Glis KRANJ, 27. APRILA 1956 LETO IX. ST. 34 DIN It — 11 d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniška odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznlk Telef. uredniitva 475 — uprave 180 / Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: letna W0, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske S SEJE OLO KRANJ Premalo tržnih inšpektorjev Praksa, ki se je pokazala kot Izredno uspešna, s tem da Okrajni ljudski odbor pripravlja za posamezne seje podrobna Poročila o delu posameznih organov ali svetov ljudskega odbora, je dobila še enkrat potrdilo na torkovi seji OLO, ki je bila v Kranju. Tokrat so odborniki razen tekočih zadev poslušali tudi poročilo o delu in stanju tržne inšpekcije na Gorenjskem. VSE PREMALO TRŽNIH INŠPEKTORJEV Pred teritorialno reorganizacijo ljudskih odborov so imeli tržne inšpekcije le oba okraja ter LOMO Jesenice, Kranj in ^ržič. Po reorganizaciji pa so v občinskih statutih s sistemizacijo delovnih mest predvideli občinske tržne inšpekcije v vseh občinah, toda ta delovna mesta kljub prizadevanju občinskih ljudskih odborov še do danes oiso zasedena. Dejansko imajo Po enega tržnega inšpektorja le OLO Kranj ter občinski ljudmi odbori v Kranju, Jesenicah, Radovljici, Tržiču, Skofji Loki *n Železnikih. Pri občinah Cerklje, Gorenja vas, Železniki in Ziri je siste-■fiizlrano zgolj honorarno delov- no mesto za tržnega inšpektorja, medtem ko občina Bohinj tega delovnega mesta niti nima sistemiziranega. Ti podatki jasno kažejo, da je stanje inšpektorskega kadra na Gorenjskem precej nezadovoljivo, kajti od predvidenih 15 inšpektorjev jih je dejansko le 6. Ta nezasedenost delovnih mest je bila dostikrat tudi vzrok, da gospodarske organizacije in prav tako posamezniki niso bili dovolj nadzirani ter da so uspehi tržne inšpekcije na tem področju v primerjavi s prejšnjimi obdobji razmeroma povprečni. UGOTAVLJANJE NEPRAVILNOSTI Kljub temu, da je pomanjkanje tržnih inšpektorjev več *kot pereč problem Je tržna inšpekcija dosegla precej uspehov na področju ugotavljanja nepravilnosti. Med značilne primere verižne trgovine' sodi primer trgovskega podjetja »Zeleznina« z Jesenic, ki je izkoristilo trenutno konjukturo na tržišču. S tako vrsto trgovine se je dokopalo do nezakonitega .zaslužka v višini 3,275.000 dinarjev. Podoben primer je Tovarna terig Lesce, ki je na podoben način prodala 6 vagonov železa raznih dimenzij in nezakonito zaslužila nad 1 milijon dinarjev. Tipičen primer verižne trgovine je tudi primer pletilca Vilka Mlakarja iz Kranja ter Zeleznine iz Ljubljane, kjer je šlo žično pletivo kar skozi 4 posrednike. Med nepravilnosti sodijo tudi številni primanjkljaji v posameznih trgovinah in gostinskih obratih. Tako je tržna inšpekcija zabeležila pri trgovini »Orlovim« v Kropi za 186.000 dinarjev primanjkljaja, v trgovini »Gozd« Železniki za 12.000, v tr- Redna letna konferenca SZDL za občino Domžale Za socialistične odnose na vasi Premalo žena v delavskih svetih govini »Planika« Jesenice za 150.021, v trgovini s sadjem in zelenjavo v Tržiču za 164.828, v hotelu »Evropa« v Kranju za 598.000, v gostilni »Pod Joštom« v Kranju,za 200.000 dinarjev, v hotelu »Korotan« na Jesenicah za 224.654 dinarjev, v gostilni »Otok Vis« Jesenice za 368.386 dinarjev, v hotelu »Triglav« na Bledu za 106.000 dinarjev, v prodajalni kruha na Jesenicah za 134.000 dinarjev itd. VSO POZORNOST TRZNI INSPEKCIJI Vsi navedeni primeri in tudi še mnogi drugi kažejo, da bodo morali občinski ter prav tako okrajni ljudski odbor posvetiti skrbi za vzgojo kadrov v tržne inšpektorje še več pozornosti kot doslej. Nujno je namreč spoznati, da je tržna inšpekcija občinskim ljudskim odborom pri izvajanju njihovega dela v občinah potrebna in jo je zato treba čimprej okrepiti, tam pa, kjer je še ni, jo takoj ustanoviti. Prav tako je tudi potrebno, da tržna inšpekcija najde kar najboljše oblike sodelovanja z ostalimi gospodarskimi organizacijami, z zbornicami, z notranjo upravo, javnim tožilstvom itd. Na predhodnih ločenih sejah obeh zborov OLO so obravnavali odborniki nekatere tekoče zadeve, skupno poročilo o tržni inšpekciji pa so poslušali na skupni seji. V dvorani Kulturnega doma v Radomljah je bila v nedeljo potrošniški sveti verjetno v redna letna konferenca SZDL za občino Domžale. Razen dele- kratkem ustanovljeni, gatov sta se konference kot gosta udeležila tudi predsednik Znano je, da je v občini, zla- Okrajnega odbora SZDL Ljubljana Janez Vipotnik in republl- sli pa v Domžalah in bližnja Ski poslanec Anton Blejc. okolici .industrija ;zel'o močno razvita. V 16 industrijskih pod- Ta konferenca je s temeljito deki pokazali že dokaj pozitiv- jetjih je zaposlenih 4.600 delav- analizo uspehov in tudi s kri- nih uspehov, medtem ko za ve- cev ^ ten jin v organih de- tično oceno slabosti in pomanj- fino krajevnih odborov tega ne lavskega samoupravljanja ak- kljivosM ustvarila pravo sliko moremo trditi. Tudii družbeno tivno sodeluje 538 kar torej aktivnosti SZDL na območju upravljanje v socialnem skrb- praktično pomeni, da se skoraj delitvi hi ...... „,,,, ., domžalske občine. Stvarna oce- stvu se je dobro uveljavilo. Ze- vsak osmi delavec uveljavlja v »Mizarstvo« Kranjska gora lo malo pa je bilo še storjene- organih delavskega samouprav- Medzadružnemu lesno-industrij- ga pri uvajanju svetov potroš- ljanja. Dosedanje delo delav- skemu podjetju »Jelka« Radov- nikov, ki v domžalski občini skih svetov in upravnih od- ljica( imenovanju direktorjev za sploh še ne obstojajo. Kot pa borov je pokazalo zelo pozitiv- trgovsko podjetje »Ribnik« Je- kaže, se zadnje dni o tem pre- ne uspehe, vendar pa je bila senice> hotei »Triglav« Mojstra- cej razpravlja v osnovni orga- v razpravi nakazana potreba po na in hote, »vitranc« Podkoren, nizaciji v Domžalah, kjer bodo (Nadaljevanje na 2. strani) u. S seje OblO Jesenice JESENICE, 26. aprila. Jutri bo 13. zasedanje Občinskega ljudskega odbora Jesenice. Občinski ljudski odbor bo razpravljal o predlogu družbenega plana OLO Kranj, o do- na dela je dala delegatom pravilna napotila za nadaljnje prizadevanje v socialistični graditvi. Tudii udeležba sama je bila zadovoljiva, saj se je od 124 delegatov, izvoljenih na občnih zborih 21 osnovnih organizacij, konference udeležilo 112 delegatov. Izčrpno in skrbno pripravljeno poročili:*, (ki ga je podal Predsednik občinskega odbora SZDL Anton Zakrajšek, je Predvsem Ugotovilo, da se je SZDL zlasti uveljavljala pri družbenem in delavskem upravljanju, komunalnem gospodarevu občine, uvajanju pravilnih fooialističnih odnosov na vasi 1X1 pri vzgajanju članov ostalih družbenih organizacij. Ugotovljeno je bilo, da se v °rganih družbenega upravljanja aktivno udejstvuje 372 volivcev — članov SZDL. Ce pa dodamo, da je od teh komaj ^ žena, lahko trdimo, da so »ene premalo zastopane v organih družbenega upravljanja. Posamezni sveti pri ljudskem °dfcoru, kakor tudi nekateri ®°lakl odbori, so v dosedanjem Obveščamo cenjene bralce našega lista, da bo Prihodnja številka »Glasa Gorenjske« zaradi praznikov izšla v petek 4. maja Istočasno uredništvo »Glasu Gorenjske« Čestita ob največjem delavskem prazniku vsem delovnim ljudem BLEJSKO JEZERO IZLETI ZA 1. MAJ — LE CE BO VREME ob dvojnem prazniku Pred 15 leti je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Delavci po vsem svetu bodo letos že 71. praznovali svoj delavski praznik — 1. maj. Prav je, da ob teh dveh pomembnih praznikih razmislimo nekoliko o poti, ki smo jo v zadnjem letu prehodili In naštejemo vsaj najpomembnejše uspehe, ki smo jih v tem obdobju dosegli. Ni treba zanesenih besed. Boj in izkušnje v preteklosti so nas naučili ceniti le dejanja. In končno, uspehi so tu — pa če jih nekateri še tako poskušajo zanikati — in jih zato ni treba zamenjavati z visoko donečimi frazami. V zadnjem letu je bil dosežen na področju decentralizacije državne oblasti viden napredek. Ustanovile so se nove občine, ki niso več samo administrativno-upravne enote, marveč se razvijajo v osnovne celice družbenega upravljanja. Proces decentralizacije in demokratizacije oblasti, ki Je začel že v 1950. letu z ustanavljanjem prvih delavskih svetov, se nenehno poglablja. Razvejani mehanizem ljudske samouprave nudi priložnosti vsakemu državljanu, da se aktivno vključi v delo. Po približnih podatkih je v organe delavskega in družbenega upravljanja ter v svete ln druge organe ljudskih odborov vključena desetina vseh prebivalcev na Gorenjskem. Vzporedno s kvantitativnim porastom samoupravnih organov pa raste tudi kvaliteta njihovega dela. O delavskih svetih ne moremo trditi danes samo to, da so prešli »otroško dobo« svojega razvoja, da so opravičili svoj obstoj. Delavski samoupravni organi so danes že postali dejanski upravljalec ljudskega premoženja. Redko kje so še primeri, da bi bil delavski svet ali upravni odbor le na papirju, da bi bil samo zastor za skrivanje samovolje posameznika. Posebno v večjih delovnih kolektivih, kjer so delavske tradicije močnejše, tega ni. Morda so določene pomanjkljivosti v manjših podjetjih. Prav zato bo v prihodnje osnovna naloga tudi tem kolektivom nuditi PRED 40. LETI Frans Masareel: Izmena s strani občinskega ljudskega odbora in občinskih političnih organizacij vso podporo. Nesporni so nadalje uspehi, ki smo jih v zadnjem letu dosegli na mednarodnem področju. V tem obdobju so se močno povečale možnosti za ohranitev miru. Stiki med državami so se začeli izboljševati in umetna meja, ki je delila svet na dva bloka, je začela izginjati. Nismo neskromni, če trdimo, da je k taki ureditvi prispevala nemajhen delež tudi naša država. To danes tudi vsakdo v Jugoslaviji priznava — celo tisti, ki jim ni preveč všeč naša notranja ureditev. Uspehi, ki smo j'h dosegli v zunanji politiki, pa niso doseženi zato, ker se zunanja politika da laže voditi — kot mislijo nekateri — marveč zato, ker je celotna naša politika, ki jo zastopata Socialistična zveza in Zveza komunistov — tako notranja kot zunanja — principielna politika, sloneča na znanstvenih, marksističnih temeljih. Kakorkoli nekateri, ki jim ni všeč priznanje, ki ga Jugoslavija dobiva vsepovsod po svetu, poskušajo deliti zunanjo politiko od notranje, se ta deliti ne da. Zunanja politika neke države je vedno odraz njenega notranjega stanja. Odveč bi bilo naštevati uspehe, ki smo jih v preteklem letu dosegli v gospodarstvu. Res je, da neposrednih koristi od mnogih novih objektov, ki smo jih v zadnjem času zgradili, še nimamo. Ce smo hoteli ohraniti neodvisnost dežele in ustvariti osnovo za hitro nadaljnjo industrializacijo, smo morali razviti predvsem težko industrijo. Ravno tu pa so neposredni rezultati najminimal-nejši. Zaradi izgradnje težke industrije in s tem v zvezi zaposlevanja vse večjega števila delavcev so kupni fondi rasli hitreje kot proizvodnja blaga za široko potrošnjo. Zato so se v preteklem letu pojavile določene inflacijske tendence. Cene blaga so začele naraščati. Posledice je občutil najbolj industrijski delavec. Toda odločni ukrepi, ki so bili storjeni po posvetovanju pri tovarišu Titu, so situacijo spremenili. Cene sd se ustalile in tržišče se je začelo stabilizirati. Prvi rezultati te gospodarske politike so že vidni. Se otipljivejši bodo v prihodnje. Vsi tisti napori, ki jih je prispeval naš delov, človek, da je dvignil iz ruševin in predvojne zaostalosti našo skupno domovino, bodo obrodili t'sočere sadove — v njegovo lastno korist. Uspehi, ki smo jih dosegli, niso majhni. Prav zaradi njih uživa Socialistična zveza delovnih ljudi kot inspi-rator vseh teh akcij velik ugled. Ni slučajno, da se je prav v zadnjem letu Socialistična zveza močno uveljavila in številčno okrepila. To je priznanje za pravilno politiko, ki jo uveljavlja v notranji izgradnji in v mednarodnih odnosih. 27. april in 1. maj. Dva praznika, dva svetla mejnika. Ob njih se delovni človek ustavi in razmisli o preteklosti in prihodnosti. Ob njih poskuša določiti svoj položaj v času in prostoru, da bi videl, kako daleč smo že prišli na naši poti. Ob letošnjem dvojnem prazniku mora nesporno ugotoviti: za korak, velik, ogromen korak, smo bliže tisti viziji, ki so jo od nekdaj imeli pred očmi najnaprednejši in najrevolucionarnejši sinovi naših narodov — socalizmu. \ ravljai Za socialistične odnose na vasi Kmečko mladino bodo seznanili m delom v tovarnah Mlečna restavracija potrebna tudi t Kamniku Pred dnevi je bila v Kamniku prva konferenca novo izvo- stavracija. Predlagano je tuč^i Ijenihi predsednikov, sekretarjev in blagajnikov novih odborov, bilo, naj bi se za mladino in osnovnih organizacij SZDL občino Kamnik. Prisostvovala sta ji vasi organizirali ogledi okoliških bili navzoči delegati mnenja, tudi podpredsednik občinskega ljudskega odbora Marica Brejc tovarn, da bi se le-ta seznanila da bi SZDL članom delavskih in sekretar občinskega komiteja ZKS Avguštin Lah. s proizvodnim procesom. • Zani- svetov in upravnih odborov ter m,iva je bila tudi ugotovitev, da odbornikom sindikalnih podruž- Na začetku je sekretar občin- Na konferenci je bilo med Je KZ Laze y Tuhinju spreme- nic nudila pomoč s tem, da bi skega odbora SZDL tov. Danilo drugim sklenjeno, naj organiza- niIa edino prosvetno dvorano v se v kratkem organiziralo red- Cerkvenik poročal o problemih cije SZDL čim tesneje sodelu- tem kraju v mizarsko delavnico ni tečaj za splošno gospodarsko družbenega upravljanja v obči- jejo s krajevnimi odbori in osta- y na(jaljevanju konference je in politično izobraževanje, ni. Teh organov je vedno več in limi organizacijami ter rešujejo sekretar obcinskega komiteja ' SZDL v zadnjem času posve- njihovo delo se je ze zelo raz- pomembnejša vprašanja skupno. podal ge kratko analizo aktual_ Ja ve]iko Kornost vzgj0j:i mla_ vilo. 213 organom družbenega O vprašanjih madme je go, nih gospodarskIh ,in političnih dine. Novo občinsko mladinsko upravljanja so bodo v kratkem vonl predsednik Občinskega od- problemov in v zvezi s tem po- vodstvo se zaveda svoje dclžno- pndruzih še Sveti potrošnikov, bora SZDL Srečko Rot. Obrav- noyno ikazal naloge organi_ sti in je k ko ijelo za de. "Razen številnih pozitivnih pri- naval je predvsem smernice za merov in uspešnega dela so delo z mladino, ki so bile spre- (Nadaljevanje s 1. strani) marveč v veliki meri prav na re osnovne organizacije SZ boljši in trdnejši povezavi SZDL- v pretežno kmečkem prcM. SZDL s temi organi. Da bi se Ugotovljeno je bilo, da se v mnogo bolj razgibane an dela^r v delavskem samoupravljanju kmetijstvu ni doseglo takih ne,' kot one, ki imajo objcktlv-dosegalo še boljše uspehe, so udeleženci konference ugotovili jete na zasedanju Glavnega od- zacij Socialistične zveze. lo. Uspehi niso izostali. Ti uspe- Pred zaključkom konference hi pa so trenutno doseženi le so se pomerili navzoči še o bo- med delavsko in |šolsko, oziro- tudi Premajhno zanimanje čla- bora SZDL Slovenije, in sklepe do6ih zborih potrosnikoV) 0 pra_ ma študentovsko mladino, med- nov SZDL do družbenega u- VI. plenuma CK ZKJ o mladin- znovanju 21 ila 5n L maj tem ko mladtoa na vasi L ni pravljanja problemov^ Številne skih vprašanjih. Pri vsem tem 0 sklicanju ustanovnega občne- zajeta v organizacijo. Poudar- so organizacije, ki o delu samo- je ugotovil, da se je od izvolitve ga ^hora Zveze ženskih društev jeno je bilo, da vprašanje vzgo- upravnih organov na svojih novega mladinskega vodstva področjih sploh še niso razprav- stanje v organizacijah LMS do- "ljale. kaj izboljšalo, da pa je še vedno Pri vseh zgoraj navedenih or- precej vasi, kjer ni zajete do- ganih družbenega in delavskega volj mladine. Tudi v društvih samoupravljanja sodeluje 1722 je vključenih premalo mladin- ljudi, od tega 352 žena. 926 je cev in mladink. Deloma je temu in drugih organizacijskih vpra sanjah. O. je mladine in dela z njo ne leži le na mladinskem vodstvu, Pogled z zr„ ita na Domžale delavcev, 238 kmetov, 51 obrtnikov 411 uslužbencev in 96 ostalih. • ' '•' '' >■■■''■ ! proslava na Jesenicah zapostavljanju kriva mladina sama. Nerazumljivo pa je dejstvo, da sodeluje v organih družbenega upravljanja le 50 mladincev in da v organih obla- uspehov, kot je zaželeno. Kme- no boljše pogoje. Tako se na tijstvo ni napredovalo zato, ker primer osnovna organizacija posamezni kmetje opuščajo ob- Gradišču pri Lukovici usoešno delovalno zemljo in se raje za- uveljavlja pri vseh družbenih poslijo v industriji. Zaradi tega _ problemih kraja. Tudi organi- bo ena glavnih nalog novega zaci j i v Krtini in Lukovici sta vodstva SZDL v občini, da se zelo razgibani, kmetijstvu posveti čimveč j o po- Ob koncu konference so de- zornost, zlasti za utrjevanje legati izvolili novo 29 člansko obletnice ki imajo v načrtu manjša dela, kmetijskih zadrug. V občini je občinsko vodstvo SZDL, n3J- Mladina bo gradila športne objekte, ceste In urelala šolske vrtove S počastitvijo 10. Na Jesenicah so počastili ob- sti in krajevnih odborih ni niti mladinskih delovnih brigad je a prav tako pomembna za posa- sicer precej zadrug, vendar je zorni odbor ter 17 delegatov za okrajno konferenco SZDL. Konferenca predsednikov svetov ObLO Jesenice Na Jesenicah je bila v sredo popoldne konferenca predsed- letnico Osvobodilne fronte z le- enega člana LMS. gorenjska mladina stopila v no- mezne kraje, po proslavo. Terenski odbor Temu govoru je sledila živah- vo delovno obdobje. Spomin na SZDL na Plavžu je priredil v na razprava, na kateri so go- velike gradnje je proslavila z sredo zvečer svečano akademijo vordli o oblikah dela v društvih delom na športnih objektih, ure- Dogradili bodo cesto Gorjuše Koprivnik—Jereka— Bohinj- tudi precej takih, ki se raje ukvarjajo s trgovino kot z razvojem kmetijstva. Prav zaradi tega so tudi sklenili, da bo tre- Sltruu ivci.« ovcfcauu an-aucimj-u v^ium v, vwinva.ii u«_ia v ....... -----, ~ , TJJiStrica Ce SO Z3 to le — "'""'"'i ^" w " v tamošnji kino dvorani. Govo- in organizacijah in ugotovili, da janjem poti, kopanjem v od ovo- predvidena sredstva v okrajnem ^a .v bodoče stremeti za tem, ru o pomenu ustanovitve in o je v občini največ mladine dov itd. Spet so zapeli krampi delovanju OF je sledil kulturni vključene v strelske družine, in lopate, pri delu pa so se da bodo v vodstvo zadrug prišli oziroma občinskem družbenem „„jj. . . , , ,. it k ~ i * ljudje, ki bodo z voljo delah za program, ki so ga izvajali mo ški pevskt zbor jeseniške Svo- kjer se tudi aktivno udejstvuje. našla stari, prekaljeni brigadir-Govora je bilo še o potrebi po ji in pripovedovali svoja doži- planu. V bohinjskem kotu so predlagali zgraditev žičnice na pcvojvi jv^m^c Pvw v^vv^o jv ^nv/ ov. v/ ^-^nv-^i j. .~ v- — ---- Komno in o tel gradnji se bodo i" »* iffive y bode, hru.ičanska godba na pi- čimprejšnji ureditvi telovadnice vetja na progah, cestah, tovar- posvet;o,vali ge z Zvezo športov b'10 uŠ°tovljeno, da so nekate »Partizan« v Komendi in o po- nah in elektrarnah. Tudi njihovi pi vanju mladine po gostilnah. V mlajši tovariši nočejo zaosta- zvezi s tem so udeleženci za- jati za njimi. Mladinci in mla- poklonilo 15-letnici ustanovitve htevali, da se v Kamniku čim- dinke kranjskega okraja se OF. prej odpre brezalkoholna re- vključujejo v delovne brigade, hala in recitator j i s terena Plavž. Občinstvo je dvorano na polnilo in se s tem primerno Živahne priprave na Dan pomladi Začetek je dober posvetovali še z Zvezo športe Slovenije. V okrajnem merilu bo mladina največ sodelovala pri gradnji športnih objektov. V ta namen je že razpisano na^ gradno tekmovanje med občinskimi komiteji LMS v počastitev 29. novembra. Mladina ne- socialistični napredek vasi. Iz poročila in iz razprave je nikov svetov Občinskega ljudskega odbora Jesenice, udeležili pa so se je tudi predstavniki mladine. Na konferenci so najprej razpravljali o problemih mladine, predvsem o vzgojnem delu. S tem v zvezi so sprejeli tudi nekatere sklepe. bodo pozornost do vzgojnem pogledu, Občni zbor Društva upokojencev Jesenice Kranj, 25. aprila. Praznik pomladi skupni izlet in ja. Obiskali bodo tudi selekcij Danes dopoldne se je sestal otroke bi radi tudi pogostili, če sko postajo krompirja v Polja- obcinan so bodo miadinci posve- novi Okrajni odbor Zveze dru- bodo le na razpolago denarna nah in izvedli razna fizkulturna tovaij z gospodarskimi organi- «tev prijateljev mladine. Na seji sredstva. Tovarne bi pri tem tekmovanja z drugimi šolami. zacijaml in se pomenili o svojih so udeleženci izvolili predsed- lahko marsikaj pripomogle. Širok obseg bo zajelo to otro- nalogah Mladina kranjskega V Tržiču pripravljajo pionir- ško praznovanje v kranjskem okraia bo d,ila center za Je_ sike izlete v treh skupinah. Tudi območju. V komisijo, ki priprav- tovanje Okrajne zveze Društev starše bodo povabili zraven. lja program, so vključeni tudi 27. maja bodo praznovali Dan tovariši iz okolice Kranja. Pio- pomladi v Radovljici. V načrtu nirji po šolah že pridno delajo imajo budnico, kulturne nastope — urejajo vrtove, stezice in V sredo popoldne so upoko jenci Jesenic in okolice priso- Povečali stvbvali občnemu zboru svojega mladine katerih vasi bo pomagala pri stanovskega društva. Poročilu o kakor tudi v pogledu sodelo- ureditvi Planin m opravljala delovanju društva je sledila Ži-. vanja i mladinsko organizaci- druga dela, ki so važna za u- vahna razprava, v katero sta jo. Nato so obširno razprav- spešno poslovanje kmetijskih posegla tudi zastopnik republi- ljali o predlogu družbenega zadrug. V načrtu je širša akcija škega in zastopnik okrajnega plana Okrajnega ljudskega od- Obiskali bodo tudi selekcij- f3 gradn]0 najrazličnejših igrišč zds[^n^ upokojencev. * bora Kranj. UDisKan Doao tuai seieKcij in urejanje vrt(>v ^ g0]ah. v stvo. Za predsednika in tajnika so ponovno izbrali tovariša Maj-diča in Rožiča. Nato so imenovali še komisijo za pionirsko organizacijo, -komisijo za gradnje in koordinacijsko komisijo, Te dni po svetu prijateljev mladine na Jadranu Mladina na Jesenicah, v Kranju, Skofji Loki in Železnikih ki bodo v najkrajšem času pri- in izlete, čele z delom. slično. Predvsem so aktivni V Poljanah predvidevajo za podmladki Rdečega križa, ki Odbor-je nadalje razpravljal ta praznik kratek kulturni :n delajo v tesni povezavi z DPM. o pripravah za Dan pomladi in športni program. Zjutraj bo va- Za rojstni dan- Predsednika rojstni dan maršala Tita. V zve- ščane prebudila budnica. Otroci republike bo kot vsako leto or- zi s tem bodo sklicana posveto- že vadijo igrici »Pravi tovariš« ganizirana Titova štafeta, ki se vanja z vsemi tovariši, ki delajo in »Jurček«. 13. maja bodo obis- je bodo udeležili številni go- z otroci. Na ta dan bodo pionir- kali partizansko bolnišnico renjski pionirji. To so kar lepi ji obiskali partizanske vdove, »Franjo« na Primorskem, s se- načrti ih Društva prijateljev je bil ustanovljen poseben Štab, kuje,^ da^ se ^bodo tradicionalni predsednike občinskih odborov boj pa bodo povabili starše in mladine jih bodo s pridnim de- Obisk norveškega zunanjega zanimanjem. Kljub prvotnemu ministra Halvarda Langeja v nezaupanju londonskih diplo- naši državi spremlja vsa naša matskih krogov v uspeh razgo- javnost z velikim zanimanjem, vorov, vse kaže, da je bil v sov- V sredo je minister Lange v jetsko - britanskih odnosih led je ze pričela delati. Pomagajo spremstvu državnega sekretar- prebit. Seveda so se pri razgo- ji pripadniki JLA, ki nudijo na ja za zunanje zadeVe Koče Po- vorih pojavile tudi določene za- razpolago prevozna sredstva. V poviča prispel na Brione) kier pireke in so bili prav zato raz- Kranju bodo pripadniki armade ga je sprejel predsednik Tito. govori v zadnjem trenutku po- delah skupno z mladino nogo- Razgovori 'med norveškim dr- daljšani. Predvidevajo, da se je £^-?llSLin raZTia drUga žavnikom in našimi voditelji v nadaljevanju razgovorov raz- potekajo v prisrčnem vzdušju in pravljalo predvsem o britansko- šiportna igrišča. Pri okrajnem komiteju LMS se zato lahko že danes priča- SZDL in se podali na grobove partizanskega borca tovariša lom, z voljo in ljubeznijo do padlih borcev, kjer bodo poča- Buha. Pionirji bodo uredili telo stili njihov spomin. Vadišče, pomagali bodo pri sa Na Jesenicah organizirajo za jenju in cepljenju sadnega drev ki bo vsklajal dejavnost mla- prijateljski stiki z Norveško še dine v delovnih akcijah. Taki okrepili. mladega rodu, ki ga vzgajajo, štabi so tudi pri občinskih ko- Tudi obisk sovjetskih držav- mitejih Jesenice, Skofja Loka nikov v Veliki Britaniji sprem- lahko uspešno uresničila. J. O. in Ziri. M. R. lja svetovna javnost z velikim Ljudje in dogodki umetm griči ob meusi Majhna dežela z velikim bogastvom S poti po Belgiji Biti nekoliko dni v deželi s skoro 9 milijoni prebivalcev, v kraljevini s socialistično - liberalno vlado, v državi, ki se razprostira od dolge morske obale vse do ardenskega gorovja, videti pri tem skozi železniško okno le majčken del ozemlja, pri vsem tem prebiti osem de- zej ugot0vili, da lahko do izne- konkurenčno sposobnost lahko gim fantkom, ki je pred dobrim setrin svojega časa na neštetih m,ogiOS|;i uživamo Rembrandta, vzdržujemo le še s carinskimi letom tako hudo razburil kato-sestankih, — to pač ni najboljša RUbensa, Van Dvka, Cranacha pregradami, skratka — zadeva liško moralo, da so med politič-osnova za dobro, obsežno repor- jn 0t>ijjiCO ostalih mojstrov sli- je dokaj nevšečna. Nimamo nim razburjenjem zastran dr-tfižo. Ne Nastane lahko samo karstVa, ne da bi bilo treba za energične politike gospodarske žavnih subvencij konfesional-betežen člančič o osebnih vti- to piacati en sam belič — bila preureditve, meščanstvo takšni nim šolam doslej še nerazkriti meščansko, drugo močan center sovjetskih trgovinskih odnosih, o kulturnem sodelovanju in o razorožitvi. Obisk najvišjih sovjetskih državnikov v Veliki Britaniji je bil predmet razgovora tudi na tiskovni konferenci, ki jo je imel preteklo sredo predsednik ZDA Dwight Eisenhower. Predsednik Eisenhovver je ob tej industrijskega delavstva. Prvo priliki izjavil, da za sedaj ne je mondeno, drugo iskreno, prvo vidi nobene koristi, ki bi jo pri-ima galerije, drugo obilico pre- nesel obisk sovjetskih vodite-mogovnikov, kovinskih tovarn ljev Bulganina in Hruščeva v in tovarn avtomobilov. Prvo Združenih državah. Po pisanju ima imenitno borzo in še ime- nekaterih angleških listov, sta nitnejšo »palačo parfumov«, namreč Bulganin in HruščeV drugo citadelo in nekoliko ple- izrazila željo, da bi po pred-bejskih kermesov, v mestni ope- sedniških volitvah v ZDA obira pa igrajo »Belega konjička«, skala to državo. Predsednik Ei-Dve mesti — dve duši. senhower pa je hkrati tudi po- - Simbol Bruslja zame ni kra- udaril, da to ne pomeni, da ▼ sih. Vtisi so pa tako zelo odvis- je namrea ravno nedelja —, ni od trenutnih naključij, vre- smo pozabiii na utrujenost in mena, razpoloženja in še toliko, celo na taksimeter. toliko drugih stvari ... _ .... .... & Povabili so nas bili na pogo- No, vsaj v začetku nam do- vore o marksizmu danes. Orga Ijevi dvor, temveč ogromna, predimenzionirana, temna ju-piava g6ra kle- prihodnje ne bi mogel spremeniti mnenja. Ko je odgovarjal na vprašanje, kolikšen razvoj je sanega granita, ki dominira nad naredila proizvodnja jedrskega vso panoramo. Videti je tako orožja v ZDA, je predsednik težka, da bi bila prekooceanska poudaril, da ZDA pospešeno ladja v primeri z njo prava delajo na tem polju, hkrati pa nalogi ni več doraslo. skrunilci narodnega bogastva ^čna paHča Nemara slika ni tako temna, ponoči fantku odbili neznaten Naši prijatelji nočejo videti delček, ki je bil menda docela nobene sončne strani državno- pohujšljiv. (Ta zadeva je že kapitalističnih ukrepov, M jih zaglajena. Z državnim denar- brega rlapo^^ vremena ni manjkalo. Resda listi, so nam na kratko pred- se je belgijska industrija razvila manjkalo, m *e danes ob ne- u6ge jo sam svoj simbol. Sko- poizkusov z atomskih orožjem, smo bili vsi trdi od neskončnega stavili deželo in čas in nas spo- na enostranski podlagi — sko- znatnem spomeniku preteklosti zenj pod nekoliko moSt.OVii ]eno poleganja, ko nas je po dvo- znali s svojimi nazori o proble- raJ izključno na bogatih ležiščih noč in dan stoji ogromen poli- ^ Meuse {z F,ranciie na ho_ dnevni vožnji skupaj z množico mih, ki jih težijo. prvorazrednega premoga - in caj M skrbi za njegovo nedo- Undsko obal vaIovito mesto je osfalih potnikov navsezgodaj Zanimivo je, kako zelo je že se slavami, prilagaja spreme- takljivost. Politična ^jburjenja g a zjutraj na bruseljski severni po drugi svetovni vojni na njeni mednarodni delitvi dela in so se preselila na druge terene, prve. svetovne VojneJ železniški postaji vrgla iz vlaka e^ropske^ Zahodu izginila na- S|gng| jfe ^^^£o^ ?aT raje v svetu je memento, ki so glednic, na katerih dotlej ko nevarnost, da se odpeljemo še duta samozavest zaradi tehnič- dalje naprej proti zahodnemu nega napredka in sorazmernega nag. pri;iateljI &pet ,in spet maj znanega človečka vidimo v blagostanja. Kolonialna revolu- koncu relacije »Turškega eks presa«, tja, kamor nismo bili cija je tudi v zavesti teh naro-namenjeni. Res je tudi to, da dov opravila svoje. Ko govoriš ponavljali v pogovorih. nas je že v teh ranih, deviško zgodnih jutranjih urah taksimeter neusmiljeno oskubiil dobrega dela dokaj omejenih dnevnic. Toda kmalu nas je razveselila ljubezniva gostoljubnost starega revolucionarja in gospoda Neharata, še bolj pa z Angležem, Skandinavcem, Francozom, vidiš, da je v nekakšni zadregi, kakor da bi bil mnogo splošnega vtisa, ki ga tu-sam kriv za neznanske razlike ji popotnik dobd ob bežnem bi- DVE MESTI — DVE DUSI Vse to seveda ne spreminja in neštetimi griči. Ti griči na obzorju niso nič drugega kot ogromni kupi odpadkov premogovniških separacij jn žlindre liježkih plavžev. Tam nacija — tu ljudstvo. Obema mestoma in vsej deželi Predvolilna kampanja v ZDA je v polnem teku. Letos bodo namreč tod volili novega predsednika. Največ izgledov na u-speh ima sedanji predsednik Eisenhovver. To so potrdile tudi parlamentarne volitve v Pensil-vaniji, kjer je velika večina volivcev izjavila, naj bo predsednik Eisenhower ponovno republikanski kandidat na bližnjih predsedniških volitvah. In na koncu še o obisku pred- vseh mogočih uniformah in ko-stumih). Nekoga sem mimogrede vprašal, ali bi bilo kaj takega mo- pa je svojstvena"lastnost, ~kf je goče n. pr. v Liegu, drugem nikjer he zgrešiš. Povsod — pod mestu, ki sem ga utegnil videti, težkosivino častitljivih stavb in sednika italijanske republike v standardu, kakor da bi bil vanju v Belgiji. Naj se takoj Odločen odgovor je bil: »Ne! v pod kovinskim bliščem moder- Gronchija v Franciji. Iz razgo- sam soodgovoren za znoj na čr- omejim! Videl sem samb fran- Liegu je to (izključeno.« nih zgradb — opažaš na vsakem vorov, ki jih je imel z najviš- nem kontinentu. cosko govoreči del dežele, Va- Ti dve mesti sta zares pov- koraku, na vsaki podrobnost1, jimi francoskimi državniki se Tako tudi naši belgijski iprija- loniijo. Druga polovica, Timmer- sem različni. Bruselj je ob na vsakem okviru in kljuki — vidi, da ima tudi ta obisk velik njegova novica, da smo prišli telji. Nekako takole: Nakopičili mansova Flamska zemlja, mi je vsem velemestnem hrupu in znake stoletnega blagostanja, pomen za ureditev nekaterih za en dan prezgodaj in da si smo si precej nacionalnega bo- ostala neznana. In tudi jezušček ritmu zadržan, malomeščanski, Povsod je molče, a prepričljivo evropskih vprašanj. Kaže, da je tdrej lahko ves dan nemoteno gastva, imamo močno industrijo; na Flamskem! Pač pa sem videl pretirano, dejal bi zlagano spo- prisoten dragulj belgijske kro- napočil čas, ko so prijateljski ogledujemo bogastva umetniških toda vse to je že precej zasta- njegovo meščansko nasprotno doben. Liege je preprost, pri- ne. Kongo ni količina, ki bi jo razgovori med državniki zame- niuzejev belgijskega Pariza. Ko relo in je postalo neurejeno, podobo — lušten starinski vod- sten, poln domačega humorja, v računu lahko zanemarili. rijali brutalne metode, ki so se smo pri vhodu v nacionalni mu- proizvodni" stroški so takšni, da njak z baročnim bronastim na- Prvo mesto je uradniško, malo- —jž uveljavile za hladne vojne. ' 2 «•■» ST. 34 / 27. APRILA 1956 07 f> R V O M A ] S K I R A 2 Q O V O R I Andrej Verbič O »Planiki« se v zadnjem času precej piše. Sestavili so dober družbeni plan, dobro so organizirali proizvodnjo, postavili so realne norme, pravilno ocenili delovna mesta in še marsikaj. Morda smo se prav zato tudi tokrat namenili napisati nekaj o tej najmlajši tovarni čevljev v državi. Morda res nekoliko drži, da je Še vedno nekaj starega v * nas: da hvalimo, kadar hvalimo, na vse pretege, kadar pa grajamo, pa spet ne poznamo meja. Toda o »Planiki« tega res ne bi mogel trditi. Z direktorjem, Andrejem Vcrbičem sva se fcešla slučajno. Govorila sva — o obutvi. »Bral sem,« sem pripomnil, »da se bodo čevlji podražili.« »Tudi jaz sem bral in moram reči, da je nekaj resnice na tem,« je odvrnil tovariš Verbič. »Podražil se je tanin in vzporedno s tem je skočila cena usnja. Toda kljub temu je napoved v časopisih, da bo cena obutvi poskočila kar za 10% — pretirana. Pri nas smo izračunali, da bi ge v najslabšem primeru povišala cena obutvi le za 5%. To pa samo kaže, da nekaterim podražitev kar prav pride, ker ob tem podraže blago za več kot bi bilo potrebno in tako ustvar- jajo določene rezerve. Krivec za višje cene je pač — tanin. Pri nas — in kot sem zvedel tudi v obeh ostalih gorenjskih tovarnah obutve — cen Čevljem zaradi podražitve usnja ne bomo dvigali. Razliko bomo poskušali kriti z notranjimi rezervami, ki jih odkrivamo z izboljšanjem organizacije dela.« Potem sva govorila o privatnih čevljarskih delavnicah. »Privatni čevljarji,« je dejal tovariš Ve*rbič, »že skoraj nočejo več delati čevljev po meri. Začeli so s serijsko proizvodnjo. To se jim tudii bolj splača. V ta namen najemajo v popoldanskih urah dodatno delovno silo — delavce, ki delajo dopoldne v tovarnah in pa upokojence. Po statističnih podatkih je lani vrgla vsa čevljarska industrija v Sloveniji na trg 1,600.000 parov čevljev, privatni čevljarji pa kar 700.000. S pametnimi ukrepi bi bilo potrebno zagotoviti, da bi ljudje lahko naročali čevlje po meri v obrtnih delavnicah, ki so zato tu. Na drugI strani pa bi bilo treba usposobiti čevljarsko w...................i odločili ali so za stavko ali proti njej. Prihodnji dan se je v dvorani Stare pošte in na dvorišču zbralo okoli 2509 delavcev. Sklenili so, da pričnejo stavkati, če v 24 urah ne bodo sprejete delavske zahteve. 20. avgusta ob 13.50. uri so zatulile sirene. Najprej v Jugo-bruni, nato v Jugočeški in potem še v Inteksu. Stavka je začela! Pet ur kasneje so se stavku-jočim pridružili še. delavci v Sirčevi tovarni. Naslednji dan, 21. avgusta zjutraj, so začeli stavkati tudi delavci v Prahovi in Božičevi tovarni, ob 9, uri dopoldne pa še delavci v Tek-stilindusu na Laborah. Tako so stavkali vsi tekstilni delavci v Kranju, po številu 2581. STAVKOVNI VAL SE SIRI Iz Kranja se je stavkovni val širil tudi na druge tekstilne tovarne po Gorenjskem. 21. avgusta se je pripeljala v Skofjo Loko grupa 80 kolesarjev — delavcev iz Jugobrune in Jugo-češke iz Kranja. Najprej so se ustavili pred Škofjeloško predilnico in pozvali delavce k stavki. Delavci so se odzvali, takoj ustavili delo in zasedli vse tovarniške prostore. Škofjeloško predilnico je prvi stavkovni val zajel že v 1935. letu. Prvič so stavkali predilci od .24. novembra 1935. leta do 15. januarja 1936. leta. Stavkali so zato, ker jim niso priznali delavske strokovne organizacije. Kljub vztrajnosti stavka ni uspela. Delavci iz Kranja so odšli nato še v loško tekstilno tovarno »Brumen & Thaler« in po- 12.50 14.20 16.10 16.20 20.20 AVTOPROMET — Kranj obvešča, da bodo avtobusi vozili v ponedeljek 30. 4. 56. — torek 1. 5. 56. — sredo 2. 5. 56. takole: IZ KRANJA proti Golniku: ob 7.00 proti Preddvoru: ob 6.50 proti Vodicam in Cerkljam ne vozi. Z GOLNIKA proti Kranju: ob 6.00 S PREDDVORA proti Kranja ob 5.20 Avtobusi na vseh progah bodo ojačani v nedeljo 29. 4. 56 ter 1. in 2. 5. 66. 10.40 15.00 18.00 7.20 15.00 18.00 zvali delavce, naj začno stavkati. Tudi tu so delavci prekinili delo. POVEZANOST DELAVCA IN KMETA Nekaj dni za tem, 26. avgusta ob 14. uri, so ustavili delo v tovarni Glanzman & Gassner v Tržiču. Tudi v Tržič so prišli agitirat za stavko kranjski delavci že 21. avgusta, vendar jim v začetku ni uspelo, da bi pripravili tržiške delavce k stavki. Šele na sestanku v rdečem kon-sumu v Tržiču je bilo sklenjeno, da bodo tfžiški delavci stopili v stavko. Tako se je širilo stavkovno gibanje. Zajelo je tudi več krajev izven Gorenjske. Z vse večjim porastom pa je to gibanje dobivalo drugačno — bolj razredno in bolj revolucionarno — vsebino. Preraslo je iz zdrobljenih mezdnih gibanj v organiziran odpor proti izkoriščevalcem. Revolucionarni val pa ni zajel samo delavcev, ki so bili neposredno vključeni v stavko. Nešteto delovnih ljudi je kljub »naredbam« srezkega načelstva v Kranju aktivno podpiralo stavkujoče. Okoliški kmetje so z vozmi vozili hrano za stavkujoče. To je bila manifestacija povezanosti vseh delovnih ljudi v boju proti vsemoči kapitala. Za stavkujoče kranjske tekstilce so zbirali prispevke celo zagrebški delavci in delavci po drugih krajih hrvaške. Stavko so v začetku podprli tudi kranjski trgovci in obrtniki. Od večjega zaslužka delavcev — za kar so v začetku mislili, da izključno gre — so si obetali večjih lastnih koristi. Ko pa so videli, da stavka vse bolj dobiva razredni značaj, so zaradi svojega razrednega položaja, nekateri pa tudi iz strahopetno-sti, stopili ob stran. Celo kranjska duhovščina je v začetku koketirala s stavku-j očimi, obetajoč si pri tem določene politične koristi. Najbolj aktiven pri tem je bil dekan Skrbeč, ki je hotel speljati vodo na mlin najreakcionarnejših krogov v katoliških sindikatih. V nekaterih primerih je imel celo maše v podjetjih. Toda kmalu se je tudi on »premislil«. Odločna akcija kranjskih in vseh slovenskih delavcev, ki so Jo vodili komunisti, je bila pest v obraz tudi takim politikantom, ki so hoteli iz nastalega položaja kovati zase političen kapital. »NEZAKONITOST« STAVKE IN ZAKONITOST NASILJA Oblast je že od začetka poskušala s silo zadušiti akcije stavkujočih. V začetku je sicer to skrivala pod plaščem »skrbi za blaginjo delavcev«, toda čim večji obseg je zajemala stavka, tem nestrpnejša je postajala oblast in tem manj je skrivala svoje namene, da z brutalno fizično akcijo zatre to delavsko gibanje. Ob koncu stavke je kraljevska banska uprava na vso moč začela govoriti, da »stavkajo delavci na nezakonit način«, samo da bi opravičila svoje nasilno početje. 16. septembra, v zgodnjih Jutranjih urah, je poseben vlak pripeljal v Kranj 500 gojencev beograjske žandarmerijske šole in vso ljubljansko policijo. Ustavil se je nad Jugočeško in žan-darji so na silo zasedli tovarno ter zlomili odpor delavstva. Po zlomu stavke v Jugočeški je končala stavka tudi v drugih podjetjih. Nekje so izpraznili delavci tovarne prostovoljno, drugod so jih izgnali s silo. Zaradi takega postopka je seveda nastalo med ljudmi silno ogorčenje. Zato je moralo srez-ko načelstvo v Kranju 16. septembra 1936. leta izdati posebno »Naredbo«, s katero so bili prepovedani vsi sestanki v zvezi z mezdnim gibanjem, vsako zbiranje ljudi v grupah in vsi shodi; vstop v tovarne je bil dovoljen samo z dovoljenjem lastnika; uvedena je bila policijska ura v gostilnah itd. Kraljeva banska uprava pa je morala 23. septembra izdati poseben razglas, v katerem je poskušala zanikati govorice, da je bilo pri izpraznitvi tovarn v Kranju »večje ali manjše število delavcev ranjenih«. S tem je vsaj delno poskušala pomiriti ljudi, ki se s takim načinom »razpravljanja z delavci« niso strinjali. PRAVI VZROKI ODPUSTOV Po nasilnem zlomu stavke so se znesli nad delavstvom tudi lastniki tovarn. Mnogo delavcev so odpustili, predvsem tiste, za katere so smatrali, da so stavko organizirali.- V Tržiču je Glanzman odpustil 92 delavcev in je od mnogih potem zahteval, da mu — kot pogoj za ponovno zaposlitev — povedo, kdo so bili organizatorji stavke. Lastniki podjetij so seveda odpuste motivirali z najrazličnejšimi izgovori, samo s pravim razlogom niso prišli na dan. Največ se jih je izgovarjalo s tem, da je »podjetje zaradi stavke izgubilo precej naročil«. Pravi vzrok je morda najbolj odkrito povedal lastnik Tekstil-indusa Heller, ki Je dejal, da Je odpustil 14 delavcev pač zato, ker je »izgubil zaupanje vanje«. Povedal je tudi, da noče v svojem podjetju nobene delavske organizacije, da pa si bo zaupnike postavil sam in to svoje lastne. Stavka je bila nasilno zadušena, a Je vendar nspela. Delavski razred je pokazal svojo moč. Zavedel se je samega sebe. Naredil je življenjski izpit pred zgodovinskimi dogodki, v katerih se je afirmiral kot nosilce revolucije. Teh nekaj skromnih kronoloških podatkov naj ob letošnjem 1. maju osveži spomin na velike dogodke pred 20. leti. Ob razmišljanju o teh dogodkih nam pravzaprav šele popolnoma Jasno in plastično stopi pred oči tista ogromna razlika med nekdaj in danes, šele ob tem so nam vidni tisti ogromni koraki, s katerimi stopa naš delavski razred v naši novi družbeni ureditvi, naš delavec - upravlja-lec, lepši prihodnosti nasproti. -lk. Od petka do petka Zasedanje Ljudske skupščine LRS V tem tednu »o skoraj vse Ljudske skupščine republik obravnavale na svojih sejah predloge republiških družbenih načrtov za letošnje leto. Na seji Ljudske skupščine Slovenije pa je podal tudi Izčrpen referat o delu Izvršnega sveta LRS v lanskem letu, predsednik tovariš Boris Kraigher. Obrazložitev letošnjega družbenega načrta pa je podal podpredsednik Izvršnega sveta LRs dr. Marjan Brecelj. Kljub precejšnjemu strahu, ki ga je bilo čutiti ob pripravah na prehod na novi komunalni sistem, je dejal v svojem ekspozeju Boris Kraigher, lahko že zdaj ugotovimo, da je bil v glavnem ta strah neutemeljen ter da so se občine in okraji, kljub velikim težavam zelo hitro utrdili in uveljavili. Lotili smo se namreč teh ukrepov v času riajvečjih težav na področju gospodarstva. Sprehodom na nov komunalni sistem ter z uveljavljanjem družbenega samoupravljanja na trenutno najširši možni fronti, smo tudi dokončno likvidirali vsako možnost uveljavljanja stare buržoazne mentalitete. Zdaj že najokorelejši ostanki nekdanjih meščanskih strank ne gojijo več nobenih upov na kakršnokoli možnost povratka večstrankarskega sistema ali ustvarjanja neke opozicije. O letošnjem družbenem planu je govoril dr. Marjan Brecelj. Poudaril Je, da v primerjavi z lanskim letom dvigujemo družbeni proizvod v Sloveniji za 4% in s tem na 262 milijard, kar pomeni 18,5% celotnega jugoslovanskega družbenega proizvoda. Z lanskim letom smo v Sloveniji presegli predvojno raven kmetijske proizvodnje za 4% in tako dosegli vrednost letne kmetijske proizvodnje v višini 53,8 milijard dinarjev. Družbeni plan LR Slovenije ima predvsem namen, da kot eden izmed instrumentov jugoslovanske ekonomske politike, podpre tiste napore, ki jih smatramo v letošnjem letu za odločujočo osnovo našega bodočega gospodarstva. Politika enotnega jugoslovanskega gospodarskega prostora je ekonomska nujnost, ki edina zagotavlja zaželen razvoj celote in s tem odpravlja zaostalost slehernega teritorialnega območja in sleherne gospodarske panoge. r Kmečki sin je bil Janez. Mladost je preživel na domači kmetiji. Pomagal je očetu, materi, prijeti je moral prav za vsako delo. Včasih ga niti niso dosti spraševali, aH zmore ali ne. Poleti je ob svitu vstajal, zvečer je izmučen pozno legel v posteljo. Le pozimi je bilo malce bolje. Tako so minevali dnevi, leta... Venomer bolj se je pečal z mislijo, da bi odšel na delo v tovarno. Sprva le pobožna želja, o kateri si pred starši nI upal na glas misliti, se mu je izpolnila, ko je dopolnil dvajseto leto. Zaposlil se je v neki tekstilni tovarni. Za delo se je zavzemal z vso vnemo in kmalu je vzljubil stroj, ki mu je postal pravi prijatelj. Spoznaval ga je in tudi stroj se ga je že bil privadil. Zelja po kvalifikaciji je bila čedalje večja. Pa tudi staršem, ki so ga po odhodu v tovarno precej postrani gledali, češ da gre raje tja, kjer mu ne bo treba toliko delati, je želel čimprej dokazati, kaj zmore in česa se je že izučil. Pridno se je pripravljal za izpit in mojster, ki je nadziral njegovo delo, mu je nesebično pomagal. Uspeh ni izostal. Janez je o-pravil izpit in postal kvalificirani delavec. — Kako je bil ponosen! —o— KO JE PRIŠEL v mesto in se zaposlil, je dobil stanovanje v delavskem naselju. Precej jih je bilo v sobi, vendar je bil kljub temu zadovoljen. »Lahko bi bilo tudi bolje«, je menil, ko so ga doma spraševali, kako mu je in kje stanuje. Tudi hranil se je v tovarniški menzi. Predno se je izučil, se Janez ni oddaljeval od svojega stroja. Tudi popoldne ne, ko je že minil njegov osemurni delavnik in so ga prijatelji vabili, naj gre z njimi. Posedeli bodo malce in zaplesali. Toda venomer jim je odgovarjal: »Ne morem. Učiti se moram!« Ko je opravil izpit za kvalificiranega delavca, je imel več prostega časa. Od tistega dne se ni več branil družbe. Zavili so kdaj pa kdaj na ples, se zabavali ... In mladost je šla svojo pot. Spoznal se je z dekletom, ki mu je bilo zelo všeč. Tudi ona je bila rada z njim v družbi. Ni minilo dolgo časa in Janez se je poročil. —o— ŽIVLJENJE SE JE od tedaj za Janeza v marsičem spremenilo. Delal je v tovarni, prihajal je domov in z ženo sta pre-mlevala družinske skrbi. Razporejala sta dohodke in vedno znova določevala, kaj morata še kupiti, kako olepšati svoj domek, kaj bo prej na vrsti.... Janez se je privadil razmeroma prijetnemu družinskemu življenju in iz dneva v dan je bolj ljubil udobje. Ne le doma, temveč tudi v tovarni ni več delal s tako vnemo kot doslej. Prejšnji uspehi, ki so mu kmalu pripomogli do kvalifikacije, so ga uspavali. ^Dokopal sem se do kruha«, je menil, »sedaj pa ni tako pomembno, kako in koliko bom delal«. Z zavistjo pa, je opazoval svoje tovariše, ki so na delu, za strojem, dajali vse od sebe. Za svoje delo so bili tudi bolje nagrajeni. Ko je Janez dobil plačo, je bila njego/a vrečica vedno nekoliko lažja od drugih, kajti prejemal je le svojo redno plačo. Ni ga pekla vest, da morda tudi te s svojim delom ni zaslužil. Družinica je dobila prirastek in z njim nove skrbi. Plača dostikrat ni zadostovala ... Z ženo sta prišla zaradi tega marsikdaj navzkriž. Janez si ni znal razlagati, zakaj se družla-ski izdatki večajo. Očital je svoji družici, da ne zna gospodariti. Zena pa mu je dokazovala, s svinčnikom v roki, za kaj vse je porabila denar. »Janez, poglej! Za hrano toliko, za stanovanje, luč, časopis toliko, tebi Janez sem kupila to in to, zase...«, mu je razlagala z očitno užaljenostjo. Janezu pa ni in ni šlo v glavo, da njegova plača ne zadostuje za vse izdatke, čeprav je ženi zaupal. Vedel je tudi, da ni potratna. Ker je ni hotel žaliti, se je jezil na vse mogoče ljudi in iskal vzroke vsepovsod. Le pri sebi ne! O tem, da v tovarni ni delal tako, kot bi moral, da se ni zavzel, da bi vsako minuto produktivno izkoristil, da bi čim več naredil-Ni razmišljal o tem, kako bi se dalo delo izboljšati, kako kar največ izdelati. V delo ni vlagal svojih sposobnosti, znanja in moči. Ne, o tem Janez ni razmišljal . . . »Seveda, kje pa lahko shajamo, ko pa je vse tako drago. Ali mislijo, da krademo denar? Jaz bi že .. .« Tega, da je tudi Janez na svojem delovnem mestu, s tem da ni delal tako, kot bi moral in kot bi lahko, vsak dan oškodoval podjetje, družbo in samega sebe, ne, tega se ni zavedal. Zavedal se tudi ni, da s svojo nizko delovno storilnostjo neposredno in posredno neguje visoke cene potrošnim izdelkom. TOREJ: ALI MAR niso vzroki za jezo in hudo kri, ki jo vzbujajo vsakdanji družinski razgovori prav v tem, da se Janez-proizvajalec tako zelo razlikuje od Janeza-potrošnika? ... Razmisli o tem. Janez! I. AUSEC mlimj ŠPANSKA BALADA Garcie Lorce v Stražišču Med vrsto razstavi j alcev, ki bude, ki jih je posredno ali ne- ljano, kjer se je na specialni °d časa do časa najdejo skromno streho v Prešernovi hiši v Kranju, smo pred tednom pozdravili redkega gosta, umetnika iz Indije — Ritendro Mo-sumdarja. Kranj se je to pot Prvič seznanil s sodobnim umet- posredno od njega prejela in jih kiparski šoli prof. Borisa Kalina še prejema (moderna umetnost), skušal predvsem seznaniti z s čemer se ozračje med njima realističnim načinom kiparjenja. spreminja v plodna tla tesnej- Plod tega dela je vrsta malih šega duhovnega sožitja, ki ust- plastik iz terakote in medenine, var j a pogoje tudi za bolj stvar- katerim pa je Ritendra znal no sodelovanje na področju ma- ohraniti za indijsko umetnost kostnim snovanjem velikega in terialnega življenja. značilen, naturalizmu sicer od- Prijateljskega ljudstva na Vzho- Ritendra Mozumdar se je ro- maknjen, a »notranji resnično-du. dil pred 29 leti v bližini Lahore, sti« bližji izraz. Razstavljena dela, ki se nam Študiral je slikarstvo in kipar- Preproste, barvno enostavne, Da prvi pogled zdijo tuja tako stvo na univerzalni šoli velikega včasih kar monumentalno učin-Po vsebini kot po svojem izra- indijskega pesnika, filozofa in kujoče so njegove slike na svi-*u, skrivajo v sebi, če jih po- umetnika Rabindranata Tagore- lo (tempera). Motivni svet je gledamo pobliže, vendarle polno °bčečloveških vrednot, v kolikor nam njih razumevanje celo direktno ne posreduje poznavala posameznih obdobij naše kastne umetnostne preteklosti. Umetnost Indije je neločljivo Povezana z razvojem njene celotne kulture in njenim filozofskim pogledom na svet. In v kolikor je bil ta abstrakten, je bila abstraktna tudi umetnost. Težnje po lokalni neopredelji-v°sti .posploševanju, statičnosti to monumentalnem izrazu, ki so lastne indijski umetnosti, so logična posledica spiritualističnih tendenc, ki jih izžareva njena celotna zgodovinska kulturna tvornost. Evropskemu človeku ta duh umetnostnega snovanja , ni neznan. Pozna ga ipredvsem zgodnji srednji vek, a ostaja živ tja do 15. soletja, ko utone v realizmu renesančnega človeka, Prikovanega k življenju in pri-rodi, ki sta mu ideal popolnosti Pri uresničenju njegovih umetnostnih stremljenj. Sodobna indijska umetnost ni mogla prezreti tisočletnega izročila, iz katerega je zrasla. V njej je stari duh še vedno močan. Vendar so ji spremenjene življenjske in družbene prilike, Predvsem pa stiki z bolj razum- ja v Santi-Niketenu. Dalj' časa predvsem človek, človek, dvig-sko usmerjenim in k izkustvu je živel in delal v Newi Delhiju, njen nad vsakdanji dan, razpet nagnjenim evropskim človekom glavnem mestu Indije. Lansko med svet in zakone, ki mu vla-*tisnile vsaj v oblikovnem po- leto je Ritendra dobil obenem dajo. gledu neuitajljiv pečat. Tako se z nekaterimi drugimi indijskimi Skromne in tihe kot kamniti le Evropa vsaj malo oddolžila umetniki štipendijo za študij v svet pod Himalajo, so njegove Vzhodu za vse umetnostne po- Jugoslaviji. Prišel je v Ljub- grafike iz Nepala: Mladenič z bisago, Nosač itd. Vendar mnogovrstnost umetnikovih izraznih sredstev s tem ni izčrpana. Ritendra — upodabljajoči umetnik, je tudi umetnik krasilec. Z enako pozornostjo kot gnete iz gline telesa ali upodablja s čopičem figure krasi s stiliziranim! živalmi, rastlinami in ljudmi tkanine. In prav pri vrednotenju razgibanega in pestrega življenja, ki ga je umetnik znal vdihniti mrtvim ploskvam tekstila, naša mnenja ne morejo biti deljena. Mlademu indijskemu umetni- Prejšnjo nedeljo je bila na odru stražiške »Svobode« premiera »Mariane Pinede«. Dramo je režiral Peter Malec, član Slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru. Uspelo mu je, da je postavil na oder nadvse pričakovanje dostojno predstavo, za kar mu gre zasluženo priznanje. V celotni uprizoritvi in vsaki posamezni vlogi smo občutili resen odnos in ljubezen do pesniškega dela Garcie Lorce ki ga igrajo vsa svetovna gledališča. Pri premieri in prvi reprizi je igrala naslovno vlogo kot gost Angela - Jenčič Jankova, članica Slovenskega Narodnega gledališča iz Maribora. Z veliko igralsko kulturo je podala umirjeno, dostojanstveno Španko, ki jo preveva ljubezen do zarotnika in svojih otrok. V kasnejših uprizoritvah je igrala to vlogo članica stražiške »Svo- Nika Sedejeva v vlogi Isabele la Clavela Priznanje trboveljskim pevcem RITENDRA MOZUMDAR: Na poti v tempelj. Izšla je tretja številka „Mlađega sveta" VER Posvečena Slovenski grafiki B. Jakac, R. nom. Očita ji razdrobljenost v Debenjak in M. Maleš bodo niz posameznih prizorov in slo-razstavljali na Dunaju. Naših govno neenotnost. impresionistov, ki še zmeraj predstavljajo najvišji vrh slovenskega likovnega ustvarjanja, Pa niti v Celovcu ne znamo oddati. Mrtvi pač nimajo nikdar Prav. Nihče ni prerok v domovini. Najbolj reprezentativno delo povojne jugoslovanske književnosti, roman Iva Andrića »Travniška kronika« je izšel v francoskem prevodu v Parizu. Izčrpen uvod, v katerem osvetljuje ku želimo v Kranju uspeh in tako pisatelja kot okolje in do- Drama Slavka Gruma »Dogodek bo dogajanja, je napisal znani v mestu Gogi« doma ni kaj pri- francoski romanopisec Claude da uspela. Letošnja uprizoritev Aveline. ▼ sarajevskem gledališču pa je Polno odkrila njeno veliko Umetniško vrednost in prepričljivost. Občinstvo je delo navdušeno sprejelo in kritika ocenjuje to prireditev kot eno najboljših predstav sarajevskega gledališča. Dobro je sodil tisti, ki je dejal, da bi bila »Goga« najprimernejša slovenska drama ta pariški gledališki festival. lep spomin na čas, ki ga bo preživel med nami, z željo, da kulturni stiki, ki smo jih po njem prvikrat navezali s prijateljsko Indijo, ne bi ostali osamljeni. Ljudska univerza v Kranju Zagrebški režiser Kosta Spa-jić je kot gost z velikim uspehom režiral v Notinghamu v Angliji dramo španskega pesnika Garzia Lorca »Svatba krvi«. Pisatelj »Tihega Dona« Mihael fcolohov je dokončal drugo knjigo romana »Zorana ledina«. V tem romanu, katerega prvi del 3e bil napisan pred več kot 10 leti in čigar prevod smo takoj Po vojni dobili tudi Slovenci, obravnava pisatelj kolektiviza-eijo kmetij na Podonju. Izgleda, da je Solohov čakal z drugo knjigo na spremembe v notranjem življenju Sovjetske zveze, ▼ novih razmerah predelal in sedaj oddal v tisk. V Zveznem uradnem listu je izšel dolgo pričakovani Zakon • gledališčih. Zakon ureja delo Poklicnih gledališč na osnovi dveh temeljev: družbeno upravljanje naj usmerja idejno politično repertoarno smer gledališč, v notranji organizaciji pa nvaja samoupravljanje. Beograjsko dramsko kazaliite je uprizorilo dramatizacijo Goničevega romana »Korenine«, kritika z dramatizacijo ni tako zadovoljna kot je bila z roma- Tako malo kot se posveča pozornosti LU v Kranju, mislim, da se nobeni tovrstni ali podobni ustanovi. In vendar — mar ne bi lahko prav ta ustanova nudila občinstvu najrazličnejših dobrin. Kje so vzroki, da je zanimanje tako šibko oziroma, da ga sploh ni? . . . Ravnodušnost, ki jo kažejo Kranjčani do LU, je lahko dvojnega izvora: ali si nočejo širiti obzorja ali jih pa odbija sam način posredovanja tega znanja s strani LU. Po mojem je res — oboje. Razpravljanje o prvem bi terjalo podrobno analizo, ki bi posegala v osrčje individualne etične in Ideološke problematike, kar pa bi presegalo namen tega pisanja. Drugo pa bi moralo biti predmet obravnave za to poklicnih strokovnjakov, ki pa ne bi smeli biti izolirani od najširših krogov občinstva. Da bi prišli do ustreznih t. j. pozitivnih rezultatov, bi morali upoštevati individualne želje in objektivne danosti. Izvenšolsko izobraževanje, v katerem naj bi LU imela zelo pomembno mesto, bi maralo biti predmet pogostega razpravljanja, a vedno le takega, ki bi ne rodilo zgolj administrativnih ukrepov, marveč se odrazilo kot razvojna nujnost. Kdor je marljivo zasledoval delo LU v Kranju, ve, da je bilo zadnjih nekaj let opaziti precejšnjo živahnost in prizadevanje organizatorjev, kar pa se je žal le slabo prenašalo na občinstvo in so se brez večjega uspeha trošile mladostne sile. Tu mislim na prizadevanja kranjskih študentov, ki vodijo to ustanovo že tretje leto. Prospekt predavanj, ki ga je izdala LU za prejšnjo sezono, izpričuje pestrost in zanimivost obravnavanih tem iz najrazličnejših področij človeškega udej stvo vanja. Redni obiskovalec predavanj pa se je lahko v začudenju prepričal, da je bila dvorana mnogokrat na pol prazna; med poslušalci je prav redko zagledal delavca, temveč le uslužbenca, dijaka itd. V tem nedvomno tiči zelo važen problem, ki bi ga bilo potrebno podrobneje obravnavati. Različna predavanja seveda različno privlačijo ljudi — od tega pa je jasno odvisna udeležba. In opaziti je, da so se, in da se, organizatorji trudijo stvar oživeti s kolikor mogoče izrednimi snovmi, ki bi že zaradi svoje posebnosti vzbujale pozornost in tako pritegovale čimveč poslušalcev. Videti je, in je bilo, prizadevanje — ne zanemariti načelo: koristno družiti s prijetnim (slike, film). Prav gotovo je zanimivo, a obenem neverjetno, da so bila dokaj skromno obiskana zlasti zdravstvena predavanja. To je seveda povsem nerazumljivo, če se spomnimo aktualnosti in pomembnosti obravnavanih tem. Opazovanje vsega tega truda organizatorjev (kranjskih študentov) okoli LU, nas pripelje do zaključka, da je potrebno ustanovo samo reorganizirati, mislim, po njeni metodološki strani, in ob kritičnem pogledu na dosedanje delo nadaljevati na temelju dobre tradicije, toda v novi obliki. Dokaj zastareli način dosedanjega dela, ki je za občinstvo postal že prav gotovo neprivlačen, je potreben reforme. Potrebna bi bila večja sistematičnost in snovitost ter za-klj učenost v kvantiteti posredo- pripomogla k uspehu uprizorit- javca izdelalo Prešernovo gle- ve. Bogdan Fajon je dobro za- dališče Kranj. Premiero si je . igral častihlepnega, zahrbtnega ogledal tudi tov. Regent s so- bode« Zdenka Holyjeya. V svoji in hinavskega komisarja Pedro- progo in se zelo pohvalno izra- igri ni mnogo zaostajala za pr- sa vrtnarja Alegrita je dostoj- zil o uprizoritvi kakor o delu vo in je na nek način celo bolj no ,igral Mirko Perne> v ostalih samem. spadala v okvir ostalih sodelu- vlogah so nastopili: Tone Ra- S to premiero, ki bo lep jočih. Včasih je v igri premla- kovc> stane Dernič, Janez Zu- doprinos k proslavi 20-letnice dostna; če pa pomislimo, da je pan> Tone Kavcič ln Janez Er_ stavke v Kranju, je »Svoboda« to njena prva velika vloga, mo- bežnik. Teresa la Lucena, ki Stražišče napravila v svojem ramo čestitati njej in režiserju. poje vmesne scenske povezave, ustvarjanju lep korak naprej. Tudi pri Petru Sotomayorju pa je blla Elza Erženova. (Franc Triler) opažamo, da se Sceno je ^ zamisli tov. m_ Vladimir Stigllc ta dolgoletni igralec stražiške »Svobode« razvija v dobrega karakternega igralca ter rase od predstave do predstave. Presenetil je s svojo igro tudi tov. Beno Kopše v vlogi Fernanda. Trbovlje so v glasbenem živ- gandi so ljubitelji petja napol-Gospo Angustias je igrala Kar- ljenju znane, saj so bile že od nili dvorano. Zbor je imel na la Fajonova zelo prepričljivo, v nekdaj zelo razgibane. Ondotni sporedu umetne in ljudske pe-vlogah Ampare in Lucie pa smo rudarji vedno najdejo čas tudi srni. Med našimi skladatelji je videli Darinko Kmetic ter Toni za kulturno udejstvovanje. Z bil najmočneje zastopan klasik Petek. Isabelo la Clavela je njo si lepšajo življenje in bo- zborovskega petja Emil Adamič, igrala Nlka Sedej, ki je bila gate svojo notranjost. Zbor »Zarja« sestavlja nad 40 najboljša v prizoru, ko poie Moški pevski zbor je pred starejših rutiniranih pevcev, otrokoma (Boris Posedi in Ma- kratkim vrnil obisk zbora Fran- Njegova posebna privlačnost je rija Ogrizova). Sestro Carmen četa Prešerna in priredi koncert sproščenost in dinamična razgi-de Borja je podala tov. Jožica v Prešernovem gledališču v banost, s katero izraža slušne Hafner, ki je z umirjeno igro Kranju. Kljub majhni propa- efekte. Toliko dinamičnih viškov, kot jih je zbor dosegel v posameznih skladbah, le redkokdaj slišimo. Morda gredo ti učinki večkrat na škodo notranjega izraza, so pa vendar dokaz velike sproščenosti in elastičnosti zbora. Med pevci je je v glavnem tem, da ščiti in podpira zapo- nekaj prav prodornih tenorjev, predšolskemu otroku. Vsebina je sleno mater«. medtem ko so nižji glasovi preželo pestra. Ze naslovi član- Prof. Breda Cilenškova nas o- cej ostri na nekaterih mestih kov in literarnih črtic razgr- pozarja, naj seznanjamo otroke rezki ,m jjm manjka mehkobe nejo pred nami nešteto vpra- z življenjem v naravi. Iz svoje, Zbor jQ vzdržal ves čas intona-šanj o mladini, o otroku, o star- uspehov polne prakse nam je Cijsko čistost in ubrano zvoč-ših, o družini, o šoli itd. Prof. vzgojiteljica Stana Kavčič da- nost Izkazaii ^ se tudi solisti Ivan Toličič piše o otroški igri ]* nekaj navodil in nekaj lepih zlasti bariton z iepo glasovno in o njenem pomenu za razvoj misli na praznovanje pomladi, barvo. 8. otrokove osebnosti. Tovarišica Pisala je o" Zelenem Juriju in o _ prof. Nuša Kolarjeva ima pri- otvoritvi otroških igrišč, spevek o umskem razvoju pred ge dolocneje nam je o praz-obiskovanjem šole. novanju pomladi pisal Miran Dr. Slava Lunačkova razlaga Zirkeibaeh, urednik iPonirske-vprašanje otroških vrtcev - ga lista. Njegov članek naj si potrebo po otroških vrtcih in preberejo vzgojitelji, organiza-njihovo ureditev: »Vrtec dobiva torji in tudi starSi> kajti vsi si v novih družbenih pogojih zna- žeiimo, da bi postal Praznik po- 0 pevskem koncertu, ki je čaj razširjene družine in njegov mladi eden naših najlepših bU y nedelJQ na javOTnjkU) ^ socialni pomen je predvsem v praznlkov, ki bi ostal mladini na kratko že poročali. Oba zbo- vse življenje v najlepšem spo- r3) zbor Svobode Javornik in minu. Svobode Blejska Dobrava, sta Gotovo se boste najbolj ustav- občinstvo zadovoljila s svojim ljali ob Pomenku s starši, saj sporedom in izvajanjem, boste dobili tam, predvsem star- Moški zbor z Dobrave, ki je še vane snovi. Pa bodisi, da posre- ši. konkretna vzgojna in zdrav- mlad, je kar uspešno odpel 10 dujemo iz področja umetnosti, stvena navodila, obenem pa tudi lažjih pesmi. Pokazal je precej- ekonomskih ved, zdravstva, pravne nasvete. Večkrat se tu- §en napredek, kar je zlasti za- marksistične znanosti ali česar di sprašujemo, kaj naj berejo siuga pevovodje Martina Jera- koli. Torej morda neke vrste naši otroci? Katere knjige so ma. gibka točka zbora je morda šole, tečaji ali temu podobno, zanje primerne? Na to vpraša- prvi tenor, vsi pevci so še mla- Pri iskanju teh novih ukrepov nje je v tej številki »Mladega di( vendar mnogo obetajo. Ja- bi pa morali neprestano imeti sveta« odgovorila tov. Nada vorniški pevski zbor je segel pred očmi, kako združiti poljud- Mrakovič. to pot po novejših pesmih, med no interpretirano znanost s pra- O filmih, ki jih gledamo po katerimi je bilo nekaj prav vilno in nevsiljivo ideološko naših kinematografih je pisal zahtevnih. Te še niso utrjene pozitivno vzgojno podlago ter Ivan Stopar. To niso samo gole in so jih peli z notami, kar je kolikor mogoče živahno, lahkot- filmske vesti, temveč razgovor tu in tam slabo vplivalo na no, v nekem smislu celo zabav- s starši in vzgojitelji ob filmu, zahtevno interpretacijo pevo- no metodo posredovanja. Le ob Na kaj naj mladino ob tem ali vodje Mejača. Vsekakor pa je sožitju teh treh komponent, bi onem filmu opozorimo? To je že zbor ponovno dokazal tradicijo lahko pričakovali, kar najboljšo prvi začetek filmske vzgoje v in sloves, ki ga uživa že dolga kvaliteto dela itd. družini. leta. Ali torej ne bi poizkusili z »Mladi svet« izhaja mesečno. Najučinkovitejši je bil uvodni novim, današnji stopnji razvoja Naročite si ga lahko pri upravi in zaključni nastop združenega ustreznim? Mislim, da bi m o- »Mladi svet«, Ljubljana, Tom- zbora. Iz 70 grl sta polno zado- Pevski koncert na Javorniku rali -gor šičcva 9/II. V soboto, 21. aprila, je bila v Prešernovem gledališču v Kranju premiera Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini Sentflor-janski«. Na sliki prizor iz I. dejanja. nell uvodni pesmi »Dežela Kranjska« in »Bazovica« pod vodstvom Jerama in zaključna Simonitijeva »Postoj, kdor mimo greš« ter Prelovčeva »Slava delu« ob spremljavi orkestra in pod vodstvom Mejača. Podajanje bi bilo še efektnejše, če bi bil orkester izpopolnjen. Vse točke so bile s strani občinstva lepo nagrajene, najbolj pa pesmi združenega zbora, kar da misliti o nujnosti organiziranja nastopov združenih zborov tudi v bodoče. Morda bo do teh nastopov združenih zborov poedinih občin letos le prišlo, saj je .o tem sklepal že Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj. Dopisujte v „Glas Gortnlske" 4254 GORENJSKI ZADRUŽNIK •^SSiSS Sv Higiena mleka na Goreniskem (Nadaljevanje) Visoka umrljivost dojenčkov na Gorenjskem, ki je v radovljiškem okolišu najvišja v Sloveniji, nam narekuje, da moramo higieno mleka izboljšati. Na posredovanje okrajnega higienskega zavoda pri Zadružni mlekarni v Čirčah, se je za Kranj uredilo tako, da se bo dojenčke oskrbovalo z mlekom iz najbolj higienskih hlevov, zdravih in stalno kontroliranih krav in sicer s polnomastnim mlekom. To mleko se bo delilo v zaprtih litrskih steklenicah ter bo sterilno. Težave so, ker zadružna mlekarna nima stroja za polnjenje takih steklenic. Mlekarno na Bledu pa čakajo težke naloge. Nujno mora urediti vse zbiralnice mleka na higienski minimum. Takoj opustiti zbiranje mleka na glavnih cestnih križiščih kot je sedaj v Lescah. Urediti bo morala plačevanje mleka ne samo po maščobi, ampak tudi po čistoči ter preskrbeti dojenčke z zdravim mlekom na isti način kot v Kranju. Sanitarne inšpekcije bodo strogo kontrolirale promet z mlekom posebno pa privatne donašalce, ki prinašajo najbolj umazano in okuženo mleko, tako, da bo mleko, ki ima vse potrebne sestavine za življenje človeka, ne samo bogato ampak tudi zdravo živilo. FRANC STIGLIC. Z NAŠIH ZADRUG Občni zbor v zadrugi Stara Fužina Občni zbor zadružnikov v Stari Fužini, ki je bil v nedeljo 15. aprila je pokazal, da je to ena izmed kmetijskih zadrug, ki razpolaga z relativno majhnimi sredstvi za pospeševanje kmetijstva pa vendar dosega pri svojem delu zavidljive uspehe. Težišče dela zadruge je na pospeševanju živinoreje in na melioracijah planinskih pašnikov. Glavna odkupna dejavnost pa je odkup in predelava mleka. Delo zadruge najbolje spoznamo, če si ogledamo številke, ki govore o njihovih uspehih. Za melioracijo planin je zadruga Stara Fužina izdala v letu 1955 3,880.000 din. Na pašnikih in planinah se je paslo skupno okrog 400 krav in 250 jalovcev. Kmetijska zadruga je v letu 1955 odkupila od kmetov 242.763 kg mleka, od katerega je 216.906 kg predelala v sir. 25.857 pa ga je prodala potrošnikom. Vsega je bilo v sirarnah zadruge narejenega 16.115 kg sira. Pravi uspeh zadruge in zadružnikov pa ni v tem, da so oddali zadrugi tako veliko količino mleka, temveč v tem, da so strnjeni okrog svoje zadruge, oddale 85% vsega razpoložljivega mleka. Ta uspeh je zelo velik, saj je Stara Fužina leto-viščarski kraj, kjer v poletnih mesecih kmetje oddajo mnogo konzumnega mleka direktno potrošnikom - turistom. Kmetijska zadruga Stara Fužina po- sveča veliko pozornost tudi selekciji živine. Pod molzno kontrolo je vsega 135 krav. Povprečna mlečnost kontroliranih krav je 2085 litrov, povprečna tolščoba pa 3,85%. Krava rekorderka je imela v letu 1955 3620 kilogramov mleka. Perspektive zadruge Stara Fužina so zelo dobre. Odkup mleka se stalno povečuje. V primeri z letom 1955 je odkup mleka v prvih treh mesecih letošnjega leta narasel za 14.780 litrov ali za 27%. Velika ovira pri predelavi mleka pa je, da za- druga ne razpolaga s primerno urejeno sirarno, v kateri bi delo potekalo lažje in bi bili izdelki še bolj kvalitetni. Zadruga ima sedaj prvovrstnega si-rarja Janeza Zmitka, ki jo obenem poslovodja sirarn. Ta je mnenja, da jo potrebno v zgornji bohinjski dolini zgraditi eno samo, moderno urejeno sirarno, ki bi bila sposobna predelati vse mleko, ki se proizvede na tem področju. Na ta način bi se znatno povečala kvaliteta . proizvodov in pocenili stroški za izdelavo sira. O zunanjih vplivih izločenja mleka pri kravah Pred kratkim je bil objavljen članek o pomenu pravilne molže krav. Ob tej priliki ni bilo mogočo članek opremiti s potrebnimi ilu- Molze naj se le s celo pestjo in to najprej prednji dve četrti vimena. (Glej sliko 1) Molža z upognjenim palcem je zdravju vimena škodljiva, zato jo v vsakem primeru odsvetujemo! (Slika 4.) Po izvršeni molži vime pred izmolzenjem ponovno nadražimo tako, da ga z o-bema rokama nekoliko dvignemo, masiramo pa nato SLIKA 1. stracijami, zato jih danes objavljamo. Po čiščenju vimena s toplo vodo in milom naj ,prve curke mleka molzač odvzame v posebno posodico. (Slika 1.) Izločanje mleka iz mlečnih žlez posreduje pri molži hormonoxitocin. Z nadra-ženjem ali masažo vimena SLIKA 4. SLIKA 5. SLIKA 2. pred molžo moremo preko živčnega sistema izzvati močnejše izločanje tega hormona ter tako povečati količino namolženega mleka. Spodnja slika prikazuje masažo desne polovice vimena. (Slika 2.) Slika 3 pa kaže nadraževanje leve polovi- SLTK'A-3. ce vimena pred samo mol-.vioy {Slika 3.) SLIKA 6. vsako četrt s prsti obeh rok. Pri tej masaži segajmo z rokami čim višje v vime (Slika 5), nato pa povlečemo s primernim stiskanjem vimena obe roki proti sesku. (Slika 6.) , Želimo, da bi se prikazanega načina pravilne molže oprijelo čim več kmečkih deklet in žena, kajti uspeh, predvsem pa gospodarska korist prav gotovo ne bosta izostala. ing. E. H. Na pobudo Okrajne zadružne zveze v Kranju, smo tudi pri nas na Sr. Dobravi ustanovili organizacijo zveze žena zadruž-nic. Zene same smo organizirale dvomesečni šivalni tečaj pod vodstvom Tončke Šolar. Tečaj je obiskovalo 15 žena in deklet in smo ga z uspehom zaključile. Imele smo tudi tečaj za predelavo svinjskega mesa, na katerem smo spoznale nekaj sodobnih načinov spravljanja svinjskega mesa. Oba tečaja sta u-spela in smo sklenile, da bi prihodnjo zimo imele podobne tečaje. Zato si želimo tečaja na katerem bi se naučile pravilnega konzerviranja sadja in zelenjave. Zahvaliti se moramo KZ Sr. Dobrava, ki nam je odstopila tople prostore v novem zadružnem domu. Vida Finžgar O gospodarskem računu smo že dosti slišali. Izgleda, da se upravni odbori zadrug z njim še premalo poznajo ali pa zadružniki zanj sploh nočejo slišati. Danes, ko je gospodarjenje vedno odgovornejše in vsa sredstva vedno bolj premišljeno in vestno uporabljamo, bo treba končati z dosedanjim delom tistih strojnih odsekov v naših zadrugah, ki sami s seboj ne morejo shajati. Nepravilno bi bilo in škodljivo ukiniti te strojne odseke in zapreti strojne domove. Stroj ima vedno večjo vlogo v kmetijstvu in posebej še v kmetijskem zadružništvu. Vprašanje moramo rešiti na drug način. Nihče naj ne misli več na to, da je na vasi zadruga zato, da daje kmetom na razpolago vse. da pa njej pravzaprav ni treba vračati ničesar. Strojni odseki pri zadrugah naj od zadružnikov zahtevajo povrnitev tistega dela stroškov, ki nastanejo z uporabo stroja. Pravimo, da naj zadruga zaračuna za svoje usluge in storitve polno lastno ceno. V te stroške vračunamo navadno amortizacijo, porabo goriva ali električnega toka,_ zavarovalnino in manjša popravila, vso pa v sorazmerju z dolžino časa, v katerem stroj uporabljamo. Vse to izračunamo v primerjavi s številom ur, ki jih posamezen stroj opravi preko vsega leta. Kjer je pri delu navzoč tudi strojnik, pri račun?. če bi imeli tudi kmetje tak odnos do svojih strojev? Vidim0 pa, da imajo prevečkrat tak odnos le do zadružnih strojev, ki so pravzaprav tudi njihovi. Tako mišljenje je potrebno zatre-ti že v kali. Zato je osnovna naloga notranja ureditev poslovanja strojnih odsekov. Z realno ceno uslugam s stroji bodo strojni odseki prenehali poslovati z Izgubami in sčasoma dobili sami sredstva za nabavo novih strojev, ki jih še marsikdo pogreša, ti bodo znatno pocenili delo in zmanjšali potrebo po delovni sili na naših kmetijah. Za vse to pa so pogoji že dani in jih moramo samo pravočasno izkoristki. Ing. G. M. 0 spomladanskem odbiranju bikov Nekaj o stelji V krajih z razvito lesno industrijo in okolici še vedno bolj izkoriščajo žagovino in razne lesne odpadke za steljo. Bolj na nesrečo kot srečo uporabljamo v ta namen mešano steljo iz ža-govine, gozdne stelje oz. slame, ker s tem zakrijemo njene škodljive učinke na kakovost gnoja. Na rentabilnost njene uporabe kaže tudi cenena, hitra nabava in njeno veliko upijanje gnojnice. Vendar je v bistvu popolnoma drugače. Če pogledamo njen kemični sestav, vidimo, da vsebuje tanin, lignin ter hemi-celuloze. Te snovi povzročajo kislost tal, preprečujejo razvoj mikroorganizmov in s tem razkrajanje gnoja v tleh. Zato rastlinam na polju lahko primanjkuje hranilnih snovi, čeprav smo obilno gnojili z žagastim gnojem. Sama žagovina ne vsebuje skoraj nobenih rastlinskih hranilnih surovin in je tudi v tem najslabši nastilj. Po vseh naprednih evropskih državah nastiljajo izključno le slamo. 'Seveda slamo preje primerno zrežejo. S tem se močno zboljša kakovost gnoja in v zvezi s tem se zvečajo tudi pridelki na polju. Na pomladansko licenciranje bikov so živinorejci prignali 362 bikov. Značilno na letošnjem licenciranju je bilo, da so bile skoraj vse živali v izredno dobrem rejnem stanju. Kazale so, da so bile v zadnjih mesecih izredno dobro krmljene, nekatere pa celo spitane. Komisija, ki je pregledovala plemenjake, je imela zelo težko delo, da je od tolikšnega števila izbrala najboljše. Potrjenih je bilo 134 bikov, kar predstavlja 39% od vseh prignanih. Komisija je pri od-biri pazila, da so bile živali konstitucijsko neoporečne, imele dobro poreklo in bile brez dednih telesnih napak. Poseben poudarek je dala komisija na odbiro žlahtnejšega mlečnega tipa. Ob tej priliki smo lahko opazili, da veliko število živinorejcev še vedno nepravilno pojmuje selekcijsko delo in se ne zaveda odgovornosti, ki jo nosi sam in komisija za priznavanje v trenutku, ko potrdi bika za javnega plemenjaka. Nikomur ne moremo potrditi bika , zaradi njegovih osebnih koristi in pri tem pozabiti na škodo, ki jo lahko tak bik povzroči drugim rejcem in skupnosti. Prav tako nekateri živinorejci sodijo, da so podatki o molzni kontroli že sami po sebi le- gitimacija za prodajo bika na sejmu. Zavedati pa se moramo, da z biki od krav, ki imajo izkazano nizko mlečnost in nizek odstotek tolšče v mleku, živinoreje ne bomo zboljševali, pač pa slabšali. Sedaj je v veljavi sklep živinorejskega odbora OZZ, da ne morejo biti potrjeni za pleme biki od krav, ki imajo manj, kot 2000 litrov mleka in odstotek tolšče manjši, kot 3,4. Gotovo pa je, da že čez eno leto ne bomo mogli pričakovati uspeha, če teh minimalnih pogojev ne bomo zvišali, saj je povprečna mlečnost vseh kontroliranih krav na Gorenjskem 2285 litrov in tolščoba mleka 3,8%. Zato je razumljivo, da bomo plemensko vrednost našega goveda zboljša-li le, če bom imeli plemenjake od krav, ki dajejo 2500 litrov mleka in več. Ideal vsakega rejca je, da prižene bika na sejem v Naklo in ga tam dobro proda. Zato je vsak zelo užaljen, če mu komisija ne potrdi bika za prodajo na sejmu. Nekateri celo dolže komisijo, da jih je na ta način prikrajšala za več tisoč dinarjev. Ti rejci naj se zavedajo, da je ugodne pogoje za prodajo na Nakelškem sejmu ustvarila organizirana živinorejska služba in da teh pogojev sploh ne bi bilo, če bi priznavali kakršnekoli plemenjake. Največja napaka pa je, da nekateri rejci živali pred sejmom spitajo. To izvira iz starega pojmovanja in konservativnega gledanja na idealni tip bika-Plemenjak ni žival namenjena za mesarja, temveč je to žival, ki mora biti vzrejena z namenom plemenjenja in razmnoževanja. Po drugi strani pa je pitanje živali pred sejmom popolnoma neutemeljeno, saj niso prodane po teži pač pa po svoji plemenski vrednosti. Pri tem ima izgubo rejec, ki je žival vzredil in tisti, ki jo bo kupil? ker jo bo težko zopet navadil na običajno krmo. ING. PAVLE KUMP Šumeči prisad na gorenjskih planinskih pašnikih Med lansko pašno sezono je poginilo na planini Vodice in Lipnišhi planini na Jelovici več govedi od šumečega prisada. Ta živalska kužna bolezen je v Sloveniji na srečo precej redka, pojavlja pa se predvsem v alpskih predelih ter na poplavam izpostavljenih pašnikih. Tako se pojavlja tudi v alpskih predelih Švice in Avstrije. Od te bolezni zbole predvsem mlada goveda v starosti pol do 4 let, starih živali se bolezen redko prime, konj in svinj pa sploh ne. Bolezen je dobila ime šumeči prisad zato, ker mišičje izpod kože obolelega goveda na pritisk šumi ali šušti in to predvsem na stegnih, plečih in vratu. To šumenje pa nastane zaradi plina, ki se nabira v okuženem mestu živinčeta zaradi raztvarjanja glikogena. Bolezen povzročajo svojevrstne klice ali bacili, ki imajo to lastnost, da za razvoj ne potrebujejo zraka. Bolezen se pojavlja za časa paše goveje živine, predvsem na pašnikih, kjer se je prej premalo globoko zakopala mrhovina na šumečem prisadu poginulih živali. Kot smo že omenili, obolijo navadno le mlade živali in sicer zaradi tega, ker je sluznica v ustih zaradi menjanja zob močneje poškodovana in zato je bacilom pot na stežaj odprta. Bacili pridejo v telo najpogosteje s hrano in pijačo, zlasti še na zamočvirjenih tleh. Kakšni pa so znaki pri bolni živali? Te zaostajajo za čredo, prenehajo jesti in prežvekova-vi, telesna toplota naraste tudi do 42 stopinj C. Kmalu za tem se pojavi na tem ali onem delu telesa, spočetka boleča in vroča, pozneje mrzla in neobčutljiva oteklina, ki pozneje pod dotikom roke šumi ali šušti. Bacil šumečega prisada ustvarja trose, ki so pa zelo odporni proti vročini in kemičnim sredstvom, zato ostanejo enkrat o-kuženi kraji dolga leta legla šumečega prisada. Na prej imenovanih planinah so goveda »Izginjala« verjetno že precej dolgo časa. Pastirji in lastniki temu niso posvečali posebne pozornosti in če so kako žival pogrešali, ali je sploh niso našli, so mislili, da se je izgubila ali pa padla v kako kotanjo. Ko so pa našli ostanke živali, so mislili da je poginila od kačjega pika ali kaj podobnega. Takega mišljenja so bili tudi lansko poletje, dokler ni veterinar ugotovil na dvoletnem volu, katerega je zatekel še živega — pravi šolski primer šumečega prisada. Žival je ležala na tleh že skoraj nepomična, po vsem telesu pa so se videle karakteristične otekline. Tok bolezni je zelo kratek, inkubacija traja 1—3 dni. Bolezen traja največ od pol do 2 dni, smrtnost pa je zelo velika, ker le redkokatera žival ozdravi (2%). Sigurnih zdravil proti tej bolezni nimamo, pač pa imamo zaščitno cepivo, ki preprečuje okužbo. Zato bodo letos vsa goveda, ki bodo šla na pašo, na pašnike okužene s šumečim prisadom, zaščitno cepljena, in to brezplačno za lastnika, ker to predvideva Temeljni zakon o varstvu živino pred živalskimi kužnimi boleznimi. (Nadaljevanje sledi) Ali no nižinski pašniki potrebni Naši napredni živinorejci se čedalje bolj zavedajo, da bo treba urediti tudi nižinske pašnike. Na teh pašnikih naj bi se mlada živina pripravila na visokogorsko pašniško življenje v času pašne sezone. O tem že resno razmišljajo pašniški odbori pri kmetijskih zadrugah. Za ureditev nižinskih pašnikov se zavzema tudi Okrajna zadružna zveza, ki je obljubila zadrugam gmotno pomoč. Za zdaj nam lahko služi za vzgled KZ Radovljica, ki je tak pašnik uredila že lansko leto na odseku Podmesto—Radovljica. Na zadnjem občnem zboru KZ Srednja Dobrava so se člani tudi zavzemali za ureditev nižinskega pašnika. O teh potrebah jim je govoril tovariš Valentin Benedičič, član OZZ Kranj, strokovnjak za ureditev planinskih pašnikov. Dejal je, da bi se s to pripravo mlade živine za bivanje v naravi znatno znižale nezgode v planinah, ki so bile lansko leto na jelov-ških planinah precej pogoste. Poginilo je kar 8 goved. Seveda je bila tej nesreči kriva tudi nalezljiva bolezen »šumeči prisad«. Letos bo proti tej bolezni cepljena vsa živina, ki bo odšla na pašo v omenjene planinske predele. Prednosti pri cepljenju bodo imeli živinorejci lan-covške in radovljiške KZ, ki imajo živino zavarovano in jo bo veterinar cepil na stroške Držarnega zavarovalnega zavoda. 6 w" G oreajske ST. 34 / 27. APRILA 1956 C1B DCIIIUSKI™ < )ooooooooooooooo POMEUKI Vzgoja zahteva neprestano, dosledno in trdo delo Tudi doma okusno oblečena Draga prijateljica! Ker si se spet oglasila, menim, da se ne jeziš več, ker sem roke nad svojimi otroki( čegj izkugena dognanja 0 otroku, o bila zadnjič malo bolj stroga. prav nič ni z njimi> takšni so njegovi duševnosti, o vzgoji. Toda kar premisli malo, pa mi se rodili, ni pomoči. Oboji de- Tudi je posebna znanost, ki se boš sama priznala, da se marši- iaj0 zel0) zeiQ napak in se jim s tem peča in je zato že napi-kateri starši res premalo zani- bo to še bridko maščevalo. Zad- sanih mnogo knjig o teh vpra-majo za svoje otroke, mislim njič sem Ti rekla, da ni nekih šanjih. Mislim ,da bi morale naša rzgojo in za njihov vse- enotnih pravil za vzgojo, ki bi §e mamice te stvari malo pre-stranski razvoj. Nekatere ma- veljala vedno in povsod. Ali birati. No, za prvo silo bi tudi tere pa zopet obupano vijejo kljub temu so določena, že pre- Tebi priporočala knjigo, ki je lani izšla pri Prešernovi družbi z naslovom »Vzgoja naših otrok«. Napisal jo je znani vzgojitelj Gustav Šilih. Iz Tvojega pisma sklepam, da že začenjaš spoznavati, da je vzgoja otrok težka in zelo, zelo odgovorna naloga. Uvidevaš, da si jo doslej jemala resnično malo preveč površno in, kakor govorijo v političnem življenju, kampanjsko, to je od časa do časa. Ne, vzgoja zahteva neprestano, dosledno in trdo delo brez prestanka, zahteva mnogo ljubezni, odpovedi in predvsem — potrpljenja. Ce le kje, nas pri vzgoji neuspehi ne smejo vreči ob tla, ne smejo nas preplašiti. Poskušati vedno znova, morda z novimi, drugačnimi prijemi in načini, le ne odnehati. Tudi solze in jok obupa in pedagoške nemoči — ki nas mnogokrat mučijo — nas ne sme odvrniti od tega, za bodoče državljane in graditelje lepšega sveta nadvse važnega dela. Naj Ti bo, draga moja, pred očmi anj dve praktični in preprosti do- tista igračka »možic - vstajač«, organizaciji, v mnogih prime->rih pa na našo veliko žalost in škodo ter obenem s hudimi, celo neozdravljivimi posledicami za otrokovo duševno zdravje — kar ulici, filmu ali slabi druščini pokvarjenih in izkoreninjenih tipov. Veseli me, da sem že s prvim pismom uspela zbuditi v Tebi večje zanimanje in razumevanje za vzgojna vprašanja. Morda boš pridobila še katero prijateljico, da bo brala tele zapiske in bo razmišljala o njih? To bi mi bilo v veliko zadovoljstvo in kar z večjim veseljem Ti bom odpisala prihodnjič. Rada bi Ti povedala kaj o težavnem in ne vedno dovolj upoštevanem poklicu u-* čiteljice; pa morda o škodljivih vplivih na otroke; mogoče celo o filmu? Kaj misliš? Sporoči mi, prosim, čo se na otro-cjh že kaj pozna, da delaš z njimi? Nestrpno pričakuje Tvojega odgovora in Te prisrčno po- Mladostna jopica, ki je lepa iz belega, rdečega ali marinarsko zdravlja modrega blaga. Krojena je skoraj ravno s precej velikimi žepi Tvoja Ančka in dolgimi reverji. Nagradna križanka Domača halja ni nič m važno oblačilo, kot obleka za mači halji iz flanele. Prva je katerokoli priliko. Zato je zelo okrašena s ki se vsakokrat postavi na no-pre*Itim ovratni- Pa če še tako prekucneš. Ali pa misli na duhovito raz- ma vse dobro. Domača halja druga pa se zapenja po vsej J^nn^L^nikaVQtonf C mora biti prav tako okusno dolžini z majhnimi gumbi in ^ naseŠa pesnika Otona Zu krojena in sešita, kot ostala ima raglan rokava. pan 1 a< oblačila, ki jih imamo v naši Copate, izdelane iz istega bla- »Osel gre le enkrat na led«. — garderobi ga kot domača halja, so zelo Baš to je oslovstvo! Modela na sliki prikazujeta moderne. Modrec ve: danes sem pal, ju- tri bom plesal po njem. Prav to je ravno vsa težava pri vzgoji: delavec v industriji na tekočem traku vidi proizvod svojega dela, kmet vsaj vsako jesen pospravlja sadove svojega znoja; delo mater pa je navadno zelo malo vidno, žal Pepel od briketov zmešan s mogovim ali koksovim pepelom vcaajh ( — ali pa pogosto?) — kuhinjsko soljo in kisom, je do- ali z lesom, nato pa šele z drob bro čistilo za medeninaste nim peskom. Kako koristno porabimo pepel predmete. tudi malo priznano in malo cenjeno. Saj se rezultati prav Pepel od drv pa izkoristimo težaskega in živce ubijajočega Pepel iz drv lepo očisti ste- tudi za ohranitev zdravega dela % otroki pokažej,0 šele klo, porcelan, emajlirano poso- krompirja čez zimo v kleti. mnogo pozneje, morda že v zre- Krompir spravimo v suhe zalo- M otrokovi dobi. Zato je rage, nato ga posujemo s pepe- zumijivo, da se mnoge matere lom. ustrašijo teh težav in naporov, Da je pepel od bukovih drv mnogokrat zaradi težavnih živ- do, pribor, robove štedilnika, li Jak in slično. Premogov pepel očisti rjo na železnih in jeklenih predmetih Rjaste madeže je treba prej od- izvrstno pralno sredstvo, ve pač ljenjskih in materialnih pogo-močiti s petrolejem, nato jih z vsaka gospodinja. Nekdaj, ko še jev, ki za ženo — mater še zamaškom, pomočenim v pepel ni bil° drugih pralnih in lužnih zdavnaj niso zadovoljivi! — dobro očistimo. Jedilni pribor, preparatov, so prali le z doma- gredo zavestno ali nezavestno ki ima neprijeten duh po ribah čim» iz Pepela pripravljenim mimo vzgojnih vprašanj, ali pa tudi izmijemo s premogovim lugom. Razume se, da je za jih na hitro odpravijo, navadno Pepelom vsako uporabo, razen za posipa- kar s palico. Druge zopet pre- ' , . . nje stezic, treba pepel preseja- puščajo vzgojo samo šoli in Pepel od cigar in cigaret sna- ti da odstranimo ogorke, učiteljem, kvečjemu še kaki *-i zlate in srebrne predmete, steklo, zrcala, bele lise in ma-deže na poliranem pohištvu, ki nastanejo, ako nanj postavimo mokro ali vročo posodo. V tem Primeru pomočimo v pepel suh 2arnašek, drgnemo po .madežu, da izgine, potem pa predmet z rnehko krpo, namočeno v laneno olje, da se zopet sveti. Nekateri uporabljajo pepel cigar tudi za zobni prašek, vendar zdravniki tega ne odobravajo, ker se s tem kvari 2°bni emajl. Premogov in koksov pepel zatre tudi plevel po vrtnih stezicah. Priporočljivo je, da se vrt-ne stezice najprej posuje s pre- Recept KROMPIR Z JAJCI (francoski) 1 kg krompirja, 3 jajca, 4 dkg ^asti, 2 del smetane, sol, poper, v°de po potrebi. Krompir skuhamo, olupimo in '■režemo na listke. Tudi jajca trdo skuhamo in prav tako zre-6mo na listke. Nato izmenoma žagamo v namazano kozico krompir in jajca; najprej vrsto krompirja, potem vrsto jajc, tako da je zgoraj krompir. vmes se po okusu soli in po-pra. Nato polijemo z mastjo in smetano ter pečemo pol ure. Posebno okusna je jed, če krompir in jajca damo na koščke zrezano klobaso. Čajna garnitura za poklon Kaj rado se zgodi, da moramo prijateljici ali sorodnici v hi-trici pripraviti darilo. Ročno delo je vedno dobrodošel poklon, a največkrat zahteva mnogo časa. Toda ne vedno. Če se odločimo za podobno čajno garnituro, kot jo kaže zgornja slika, jo imami v rekordnem času skupaj. Delo ni težko. Stilizirane živalske, figure mu dajejo pečat sodobnosti. Vez je zelo enostaven, navaden vbod, ki ga prav vsaka zna. (Still-stich). Čajna garnitura za poklon Tako garnituro lahko napravimo v dveh dn^h, če se dela pošteno lotiti. Zanjo potrebujemo laneno platno v zelenkasti barvi. Figure izvezemo s črno in rjasto rjav- muline pre-jico. Vzamemo dvojno nit, za vozle pa uporabljamo 8 nitk. Tudi rob poudarimo z vbodom, ki ga delamo v eni izmed o-menjenih barv. Delo je zelo lično in se ga prav vsaka razveselila. Barve lahko izberemo po svojem okusu — važno je le, da se lepo ujemajo. bo Vodoravno: 1., 22., 64., 66. in 121. čestitka »Glasa Gorenjske« ob 1. maju, 17. prepozicija, 18. če ima peruti, je, 19. nota iz sol-mizacije, 21. element, ki ima simbol x (brez četrte črke), 23. še danes, proti večeru, 24., 19. in 4. črka abecede, 25. junaške pesmi, 27. ime prve slovenske filmske igralke, 28. poseduje, 30. otroški izraz za spati, 31. pod, 32. še niso mrtve, 34. grabežljiva, ne da »ficka« od sebe, 36. kratica za organizacijo rezervnih oficirjev JLA, 37. prevozno sredstvo, 39. naslanjati se, 40. kratica za Korpus narodne obrambe Jugoslavije, 42. moško ime, 44. letopisi, 45. jadranski otok, 47. pesniško delo, 49. glasbeni znak, 51. prebivalec nekdanje Ilirije, 53. medmet, 54. vprašalnica, 56. nede-lavna, 57. gora v Grčiji, 58. geometrijski pojem, 59. kljubovanje ( srbohrvatsko), 61. medmet, 62. igralna karta, 63. namizna pregrinjala, 68. odrsko delo J. S. Popovića »Pokondi-rena . . .«, 70. sintetično tekstilno vlakno, 71. sad, 73. živalski glas, 75. povratni osebni zaimek, 76. gineva, vene, 79. predsednik FLRJ, 80. menta, rastlina razširjena po vsem svetu v različnih vrstah, 81. nočem (srbohrvatsko), 83. človek z velikimi očmi, 84. ljubkovalno žensko ime, 187. priimek slovenskega skladatelja, 89. vrsta zemlje, 90. predlog, 91. komadi, deli, 92. požirek, 94. šop slame, 96. pivo, 97. egipčansko božanstvo, 98. zasesti, 101. japonska dolžinska mera, 103. jugoslovansko pristanišče, 105. veznik, 106. hoditi, 107. nasprotno od desno, 109. dominion Britanske skupnosti narodov, 111. žensko ime, 113. ni tuja, 115. veznik, 116. v službi je, 118. nedoločni zaimek, 119. luknjice v koži, 120. štev-nik. Navpično: 1. nogometni klub, ki tekmuje v prvi zvezni ligi, 2. glej 47. vodoravno, 3. nebesni pojav, 4. zli duhovi, 5. postajati rdeč, 6. cvetica, 7. ljudski izraz za plačilo, 8. tretja in 8. črka abecede, 9. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja, 10. nelep, 11. glasbilo, 12. drevored, 13. ime velike tovarne iz Kranja, 14. ljubkovalni izraz za očeta, 15. živalski glas, 16. roč, 20. SIPA-narobe, 22. nekdanja Ljubljana, 24. plast, 26. Ober, 28. svetniška slika, 29. pozivi, 31. seme praproti, 33. prav tak, 34. vremenski pojav, 35. hunski poglavar, 36. ponikalnica na Notranjskem, 38. malik, 40. pred velikimi prazniki zakurimo . . ., 41. zlatnik, 43. vrsta lesa, 45. svetovno znan pevec lahke glasbe, 46. nadlegujem, sem odveč, 48. tnalo, 50. osebni zaimek, 52. glej 27. vodoravno, 53. glasbeni znaki, 55. požrešno jesti, 58. poklicni morilci, 60. mišično . .., 63. žitarica, 65. EKA, 67. PLTJ, 69. velika celina, 70. umazani, 71. žensko ime, 72. majhna odprtina, 74. lopa, 75. pomožni glagol, 77. klic, 78. koralni o-toki, 80. vrsta hrane, 82. nagli, hitri, 85. njo, 86. življenski sok, 88. veznik, 91. papiga, 92. seksualne, 93. maske, 95. geometrijski pojem, 97. velika reka v Nemčiji, 99. vriska, 100. sorodnik, 102. vrba, 103. zgodna, 104. revščina (narobe), 107. angleški velikaš, 108. očetov, 109. Kipplin-gov roman, 110. klic, 112. EEN, 113. veljavna kratica za Državni zavarovalni zavod, 114. ženska imena, 117. površinska mera, 119. reka v Italiji. Vse reševalce opozarjamo, da naj pošljejo rešitve na uredništvo »Glasa Gorenjske« Kranj, Koroška 6 do vključno 10. maja, javno žrebanje pa bo prav tako na uredništvu 11. maja ob 15. uri. NAGRADE: 1. papir za zavijanje (v vrednosti 4000 dinarjev). 2. 2000 dinarjev. 3. in 4. po 1000 dinarjev. 5. in 6. po 500 dinarjev. Za smeh ui Iccatelc ccu> Človeštvo je zakasnelo Z* H i /fti Vo V/ j Halo... kaj praviš? Da ne prideš na tarok, ker te žena ne pusti? JAZ bi moji že pokazal! SEVEDA — PROFESOR ATOMSKO ZARCENJE Japonska komisija za atomsko energijo je objavila, da bo raziskala žarčenje, nastalo ob preizkušnjah atomskih bomb, ki jih imajo ZDA v načrtu za to poletje v Tihem oceanu. Zbrane podatke bo japonska komisija uporabila v miroljubne namene. TO NI HVALEŽNO natolce-cevanje na račun sodobne znanosti, ki z gigantskimi koraki napreduje človeštvu v prid, morda tudi v škodo. Naše stoletje upravičeno imenujemo stoletje izumov aLi stoletje »modernih čudežev«. Človeška umnost postaja nezadržna. Atomska energija, poseg v vsemirski prostor, radar, televizija, vsak dan novi rekordi v hitrosti v zraku na zemlji in na vodi. Kar je danes skoraj neverjetno, bo jutri »novica za staro šaro«. Je človek morda nadvladal prirodo? Kje neki! Človek je s svojimi izumi doživel tudi neke vrste razočaranja. Sele ko so bile novosti moderne znanosti odkrite, so učenjaki lahko odkrili, da je v prirodi »ta čudež« že od začetka življenja na zemlji splošno znan pojav. RADAR — NETOPIR IN BELA MRAVLJA VZEMIMO ZA PRIMER radar: Netopir ga je poznal, ko se nam še sanjalo ni, da bo tak aparat sploh kdaj izumljen. Ta čuden ptič je slep, pa se nikoli ne zaleti v drevo ali v kak drug predmet. Med svojim letom oddaja neke vrste, za nas neslišnih valov, ki se vračajo nazaj v njegov prefinjeni sluh. Ptič ali pa miš (kakor hočete) na osnovi časa vračanja teh glasov »izračuna« oddaljenost prepreke in se je spretno izogne. Tudi termiti imajo radar. Delavke, ki hodijo na lov in bero, so na čuden način povezane z matico v termitišču. čim bolj so oddaljene, tem bolj so nesigurne v svoji poti. Te bele mravlje so znane po svoji bojazni do vode. Če ji postavite blizu termitišča slamo čez ozek potoček, bo brez oklevanja preplezala »brv«, če pa jo odnesete proč in ponovite poizkus v določeni daljavi, je na noben način ne boste več pripravili do tega. Taka mravlja je zgubljena, ker ni več na svojstven (rekli bi radarski) način povezana z matico. Če pa bi jo postavili blizu sosednjega termitišča, jo bo nemudoma ubrala tja. S tem je porušila še edino domnevo, da »pozna« prilike okoli svojega doma. TERMITI IN KEMIJA TERMITI SO POLEG tega izvrstni kemiki. Najbolj jim gre v slast celuloza. Toda te mravlje ne jedo lesa kar takole, brez dodatkov. One spravljajo drobcene delce lesa v svoje »tovarne«. Globoko pod zemljo imajo nekake vrtove, kjer gojijo posebne vrste glivice, ki delajo celulozo užitno. Ker pa taka kemična predelava lesa v hrano potrebuje vlago, množica mravelj prinaša kapljico za kapljico vode v svoj laboratorij. Poznate svatovski let naših mravelj. Gotovo ste jih kdaj videli letati po zraku. Takrat mlade samice vzletijo, veter jih odnese daleč proč in nenadoma padejo na tla, tu ena, tam druga. Če jih ne polovijo ptiči, če se jim kaj drugega ne pripeti, se takoj pripravijo za svatovski pir. Najprej si odstrižejo perutnice, potem pa oddajajo neke čudne, za človeško uho neslišne znake. In glej. Leteči samci padejo v neposredno bližino na tla. Oplojena samica se nato zakoplje v zemljo in začne ploditi svoj brezštevilni zarod. ZANIMIVI »PADALCI« PA PUSTIMO živalski svet na stran, čeprav bi lahko našteli še veliko podobnih primerov. Prevozno sredstvo za težko prehodna področja. Američani so zgradili posebne vrste vozilo, ki lahko vozi tudi po terenu, ki je za druga prevozna sredstva neprehoden. Namesto navadnih koles ima to čudno vozilo široke gumijaste valje, napolnjene z zrakom pod nizkim pritiskom. Tako se vsa teža vozila enakomerno razdeli na veliko površino, kar je zlasti važno na mehkem terenu. Čeprav tehta »kamion« več ton, se delavcu, ki se je dal »povoziti« ni nič zgodilo. Koliko je star dežnik Kakor mnoge druge koristne reči, so tudi dežnik izumili že stari Kitajci. Od takrat je minulo okrog 4 tisoč let. Zanimivo je, da je dežnik izumila ženska in da je bil dolgo časa izključno le del ženske garderobe. Moški se mu niso mogli nikakor privaditi; gledali so nanj kot na nekaj nepotrebnega in neumnega. Vendar si je dežnik povsod utiral pot. Poznali so ga stari Grki ter Egipčani in drugi kul-turnejši narodi. V srednjem veku pa so ga pričeli uporabljati v Franciji in Italiji, nato pa še v drugih evropskih deželah. Nazadnje so ga »sprejeli« v Ameriki. Tja ga je prinesel neki Francoz, ki bi bil to kmalu drago plačal. Ko je namreč v nekem manjšem ameriškem mestu stopil s poštne kočije in odprl dežnik, je nekaj žensk od strahu omedlelo, konji so se splašili in prišlo je do prave zmešnjave. Meščani so hoteli tujca kamenjati in kdo ve kaj bi se zgodilo, da ni posegla vmes policija. V Afriki je rastlina, katere seme je podobno semenu našega regrata. Vsak je že upihnil tako »lučko« na travniku. Ta rastlina, ko dozori, čaka na prvi močan veter. Ko le-ta zapiha, se požene na milijone »padalcev« pod nebo. Seme ima priraščeno padalo, ki je podobno navzgor obrnjeni strehi dežnika brez blaga. V ta prirodna jadra se upre veter in nosi seme visoko pod oblake. Seme plava nad puščavo, nad pustimi kraji, toda brž ko ga prinese veter nad vlažno pokrajino, kjer je za razvoj semena dovolj prirodnih pogojev, seme pade na tla. Zakaj? Sodobni padalci potrebujejo za odskok na svoj cilj vse mogoče priprave, radio, zemljevide, signale itd. Tudi ti rastlinski padalci se poslužujejo elektrike. Seme je bilo v soncu pozitivno naelektreno. Padalo semena se je zaradi tega razpelo. Takoj ko pa ta svojevrstni padalec pride v območje vlage, se »padalo razelektri«, štrleča rebrca padala se stisnejo, veter se ne more več upirati v drobcena jadra in seme pod svojo težo pade na vlažna, plodna tla. Naj človek izmisli še tako imenitno stvar, nikdar ne bo mogel trditi, da takega pojava (seveda na svoj način) narava še ne pozna. No, zaradi tega vloga znanosti ni nič oslabljena. Netopir ne bo nikoli osvojil nobene spretnosti razen svoje, medtem ko človek osvaja in izmišlja vse mogoče stvari. Umetna pljuča, umetno srce, elektronski možgani, sluh in vid na velike daljave, vse to so dosežki, ki nas delajo popolne gospodarje našega planeta in predvidoma tudi vesolja. če je človeštvo zakasnelo, je zato, ker ne more biti na čelu dogajanja v prirodi, dz katere tudi samo izhaja. NAD 600 SMRTNIH ŽRTEV Po statističnih podatkih zahodnonemških premogovnih družb se je v minulem letu smrtno ponesrečilo 636 nemških rudarjev. Daleč na prvem mestu med vzroki za nesreče so eksplozije jamskega plina. PRVO LETO PLOVBE »NAUTILUSA« Ameriška atomska podmornica »Nautilus« je prevozila v prvem letu skupno okoli 47.000 kilometrov, od tega nad polovico pod vodo. Med vso plovbo ji ni bilo treba obnavljati atomske baterije. Najdlje je bila pod vodo tri dni, sedemnajst ur in štirinajst minut. Iz Grotona v ZDA je prispela v Portorico, potem ko je preplula 2300 kilometrov dolgo pot s povprečno hitrostjo 28 km na uro. LETALO BREZ KRIL Nemški inženir Lippisch je skonstruiral letal3 brez kril in propelerja. Ta inženir je mnenja, da bo to letal« v splošni rabi že okoli leta 1975. NOV FOTOGRAFSKI APARAT Neko bostonsko podjetje je nedavno razstavilo nov fotografski aparat, podoben kameri »Evaporograf«, ki snema predmete v popolni temi. Aparat snema slike v črno-beli fotografiji in v barvah. DVIGALO SO UKRADLI Dva dni so stali uslužbenci neke veletrgovine v Mont-tevideu prekrižanih rok pred dvigalom, o katerem so mislili, da je pokvarjeno. Šele tretji dan so ugotovili, da ga sploh ni. Tatovi so ga namreč s kabli vred odmonti-rali in odpeljali. KORISTNE KOPALKE * Američan Mughes Johne je izumil kopalke, ki jih je mogoče napihniti. Segajo do pasu, kjer imajo stabilizacijski obroč. V takšnih kopalkah lahko hodi človek tudi po najgloblji vodi, ne da bi se zmočil ali utonil. SPOMENIK NA VIŠINI 5000 METROV Spomenik, ki stoji na najvišjem mestu sveta, je poprsje Simona Bolivara v bolivijskih Andah na višini 5000 metrov nad morjem. Postavila ga je Venezuela v spomin na tega velikega moža, ki se je rodil v Caracasu leta 1783. Bolivar je osvobodil več republik latinske Amerike in ni zato nič čudnega, če je spomin nanj tam živ še danes. bodice CAT& TRANEK BRATKOVK POZDRAVLJENI, dragi bralci! Vem, da me že težko pričakujete, da bi vam nasul čimveč »bodic« in hkrati prinesel lepo vreme. Toda vse prej bi vam lahko ustregel kot pa, da bi lahko z gotovostjo rekel, da bo mesec maj sončen. No, nič se zaradi tega ne razburjajte. Bo že! RAD BI VAS danes opozoril, da pazite, ko hodite po cesti iz Podbrezij v Duplje, ker je ta cesta ob deževnih dnevih taka, da gaziš bla^o do kolen. Se prav posebej pa morate paziti, ko boste šli po mostičkih čez Bistrico, ki sta v zelo slabem stanju in je pravo čudo da še sploh stojita. Eden je brez ograje, drugi pa tako slabo ograjen, da lahko celo odrasel človek pade v vodo in kamenje. Skoraj bi si tudi nogo zlomil, ko sem šel čezenj, saj je luknja pri luknji. Ne vem kako to, da se nihče na ta dva mostička ne spomni! KO SEM TAKO prišel v Kranj, ves prestrašen in vesel, da sem si ohranil življenje, me je prijatelj še isti dan povabil na Jošta. »Pojdi no«, sem mu rekel, »po taki cesti na Jošta že ne grem, saj že ni bila popravljena, ne vem kolikć časa.« Pozneje sem se prepričal, da bi bilo vseeno, če bi šel na Jošta ali pa se sprehajal po kranjskih pločnikih, ki so vse prej kot v dobrem stanju. KO SEM O TEM | moledoval ženi, mi je pravila, da je slišala nekatera mnenja, kako naj bi se ti pločniki uredili, če že občina trenutno nima denarja. Pred vsako hišo naj bi se pločniki popravili na stroške hišnega lastnika ali hišnega sveta. Ne vem, morda bi bilo dobro tudi o tem razmisliti, če že drugače ne gre. PA KAJ BI se onegavili s temi pločniki, ko pa je še drugih stvari v Kranju dovolj, ki bi se dale urediti brez večjih težav. Naša ljuba avtobusna postaja, ki je postala sedaj zelo prometno shajališče, saj gre dnevno skozi njo okoli petdeset avtobusov, je vse graje vredna. Tako kot pozimi v najhujšem mrazu, niso čakalnice odprte tudi sedaj, ko je nekoliko topleje. Zlasti zjutraj , in zvečer, ko je največ potnikov, je čakalnica trdovratno zaprta. Ze tolikokrat sem jih dal v bodice pa nič ne pomaga. Sedaj pa ne vem, ali mojih »bodic« ne berejo ali pa se na »bodice« kar požvižgajo. DA NE BI sebe in tudi vas, dragi bralci, še bolj spravil v slabo voljo, vas za danes lepo pozdravljam z željo, da po 1. maju ne bi delali takih stvari, ki bi prišle zame, »Bodičarja« v poštev. VAŠ »BODIČAR« 25 „Stoj, pritepuh, ne bodeš ga ne," zagrmi krepak kmečki mož, vzdigne motiko in gotovo bi bil ciganu črepinjo razklal, ko bi ne bil ta naglo ko maček odskočil. Starec, ki je slonel o palici, jel je na pomaganje klicati; vendar ciganje naglo poska-Čejo s konj in oba kmeta sta ležala pri tej priči prebodena in krvava na tleh. Šc se je prikazal kak možiček, toda vldcvši, da je sam — skril se je i on. 26 Samol posadi fantiča na konja, usede se zanj in, preden je človek vedel, od jahali so bili cigani naglo ko strela. Oče Bernard omedli. Vaščani so se zdaj šele zbirali, eni so prileteli s polja, eni iz hiš, eni so strmeli, eni molili, nobeden ni vedel, kam bi se dejal; in preden so se zmenili, da bi bilo dobro v. grad to grozovito novico naznaniti, bili so ciganje lahko že za deveto goro. 8 8U*«8feii»fce ŠT. 34 / 27. APRILA 1956 27 Nazadnje vendar teko kakovi trije na grad Kozjak in vpijejo, da so ciganje dva kmeta ubili in gospođica Jurija na konja posadili in odpeljali. Peter se je delal osupnjenega, hlapec Ožbe pa brž zdrami hlapce na konje, da bi jo udrli za cigani. Zdaj se Peter domisli, da bode tudi on šel; zapove torej, naj še njega počakajo. Sonce je že zahajalo, ko je z gradu divjalo krdelo hlapcev za cigani. 28 Pa kmetje, ki so gledali za njimi, videli so precej, da so že pri gozdu po napačnem potu zavili. „Na levo! Na levo!" kričali so sicer, ali kdo bi jih bil slišal tako daleč. Šele proti večeru drugega dne se je vrnil Peter s hlapci na grad — praznih rok-Peter delal se je grozno skrbnega in, k«r ga ljudje niso poznali, bili so res toliko neumni, da so ga imeli za neutolažljivega* Afera zaradi korita - Ambulanta brez primernih prostorov V Kranjski gori ima človek priliko opazovati nadvse čudne stvari, ki mečejo slabo luč ne »amo na odgovorne ljudi, ampak na vse prebivalce tega na-Sega pomembnega turističnega in športnega središča. Po naših vaseh, kjer se ljudje ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, srečujemo precej velika betonirana korita za napajanje živine. Za povprečno vas to ni nič čudnega. Ce pa hoče veljati kraj za turistični center, pa je tako korito, Okrog katerega je seveda vse prej kot čisto, precej odveč. V Kranjski gori je stalo korito tik ob vhodu v kavarno, zraven pa je še bencinska črpalka. Vsak tujec je lahko s trdne ceste zavil v mehko kravje blato in si po tem Prvem »srečanju« ustvaril vtis o kraju, kamor je prispel. Ko so lansko leto korito podrli, je tistih nekaj ljudi, ki so ga uporabljali, zagnalo vik in krik in iz tega ustvarilo pravi Politični problem. Ob vsaki priložnosti, ko je bilo treba kaj storiti, so vrgli med ljudi parolo: »Kar tisti naj delajo, ki so korito podrli!« Nekajkrat je krožilo še hujše geslo: »Ko bo korito postavljeno nazaj, bomo Pa spet delali.« Nikogar ni zabolelo; škoda je le, da jim nasedajo tudi razumni ljudje in «e tako vključujejo v to umazano gonjo. Celo pevskemu zboru »Svobode« so grozili, da bo Propadel, ker so »podrli korito«. Kdor rad poje, bo pel, pa če korito stoji ali ne; komur ni do Petja, naj ostane doma! Toda to korito ni bilo edino. 150 metrov stran stoji še eno pred vhodom v trgovino in v kino dvorano. Človek res ne ve, kaj ti ljudje bočejo: za vsako kravo posebno korito? Ta problem pa ni edini, ki razburja letovišče. Lani so dobili novo zobno ambulanto, ki jo dva zakonca uspešno vodita. Zobozdravnik bo s 1. majem odpovedal delovno razmerje in odšel, ne toliko zato, ker mu ne dodele solidnega stanovanja, ampak zato, ker lokal še malo ni primeren za ambulanto. Niti toliko prostora ni v njem, da bi lahko obšel pacienta na stolu. Ventilatorja ni in od septembra 1950 že leži v prostoru rentgenski aparat, zložen v zavoju, ker stavba ni primerna za montažo. Zobotehruiška dela mora žena Izvrševati v veži na prepihu. O topli in mrzli vodi sploh ni govora. Skoraj poldrugo leto že oba potrpežljivo prosita za nov lokal in seveda tudi za primernejše stanovanje. Toda vse zastonj. Kaj res ni rešitve? Pa je, zelo preprosta celo. Kranjska gora ima cel kup vil. V eni izmed teh, FerjančiČevi, bi dobila oba zakonca za ambulanto in zase 6 sob. Kraj bi dobil kulturno ambulanto s čakalnico, ordinacijo in laboratorijem ter rentgenskim aparatom. Samo nekaj je, kar je menda v Kranjski gori nerešljivo. Družina, ki bi se izselila iz prostorov v FerjančiČevi vili, potrebuje dve sobi. Samo dve sobi, ki jih pa ni najti. In vendar sta. Občinski ljudski odbor je dal gostinskemu podjetju Razor v najem vilo Planiko, ki naj bi služila samo za oddajanje tujskih sob. Če pa ima v Planiki Razorjev uslužbenec Pire komfortno stanovanje, ne moremo razumeti, kako da ni mogoče najti v njej še dveh sob za družino, ki bi se izselila iz Ferjančičeve vile. Tem manj se da to razumeti, ker je Planika last Občinskega ljudskega odbora Jesenice in ne Razorjeva. Kaj res ne more izdati ObLO nove odločbe o uporabljanju prostorov v Planiki? Ali je treba, da se štirje učitelji (ce) vsak dan vozijo v Kranjsko goro, ko bi vsaj dva lahko stanovala v kraju, če bi le mogla dobiti primerno stanovanje? Lahko bi še naštevali. Pričakujemo pa, da bodo odgovorni ljudje na Občinskem ljudskem odboru na Jesenicah ravnali tako, da bo problem z ambulanto ln Planiko rešen kmalu tako, kakor zasluži. Prometa ie bilo za 117 milijonov za kmetijstvo Premalo kreditov Z veliko udeležbo na svojem osmem občnem zboru so zadružniki Kmetijske zadruge Kamnik dokazali, da se živo zanimajo za njeno delo in napredek. V zadrugi je po združitvi s KZ Godič včlanjenih 143 članov, od katerih je 121 kmetov. Zadruga si je z delom v preteklem letu pridobila velik ugled in sodi brez dvoma n.ed najboljše na našem podeželju. Upravni odbor je uspešno reševal vsa vprašanja svoje de- Za izboljšanje prehrane po vaseh Sredi aprila so v Cerkljah zaključili dvomesečni gospodinjski tečaj za žene in dekleta, ki so ga obiskovalke pose-čaie ob večerih. En večer so se seznanile s postrežbo gostov, druei z iušnimi zakuhami, tiret- tošnjem letu že veliko storila in zato zasluži vso pohvalo. Obljubila je pomoč za tečaje v poletnih mesecih, na katerih se bodo žene in dekleta poučile o konzerviranju zelenjave in sadja. Na Visokem delajo V letu 1953 so na Visokem Pri Šenčurju zaključili z glavnimi deli pri gradnji Zadružnega doma. Takoj zatem so sklicali občni zbor in ustanovili kulturno-^prosvetno društvo »Valentin Kokalj« Visoko. Ob ustanovitvi je društvo štelo 30 članov. Sami so si uredili oder in nabavili najpotrebnejše rekvizite, da je dramatska sekcija lahko pričela z delom. Društvo je kmalu spoznalo, da jim za kvalitetne uprizoritve manjka dobrega režiserja, zato so se obrnili na Okrajno zvezo prosvetnih društev v Kranju. Naleteli so na popolno razumevanje in dobili tudi denarno po-Poro. Imeli so dramski tečaj, ki ga je vodil tovariš Kern in na-študirali so Finžgarjevo dramo »Naša kri«. Na tečaju so člani mnogo pridobili in uspeh je bil kmalu viden tudi na odru. Mladi režiser Mihael Krišelj je igralce naučil komedijo »Skandal«. To delo so v nedeljo uprizorili na domačem odru. Dobro so ga naštudirali in številni gledalci iso izrazili željo, da jih z isto komedijo razveselijo še za Prvi maj. Društvo je razvilo svojo dejavnost tudi že v drugih sekcijah. Število članov so povečali na 56. Za uspehe društva zaslužita največ priznanja predsednik Mihael Krišelj in pa tajnica Pavla Sekne. R. Carman ji s pripravo govedine in teletine itd. Predavateljica jim je govorila tudi o pranju in likanju različnega blaga, o pomenu vitaminov in boleznih, ki nastopajo ob pomanjkanju le-teh, o delu na vrtu, o pravilnem pripravljanjem hrane itd. Zmetijsfka zadruga v Cerkljah je tečaj vsestransko podprla. Dala je na razpolago svojo kuhinjo v Zadružnem domu z vsem kuhinjskim inventarjem. Prevzela je tudi f inansiranje, prav tako kot že v januarju, ko sta bila organizirana dva tečaja za predelavo in konservira-nje svinjine. Finančna sredstva je nudila nadalje še za organizacijo gospodinjskih večerov po posameznih vaseh, ki niso bile zajete v centralne tečaje. Vsekakor je zadruga v Cerkljah za izobrazbo žena in deklet v le- Tečajnice so pokazale veliko vnemo in zanimanje za delo. Skoraj vsak večer so prišle stodostotno, kar (dokazuje, da jim je tovrstni tečaj še bolj všeč od prejšnjih, saj so se seznanilo z neštetimi problemi, ki jih mučijo v vsakodnevnem življenju. Posebno zahvalo zaslužijo žene gospodinje, med katerimi so bile tudi tovarišice, starejše nad 40 let. S svojo udeležbo so pokazale, da se tudi one zanimajo za uvajanje pestrejše in zdrave hrane v domači jedilnik. Tečajnice so hvaležne tovari-šici Kalanovi in tovariš:ci Vid-marjevi, ki sta uspešno vodili skupino mladih tečajnic in skupino starejših žena. Priznanje zasluži tudi tovarišica Pečarje-va. M. V. javnosti. Vsi odseki so živahno delovali in so imeli 117 milijonov, prometa, kar je za 43 milijonov več kot prejšnje leto. Kmetijski odsek se je v preteklem letu bavil z odkupom poljskih pridelkov. Med drugim je odkupil 88.000 kg krompirja in 12.000 kg jabolk. Članom je posredoval nabavo dobrih semen. Tako je samo semenske koruze prodal 2960 kg, grahori-ce pa 1700 kg. Umetnih gnojil je prodal 237.975 kg ali za 115% več kot prejšnje leto. Zaščitnih sredstev proti zajedalcem in koloradskemu hrošču je prodal 1120 kg. Poškropil je 56 ha kromipirišč. Živinorejski odsek je opravljal molzno kontrolo, skrbel za umetno osemenjevanje in se bavil s selekcijo živine. Število rodovniških krav bodo v tem letu še povečali ter nabavili 2 bika in 3 merjasce za pleme. Sadjarski odsek je vestno izvršil dolžnost in spomladi poškropil (nad 13.000 dreves. V lastni drevesnici v Godiču ima 10.000 enoletnih in 3.000 dvoletnih sadnih drevesc najboljših vrst sadnega izbora. Letos jih je prodal nad 2.000. Vsak član je dobil 3 drevesca brezplačno. Število vlagateljev hranilno kreditnega odseka se je povečalo od 53 na 96, vendar imajo vloženih samo 322.000 din. Na občnem zboru so zadružniki sklenili, da bodo po možnosti vlagali večje zneske. Lesni odsek je odkupil 1130 m* raznih vrst lesa in 2800 komadov hmeljovk. Trgovinski odsek dela zelo živahno, saj je promet povečal za 121%. Največji promet je dosegla »Zeleznina«, namreč 47 milijonov. Pekarna je imela za 9 milijonov prometa, kar je 1.5 milijona več kot lani. Zadruga ima zdaj za 33 milijonov premoženja. V zadrugi je stalno zaposlenih 25 delavcev in 5 uslužbencev. Ves dobiček je v preteklem letu znašal 3,430.000 din. Za pospeševanje kmetijstva je v novem proračunu določenih samo 252.000 din, kar pa je odločno premalo, saj predvideva proračun samo za nabavo konja z vprego in vozom 280.000 din. Zadruga bo tudi v tem letu dajala članom brezplačno na razpolago vsa zaščitna sredstva za škropljenje sadnega drevja in krompirišč, regres pri zidanju gnojnih jam in silosov, sladkor za čebelarje in semena za nedonosne rastline. V debati so se zadružniki posebno zavzemali za gradnjo silosov. Predlagali so, da bi se ustanovil odsek žena zadružnic, za katere bi OZZ organizirala razne tečaje. Zastopnik OZZ ing. Herman je v svojem govoru izrekel priznanje kamniški kmetijski zadrugi za njeno uspešno delo. Z. Zgodovinsko branje 9 Železarstvo na Gorenjskem Slavko Smolej : Železarske Jesenice Na Savi je bilo leta 1880 258 Prebivalcev, leta 1890 681 prebivalcev, leta 1900 pa 2004 prebivalcev. Medtem, ko imamo zelo močna delavska gibanja v Angliji že v dvajsetih, tridesetih letih 19. stoletja, ki jim kaj kmalu sledijo stavke drugod, ko delavsko Šibanje v Sloveniji beleži prvo stavko zaradi neznosnih ekonomskih razmer kroparskih žeb-•Jarjev 1883. leta v Kropi, lahko o začetkih organiziranega delavskega gibanja na Jesenicah ~ Savi govorimo šele od leta l897 naprej; torej 28 let po u-stanovitvi kapitalistične delnice družbe KID, ali 8 let po-tern, ko je na Jesenicah izačela zastajati prva železna industrija- Leta 1897 so namreč socialni demokrati prvič priredili na Jesenicah javni shod v gostilni pri »Ferjanu« na Savi. To je eno leto potem, ko je Etbin Kristan ustanovil jugoslovansko social - demokratsko stranko v Ljubljani. Čim bolj je Ipri jeseniški tovarni raslo število delavstva, tem bolj se je v delavstvu začela krepiti miselnost razredne zavesti. Sebično iskanje meščanske misli izkoriščanja (bližnjega, je dovedlo v žebljarni tovarne do očitnih nasprotij med gospodarji in delavci -žebljarji so gospodarjem napovedali stavko. Stavko žebljarjev so podprli žičarji. To je bila prva stavka na Jesenicah leta 1899. Uspela je v korist delavstva. Do prve splošne stavke je prišlo pri KID aprila 1904. Takrat so začeli stavkati valjavci na Javorniku. Uprlo se je delavstvo, ki so ga prestavili s Save v novo zgrajeno valjamo na Javorniku in ga slabše plačali. Stavkujočim so se iz solidarnosti po desetih dneh pridružile tudi delavke na Savi, ki so za 30 krajcarjev dnevno morale delati tudi po 18 ur. Za delavkami so stopili v stavko še delavci, zaposleni na Savi. Ko so takrat delavci zahtevali od ravnatelja jeseniške tovarne izboljšanje socialnega stanja, jim je ravnatelj tovarne, Luckmann, zabrusil: »Zgance jejte, pa cok-Ije nosite!« Delavstvo je bilo ogorčeno in je vztrajalo v stavki 14 dni, čeprav jim je ravnateljstvo tovarne ob pomoči 45 orožnikov, ki jih je c. k. glavarstvo iz Radovljice poslalo na Jesenice, dostavljalo na dom odpovedi stanovanja. Stavka na Jesenicah in na Javorniku je leta 1904 zajela 1700 delavcev in d^avk. Tudi ta stavka se je končala v korist delavstva. Kakor drugod po Slovenskem so tudi na Jesenicah konzervativni elementi z izobraževalnimi društvi, z delavskimi konsum-nimi društvi, strokovnimi organizacijami, in z besedo s priž-nice, in z drugimi sredstvi, cepili in drobili delavske vrste. Kljub temu pa so se vztrajno širile ideje, da si more delavstvo le v vztrajnem enotnem nastopu in boju izboljšati svoj socialni in razredni položaj. Z delom raznih oblik je jeseniško napredno delavstvo polagoma začelo čedalje bolj uspevati, čeprav z velikimi težavami. Očitni napredek so pokazala naslednja leta, zlasti pa leta pred drugo svetovno vojno, ko je jeseniško delavstvo visoko dvignilo zastavo svoje razredne zavesti. V času Avstro - Ogrske je delavstvo na Jesenicah imelo tudi še to nalogo, da se je moralo boriti proti silovitemu po-nemčevanju, ki je začelo na Jesenicah zlasti v času gradnje in otvoritve predora skozi Karavanke. Takrat so na Jesenicah gradili tudi nemško šolo, ki je pri nemških veljakih v tovarni uživala vso podporo. Delavstvu so takrat pomagali še redki, ljudstvu zvesti izobraženci, ki so se z nekaterimi možmi iz srednjih slojev postavili germanizaciji po robu. Med prvo svetovno vojno je jeseniška tovarna postala orožarna za c. k. avstrijsko armado. Može, ki so bili pri vojakih, so zamenjale žene. Zaposlili so jih največ pri brušenju bajonetov in pri izdelavi bodeče žice. Napad italijanskih letal, ki je veljal leta 1917 tovarni na Jesenicah, je pogodil vas Koroško Belo, kjer je zgorelo več kot 40 hiš. Na Jesenicah je zagospodovalo pomanjkanje, v tovarni pa vojaška komanda. Zene, ki so ostale doma, so prosjačile po kmetih ali pa so stale v dolgih V livarni tovarne so podjetni j gospodarji hiteli z vlivanjem železnih zvonov za cerkve po Slovenskem, iz I katerih je avstrijska vojska pobrala bronaste, da jih je apostolski cesar prelil v topove. V kakšnih rokah je bilo vodstvo jeseniške tovarne v zadnjem letu svetovne vojne, je razvidno iz poslovnega poročila upravnega sveta tovarne, ki je za poslovno leto 1918/1919 — torej za leto po vojni! — predvidelo v upravni svet KID tudi Letos že VI. Gorenjski sejem Kdor bi trdil, da se Gorenjski sejem kot vsakoletna prireditev, kot pregled naporov in uspehov vseh gospodarskih organizacij na Gorenjskem, od obrtnih do industrijskih ter zasebnih obrtnikov ni uveljavil, bi bil vsekakor v zmoti. Danes lahko mirno rečemo, da se je Gorenjski sejem iz začetnih, tako imenovanih »porodnih« težav lokalno razstave industrije in obrti, že razvil v pomembno gospodarsko prireditev, ki igra precejšnjo vlogo tudi v povezavi med kupci in proizvajalci. Ta pomen daje Gorenjskemu sejmu prav njegovo komercialno obeležje. Pomembnost Gorenjskega sejma, ki je torej postala redna vsakoletna gospodarska prireditev, je po svojem včlanjenju v Sekcijo za sejme pri Zvezi trgovinskih zbornic v Beogradu, terjala tudi drugačno organizacijsko obliko. Gorenjski sejem jo namreč postal finančno samostojen zavod, ki ima direktorja (Ivo Miklaveič, tajn'k obrtno zbornice) in upravni odbor, katerega predsednik je Drago Šiling. V slednjem so zastopani trije člani obrtne zbornice, 3 člani trgovinske zbornice, 1 član gostinsko zbornice, zastopnik Stalno turistično konference ter dva predstavnika gospodarskih organizacij. Iz sestava upravnega odbora je razvidno, da se tudi industrijska podjetja čedalje bolj zanimajo za sejem, kar za prva leta ne bi mogli trditi. Industrijska podjetja so doslej sodelovala na sejmu le iz nekega »gospodarskega lokalpatriotiz-ma«, češ, mi od lokalnih razstav nimamo kaj pričakovati. Letošnji sejem bo od 3. do 13. avgusta. Kot smo izvedeli, razpolaga uprava sejma že tudi s prvimi prijavami, medtem ko se bo intenzivnejšo delo na tem področju šelo začelo. Tudi letos kot vsa druga leta bodo skušala podjetja kar se da uspešno sodelovati na sejmn s po možnosti novimi izdelki, ki so jih osvojila lani v proizvodnem procesu. Uprava pa bo ponovno izvedla ocenjevanje in nagrajevanje najboljših izdelkov. Pripravljajo tudi obširen športni in kulturni program. Toliko za zdaj o pripravah na letožnji VI. Gorenjski sejem. Železarna Jesenice pogled na nove cowperje in 30 m visok dimnik Hjalmarja Schachta, kasnejšega proslulega Hitlerjevega finančnika, znanega iz procesa proti nacističnim zločincem v Niirn-bergu. Propad Avstrije je preprečil, da Schacht ni nastopil mesta upravnega svetnika pri upravnem svetu vodstva jeseniških in javorniških obratov. Leta 1917 je KID zgradila z Javorniške fužine leta 1897 vrstah pred tovarniško »kasto«!ruskimi ujetniki tovarno elek- trod na Blejski Dobravi, vendar je bil obrat leta 1936 opuščen. Politične razmejitve po končani svetovni vojni v letih 1918 do 1920 so povzročile nove spremembe v posesti KID. Plavži, martinovke in valjarne s kok-sarnami v Skednju so prešle v druge roke in njihova funkcija se je popolnoma ločila od jeseniške industrije. Tudi žičarna v Bistrici v Rožu je po nesrečnem koroškem plebiscitu ostala zunaj meje. Kmalu po letu 1918 so Italijani dobili večinsko posest delnic KID. Vse naprave v Skednju so kupili za sramotno ceno 2 milijona lir, ali 5 milijonov dinarjev! Jesenice so se začele boriti z velikimi težavami, posebno še, ko je takoj po prevratu zelo primanjkovalo premoga. Začeli so s starim železom. Tega je bilo po končani vojni dovolj. Na Jesenicah se se kmalu prilagodili novim prilikam ter se usmerili na izdelavo polfabrikatov in raznovrstnih izdelkov ter jih začeli prodajati po vsej državi. Kranjski industrijski družbi se je odprl v agrarni Jugoslaviji ob ugodnostih carinske zaščite širok trg. Italijanski gospodarji delnic jeseniške industrije, med njimi upravni svetniki: Comm. Ales-sandro Fera, Conte Antonio Co-nestabile della Staffa, Conte Carlo Parravicino itd. so v letih po vojni komaj kdaj prišli pogledati zanemarjene jeseniške obrate. Otrinova družina in strclstvo Strelska družina »Triglav« iz Javornika ima v svojih vrstah strelcem dobro poznano Otnkio-vo, 5-člansko družino iz Javornika pri Jesenicah, ki je strelski družini v ponos, kajti s takim uspehom se ne more kosati nobena druga družina v Sloveniji in menda tudii v vsej državi ne. Takšnih primerov, da so vsi člani družine vključeni v strelsko družino je več, toda takih, da bi bili vsi člani družine sposobni tekmovati na okrajnih ali republiških prvenstvih, kakor je Otrinova, jih ni. , Vseh 5 članov družine deluje že 7 let v vrstah javorniških strelcev in so prav oni mnogo pripomogli, da je njihova strelska družina na zelo dobrem glasu. Oče, Jože Otrin, je kot poglavar družine star že nad 45 let, zaposlen pa je v Železarni na Jesenicah ter ves prosti čas porabi za delo v strelski družini. Strelci so mu zaupali vzgojo najmlajših članov, to je pionirjev in pionirk, med katerimi sta tudii njegov sin Janez in hčerka Vera. Vera je stara šele 13 let ter uspešno tekmuje že več let. Med pionirkami v vsej Sloveniji nima resne nasprotnice, saj dosega tudi do 132 krogov od 150 možnih. Letos je nastopila na okrajnem prvenstvu za zlato puščico ter z uspehom resno konkurirala starejšim članom. Vsi strelci Gorenjske smo nanjo zelo ponosni. Ko jih na vajah gledamo, kako se vsa družina od očeta pa do najmlajše hčerke boni za čim boljši plasman, nas nehote spremlja želja, da bi bilo v strelskih vrstah še več takih primerov kakor je Otrinova družina. Strelci j;im želimo še mnogo uspeha pri nadaljnjem strelskem udej-stvovanju. R. Carman Pred IV. redno skupščino Planinske zveze Slovenije V 84 društvih 34.642 članov v i Kranj, 27. aprila. Jutri in v nedeljo bo IV. redna skupščina Planinske zveze Slovenije. 130 delegatov bo oba dni zasedalo na šmarjetni gori, kjer bodo pregledali dosedanje delo PZS in sprejeli številne sklepe za prihodnost. Ustanovili so strelsko sekcijo na I. gimnaziji Pred kratkim je bila na I. gimnaziji ustanovljena strelska sekcija, v katero je vključena tudi Tekstilna šola. Člani so i-meli sestanek, na katerem je bil tudi predsednik strelske družine Primskovo tov. Ravnikar. Povedal je nekaj o ciljih strelstva ter o zakonih strelske organizacije. Strelci mislijo za-začeti z delom 1. maja. Priključili se bodo strelski družini Primskovo, ki jih bo oskrbovala z vsem potrebnim. Na sestanku je bil izvoljen tudi upravni odbor. Treninge bo vodil predavatelj pred vojaške vzgoje tovariš Klančar. ŠTEVILO ČLANSTVA SE JE ZMANJŠALO Ob letošnji skupščini šteje PZS 84 društev s skupno 34.642 članov. V primerjavi s prejšnjimi leti pa je število članov iz leta v leto manjše. Padec je precej občuten — od 49.116 na 34.045 članov. Sicer je v preteklem letu ta številka narasla za približno 600, kar nikakor še ne more zadovoljevati. Padec članstva, ki ni splošen pojav v vseh društvih, je posledica številnih vzrokov. Prav gotovo pa je iskati glavni vzrok predvsem v premajhni aktivnosti številnih društev v njihovem propagandnem delu, zlasti z mladino. Sicer je v planinskih društvih tretjina članov mladincev in tudi porast v preteklem letu gre na račun mladine, vendar tudi to razmerje med članstvom v planinskih vrstah ni zadovoljivo. Številna društva skušajo rešiti to vpra- ATLETSKI MNOGOBOJ 2IRI — TREBIJA V nedeljo so trebijski pionirji doživeli velik dan. Na igrišču, kjer je sedaj izgrajena steza za tek na kratke proge, jama za skok v višino in skok v daljino ter igrišče za mali rokomet, so prvič tekmovali. Igrišče so pionirji izgradili sami. K graditvi pa je mnogo pripomogla KZ Trebi j a, ki je mlade graditelje materialno podprla. Zlasti veliko razumevanje do telesne vzgoje pa je pokazal njen upravnik tovariš Urban Kokalj. To je sedaj prva osnovna šola v Poljanski dolini, ki si je izgradila svoje lastno igrišče za ure telesne vzgoje, kakor tudi za izvenšolsko športno udej-stvovanje pionirjev. PRVO TEKMOVANJE NA TEM IGRIŠČU Za otvoritev igrišča je bil izveden atletski mnogoboj pionirjev, na katerega so bile povabljene ekipe iz nižjih gimnazij Poljane in Zirl, ter osnovnih šol Gorenje vasd ki Trebije. Zal je na tekmovanju nastopila poleg domače ekipe le ekipa iz Zirovske komune. Škoda je, da nismo imeli prilike videti ekip iz Poljan in Gorenje vasi, saj bi bil to koristen pregled kvalitete telesne vzgoje na na- šanje na razne načine. Nekatera so v tem pogledu dosegla že lepe rezultate, zlasti pa tista, ki to vprašanje rešujejo s pravilnimi organizacijskimi ukrepi in v sodelovanju z mladinskimi organizacijami, šolskimi vodstvi itd. Kot posebna oblika u-spešnega dela z mladino se je pokazalo zlasti formiranje posebnih pionirskih in mladinskih odsekov v okviru planinskih društev (na Gorenjskem so te odseke lUstanovili na Jesenicah, v Tržiču in Medvodah). 48 REŠEVALNIH AKCIJ Gorska reševalna služba, ki ima veliko odgovornost v našem planinstvu in alpinizmu je v zadnjem času precej napredovala. Ta napredek dokazuje dejstvo, da je v zadnjih letih vedno manj smrtnih primerov, četudi je število gorskih nesreč večje. Tako je bilo leta 1949 38 ših šolah. Tekmovanje je potekalo brezhibno. Vsi tekmovalci so dali od sebe vse sile, da bi tako čimbolj zastopali barve svojih zavodov. Omembe vredno je tudi to, da so bili pionirji sami tekmovalci in sodniki, tako da je bilo omogočeno slehernemu pionirju, da je sodeloval pri tekmovanju. Obe vodji ekip sta tako zaupala vse vodstvo tekmovanja pionirjem samim, medtem ko sta sama vodila tekmovanje le posredno. Tekmovanje je odločila v svojo korist ekipa iz Ziri, ki je imela v svoji sredi tudi najboljše posameznike, tako pri pionirjih, kakor pri pionirkah. Čeprav so bili doseženi nekateri zelo dobri rezultati, temu ne pripisujemo glavnega namena. Važno je le, da so se na tem mestu sestali pionirji in pionirke dveh različnih krajev, se tako zbližali med seboj in obenem pokazali rezultate svojega šolskega in izvenšol-skega telesno - vzgojnega dela. Želeti bi bilo, da bi se taka tekmovanja še prirejala in da bi pri njih sodelovale tudi ekipe ostalih šol iz naše doline, da bi se tako med seboj čimbolj e spoznali in zbližali. D. E. in J. S. flflf ima m &pOK*du Poročila poslušajte vsak dan •b 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik in 22. uri. Oddajo »2eleli ste — poslušajte« ob delavnikih ob 17.15 in ob nedeljah ob 15.15. ari. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza vsak delavnik •b 12.30. uri. PETEK, 27. APRILA H.85 Dopoldanski koncert — Franz Schubert: Rozamun-da, uvertura — Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir lin orkester v d-molu. 11.45 Cicibanom — dober dan. 12.00 Slovenske narodne pesmi v priredbi Vlada Goloba in Heriberta Svetela izvajata mešani in ženski Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 13.35 Pester operni spored. 14.30 Zanimivosti doma in po svetu. 15.40 Utrinki iz literature — Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku. 18.00 Spoznavajmo človeka. 18.15 Slovenske narodne pesmi poje Helena Plevel, s har-niko spremlja Avgust Stanko. 18.45 Igra trio Dorko Skoberne. 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. 20.30 »Portret iz Broadwaya« Harold Arlen, skladatelj popularnih melodij. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.38 Mednarodna radijska univerza — a) Docent Dušan Kuščer: Ledeniki r ledeni dobi v Sloveniji — b) Velike industrije — Raoul de Vitry: Titan w 11.05 11.45 12.40 14.30 14.45 15.40 16.80 18.00 18.15 18.30 18.45 20.00 SOBOTA, 28. APRILA Za dom in žene Pojte z nami, otroci! P. I. Čajkovski: Trnjulčica, baletna suita. Pionirski kotiček. Mladinski zbori poj o. Utrinki iz literature — Prežihov Voranc: Borba na domačih in tujih vleh. Koncert po željah. Okno v svet: 1 Islandski punt v Atlantskem paktu. Umetne pesmi slovenskih avtorjev poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta. Jezikovni pogovori. Igra kvartet Jože Kampdč. Veseli večer. 10 Glas Gorenjske NEDELJA, 29. APRILA 7.35 Operetna glasba. 8.00 O športu in športnikih: Sport na zelenih tratah. 9.00 Otroška predstava — Plno Vatovec: Tretji udarec, radijska igra. 10.00 Družinski pogovori. 11.00 Oddaja za Beneške Slovence. 11.20 Melodije iz filmov in glasbenih revij. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16.00 Prenos meddržavne nogometne tekme Madžarska : Jugoslavija. 20.00 Večerni operni koncert. 21.00 Kulturni razgledi. PONEDELJEK, 30. APRILA 11.05 Oddaja za pionirje: Hlapec (po pripovedki Hermine zur Miihlen priredil Fr. Kumer). 12.00 Prvomajske prireditve in izleti. 12.10 Slavne kompozicije skladateljev-revolucionarjev. ffT. 34 / 2t. APRILA 199« nesreč in 16 smrtnih slučajev, medtem ko je bilo preteklo leto to razmerje 48 : 8. Pri tem pa moramo nujno omeniti težave, k jih imajo gorski reševalci. Tu gre predvsem za pomanjkljivo opremo (oblek in rekvizitov) in sploh za pomoč, ki jo ima GRS. Morda bi bilo na mestu, da bi nudile v prihodnosti več pomoči GRS organizacije RK, Sveti za zdravstvo, organi za notranje zadeve, saj so prav ti za delo gorskih reševalcev najbolj zainteresirani. Se nešteto je problemov, ki ovirajo danes delo PZS in katere bodo skušali rešiti delegati na IV. redni skupščini tako, da bo delo planincev v prihodnosti uspešnejše in lažje. _ B. F. S • A. • H „Iskra" : JI.A V torek je bil v okviru praznovanja 10-letnice obstoja tovarne »Iskre« v domu JLA v Kranju prijateljski šahovski dvoboj med šahisti iz »Iskre« in pripadniki JLA kranjskega garnizona. Vsako moštvo je nastopilo na 20. deskah. Rezultati — Kristan : Než-mah 1:0, Sagadin : Jovanovič 0:1, Čopič : Simič 0:1, Sknić : Mitrovič 1:0, Hiti : Duimovič 1:0, Krivec : Beiber 0:1, Gril : Vukičeviič remi, Koren : Voji-novič 1:0, Šorli : Kapusta 1:0, Čikič : Ilijevski 0:1 (prvoimeno-vani so šahisti »Iskre«), na naslednjih desetih deskah pa je bil rezultat 7:3 v korist »Iskre«. J. Z. Ni še preteklo mnogo časa, odkar je bila v Standardu v Kranj« ustanovljena organizacija LMS, a uspehi njenega dela so že vidni. V počastitev 10-letnice MDB je mladina prostovoljno počistila prostor okrog tovarne. Tam bodo zdaj uredili igrišče za odbojko. Organizirali so tudi strokovni tečaj za polkvalificira-ne delavce, ki ga v prvi vrsti poseča mladina. Zdaj pripravljajo tečaj za kvalificirane delavce in v načrtu imajo razne ekskurzije v bližnja podjetja. Tudi v novem delavskem svetu so štirje mladinci, eden pa v upravnem odboru. Odkar je u-stanovljen aktiv LMS, se je tudi disciplina v tovarni izboljšala, saj je bilo do sedaj največ prekrškov med mladino. Za vse te uspehe se imajo mladinci zahvaliti upravi podjetja, organizaciji ZK in sindikalni podružnici, ki jim pomagajo povsod, kjer je potreba. N. P. Zdravstveno - prosvetna komisija na Jesenicah je organizirala v minuli sezoni za dorašča-joča dekleta 6 tečajev v raznih krajih jeseniške občine. Te tečaje je obiskovalo 142 deklet. Od teh 64 na Jesenicah, 21 v Žirovnici, 15 na Blejski Dobravi, 29 na Koroški Beli in 13 na Dovjem. Omenjene tečaje so ab-solvirala dekleta 1936. in 1937. letnika, za letnike 1938 in 1939 pa bodo tečaji v prihodnji sezoni. Na vseh tečajih so imeli teoretični in praktični pouk. Na Jesenicah niso imeli za pouk primernega prostora. Praktične vaje so bile organizirane po zaslugi primarija dr. Brandstet-terja na otroškem oddelku je-seniške bolnišnice. Organizirali so tudi posvetovanje za voditelje tečajev in predavatelje, na katerih so se pogovorili o organizaciji in bodočem delu. V. V Besnici že nekaj let deluje Turistično društvo. Poskrbelo je, da so se markirala pota na Jošta in Mohorja. Uredilo je tudi pot k slapu »Sum«. Pri slapu je tudi okrepčevalnica. Seveda ima društvo tudi teža-, ve. Letošnjo sezono ibodo otvorili 1. maja. V okviru te otvoritve bodo priredili veselico. P. F. »Svoboda« v Žirovnici bo proslavila praznik dela v nedeljo 29. aprila v domu na Breznici. Na sporedu bo govor o pomenu praznika revolucionarjev ter godbene točke in recitacije; J. D. Pred kratkim so na Primsko-vem ustanovili kino - sekcijo. Prva predstava je bila preteklo nedeljo v Zadružnem domu. Predvajali so film »Lov na Jadranu«, ki je bil dobro obiskan. Predsednik društva »Svobode« je povedal, da bodo te predstave redno vsako nedeljo in da ne bodo predvajali samo ozko-tračnih filmov, ampak tudi filme na normalnem filmskem traku. Vstopnine ne bo, pobarali bodo le prostovoljne prispevke. Mito Trefalt ssodiie a Opozorila revizorja fe niso spametovala V. A., bivša knjigovodkinja KZ Brniki in nekaj časa tudi namestnica blagajničarke pri Zadružni mlekarna v Čirčah, spada pač med tiste naše državljanke, ki niso še na čistem s svojimi odnosi do splošnega ljudskega premoženja in z dolžnostmi do naše socialistične družbene skupnosti. Vsak, kdor je imel priliko prisostvovati obravnavi njenega kazenskega slučaja pri okrožnem sodišču v Ljubljana, se je moral vprašati, kako je sploh mogoča tolikšna mera brezvestnosti in neodgo- 14.00 Golouh: Spomini. 14.15 45 minut z velikimi zabavnimi orkestri. 15.15 Oskar Danon: Lička balada (Zbor SF p. v. Rada Simo-nitdja) Svetolik Paščan: »15.000« (Zbor Radia Beograd in barito-nist Dušan Popovič, dir. Svetolik Paščan). 15.40 Se pomnite tovariši — Cvetko Zagorski: Poslednja pomlad. 17.15 Čestitke k prazniku dela — I. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Čestitke k prazniku dela — II. 20.00 »Na predvečer 1. maja« —• a) Bratje le k soncu, svobodi .. . (Internacionalne borbene pesmi), b) Jovan Bandur: Partizanska rapsodija. TOREK, 1. MAJA 6.06 Budnica. 8.16 Pozdrav Prazniku dela (pester glasbeni spored). 7.15 Delovni kolektivi čestitajo. 8.00 1. maj — praznik delovnih ljudi vsega sveta. 8.10 Borbene, partizanske in delovne pesmi. 9.00 Prenos reportaže s prvomajske parade v X j ubijani. 10.00 Prvomajski simfonični koncert — Boris Papandopulo: Obnova, simfonični stavek — Blaž Arnič: Simfonija dela — Josip Slavenski: Simfonični epos. 11.00 Z delavci Hidromontažne skupnosti v Mariboru. 11.30 Delovni kolektivi čestitajo. 14.00 Otroška predstava — Plno Vatovec: Čudežna roža, radijska igra. 15.30 »Zdaj zapojmo pesem iz srca: Srečno!« (Utrinki iz glasbenega življenja v Trbovljah). 17.15 Pomlad v Aziji in Afriki. 18.00 »Lipa zelenela je...« (Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi). 18.30 Glasbeni odlomki iz filmov »Jara gospoda« in »Lipicanci«. 20.00 Radijska igra — Henrik Ibsen: Stebri družbe. ----> 21.00 »Zaigrajmo in zapojmo« (revija zabavnih orkestrov in solistov Radia Beograd, Radia Zagreb in Radia Ljubljana). SREDA, 2. MAJA 7.35 Poje Zbor Slovenske Filharmonije p. v. Rada Simonitija. 8.00 Koncert jugoslovanskih pihalnih godb. 9.00 Med občani Središča ob Dravi (reportaža). 10.00 »Na okna je potrkala pomlad ...« (literarno glasbena oddaja). 12.00 Zorana ledina na Kočevskem. 15.30 »Od Triglava do Ohrida« ... (Revija narodnih ansamblov, zborov in solistov). 16.30 Veselo popoldne. 18.00 Sien Sin Haj: Hoangho, kantata (Prva izvedba v Radiu Ljubljana). 20.00 An t on in Dvorak: Rusalka (radijska priredba). ČETRTEK, 3. MAJA 11.05 Za dom in žene. 11.45 Mladinski zbori pojo — (Glasbena oddaja za pionirje). 12.40 Koračnice igra Bostonski promenadni orkester p. v. Art-hurja Fiedlerja. 13.35 Popularne simfonična skladbe. 14.30 Nove knjige. 14.40 Narodne in umetne pesmi poje Ljubljanski zvon p. v. Slavka Mihelčdča. 15.40 Utrinki iz literature — Al-phonse Daudet: Poslednji dan. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.30 Družinski pogovori — Asistent Ivan Toldčič: Razne učne In vzgojne težave v pubertet-nem obdobju. 20.00 Kulturni obzornik. 20.15 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov. 21.00 F. S. Fitzgerald — prerok ameriške »izgubljene generacije«. 22.15 Po svetu jazza — XVni. del »Cool jaza«. vornosti do zaupanih ji službenih mest. Ker je tudi njen mož zaposlen in morata skrbeti le za enega otroka, bi pač nihče ne mogel trditi, da je bila v kakšni materialni zadregi in da bi ji zaradi tega kdaj obtičal v rokah kakšen »jurček«. Tako je obto-ženka morala priznati, da je začela v podjetju pridrževati, sčasoma pa tudi prisvajati si razne zaupane ji zneske predvsem zaradi tega, ker je imela pretirane življenjske zahteve. Obravnava je ugotovila na podlagi priznanja obtoženke ter na podlagi podatkov revizije po Glavni zadružni zvezi in zaslišanju prič, da je V. A. v času od 8. 2. do 30. 6. 1954 neupravičeno uporabila skupaj znesek 284.422 din, poneverila pa znesek 50.000 din, ki ga je dvignila prt trgovskem podjetju OZZ Kranj kot akontacijo, namenjeno kmetom za odkupljeni les. V času od 23. 9. do 23. 11. 1954 pa si je prisvojila od iztržkov, prevzetih v raznih poslovalnicah podjetja, ko je nadomestovala blagajničarko zadružne mlekarne v čirčah, skupaj še znesek 431.110 din. Značilno je, da je obtoženka izvršila poneverbe potem, ko je bila po prvi reviziji, ki je ugotovila, da obtoženka neupravičeno uporablja in zadržuje razne zneske (ki jih je sicer potem oddala blagajni), izrecno opozorjena, da je tudi tako ravnanje kaznivo. Sodišče jo je zaradi neupravičene uporabe in poneverb obsodilo na 4 leta in 6 mesecev zapora ter na plačilo še nevrnje-nih poneverjeniih zneskov. Mislimo, da odmerjena kazen za vse to početje in visoko mero škodljivstva, ki jo je obtoženka pokazala, nikakor ni prestroga, prej prizanesljiva. Primer pa ponovno kaže na potrebo, da bodo morale storiti za prevzgojo onih državljanov, ki ne znajo še ceniti pomena našega družbenega premoženja, svojo dolžnost v večji meri tudi naše osnovne politične In sindikalne organizacije. Samo s kazenskimi sankcijami se vsega ne bo dalo opraviti. S. Z. la Stružcvega je lani jeseni obiskal gorenjski kmetijski festival v Naklem. Tam je prišel v prepir z nekaterimi gosti, ki se je stopnjeval v pretep. Zgrabil je za buteljčno steklenico, udaril z njo po glavi tri goste in jim prizadejal lažje poškodbe. Na glavni obravnavi je priznal, da je poškodoval samo enega, ostalo pa je zanikal. Vendar mu je bilo po izjavi prič dokazano, da je ranil vse tri. Za to dejanje je bil obsojen na 2 meseca zapora pogojno za dobo 4 let ob upoštevanju, da ga je eden izmed poškodovancev delno izzval. A. D. iz Gradca pri Litiji s* je že nekajkrat zagovarjala pred raznimi sodišči zaradi tatvin. Lani je na Laborah pri Kranju ponovno odnesla z nekega podstrešja sušeče se perilo in obleko v vrednosti 5300 dinarjev. Obdolženka je tatvin« perila in obleke delno priznala, v postopku pa je bilo dokazano, da je kriva vsega, za kar Je bila obtožena. Sodniki so jo obsodili na 20 dni zapora. Alojzij Hafner Iz Grenca, po poklicu mizar, se noče nikjer zaposliti in se raje potika okrog, da bi na goljufiv način prišel do denarja. Tako se je 14. t% 1955 zglasil pri nekem posestniku v Medvodah ter mu lažno predočil, da ima naprodaj okoli 1500' kg sena. Zmenila sta »©» da ga gresta naslednji dan skupaj iskat nekam v bližino Škofje Loke. Hafner se je res oglasil pri omenjenem posestniku* vendar se je izgovoril, da nima časa in naj bi zato preložila po* na naslednji dan. Prosil ga je, naj mu da na račun 2000 dinarjev, katere je tudi prejel. Drugo jutro je spet prišel k njemu, preden pa naj bi odšla V° seno, je Hafner posestniku lagal, da mora šo nekaj kupiti * trgovini, ter naj mu za to da i* nekaj denarja. Dobil je še 4000 dinarjev, nato pa z izgovorom, da gre v trgovino, izginil. N"3 glavni obravnavi je Hafner gO" ljufijo priznal, zagovarjal pa 9e je, da je bil brez denarja, je že predkaznovan zaradi P0' dobnih dejanj, zato so ga obsodili na 5 mesecev zapora. A. R. is Kovorja je bil zapo" slen v podjetju »Runo« t Tržiču. Pozabil je, da razno orodje ni njegova last ter ga je začel proti koncu lanskega leta in tsr četku letošnjega leta odnaša^ iz podjetja. Prisvojil si je za P tisoč dinarjev raznovrstnega K rod j a. Razen tega je ukradel * izvi jalna ključa v MehaničP1 delavnici v Tržiču. Za obe tatvini se je zagovarjal pred sodiščem. Bil je obsojen na 4 mesece zapora, upoštevaje da )c mlad, da je dejanje odkrito Pri' znal in da sta obe oškodova1*1' podjetji dobili odvzete prodi*6' te nazaj. 398589 JAVE - • Mali oglasi Istosmerni generator 5 RW 22» V za bencinski ali vodni Pogon lahko z direktno priključitvijo in istosmerni elektromotor prodam ali zamenjam za gradbeni les. Ponudbe poslati na upravo lista pod »skoraj novo«. Prodam dvostanovanjsko hišo na Šutni. Poizve se Zabnica 61. Prodam diferencial od tovor-°ega avtomobila aH zamenjam za zavorne bobne. Prodam tudi gumi voz 20 eolski in zaprav-ljivček malo rabljen. Naslov v uprava lista. Prodamo rabljeno motorno koto znamke DKW 200 ccm. Nakup more izvršiti le državno Podjetje ali ustanova. Informacije in ogled v Tovarni šport-uega orodja »Elan«, Begunje na Gorenjskem. Prodam motorno kolo — uporabno, 50 ccm. Brudar, Primskovo 46. Prodam konja ali ga zamenam za vola 400 kg težkega. Vola bi tudi kupil. Naslov v u-Pravi lista. Prodam vola za vprego. Jožef Franc, Tacen 16. Prodam rabljeno moško kolo. SP. Brnika 65. Cerklje. KZ Urniki proda od osnovnih firedstev krompirjev izruvač. Emajliran štedilnik naprodaj, krulovka 41. Prodam globok voziček. Poiz-vo se pri Jenko, Majstrov trg *t. 14. Prodam 4 lepe oleandre za o-kras vrta ali restavracije. Naslov v upravi lista. Prodam lep kamen za oblogo hiše. Humski, Kalvarija 31. Prodam vzidljiv štedilnik — 'evi. Naslov v upravi. Iščemo stalnega oskrbnika 2a čuvanje otoka Jeronima v bližini Pule. Otok bo preurejen za letovanje otrok Zveze komun Gorenjske. Pogoji po dogovoru, ponudbe Poslati čimprej na Občinska ljudski odbor Kranj. Sklad varstvo otrok. Prodam gnoj v Stražišču. — Naslov v upravi lista. Prodam diatonično harmoniko, Kavčič Ivan, Kalvarija 1, Kranj. Prodam lep otroški voziček (globok) po ugodni ceni. Tratnik, Stražišče 129. Mlatilnico malo prodam. — Čadež Pavel, Gorenja Dobrava, Gorenja vas. Ugodno prodam nov širok kavč z omarico in gojzarice št. 36. Naslov Zuct, Gosposvet-ska 28, Jesenice. Prodam posestvo (3,5 ha oIh delovalne zemlje in 5 ha gozda) v okolici Otoče — Podnart na Gorenjskem. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Posestvo«. Kupim bencinski motor za kmečka dela. Ponudbe poslati na upravo lista. Dvosobno stanovanje kupim v Kranju ali bližnji okolici. — Ponudbe na upravo lista pod »Resen kupec«. Krojaško vajenko sprejmem takoj. Svegelj Valentin, krojač, Ljubno p. Podnart. Takoj zaposlimo 6 nekvalificiranih delavcev, 4 kvalificirane mizarje ali kolar je, 4 kvalificirano ključavničarje, 1 kvalificiranega kovino strugarja, ki so vojaščine prosti, zdravi in močni, kar posebej velja za nekvalificirane delavce. Službo tudi dobi takoj ofora-tovodja za kovinski obrat z srednjo ali delovodsko šolo, s 4 do 6-letno prakso, zaželjeno, da je športnik. Na delo in iz dela vozi delavce avtobus iz območja Brezi j, Radovljice in Lesc. — Ponudbe sprejema Tovarna športnega orodja »ELAN«, Begunje na Gorenjskem. Zadruž. mlekarna Kranj obvešča cenjene odjemalce, da se bo vršila prodaja mleka v ponedeljek popoldne za 1. maj. V sredo bodo odprte prodajalne mleka. Trgovinska zbornica za okraj Kranj obvešča vse potrošnike, da bodo za prvomajske praznike trgovine na območju vsega okraja (razen v občini Tržič in Ziri) obratovale takole: 1. V soboto 28. aprila tako kot Obiščite sejem za plemenske bike, dne 5. maja 1956 v Naklem pri Kranju. Na sejmu bo naprodaj 105 btikov. Vatoi Okrajna zadružna zveza Kranj. vsak drug delavnik (dopoldan in popoldan). 2. V ponedeljek 30. aprila samo od 8. do 12. ure. 3. V torek in sredo 1. in 2. maja bodo zaprte vse prodajalne razen mlekarnice in dežurne SPORED PRVENSTVENIH NOGOMETNIH TEKEM GNP ZA NEDELJO 29. APRILA 1956 V Bohinjski Bistrici ob 10. uri Bohinj : Medvode, služb. Pod-bevšek. V Lescah ob 15.30. uri Prešeren : Bled, služb. Vovk. V Tržiču ob 9. uri Tržič : Prešeren, pionirji, služb. Roblek. ob 14. uri Tržič : Jesenice, mlad., služb, šter; ob 15.30 uri Tržič : Jesenice služfc. Smolej. V Kranju igrišče NK Triglav: : ob 10. uri Triglav : Prešeren, mlad. služb. Fende, ob 14.30. uri Triglav B : Svoboda, služb. Stromajer. V Naklu ob 13.45. uri Naklo : Triglav, pionirji, služb. Feldin. V Šenčurju pri Kranju ob 10. uri Svoboda : Mladost, mlad. služb. Erzin. Ne. Bledu ob 9. uri Bled : Mladost, pionirji, služb. Sučič. V Skofji Loki ob 17. uri Ločan : Mladost B, služb Bavdaž. ZA NEDELJO 6. MAJA 1956 Na Jesenicah ob 14. uri Jesenice : Triglav mladinci, službujoči Bogataj, ob 15.30 uri Jesenice : Triglav B, služb. Bogataj. Na Bledu ob 15. uri Bled : Ločan, služb. Matko Ulčar. V Lescah ob 14. uri Prešeren : Triglav, pionirji, služb. Legat, ob 15. uri Prešeren : Svoboda, mladinci, služb. Legat. V Kranju igrišče Mladosti: ob 9. uri Mladost : Bohinj, pionirji, služb. Strah, ob 10. uri Mladost B : Bohinj, služb. Strah, ob 14.30 Mladost : Ločan mladinci, služb. Penko. V Šenčurju pri Kranju ob 15. uri Svoboda : Prešeren, služb, štefe. V Naklem pri Kranju ob 15.30 uri Naklo : Tržič, pionirji, službujoči Feldin. V Medvodah ob 17. uri Medvode : Trž ič, služb. Bohinjo. trafike, prodajalne kruha, mesnice in zelenjave, ki bodo odprte samo v sredo dopoldne. Trgovinska zbornica Kranj Stanovanje in hrano nudim tovarniški delavki, ki bi b ila pripravljena po službi pomagati pri kmečkem delu. Naslov v upravi lista. Koč?, na Ratitovcu (1666 m) bo odprta od 28. IV. do 2. V. 1956. PD za Selško dolino. Preklic! Novak Marija, tovarna »Inteks« Kranj, mesečna vozovnica za april 1956 št. 008755 Kranj—Velesovo, din 5460.— Zahvala! Vsem prostovoljnim gasilskim društvom, vaščanom in ostalemu prebivalstvu, ki so ob priliki požara dne 12. IV. 1956 gasili in reševali premičnine, ter s tem očuvali saj del premoženja, se najlepše zahvaljujem za njihovo hitro in požrtvovalno pomoč! Kalan Stane, Sr. Bitnje 14, Zabnica. Obrtna zbornica okraja Kranj obvešča vse one pomočnike, k: nameravajo polagati izpit za o-brtnega mojstra, da priredi koncem maja dvodnevni seminar iz teoretičnega dela mojstrskega izpita. Prijave sprejema do 10. maja. Od OLO Kranj do gostilne »Jelen« sem izgubil dežnik. — Poštenega najditelja prosim naj ga proti nagradi prinese na u-pravo lista. Gorenjski fantje čestitajo Vsemu delovnemu ljudstvu Gorenjske čestitajo k uspehom za Praznik dela: Jože Snedic, Orehovlje, Stane Mravlja, Zminec, Aleksander Leven, Sp. Besnica, Stane Bernard, Reteče, Ivan Grašič, Te-netiše, Jože Frlic, Gosteče, Milan Samec, Stražišče, Franci Smolej,, Luže, Niko Julič, Ljubljana — vsi vojna pošta 1399/5, Bjelovar; Alojz Debeljak, Kovski vrh, Škof j a Loka, Jože Kapec, Luže-Senčur, Marjan Grošelj, Besnica, Stane Jumar, Naklo, Franc Pokoren, Zabnica, Alojz Kalan, Suha, Jože Krsnik, Leše-Tržič, Peter Kemperle, Sorica-Skofja Loka — vojna pošta 5018 Priština. mno KINO »SORA« ŠK. LOKA Od 27. do 29. aprila, angleški športni film »HARLEM ZMAGUJE«. KINO NAKLO 29. aprila, franc. film »PREPOVEDAN SAD«, predstave ob 16. in 20. uri. 1. in 2. maja, italijanski film »SRCE«, predstave 1. maja ob 16. in 20. uri, 2. maja ob 20 uri. KINO »KRVAVC« CERKLJE 29. aprila, angl. film »BERLINSKA ZGODBA«, predstavi ob 16. in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 27. aprila, jugoslovanski film »POT PRIJATELJSTVA«. Predstave ob 18. in 20. uri, ob 16. uri predstava za mladino. 28. aprila, francoski barv. film »IMEL SEM 7 HČERA«. Predstave ob 18. in 20. uri. 29. aprila, francoski barv. film »IMEL SEM 7 HČERA«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri; ob 10. url matineja »POT PRIJATELJSTVA«. TA TCDEH BOMO Gledališče OB 1. MAJU VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENE POZDRAVU EDO POZGAJ kar tonaža Kranj AVGUST SMOLEJ klepar Kranj A gospodarstvo Bled žestita vsem svojim delavcem m vsem delovnim kolektivom k delavskemu prazniku 1. maju Aston Boh Alojz Jenko gostilna Kranj dežnikar Kraaj Marija Tomee 3°** Bizjak Bled, Grad 56 prevoznik Kranj Stanko Ker« Andre* °*ri" •evljar Primskovo »»»rstvo Labore Kranj Karolina Voael vinko gostilna pečar Kranj »Pri Kolodvor«« j^oi Ažman Kraaj mizarstvo Kranj Vsem delovnim ljudem borbene pozdravel „Zvezda" tekstilna oplemenjcvalaica tm tkalnic« Kranj Strojno podjetje Skopja loka •estita vsem delovnim ljudem k velikemu delavskemu praznile« 1. naj« Delovni kolektiv Tovarne čipk in vezenin bled čestita ob 1. maju vsem delovnim ljudem Z ZELJO, DA BI IMELI V PRIHODNOSTI PRI IZGRADNJI NASE DOMOVINE SE VEC USPEHOV, ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM &l% 1. mafu delovni kolektiv lice in il PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 28. aprila ob 20. uri — gostovanje v Naklem pri Kranju, Vasja Ocvirk »TRETJE LEŽIŠČE«. 29. aprila ob 16. uri — izven in za podeželje, Ivan Cankar »POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI«. Dopoldan ob 10. uri matineja po znižanih cenah Grimim -Skufca: »JANKO IN METKA«. 3. maja ob 16. uri — zaključna predstava za gimnazijo in strok, šole, Ivan Cankar »POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI«. 30. aprila, francoski zabavni film »ŠTIRJE BREZ POSTELJE«. Predstave ob 18. in 20. uri. 1. maja, francoski zabav, film »ŠTIRJE BREZ POSTELJE«. — Predstave ob 18. in 20. uri, v slučaju slabega vremena tudi ob 16. uri. 2. maja, ameriški film »NA APASKI MEJI«. Predstave ob 18. in 20. uri, če bo slabo vreme pa tudi ob 16. uri. 3. in 4. maja, ameriški film »NA APASKI MEJI«. Predstave ob 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 27. aprila, ameriški barv. film »DO POSLEDNJEGA«. Predstave ob 18. in 20. uri. 28. aprila, ameriški film »NA APASKI MEJI«. Predstave ob 18. in 20. uri. 29. aprila, ameriški film »NA APASKI MEJI«. Predstave ob 16., 18. in 20. url; ob 10.30 uri matineja »PARTIZANSKI PO-SETI«. 30. aprila, ameriški film »NA APASKI MEJI«. Predstave ob 18. in 20. uri. 1. in 2. maja, francoski barv. film »IMEL SEM 7 HČERA«. — Predstave ob 18. in 20. uri; če bo slabo vreme tudi ob 16. uri. 3. in 4. maja, francoski zabavni -film »ŠTIRJE BREZ POSTELJE«. Predstavi ob 18. in 20. uri. KINO KOROŠKA BELA — JAVORNIK 1. maja, francoski zabav, film »ŠTIRJE BREZ POSTELJE«. — Predstave ob 17. in 19. uri. 2. maja, ameriški film »NA APASKI MEJI«. Predstave ob 17. in 19. uri. Oglašujte v najbolj razširjenem poltedniku na Gorenjskem — »GLASU GORENJSKE«. — Oglaševanje v našem listu j© najcenejše in najuspešnejše. — Vsaka beseda v malem oglasu stane samo: — izgubljeno .........10 din — kupim, prodam, zamenjam ... 12 din — preklic ..........20 din Naročniki našega lista imajo 20% popusta. Ljudje iz oddaljenejših krajev lahko plačujejo oglase tudi z novimi poštnimi znamkami, tako da jih priložijo pismu s katerim sporočajo vsebino malega oglasa. M u imaš Mika, Iti ja je izdelata ii Gorenjska oblačilnica Kranj? Če je še nimaš, potem pohiti v trgovino »Gorenjske oblačil-nice« v Kranj ali na Jesenice, kjer si boš lahko izbral obleko po najsodobnejši modi in po najboljšem kroju. Toda ne samo obleko, še vse kaj drugega si lahko izbereš v podjetju »Gorenjska oblačilnica«! Razen naštetega vam »Gorenjska oblačilnica« okusno in praktično izdela razne delavske obleke, uniforme, kroje za raz-Mčna društva itd. Na uslugo pa vam je tudi s svojim blagom v velikih izbirah in iz njega vam naredi obleko po vaši meri. Po želji lahko prinesete blago sami. »Gorenjska oblačilnica«, ki v teh dneh proslavlja 10-letnico svojega obstoja, je v tem času dosegla zavidljive uspehe. Čeprav se podjetje še vedno bori z raznimi težavami (sodobnimi stroji in primernimi prostori) je kvaliteto svoje konfekcije že toliko izpopolnila, da je vsak kupec z njo zadovoljen. Prepričajte se o tem. Podjetje »Gorenjska oblačilnica« pa bo skušalo čimprej po-streči s svojo konfekcijo vsem Gorenjcem. V vseh večjih krajih bo imelo svoje trgovine. V najkrajšem času si boste lahko nabavili konfekcijo našega podjetja v naših poslovalnicah razen v Kranju in na Jesenicah tudi v Kamniku in Tržiču. Ob največjem delav. prazniku — 1. maju — vsem delovnim ljudem iskrene čestitke! Delovni kolektiv »GORENJSKE OBLACILNICE« Prodajalna v Kranju • BALONSKE PLAŠČE • DEŽNE PLAŠČE • VETERNE JOPICE • MOŠKE SUKNJE IN DAMSKE PLAŠČE za vse letne čase • VSA ŠPORTNA OBLAČILA • MOŠKE, FANTOVSKE IN DESKE OBLEKE itd. kupite po najnižjih cenah v trgovinah »Gorenjske oblačilni-ce«! Če boste kupili pri nas, boste vedno zadovoljni in elegantni. Šivalni oddelek v »Gorenjski oblačiluici« 1866 80 Okrajni ljudski odbor Kranj 4 ■ ■ čestita vsemu prebivalstvu kranjskega okraja ter vsem ljudem naše socialistične domovine k velikemu prazniku — 1. maju ter jim želi v prihodnosti še hitrejši vsestranski razvoj in napredek! Občinski ljudski odbor Jesenice in vse množične organizacije čestitajo svojim občanom in vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku dela — 1. maju 1956! Industrija bombažnih izdelkov Kranj čestita vsem delovnim ljudem ob delavskem prazniku 1. maju! Izdelujemo po konkurenčnih cenah: gradi za zimnice, jacquard in črtasti, v vseh kvalitetnih barvah, tetra plenice, flanelo, oks-ford za moško perilo, karo blago za ženske obleke, brisače, robce itd. in množične organizacije SZDL, ZK, ZB in LMS čestitajo vsem delovnim kolektivom, političnim in družbenim organizacijam ter vsem prebivalcem kranjske občine k velikemu mednarodnemu prazniku dela — 1. maju! Vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine, čestitam« k prazniku dela — 1. maju! CDefovni kofektiv IN D UPLATI JARŠE Vsem delovnim ljudem čestita ob 1. maju (0 S N N O Mestna klavnica Kranj čestita k delavskemu prazniku — It maju — vsem delovnim ljudem širom po Gorenjski! Izdelujemo vse vrste stavbenega pohištva, strešne konstrukcije, stopnice, ladijski pod, fino pohištvo Opremljamo lokale Sprejemamo vsa v tesarsko stroko spadajoča dela S svojimi kvalitetnimi izdelki se priporočamo! 4> '-a o Pi O M ui j. (d c n s B s •a o +* (A O O is s Vsem delovnim ljudem čestita-J m o k prazniku dela! BRIVSKO-FRIZERSKI SALON KRANJ STEKLARSTVO KRANJ SOBOPLESK KRANJ TAPETNIŠTVO KRANJ Ob prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem. ELEKTRO-KRAN Jv Kranj Razdeljujemo in prodajamo električno energijo, vzdržujemo elektroprenosne naprave, gradimo nove daljnovode, omrežja in transformatorske postaje ter inštalacije Delovni kolektiv tovarne usnja STANDARD KRANJ iskreno čestita k našemu največjemu delavskemu prazniku — 1. maju — vsem delovnim ljudem! Trgovsko podjetje KURIVO Kranj - Gorenja Sava čestita vsem delovnim ljudem k velikemu delavskemu prazniku — 1. maju Svojim potrošnikom se toplo priporočamo! Vsem delovnim ljudem iskrene čestitke k prazniku 1. maju! KMETIJSKA ZADRUGA Lesce ROLETA-MIZARSTVO Kranj Manufaktura-konfekcija »PRI KRANJCU« Kranj LONČARSKA OBRTNA ZADRUGA Komenda »SPECERIJA« Radovljica KMETIJSKA ZADRUGA Žirovnica KMETIJSKA ZADRUGA Radovljica OPEKARNA Dvorska vas »STOL« KAMNIK Tovarna upognjenega pohištva »SUKNO« Zapuže pri Beganjah Delovni kolektiv tovarne PLAM E IN KROPA čestita ob prazniku dela vsem delovnim kolektivom in državljanom naše domovine! Ob 1. maju, delavskem prazniku, čestita kolektiv PAPIRNICA KOLIČEVO vsem delovnim ljudem! Za delavski praznik 1. maj vsem delovnim državljanom borben pozdrav! TOVARNA LEPENKE TRŽIČ Vsem svojim cenjenim odjemalcem čestitamo k 1. maju TRGOVSKO PODJETJE PRESKRBA - Tržič Vsem delovnim kolektivom, ustanovam in delovnim ljudem ob 1. maju borben pozdrav! Trgovsko podjetje C lik a - Dupij.