Jf
NARODA
lisi slovenskih delavce^r Ameriki.
TELETOH: CHihta 1-1342	Kntartd m Second Clua MatUr B^temte JI, U0S, at th« Poet 0tOm a* Vi	nr York, H. Y„ ote let of OoognH of March 3, 1879.	TKLE70N: OHelm S—1241
No. 166. —Stev. 166.	NEW YORK, SATURDAY, JULY 17, 1937	-SOBOTA, 17. JULIJA 1937	Volume XLV.—Letnik XLV.
VES JAPONSKI NAROD JE PRIPRAVLJEN NA VOJNO
KITAJSKA JE OPOZORILA ANGLIJO IN AMERIKO NA NEVARNOST, KI JI PRETI OD JAPONSKE
Trije milijoni rezervistov čakajo na poziv pod zastave. — Japonska ponavlja svoje zahteve. — Kitajska bo poslala stotisoč vojakov proti severu. — Nanking se sklicuje na pakt, sklenjen med devetimi državami. — Kitajski poslanik v Londonu pri Edenu.
Velika verska napetost v Jugoslaviji
NOVE OBDOLZBE PRENAPORNO PROTI FORDU DELO JE UBILO
ROBINSONA
Odpuščene delavce zaslišuje NLRB. — Ko je delavec pristopil k uniji je bil v 15 minutah odpuščen.
LONDON, Anglija, 16. julija—Kitajska je danes obvestila Anglijo, Združene države in druge svetovne velesile, da je začela Japonska ponovno ogrožati severni del Kitajske.
Tukajšnji kitajski poslanik Quo-Taj Ci je izročil angleškemu vnanjemu ministru noto, v kate-di je pojasnjen ves položaj.
Poslanik je izjavil, da je bil sličen memorandum poslan vsem državam (izvzemši Japonsko), ki so podpisale leta 1922 >_nano pogodbo glede Kitajske.
Po zatrdilu kitajskega poslanika je pred Pei-pingom 20,000 japonskih vojakov, ki imajo na razpolago nad sto letal.
— Kitajska je sicer pripravljena z vsemi silami braniti svoje ozemlje in svojo narodno čast, — je rekel poslanik, — navzlic temu pa želi, da bi se spor z Japonsko mirnim potom poravnal, pod pogojem seveda, da bi Kitajska ne bila nič oškodovana. —
TOKIO, Japonska, 16. julija. — Trije milijoni rezervistov čakajo na poziv pod zastave medtem ko je bil pod najvišjim pokroviteljstvom cesarja Hirohita ves japonski narod organiziran za vojno. res 10 v2rok: & PreiUk>la;
Na konferenco so bili sklicani Vsi governerji, in V	• » >aJ N C5>
vlada jim je naročila, da dajo vse svoje vire na razpolago armadi.
Japonska je odločna v tem, da prisili Kitajsko na kolena, kot je storila leta 1932, da bo enkrat poravnan spor zaradi severne Kitajske.
V Darien je bilo poslanih 15,000 vojakov, ko je cesar Hirohito odobril vse odredbe svoje vlade.
Ker je Japonska na Kitajsko pričela pošiljati svojo domačo vojsko, je v očeh javnosti položaj
zelo kritičen.	bor Relations Board (NLRB)
Japonska je Kitajski ponovna stavila naslednje; dvignila obdolžbo proti Ford zahteve:
1.	Kitajska osrednja vlada mora dovoliti, da je spor poravnan med japonskimi zastopniki in zastopniki Peipinga, mesto da bi se vršila pogajanja med Tokiom in Nankingom.
2.	Politični svet provinc Hope j in Čahar, ki vlada v severni Kitajski, mora priznati, da je kitajska 29. armada odgovorna za spopade med Pei-pingom, kar je povzročilo sedanjo krizo.
3.	Kitajske oblasti se morajo zavzeti, da bodo odpravile Vsako proti japonsko delovanje in morajo pomagati Japonski, da.zatre komunizem na Kitajskem.	,
• i	j - i i vi ,1 • '	• i zavrnil trditev, da mu je pred-
Kitajska osrednja vlada v Narikingu je proti se- delavec ^ital lenobo> kakor veru poslala 100,000 vojakov, da se postavijo v I tudi, da bi bil sam izjavil, da bran proti Japoncem.
PEIPING, Kitajska, 16. julija. - Z vlaki, na tovornih avtomobilih in pes prihajajo japonska o-jačenja proti Peipingu, in inozemski vojaški atašeji so mnenj*, da se bodo Japonci v dveh dneh polastili Peipinga in Tientsina in železnice med obema mestoma.
Pogajanja za poravnavo osem dni starega spora se vrae v 1 ienfpinu, toda nimajo nikakega uspeha.
Inozemski vojaški opazoValci zagotavljajo, da Japoncev ne more zadovoljiti nič manj kot zavzetje Peipinga m izgon kitajskega vojaštva iz sever-
Zdravniki v Kapitolu so vsi tega mnenja.— Sen. Copeland je senatorja svaril. — Dva senatorja sta v bolnišnici.
WASHINGTON, D. C., 15. — Zdravniške oblasti v
DETROIT, Mioli., 15. julija. — Pred preiskovalnimi u-raxMiki National Laibor Relations Board je bivši delavec v
Fordovi tovarni, Clifford j zveznem glavnem mestu izjav-,Sheldon, izpovedal, da je pre- ^ >da je bi} A,eiikanski ny_ jel naročilo, da zbere skupijo j por featerega mu je /naložil
naloga j n ip.ornv urad v senatu, pogla-smrti sepatorja
I julija. Izveznt
njegov urad *°"'vitni vzrok
preddelavcev, katerih bo, da z brcami vržejo iz varne vse one, ki bi pričeli [T^binsona.
stavko.	J
' \ Senator Copeland, ki je Sheldon je rekel, da so ^|zdravnik in je ,bil Nravstveni delavci bali Fordovih polici- |komisar mesta New Yorka, sto v. Ako si je kak policist za-. ^ <]a je g julija prtk;_ pisal 'številko kakega delavca, uil Robinsopov jol-i govor z je bil delavec kmalu nato prav	. „Pazite ^ aii pa
gotovo odpuščen.	I bost« 'umrli še v zbornici."
Odpuščeni delavecc Elmer j Copeland je imenoval Robin-Mackie je iapovedal, da je biljson, užrtev Vrocega stpora" odpuščen, ker je pristopil k u- ;n je	<.pomlai ^m mu,
ZRAČNA BORBA ODPOR PRAVOSLAVNE CERKVE
NAD MADRIDOM
mji. Na odslovitaem »pismu je bila pripomba ''nezadovoljivo delo". Ko je nato svojega preddelavca vprašal, ako je
tali j si toil odpuščan.'"
Thaddeus Radke, k» je til tudi odpuščen, je izpovedal, da mu je preddelavec Rich a rt-Alberts rekel:" AK vidiš, one ga-1?! Njemu mi je treba dati samo deset dolarjev, pa te bo takoj spremil okoli vogala.'7
DETROIT, MAiIl, 16. julija. — John SchLpper je pri zasliševanju pred National La-
Motor Company, da ga je odpustila, ker je postal član Ufli-ter Automobile Workers of America (UAWA) in sicer bil od«puščen tri dni zatem, ko je zvezno najvišje sodišče potrdilo Wagnerjeivo postavo.
Schipper je izvajal, da je v pričotku marca postal član avtomobilske unije, pa je to prikrival, dokler ni »najvišje isoai-šče razsodilo glede .Wagnerje-ve postave, ko pa je svojem a prekidelavcu povedal, da je j costal čla/n, je bil v 15 minutah odpuščen. Pri izpraševanju je
e
da stvar, za katero se bori, ni vredna njegovega življenja. Držati kongres v washington-ski vročini v zasedanju, je ne->mi>li*i nmor."
Dr. Geo. W. Calver, zdravnik Kapitola, je označil Ro-binsonavo smrt kot zgled "»velikanskega izrabljanja, kateremu so izpostavljeni kongres-niki." Dodal je še, da tudi mnogi drugi senatorji in poslaniki čutijo posledice tega iiapora.
Robinson je v zadnjih štirih letih imel več srčnih napadov. \"jegovi prijatelji so pogosto opazili, da po najmanjšem naporu mora loviti sapo.
Navzlic sjvojemu rahlemu zdrav j A se je Robinson, ki je bil voditelj demokratske večine v senatu, vsak dan vdele-ževal konferenc, Odborovih sej in debat v zbornici.
V pondeljek je izmučen zapustil zbornico in njegov tovariš senator Barkley ga je |K>2sneje onemoglega našel na verandi. Robinson je tožil, da ga nekaj tišči v pršili ter rekel, da bo šel k zdravniku.
Dva senatorja ležita <v mornariški bolnišnici.
Senator Norris trpi na ne-nrelbavi in ise mu zdravje lc počasi vrača, toda tekom sedanjega kongresa se me bo več vrnil v zbornico. Senator Hay-den, ki tudi trpi na želodcu, se nahaja v bolnišnici.
PROTI K0NK0RDATU Z RIMOM
bo pustil delo, ako mu ne bo plača povišana.
Medtem ko se je zasliševanje pred NLRB nadaljevalo, je pričel sodnik Ralph W. Liddv zasliševati 8 mož, ki so obdol-ženi, da so 26. maja pred Fordovo tovarno de jamsko napa-Ui unijske orgamizatorje.
Pri zasliševanju pred NLRB je Fred Nygard, M je delal v Fordovi tovarni, pričaj, da mu je 21. aprila, dva dni zatem,
ko je pristopil k UAWA, iz ce- acen, ker se je potegoval pice padla unijska izkaznica,?Johna ll Lewisa. Dbdal pa je katero je naglo pobral mek n- da ni clap UAWA,
radnik ijn jo je izročil njegovemu preddelavcu. Naslednjega dne je bil odpuščen.
Leo J. Krugh je pričal, da je nek »vohun povzročil, da je bil otlpDŠčen; John L. Dcvey pa je izpovedoval, da je bil odpu-
Sto aeroplanov se je bojevalo nad mestom. — Fašisti so izgubili 6 aeroplanov, repub 1 i -kanci pa enega.
MADRID, Španska, 16. julija. — Pod zaščito oblakov so fašisti hoteli v četrtek popoldne z aeroplani napasti Madrid ter so svoj poskus drago plačali, kajti izgubili so 6 aeroplanov, medtem ko so republikanci izgubili samo enega. Vznemirjajoči zračni boj, v katerem je bilo 100 aeroplanov je opazovalo na tisoče 'Madrid-žanov.
Bcj se je vršil mad severnim delom mesta, v oblakih v višini 5000 čovljev. Zato mu je bilo le težko slediti, vendar pa je bilo -mogoče videti črne "ehatos" (ruske) in srebrno zelene italijanske aeroplane, kako so se zaletavali, dvigali in zopet leteli navzdol, kot ptice. En aeroplan je padel skoro navipično in je izgiiail za | hišami.	|
Polagoma so se po dva a!i| trije aeroplani ločili od skupi-1 ne in pričelo se je zasledova-' nje in streljanje s strojnica-1 mi.	I
Drugače pa je ostal položaj okoli Madrida skoro neizpre-menian, razun da so fašisti zbrali zapadno od Madrida modna ojačenja, zlasti okoli Villafranča del Castillo in Villaimeiva del Pardillo, kjer so se ves dan bili vroči boji.
Kot izgleda, skušajo fašisti radržati republikansko prodira/nje ob cesti, ki votli' v Co-runo, kjer sn tudi najljutejše napadali.
Ker se fašisti nikakor noče jo umakniti izpred Madrida, jih bodo republikanci prisilili v boj na odprtem polju severno od Estramadure.
V artilerijskem boju so republikanci razstrelili veliko smodnišoico v Villaf ranča del Castillo. Plameni so razsvetljevali bojišče »na razdaljo več milj.
MADRID, Španska, 16. julija. — Uradno poročilo naznanja, da je fašistična kri-žarka Almirante Cervera obstreljevala nek angleški trgovski partnik, ki je f&ušal priti v Santander. Poročilo pravi, da ,?e je moral amgleški parnik a-makniti iz španskih voda.
Hans Amlie, ki se bori z a-meriškimi prostovoljci na vladni strani, je bil ranjen pred Madridom in se nahaja v bolnišnici. Airtlfe je brat Evegne-ga poslanca iz države Wisconsin, Thomasa R. Amliea.
BEOGRAD, Jugoslavija. 16. julija. — Vsled sklenjenega konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom se je napetost med srbsko pravoslavno in katoliško cerkvijo zopet povečala.
Ta konfkordat je že leta 1935 podpisala prejšnja vlada, toda narodna skupščina je odobre-nje konkordata zavlačevala, ker so pravoslavne oblasti zatrjevale, da daje konkordat katoliški cerkvi na polju vzgoje in politike /nesorazmerno preveliko moč.
Konkordat med drugim dovoljuje v Jugosdaviji jaimišči-no za versko svobodo in vzgojo. Pravoslavne oblasti sedaj zatrujejo, da je polovica Jugoslavije pravoslavna in da so samo tri desetine jugoslovanskega prebivalstva katoliške.
Ministrski predsednik Milan Stojr.dinovič je nedavno v narodni skupščini izjavil, da predstavlja konkordat velik pri si »e vek za dosego »verske svobode in miru. Justični odbor narodne skupščine je včeraj predlagal odobritev postave.
Sveti snnod pravoslaivne cerkve je izjavil, da bo vsakega člana svoje cerkve <v narodni skupščini in vladi, ki bo glasova! za konkordat, kaznoval ter je že izobčil iz pravoslavne cerkve pravoslavnega poslanca Toniča, ker podpira ministrskega predsednika proti pravoslavni cerkvi.
Policija poroča, da je razburjena množica v Lesko vac u porušila Toničevo hišo. O cerkvenih demonostracijah proti vladi poročajo tudi iz drugih pravoslavnih krajev Jugoslavije.
TRGOVSKA POGODBA Z RUSIJO
WASHINGTON, D. C., to. ,julija. — Državni tajnik Hull j« povedal, da se Združene dr-ža1ve pogajajo s sovjetsko Rusijo za posebno trgovsko pogodbo med obema državama.
PASTORJA D0L2E UMORA
Žensko truplo je bilo potegnjeno iz vode. — Zeria v svojem pismu ; imenuje pastorja New-tona.
PARIS, Mo., 15. julija. — V Paris, Mo., in v Pittsfiekl, 111. ki ltži na drugi strani Mississippi ja, je skrivnostna smrt 4,'j let stare Mrs Dennis Kelly po vzročtla veliko razljurjpfnjc. Njeno truplo ic bilo včeraj po tegr.jeno iz reke pri Luisiana. Mo.
V Pittsfiekla je bilo izilano zaporno i>ovelje za baptistov-?kega pastorja C. E. New tori a, Ki je v državi Missouri že jrt opravljal duhovnišk ) službo.
M is. Kelly je nedavno <v neki banki v Paris, Mo., vložila JfiOOO, pa je zopet kmalu dvi gnila $1950. Mrs. Kelly je zapustila 14 strani dolgo pismo, v katerem imenuje pastorja Newt ona, kar je do vedlo do | zapornega povelja.
Pastor pa trdovratno taji, da bi bil v kaki zvezi s (smrtjo Mrs. Kelly.
Vsebina pisma ni bila objavljena. Državni tajnik Monroe okraja v državi Missouri, Tom Proctor, pravi, da je bila \ pasto rjovi garaži najdepa jama \ obliki groba. Proctor tudi praivi, da je Newton v torek svoj avtomobil peljal na tatinsko postajo iin ga je pustil oprati. Nek uslužbenec bencinske postaje pa je pričal, da jo v avtomobilu opazil krvave? madeže in iapuljene ženske lase. V" Newtopovi hifii je policija tedi .našla štiri revolverje, s krvjo oškropljene hlače, eno srajco iu eno spodnjo tsrajco. Obe srajci pa ste bili oprani.
AMNESTIJA ZA GRADITELJE PREKOPA
za
ADVERTISE in - GLAS NARODA'
MOSKVA, Rusija, 15. julija. — V veselju, ker je bil zgrajen Moskva^Volga prekop, je sovjetska vlada dovolila amnestijo 55,000 'kaznjencem, ki so delali pri prekopu, ter je naročila delavskemu strokovnemu svetu, da za <nje čimprej preskrbi delo.	,'
Ve.aik bo dobil prosto vožnjo po železnici do novega bivališča in >bo hb. vsakega uničen za-piapik njegovega zločina, ^
IZDAJALCI V SIBIRIJI USTRELJENI
MOSKVA, Rusija, 15. .julija. — List 11 Pacific Star" v Hairabovsku »v Sibiriji z dne 4. julija je dospel v Moskvo iu poroča, da je bilo v Svobodnem ustreljenih 61 japonsko - (nemških vohunov in izdajalcev.
Obdolženi so bi'li, da so vohunili za Nemčijo in Japonsko, da M) razdejali železnice na daljnem Iztoku zastru-jiljevali vodo. • j • ."V
i
Mm*
"■yfrrjn" . ..
K'-Z
■ 1 -f - ----------■ ■ —
Kal
•0E3TJ »2*099
New York, Saturday, July 17, 1937
THE LARGEST XWVENF DAILY W VJ93.
Naroda"
U Oorporatton)
Owned >nd PabltaM bp 9L0VKNIC PUBLISHING OOMFANI
•Mtttfet
L. Bsnsdflt, Tnu.
of tbo corporation and ad »WW**
of ibon ofSeuii
-GLA8 NARODA* (Votes of the People)]
Dv Except Bandays ad HoUdaja
*oo
1	fS.QO
itft	$1*50
Za New Turk aa celo leto ~ • •H 17JO
Za pol lata .............................NIP
Za lamonatvo m odo Mo 9T40 Za pol lata.......................
Advertisement on
Ima podpise In oosbnostt m ne prlobCoJeJo. Denar naj aa blagovoli po Mana; Order. Pri spremembi kraja oaroCnlkov, prosimo, da se tntl preJAoJe bivalttfe nameni, da bltreje aajdsmo naslovnika.
Svbecrtptkn Yearly «LOO
-Glas Naroda" bbaje vaekl dan lmcaM nedelj In praalkov
"GLAS NARODA". 21« W. 1Mb Street. New f«k. N. T.
Telephone: CHelsea 3—1242
DVOJNA MERA
Svrha ameriške nevtralnostih* postave je bila, vzdržali mir na ameriškem kontinentu ter v splošnem zajamčiti sve-tovui mir. Toda izkazalo se je povsem drugače.
Ko čitajo Mussolini, Hitler in japonski cesar o tej naši nevtralnostni postavi, jim majbrž sili na ustnice pomilovalen nasmeh.
Edina vlada namreč, proti kateri je ta postava naperjena, je pravilno izvoljena španska republikanska \vlada.
Španski republikanski vladi ne gme noben Ainerikanec pošiljati orožja, munioije i|n vojnih potrebščin, in noben Ame-rikanec ji ne sme podariti denarja.
Ta položaj vsiljuje človeku domnevo, da je španska vlada zmaj, ki ogroža svetovmi mir in ga skuša uničiti.
Na Španskem divja državljanska <vojna, in špaimska republikanska vlada se v tej vojni bori na defenzivni strani.
španska republikanska vlada ne spada med upičevalce, med uničevalce pa spadajo: Nemčija, Italija in Japonska.
Prvi dve podpirata Franca v njegovi vojni proti Španski, Japonska je pa »vdrla v Kitajsko, obstreljuje Peking ter je sklicala vojni svet.
Amerika je kaj hitro Odločila, da je vlada, ki se v svoji domači deželi bori proti vstašem, zapletena v 'Svojmc".
Amerika ne pošilja na Špansko orožja. Toda Nemčija pošilja orožje in vojake fašističnemu generalu Franc:*
Koliko Špancev je bilo uamrčenih s 175,000 zaboji munioije, ki jih je Amerika poslala Nemčiji meseca aprila?
Meseca aprila je bilo .poslanih iz Amerike na Jaipomsko večje število vojnih letal. Koliko teh letal je bilo udeleženih te dni pri ja(ponskem napadu na Peipingf
Ali so Mttssolinijsvi vojaki oboroženi z ameriškim orožjem, Iko se podajajo vz Genove proti Spamski?
Resnično nevtralna je tista dežela, ki v slučaju vojne ne pomaga nobeni bojujoči se stranki.
Ali je res treba, da se poda Mussolini oteefbno v strelne jarke in da sam Hirohito spleza v letalo, ipredno bo Amerika uvidela, da se nahajata Italija in Japonska -v vojni?
Denarne
BttMHui iMiuitwuiirmi i h »ui tt EiuntnuiitiuuiiuimiTmii imun y>ur.imimii tutouiumuu nramoimuHffuimmutmiiit] mtiitmmjittiuumtitiintitti uuttimn uiuiiuuujiitutuuuu:«
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO iroCNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
fn I SJ9 r
ri
JIH
Dku 1M
TRALUO
Za 9 AM 111» INJI
t n.N
trait mM
Ut 100 lir bM lir IM lir 2fM lir MM
umu
SE CE^E 8HDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za bplattle velJUi zmofcev 4ot spamj navedwo, bodisi v dWjUi aU lirah devoljujeott ie bolj*« petoje.
& Izplačila v ameriških dolarjih
$ Sv— morate poslati......................4 6.15
" - ________________N*N
UL- " " ..................—
" " .......-..............JfZL-
- - .....................MLM
m- " " ......._.............HLM ^
(KM ? lUrem krtju Izplačilo v dda'rjih. ^
PO CABL1 until BA
, .v

Še vedno skuša svetovna politična javnost prodreti v skrivnosti velike ruske uganke, posvetiti za kulise, za katerimi se dogajajo senzacionalni dogodki. Da ni danes mednarod-nopolitičnega kronilka tako rekoč dnevno polna senzacij na raznih področjih, bi se okrog ruske uganke,.razpletla še širša mreža poskusov tolmačenja. Vsak dan namreč prihajajo iz Rusije nove Vesti, kako se še vedno nadaljujejo kr^ vava medsebojna obračunavanja. Razumljivo je zato, da se svetovna politična javnost še nadalje bavi z raagla/bljanjem, kako je razumeti ta strašna grozodejstva. Ne more se reci, da bi presoja dosegla jasnost. Toda vendar so se nekako iz-dblikovale določneje nekatere perspektive, ki dovoljujejo vsaj nekak pregled možnosti, v katerih se gibljejo kriteriji.
Na eni strani moremo ugotoviti naziranje, ki mu je dala nemara najboljšo figuralno obliko primera enega vodilnih angleških dnevnikov. Tamkaj se je postavila paralela med Stalinom in rimskim cesarjem Tiberijem. Ta je postal skrajno nezaupen po zaroti in izdaji mogočnega1 Sejana, ki je bil to-iliko let celsarjev prijatelj in glavni zaupnik. Po tej izkušnji je postal stari cesar skrajno nezaupen in je videl okrog sebe same zarotnike, same sovražnike in izdajalce. Kdorkoli se je nekoliko dvignil na vidnejše mesto, je postal nevaren, se mu je zdel sumljiv in ga je bilo treba odstraniti. In smrtne obsod-so deževale. Podobno psihopa-tološko osnovo kakor pri Tiberiju domneva komentator pri Stalinu; njegovo obračunavanje z neštetimi nasprotniki, z zarotniki in izdajalci, bi izviralo v poglavitni meri iz osebnega nezaupanja.
Na drugem konou vidimo komentatorje, ki gledajo na stvar dru'gače. Brez dvoma je res, da pretresajo sovjetsko Rusijo hude notranje razprtije, izvirajoče iz načelnih na^protstev. Ta se tičejo pred vsem teoretičnih, načelno važnih pogledov na boljševiški sistem, na notra-l njo in zunanjo politiko, na od-nošaje do ideje sovjetske Rusije itd. Osebna nalsprotstva, ki se tu pojavljajo, kakor so zares osebna, izhajajo mnogokrat vendarle iiz načelnih razlik in imajo v njih svojo poglavitno vsebino. V vseh evropskih revolucijah se v primeru zmage pokažejo načelne razlike med ideologi, toda doČim se sicer uveljavljajo in saturirajo v Strastnih diskusijah, se v revolucionarnih razdobjih prevrže-jo v ostrejše oiblike, v krvava m^pfrotstva med vodji. Saj nam kaiže zgodovina; velike francoske revolucije natanko iste pojave. Revolucionarji, ki se vidijo na cilju, da realizirajo svoje zasimtke, da preobrazijo svet po svojih idejah, postanejo nujno neizprosni in brezkompromisni nasprotniki drugačnega naziranja in nek-danja prijateljstva in politična tovarištva se prevržejo v Najsrditejša sovraštva in v krvavo medsebojno borbo, ki ne pozna prizanaša nja. Odtod nauk, da revolucija žre sama svoje otroke.
In tako žre svoje otroke tudi rusjta revolucija. Sicer šele z veliko zamudo, po preteku sko-ro dvajsetih let. Toda dejansko je proces povsem isti, razli. ko, ki se kaze pred vsem v zamudi, povzroča pač drugačna tehnika časa, ki i m?* za posledico, da se zgodovina vendarle ddbesedno nikdar ne ponavlja.
Poddba je, da se obe ti razlagi neka/ko dopolniujeta, da ntfdita skupno precej opore za razumevanje tega, kar se godi WUej v Rtasiji. Toda pri tem ostanejo - seveda innoge strani Se povtsem nepojasnjene.
cesi so domala vsi odkrili "sabotažo" v neštetih primerih in silnih dimeiffiijah. Če jo pobli-že pogledamo, moremo to stvar povsem dobro razumeti. Revolucionarji so možje akcije in kot taki se morajo, ako prestopijo v opozicijo, nujno poslu-žiti sabotaže. Saj jim ta tako-rekoč edina omogoča delo za dosego cilja; metod pa boljše-vtfri niktjar niso isabirali. Fa-natičnost jih spremlja fcddi, ko so zamenjali carskega in "ibur-žujskega" nasprotnika za vladajoči boljševiški sistem s sta-linovslkim vodstvom. Ker bili opozicionalci dosedanjih procesov domala brez izjeme na vodilnih mestih, je lahko razumljivo, da pomeni saibo-tažna politika silno nevarno orožje. Saj upropašča ali vsaj more ogrožati delo tisočev in milijonov, zakaj kaj dnugega je to orožje v rokah voditeljev uprave, nego kadar se ga morejo posluževati le podrejeni organi. -
J)očim bi torej mogli verjeti procesom o sa'botazinh dejanjih, pa-«e upira zdrav razum navedbi o veleizdajalskih zvezah z inozemstvom, odnosno s sovražnikom. To je poglavje, kjer se ni moglo prav nič navesti v prilog stalinovskim trditvam, alko odštejemo "priznanja", ki ostanejo vsekakor problematična. Posamezniki se seveda najdejo povsod, ki krat-komalo izdajajo. Že redkejši so posamezniki, ki bi izdajali iz načelne opozicije, češ, da s tem pripomorejo do strmoglavlje-
Nesreca na morju.
V	Kaštelanskem zalivu sta trčila Skupaj parnik "Galeb" last nekega splitskega podjetnika, in albanska motorna jadrnica "Elbasan" iz Skadra. Parnik "GaleJb" je bil namenjen v Italijo, albanska jadrnica pa je plula proti Splitu, da bi tam vkrcala tovore cementa. Do trčenja je prišflo po nesrečnem naključju, albanska jadrnica se je potopila, njeno posadko pa so rešili "Ga-lebovi" mornarji- Škodo cenijo na 150,000 din.
Smrtna noreča v rudniku v Kaknju.
V	rudniku v Kaknju, kjer je pred leti plin ugonobil preko 30 radarjev, večkrat smrt pobira svoje žrtve. Te dni je v stari jami tega rudnika izgubil življenje rudar Pavel Mihač. V rovu, kjer je delal s svojimi tovariši, se je od sten odkršil ^klad premoga, ki je tehtal kakih 80 meterskih stotov. Ko so ostali mudarji srečno odsko-
Tudi jugoslovanske ladje ustavljajo.
Čejtnvv zavzema Jugoslavija v španskem Stponu strogo nevtralno stališče in se v nobenem pogledu ne vmešava v španske notranje zadeve, so tudi jugoslovanske ladje, k po svojh tr govskih poslih plujejo mimo Španije, izpostavljene raznim nevšečnostim, zla.sti s strani francovcev. Pomorščaki z ladij, ki so se vrnile te dni iz španskih voda, pripovedujejo,! da se le redko kdaj pripeti, da bi jih bile zaustavile vojne ladje valencijSke vlade. Pač pa so jih često zaustavljajo vojne ladje generala Franca. Tako je bil zaustavljen parnik ".Vis," last paroplavbne družbe Oceania, jri je plul s tovorom premoga. za Split. Nacionalistične vojne ladje so ga odvedle v Ceuto, kjer so ga zacfržali tri dni in natanko preiskali ves parnik. Še le na ponovni protest kapitana sa naposled do-j vnukinje, volili, da je mogel nadaljevati!
KAJ BI BILO DOBRO IN LEPO IN KAJ BI ČLOVEK RAD VlDELf
V tem letnem času, ko je človek vsepovsod kakor na tr-njdli, se mi večkrat pojavljajo misli, kaj bi bilo dobro, prijetno in lepo. Kajti v New Yorku ni meseca julija nobeno lepe, prijetne in dobre stvari.
To se pravi — lepota /ni pristna, prijetnost ni trajna, dobrota je pa precej s pelinom zažmahaina-
*
Lepo in (prijetno bi bilo, če bi prodajali velike čaše hladnega piva po pet centov, '•painte" pa po deset. Zdaj stane časa piva deset, —
"paint" pa trideset centov. *
Lepo in prijetno bi bilo videti staro mater, ki ne skriva svojih let in si (ne izposoja oblek od svoje šestnajstletfne
vožnjo. Enako se je zgodilo
.	„ ,, tudi parniku "Predsednik Ko-
cili na varno, je Mihac oble-_paltig» Te dni je prispd v
žal pod skladom in je bil takoj mrtev.
Ogenj iz kupa sena je u-ničil' devet kmečkih domačij.
V vasi Brezovcu v jastrebar-dkem srezu je strela udarila v kup sena. Močan veter je o-nja režima, podobno kakor so ?eT1-l raznesel.daleč na okrog in
se nekdaj ruski revolucionarji vezali z inozemskimi silami, da izpodkopljejo carski sistem. Toda v celem se zdi za večino taka veleizdajalslka pot vendarle dvomljive vrednosti, zlasti ko gre pri tem za stare revolucionarne borce, ki so za naivnost še premalo stari, pa ne več dovolj mladi.
V zvezi s tem so zanimivi članki vodilnih boljševiških listov, kjer se preti z najhujšimi kaznimi tudi tistim, ki bi izdali "sovražniku" državne tajnosti makar nehote, vzemimo v toku prijateljskih razgovorov. In sicer ne le prave tajnosti, marveč sploh stvari, ki je boljše, da jih zunanji svet ne ve. Namiguje se, da je moglo inozem stvo' izvedeti marsikaj iz sovjetske Rusije po tem potu, <pa se pri tem kaže na popotovanja Futne, Thihačevskega in drugih Toda te dni se je v pariškem "Journalu" oglasil bivši vojni minister Maurin, ki je imel leta 1926 razgovor s Tii-hačevskim; iz njegovega pripovedovanja se vidi, da bi mogli biti Rusi tudi v naznačenem smislu s svojim maršalom več ko zadovoljni.
Sovjetska Rusija je jela predstavljati važen politični in vojaški faktor v Evropi. Od odgovora na vprašanje, kaj povzroča strahotne procese in obračunavanja med boljševiki, zavisi tudi odgovor na uganko, kako bodo te jufltifikacije vplivale na bodočo rusko pozicijo napram Evropi. Zato je razumljivo, da interes za ruske tragedije ne bo popustil.
še preden so prihiteli na po moč gasilci, je bilo upepeljenih 9 kmečkih domačij. Brez strehe in življenjskih sredstev je ostalo preko 70 ljudi.
V 15 mesecih je dovršil sedem gimnazijskih razredov.
Jovanu Hrnjaku, sinu revnih staršev z Like ni bilo dano, da bi nadaljeval šolanje na osnovni šoli. Postal je trgovski vajenec in pomočnik. Zdaj službuje v Požarevcu, in v 15 mesecih je brez inštruktorja sam obvladal vse predmete sedmih gimto^sijskih razredov ter uspešno položil izpite. Nadarjeni in izredno marljivi mladenič je star 20 let. Ko so ga vprašali, če se ne bo po maturi vpisal na vseučilišče, je odvrnil Seveda! Tehniko bom študiral.
splitsko lnko grški parnik "Bstebion Argota." Tudi ta parnik so nacionalisti zaustavili v gibraltarski ožini in ga odvedli v Couto.
Pod vlak zaradi slabega spričevala.
V Zaječarju je Skočila zvečer pod vlak 16-letna dijakinja VII. razreda gimnazija Nadež-da Popovič. Vlak jo je strahovito razmesaril in bila je takoj mrtva. V smrt je šla zaradi slabega izpričevala.
Od jugoslovenskih če. tvorčk živa samo še ena.
Iz 8ail>ca poročajo da je o-stala od cetvorčk kmeta Bori-sava Maletiča v Boga tiru živa samo še ena. Te dni je namreč umrl še tretji otrok, dočim se počuti mati zelo dobro. Dejala je, da kar verjeti ne more, da je godila četvorčke, in da bi hotela ne glede na vse muke, prihodnjič roditi petorčke.
V Cerknem
je bil odstavljen
tajnik tam-
kajšnje krajevne fašistične organizacije Rudolf Rossi. Za začasnega komisarja organizacije je bil imenovan Furian Umiberto Zennier.
VAN ZEELAND ODSTOPIL
y •»• 'T	r	. - *
BRUSELJ, Belgija, 14. juli ja. — Ministrski predsednik Paul Van JJeeland je kralji« Leapokfu naznanil Odstop svojega kabijoe+a, toda 'kralj odstopa Al iffcreje-1. S tem odstopom je Van Zeeland (samo hotel napraviti uslugo okfetopiv-semu justičnenm ministru Viktorju de Lav^ievu, fri je odstopil' vsled spora glede politične amnestije, za katero je Sam sestavil ."besedilo postave.
NAROforfe^E NA "<*LAS flAKCroi" mjS'rABEJSl
pojasnjene ostanejo pfe}v SLOVEN'S Itn rutftirflmiitfi ItniSilasii |im ~

Kdor Je muMoJa potovati v atari kraj ali dobiti k«c* od t«* je i)itrr^> d» Jo jMotoo v vseh stvareh. Vated nato dolgo-Mne jkvlnjo Vtm iiinnii teti najboljto pojasnil« in tudi vso potrebno preokrboU. dm Je potovanju noobno in UtfC. M «* 0900 obrnit« Mi m vi vw pojasnila.
Mi prMkrbUao vso, bodisi prošnje ia povratna dovoljenja, potni tiste, tlnle In aptob vie, kar Jo n potovanje potrebno v
najbltrejicn tom, to tork	u najmanjto stroji«.
Nedrtavgaal naj no odlotojo do sadnjega trenotk* ker ptedoe
oo dobi. Is Washtoptoan povratno dovollsnjo. RB-SNT8V PKUMit, trpi aajauuij m mm*.
pifttte torej takoj za biiaplofiin navodila In zagotavljamo Vass.
do boste poceni in iMno potoralL
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 %t
rC8t
u
treet
New York, N. Y.
i- 'J*
Lepo iai dobro bi bilo, če bi ženske pri. barah samo toliko
pile, kolikor ^prenesejo.
*
Prijetno bi bilo stanovati v poletnem hotelu, ki ima tako debele stene. -:la ?e ne sliši govorjenja in »škripanja iz sosednje sobe.
*
Lepo bi bilo citati poročilo, da so vsi narodi odložili orožje in si prijateljsko podali roke.
*
Človek bi z veseljem stopil v lekarno, v kateri prodajajo sama zdravila, in prijetno bi bilo iti V takemu zdraniikn. ki bi rekel: — Zdrav si, jutri
ti ,pa ni treba več priti.
*
Ž veseljem bi čital zares za nesljivo in točno poročilo o položaju na Španskem in v Sovjetski uniji.
*
Prijetno bi bilo, če bi nekega jutra opazil na prvi strari. časnika moje ime med dobitniki irskih "sweepstakes".
Lepo bi bilo ležati v Zusto-vem vinogradu v Midway. Pa., sedeti v Enštetovi ali Bože-glatvovi kleti v Olevelamdu tor pokušajoč, ugibati, če ibo letošnji istotak kot sta bila lattski in predlanski.
i- *
Prijetno bi bilo citati iz stare domovine druge bolj vesele novice kot so pa poročila o tatvinah, ropih, ubojih in umorih.
*
Lepo bi bilo, če bi bila vsak dan nedelja i/n če bi bil človek vedno star ipetindvajset' let
'Prijetno bi me presenetilo poročilo, da bo letos tona v klet postavljenega newyoreke-ga groadja »veljala samo deset
ali petnajst dolarjev. *
Lepo bi bilo imeti vsak večer idrijske žliikrofe za večerjo.
Lepo bi bilo brez skrbi žive-
ti.
Lepo bi bilo, če bi bila ameriška državna zakladnica tako popustljiva napram davkoplačevalcem kot. je popu-stljiva napram evropskim državam, ki ji dolgujejo milijone Ija milijone dolarjev.
Lepo bi "bilo, če bi se naenkrat tnebo .pooblačilo in če bi zaceli ipadati. ndaj sredi julija, da razbeljene newyoreke ulice debeli koani snega.

n nm
-

** 119 WABT)7)2n
New York, Saturday, July 17, 1937
i	II wmmm—m^ JJ ji
IM EAB&E9T W0V1W*. WJ1L1 W m
LUBOWSKA:
DOL2NOSTJE PRVO
Veliko veselje je čakalo gos- da bi Šel tja. Saj niti želez-po Magdo. Njen mož zdrav- nice ni. Kratko in roalo, ne nik ji je ibil že davno obljubil,' pustim te!1' ' da se bo za njen rojstni dan,] "Tamkajšnji zdravnik je ki bo letos na nedeljo, osvobo-, pravkar pri neti porodnici; ail vseh dolžnosti, svojega po- slučaj je nevaren in se ne mo klica in ves dan posvetil le njej. Dogovorila sta se, da odideta ta dan zdoma in odpotujeta z ieleznico v kak kraj, kjer njenega moža ne poznajo.
Gospa Maigda se je že vetted nov po otroško veselila tega dneva. Veselje ji je kalila samo ena misel: da njen edinec, ki je obiskoval srednjo šolo v B., ne bo mogel priti ta dan domov. Njegov« častitka je že dospela. Veselil se je s svojo materjo, katero je oboževal, zaradi tega očetovega daru, ki naj bi ji bil— kakor mu je bila šaljivo pisala — povračilo za toliko osamljenih ur dvajsetletnega zakonskega življenja.
Zdravnik, ki je bil kakor več no utrujen od napornega celodnevnega dela, je tudi na predvečer ženinega rojstnega dne nemudoma zaspal. Gospa Mag-
re niti hip ganiti od nje. Torej moram iti jaz."
"Nikoli," se je uprla žena. "Topot te ne pustim. Celih dvajset let sem se marala umikati pred vsakim kmetom, delavcem, potepuhom, ki te je klical. Kadarkoli se se velila kake zabve ali izleta, so te vselej kam poklicali: Niti ne veš, koliko solz sem prelila, dokler se nisem sprijaznila z nemilo usodo zdravnikove žene. Šele ko se nama je rodil sin, se nisem čutila več tako osamljena in zapuščena."
"Talko hudo ti je utegnilo biti!" je vprašal zdravnik meh- jato? Morebiti je bil tudi mlako in v glasu mu je zvenel glo- di fant krenil z vozom po bliž-bok dojem.	njici in tako ponesrečil. •
"Niti povedati ti ne morem,1 ,,	Ar , ,
. . , . . i - m 1 Opoldne je gospo Magdo tre-kako hudo mi ie bilo včasih. , 7	S, , ...
v i » 1 i• i m i • • - , sla ze prava mrzlica. Slednjič )d žalosti lomila roke in lecala, . , , .
., , , ,	, i m mogla vik- strpeti v nesroto-
da in nespana sedela pri zajtrku. Služkinja je bila še nova in niti ni vedela, da je danes gospejin rojstni dan. V hisi ni bilo nobenih slovesnih prijav, ker sta bila hotela zdravnik in žena ta dan prelbiti izven doma. Vse je bilo torej popolnoma vsakdanje.
Gospa Magda je nehote neprestano pogledovala na telefon. Ko njen mož dospe na mesto nesreče,- ji bo gotovo vsaj po telefonu častital. Toda potekala je ura za uro v neuslišanem čakanju. Neizrekljiva žaloist je gnala gospo Magdo, da je neprestano hodila po hi-
DELAVSKO GIBANJE.
Vodstvo delavcev v Ameriki ima dve glavi, kot avstrijski orel pred vojno. Dvojno vodstvo, dvojna vlada, dvojne ideje ter en in isti cilj: izboljšanje delavskega položaja in povečanje delavskega vpliva na politično življenje. Ameriška Delavska Federacija, starejša po izvoru, izkušnjah in idejah, si je nadela nalogo, da samo ona vodi delavstvo in je prepričana, da ima samo ona prav kaj storiti.
- Vsaikemu nepristranskemu opazovalcu pa je žedavno jas-not da se je ta organizacija omehčala, pomehkmzila tako, I a jo edijno nevarnost za svoj obstoj more spraviti k. življenju.
Toliko let že o-bstoja iri v samo
L. Ganghofer:
i i-.
Grad
:: Roman ::
166
.	• i i i , 'i! 11" mogla vec strpeti v negoto
ko sem videla, kako so sle dru-1 .. "	., , . , »
... „ . . i vosti ter je poiskala teleton-ge zene s svojimi možmi na iz-1 , ... ,	- ,
4 •	j . i« ... . • sko stevi'ko petrovskega nacel-
da je pa se popravljala to ni;prehod. A zdaj niti sina ni	1
ono za naslednji dan ter z zado- več doma."
voljstvom pregledovala novo ",Gre za mladega
potno obleko, ki jo je namera- Magda. PetrovSki vaščani ga
vala naslednji dan obleči. Na ne poanajo. Pripetila se mu1. ........ , ,
pot sta kanila oditi na vse ra- ie noreča na vožnji s konji. H ^n*^ ji je javil po dol.
;	t„. -em tkanju, da je ponesreče-
no — ab štirih zju'traj. Niti Boje se, da ne bi izkrvavel, ka
kočijaž France ni smel o tem ničesar zvedeti, zato sta nameravala oditi pe-š na posta jo. ftele po polnoči je bila gospa
kor je pravkar telefoniral vaš-; ki načelnik."
Nemirno je hodil po sobi sem ter tja. Žena- ga je ostro
^ z enega mesta na drugo.|vseh ^ ]ptih je imela _
Bog ne daj da bi se bila mozu|(,va voditelja Qompersa, ki jo na potu zgodila kaka nesreca|j{i ustanovil? in Green ki je ah da b, ga napadli, kar se je' ^ y sedlo ^ v tistem kraju pogosto doga- smrti
Izglecfa bolj kot delavska monarhija kakor pa voditeljica delavcev.
Stolcev so se glavni odborniki tako navadili, da so si nadejali za življensko nalogo sedeti na stolcih, pa če kaj na-rede za delavstvo ali nič, samo da vlečejo plače.
Prišlo je ža talko daleč na nazadnjško stran, da se je vsakemu ki čuti za delavca, zdelo zadnji čas, da se neikdo pojavi na obzorju in vbrizga nove krvi v to zaspano mamo, ki
nika.
človeka i .Po k™tkora pogovoru ji je bilo vse še bolj nejasno kakor Glas žene, ki je drh-
- ;iiec zaradi izgube krvi zelo slab, in gospod doktor takisto. Vsa prevzeta nekoga strahu je premišljevala, ali naj ne na-
Grof Egge je moral sesti na klop pred sa-iiioitarnico. Pri tem so mm tresoče se noge |kj-čiVale ina kosih razbite marmorne plošče.
Zdravnik ga je dolgo preisfcoval. Končno je vzdi'ftnil in zmajal e gla|vo. "Tu ne morem nič narediti, svetlost! Mrači še že. Gledati moram, da vais spravimo tako hitro 'ko mogoče i imov. Zda,j mm bom samo lajšal bolečine. Vzel j ,je iiz usnjene totfbe steklenico kokainske raztopine in je kdnil med otekle veke.
Grof Egge se je olajšamo oddahnil in si dal -pet prevezati oči. "France, kje si?" je fvpru-šal in stegnil roko. Ko ^ je dotaknil lovčevili pnstov, je deja:l "Hvala fci! Tega dneva ti ne p zabim. A zdaj se vrni spet v lojvišče in čn vaj petdine! Če oni tam gori vidi, da so rastišča brez nadzorstva, tni bo odstrelil najlepšega pete/lina, da 'bi spravil rep v depar. In polji mi mojega orla dol! Današngi .je tvoj. Pojutrišnjem se ivrnem." Ko je grof Egge to rekel, se je v zdravnikovem cforazu čudno radrzni-| fo. "Potem postrelim pemoline, ki še pojo."
"Zbogom, gos.pod grof! Le glejte, da <*e vaim kmalu Obrne na iboljšu! Zgoraj bom že pazil na red' A .zdaj — zdaj bi vas rad za Oekaj prosil, gospod grof!"
"Povej, kaj bi rad?"
"Mladiča v gnezdu bosta morala od lakote po ^initi, ko ni več starih dt\eli. Seveda sta mjjar-j.H. A samo za to jih ne smemo prepuščati naj-
Gmidi Kleesberg, ki ji je svileno ogrinjalo frfotalo v morskem vetru, se je oklepala z obema rokama Kitmega zaipestja in venomer vzklikala: "Kako lop I Kafeo lepo!"
Kiti menda ni cula. Nemo je slonela v noža s svojo vifiko, zdaj malo bolj polno postavo, v širni, prilegajoči «e obleki rz 'krepa. Pajčolan ii je vizel nazaj čez klobuk in bleščeči kodrcl >o se igrivo mezili ob drobnem, od trpljenja poduhofvljenem obrazu. Vča^i je Kiti rahlo zmignila z rameni, kakoi* bi se hotela v toplem, pvetočem pomladnem j nt ni otresti spomina na mrzlo, p unto zimo v Eggebergu.
Pred duhom ji je vstala podoba tiste sainot-iios'ti, ki se ji je venomer kazala skozi okno: ^ola drevesa okoli graktu, okorne strehe na go ffjodarskih poslopjih s hreščečimi ivremenski-ni j>etelini na slemenili. za j ju V* en i vinogradi s kupi zloženih trt, zamrznjena reka v dolini, b nad zim-nim gozdom sivo nebo < svojimi snežnimi oblaki. K temu še spomin na žalostne dni na Hubertovem in misel na očeta, ki je ob losih in nedvedih pozabil na otroka, na Kiti, katere trpljenje in usodo je Alaj poznala, ma Tasila in Ano, ki ni smela gledati njune sreče im ljuba-zni. In med temi »leprijaznimi po<lobafini je brez miru pela vrnjenem srcu otožna in vendar koprneča pesem — spomin na enega, ki bi naj nanj ne mislilia. ne smela misliti.
Tiho enoličnost teh zimskih dni sta pretrga-$r da <kva dogodka. V tednu pre^l božičem je pri-Eggeberg iVemerjeva. Pozna jesen, da
hujšim mukam. Če vam je prav. gospod grof, sc rl,0,a v
ni navdušila go-podicno Mecsberg do mepn-
r.ierne zamaknjenosti In v marcu, neke vsaj
rpustim jutri po vr\'i do gnezda in ju ustrelim Prosim vas, gospod grof, da mi dovolite." Grof Egge ni odgovoril. Samo nejeholjno je dremlje na stol«, brez vsakega k.-enil z roko, da mu dovoljuje. Potem je s b-
Magda s pripravami ori kraju. 1 opazovala in videla, kako je Še enkrat se je zagledala v sli- vzel iz kota kovčeg z obveza-
dobrega pomena. Voditelji so imeli le še toli-
ko svojega sina, ki se jej je na-smihnila iz sijajnega okvira. Tešeč svojo žalost, da sina na svoj rojstni dan ne bo imela poleg sdbe, je pritisnila ustnice na sliko. Tudi brez njega ji bo prelepo. Seveda, če bi bil strogi očp poslal sinu denarja za pot, bi bilo pa še.vse lepše.
Niti misliti ni hotela več na to. Nič ne smelo kaliti globoke h^alezno'srti in tople radosti, da bi imel mož, ki se mora v svojem poklicu toliko truditi, resničen praznik in se bo osvežil za nadaljnje izvrševanje težkih dolžnosti.
Tiho in previdno, da ne bi prebudila moža, je slednjič legla k počitlou. Tisti hip se je ositro oglasil telefon. Zdravnik je nemudoma odprl oči in pred-no mu je mogla žena zabraniti, je že stal ob telefonu. Ko se je čez pot minut vrnil k postelji, je žalostno pogledal ženo.
4'Takoj moram v Pctrovče."
Žena je prestrašeno vzkliknila. Petrovče so bile dobrih pet milj daleč.
"Pa saj imajo tam svojega
lastnega zdravnica!" je ugovarjala. "Niti slišati nočem.
mi. Prevzela jo je nepopisna žalost. Zdelo se ji je, da se
sel in čakala dalje. Slednjič se je o mraku ogla-
mora v tej uri odločiti sreča I f1, telefon Izprva ji je srce
_i. ____________ _ . , Ita'Ko silno bilo, na ni razumela
i nobene besede. Potem je premagala svojo slabost. Slišala
jame v vasi voza in se odpelje ko stika z delavstvom, kolikor za možem. A zavrgla je to mi-1 se je tikalo pobiranja pristojbin in kazanja moči članstva. Ves bojni duh pa je že zdavuaj izginil
ali nesreča vsega njenega bo dočega življenja.
"Ali sem te že kdaj zadrževala rid izvrševanja tvojih dolžnosti? Nikoli! Danes pa. Ostani pri meni! Glej, saj bi mopel biti bu<di bolan. Daj, naj telefoniram, da ne prideš."
"Upam, da se vrnem kmalu po opoldnevu," je odvrnil odločno. "Zbogom žena."
Prvič v vseh letih zakona je okrenila (ihraz, da ji je ne bi bilo treba dati možu ob slovesu poljuba. Hotel jo je objeti. Kljubovalno se mu je iztrgala.
"Pusti rne! Le pojdi k mlademu cepcu, ki si je morda v pijanosti nnJkopal nesrečo. Kar pojdi, teci!"
Odprl je okno in dal staremu kočijažu s piščalko znak, naj napreže. Od tega trenotka se Magda ni več ganila. A tudi iižddravhik je navidezno miren zapustil sdbo, ne da bi sp bil na plakajočo ženo niti ozrl.
Bilo je nekako ob devetih dopoldne, ko je gospa Magda ble-
je glais svojega moža, ki je pa zvenel tako čudno iu v presledkih.
"Madalena, če bi bil prišel le malo kasneje, bi bil izkrvavel. — Zdaj spi. — Ali veš, kdo je hitel po bližnjicah k materi, da bi jo na rojstni dan iiz-nenadil, pa se je pri tem ponesrečil ? — Najin sin! — TVoj sin, mati! — Pohiti semkaj! — Sem že poslal voz, ki mora vsak
V tem položaju je bil J. L-Lewis naravnost dobrodošel v^em, ki so razumeli to zaspanost. Razen radarjev, ki so bili že do dobra izurjeni in so imeli dobro disciplino, je Lewis pridobil še nekaj drugih žive jših organizacij in jih vključil v svoj C. I. O., potem pa je začel orati celino v poljih, kjer niso poznali organizacij. 1 Prijel je v rolke suroyo glino, iz katere je pričel oblikovati nelkaj realnega, živega in koristnega, organizacijo, ki bi
..	, vključevala vse, kar dela z ro-
hrp priti pote. Domov ^aj|kami in z.glavo, a najprej tis-
sina no moremo spraviti, a pri di, da ga vidiš in mu strežeš."
Strta je mpiti zdrknila na kolena in se zahvalila Bogu, moža pa v duhu prosila za odpuščanje, ker ga je bila hotela zavesti, da bi bil zanemaril svojo poklicno dolžnost.
N\ROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTARKJSJ STtOVENSKI^DNEVNIE V AMERIKI
2UPAN APELIRA NA STRAJKARJE
Župan
te, ki delajo z rokami.
Kot ognjene baklje je zagnal organizatorje na neorganizirano polje in mogoče kar na ne-ikoliko jjrevpliko polje naenkrat, ker kmalu se je pokazalo, da z neizkušenimi ni tako lahko ustvarjati.
V dosti slučajih je še organizatorje prevzelo navdušenje, in so zgrešili svoj cilj zaradi tega.
Nevajeni ljudje so v preveliki navdušenosti pozabili, kje je postavna meaa, kaj je prav in kaj ni prav.
Vse to so vrgli kapitalisti naravnost pred prag Johna Le-^iva in povedano mn je bilo. da ne more krotiti svojih ljudi, torej, je nevreden in neodjeovo-ren za njih početje, zakaj naj potem sklenejo z njim pogodbe, ki jih ita"k ne drži.
/avo vstal in zdravnik ga 'je odvedel proti čolnu
IH. POGLAVJE
Pod -injini nebom sta se žarečega pomladan-rega dne odpeljali gospodična Klee^berg m kon-tesa Kiti izpred gosti Ime. Pri 'kapucinu skozi A malfi. Voz, pred katerega so bili vpneženi trije konji, je drdral med življenjem in šundrom na ul-ci čez trg, mimo stolnice in ob pristanišču. Na cestnem ofvkmku so jima zalble^tele nasproti bele atrainske hiše 'kakor v pravljici.
malo sončne nedelje, je teta Gimdi pridrobila ko blazno vinjena v Kitino sobico in mahala s časnikom, kakor z zastavo "Otrok, to morn.Š brati! Moraš! Pridi sem, otrok! Pridi in preberi, kaj je tu natiskano! Tmo na belem!''
Bilo je poročilo, da je Ivan Forbec-k za svojo veliko sliko Zadnji sončni žarek, ki je vzbujala ua berlinski letni razstavi splošno l>ozornošt, drfbil zlato medaljo.
Kitina drobna lica je zalila pečica. Potem si je z rokama zakrila obraz in zaplakala.
DALJE PRIDE
ta Philadelphije, Davis Wilson, poziva pred Ape x Hosiery; tovanno štrajkarje. saj te miqoo zadrže. Dcl&vot so cwt&vkali zaradi preslabih plač.
NARODA
pošiljamo v kitaro do- J movino. Kdor ga Ko*^ naroČiti 2a hvojej
ee
sorodnike ali pri jate-.] \ lje, td lahko stori. Naročnina za sta r Tj kraj stane $7. — Vj (talijo Ma he poii-
iS fv
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo binehdtel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti Z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja"; "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti">
TO SO ZAtSjlMlVl IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1
|Z BAQUADS ? STAMBCL kajti* • Murni, m
Vtvblna:	/
ftqtrt Mobuoed Amlna; ^ Kara ran a smrti; Ste bega t -Ooropa; Drnfb* Da Naer
V GORAH BALKANA
4 kajifc, i riikMd. 876 KruJ
Vsebina:'
Kovač Simeo; Zarok« t saprekaml; S p***-ojakn: MQbamedanakl PttalK
.LM
AM
PO DBŽBLI SkIPRAkJET
i knjige. ■ pl&aaU. iti Vsebina:
Brata AladUja; KoCa Ob Virdarjo

▼ soteski; Mlrldlt;
AM
SATAN IN ISKABIOT
." '.K, 1.. < ■ I	-
" It knjlf, « silkssai. 17M
Vsebina:
IsaeUenci; Turna ieCar; Na aledo; Nerar aostt nasproti; Alroaden: ▼ treh dellb sreta; |ada]alec; Na lova; Spat an dlrjen aapada; Balenl. mUljonl; Pedi« .
WINETOV
IS knjig. • allkaaai. 17M Umi
Vieblna. ..
Prvikrat na dirjem aapadn; Za Urijenja; Nio-a. lepa Indljanka; Proklesteo slata; Za detektiva; Med KomauU la ApaČJ; ila nerarnU) potlb; Wlnnetpror roman; 8afp fciy; Pri HJonanŠlb; Winnetora smrt; Win-Dei ova oporoka <
JB
t O T |
4 knjige, i »Bkaaal. Wl atraat Vseblaa:
Boj * medvedom; Jama draguljev; Kon-tno —; Rib. in ajegova poslednja pol •
....Am--LM
.	!	?f*' « .	t	\ m ,
Naročite jih laiiko pri:
IIGARM "Glas Naroda"
216 Wert
<r ti r,\
— A3' l
New'Vork, N. Y.
i n?


'■m
■•Bil Rll|||«\

New York, Saturday, July,17, 1937
y ROMAM


fWB UJVUf WUOTVWW WXTLT fi CfJJL
ga mala Veša P Razne vesti
IZ2MJEUA 0^0 ZA "6LU NARODA" PRIREDIL: I.H.

3871
3C
"Saj sem ti že rekla, da mrtvih ni treba obujati. Deša no«? o nas ničesar vedeti, drugače bi se nam že davno oglasila. Papa v svoji nori ljubezni do cirkuške druhali in obenem v *<voji namiljeni zavesti krivde bi jo takoj vzel v svojo hišo in bi jo celo postavil za svojo dedyijo, jaz pa nimam prav ndbenega veselja, da bi deHla svojo dedsoino; od lepega nakita stare matere mi ni dal niti enpga kosa. Pravi, da bo vse moje, kadar bo mrtev in se Desa do trikrat ne bo zglasil'a. Smešno! Do tedaj se bom že postarala in bom siva! Mogoče mi bo sedaj kaj dal za zaročni dar, mogoče biserno verižico in nakit z rubini, česar takrat nisi smela vzeti s seboj. Prihodnje dni se bom z Rynom peljala k papanu in ga mu bom - predstavila kot njegovega zeta!"
Mati in hči se nahajate v skupni oblačilni sobi. Frida je že slekla ivojo obleko in je stala v svoji spodnji obleki iz laneno barvane crepe de Chine pred velikim ogledalom ter ogleduje svoje lepo zratV-eno postavo, se obrača in zvija.
"I)<ičin zgled vstvarja posnemanje! Ko hi .še ne bila zaročena, bi tudi hotela biti plesalka. Zelo zanimiv pofclic. Že marsikaj je morala doživeti. Opazila sem: Rvno je bil že ves zateleban. — Radovedna sem, kaj mu bo papa rekel.
"Kolikor ga poznam, ljudi brez poklica sploh ne ceni, pa če nosijo če talko visoko zveneča imena," pripomni gospa Oti-lija. Nocoj nimam prav nobene volje, da bi se 5e razgovarjala.
410, misliš na strica Horsta!" pravi Frida malomarno. "Ko, ]m se je poboljšal in je |>ostal dobro rejen prodajalec jrtitvin, katerih najboljši odjemalec je sam. S stricem Hor-stom je bilo povsem drugače — papanu je vedno visel na že-|in. Jaz pa sem tudi papanova e<lina 1kvi. Upam, da mi bo dal lepo doto in balo. Pohištvo velike sobe bom takoj vzela. In 7. dvajset tisoči markami, ki sem jih podedovala po gospodu Mohiusu, morajo biti poplačani Rvnovi dolgovi, preostanek pa si bom obdržala za svoje izdateke. Mama, kaj pa delaš tako kisel obraz! Ali ti ni prav, kako bom razpolagala s svojim premoženjem! Ali pa--"
V Fridi se porodu slutnja, to naenkrat vidi materi spa-čeni obras.
"Trudna sem, Frida. Saj se bomo jutri o vsem razgo-varjali. Pomisli, sedaj je že sredi noči. In da sem videla Dešo, me je tudi razburilo," odgovori gospa Otilija, da bi bil pogovor o tem končan, toda Fridc s tem ne more odpraviti.
"Počakaj mama, izogiiblješ se mi! Poglej me! Nekaj ni »prav! Ali si mogoče z mojim denarjem špekulirala! In si ga mogoče celo izgubila!"
(>ei goH|>e Otilije nemirno zavijejo vstran. Predirajoče-ga pogle«lt svoje hčere, ki jo trdno drži za ramo, ne more zdržati.
"Frida, žališ me! Pusti me!" Skitfa se otresti Fridi-nega oprijema. "Se<laj hočem spati. Lahko noč!"
"Zakaj pa ne re-čefi "da" ali pa "ne"? Tvoje izogibanje mi daje povod, da moram misliti. No, pa bom že jutri vedela! Potem pa —" Jezna preteka poteza spači Fridin rtbraz.
Ali je U) tako nežno ljubljena, razvajena, oboževana hči, ki tako govori ž njo! Kot furija stoji pred njo in ne bi imela nikakega usmiljenja, nastopila bi proti svoji lastni materi trdo in brez ljubezni, ako je šlo kaj za njeno korist; kajti Frida je poželela denar in je bila skopa proti drugim — samo za njo je moglo vse veljati, kolikor hoče!
Težkega, boječega srca leže gospa Otilija v posteljo — toda »panec ji ne leže na trudne trepalnice. Kaj bo jutri? Preteče stoji to vprašanje pred njo. Strah pral pogovorom
* Frido o izgubljenih dvajset tisoč markah jo teži bolj kot izguba njenega lastnega premoženja — saj za trenutek! Izgubila pa je ljubezen svoje hčere — in tudi svoj obstoj! Od česa naj živi f Znova pričeti? Frida je mogla govoriti — imela je očeta.
Tako uigiblje in premišljuje — naenkrat ]>a ji pride misel: ko bi obvestila Ludvika Aschenbadha, tudi proti Fridini volji, da Desa še živi? Vedela je, koliko je trpel pod tem, ker je otrok izginil?	,
Prav gotovo bi se ji izkazal hvaležnega — mogoče bi ji zopet vsak mesec plačeval, a ko bi spretno pedala svoj položaj.
komaj pa je bila ta misel j»orojeiia, jc» tudi že pri njej trdno sklenjeno, da mu bo čimprej sp<n-očila, da se je Deša nenadoma pojavila, in sicer osebno.
Samo da se že enkrat razgovori s Frido, čemur se ni mogla izogniti.
Njen strah pred tem je bil le preveč utemeljen. Hčerina jeza ni poznala meje, ko je izvodela, da je bil tudi njen denar izgubljen.
Vstrajala je pri svojem denarju in je mesto njega zahtevala za sebe ves nakit stare matere.
4 Te si se tako spozabita nad mojo lastnino, mi tudi mora« dovoliti, da si zanj poisčem nadomestilo. Prav nič me ni .volja, da bi jaz trpela. Nakit bom Mala preceniti. Seveda bo« ddbila vise, ker bo preostalo, nad dvajset tisoč mark. Nakit je dragocen. Mislim, da ti bo ostalo še nefkaj stotakov. S teboj se nočem obogatiti."
Tako ledeno mrzlo je gov orila Frida. In prvič sporna gospa Otilija, da se krivica, katero je storila n? r>nši, sedaj mančuje na njej.
Hudo trpi pod Fridinein postopanjem. In tedaj se zavzame, da se takoj prihodnji dan pelje k Ludviku Andienba-chu. S svojim poročilom mu bo jjrav gotovo dobrodošla.
In nato mu bo sama pripeljala Dešo in mogoče — mogoče — ph, dalje noče misliti — mogoče stoji na koncu njene poti vendar se kaka prijaana luč.
Ko bi slutila, da je usoda prekrižala to njeno namero! l>a je ob čaau, ko je vse se enkrat premišljevala, Deša že davno sedela v vlalm, ki jo je peljal k stricu.
"Niti minuto ne sme po nepotrebnem osati v negotovosti o tvoji usoda," je odločno rekel grof Ecker. "Saj ne mo-
ANGLESKA LETALSKA tNDUSTRIJA.
Se leta 1914 je angleško letalstvo daleč zaostajalo za letalstvom drugih držav. Razmah angleškega letalstva se je začel šele meti svetovno vojno. Izdelovanje letalskih motorjev je napredovalo z vsakim letom tako, da so izdelovale angleške tovarne 1.1918 mesečno že 3.500 letal in 4000 letalskih motorjev. Po vojni je nastal v letalski industriji daljši zastoj, ker je bilo izdelanih okrog 22 tisoč letal, ofj teh okrog dve tretjini vojaških. Šele od leta 1920 dela angleška letalski, industrija zopet intezivneje, ker se z izdatno državno podporo močno razvija prometno letalstvo. Leta 1928 so izdelali v Angliji 1,000 letal, leta 1930 pa 1.404 in 1.941 motorjev.
Že takrat so posvečali veliko pozornost kakovosti letal. Skrb no so izbirali prototipe in serijsko izdelavo po strogimi normah pod temeljito državno kontrolo sirovih in polfabrika-tov. Odi. 1924 do 1934 so preizkusili okrog IGO vojaških letal rn približno tretjino so jih obdržali. Ko je jela Nemčija leta 1933 z vso viu»mo graditi letala posebno vojaška, so takoj izdelali v Angliji načrt mobilizacije letalske industrije. — Leta 1934 po polomu razoro-žitvene konference, je bil ta načrt še razširjen. Lani spomladi je med proračunsko razpravo letalski minister izjavil, da zgradi Anglija v prihodnjih 4 letih več let«l nego v preteklih 17 letih. Program izdelovanja letal so razširili tudi v nekaterih dominionih. Zdaj je v angleški letalski industriji investiranih okrog 15 mlijonov funtov štcrlingov.
1-ative, znanstvene, športne in prosvetne zveze.
Vsakih 300,000 prebivalcev odpošlje enega zastopnika v unijski svet (nekakšna poslanska Zbornica) in enega v narodnostni svet /(zgornja zbornica).
Pri volitvi se mora volilec iz. kazati s svojim potnim listom ali drugimi listinami, nakar odda svoj glas tajno. Zmaga kandidat, ki dobi absolutno večino glasoA-. Če je potrebno, se vršijo lahko ožje volitve. Na dan volitve so vsi delavci prosti dela.
Število volilccv Sovjetske unije cenijo na 90 milijonov. S?veda imajo ženske isto pravico kakor moški.
Za m pojasnila glede potnih listov, van in dragih podrobnosti so obrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th St, New York
Posebno nmj hite oni, ki namera vajo potovati meseca junija ali talija, kajti za ta dva meseca cm na vseh parniklh skoro 1« v« kabine oddane.
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ

DEVETDESET MILIJONOV VOLILCEV V RUSIJI.
Osrednji izvrševalni odbor komunistične stranke se je sestal te dni zadnjič pod vlado sedanje sovjetske uwtave, da bi sprejel nove volilne zakone. Kdaj se bodo vršile volitve same, ni znano.
Predpisi novega volilnega zakona se držijo v glavnem klasičnih načel zapadne Evrope. Glavne točke določajo, da ima volilno pravico vsak sovjetski državlja^, ki jP dopolnil 18. leto, ki je duševno zdrav in ki volilne pravice ni izgubil po kakšni obsodbi. Tudi duhovni vseh veroizipovedi, bivši plemeni tam in kapitalisti, Ui so po revoluciji i/jgulbili volilno pravico, jo dobe z novim zakonom.
Priznana je samo ena stranka i#n« sicer komunistična. Kandidate lahko imenujejo vse zakonite sovjetske organizacije, strokovne organizacije, koope-
P0T0MEC KRALJA
KRALJEV V PARIZU.
V Kimu se mudi potomec Menelika, kralja kraljev, Leva Judejskega in ctsarja abesin-^kega, princ Li-Jakob, nečak neguša Mihaela, naslednika in neposrednega potomca Menelika, ki je po svoji materi princesi Šalah- Negušei iz cesarske rodovine. Njegov oče je bil nemški pastor Johan Maver ki je užival Menelikovo naklonjenost v času, ko je bil še navaden ras. Ko se je pastor o-ženil s cesarsko princeso, se je rodil zakoncema Li-Jakob. Roditelja sta ga poslala za 20 let v Nemčijo, kjer je študiral in bil promoviran na doktorja na univerzi v Hcildelbergu. Po povratku v Abesinijo je živel Li-Jakob v cesarski družini, bil je cesarjev svetovalec v gospodarskih in socialnih vprašanjih in ob sodelovanju neke belgijske družbe je ustanovil v Abe-siniji prvo kavino plantažo.
Li-Jakob je mnogo potoval po Evropi in njegovo delovanje je zelo Vznemirjalo rasa Tafarija, čigar častihlepne intrige so bile princu dobro znane. Komaj je postal ras Tafari regent in pozneje cesar Haile Selasie, je poskusil na neki svečanosti, prirejeni v čast evropskih industrijcev, po svojem lovitem običaju princa Li-Jakoba zastrupiti. Naključje 11? p«i hotelo, da so *postaiviIi If-kodrlico s -trupom pomotoma | pred nemškega inženjerja Ho'-henberga, ki ga je pa rešil na gostiji prisotni ameriški zdrav, nik. Princa Li-.Takoba so navdušeno »prejeli rimski politični in družabni krogi. V Rimu piše princ življenjepis svoje legendarne prababice kraljice Sabo.
skrivnostnih činiteljev, ki tu sodelujejo, da dado z našega stališča kakšni stvari dober vonj in okus.
Na holandskili vseučiliščih so delali zadnje čase v tem pogledu psihologične poskuse, in sicer brez posebnega aparata in poceni. Te so komu nos skrbno zamašili, in sicer z vato in morda še s kakšno sko-bo, tedaj je zadostovalo poskusni osebi zavezali oči, pa so lahko ugotavljali presenetljive stvari.
Takšna oseba potem, ko ni imela možnosti, da bi jed vi-J dela in duhala, je bila namreč "J nesposobna povedati,
Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so le precej v nejasnosti glede potovanja. Ve<lna onih, ki se hotejo pridružiti temu ali onemu izletu, misli, da se morajo s isto grupo tudi vrnili. To u) pravilno. Izlete se pripravi nuno sa tja In sicer zato, da Imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem ve« ttbave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti, pa ie vet, le je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti lasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil i Istim parnikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hote vrniti. Če je pa slutajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplala, te izbere parnik, na katerem stane voinja v** Zahteva se samo. da Izbere parnik od iste parobrodne družbe ko* je bil parnik, s katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne lists za dve leti, nedržavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem (asa vrniti. Nedržavljanl morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki lvcalo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, to Imajo za to zadostne vzrok«.
Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj zajamlijo prostore, da nt bo prepozno. Za mesec junij In julij n ie
skoro vat prostori oddani.
Na pamikih. Id so debelo tiskani, se vrie Izleti v domovino pod vodrttvom izkušenega spremljevalca.
KRETANJft P AM 1KOV - SHIP NEWS
. julija: Berengaria
T Cherbourg
SKRIVNOST DVEH ČUTOV.
Že davno vemo, da je neka neposredna zveza med vonjem in okusom. Toda še do danes ni uspelo odkriti popolnoma
raš prepoditi, kaj si mu prizadela riti."
to tudi iesprevi^i in težko
mnogo ima* na njem ji leži OTce v preih v
, 'Sik« e-j

Z A KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJEKNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA.
I
DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ....................JO
GODCEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena	M
HUMORESKE iN GROTESKE.,180 igrani. Cena	JO
Trda vea. Cena	1.— 12 KRATKOCASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena	J5 PO STRANI KLOBUK. 158 strani. Cena ....	JO POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str.	JO PRKDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..	JS
SANJSKA KNJIGA ...................................................M
SLOVENSKI &ALJIVEC. 06 stranL Cena.............40
SPAKE IN SATIRE. 160 strani. Cena ................JO
TIK ZA FRONTO. 160 strani. Cena.....................70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. «7 strani. Cona	JO TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi lalolgro "Vse aale"). 180 strani. Cena ........................
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......LM
ŽENINI NAdE KOPRNELE, m strani. Gena	Ji
TE KNJIGE LAHKO NABOCVR PSI:

KNJIGARNA "GLAS NARODA
m m? uifc mm	_	hkw ioml n. i.
jed so ji prav za prav dali. Oe '3. juiija so ji dejali, da je dobila krom-pirjev pire in so ji dali v resnici le stlačene repe, tedaj je verjela, da ima krompirjev pire v ustih. Sladkorja v prašku ni bila sposobna razlikovati od jetrnega praška. Največja senzacija pa je bila ta, da je nekdo trdil, da je dvakrat pil isto tekočino, medtem ko so mu dali prvič sladkega mleka *lvu-gič pa ricinovega olja.
Zaključki jz teh poskusov so preprosti, ("lovek okuša prav za prav zelo malo. Večinoma stvari duha. Duha dobro kavo, duha kisle kumariee in duha celo govejo pečenko. Z o-kusom samim je mogoče razlikovati le grerfko od sladkega, kislo od slanega. V starejših letih se število živcev, ki posredujejo okus, zmanjša, tako da so gurmani še bolj odvisni od vonja. Kafko zelo smo odvisni.v tem pogledu od našega du-hainega organa, je najl>oljŠe razvidno iz tega, da nimamo po poštenem prehladu okusa za nobeno reč, enostavno zato, ker so nam nosnice tedaf "amašene.
EUKOPA v BREMEN
24. julija: Hflturnla v Trrf Champlain v Havre
28. Julija: Washington v Havre (Jneen Mary v Cherbourg
20. julija: lie de France v Havre
31. julija: Conte dl Savola v Genoa
3.	avgusta: Uri-iiien v Bremen
4.	avgusta: Aquitanla v Cherbourg Kuriuauiilc v Havre
6.	avpista:
l>e tiriisse v Havre .
7.	nvRtistr:
Rex v Genoa
10. avgusta s Europa v Bremen
11. avgusta: Qui'en Mury v
Cherbourg
J ....
••-k*- - • i > \
MESTO IZ 2ELEZA IN BETONA.
Na poti iz letališča Le Bour-get v Pariz se dviga na pros-ten polju pet ogromnih ozkih stolpov v zrak. To so znamenja najnovejšega in najmodernejšega stanovanjskega mesta na svetu, ki nastaja pred vrati francoske prestolnice.
Drznost, njegove arhitekture na prvi pogled človeka preseneti. Nikjer ne opaziš najmanjšega sledu lesa ali opeke, samo železo in beton se dvigata, petnajst nadstropij visoko v zrak. Pet .stanovanjskih stolpov je to, že dokončanih, 50 m visokih, in okrog teh orjakov nastaja mesto, ki bo imelo svojo šolo, svojo cerkev, knjižnico, športna' igrišča, vrtove, plaval išči1, trg, kino — i.a svoje letališče.
Vse to so prav za prav ž< zgradili in prav za iprav ne gre samo za eno letališče, kajti streha vsakega izmed teh stol pov se da po potrebi spremeniti v pristajališče za letala. Pristajanje na strehi in hangar poleg vhoda v poslopje, to je geslo novega stanovanjskega' mesta Drancvja pred vrati Pariza.
V tem mestu, ki ga dovrsu-jejo bo imelo nad 3000 oselb moderna stanovanja. Pri grad nji so uporabili v Evropi doslej neznana gradbena načela. Predvsem gradbenega materiala ne privažajo od daleč temveč gA pripravljajo na crradbenem prostora samem. Na tem prostoru so male tovarne, ki izdelujejo beton in spravljajo železo v normirane oblike. Vsak poedin kos je po svoji razsežnosti že v najprej določen, tako da ga neposredno po dovršitvi v tovarni 1 a Irko montirajo v zgradbo, ■ • > " -
14. avgusta: Vulcanla v Trftf Champlain v Havre
18. avgusta:
Normamllc v Havre Aquitntiia v Cherbourg
10. n-RUHta:
Bremen v Bremen
lil. avgusta: rails v Havre Conte di Savola v Genoa narengaria v Cherbourg
?4. avgusta: Roma v Oenoa
25. avgusta : Queen Mary v Cherbourg
li6. avgusta: He »le Franee v Havre EurojHi v Bremen
28. avgusta: Lafayette v Havre .Saturnia v Trgt
1. sefiteuilira: Normami ie v Havre Aqultania v Cherbourg
.'!. septembra: I>e (irasse v Havre
4. septembra: Champlain v Havre Bremen v Bremen Bex v Genoa
8. septembra: Queen Mary v Cherbourg
il. septembra: Paris v Havre
11. Heptemlirn:
I le de Franee v Havre Berengaria v Cherbourg
Europa v Bremen Conte d i Savola v (Jem« 15. septembra: , Kormandie v Havre
AfpiitaHu v Cherbourg 18. septembra:
Vc.ranla v Trst 'SI. septembra:
Queen. Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 24. septeml»er:
Ijifa.vette v Havre I»e (!ras*e v Huvre 2o. septembra:
Champlain v Havre Rex v (Jenna
27.	septeml»er: Paris v Havre
28.	septemlter: Kuropn v Bremen
20. september:
Berengaria v Cherbourg Normamlie v Hnvre
'2552B5B VAŽNO ZA naročnike
Poleg naslova Je tta>vldno do fcda.1 Inoite plafiano naroCnlno. Prva IterUka (»omeni mesec, druga dan In tretja pa ;eto. Da nam prlhra-nU nepotrebnega dela In BtrwSkov, Va» prosimo, da skuftate narofinl-no pravočasne poravnati. PoBIJlte narofnino naravnost nam »11 Jo na plačaIte nn&emu lastoi-ulku v VaSem kraju ali pa kateremu limed
eastnplkov, kojlh imena su tiskana t debelimi črkami, ker bo upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naSlb rojakov naseljenih.
veČina teh zastopniko\ lma v zalogi tudi koledarje in eRATlK«:; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. - ZATO OBIŠČETE
ZASTOPNIKA, CE KAJ POTREBUJETE ' —.....
CAL1FOKNJ 4: 8an Francisco, Jacob Laastda
COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. HtfUfl Walacnburg, M. J. Barak
NDIANA:
Indianapolis, Fir. ZupaoUi.
LLIN018:
Chicago. J. Bev«l4, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabiao (Chicago, CV we
In nilnola) Jollet, Mary Bamblch U Salle, J. Spellch llaacoutab, Frank Augaitla
North Cbleago In Waukegar. M i-thiaa Warfek
MARYLAND: Kltrmlller, Fr. Vodopivae
tflCHIGAN: Detroit, L. Plank ar
MINNK80TA: Cblsbolm, Frank Gouia Ely. Joa. J. Peabel Eveleth, Louis Goal« Gilbert, Lou la Veoad Bibbing, Joka Povle Virglna,_ Frank HrratlcD
MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Brodarlck
N1W YORK: Gowanda, Karl UUk FaU«, frm*
Ivs
OHIO: Barberton, Frank Trooa
Cleveland, Anton Bobek, Choo. Karl-linger, Jacob Remlk John Slapstk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KrvH Toungatown, Anton KlkelJ
iRBGON: Oregon City, Oro« J. Koblat !PENNSYLVANIA:
Bessemer, John Jevnlkll
Brougbton, Anton Iptvoo Conemaugb, J. Breiovee
Coverdale In okolica, Mrs. Rupnlk Export, Ltoli Farrel, Jerry Okorn Forest City, Greensburg, Frank Novak
Hjmer City, Fr. Ferenchak
Johnstown, John Polanti
Krayu, Ant. TauMJ
Luxerne, Frank Balloeb
Midway. John 2nat
Pittsburgh in okolica, Philip Progmr
Philip Progar Steel too, A. Mren Turtle Creek, ft. Mlfrar Wett Newtoo, Jooeph Jovta WISCONSIN: Milwaukee, Wert AIM«, Fr. KA
s
Sheboygan. J WYOMING: Rock Springs, Look Diamond ? ills, Joe Rolleh Vaak imtii* fail t«, katera |t praJsL
ŠJTKAT4 -O^ WAiUMf