PttOLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE Í.ITATEIJE Glasilo Jugoslovanske• Socialistične Zveze . in Prosvetne Mtiice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST__NO. 1826. Eaterad M tmcmmá tU— Mttar, Dac. t, ka Act «I C 1M7, at tfca pmt aftka al MicrtM ti Marek 1. KIS Cktcava. 11.. CHICAGO, ILL., 9. SEPTFMBRA (September 9), 1942. Published Weekly at 2301 S. Lawndsle Ave. LETO—VOL. XXXVII. Ruaije js ▼ »¡¡ni borbi tudi aa svojo črno morje. Jo viUdl turikih, salo utrjenih Dardanel kakor ajotnica v njamu. poaobno v »odaaji vojni. Svojo najvažnejšo panoriko trdnjavo. Sovastopol, jo iafnbiU lotos. Name i napa-dajo sadaj drug» njena obrcina mesta. Gornjo jo slika ia zadnje bitko sa Savastopol, ki prodatavlja. kako salo Ruti branijo vsako podenj svojo doiole. Nemci priznavajo nezlomljivost sovjetske armade HITLER IN NJEGOV GENERALNI ŠTAB STA ' SE ZNOVA UKANILA. — PRIPRAVE JAPONSKE ZA VPAD V SIBIRIJO. — STALINGRAD IN NJEGOV FOMEN. — RAZNA DRUGA BOJIŠČA Farmarski okraji v stiski za učiteljsko osobje i * ■ i. . Vsled vojnih razmer je nastala v podeželskem šolstvu velika sprememba. Učiteljice so odšle v mesta in si dobile delo v uradih, ali pa v industriji. Zaslužek je večji in pa tudi za zabavo je več priložnosti. Od marsikje poročajo, da jim šol to |esen sploh ne bo mogoče odpreti, ker ne morejo dobiti učiteljic. Ponekod pa so se morali odločiti za omejitev pouka, ker so jih dobili premalo. Na primer, iz mesta Boise poročajo, da je bilo v državi Idaho letos izpraznjenih 300 učiteljskih mest, vsa na deželi. Priglasilo pa se ph je za službo samo sto. Marsikaka mala šola za farmarske otroke bo ostala prazna, dokler ne dobe učnih moči. ' Deklet, ki so se izučile za ta posel, ne mika vanje, ako si morejo drugje dobiti boljše službe...-Plače učiteljic na deželi so nizke in vrh tega so deležne vsake sorte šikan, posebno še kjer prevladuje bi-gotstvo. Takih krajev je mnogo. Slično so prizadeta razna nova naselja delavcev, ki so nastala vsled municijske industrije. Šolstvo v njih je nezadostno. Tudi to je slabo, da morajo vsled pomanjkanja učnih moči najemati take, ki so za to nalogo nesposobni. Imoviti sloji sevedo niso nič prizadeti. Imajo denar in lahko pošljejo svoje otroke v najboljše šole. Za farmarje in v mnogih krajih tudi za delavce pa je to težak problem, ki ga sami, s svojimi močmi, av sedanjih razmerah ne bodo mogli rešiti. Tudi v svoji deželi imamo sovražnika človeških življenj Unija U.M.W.A. pred svojo 37. redno konvencijo nesrečah pokonča vae preveč veliko vrednih življenj. Te ne- dva milijona pa poškodovanih, | strialnih unij (CIO). John L. 100,000 izmed njih trajno po- Le\vis se je z njim ostro spri in >mnotri li-sti CIO, posebno še glasilo jeklarskih delavcev ga napada kot da je on zaklet sov ra- PRESOJANJA DOGODKOV DOMA PO T Nemški propagand ist i so ljudstvu tretjega rajha obljubili Stalirvgrad že pred par tedni, namreč da je okupiran je tega mesta po nemški armadi le še vprašanje par dni. Toda vzlic temu, da so Nemci žrtvovali za zavzem tega mesta nič koliko življenj in materijala, so bili zadnjo nedeljo, ki so jo mislili praznovati v Stalingradu. še vedno nekaj milj stran. Neprijetno priznanje Ker je bilo potrebno nemškemu ljudstvu to počasnost JOSEF STALIN nemške "•bliskovite" armade kako raztolmačiti, so mu zadnjo soboto in v nedeljo po radiu priznali, da brani Stalin-grad ne samo sovjetska armada, ki šteje milijon mož, nego tudi civilno prebivalstvo. "Mesto bra/nijo s tako ognjevitost-jet da v sedanji vojni še nima primere," so priznali v Beri mu. I)a pa ob enem potolažijo ljudstvo, so mu -zagotovili: "Vizlic temu silovitemu odporu pa bo Stalinjgrad padel. Njegova usoda je zapečatena/ ' Se eno priznanje K tej ugotovitvi so previdno dodaH, da se morajo Rusi boriti, aH podati, toda da bi se podali, ni misliti. Borili se bodft do zadnjega moža. V bitki za. okupiranje Stalin-Krada je Hitler žrtvoval veliko več življenj kot si je v začetku predstavljal. Smatral je, da bo prodiranje do mesta in v mesto veliko lagilje. In ker ni hotel odnehati, je svojim generalom ukazal: "Stalingrad morate vzeti za vsako ceno. Neglede koliko stane v življenjih in v tankih — pasti mora! In res so bile po&ljane nad rusko armado na tej fronti divizije za divizijo ( nad milijon mož, vedno nove rezerve, in pa tisoč nemških letal je sipalo na Stalingrad bombe in ogenj. Stalingrad v ruševinah Naravno, da je mesto, katerega je nemška mehanizirana armada in letalstvo napadlo s tako silo, moralo biti razdejano. Stalintgrad je ponos nove Rusije. Leži ob Volgi, po kateri je tu promet izredno velik. Tu je sovjetska vlada dala zgraditi moderno industrijsko središče. Ne samo zaradi prometa po Volgi, nego še posebno vsled svojih velikih, modernih industrijskih obraitov, je bil Stalingrad za gospod a/rsk i razvoj Sovjetske unije zelo važen. Kadar bo vojne konec in bodo Nemci pognani nazaj v svoj življenjski prostor", bo morala Sovjetska Unija to in druga porušena mesta znova zgraditi. Dvajset let je ljudstvo delalo z največjo požrtvovalnostjo, da v industrializaciji doseže druge modeme dežele in jih (Nadaljevanje na 5. strani.) Predsednik Roosevelt je zadnji pondeljek razglasil ameriškemu ljudstvu svoje odredbe in načrt za reguliranje mezde, pridelkov in splošnega gospodarstva, da se deželo ubrani pred inflacijo. Več o tem bo v prihodnji številki. Mesa je v Zed. državah veliko, a drugo leto ga bo po izjavah vladnih avtoritet vendarle premalo, čeprav bo goveje in druge živine več kot kdaj prej. Izračunali so. da bi drugo leto na podlagi sedanjega domačega konsuma in izvoza potrebo-zalogi ga pa bo samo 24 milijard funtov, torej 3 milijarde premalo. Zato bo potrebno uve-vaJl 27 milijard funtov mesa, v sti prodajo na odmerke, da bodo lahko vsi dobili svoj "kos mesa", ne pa nekateri zadosti in drugi le malo ali nič. Uprava metla London apelira na prebivalstvo, da naj porabi 60 milijonov galonov manj vode na dan kot dosedaj. S tem se bo prihranilo 32,00 ton premoga na leto* ki se ga potrebuje «za pogon vodovodnih sesalk. General Sikorski, ki je premier poljske zamejne vlade v Londonu, pravi, da je druga fronta, to je invazija evropskega kontinenta izvedljiva, in u-verjen je tudi, da bi se s tem Nemčijo toliko hitrajše izčrpalo in pospešilo konec vojne. Po njegovem računu je Nemčija utrpela dosedaj sledeče izgu- be: ofcrctir 1.500.000 ubitih in 3.000,000 ranjenih. Od počet-ka vojne do sedaj ji je bilo u-ničenih na zapadni in vzhodni fronti 10,000 letal. Izgubila je 50,000 v letalstvu izvežbanih mož, dve veliki bojni ladji, pet kriáark, 19 rušilcev in 80 pomožnih bojnih ladij. Te številke niso pretirane. Kanadska vlada je izdala dekret. ki določa, da se mora vse take, ki so sposobni za delo, pa nočejo ddati, primorati v 'reboto". Dalje je odredila, da ne sme noben delodajalec odpustiti delavca, in noben delavec pustiti dela brez pismene odipovedi, ki jo je treba vložiti sedem dni pred pustitvijo službe, ali pred odpustom z dela. In noben delodajalec ne sme u-posliti delavca, ako slednji nima dovoljenja iskati delo. Vzrok je, da se delavcem s tem prepreči puščati službe zato, da bi si jo drugje poiskali. Nemci ravnajo s Poljaki enako slabo kakor s Slovenci. Poljska vlada pa je prepričana, da z nobenim narodonri ne ravnajo tako brutalno, kakor s Poljaki. Em milijon jih je bilo deportiranih na prisilno delo v Nemčijo, in 700,000 pa iz poljnkih* krajev, ki jih Nemčija naseljuje iz Nemci, v takozvano poljsko gubernijo. V slednjo tlači tudi Zide iz vseh krajev FXro-pe. Pol milijona Poljakov je u- (Nadaljevanje na 5. strani.) '"Nasi vnanji sovražniki niso ed •ni, ki preže po dragocenih življenjih Američanov," je de- al v • M< av<.)ih iu davnih V zgodovini unije premíigair-1 noben delegat ne sme imeti več goverov predsednik Roosevelt jey (United Mine Workers of ¡ kot pet gla*)v. Ta način repre- !n_U*0t? \. v domac* America) je bilo ma'.o njenih zentacije je veliko bolj demo- konvencij tako važnih, kakor kratrčen kot v naših podpornih . . bo letošnja ali sedemintridese- organizacijah, v katerih ima ¿gode je tr« b« »m vsak način tu reijna konvencija, ki se pri- vsak delegat le en glas neglede c mejiti, je poudaril in naste- ¿ne v torck 6 oktobra v Cin- ali zastopa sto ali pa več sto val: Lani je bilo ubitih v avtruh cinnatiju> Ohio. članov. rezgodah 40,00 ljudi in blizu Delegate se voli na podlagi pcldrug milijon poškodovanih, Vprašanje odnoaajev s CIO ^^ ^anoy kalkkor jih je ^ mnogi izmed njih trajno. V m- Ena glavnih točk pred dele- ka! im€l v treh mesecih pred ti-cuftrialmh nezgodah je bilo la- gacijo bo vprašanje odnoAajev gtim mesecom, v katerem se vrni ubitih 19,200 delavcev, nad med UMW in kongresom indu-|¿¡ konvencija. Za delegate smejo kandidirati le dobri (good standing) člani, ki faktično delajo v premogovniški industriji, in ki se udeležujejo sej unije. Torej taki člani, ki niso aktivni, sploh nimajo pravice kandidirati. Določbe glede resolucij V nekaterih naših podpornih organizacijah sme vsak član predlagati resolucije konvenciji. Ne pa v UMW. Tu mora biti resolucija potrjena od krajevne unije in opremljena z njenim pečatom in podpisi odbora. V uradu gl. tajnika-blaigaj-nika morajo biti najmanj 10 dni pred pričetkom konvencije. Vzlic temu dobi vsaka konvencija UMW koš resolucij, kajti krajevnih unij je mnogo in članstvo UMW se za svojo organizacijo zanima v splošnem bolj kot pa se članstvo večine drugih unij. Mnogi lokali so proti J. L. Lewisu zaradi njegovega spora s CIO in sprejemajo resolucije, da naj postane unija UMW v kongresu industrialnih unij znova aktivna. Kandidature v eksekutivo Tudi glede volitev v eksekutivo ali glavni odbor ima UMW (Nadaljevanje s 3. strani.) habl jenih. To so res številke, ki se glase kot poročila z velikih bitk. Takih nesreč je ne samo veliko pieveč, to je, nad vsako normalnostjo. in bi se jih lahko znižalo na minimum. Teh na sto tiseče ubitih in trajno poškodovanih so bili koristni člani družbe in ustvarjali. Tako pa so ji postali breme in kar je pohabljenih, imajo za vse dni pokvarjeno življenje. Izjava odbora JP0 glede slovenskega predstavništva v zamejni vladi Odbor slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora se je na svoji seji 8. avgusta t, 1. v Chicagu pečal med drugim tudi z vprašanjem politične akcije iti o poslanstvu dr. I. M. čoka. Dalje je odbor sklenil brzo-j a vi ti jugoslovanski vladi v U»ndon. Njegov kablogTam, datiran 2. sept. 1942, se glasi: S loboda m J ovo noi*ičt predsednik jugoslovanske vlade, Kingston House, PHnces Gate, London, England. 2. septembra . 1 m t ris ki Slocenci, predstavljani po svojih organizaeijah, urgiramo jugoslovansko vlado,, da pravično zahtevo po osvobo-\ d it vi Slovencev izpod ttattjan-skega, nemškega in madjarske-| ga jarma ter združitev vseh v eni državi odločno poudarja kot eil j jugoslovanske državne politike in da za dosego Je ga eil ja pokrene bolj energično akcijo. Pridružujemo se soglasni zahtevi vseh političnih krogov Slovenije po spremembi enostranske Sestave slovenskega predstavništva v vladi v smislu, da pride za dosego tega namena tako potrebna sloga med političnimi strankami do pravega izraza tudi v vladi. Priznani predstavnik vseh primorskih Slovencev dr. Ivan M. Čok je v emigraciji edini legitimiran, da jih predstavlja in ga tudi mi priporočamo. Slovenska narodna podporna jed nota, V. Cainkar. Krnnjsknslovenska katoliška jed not a, Jos. Zalar. Ajneriika bratska ¿veza, Janko N. Rogelj. Slovenska ženska zveza, Mary Prisland. Zapadna slovanska zveza, Leo Jurjovec. JOHN L. LEWIS žnik solidarnosti vseh unij, ki so zveste CIO. UMW je po svojih pravilih ena najbolj demokratičnih u-nij. Tcda demokracija v nji velja le toliko kolikor J. L. Lewis dovoli. Delegate na konvencijo volijo okrajne unije direktno. Vsak delegat ima en glas za vsakih sto članov, ki jih zastopa, toda isa Razvoj in vloga letalstva v 39. letih po iznajdbi Orrille Writht, ki j« a svojim bratom Wilburjem pred 39. leti izvršil prve poskuse s letalom, ki sta ga izdelala, se nedvomno dostikrat čudi, kaj vse je nastalo iz njegove m bratove iznajdbe. Orville je sedaj star 71 le*, brat pa mu je umrl pred 30 leti. Is začetnega letala, ki so ga ljudje imenovali za Wrtghtovt> igračo, so nastajala izpopolnjena letala in v prvi svetovni vojni se jih je fte uporabljalo sa morilno in rušilno orožje, i Po vojni so aeroplane le hi- treje izpopolnjevali. Do te vojne so jih razvili že v toliko, da so aluŠili potniškemu prometu celo preko Pacifika in Atlantika. Preko slednjega še vozijo. Najsilnejši razmah pa so letala dobila v tedanji vojni. Ve-dno večje in večje grade kt vedno več. Aeroplanski vešč a k Colin Bednall je dne 1. sept. v Londonu dejal, da ne bo dolgo, ko bodo tehniki letala toliko izpopolnili, da jih bomo lahko imenovali Vzrekoplovne bojne ladje". Vojaški izvedenci med sabo tudi razpravljajo, če bi mogla še sedaj zmagati tista država, ki bi v letalstvu dobila nad drugimi absolutno premoč. Večinoma so mnenja, da s samim letalstvom ne bi mogla nobena zmagati, toda ie manj pa z armado, ki ne bi imela zadostne zračne flote. Inženir Kaiser, ki je ravnatelj neke velike ladjedelnice na ameriškem zapadu, je zvezni vladi predlagal, da naj določi visoko vsoto za graditev tovornih veleletal. "čemu gra-iiti ladje, da jih bi potapljale nemške podmornice? Vložite rajše tisti denar v graditev tovornih aeroplanov, da bo prišel tovor na določeni cilj in nem-ike podmornice ne bodo mogle do njih," je dejal. Eno je gotovo: Ko bo vojne konec, se bo velik del svetovnega potniškega in tovornega prometa vršil z letali. In potem več in več. Ladje in železnice že izgubljajo svojo nekdanjo veljavo in važnost. Kdo so tisti, ki kriče proti "visokim" plačam delavcev in zoper unije? V kapitalističnem časopisju je polno vpitja proti visokim mezdam delavcev, ker prete povzročiti inflacijo. Ljudje, ki to časopisje lastujejo, so bogataši, zato o svojih dohodkih nič ne kriče. L. 1940 je prejelo 145 direktorjev raznih korpo-racij skoro enajst milijonov dolarjev plače, ali povprečno po $75,000 na leto. L. 1941 si je istih 145 direktorjev zvišalo svoje plače na 14 milijonov dolarjev. Prejeli so povprečno po $95,000 no leto. Iz statističnih podatkov in iz dosedaj plačanih dividend je razvidno, da bodo dobički korporacij letos znašali vzlic visokim davkom nad 20 milijard dolarjev, ali štirikrat več kot leta 1939. V prvi svetovni vojni je bilo v tej deželi le šest korporacij, ki so imele vsaka nad milijardo imovine. Sedaj jih je nad trideset! In plače njihovih direktorjev? So sijajne! N. pr. Eugene Grace od Bethlehem Steel je prejel I. 1940 plače in bonusa $478,144, lani pa že $537,724, torej nad pol milijona! Poleg njega je v omenjeni kor-poraciji devet drugih direktorjev, ki prejemajo od $50,000 do $200,000 na leto. Lastniki kapitalističnih listov prejemajo za svoje titelne po $50,000 in mnoji tudi več na leto, poleg dobičkov, ki ga jim donašajo njihova podvzetja. In delavci, koliko oni prejemajo, da tako prete z inflacijo? Nad štirideset milijonov jih je uposle-nih, in nad polovico izmed njih prejema manj kot $30 tedenske plače. V kakšnem "blagostanju" žive ob takih dohodkih njihove družine, tega si delavcem ni treba predstavljati, ker to skušajo sami, ne vedo pa tega tisti, ki jim niti tega skromnega zaslužka ne privoščijo. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Is^jft Jugoslovanska DaUfib TUIwvpa Drvlk, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zedinjcnih državah ta celo lete $3.00; s« pol leta $1.7$; se četrt lata $1.00. Inozemstvo: sa celo lete $3.60; za pol leta $2.00. Val rokopisi in ogla*i morajo biti ▼ nuAem uradu najpotneje do pondeljka popoldne sa priobči te v v številki tekočega tedna. " PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Iec. Established 1906. Editor_________________________________Prank Zaiti Business Manager--------------Charles Pogorelec *----- — •• SUBSCRIPTION RATES: United States: One Yeer $3.00; Six Months $1.7$; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Montha $2.00. PROLETAREC 2M)l S. Lawndale Avenu« CHICAGO, ILL Telephone: ROCKWELL 2M4 1—IT IJOSKO OVEN : RAZGOVORI Gersjg »lil^ (ki je nemškega imvoca, a potrjena od angleško in ameriške caaaara) predstavlja nemško inva* aijako armado v prodiranju na Kavkaa, ko ja doeegla reko Don la poelala lasa jo prvo oddalka v čolnih is gumija. Zgradila ja sačasne moetovo in nato pričala a ofaaalvo prati Stalingrada. Raka Don ja bila aekaj dai vsa krvava in polna trupel. Sedaj ja Volga na vrat» , .. V naši javnosti je poirhna nova sorialislirna orientacija • V slovensko-ameriški javnosti se «čuti pomanjkanje odločnosti in programa. Vse je nekam v negotovosti, v zastoju, in ljudstvo pa v takih okolščinah povečini brezbrižno. Položaj bi bil povsem drugačen, ako bi imeli med nami modno socialistično zvezo, kakor smo jo imeli v ¿asu prejšnje vojne. In pa močne, odločne ljudi v nji Tako pa ni nikakršne prave odrejenosti ne tu ne tam. Vodstvo v narodu so prevzeli odborniki podpornih organizacij in skušajo najboljše. Najprvo so se odločili ustanoviti odbor za zbiranje prispevkov v pomoč stari domovini in se odločno izjavili proti politični akciji, ki bi se tikala vprašanj Slovenije in ostale Jugoslavije. Oglašali so podporno akcijo kakor ni btta v slovenskem tisku v Ameriki doslej oglašana ¿e nobena druga. Jed note in zveze so v vzpodbudo posameznikom prispevale tudi iz svojih blagajn, in enaicc društva, toda uspeh po onem letu teh prizadevanj je majhen, upoštevajoč obseg kampanje in delo onih, ki so ga vložili vanjo. Se za nobeno akcijo se ni vršilo med nami toliko sestankov kakor za pomoč stari domovini, a po enem letu tudi direktor publicitete priznava, da za stvar ni toliko navdušenja kot bi ga moralo biti, in navaja vzroke. Glavni po njegovem mnenju je, da je relifna akcija razdvojena. Slovenske katoliške župnije vodijo svojo, vzlic temu, da so vse slovenske katoliške organizacije zastopane v skupni relifni akciji. Vendar pa ss župnije., ali boljše, par slovenskih duhovnikov, s svojim pod vzet jem proporčno boljše uspeli, kakor pa JPO. V svojih pridigah in oklicih so poudarjali katoliška načela, slikali trpljenje slovenskih duhovnikov in klicali na pomoč. V boljši uspeh svoje akcije so vernikom prodajali maše, ki jih bodo brali zanje bedni duhovniki v Ljubljani ali kjersižebodi, in ob enem nabirajo tudi direktne prispevke. Nedvomno so s tem akciji J PO precej škodovali, ker prva poudarja le človekoljubnost. Kaj drugega bi v tak namen »ploh ne mogla. Cerkveni krogi pa uporabljajo v svoj namen ne samo klic v dobrodelnost nego tudi vero. JPO, ki je ob svoji ustanovitvi izjavil, da se ne bo pečal s politično akcijo, nego le s podporno, se je nekaj mesecev pozneje premislil in podvzel tudi to. Ni mu uspela in ne bi uspela v taki zamisli tudi ako ne bi bilo tistega dekreta iz državnega departmenta, ki je ameriškim državljanom odsvetoval politična gibanja v prid drugih dežel in narodov. Meseca junija to leto je bil storjen na iniciativo in pod pokroviteljstvom J(1?0 drug poskus za politično akcijo. Kako je končal, je znano. To soboto je sklical JPO nov sestanek, da se poskusi v tretjič. Tudi na katoliški strani kličejo nekateri v politično akcijo. Odziv pa je slab. Poskušajo jo uveljaviti tudi slovenski člani delegacije jugoslovanske vlade, posebno minister Franc Snoj, ki pa je v svojih narektor publicitete Janko Rogelj v svojem poročilu ni bil tako optimističen kakor tajnik Jos. Zalar. Ovire uapehu Zatpisnik pravi, da je Rogelj obširno poročal o delu, ki se ga vrši v tej kampanji, in navajal je vzroke, čemu akcija ne uspeva tako kakor bi radi. Za en vzrok ali oviro je navedel pomožno akcijo slovenskih župnij, "katero propagira slovenski duhovnik Ambroži*. To nam kaže, da mi Slovenci v Ameriki nimamo enotne pomožne akcije, kar je menda glavni vzrok, da naša slovenska sekcija JPO ne kaže pričakovanega uspeha." Gornje v na- v zapisniku — "skupina Slovencev v Ljubljani pod imenom 'Narodno vodstvo'." Navzoči so o Snojevem pismu razpravljali in navajali razne pomisleke. N. pr., kako bo denar poslan tja, to v pismu ni pojasnjeno, in niti ne, kdo so člani ali pristaši "narodnega vodstva*'. Padle so opombe, da imajo v Sloveniji "osvobodilno fronto", "ki vodi prave boje za osvoboditev Slovencev." Koncem razprave so navzoči sklenili priporočiti ministru Snoju, naj piše podpredsedniku (jugoslovanske) vlàde dr. Mihu Kreku v London, 'da naj nam pojasni vso situacijo v detajlih". Ko je bilo to »prejeto, je nekdo menil, da bi bilo morda u-mestno ta sklep spremeniti, če je denar mogoče poslati četom-kom ali osvobodilni fronti, ki bi ga rabili sami, ali pa z njim pomagali našim ljudem. Politična akcija O posledicah sestanka dne 7. junija v Clevelandu, ki ga je sklical ta odbor, je poročal Vincenc Gain k ar. Podal je tole sliko: "Predsednik Cainkar nadalje poroča o delovanju ožjega odbora, ki je zašel iz tira pri svojem delovanju. Prvi pogrešek, katerega je napravil ta odbor, je ime, ki ni v soglasju s sugestijami, ki so bile podane na seji 7. junija v Clevelandu. Nadalje ta odbor ni poslal nobenega zapisnika članom širšega odbora ter ni povabil zunanjih dveh članov svojega odseka na seje, niti ju ni obveščal o svojih zaključkih. Tudi Kristanova rezohicijs, ki je bila sprejeta na seji, ni bila takoj razposlana na določena mesta, kakor je bilo sklenjeno, ampak je vzelo skoro mesec dni, da eo jo do- vaja to poglavje le na kratko. Maric Prisland je poročala, da glavni odbor Slovenske ženske zveze apelira na odbor JPO, da naj čimprej skliče slovenski narodni kongres, "ki bi zedinil vse stranke v eno močno narodno skupino. razjasnil pojme in določil smernice za res učinkovito akcijo ameriških Slovencev v prilog združeni Sloveniji po vojni." Pojasnia je, da odbor SŽZ predaga to iz razloga, "ker je politična akcija skoro popolnoma v ®astoju." Kristanova in Molkova reaig-nacija ni bila »prejeta Predsednik Cainkar je v tej razpravi prečita 1 resignaciji Etbina Kristana in Ivana Molka. Zapisnik o tem pravi, da navajata vzroke, zakaj podajata resignaciji iz ožjega odseka, in da je odbor po raz motri va-njih zadeve sklenil, da^ ne tpiejme njunega izstopa, nego bo stvar predložil prihodnji seji širšega odbor* in ožjega odbora zaeno z drugimi poročili o političnem udejftvovanju JPO-SS. Prihodnji aeatanek bo 12. gept. Ob enem so sklenili, da naj se prihodnji sestanek za politično akcijo vrši v soboto 12. septembra v Chicagu. Sklical ga je po navodilu odbora predsednik V. Cainkar v dvorano SNPJ. Kot pravi zapisnik, so povabljeni nanj člani širšega odbora — to je člani odbora pomožne akcije slovenskih podpornih oi^ainiizacij, in pa člani ožjega ščh v lesenih sodih. Lastnik, kateri kupi to pooblastilo ali certifikat, napravi s tem ogromen dobiček, kadar se to žganje pretoči v steklene in razproda. Seve, da je bilo to v ve čini samo prevara. Na ta način so odeparili lahkoverne ljudi, kateri iščejo stoodstotni dobiček v vsotah stotnoče dolarjev. Vsega tega bi človek ne pisal, a minuli teden sem opazil v časopisih nekaj, kar spravi vse to v precej komično luč. M«3»r. John M. M alloy, katoliški župnik v Cedar Rapidsu, Ia., toži Henry ja Bernstein a, da ua je ta ogoljufal z ¿'ganjeni v omenjenih sodih za vsoto $2,570. Se pač ni "izteklo iz sodov v steklenice". Bernstein je v odgovor na tožbo apeliral na illinoiškega guvernerja Gree-na, da naj ne dopusti njegove ekstradicije v Iowo. Pravi, da tistega dne ni bil v Cedar Ka-pidsu, dočim pa župnik trdi, da je bil prav ta dan tam v gotovem hotelu, kjer je podpisal e njim kontrakt za to vsoto še k 'prejšnjim investicijam, katere znašajo skupno $8,250. Kar se mi čudno zdi, je morala te zgodbe. Katoliški duhovnik — židovska družba — in žganje. Ali za dobiček ... Washington in Španija Ernest Hemingway je že pred par leti pisal o Čudnem obnašanju nekaterih ljudi v zvezni vladi. Vsak zloglasni španski ali inozemski fašist je lahko dobil vizo za dohod v to deželo in še posebno če je bil aristokratskega tpokolenja. Španski republikanski begunci, katerim je .cmrt v koncentracijskih taboriščih Francije stalno grozila, in ki so v resnici tvegali svoje življenje za svobodo in demokracijo — tem se je pa skoro v vsakem slučaju prihod sem — odreklo. Neka« tajna roka v državnem departments gotovi elementi, fašistom naklonjeni, imajo prste 'povsod. Mcijpcče je prav, da Zadnje čase črtamo o uspeš-, imajo diplomatične stike s faši-nem prodiranju kitajskih ar- stičnim Vichyjem, Čeprav je to mad. Vsa južna obala, katera precej zagonetno po tisti brzo-je strategično zelo važna, bo Javki Hitlerju, katero sta mu kmalu v kitajskih rokah. Kitaj-1 poslala po vpadu komandov na ci priznavajo, da jim je do teh pristanišče v Dieppe, Petam »n uspehov pripomogel — odhod Laval. Ali glede Španije je pa velikega dela japonskih čet, drugače. Tri leta vojne je minilo. Nihče, niti sam Adolf Hitler ni vedel, ko je z napadom na Poljsko začel svetovno klanje, da bo vojna trajala tako dolgo. I)a je konec še zelo daleč, i«-vzemši če*se zlgodi kaj nepričakovanega. je danes razvidno tudi Nejncem. Ob času triletni-ce svetovne vojne Številka dve, so mnogi listi prines|i obširne opise in komentarje o vzrokih in poteku vojne. Mnogo naših veleka pit al ¿.stičnih listov priznava britko resnico, da delali 'tMjsfoee* as usual", še posebno z Japonsko, ni bila ravno pamet na stvar. Neki list je po-jamral: ftpanaki republiki smo prepovedali orožje in olje — Italiji m Nemčiji smo bili na razpolago. Japonski smo v zadnjih petih letih izvozili več petroleja in železa kot prej v desetih letih. Daneu se nam to zelo lepo izplačuje." Rusi so po dolgem čakanju na zavezniško drugo fronto odprli svojo pri Rževu. Nemci bržkone vedo, da z zavezniško drugo fronto menda ne bo nič 1.» It sen, zato še kar naprej mečejo stotisoče ljudi, topov, tankov in letal na bojno morišče pri spodnjem Donu. Nedavno sem poslušal poročilo Cecila Brovvna po radiu, kateri je po daljši analizi obeh strani med drugim tole izjavil: MAnglija še vedno misli na defenzivo, to Kajti bil sem v Afriki, kjer je zadnjega junija imela Anglija premoč v topovih, v moštvu, tankih in v zraku. In vendar je Rommel zdrobil njih premoč ter jih potisnil skoro v Aleksandri jo." Razumel sem, kar razume ftotisoČe ljudi, da s pasivnim čakanjem ter magi-notsko m en tal i teto bo vzelo do zmage še dolgo časa. Amerika je v ofenzivi na Pacifiku in emo lahko ponosni na uspehe. Seve, *da je to šele v malem obsegu ali dokaz je, da je to inicija-tiva. V Uspehi Kitajske katere se menda koncentrirajo v Mandžuriji ali pa ob meji Indije. če se zbirajo v Mandžuriji, potem bo menda res Rusija dobila drugo fronto — ja-poniiki nož v hrbet. Uspehi Kitajske so vseeno velikega pomena, kajti pretepsti Japonce v boju ni tako lahka stvar, kar *o naši in Anigieži že spoznali. Kitajci so v boju z Japonsko že šesto leto. Brez večje zračne obrambe in s tisto trohico pomoči, katero so dobivali prvih pot let, so vzdržali vse navale ene največjih militarističnih sil na svetu — in preživeli. Nekaj o domačih stvareh Chicago je veliko mesto, ka- odbora, ki je bil izvoljen na i tero od leta do leta raste. Poleg zadnjem sestanku 7. junija v Cleveland u. Na tej seji bodo razpravljali in sklepali, kakšne korake bodo z azirom na politično akcijo storili v bodoče. JSZ je ostala, toda vsled omenjenih vzrokov, in pa razpada S. P., je izgubila svoj stari zamah. Ni pa nikjer zapovedano, da mora tako tudi ostati. Oni med našim ljudstvom, ki so se navzeli socialistične vzgoje, so še socialisti, čeprav sedaj neorganizirani. So sposobni za aktivnosti, kakor so bili, četudi so sedaj ob strani. Dobro je, da sodrugi in somišljeniki vse to preudsrijo in se skupno izrečejo, da so pripravljeni svoje prejšnje naJoge «rtov* v rt iti. TISKOVNI FOND PROLETARCA XIII. IZKAZ Pasašsna, Calif. M J. Reading $1. Export. P«. Joseph Britz $1. (Poslal A. Zornik.) Detroit, Mich. Rudolf Ion $2.00; Herman Gwbenc $1, skupaj f.T.00. Cleveland, O. P» $1: Joe Fabjarf-¿H, Louu* Zorfco in Anton Kukwac, skupaj $3. (Poslal John K robci.) K okorno. Ind John Pctfcoviek $1. Milwaukee, Wis. Rose Jenko 50c. , Chicago, III. Fred A. Vider $6; John Turk $1, skupaj $«.00. Indianapolis, Ind. Mary Stroj $1. Lo. AnieUi, Calif. Frank Novak 60c. .. < Strabaaa, Pa. J«ŠKi Koklich $1.50. (Poslal Louis Hart*A.) N. Chicago, III. tyrtin Juinich 50c. K. Mineral, Kanit John Marolt 60c. fckupaj flP.fiO* prejftnji irkai $727.07, skupaj $74ft.ft7. Japonske irgube Admiral Arthur J. Hepbum, ki je načelnik ameriškega mor-naričnega odbora, je dne 16. aiignsta izjavil, da so japonske izignibe na morju petkrat večje kakor ameriške. večanja ima tudi razne svoje posebnosti, kot menda vsa večja ameriška mesta — in pa — različne ljudi. Bden teh je James Factor, milijonar v pokoju, kateri pa dela vse drugo kot počiva. Factor, po rodu 2id. je bil v mladosti brivec. Ko se je te obrti naveličal, je odšel v London, kjer je s prodajanjem ničvrednih delnic opeharil lahkoverne petične ljudi za ve^ milijonov dolarjev in nato pobegnil naizaj v Zedinjene države. Angleška vlada je zahtevala, da se vrne v Anglijo, a ta prizadevanj^ se ji niso poare-£ila. To je bilo pred nekako šestnajstimi leti. Od takrat je James živel lepo v pokoju, iz-vzemši, da je j)il nekaj let nazaj ugrabljen in par dni zadržan z zahtevo, da se odkupi te gotovo vsoto denarja, katero je -pozneje s pomočjo policije dobil nazaj. To-je seveda samo uvod k zgodbi, katera sledi. Nekako pred dvemi leti je James Factor organiziral posebno dru&bo za razpečevanje žganja, "United Bottling and Distributing Company". V tej družbi so imena kot Oxman, Bernstein, Elson itd. Ti ljudje so razpečavali posebna pooblastila raznih distilerij, Češ, da ti certifikati pomenijo last do i žganja, ki ga imajo v skladi- Zadnji teden je predsednik Roosevelt v časnikarski konferenci izrazil, da skuša «vezna vlada zbolj.^ati in Jfcrditi kulturne m druge odnošaje s Španijo. Znano je, da se velikcf količine živil in drugega blapra pošilja v Španijo. Znano je tudi, da so španska poslaništva v severni in južni Ameriki glavne zalege nacijskega vohunstva — ter da je Francova vlada odprto naklonjena osišcu, ali bolje, da je ona del — osi-šča. Kljub temu jo podpiramo, kot se jo je podpiralo takrat, ko se je španska po ljudstvu izvoljena republika borila na življenje in smrt. Navaden la-jik, kateremu se dnevno pripoveduje, da se borimo za demo- (Nadaljevanje na 5. strani.) Tole mi ne gre v glavo? "NemilJa ima pol milijona eojakoe e Jugoslaviji in drugod po Balkanu, pol milijona ▼ Franciji in Belgiji, »to-tfoote na Nisosemskem. Danskem in Noreeikem, pol milijona v Italiji in Afriki, in milijone pa na vshodni fronti, kamor moče proti Raaiji sne-in snom nadaljne reserve. In r tali napadih istuhlja »to !* «to tisoče rojake*. Le od kje najema to ofre-mno tloreiko in mehanično «ilo, to mi nikakor ne gre ? glavo! » POVESTNI DEL IVAN VUK: Ženitovonjski oglas Davčni kontrolor Ferdo Dam-dič je čital dnevnik. Naenkrat je premeknil glavo bliže k tiskanim vrstam in čital počasi, polglasno : • Imam gotovine 5tH),000 d mar j* v. Poleg tega ie nepremičnin za »krog ž,(MM),OOO dinarjev in pohištva ta itiri: sobe. Sem glasbeno izobražena. litim intel igranega moškega, ttišjega uradnika, starega okrog pet dr te t lit. Ce začutim pri sestanku duševno harmonijo, zvezano s privlačnostjo, sem se pripravljena poročiti z njim. Ls resne ponudbe naj se pošljejo na upravo lista x označbo: 'Pesna zadem'.' Davčni kontrolor Ferdo Dam-dič je strmel v ta oglas. Pomen-cal si je oči, pogledal skozi okno, nato pa zopet čital. Na gubah okrog usten se mu je pojavila značilna poteza. "Pet sto tisoč?... A kaj tistih pet sto tisoč! To je papir, ki leži gotovo v bankah in je samo v knjižici zaznamovan. Ali dva milijona nepremičnin? ... Hudiča? To pa ni v bankah, ampak na trdnem mestu." Počesal se je po temenu, kjer je bilo le nekoliko dolgih las. "Res je, da imam že Štiri in petdeset leC Vstal je in se ogledal v zrcalu. Potipal je s prsti gube okrog ust, podrgnil čelo, kakor da se hoče prepričati, da tiste brazdi-ce tam niso kdovekaj pomembne, in rekel: "Sicer pa... okrog petdeset let. Tisto 'okrog* sega pač lahko nekoliko čez petdeset let. Kdo pa ve, da jih imam štiri in petdeset? ... Ko se spoznava, me ne bo takoj vprašala po letih, ampak bo gotovo pogledala, če sem še... no... korenina zrele letne dobe. In, kajpada, moja naloga je, da vzbudim simpatijo. In če je simpatija vzbujena, kdo še povprašuje po letih rojstva! ... Saj vendar" — fcbočil je prsi, se ogledal v boku, dvignil glavo in se zdel y ogledalu sam sebi avtoritet en pojav — "nisem kar tako!" Sedel je k mizi in pisal: "Prepričan sem, da dobite na tisoče ponudb. Zakaj t,500,000 vrednosti in šs pohištvo*po vrhu, ni zadeva, ki bi jo človek, posebno še Vteoienjcn, kar tako izpustil iz rok. Vendar ms to ni pi \pravdo do tega, da Vam pišem. Sem človek r tisti življenjski dobi, ki jo Vi iščete pri svojem bodočem moiu, in nisem imel doslej še sreče, občudovati neinost iensks roke, ion-ske dobrote, zato sem si zaielel ustvariti, četudi nekoliko pozno, zakonski vaj. O tent sem is pogosto mzmišljal, a Vaš oglas je iz reumišljanja uifn-rti realnost. Kaj tistih 500,tfOO dinarjev in za tista t,000,000 nepremičnin in /tohištvo, sem si dejal. Kaj meni tisto bpgastvo, ko pa sem sam višji uradnik in imam lepo plačo in pozneje še pokoju i no, cesar se moja bodoča soproga ne bo branila, jaz hočem sorodno dušo, človeka, s katerim si ustvariva pomlad. Bogastvo ni sreča, zadovoljil os t je sreča. In zato, vidite, sem se odločni, da Vam tutli jaz pišem. Poudarjam tudi jaz, ker boste, kakor sem ie v začetku omenil, gotovo dobili na tisoče ponudb. In ko jih boste čita-li, ritajte tudi mojo, in če Vam bo ugajala, mi pišite, da se Vam predstavim. Zdrav sem, hvala Bogu. čil in krepak. \e pijem ničesar razen vtde in čaja t k Lave, ker sem v mlade ni-ških letih na to stran ie storil svojo dolinost. \imeni ki*artopirec. Se zato, ker bi morda smatral, da je kvartopir-stvo nemoralno tn samo za tiste, ki jim ni do tega, da bi moigam preveč delovali in ustvarjali različne misli in z mislimi probleme, amjpak samo zato, ker je zame kvartopirstvo preveč enolično. To je zabava za starce, jaz pa nisem starec, kakor vidite ie iz zgoraj omenjenega... \'e bom se Vam izneveril z iensko, tki bi bila morda lepša*od V'a«. še manj pa Vas ponižal z iensko, ki bi bila grša od Vas, zakaj tudi sedaj, ko sem še fant, izbiram dame in deklsta, če me ftoizkušajo pri kakršnikoli priliki k temu prisiliti. Sit sem žensk! Sedaj mi je potreben mir, mir, ki ga ustvarja dobra, />ametna in plemenita žena. l)o tpetintrideset ga leta sem letal kakor metulj. Ce je razvila katerakoli ženska svoj prapor, jaz sem se takoj javil kbt prostovoljce. In priznam Vam, da. v mojem bojev polnem iivlje-nju ni bilo malo praporščic. To Vam bo v ponos, ie boste moja iena. .. .če sem lep? Ce sem inteligentenf Pameten in kulturen f... V prvo vprašanje sumim, ali verujejo dragi, a jaz verujem v drugi dve vprašanji, čeprav sumijo drugi. Vse drugo, kar bi še radi vedeli, Vam itovem ustno. Zato ne zavrnite mojega pisma. S spoštovanjem F. D., višji driavni uradnik. Ko je napisal pismo, ga je še enkrat prečital. Popravil je nekatere črke, da so se lepile či-tale, in nato pismo zapečatil v kuverto. "Sam ga zanesem v upravni-štvo", je rekel. "Pošti ni vedno zaupati. Tako pa vsaj dobro vem, da ga bo prejela." * V upravništvu je sprejela pi-•mo mlada gospodična. Uradno, kakor to veleva služba. Niti z očesom ni trenila, ampak pi^mo položila v predal, kjer je ležalo še mnogo pisem. V cčeh, tam nekje skrito, pa je vendar švignilo nekaj kakor posmeh, kakor sožalje. "Kaj nas je res tako malo na svetu?" Kontrolor Ferdo Damdič je že stopil k vratom, pa se je naenkrat obrnil in vprašal nekako obotavljajoč: • "Ali je že mnogo pisem?" Gospodična se je prijazno nasmehnila in rekla: "Mnogo. .." Z roko je šla preko predala. "Polno košaro pa jih je že neka stara gospa včeraj odnesla." "Stara gospa?" je zateglo vprašal kontrolor Ferdo Damdič. "Da. Kakšnih 50, 55 let." Ferdo Damdič je izginil na ulico. V »gJavi pa mu je kakor okamenelo ležalo: Stara gotpa ... Kakšnih 50, 55 let... Da bi ona iskala ženina?" Ni mu hotelo v glavo. "Išče gospoda, starega okrog 50 let, ona pa ima 50, 55 let? ... Ni mogoče! ... Morda, hm, da morda pa posreduje za kakšno svojo sorodnico, znanko ali kaj podobnega ..." In ta rešilna misel je vedno gosteje , zagrinjala besede: "kakšnih 50, 55 let" tn začel je verjeti, da je to samo pomo«č- Ameriške mornaricne čete na juinrm Pacifiku, kjer it vri« ko več tednov ljule borbe ■ Japonci za posest ■od tamoan jimi otoki, to opremljene s najmodernejšimi bojnimi «troji. Japonci ne zmorejo takih. Gcrnje je »lika prodiranja ameriakib čet v bojih s Japonci na Solomontkik otokih. PAZNOST PREPREČLOBRABO ELEKTRIČNIH PREDMETOV TUKAJ JE PAR K'ORISTNIH PRIPOROČIL 1. Vedno skrbi, da bo spodnja stran vašega električnega likalnika čista. Kadar je likalnik mrzel, ga obrišite z vlažno cunjo. Kadar potrebno, uporabljajte pene iz mila ali mehek čistilni prašek. Nikoli ne rabite noža ali kakega trdega sredstva za ribanje, da odstranite škrob ali kako drugo vsedlino. Nikoli ne pomakajte likalnika v vodo. 2. Skrbite, da vam likalnik ne pade na tla! Prepričajte se, da je likalna deska trdna, in postavite likalnik na zadnji konec. Ako je vaš likalnik avtomatičen, bodite sigurni, da ste izbrali pravilno temperaturo za blago, ki ga likate. Nikar likati preko gumbov ali drugih trdih predmetov. Kadar kaže vaš likalnik znamenja, da se preveč razgre-je, ga dajte pregledati izvedencu. .?. Držite svoj električni mešalec čist. Umijte motorno okrovje z milom in vodo, toda glejte, da ne pride voda v motor. Odklopite mešalnike in druge pritikline nemudoma po uporabi in jih umijte v gorki vodi. Ravnajte se po tovarnarjevih navodilih glede mazanja z oljem motorja in pritiklin. Ko ste svoj "sandwich toaster" nehali rabiti, obrišite plošče z vlažno cunjo. Ako se drže koščki pečenih ali praženih jedil, jih odstranite»z lopatico ali fino jekleno volno, dokler so plošče še gorke. Na vsak način držite vodo proč od delov, ki grejejo, in od žičevja. Commonwealth Edison Company # Victory Home Centers niča neznane neveste s 500,000 getovine in z okrog 3,000,000 druge imovine. Ko je vse to preštudiral in je nekako bil prepričan, da je tako, se mu je zopet oglasila v srcu druga skrb. "Na katero pismo bo odgovorila, Če jih ima cele koše? . .. Ali bo na njegovo? Pisal je ta-! ko odkrito in jasno, da bi morala .. In glejte, tretji dan, potem ko je oddal v upravn&tvu lista pismo, je dobil odgovor. Napi-i spoštovan jedi s. vr Davčni kontrolor Damdič je Čital, premišljal in zopet čital. "Torej..je rekel in zopet čital. "Torej, prijateljica .. . kakor sem mislil. 625 ponudb; ogromno število. Ce izračunaš poštnino, je to povprečno vzeto 800 dinarjev. Za eno samo žensko, ki je še ne poznamo... In tistih pet, šest, s katerimi je včeraj govorila? Se niso obnesli?... Ali se obnesem jaz? Pogoje da imam primerne . .. Hm .. Popraskal se je po redkih laseh : "Da ne morem več grešiti?..." Pogledal se je v ogledalo. "Saj imam komaj štiri in petdeset let. Kažem jih pa sedem in štirideset." Odprl je predal pred ogledalom in se začel briti. Točno ob 15. uri je stopil v salon gospe S. V. Ko je bilo predstavljanje pri kraju, se je začel razgovor, podoben križnemu ognju na bojišču. Duhoviti dvoboj je vršal med obema orloma, katerima je življenje •pač že rzipulilo precej kremplje*. "Kakor veste, zastopam v tej zartdevi svojo mlado prijateljico..." "Jaz zopet gospoda Jožeta, svojega starega prijatelja iz mladosti..." "Tzbomo. Bova vsaj lahko iskreno in svobodno govorila. Pismo vašega prijatelja je napravilo na gospodično izreden vtisk. Predstavlja si ga v svoji domišljiji kot gentlemana z lepim, vendar nekoliko že ovene-lim obrazom, kar je posledica prevelikega uživanja življenja ..." "žal, veseli me, slika je lepa, ali ne ustreza originalu! Moj prijatelj je vse nekaj drugega, samo ne gentleman po zunanjosti. Poznam Iga. Odkar je rojen, ni nikoli imel dveh parov- čevljev." "Prav gotQvo je lep kakor slika, ki je obledela vsled sobnega zraka, ki diši po suhih kutinah in rožmarinu," je nadaljevala z izpraševanjem gospa S. V. "Uhe... tudi to je veliko vpra-an je. Okus žensk, ki so nekoč norel« za njim, mu ni po godu. Sam je večkrat govoril, kadar se je gledal v ogledalu: — Ce bi bil ženska, sem prepričan. da bi vsaj ene bedarije ne naredil/Namreč, v človeka, kakršen sem jaz, bi se nikdar ne zaljubil. "Hudirja, da ni morda prevelik? Moja prijateljica ne mara moža, ob katerem bi bila kakor deklica, ki jo oče spremlja v šolo." "Tudi tako majhen ni. V Ljubljani i pada med večje ljudi. Ali v Hercegovini bi ga šteli med srednje." "Gotovo se brije in ne nosi brk", je vprašala gospa S. V. "Zakaj moja prijateljica si niti ne more misliti za moža Človeka, ki bi bil kosmat kakor opica!" "Bogme, okusi naših dveh se ne skladajo. Moj prijatelj pravi, da bi ne bril -brk, pa če bi vedel, da bi se zaradi tega onesvestile vse ženske ..." "Pobožen je gotovo? Ce ne gre v kavarno, gre gotovo v cerkev?" "V cerkev noče hoditi, ker se ne mara tam srečavati z ljudmi, ki nimajo vere." "Kakšne jedi pa ljubi? Ali ljubi na primer nadevano papriko, ki se je sedaj zadnja leta v Ljubljani tako mnogo poje? In belo kavo gotovo ljubi?" "Vem, da niti mleka ne mara. Po njegovem mišljenju je mleko neprimerna hrana vsem tistim, ki so starejši nad deset let. In bi bilo treba to hrano z zakonom prepovedati." "Ta vaš prijatelj je nekakšen čuden človek." "Isto bi lahko rekel o vaši prijateljici, gospa." "Ah, kaj še! Ona ima čisto zflrav okus!" "Ce je tako, potem so vsi nadaljnji razigovori odveč. Zakaj ženski, ki ima zdrav okus, ne more ugajati moj prijatelj." "Eh, ne, on ji bo prav zaradi teh čudnih lastnosti na vso moč ugajal, ker ona ljubi originale. Mislim, da bi ju kazalo že jutri drug drugemu predstaviti Naj potem sama nadaljujeta svoj pogovor. Torej pridite jutri ob 16. uri s svojim prijateljem." Ko sta se razstala, je bil skrit na njenih in na njegovih ustnicah smehljaj. • ♦ Drugi dan je davčni kontrolor Ferdo Damdič prišel točno ob napovedani uri h gospe S. V. Ko je odprl vrata, mu je pogled zbežal bliskovito po sobi in ni natM nikjer mesfca, da bi se ustavil. Pa tudi gospa S. V. se je vsa začudila. Kako to, ji je zbežalo po možganih, da ni pripeljal prijatelja ,kakor je rekel. Kaj naj to pomeni? Ferdo Damdič je oslal na pragu sobe in vprašal ves zbegan: "Oprostite gospa! — Kje je vasa prijateljica?" "A kje je vaš prijatelj?" "Takoj vam bom pojasnil." "Tudi jaz vam bom pojasnila." "Moj prijatelj se je nekoliko zamudil. Vsak čas pride." "Malo čudno je to, aH tudi moji prijateljici se je isto zgodilo. Torej morava malo počakati, da prideta ... Moja prijateljica je dolgo premišljevala in sklenila, da je dolg in bradati moški pač sposoben za patruljo, a ne za moža." Davčni kontrolor Damdič se je priklonil, pozdravil in odšel. Na poti si je mislil: "Ce se upanje ni izpolnilo, nekaj šale pa sem le imel od tega." UNIJA U. M. W. A. PRED SVOJO 37. REDNO KONVENCIJO (Nadaljevanje s 1. strani.) zelo demokratična pravila. Določbe, tikajoče se neminiranja kandidatov, so zelo liberalne. Konvencija jih ne voli, pač pa članstvo. Seveda, demokracijo se lahko zlorablja. Le malo volitev v UMW je še bilo takih, posebno pod Lewisom, v katerih bi opozicija ne dol žila "maši-no", da si je naštela večino (za izvolitev v urade) v "papirnatih lokalih" in v takih, kjer ima ona obsolutno vodstvo in šteje glasove po svoje, neglede ka^ko voli članstvo „ Take obdolžitve so se pojavljale posebno kadar je imel J. L. Lewis za predsedniški mandat močnega protikandidata. reč član unije premogarjev in do zadnje konvencije jeklarskih delavcev je bil njen podpredsednik, potem pa ga je Lewis odstavil, pod pretvezo, da po pravilih UMW ne more biti plačan odbornik dveh unij. Murrav je bil namreč na cme-njeni konvenciji izvoljen za : predsednika unije jeklarskih delavcev s plačo $12,000 na leto, pri UMW tpa je imel $6,000 na leto. Takoj po izvolitv je Muray izjavil, da bo ostal tudi v naprej v odboru UMW, toda brezplačno, česar pa Lewi* ni hotel upoštevati in ga je črtai iz odbora. Včasi «ta bila z Mur-rayjem velika prijatelja, sedaj pa sta si v ostrem nas»protstvu. Onim, ki Murrayja silijo, da bi sedaj kandidiral proti Lewisu, je odgovoril, da "za enkrat se ne." Zasluge UMW za CIO Unija premogarjev ima za zgraditev CIO neprecenljive zasluge. Plačala je organizatorje, ki so delovali med avtni-mi, jeklarskimi, klavniškimi in drugimi neorganiziranimi delavci v masnih industrijah in potrošila v ta namen direktno kakih poldrug milijon dolarjev. Potem, ko se je Lewis z mnogimi vodilnimi člani unij CIO «¡pri radi svojih napadov na Rocsevelta in njegovo notranjo in vnanjo politiko, pa se je njegovo navdušenje za CIO ohladilo. Najbolj pa po predsedniških volitvah.'Lewis je namreč pred volitvami izjavil, da ako bo Roosevelt znova izvoljen, bo smatral, da delavstvo ni hotelo slediti njegovemu klicu, in mu s tem izreklo nezaupnico. V tem slučaju ne bo več kandidiral za predsednika CIO. Tako je tudi bilo. Roosevelt je bil izvoljen, Lewis je smatral, da so mu unije CIO s tem obrnile hrbet in na naslednji konvenciji CIO ni več kandidiral. Pridobil pa je svojega prijatelja Murrayja, da je prevzel mesto predsednika CIO in mu obljubil sodelovanje. Toda ker Muray ni hotel biti marijoneta v Lewisovih rokah, mu je slednji začel metati polena pod noge. Spor med Lewisom in CIO se je večal in še bolj vzkipel, ko je Lewis v imenu UMW tir-jal CIO,' naj uniji premolar j ev vrne "posojilo", menda v vsoti milijon dolarjev. Kar je bilo res pravega posojila, ga je CIO uniji premogarjev vrnil, noče pa vrniti "tistih .vsot, ki so bile prispevane, ne pa "posojene". V odgovor na to je Lewis nehal plačevati članarino svoje unije Kongresu industrijalnih organizacij, in kar se realnosti tiče, UMW ni več v CIO. Toda for-malna ločitev še ni bila izvršena. Predlog iza izstop bo imela pred seboj konvencija v Cin-cinnatiju in ako bo Lewis ho- i tel, bo tudi sprejet. Za unijsko gibanje bo tragično, ako se to zgodi. Zato je u-ipati, da bodo prevladali strpni elementi in rajše napravili korak v slogo, kot pa da bi neslo-?o v unijskem gibanju Še bolj podnetili. AGITATORJI \ A DELU V»e naročnine, ki jih poiljejfc «a-•topniki in drvfi agitatorji Proletar-ca, >o itete na basi polletnih maroč-nin. Namreč agitator, ki poiljo ona celoletno, je sabeleie* im vedenjem dokazal«, da nima «v«j- stev potrebnih narod' stal ta nečedni boj v najkritič-nejsih dneh, ko se tam čez bore na življenje in smrt proti silni premoči. Prole-tarec je o tem tragičnem boju ki «i koč«j« zaslužiti pravic« do avtonomij«. Vs-uporniki \rj t#ga to pr«hivalstvo aaigralo velikodušno obnašanje Italije. Niti eeega samega Sl«venca ni bil« m«g«-če najti, ki bi bil spr«j«l velikodušno , . . . . .i ponudbo Italija « hvale«no«t jo, do- pisal in navajal argumente o- ;1||>in1]l aIi p**»» dal«k«vid. beh strani. Izjavo jugoslovan- »©»tjo. ske vlade o Mihajloviču je priobčil v celoti. A nekaj je vendarle narobe, kar še ni bilo točno poja njeno z nebene strani. JIC v New Yorku, ki je poročevalska in propagandna u-e ta nova jugoslovanske vlade, pogosto poroča v slovenskih in drugih jugoslovanskih listih vesti, ki jih širi radio "Svobodna V Proletarcu ni mesta za kogarkoli izmed takih, ki smatra, zaupati itd. Smo pač ne samo'da je napreden zato, ker 4čez | Jugoslavija" v Moskvi. V njih farje šimfa". Pri "A. S." to ve-, nj nikoli govora o poveljstvu do. In vedo tudi, kaj so sloven-j Draže Mihajloviča. nego o vr-ski socialisti in enako socialisti i hevni komandi osvobodilne drugih narodov, ki so pristaši I fronte. Nekje je krivda za to resničnega, ne pa kakega •to-.stanje nesloge med voditelji u-icanskega" ali nacijskega ali; pomikov, in zdi se, da ni samo kakega drugega psevdosociali-zma. Slovenski socialisti so skozi majhen narod nego tudi "mali ljudje". Za enako "malene" so se izkazali mnogi člani-veljaki drugih dveh vej "našega tro-imenega naroda." Proletarec je apeliral na Hrvate in Srbe že pred par leti, ko je vojna napetost za vplet te dežele v oborožen konflikt Fred Kristina Turpin, Frank Zaitz, F. S. Tauchar, Angela Zaitz, tajnik Chas. Pogorelec, in Jo- naraécala, naj prenehajo z de- zadnjih 40 let in dalj učili naše nuncijacijami, ki so jih naslavljali drug proti drugemu na oblasti v Washington, v časopise in kamor so pač mogli. Seveda, Proletarčevi apeli med Srbi in Hrvati nič ne zale žejo, ker se celo med Slovenci kemaj da kdaj nekoliko izdajo—če sploh kaj. Iz prej navedenega članka rojake samozavesti, jih odvajali iz starokrajske in tukajšnje hlapčevske vzgoje, jih pridobivali v organizacijo, jih u-vajali čitati tako, da branje kaj zaleže in jih klicali v borbene vrste v unijah ki v politiki takrat, ko je bilo to skrajno nevarno. Kajti one dni še ni bi- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA.. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 NAROČITE SI DNEVNIK 99 PROSVETA nado $6 00 ^L t« in Clear* £ Naročnina «a Združene država (lavan Chlcaga) la Ka na leto} $3.00 za pol letaš $150 za latrt letaj aa Chicago $7.50 za c«lo leto; $3.75 aa pol Utai za !««a«m«tv« $9 00 Naslov zo list in tajništvo je: 2(i.17 Ko. Laundnle Avenue j Chicago, Illinois * 8 na eni strani. Uči pa nas tole: Angleži in Američani so se že zed mili, da naj po zmagi prevzamejo policijsko službo oni, seveda s sodelovanjem Sovjete eke Unije, ako mogoče, in te čete bodo uvedle disciplino, da ne bo mogel delati vsakdo po svoje ali risati meje kakor bi se zljubilo komu, ki bi bil slučajno najjačji v tepežu. Namen je preprečiti anarhijo. Sicer pa, kdo ve, kako bo, kadar bo blizu konec vojne? Tudi v zmagovitih deželah se včasi izvrše spremembe vse drugače kakor pa so si jih zamišljali oni, ki so vojno vodili. Med Italijani v Severni in Južni Ameriki je vzkipel protifašistični duh kakor mleko na razbeljeni peči. Tako bi človek sklepal iz poročil in člankov v dnevnem časopisju in revijah. V resnici je med Italijani v tej deželi vodila protifašistično, protimussolinijevo propagando med Italijani od vsega začetka italijanska socialistična federacija s svojim glasilom La Parola hi s sodelovanjem italijanskih socialističnih beguncev. S pomočjo oinij so ti Italijani u-stanovili v New Yorku tudi dnevnik v enak namen. Urejevali so ga socialisti. Grof Sfor-za in drugi taki italijanski "proti fašist i" so prišli na pozo-rišče šele ko so uvideli, da bo morda zanje priložnost vrniti se v vlado, ker Mussolini bo padel, o tem so uverjeni. In če že nimajo vsi takih nad, pa waj delujejo, da bi zavezniki z Italijo postopal L kot z državo, ki jim ni bil^novražna, nego se le po nesreči zapletla v vojno proti njim. Italijanskim socialistom je prišla vsa ta pomoč kot nalašč, ker ni dobro biti osamljen v (boju. Toda cilji in nameni iprot i fašistov se razlikujejo To bi bilo jako lepo, če bi bilo res. Toda mar se ni neki slovenski general sramotno predal v službo Italiji? In čemu pa slovenski gerilci streljajo tudi Slovence, ne samo Italijane in Nemce? Ni ga naroda, med katerim ne bi bilo izdajalcev, kakor ni nobene stavke, v kateri bi kompanija ne mogla dobiti skebov med delavci. To, da ita-lijanskj časopis piše kakor ga je citiral JIC, je verjetno. Italijanski tisk piše tako radi tega, ker hoče zvaliti krivdo za teror, ki se ga uganja nad Slovenci, nanje, češ, zapravili ste našo dobrohotnost z upori, "komunistov" nam niste izročili točno po ukazih, sedaj pa vsi .«kupaj plačajte kazen 1 Hlap-ione je Italija rabila le dokler te ni utrdila v okupiranih krajih, sedaj smatra, da lahko izhaja, ako potrebno, tudi brez njih. "Vrhovno poveljstvo" je v zavojevanih deželah resnična stvar le kar se poveljstva okupatorjev tiče. A gerilci pa so na to in sto krajih prepuščeni svoji odločnosti in razsodnosti, švicarski list "Weltwoche" (vir JIC) piše med drugim: "Sveta vojna aa svobodo j« «Ura črnogorska tradicija. Uporniki nimajo niti vodj«, niti gene rala. V«akdo a« bo ju ja na lastno post. Duhovniki pa so a navdušenjem na «trani uporni-kov* Imenovani li*t je gornje priobčil 31. julija, in JIC pa stvar raiaposlal 28. avgusta. To tu omenjamo zato, ker skušajo razni krogi delati vtis, kot da se more uporništvo v tako velikem ozemlju vršiti organizirano, pod vojaškim poveljstvom, a pri tem pozabljajo, da je bila celo organizirana jugoslovanska armada v dveh dneh vojne že brez zveze med sabo in so morali oficirji v raznih predelih države vršiti bitko na svojo pest, brez naredb iz vrhovnega štaba, ali pa se podati. Upori v današnji dobi so težji, združeni z veliko večjimi ovirami in znanje. led svojega dela šele pozneje. Odsotni: Alice Artach vsled preselitve v drugi kraj, Filip Godina zaradi odpotovanja, Anton Zaitz vsled nočnega dela in John Rak, ker je bil na dopustu. Navzoča na tej seji sta tudi Frank Bizjak in Mary Oven. JDTD.—Upravnik C h as. Pogorelec poroča, da je Proletarec napredoval v minulem mesecu za 47 naročnikov. Najvišje število teh je dobil Anton Zomik v vzhodnem Ohiu in W. Va., nekaj pa Angela in Frank Zaitz ter Kristina Turpin, prva dva v Coloradu in slednja v Minnesoti. Ker je bil s. Anton Zorni k v vzhodnem* Ohiu izredno uspe- bi, pa tudi med Slovenci, čigar posledica so denuncijacije in intrige, pa se hoče Elmer Daviš _________ __________________ zaeno z druigimi vladnimi od- I ome*nil klub v Collinwoodu. Po^ delki, katerih se take stvari ti- gi plačujejo članarino, pa tudi ako je treba vsled teya k njim na dom, in delujejo, da naše gi-ško Oven, ki je mogel priti vs- kanje ih1. Na prejšnji seji *em ročila od njega še nisem dobil ^udi zadnji mtsec ne. Klub št. 10 v Forest Cityju je bil razpu^čen, in njegova blagajna, v znesku nekaj nad $7, poslana zvezi. Vzrok razpusta je, da so se člani v zad-1 Čejo, uveriti, kaj je na stvari in Čemu takšna zmeda in nesoglasja med državljani jugoslovanskega porekla. Tprasanje je, če bo kdo izmed naših članov povabljen, ali pa zveza kot taka, da koga njih letih razšli,' par, ki jih je 1 POobM poslati tja, ali naj to .podnaskem oziru. svojih rokah. I>riava pa je unriiauitiii lui U4L» H<>&|( i ♦ I i' « I .. V.__1 t ' JL _1___ J _ __ ! _ _ _ KAJ MISLIJO TI LJUDJE, KI VODIJO VOJNO? To vprašanje bo lažje rešiti te daj, če se bodo politične meje ured le tako, da ne bo več med posameznimi deželami toliko ovir in nasprotovanj, kakor jih je bilo dosJej. Da bo kapitalistični gospodarski .«istem nekdanjega libo-raJizma, po katerem lahko vsak pc^ameznik gospodari, proizvaja in prodaja kakor se njemu odnosno kakemu konce rnu-primerno zdi, da bo tak si-tem kcnč novel javno propadel odnop no ie propada, to priznavajo danes celo roeščanrki ljudje, ki se pečajo s temi nalogami. — Vsi namreč uvideva-jo, da stopa v ospredje vsega gospodarstva država, ki si la«ti vedno več pravic glede zunanje, pa tudi že iylede notranje gospodarske politike. Države imela tudi z železnicami, s po i:to, rudniki in drugim mnogo kapitala v svoji lasti. Na tej poti se polagoma razvija državni kiu)italizem, ki z vsemi gcri naštetimi sredstvi dobiva ogromno moč nad gospodarstvom. V onih drtavah, kjer je bilo delavstvo zaradi silnega razvoja industrije precej močno, a radi razcepljenosti nesposobno prevzeti politično vodstvo, je prižlo do tega, da je nacionalistična struja malomeščanstva pod pritiskom absolutističnih voditeljev zavit?!a prejšnji politični parlamentarizem, v gospodarstvu pa je nastala novn stavba, ki prizna državi kot gospodarskemu faktorju, največjo moč in vpliv, medtem ko pusti privatnemu podjetništvu in R A7fnVflRI obiski v centru IY/\1AJV/ ▼ \Jl\l Chicago. — V Slav. del. cen- (Ntfdaljevanje z 2. strani.) tru se je oglasil Herman Gre-kracijo in poraz ia£izma, pa|benc iz DetroRa. Tu je bil na take stvari" bolj težko razume, obisku pri sorodnikih, potem 'pa odpotoval v Cleveland. Ruski relif V pomoč Rusiji sem prejel Zadnjo soboto nas je obiska Iv Centru Anthony J er shin i sledeče nadaljne vsote: Anton De^vccja, glavni tajnik Zapa-Tomsich, d ru rt vo ¿4. 118 SNPJ, dne 8|0VÄn ke zve«e. Z njim je Pittsburgh. Pa., $5; Louis Ka.|bij ,predsednik imenovane lister, društvo št. 629 SNPJ, organizacije Cikaian Leo Jur- so za časa merkantizma, v dobi j trgovini samo toliko samostoj-pred razvojem industrije, že no***. kolikor ta ne ovira dria imele silen vpliv na trgovine, od nosno na gospodarstvo, ker so tedaj od ugodne zunanje trgovine z ugodnimi računskimi zaključki zaslužile ogromno ve. Država je namreč po tej teoriji "najvišji izraz" narodne volje in njene eksistence. Država je toliko kot narod, vse je le kolektivna organizacija dela denarja, da so lahko plačevale I in jela, produkcije in konsu-svoje razkošno gospodarstvo, ma; posameznik (indrvidij) ne ki je bilo v prid le gornjim plastem naroda. To je bilo tako zlasti v Franciji, Angliji in v nemških državicah. Ko pa se je razvila industrijska deba, .to podjetniki spet zahtevali zaso čim največ svobode v gospodarstvu in niso trpeli, da se država kakorkoli vmešava v gospodarske posle. Te nauke o svobodnem in naravnem razvoju bogastva je v Angliji učil Adam Smith. Toda vsa zgodovina industrijskih, torej po Smithu najsrečnejših držav, je vendar pokazala, da je bilo nekaj v tem nauku narobe. Poleg raznih socialnih posledic, ki so bile baš v teh državah obupno žaloetne, je konkurenčni bog med posameznimi industrijskimi državami vedel do hudih gospodarskih trenj, ki so končala z vojnami. In v vojnah so podirali to, kar so preje gradili. Gospodarske vojne, med njimi tudi prva svetovna vojna, so strahovit dokaz o polomu takega industrijsko-kapitalistič-nega »gospodarstva. Druga obsodba tega sistema pa je tudi v tem, da je to industrijsko gospodarstvo močno slonelo n« izmozgavaziju kolonij in revnejših agrarnih (poljedelskih) držav v Evropi in drugje. Po gospod arsko-fpolitičnem polomu zadnje svetovne vojne pa je morala država posredovati, da pomore gospodarstvu spet na noge in da uredi sociailne probleme, katerih ureditev je zahtevalo od vojne najhuje prizadeto delavstvo in proleta-riat na kmetih. Po prejšnji vojni je torej država, n. pr. v Italiji in Nemčiji, vedno bolj širila svoj vpliv na gospodarstvo, ker je s posojili in s podporami, zlasti pri denarnih ustanovah in bankah, povečala svojo moč. Tako je nastal takozvani etatizem, to je: država je postala važen činitelj v gospodarstvu, zraven tega p»a tudi v socialnih pomeni skoraj nič, celo ne kot delavska moč; samo kapitalistu se pusti neko polovičarsko životarenje. Tako je nastala «korporacijska država, deljena v več gospodarskih skupin. To seveda ni socializem, kakot »pravijo teoretiki te nove gospodarske oblike, pa tudi ni več nekdanji kapitalizem, torej je le napol radikalna rešitev. »Pričakovanega blagostanja ta nova oblika ni prinesla in njeni zagovorniki bodo morda roki i. da zato ne, ker je preteklo še premalo časa, ali pa zato, ker sosedne države ae ovirajo njen razvoj. Da so izginile tudi vse politične in socialne Angleški premier Churchill ni bil na »vojen» udnjtm obirUu * Moskvi, ki j« oh enem tudi njegov prvi obisk v to mesto v vlogi načelnik« angleške vlade, aa sabevo. Mnogi so pričakovali, de bo njegov sestanek s Stalinom prežel aavesniake sile s večjim ognjem. Ali da ee vsak hip odpre "druga fronta" na sapedu. O tem več v član-kih, ki jik priobčnjemo. Gornje Je «lika, ko je bil Churchill v Rusiji povabljen od klicu študirati sovjetsko armado. Churchill je v sredi, v ospredju slike. Na lavi tik njega jn sovjetski komisar vnanjih sadev Melotov, na desni po ameriški aastopnik W. A. Harriman. Nemci priznavajo sovjetske armade ) (Nadaljevanje a 1. strani.V prekosi, nemška armada pa je s svojo invazijo dvajset let tega ustvarjanja uničila. Že to je njen neodpustljiv zločin in ljubitelji pravice se nadejajo, da pride čas, ko ga bodo morali Nemci plačati po zaslužen ju. Japonska nevarnost Očividno je, da Nemčija v svojih naporih, katerih cilj je premagati Run jo še letos, zelo pritiska na Japonsko. A zdi se, da se Japonska še ni popolnoma odločila. Vendar pa poučeni kitajski krogi trdijo, da je japonska vlada za trdno sklenila vdreti v Sibirijo in navaliti nezlomljivost armade in njenega prodiranja na Kavkaz, kjer je toliko zaže-ljeno olje, se temeljni Hitlerjev sen v sedanji invaziji noče u-resničiti. On ve, da tudi ako o-kupira ves Kavkaz, Rusija s tem ne bo še premagana. Spravil jo bo na kolena edino ako zdrobi njeno armado. Dokler pa se bo ta v stanju umikati organizirano, bo imel proti sebi silo, o kateri ne bo mogel reči, da je U pena, pa čeprav okupira še več sovjetskega teritorija kakor ga je dosedaj. Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje « 1. strani.) mrlo od lakote, 400,00 pa jih je gestapo pobesil, po^trelil in mnoge ubil na razne druge načine. Hitler pravi, da je velika velika večina evropskega ljudstva zvesta nacijskemu noyemu redu, z nezadovoljneži pa se lahko obračuna. Dejal je, da j * ta solidarnost onemogočila raz-lfrv barbarskega boljševizma po evropskih deželah, o katerih je mislil, da postanejo njegov McKi?e port, Pa., $5, skupaj $10; preje i/kazano $388.00, k u pa j $1198.00. Z zadovoljstvom gledam, kako raste vsota prispevkov za rujki relif v sredinih številkah "Trosvtte". Zelo bom pa tudi vesel, če kakšno vsoto naslovite na nas, kajti to je kredit naši zvezi (JSZ), katera je bila vedno med prvimi, kadar je bila pomeč |K)trebna. Torej sodru-gi, ne pozafoite ruski relif. In spomnit? se včauih s kakšno *'soto tudi Proletarca. Oip* mba. V zadnji Proletar-čevi številki se je v Razgovorih pri opbu Petra Goloba urinila pomota. Namisto štirideset let 4'jr, bi se mera«!3 glasiti etiriin-e tdesetletni Pc^er. jevec. Pravil je nam, da sta že oba njegova sinova v vojni slu-¿Ibi. Sin Leo, po poklicu odvetnik, ki si je v Chieagu napravil v pravništvu že lepo karijero, je sedaj momarični časnik ali "midshipman" na univerzi Columbia v New Yorku, njegov brat pa je kadet v momarični m letalstvu in se uči sedaj v univerzi Iowa v Iowa City ju. A. Jccshin je na tem potovanju obiskal t udi odbornike dru-:tev ZSZ v Chkagu in Cleveland u. Od tu se je vrnil v Denver. plen, in dalje je Nemčija š so-Vojna v Afriki in na facifiku I :: profesor politične azaj in posebno 1 Krasna; Pismo od doma (pe-: filozofije in pravosodja na lju-prizadeva trike sem), Etbin Kristan: Zakaj? bljanski univerzi." Na Pacifiku amerilka nor-'Prva obletnica Atlantske de-narica in pehota .Japonce 9mo-1 klaracije (uvodnik). Anna P. treno poriva nazaj na morju jim izgube. j (članek). Ivan Molek: Zadeva V Nemčiji in na Ogn ke m,1 kritike, Milan Med vešek: O šopa tudi v okupiranih deželah, dobni Rusiji, I. Miram: O od-je ljudstvo pozvano prispevati pomosti Slovencev v naših volneno blago in volno, ker je dneh, Ivan Jontez: V senci al-treba nemško armado opremiti banskih planin (povest). — »za prihodnjo zimo. To p< meni, Cankarjev glasnik stane tri doda bo morala še prezebati na larje na leto, posamezna števil-ruskih stepah, dočim je Hitler ka pa 30c. Naslov: Cankarjev mislil, da. bo lanskega sept glasnik, 6411 St. Clair Ave., Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet Tn|. Crawford 2212 - ' » Air t<" Jl- OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to t:30 P. M, (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 2219 So. Ridgewajr Ave. Tel. Crawford &440 If no answer — Call Anstin 5700 udeleži polno&tevilno. Sedaj, ko vojna furija raste in so pred nami vsakovrstni problemi, je potrebno, da se bolj zanimamo za taka zborovanja. Razvoj bodoče družbe je odvisen od o-nih, ki se brigajo, sodelujejo in se 'bojujejo za boljši red, da bo ljudem res enkrat dobro na F/vetu, ne pa rod za rodom živel za vojno in izkoriščevalcem v korist. Torej 11. septembra na sejo in potrudimo se, da prida v naše vrate več aktivnosti. Tajnik. bra že v Moskvi in Rusiji d kti-ral mir a Stalinovega stola v Kremlinru. Več municije hočejo Nemška okupacijska oblast je sporočila vladi v V*chyju, da naj tovarne v neokupirani Franciji producirajo več immicije m posebno pa ekspk»Mv. Vse te reči morajo Francozi produci-rati za Naročij«. ločno zahtevajo, med njimi tudi taki, ki so smatrani za vojaške vuičake. Drugi argumentirajo, da je to zadava, ki jo je le vrhovno poveljstvo kom patentno rešiti. Kadar se bo uve-rilo, da je za Invazijo dovolj pripravljeno, jo bo podVaelo, noče pa jo risktrati tako, "da bi se končala z drugim Dunfcir-kom. V glavnem se more torej Rusija zanašati za sedaj na Anglijo in Zed. država le za materialno pomoč. Njen pomorski tovor, ki ga dobiva v pristani-4či Murmansk in Arhangel, Mi-tijo pred nemškimi na/padi večinoma angleške in ameriške bojne ladje ter njlhno letalstvo. Načrt, ki ga Hitler ne more uresničiti Dasi se v Neinčiji radujejo dosedanjih uspehov nacijske Janko Rogelj resigniral iz odbora J PO? Cleveland, Ohio. Urednik te revije je Ivan Jontez in upravnik Ludvik Me-dVešek. Mladinski list Mladinski list, ki ga izdaja ^ j • t i i> I SNPJ, ima v svoji septembrski Govori se da je Janko JU* 8pet lepo število so- 'n ao^ a6?0* »mJ!a trudnikov. V slovenskem delu tajnikom AR/ Antonom kopani Katka Zupančič mkom, izstopil jz odbora slo-: |n f^^ Bevk (ponatis), venske sekcije JPO, v kaler m p m |n dve hU bI(K je «zastopal Ameniko bratsko ostalo gradivo je angle- zvezo. Rogelj je t» v JPO di- #ko ker ^ v ^^¡h ok<>,. bljanski Diktatorske vlade se pogo-stoma poslužujejo tega načina. Begunce obsojajo v smrt, dobro vede, da jim nič ne morejo, a s to teroristično metodo seje-jo strah med sorodnike in znance obsojenih, ter v vrste tistih gibanj, ki jih skušajo šiloma zatreti. S tega vidika je italijanska obla.4 v Ljubljani obsodila "v smrt" tudi dr. Borisa Furlana. ♦ r »■»»♦»»t BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. »»MMMMMHMM«^«» » Ali je vaie društvo ie član Prosvetne matice? reJctor publicitete, in »i veliko prizadeval, da bi pomožna akcija uspela. Naciji hočejo Francoze pripraviti ob vino Francozu je vino potreba, akoro kakor kruh. Ker pa Nemčiji manjka industrialnega alkohola, je vladi v Vichyju predlalgiala, da naj kuhajo al- II _I, k ohol, ki ga potrebujejo nem- Ako s Proletarcem »oglasa e, ške in francoske kemične tovar- iarecite mu priznanje a pndo-ne, h vina 'bfcvijo novaga naročnika. ščinah ne more biti drugače, ako hoče Mladinski list res biti mladinski. Vse gradivo je dobro izbrano in poljudno urejeno. Tudi ilustracije so prikupne. Mladinski list stane $1.20 na leto. Naroča se pri SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, Illinois. Ali pomagate? Zed. države so v vojni. Mnogi so ie dali, in mnogi is bodo, iivljenje v nji. ' Vi lahko pomagate s gotovino. Ne da jo podarite, ker vas driava ne vpraia za dar, nego le, da vloiite koli« kor morete v obrambne bon* de in v obrambne znamke. Bondi stanejo od $18 naprej in snamke pa so od lOc. Vse to vam prinaia obresti. Torej vsakdo, ki dela in kaj aasluii, lahko pomaga. Pomaga tako, da dobi sa posojilo vladi nasaj ves denar s obrestmi vred. Investirajte ▼ obrambne bondal PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI ¡ ! NAROČITE SI DNEVNIK •• < ' «a Stene se celo leto a*.00, pol leta $3.00 ) Ustanavljajte nova drufttv*. < ► Deset člnnov(ic) je treh« ca | ! novo druitvo. Naslov m lut in < s« tajništvo je: ; 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ...............I......... .....t................ poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicggu od 9 do 10. ure dopoldne, postaja WGES; 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchon- EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH PROLETAREC A Yugoslav We< Aiy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau VOL. XXXV1L CHICAGO, ILL., September 9, 1942 HULMAN SEES BASIS FOR LABOR UNITY LOOKING AHEAD By LEN DE CAUX CAN LABOR UNITE? Argeo« War Pressure Should Clooo Brooch NEW YORK (FP). — A« urgent plea for labor unity waa made by Pres. Sidney Hillman of the Amalgamated Clothing Workers in a lead editorial in "The Advance", official publication. This waa Hillman's first statement on the issue since he resigned, July 9, as Pies. Roosevelt's special assistant on labor matters. "Never bis the need for unity been more urgent; never has the moment been more propitious for its attainment,"' the editorial said. "The prerequisites to unity exist today. The complete agreement of {he AFL and the OIO on the primary task of winning the war and on all nvajor phase« of ' the program for victory provide« the solid foundation on which unity can be built. "The members of the (AFL-CIO) peace committee are charged with a serious responsible task. In spit* of the difficulties which may confront them, labor expects them to find the way to a united labor movement, today so urgently needed for Labor's well being and that of the whole nation." The new unity negotiations between the A. F. of L. and the C. I. 0. will not begin until late September. Delay in inaugurating the conferences reflects the mood in which they are being approached by most of labor's leaders. There have, of course, been pious statements from both sides voicing their eagerness for a united labor movement. But these notes of hope have invariably been overshadowed by gloomy admonitions not to "expect miracles" and doleful recitations of the obstacles that stand in the way. Some of labor's statesmen seem to feel that optimism would create an upsurge of rank-and-file sentiment, unduly embarassing the negotiators as they go through the motions. Cynicism over the new peace talks is not uniersal, but it is unmistakably dominant. And it is bad news for the country as well as for labor.. We do not pretent that the problems cited are imaginary. There are innumerable jurisdictional quarrels to be settled. There are familiar personal incompatibilities that mar the viaion of one happy labor family: Joseph P. Ryan, reactionary boss of East Coast longshoreman, and Harry Bridges, West Coast ruler, dramatize the gap. The peace committees include William L. Hutcheson, hard-boiled Tory czar of the A. F. of L. Carpenters, and Julius Emspak, shrewd party-line secretary of the C. I. 0. Electrical Workers. The case can be documented in even more lugubrious detail. It is no anti-labor myth to suggest that personal ambitions are at stake, that some officeholders will have to be pensioned, that redistribution o { power must be painfully devised. The real difficulty is that key leaders in the A. F. of L. and C. I. O. are viewing these problems not merely as serious but as insoluble; they wem unable to weigh the sacrifices they must make for unity against the cost—to the war effort as well as to labor's private status—of continued civil war. Meanwhile, labor continues to protest—justly—that the war effort is gravely hampered by the lack of adequate labor representation in high pro-uuction councils. Yet the division in its rank*, the incessant jockeying for position, the determination of both the A. F. of L. and C. I. 0. to curb each other's power and prestige has immeasurably aggravated this situation. It was because the A. F. of L. and C. I. O. were unable to agree on a genuine labor hpokesman that they finally agreed on Paul V. McNutt for Manpower Commissioner; how can labor raise its voice now over the current inadequacies of McNutt's performance? It is because of inter-labor rivalries that Walter P. Reuther, labor's foremost production expert, still occupies no effective post in the production setup. It is an open secret that appointments of all labor men in the government must be cleared with the A. F. of L. and C. I. O.; but almost inevitably the Administration must select two men — one from each camp—or find a spokesman from outside labor's house. This is no apology for Donald Nelson and others in high government posts who have shunned efective labor appointments. Tabor is not the prime villsin in the peace; but that does not mske sny les real its guilt in furnishing smmunition to every foe of labor participation in the wsr program. Unity would be a way of serving notice that labor has determined unionism-as-usual, and is prepared to assume a role of leadership in the war against fsscism. Only a handful of men in labor's camp have so far seen the affirmative meaning of unity. Sidney Hillman spoke out forecfully in a plea for successful prosecution of the unity talks. His statement was apparently inspired by /ear of the pessimism and lethargy in high labor places. We hope that Hillman will soon return to an active place in C. I. O. councils. But more than anyone else Philip Murray can change the atmosphere of the unity meetings. Murray is widely respectedin both the .A F. of L. and C. I. 0.—and by labor's rank-and-file. He has never been acused of narow personal ambition. He has fought—and licked—John L. Lewis for control of the C. I. 0., achieving dignity and eloquence in the course of the struggle. He proved that he was alive to the nation's danger at a time when Lewis was leading the isolationist labor front. Will he recognize as plainly the course of statesmanship in uniting labor's ranks? For there have been enough speeches about this being "labor's wsr." It is. And each day of labor's failure to emerge as a decisive factor in guiding that war—on the production front, in political warfare, and in many other areas—«will be costly in men and materials and morale.—From The Nation. A li^Arort. construction WORKERS Alt amono TNt 2.309 americans captured it tne japanese on ouam and wake islands. There waa once an ancient king who called in his wise men to ssk their advice as to h<4* he might win the war in which he was engaged. His military stnatetfUts presented him with their best thoughts on a successful offensive. His Iffchnical experts gave him plans for new ahd more terrible engines of war. His propagandists told him how to cause unrest among the enemy. The king listened to them all politely, and when they had finiAed, he arose and said: "Thank you, gentlemen. I have graciously allowed you to have your say, *nd your reports will be duly filed in the royal archives. uBut you may as well know I'm running this war the same way a* I've always run this country, and I don't intend to take anyone's advice. "Don't be offended, however, for as a token of my esteem, 1 sm going to provide you with s lsrge room st government expense. There you may meet as often as you like and talk your heads off. "I will even provide secretaries to take down your plans and proposals And to expedite the disposition of your suggestions, s^d cut through government red tape, there will be a built-in incinerator in which you may file your briefa as fast aa you produce them." And that is how the first "advisory commitee" came into existence. ♦ • » Of course, all of this was long before the days of democracy. Nowadays the government really takes the advice of all sorts of people—particularly if they are dollar-ai-year men. There are lawyers, bankers, salesmen, real estate operators, manufac lure is, advertising men and coupon-clippers who participate actively in the administration of our war effort. There are also some 12 million organized workers, who do tsh most essential work of war production, and know more about industry than anyone else. But the assorted corporation vice presidents, salesmen snd other dollar-a-year men don't think much of their advice. •So labor's only place in the Washington administration if the war effort is on seats reserved for s few labor leaders around nice big tables— on advisory commitees, whose sdvice is seldom taken. ¿vi CNIkRMN* SUR1AU tTWOV o» S * ANO 7-ttAS oto SCHOOL SiSLS at-DtCATIO THAT THE SOOft-es the ECONOMIC SUM The lowta tms (sain ai whwht, tne om Alt * THt NttO KM MIOtCAL AND OINTAi ASSISTANCE Amo the Moat FttuoiNt THt aesincis taon school. 4DD TECHNOLOGICAL i —UNEMPLOYMENT: pulpmagaz.nl WRITERS ARE ENCOUNTERING TOUGH GOING ANO LOWER PAY BECAUSE Of THE RISE Ot •COMIC - MAGAZINES. SUPPORT THE usht sos tht flOKE ot THt WORLD -MtViST A 7 HAS 7 /OX <* TOO* *MiS*f 7*1 / >6*7 AOt FAttOO*,' MOOt EN L Atoa STANDASOS At« THE tt&WLT Ot TtAtSOt Htaoic tTsoaect of union MEN. IT IS THE OtL»*ATiOM Ot AU WORKERS TO WSlST on UNION-MADE OOOOSNMII E0TIHG. EVERT TiM« TOU DIMANO THE UNION LASEL YOU help organized lam.. NEEDED—A LABOR POLICY—LABOR UNITY KTOffY f BUY American labor cannot hold its own during the unr p. riod without a united lalxir movement and the adoption of an equitable labor policy, honestly administered. A year ago, the Unite 1 Mine Workers demanded » labor policy. A few mt.nths later. President Lewis issued an invitation, as Chairman of the CIO Peace Committee, to the CIO and AFL leaders to meet ami negotiate physical labor mity. The CIO leadership pooh-poohed the proposrj — rebelled igainst the suggestion. The AFL agreed to such a meeting, but political forces intervened, and as a remit a Iatbor Victory Committee, consisting of three memlbers each from the CIO and AFL. was created as a substitute. All seem agreed that the Labor Victor)' Committee has been the most complete flop of all boards and agencies of all times There is no practical substitute for Ifbor unity. labor must of its own second protect labor. It cannot let the political forces absoib its identity. Labor must at all times remain a vital aggressive force in the prosecution and protection of the economic welfare of its membership. — From CM W Journal. POLL TAX SABOTAGES DEMOCRACY America is four-fifths of the freest country in the world. The other fifth comprises the poll tax r * of Alabama, Arkansas, Georgia, Mississippi, South Carolina, Tennessee, i«*xas and Virginia. In these states, for ten million votless second class ci'^ena, representative government doet not exist and democratic rights are a mockery. Because of that unfree fifth of the nation, our fight for the four freedoms throughout the world is comprised and sabotaged. Because of that fifth, thp march of America toward industrial democracy at home is obstructed in the courts and ambushed in congress. The poll tax varies in different ststes from a dollar to two dollars a year. A dollar is not much if you've got it. But the svotage sharecropper hasn't got it. Moreover, in some states the tax is cumulative. In Alabama if you are 41 and haven't paid the poll ¿ax aince you were 21, yeu must pay $.30 before you can vote. Thst's like reaching for the moot, Adopted originally and openly to keep Negroes f*om voting, today the poll tax robs many more whites than Negroes of this basic right ef citizenship. Poll Ux is made to order for machine vote buying. The "best people" control local and state government, block labor organisation and send to congress labor baiters like Howsrd Smith of Virginia where only one-fifth of the adults can afford to vote.—The Montana Labor News. An sdvertisement, appearing in a newspaper of St. Msry's County, Maryland, permits of no other interpretation than that the individual liberties of American workers are rapidly being completely destroyed by war. In the advertisement a Draft Board requests employers to report .all I workers who do not work steadily so that the delinquents can be called for compulsory military service in the nation's war effort. It might be asked: "Why should not workers who will not work on the industrial front be drafted to serve the common cause?" Put just lik* that the caae of the draft board is not without some merit But for those who have a memory there is more to be said. Not so many years have passed since capital refused to do its job. Millions of workers were forced into involuntary idleness because the owners of the nation posted "Closed" upon their fsctory doors. ' Why did not the government take over the idle Industrie* ai this Mary-load draft board now three teas to take over idle people? We knew the answer, to be sure. Authorities treat capital and labor differently because, under the present economic snd socisl system, the owning class is the dominant class. We admit that this is so because the worker? have never organized aa a class to bresk the power of private owners. But that doesn't alter the fact We don't approve of nor recognize as democratic a system that permits owners to discharge workers but penalise workers who quit their jobs for their own personal reasons. That looks like slavery. It implies thst the' many exist merely to serve the interests of the few—in peace snd in wsr. —Reading Labor Advocate. THEY'RE IN HOT WATER 'The Biggest Chump IN the World!" IN POLAND From a letter of a Pole who was imprisoned: "In the Manthaaaen camp there were 6,000 Poles. They were brought from ail parts of Polsnd, and most of them were professionsl people: judges, lawyers, professors, priests, teachers, factory managers, snd others. AU were considered politicsl «fenders. "We were dressed in cheap psje-mos and were given dirty rags as bed linen. The camp nsas surrounded by high-tension electric lines« as was the csmp st Dschsu. Ws slept on strsw mattresses crawling with vermin. A prisoner was glad to have a mattress more than an inch thick, but few were so lucky. Our blankets were thin and full of holes. "All the prisoners twere dressed slike, but the Poles had red triangles an the breasts of the jackets to mark them ss politicsl offenders. The rest of the inmstss, with the sxception of some Jews and a group of Spanish Communists, were mostly German criminals. Each group was disting uished by the signs on their breasts The German were the privileged group, permitted to best snd kill the Poles with sbsolute impunity. "We hsd to get up for review a< 4:30 a. m. The prisoners worked till 12. Between 12 avid \ was hinch time. At 1 they returned to their jobs and worked till 6 in the evening. At six there wss another review, even worse than ths first for this was the time when punishment waa meted out to the prisoners guilty of any knfrsc tion.M — From American Frieds of Polish Freedom. Big Business" Spokesmen Disagree smaahed Russia and c*n turn all their power loose upon the Western front. "We hsve been much too apt to think we are invincible. No one is invincible who falls to put forward ns much effort ss is needed to win." THE POST OFFICE WORKER Lord Chesterfield On Bottle Front ond Home Front Ht GIVES ns counnrv lOO PERCENT-YOU ABFASKfoielEMD _ only 10 percent WAGES, WAR ANO LIVING COSTS By MORGAN HULL Our msin concern today in obtain tng wage increases it to protect ourselves against rising living costs. Hciwevsr, vre mutt not stress this point to ths extent that ws convince our*e4ves that the only basis for wage increase« is an increase In living costs. By msking such an assumption we concede thst our prasset sUndsnd of Ihrieig are quite satisfactory, that we are getting *41 we are entitled to and have no right to ask lor any further shsre of the valuea we produce. It would follow that twe must accept wage cuts if living coeU should go down. We cannot sccspt fee principle thst wsges should be hooked" to sny living cost index. FONDA SETS A FINE EXAMPLE Salute Henry Fotids, famous 37-ye ir-old movie actof! Instead of seeking a commission in the armed forces, Fonda walks into a recruiting office and asks a chance to join up as a private, to he may be "with the fellows who handle the guns." He has a wife and three children, but he is smply sble to take care of them and, therefore, he declines to dodge the first - line trenches. Men like Fonds will win this wsr for ' '' '' ^vA 111 I t »vierter —Courtesy Columbia JOhio) Día pat i h.