Poštnina plačana v gotovimi. 23. septembra 1939 St. 37 Leto III. Msoafiuvda GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA OLel ajo se spremembe i V socialnih ustanovah se naj izvedejo svobodne in tajne volitve Obeta se nam normalizacija političnih razmer v državi. Demokracija naj zopet pride do besede. Izgine naj za vedno absolutizem partizanstva in svoboda združevanja, besede in tiska naj v duhu doseženega sporazuma zopet najele tisto pravo mesto, ki ga zahtevajo urejene razmere. Delavstvo z zadoščenjem pričakuje novih časov. Saj je bilo delavstvo vedno v prvih vrstah onih, ki so zagovarjali in se borili za demokracijo in svobodo. Delavstvo se veseli dne, ko bo lahko nemoteno sodelovalo v javnih socialnih ustanovah, ki so bile zanj ustvarjene in katere delavstvo s svojimi prispevki tudi vzdržuje. V bolniške blagajne in Borze dela se še nikdar niso vršile volitve. Vse samouprave so bile do sedaj le imenovane, kakor so nanesle politične prilike. Tudi v Delavsko zbornico se že pet let niso vršile volitve. Zdaj ima Delavsko zbornico v rokah samouprava, v kateri večina delavstva ni zastopana. Delavstvo brezpogojno zahteva, da se v socialnih ustanovah izvedejo svobodne in tajne volitve. Spričo izjemnih zunanje-političnih dogodkov mogoče danes ni čas, da bi se volitve takoj razpisale. Zato pa še ni treba, da bi v sa- moupravah socialnih ustanov ostalo vse pri starem. Delavstvu se mora dokazati, da obstoja brezkompromisna volja, da se spremeni dosedanji nedemokratični sistem gospodarjenja v socialnih ustanovah. Le če bo la volja dejansko prišla do izraza, bo delavstvo verjelo, da sporazum ni samo beseda, ampak živa resnica. Mislimo, da se morajo v vodstvih samouprav socialnih zavodov izvršiti te spremembe, ki bodo ustvarile razpoloženje za novo, po demokratičnih načelih usmerjeno delo. Te spremembe se tudi obetajo in pričakujemo, da se bodo tudi v najkrajšem času izvršile. Ostro opredeljena strankarska smer dosedanjih samouprav socialnih zavodov se mora depolitizirati in izvršiti se morajo predpriprave, da se bodo v ugodnem trenutku izvršile tudi volitve. S spremembami samouprav o socialnih ustanovah naj bo omogočeno, da bodo k sodelovanju pritegnjeni vsi predstavniki delavstva. Želja delavstva je .pa tudi, da se po izvršenih volitvah nikdar več ne orne v socialne ustanove staro, krivično in partizansko življenje, ampak naj prevladuje sporazumno, složno in stvarno delo oseh onih, katerim je v prvi vrsti in res pri srcu socialni napredek delavstva. Del ovne pravo Pravkur razpravljajo stanovsku zastopstva delodajalcev in delojemalcev glede sprememb obrtnega zakona. Prva skupina predlogov ima namen, da se odstranijo iz obrtnega zakonu vse nejasnosti in tudi ono, kar je v nasprotju z zakoni, ki obravnavajo isto tvarino kakor obrtni zakon. Druga skupina predlogov je dalekosežnejša, ker se dotika tudi stvarne vsebine obrtnega zakona. Pojavljajo se zahteve, da se besedilo obrtnega zakona v nekaterih točkah bistveno spremeni. Zastopniki delavskega stanu so mišljenja. da danes ni primeren čas, da se pristopi k bistvenim spremembam obrtnega zakona. Če se že obrtni zakon no-velizira, potem naj spremembeobrav-navajo le nejasno stilizacijo in več~ali manj razlago, kako je posamezna zakonita določila tolmačiti. Kadarkoli se obravnava vprašanje o spremembi zakonodaje, ki obsega delovno pravo, se istočasno poudarja z delavske strani, da bi bilo nujno potrebno združiti vse zakonite predpise, ki urejajo službeno razmerje, v enoten zakon o delovnem pravu. V ta zakon bi spadala tudi vprašanja, ki se nanašajo Zahteva delavstva, da dobi enoten zakon o delovnem pravu na javnopravna razmerja, ki so v zvezi s službenimi, zasebnopravnimi razmerji. Delovno pravo je raztreseno danes po raznih zakonih, uredbah in naredbah. Delovno pravo obravnava najprej obči državljanski zakon, potem obrtni zakon, zakon o zaščiti delavcev, zakon o inšpekciji dela, zakoni o vseh vrstah socialnega zavarovanja in končno številne ministrske in banovinske uredbe in naredbe. Zelo važno za pravilno izvajanje socialne zakonodaje bi bilo, če bi bili vsi zakoni o delovnem pravu združeni v enem zakonu. S tem bi se gotovo zelo približali težnji, da se uveljavi enotna praksa pri izvajanju zakonov na območju Vse države in tudi zakon o delovnem pravu bi bil osnovan na enotnih principih, ki so od temeljne važnosti za izvajanje socialne politike sploh. Ustvariti enoten zakon o delovnem pravu ni lahka in enostavna stvar. Čas P« je, da se prične že vendar enkrat resno in stvarno delati na uresničitvi te delavske zahteve. Sestaviti bi se morala uradna komisija, kateri naj bi bili kot eksperti pritegnjeni tudi socialnopolitični javni delavci, ki imajo mnogo dragocenih izkušenj iz življenja samega. Ali k ocemo bik narod? Pred vojno smo Slovenci povsod in vedno podčrtavali svojo naropis vseh onih, za katere se že danes ve, da se v zimskem času z lastnimi sredstvi ne bodo mogli preživljati. Posebno skrb je posvetiti otrokom, za katere bi bilo preskrbeti tudi toplo obleko. V vseh šolali naj bi se izvedla oddaja toplega mleka in kruha. Novo zlo Mnogo se je že pisalo o novo nastajajočem, pu prav težkem soeialno-gospodaiskem problemu, ki se pojavlja zadnji dve desetletji zlasti v od-ljudenejšili pokrajinah Jugoslavije, v katerih se ustanavljajo vedino bolj številne raznovrstne industrije. Gre namreč za znani beg kmečkega prebivalstva v mesta in industrijska središča, s čimer se zemlji in vasi odvzemajo dobre, trdega kmečkega dela vajene roke, na drugi strani pa se ustvarja v izrazito škodo pravega delavstva nov kader poldelavskega proletariata, ki se zadovoljuje z nižjimi mezdami in kL nima nobenega smisla za strokovno delavsko borbo, za izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev, za kulturne in ostale potrebe, ki so za delavski stan enako nujne in važne, kakor za ostale, inteligenčne stanove. Brali smo svoj čas obširne članke znanih jugoslovanskih gospodarskih strokovnjakov iti Javnih delavcev, ki so z vso vnemo priporočali ustanavljanje novih industrij navno v preobljudenih krajih naše domovine, češ da je tamkaj dovolj cenene delovne sile na razpolago, obenem pa naj bi se na ta način preprečil beg kmečkega ljudstva v mesta. Prvi cilj je bil v celoti dosežen z istočasnim nezaželenim škodiljivim učinkom skrajno nizkih, pravega delavca in dostojnega človeka nevrednih mezd in sramotno neurejenih delovnih razmer. Drugi cilj omenjenih stremljenj, da bi se preprečilo preseljevanje kmečkih ljudi v mesta, pa je bil docela zgrešen, saj so se pričele mnogoštevilne gruče polkmetov-poldelavcev seliti iz kraja v kraj, z juga države na sever in obratno, oproščene povezanosti z rodno grudo in hlepeče po življenju brez nadzorstva ožje družine in domačije. Prav tako poldelavstvo, zadovoljno z vsakim, še tako sramotno nizkim zaslužkom, ki mu ga nudi prevejani, stisko revežev izkoriščajoči tuji podjetnik, pomeni za pravo ročno industrijsko delavstvo enega naj večjih škodljivcev. Taki «kid'ust rij ul izi ra n,i kmetje* pomagajo tako imenovanim «parasitnim», izkoriščevalskim tujim industrijam, ki so se razmnožile v naši domovini v zudnjih dvajsetih letih, kakor gobe po dežju, na noge iii ustvarjajo v kratkih letih iz tujih pritepencev, ki so prišli k nam največkrat s praznimi žepi in raztrganimi hlačami, nadute, samožrtne milijonarje, ki pljujejo na vse, kar je našega, narodnega in človečanskega. Statistično je dokazano, da odpada v Jugoslaviji na pravo industrijsko delavstvo le 46.52 %, dočiin predstavlja ostalih 53.48 % le škodljive industrializirane kmete. Odločno vztrajamo na stališču, da mora vsako dobro izvršeno in pošteno opravljeno delo dobiti tudi pošteno, polno plačilo. Industrializirani kmet takega plačila ne prejema, ker ga pač industrija izkorišča in izmozgava do kosti, ni pa samo to, temveč je še hujše zlo v tem, da s teni^ svojim nespametnim ravnanjem in žrtvovanjem kvarijo življenjsko borbo in človeka dostojno življenje tudi vsemu pruve-rnu delavstvu. Kolikor tak industrializirani kmet premalo zasluži v industriji, največkrat pokriva z dohodki zemlje doitna, ki jo obdeluje na njej bivajoče sorodstvo ali morda celo sam. zato mora biti cil j naše bodoče gospodarske politike v preurejenih razme- Razgled Socialno - gospodarski: Rusija in socialno zavarovanje Po najnovejših predpisih je hranari-na v bolniškem zavaioVatiju takole urejena: Delavci, ki so več kot šest let zaposleni v istem podjetju, dobivajo kot' hranarino svojo polno plačo. Ako so zaposleni 3—6 let nepretrgoma, dobe 80% plače. Od 2—3 let 60% in do dveh let 50%. Za delavce, ki niso strokovno organizirani, znaša hranarina vedno le polovico omenjenih zneskov. Delavec, ki je bil radi kršitve delovne discipline ali na lastno željo iz obrata odpuščen, dobi pravico do hranarine šele po šestmesečni ponovni zaposlitvi, ženam priznava zakon pravico do porodnine pri najmanj sedemmesečni zaposlitvi v istem obratu. Podporna doba je skrajšana na 35 dni pred porodom in na 28 dni po porodu. Čakalna doba je urejena po starostni dobi zavarovanca. Čim mlajši je zavarovanec, tem krajša je čakalna doba, ki se skrajša tudi za delavce, ki so zaposleni v posebno nevarnih obratih. Za delavce pod 20. leti starosti čakalna doba sploh ni predpisana. Isto velja za onemoglost vslcd poklicnega obolenja ali vslcd obratne nezgode. Industrijsko šolstvo V zvezi z vedno večjim zanimanjem široke javnosti na Češkem in Moruv-skem za industrijske šole je sklenilo češko prosvetno ministrstvo, da izdatno razširi omrežje industrijskega šolstva na češko-moravskem protektorat-nein ozemlju. V Pragi so na podlagi tega sklepa že odprli tretjo industrijsko šolo, v katero se bodo lahko vpisali vsi učenci, ki so položili sprejemni izpit na podlagi dokončaitie katerekoli češke višje strojne industrijske •šole. V Kraljevem Gradcu bodo odprli posebno strokovno šolo za motorizem, istočasno pa bodo pričele delovati tudi višje industrijske mojstrske šole v Prcrovu, Kladnu in Čeških Budjejo-vicah. Brezposelnost radi blokade Zaradi blokade, ki jo izvaja Anglija nad Nemčijo, je, kakor poročajo iz Bruslja, v nevarnosti gospodarsko življenje Belgije. V poslednjem tednu je zaradi tega naraslo število brezposelnih za 20.000. Pomen populacije V Sedanjih nervoznih časih, v dobi neprestano napredujoče tehnike in v trajnem nevzdržnem vzdušju prestižnega trenja med posameznimi narodi in velikimi državami, ki s svojim ravnanjem in nastopanjem kar čez noč bistveno spreminjajo svetovni zemljevid in podjarmljajo majhne narode brez vsake bolesti vesti, opažamo vsepovsod, da predstavljajo populacijski problemi dandanes eno najaktualnejših vprašanj svetovnih velesil. Razvoj populacije, ustroj prebivalstva po spolu in starosti, nazadovanje rojstev in naraščan je smrtnih primerov prinaša jo s sebo j velike gospodarske, socialne in politične posledice. Kompliciranost populacijskih vprašanj je zahtevala napram preteklosti mnogo strokovncjšo in bolj znanstveno obdelavo, česar so se s popolnim uspehom lotili predvsem učenjaki in znanstveniki vseli kulturnejših narodov. Najboljša podpornika pri tem pomembnem delu sta se izkazala statistika in matematika. rali v državi, da se zaduši parasitna industrija in ustvari zdrava narodna industrija v okviru zdravega narodnega gospodarstva, z našo čvrsto delovno močjo, |H> možnosti z našim kapitalom in pod našim vodstvom. po svetu Politični: Poljska tragedija Zemljevid Evrope se spreminja dan za dnem. Po še sveži češkoslovaški se pravkar odigrava z ognjeni in mečem zadnje dejanje tudi poljske tragedije. Potem ko je zasedla skono polovico Poljske dobro organizirana^ dovršeno pripravljena in opremljena ter številčno najmanj trikrat nadmočna nemška vojska in ko se je stegnil tesni prijem nemških obkol jevalnih klešč okrog poljske prestolnice Varšave, so kar čez noč brez vseh glasnih nupo-vedi in brez vsakih formalnosti prekoračile vzhodno poljsko mejo sovjetske rdeče čete in padle na vsej svoji črt! Poljakom v hrbet. S tem je bil zadan svobodni, poljski republiki in nad vse junaškemu, požrtvovalnemu odporu poljske vojske smrtni udarec. Med dvema frontama tako silnih nasprotnikov so bila tudi največja herojstva, kakršnih zgodovina že dolgo ni mogla zabeležiti pri nobenih, še tako »gosposkih« narodih, zaman in obsojena na neuspeh. Iz vse še nezasedene Poljske so se pričele valiti v strahotnem begu deset in desettisočglave množice zbeganega in do smrti prestrašenega poljskega naroda; sredi nepregledne reke beguncev so se korakoma prebijali naprej tisočeri avtomobili tujih diplomatskih predstavništev, politikov in bogatašev, ki so hiteli v Rum unijo in preko nje v k nuje, kjer je zaenkrat še mir in blagostanje. Za civilnimi begunci so pričele prihajati čez romunsko mejo tudi cele divizije poljske vojske, ki so jih K u -umni takoj razorožili in jih internirali v posebnih koncentracijskih taboriščih. Interniran je z vsem svojini glavnini štabom tudi vrhovni poveljnik poljske vojske maršal Hydz Smi-gly, čeprav sta se za njegovo izpustitev zavzeli z vso vnemo Francija in Anglija. Ko pa so sovjetske čete presekale z zasedbo Lvova in svojim prodorom do madžarske meje nadaljnji prehod v Rumunijo, se je položaj obkoljene poljske vojske še poslabšal. Mesto za mestom pada po sicer ogorčeni in vendar obupni borbi poljskih vojakov v nemške ali sovjetske roke. Varšava, ki je vsak dan po nekoliko-krat bombardirana od nemških letal in ki jo noč in dan obstreljujejo Nemci iz tisočerih topov vseh kalibrov, se še vedno brani s pravim levjim pogumom. V nekaj dneh pa bo tudl na tem zadnjem prizorišču krvave in obupne borbe poljskih junakov za svobodo in čast poljske domovine potihnilo grmenje topov in četrta delitev Poljske bo zapečatena. Poljska vlada in državni predsednik Mrtseicki bosta nadaljevala svoje delo v Franciji. Poljske namere O v/tokih nenadne vojaške intervencije sovjetske vojske v najusodnejšem trenutku poljske zgodovine v korist Nemčije se govori hi piše v svetovnem tisku marsikaj, vendar pra-vo dejstvo nikomur ni znano in verjetno zaenkrat tudi še ne bo. Utemeljena so edinole domnevanju, da se pripravljajo za vso Evropo, predvsem pa za majhne na rod c in države, docela spremenjene razmere in oblike. Tudi namigovanju, češ da nameravata Nemčija in Rusija po zasedbi svojega interesnega ozemlja na škodo Poljske ustvariti sredi med seboj okrog Varšave majhno poljsko državico pod nemškim protektoratom, politično dobro poučena javnost ne daje prevelike verodostojnosti. Dejstvo je, da bo celotni zemljevid Evrope izgledal morila že jutri ali pojutrišnjem tako, da se ne bo na njem spoznal nihče več, kdor je hodil še v staro šolo najmanj d® predvčerajšnjim. TEKOM Inšpekcije dela V Sloveniji imamo več tisoč industrijski h in obrtniških obratovalnic. Po zakonu o inšpekciji dela bi se morale vse obratovalnice stalno nadzirati, n. pr. tako glede naprav, ki so potrebne za zaščito delavskega življenja in zdravja, kot glede delovnega časa in pravilne zaposlitve delavstva, glede delovnih redov in pravilnega zaposljevanja učencev in mladostnih delavcev. Inšpekcije dela sodelujejo pri vseh mezdnih sporih, inšpekcija dela proučuje položaj delavcev v delavnicah in podjetjih, njih pridobitne razmere in način njih življenja in bi imela iniciativno nastopati vsepovsod, kjer se kršijo zakoniti predpisi. Delokrog Insipekcij dela je torej obsežen in važen. Priznati moramo, da vrši Inšpekcija dela v Sloveniji vestno in temeljito svoje naloge — v kolikor ji je to mogoče. Inšpekcija dela v Sloveniji ima namreč le nekaj uradnikov, ki vsega dela, ki ga predpisuje zakon, ne bi mogli izvršiti in naj bi delali tudi po 24 ur dnevno. Tako se dogodi, da imamo sicer vzoren zakon o Inšpekciji de-la, vendar se pa predpisi tega zakona ne izvajajo, ker ni na razpolago uradnih organov. Nujna potreba je, da se strokovno kvalificirano uradništvo Inšpekcije dela vsaj potroji, če imamo resno voljo, da bo zakon spoštovan in tudi izvajan. Kaj nam pomagajo še tako lepi predpisi, če je pa delo le na pol opravljeno. Delavstvo je dovolj obremenjeno z javnimi dajatvami, da s pravico zahteva, da se tudi najdejo javna sredstva za izpopolnitev uradov, ki naj izvajajo zakonito socialno in delovno zaščito. Mislimo, da bi bilo mnogo potreb-neje govoriti o izgraditvi uradov, ki imajo izvajati socialne zakone, kakor pa da neprestano govorimo o novelizaciji neizvajanih zakonov. — Kraljevo namestništvo je podelilo nedanji vladi začasno popolno zakonodajno oblast in more ministrski svet do sestanka svobodno izvoljenega narodnega predstavništva z uredbami iz-prenrinjati vse dosedanje zakone, uredbe, pravilnike in ostale predpise ter izdajati nove, kolikor to terjajo javne 'in državne koristi. — Predstavniki lesne industrije z Maksom Mautnerjem na čelu so obiskali trgovinskega ministra dr. Andre-sa, kateremu so razložili stanje in potrebe te važne naše gospodarske panoge. — Med pekovskimi mojstri in pomočniki v Zagrebu so pogajanja o delovnem času in zvišanju mezd v teku. — Angleška kratkovalovna rndio-postnja oddaja vsak večer na valu 51 ob 21.45 uri poročila v srbskohrvaškein jeziku. — Velike spremembe so bile izvršene v občinskih zastopih po hrvaških mestih. Izmenjana je bila tudi celotna občinska uprava v Beogradu /. dosedanjim županom Vlado Iličem vred. Novi beograjski župan je bivši finančni minister dr. Vojin Gjuričič. l iani glavnega odbora bivše Narodne radikalne stranke, ki so bili sedaj imenovani v novo občinsko upravo, svojih mest niso hoteli prevzeti. — Katastrofalen požar je popolnoma uničil znano veliko tovarno celuloze v Drvar ju v Bosni, ki je bila last lesne industrijske; družbe «šipad» in je šele letos z ustanovitvijo »Jugoslovanske celuloze d. d.» prešla v državne roke. V tovarni je bilo zaposlenih nad 2000 TEDNA delavcev, ki so ostali sedaj z družinami vred brez kruha. —• Vprašanje popolne praktične izvedbe finančne samostojnosti nove banovine llrvatske bo rešeno, kakor vse kaže, šele z novim državnim proračunom, ki bo stopil v veljavo prihodnje leto dne J. aprila. — Večina mednarodnih kartelov, v katerih sodelujejo tudi veleindustrijci iz naše države, je spričo nastalih mednarodnih razmer praktično prenehalo obstojati in delovati. — Odškodnine za nadurno delo zastarajo po zadnjem tolmačenju pristojnih oblastev šele v treh letih. — Nov pravilnik o rudarskih šolah je predpisal minister za gozdove in rudnike. Cilj rudarskih šol je, da usposobijo rudarje za nadzorno osebje po rudnikih, izpopolnjujoč njihovo praktično izvežbanost s potrebnim teoretičnim znanjem. Po novo izdani uredbi smejo privatne osebe otvbrjati tečaje za izobrazbo delavcev za gospodarstvenike le s posebnim odobrenjem omenjenega ministrstva. V rudarskih šolah, v katerih je pouk brezplačen in tiaja tri leta, bodo uvedli tildi posebne topilu iške tečaje. Vse rudarske šole so ut e j ene po internatskem sistemu. — Okrožni urad za zavarovanje de-lavcev v Osijeku bo že v kratkem ustanovil svoje ekspoziture v Daruva-ru in Novi Gradiški. — Prva seja sveta Pokojninskih zavodov iz vse države se bo vršila 24. t. m. v Zagrebu. — Demantirajo se vesti, ki so se razširjale zadnje dni po vsej državi, češ da bo vse uradništvo na ozemlju nove banovine llrvatske v teku treh mesecev v celoti stavljeno na razpoloženje. Uvrstitev industrijskih podjetij v seznam onih podjetij, ki so važna in ueobhodno potrebna za državno obrambo v primeru mobilizacije in vojne, se še nadaljuje. Vsa ona industrijska podjetja, ki doslej še niso prejela uradnega obvestila, da so uvrščena v gornji seznam, imajo še vedno možnost, da se v dosego gornje ugodnosti obrnejo s prošnjo neposredno na Inšpekcijo državne obrambe v Beograd, v vlogi pa morajo dokazati svojo upravičenost do te uvrstitve. — Mnoge hrvatske občine so javno razglasile svojo pripravljenost, da ra-de volje odstopijo obsežna občinska zemljišča docela brezplačno vsem onim industrija m. ki bi se rade naselile na njihovem območju. — Državni upokojcnci v Zagrebu so znova pokrenili najenergičnejšo akcijo za povrnitev svoj čas odvzete jim dragi njske doklade. — Omejitev porabe bencina, ki se je v naši državi nedavno pripravljala s posebno uredbo, je že v samem proučevanju tozadevnega predloga padla v Vodo, ker se je i /, k a za 1 o, da imamo v naši državi tako velike zaloge motornega pogonskega goriva, da so taki ukrepi varčevanja z bencinom absolutno nepotrebni in neumestni. i 7T ^en!elini kamen za novo gineko-°s o kliniko v Beogradu, za katere zgraditev se je posebno zavzemala Nj. vel. kraljica Marija, so položili in posvetili med nekaj dnevi. — Novo moderno poslopje za šolo bolniških sester-nomočnic gradijo s stroški 3,288.000 dinarjev v Zagrebu. V cornji namen je prispevala Rockefellerje'v a ustanova leji znesek 1.200.000 dinarjev. — Nabavljalna zadruga beograjskih industrijcev je nričela redno in aktivno poslovati. SaiVi o pri nabavljanju prem6ga iz držiivliilt rudnikov se čutijo ugodnosti zadruge v znatni meri. ker dobivajo industrijci premog po 50 dinarjev pri vagonu ceneje, kakor sicer. Mezdna gi Živilska industrija Delavstvo Gostilničarske pivovarne v Laškem je dobilo svojo kolektivno pogodbo. Za to kolektivno pogodbo je podružnica Narodne strokovne zveze Huda jama-Laško precej časa pripravljala potrebno gradivo iri sestavila osnutek kolektivne pogodbe, ki ga je nato predložila podjetju v proučitev. Pri razgovorili, ki so se vršili v Gostilničarski pivovarni v Laškem, se je pokazalo z obeh strani veliko razumevanje in zato je prišlo tudi tako hitro do podpisa kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba vsebuje vsa določila zakonodaje ter je prav v tem pogledu in še v nekaterih drugih važnih točkah prav dobra, edino tarifni del le pogodbe ni seveda tak, kakršnega bi radi delavci, kar je povsem razumljivo, toda vedeti moramo, da je to prva kolektivna pogodba in da je podjetje šele v razvoju. Ledina pa je s to kolektivno pogodbo zorana in upamo, da sc bo v prihodnjih boljših časih popravila tudi tarifna lestvica kolektivne pogodbe in se bo tudi kolektivna pogodba sama v bistvu izboljšala,, kajti v teku časa se bo pokazala njena dobra in slaba stran, kar se bo potem lahko obojestransko popravilo. Delavstvo bo prejemalo naslednje plače: profesionisti din 5,— na uro dninarji L skup. din 4.— na uro dninarji II. skup. din 3.50 na uro nočni čuvaj din 30.— na dan vozniki in hlapci din 30.— na dan Delavstvo bo prejemalo posebno sezonsko doklado, in sicer vsako leto v mesecu maju, juniju, juliju in avgustu, katera znaša za vsakega uslužbenca din 135.— mesečno. Delavci, ki ne stanujejo v pivovarni, dobe stanovanjsko doklado, in sicer din 0.60 za vsak dan, kadar delajo. Kot odškodnino za uporabo obleke dobi delavstvo, ki je zaposleno v kleteh, mesečno din 20.—, delavstvo v točilnicah pa din 10,— mesečno. Delavstvo že sedaj prejema deputat-no pivo in ga bo prejemalo, kakor je izjavila uprava, tudi vnaprej, za kar imajo delavci prav posebne posode, leda uprava se ni hotela obvezati na količino in bodo delavci prejemali de-putatno pivo po prostem preudarku uprave. Delavci, ki so zaposleni nepretrgoma 'jV(' let' l>ri podjetju (šteje se tudi vojaška doba), imajo petdnevni plačani dopust: po petletni Viopretrgani službi pa sedem dni plačanega dopusta. Nastop dopusta določi vodstvo sporazumno 7. zaimniki. Prazniki se Štejejo v dopust, nedel je pa ne. Pogodba vsebuje tudi draginjsko klavzulo, ki se zdaj Splošno uvaja v vse k' lektivne pogodbe in s katero je omogočeno revidiranje mezdne tarife brez odpovedi pogodbe. Pogodba je stopila v veljavo 1. septembra 1930 in ostane v veljavi toliko časa. dokler se ne sprejme nova kolektivna pogodba. Če pa pri pogajanjih za novo kolektivno pogodbo ne pride do sporazuma in podpisa, ostane v veljavi stara kolektivna pogodba. S 1o klavzulo je zagotovljeno, da delavstvo Gostilničarske pivovarne v Laškem ne bo nikoli brez kolektivne pogodbe. to se pravi, nikoli brez urejenih delovnih razmer. Rudarska industrija Mezdno gibanje v ‘rudniku Bohemija pri Celju se je sicer malo zavleklo, to pa prav iz gotovih razlogov. Zdaj sta obe organizaciji in tudi II. rudarska skupina poslali vlogo na upravo družbe, v kateri je delavstvo sporočilo družbi svoje zahteve in prosilo, da se čimprej prično razgovori. Družba je odgovorila, da je sprejela predloge za revizijo ko- banja lektivne pogodbe in da je predloge zaradi proučitve izročila obratovodstvu rudnika, kateri bo sporazumno z organizacijami in II. skupino določil čas in kraj sestanka, na katerem se bo razpravljalo o vseh predlogih. Iz tega izgloda, da je prešla vsa kompetenca glede teh zadev na obratovodstvo rudnika. Dan razprave še ni določen, o razpravi Sami bomo poročali kasneje. Gibanje gospodinjskih pomočnic Zveza gospodinjskih pomočnic se stalno trudi, da bi za pomočnice dosegla boljše zakonite predpise, ki bi urejali službeno razmerje. Zveza gospodinjskih pomočnic je tozadevno poslala več dopisov in vse potrebno gradivo že lansko leto Delavski zbornici, pa tudi Centralnemu tajništvu, v zadnjem času pa tudi ministrstvu za socialno politiko. Centralno tajništvo Delavskih zbornic je sporočilo, da je ministrstvo odgovorilo, da zaenkrat ni zakonite možnosti, da bi se izdala uredba o zaščiti gospodinjskih pomočnic, ker v finančnem zakonu za leto 1939/40. v tem vprašanju ni dobilo ministrstvo potrebnih pooblastil. O tem se je obvestilo tudi Delavsko zbornico s pripombo, da naj centralni sekretarijat to vprašanje iznese na kongresu delavskih zbornic in zahteva rednim potom zakonsko pooblastilo za izdajo uredbe o zaščiti gospodinjskih pomočnic. Pričakujemo, da bo kongres Delavskih zbornic izvršil svojo dolžnost in da bodo Delavske zbornice končno vendarle enkrat izposlovale uredbo o zaščiti gospodinjskih pomočnic. Ljubljanska Delavska zbornica namerava oktobra sklicati anketo, na kateri se bo razpravljalo o predlogih, ki jih imajo gospodinjske pomočnice za kongres Delavskih zbornic. Tekstilna industrija Dne 13. septembra letos se je vršila pri Inšpekciji dela anketa o vprašanju ureditve delovnih pogojev strojnikov in kurjačev v tekstilni industriji. Udeležili so se ankete Zveza delodajalcev tekstilne stroke, Zveza strojnikov in Delavska zbornica. Ker po čl. 14/IT uredbe o minimalnih mezdah ni mogoč predpis tarifne lestvice (tu bi bil mogoč le za vse strojnike v dravski banovini), je bil dosežen sporazum, da naj Zveza strojnikov predloži delodajalski zvezi svoje minimalne zahteve ter javi, kje so delovni pogoji najslabše urejeni ili bo skušala delodajalska zveza ta vprašanja "ičditl. Gibanje mizarjev Za mizarsko stroko v dravski banovini sc je vršila dne 18. avgusta letos pri kr. banski upravi anketa, na kateri so sodelovali: Delavska zbo rnica, J SZ, NSZ. ZZD in Zveza lesnih delavcev za delojemalce ter Zveza industrijcev, obrtni odsek zbornice za TOl in združenje mizarjev v Ljubljani za delodajalce. Razpravljalo se je o sklenitvi enotne pogodbe za mizarsko stroko v dravski banovini, odnosno o predpisu tarifne lestvice po čl. 14/lt uredbe o minimalnih mezdah. Zastopniki delavstva in Zveza industrijcev so bili enotno za pogodbo. zastopniki mizarskih obrtnikov pa so zahtevali odgoditev razprave, da morejo prej konzultirati vsa mizarska združenja, ali se s sklenitvijo pogodbe strinjajo. Poleg delodajalcev za sklenitev pogodbe bi bile kazenske sankcije za kršitelje določb pogodbe. Kr. banska uprava je podala izjavo, da so sankcije mogoče, ako se mezde predpišejo s tarifno lestvico. Pogajanja se bodo nadaljevala, ko bodo zbrani odgovori večine mizarskih združenj. Iz naših delavskih krajev KNJIŽNICE DELAVSKE ZBORNICE Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v letošnjem prvem polletju izposodila 29.576 knjig, od teh 14.554 slovenskih, 747 srbskih in hrvatskih, 13.976 nemških ni 299 francoskih, angleških in drugih knjig. Na novo se je vpisal« 275 članov (vpisnina znaša samo 2 din). Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je v istem času izposodila 17.846 knjig, od teh 8007 slovenskih, 612 srbskih in hrvatskih, 9090 nemških in 137 drugih knjig. Novili članov se je vpisalo 181. Obe knjižnici sta odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoktne in od 5. do 8. ure zvečer. Nabavljata si vedno nove dobre knjige, izposojnina knjig je zelo nizka. Brezposelni delavci in nameščenci imajo pa še 50% popusta. Poučne knjige se izposojajo na 4 tedne. Tudi na deželo se izposojajo knjige. Delavci in nameščenci, ki še niste člani knjižnice, vpišite se v njo! Vsaka delavska in nameščenska družina naj bi bila včlanjena v svoji knjižnici, ki nudi z dobrimi knjigami najlepšo in najcenejšo zabavo in pouk. Knjižnica Delavske zbornice v Celju bo začela poslovati to jesen, tako da bodo imela tri glavna naša mesta svoje delavske knjižnice, ki širijo prosveto med najširše plasti našega delovnega ljudstva. Maribor Vprašanje, ki čaka nujne rešitve. Še vedno čaka vprašanje nujne dobave surovin mariborskim tekstilnim tovarnam nujne rešitve. Predilnica tovarne Doctor in drug dela že od Velike noči dalje samo tri dni v tednu in je delavstvo predilnice že skrajno obubožano. V zadnjem času so pričele tudi druge tovarne delati s skrajšanim delovnim časom in je pri tem prizadetih rta tisoče delavcev. Skrajni čas je, da se to res nujno in pereče vprašanje ob meji reši in zagotovi delavstvu trajen in reden zaslužek. Obratnim zaupnikom NSZ. V nedeljo 17. t. m. je bil otvorjen praktični za-upniški tečaj, ki bo nudil vsem obratnim in organizacijskim zaupnikom NSZ temelj za njih uspešno vršenje prevzete funkcije. Predavanja v tečaju bodo redno vsako nedeljo ob 8. uri zjutraj v tajništvu in prosimo vse zaupnike, da se tečaja točno in redno udeležujejo. Plačujte članarino. Blagajnik podružnice prosi vse člane, ki so s članarino na zaostanku, da isto čimpreje poravnajo. Kdor ne bo imel v redu plačane članarine, ne bo prejemal lista. Za one člane in novopristopivše člane iz tovarn, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, je za čas krize znižana članarina in znaša samo 4 dinarje mesečno. To je pač članarina, ki jo zmore vsakdo in ne sme biti zato nobenega izgovora. Dramatični odsek poziva vse članice in člane, ki imujo veselje in voljo do dramatike, da se čimprej vpišejo v dramatični odisek. Prijave sprejema tajnik tov. Kravos ob uradnih urah. Rok prijave do konca meseca. V začetku oktobra prične odsek s svojini delom. Tamburaški zbor vabi vse članice in člane, ki imajo veselje do godbe, da se čimpreje prijavijo, ker je še nekaj inštrumentov prostih. Prijave sprejema tajništvo NSZ in je rok prijave do konca septembra, ker prične zbor v oktobru z vajami. žerjav ,rna Zastopniki delavstva rndnika Žerjav-Črna so se sestali na konferenci in se posvetovali o delavskih vprašanjih tega rudnika. Sklenjeno je bilo, da bosta strokovni organizaciji, t. j. NSZ in SMRJ vložili posebno vlogo na podjetje radi plačanih dopustov. V tej vlogi bo seveda tudi nekaj točk, ki naj bi se dodale k že obstoječi kolektivni pogodbi. Odbor podružnice NSZ je sklenil, da priredi dne 15. oktobra t. 1. vinsko trgatev pri g. Ceršaku v Črni. O tem obveščamo vse podružnice in ostale organizacije na to prireditev že sedaj in jih prosimo, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Jesenice Tragična smrt v Bohinju. V nedeljo ponoči se je zgodila v Bohinju velika nesreča, ki je zahtevala štiri žrtve. S to nesrečo je hudo prizadeta rodbina in sorodstvo našega tovariša Ravnika z jeseniške podružnice, saj je pri tej priliki zgubil naš tovariš svojo ljubo ženo, dva otroka in brata. Ves Bohinj in vsa1 okolica žaluje, vsi so strašno potrti, kajti take nesreče še ne pomnijo. Vsi vaščani sočustvujejo z Ravnikovo družino, vsa okolica, v kateri se je ta nesreča zgodila, pa je v žalosti, kakor bi imeli v vsaki hiši mrliča. Dva dni so sc mimo krst na domu Ravnikovih na Brodu, kamor so bili prenesli trupla, nepretrgoma vrstili ljudje od blizu in daleč ter zasuli krste vseh štirih nesrečnih žrtev s cvetjem, da so se komaj videle. V sredo ob 16. uri pa je bil iz hiše žalosti na Brodu pogreb na farno pokopališče v Bohinjski Bistrici. Tako velikega in turobnega pogreba Bohinj še ni videl, ljudje so prihiteli iz vseh krajev Bohinjskega kota ter iz raznih krajev Gorenjske, častna pa je bila tudi udeležba z Jesenic. Pogreba so se udeležili tudi naši tovariši in ožji sodelavci Janka Ravniku, pa tudi ožji znanci in prijatelji pokojnega Viktorja. Ko so polagali v skupni grob mater, oba sinova in svaka, ni ostalo suho nobeno oko. Ljudje so jokali na glas, domači pa so se vili. v strašni duševni bolesti. Grob so zasuli s cvetjem. Bodi pokojnikom lahka domača gruda, strašno prizadetemu sorodstvu in našemu tovarišu Ravniku pa naše iskreno sožalje! Medvode Podružnica NSZ v Medvoduh sporoča vsem obratnim zaupnikom in namestnikom, ki so bili izvoljeni na listi Narodne strokovne zveze za leto 1939., da se bo vršil v nedeljo, dne 24. t. m. ob 9. uri (lop., sestanek vseh izvoljenih obratnih zaupnikov in namestnikov, in sicer v Sokolskem domu v Medvodah. Upamo, da bodo na ta setunek prišli vsi obratni zaupniki in njihovi namestniki ter tudi organizacijski zaupniki ter odbor podružnice NSZ. Na tem se- stanku se bodo razpravljala važna vprašanja in se ga bo udeležil tudi zastopnik centrale. Vsi zaupniki in namestniki pa so dobili še posebna pismena obvestila in zato upamo, da bo udeležba res polnoštevilna. Zagorje-Loke Gradbeni odsek Sokolskega doma na Lokah pri Zagorju tem potom javlja, da se bo vršila v nedeljo, dne 1. oktobra t. I., nepreklicno, v slučaju slabega vremena v veliki dvorani, javna tombola, katere čisti dobiček je namenjen za dograditev Sokolskega doma na Lokah. Zveze z vlaki v Zasavju so zelo ugodne, ker bo pričetek točno ob po) 15. uri. Glavni dobitki so: oprava ali 3000 din, vol ali 2000 din, moško in damska kolo, jedilni servis, vreča moke, dva koša živil, premog in koštrun ter nad' 300 lepih praktičnih dobitkov. Vse cen j. občinstvo vabimo, da se te tombole udeleže v čim večjem številu. VSEM PODRUŽNICAM NARODNE STROKOVNE ZVEZE! Ponovno opozarjamo vse podružnice, ki so prejele posebne tiskovine za nabiranje inseratov za društveni koledarček za leto 1940. Ker čas hiti, prosimo vse podružnice, da res store, kaj- je v njihovi moči, da dobijo čim več inse-ratov, da bo tako društveni koledarček lahko izšel v čim lepši, večji in boljši nakladi. Vse podružnice pa prosimo, da glede vsebine narodno-delavskega koledarčka sporeče čim preje svoje mnenje, da bo uredništvo lahko vpoštevalo vse želje podružnic in posameznikov. Vse odbore prosimo, da nam točno sporoče, kakšno je stanje delavstva v podružnici, koliko jih je odšlo na orožne vaje in če je radi tega delo v organizaciji kaj ovirano. Ugoden nakup manufakture pri I . TRPINU Oglejte si izložbe. Blago in cene govorijo j INSERIRAJTE V „NOVI PRAVDI« P. P.: Podzemlj e Mr. Chasenbrock, šeE kriminalne policije za čikaško podzemlje, oddelek I.-a, je pritisnil na svoji pisalni mizi na enega izmed neštetih gumbov in pičlo minuto nato se je pojavilo pred njim sto dva in osemdeset detektivov. »Gospodje!», jim je dejal šef, »moram vam sporočiti nekaj zelo važnega. Angažiral sem danes za naš oddelek nekega novega detektiva. Upam, da bo ta človek, ki se zdi hraber, zmožen in kriminalistično izšolan, postal pravi ponos našega detektivskega zbora, do-čim boste vi na drugi strani našli v njem dobrega tovariša in zvestega sodelavca.« «Hip, hip, hura!», je zadonelo iz ust vseh navzočih. »Ali moremo prirediti drevi svečani banket na čast našemu novemu tovarišu?«, je vprašal šefa neki starejši uradnik. «BreZ nadaljnjega!«, je odgovoril šef, «vendar vas pa moram opozoriti, da vaš novi tovariš ne bo prisostvoval temu banketu.)) «Kako? Zakaj? Da ni morda bolan? Ali pa se je morda že lotil svojega posla?», so vsi v en mah vpraševali radovedni detektivi. «To ne,» je odgovarjal z nasmeškom .šef, «toda stvar tiči v tem, da vi va- šega tovariša ne smete osebno niti spoznati. Tega človeka sem angažiral le pod pogojem, da ostane stalno anonimen in nepoznan tako napram javnosti, kakor tudi napram svojim poklicnim tovarišem. Našel sem končno človeka, ki bo mogel v največji tajnosti izvrševati zadane mu naloge. Chicago življenjsko nujno potrebuje takega detektiva!« »Bravo! Bravo!», so odobravali šefove besede detektivi. «In pa še nekaj», je pomembno dostavil šef. «Dajem nagrado tisoč dolarjev onemu izmed vas, kateremu bi se posrečilo, da bi odkril istovetnost novega detektiva ali da bi mi vsaj prinesel njegove osebne podatke. Pri tem vam pa moram takoj nekaj priznati: namreč, da šeni trdno prepričan, da se vam ne bo, čeprav je med vami dovolj silno zmožnih in spretnih detektivov, nikdar posrečilo, (la bi odkrili tega človeka, ker je novi detektiv, — imenujmo ga Anonimus —, še zmožnejši in še spretnejši od vas vseh!« Po teh malo in mnogo izpodbudnih besedah je sto dva in sedemdeset detektivov jadrno zapustilo dvorano. Podzemlju posvečeni detektivski oddelek čikaške policije je zašumel in za- mrgolel kakor mrnvljišče. Vsi detektivi so zavidali novemu nepoznanemu tovarišu. Zato so se sveto zarotili, da ga morajo za vsako ceno čimprej razkriti in najti. Tisoč dolarjev tudi ni malenkost. Vsak izmed njih si je na tihem zaželel, da bi zadel ta »glavni dobitek«, ki se niti ni zdel tako nedosegljiv. Sto dva in sedemdeset detektivov je odslej še pozorneje motrilo vse vhode in izhode čikaškega policijskega predsedstva. Živo so se interesirali za sleherno osebo, ki je prišla k njihovemu šefu, vendar tnjinstvenega novega^ detektiva nikakor niso mogli odkriti. Čez teden dni se je javil pri šefu eden nnjizkušenejših detektivov. «Prišel sem po nagrado tisoč dolarjev !» je rekel ponosno. «Naj slišim vaš točni opis novega tovariša!« je porogljivo odvrnil šef. »Tega vam ne morem reči!« «Kako pa morete potem zahtevati nagrado?!» «Prav zato, ker sem prepričan, da ta oseba sploh ne obstoja!« je samozavestno odgovoril detektiv. »Motite se, dragi moj>» Sft očetovsko zavrnil šef, »gospod Anonimus obstoja in živi, iz mesa krvi, in kosti, kakor vi. še pred desetimi minutami je bil pri meni, da me je obvestil o uajnovejših načrtih in akcijah podzemlja.« Tri dni pozneje se je javil eden najmlajših detektivov. »Gospod šef, kar najresnejše reflck-tiram na nagrado tisoč dolarjev!« je div.no spravil iz svojih ust. «Prav! V redu! Ali mi morda morete sporočili točne osebne podatke o novem detektivu?« «Morem!» «Torej, prosim!« «Moj novi tovariš gospod Anonimus mi ni več neznan. Star je dva in trideset let. «Tako je!« «Rojen je bil leta 1900. v državi Ohio v Newpostnlti.» «Res je! Tudi to je *>cno!» «Imenuje se Jim Bnrthelesy!» »Popolnoma v redu! Vi ste zmagovalec! Dobili stf tisoč dolarjev. Povejte mi samo, prosim vas lepo, kako se vam je posrečilo izvohati to tajnost?« S prevejanim nasmeškom je pojasnil mladi kriminalist svoj uspeh: «Povsem enostavno! Vi ste obljubili nagrado tisoč dolarjev. Obrnil sein se na nekega člana čikaške podzemske zločinske družbe in mu obljubil nagrado sto dolarjev, če mi pribnvi točne osebne podatke o novem tnjinstvenein detektivu. In on mi jih je pribnvil. Mojih sto ena in sedemdeset tovarišev še vedno iie ve, kdo je novi detektiv, čikaško zločinsko podzemlje pa ve to točno že tri tedne!« , , h . i . V . . k o ,ob o t o - NMočnina: mesečno Din SLf„1*v'.Tč SdgSJmi «"» Ivan Tavčar. Za DetaiL, tiskarno, d. d. v LJ.bli.ni Franco Piniar. Vsi v Uabliaai.