MAJ
1	? Filip in Jukob
2	T Atanazij
3	S Najdba sv.Kr.Q
4	Č Florijan, mud.
5	P Pij	+
6	3 Janez Dam.
7	N 4. po Velik.
8	P Monika
9	T Greeorij
10	S Antonin
11	Mamert	J
12	P Pankracij +
13	S Robert_
14	N 5. po Velik.
15	P Izidor
16	T Janez Nepomuk
amerikanski Slovenec
-.VI I a
Etno
mu SOTEEN5K2 JOffC S3 Bvuri toman mm — n trm® M r«wm — »3 Ea
GLASILO SLOV. KATOB. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE BV. MOHORJS S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH, >
ZOfficial Organ of font Slovenian OrganintiontJ
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI)
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
ŠTEV. (NO.) 89.
CHICAGO, ILL., TOREK, 9. MAJA _ TUESDAY, MAY 9, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.
Med naziji in fašisti se sklenil političen in vojaški pakt. — Nikakega upanja več, da bi se zlomila os Rim—Berlin. — Hitler se baje obrnil na papeža, naj izvaja vpliv ! na Poljsko. — Aktivnost nazijev.
Milan, Italija. — Nemčija in Italija boste v bodoče na stopali takorekoč kot ena enota in, kdor se bo zapletel v sovražnosti z eno, bo moral računati istočasno s sovražnostjo druge. S to novico ste obe državi presenetili svet, ko ste to nedeljo objavili, da se je med njima sklenila stalna in trdna politična in vojaška pogodba.
Do te pogodbe je prišlo po razgovorih dveh dni, kateri so se vodili med zun. ministrom obeh držav, grofom Cianom in von Ribbentropom, v mestu Milanu in zato je pogodba dobila tudi ime "milanski pakt". Uradna objava o paktu se glasi:
"Popolna istovetnost naziranj obeh vlad je bila ponovno potrjena in določilo se je, da se od-nošaji med obema državama u-reclijo končnoveljavno in z uradnega stališča s političnim in vojaškim paktom. Na ta način nameravate Italija in Nemčija uspešno prispevati k zagotovitvi miru v Evropi."
Že doslej je sicer obstojala zveza med obema fašističnima državama, toda potrjena ni bila z nikakim uradnim paktom. Tako ste Anglija in Francija še vedno lahko gojili upanje, da bo mogoče, pridobiti Mussolinija na kak način na svojo stran in s tem zlomiti os Rim—Berlin. Sedanji pakt izključuje vsako tozadevno možnost. Brez dvoma je prišlo do njega na pritisk na-zijeV, ko so videli, da Mussolini v resnici omahuje in je obstojala nevarnost, da se zbliža z za-Padnima velesilama. Na ta na-C1n se lahko razloži izredno intenzivna aktivnost nazijskih voditeljev, ki se je opažala zadnje dni v Italiji.
En povod, da so naziji pritiskali na sklenitev tega pakta, je brez dvoma ta, da bo Nemčija s prostimi rokami lahko nastopila porti Poljski. Ta država Se Je namreč nekoliko zanašala na Italijo, s katero je. stala v Prijateljskih odnošajih, da bo ta lzvajala vpliv na Nemčijo, naj se ne prenagli. Sedanji pakt daje povod za domnevo, da bo Ita-]lJa nastopila v obratnem smislu, namreč, da bo pritiskala na Poljsko, naj popusti.
Tudi drugače so bili .naziji zadnje dni na delu, da prisilijo 1 oljsko k podaji. Tako govore Poročila, da se je Hitler obrnil papeža samega, češ, ker je
im 1 katoIiška država, bo ela papeževa beseda učinkovit
H't)V' V zamen° za to uslugo je obljubil, da bo dal
cesii ?10m v NemčiJ-i več kon-
Hitler t ? S6 trdi' da je dal
Hp J * Ogrski razne oblju-s^^^e, da bo ob
Nemčije S0 *tala na strani jst v.. • AUdi Rumuniji se jo
n ™ ;ft?0novno približala, da J»Pridobi vsaj za nevtralnost,
r ne za dejansko zvezo. Povrhu vsega naziji tudi pridno raz
ISZ V6"ti.' da Je sporazum med Nemčijo in Rusijo nekaj
rotovega. Na ta način z gotovostjo Pncakujej0j da bodo odpornost Poljske zlomili.
KRALJ NA POTU V AMERIKO
Jurij bo prvi angleški kralj, k? je kdaj stopil na ameriško zemljo.
London, Anglija. — Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta v soboto popoldne odplula proti ameriškemu kontinentu na obisk, ki bo trajal šest tednov. Izkrcala se bosta 15. maja v Quebecu in s tem bo postal kralj prvi britanski vladar, ki je kdaj stopil na ameriško zemljo. Iz Que'beca bo kraljevi par prepotoval preko cele Kanade, na kar bo 7. junija pri Niagara Falls prestopil mejo in prišel v Zed. države. Obisk tamkaj bo trajal tri dni in bosta posetnika med tem časom začasno gosta predsednika Roosevelta.
-o-
NOV USPEH ZNANOSTI Fort Davis, Tex. — Velikanski korak v proučevanju vse-mirja in opazovanju zvezd se je napravil ž ustanovitvijo nove zvezdarne, ki je postavljena v tukajšnji bližini na Mount Lock. Ta zvezdama je bila slovesno otvorjena zadnji petek in navzoči znanstveniki, katerih je bilo okrog 400, so se izražali, da utegne ta dogodek pomeniti začetek nove dobe zai zvezdoslovje in za znanstvo sploh. S pomočjo novega zrcala, ki meri 82 inčev in katerega so brusili cela štiri leta, se bo moglo namreč odkriti milijone novih zvezd in ugotoviti, kake razmere vladajo na nebesnih telesih, ter poleg tega tudi energijo, ki izhaja iz njih in iz vesoljstva sploh. Nova zvezdama je skupna last chicaške in texa-ške univerze.
-o- *
NOVA ODLOŽITEV "ZMAGOSLAVNA PaRADE" Gibraltar. — Koncem tedna so prispela iz Španije poročila, da je general Franco ponovno odložil veliko parado v Madridu, s katero se ima proslaviti zmaga nad republikanskimi četami. Ta parada je bila sprva določena za 2. maja, nato je bila prestavljena na 15. maja, a po sedanjih poročilih se je ponovno odložila, in sicer na 28. maja. Pravijo, da je povod odložitvi v čimdalje ostrejšem trenju med španskimi in nemsko-italijanskfm'i vojaškimi oblastmi.
-o--
ZAKON ZA TUJEZEMCE Washington, D. C. — Poslanska zbornica je sprejela zadnji petek zakonski predlog, ki določa, da se ustanovijo posebni zapori za razne kriminalne tujezemce, katerih se ne more deportirati, namreč take, za katere so njih domovinske države odrekle izdajo potnega lista. Delavskemu tajništvu je naročeno, da poskrbi za ustanovitev potrebnih prostorov za take osebe.
VELIK USPEH KONCERTA
Več slovenskih pevskih zborov nastopilo v Jolietu.
Joliet, 111. — Preteklo ne-deljo je naša naselbina odmevala v akordih slovenske pesmi. Štirje slovenski cerkveni pevski zbori so nastopili v Catholic High School Auditorium in sicer cerkveni pevski zbor Adri-ja od sv. Štefana iz Chicage, zbor Zarja iz So. Chicage, zbor Lira iz Waukegana in domači cerkv. pevski zbor sv. Jožefa. Toliko petja v enem dnevu še nismo imeli prilike slišati in toliko različnih pevskih zborov še ni nastopilo pri nobeni pevski prireditvi v naši naselbini. Navdušenje ljudstva za slovensko pesem je bilo izredno veliko, kajti velika dvorana v omenjeni katoliški šoli je bila polna poslušalcev. Program se je začel ob napovedanem času 2:30 popoldne in je trajal vse do šeste ure zvečer. Prav nič dolgočasno ni bilo in nikomur se ni mudilo domov. Po pravici torej lahko rečemo, da je bil uspeh slovenske pesmi naravnost velik. — Podrobno poročilo sledi v eni prihodnjih številk.
TAJINSTVENO OBNAŠANJE RUSIJE
Moskva, Rusija. — Diplomatski krogi z radovednostjo ugibajo, kake načrte ima sovjetska vlada, Med tem, ko jim je nadvse zagontno.kaki vzro-kj so privedli, da je Litvinov izstopil iz vlade, pa stoje zdaj pred novo uganko, namreč v kako svrho se bo zbral sovjetski parlament, katerega izredno zasedanje je proglasila vlada za 25. maja.
SVASTIKA POVZROČILA RAZBURJENJE
Oak Park, 111. — V tukajšnjem chicaškem predmestju je morala biti zadnji petek z vso naglico poklicana policija, da! je preprečila izgrede, ki so grozili zavzeti pravi mednarodni značaj. Ko je prispela policija, je našla pred poslopjem Suburban Trust and Savings banke množico kakih 100 rajzjarjenih moških in žensk, gledajoč proti strehi poslopja. Tamkaj je bila razobešena na drogu bela zastava z veliko rdečo svastiko na sredi. Bila je seveda takoj odstranjena, na kar se je množica razšla. Domneva se, da si je kak po-rednež privoščil to šalo. -o--
Predstavite vašim prijateljem "Amor. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
PO KAT. SVETU
—	New York, N. Y. — Katoliški škof Paul Ju-Pin iz Kitajske, ki je točasno na obisku v Ameriki, je apeliral za nujno pomoč prebivalstvu zapa-drie Kitajske, češ, da je drugače nevarnost, da bo tamkaj 30 milijonov vojnih beguncev izstradalo do smrti.
—	Berlin, Nemčija. — Tukajšnji papeški nuncij, Msgr. Orsenigo, je zadnji petek obiskal Hitlerja v Berehtesga-denu. Kaj je dalo povod obisku, se ne ve., natančno. Naziji trdijo, da je prišel nuncij le slovo vzeti, ker namerava v kratkem zapustiti Nemči-jo.
—	Emmitsburg, Md. — Zbirati se je pričel sklad za beati-fikacijo nune Eliz. Seton, ki je prestopila iz anglikanske vere v katoliško. Bilai je poročena in imela pet otrok, a po smrti svojega soproga je v letu 1813 stopila v samostan.
—	Avignon, Francija. — Za turiste je v tukajšnjem mestu še vedno posebno privlačna točka palača, v kateri so svo-ječasno stanovali papeži skozi 70 let. Palača stoji prazna že od 1792, a je ohranila še popolnoma svoj srednjeveški značaj.
-o--
HITROST VOŽNJE V NEMČIJI OMEJILI
Berlin, Nemčija. — Vlada je izdala zadnji petek nov zakon, po katerem je prepovedano voziti po cestah v Nemčiji hitrejše kakor 62 milj na .uro. Ta zakon je odredil Hit-Ifer sam z namenom, da se o-meji števjlo naraščajočih nesreč.
DELOVANJE
ZA MIR
Papež ponovno pozval svet na "križarsko vojno molitve za mir." — Papeški nunciji vodijo razgovore z vladami.
Vatikan. — Papež Pij je izrabil priliko, ki se mu je nudila, da je naslovil na svet ponovni opomin in prošnjo, naj deluje na to, da se bo ohranil mir. Ta poziv je izrekel v govoru, ki ga je imel to nedeljo po radio na udeležence evha-rističnega kongresa v severo-afriškem mestu Alžiru, Alžirija.
V govoru je papež poklical v spomin svojo poslanico, izdano zadnji mesec, v kateri je naročil, naj se tekom meseca maja vrši "križarska vojna molitve za mir," v prvi vrsti od otrok. Po miru goreče hrepeni celokupno razburkano človeštvo, je povdaril in pozval vernike, naj z molitvijo dosežejo ta cilj.
A tudi dejansko je bil sv. Oče na delu, da pomiri razdivjano Evropo. Tekom zadnjega tedna so vodili papeški nunciji v raznih državah konference z vladnimi predstavniki, da se najde kako sredstvo za zbližanje med narodi. Izdano ni bilo nikako poročilo, kak uspeh so rodili ti razgovori.
MOBILIZACIJA DENARJA OB ČASU VOJNE
Washington, D. C. — Pred senat pride v kratkem predlog, po katerem se ima v slučaju vojne mobilizirati ne samo človeška sila, marveč tudi premoženje. Kdor bo imel v gotovini denarja $1000 ali več, bo moral od tega kupiti za določen odstotek vladne bon-de, Od gotovine $1000 do $10,000 bi se za/htevalo, da se mora izdati pet odstotkov za bonde; od tu se bo stopnjeva je zviševalo do 75 odstotkov za gotovine nad 100 milijonov dolarjev. Kdor pa nima gotovine, bo moral nuditi vladi svojo osebno službo, ali pa z notami na svojo imovino plačati za "bonde.
Iz Jugoslavije
L
Huda požarna nesreča v Selški dolini, pri kateri se je nevarno ponesrečil 17 letni posestnikov sin. — Ravnatelj tržiške belilnice postal žrtev modrasa. — Smrtna kosa. — Nezgode in drugo.	v
Usoden gozdni požar
Železniki, 19. aprila. — Posestnikov sin -Jainez Trpin iz Smoljeva je trebil svojo ravnico na Starem vrhu. Listje in drugo drobnjavo, katero je zgrabil skupaj je zažgal in ko je menil da je vse zgorelo, odšel domov. Ko se je popoldne vrnil, se je silno prestrašil kajti veter je razpih'all žerjavico in ogenj je že zajel gozd. Ker do večera sam ni mogel pogasiti nastalega gozdnega požara, je poklical domačine, ki so se trudili v trdo noč brez kakega! vidnega uspeha. Prihiteli so ljudje iz Železnikov in Studenega in tako z velikimi napori ogenj omejili, da ni zajel celega gozda. Gorelo je pa še drugi dan in ogenj je uničil posestniku Urbanu Je-lencu in sosedu Luki Zupancu dva kozolca. Prizadeta sta tudi Janez Prevc in Janez Jelene, ker jima je gorel gozd. Ogenj je zajel v vsem nad dva joha sveta. S prekopavanjem zemlje in z jarki so slednjič mogli udušiti ogenj, ki je razburjal dva dni vso sosesko.
Nesreča pa nikoli ne pride sama. Med reševalci je bil tudi 17 letni posestnikov sin Franc Jelene. Medtem namreč, ko so se kretali po gozdu, je zmanjkalo Jelencu tal pod nogami in že je izginil ljudem izpred oči. Pogreznil se je v tla in padel kakih 14 m globoko v prepad. Z vrvmi in z največjo težavo so ga spravili potem spet na piano. Jelene se je pri padcu hudo poškodoval, zlasti nevarno rano je dobil na čelu, kjer mu je presekalo kožo čez en dm na dolgo. Nesrečnika so spravili takoj domov in poklicali zdravnico dr. Strnadovo. Jelenčevo stanje je zelo resno in zapada fant od časa do časa v nezavest.
ANGLEŠKA KRALJEVA DRUŽINA
V sredi na sliki je angleški nedavno dosegla starost 13 let,
kralj Jurij, na desno njegova hči Elizabeta, prestolonaslednica, ki je na levi flp mlajša hči, Margaret Rose.
Modras ga je pičil
Tržič, 19. aprila. — Zdrav in krepak, kakor vedno, se je 74 letni Josip Ilnyk, ravnatelj belilnice tržiške tvrdke Glanz-msjnn in Glassn&r, kot običajno podal te dni na svoj redni popoldanski izprehod. Spoto-:n'a je srečal nekega fanta, ki je nesel v precepu nevarnega gorskega modrasa. Kakor za vse stvari in posebnosti, se je ravnatelj Hnyk zanimal tudi za ujeto žival. Po nesrečnem naključju pa je modras naenkrat dobil priliko, da je lahko pokazal svojo besnost in je usekal ravnatelja Hnyka v prst na desnici. Niti takojšnja zdravniška pomoč, katere se je pokojnik seveda takoj po-služil) ni mogla preprečiti smrti, ki je težko zadela vse Jružino in z njo širok krog prijateljev in znancev. •
Josip Hnyk, rodom Čeh, se je pred 28 leti preselil v Tržič si pridobil jugoslovansko državljanstvo in z vso dušo živel za napredek nove domovine.
Med prebivalstvom v Tržiču je bil zelo priljubljen in ga je poznalo vse, staro in mlado.
-o-
Jubilej dela
Franc Prislan iz Rečice v Savinjski dolini slavi letos 35 letnico odkar opravlja splavar-sko službo. Že kot 12 letni dečko je nastopil prvo službo na splavu in tako postal naslednik svojega očeta, deda in pradeda. Največkrat pluje od Rečice do Ruglice pri Dugem selu. To pot napravi vsako leto kakih 18 krat in ima tako za sabo že blizu 600 voženj. Še nikdar ni imel kake nezgode. Pravi, da pozna v Savi vsak kamen in vsak grm na obali.
--o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Dr. Franc Frlan, ugledni odvetnik, ki je bil na" glasu kot iz-boren jurist in odličen zagovornik. — V Mariboru je umrla Roza Larnpe, rojena Mandl, soproga hišnega posestnika. — V Laškem je umrla Hedviga Herman, rojena Sima, vdova po trgovcu in po-sestnica. — V Subotici je umrl Peter Pobor, visjji kontrolor pri subotiškem ravnateljstvu star 45 let.	;
-o-
Steklenice je razbijal na glavi
Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je nastal prepir med sose-dom'a Jožetom Pušnikom in Rudolfom Volfgruberjem, ki sta se sešla v neki tamošnji gostilni. Med njima je vladalo že staro sovraštvo, ki je prišlo do izbruha, da je Pušnik navalil na Volfgruberja ter mu razbil na plešasti glavi več steklenic ter mu prizadejal nič manj kot 25 rain, med katerimi so nekatere nevarne.
Suša
r
Iz Ljubljane poročajo, da je letos, zlasti po Sloveniji, izredna suša. V marcu je bilo komaj par majhnih ros, v aprilu do 19. pa niti kapljice. Trnovski in krakovski vrtnarji, ki pomladi še niso zalivali svojih gredic, mbrajo nositi vodo za zalivanje. Travniki nikakor ne moi*ejo ozeleneti. Po mnogih krajih na Krasu in Notranjskem že znatno primanjkuje vode. Planinska kotlina, ki je druga leta vedno pod vodo, je skoraj brez vode. Tudi Suha Krajina je suha. Ubogi kmet; lani pozeba, letos suša.
-o-
Velik ogenj
V Rijšahi je nastal požar, ki je ogrožal vso okolico. Goreti <;o začeli hlevi in gospodarsko poslopje upokojenega naduči-telja in posestnika Davorina; Lesjaka. Vsi goreči objekti so bili do tal uničeni,, z njimi vred pa tudi razno orodje in vozovi. Škoda znaša nad 30.-000 dinarjev.
Stran Ž
AMERIKANSKI SLOVgHEC
Torek, 9. maja 1939
Amerikanski Slovenec
Prvi in naj s tare j H slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan raznn nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov urednigtva fti uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za celo leto Z« pol leta __ Za četrt leta
£a Chicago, Kanado in Evropo: —
Za celo leto_$6.00
Za pol leta ,.,.,-	3.00
Za četrt leta____£— 1.75
Posamezna številka______3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year -------
Fer half a year
__$5.00
_2.50
For three months___________— 1.50
Chicago, Canada and Europe'.
For one year For half year ___ For three months Single copy _________
_$6.00 3-00 1.75 . 3c
Dopisi vateega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niltvo ne vrača.	_______
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post ofiice at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
vliška" je za Hrvate vaba, da se Hrvatje ne bodo zadovoljili z nobeno — avtonomijo, in ruvali naprej, in to je, kar Hitler potrebuje.. Hitler v politiki ni od danes. Kdo so Hrvatje? Seljaki, tako lahko trdimo. Delavstvo ne šteje, ker mu je le za kruh, v mestih je nekaj enako lačnih uradnikov, druga inteligenca je tuja, gospodarska moč je v rokah Judov. Politika med Hrvati je bila že odnekdaj odvisna edinole od — voditeljev, od politikarj^v. Ti voditelji so pa bili sem od dobe političnega udejstvovanja ali šarlatani, ali naravnost od raznih vlad plačani, plačani od Ma-žarov, od Avstrije, in zdaj plačani od Hitlera, od Nemcev. Tako je, nič drugače.
Zdaj pa naj kdo dela — slovansko politiko!! Denar bo ruval med Hryati, politične kulise so "Svobodna Slovaška", in kadar Hitlera v Jugoslaviji uspe, da se Jugoslavija zruši, se bo takoj tudi zrušil "svobodni" slovaški kur-njak, bo takoj še ta opipana slovaška kura zaklana. Qui vivra, vedra — kdor doživi, bo videl.
Srb se bo boril zoper sovražnika, pa bo podlegel, Hrvat le zoper brata, in bo tudi podlegel, ker to je pristno slovansko svojstvo, kakor se kaže pri Bulgarih, zdaj pri Slovakih in Poljakih.
To je slovanska mizerija.
J. M. Trunk:
Slovanska mizerija
Celo med Cehi izgleda, kakor bi jih bila vzela noč, ali bi jim bilo vzelo sapo. Pa so bili na čelu slovanske zavednosti. Upajmo, da je tako le, ker nočejo in res ne morejo z glavo skozi zid. Nisem noben defetist, niti kak pesimist, smatram pa za okrepitev dobrega optimizma, ako se pogleda dejstvom v obraz, zapišem nekaj tudi o slovanski mizeriji, ko je na vseh koncih in krajih.
Malo nekaj prav izpod domače strehe. Vsaj delu majčkenih Slovencev je prisijalo neko bolj svobodno sonce političnega razmaha. Se je bilo mrčavo, hudo bledo, ampak neko sonce je le bilo. Naraščaj za nam tako potrebno inteligenco je v 20 letih poskočil od borih 1000 do nad 10,000 študentov. Vrata so se odprla in odpirala, ker Slovenec ni imel več Kajnovega znaka na čelu, da je Slovenec in so mu vrata zaprta, kakor tisočletje prej. Slovenske železnice so imele v Beljaku okoli 500 uradnikov, Slovence si pa lahko naštel na prstih roke. Isto tam v Beljaku je bilo polovico slovenskih vojakov, med oficirji pa je bil en sam podčastnik Slovenec, in ta je moral hoditi trnje-vo pot, in enako bi bil kdo lahko na prstih roke naštel prav vse slovenske oficirje. Po mestih v obmejnih krajih je bilo na tisoče in tisoče Slovencev po narodnosti. Koliko so šteli? Prav nič. Bili so posli, hlapci, dekle, delavci. Niso se mogli pokazati, ali niso se hoteli, ker je šlo za kruh in zaslužek. Mizerija. Vrata so se odprla vsaj tam, kjer je zasijalo sonce politične in vladne svobode. Ali so se tega zavedli ? Vsaj ne dosti, ali kakor bi se imeli in kakor bi se lahko, ko bi bilo malo več pod kapo. Se naletiš na zasmeh, ako le omenjaš nekaj o ugodnosti vsaj te svobode pod Jugoslavijo. Vsak svojo bi rad imel, ako sploh le prizna iz-
premembo. Se več. Sicer je le izjema ali kuriozum, če,živela g svojimi otroci Zahva. nekdo še zdaj po 20 letih označuje borbo za narodno in po- (ja se gjasj. litično samostojnost med Slovani za neko predrznost.}	ZAHVALA
IZ MRZLE MINNESOTE PIŠEJO
Biwabik, Minn.
Bolj tnalo so sliši od nas. Smo prav na severu in celo zimo smo bili v snegu in ledu. Šele sedaj se bomo popolnoma otajali, ker je prišel v dežele Marijin mesec., prekrasni maj. S tem mesecem se je ponavadi začelo z zaposlitvijo delavcev pri Biwabik odprtem rudniku. Letos je pa vse mirno in nihče nič ne ve, ali bodo sploh kaj začeli obratovati. Samo nekaj mož je zaposlenih pri poprav-'janju in če ne bo šla ruda naprej, bodo še te odpustili. — Za delavce, kar j,ih je zaposlenih pri WPA pa tudi zelo slabo izgledu, ker so začeli tudi te odslavljati. Vsak s strahom pričakuje, kedaj pride vrsta nanj. Pa mi ne moremo ničesar pomagati. Kar bodo odločili naši predpostavljeni, tako bo in nič drugače.
Pretekli teden sem dobila pismo od vdove Marolt ,iz starega kraja, v katerem se zahvaljuje vsem dobrotnikom, kateri ste ji priskočili na pomoč v veliki bedi, v kateri je
ga dragega nafroda in da smo prisiljeni postaviti večji in trajnejši zavod, kjer bo mogoče lažje in z večjim uspehom vršiti to skupno narodno delo.
Za tako delo so navdušeni samo oni, ki imajo še živo vero v svojih srcih, ki vedo, da brez vere ni mogoče dopasti Bogu, ki vedo, kaj pravi Kristus: "Kdor ne 'bo veroval, bo pogubljen," ki vedo zakaj moramo verovati Bogu, kar je razodel, ker je Bog neskončno i resničen in govore s sv. Petrom1 Jezusu: "Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Sin božji, ki vedo, kaj je človeku, nahodu, katoliški duhoven.
Torej verni naši Slovenci, na čelu njim naši vrli slovenski dušni pastirji, so dosedaj z veseljem prispevali za edini zavod, ki bo donašal korist vsemu narodu, ki bo v čast Slovencem v Ameriki.
Za vse to se pa naši odpadli rojaki čisto nič ne zmenijo; zato ne prispevajo za ta skupni, narodni zavod, ker so izgubili, zapravili edino pravo katoliško vero. Ta, ki je edino-zveličajlna, ki jo uči katoliška Cerkev in izven nje ni zveliča nja — ta se jim ne dopade, ta jim1 ne ugaja, ker nočejo žive-
Torej moja zahvala in za hvala mojih otrok naj velja v
prvi vrsti gospej Delak, kakor	v.	,
,	, ... . j , ,ti kakor jih ona uci; ampak
tudi vsem ostalim darovalcem ... .. .. . ,
hočejo živeti svobodno;
vsem
in Amerikanskemu Slovencu, ki je objavil prošnjo. Bog naj vam tisočkrat povrne. Nikoli vas ne bomo pozabili, vedno se vas bomo spominjali v molitvi. — Še enkrat vsem skupaj tisočkrat hvala!
Vas prav lepo pozdravljamo Jožefa Marolt, vdova s šestimi otroki.
ZAKAJ ZIDAJO FRANČIŠKANI SAMOSTAN IN SEMENIŠČE V LEMONTU?
Lemont, III.
Glavni na'm'en tega dela je, da bo ves naš narod v Ameriki imel korist od te ustanove in da bo v trajen spomin vsem, ki so delali in prispevali zanj. Kaj takega v skupno korist more postaviti v Ameriki samo red s sodelovanjem naroda. In ker bo zavod v korist in čast vsem našim rojakom je naravno, da naj tudi vsak ro-
zato
da bi svobodo imel,i za pokrivanje hudobije; krščanska svoboda pa ne opravičuje kristjanov. da bi snieli prestopati božje postave in živeti po svoji pokvarjeni naravi.
Tega nočejo taki odpadli naši rojaki in nočejo ubogati svete vere in Cerkve; toda glavno je, da spolnujemo, kar Bog zapoveduje, ni zadosti za zveličanje, če le verujemo, kar je Bog razodel, naš božji Uče-nik Kristus govori naravnost: "Če hočeš priti v življenje, spolnuj zapovedi." Vera in življenje po veri to dvoje je neobhodno vsakemu potrebno, če se hoče zveličati.
Človek v svojem napuhu in uporu proti Bogu se pa hoče iznebiti vere, tiste vere, ki je že v sami človeški naravi tako utemeljena in z njo združena,
rej, da ni Bog Stvarnik sveta in ničesar, kar je na svetu — Zato On nima ničesar nam zapovedovati in mi nimamo nobene dolžnosti ga ubogati. K taki sreči naj bi človeka do-vedla evolucija — narhreč k popolni svobodi in neodvisnosti. Poglejmo to imenitno znanost "evolucijo", ki uči, da se v naravi vse neprestano razvija.
Jasno je in prva reč pri evoluciji mora biti nekaj, kar je že bivalo, da se more isto potem razvijati, vprašanje je, odkod je prišlo tisto iz česar se razvijajo druge stvari? Tista prva stvar je morala kako nastati — in ker iz nič ne more" nič nastati — je jasno, da je morala tista prva stvar postati po prvem vzroku vsega bitja to je po Bogu Stvarniku.
Torej zdravi razum pove, da se ni stvar mogla začeti sama od sebe; ampak začetnik vseh stvari je in more biti samo Bog, ki je sam od sebe, Stvarnik nebes in zemlje; tudi človek razumno bitje je od Boga in kot tak ima dolžnosti do svojega Stvarnika.
Ko bi naši odpadli rojaki mislili s svojim zdravim razumom — svojimi možgani — bi lahko sami spoznali v kake zm'ote jih zapeljujejo proti-verski listi dan na' dan. _
Vsem našim prijateljem in dobrotnikom povemo, da delo novega samostana čvrsto napreduje.
Izreden Marijin Dan na A-meriških Brezjah bo dne 30. maja, to je na "Decoration Day". Tedaj bo blagoslovitev vogelnega kamna. K tej izredni, zgodovinski slovesnosti ste vljudno povabljeni vsi naši prijatelji od blizu in daleč. Dobrodošli!
P. Benigen
-o-
100.000 RUMUNOV V ALBANIJI
Kakor pišejo rumunski lioti, je v Albaniji še vedno dosti Rumunov. Njih število cenijo na 100.000 duš. "Universul" priobčuje zemljevid, iz katerega je razvidno, da so razna
. . i v, ,	, albanska mesta popolnoma ru-
da je vsak človek nujno in ab- . , . .„„,„„ . ,	_	-.7 ' munska, druga imajo rumun
solutno navezan na vero. Ve-
"Imeli so (Slovani) ministre, generale ... pa so hoteli biti sami svoji... in prav je, da jim je spodletelo .. tako nekako nekdo slovensko piše. Predrznost, kaj ne? Ti slovanski hlapci so hoteli postati gospodarji, in Hitler bi bil na pravem, da jih je potisnil — vsaj Čehe — med hlapčevske koloniste, v protektorat, in morajo biti zadovoljni, ako morejo sploh dihati, ti hlapci. In v človeku naj bi ostalo še nekaj optimizma? Je le bolestna izjema, ampak še dosti je takih izjem, takih narodnih pokvek, ki hočejo bjti hlapci in se dobro počutijo le, kadar jim Nemec zaukazuje.
Vse kaže, da stojimo šele pred začetkom novega hlap-čevanja. Čehi morajo hlapeevati, drugi pridejo na vrsto. Ampak Slovaki so svobodni, in prav Hitler visi zdaj v njih Šolah, ker ta Hitler jim je prinesel svobodo. Zato je done lo: "Slava, Hitler". Hrvatje ne morejo priti preko te slo vaške svobode, da bi ne požrli nekaj slin tudi za hrvaško svobodo, ko zdaj ni nobene svobode pod Srbi. Svobodna Slovaška? Ali je sploh kaka večja ironija mogoča? Kakor opipana kura je ta svobodna Slovaška. Mažar je vzel kar do 400 štirjaških milj in do 50 tisoč ljudi, pa je milostno podaril tem otroškim Slovakom tri vasi. Do 2 miljona in 500 tisoč prebivalcev ima zdaj ta slovaški kurnjak. Koga? En miljon in 900 tisoč je baje res teh slovaških pastirjev, ampak 600 tisoč je Nemcev, Mažarov, Judov. Ali se sploh izplača? Pa se izplača. Ne morda radi Slovakov, izplača se nekomu drugemu. Ali se vam nič ne posveti v glavah? Rutence je Hitler dal Mažarom in še velik kos Slovakije, in dal je brez najmanjšega pridržka. Čehe je sam vtaknil v žep, enako brez najmanjšega pridržka. Ampak do Slovakov je bil velikodušen ta Hitler in jim dal celo 600 tisoč Mažarov, Nemcev in Judov. "Slava Hitleru", vpijejo Slovaki. Ali se vam res noče posvetiti ? Samole kak Slovan more biti tako zabit, da se mu noče posvetiti. "Svobodna Slovaška" je dobro preudarjena politična poteza np le predrznega, ampak tudi politično zvitega Hitlera. Iz te Slovakije gleda Hitler na ~ Jugoslavijo. Sicer se tu me-šajo karte, ker "prijatelj" Musso ima tu tudi svoje karte, ampak vreme se bo že zjasnilo, ako ne zlef>a, pa zgrda. Hitler potrebuje v Jugoslaviji Hrvate, in "svobodna Slo-
Spodaj podpisana vdova s šestimi otroci iz vasi Marinčke pri Robu na Dolenjskem, se najiskrenejše zahvaljujem go-rcpej Mariji Delak v Biwabik, Minnesota, ki je objavila prošnjo v Amerikanskem Slovencu, da 'bi naši rojaki priskočili na pomoč ubogi vdovi s šestimi malimi otroci.
Nekaj dni pred velikonočnimi prazniki pa sem prejela od gospe Marije Delak pismo in lepo svoto denarja 70 dolarjev. — Ne morem najti besed, ki bi mogle razodeti našo globoko iskreno zahvalo vsem številnim darovalcem ki so priskočili na pomoč meni in mojim otročičkom. Sedaj smo spoznali, da dobrota še živi in da usmiljenje še ni izumrlo.
ci.
Res pa je, da so dosedaj darovali samo oni, ki se vesele take skupne narodne ustanove, ki se vesele, da bo vsaj en zavod v AVneriki, v katerem se bodo mogli slovenski mladeniči vzgojevati za duhovski stan. Vsakdo namreč lahko razume, če ne bomo slovenski frančiškani postavili takega zavoda v Ameriki, bo kmalu ostal naš narod tu brez svojih dušnih pastirjev. Da bo pa imel naš narod tudi v prihodnje svoje dušne pastirje, delamo slovenski frančiškani za to, odkar smo v Ameriki in smo dosedaj vzgojili lepo število slovenskih mladenicev za duhovski stan v naščrri redu, ki so že dušni pastirji v raznih naših župnijah.
Vsak naš rojak tudi ve v kakšnih razmerah in s kakšnimi žrtvami smo vršili dosedaj to delo za skupno korist naše-
jak prispeva zanj po svoji mo- ia posega v nas bolj globoko
kot kakoršnakoli druga zadeva, vera nam podaja znanje, ki je nam bolj potrebno kot vsako drugo znanje. Ker je nam vera tako potrebna; zato je pa tudi Bog, začetnik vere, poskrbel sredstvo po katerem spozna'm'o, kaj moramo verovati, da bomo zveličani.
Naši slovenski odpadniki silno povzdigujejo znanost v svojih protiverskih časnikih češ samo znanost more človeka osrečiti. In vedna tožba v njih listih, da se ne more to doseči je, "ker je ta masa še precej nezavedna in se boji in poklekuje pred onimi, ki jo bičajo".
Koliko časa že pišejo v svojih listih o evoluciji ali razvoju, kako je vse na svetu nastalo, to je namreč nazor, da se v svetovju vrši neprestano razvijanje. Njih namen je seveda odpraviti vse, kar nas uči sveta vera o početku sveta to-
sko večino, tretja imajo mno go prebivalcev rumunske na rodnosti. List trdi, da je Alba^ nija, zlasti v zadnjem času, albanske Rumune hudo zatirala, sedaj je pričakovati, da bo dal novi sistem tudi tem Rumunom pravice, kj jim gredo.
NEVARNOST SHUJŠEVALNE KURE
Med pripomočke, ki jih uporabljajo za shujšanje, spadajo zlasti v Ameriki tudi tako zva-ne "dinitro-snovi", čeprav . so te kemične snovi precej strupene in povzročijo lahko tudi smrt. Med posledice takšnih shuj sevalnih kur je šteti to, da se sedem do štirinajst mesecev po shujševanju, tudi če je telo navidez dobro prenašalo strup, lahko prične razvijati očesna mrena. Ze 1. 1936. so poročali o 50 takšnih pri-m'erih. Čeprav so mogli v veči ni primerov z operacijo pre-
Vest iz domovine
Cleveland, O. — Žalostno novico iz stalrega kraja je pred kratkim prejela Mrs. Frances Blatnik s Trafalger avenue,da ji je na Rakeku pri Cerknici umrla mati Ivana Korenčič v visoki starosti 81 let. Poleg Omenjene zapušča v Clevelan-du tudi sina Andreja, v Eucli-du pa sina Johna in v Johns-townu, Pa. hčer Ivano, poročeno Intihar.
Vesti iz Milwaukee
Milwaukee, Wis. — Težko poškodbe na glavi je dobila mlada Miss Marie Roje s So. 5th St. pri avtomobilski nesreči. Neki nepreviden voznik se je s svojim avtom zadel v avto v katerem se je peljala Marie Roje z nekim Louis Franko in še enim tovarišem, ki sta tudi bila poškodovana.
—	Tužno vest iz starega kraja je prejela pred kratkim Mrs. Johanna Skok iz West Alljsa, da ji je na Rečici ob Savinji umrla njena mati Jožefa Petrin v starosti 84 let. Zapušča moža, tukaj v Ameriki že Omenjeno hčer in v Aguilar, Colorado pa nečaka.
—	Istotako je prejel žalostno novico iz starega kraja rojak Anton Ermenc z W. Pierce St., da mu je v Ljubnem v Savinjski dolini smrt ugrabila mater Marijo Ermenc v starosti 76 let.
Potrjeno združenje
Calumet, Mich. — Koncem preteklega meseca se je vršila tukaj izredna konvencija, ki je bila sklicana da potrdi združenje Slovensko-Hrvat-
ske Zveze z Hrvatsko Bratsko Zajednico. Bila je to zadnja konvencija SIIZ.,katera je obstojala kot samostojna podporna organizacija od 1. januarja leta 1903. Konvencije so se udeležili tudi glavni odborniki HBZ. in sicer preds. Ivan D. Butkovich, tajnik nad z. odbora Matt Tomich in nadzornjk Geo. Sankovich.
Clevelandske novice
Cleveland, O. — Preteklo soboto 6. maja sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Stella Zadel z East 63rd St. in Frank Strehovec z East 169th St. — Operacijo na; nogi je prestal Ernest Luzar s Kildeer Ave.
—	V Mt. Sinai bolnišnico je bila odpeljana zaradi operacije Mrs. Lillian Rozance. Operacijo je srečno prestala.
—	Vile rojenice so za cvetočj majnik obdarovale družino Stanley Lauriča z E. 67 th St. z zalo hčerko prvorojenko.
Prireditve, ki so oglasane v "Am. Slovencu" «o vedno u-spešne.
prečiti nevarnost popolne oslepitve, se težke motnje vida vendarle niso dale odpraviti.
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(107)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar RlCe Burroughs
Ko so vsi trije tako hodili po dnu svetega jezera, so kmalu naleteli na ogrodje potopljene ladje', katero je bilo že na pol v pesku, kolikor je pa štrl^o iznad peska, je bilo zavito v podvodno rastlinje, kar je pričalo, da je morala ta ladja že pred leti postati žrtev kake nesreče.
Prišedši do teh ostankov razbite la-'dje, je Herkuf postal in skrbno pregledoval razvaline od vseh strani. Ko je tako ogledoval žalostne ostanke preteklosti, je kmalu opazil med razbitinami nekaj, kar je vzbudilo njegovo pozornost. Sklonil se je in kmalu imel v rokah dragoceno skrinjico.
Pri ogledovanju te skrinjice je opazil, da je v resnici zaklad in že je hotel s tem zakladom oditi. Tarzan je to opazil, zato mu je z znamenji dokazoval, da je tudi njegova dolžnost pomagati onim, ki so še zaprti v ječah Brui-lov^ga templja in čakajo na strašni konec. Herkuf je razumel.
( Da bi ga pa dragocena skrinjica ne ovirala pri tem, ko bota s Tarzanom reševala ostale jetnike, je Herkuf skrinjico z zakladom spravil v dobro zavarovan kraj. Tudi Helena je tam ostala. — Ker Tarzan ni mogel uporabljati svojih čutov kot na suhem, ni vedel, da je ta kraj silno nevaren.
27 Torek, 9. niaja 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Nedeljski kotiček
J. M. Trunk.
DRUGA NEDELJA V MAJU
.'Pred boleznijo vzemi zdravilo (Sirah, 19, 20)".
Čim bolj ustrežeš svojim strastem, tem bolj rastejo in se krepjjo. Zatri strašno zalego takoj in uniči jo, dokler je še mlada in slaba. Ako strast raste in se z leti močno okrepi, je navadno ves trud, da se je iznebiš, zastonj, bob ob steno, kakor pravimo. Mnogi bi se radi iznebili strasti, pa se jih več ne morejo. "In princi-piis obsta, sero medicina para-tur — takoj, v začetku se u-stavljaj, zdravilo pride prepozno", je veljalo in bo veljalo. Ako se strasti, da bi jo zatrl, ne lotiš takoj, ko se poraja, bo strast premagala tebe, nikoli ne ti strasti. Kdor pripusti, da se mu kaka bolezen močno ukorenini, ne da bi v Pravem času, kar v početku bolezni rabil potrebnih zdravil, nima resne volje, da bi se ozdravjl. Ako bolezni podleže, je vsa krivda le na njem.
Moč strasti je bilaj celo pri svetnikih tako velika in moč-
na, da sv. Duh nekatere bla-gruje, ker so rano in mladi umrli in se tako obvarovali pogube, katera jim je po strasteh pretila. "Pobran je bil, da ni hudobija popačila njegovega uma, ali da ni hinav-ščina preslepila njegove duše. Zakaj mik ničmernosti zatem-ni dobro, in nestanovitne želje spačijo nedolžno srce (Modr. 4, 11)". Taki izvoljeni so redko posejani, ne upaj na tako pomoč, ker je izredna, držati se moraš tega, kar je redno, in redno velja, da te strast pogubi, ako ti ne pogubiš in uničiš strasti. Prištevati se moraš grešnikom, ne svetnikom.
Kaj imaš toraj pričakovati, česa se najdejati, ako se ne u-stavljaš kar v začetku strasti, ki se je pojavila? Edinole po boju, uporu in naporu smeš pričakovati, da se končno o-svobodiš vseh strasti in prideš do "prostosti, s katero nas je Kristus oprostil (Gal. 4, 31)". Ako si tako notranje' svoboden, brez strasti, veljaš nekaj kot človek in kristjan.
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
Oddaja žita, kolikor ga je
"odveč"
V Italiji imajo posebne urade, ki vodijo pregled, koliko so kmetje pridelali žita. Kar kmet potrebuje žita za nujno domačo porabo, ga lahko ob: drži, drugega pa mora oddati državi. To žito, kar ga je "odveč", zbirajo v velikih skladiščih. Seveda žito kmetje ne dajo državi zastonj. Letos je imelo žito še kar precej visoko ceno. Kmetje so se pritoževali le nad tem, da so jim takoj pri oddaji žita odtegnili ^ ^a je' žito premalo očiščeno in je med njim' vsaj toliko smeti, kolikor so jim krajevni Čjnitelj i pri pobiranju žita odtrgali. Zvedelo se je nazadnje le, zakaj so kmetom toliko odtrgovali. To se je zgodilo zato, ker je zadnje case izginila iz omenjenih skladišč precejšnja količina zita. Aretirali so nekaj oseb, ki so imeli posla pri teh skladiščih, vendar pravijo, da so Vsi tisti, ki so bil aretirani, nedolžni, in dal. so to svojo nedolžnost tudi kaj lahko doka-zali. Tako je zdaj nekaterim res prava uganka, kam izginja 2lto tako brez sledu. Predvsem bi to radi vedeli kmetje, ki jim zaradi takšnih nerešljivih ugank odtegujejo po 10% Pri oddaji žita v silose.
Po krivici zapostavljena Istra
Tržaški "Piccolo", je zadnjič objavil zanimiv članek o Istri, v njem poudarja med drugim tudi veliko zapostavljanje te pokrajine, kljub te-da bi bila Istra lahko najbolj donosna italijanska deže-• "Piccolo" je napisal tudi tole: "Istra, ki že nekaj let Poskuša, da bi se pridružila zadnja v vrsti donosnej-E1n) Pokrajinam, še ni mogla niti pravega sredstva za po-
čin Pomoč' da bi na ta na_ mogla pokazati svojo pra-
0 vrednost. Z zasebniki žrt-
S° skuSali upoštevati to, •a je značilno za istrsko avtarkijo (saniozdrževanje). t. j. rudarsko industrializacij o.Istra bi na tem področju lahko pokazala takšne vrednosti, ki bi ji dale v izdatnejši meri pravico do sodelovanja pri zboljše-vanju narodnega gospodarstva, posebno pa še v tistem oelu, ki je najbolj odvisen od zamejstva. Rešitev tega vprašanja je narekovala notranje-
mu trgu izkoriščanje istrskega premog a, in kričeča! potre'ba lahkih kovinskih zlitin je pospešila izkoriščanje istrskega; boksita. V Istri pa je toliko drugih rudnin, ki bi na notranjem tržišču mogli in morali opravljati nadvse važno vlogo. To so: dolomit, kalcijev karbonat, železne rude, marmor, kremen, lapor, svinčene rude, ilovica, asfalt, morda pa tudi nafta in metan. Na kratko rečeno, vrsta snovi, ki skupaj ne predstavljajo samo ogromnega naravnega bogastva, temveč tudi zelo velike možnosti dela, ki bi. če bi bilo uresničeno s pametno organizacijo, dajalo Istri možnost, da bi se sama preživljala in prjspevala v ogromni meri k uresničenju zaželene narodnogospodarske avtarkije." -o-
Smrtna nesreča
Na Slapu pri Vipavi se je smrtno ponesrečil 20 letni Lojze Pelikan. Bil je zaposlen v nekem skladišču zelenjave. V skladišču je bil električni tok napeljan po žicah, ki so bile zelo slabo izolirane. Fant se je po naključju dotaknil razgaljene žice. Električni tok ga je pri priči ubil. Oblasti so u-vedle preiskavo, da doženejo. kdo je odgovoren za nesrečo.
Godni požar
Skoraj vse okoliško prebivalstvo je bilo zadnjič na nogah, ko je nenadno izbruhnil
<

DENARNE POŠILJAT VE
nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj 10 bile naše cene:
ZA DINARJE:
Za $ 2.40................ 100 Din
Za $ 4.70................ 200 Din
Za $ 6.80................ 300 Din
Za $10.70................ 500 Din
Za $21.00................1000 Din
Za $41.00................2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30.:.......1........ 100 lir
Za $12.00.................. 200 lir
Za $29.00.................. 500 lir
Za $57.00..................1000 lir
Vse pošiljatve naslovite na
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
»»»»»■»»■M«««««« —
na pobočju Nanosa velik gozdni požar, ki se je vedno bolj širil na vse strani. Kmetje so takoj prihiteli na kraj požara in z izsekavanjem skušali požar omejjti. Deloma se jim je to tudi posrečilo, še večjo škodo so preprečili gasilci iz Vipave, ki so tudi 'brž prihiteli na kraj požara. Zgorelo je vsega skupaj okrog dvanajst hektarov gozda, ki je bil last Zavoda za agrarno obnovo treh Benečij. Škode je približno 30.000 lir.
ZAPUŠČINA KRALJA ZOGA
Grobovi iz rimske dobe
V neštetih krajih v Istri so odkrili že zanimive najdbe iz starodavne ri'm^ke dobe. S temi se ne ponaša samo Trst. kjer so svojčas pri urejevanju mesta naleteli na krasno ohranjen starodavni rimski amfi-teater, pač pa tudi drugi kraji, če ne po čem drugem zanimivem, pa vsaj po grobovih, ki so vanje pred davnimi stoletji polagali svoj mrliče tedanji prebivalci Italije. Zadnjič so naleteli na takšne stare grobove tudi na Reki, ko so kopali temelje za neko novo zgradbo. Strokovnjaki menijo, da so ti grobovi iz 1. ali 2. stoletja po Kr.
KRATKE NOVICE
Slovenec je bil prvi italijanski častnik, ki je na letošnji velik petek padel v Albaniji, ko je italijanska vojska začela zasedati to pokrajino. Bil je to podporočnik Rihard
Bombič iz Pule.
*
Smrten padec. — V Štanjelu na Krasu se je smrtno ponesrečil 64 let stari posestnik Josip Semenič. Ko je zjutraj zapustil svojo sobo in se odpravil po stopnišču v pritljič-je, je padel in si ob robu neke stopnice prebil lobanjo. Domači so mu' takoj prihiteli na pomoč in ga odnesli nazaj v sobo. Poklicali so zdravnika, a še preden je ta prišel, je Semenič umrl.
>K
Pet potniških parnikov je
spet naročila: v tržaških ladjedelnicah obalska paropl. družba "Istria-Trieste". V prihodnjih letih bo baje ta družba obnovila vse svoje brodovje. Družba ima v svojih rokah obalno plovbo med Pulo, istrskimi zahodnimi pristanišči, Trstom, Tržičem, Gradežem in Zadrom.
Smrtna kosa. — V Ilojanu pri Trstu je umrl v visoki starost 87 let Vincenc Zega. Pokojnik, kraška korenina iz štanjelske okolice, si je znal ustvariti velik ugled. Bil je zmerom trden značaj in dober oče svojim otrokom. — V Ro-janu je umrla tudi 64 let stara Terezija Furlanova, rojena Poljšakova. — Pri sv. Ivanu je vzela smrt cerkvenega starešino Alojzija Pahorja. — V Štivanu pri Devinu je umrl posestnik Miha Legiša iz Sa-bličev. Bil je star le 58 let. Poznala ga je vsa okoljca kot
skrbnega' gospodarja in 'moža. *
Vzpenjačo na Sv. goro so
že začeli graditi, in sicer pri Solkanu ob državni cesti. Tu bo tudi prva postaja.
Ob svojem pobegu iz Tirane, Albanija, je kralj Zog pustil na vrtu svoje palače dva ujeta medveda in enega ud omačenega jastreb«, ki ga kaže gornja slika. Ta jastreb se je. zdaj sprijateljil z italijanskim vojaštvom.
TO IN ONO IZ DOMOVINE
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O.
Leto 1939. Predsednik: Leopold Kushlan, 6411
St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fort una, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. SeliSkar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur, Dr. J.
F.	Seliskar, Jr. in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu. tajnika pa vsakega 10. in 25, v mesecu.
Usodna pomota
Delavec Matej Batistič v Gorici v zasedenem ozemlju je zbolel in se podal k zdravniku, kateri mu je predpisal zdravilo. Doma je pa namesto za steklenico z zdravili, pograbil za steklenico s strupom in izpil. Kmalu ga je začelo grabiti in zvijati po želodcu. Da-si so mu v bolnišnici sprali želodec, je že po nekaj urah umrl.
Nesreča
Z motornim kolesom se je ponesrečil kmet Blaž Urban-čič iz Ščavnice, ko se je učil voziti na banovinski cesti Ščavnica — Sv. Ana. Urban-čič je padel s tolikšno silo, da je dobil hude zunanje in notranje poškodbe.
-o-
Vagonov je zmanjkalo
Kakor se poroča je nameraval oditi iz Murske Sobote prvi transport sezonskih delavcev na delo v Nemčijo. Borza dela in vsi odločujoči so se potrudili da pravočasno za-gotove vagone za 650 delavcev. Delavci so se napovedani dan zbrali v Murski Soboti, niso pa mogli odpotovati, ker ni bilo vagonov iji so se morali vrniti nazaj na svoje domove.
-o-
Povožen
Neki delavec je s kolesom povozil 13 letnega posestniko-vegai sina Josipa Goropevška iz Loke pr,i Sv. Juriju ob Taboru in ga močno poškodoval ter so ga morali odpeljati v celjsko bolnico.
Moža je kupila
Begunci, ki prihajajo iz Nemčije iri Avstrije v Jugoslavijo, si na vse načine prizadevajo, da bi dobili jugoslovansko državljanstvo. Na vrsto so prišle tudi prav čudne poroke. Tako poročajo, da je neka bivša gledališka igralka z Dunaja kupila v Beogradu moža po dinarjev.
Beseda o tem m onem
SOVRAŽNIK NAŠEGA SOVRAŽNIKA NAŠ SOVRAŽNIK
Piše And. Tomec
TUDI

se je znašel na ulici brez pare in ko nj vedel ne kod ne karri, ga je nagovoril neznanec ter ga vprašal, če hoče zaslužiti 12.000 din s tem, da se poroči z neko bogato begunko z Dunaja, ki bo takoj potem odšla po svojih potih. V kratkem času je bilo vse urejeno in Milič je tik pred poroko dobil nai roko 7000din. Po poroki se je Dunajčanka od njega poslovila in mu obljubila, da mu'v kratkem plača še o-stalo. — O veljavnosti poroke bodo še razpravljale oblasti. -o-
Velika slovenska obrtna razstava
Slovensko obrtništvo se je odločilo, da priredi letos v Ljubljani veliko slovensko jubilejno obrtniško razstavo, katere namen je pokazati kvaliteto izdelkov slovenskega obrtništva v prvih 20 letih svobode v narodni državi. Razstava bo v začetku meseca oktobra1 t. 1. v prostorih ljubljanskega velesejma.
--o-
Belokranjc poštni ravnatelj Slovenije
Iz Ljubljane poročajo, da je bil imenovan za novega direktorja pošte, telegrafa in telefona za Ljubljano, odnosno za Slovenijo, višji poštni svetnik g. Jože Štukelj. rojen leta 1'894 v R u če t n i vasi pri Črnomlju.
-o-
Smrtna nesreča
V Slovenjem Gradcu jc postal žrtev (splašenih konj u-gledni posestnik in mesar Anton Kuhar. Skušal je ustaviti splašene konje, ki so dirjali z vozom proti domu, a je pri tem dobil tako močan sunek v prša, da se je nekaj metrov od domačije zgrudil na tla in izdihnil. Rojen je bil leta 1888 v Zgornjih Dupljah pri Kranju.
pogodbi za 12.000 Neki Dragiša Milič

Društvo sv. Jožefa
itev. 53, KSKJ., Waukegan, I1L
39 leto pri K. S. K. Jednoti
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašajo
nad $17,000.00. Skupno število članstva 491 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Frank Jerina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag.
Napaden
V neki gostilni v Gorenju pri Šmartnem ob Paki je neki moški napadel 40 letnega lesnega trgovca in posestnika Franca Atelška z Lepe njive pri Mozirju in ga s topim predmetom tolkel po glavi ter ga močno poškodoval, da je moral iskati zdravniško pomoč v bolnici v Celju.
Soditi bi bilo, da je oni, ki je sovražnik našega sovražnika, naš prijatelj, da je z nami in za nas in da imamo zato mi kaj skupnega z njim, ker imamo z njim vred skupnega sovražnika, ker imamo vsi skupaj opraviti z enim in istim sovražnikom.
Toda hudo bi se pa motili oz. se motijo tisti, ki mislijo, da je komunizem, znan kot sovražnik našega sovražnika fašizma, prijatelj nas katoličanov, kajti ne le da v resnici ni nikak naš prijatelj, temveč je nasprotno naš najbolj strupen sovražnik, še veliko večji sovražnik kakor pa je fašizem in ki nas katoličane veliko hiljše sovraži, kakor pa sovraži našega sovražnika z imenom fašizem. ,
Pravzaprav je komunizem naš naj poglavitne j ši sovražnik, katerega prvi in glavni namen je boj in uničenje katoličanstva in sploh vsega krščanstva in katerega življensko geslo je boj na življenje in smrt proti vsaki veri — pa naj bi to zahtevalo tudi popolno uničenje civilizacije, vsega znanstvenega in kulturnega napredka, konec vse umetnosti in vseh socialnih dobrin človeštva in pridobitev tisočletnega truda in dela, da je spričo vsega tega komunizem sovražnik fašizma le bolj na videz, kakor pa v resnici, da je le malenkosten sovražnik fašizma, sovražnik fašizma le toliko in zato, da se temlažje in uspešnejše bojuje proti katoličanstvu in da se kot tak lažje potuhne in si zato na lažji način nadene krinko prijatelja katoličanov in ogrne ovčje oblačilo, češ, glejte vaš prijatelj sem, ker sem proti vašemu sovražniku fašizmu, da tako mnoge prevari, da mu gredo na limanice, ki pa potem že po svoje z njimi opravi, ko jih ima v svoji popolni oblasti, kakor nas uči novejša zgodovina Rusije, Mehike in Španije.
Da je komunizem bolj proti Bogu, veri, cerkvi in.„katoliča-nom, kakor proti fašizmu, nam je najjasnejši dokaz Sovjetska Rusija. Kaj vse so tam počeli in še počenjajo z ubogim in nesrečnim narodom radi njegove vere, kako kruto preganjajo vernike in duhovščino, mučijo in zatirajo, koliko in kako krasnih cerkvi si porušili in oskrunili!
In vendar v Rusiji ni nobenega fašizma!
Isto se lahko reče tudi glede Mehike. Ti dve deželi nam izpričujeta in dokazujeta, da se eni in isti, ki so v Španiji začeli civilno vojsko kot komunisti, a končali jo pa kot "demokrati", niso bojevali proti fašizmu in za demokracijo kot bi to tako ra di naredili in kar cel svet potegnili, temveč je bil ves njihov boj naperjen edinole poti veri v Boga, proti katoliški cerkvi in katoličanom in za njihovo kruto in nasilno komunistično nadvla do. Boj proti fašizmu in za demokracijo je bil samo pesek oči.
Če bi bili komunisti, ali zdaj
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Ra dio uro od 9. do 10. ure do poldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
"demokrati" samo proti fašizmu, zakaj niso pustili v miru duhovnikov, redovnih oseb in katoličanov, zakaj so jih tako preganjali, tako kruto, neusmiljeno in nečloveško mučili in morili? Zakaj niti bolnikom in otokom niso prizanašali, zakaj še mrliči niso imeli miru? Ali so vsi ti imeli kaj s fašizmom opraviti?
Če je šlo komunistom samo proti' fašizmu, zakaj so požigali in rušili cerkve, samostane, šole, bolnišnice, sirotišnice in druge dobrodelne, vzgojne in kulturne naprave, kot da bi bile te cerkve, te naprave, zbirališča in gnezda fašizma?
Čemu vendar je bilo treba v boju proti fašizmu in za demokracijo pokončevati in skruniti sv. podobe in križe, čemu se znašati celo nad Najsvetejšim, čemu doprinašati najbolj nezasli-šna bogoskrunska in bogokletna dejanja ter najbolj neverjetna grozodejstva? Ali je z vsem tem demokracija kaj pridobila?
Na vse to naj nam naši "de-mokratarji" in antifašisti pri "Naprej u" blagovolijo odgovoriti in pojasniti, predno se drznejo pred nami liliniti svoje prijateljstvo do katoličanov in svoje demokratično mišljenje ter svojo skrb in ljubezen do de-avstva in nas pozivati k skupnemu delovanju za skupno stvar "brez razlike na politična in ver-ka naziranja".
Vprašali bi še te demokratar-je, zakaj ni takega skupnega dedovanja "za skupno stvar brez razlike na politična in verska naziranja" med komunisti ali demokratarji in vernimi Rusi, v komunistični ali demokratarski Rusiji? Zakaj tam komunisti ali demokratarji nimajo s katoličani in pravoslavci nobene skupne stvari? Zakaj ni bilo kake take skupne stvari in skupnega dela zanjo med komunisti in katoličani, katero se od stani komunističnega "Napreja" nam katoliškim Slovencem tako priporoča, tudi v Mehiki in Španiji ob času preganjanja katoličanov, temveč najhujši boj med njimi, boj na življenje in smrt?!
Na taka in enaka vprašanja bi nam morali naši komunisti odgovoriti. Pa zastonj bomo čakali na njih odgovor, ker na ta vprašanja nam oni po nobeni "šprahi" ne znajo odgovoriti.
Toda doklem nam pa oni na vse povoljno ne odgovorijo in vsega ne pojasnijo, jim pa tudi mi ne bomo nič verjeli in zaupali in je zato tudi ves njihov trud in napor zastonj, da bi koga, lp ima le še trohico pameti in razuma, mogli zapeljati, da bi jim sledil v njih tabor, razen kake v resnici — slepe kure.
'lawKM r«wiiiaaKajWBiMip»wp«BBp:
NA PRODAJ
hiša, "cottage", iz opeke; šest sob, kopalnica, centralna kurjava, garaža za dva avtom., na 1945 W. 21st PI. Chicago.
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE
DR.JOHNJ.SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue £	Tel. Canal 0523
Uradne ure: vsak dan od 9. P zjutraj do 8:30 zvečer.
M. KLAM I SflN
STAVBENIK IN KONTRAKTOR
3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
Stran ,'4
AMERIKANSKI SLOVENEC
»wmnnra:
Torek, 9. mapa 1939 " 1
Podkrnoski gospod"
— ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj.
Dolores Vieser:
Kapelanus Rutar mora sto in stokrat romati preko strmih, kamnitih potov v Gore. Močna halja mu prenese dež, veter in sonce in težki čevlji so kos prodovini. Ve za vse skrite oglenice in lovske koče, za samotne kmetije in roparska gnezda. Ženice, ki nabirajo koreninje, se mu prijazno zareže, in smolar, ki bi človek mislil o njem, da moli kosmatega gornega moža in žre veverice, si obriše kuštre z obraza in zamomlja: Hvaljen bodi Jezus Kristus.
Tam, kjer teče pot mimo studenca, stoji mahovita klop pod senčnatimi bukvami. Ob vročih dneh postaja kapelanus temkaj in gleda, kako se igrajo luči, ki smukajo zlatozelene čez rjavo pot. Prisluškuje tisočerim glasovom gozda in si polni široke prsi z dehtečim dihom dreves. Skozi zibajoče se veje migetajo valovi zorečega žita od bližnjega venca gričev. Zamolklo, prijetno mukanje zaveje zdaj blizu, zdaj dlje skozi rebri.
Duhovskemu kmečkemu sinu je vse to všeč nad vse mere. Široko se nasloni nazaj in se všečno muza: bo dobra letina letos!
Cez kratek časek zlekne kapelanus ude in se hoče spet podati na pot. Po tedajci se pritoči nekaj okroglih kamnov doli po stezi, koraki zahrustajo in koj nato pozdravita dva kmečka človeka duhovnika, ki se pomakne na konec klopi.
"Odkod, Ciril?" vpraša Rutar starega kmeta.
Kmet posadi svojo od trpljenja skriv-Ijeno, dolgo postavo ropotaje na klop in reče s kislim obrazom:
"Z ogledov, pri Hajnžku, jaz in Moj-' cej."
Mojcej stoji še na poti. Sramežljivo in boječe poveša rjavolaso glavo in ne ve kam z oglatimi udi.
"No torej," jo vpraša kaplan, "ti je bila kajža tudi tako po volji kakor Nac?"
Deklica vzdigne dolge trepalnice od plašnih oči; velika usta se ji razkoljejo v srečen smehljaj, toda molče.
Nič kaj, nič kaj," zagode nasprotno kmet. "Gnojišče bi bilo lahko bolj mastno in krave bolj zalite. — In kajža tudi ni večja od kurnjaka."
Zdaj se kapelanus in Mojcej nasmehneta drug drugemu: oče mora grditi, to se spodobi tako. In vendar se zdi hčeri I-Ianjžkova domačijica nasveten paradiž.
"Kdaj bo tedaj počilo?" vpraša Rutar.
"Pojutrišnjem če smemo priti stavit oklice?" vpraša stari za odgovor. Gubice se mu zdaj zategnejo celo malce prijazne-je. "Dečva bi bila morala še čakati. Kje le naj človek spravi skupaj pri teh slabih časih ! In sestrama nič ni bilo po žinji, da bi se udala! Ko je mlajša kakor Lenej in Nanej, pa gnadljivi gospod," reče važno in zaupljivo, "oni so darovali toliko, da sta one izplačani."
Kapelanus zmaje z glavo.
"To je lepo od gnadljivega gospoda," reče brez topline.
Mojcej je sedla medtem na strmi breg. Zdaj si pogladi šop resastih las togo za ušesa in vedečno vpraša:
"Je resen, da novi prošt toliko žebrajo? Vsi vedo povedati o tem."
Do kraja razmišljeno reče Rutar:
"Seveda žebra; dosti je v cerkvi in živi
strožje kakor kak menih. Kmalu bo videti popolnoma duhovski."
Stari kmet zaziblje pomišljiv glavo:
"Pravim vam, predobri so. Ljudje izrabljajo njihovo dobroto in menijo, da so prismojeni. In gospoda tudi niso zadovoljni z njim, pravi Žrelčev konjar."
Zdaj pride tudi kaplanu iz prave, pristne kmečke nezaupnasti čez ustnice:
"Morda je vse le sama komedija, da bi pozabili, da ni duhovski."
Toda že se kesa, ko je komaj rekel hudo besedo; skoraj je vesel, da deklica na-mršči čelo in oporeka:
"O ne, hinavski pa že niso! Le nič ne morejo zato, da so tako vsi zažinjani!"
"Saj, saj," pretehtava stari, "dobri Bog bo že vedel. Ce so prošt dobri, ni to nič napačnega; ljudje naj bi jih rajši imeli."
Rutar vstane: "Naj dela vsakdo, kakor hoče. Ampak če je kdo gospod, naj gospod tudi bo! Sicer naj gre za konjarja! Zdaj pa vaju Bog obvari! Moram gori na Frato učit krščanski nauk."
S čvrstimi koraki se vzpenja kapelanus gori preko gozda. Sicer mu druge dni srce ne bije hitreje kljub strmi poti navkreber; danes pa se mora nasloniti na bukev in duškati. Potegne si vnic z roko preko čela in nejevoljno zagode predse. Začne premišljevati krščanski nauk, ki ga namerava učiti uboge gozdarje, vendar srce se mu ne olajša. Je, kakor da mu nekaj v njem neprestano očita; kar nič se ne more prav umiriti.
Moj Bog, je vendarle res: prošt ima eno kolesce preveč — ali pa je hinavec? Tako pravi tudi Silvester. Tega bodo prenapetosti mladega gospoda še popolnoma ob ves mir spravile — tako pravi tudi župnik iz Žrelca in župnik iz Grabštanja. In on, Rutar, ki mora vse narediti in ne sme nobene ziniti — on ne more reči, ali ga kar celo ne sovraži! Jezi ga, da Zavorjin, sin neomožene dekle, v duhovski hiši lahko zapoveduje, in draži ga, da ne zapoveduje. Da je tako dober, se mu zdi smešno, in da je tako otožen, se mu zdi prezira vredno. Kači moža, ki pozna bedo malih ljudi, kadar jaha gospod Zupana in je sleherna kretnja na njem tako plemenita in gosposka. Kači ga pa tudi, kadar ga ta ponosni mladič kot duhovnika tako spoštljivo pozdravi. Naj bi bil rajši nesramen in razuzdan in trd, to bi se mu bolj podalo — ne pa tako — tako pobožen in omrtvi-čen, tako — na oči Svet!
Zares, sovraži ga hinavca, komedijanta, vrinjenca. — Kaj si ni v resnici pritihotapil cerkvenega posestva?
Zdaj vzide iz rdečih vrtincev, ki jih poganja kaplanu mržnja skozi kri, hipoma tiha podoba. Ko je rekel davi "ita missa est", je videl klečati prošta v njegovem stolu. Obraz mu je bil jasen in bled in oči široko razprte in uprte v oltar. In te
oči---- Jezen sam nase odpodi Rutar
podobo. Zastoka: te oči to uro niso mogle lagati! So bile to oči človeka, ki gori in se bori, ki je poln čiste volje — ki je silovito zapuščen —
"Prav za prav bi ga moral ljubiti," prešine Rutar j a in potem odvihra duhovni v breg, kakor na divje beži sam pred sabo.
(Dalje prih.)
VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE
V Št. Jakobu v Rožu je bil nadoma izbruhnil požar, ki je
imenovan nov občinski odbor Župan je postal posestnik .Fregin Eduard, med odborniki pa so tudi krajevni kmečki vodja Jožef Gabrutsch, posestnika Fr. Obilčnik in Janez VVohinz ter nadučitelj Jožef Marinitsch.
V Grebinju so pokopali tri zavedne Slovence, prave korenine. 81 letnega posestnika Jož. Sumniča, 89 letnega Jakoba Kopeiniga in 63 letno vdovo Valburgo Ruprecht iz Popje vasi. SUmnič in Kopei-nig sta bila trdna, pobožna in narodna moža. ki sta v svojih hišah imela samo slovensko časopisje in Mohorjeve knjige Tudi Ruprechtova je bila naročnica slovenskega časopisja. "Koroški Slovenec" pristavlja k svojemu poročilu o teh smrtih : Kaj bo, ko ves stari rod odmrje?
Svinjska mast in surovo maslo se od začetka aprila oddajata le na podlagi seznamov odjemalcev, ki jih vodijo trgovci. Prosto nakupovanje masti v različnih trgovinah ni več dovoljeno. Ta predpis se utemeljuje s tem, da se bo tako omogočila pravična in enakomerna razdelitev surovega masla in masti med vse sloje.
Težka prometna nesreča se je dogodila v Št. Rupertu pri Velikovcu. Na mokri cesti se je prevrnil voz s 500 kg kamenja, na katerem je bilo 5 delavcev. Delavec Smetanig je obležal takoj mrtev. Janez Koscher pa se je težko poškodoval.
V gradu v Zagorjah pri Medgorjah, kjer je bilo tabo lišce deklet, ki se nahajajo v polletni delovni službi, je ne-
uničil vse prvo nadstropje. K sreči so bili gasilci takoj na mestu in so požar pogasili. Kljub temu pa je bila škoda zelo velika, ker je zgorelo tudi več dragocenih starin.
S prvim aprilom t. 1. sta bili občini Bilčovs in Gornja vesca združeni v eno občino, ki se bo za naprej imenovala občina Bilčovs. Županstvo nove občine je bilo poverjeno Francu Špicerju. dosedanjemu županu v Gornji vesci. Gospod Špicer je županoval tej občini že nad 18 let.
17. maja bo po vsej Nemčiji splošno štetje. Poleg drugih vprašanj bo treba tudi odgo-voriti na vprašanje glede narodne pripadnosti. Števni komisarji bodo razdelili po hišah po tri vprašalne pole, ki jih bo izpolnil hišni gospodar. Vprašalne pole ostanejo v hiši tri dni, nakar jih bodo števni komisarji zopet zbrali in oddali občinam. Komisarji so obvezani, da ohranijo popolno tajnost glede odgovorov na vpra-šalnih polah. Organizacija štetja bo. izvedena tako, da bo za vsakih 30 hiš določen po en števni komisar. Za komisarja sme župajn hn'enovati vsakega državljana, med njimi tudi mladoletnike.
V Celovcu so našli na železniškem tiru razmesarjeno truplo 36 letnega delavca Jožefa. Kopeiniga.
Pri Otmanjalh je pogorelo 16 hektarjev tako imenovanega loškega gozda. Gozdni požari so izbruhnili tudi pri Vogrčah in nad Kostanjami. -o--
Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec" 1
Pisano polje
——
A. ML
Aprilsko politično vreme.
Pravijo, da se v aprilu vre-
NOVE KNJIGE
CIGANKA — Zelo zanimiva povest iz domačih slovenskih hribov. Vsebuje 160 strani.............. 55c
ČRTICE. — Spisal Fran Ks. Me-ško. Črtice: 'Njiva', 'Črna smrt' in 'Slovenska gorice' so posebno zanimive. Knjiga vsebuje 160 strani ........................................ SSc
ČUDEŽ! ČUDEŽ! — Zanimiv sodobni roman, ki ga je spisal I. C. Raynaud. Poslovenil Franc Kolenc. Brošura vsebu 94 strani in stane ...................................... 35c
DOM. — Roman iz šlezijskih hribov. Spisal Pavel Keller. Je to zelo interesanten ljudski roman. Vsebuje 210 strani in stane........ 75c
DUHOVNIK S KRVAVO HALJO. — Resnična irska zgodba. Spisal R. De Nevery. Prestavil in prirodil Fr. Kolenc ................' 50c
HUBERT. — Interesanten roman iz gozdov. Spisal Pavel Keller. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Vsebuje 272 strani................................ 85c
KRUCI. — Ljudska povest po zgodovinskih virih. Spisal Januš Goleč. Knjiga vsebuje 142 strani in stane..........................,.............. 55c
KRVAVE ZARJE. — Roman iz Mehike, spisal Guadelupe. Priredil in poslovenil Franc Kolenc. VsebujS: 172 strani.............. 55c
NA POLJANI. — Spisal Fran Ks. Meško. Veleinteresantna povest, zajeta iz slovenskega življenja. 176 strani...................... 90c
PRAVICA IN USMLJENJE. —
Spisala Mara Pavič. Povest iz hrvatskega življenja. 97 strani..
PROPAST IN DVIG. — Zanimiva ljudska povest izpod pere-
Sveto pismo - novi zakon
V&ebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike.
STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na naslovu: v
35c
sa Januša (joieč. Vsebuje 130 strani in stane................................ 45c
ROKOVNJAČI IZPOD TA-TRE. — Zanimiva poljska po- , vest. Spisal Kazimir Przervva-Tetmajer. Prestavil A. Benko-vič. Rokovnjači izpod Tatre in druge slovanske povesti vsebuje 202 strani ........................................ 60c
SKRIVNOSTNI STUDENEC.
— Spisal Pavel Keller. Zanimiv roman, ki je zajet iz ljudskega življenja. Vsebuje 192 strani .... 55c
TATENBAH. — Zanimiv zgodovinski roman, ki pove, kako so habsburški vladarji zatirali in •izdajali jugoslovanske narode. Vsebuje 293 strani........................ 80c
TROJNO GORJE. — Nadvse in-teresantna ljudska povest o trojnem gorju slovenskili in hrvatskih pradedov. Spisal Januš Goleč. Vsebuje 181 strani............ 50c
IGRE ZA DRAMSKE ODRE
GUZAJ. — Igra v petih dejanjih, z ne preštevilnim osobjem. Igra ima zgodovinsko ozadje po ljudski povesti "Guzaj". Stane.. 35c
IZGUBLJENA OVCA. — Igra v treli dejanjih prav zanimiva...... 35c
KRIŽ IN SOVJETSKA ZVEZDA — Drama v štirih dejanjih. Zelo zanimiva in priporočljiva prav za sedanje čase, ker je obenem poučna kam privedejo narode in ljudstva razni izmi 35c
Te knjige ima v zalogi naša knjigarna. Naročilom pridenite potrebni znesek, ker po C.O.D. radi visokih stroškov knjig ne pošiljamo, razven, če želi naročnik iste sam plačati.
me dnevno štirikrat izpre'me-ni. April je le eden izmed 12 mesecev, ampak v politiki je tako, kakor bi bil april prav vse leto. Obsega ta politična aprilska izpremenjava lahko več let. Dejansko se razteza na cele periode. Tudi pri državni politiki je tako.
Po blisku in gromu štirih let svetovne vojske je Slovanom za/sijalo lepše sonce: nastale so nove slovanske države, zasijalo je sonce dozdaj v slovanski zgodovini nepoznane državne svobode. Celo v Rusiji bi se bili iznebili carizma. Gospodariti v kaki državi ni lahka zadeva, treba je izkušenj, in teh ni bilo, ne le pri krvavih in podirajočih komunistih, niti pri voditeljih novih držav. Nobene velikopotezne politike za slovanske množice, vsak narodič se je postavljal kakor kak petelin, hotel svo bodo brez dolžnosti, se kavsal zal par vasi s slovanskim sosedom ali radi nekaj centov pri davkih., in mlado sonce je otemnelo bolj in bolj, za najboljše je že čisto ugasnilo, drugi gledajo zaton in trepetajo. Ali pride po čmernem aprilovem vremenu kako kra*-sno majsko jutro za Slovane? Upajmo vsaj.
Na katoliškem nebu. Vojska je bila le grom in toča. Nekaj je zasijalo. Duhovi so se zopet bolj in bolj znašali. Tudi v politiki je bilo nekaj svetlih točk. Poljska ni ravno slaba, Čehi so se bolj in bolj spametovali, Madžari so zatrli komunizem, v Jugoslaviji je ostalo vsaj, kakor je bilo, v Avstriji sta bila Seipl, Doll-fuss. nista bila ravno slaba, Sušnik je bil in bilo je dosti upov. Italijanski fašizem "ni za izvoz", s cerkvijo je prišlo do sprave, za katolicizem je najmanj bolje, kakor le kdaj prej, dasi ni vse v redu. V Nemčiji je izgledalo, da pride katoliški centrum do veljave, Wirth, Bruening sta bila
na čelu vlade. Tudi v Franciji je ginil antiklerikalizem, pokazala se je neka katoliška renesansa. Pa se je vreme po aprilovi maniri izpremenilo. Izginila je katoliška Nemčija, njo Avstrija politično in versko, v Franciji je zavladal Jud Blum, in v prej katoliški Španiji je bilo joj. Tudi na katoliškem nebu sonce, dež in celo huda toča'.
Najbolj je zažarelo aprilo-vo sonce ne socialističnem nebu. V Nemčiji prvi predsednik, Ebert, socialist čiste krvi, v Avstriji socialisti na konju, predsednik njih, na Koroškem večina socialistična, deželni glavar socialist, na Češkem socialisti pri mizah, v Franciji na čelu vlade socialist, v Angliji se prikažejo laboriti, Ru-sjja vsaj zveza socialističnih republik še danes, v Spajniji socialisti skoroda pri zmagi, bogami, izgledalo je, da zašije vsemu svetu socialistično sonce. Ampak bil je političen april. Vreme se je izpremenilo, saj veste kakšno je zdaj. Ni čuda, da prav socialisti postajajo nervozni, ko je v Rusiji klaverno, v Nemčiji vse izginilo, v Franciji temno, v Španiji ni zmage, v Angliji, laboriti le na papirju, v Ameriki. kakor sami pravijo, brez uspehov. Le v škandinaivskih državah je nekaj, pač le zdravo jedro socialnih naukov, in to ni noben rdeč socializem. Sicer so sonce potisnili bolj na demokratično nebo, ampak še tu je vse le mrčavo in mršaVo, in posledica tista huda socialistična nervoznost, ki otepava na vse strani.
Tudi mi katoličani bi lahko postali nervozni, almpak m'i poznamo malo bolj tisto apri-:ovo politično vreme.
V trafiki. — "Kako pa to, da so cigare v vaši trafiki tako kratke?"
"Veste, videla sem, da gospodje zadnji konec vedno proč vržejo, zato sem jih pa raje kar sama prirezala."

Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago, Iltinor
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	v ChicSago, Illinois
...................................................................................................................................................................................................................
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNIC© in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblik«.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavij® o ameriški an-< gle&čini. Slovar je priredil in ■eatavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdovezan v platno— $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
I .Knjigarna Amerikanski Slovenec -
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kr&njsko-Slovenska m® KatoHška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00.
SOLVENTNOST K. S; K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185.
Skupnih .podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te.mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc. le- osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.