci in z igro na s* Čo zapravljali denar. _ _ ■ NEZNANCI so prejSnjl te®«1 ponoči požigali lepake glasbene ^ le. ki so vabili na Javno proa cljo svojih gojencev. ■ NA TRGU JE BILO v PO*1^'. Ijek največ jagod In borovnic, veda pa tudi češenj. Jagode solF“ dajali po 600 Sdin liter, borov^ po 300 Sdin liter, češnje pa *0 v denar po 350 Sdin kg. vg, je bil naprodaj po 500 Sdin -čebula po 420 Sdin, krompir^. 220 Sdin in jajca po 45 do ^ ■ GIBANJE PREBIVALSTVA.^ Rodili sta: Slavka Komljanec. * mlini 22 — Vladimira in ^AXT%ttAo-novič s Ceste herojev 47 — Jico. Svet za finance omejil proračunsko potrošnjo za 5 odstotkov — Prisilna izterjava že ob polletju — Ob tretji akontaciji odločbe o letni odmeri V prvih petih mesecih se je v proračunu novomeške Občine nabralo namesto 41 odstotkov le 34 odstotkov dohodkov ah 6,8 milijona Ndin. Svet za finance je že ukrepal in med drugim omejil proračunsko potrošnjo za 5 odstotkov. Omejitev bo veljala dotlej, dokler dohodki ne bodo izravnani z izdatki add se jim vsaj približali. Prisilno izterjavo obveznih prispevkov so uvedli že v prvem polletju, ker se je izkazalo, da ob koncu leta ni učinkovita. Zamudnikom bo uprava za dohodke računala tudi zamudne obresti. Zasebni plačniki se ne bodo mogli več izgovarjati, da ne vedo, kolikšne so njihove obveznosti v letu 1967, saj bodo s položnicami za tretjo akontacijo prejeli tudi odločbe o letošnji odmeri. S tem nameravajo davkoplačevalce navaditi na red, občini pa zagotoviti sredstva za proračunske izdatke. Do konca maja so zasebniki plačali 2,3 milijona N din družbenih dajatev in prispevkov za kmečko zavarovanje namesto predpisanih 5,1 milijona N din. Za kmečko za- varovanje so bili kmetje ob koncu maja dolžni 1,273 milijona ND. Vseh prispevkov se je v proračunsko blagajno nateklo 34.6 odstotkov oziroma za 19.6 odstotkov več kot lani, ker so zlasti prispevki iz delovnega razmerja dobro pobrani. Iz prometnih davkov se je nateklo 35 odstotkov dohodkov ali 6 odstotkov manj, kot so predvideli. Slabo je pobran davek od prometa blaga na drobno v trgovini (10 odstotkov pod planom), boljše pa davek od prometa z alkoholnimi pijačami (2 odstotka pod predvidenim). O uresničevanju nalog s proračunskimi sredstvi bo razpravljala tudi občinska skupščina. LES ZA ITALIJO: Zaradi ostrih ovinkov in ozke ceste ne morejo večji kamioni, kakršen je ta, na Opatovo goro. Zato so z manjšimi kamioni zvozili les najprej do Šmarja, tam pa so ga naložili na velik kamion, ki je prišel iz Italije. Odpeljal j® 20 mJ hlodovine naenkrat (Foto: Polde Miklič) KONEC ŠOLSKEGA LETA V NOVEM MESTU HURA! Počitnice so tu!” Osmi razredi osnovne šole Katje Rupena v Novem mestu so končali pouk že v četrtek, 15. junija, ostali razredi pa šele v torek, 20. junija. Zaključna slovesnost za osme razrede je bila v telovadnici šole- V programu je sodeloval pevski zbor DPD Svobode Dušan Jereb, ravnateljica Nada Gostič pa je imela krajši nagovor dijakom, ki so končali osemletko- Najboljšim je razdelila nagrade. Sledil je ples, slovesnost pa je bila končana ob 20. uri. Ostali razredi osemletke so proslavili konec šolskega leta z naleti in športnim dnem. V gimnaziji so končali pouk že 13. junija, zaključno slovesnost pa bodo imeli 26. junija v kinu »Krka«. Kmetijska srednja šola na Grmu je imela zadnji dan pouka danes, 22. junija, brez posebne slovesnosti. Sola za zdravstvene delavce pa je končala v četrtek, 15. junija, slovesna -j-az- ELEKTROTEHNA v Novem mestu Te dni so dobili prenosne televizijske sprejemnike. To je kvaliteten izdelek japonske tovarne SONY. Dela na akumulator 12 voltov, lahko pa ga priključimo na omrežje 220 voltov. Dobili so tudi kriptom žarnice, kj jih zadnji čas ni bilo v prodaji. Novost je strojček za rezanje mesa znamke PEUGEOT- V prodajalni imajo veliko izbiro pralnih strojev različnih znamk. Uvožene sesalce RAKETA in ČAJKA prodajajo po reklamni ceni 299,81 Ndin. Ce ste se odločili aa nakup ali pa želite samo pojasnila, se oglasite v novomeški ELEKTROTEHNI! delitev spričeval pa je bila na tej šoli 20. junija. Ekonomska srednja šola je končala pouk 15. junija. Zadnji dan šole so imeli mladinsko konferenco. Na konferenci so najprej poročali o svojem delu posamezni krožki (dramatski, marksistični, OZN itd.) nato pa so izvolili nov odbor. V odbor mladin-sike organizacije so bili izvoljeni: Virant, Novakovič in Jarc, v odbor šolske skupnosti pa Glavič, Žnidaršič in Colarič- Po volitvah se je začela precej vroča razprava c odnosih med dijaki in profesorji-Zaradi prevelikega nemira in vpitja (ki dijakom prav gotovo ni v čast!) so razpravo prekinili. Nato so razdelili nagrade za prizadevno delo v šolski zadrugi. Predstavnik Društva knjigovodij je dij&' kom z odlično oceno iz knji' govodstva predal nagrade društva, inž. Ivo Zobec pa je izročil v imenu ObO RK No* vo mesto šoli diplomo za pri* zadevno udejstvovanje dijakov pri RK. M.DIMTTRlč Turistične ribolovnice gredo dobro v promet Čeprav se še ni začela prava turistična sezona, je n<> vomeška ribiška družina do sredine junija prodala že za 3,041.500 S:>in turističnih ri-bolovnic. To je za ribiško družino velik uspeh. Denar, ki ga dobijo od tujih in mačih ribičev, bodo porabi« za nakup ribjega zarod*- I KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA V T Pretekli teden šo darovali kri na novomeški transfuzijski I postaji: Jože Hočevar, Rudi Omahen, Ivanka Maccdom in 1 Alojz Macedoiu, člani kolektiva Krka, tovarna zdravil, Novo S mesto- Anton Srebn.iak, Alojz Golob in J°zica^ Klemenčič, S člani kolektiva Obrtnik, Novo mesto; Alojz S Jr'Sp^o M Janežič, Gabrijel Povše, Zinka Jarc, Cvetka K'ev.sar Pero m Damjanovič. Metod Hočevar, Jože Blanc, Ivan Tekstor, S eiani kolektiva občinske skupščine Novo mesto; Marija Bar- i lolT Gospodinja iz Dolnje Straže; Rozalija Pavček, gospodmja 1 iz Dolnje Straže; Tončka Košir in Franc Hrovatič, člana koli lektiva 2TP nos ta j a Novo mesto; Valentin Pirh, upokojenec M iz Dolnje Straže; Marija Kraniaršič, gospodinja iz Dolnje ^ že- Anica Jaklič, gospodinja iz Dolnje Straže; Anton Golob. S c'lTn kolektiva Mesarija, Novo mesto; Jožefa Gregorčič, čla- nica kolektiva Novoteks, Novo mesto; Slavko Zirkelbach, 6»an kolektiva občinski komite ZK Novo mesto; Marija % spodinja iz Podgore; Franc Avguštin, član kolekUva VP 1394, Novo mesto; Štefka Jerman, članca kolektiva Novoles, Straža; k Niko Padevski, član kolektiva Podjetja za stanovanjsko iz- gradnjo in urejanje naselij, Novo mesto; Fani Pekolj, Joža S Korasa. Sonja Petrič in Joža Stangelj, članice kolektiva La- M bod, Noro mesto; Ana Hrovat, članica kolektiva dijaške ku- r- hinje. Novo mesto; Jože Korošec, član kolektiva osnovne Sole I: Šmihel; Valentin Levstik in Majda Jakobčič, člana kolektiva M. Krojač, Novo mesto; Marija Grabnar, članica kolektiva Zavo- = da za rehabilitacijo invalidov, Novo mesto; Janez Fin«, eian 1 kolektiva Iskra, Novo mesto; Franc Kostrcvc, član kolektiva »Pionir, Novo mesto; Janež Jud« in Marija Sobar, člana ko-_ lekUva splošne bolnice Novo mesto; Djodje Petakovic, član g kolektiva Inis, Novo mesto. Samobor in Brežice že 24 let letošnji dan borca bodo v Brežicah organizirali veliko športno srečanje zastopnikov obeh krajev — Prihodnje leto bo taka prireditev v Samoboru Samobor in brezice sodeluj 15. junija je bila gost brežiškega ~°8Qmetnega kluba enajsterica obora, prvaka zagrebške lige. so močno premagali dojene, toda mnogo bolj kot sam ezul tat je važno sodelovanje teh krajev, ki traja že 42 let. 1. 1925 je bil v Samoboru ustavljen nogometni klub; prvo tek-Pa je igral prav z ekipo Brežic. 2snejše stike je začasno prekinila Ptoa, vendar so jih po osvobodit-spet vzpostavili. Pred petimi leti je bilo organizirano posebno veliko tekmovanje v desetih športnih disciplinah in želja obeh krajev je bila, da bi taka srečanja postala stalna. 2al pa je kasneje predvsem zaradi pomanjkanja denarja nekaj panog izostalo, nogometaši pa so se še redno sestajali in tekmovali. Za letošnji dan borca bodo organizirali v Brežicah veliko tekmo, vanje v šahu, namiznem tenisu, odbojki, rokometu, nogometu in kegljanju; tekmovanje v atletiki pa XV. republiško prvenstvo v šestero-boju in lovu rib s plovcem na Bledu v {Ja Bledu je bilo pred kratkim vc1«° ribiško tekmovanje, ki je za republiško prvenstvo. ebnovanje so priredili skupno z ?®f*narodnim. Udeležili so se ga .Uc*i dolenjski ribiči in dosegli za-vol ji ve uspehe. Bolj kot v hudi {^»narodni konkurenci so uspeli republiškem tekmovanju, kjer • naslednja mesta: Člani — posamezno ('25 tekmol-): 1. Justin Vanovšek — Žrf Celje, 113 rib; 9. dr. Ivo „r^gajs — ZRD Novo mesto, 62 12. Ivan Kozole, 56 rib; 20. Suhy, 32 rib. "••adinci — posamezno (18 tek- movalcev); 1. Ciril Gašperlin — ZRD Ljubljana, 82 rib; 12. Karel Doboši — ZRD Novo mesto, 33 rib; 13. Iztok Fodrgajs, 31 rib; 14. Jože Kržišnik, SC rib. Člani — ekipno (8 ekip); 1. ZRD Celje, 268 rib; 5. ZRD Novo mesto (dr. Podrgajs, Kozole, Suhy), 150 rib. Mladinci — ekipno (6 ekip): 1. ZRD Celje, 154 rib; 6. ZRD Novo mesto ( Doboši, Podrgajs, Kržišnik), 94 rib. Podrobnosti s tekmovanja v mednarodnem razredu niso znane. Uradni rezultati so le za republiško tekmovanje. Sd ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA - NOVO MESTO Ulica talcev 3, telefon 21-319; 21*640; 21-534, VPISUJE V ŠOLSKEM LETU 1967/68 IZREDNE SLUŠATELJE v naslednje šole za odrasle: Višjo tehniško šolo Maribor, oddelke za gradbeništvo, strojništvo in elektrotehniko; Višjo pravno šolo Maribor; Višjo ekonomsko-komercialno šolo Maribor, oddelke za bančništvo, knjigovodstvo in finance, splošno komercialo, zunanjo trgovino ter turizem in gostinstvo; Pedagoško akademijo, Ljubljana, oddelke za razredni in predmetni pouk; Višjo tehniško konfekcijsko šolo, Zagreb, organiza- — cijsko tehnološko in modno konstrukcijsko smer; Srednjo tehniško šolo Ljubljana, oddelke strojne, lesne in elektrotehniške stroke; Srednjo gozdarsko šolo Postojna; Trgovinsko poslovodsko šolo; Osnovno šolo, 1. tečaj (5. in 6. raared) in 2. tečaj (7. in 8. razred), kandidati, ki so dovršili 7. razred. Pa se letos izjemoma lahko vpišejo v 8. razred; oddelek za tuje jezike; stoumi tečaj prve, druge in tretje stopnje nemškega, angleškega in italijanskega jezika po avdiovizualni metodi. Prijavite se do 30. junija 1967 pismeno, osebno ali Po telefonu na naš naslov, kjer lahko dobite tudi Podrobne informacije. je bilo že 23. maja. Julijsko srečanje bo v brežiškem športnem centru, prihodnje leto pa bo v Samoboru. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo predstavniki obeh krajev pozimi tekmovali tudi v zimskih športih. M. JARANOVIC Šport v Kočevju Konec leta bo nekoliko umiril celodnevni živžav v domu telesne kulture, na stadionu in ostalih igriščih. Za počitnice bi bilo po-trebno narediti umik treningov, ki bo prilagojen počitniškemu času. Ker gre veliko članov telesnovzgoj-nih društev in klubov na letovanje ln potovanja, bo obisk treningov verjetno nekoliko manjši. Dom telesne kulture, stadion in igrišča bo treba med počitnicami temeljito očistiti, urediti in pripraviti za prihodnje šolsko leto oziroma jesensko sezono. Planinsko društvo dobro izpolnjuje letni delovni program, ki so ga člani sprejeli na občnem zboru društva. Njihova koča pri Jelenovem stadionu za Mestnim vrhom (1022 m) je to sezono zelo dobro oskrbovana in stalno odprta od sobote do ponedeljka, po naročilu pa tudi med tednom. Nekaj planincev je v koči že cel teden, kjer pripravljajo material za popravilo koče, Ker so finančna sredstva zelo majhna, moralo planinci krepko poprijeti, če hočejo, da bo koča v redu. Za konec šolskega leta Je bila v Kočevju šolska razstava ročnih del in risb ter razstava filatelističnega krožka. Priredili so tudi večer glas. bene Sole. V ARKO Prvenstvena tekma na Senovem V nedeljo je NK Rudar s Senovega izgubil tekmo na domačem igrišču z NK iz Žalca. Prvi polčas so Sevničani vodili z 2:0, končni rezultat pa je bil 3:2 za goste. Strelca za Ruda.rja sta bila Budna in Jevšnik. R. K. ELAN : Bela krajina 1:5 Pretekli četrtek sta se v pokalni tekmi v Novem mestu na Stadionu bratstva in enotnosti pomerila novomeški Elan in Bela Krajina iz Črnomlja. V drugem delu so se Cmomljanci razigrali in štirikrat zadeli mrežo Novomeščanov. Strelci za Belo Krajino: Švajger, Pu-ljak, 2unič, Karin, Kopanja, za Novo mesto im Mihelčič (avtogol). A. LATERNER Ljubljana - Akademik V torek, 13. junija sta se na Stadionu Bratstva in enotnosti v Novem mestu v propagandni rugby tekmi pomerili ekipi Ljubljane in ljubljanskega Akademika. To je bila prva rugby tekma v Novem mestu. Tekmo je pred 40 gledalci dobro vodil Jurkovič iz Ljubljane. -JAP Novo mesto : Rudar 2:1 V nedeljo sta se na teniškem igrišču na novomeški Loki pomeri- li ekipi Novega mesta in Rudarja iz Trbovelj (zahodna slovenska liga). V prvi tekmi je jure Picek v borbeni igri premagal J. Kužnika z 2:0 (7:5, 6:2), Samo Medic pa Radoševiča tudi z 2:0 (6:2, 6:2). Nato sta se ekipi pomerili še v parih. Tokrat sta bila boljša gosta in sta premagala novomeški par z 1:2 (6:8, 6:3, 3:6). Jap Na zgornji sliki je start pionirjev v teku na tekmovanju Samobor 67. Tekmovalci v iz Brežic so dosegli več prvih mest. Bela krajina vodi s točko prednosti Kljub porazu v Jaršah proti NK Induplati (1:0) NK Bela krajina Se vedno vodi s točko prednosti. V srečanju z nogometaši iz Jarš so nasprotniki po krivdi slabe obrambe Belokranjcev že v prvem polčasu dosegli edini gol. S to zmago si je NK Induplati zagotovil drugo mesto na tabeli. V nedeljo bodo igrali nogometaši iz Jarš v Novem mestu, NK Bela krajina pa se bo na domačem igrišču srečala z NK Rakek. Belokranjski nogometaši se bodo morali v nedeljo potruditi, da bi dosegli vsaj neodločen rezultat, kajti zaradi boljše razlike v golih bi si s tem že zagotovili prvo mesto v NPL. Ker bo nedeljska tekma za NK Belo krajino odločilna, vabimo navijače, naj si tekmo ogledajo v čim večjem številu. KAMILO WEISS Triglav - N. mesto 3:1 V nedeljo, 18. junija, so novomeški odbojkarji gostovali v Kranju in tekmo izgubili s 3:1. Pred 50 gledalci je tek-mo vodil Štajner z Jesenic. Igrali so v postavi: Triglav: Sokolič, Jenko, Keše, ^koren, Markovič, 2epič, Milošič, Koželj, Bizjak, Miloradovič, Mohorčič; Novo mesto: Golež, Koprivnik, Primc, Potrč, Marinčič, Berger, Lapajne, Florjane. Tekma je bila ves čas borbena. Najboljši igralec je bil zopet Goleš, ki je bil obenem najboljša igralec na igrišču. Jap Ribiči uspešni na IX. zletu v Banjaluki Dolenjsko je na tradicionalnem srečanju ribičev v okviru IX. zleta bratstva in enotnosti letos zastopala ribiška družina Novo mesto. Čeprav je ekipa nastopila nekoliko oslabljena, je osvojila prvo mesto. Tekmovalni pogoji niso bdi ravno najboljši, zato je uspeh toliko pomembnejši. V ekipnem tekmovanju so Novo-meščani zmagali pred ekipami Bihaća, Siska in Banjaluke. Med posamezniki je bil najuspešnejši Brane Suhy, ki je zasedel prvo mesto. Dr. Ivo Podrgajs je bil drugi, ostali tekmovalci: Miro Ber. ger. Iztok Podrgajs in Obrad Dimič pa so tudi pripomogli k zmagi ekipe. Sd ELAN - SAVA 4:2 (3:1) V nedeljo, 18. junija, sta se na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu v prvenstveni tekmi ljubljanske podzvezne lige pomerila novomeški ELAN in Sava iz Tacna. Po novi zmagi imajo domači nogometaši še več upanja, da osvojijo eno izmed prvih dveh mest v ligi in s tem nravico do nastopa v ljubljanski conski ligi. Najboljši igralec je bil Branko Mum. Tekmo je prd 200 gledalci vodil Radoslav Zec. Zadetke za domače sta dosegla Maksimovič in Kranjc 2. Jap Sajetova in Lužarjeva najboljši strelki Na osnovni Soli Katje Rupena v Novem mestu so končali šolsko leto s športnim dnem. Nižji razredi so tekmovali v atletiki, višji pa v igrah z žogo. Pri fantih iz 5. razredov je zasedel 1. mesto 5 J razred, sledili pa so 5.e, 5.b in 5. d. Vrstni red pri šestih razredih je bil takle: 6.c, 6.g, 6.h in 6.b; fantje iz sedmih razredov pa so se razvrstUi: 7.b, 7.f, 7.e in 7.c. Osmi razredi niso tekmovali, ker so že pred športnim dnem končali pouk. Pri dekletih je med petimi razredi zmagal 5.d, sledijo mu 5.e, 5.g in 5.b; med šestimi razredi so zmagale igralke G.c, slede 6.f, 6.e in 6.a. Najboljši strelki v rokometu sta bili Sajetova in Lužarjeva. Dekleta sedmih razredov so se pomerila v košarki. Zmagal je 7.a razred pred 7.d, 7.b in 7.e. S tem športnim dnevom se Je končalo živahno športno življenje na osnovni šoli Katje Rupena v Novem mestu, ki se bo nadaljevalo šele v jeseni. M. D. Mladi atleti na republiškem prvenstvu Tudi Novomeščani se bodo udeležili finalnega tekmovanja za atletski pokal Slovenije za mladin, ce in mladinke, ki bo 25. in 26. junija v Ljubljani. Na tekmovanje gredo tisti, ki so uspešno nastopili na področnih prvenstvih. Iz novomeškega AK si je pridobilo pravico do nastopa 12 atletov: Moški: 100 m: Hribernik 11,8, Solak 11,9; 300 m: Kovačič 39,3, 300 m ovire: Kovačič 44,8, 4 x 100 metrov: Novo mesto 48,2; višina: Slak 1,80 m, Šuštar 1,70, Kristan 1,65, Virant 1,65, daljina: Solak 5,92 m, Suhy 5,90 m; troskok: Slak 12,81 m; palica: Jenko 300 cm; kro-gl a (6 kg): Vimnt 13,27 m; disk: (1,5 kg): Virant 31,86 m; kopje (800 gramov): Suhy 43,50 m. Zenske: 400 m: D. Močnik 62,3, Bratkovič 63,2; višina: Zagorc 1,38 metra, Macedoni 1,35 m; kopje (600 gramov): Zagorc 23,84. Po doseženih rezultatih lahko pričakujemo, da se bodo za najvišja mesta v Sloveniji potegovali Slak, Solak, Virant, D. Močnik in Bratkovi čeva. Črnomelj : Rudar B 5:0 b. b. V nedeljo bi se morala na rokometnem igrišču v Črnomlju odigrati prvenstvena rokometna tek-ma zasavske lige. Gostje iz neznanih vzrokov niso prišli, zato ja bila tekma registrirana s 5:0 za Črnomelj. A. L. Za dan mladosti so se letos pionirji krških šol pomerili v atletiki na Stadionu Matije Gubca. Tekmovali so za atletski pokal Jugoslavije in za pokal 25-letnice pionirske organizacije. Na sliki: tekmovanje v skoku v višino (Foto: foto krožek Leskovec) kr. Minka Maležič: 11 Higiena v življenju žene v prejšnjh odstavkih sem spregovorila o sorazmerno pogosti težavi žena, o frigidnosti; seveda je bilo to le nekaj o tem problemu. Omenim naj še drugo težavo, ki ni tako pogosta. To so bolečine žene med spolnim občevanjem. Temu pravimo s strokovno besedo disparevnija. Nekatere žene imajo bolečine le do prvega poroda, po porodu pa popolnoma prenehajo. Sicer pa so običajno bolečine Pri spolnem občevanju posle-^ica različnih bolezni ženskih sPolnih organov, manjkrat so vzroki duševnega izvora. Dis-Parevnijo v mnogih primerih I&hko popolnoma ozdravimo ali Vs&J omilimo težave. Zato naj Se žena pogovori o tem z gi-^©kologom. S tem sem izčrpala poglavitna poglavja iz normalnega živ-Jenja žena v zreli dobi. KLIMAKTERIJ Klimakterij je prehodna doba med zrelo dobo in starostjo, kot je puberteta prehod med otroštvom in zrelo dobo. Drugače pravimo klimakteriju še klimaks, mena ali v naših krajih »tista leta«. V tem obdobju postopoma ponehuje delovanje jajčnikov in s tem tudi možnost, da bi žena še lahko postala mati. Redno mesečno perilo prične izostajati; in prav redno mesečno perilo je nekak zunanji izraz sposobnosti za materinstvo. V naših krajih nastopa klimakterij povprečno v 47. letu starosti ali nekako od 44. do 52. leta. Ce nastopi klimakterij pred 40. letom, je to prezgodnji, če pa po 55. letu, pa prepozni klimakterij. V vseh civiliziranih deželah opažamo, da se pričenja perilo pri deklicah čedalje bolj zgodaj. Hkrati se pomika navzgor tudi starostna meja žena, ki vstopajo v klimakterij. Poznejši nastop mene je lahko tudi podedovan, saj vidimo v veliko družinah, da nastopi klimakterij pri hčerah kasneje, če ga je tudi mati imela kasno! Klimakterij je sicer popolnoma normalen pojav, vendar ga spremlja obilo težav, ki jih žena v tem času prenaša in jih mora prenesti. Prav zaradi tega, ker je klimakterij naravno in ne bolezensko obdobje, ni potrebno in je celo popolnoma napačno, da ga žene jemljejo kot skrajno nevšečnost, nekatere celo kot bolezen, ki sicer ni nevarna. Žene iz primitivnih rodov klimakterij komajda opazijo. To prehodno obdobje mine pri njih brez vsakršnih težav. Kako potekajo menstruacije v tem obdobju? Menstruacija lahko naenkrat popolnoma preneha in ne pride nikdar več, vendar je tak način prenehar nja rednega mesečnega perila zelo redek. Včasih so menstru- acije čedalje redkejše in manj močne, dokler končno popolnoma ne prenehajo. Običajno pa perilo izostane za mesec ali več in se nato zopet pojavi normalno ali v zmanjšani ali pojačeni obliki. Včasih so krvavitve tudi dolgotrajnejše. Opozoriti moram na dve stvari: žena lahko tudi v klimakteriju nepričakovano zanosi; izostanek perila pomeni torej nosečnost; včasih pa so neredne klimakterične krvavitve znak bolezni in ne klimakterija. Prav zaradi tega nujno priporočam, naj bi vsaka žena v klimakteriju pogosteje kot sicer hodila*'na pregled h ginekologu. Pogosta nevšečnost, ki spremlja meno, so »navali krvi v glavo«; nenadno se pojavi na obrazu rdečica, y glavi in po vsem telesu pa vročina, žena lahko tudi nenadoma pobledi, spreletava jo mraz, zbada jo po telesu, sedaj tu, sedaj tam, poti se. ženam je večkrat slabo, v glavi se jim vrti, v ušesih jim šumi, pogosto jih boli glava. V tem obdobju imajo pogosto povišan krvni pritisk, včasih čutijo močnejše razbijanje srca. Žene so v klimakteriju slabše razpoložene, bolj razburlji- ve, trpijo zaradi nespečnosti. Vse to nastopi največkrat zato, ker veliko žena meni, da bo s klimakterijem prenehala njihova ženskost. Vedeti pa moramo, da se s klimakterijem ženino spolno življenje ne konča, ampak traja dalje, lahko popolnoma neokrnjeno, in da tozadevni strah, slaba volja ali zagrenjenost niso potrebni. Umetni klimakterij nastane takrat, kadar umetno prekinemo delovanje jajčnikov. To naredimo, če je potrebno pri operaciji izrezati oba jajčnika ali pa se njuno delovanje prekine z rentgenskim ali radijskim obsevanjem. Tako povzročeni klimakterij traja navadno pol leta do dve leti in se ne razlikuje od naravnega klimakterija. Kdaj pa klimakterične motnje le lahko postanejo bolezenske? 1. če je žena telesno ali duševno preobremenjena, če ima v tem času kako drugo težjo bolezen ali pa je morda zelo slabo prehranjena; 2. če se zelo boji klimakterija ali starosti. V vseh primerih se dajo težave popolnoma odstraniti ali zelo omiliti, zato ponovno priporočam obisk in pogovor z ginekologom. k 15 LET - DOLENJKA - 15 LET - DOLENJKA - 15 m if ■ 43 prodajaln! - DOLENJKA ■ Prva samopostrežba! — DOLENJKA ■ Prvi D-market! - DOLENJKA DOLENJKA, trgovsko podjetje na debelo in drobno v Novem mestu, • b v e i cenjene potrošnike, da bo v soboto, 34. junija, ob 9. uri dopoldne odprlo novi D-market v Bršlinu V D-MARKETU VAM NUDIMO: 0 v samopostrežnem delu: vse vrste živil m gospodinjskih potrebščin, sadje, zelenjavo, mleko in kruh, kvalitetno sveče meso; govedino, teletino, svinino in suho-mesne izdelke; # ▼ tekstilnem oddelku: metrsko blago, žensko in moško perilo ter ostalo blago tekstilne stroke; 0 v bifeju: pristni dolenjski cviček in druge pijače ter mrzla in topla jedila. POSEBNO OPOZORILO POTROŠNIKOM! 5-ODSTOTNI POPUST bodo imeli v soboto, 24. junija, kupci v vseh DOLENJKINIH prodajalnah pri nakupu blaga za nad 3.000 Sdin! Ne zamudite ugodnosti, ki vam jo nudi DOLENJKA! — Obiščite naše bogato založene prodajalne! — Priporočamo se za nakup! D-market D-market D-market D-market Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« z Mirne na Dolenjskem praznuje od 15.junija do 31. julija 1967 stoletnico šivalnih strojev »JAX-MIRNA«. CENJENI POTROŠNIKI! Vsak kupec, ki bo v času od 15. junija do 31. julija, ko tovarna praznuje stoletnico, kupil naš šivalni stroj »MIRNA« ali »MIRNA-VERITAS« in poslal en izvod garancijskega lista tovarni' najkasneje do 7. avgusta 1967, bo dobil od tovarne po pošti na svoj naslov nazaj lOONdin. — Prav tako bo imel vsak kupev pravico sodelovati pri NAGRADNEM ŽREBANJU, ki ga bo priredila »MIRNA« v svoji tovarni 8. avgusta 1967. Izžrebani kupci bodo dobili 4 šivalne stroje in 10 elektromotorjev. TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« -MIRNA NA DOLENJSKEM Nudimo: BETONSKO ŽICO od 6—14 mm, kilogram od 2,30 do 2, 54 Ndin POCINKANO PLOČEVINO 0,55 mm, 3,88 Ndin kilogram NATIKALNE KLJUČE 15, delni uvoz. Stara cena 145,20, nova cena 70,62. Stalno na zaloga sobno, kuhinjsko in oblazinjeno pohištvo. Nudimo kredit! Dostavljamo na dom! Na zalogi vsakovrstni gospodinjski aparati in pripomočki ter gradbeni material. Kmetijska zadruga Žužemberk \ 1 * otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke Jutranjka KONFEKCIJA • SEVNICA MOSKVIČ 408 ■ nova izvedba — model 1967 ■ luksuzna oprema ■ 4—5 sedežen ■ izredno ekonomičen, 4 valjni bencinski motor, 60,5 KM po SAE ■ menjalnik s sinhroniziranimi brzinami ■ Dobava: postopoma od 1. julija dalje ■ CENA: s prometnim davkom 2,300.000 Sdin Naročila sprejema uprava podjetja, vse informacije pa lahko dobite po telefonu 21-132. TRGOVSKO PODJETJE NOVOTEHNA NOVO MESTO na mm,...! K PREMOG PO ZNIŽANI CENI! RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE Obveščamo cenejne potrošnike NA OBMOČJU KOČEVJA, da tudi v j ur«* ju in juliju prodajamo ■ premog-kocke za zasebna gospodinjstva H po znižani ceni Premog prodajamo na odpremi separacije, po želji kupcev pa ga dostavljamo tudi na dom. Vse informacije dobite po telefonu: 86-110, interna 29 — odprema. Zagotavljamo vam kvalitetno blago in dobavo! oocxxtoooooooooooorx>oooooooooooooooooooooooo RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE čestita vsem rudarjem, borcem in delovnim ljudem za dan rudarjev, 3. julij, in za dan borca 4. julij! ... Ce se v vašem kraju zgodi kaj zanimivega, poroča o tem na|bol|e - DOLENJSKI UST NE HODI DOMOV BREZ SEME POPLESKA! KEMOFARMA CIJA odkupuje po dnevni tržni ceni vsako količino letošnjega podleskovega semena. Seme mora biti čisto in suho. »KEMOFARMACIJA« - Ljubljana Metelkova 7, telefon: (061) 312-333. ELEKTROTEHNA LJUBLJANA Nudimo vam bogato izbiro: D gospodinjskih aparatov □ akustičnih aparatov □ elektroinstalacijskega materiala Kupujte v naših trgovinah v Krškem in Novem, mestu! samo prstni odtis (ali pa še tega ne!) bo pustil vlomilec v vaši hiši namesto prihrankov« če jih ne boste pravočasno naložili na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE! Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)-21-227! Na Radoviči požig in poskus uboja franc Terner iz Metlike je z bencinom zažgal hišo svoje svakinje, njo pa je nameraval umoriti . v noči med 14. in 15. juni-je nenadoma nastal po. ^ v stanovanjski hiši Stan-Kočevar na Radovioi šte-87. Stanovalci so se z vems otrokoma komaj reši- _ V brežiški občini |e vedno več gostiln "tevilo gostinskih obratov brežiški občini narašča. Ve-i Novo mesto, ter pevskemu društvu hvi1 Jere^tt l2 Novega mesta za žalostinke. Zapeljujemo se nadalje slušateljem šole VSOD Kranj cvJ^elek Trebnje za izrečena sožalja in darovano •le, ter vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. * Žalujoči: herezija, sinova Jože in Lojze, hčerke Marija, »n Anica z družinami in drugo sorodstvo. HITRO! SOLIDNO! POCENI! A T RENAULT W H ■servisni pregledi vozil ZASTAVA, RENAULT, TAM □ vse garancije in reklamacije □ splošna popravila vozil □ zamenjava motorjev in generalna popravila □ avtokleparska in avtoličarska dela □ tapetniška dela, mazanje in pranje □ tehnični pregledi vozil vseh vrst AVTOMEHANIČNA DELAVNICA »PIONIR« NOVO MESTO, Kettejev drevored 37 (Bršlin) telefon: 21-243 METLIKA, pri vinski kleti Mopedist v mopedista 5. junija zvečer sta se v Dolenjskih Toplicah zaletela mopedista Leopold Zajc iz Gornjih Las in Mirko Zupančič iz Meniške va si Zupanič je peljal po sredi ceste. Zajc pa mu je prišel naproti izza nepreglednega ovinka. Voznika sta padla. Zajc si je poškodoval glavo in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 150 Ndin Kolesar na prtljažniku Lovro Gudič iz Metlike se je 12. junija popoldne peljal s kolesom iz Jurovskega broda v Metliko. Preden zavije cesta v Črnomelj, je zavil na levo, ne da bi prej nakazal smer. Naproti se je z osebnim avtomobilom pripeljal Metličan Karel Vardjan. Ko je opazil kolesarja, je zavrl. Bilo je prepomo. Pri trčenju je kolesa padel na prtljažnik osebnega avtomobila in si ranil glavo. Škodo so ocenili na 1100 Ndin. Prekratka varnostna razdalja Marjan Slamnik se je 18. junija peljal z osebnim avtomobilom p6 Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Ker je nameraval zaviti v Vrhovčero ulioo, je nakazal spremembo smeri ter votdlo ustavil, da bi šli mimo naproti vozeči avtomobili. Ljubljančanka Valerija Železnikar je vozila za Slamnikom v prekratki varnostni razdalji, zato se ie zaletela v njegov avtomobil. Na obeh avtomobilih so potrebna popravila » 600 novih dinarjev. Dva sta prehitevala naenkrat Dne 18. junija so po avtomobilski cesti peljali drug za drugim tovorni avtomobil podjetja PREVOZ iz Brežic z voznikom Jožetom Merslaviičem, avtobus podjetja CROATIATRAN S, ki ga je vozil Slavko Kralj, ter osebni avtomobil z voznikom Marjanom Barbičem iz Sentlen&rta. Pri Ribnici ie zadnji v koloni, Barbič, začel prehitevati avtobus, toda ko ga je dohitel, se je tudi voznik avtobusa odločil prehiteti tovornjak Barbič je zapeljal na ban. kino, tedaj pa je izgubil oblast nad vozilom, zato ga je zaneslo v tovornjak. Pri trčenju se Je avto-mobil najprej pevmil na bok, nar to pa se je znova postavil na kolesa. Na Barbičevem »majorju« je za okoli 10.000 Ndin Škode. Zaviranje na pesku je bilo usodno Stanko Fišer Ie Ljubljane je 18. junija popoldne v Martinji vasi s »škodo« prehiteval mopedista Alberta Pižmobta. Med prehitevanjem'ie Fišer pospešil vožnjo, nato pa z vrl. Ker je bila cesta posuta, je avtomobil začelo zanašati in po kakih 100 metrih vožnje je zdrknil na travnik in se prevrnil na bok. Voznikova žena Anica je bila pri nesreči huje poškodovana in so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na »ftkodi« je aa 9000 Ndin škode. Tovornjak je pripeljal po sredini ceste Dne 15. iunija njutraj se je pripetila prometna nesreča na cesti Sevnioa—Krško. Proti Sevnici se je pelial s tovornjakom Franc Rostohar fe vasi Brege. V vasi Arto mu je naproti pripeljal s to-vomjakom Franc Sirikoc, ki je vo-sil po sredini ceste. Zaradi tega se je moral prvi umakniti na je udrl, tako da se je tovornjak prevrnil. Na tovornjaku in tovo. ni je za okrog 3600 Ndin škodo, skrajni desni rob ceste, ki pa se cja P°2no je že bilo; mladi ljudje niso bili zapazili, dr«J6i gospod davkar zakinkal; žena ga je zastonj izr>r -' K° slednjič mož celo precej glasno zasmrdi, donSr1 Valentin> da Je čas vstati 111 se napotiti JOSIP STHilU’ : 11 VI. oiŽaJ ^ Je čas, ko je bilo Valentinu zapustiti in Prijazno davkarjevo družino, vse znance Kaka ter odpotovati v daljnje, tuje mesto, je a Pe ta ločitev mlademu učencu, zlasti ako timi v en-’ slovenski učenci navadno niso boga-srei' naj lepšem času, ko je vse drevje polno lepega, trgati ko se v vinskem kraju bliža vesela ko 56 P° njivah pase in kuri, vriska in poje, vse8a obilo; ravno sedaj ga kliče ne-v tesnn J®., stroga dolžnost v dolgočasno mesto, sklium ti zakriva pred hišo stoječe do-den ,e kaj, saj so vsi krepki in zdravi, in pre- dena or °’ ^ zoP^ vidimo! Ali kaj pa Olga, sk0 j: Ti? Pa morebiti še kje kako drugo mlado žen-Nekais^I x se ti ne bo po nikomer tožila, Valentin? Ji so morebiti; dolga je pot do Dunaja, kra- prijetni, ali Valentinu že znani. Ko človek IffiSODNIJtOVl sedi tako sam v vozu, prihaja mu na misel to In ono; zakaj ne tudi podoba lepega dekleta, ki je bila tako prijazna ž njim, ki se je tako žalostno držala, mu tako gorko stiskala roko pri odhodu! Ali ko ga objame zopet velikega mesta hrupno življenje, mu izgine prijazna podoba skoraj iz spomina. Valentinovo srce ni poznalo prenapete sentimentalnosti; on se je veselil svoje srečne mladosti, brezskrbno je užival življenje, in kje bi se tako lepo živelo in uživalo kakor v sijajnem velikem mestu! Valentinovo geslo je bilo: »Danes tukaj, jutri tam.« Povsod sije solnce, povsod je veselih ljudi, povsod lepih deklet in kratkočasje. Olga, Irena! Prijetna igrača ena in druga; za kaj bi ne bil prijazen z njima, ali prčcej resno ljubiti, zavezati se za življenje, ko je človek še tako mlad, to bi bilo nespametno, in mladi S6dnik Je bil pameten. Težko je vrabca ujeti; nastavi mu zanke, natrosi vmes svetlo črnega prosa ali rumene pšenice; blizu ga ne bode; ali pa prileti, previdno pohodi zanke, da mu niso več nevarne, nazoblje se zrnja in potem veselo odleti; to je: vrabec zna živeti. Prebrisana mati si, gospa davkarica, ali s takim ptičem boš imela križ in težavo, če se morebiti kaj posebnega ne pripeti. Iz tega, kar smo rekli, je razvidno, da ni šlo Valentinu slovo nikdar ne vem kako do srca, tudi zdaj ne, ko je četrtič odhajal na Dunaj. Gospoda iz trga je imela navado praznovati Valentinov odhod zvečer v veseli družbi pri vinu. Tudi letos so se bili zbrali pri Korenu pred odhodom tisti večer, sami moški seveda; ženskam to ni spodobno; od njih se jemlje slovo na domu, od vsake družine posebej. Gospod okrajni sodnik je bil nocoj posebno dobre volje. Majhen možiček, sivolas, dasi še v najboljših' letih, s čmkastimi, kratko pristriženimi brki pod precej krepkim nosom, je bil ta okrajni sodnik vesten uradnik, blaga duša, vesel družabnik. Ko je bil pred nekaj leti prestavljen tja nekam na Gorenjsko, kaj store kmetje? Pomenijo se, izvolijo troje mož in ti gredo naravnost v glavno mesto, »da ga prosijo nazaj«, in res so ga izprosili. Prihodnje leto že se vrne na svoje prejšnje mesto, a ne sam, kakor je bil odšel; ženo je pripeljal s seboj. Stara ni bila ta žena, ne grda, vendar se je začelo kmalu govoriti, da zakon ni posebno srečen. Skoda dobrega moža; zares dober mož je bil ta okrajni sodnik, žena ne tako. Nekako nepriljudna, osorna je bila, tudi s svojim možem; on jo je rad imel, prav iz ljubezni jo je bil vzel; upal je, da bo imel lepo domače življenje na stare dni. Motil se je mož; vendar tiho in mimo je prenašal svoj zakonski križ, kakor se spodobi blagemu možu: najboljšemu prijatelju se ni nikoli pritoževal. Zena ga je imela v strahu; zdaj ni smel več pohajati, koder se mu je ljubilo. Tolikanj bolj dobre volje je bil, kadar je prišel zopet v družbo z njenim dovoljenjem ali pa proti njeni volji, to se ni vedelo. Tako je bil tudi nocoj dobre volje, mladostno razposajen pri Valentinovi odhodnici. Valentina je posebno rad imel, vabil ga je tudi večkrat na dom. A Valentin ni rad k njemu zahajal; z njegovo gospo sta se gledala nekako pisano; ona je rada pikala in on ji tudi ni ostal dolžan; moža pa so veselili ti nedolžni prepiri. T TEM TEDNP VAS ZANIMA Petek, 23. junija — Kresnica Sobota, 24. junija — Jane* Nedelja, 25. junija — Jaroslav Ponedeljek, 36. junija — Gruda Torek, 27. junija —Ema Sreda. 28. junija — Zoran Ćetrtek, 29. junija — Peter Ob bridki izgubi naše ljubljene lene, mame, stare mame in sestre IVANKE PERGAR iz Novega mesta ae najtopleje zahvaljujemo dr. Oblaku in sestri Veri, dr. Hiibscher-|u in dr. Presetnikovi ter osebju internega oddelja splošne bolnišnice Novo mesto za ves trud ln požrtvovalnost. Najlepša hvala sostanovalcem za vso pomoč v težkih dneh. Nadalje se zahvaljujemo društvu »Dušan Jereb« za lepo zapete žalostinke, govorniku za tople besede, organizaciji ZB Otočec in Kandija, kolektivu zavarovalnice in komunalnega podjetja, vaščanom Otočca ter vsem, ki so ji poklonili cvetje in jo spremili na zadnji pota. Žalujoči družini Pergar in Beg Za sodoben okus... Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol. Ob prerani smrti naše drage sestre in tete MARIJE BUTARAC roj. KAVŠEK is Siska se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence, vsem, ki so Ji v času bolezni lajšali bolečine in Ji nudili pomoč. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu ln strežnemu osebju splošne bolnice Novo mesto. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku. Žalujoči mož, sestre in brat ter drugo sorodstvo Ob prerani in bridki izgubi naše ljube mame in stare mame ANE BERUS iz Novega mesta se najtopleje zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto za nego v času bolezni. Hvala vsem znancem in sosedom za podarjeno cvetje in vence. Posebna zahvala kolektivom NOVO-TEHNE, tovarne zdravil »KRKA, in PETROL Novo mesto. Vsem prisrčna hvala za izraženo sožalje! Žalujoči: hčerki Jelka in Anica ter sin Franci c družinama Vsem zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka bolnice Brežice, posebno pa primariju Vilku Bricu in sestri Nadi, ki je sedaj na letnem dopustu, se za us pešno zdravljenje zahvaljuje in jim želi še veliko uspeha pacient Ivan Knez, Vrhek 1, p. Tržišč- Alojziju Mirtiču iz Semiča pokljata za njegov praznik lepe pozdrave mama in ata iz Kotov. Dragi hčerki Pavli Nahtigal iz Jame pri Dvoru želita obilo sreče in zdravja za njen praznik, možu pa pošiljata lep pozdrav mama in ata. * Dragi in ljubljena Seni ter mami Anici Tekstor z Malega Slatnika želijo vse najlepše za 50-letnico: mož Lojze, sinova Jožko ter Zden-ko z družino. Dragemu bratu Janezu Mazniku, Volavlje, čestitamo za dvojno praznovanje. enako sinetu: Jože z ženo Kati ln mama. Dobrima mami in atu Avbarje-mu s Daljnega vrlu prt Novem mestu za njuno 45. leto skupnega življenja in atu za dvojni praznik želijo vse najlepše, največ pa zdravja, hčerka Joži z možem Francijem, vnuki Dušanka, Alenka m sinko. * Dragemu očetu Alojzu Sprajcar. ju iz Novega mesta želi obilo sreče in zdravja za god sin Drago z družino. * Dragemu včetu Alojzu Ovničku in sestri Lojzki s Karlovške ceste želi za njun praznik vse najboljše ter mnogo zdravja in zadovoljnih let Oirila z družino. Oglašujte v DL! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 8.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored Od 4.30 do 8.00. PETEK, 23. JUNIJA: 8.05 Glas bena matineja. 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Blažu Amiču. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Slava Dobersek: Dognanja ali pravilne in nepravilne domneve v bodočih odločitvah. 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.05 Operetni napevi. 14.35 Naši poslu-ialci Čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki *sa turiste. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Zvočni razgledi. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahko noč, otro oi! 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA. 34. JUNIJA: 8.05 Glas. bena matineja. 10.15 S poti po domovini . . . 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.10 Glasbeni bonboni. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Zvone No-stran: Gozdnogospodarski načrti za kmečke gozdove. 12.40 Operetni Evoki. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.06 Od melodije do melodije. 16.000 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Z godci in pevci po naši deželi. 19.06 Glasbene rai- Slavko Žnidaršič, Curile 3, p. Metlika, prepovedujem hojo in pašo perutnine po pšenici na Mucki. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal, kokoSd pa zastrupil. SUPERAVTOMATICNI PRALNI STROJI vseh znamk in KMETIJSKI STROJI 40.000 Sdin zmanjšana carina za pralne stroje! VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: BRAČKO. Ragovska 7: št. telefona 068-21—659 SEVNICA: IOTER, Heroja Maroka 4 PEROTTI-EXPORT S. FRANCESCO 41, TRST PRODAM AVTO »Olimpija« v voz nem stanju za 300.000 Sdin. Jože Lavrin, tovarna zdravil »Krka«, Novo mesto. FRIZERSKA POMOČNICA išče službo v Novem mestu ali bliž nji okolici. Branka Medle, Os-triž 1, Kašt pri Metliki. PRODAM zelo dobro ohranjen fiat 1100, prevoženih 57.000 km. Naslov v upravi lista (906/67). PRODAM PRIMO 175 KS v od Učnem stanju. Joie Kraus, Zab-grebSka 14, Novo mesto. PRODAM kovašlci ambus. Naslov v upravi lista (909/67). KRKA tovarna zdravil NOVO MESTO potrebuje za svoje uslužbence - več opremljenih ali neopremljenih sob v Novem mestu Ponudbe pošljite pismeno ali sporočite po telefonu na St. 21-090 (interna 03). PRODAM STROJ za Izdelavo cementne strešne opeke s petsto modeli. Peter 2agar. Birčna vas 56, p. Novo mesto. PRODAM SENO na rastilu. Infor macije: Semič 8. PRODAM ZBIRKO ZNAMK, ki Je ocenjena po ceniku. Interesenti naj pišejo na naslov: Stanko Skočir. Loka pri Zidanem mostu. TROFAZNI NOV IIIDROFOR ugo godno prodam. Naslov v upravi Usta <<>20/67). PRODAM DOBRO OHRANJEN kavč z blazino in športni vozi-ček. Meglič, Nad mlini 26, Novo mesto. PRODAM manjši in večji gozd na lepem mestu bUzu MetUke. Drugo po dogovoru. Emil Kranjec, Zagreb — Dubrava, Pivnička 17. PRODAM samohodno ban žago za rezanje drv z motorjem, cena 750.000 Sdin, in motor Plima NSU 175 ks, vse z garancijo, cena 165.000 Sdin. Franc Bolf, Vrlije 23 B, Trsat, Rijeka. PRODAM HIŠO na Razdrtem 12, p. Smarje-Sap. Hiša Je pritlična, ob cesti. Vseljiva bi bila oktobra 1967. Anton KasteUc, Razdrto 12, Smarje-Sap. PRODAM DVA KAVČA, Padovan, Majde Sile 2, Novo mesto. PRAZNO SOBO oddam osebi, ki bi plačala najemnino za eno leto vnaprej. Naslov v upravi ldsta (913/67). MLADO DEKLE s končano osemletko, ki ima veselje za priučitev v gostinstvu, dobi službo v gostilni Marije Vanič, Krško, Gub- ČOFER Č, B in E kategorije išče stalno zaposUtev. Naslov v upra- vi lista (917/67) MIRNA USLUŽBENKA išče neopremljeno sobo za eno leto v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (924/67). POROČNE PRSTANE po na j nove j j ši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze). PRODAM VISOKOPRITLIČNO HI-SO z garažo in vrtom, blizu železniške in avtobusne postaje Ivan Hafner. Mali vrh 2. Smar Je-Sap. SPREJMEM KMEČKO DEKLE, staro nad 20 let, za gospodinjsko pomočnico. Novak, Ljubljana, Tugomerjeva 42. STROJ ZA IZDELOVANJE betonskih cevi, še v dobrem stanju, ugodno prodam. Franc Jarc, Vaše 10 A, Medvode. PRODAM enodružinsko nedograje no hišo na Laverci pri Ljubljani Ponudbe pošljite na naslov: Alojz Virant. Rožna dolina, C 1/33, Ljubljana. FANT, STAR 28 LET, visok 175, želi zaradi ženitbe spoznati dekle od 20 do 28 let. Lahko Je ločenka z enim otrokom ln po možnosti s stanovanjem. Naslov v upravi lista (925/67). MOPED trobrzinec prodam. Našlo v upravi lista (926/67). PLETILNI ENOJNI STROJ pro dam. Inž. Glavač, PTT Novo mesto. 2ELODCN1 KATAR. «r na želodcu in dvanajsterniku ter trakt debelega črevesa zdravite s uspe hom s prirodnim zdravilom — z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri HMEUNIKU in STANDARDU -MERCATORJU. IČOg/ESTIlA I Popravljam vse vrste šivalnih strojev. Vprašajte pri PUNGART. NIKU, Zagrebška, blok B. Novo mesto. ŠČETKE ZA LOSČILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. Oblačila čisti KEMIČNA ČISTILNICA, Novo mesto, Germova 5. Vabimo vas na veselo zabavo, ki bo v gostilni Romana Zorka v Družinski vasi 25. junija. Pridite, prijetno se boste zabavaU! Igrajo Veseli potepuhi! Vse vrste vodovodno! nštnla terskih del opravlja po ugodnih ce nah Branko Jurejevčič, vodovodni inštalater, Črnomelj. glednice. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Izbrali smo vam. 21.15 Pokaži, kaj znaš. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 35. JUNIJA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 VeseU tobogan. 9.06 Naši poslušalci česti, tajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši. ,. Vojko Novak: Srečanja. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaž« 13.50 Kar po domače . .. 15.05 Iz sveta opernih melodij. 16.00 Radijska Igra — Franc Puntar: Kralj smetišča. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Lahko noč. otroci! 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK, 26. JUNIJA: 8.06 Glasbena matineja. 9.30 V svetu operetnih melodij. 10.35 Naš pod listek — Dušan Andjelkovič: urkt nja. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Pianistke igrajo Chopinove mazurke. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Lobnik: Vzreja matic. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslu, šale! čestitajo in pozdravljajo. 15,40 Poje zbor »France Prešeren# iz Celja. 17.05 Operni koncert. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 30.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij. TOREK. 27. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški po* zdravi. 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.20 »Pod rožnato planino«. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Rado Golja: Odgovornost za točno kontrolo mlečnosti krav in ro. dovništvo. 13.30 Priporočajo vam ... 15.46 V torek na svidenje! 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja. 18.15 Z domačimi an. sambli po Sloveniji. 19.05 Glasbe ne razglednice. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Iz studia 13. SREDA, 28. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Opoldanski orkestralni intermezzo. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vinko Sad;ir: Ob jubileju agronomskega oddelka biotehniške fakultete. 12.40 Polke ln valčki. 13.30 Priporočajo vam . .. 14 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Drobni odlomki lz opero »če bi bil kralj«. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Joseph Haydn: »Letni časi«. ČETRTEK, 89. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Glasbena pravljica. 10.15 Minute s solisti ljub! lanske Opore. 11.00 Poročila — Turistični napotki aa tuje go- «nJW Brežice: 23. in 25. 6. angleški barvni film »Naloga eskadrile 633«. 24. in 25. 6. ameriški barvni film »Kleopatra«. 27. in 28. 6. francoski film »Nekega lepega dne«. Črnomelj: 23. in 25. 6. ameriški barvni film »Vesela dekleta«. 27. in 28. 6. nemški film »Pošast bara LoUta«. Kočevje — »Jadran«: 23. do 25. 6. ameriški barvni film »Nepomirljivi«. 26. 6. ameriški film »David in Liza«. 27. 6. ameriški film » Zakon se vrača v dolino«. 28. in 29. 6. angleški film »Eden žre drugega«. Kostanjevica: 25. 6. ameriški barvni film »Polnočna čipka«. 28. 6. ameriški barvni film »Razdobje zakonskega prilagojevanja«. Metlika: 24. in 25. 6. ameriški barvni film »Osvajalec Divjega zahoda« — I. In II. del 28. in 29. 6 ameriški film »Krvavi denar«. Mokronog: 24. in 25. 6. češki film »Dva mušketirja«. Novo mesto — »Dom JLA«: 22. do 25. 6. ameriški barvni film »Kolekcionar«. 26. 6. jugoslovanski film »Do zmage in dalje«. 27. in 28. 6. francoski barvni film »Lepa Lola«. Novo mesto — »Krka«: 23. do 26. 6. italijansko-španski barvni film »V senci inkvizicije«. 27. in 28. 6. ameriški film »Odred smrti«. 29. 6. sovjetski film »Zenske«. Ribnica: 24. in 25. 6. francoski film »Demona«. Sevnica: 24. to 25. 6. avstrijski film »Pisani balon«. Sodražica: 24. in 25. 6. ameriški barvni film »šepetanje na blazini«. Šentjernej: 24. in 25. 6. ameriški barvni film »Alamo«. Obiskovalce opozarjamo, da film traja 3 ure in pol, vstopnina pa je za ta film zvišana. Trebnje: 24. in 25. 6. ameriški barvni, petkrat nagrajeni avanturistični film »Upor na ladji Bounty«. Predstava traja 3 ure. * Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Kralj iz Doblič — Vinka, Danica Šabič iz Črnomlja — Metko, Alojzija Dea-govan iz Studenca — Janjo, Stanka Urbančič iz Drašič — Jožeta, Olga Bahor iz Črnomlja — Janka, Martina Gorjup iz Mrčnega sela — Janka, Slavka Geršak iz Brestanice — Darjo, Slavica Hrovat iz Rodin — Ireno, Terezija Lileg iz Krškega — Sandro. Hermina Levičar s Senovega — Rosvito, Koviljka Matjašič iz Metlike — Roberta. Jo flot Sedlar lz Kronovetca — deklico, Vida Gunde 1* Grobelj — deklico, JD&efa Djordjevič iz Črnomlja — dečka, Francka Blažič iz Stopič — deklico, Ana Udovč iz črmošnjic — dečka in Marija Jakše iz Vranovičev — dečka. 24 ste. 12.10 Koncertni drobiž. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Pepca Perovšek: Delo Kmetijskega zavoda v Ljubljani za pospeševanja živinoreje. 12.40 Slovenske narodne v priredbi Tončke Maroltove. 13.30 Priporočajo vam . .. 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. RADIO BREŽICE PETEK, 23. JUNUA: 20.00-21-15 — Obvestila — Nove plošče RTB — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDELJA, *5. JUNIJA: 11.00 -Poročila — Uvodnik — Ta teden v Delavski enotnosti — Anka Corjak — Blnovec: Iz borbe Kozjanskega odreda pri Jelšah — Za na še kmetovalce: inž. Olga Lupšlna: Škropljenje črnega ribeza — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis: 19 generacija je zapustila brežiško gimnazijo — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.30 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 27. JUNIJA: 18.00—19.00 Svetujemo vam — Nove plošče Ju-gotona — Športni komentar — Obvestila ln pregled filmov. 19.00— 19.30 — Mladinska oddaja. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Vida Gregorčdč z Blance — Heleno, Breda Maček iz Kapel — Petra, Ana Belan iz Ja rušja — Nado, Danica Urek z Bi zeljskega — Romana, Bariča Mišič iz Gregurič brega — Ivica, Marta 2ibert iz Gor. Skopic — Majdo, Ankica Tursan iz Kraja Gornjega — deklico, Irena Budlč s Čateža — Petro. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Anton Babič, mizar lz Bistrice ob Sotli, si Je na krožni žagi poškodoval prste leve roke; Neža Ci. zelj, Jena upokojenca lz Piršenber-ga, Je padla na dvorišču m si poškodovala rebra; Stanko Gašperin, sin delavke iz Sel, se je poparil z vrelo vodo po levi nogi; Pavla Omerzel, kmetica z Blance, Je padla na dvorišču in sl zlomila levo roko nad komolcem; Ivan Gregcl, delavec z Bizeljskega, je padel po klancu in si zlomil desno nogo; Stjepan Radanovič, zidar iz Ladu-ča, se je s sekiro usekal v levo roko; Vinko Gerjevič, sin kmeta iz Raven, se Je s koso porezal po desni roki; Josip DraSkovič, mizar iz Karlovca, Je padel z vlaka in sl poškodoval glavo; Ivan Jurčec, trg. pomočnik iz Brdovca, Je padel z motorjem in si poškodoval desno nogo; Marijo Nuja, soc. podp. lz Bukovja, je nekdo povozil z avtomobilom in ji poškodoval levi kolk. NESREČE Trčenje pred bencinsko črpalko 15. Junija se Je okoU 18. u18 z osebnim avtomobilom ustavil n* novomeški bencinski črpalki Mi* lan Zelnik iz Laporja pri Turjaku. Tedaj Je mimo pripeljal s tovor-njakom Franc Lemovec. Ker Tfi slabo ocenil širino prostega štora, Je z zadnjim kolesom zad« v sprednji del Zelnikovega avto; mobila. Medtem ko tovornjak » utrpel nobene škode, je nastalo o* Zelnikovem osebnem avtomobi‘u za 300 N din škode. Zaradi prevelike hitrosti v jarek 16. junija zjutraj se je m1®®0 Koroške vasi v osebnem avtonW' bilu peljal Novomeščan Jurij Pe* ‘ ner. Na ovinku Je zaradi nep*1' meme hitrosti vozilo zaneslo jarek. Po več metrih vožnje PV jarku je nenadoma pred seoo) opazil pešca — Angelo Sekula * skušal zaviti v levo. Vozilo se j prekucnilo na streho in obsta*. na boku, medtem pa podrlo tu® Angelo Sekula. Voznik, njego« sopotnica in Sekulova so bili Iar poškodovani, na avtomobilu P® 1 škode za okoli 1000 Ndin. Huda nesreča pri Rožnem dolu 17. junija se je ponoči huda prometna nesreča v Ga°v! pri Rožnem dolu, ko je va^®Tt-avtomehanične stroke Alojz Stf ne brez mojstrovega dovoljen vzel v delavnici avtomobil »as® Rota iz Črnomlja. Iz Črnomlja je peljal v Rožni dol, pri Gaber pa je zaradi prevelike ® trosti avto zaneslo s ceste, da je prekucnil po strmini v gozd v obstal naslonjen na drevo. P°Pr.ft vila na avtomobilu bodo velja okoli 4000 Ndin, vozniku, ki še ru ma 18 let in tudi ne vozniskes dovoljenja, pa ni bilo nič hudeg Smrtna nesreča na Suhorju 17. Junija se je okoli 23. \ mopedom peljal Franc Gazvoaa Suhorja proti Hrastu Na k°. a vasi se Je zaletel v obcestni ^ men, nato je mopedista vr£~L„ drevo. Z glavo je tako t udaril ob deblo, da je bi J mrtev. Oba sta vozila p° s 18. junija dopoldne sta Purtizimski cesti v Novem m peljala nasproti * osebnima aVV* mobiloma Alojzij Prijatelj in Franc Stupar Ker sta oba vozila po sredi ceste, sta pred srečanjem zavrla, toda zaradi mokre ces£ je vozilo Alojza Prijatelja z**1 slo v prednji del Stuparjevega IZ zila. Na avtomobilih Je za o* 5000 Ndin %kode red' Prečkala je avtomobilsko cesto Med Bičem in Medvedjekom f bila v nedeljo, 18. junija, doP?t dne nesreča, ki Jo Je povzroB Marija Zorc iz Zagorice, ker ^ prečkala avtomobilsko cesto. , ljubljanske smeri Je pripeljal osebnim avtomobilom Anton ^ renc, in ko je opazil žensko w cesti, je močno zavrl, toda je prepozno. Zorčevo Je pri tem pa Je dobila hud v glavo, razen tega si je zlc^o desno nogo. Na osebnem avto® bilu Je za 500 Ndin škode. ^ srčenka je drago plačala vidnost. Dva fička v ovinku trijjj 18. Junija sta se popoldne »jj, čala na ovinku med Šmarje*0 Zburaml dva fička Voznika j vozila po sredi ceste, zato j® šlo do nesreče, pri kateri ie $ nik Vane Juvane iz Trebnjega ^ bil lažje poškodbe na glavi, ^ Dolinšek, sopotnica v vozil« [13 berleta iz Kranja, pa si je &°. # desno nogo. Na obeh fičkih J 2000 Ndin škode. Izgubil je oblast vozilom ,m, Božidar Draškovič Je v ^ 18. Junija, okoli 15. ure nji z avtomobilom pri vasi izgubil obla« nad v°®j^. Na nepreglednem in blagem {ja ku se je zaradi vožnje avtomobil prevrnil na pff-Voznik in sopotniki niso "fjfplfi škodovani, medtem ko 8® na vozilu ocenili na 3500 DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občina« odbori SZDL žice. Črnomelj Kočevje Krško Metlika. Novo mesto, olca Sevnica in Trebnje ^ UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Tone Gošntk odgovorni urednik). Ria Bačer. Miloš Jakopec, Marj“Dr0(j. gan. Jo že Primc. Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični nlk- Marjan Moškon IZHAJA vsan Četrtek - Posamezna številka W) P^tarie starih din) - Letna naročnina 20 novih dlnarjov ,z'":,-eiiiv» din) polletna 10 novih dinarjev < 1000 starih din) P‘“ sta Je vnaprej - Zo inozemstvo 37 50 novih dinarjev * drufr rlh din) oz 3 ameriške dolarje - Tekoči račun pri nlta SDK v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV UR,^„rP<]al 33 IN UPRAVE- Novo mesto Glovm trg 3 - Po4tnLfxImo " — Telefon 81-227 - Rokopisov ln fotografij ne vri Tiska' Časopisno pod Irt le "Delo« v Mnblianl