GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Temeljna banka Gorenjske
Stran 18 in 19 ^
MADŽARSKA IN POLJSKA NAS PREHITEVATA PO DESNI
/o	ljubljanska banka		
GORENJCinB F0RMUU|l?/^I		IANKA HIHRANKU	i
Bohinjske vzporednice
Ko je bila pred desetimi leti, ob 60-letni-ci komunistične partije oz. zveze komunistov in ob 40-letnici konstituiranja centralnega komiteja KPJ, v novozgrajenem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici slavnostna seja CK ZKJ, je predsednik Tito (na svoji zadnji "cekajevski" seji) dejal: "Varovati moramo enakost naših narodov in ustvarjati pogoje za nadaljnji socialistični razvoj v miru. Z eno besedo - delati tako, da bo bolje novim generacijam, ki bodo lahko rekle: hvala našim prednikom, ki so nam to ustvarili..."
Danes, deset let pozneje, ob 70-letnici komunistične partije in ob 50-letnici konstituiranja CK KPJ, je v Bohinju spet slovesnost, tokrat skromnejša, na nižji družbeni ravni (gorenjska seja) in tudi v drugačnih družbenih okoliščinah, kot so bile ob koncu sedemdesetih let. Če je bilo jabolko že tedaj znotraj precej gnilo, vendar je vsaj navzven kazalo precej žlahtnosti in lepote, je zdaj ne samo doma, ampak že tudi v svetu znano,
da je v "deželi nekaj gnilega" in da bo treba posaditi nova drevesa.
Danes bodo prišli na sejo tudi predstavniki "nove generacije", tistega rodu, ki ga je predsednik Tito omenjal pred desetimi leti na bohinjski slovesnosti. Njegov nasvet, da je treba delati tako, da bo novim generacijam bolje, se je ob številnih preteklih grehih (zadolževanje brez vednosti javnosti) in oblastiželjnosti "vojakov revolucije", razblinil kot milni mehurček; ostala pa je beda in brezperspektivnost, ki jo že nekaj let "tolče" mlada generacija. Mladi sicer spoštujejo vse, kar je iz naše polpretekle zgodovine vredno spoštovanja, vendar pa jih moramo razumeti, da jim besede "hvala, naši predniki, za to, kar ste nam ustvarili..." le ne gredo zlahka z jezika. Ne moremo in ne smemo jim zameriti, če v prihodnost ne zrejo skozi očala preteklosti, ampak ocenjujejo svojo perspektivo le s tem, kar (n)imajo in kar se jim (slabega) obeta.
C. Zaplotnik
Počastitev jubilejev ZKJ
Danes slovesnost v Bohinju
Bohinjska Bistrica, 26. maja - Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko in gorenjski občinski komiteji ZKS bodo na skupni seji, ki bo danes ob desetih dopoldne v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, počastili pomembna partijska jubileja - 70-letnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije ter 50-letnico Titovega konstituiranja centralnega komiteja KPJ v usnjarni Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Slavnostni govornik na današnji seji bo Štefan Korošec, sekretar predsedstva CK ZKJ. Včeraj so v muzeju Tomaža Godca odprli stalno razstavo Julijske Al-Pe 1915-1917 iz zbirke društva Mali vojni muzej Bohinjska Bistrica, y domu Joža Ažmana pa je bila javna tribuna "Gospodarski razvoj in varstvo okolja v posebej varovanih območjih", na kateri so razpravljali predvsem o Triglavskem narodnem parku in Bohinju.
Medobčinsko študijsko središče ZKS za Gorenjsko pa prireja v Počastitev jubilejev KPJ oz. ZKJ v ponedeljek, 29. maja, ob pol petih Popoldne v prostorih kranjske občinske skupščine okroglo mizo z naslovom "ZKJ - demokracija - nacionalno vprašanje". Pogovora se bodo udeležili tudi dr. Janko Pleterski, član predsedstva SRS, dr. Lev Kreft, predstojnik Marksističnega centra CK ZKS, Sonja Lokar, izvršna sekretarka CK ZKS, in drugi. C. Z.
V Skof ji Ixiki imajo lepo navado, da prvoborce iz svoje občine Pa tudi tiste, ki žive drugje in so se borili na Škofjeloškem, Povabijo medse. Letos so poslali 23 povabil spomeničarjem, Prišlo jih je devet. Med drugim so si z zanimanjem ogledali prenovljeno tovarno Sešir na Spodnjem trgu. - Foto: G. Sinik
Srečanje
tovarniških
novinarjev
Gozd Martuljek, 26. maja - Gorenjska je gostiteljica jubilejnega desetega srečanja tovarniških novinarjev, ki danes in jutri poteka v Gozdu Martuljku. Okoli 140 tovarniških novinarjev in organizatorjev obveščanja razpravlja o svoji vlogi v družbenogospodarskem sistemu, izobraževanju, novem zakonu o obveščanju, nesoglasjih z oblastjo (ali nas lahko zapro), na koncu pa si bodo zbrani slovenski tovarniški novinarji ogledali še gradbišče Karavanškega predora.
Na srečanju pričakujejo Marka Bulca, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije in pravne strokovnjake s področja javnega obveščanja: dr. Andreja Berdena, dr. Mitjo DeisinKerja in dr. Toneta Frantarja.
Slovesnost na Ljubelju
Tržič, 25. maja - Danes dopoldne je bila v karavli Maršala Tita na Ljubelju slovesnost ob poimenovanju karavle. Slovesnosti so se udeležili predstavniki JLA, tržiške občine in družbenopolitičnih organizacij ter šolarji. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole heroja Bračiča in vojaški pihalni orkester. j
Slovenska skupščina predlaga
Božič
dela prost dan
Ljubljana, 24. maja - Slovenska skupščina je v sredo obravnavala osnutek zakona o republiških praznikih in dela prostih dneh. Delegati so soglašali, da se med praznike v Sloveniji uvrsti 8. februar kot kulturni praznik, Božič pa naj bi postal dela prost dan.« Treba pa bo še oceniti, ali naj bo ta dan tudi praznik, ker zakonodaja pravi, da je dela prost dan lahko samo praznik.
J. K.
Včeraj je praznovala mladost. Tako kot zna: ustvarjalno, delavno, živahno, veselo... - Foto: G. Šlnlk
Moramo ustavno razpravo res končati že junija
Zoper hitrico in površnost
Kranj, 25. maja - Večina ljudi pač nima sposobnosti, da bi lahko v nekaj dneh spoznala in razmislila o tako pomembni problematiki, kot so spremembe ustave. Še konec preteklega tedna so organizatorji javne razprave trdili, da je štirinajst dni razprave dovolj za razmislek o predlogih, sedaj pa so se končno postavili na realna tla in javno razpravo podaljšali do sredine junija, sicer bi bil izkupiček javne razprave klavrn. Nič napak pa ne bi bilo, če bi razpravo podaljšali do avgusta, vsaj tako meni član slovenske ustavne komisije dr. Ivan Kristan, in bi ljudem omogočili v prvi fazi osnovno seznanjanje z osnutkom dopolnil, ker je mogoče šele potem izreči svoje mnenje. Smisel razprave pa je prav to, ne pa gola seznanitev s predlogi dopolnil. Zato organizatorjem razprav po občinah in strokovnih organizacijah ni treba imeti slabe vesti, če bodo kasnili, saj hitrica in površnost v tem primeru nista dobrodošla. Sploh pa se ustave ne kaže lotevati z levo roko.
Pred ljudmi je 68 osnutkov ustavnih dopol-
nil, pa še 12 odprtih vprašanj, ki niso vključena v osnutek, niso pa nič manj pomembna. Napak bi bilo, če bi razpravljali samo o osnutku dopolnil, dodatnim odprtim vprašanjem pa bi se izognili z utemeljitvijo, da sedanje spremembe za njihovo vključitev niso zrele in jih je zato treba prihraniti za novo ustavo. Res gre tokrat tudi za oceno, kaj vključiti v dopolnjeno slovensko ustavo sedaj in kaj kasneje, vendar pa so prav v odprtih vprašanjih tudi stvari, ki so že last večine demokratičnih in civilizacijskih družb. To so vprašanja človekovih svoboščin in državljanskih pravic, političnega pluralizma, položaja Slovenije in slovenščine v federaciji, v bistvu naši pogledi na koncept avnoj-ske federacije, vprašanja temeljnih ustavnih načel, iz katerih bo treba pometati preživelo terminologijo in poglede na notranjo organizacijo Slovenije ter njen položaj v federalni državi. Za to nam tudi tokrat predvsem gre in tu je kakršnokoli sprenevedanje nevarno in škodljivo- J. Košnjek
i
Od Ljubljane do Jesenic dobre pol ore - Konec minulega tedna je na proge Železniškega gospodarstva Ljubljana na poskusne vožnje pripeljal italijanski potniški elektromotorni vlak Pendolino. Tako med železniškimi strokovnjaki kot potniki je takoj zbudil veliko pozornost, saj je značilnost tega vlaka, da na nerekonstruiranih progah lahko dosega izredno velike hitrosti. To mu omogoča gibljivo ohišje, ki so ga razvili v Fiatovi tovarni za izdelavo železniških vozil z namenom, da bi skrajšali železniška potovanja na progah, na katerih hitrost omejujejo ostri zavoji. Na demonstracijski vožnji v sredo je Pendolino od Ljubljane do Jesenic vozil 35 minut, na odseku med Skof jo Loko in Kranjem 151 kilometrov na uro, povprečna hitrost a je bila 110 kilometrov na uro. V Železniškem gospodarstvu Ljuljana ocenjujejo, da bi z uvedbo teh vlakov lahko bistveno povečali kakovost storitev v medmestnem in mednarodnem prometu. Vendar pa tovrstni vlaki ne bi bili zamenjava za gradnjo hitrih prog, ki jih bomo pri nas najbrž začeli graditi v naslednjem tisočletju. - A. Z. - Foto: F. Perdan
_ o
v; i-
—) LU
uj >o
o £
CD O
JOŽE KOŠNJEK
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Sence nad praznikom
Brez velikega pompa, brez velikih besed, brez veličastnih in dragih ceremonij, brez ponavljanja zmagoslavnih gesel, katerih vsebino postavlja na realna tla čas in spoznanje, da nekdanje vrednote nimajo večne veljave, je minil letošnji dan mladosti, nekaj let nazaj še praznik s skoraj mitološko vsebino. Ne jokam za temi časi, ki so bili predolgo navidezni in predvsem brez haska za prihodnost. Žal pa mi je, da mladosti v najširšem pomenu besede nismo dovolj globoko, vsebinsko razumevali in je postala danes mladost poosebljenje omajanih perspektiv, grozeče nevarnosti brezposelnosti in strahu, kaj bo prinesel mladosti jutrišnji dan, ko naj bo življenje urejevano po idejah in meri, moderno rečeno, mladosti, biološke in miselne. Kakšen je letošnji dan mladosti. Na praznični dan sem prelistal časnike in našel bore malo, kar bi bilo v prid mladosti. Vsesplošni jugoslovanski prepir, kam in kakšna naj bo Jugoslavija, cincanje v državi, na kateri vlak naj stopimo, ali na naprednega, evropskega, razvojnega ali na onega, ki že predolgo stoji na postaji nazadovanja, dialogi političnih voditeljev in vračanje udarcev, ponavljanje, da pač moramo v demokracijo, pa ne vemo kako, ker se kot pijani plota držimo starih pravil igre in vzdrževanja oblasti na star način, štrajki profesorjev in študentov, pohodi ljudi pred skupščine, ki naj bi v obubožani državi rešile tegobe ljudi, izredno stanje na Kosovu z vedno bolj glasnimi težnjami, da bi postala taka stanja splošna jugoslovanska realnost. V tem se kot curek v puščavskem pesku zgublja glas mladosti, ki skuša vsaditi in spraviti k rasti drugačnost. To drugačnost znamo tako hitro pomendrati, čeprav je prav ta glas glavni zaveznik prizadevanjem za napredek, demokracijo in izraze, ki ponavadi označujejo pota, na katere je stopil razviti svet. Nekateri pravijo, da ta pot ne zagotavlja raja. Končno pa smo Jugoslovani v RAJ-u že sedaj, če črke te besede pomenijo Romunijo, Albanijo in - Jugoslavijo.
Povsem prav ima predsednik jugoslovanske mladine Branko Greganovič, ki sodi, da se je treba dogovoriti za Jugoslavijo na novih osnovah, ker so sedanje očitno preživete in sedanja razhajanja ni mogoče razumno preseči. Napredek in demokracija niso same velike stvari, katerih uresničevanje ponavadi spremlja nasilje, pa naj se to godi v imenu velike Ideje ali Naroda, kot je zapisal Jožef Školč, predsednik slovenske mladine. Napredek in demokracija so tudi majhne stvari, tudi takšne, s katerimi se srečujejo ljudje vsak dan, predvsem pa mladi.
Stane Križnar na letni skupščini občinskega odbora ZZB NOV Jesenice:_
Borci smo za pravo, ne za lažno demokracijo
Jesenice, 25. maja - Na redni letni skupščini občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Jesenice so predvsem razpravljali o sedanji družbenopolitični in gospodarski krizi. Borci ne dovolijo žalitev, zavzemajo pa se za demokracijo v okviru SZDL.
Na redni letni skupščini občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Jesenice so nekdanji jeseniški borci in aktivisti spregovorili o svojem delu in ocenili sedanje družbenopolitične in gospodarske razmere.
V uvodu je predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Jesenice Stane Križnar dejal, da živimo v zapletenih in težkih razmerah, najbolj zaskrbljujoče pa je to, da so se zatrle vse zdrave in koristne pobude. Kriza povzroča vsakršo zmedo, ko, denimo, slovenska politična opozicija odkrito zahteva odcepitev in ko javno poziva k razbijanju bratstva in enotnosti, priča smo spletkam pod firmo boja za demokracijo. Če dogodke pozorno opazujemo, nam je jasno, da gre le za merjenje moči in za nič drugega kot za boj za oblast. Tako se dogaja, da nekateri dobesedno hujskajo slovenski narod... Po mnenju Staneta Križnarja je mesto za usklajevanje interesov v Socialistični zvezi, kjer naj se krepi prava in ne le formalna demokracija. Vrne naj se parola Delu čast in oblast, ne pa da dnevno poslušamo poročila o zlorabah in tatvinah družbenega premoženja.
Stane Križnar je med drugim tudi poudaril, da imajo ljudje dovolj parol in fraz o socializmu, če se zraven ne ponudijo tudi ustrezne rešitve in izhodi. Zato bi borci, ki so vendarle komunisti, morali odločneje sodelovati in se upreti tudi raznim žalitvam na njihov račun. Nesprejemljivi pa so tudi napadi na JNA. Treba se je zavzeti za družbeni mir in odločno braniti vse, kar je naše. Uveljavilo pa se bo le tisto, kar bo sprejel sam narod.
V nadaljevanju seje je predsednik občinske konference SZDL Alojz Kalan opozoril na to, da naj prevlada razum in da se mora takoj začeti z vsemi tremi reformami, Ivko Saksida pa je dejal, da 350 borcev Kokrškega odreda podpira vse napredne ideje in se zavzema za demokracijo, svobodo in človekove pravice doma, po Jugoslaviji in po svetu. Jože Gazvoda se je vprašal, kaj je vendarle ostalo od tistega, o čemer so med vojno borci premišljevali in si želeli? Borci bi še razumeli, da se zgodovina pozablja, nikakor pa ne, da se pači in obrekuje. Zveze in stranke rastejo kot gobe po dežju, borci niso proti njim, če kaj ponudijo, moti jih pa, da hočejo vse izničiti. Gazvoda je pozval na razum in na dostojni dialog med vsemi dobromislečimi Slovenci in Jugoslovani. Franc Konobelj - Slovenko je med drugim dejal, da borci pričakujejo od uradnih institucij, da zaščitijo borbene pridobitve in da preprečijo žalitve, ki so jih vsevprek deležni člani borčevskih organizacij.
D.Sedej
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktni), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za II. trimesečje 52.500 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Včerajšnji sindikalisti o sindikatu danes in jutri
Ohraniti, kar je bilo dobrega
Ljubljana, 23. maja - Četrt leta že traja javna razprava o prenovi sindikata, močno obremenjenega z današnjo neučinkovitostjo in hipoteko pretekle obrobne vloge. V republiškem sindikalnem svetu so se kljub slednjemu čutili dolžne povabiti k razpravi o prenovi tudi nekdanje najvišje sindikalne funkcionarje. Resda je Vinko Hafner pol v šali pol prizadeto ugotovil, da jih danes nekateri krogi oslavljajo z »zdravimi silami«, kaj torej pričakujejo od nekdanjih sindikalnih prvakov, je obveljalo prepričanje, da dobrih izkušenj iz preteklosti ne bi smeli zametovati. Koliko je bilo srečanje koristno za prenovo, bi se najbrž dalo razpravljati, brez dvoma pa je pokazalo precejšen razkorak v nazorih zdajšnjih in takratnih sindikalistov.
Nekdanji sindikalni prvaki različno gledajo na sindikat in njegova krčevita prizadevanja za prenovo. Medtem ko se enim sliši tuja zahteva po sindikalni samostojnosti in se še vedno ogrevajo za navezo s partijo in socialistično zvezo, je drugim do tega, da se mora organizacija osvoboditi vseh spon in izgorevati le za razredne interese. Različna mnenja je bilo slišati tudi o sindikatu bodočega podjetniškega sistema: od tistih, da je ukinjeno samoupravljanje (predtem ga je že učinkovito ukinil etatizem), razpolaganje s presežno vrednostjo pa puščeno managerju, do takih, da se mora sindikat v tem sistemu predvsem znajti in iz njega potegniti najboljše za delavca. Tudi sindikalna hierarhija, ki je bila nekdaj sveta, ni več, kar je bila. Sindikat z reformnimi ambicija-
Rajko Lesjak,
sekretar RS ZSS:
»Sindikalna prenova je usmerjena v novo, vendar bomo dobro iz preteklosti ohranjali. Pomembno je, da prenovljeni sindikat opredelimo na mikro in makro ravni. V ustavi mu bomo utrdili vlogo zlasti glede varstva družbeno-ekonomskih pravic, zastopanja materialnega in socialnega položaja delavca v skupščini, zastopanja pred sodiščem ter obveznosti drugih, da odgovorijo sindikatu na vsa za delavca pomembna vprašanja. V podjetju pa ohranjamo delavsko oblast glede politike plač, socialnega položaja in podobnega.«
Vinko Hafner:
»Sindikat je bil ves povojni čas transmisija ZK, slednja pa tega odnosa ni znala prav izkoristiti, da bi se bolj vkoreninila med delavstvom. Pred vojno smo komunisti iskali temeljno bazo prav v sindikatu. Ta zveza ne bi smela prenehati, saj gre za dve razredni organizaciji, le izražati bi se morala drugače, ne kot transmisija.«
France Popit:
»Družbeni lastnini se ne bi smeli kar tako odreči, pač pa razmisliti, kaj se je z njo dogajalo, ker je država sedla na gospodarjenje. Sindikat pojmujem kot razredno, ne politično organizacijo: naj brani življenjske interese delavcev, ki so povezani z delom, rezultati dela, gospodarjenjem, pa tudi upravljanjem s kapitalom.«
mi naj se sicer tudi združuje na višjih ravneh, vendar zgolj zaradi interesa ali solidarnostno. Nekdanji sindikalisti dopuščajo celo možnost (kot pravijo) sindikalnega pluralizma, je pa v zvezi s tem slišati tudi nezaupljive tone. Sindikat se mora začeti zanimati za težave delavstva, malce tudi zaradi tega, da se ne bo prej kdo drug in da delavci ne postanejo lahek plen morebitnih novih organizacij. Ker so bile na mizi republiške in zvezne teze o sindikalni prenovi, med njimi pa je nekaj razhajanj, se govorci niso mogli izogniti odnosu enega in drugega sindikata. O tem je bilo veliko besed že ob razpravah ali razredni ali nacionalni sindikat, kar sicer nista izključujoči kategoriji. Nekaterim nekdanjim sindikalnim funkcionarjem je tudi videti, da so razen v sindikatih vedrili tudi v federalni politiki, zato je razumljivo, da so se veliko ustavljali tudi pri potrebnosti konsenza, kadar je treba usklajevati najbolj pomembna stališča republiških sindikatov na zvezni ravni.
Jože Globačnik je denimo pozval k previdnosti pri prenovi in predlagal obnoviti
nekatere stare zamisli za sindikalno delovanje - dokaz za to je na primer sindikalna lista, ki jo po desetletju spet vlečemo iz arhivov. Ivo Janžekovič je dejal, da pogreša nacionalno komponento v sindikatu in to utemeljeval z dejstvom, da slovenski delavski razred upravlja s svojo akumulacijo. Sindikat naj ne bo sopotnik, ki ga usmerjajo drugi, pač pa naj se nasloni na sleherni program, ki prinaša napredek. Ni nujno, da je ravno program ZK, ta je pač zdaj najbolj realen. Vinko Hafner je govoril o razmerju sindikata z ZK in socialistično zvezo, o sindikatu Slovenije in Jugoslavije, o dvojnosti sindikata, ki spaja delavca kot samoupra-vljalca na eni strani in mezdnega delavca, potrebnega socialne zaščite, na drugi. France Popit je segel v korenine krize, ki jo je zakrivila ekonomska moč državnega aparata. Ta si je prisvojila akumulacijo in odtujila delavcem samoupravljanje. Sindikat mora imeti večje ambicije kot le zaščitniško funkcijo, je sodil Tone Kropušek, temeljiti pa mora na razrednem in nacionalnem bistvu. Sindikat naj obvladuje in organizira trg delovne sile ter deluje v novem podjetniškem sistemu neobremenjen s politiko in ideologijo, je menil Ivo Tavčar. Slavko Gr-čar pa je dejal, da kriza ni poglavitni razlog, da se sindikat prenavlja, pač pa jo je le pospešila. Poudaril je tudi, da bo treba znova opredeliti delavski razred, saj to že davno niso več le ročni delavci v nekdanjem smislu.
D.Z.Žlebir
V Sloveniji bomo spet peli labodji spev?
Protest proti beograjskemu razsipništvu
Škofja Loka, 24. maja - Občinski svet zveze sindikatov v Skofji Loki se je pridružil republiškemu ter protestira proti uvozu blaga široke porabe, med katerimi so tudi izdelki prestižnega značaja (petnajst tisoč kosov srebrne posode z jedilnim priborom), ki naj bi jih brez carine uvozili za jesenski vrh neuvrščenih v Beogradu, čeprav marsikatere od njih kvalitetno izdelujejo domače tovarne. Sindikat protestira tudi proti napovedanim večjim obremenitvam slovenskega gospodarstva za zvezni proračun (realno za 30 odstotkov, če bi se delež republik in pokrajin s 13,4 povzpel na 17,5 odstotka). Če se bo to res zgodilo, pravijo v sindikatu, potem ne bo čudno, če se bo "zgodilo" tudi delavstvo, katerega plače iz leta v leto realno padajo.
O sindikalnem protestu (čudno, da je reagiral sindikat, v podjetjih pa so tiho in očitno čakajo, da jih bodo delavci nesli ven, kot je dejal Primož Pegam) je včeraj razpravljal tudi škofjeloški izvršni svet in se mu pridružil. V zvezi z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva, kar je po mnenju večine članov hujši greh od izkoriščanja vrha neuvrščenih za izgradnjo Beograda, bo izvršni svet čimprej preveril informacijo in jo nato komentiral.
Glede uvoza izdelkov za vrh neuvrščenih, ki baje že čakajo v carinskih skladiščih, pa je izvršni svet sprejel dva bistvena sklepa: od medobčinske gospodarske zbornice je zahteval spisek izdelkov, ki jih izdelujemo doma in jih ne bi bilo treba uvoziti, prek svojih delegatov v republiški skupščini pa bo terjal tudi odgovor-
nost slovenskih delegatov, ki v zvezi pristajajo na takšne nemogoče predloge. Če že smo prireditelji 9. vrha neuvrščenih, potem bodimo v okviru razmer in možnosti, ki so nam na voljo. Lahko se je iti prestižne bahavosti, ki bo po končanem vrhu ostala v Beogradu, če ceno plačujejo vsi jugoslovanski delavci. Sploh pa je čudno, da je obširen spisek blaga oproščen carine, podjetje, ki uvozi stroj zato, da bi potem lahko izvažalo izdelke na zahod, pa zanj mora plačati krepke uvozne dajatve.
Sicer pa so dogajanja okrog uvoza izdelkov za vrh neuvrščenih čisti "šmorn", kot je nazorno prikazal direktor Marmorja Brane Selak. Sam je med prvomajskimi prazniki v Zahodni Nemčiji prepričeval ameriške hotelske investitorje, da je njihov kamen tisto, kar iščejo in tudi dobil posel za šest tisoč kvadratnih metrov marmorja. Po vrnitvi s "prvomajskih počitnic" ga je čakalo povabilo na sestanek združenja kamnarjev Jugoslavije v Beograd, kjer naj bi dali "žegen" za uvoz kamnov za nov beograjski hotel (ameriškega investitorja, ki ga je Brane Selak ravnokar "prepričal"), ker v Jugoslaviji tega pač nihče ne izdeluje. Braneta Selaka je vse skupaj upravičeno pogrelo. Stvar je prignal tako daleč, da je Marmor dobil opremo novega hotela v Beogradu, ki pa je žal v celoti ni mogel sprejeti, ker je ravno nekaj dni prej svoje zmogljivosti prodal v Nemčiji, dela v Beogradu pa bi bilo za dva meseca. Soglasje za uvoz kamnov je tako "prodal" le za dva tisoč kvadratov. Žal vsi direktorji niso imeli enake sreče in priložnosti, da bi predsedovali sestanku združenja svoje panoge...
H. Jelovčan
Po spremembah v slovenski ustavi
Odzvanja tudi otroškemu varstvu
Kot je med pogovorom s Tržičani potrdil tudi Geza Bačič, je veliko razburjenja ob spreminjanju slovenske ustave povzročil predlog, da otroško varstvo ni več med izbranimi družbenimi dejavnostmi posebnega pomena, ki se imajo organizirati kot sis.
Je to morda že razlog za preplah, da otroškemu varstvu odrekamo družbeno pomembnost, medtem ko se po drugi plati trudimo med ustavno zajamčene človekove pravice vnesti tudi pravice otrok? Ali to pomeni, da smo začeli racionalizacijo prav na otroških plečih? Poenostavljeno gledano je morda res tako, če pa otroško varstvo seciramo na vsebinsko plat na eni in organizacijsko na drugi strani, stvari niso več videti tako dramatične. Ni namreč nujno, da bi
bilo otroško varstvo organizirano posebej, resda pa tudi še ni dokončno jasno, kako bi bilo lahko drugače. Morda bi predšolska vzgoja organizacijsko (in finančno) lahko delila streho z izobraževanjem, saj tako ali tako čuti večni kompleks, da vzgoji pred šolo ni priznana izobraževalna vloga. Vse ostalo, kar zdaj združuje skrb za otroke v okrilju otroškega varstva, denimo zaščita matere in dojenčka, zdravje, svetovanje, denarna pomoč družinam, bi lahko pritak-
nili skupnosti socialnega varstva.
Otroško varstvo je tako ali tako mnogo širše, kot je bilo zastavljeno doslej, začne pa se z zaščito družine, kar smo v našem sistemu doslej žal zelo zanemarjali. Pri tem ni mišljena socialno ogrožena družina, za katero je bilo z raznimi mehanizmi socialne zaščite za silo poskrbljeno, temveč vsaka družina. V razvitem svetu imajo družinsko politiko sk§bneje opredeljeno, zajema pa vse od stanovanjske politike, zaposlovanja, davčne in kreditne politike, skratka vse tisto, brez česar si družina sploh ne more ustvariti eksistence. Izključno družbena skrb za otroke
je premalo, temveč je treba pomagati vsej družini. Na njenih ramenih se namreč danes vse bolj drastično odražajo posledice krize: življenjski stroški so jo docela obremenili, zaradi dodatnega iskanja virov preživetja trpi zdravje, vzgoja, kakovost življenja, zaradi negotovega boja za preživetje ostajajo družine maloštevilne, kar tudi narodovemu preživetju ni ravno v prid. Na vse to naj bi mislili, ko bodo pri skrbi za otroka in družino iskali novo kvaliteto, na vsebinska vprašanja, na večjo prerazdelitev denarja v ta namen, ne pa na takšne ali drugačne organizacijske forme.
D.Z.Žlebir
Petek, 26. maja 1989
/ GOSPODARSTVO
3. stran mmsssrSssmauM
Ekskluzivni turizem za znane goste
Brdo se odpira za peticne goste
Brdo pri Kranju, 24. maja - Kranjski izvršni svet si je ogledal kompleks Brdo in se seznanil z načrti Servisa za protokolarne storitve. Od jeseni ga vodi Ludvik Zvonar, ki je med drugim dejal: "Naše mesto ni v Kompasu ali kjerkoli drugje, Brda tudi ne nameravamo odprti tako, kot so odprli Brione, pri nas bo selekcija gostov stroga, zato tudi ograje ne nameravamo podreti." Zavrnil je torej govorice, da naj bi Brdo prevzel Kompas, kar bi seveda pomenilo, da bi bil povsem namenjen turizmu, dobili pa smo nove informacije, ki jih na nedavni kranjski problemski konferenci o turizmu še nismo imeli, da se Brdo naposled le odpira, za izjemno petične goste, ki jih tja privablja zlasti lov. Skratka, začenjajo z ekskluzivnim turizmom za znane goste, tri tedne so imeli letos rezidenco že prodano. _ I
Prenočišče z zajtrkom v rezidenci stane 1.200 mark
Začnimo pri ceni, ki veliko pove. Za prenočišče z zajtrkom v rezidenci - gradu Brdu je treba odšteti nič manj kot 1.200 nemških mark. Toliko dandanes pri nas znesejo štiri povprečne mesečne plače, nedvomno pa je to tudi za tujce veliko, saj denimo v apartmaju vile Bled prenočišče z zajtrkom stane od 150 do 200 dolarjev. Na Brdu mora torej biti ponudba resnično ekskluzivna, da si takšno ceno lahko privoščijo. Ustreči morajo praktično vsem željam gosta in po besedah Ludvika Zvonarja imajo za vsak primer dogovorjeno tudi uporabo letala, če si gost zvečer zaželi igranja rulete v italijanski igralnici.
Teden dni se je na Brdu mudil švicarski bankir, ki se zdaj vrača, jeseni bo spet prišel in na Brdu praznoval rojstni dan. Drugi gost Pa je bil neki princ (o imenih nočejo govoriti), W je za junij napovedal ponovni obisk, naslednjega jeseni. Prvi gostje, ki jih je na Brdo privabil predvsem lov, se torej že vračajo, Ludvik Zvonar sodi, da bo nove pripeljalo ustno izročilo.
Tako so imeli letos rezidenco prodano tri tedne, prodano imajo še za osem tednov, zanesljivih je torej že 11 tednov, Ludvik Zvonar Pa ocenjuje, da se računica izide, če imajo prodano 12 do 14 tednov v letu.
ma, da stvar preizkusite sami. Po Brdu pa se lahko sprehajajo tudi gostje hotela Kokra, kdor je tam več kot tri dni, dobi posebno izkaznico, ki mu odpre sprehod na posestvo.
Delež proračunskih sredstev se bo postopoma manjšal
Brdo se torej počasi le odpira, spremembo je z novim vodstvom vendarle moč zaznati, seveda pa ostaja veliko vprašanje, kako poslovno uspešen bo ta ekskluzivni turizem, saj bi pikro lahko dejali, da bodo ekskluzivni gostje, še najbolj prav pa bi bilo, če bi besedo ekskluzivni dali v navednice in bili tako določnejši, tja hodili na lov tudi po zaslugi davkoplačevalcev. Delež proračunskih sredstev v prihodkih Brda naj bi se sicer postopoma zmanjševal, to-
Poleg programa razvoja je v izdelavi tudi posnetek stanja na kompleksu Brdo, ki bo zajel tudi celotno
infrastrukturo. Brdo torej ne bo več bela lisa prostorske dokumentacije kranjske občine. Letos naj bi rešili tudi lastninski spor, ki se vleče že nekaj let, polomila pa ga je komisija, ki je kmetu dodelila gozdno zemljišče, ki je predvideno za pozidavo.
Center za usposabljanje vodilnih delavcev, ki se zdaj osamosvaja od Gospodarske zbornice, ki ima zdaj v najemu prostore v hotelu Kokra, bo na Brdu ostal, zamenjal bo le lokacijo. V hotelu Kokra, ki ga nameravajo temeljito obnoviti in tako iz sedanje nizke spremeniti v visoko B kategorijo, ter v njem odpreti tudi nočne lokale, namreč ne bo mogel ostati, saj slušatelji pri predavanjih potrebujejo mir. Določili so objekt v kompleksu Brdu, ki ga bodo usposobili za potrebe manager-ske šole, tam pa bodo le učilnice, slušatelji bodo lahko prenočevali v hotelu Kokra.
Za ogled Brda lahko najamete kočijo
. Ludvik Zvonar je odločno zatrdil, da Brda nikakor ne bodo odprli tako, kot so odprli Brione, kamor se zgrinjajo množice ljudi in ki So postali nekakšna romarska pot, kjer pobijajo le vstopnino. "Najlažje bi bilo odpreti vra-ffj P°ložiti tepihe in pobirati vstopnino, za jakšen turizem ne potrebujemo ničesar, toda tudi zaslužek bi bil manjši, le 20 odstoten, zato za Brdo to ne bi bila rešitev."
Vrata so torej za ljudi še naprej tako zapr-.a> na prvih sicer ni več uniformiranih vratarja, temveč so civilno oblečeni, toda še vedno niorate povedati, kdo ste in kam greste, drugi vhod pa je še vedno zaprt kot doslej. Pri pr-vem vhodu, ki vodi do hotela Kokra, bodo vranji ostali, dokler se na grad Strmol ne bo Preselila cvetličarna. Brdo pa si je po Zvonar-|fVvin besedah moč ogledati tako, da najamete
°cijo, ki vas bo popeljala naokrog, za vožnjo Pa boste trenutno odšteli 80 tisočakov. Kako
eseli vas bodo, ne vem, če bo naval velik, prav sotovo ne, sicer pa je najbolje, če vas to zani-
da še vedno bo tja do leta 1992 zanesljivo ostal pomembna postavka. V devetih mesecih lanskega leta je bil delež proračunskih sredstev 68 odstoten, v zadnjih treh mesecih lanskega leta 58 odstoten, v letošnjih prvih treh mesecih je bil 42 odstoten, tja do leta 1992 naj bi padel na 40 odstotkov.
Objekti so potrebni obnove
Po reorganizaciji oktobra lani je novoustanovljeni Servis za protokolarne storitve, ki ima sedež na Brdu, dobil v upravljanje pet reprezentančnih objektov: rezidenco oziroma grad Brdo, grad Strmol v Dvorjah pri Cerkljah, vilo Podrožnik v Ljubljani, vilo Bistrica v Tržiču in vilo Slovenija v Užički ulici v Beogradu. Poleg teh pa ima še nekaj protokolarnih objektov (Tartini, Triglav, Vikrče, grad Snežnik), v vseh objektih ima 25 apartmajev s 40 posteljami.
Na vprašanje, kako bodo razrešili spore zaradi vode, je Ludvik Zvonar odgovoril, da bodo stvari jasne sredi letošnjega leta, ko bo narejen program, ki naj bi dal odgovor, kakšna bo ribogojnica oziroma kakšne ribe bodo gojili v njej. Če se bodo odločili za postrvi, ki potrebujejo več vode, bo bodo zajemali več, če pa se bodo odločili za ribe, ki potrebujejo manj vode, denimo krapi, potem bodo iz Belce zajemali manj vode. Skratka, poravnava sporov z okoliškimi kmeti (mlinarjem) je še odprto vprašanje.
LUDVIK ZVONAR, direktor Servisa protokolarnih storitev na Brdu: "Naše mesto ni v Kompasu, niti kjerkoli drugje, Brda ne nameravamo odpreti tako, kot so odprli Brione." Foto. F. Perdan
Slovenskem ni bil izropan in je zato še danes tam oprema povsem originalna, zdaj adaptirajo klet, kjer bodo uredili gostinsko sobo s 35 sedeži, v sosednjem prostoru pa grajsko klet, kjer si bodo gostje lahko vino natočili sami. V objektu, kjer kosilo trenutno stane 700 tisočakov, večerja pa 500 tisočakov, je tudi takšna ponudba potrebna.
Po obnovi pa kličejo tudi drugi objekti, tudi rezidenca na Brdu, kjer je zdaj devet apartmajev, poslopje pa bi lahko preuredili v 18 apartmajev, saj so zdaj vsi urejeni v smislu družinskih hiš. Prepotreben obnove je tudi hotel Kokra, kjer zdaj iz sob celo telefonirati ni moč, zato ni čudno, da poslovneži, ki prihajajo tja na predavanja, tam ne prenočujejo radi, temveč odhajajo drugam, nekateri privarčujejo nekaj denarja tako, da jih gostijo prijatelji, ki žive v soseščini. V hotel Kokra bi morali po Zvonarjevi oceni vložili milijon dolarjev, da bi ga preuredili v visoko B kategorijo.
Zlati jelen stane 14 tisoč mark
Brdo je mamljivo za lovce, lovišče je bogato, v njem je denimo 800 jelenov. Lov je seveda drag šport, ki si ga lahko privoščijo le petične-ži, odstrel zlatega jelena velja na Brdu denimo 14.000 mark.
Posestvo ima 624 hektarov površin, pretežno gozda, 64 hektarov pa je obdelovalnih površin in travnikov. Tam je tudi 12 ribnikov, v njih pridelajo 150 ton rib letno. Brdo je v zadnjih letih postalo znano tudi po hipodromu in kot rejni center kasaških konj. Zgradili bi radi pokrita in odprta teniška igrišča, uredili šolsko igrišče za golf (šest do devet lukenj), odprli trgovske butike, itd.
Leteče ekipe
Vsi objekti so za trženje problematični, pravi Ludvik Zvonar, saj so vsi potrebni obnove. Tako v gradu Strmol (1520), edinem, ki na
V Servisu protokolarnih storitev je zdaj zaposlenih 121 ljudi, sistematiziranih pa imajo 160 delovnih mest. Stalno posadko imata je hotel Kokra na Brdu in grad Strmol, vsi ostali imajo leteče ekipe, kakor jih pravijo. Delavci gredo pač tja, kjer jih potrebujejo. V rezidenci bi za denimo potrebovali 35 ljudi in takšne posadke, ki bi imela delo le deset tednov v letu, si ne privoščijo več. Po Zvonarjevih besedah so tudi na Brdu minili časi, ko so nekateri imeli delo le nekaj dni letno. Da pa zadovolje želje ekskluzivnih gostov, so pogodbeno dogovorjeni z najboljšimi kuharji in natakarji, ki pridejo, ko je to potrebno.
M. Volčjak
Tudi za Kemično tovarno Podnart prihajajo težji časi
Rešitev je predvsem kvaliteta
podnart, 22. maja - Kemična tovarna Podnart sodi med tovarne, ki v!LVr?to leto solidno poslujejo, ob splošnem padanju so lani proiz-oanjo povečali za fi mkinikriv. vs« večio skrb Da posvečajo kakovo-
sti • U Poveča,i za 9 odstotkov, vse večjo skrb pa posvečajo « izdelkov, saj bodo le tako zdržali konkurenco, predvsem tujo, ki Poraja sproščanje uvoza in zniževanje uvoznih dajatev.
Minih sta dve leti in Kemična jovarna Podnart bo 30. in 31. "laja spet pripravila strokovno Posvetovanje za svoje sedanje
n morebitne nove kupce iz vse Jugoslavije, že enajsto po vrsti.
ako kot dosedanja bo namenjeno predstavitvi novosti na pobočju površinske zaščite - gal-vanotehnike in kemične zaščite. 84rrLlČna tovarna Podnart ima w V kupcev po Jugoslaviji in po-^•ua 60 odstotkov Jugoslovanih potreb po kemikalijah za Površinsko obdelavo in zaščito *°vin in plastike. Zanimivo je, J* se jim število kupcev v zadnjem letu ni zredčilo. Posvetovala pa se bodo udeležili tudi Predstavniki tujih podjetjih, s jaterimi sodeluje Kemična to-5na, omeniti velja predvsem j.ahodnonemški Schering in ita-
Janski Proglavano, saj ima z
Jima kooperantske posle, tuji b,i^ec nJihovih kemikalij pa je
UQi zahodnonemški Wap. Pro-
daja v Podnartu izdelanih kemikalij, ki jih uporablja kovinsko predelovalna, avtomobilska, elektro in elektronska ter vojna industrija, je namreč specifična, saj svojim kupcem nudijo tudi servis.
Prav zaradi specifičnosti prodaje kemikalij njihov izvoz ni velik, saj si servisa na tujih trgih ne morejo privoščiti. Računajo, da bodo letos izvozili za 600 tisoč dolarjev izdelkov, kakor je povedal direktor Roman
Kolar, bi radi postali ekskluzivni dobavitelj nekaterih kemikalij za firmo Wap, za njihove posebne čistilne aparate. Lani so izvozili 300 ton kemikalij, celotna proizvodnja pa je znašala približno 400 tisoč ton, kar pove, da izvoz res ni velik. Poleg specifične prodaje so poglavitni razlog majhnega izvoza drage domače surovine.
Vendar pa se tudi Kemični tovarni Podnart, ki že vrsto let stabilno in solidno posluje, obetajo težji časi, saj se na domačem trgu pojavljajo novi konkurenti, tuje firme preko naših iščejo pot na jugoslovanski trg. Konkurenco pa krepi tudi sproščen uvoz in zniževanje uvoznih dajatev.
V Kemični tovarni Podnart dela 196 ljudi, predvsem okoličani. Kar 16 odstotkov jih ima visoko izobrazbo, kar je za naše razmere zelo visok delež, ki ga dosegajo predvsem zaradi Inštituta za površinsko zaščito, ki je bil februarja lani registriran kot prvi tovrstni inštitut v Jugoslavijo. V njem namreč dela 15 kemičnih tehnologov.
Obseg proizvodnje je lani v mnogih tovarnah upadel,v kemični tovarni Podnart so ga lani povečali za 9 odstotkov. Tudi poslovni rezultat je bil lani tako kot že vrsto let doslej soliden, pri 27 milijardah dinarjev celotnega prihodka so ustvarili 6,75 milijarde dinarjev dohodka, akumulacije pa je bilo 1,75 milijarde dinarjev, kar pomeni, da je imela v dohodku kar 27 odstoten delež, povprečje slovenske industrije pa je znašalo dobrih 10 odstotkov. Tudi pri osebnih dohodkih so na prvem mestu v radovljiški občini, povprečna plača za april je znašala približno 3 milijone dinarjev.
ki so bile celo 30 do 50 odstotne. Rešitev zato vidijo v vse večji kakovosti izdelkov, zato jim veliko pomeni mednarodno priznanje za kakovost, ki jim ga je za lansko leto podelili v Parizu (Editorial Ofice iz Pariza in Tra-de Leaders Club s sedežem v Madridu). Direktor Roman Kolar pa je povedal, da iščejo nove proizvodne programe, predvsem v smislu celotnega programa galvanotehnike, pri čemer računajo tudi na sodelovanje s tujimi partnerji.
M. Volčjak
Pripravnik naj (ne)bo
Kaj ni največja škoda, če mlad, izobražen človek zaman išče delo.
Naša družba je v globoki ekonomski, politični in socialni krizi, v njej pa najslabše ravna z mladimi, izobraženimi ljudmi in s tem sama sebi dela največjo škodo. Ogromno denarja je vloženega v mladega človeka, da zdravo zraste in se izšola, potem pa... on brez cilja hodi po mestu in se ustavi za šankom, ona doma plete, oba pa nenehno starše prosjačita za denar. Pa nikar ne mislite, da tega med nami ni, da je tako le na jugu, kjer mladi šest, sedem in več let čakajo na delo. Celo v Kranju, sredi gospodarsko razvite Gorenjske so se stvari tako zasukale, da vsi mladi, izobraženi ljudje ne morejo dobiti dela, čeprav naj bi jim bilo v veliko pomoč pripravništvo. Lani je pripravniško delovno razmerje uspelo skleniti le 61 odstotkov mladih, ki so prišli iz srednjih, višjih ali visokih šol, letos bo morda še slabše.
Mlad človek, ki mu ni uspelo opraviti niti pripravniške dobe, je seveda na slabšem kot brezposelni delavec, saj pravice izhajajo iz minulega dela, drugače povedano, nisi delavec, če nisi bil vsaj en dan uradno zaposlen. Kdor pripravništva ni opravil, ima tudi malo možnosti, da bi uspel na razpisih, saj vsepovsod zahtevajo delovne izkušnje, ponekod za manj zahtevna dela zahtevajo nerazumljivo veliko delovnih izkušenj, celo več let, kar pa ni posledica skrbi, da bi dobili kar najbolj izkušenega delavca, temveč "lova na točke" v pravilnikih. Še ena neumnost torej v kopici traparij, ki jih vse bolj razgalja kriza.
Dodati velja še to, da so ponekod družbeno usmeritev o zaposlovanju pripravnikov spretno izkoriščali in so mlade, ki so prišli iz šol zaposlili za pol ali eno leto in s tem nadomestili bolniške ali porodniške izostanke svojih delavcev, nato pa so jim rekli hvala lepa, zdaj te ne potrebujemo več, ti pa bodi vesel, da si opravil pripravništvo. Kako so jih plačali, se ve, po pripravništvu, kar je seveda manj kot delavca, ki ga je nadomeščal. Kaj ni to izkoriščanje?
Našteli smo le slabe strani pripravništva, nikakor pa nočemo reči, da nima dobrih. Kjer se s kadri resno ukvarjajo, kjer imajo ustrezno štipendijsko politiko in nato tudi dobro mentorstvo med pripravništvom, seveda ima smisel. Toda vse to bi verjetng počeli tudi brez družbeno predpisanega pripravništva.
Bistvo problema tiči drugje, težave s pripravništvom so le njegova pojavna oblika. Delovnih mest je premalo, presežke pa tovarne rešujejo tako, da so zaprli zaposlitvena vrata in odhodov ne nadomeščajo. Drugače povedano, trg delovne sile ne deluje, zato na cesti ostajajo predvsem mladi ljudje. Polni smo besed o tržnem gospodarstvu, ko pa je treba slabe delavce odpustiti, se vse ustavi, čeprav na vrata trkajo mladi. Kakor vsepovsod, tudi tu ne poznamo konkurečnosti in zdrave selekcije. Kako smo seji izogibali, pojasni zanimiva, praktična izkušnja znamenitih bratje Karič v Peči na Kosovu, ki na vprašanje, zakaj so uvedli devetmesečno poskusno delo odgovorijo, da so trije, tudi šest mesecev premalo, saj se človek toliko časa lahko spreneveda, devet mesecev pa ne zdrži nihče. Takšno prakso bi lahko že zdavnaj vgradili v naše pravilnike, pa je nismo, če jo je kdo predlagal, je bil okrcan, da je kruta Kam nas je nekonkurenčnost pripeljala, občutimo na svoji koži, najbolj seveda mladi ljudje.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Veliko posojilo za gospodarski preporod
Komisija za gospodarsko reformo pri predsedstvu SR Srbije (Miloševičeva komisija) je sklenila, da naj bi razpisali veliko posojilo za razvoj srbskega gospodarstva in sicer v znesku 1 milijarde dolarjev in 2 bilijona dinarjev. Razpis nameravajo uresničiti prek lastne bančne mreže doma in v tujini. Posojilo bodo lahko vpisali vsi Jugoslovani, naši delavci na začasnem delu v tujini in tujci. Z zbranim denarjem bodo financirali izključno razvojne projekte, ki bodo prinašali dobiček, pri tem pa ne bo pomembno, bodo to veliki ali majhni projekti.
V DELOVNI HALJI
Ivan Gantar, vodja proizvodnje v KGZ Sora Žiri
Sušilnico segrevajo lesni odpadki
Ziri, 24. maja - Lansko jesen je kolektiv Kmetijsko gozdarske zadruge Sora Ziri v industrijski coni zgradil sušilnico lesa. Dotlej so les sušili v sušilnicah drugih podjetij, največkrat v Hoji ali Kliju. V enem polnjenju lahko sušijo 36 kubičnih metrov lesa. To je večinoma smreka, ki prihaja z lastne žage. O sušilnici je nekaj več povedal vodja proizvodnje v KGZ Sora, inženir lesarstva Ivan Gantar.
»Objekt je v bistvu zgrajen iz dveh delov. Prvi del je kotlovnica, v kateri dan in noč, kolikor časa pač traja sušenje enkratnega polnjenja, gori. Kurimo lastne lesne odpadke. Toplota gre, podobno kot pri vro-čevodnem krožnem sistemu hišnega centralnega ogrevanja, v sušilnico. Maksimalna temperatura v sušilnici doseže proti koncu sušenja okrog 70 stopinj Celzija.«
Postopek sušenja traja od 160 do 260 ur, odvisno od vrste in debeline lesa. Celoten proces vodi in nadzoruje sušilničar polavtomatsko, s komandnega mesta v pisarni. Delo zahteva tri ljudi, v vsaki izmeni po enega, ki hkrati bedi tudi nad ognjem.
Skrb za nemoteno delo v sušilnici je seveda le drobec v delu Ivana Gantarja. V enoti mizarstva, kjer je vodja proizvodnje, izdelujejo stavbno pohištvo za znanega kupca. To pomeni, da ni serijske proizvodnje, ampak je v bistvu vsako okno, vsako vratno krilo drugačno od drugega. Posebnost žirovskih mizarjev so, denimo, okrogla in trikotna okna, ki jih srečujemo na številnih obnovljenih pa tudi novih objektih. Naročil je zaenkrat, kljub precejšnji konkurenci, dovolj, največ prihajajo, iz turističnih krajev Istre.
H. Jelovčan
L
KRATKE Z GORENJSKE
7
Teniška dvorana v Kranjski gori - Že lani, še bolj pa letos se na področju poslovne in turistične infrastrukture v Kranjski gori kar precej dogaja. Medtem ko so pred nedavnim začeli graditi poslovno prireditveni center, pa bodo letos zgradili tudi teniško dvorano. Gradnja objekta, v katerem bodo tri pokrita teniška igrišča, restavracija, 50 ležišč, sauna in še nekateri drugi objekti, dobro napreduje. Poleg treh pokritih je predvidenih tudi šest zunanjih teniških igrišč, v programu pa imajo tudi umetno drsališče. Ob pospešeni gradnji turistično-poslovne infrastrukture pa v Kranjski gori vedno resneje ugotavljajo, da precej kasnijo na področju komunalnega urejanja krajevne skupnosti, predvsem kar zadeva kanalizacijo. - A. Z.
Asfalt se kruši
Gorje - V zadnjih letih je bilo v krajevni skupnosti Gorje asfaltiranih kar precej krajevnih cest. Za večino so ljudje sami prispevali denar. Vendar pa je na teh asfaltiranih cestnih odsekih asfalt tako tenak, da se marsikje že kruši. Že prihodnjo pomlad se lahko zgodi, da bodo po zmrzali nekatere ceste spet zacvetele. Morda ne bi bilo odveč, da bi krajevna skupnost na nekaterih najbolj prometnih cestnih odsekih postavila prometne znake, do kolikšne teže osnega pritiska je dovoljena vožnja. Sicer pa bodo letos v krajevni skupnosti, kot je na zboru borčevske organizacije v Gorjah povedal predsednik krajevne konference SZDL Janez Vari, asfaltirali cestni odsek zahodno od vasi Poljšice do Krnice, v sami vasi pa od Krnice preko Hotunj do vznožja stare Pokljuke, (ja)
Mesec narcis
Planina pod Golico - Prebivalci Planine pod Golico so v nedeljo, 21. maja, zelo lepo izvedli tradicionalno prireditev mesec narcis. Za začetek so vaš-čani pripravili zanimivo povorko z okrašenimi lojtrskimi voz-mi, v katere so vpregli konjičke in osličke. Na enem vozu pa so prikazali, kako se prede domača volna in iz nje potem plete različna oblačila. Sledila je zabava, na kateri je igral ansambel Karavanke, vmes pa so izbrali tudi Miss narcis 1989. To je postala 19-letna Jana Lavtižar iz Radovljice, spremljevalki pa sta bili Mel-kisa Saratlič in Alenka Čufar, obe z Jesenic, (bb)
Zbori članov TOK
Bled - Od 15. do 23. maja so bili zbori kmetov članov Temeljne organizacije kooperantov gozdnega gospodarstva Bled. Na zborih, ki so bili po krajevnih skupnostih, so kmetje razpravljali in sklepali o poslovanju v letu 1988, proizvodnem programu za letos in o dodeljevanju lesa za domačo porabo. Na zboru so imeli tudi referendum o spremembi in dopolnitvi statuta TOK gozdarstva Bled. Ker bo delegatom potekel dveletni mandat, so izvolili delegate za naslednji dve letni mandat v svete delovnih enot, centralni svet TOK, svet DO Bled, odbore kmečkih žena in v odbor samoupravne kmečke kontrole. Pomembna sprememba statuta je, da TOK poleg glavne dejavnosti opravlja še stranske, kot so: dajanje gozdnih sorti-mentov in drugih gozdnih proizvodov v promet, razrez okroglega lesa in izdelava lesa za ostrešje, odkup in prodaja žaganega lesa ter lesa za ostrešje in kmetijska pospeševalna služba, (cr)
Camel Trophy
Žiri - Skupina, ki skrbi za kulturo v krajevni skupnosti Žiri, pripravlja v nedeljo, 28. maja, zanimivo predavanje. V dvorani DPD Svoboda v Žireh bo ob 20.30 o tistem, kar je doživel na tekmovanju Camel Trophv, pripovedoval Robert Kašca iz Idrije.
Kanu ščuka zlet
Cerkniški taborniki bodo letos že petič priredili zanimiv zlet kanuistov iz cele Slovenije. Zlet, ki ga že vsa leta podpira industrija pohištva Brest Cerknica, bo jutri in v nedeljo (27. in 28. maja) na Cerkniškem jezeru. Prijavijo se lahko taborniške in netaborniške ekipe. Taborniki bodo tekmovali s tričlanskimi mešanimi ekipami (dva fanta in dekle). V Zadnjem kraju pri Cerkniškem jezeru pa se morajo ekipe zbrati v soboto do 14. ure. Informacije o nalogah in pravilih tekmovanja dobite po telefonu pri Andreju Šparembleku (služba: 061-791-332; doma: 061-791-288).
Jubilej društva invalidov
Jesenice - Društvo invalidov Jesenice letos praznjuje 20-letni-co delovanja. Jutri (sobota) dopodne bo najprej občni zbor društva, popoldne ob 16. uri pa bo v okviru mednarodnega dneva invalidov in meseca mladosti v Delavskem domu Julke in Albina Pibernik na Javorniku slavnostna akademija. V kulturnem programu bodo nastopile skupine ZKO občine Jesenice in narodno zabavna skupina Mari iz Mojstrane. Pokrovitelj akademije bo občinski sindikalni svet Jesenice.
Uspela otvoritev
Kranj - Čeprav je bilo v sredo, 17. maja, slabo vreme, so pri društvu upokojencev v Kranju vseeno svečano odprli urejen Vrt pod Trto. Številni upokojenci so prišli na otvoritev. Ob tej priložnosti je zapel pevski zbor pod vodstvom Eda Ošabnika, po tem pa je bil na programu srečelov. Člani društva pa so se pogovarjali tudi s predsedstvom in predsednikom društva Jožetom Marjekom. Na vrtu, kjer bodo imeli zdaj tudi različne prireditve, bo jeseni tudi trgatev, (ip)
Komunalno cestna skupnost Tržič
Ogroženo sofinanciranje v krajevnih skupnostih
Tržič, 26. maja - Že lani je bil program komunalno cestne skupnosti občine Tržič v tistih delih, ki se financira na podlagi zbiranja sredstev po prispevni stopnji iz čistega dohodka ogrožen in uresničen komaj z 10 odstotki od načrtovanega (investicije v komunalne naprave in kanalizacijo). Letos pa je stanje še veliko slabše. Dve največji delovni organizaciji v občini BPT in Peko sta namreč po zaključnem računu prikazali izgubo in sta tako refundirali 1,15 milijarde dinarjev. To pa pomeni izpad najmanj dveh mesecev.
Viktor Blagotinšek, strokovni delavec v komunalno cestni skupnosti občine Tržič ugotavlja, da je pred leti začeto in zdaj že dokaj uveljavljeno sofinanciranje obnov objektov skupne rabe v krajevnih skupnostih po načelu, da 50 odstotkov sredstev za posamezna dela zberejo občani oziroma krajevne skupnosti, preostalo polovico pa prispeva skupnost, dalo zelo lepe rezultate.
»Skupnost je lani na ta način namenila 400 milijonov dinarjev, denar pa so v krajevnih skupnostih nekajkrat obogatili. Na ta način je bila obnovljena cesta v zazidalnem kompleksu v Bistrici, asfaltirana cesta v Snakovem, tri manjše ulice na Loki, obnovljena cesta pod Skalco v Kovorju, na Skalah v Podljubelju, urejena javna razsvetljava na Ravnah, dokončana pa je bila tudi cesta Kalinček.«
Kar zadeva obnovo vodovodov, ki se prav tako kot objekti skupne rabe financirajo iz dohodka, ni bilo posebnih zapletov. Največja akcija je bila povezava vodovoda Jebelc-Hofnerca oziroma drugega kraka vodovoda Črni gojzd. Obnovljen pa je bil tudi krajevni vodovod v Lomu. Pri komunalni opremi in kanalizaciji pa je prišlo do precejšnjega izpada in ker letos na tem področju ne kaže nič bolje, že razmišljajo v komunalno cestni skupnosti, da bi denar zagotovili drugače.
»Kar zadeva komunalno opremo bomo sedanjo prispevno stopnjo 0,5 odstotka iz čistega dohodka skušali spraviti v dohodek, kjer je dotok kolikor toliko normalen. Sedanjo opredelitev 0,6 odstotka iz čistega dohodka za kanalizacijo pa bomo najbrž morali nadomestiti s ceno kanalščine. Pri obnovi cest pa kaže, da bomo letos zbrali okrog 4,8 milijarde dinarjev in s tem pokrili urejanje mestne vpadnice in ceste v Lom, načrtujemo pa tudi začetek obnove ceste v Gozd, ker so na tej cesti zdaj vsi lastniški spori urejeni. Seveda pa bo pri urejanju ceste v Gozd šlo za makadamsko izvedbo. Ena večjih akcij bo tudi preplastitev ceste Bistrica-Kovor in etapno urejanje ceste Križe-Tržič. Na cesti v Leše pa načrtujemo urejanje lastniških zadev.«
Tudi pri cesti v Lom, ki je v prvi fazi zdaj končana, je bilo precej finančnih zapletov...
Pri urejanju ceste v Grahovše pa je s precejšnjim deležem sodelovala tudi krajevna skupnost Lom...
Pri obnovi vodovodov načrtujejo letos izgradnjo iz Črnega gojzda do Hofnerce oziroma od Raven do BPT. Na tem odseku še ni gotovo, da bodo dela lahko končali, kajti gre za finančno precej zahteven odsek, zagotovo pa bodo letos sofinancirali gradnjo krajevnega vodovoda v Lomu in začeli z gradnjo v Jelendolu.
Trenutno potekajo še zadnja dela na že lani začetem urejanju mestne vpadnice...
»Morda letos še najbolje kaže ravno pri cestah,« pravi Viktor Blagotinšek. »Že lani smo program lokalnih cest uresničevali brez posebnih zapletov in težav. Tako smo dokončali načrtovano obnovo ceste v Jelen-dol do prve serpentine in hkrati razširili tudi predor v Dolžanovi soteski. Prav tako smo dokončali brežine in urejali odvodnjavanje na Koroški cesti. Obnovljena je bila cesta v Seničnem, ki smo jo na zadnji seji skupščine komunalno cestne skupnosti prekategorizirali v lokalno cesto. In kot že rečeno, začeli sta se že lani, letos pa dokončali, urejati mestna vpadnica Peko-BPT in cesta v Lom. Obnovljena pa je bila tudi cesta na Zgornje Veterno.«
Celoten letošnji program komunalno cestne skupnosti Tržič je zato v nekaterih pomembnejših delih pravzaprav nadaljevanje že lani začetega. Ob slabem startu na začetku leta pa zadnje čase vendarle kaže nekoliko bolje. Res je, da se bodo zato nekatere stvari premaknile najbrž v drugo polovico leta, vendar če jim bo uspelo zagotoviti delež za krajevne skupnosti, bo na tako imenovanih objektih skupne rabe vseeno še marsikaj narejenega. Se največji problem pa sta ta trenutek komunala in kanalizacija...
A. Žalar
60 let Planinskega društva Gorje
Najprej Dolič, zdaj depandansa Planike
Gorje pri Bledu, 26. maja - Planinsko društvo Gorje bo jutri (sobota) proslavilo 60-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Osrednja proslava, na kateri bodo nastopili godba na pihala Gorje, bratje Zupan in šolarji osnovne šole Bratov Žvan, podelili pa bodo tudi odličja Planinske zveze Jugoslavije in Slovenije ter društvena priznanja, bo ob 19. uri v Domu TVD Partizan v Gorjah.
»Po eni strani bomo proslavljali, po drugi pa prav v teh dneh tudi delamo z vso vnemo,« je pred dnevi pripovedovala Marica Okr-šlar, ki je že 20 let gospodarica oziroma vodja 15-članskega gospodarskega odbora (v katerem je edina ženska) društva. »Sicer pa smo po vojni nenehno nekaj delali; ali pri Doliču, ali pa pri Planiki.«
Planiko, ki je včasih imela ime po Mariji Tereziji, pa potem po kralju Aleksandru, je društvo Gorje dobilo 1946. leta. Takrat so celo razmišljali, da bi ji dali novo ime po Titu, vendar so se nazadnje raje odločili za Planiko. Dolič pa je bil po vojni dodeljen najprej slovenskemu planinskemu društvu v Trstu, vendar ga je po letu 1948 prevzelo Planinsko društvo Gorje, ker ga tržaško društvo ni moglo več oskrbovati.
»Pozimi 1950/51 je padlo v hribih veliko snega in plaz je takrat Dolič podrl. Tako smo že leto kasneje začeli graditi nov Dolič, ki je imel 46 ležič. Kmalu pa je postal premajhen in smo ga potem 1973. leta povečali, tako da ima zdaj 160 postelj skupaj z zavetiščem. Pred štirimi leti,« razlaga Marica', »pa smo se lotili sedanje depandanse pri Planiki. To je pomožni objekt, v katerem bo skladišče, prostor za smeti, za embalažo... nad pomožnimi pa bodo spalni prostori z zimsko sobo. Načrtovali smo, da bomo objekt do strehe naredili že lani, vendar se nam je zavleklo, tako da prav zdaj s helikopterjem vozimo material na gradbišče.«
Dela torej v Planinskem društvu Gorje, ki ima 865 članov iz Gorij, Zasipa, Sela, Bohinjske Bele, ne manjka. Tudi mladinski planinski odsek, ki ga vodita na šoli v Gorjah Francka Jensterle in Jože Kosmarč, je delaven. Marica Okršlar, njej oče Matija Kli-nar je bil svoje
čase tudi predsednik Planinskega društva Gorje, pa je skupaj z možem vsa predana planinam in obema kočama PD Gorje. Pravi, da so hribi že od malega rasli z njo...
A. Žalar
Marica Okršlar
Izdatno so pomagali tudi vaščani
Nova dvorana na Breznici
Žirovnica, 25. maja - Dve leti so obnavljali staro in dotrajano kulturno dvorano na Breznici in minuli petek so jo nadvse slovesno odprli. Pomagali so vaščani in obrtniki.
Pred dvema letoma so se člani DPD Svobode France Prešeren iz Žirovnice odločili, da se lotijo preureditve in obnovitve stare in dotrajane kulturne dvorane na Breznici. Dvorana je bila dolga leta res v obupnem stanju, brez centralne kurjave, s starimi okni in majavim odrom. Ko so z obnovo začeli, se je šele res pokazalo, kako dotrajana je dvorana in električna napeljava, kako vlažne so stene in pod ter neprimerne sanitarije. Med delom bi bili skoraj že kar obupali, saj niso pričakovali, koliko dodatnih del bo treba, da se dvorana temeljito obnovi.
Minuli petek zvečer pa so le doživeli slavnostno otvoritev v prelepi dvorani, na katero so lahko upravičeno ponosni. Vaščani so zasedli vseh 160 sedežev, kolikor jih premore dvorana, da so prisostvovali bogatemu kulturnemu programu ob otvoritvi. Ob tej priložnosti so se vsi zavedali, da brez prizadevnih posameznikov ne bi dosegli takega uspeha.
DPD Svoboda France Prešeren je dve leti vzdržala in nadaljevala s svojo aktivnostjo brez vsakršnih sredstev, saj so vsak dinar namenili obnovitvi. Prispevali pa so seveda številni krajani, obrtniki in podjetja, ki jih je društvo zaprosilo za pomoč. Poleg jeseniških delovnih organizacij so po svojih močeh pomagali zasebniki: Franc in Jože Slamnik, Dušan Blažič, Dani Vindiš, Mitja Mrak, Arifaj Zimer, Stanko Zima, Igor Čarni, Marjan Anderle, Milan Vidmar, Rajko Oman, Mihela Kapus, Darko Mrak, Miha Blagne in Ludvik Leben.
Ob strani pa tudi niso stali izvršni svet, kulturna skupnost in ZKO Jesenice, krajevna skupnost in turistično društvo Žirovnica, župnijski urad Breznica in osnovna šola Gorenjskega odreda Žirovnica. Dela je prevzel jeseniški Gradbinec.
Nova dvorana na Breznici ima dodatne tehnične zmogljivosti, saj bodo v njej lahko tudi kinopredstave. Tako bodo vsem obiskovalcem, ki bodo prihajali po poti kulturne dediščine, prikazovali video posnetke poti in zanimivega arheološkega najdišča na Ajdni.
Ni dvoma, da ne bi poslej bogato kulturno življenje na Breznici in v okoliških vaseh postalo še bogatej?- in še bolj privlačno, saj bodo brez sramu lahko povabili v tako lepo dvorano tudi kulturne skupine in posameznike od drugod.
D. Sedej
Koča na Doliču - 2151 m
Novinarski večer so podprli
Lom pod Storžičem - Na sobotnem Novinarskem večeru v krajevni skupnosti Lom v tržiški občini, kjer smo se novinarji z odgovorno urednico Leopoldino Bogataj pogovarjali s krajani in gosti, direktor in glavni urednik Štefan Zargi pa je podelil priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti za dosežene uspehe (manjkalo pa ni na prireditvi tudi glasbe, petja in humorja) smo izžrebali in razdelili tudi kar precej lepih nagrad. Nagrade so prispevali in prireditev v Lomu finančno podprli: TIKO Tržič, Mercator Tržič, Peko Tržič, Zlit Tržič, Triglav Metalka - Pilarna, TRIO Tržič, TOKOS Tržič, Klavnica Tržič, KTL Lepenka Tržič, GG TOK in TOZD, Gorenjska kmetijska zadruga TZO Tržič, Elektrotehna Ljubljana, Ter-mika Ljubljana in Vinko Meglic, Janko in Katarina Markič, Marjana Uzar, Vinko in Marija Perne, Jože Perne, Franc Zupan, Miha Meglic in Ljubo Zaplotnik. Posebne nagrade pa sta prispevala tudi Gorenjski glas in glavni pokrovitelj prireditve - Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj.
A. Ž.
Petek, 26. maja 1989
KULTURA
5. STRAN (MMSStS&mtOLAS
Imeniten uspeh najmlajših gledaliških skupin Gorenjske
»
POZLAČENO« MENTORSTVO
Na nedavnem republiškem srečanju pionirskih gledaliških skupin v Tolminu, kjer so se srečale najboljše ah bolje rečeno naJb^zan^Svegledališke in tudi lutkovne predstave iz vse Slovenije, so se gorenjske predstavnice imenitno izkazale. ^^T^JS^SJS^Sd s svojim nastopom vzbudili precejšnjo pozornost pa so njihove menonce prejele za ^^Sl značko, ki jo podeljuje Zveza kulturnih organizacij ^^^^^^^ Biserka Mertelj z osnovne šole A. T. Linharta Radovljica, Vika Grobovsek z osnovne sole France Prešeren Kranj in Vaška
Trobec, samostojna kulturna delavka iz Kranja._
Ni ravno veliko osnovnih šol, kjer bi ta ugledna Linhartova priznanja prejeli kar dve mentorici naenkrat. Priznanje prav gotovo ni kar tako lahko prislužiti; vendar pa je radovljiška šola, ki nosi ime znamenitega rojaka gledališko dejavnost goji že dolga leta. Zato je tudi zanimanje učencev za gledališče temu primerno veliko. Nič čudnega, če zmorejo kar dve skupini, vsaka s svojo predstavo na sezono, glede na zanimanje, pa bi lahko mimogrede sestavili še dve skupini. Vse to nastaja spontano, nič ni planirano na letošnjo obletnico 200—letnico prve uprizoritve Linhartove Županove Micke.
»Šolske gledališče nastane pravzaprav iz tega, ko si vsi želimo klasične šolske proslave in druge prireditve zastaviti drugače. Najprej začneš s krajšim prizorčkom, kasneje pa to že ni več dovolj. Potem je vse bolj zanimivo, morda še kakšen seminar, zame je bil odločilen enotedenski v Radencih, pa se 'zastrupiš'. Treba pa je kar nekaj znanja, treba je videti druge otroške predstave, otroke je treba peljati na primer v Cankarjev dom, v Lutkovno gledališče in Mladinsko gledališče v Ljubljano; o vsem tem se je treba z njimi pogovarjati in še pogovarjati, zanima jih izgovorjava, gib*
pravi Mira Stušek, ki je prejela Linhartovo priznanje za mentorstvo in za režijo Petra Momljača. »Ce vse to teče, se rezultati pokažejo, otroci radi igrajo, nekateri vztrajajo do konca osemletke, kasneje poiščejo druge skupine. In še nekaj je - gledališka skupina na šoli vzgaja tudi svoje šolsko občinstvo in tudi to je veliko vredno.«
Seveda pa bi mentorji gledaliških skupin obupali, če bi bili brez strokovne pomoči kolegov. Na tej radovljiški šoli že od vsega začetka sodeluje z gledališčniki Biserka Mertelj,
ki je za sceno in kostume v predstavi Medved z vrtnico v režiji Rade Bračič v Tolminu prejela zlato Linhartovo priznanje. Treba pa je reči, da v gledališki team sodi še glasbenica Aleksandra Vremšak, ki vedno V j poskrbi za živo glas-beno opremo šolskih
Predstav.
»Kako nastanejo kostumi in scena? Veliko si pač ne moremo privoščiti,« pravi Biserka Mertelj. »Likovnik se pač mora znajti po svoje - to pa pomeni, da sam v pralnem stroju pobarvaš blago, narišeš kostime, potem pa kakšna prijazna mama to zašije. Tudi scena je taka, da lahko vse skupaj zvije-mo pod roko in že smo lahko potovali v Tolmin ali pa v goste na druge šole. Za otroško gledališče mora scena biti pač drugačna, da se otroci lažje znajdejo. Scena in kostumi morajo izžarevati likovno čistost, no, to so ocenjevalci tega sestavnega dela predstave opazili. Tako za otroke, za šolo in za naju z Miro je bilo priznanje presenečenje; je pa s tem poplačan dolgoletni trud, ki pa ni samo trud, pač pa tudi zanimivo in ustvarjalno delo.«
Pravi »hit« te sezone je brez dvoma gledališka predstava s kranjske Prešernove šole, ki jo je pripravili dramska skupina Ra-glje z mentorico Viko Grobovškovo.
Te dni bodo predstavo Noč, ko je posijalo sonce ponovili že de-vetnajstič (19.!) Linhartovo priznanje je toliko pomembnejše, ker je pravzaprav prišlo že za prvo gledališko predstavo oziroma za gledališki tekst in seveda za mentorsko delo.
»Besedilo je nastalo nekaj iz potrebe, saj primernih tekstov pravzaprav ni; po drugi strani pa je bilo
zanimivo soustvarjati z učenci, polni so idej, tekst je zato naše skupno delo. Imenitno bi bilo, če bi na šoli imeli še mlajšo gledališko skupino, morda bo ta naš uspeh celo spodbudil njen nastanek.
Naslednji mesec gre vsa dramska skupina v Novo mesto na pionirski tabor, kjer bomo v gledališki delavnici morali pokazati, kako nastaja gledališka predstava. To bo vse obenem - učili se bodo gledališča tako učenci kot tudi sama, saj tu šele pride mentorsko delo do izraza. Mislim, da bo to za nas koristna izkušnja,« je povedala Grobov-škova.
Lutke čez cesto iz Kranja so bile najmlajša skupina na tolminskem srečanju. Razburjenje zaradi predstave na tej prireditvi in priznanje njihovi mentorici Vaški Trobec je že mimo.
Zdaj imajo mladi lutkarji nov razlog za razburjenje - ZKO Slovenije jih namreč pošilja kot slovenskega predstavnika na lutkovni festival v poljsko mesto Ku-row. V tej sezoni so namreč Kranjčani pripravili zanimivo predstavo z naslovom Ne, človek nima prav, s katero so se dotaknili še kako aktualnega ekološkega problema in seveda to ekološko pravljico povedali na zanimiv lutkovni način.
»Že dlje časa se ukvarjamo s senčnimi lutkami, uporabili smo jih tudi v tej predstavi. Žal jo v Kranju še nismo predstavili, selektor je videl le vajo. Zato bomo ta dolg poravnali jeseni in s to predstavo otvorili sezono,« je obljubila Vaška Trobec. »Naše predstave so zanimive tudi zato, ker so različne od drugih. Nenehno eksperimentiramo, raziskujemo, kaj se vse da narediti z lutkami, kakšne lutke lahko naredimo, kaj lahko naredimo z rokami in senco. Skupina je res imenitna in je bila pravo presenečenje že v Slovenj Gradcu na republiškem srečanju lutkovnih skupin Slovenije. Zdaj so že pravi mojstri, narede lutke, napišejo tekst. Mentor je zraven ne kot organizator in nekakšen razdeljevalec nalog; delovati mora nevsiljivo, tako da le spodbuja ustvarjalnost, jo usmerja. Skupinica je skupaj že osem let, veliko so se naučili na raznih srečanjih, pa na pionirskem taboru v Novem mestu, na gostovanjih, skratka nadaljujemo delo Vladimira Roossa.«
Besedilo in slike: Lea Mencinger
Proslava na srednji šoli
PROSLAVA BREZ NASLOVA
Povoini čas ocnievitih oroslav in mitingov je trdo zacementiral datume: nemogoče je bilo, že kar pregrešno, če bi npr. 1. maj ali 29. noveTbeV a^S^ŠJ%E£ v šoli. Vseeno, če so proslave dolgočasne - samo da »odkljukamo« dolžnost v učnem nacrtu.
^Inogo pa je prosvetnih in drugih kulturnih delavcev, ki iščejo nove oblike, vsebine — in uspejo (ali pa ne) p0d »uspeti« menim natančno tisto, kar je bistvo prireditev in proslav: da gledalce Pritegnejo, prevzamejo in pustijo v njihovih dušah svetlo sled.
Dozorevajoči srednješolci, do-v°lj razgledani po preteklosti in sedanjosti ter bolestno občutljivi zaradi lastne negotove prihod-nosti, sodijo gotovo med najzahtevnejše občinstvo. In prav take le proslava brez naslova — anti-Proslava — pred 1. majem (lahko bi bila tudi ob 9. ali 25. maju) dobesedno prikovala na sedeže. (To se je zgodilo na Srednji družboslovno - iezikoslovvni šoli Boris Ziherl v Škofji Loki.) Naj vam jo predstavim v bežnih obrisih.
V zatemnjeno dvorano mikrofon prenaša enakomerno utripanje srca. Na ekranu se izobliku-Je obraz pripovedovalca (m °dru sta dva ekrana in še prostor za nastopajoče) in priduše-na glasba pospremi med gledal-Cedrobne modrosti (iz knjige "Ptičje pesmi«). Ogenj — morda eksplozija — zašije na drugem ekranu, nakar sledi nekaj prizorov iz bibličnega raja in — izgon. Grozeča sintetična glasba dobesedno pretrese dvorano. . Razsvetli se ves oder in sledijo »žive slike« v zaporedju , kakršnega nam vsak dan režira in Podira vsakdanjost. Nastopajo-Cln je devet; igrajo različne vlo-8r\ ~" igrajo sebe. Pesimist trdi: "Otroci, sanje so minile! Vaša je starost. Ni volka in Rdeče kapi-Ce — so hujše stvari...« Optimisti ?>l zanosno podajajo velike fraze, kot svetleče balone in jih mečejo °bčinstvu: »V slogi je moč! V
bratstvu je čar! Naše meje so najbolj odprte v Evropi...« To ni več mladost. Strta je. Ostane pa velikanska moč — ljubezen. Ptičje žvrgolenje trosi srečo na oder in v dvorano. Fant zatrdi dekletu, da sta eno... Nepričakovano buhne iz zvočnikov brutalna glasba. Grobe roke podrejo dekle na tla in jo zvodniško ponujajo zgroženemu fantu: »Vzemi jo! Vroča je. Češ, a?« Med grobimi šalami potolčejo tudi fanta na tla.
Ljubezen je oblatena. Nobene subjektivne človeške moči ni več v mladih. Praznina je pot, po kateri vstopajo v človeka vsakršne ideologije. Oglasijo se zvonovi, eden od nastopajočih zaneseno vzklika: »Prišla je pomlad! Prišel je Veliki brat!« Na ekranu zašije profil in zasliši se umirjen, samozavesten glas: »Veliki brat ti stoji vedno ob strani...«
Na odru je improvizirano so-««šče: »Priznaj, da si načrtno in organizirano zastrupljal studence enakosti, čistosti!« Glasba: Kosovelovi Bori s prefinjeno tragiko, kot da kličejo smrt. V bolečem trenutku, ko obsojeni kloni, preglasi Bore razigrano srbsko kolo... Mladi obsojenec: »Izbojeval sem bitko s samim seboj — ljubil bom Velikega brata.« Kot v predaji ali zanosu razširi roke in se obrne k sliki na steni. Ostali nastopajoči se odvračajo od njega in kličejo gledalcem: »Ne! Ne! Odgovor je vaš! Vest ima vsak sam!« Klavir intonira Zdravljico, zbor povzame pesem, ki preide v Naprej zastava slave — in spet Zdravljico. Zatemnitev.
Misli slavista Vlada Pirca, organizatorja in vodje proslave: »Klasične predstave so preži-
(na dišče
vele. V tej pa so izbrani citati biblije, Marxa, do sodobnih del in pesmi naših avtorjev — predelani v mladih glavah in podani s sodobno naglico. Nastopili so dijaki iz vseh razredov (iz različnih krajev, saj je dosti vozačev). Odločilna pomoč je bil matematik Janez Šuštaršič, ki je snemal prizore in vodil oba dijaka — tehnika, da je od glasbe, ki sem jo izbral sam, do prizorov in TV vložkov bilo vse udarno tempirano, pretresljivo. Dosegli smo učinek: v, 35 minutah smo tako prevzeli gledalce, da so vse dopoldne razčlenjevali proslavo, razmere na planetu Zemlja in iskali svoje mesto v življenju.
— Za mlade je sedanji čas težak — mladost hoče naprej. Če ne more, potone v apatijo ali zaide v upor. Eksistenčno jih trenutno še varujejo starši — toda, kako dolgo? V bistvu gre pri naši prireditvi za podčrtovanje dej-
stev, da mladi sami začutijo malce tragično resnico: Domovina ne mara niti tistih, ki niso sposobni, niti onih, ki so sposobni vsega... Demitizacija idealov in moč, da postaneš in ostaneš človek — to je vodilna nit.
Med dijaki kar vre od idej — samo prisluhniti je treba in jih usmeriti. Pisci so med njimi, kritiki, igralci — dobri in slabi. Vztrajnosti, moči in mnogo dela bo treba, da bo zraslo, kar zdaj klije.«
Proslava — antiproslava ni tempirana na določen datum. Je pa izrazito naša slovenska. Težko bi šli z njo (gostovat) v drug kraj, ker zahteva mnogo tehnike. Lahko pa bi si jo drugi ogledali, kadar si bodo ogledovaliLo-ko. Kajti tokrat se je — morda po naključju — zgodilo, da antiproslava dobesedno sodi v sklop kulturnopolitičnih prireditev ob slovenski pomladi.
Neža Maurer
PEVSKA REVIJA
Sorica - Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka prireja v nedeljo, 28. maja, ob 17. uri v dvorani Zadružnega doma v Sorici drugi del XV. pevskega srečanja. Na prvem delu, ki je bil 13. maja v Škofji Loki, so nastopali moški, ženski in mešani zbori, v Sorici pa se bodo predstavile male vokalne skupine. Nastopajo: nonet Ble-goš, vokalni sekstet Dekleta z Bukovice, septet Do-re-mi, Gorenje-vaški oktet, vokalni oktet Jelovica, dekliški decet Kresnice, vokalni kvartet Spev, Škofjeloški oktet, nonet Zadružniki, moški pevski zbor Ratitovec, ženski pevski zbor WO Škofja Loka.
PRVI SAMOSTOJNI KONCERT
Bled - V sredo, 31. maja, ob 19.30 bo v dvorani Gozdnega gospodarstva Bled prvi samostojni koncert ženskega pevskega zbora Bled ki ga vodi Slavko Mežek. Zbor je pripravil program narodnih in umetnih pesmi. Koncert bosta povezovala Alenka Bole - Vrabec in Matjaž Konda, na citre bo igrala Cirila Pogačnik.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše odpirajo danes, v petek, ob 19. uri pregledno razstavo likovnih del akad. slikarja Franca Vozla. Razstavljena dela bodo na ogled tudi v Mali galeriji in v Prešernovi hiši.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik akad. slikarja Kamila Legata.
V Kosovi graščini je na ogled razstava Lutka in ustvarjalnost otrok.
RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja slike iz ciklusa Barjanska zemlja Tone Lapajne.
V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo člani Foto -kino kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke.
ŠKOFJA LOKA - Danes, v petek, ob 20.30 bo ob svoji desetletnici Škofjeloški oktet nastopil na koncertu v osnovni šoli v Podlubniku.
V galeriji Ivana Groharja je odprta razstava slik Jožeta Slaka. Na Loškem odru bodo jutri, v soboto, ob 20. uri (in ne danes,
kot je bilo pomotoma objavljeno) uprizorili G*. B. Shavva Pigmalion v režiji Lojzeta Domajnka.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja Janez Lenassi. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Lendavsko lončarstvo in ličkarstvo.
Naše razmišljanje
DOBER DAN, POLETNA PRIREDITEV
Človeku kar dobro dene, ko mu pod roke pridejo programi za poletne prireditve. Pa ne tiste utečene v ljubljanskih Križankah. Gre za povsem nove za zdaj še previdno sestavljene programe v posameznih gorenjskih mestih. Morda previdnost ni ravno odveč, toda začeti vendarle kaže.
Še posebej zato, ker se je izkazalo, da je kar nekaj glasbenih skupin - če kaj, potem imamo pevcev in manjših in večjih zborov res na pretek - pripravljenih nekaj poletnih večerov zapolniti s pesmijo. Arkade ob gradu Kieselstein je nedavno tega preskusil obrtniški pevski zbor in bil z zvočnostjo zadovoljen. Še bolj naj bi bili Kranjčani, če bodo lahko v poletnem večeru prisluhnili lepi pesmi na tako lepem grajskem dvorišču.
Še dlje so v Radovljici, kjer bodo že tradicionalnim sere-nadnim večerom v radovljiški graščini poleti dodali še kaj novega tudi na nekaterih drugih krajih - pred knjižnico na primer in še kje.
Čas, v katerem nekateri razmišljajo o še manjših denarjih za knjižnice in drugačnem varčevanju v kulturi, rojeva tudi kaj novega - zaradi česar bi lahko tudi 'milše zvezde kakor zdaj sijale.
L. M.
SREČANJE PLESNIH SKUPIN GORENJSKE
Darinka Korošec
Kranj - Danes, v petek, ob 18. uri bo v Prešernovem gledališču pomladno srečanje plesnih skupin Gorenjske. Na prireditvi, ki jo organizira ZKO Gorenjske in ZKO Kranj, nastopa dvanajst najboljših plesnih skupin z Gorenjske. To bo enkraten pregled plesne dejavnosti, obenem pa prijeten večer mladosti.
Plesno dogajanje bo ob 20.15 zaključila še predstava Burkališ-ča Sester Kranjskih, ki bo v svojem »bučnem obhodu« ponovila predstavo Vse, kar ste že vedeli o sebi, pa ste pozabili. Predstava je delo Plesnega studia ZKO Kranj in je na lanski premieri decembra doživela lep sprejem.
GLASBENI POUK V TESNIH UČILNICAH
Jesenice, 22. maja - Na jeseniški glasbeni šoli je vsako leto več kot 216 dijakov in učencev, ki obiskujejo glasbeni pouk na matični šoli, v Kranjski gori, v Mojstrani in v Žirovnici. Stalni kadrovski problemi. Veliko nastopov.
f|;;:*l     V jeseniško Glasbeno šolo je bilo lani vpisa--     nih 216 slušateljev za instrumentalni pouk, * pouk za glasbo pa je obiskovalo šest učen-
cev. Tudi letošnji predvpis kaže, da se mladi Jeseničani in okoličani radi odločajo za glasbeni pouk, sama Glasbena šola pa zgledno skrbi za vzgojo mladih, čeprav ima nemalo kadrovskih in prostorskih težav.
Z Darinko Korošec, ki poleg tajniških poslov že leta in leta vneto skrbi, da bi vse dejavnosti na šoli zgledno potekale, z v. d. direktorjem Alojzem Dolinarjem in soustanoviteljem glasbene šole Radoslavom Kle-čem smo se pogovarjali o dejavnosti in težavah šole.
»Šola ima oddelka še v Mojstrani, Kranjski gori in v Žirovnici, kjer so zadovoljive prostorske možnosti. Zal pa je kadrovska stiska kljub delni preureditvi prostorov in obnovi največja prav na matični šoli v prostorih gimnazije. Za skupinski pouk nam je odstopila učilnico gimnazija, uredili smo dvoranico za nastope, a še vedno je daleč od tega, da bi bila primerna. Zaključnega koncerta tu nikakor ne moremo imeti, zato vsako leto gostujemo v dvorani Tone Čufar,« pravijo.»Šola se srečuje tudi s stalnimi kadrovskimi težavami, saj nujno potrebujemo violinista m in iščemo klarinetista. Zdaj imamo honora- [' ne sodelavce, študentko in dijakinjo sred- || nje glasbene šole, letos bomo verjetno dobili učitelja za flavto. Kadra ni zato, ker se raje zaposlujejo drugje, kjer so možnosti in zaslužek boljši. Pri nas dobi predavatelj z visoko izobrazbo pač toliko kot učitelj na predmetni stopnji. Čeprav nas boli, da se zaradi pomanjkanja denarja stalno krčijo programi, moramo povedati, da z jeseniško izobraževalno skupnostjo dobro sodelujemo.«
Jeseniška glasbena šola si prizadeva, da bi bolj spodbujali tudi skupinski glasbeni pouk, tako kot v minulih letih, ko je šola imela zelo razvejano šolsko dejavnost; celo simfonični orkester, pihalni orkester, prirejali so operete in operne večere. Zdaj imajo poleg drugih skupin tudi zelo dober zborček cicibanov. Dijaki in učenci glasbene šole redno sodelujejo na raznih prireditvah v občini in izven nje. Letos so organizirali srečanje gorenjskih glasbenih šol, imeli koncert v gledališču, petnajst nastopov v dvoranici, recital učencev za klavir, koncert treh najmlajših učenk, nastope v Kosovi graščini in ob raznih kulturnih prireditvah v občini.
V trinajstih oddelkih jeseniške glasbene šole kljub prostorski in hudi kadrovski stiski poteka pouk nemoteno; tudi ob veliki prizadevnosti vseh, ki želijo, da bi vzgojili kar največ dobrih glasbenikov in čimveč mladih navdušili za instrumentalno glasbo in glasbeni pouk.
D.Sedoj
Alojz Dolinar
UREDNIŠTVU
GORENJSKEGA
GLASA
Kaj pa je zdaj to? Objavili ste napol anonimno pismo na moj odmev, objavljen 9. maja. Podpis: P. K.? Sicer sem na moje pisanje pričakoval kak odmev, toda tehtnega, resnega in ne nekaj pavšalnega in kar povprek. In ker je tako, gre pisanje P. K. na račun uredništva, natančneje odgovorne urednice, kar je samo en greh več . Tako pisanje je samo v škodo uredništva, Jožeta Košnjeka in ostalih imenovanih, ki jih P. K. hoče hvaliti. Oh, ja, le vzdihnem lahko.
Vprašujem ali je bil P. K. prisoten na obravnavani javni tribuni 18. aprila? Kaže, da ne, ali pa je namerno zadevo zasukal. Ne on, ne urednica nista odgovorila na tisto, kar sem pisal: zakaj ni bil objavljen moj prispevek k intervjuju med V. Beštrom in F. Bučarjem, zakaj je urednica samovoljno prenehala objavljati moje prispevke iz NOB, zakaj na večkratna povpraševanja o neobjavljanju vsaj nujnih popravkov iz mojih prispevkov odgovorna urednica sploh ni odgovorila ali se oglasila vse do danes, odkod tako po-niglavo, nekulturno in ignorantsko obnašanje? Kako je to mogoče?
P. K. je strašno oseben. Ko pohvali celoten Glas in se posebej prikloni "spoštovani tovarišici urednici L. Bogatajevi", ugotovi tudi, da zdaj "glasovi novinarji pišejo dosti bolj svobodno, kot so vsa leta nazaj, ko so imeli še vso besedo takšni, kot je Ivan Jan in njemu podobni, zato pa smo tudi pristali tam, kjer trenutno smo". To o svobodnosti je v redakciji zelo zanimivo! Da ni tam nekakšna diktatura?
P. K. se je torej legitimiral na svoj, obrekovalni način, kajti jaz nikoli, ponavljam, nikoli v vseh povojnih desetletjih nisem bil na nobeni oblastni ali podobni funkciji, kjer se je odločalo. Nasprotno: že več desetletij je preteklo, ko sem z besedo in pisanjem opozarjal na deformacijo naše družbe, na razkorak med
besedami in dejanji, na brezglavo zadolževanje in podobno. Tako na novinarskih zborovanjih (prav gotovo še marsikak Glasov novinar pomni, kakšen je bil moj nastop na Gorjupovih dnevih, kako sem govoril januarja 1985 v Cankarjevem domu, o čemer je brošura, pisal sem v razne časopise ne le o NOB, temveč tudi o sodobnih stiskah in tudi v Glasu je bilo nekaj intervjujev) pa tudi v samem Glasu. P. K.: glej Glas 8. januarja 1988! Slabo, enostransko, površno spremljaš Glas in v svoji za-soplosti V. Beštru širokogrudno odpuščaš tudi pornografsko pisanje (in fotografije), meni pa očitaš nestrpnost in grehe, kijih nisem počel. Moč in odločitve imajo v rokah tisti, ki so na oblasti, ki so na vodstvih ali pa tudi odgovorni uredniki! Če bi bil P. K. prisoten na tribuni, bi me tudi slišal, ko sem govoril, da je vsaki, tudi najboljši oblasti treba gledati pod prste, ker se dokaj hitro lahko pokvari! A P. K. nič o čem takem!
Zato pa urednico brez potrebe zagovarja glede objav Bučarjevih ali Klepovih besedovanj, saj so bila vendar objavljena! Ce bi bil pošten, pravičen in strokovno podkovan, bi moral v svoje okrilje in obrambo vzeti moja pisanja, , ki jih urednica sploh noče objaviti! Pa naj me ima rad ali pa me sovraži! Slabo, slabo, P. K., ki te prav zaradi anonimnosti moram tikati, kar ni moj običaj, če človeka ne poznam.
Ah, da!
Za tisti P. S. spodaj, kjer pravim, da sem Glas odpovedal in urednico prijavil častnemu razsodišču Društva novinarje Slovenije, sem kriv samo zato, ker nisem omenil, da je to namenjeno le urednici Bogatajevi osebno. No, nič zato, ker to drži, s častnim razsodiščem pa ne grozim, temveč je prijava res poslana tja, kamor sodi, ker je vse podprto z dokazi o uredničinem obnašanju. Tvoja tolažba, P. K., in hrabrenje urednice, katere trud je zanesljivo več kot dobro plačan, je usmerjena napak! Vse do nedavnega nisem mogel verjeti, da je taka privatizacija možna! Mar urednica ne počne prav vsega, kar se ji zahoče?
Zdaj pričaKujem kak prispevek resnega udeleženca tribune, seveda s podpisom!
Ivan Jan, Kranj
ODMEV NA PISMO IVANA JANA
V rubriki Odmevi sem 9. maja prebral zapis Ivana Jana v zvezi s poročanjem o javni tribuni, kije bila v Kranju 18. aprila. Ker sem bil udeleženec tribune, sem se z razmišljanji Ivana Jana strinjal. Pravilno je zapisal, da mora biti poročevalec kot nekak fotograf, pa naj bo potem slika kakršna koli. Prilagojena mora biti utripu večine prisotnih s posebnim poudarkom na to, kar podpira večina prisotnih. O tem, kar je bilo sprejeto s spontanima aplavzoma, nismo brali v Gorenjskem glasu 20. aprila. Profesor Rado Jan je za svojo razpravo požel zares prisrčen in dolgotrajen aplavz od večine navzočih. Še močnejši aplavz je bil aplavz izpod Triglava, ki ga je priporočil vodja tribune predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Marjan Gantar v podporo slovenskemu (sedanjemu) vodstvu. O tem Glas ni poročal? Res pa je, da je nekaj navzočih, ki so sedeli pred
menoj, ploskalo le navidezno, brez dotikanja dlani, na srečo so bili zelo osamljeni. Zame zelo klavrn pa je bil odmev na pismo Ivana jana v Gorenjskem glasu 16'. maja. Že zaradi tega, ker je bil avtor označen le s P.K., namesto s celim imenom in priimkom, kar je običajno za odmeve in pisma bralcev, se lahko bralcu vsiljuje domneva, da je pisec lahko iz uredništva., pa tudi če bi bil, naj bi se podpisal, saj vsi vemo, da so anonimna pisma navadno polna laži in krivic ter brez vrednosti in jih povsod vržejo v koš. Če je uredništvo prejelo pismo od P.K., je anonimno in ni za objavo, kljub nenehni hvali urednice. Vsak bralec Gorenjskega glasa si zna sam po svoje oceniti uredništvo brez pisca P.K. Vse, kar je pisec P.K. očital Ivanu Janu, ni prav nič primerno, še predvsem zato ne, ker je v Sloveniji poznan in cenjen. Na srečo mu P.K. ne more vzeti dobrega imena.
Ciril Rozman
POJASNILO
Pri objavi pisma našega bralca P.K. (na njegovo željo smo objavili le začetnici) je izpadel tekst v oklepaju: naslov v uredništvu.
Leopoldina Bogataj
Predlog za
ustanovitev
SVOBODNEGA
SINDIKATA
DELAVCEV
OSNOVNIH ŠOL
SLOVENIJE
»Na vse pretege« bi dejal Črt Škodlar, pozdravljam in podpiram izjavo sindikalne konference delavcev osnovnih šol (Prosvetni delavec, št. 4 in Delavska enotnost, št. 7).
Polemizirati želim s stavkom: »Smotrno je, da področje osnovnega šolstva čim bolj ureja šolska zakonodaja, in ne nedodelan sistem samoupravnega sporazumevanja, kjer se ob prevla-
di različnih drugih interesov sredstva porazdeljujejo v škodo otrok in učitelja osnovne šole.«
Stavek je čisto popoln in je skratka resničen, vendar...
Šolska zakonodaja se na tem področju ni spremenila že dolgo časa, zakaj ne, ne vem.
Treba pa je prav to stanje preseči. Nujno je DODELATI prav sistem samoupravnega sporazumevanja in nato kreniti dalje.
Spremenimo dosedanji način sprejemanja šolske zakonodaje -vsaj glede pedagoške obveznosti učitelja - od zgoraj navzdol - v nasprotno smer.
Samoupravno se učitelji dogovorimo za osnovna razmerja učiteljevega dela, te sklepe po-sredujmo Komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo v pretres, dopolni naj jih, izdela šolsko zakonodajo in jo ponudi v sprejem skupščini SR Slovenije.
Sredstva naj se potem ne bi porazdeljevala v škodo otrok in učitelja osnovne šole.
Res pa je, da je bilo takih izjav že veliko in da prepočasi premikajo zadeve na tem področju. Zato bi se bilo treba stvari lotiti radikalneje, slovenski učitelji bi morali vsaj del lastne usode vzeti v svoje roke.
UTEMELJITEV: Delavcem osnovnih šol Slovenije zagotavlja Ustava SR Slovenije svobodno menjavo dela na osnovi delovnega programa. Kriteriji, po katerih se nam dodeljuje denar za naše delo, so zastareli. HOČEMO NOVE, da bi imeli resni-čnejši vpliv na višino teh sredstev.
Metoda: Samoupravno dogovarjanje
IZHODIŠČE PROGRAMA: — poudarjena vloga pokončnega, neobremenjenega učitelja, ki bo vzgajal aktivnega, svobodnega učenca (ne pa učitelj, ki štrajka);
— izdelava skupnih meril za učiteljevo delovno obveznost in družbena potrditev teh meril;
— težnja k enotnejšemu vrednotenju učiteljevega dela v Sloveniji (glej listo zavoda za statistiko!);
— ustreznejše vrednotenje dela delavcev z visoko izobrazbo v osnovnih šolah.
SESTAVA IN DELOVANJE: Organ SVOBODNEGA SINDIKATA DELAVCEV OSNOVNIH ŠOL SLOVENIJE  - skrajšano DOŠ, naj bi bil ODBOR.
Odbor DOŠ naj bi sestavljali voljeni člani (učitelji oz. delavci) obstoječih osnovnih organizacij sindikata osnovnih šol (po 1 iz vsake območne enote Zavoda za šolstvo SR Slovenije - skupaj 8).
Strokovna stališča naj bi prispevali predstavniki Komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo (1), Zavoda za šolstvo (1), Izobraževalne skupnosti Slovenije (1) in Pedagoškega inštituta (1).
Po frontni plati naj bi odbor dopolnjeval po 1 predstavnik ZSMS, SZDL, ZS, ZKS, SDZ, SDZS in SKZ.
Odbor naj bi skupno torej štel 19 članov, ki naj bi vsi imeli pravico glasovanja.
Odbor naj ne bi imel predsednika, da bi bili člani popolnoma enakopravni. Vse sklepe bi se sprejemalo s tajnim glasovanjem.
V primeru parne udeležbe članov na seji naj bi glasovi učiteljev veljali dvojno.
Odbor naj bi se po potrebi sestajal v pogojih komisije za samoupravno sporazumevanje osnovnih šol, za katere delovanja premalo vemo.
Seje odbora naj bi bile izključno izven delovnega časa, v začetku nekoliko pogostejše, ko po. bi. dosegli soglasje okrog bistvenih vprašanj, pa bi jih lahko bilo manj. Stroški odbora naj. bi bili kar najmanjši.
Od tu dalje pa je treba slediti rezultatom, ki bi jih odbor sprejel. Na osnovi dela Jurmanove skupine, meril MIS-a Ljubljana in vseh najboljših dosežkov osnovnih šol Slovenije na tem področju bi bilo treba izdelati osnovni predlog pedagoške obveznosti učitelja, ki bi ga posredovali Komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo v presojo in nadaljnje ravnanje. Ta naj bi v soglasju z ODBOROM pripravil predlog zakona za slovensko skupščino.
ODBOR BI DELOVAL V OKVIRU SZDL in vseh družbeno pravnih norm SR Slovenije in SFRJ! K morebitnim sklepom odbora izven šolske zakonodaje naj bi osnovne šole svobodno pristopale - na osnovi 51 % večine glasov delavcev, izraženih na referendumu.
V nadaljevanju naj navedem še dva stavka Vlada Klemenči-ča, ki sta bila objavljena v DELU 7. 3. 1989:
»Samoupravni tržni socializem zahteva specifičen trg delovne sile, kajti delavec je samou-pravljalec in ponudnik delovne sile hkrati. Trg delovne sile ne pomeni ukinitve samoupravljanja, pač pa le dogovorne ekonomije, tako da postajajo osebni dohodki predmet tržnega in ne samoupravnega pogajanja.«
V teh ugotovitvah vidim velik prostor delovanja SVOBODNEGA SINDIKATA DELAVCEV OSNOVNIH ŠOL SLOVENIJE.
Predlog je podan tudi na osnovi osnutka za razpravo o prenovi ZKS.
Sicer pa ves cirkus okrog ustanovitve tega sindikata morda sploh ni potreben, če bi delovala KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE OSNOVNIH ŠOL (morda tudi v smeri tega predloga?).
TODA, KDO IN KAKO NAJ JO ZDRAMI?!
Jože Šmid
4000 IMETNIKOV TEKOČEGA RAČUNA NA GORENJSKEM SI ŽELI, DA BI JIM BANKA ČEKOVNE BLANKETE POŠILJALA NA DOM
V LJUBLJANSKI BANKI TEMELJNI BANKI GORENJSKE SMO SE POTRUDILI
X©   ljubljanska banka
Na vseh bančnih okencih, kjer izdajamo čekovne biankete;boste prejeli pismo zaupanja, na katerem
označite:
— število čekovnih blanketov, — številko vašega tekočega računa — in naslov, na katerega želite prejeti blankete.
Izpolnjeno pismo zaupanja vložite v ovojnico in jo oddajte v najbližji poštni nabiralnik brez plačila poštnine, saj bo le-to poravnala banka.
V NEKAJ DNEH VAM BO VAŠ PISMONOŠA DOSTAVIL ŽELENE ČEKOVNE BLANKETE
Temeljna banka Gorenjske
Sergej Nikitič Hruščov
UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA
Prevedla S. P. in E. T.
Samo še s Čelomejem se pozdravim in potem grem na pot. Vladimir Nikolajevič me je takoj sprejel. Bil je poln vtisov z zadnjih srečanj na poligonu in zelo ga je prizadel neuspeh, ki se nam je zgodil. Zanj je najbolj krivil Dimitrija Fedoroviča Ustinova, na račun katerega ni štedil s pridevki. Strasti so se polagoma utišale in pogovor se je preusmeril na vsakdanje posle.
»Moral mi boš bolj pomagati,« je nepričakovano izpustil Vladimir Nikolajevič.
To me je osupnilo, začel sem se pogovarjati o najinem delu o možnih rešitvah, o svojih zamislih.
Čelomej me je prekinil.
»Ne, hotel sem nekaj drugega. Že zadosti časa si bil pri Samojlovu kot namestnik načelnika konstrukcijskega oddelka. Temu oddelku bi lahko na-čeleval sam. To bo bolje za naše posle, pa tudi meni bi lahko več pomagal. Treba se je razvijati.«
Tako kot vsakomur, je bil tudi meni tak predlog všeč. Pohvale vsakomur prijaj o.
Nisem bil pripravljen za odgovor. Zadovoljen sem bil s svojim delovnim mestom in nisem razmišljal o napredovanju v službi, še zlasti zato ne, ker sem svoje predpostavljene imel za vredne in izkušene ljudi.
Vprašal sem:
»A kam nameravate premestiti Samoj lova?«
uredništvo tel. 21860
»Bomo že kaj poiskali,« je odmahnil Celomej, »naj te to ne skrbi.«
Tako kot vsakomur, je bil tudi meni tak predlog všeč. Pohvale vsakomur prijajo.
Nisem bil pripravljen za odgovor. Zadovoljen sem bil s svojim delovnim mestom in nisem razmišljal o napredovanju v službi, še zlasti zato ne, ker sem svoje predpostavljene imel za vredne in izkušene ljudi.
Vprašal sem:
»A kam nameravate premestiti Samoj lova?«
»Bomo že kaj poiskali,« je odmahnil Čelomej, »naj te to ne skrbi.«
A sem vztrajal dalje. Čutiti je bilo, da Vladimir Nikolajevič še nima rešitve, in je začel improvizirati:
»Postavili ga bomo za načelnika proizvodnje orodja. Uresničeval bo tvoja dognanja. A zakaj se ti sploh vznemirjaš zaradi njega? Nisem zadovoljen z njegovim delom, prišel je čar za zamenjavo. Ti si veliko bolj primeren za to mesto.«
Nisem se mogel strinjati s takšnim položajem. Samoj lov je veliko let delal kot načelnik konstrukcijskega oddelka, dela ni opravljal slabše od drugih, razen tega pa mi je bil prijatelj. Nisem hotel zasesti njegovega mesta.
Seveda o tem nisem razpravljal. O čemerkoli sem govoril, karkoli sem delal, v podzavesti so me kot ostre iveri zbadali pogovori z Goljukovom, nje-gova opozorila._
In tudi tedaj sem pomislil: »Zanimivo bi bilo, kaj bi rekel Čelomej, če bi vedel to, kar vem jaz? Bi nadaljeval to svoje govorjenje? Zdrava pamet in praksa medsebojnih odnosov v našem konstrukcijskem biroju sta odgovarjali: ne.«
»Vladimir Nikolajevič, kakšen smisel ima sploh razpravljati o tem pred dopustom? Vrnil se bom, in če se ne boste premislili, se bova pogovarjala potem,« sem odgovoril.
»Vse sem že premislil in odločitev je padla. Računaj na to. Ko se boš vrnil z dopusta, bom izdal odločbo.«
K temu pogovoru se nikoli več nisva povrnila... Torej, na dopustu sem.
Za menoj je kratek polet, in glej, avto se že zaustavlja pred znanimi zelenimi vrati v Picundi. V hiši vse poteka po že zdavnaj utečenem sporedu. Oče se po kosilu ukvarja s pošto.
Na hitro se pozdraviva.
»Pojej kosilo, medtem bom končal z branjem. Potem se bova sprehodila,« reče in se vrne s tankimi listki z rdečim tipografskim naslovom - dešifri-ranimi poročili poslanikov.
Vse je kot ponavadi.
Poldrugo uro zatem so posli končani in že sva na stezi, ki se vijuga ob plaži. A najprej greva v sosednjo hišo po Mikojana.
Komaj čakam, da zvem, kaj se dogaja, a vprašanj ne zastavljam. Če bo potrebno, bosta že sama spregovorila.
A nisem se mogel premagati, da ne bi vpadel v njun pogovor.
»Prinesel sem zapisnik, Anastas Ivanovič. Kaj naj napravim z njim?«
Ko se vrnemo, ga boš izročil Anastasu,« je odgovoril oče namesto Mikojana. »Včeraj je prišel Vorobjev, sekretar Krasnodarskega rajkoma,« je nadaljeval. »Povprašala sva ga o teh pogovorih z Ignjatovom. Vse je odločno zanikal. Očitno je, da ni bilo ničesar takega. Prepričal naju je, da je informacija tega človeka, pozabil sem njegov priimek, plod domišljije. Ves dan je bil pri naju. Celo
par puranov nama je poklonil, zelo lepih. Pojdi na gospodarsko dvorišče in ju poglej.«
Po očetovem mnenju je bila ta tema izčrpana in se je vrnil k tekočim zadevam.
Osupnil sem. Tako, ali to pomeni, da onadva v vseh teh dneh ne samo, da nista nič ukrenila, pac pa se celo potrudila nista, da bi raziskala, če dobljena informacija ustreza resnici?!
»Se pogovarjala z Vorobjevom« - a če se je on zares o čem dogovarjal z Ignjatovom, če kaj ve, pO' tem jima brez dvoma ne bo nič povedal. Zanimivo, kaj sta pričakovala: priznanje o pripravah na odstranitev Hruščova? Kaj je to? Naivnost? Kako je mogoče pokazati takšno lahkomiselnost?
Sele veliko kasneje sem razumel vzroke očetovega obnašanja. On ni verjel, ni hotel verjeti Y možnost takšnega razpleta dogodkov. Ker so bil1 ljudje, na katerih račun so bile uperjene obtožbe, desetletja njegovi prijatelji! Če ne bo verjel njim. komu pa naj verjame? Poleg tega je bil že sedemdesetletni oče utrujen, neizmerno utrujen moralno in fizično. Ni imel niti moči niti želje, da se udeleži borbe za oblast. Naj gre vse po svoji poti, jaz "se ne bom vmešaval, se je očitno odločil.
Steza je bila ozka, zato nismo mogli hoditi vsj trije vzporedno. Malo sem zaostal in se prepustil svojim neveselim mislim. Mračilo se je. Začel je pršeti droben dež.
Vrnili smo se k dači. Mikojan je rekel, da bo šel v svojo dačo in da se bo po večerji vrnil. Oče ga je povabil, da bi si zvečer ogledala nov film, poslan iz Moskve.
Medtem ko sta se pogovarjala, sem stekel v svojo sobo in prinesel mapo z zapisom pogovora. » resnici mi ni bilo jasno, ali je sploh še komu p0' trebna tukaj v Picundi.
Anastas Ivanovič jo je, ne da bi jo odprl, stisni' pod pazduho in odšel v svojo dačo.
Torej sem svojo vlogo odigral do konca in zda! mi je potrebno samo čakati na nadaljnji razvoj a°' godkov, če bo do tega seveda prišlo.
Petek, 26. maja 1989
PRAVILA IGRE
7. STRAN     • D5 g]3>)čW/S)KHGLAS
Urednikova beseda
Današnje Odprte strani so pripravili v republiški konferenci ZSMS, vanje so zapisali sporočilo ob dnevu mladih. Mnenje o vsebini prepuščamo vam, veseli pa bomo, če nam boste o tem pisali.
Prihodnji teden bodo na Odprtih straneh izšli prispevki slovenske alternative (zadnjič bo Demokracija v okviru Gorenjskega glasa, sredi junija naj bi izšla že kot samostojen časopis).
Leopoidina Bogataj
VSAKA POLITIČNA ORGANIZACIJA IMA PRAVICO DO LASTNE POTI IZ SOCIALIZMA
V socializem smo se drenjali po enosmerni poti, v enotni vrsti po dva. Ker so državni kamioni in vojaške kolone imele prednost, je prihajalo do nervoze in splošne slabe volje, v kateri jih je preveč povozilo. Ni nobene potrebe, da bi na poti iz socializma prihajalo do podobne panike. Cest je veliko, dovolj so široke za vse in vsak gre lahko ugodno po svoji. Vsem se nam mudi, zato se je treba že kar med potjo dogovoriti za pravila. To je edini dogovor, ki ga rabimo.
PRAVILA IGRE
KAM SMO PADLI?
Od kar vemo zase, so nam govorili, kako smo tik pred tem, da vstopimo v popolno družbo, v kateri bosta vladala harmonija in bogastvo. Vsa protislovja bodo odpravljena, družbeni red bo pravičen, vsi bomo enakopravno srečni in brez problemov. O tem, kako bomo tja prišli, se
ni nikoli izgubljalo besed. Le še nekaj »trenutnih težav« je bilo treba premostiti in že je s političnih odrov odzvanjalo opisovanje te krasote. Le še nekaj malih lepotnih napak je treba odpraviti in družbena katastrofa, ki nam raste pred očmi, se bo spremenila v paradiž. O odpravi katastrofičnosti vsakdanjega življenja se ni izgubljalo besed. Zato pa so bili opisi harmonije prihodnosti toliko bolj natančni in podrobni. Za l. maj so nam obljubljali prihodnost, v kateri bo odpravljeno odtujeno delo in bo strokovnjak le nekaj malega od svojega časa posvetil nadzorovanju strojev, ves ostali čas pa bo porabil za vznemirljivo intelektualno delo. Na dan samoupravljate so nam slikali idealne medčloveške odnose med razumnimi samoupravljala, ki učinkovito razpolagajo z rezultati svojega dela. Za Dan mladosti so nam govorili, kako bo lepo, ko bodo mladi vzeli svet v svoje roke, takoj zatem, ko ga bodo starci izpustili iz rok. Za devetindvajseti november
smo praznovali demokracijo, ki bo vladala, ko bodo okostenele oblastne strukture razpuščene in jbo vsak državljan odločal o stvareh, ki so pomembne za njegovo življenje. Za Dan JLA so nam slikali svet brez vojn, v katerem bo vojska skrbela le še za rožice okrog kasarn. Za Dan varnosti so nam obljubljali policijo, ki ne bo nikoli prekoračila svojih pooblastil in bo v glavnem pomagala starim gospem čez cesto. Vsak drugi dan so nas
pošiljali v čase, ko bodo narodi živeli v sožitju in medsebojnem spoštovanju. Živimo pa v družbi, kjer politični oblastniki za zaprtimi vrati svojih tajnih krožkov odločajo o vsem pomembnem in reprezentativnim ustanovam dopuščajo, da kdaj pa kdaj o čem povedo svoje mnenje. Sredi umirajočih gozdov in zastrupljenih voda policija z njihovim privoljenjem odpira pisma, prisluškuje telefonom in vozi ljudi na »izolacijo«. Vojska noče priznati, daje izgubila hladno vojno in odpira vedno nove fronte proti civilistom. Narodi, ki so jih tako vztrajno tlačili pod pokrovko ekonomlonca bratstva in enotnosti, so zavreli, od bratstva in enotnosti pa je ostal le še počen lonec. Od dela ni mogoče živeti, za življenje brez
dela pa ni pogojev.
Morda politična elita sredi svojih protokolarnih rezidenc in kraljevskih vil še vedno sanja o družbi, kjer bo vse tako lepo urejeno kot na Brionih. Tam je morda mogoče halucinirati o
'»resničnem samoupravljanju«, o »pravem bratstvu in enotnosti«, »nestrankarskem pluralizmu« in in »dolgoročnih načrtih«. V zavetju pred sedanjostjo je morda še prijetno
načrtovati družbo prihodnosti. Nesreča pa je hotela, da so se vizijam prihodnosti vedno zoperstavile ovire sedanjosti, ki so idilično sliko molile. Zato je bilo treba v imenu družbene harmonije onemogočiti, pozapreti ali pobiti vse, ki jim vizija ni ustrezala. Narode, ki hočejo drugačno identiteto, je bilo treba z vojsko, policijo in intrigami prisiliti k enotnosti. Ekonomijo, ki hoče v svet, pa zapreti v
kletko meja in predpisov. Sedanja klima obupa in samopomilovanja, ki je zajela generacije, ki so nam vladale štirideset let, nas ne zanima več. Čas je, da se zamenjajo vloge: ostarele politične organizacije, naj prihodnost, ki sojo tako radodarno prepuščale mladim, vzamejo v svoje roke, mi hočemo
sedanjost.
Hočemo živeti v državi, ki ne bo nič posebnega, izjemnega, novega ali briljantnega, hočemo normalno državo, v kateri bo mogoče živeti.
, 26. maja 1989
9. STRAN MSSSSđJgJKlOlAS
PRAVILA IGRE
KAKO VEN?
Pot v socializem je bila tlakovana z odločnimi sklepi in trdnimi stališči. Med idilično družbo
prihodnosti, ki nas čaka za vogalom in nami, seje kopičilo vedno več vse odločnejših sklepov in gore vse bolj trdnih stališč. Nebesa, v katera so nas peljali, pa so postajala vse bolj
meglena, pred očmi smo imeli le še kup papirja. Sanjati o družbi prihodnosti se nam ne da več. Priobčujemo seznam pogojev za sedanjost, ki nam dajejo upanje, daje kakšna prihodnost sploh še mogoča. To niso niti sklepi, niti stališča, ampak seznam zahtev, ki jih je mogoče strniti v program na eni tipkani strani standardnega formata A4. Zaradi preglednosti jih ne objavljamo po pomembnosti, ampak po abecednem
redu. Ko bodo vsa odkljukana, ne bo treba kupovati »vstopnic za demokracijo« ali »enaindvajseto stoletje« ali »družbo prihodnosti«. Odkrili ne bomo nič novega. Prišli bomo tja, kjer polovica človeštva že udobno živi, druga polovica pa si na vse kriplje trudi tja priti.
Če hočemo demokracijo, rabimo:
brezplačno zdravljenje brezplačne šole državo, ki temelji na pravu, ne pa na pravljicah fantastično komunistično partijo v opoziciji finančno policijo namesto SDK izpustitev političnih zapornikov javno kontrolo tajnih služb neposredne volitve parlamentarnih poslancev in predsednika države nižje cene
okolje, v katerem je mogoče svobodno dihati pluralizem policij, ki nadzorujejo ena drugo pokojninsko zavarovanje pravno urejeno privatno lastnino proizvajalnih sredstev profesionalno apolitično armado programe za prekvalifikacijo nezaposlenih racionalno vodenje državnih podjetij realne obresti
revizijo procesa proti Janši, Borštnerju, Zavrlu in lasicu samoodločbo vseh narodov, ki živijo v državi sindikate, ki ščitijo delavce, ne pa delodajalce uglajeno diplomacijo, ki zna jezike in nosi metuljčke, namesto neuvrščenosti s pištolami in kovčki denarja
ugodne kredite
PRAVILA IGRE
ORGANIZIRAJMO SEDANJOST! KAKŠNA BO DRUŽBA PRIHODNOSTI, JE STVAR
ZNANSTVENE FANTASTIKE, NE PA RESNIH POLITIČNIH ORGANIZACIJ ZSMS
Evropska dimenzija projekta ZSMS Za demokracijo je v tem, da vzpostavitev demokracije v Sloveniji (in Jugoslaviji) pomeni adaptacijo na evropske standarde in kriterije kvalitete političnega, ekonomskega in pravnega sistema. Pomeni doseči minimalni skupni imenovalec, ki velja v vseh sistemih razvite Evrope, ob vseh posebnostih posameznih držav. Skupni temelji, ki tem družbam
Zahodna demokracija večstrankarskega tipa je najslabši od vseh možnih političnih sistemov, toda žal ne poznamo nobenega boljšega.
VVinston Churchil
Volilni rezultat prinaša poleg določitve števila sedežev v skupščini po posameznih političnih organizacijah, ki so se udeležile volitev, tudi določitev višine finančnih sredstev, ki jih bo posamezna politična organizacija dobivala iz ustreznih proračunov. Siceršnje financiranje teh organizacij je sicer prepuščeno njim samim, pri čemer morajo biti viri definirani, podatki o njih in sploh o finančnem poslovanju pa javni.
iz dokumenta ZSMS "Za demokracijo"
Pred delovanjem trga so zaščite potrebni tisti, ki v osnovi nimajo enakih startnih možnosti. To so: bolni in prizadeti ter zasvojeni, nepreskrbljeni ostareli, mlade matere, šolska mladina in brezposelni, ki morajo imeti možnost za prešolanje. Njihovo neenakost v startu rešuje socialna politika izključno z denarno podporo. Za enake startne možnosti pa je potrebno tudi: brezplačno šolstvo, osnovno zdravstvo in pomoč pri kulturni potrošnji. Socialna politika mora biti korektiv tržnega gospodarstva in ne motiv ekonomskega sistema. Socialna služba je dolžnost države v ragionalni pristojnosti in ne podjetij oz. gospodarskih subjektov, kot je to v veliki meri danes. Zavzememo se za socialno politiko, ki bo usmerjena neposredno k potrošniku in ne k producentom, da bi le-ti nudili cenejše proizvode in storitve.
iz Ekonomske doktrine ZSMS
Strategija, ki iz vsakogar, ki se postavi na lastne noge in izraža nezadovoljstvo, naredi Žida, je topoumna, nevarna in smrtonosna. Danes so v jugoslovanski družbi Albanci Židje. Ne moremo si več zapirati oči pred dejstvom, da ne gre zgolj za uredniško politiko ene časopisne hiše in dveh televizijskih postaj, ki nanje kot na narod zlivajo gnojnico izmišljenih obtožb, ampak da gre za politiko, ki je albanski narod postavila v položaj drugorazrednega naroda brez pravih političnih pravic. Danes so Albanci izključeni iz družbe kot narod lenuhov, posiljevalcev in morilcev. Toda že jutri se to isto lahko zgodi Slovencem, Hrvatom ali Črnogorcem, da jih bodo kot narod obkladali z vsemi mogočimi pridevniki in z njimi ravnali kot z neljudmi. Srbom se to zaradi nerazumnih potez njihovih voditeljev dogaja že danes. Izrednih razmer se bojimo, ker so preddverje koncentracijskih taborišč za "nenormalne" državljane.
Jože Školč, 27. februarja 1989, v Cankarjevem domu
omogočajo, da so uspešne, so odprt, pluralističen politični sistem, pluralizem lastnin in svoboda podjetništva v ekonomskem sistemu ter varstvo človekovih pravic in svoboščin v pravnem sistemu. Reforme, ki gredo v tej smeri, pomenijo »iti se evropsko politiko«. Odpiranje in povezovanje z Evropo sta impulza reformiranja države. Zato podpiramo samostojno organiziranje vseh političnih interesnih formacij, ki imajo za cilj združeno Evropo.
"Demokratičnost" formalne, t. j. Zahodne demokracije, je prav v njeni formalnosti; v tem, da ne služi ničemur, da je sama sebi namen. Čim skušamo odpraviti njene slabosti, jo narediti za "vsebinsko", odpravimo tudi demokracijo samo.
Slavoj Žižek
Mandat delegatov tako na občinski kot republiški ravni traja štiri leta z možnostjo formalno neomejenega števila ponovitev mandata. Delegatska funkcija je profesionalna in financirana iz ustreznih proračunov. Če naj politiki vrnemo njeno izgubljeno dostojanstvo in strokovnost, potem je profesionalizacija skupščine nujna.
iz dokumenta ZSMS "Za demokracijo"
Ne pristajamo na poenotenje ekonomskih interesov v okviru razredov. V skladu s tem se zavzemamo za vzpostavitev načelno individualistične, namesto kolektivistične ekonomske kulture. Tudi ne pristajamo na delitev dela na produktivno in neproduktivno in posledično na t. i. svobodno menjavo dela. Zavzemamo se za tržno delitev in ne delitev po delu. Rezultat dela je vreden toliko, kolikor kdo zanj na trgu plača.
iz Ekonomske doktrine ZSMS
Nestrankarski politični pluralizem ni nekaj, kar naj bi šele s trudom vzpostavili, projekt, ki bi ga bilo potrebno šele realizirati "v praksi". Politični pluralizem nestrankarskega tipa je že realiziran, je tisto obupno stanje, ki smo mu priča danes v Sloveniji. Obstoječe stanje je najhujši argument, ki ga je mogoče navesti proti tej sprenevedavi ideji.
Gregor Golobic, seja RK ZSMS o političnem pluralizmu, 26. aprila 1989
Poleg monetarne politike oz. sistema je v Jugoslaviji le še davčni sistem polje, na katerem so politiki najbolj izživljali svojo ekonomsko nepismeno vsemogočnost. Za nas so davki legitimno sredstvo samo za financiranje dobrin, ki jih na trgu samostojnih gospodarskih subjektov ne moremo učinkovito zagotoviti in za eksistenčno nujno porazdeljevanje bogastva od bogatih k revežem. Ne pristajamo na ekonomsko funkcijo davkov, ki se je pokazala z velikim številom posebnih ureditev, kar blokira trg z enakimi možnostmi in kuje le politični dobiček. V moderni državi je lahko skupen vsemu sistemu le davek na dodano vrednost in način financiranja socialnega zavarovanja. Neposredni davki so instrument regionalne ekonomske politike, bili pa naj bi v funkciji spodbujanja produktivnosti, podjetništva in izboljševanja človekovega okolja. Priznavamo pa ekonomsko funkcijo davkov za netipski sektor gospodarstva, ki ga v našem industrijsko-storitvenem sistemu predstavlja kmetijstvo.
Iz Ekonomske doktrine ZSMS
Evropska dimenzija projekta ZSMS Za demokracijo je v tem, da vzpostavitev demokracije v Sloveniji (in Jugoslaviji) pomeni adaptacijo na evropske standarde in kriterije kvalitete političnega, ekonomskega in pravnega sistema. Pomeni doseči minimalni skupni imenovalec, ki velja v vseh sistemih razvite Evrope, ob vseh posebnostih posameznih držav. Skupni temeljni, ki tem družbam omogočajo, da so uspešne, so odprt, pluralističen politični sistem, pluralizem lastnin in svoboda podjetništva v ekonomskem sistemu ter varstvo človekovih pravic in svoboščin v pravnem sistemu. Reforme, ki grado v tej smeri, pomenijo "iti se evropsko politiko". Odpiranje in povezovanje z Evropo sta impulza reformiranja države. Zato podpiramo samostojno organiziranje vseh političnih in interesnih formacij, ki imajo za cilj združeno Evropo.
Iz dokumenta ZSMS "Za demokracijo"
Izobraževalni sistem mora imeti lastnosti, ki šolajočim se omogočajo kar najbolj izkoristiti svoje sposobnosti, družbi pa daje pregled nad rezultati izobraževanja in njihovo korakcijo: izobraževalni sistem mora biti RACIONALEN; rezultati izobraževanja morajo vsaj približno ustrezati količini vloženih sredstev.
Družba mora v izobraževanje vlagati ustrezna finančna sredstva (tako v pedagoški kader kot opremo). Kapacitete morajo ustrezati številu in strukturi tistih, ki se želijo izobraževati. Financiranje mora biti ločeno od samega pedagoškega procesa in mora temeljiti na kvalitativnih kriterijih.
Država mora zagotoviti brezplačno šolanje vsem do najvišjih stopenj izobraževanja, če seveda izpolnjujejo kvalitativne kriterije (če dokažejo ustrezno znanje).
Država mora zagotoviti brezplačno šolanje, hkrati pa ne sme omejevati tistih, ki imajo sredstva in so jih pripravljeni vlagati v svoje znanje in znanje svojih otrok.
iz programskih tez sveta za vzgojo in izobraževanje pri RK ZSMS
Petek, 26. maja 1989
Jože Školč, predsednik slovenske mladine
11. stran w®sm8ss&BmM
Gosposko je biti brez vozniškega izpita
Ljubljana, maja — Bil je še v vojski, ko je bil Jože Školč izvoljen za predsednika slovenske mladinske organizacije. Njegov mandat spremlja vroča politična scena in vrsta gospodarskih polomov v nasi deželi. Pa vendar, prizadeva si graditi svojo domovino, še preden se bo porušila. Njegovo življenje se je v tem trenutku povezalo s politiko.
Iz ^ katerega konca Primorske prihajaš, kateri letnik si, izobrazba ...?
Doma sem iz Breginja, kraja blizu italijanske meje, ki je bolj znan po svoji arhitekturi in po potresu v letu šestinsedemdeset. Takrat je bila to ena najbolj prizadetih vasi v tolminski občini. Rojen sem leta 1960, v osnovno šolo sem hodil v Breginju in Kobaridu, obiskoval sem gimnazijo v Tolminu, v Ljubljani pa sem potem študiral politologijo mednarodno smer, iz česar sem tudi diplomiral.
O Breginju?
Kaj naj rečem? Sila odročni kraji so to. Pa vendar v zadnjem času se je Breginj nekako povezal s svetom. Čeprav je neka infrastruktura obstajala že iz časov, ko so tam uradovali Francozi, pa pozneje Avstrijci in Italijani, kasneje pa je bil Breginj po vojni pod zavezniško upravo. Ljudje tam pravijo, da so doživeli sto cesarjev, zato so tudi skeptični do vsake oblasti, pravijo, da nobena ni večna. To so kraji, ki so doživljali konstanten padec prebivalstva tja do začetka osemdesetih let, potem pa se je to nekako uredilo. Kljub vsemu Pa so tamkajšnji kraji odmaknjeni, pa ne samo Breginj, am-Pak cela Tolminska je nekakšno slepo črevo v Sloveniji in zelo težko je priti ven, še bolj težko Pa je kakšne stvari pripeljati noter.
Tebi je uspelo priti ven, postal si poklicni politik. Si si kdaj predstavljal, da boš postal to, kar si?
Težko si je predstavljati, kaj boš nekoč počel, lahko pa rečem, da sem afiniteto do, kot se je reklo, družbenopolitičnega dela lrnel že od vsega začetka. Tako sem bil zraven pri določenih stvareh, ki se tičejo mladinske organizacije že v Breginju, pa Potem v Tolminu in pozneje, ko sem bil na fakulteti. V bistvu sem bil aktivist. Ko sem konec decembra 1984 dobil na republiški konferenci profesionalno zaposlitev, sem konec koncev imel za seboj že precej dela v mladinski organizaciji. Res je, da sem se vmes tako rekoč že dvakrat Premislil in se odločil, da bo treba v življenju delati še kaj dru-fega, a me je neki splet okoliščin pripeljal do tega, da sem 1984 kandidiral, naprej pa so stvari že bolj znane. Ponavljal sem en mandat v predsedstvu RK ZSMS, potem odšel v vojsko ln bil v trenutkku, ko sem bil še v kasarni na Vrhniki, kandidiran za predsednika.
K° si bil izvoljen za predsednika slovenske mladine, je bila Politična klima v Sloveniji pre-£e./ ostra. Janša je bil eden od kandidatov. So te ta dejstva obremenjevala?
Zelo težko se odločam, preden Se podam v določeno stvar. Po-nava_di poskušam, še preden se odločim, preigrati vse možne va-riante in tako sem tehtal tudi, Preden sem pristal na kandidaturo. Treba pa je vedeti, da ta-rat, ko smo bili evidentirani in Kasneje kandidati, Janez še ni °u zaprt. Pozicija, ko je bil Ja-n^z L junija aretiran in je poz-
je bil v zaporu, je vse postajala v drugačno situacijo, tako , jega, ki je bil noter kot nas tri, id Smo bili zunaj. Bile so seveda oHeje- da naj v korist Janeza vsi Dak °d kandidature, am-
tak razvidno iz vsega, kar se je š?h at dogajalo in tudi iz kasnejši- d°godkov, bi to imelo nekak
zenv le' če bi bil Janez zaPrt soij zato, ker je bil evidentiran
* Predsednika oziroma, če bi as odstop pripomogel k razreši-1 teh stvari. Mogoče je to neke ste racionalno razmišljanje, ki čS6tno ne odtehta vsake odlo-nJ^e' ampak pokazalo se je, da kaU-°dstop verjetno ne bi imel kratSnega Dosebnega učinka. Ta-, at se je skupaj s predsednici   i"ePubliške konference ter-hii2'    J storiti in na koncu j
-   .s°glasna odločitev, da je s va?lrni volitvami treba nadalje-da        da se m n^ zgodilo, in dirJS? : ^ Janeza uvrsti na kan-aatno listo. Sicer tega tovrstne
nekH6dure ne Ponesejo, da je d° v preiskovalnem postop-
ku in na kandidatni listi hkrati, ampak ZSMS tega takrat ni hotela vzeti za relevantno dejstvo in je Janeza kljub temu uvrstila na listo. Mislim, da je bilo to povsem pravilno, še posebej iz današnjega gledišča, ko je vse dosti bolj jasno kot takrat. Tako so volitve pozneje bile in rezultat je znan. Pozneje smo govorili tudi z Janezom, ki je zadevo jemal, kot samo po sebi umevno in je rekel, da se ima še vedno za člana ZSMS. Moram pa priznati, da so bile to velike obremenitve tako za sam postopek kot za nas, ki smo sodelovali v njem, pa tudi za ZSMS kot organizacijo.
V zadnjih nekaj letih je ZSMS veliko pridobila na ugledu. Problemi, ki ste jih odpirali, so skoraj po pravilu postajali tudi politični problemi. Kljub temu pa ni neke politične moči?
V političnih igrah je vedno treba računati na več možnih izhodov in v tem smislu se mi ne zdi problematično, če vse stvari ne gredo gladko. Pri nas še vedno vlada neki pravljični koncept pravičnosti, če ima nekdo prav, potem je normalno, da mora tudi uspeti. Nam gre pri demokraciji predvsem za možnost, da so poti odločanja kodificirane, da je možno z določenimi predlogi sploh prodreti. V tem smislu se mi zdi najbolj pomembno, da se vzpostavljajo pravila igre na dolgi rok, čeprav kakšna dobra iniciativa na začetku propade. Dobre iniciative so slej ko prej zmagovite, kar se vidi iz stvari, ki so bile na začetku zavirane, kasneje pa so o njih vsi govorili kot o samo po sebi umevnih. Druga nevarnost, ki ji ni imuna tudi ZSMS, je ta, da vsaka garnitura, ki nastopi nanovo, poskuša stvari usmerjati tako, kot da so se šele z jijo začele. Zame je lahko kompliment, če kdo reče, da ima mladinska organizacija taka, kot je sedaj, toliko ugleda, kot ga nikoli še ni imela. Treba pa je vedeti, če se ne bi nekaj dogajalo tudi v prejšnjih letih, sedaj ne bi imeli na kaj stopiti, mi pač stojimo na tistem, kar se je leta gradilo. Mogoče je ena od ločnic kongres, ki je bil v Novem mestu, kjer se je, seveda znotraj neke druge paradigme, kot je ta, o kateri danes govorimo, malo bolj silovito izrazila zahteva po neke vrste avtonomni samostojnosti. Od takrat naprej je bilo kar nekaj garnitur, ki so precej gradile. Ko so bili predsedniki Darja Colarič, Andrej Brvar, Robert Černe pa Tone Anderlič. Podobne tendence kot v Novem mestu so bile tudi že v začetku sedemdesetih let, ki so se pač končale s kadrovskimi prenovami v mladinski organizaciji. To, kar se dogaja od nekako leta osemdeset naprej, je potrebno gledati v kontekstu ne-izživetega v sedemdesetih letih. Pomembno je poiskati korenine določenih pobud in če so le-te zasidrane v določenih preteklih
obdobjih, le tako lahko imajo neko moč in niso le muha enodnevnica.
V zadnjem času, odkar je Gre-ganovič predsednik, so se odnosi med ZSMS in ZSMJ nekoliko umirili. Ni več polemik in vročih dialogov med slovensko mladino in Beogradom. Je Gre-ganovič uspel doseči nekak kompromis ali pa ustvarja nekakšno umetno zatišje?
Da se je ZSMJ začela zanimati za slovensko mladino, je precejšnja zasluga ravno prejšnje ekipe in Toneta Anderliča, seveda pa tudi spleta okoliščin okrog štafete, vprašanja gibanj, okrog civilnega služenja ... Ker je prihajalo do totalne blokade takih iniciativ in ker so bile te zadeve potem na neki način dovolj medijsko eksploatirane, se je pač tudi na relaciji z ZSMJ marsikaj dogajalo. Anderlič je moral kar naprej nekaj pojasnjevati in braniti. Tukaj pa se pojavi vprašanje, koliko je tak način dialoga produktiven. V prejšnjem mandatu so vse te diskusije pokazale, da sta predsedstvo in pa konferenca ZSMJ neke vrste slepo črevo. Tam so si ljudje vedno delali utvaro, da je mogoče narediti neke vrste zvezno jugoslovansko politiko mimo republiških in pokrajinskih mladinskih organizacij pa tudi mladinske organizacije v vojski. Vse te peripetije med Anderličem in ZSMJ so bile najbrž potrebne zato, da so dokazale, da v Beogradu preprosto ni mogoče reševati nekaterih stvari, da je ZSMS kvečjemu lahko prostor za informiranje in srečevanje različnih pogledov, saj ZSMJ sploh nima izhoda v politični sistem. Dejansko je potrebno vse akcije, kj bi jih hoteli izvesti kot vsejugoslovanske, peljati nazaj preko republiške skupščine v zvezno skupščino. Greganovič se je določenim stvarem izognil tudi tako, da je uveljavil metodo, da je potrebno vsako diskusijo optimalno pripraviti, da ni mogoče o vsem in vsakič diskutirati. Zvezna konferenca si je pripravila, kot mi to posmehljivo imenujemo, »stoletni koledar« vsega, o čemer se bo razpravljalo. Tako se že v začetku leta ve, o čem se bo govorilo konec leta, na neki način se govori le o tistem, kar je na dnevnem redu. Tako dobiš občutek, da je nesporazumov med zvezno in republiško mladino manj. Kadar je potrebno reagirati, reagira le posameznik ali pa samo predsednik. Slednji sicer dovolj odmevno; vendar je vprašenje, kako učinkovito. Tako ni mogoče peljati nekih aktualnih diskusij. Mi smo recimo nekajkrat poskusili, naprimer ob četverici, da bi dejansko dan po javni seji poskušali za določene zahteve, ki se nam zdijo pomembne, pridobiti tudi predsedstvo ZSMJ. Seveda je to metoda »stoletnega koledarja« blokirala, zadeve se pač ni dalo uvrstiti na dnevni red. O
tem se je govorilo šele naslednji teden.
Omenil si javno sejo na Trgu osvoboditve. Za ZSMS in Odborom za zaščito človekovih pravic so v precej drugačnem tonu nastopile tudi novoustanovljene zveze. Se je s tem razblinila »koalicija«, ki je nastala v Cankarjevem domu, ko so tako uradna politika kot druge oblike združevanja podpisale dokument proti uvedbi izrednega stanja na Kosovu?
Ko je prišlo do tiste točke, da so Janeza odpeljali v Dob, ni mogel nihče ostati tiho, tukaj pa so se pokazale tudi razlike med različnimi političnimi subjekti v Sloveniji. »Koalicija« se je razblinila že na samem začetku, mogoče sploh nikoli ni resnično zaživela, saj so v Cankarjevem domu dejansko nastopile vse DPO, vse neke zveze in asociacije, ki posegajo v politično življenje, ne glede na to, da med seboj niso enakopravni sklicatelji, ne glede na njihovo specifično težo, ki je nedvomno različna med neko drugo iniciativo ali pa neko veliko DPO in zvezami. Tukaj na javni seji se je spet pokazal neki nov razcep. Na eni strani smo skupaj nastopili mi (RK ZSMS), pa predsedstvo mestne konference ZSMS Ljubljana, na predsedstvo UK ZSMS, pa Zveza slovenske kmečke mladine in Slovenska kmečka zveza ter Odbor za zaščito človekovih pravic in to znotraj forme seje predstava RK ZSMS, ki se je dotikala predvsem vprašanj okrog četverice, na drugi strani pa ostalo, kar se je zgodilo za nami. Zelo jasen razloček je med sejo in tistim, kar se je potem zgodilo, hkrati pa si mladinska organizacija, ne glede na to, kako bi pozneje ocenjevali vse te nastope, ne more privoščiti, da bi komurkoli jemala besedo, sploh če ta govori s polno oziroma lastno odgovornostjo. Sedaj je pomembno analizirati vse, kar se je zgodilo v dobro možnosti za podobne prireditve v naprej. Nastale so najmanj tri grupacije, ena je tisti del politike, ki ni šel na Trg osvoboditve, pa bi lahko prišel, glede na svoja stališča, ki govorijo, da je mogoče za četverico nastopiti skupaj, razlog za nesodelovanje je verjetno strah, da bi morali polemizirati tudi o drugih stvareh, v drugo skupino spadamo vsi, ki smo se držali forme dovoljenega in najavljenega, v tretjo skupino pa sodi ti-
Kar pa se Slobe tiče, je recijo zelo majhna verjetnost, da bi on telefoniral, saj v Jugoslaviji še vedno veljajo stare navade. Če njega karkoli skrbi v zvezi z mladinsko organizacijo v Sloveniji, verjetno predvideva, da so to stvari, ki jih lahko Kučan uredi in tako komunikacija med različnimi stopnjami odpade.
Če sklepam po telefonskem pogovoru, vlagaš sredstva v opremo stanovanja ?
Ja. Pred kratkim sem dobil službeno stanovanje. Trenutno se ukvarjam z omarami.
Tvoj OD, če ni skrivnost?
Seveda ni skrivnost. Po družbenem dogovoru, ki velja za vse DPO in skupnosti, je moje delovno mesto točkovano z 850 točkami. To je sedaj nekje med šestimi in sedmimi milijoni.
Kakšen je tvoj povprečni delovni dan ?
Posel je tak, da je delovni dan sestavljen iz tega, kar si človek lahko nekako naprej planira, to so razne seje, različna srečanja, pa različne poti po Sloveniji, Jugoslaviji in malenkost tudi čez mejo, na drugi strani pa so tudi
razni javni nastopi, vključno s takimi intervjuji, Včasih je treba vse to kombinirati. Tako se večkrat ureja po več stvari naenkrat, tako je možnost, da kakšno stvar narediš narobe, večja. Dobro je, da imam kar naprej opravka z ljudmi in to sila različnimi. Službo začnem ob pol osmih, osmih zjutraj in delam najmanj do štirih, petih popoldne, to je enkrat na teden, drugače pa delam tudi do enajstih, polnoči. Ne pomnim, kdaj sem imel dva vikenda na mesec prosta. Navadno si vsaj enega izborim.
sto, kar je nastalo pozneje, znotraj katerega smo priča sila različnim stališčem in kulturam nastopanja.
Malo prej si imel telefonski pogovor. Če bi te tajnica obvestila, da je na telefonski zvezi Slobo, kaj bi storil?
Nič, normalno bi govoril z njim, če že ima kak razlog, da me kliče. Sicer pa tu pride v po-štev cela ekipa tu na RK, če kdo kliče zaradi določene stvari, mu potem odgovarja tisti, ki se na dotično stvar najbolj spozna.
Kje si bil včeraj (nedelja, 14.5.)
Včeraj sem bil na taboru Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine v Goriških brdih. Tam sem tudi govoril z ljudmi z one strani meje, s predstavniki Slovenske skupnosti v Italiji. Tako sem opravil tudi nekaj dogovorov, ki jih drugače ne bi. Tam sem bil cel dan od devetih zjutraj pa do sedmih zvečer.
Veliko potuješ po Sloveniji in predavaš. Pred kratkim si bil tu-
di dvakrat na Gorenjskem. Ti to ni nikoli odveč?
To je pač sestavni del posla, lahko je utrujajoče, ne samo zato, ker ti jemlje čas, marsikatera zadeva se tudi ponavlja in nemogoče je imeti ambicijo, da bi vedno kaj novega povedal. Največ seveda zaležejo veliki mediji, posebej kadar se plasira kakšna nova ideja, hkrati pa je pomemben tudi živ kontakt, zato da se dobi dober feedback. Danes zvečer ob sedmih sem vabljen v Idrijo.
Če bo letošnje poletje bolj mirno kot lansko, si boš privoščil mesec dopusta ?
Cel mesec zagotovo ne. Ne glede na to, kaj se bo poleti dogajalo, si je vsekakor potrebno narediti malo oddiha, pa ne samo zato, ker noben ni nepogrešljiv, dejstvo je, da se človek enostavno enkrat iztroši in ne more več. Za letos poleti je težko reči, kaj se bo dogajalo, lani je bilo zelo napeto, letos pa se bo potrebno pripraviti na jesenski 13. kongres ZSMS, tako da tudi, če bo poleti vladalo neko zatišje, moramo mi določene stvari pripraviti, da potem lahko maksimalno dobro startamo na jesen. ZSMS pa ima poleti tudi različne tabore in akcije, vsekakor razlogov, da ni dopusta, je dovolj.
Si kdaj potoval s spalko in »ru-zakom«?
Ogromno. Veliko sem potoval »na štop« in s poceni železniškimi linijami. Potoval sem po Jugoslaviji, precej po vzhodni Evropi, po Turčiji, pa tudi po zahodu sem hodil. Razen v skandinavskih državah in v Franciji, sem bil skoraj povsod v Evropi. Ne po službeni dolžnosti, ampak v lastni režiji.
Bi v kateri od teh dežel živel stalno?
Da bi se kam za stalno preselil, nisem nikoli razmišljal. Mislim pa, da je nujno, da človek vsake toliko časa menja okolje, za kak mesec, dva, mogoče leto. Jaz bi vsekakor iskal tako državo, kjer se nekaj dogaja.
Menda nimaš vozniškega izpita. Kako potem prihajaš v službo? Imaš šoferja ?
Službenega šoferja nimamo. Kadar gremo kam dalj in bolj zgodaj, pride kdo od sodelavcev pome. Po Ljubljani pa mestni promet.
Imaš namen postati voznik osebnega avtomobila ?
Ne. V mojem poslu je gosposko biti brez vozniškega izpita, moram pa reči, da tudi nimam posebnega veselja do vožnje, drugače bi gotovo že vozil.
Je čas za kulturo, umetnost?
Vsekakor je manj časa biti potrošnik kulture in umetnosti, kot je to bilo v študentskih letih, ko smo imeli abonmaje v gledališču in v filharmoniji. Zdaj nekaj malega hodim v kino, v gledališče žal bolj poredko, udeležim se stvari, ki jih že dalj časa spremljam, kakšen koncert mogoče, drugače pa ostanejo knjige.
Galerije ?
Spotoma, kolikor čas dopušča. Otvoritve.
Po končanem mandatu boš najbrž iskal novo službo. Diplomo imaš. Anderliču ni šio nabolje. Te skrbi njegova usoda?
Anderlič niti ni tako zle usode. Ves čas opravlja kakšne posle. Pri nas je sekretar odbora za pripravo kongresa in težko bi dobili boljšega človeka, kot je on. Ko je bil na mandatu, je začel študirati, sedaj pa bo končal drugi letnik VEKS-a v Mariboru. Jaz se zaenkrat še ne ukvarjam z mislijo, kaj bom počel pozneje, prvič, ker nimam časa zato, in drugič, če se preveč živiš v to, kaj boš delal potem, kaj lahko svoj sedanji posel opravljaš prav s te pozicije.
Hvala ti za pogovor Prosim
Igor Kavčič Foto: Gorazd Šinik
Trideset let ŠŠD Tabor Žiri
Žirovski šolarji radi telovadijo
Žiri, 23. maja - S sobotno svečano akademijo, na kateri so domiselno prikazali športne aktivnosti, ki jih negujejo pri urah redne telesne vzgoje ter v športnih krožkih in selekcijah, so Žirovci proslavili 30-letni jubilej šolskega športnega društva Tabor, katerega pobudnik za ustanovitev in prvi mentor je bil Darij Erznožnik. O delu društva, zlasti o nekaterih pomembnejših prelomnicah, smo se pogovarjali z Janezom Bizjakom, ki skrbi za vodenje telesnov-zgojnega kartona in testiranje, za šolo v naravi in športno značko.
»Prva prelomnica v tridesetletnem delu društa Tabor je bila 1963. leta, ko je tudi ugledno jugoslovansko priznanje, kip kurirja Jovice, potrdilo, da so ustanovitelji društva Tabor naredili pravo potezo,« pravi Janez Bizjak.
V tisti čas sodi tudi gradnja prvih igrišč; najprej so zgradili peščeno rokometno igrišče, nato košarkarsko in odbojkarsko, skakališče v daljavo in višino, prostor za suvanje krogle. V današnjem času se kot posebna zanimivost sliši ustanovitev delovne brigade Sora; brigadirji so zabetonirali košarkarsko igrišče, ki je bilo tedaj edino solidno igrišče v Žireh.
»Leta 1971 so v Prištini naše učenke prvič osvojile naslov državnih prvakinj v košarki,« se Janez Bizjak dotakne druge prelomnice v tridesetletnem življenju šolskega društva Tabor. »Isto leto je društvo osvojilo prvo mesto v Sloveniji v tekmovanju za najboljše in najbolj marljivo šolsko športno društvo. Dekleta, starejše pionirke, so bile kasneje še devetkrat republiške prvakinje v košarki.«
Na vprašanje, kako je z društvom danes in kakšna prihodnost se mu obeta, je Janez Bizjak odgovoril takole: »Prostorski pogoji so dobri. Imamo veliko športno dvorano in dve manjši telovadnici, šolski hodnik je usposobljen za pomožno košarkarsko igrišče, zunaj je lepo urejen športni park. Športne krožke in selekcije vodijo deloma učitelji telesne vzgoje in deloma zunanji sodelavci. V okviru društva gojimo košarko, ritmiko, odbojko, judo, nogomet in šah, doslej pa smo organizirali še smučarske tečaje, tek na smučeh, poletno šolo v naravi, letne priprave košarkarjev in košarka-ric pa imamo pri Sv. treh kraljih nad Rovtami in v Javorjah nad Poljanami. Zagnanosti nam vsem skupaj, niti učencem niti vaditeljem, ne manjka, kako bo s športnimi dejavnostmi v prihodnje, pa je, žal, odvisno tudi od denarja. Če jih bo občinska zveza telesno-kulturnih organizacij še naprej financirala v enakem obsegu oziroma če inflacija ne bo pojedla preveč denarja. V nasprotnem primeru bomo morali krčiti dejavnosti. Če, na primer, ukinemo šolo v naravi, bi bil to ogromen korak nazaj in novih deset let bi minilo, preden bi jo spet postavili na noge.«
Že nekaj let ni učenca v žirovski šoli Padli prvoborci, ki ne bi potrdil članstva v društvu s plačilom simbolične članarine. Denar gre v glavnem za športno značko, za katero tekmujejo vsi učenci.
H. Jelovčan
Ko se dopolnjujeta šport in kmečko delo
Plača za copate
Železniki, 24. maja - Roman Kejžar iz Spodnjih Danj blizu Sorice, 23-letni mizar v Alplesu iz Železnikov, se je že nekajkrat izkazal na raznih krosih in drugih tekaških tekmovanjih, lani pa ga je na teku v Avstriji trener srednje in dolgoprogašev Žaka iz Ljubljane Svijetlan Vuja-sin prepričal, naj pride k njemu v klub in se resno loti atletike.
Dosegel si dober čas, mu je dejal, in Roman sedaj sedem mesecev trenira redno po njegovih navodilih. Prej je tekel, kot je sam znal oceniti, kolikor mu je dopuščal čas, niti ne vsak dan, sedaj pa je vsakodnevni trening njegova obveza. Za vadbo vsak dan izbere pozne popoldanske ali zgodnje večerne ure, ko pa je krajši dan, se trening zavleče v noč. Ob torkih I gre v Ljubljano, večkrat pa še v sobotah.
Pred vključitvijo v klub sem tekel krose, maratone, skratka proge od 10 do 30 kilometrov. Sedaj so me presedlali na 1500, 5000 in 10.000 metrov. Moral bi sicer trenirati dvakrat dnevno, pa za zdaj to ni mogoče. Dopoldne sem v službi in sedaj smo prosili vodstvo Alplesa, da bi mi omogočilo trening tudi dopoldne, vsaj poldrugo uro. Odgovora za zdaj še ni. Tudi vožnje v Ljubljano sam plačujem. Tja hodi na trening tudi Tone Egart in skupaj se peljeva. Premišljeval sem že, da bi zapustil sedanji klub in si izbral takega, na primer IBL Oiimpijo, kjer bi mi plačali vsaj potne stroške, če že opreme ne, vendar sem zelo navezan na trenerja Vujasi-na,'" pripoveduje Roman. Sotekmovalci so ga v klubu prijateljsko sprejeli, nekateri so presenečeni, da je v kratkem času tako napredoval, trener pa ga spodbuja in mu pravi, da je priden, da je talent in da lahko veliko doseže.
Kako zdržiš ta tempo, saj ti že služba vzame veliko časa. Zgodaj zjutraj vstajaš, sredi popoldneva se vračaš, sprašujem Romana.
"15 kilometrov je do službe na eno stran. Vstanem malo čez četrto zjutraj, pretečem ali prehodim 3 kilometre do avtobusa, doma sem pa malo pred tretjo uro popoldne. Človek se tega navadi, posebej, če ima rad atletiko. Če ne tečem, mi kar nekaj manjka, čeprav imam slabe pogoje in se vzdržujem sam. Zaslužim okrog 170 starih milijonov in toliko stanejo dobri tekaški copati. Za te, ki jih uporabljam, sem dal celo plačo. Potem je tu še druga oprema, sprinterice. K sreči se kmečko delo, doma imamo namreč nekaj kmetije, in vadba za moč dopolnjujeta in ni potrebno delati posebnih vaj. Sedaj me čaka slovensko prvenstvo. Mislil sem, da bom tekel na 1500 in 5000 metrov, pa je bilo s prijavo nekaj narobe, tako da bom šel na disciplino 10 kilometrov, na kateri mi gre tudi dobro.'"
Kako gledajo na tvoje tekanje v Sorici, v Danjah?
"Spočetka so mi rekli, da se bom pretegnil, da se ukvarjam s tra-parijo in bi bilo koristneje prijeti za kakšno delo, sedaj pa me mnogi med treningom že spodbujajo."'
J. Košnjek, slika F. Perdan
Vrh Stola vas pričakuje
Jesenice, 23. maja - Štiriindvajseti spominski pohod na Stol, na najvišji vrh Karavank, bo v soboto in nedeljo, 27. in 28. maja. Tokratni vzpon na vrh bo varnejši, vendar gorski reševalci kljub temu opozarjajo na previdnost in primerno opremljenost, saj je vreme na Stolu muhasto in se hitro pojavita sneg in mraz. V dneh pohoda bodo vsa prenočišča v Valvasorjevem domu in v Prešernovi koči na Stolu zasedena. Novost letošnje prireditve ni le spremenjeni datum, ampak tudi orientacijski pohod jeseniških in radovljiških šolarjev, ki bo na sporedu v petek, 26. maja. V soboto in nedeljo bo opoldne pred Valvasorjevim domom proslava s podelitvijo plaket za desetkratno udeležbo na pohodu. Vpis v evidenco pohodnikov bo pri Prešernovi koči na Stolu. Stol vas pričakuje. Za vrh se odločite, če se čutite za tak vzpon sposobne in primerno opremljene, sicer se raje zadovoljite z obiskom Valvasorja ali planin pod Stolom. - J. K.
ureja JOŽE KOŠNJEK
Dobitnik treh kolajn s svetovnega mladinskega prvenstva v kegljanju Boris Benedik
Dvorana Golovec je bila navdušena
Kranj, 24. maja — Teden dni je bilo novo kegljišče v dvorani Golovec v Celju prizorišče letošnjega že četrtega svetovnega prvenstva v kegljanju za mladince. Gledalci so bili navdušeni nad tekmovalci in tekmovalkami, ki so postavljali nove svetovne rekorde. Naši reprezentantje so v obeh konkurencah osvojili kar deset kolajn. Štiri zlate, štiri srebrne in dve bronasti. Med njimi je bil tudi član kegljaškega kluba Triglav iz Kranja Boris Benedik. Triindvajsetletni elektrotehnik, zaposlen v Iskri Kibernetiki, se je iz Celja vrnil z dvema zlatima in eno srebrno kolajno. 3. in 4. junija člansko vrsto Triglava v Zagrebu čakajo kvalifikacije za vstop v prvo zvezno moško kegljaško ligo.
Za vedno nam bo ostalo v spominu letošnje že četrto mladinsko svetovno prvenstvo v kegljanju. Kako tudi ne? Jugoslovanski reprezentantje so v konkurenci mladink in mladincev osvojili kar deset odličij. Osvojili so štiri zlate, štiri srebrne in dve bronasti odlič-ji in pri tem postavili tudi nove svetovne rekorde. Še večje zadovoljstvo pri tem je to, da je bil med jugoslovanskimi reprezentanti tudi član KK Triglav Boris Benedik. V Celju je osvojil kar dve zlati odličji in eno srebrno. Še enkrat iskrene čestitke.
»Kegljati sem začel pri keglja-škem klubu Sava v Stražišču leta 1983 pri mladincih. Leta 1986 sem prišel h kegljaškemu klubu Triglav Prvič sem igral na turnirju z reprezentancama ZRN in Madžarsko. V Celju je bila dvorana Golovec enkratna. Takih gledalcev si
želimo tudi doma na domačih kegljiščih. To je bilo pravo športno navijanje, kar je bila tudi spodbuda za nas, da smo napeli vse sile in osvojili deset kolajn. Dvorana je sicer visoka in visoke so bile tudi temperature v dvorani. Pred tem sem osvojil še mladinski državni naslov med posamezniki in v dvojicah in bil tudi član moške vrste Triglava, ki je osvojila ekipni republiški naslov.
V ekipnem delu smo bili svetovni prvaki. Sam sem dobro začel in le v zadnjih stotih lučajih nisem podrl toliko kegljev, kot sem si zamislil. Podrl sem jih 915, kasnejši svetovni prvak Dundić pa 950, kar je bil tudi svetovni rekord. Skupaj z Dundičem sva nato postala svetovna prvaka v dvojicah. Tu sem podrl 932, Dundić 915 kegljev. Zadnji dan prvenstva sem metal zadnji. Podrl sem 945 ke-
gljev, Dundić pa 930. Za prvaka mi je torej primanjkovalo le enajst kegljev. A zame je tudi srebro in drugo mesto enako vredno kot zlato. Pred tem prvenstvom sva s trenerjem Beljcijanom mesec dni res dobro trenirala in pokazalo se je, da so bili ti treningi dovolj učinkoviti.«
Sedaj vas čakajo kvalifikacije za vstop v prvo zvezno ligo. Kaj pričakujete od teh kvalifikacij?
»Te bodo 3. in 4. junija na no-
vozgrajenem kegljišču Rade Kon-čar v Zagrebu. Za dve mesti bo tekmovalo šest republiških liga-šev. Mi smo en zastavljeni cilj že dosegli. Smo republiški ekipni prvaki. Sedaj je to v Zagrebu drugi izziv. Želimo si prvega ali drugega mesta. Ti dve mesti pa nas v sezoni 1989-90 pripeljeta v prvo zvezno moško kegljaško ligo. Najhujša konkurenta nam bosta Poštar iz Splita in Crvena zvezda iz Beograda.«
Ker so sevže pojavile govorice, da ekipa KK Triglava ne bo odšla na kvalifikacije, smo poiskali odgovor pri predsedniku kluba Ed-garju Vončini.
Ali na kvalifikacije ali ne?
»Naš plan pred začetkom republiške moške in ženske lige je bil, da bi bili v obeh konkurencah prvaki. To je moška vrsta dosegla, ženske pa so bile tretje. Za uvrstitev v prvo zvezno ligo bodo kvalifikacije v Zagrebu 3. in 4. junija. Dve moštvi gresta naprej. Naš izvršni odbor se je odločil, da gremo na kvalifikacije in tam dostojno reprezentiramo gorenjski in slovenski kegljaški šport. Vse govorice, da ne gremo, so plod domišljije nekaterih drugih. Mi igramo v Zagrebu.«
D. Humer
Avto moto šport
Nogomet
Pintar uspešno začenja sezono
Kranj, 23. maja - Z novo tekmovalno sezono so začeli tudi v avto moto športu. Za nami je že nekaj dirk v motokrosu in cestnohitrost-nih dirkah. Janez Pintar iz Kranja, sicer član AMD Domžale, je uspešno začel sezono, saj je že osvojil točke za evropsko prvenstvo, za las pa so mu ušle tudi točke za svetovno prvenstvo. Tekmoval je v Missanu za Veliko nagrado Italije in bil v kategoriji do 80 cem sedemnajsti. Pred tem je tekmoval, v isti kategoriji, na dirkališču Je-rez v Španijo. Nekaj krogov pred koncem je bil dvanajsti, nato pa se mu je pokvaril motor in točke svetovnega pokala so šle po vodi. Janez je dirkal tudi v Novem Sadu, kjer je bila dirka za državno prvenstvo. V kategoriji do 80 cem je Pintar zmagal, v kategoriji do 125 pa je bil drugi za lanskim prvakom Gregom Gorecom. Prvič je startal tudi motokrosist Brane Lipnik iz Most pri Žirovnici v formuli TT1 na motorju kavvasaki in bil sedmi. Tudi Brane vozi za AMD Domžale.
S tekmovanji nadaljujejo tudi motokrosisti. Aleš Rozman iz Tržiča je na dirki najmlajših slovenskih motokrosistov v Slovenskih Konjicah zmagal. Vozi v kategoriji do 60 cem z menjalnikom. Na progi Jastrebarsko pri Zagrebu pa je
bilo državno ekipno prvenstvo v motokrosu. Tekmovalo je 11 tričlanskih ekip, AMD Kranj pa je bilo odlično peto. Za Kranj so vozili Rendulič, Ahačič in Perčič. Zmagal je Samobor.
M. Jenkole
V nedeljo v Škofji Loki
Nastop italijanskih kotalkarjev
Škofja Loka, 23, maja - Pobrateni občini Sovodnje ob Soči iz Italije in Škofja Loka gojita tradicionalno dobre odnose.
V okviru tega sodelovanja organizira škofjeloška mladinska organizacija v nedeljo, 28. maja, ob 16. uri v športni dvorani na Podnu kotalkarsko prireditev, na kateri bodo sodelovali kotalkarji iz pobratene italijanske občine, ki osvajajo pomembne uvrstitve v italijanskem državnem prvenstvu. Lo-čani in drugi ljubitelji kotalka-nja, vabljeni! J. K.
Visok poraz Triglava
Kranj, 25. maja — Končnica letošnjega državnega prvenstva v vaterpolu Triglav : Kotor 6 : 20 (2 : 3, 2 :7,1 : 2,1 : 8), letni bazen, gledalcev 700, sodnika Džordževič (Beograd), Klemenčič (Split).
Strelci za Triglav — Brinovec, Sirk, Čadež, Grabeč, Marinič, Kodrič vsi po enega; za Kotor — Uskoković 5, Cirkovič in Kostič po 4, Perović 3, Vi-čevič 2, Kikindžani in Milinić po 1.
Triglavani niso bili dorasli petouvrščenemu iz prve A lige, v katero so se uvrstili tudi v letošnji sezoni. Čeprav so bili gostje res boljši, pa tako visok poraz vendarle ni povsem realen odraz igre v bazenu. Domačini so dobili le preveč golov na precej lahek način, pa tudi sami niso bili preveč natančni pri strelih na gol gostujočega vratarja. V soboto igra Triglav v drugi tekmi te končnice v Kotorju s Kotorjem.
D. H.
Kolesarski maraton Ob pomnikih borcev in talcev NOV
Kram], 24. maja — Športno društvo Jakob Štucin Hrastje-Prebačevo bo to nedeljo že osmič organizator kolesarskega maratona Ob pomnikih borcev in talcev NOV.
Start nedeljskega kolesarskega maratona bo ob 8.30 - 9.00 pred gasilskim domom Prebačevo. Startnina je minimalni prispevek. Proga je nekoliko spremenjena, potekala bo v celoti po asfaltiranem cestišču. To je proga Prebačevo, Čirče, Škofja Loka, Senica, Smlednik, Vodice, Moste, Komenda, Cerklje, Šenčur in nazaj Prebačevo. Na 40 km dolgi progi pa bodo organizirali tudi trim kolesarjenje.
D. H.
Tesno sodelovanje med HK Jesenice in MIP
Nova Gorica, 22. maja — Jeseniški hokejisti se že pripravljajo za novo hokejsko sezono 1989-90. Lani so bili Jeseničani drugi v državnem prvenstvu, prvak pa je bil Medveščak Gortan iz Zagreba. Tudi v novi sezoni čaka Jeseničane trdo delo, saj bodo skušali spet osvojiti naslov državnega prvaka.
K vojakom odhaja šest mladih dobrih jeseniških hokejistov, vendar so se okrepili z domačimi tekmovalci. Tako bodo v novi sezoni v članskem moštvu HK Jesenice spet igrali Mlinarec, Pajič, Kozar, ki so se iz Zagreba vrnili v staro moštvo. In še ena novost je v tem klubu. V novi sezoni na Jesenicah v moštvu ne bo več tujcev. Taka je bila odločitev celotne uprave in igralcev, igrali bodo namreč samo z domačimi igralci.
V ponedeljek so jih v goste povabili delavci Mesne industrije Primorske. Bili so njihovi gostje v pršutarni Kobja glava. To je resnično dobro sodelovanje, saj je del navijačev HK Jesenice prav s Primorske. Vodja prodaje TOZD Komerciala Marjan Velišček MIP: »Del navijačev Jesenic je s Primorske. Pred dvema letoma se je začelo sodelovanje med MIP in HK Jesenice. Pri tem smo med manjšimi pokrovitelji'pri HK Jesenice. Na posameznih tekmah imamo na drsališču reklamne panoje za naše-proizvode. Želimo le, da bomo še naprej tako sodelovali.« D_ Humer
V nedeljo Sava : Jesenice
Kranj, 24. maja - V 18. kolu II. slovenske nogometne lige je Naklo doma premagalo vodilno Jadran Lamo z 2 : 0, Sava je v gosteh z 1 : 0 premagala Adrio, Jesenice so z 2 : 1 premagale Slavijo, Triglav pa je z 1 : 0 izgubil v Ajdovščini. Štiri kola pred koncem ima Jadran Lama 26 točk, Elan 24, Triglav 23, Slavija 21, Naklo 20, B. Krajina 18, Jesenice 16, Adria 14, Bilje 14, Primorje 13, Sava 13 in Postojna 12 točk. Mladinci Save so igrali neodločeno, Britof pa je s 3 : 1 premagal Svobodo Kisovec. Sava je v sredini lestvice, Britof pa vodi v območni ligi. V gorenjski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Alpina : Visoko 3:1, Mavčiče : Primskovo 3:1, Polet : Britof 2 : 2, Lesce : Tržič 3:1, LTH : Kokrica 5 : 0, Zarica : Bitnje 0 : 1. Britof ima 34 točk, Alpina 29, LTH 26, Tržič 23, Visoko 22 itd.
V prihodnjem kolu bodo v II. slovenski ligi igrali Sava v nedeljo ob 17. uri v Kranju z Jesenicami, Naklo gostuje pri Slaviji, Triglav pa v Bi-ljah. Mladinci Save igrajo v gosteh z Dravinjo, mladinci Britofa pa v nedeljo ob 17. uri doma s Primorjem. V gorenjski ligi bodo v soboto ob 18. uri igrali Zarica : Alpina, Bitnje : LTH, Tržič : Polet, Britof : Mavčiče in Primskovo : Visoko. Kadeti igrajo v soboto ob 10. uri, pionirji popoldne ob 16. uri, mladinci pa v nedeljo dopoldne. V Naklem pa se bo v soboto ob 9. uri začel turnir mlajših pionirjev.
D. Jošt
Jutri v Žiganji vasi
Veliki kros
Sebenje - Športno društvo Se-benje, ki deluje že tretje leto v okviru krajevne konference SZDL, prireja jutri, 27. maja, ob 16. uri za Sebenjami 10. kros Žiga-nje vasi. Tekači bodo razdeljeni v 18 starostnih skupin, proge pa bodo dolge od 300 metrov za predšolske otroke do 8000 metrov za člane in veterane. Prijave bodo sprejemali od 14. ure dalje na startu v Sebenjah. Startnine ni, bodo pa priznanja in praktične nagrade za
najboljše, za najboljše. Tekmo bodo popestrile spremljajoče prireditve, med njimi tekmovanje v streljanju z zračno puško za smuči Elan in svinjsko glavo. Po tekmi bo zabava s plesom, na kateri bo igral ansambel Gorenjski nagelj-Kot je povedal predsednik ŠD Sebenje, bo izkupiček prireditve, ki so jo organizirali brezplačno, namenjen ureditvi rekreacijskih površin in otroškega igrišča v krajevni skupnosti. J. Kikel
Vabila, obvestila
Enodnevni izlet na Primorsko - Športno društvo Vodovodni stolp iz Kranja organizira 10. junija enodnevni izlet na Primorsko. Avtobus bo odpeljal izpred osnovne šole Simona Jenka pri Vodovodnem stolpu ob pol šestih zjutraj. Izletniki bodo obiskali mesno industrijo MIP v Novi Gorici, kjer bo mogoč diskontni nakup suhomesnatih izdelkov, po želji obiskali Gorico v Italiji, se udeležili praznika češenj v Goriških Brdih ter se ustavili na turistični kmetiji v Šempasu. Prijave sprejemajo v pisarni Športnega društva vsak ponedeljek od 16. do 18. ure ali po telefonu 23 - 004 in 23
- 718 do zasedbe avtobusa. - J. K.
Po Bilogorski transverzali - Planinsko društvo Kranj in sekcija Iskra organizirata v soboto in nedeljo, 17. in 18. junija izlet na srečanje pobratenih planinskih društev Jugoslavije. Udeležba na srečanju je priložnost za prehoditev Bilogorske transverzale in pridobitev posebnega priznanja. Pot ni zahtevna, je pa zanimiva, z najvišjih točk pa je mogoč razgled po Panonski nižini, na Papuk, Bjelovar. Kdor ne bo šel po transverzali, bo lahko ostal v domu, kjer bo srečanje planincev Jugoslavije. Odhod posebnega avtobusa iz Kranja bo 17. junija ob 6. uri zjutraj izpred hotela Crei-na v Kranju. Prijave sprejemata do konca maja Planinsko društvo Kranj (telefon 22 - 823) in Iskra ERO (telefon 28 - 22). - J. K.
Abrahami na Kokrici - Včeraj se je začelo na Kokrici s kolesarstvom, streljanjem in kegljanjem tekmovanje rekreativcev in re-kreativk, ki so bili ali še bodo letos stari 50 let oziroma so rojeni leta 1939. Danes ob 16. uri bosta na sporedu še gozdni tek in skok v daljino. Jutri opoldne pa se bo začelo v Dežmanovem parku družabno srečanje Abrahamov in drugih prijateljev prijetne družbe s plesom, družabnimi igrami, podelitvijo priznanj in bogatim srečelovom. To je prva tovrstna prireditev, idejo zanjo pa je dal navdušen športnik rekreativec Lojze Dežman s Kokrice. - J. K.
Nogometni maraton v Tržiču - Športno društvo Loka pripravlja atraktivno nogometno predstavo: 24 ur malega nogometa na igrišču osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Začela se bo v petek, 26. maja, ob 20. uri. Igrali bosta moštvi Loke in Škofje Loke. V soboto, 27. maja, ob 20. uri bo zaključek maratona.
- J. Kikel
Zaključni piknik tržiških smučarjev - Že nekaj let je navada, da se člani Smučarskega kluba Tržič, sodelavci in tekmovalci zberejo na zaključni družabni prireditvi ob koncu sezone. Letošnje srečanje bo v nedeljo, 28. maja, od 10. ure dalje v avtokampu v Pod-ljubelju. - J. Kikel
Šahovski turnir na Dobrči - Športno društvo Brezje pripravlja hi-tropotezni šahovski turnir za Pokal Dobrče. Turnir bo v soboto, 27. maja, ob desetih dopoldne v planinski koči na Dobrči. - J. Kikel
Petek, 26. maja 1989
A, RADIO, KINO
13. stran (mmmmssoiuis
TVSPORED
PETEK
26. maja
10.00 Video strani 10.10 TV mozaik 1100 E. Drzeszkovva: Ob
Njemnu, poljska
nadaljevanka 11.55 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Tednik, ponovitev 17.35 Balet Giselle 18.05 Propagandna oddaja.
Video strani, Spored za
otroke in mlade 18.30 Nevarni zaliv,
angleško-avstrijska
nadaljevanka 19 00 Risanka 19.10 TVokno
19.14 Naše akcije
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 V hribih se dela dan...
Uršlja gora in Robanov
kot, dokumentarna serija 20.35 Propagandna oddaja 20.40 Druga godba
Ansambel Susu Bilibi 21.00 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 22.05 TV dnevnik 3
22.15 Oddaljenost, kubanski film
23.35 Video strani
II. program TV Ljubljana
17.00
18.00 19.00 19.30 19.55 20.05 20.35
21.30 21.50
22.10
Satelitski programi — poskusni prenosi Beograjski TV program Videomeh, ponovitev TV dnevnik Propagandna oddaja Žarišče
Virtuoz: Nathan Milstein v Stockholmu, ponovitev 3. oddaje
Skupščinska kronika En avtor, en film, oddaja TV Novi Sad Satelitski programi — poskusni prenosi
TV Zagreb I. program
8.20 TV koledar
8 30 Oddaja za otroke
9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste — poglejte 15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Oddaja za otroke 18.05 Številke in črke: Kviz 18.25 Narodna glasba 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 20.55 RockTeatron 21.30 TV dnevnik 3 21.50 Na samem z vsemi,
oddaja o kulturi 22.50 Nočni program 0.50 Poročila
SOBOTA
27. maja:
8.00 8.10 8.25 8.30 10.30
11.00
13.00 15.35 15.45
16.25 16.30 16.45
17.00 18.25 18.39
19.05 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.15 20.20 20.30
21.15 21.20 22.50 23.00
0.50
Video strani
Otroška matineja
M. Čanak: Čirule-čarule
B. Jurca: Miško Poleno
Majske igre, 4. del oddaje
TV Sarajevo
Izbor tedenske
programske tvornos*
Video strani
Video strani
»Tigra« Rockovska
nagrada 88 v ZRN,
ponovitev 4. oddaje
Video strani
TV dnevnik 1
B. Jurca: Babičina
resnična pravljica,
ponovitev oddaje za
otroke
Vražja brata, ameriški film
Video strani
Naš edini svet: Ljudje iz
Puščave, angleška
dokumentarna serija
Risanka
TV okno
Propagandna oddaja TV dnevnik 2 Vreme Naš utrip
Propagandna oddaja
Žrebanje 3x3
J. Susann: Dolina lutk,
ameriška nadaljevanka
Propagandna oddaja
Križ kraž
TV dnevnik 3
Happv ending, ameriški
film
Video strani II. program TV Ljubljana
16.30 Jugoslavija, dober dan,
oddaja TV Zagreb 17.00 Glasbeno popoldne 18.55 Bruselj: prijateljska
nogometna tekma
Belgija : Jugoslavija,
prenos
20.45 Brioni: Slovesni zaključek X festivala TV športnih programov, prenos
22.05 Poročila
22.10 Oddaja o kulturi
22.40 Športna sobota
23.00Satelitski programi —
poskusni prenosi
_I. program TV Zagreb
8.50 TV koledar
9.00 Izobraževalni program
9.15 Iz življenja malih živali
9.30 V iskanju glasbe 10.30 Prezrli ste — poglejte 14.25 Zdravoteka 14.30 Videopis 15.00 Sedem TV dni 15.45 TV dnevniki 16.00 Narodna glasba 16.30 Novi Sad: Majske otroške
igre, prenos otvoritve 18.30 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.15 Tom Jones, ameriški film 22.00 TV dnevnik 23.15 Nočni program
1.15 Poročila
NEDELJA
28. maja:
8.50 Video strani; Otroška
matineja 9.25 Živžav
10.15 J. Susan: Dolina lutk,
ponovitev 11.00 Mladinski pevski festival
Celje'89 12.00 Kmetijska oddaja TV
Zagreb 13.00 Alpski večer '89 13.30 Video strani 14.15 Kdo DoBi prijatelje,
ameriški film 15.45 Prisluhnimo tišini,
ponovitev 16.25 Video strani 16.30 TV dnevniki 16.45 Ognjena krogla, ameriški
film
18.35 Dolenjski splet, otroška
folklora 18.45 Risanka 18.55 EP, video strani 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Propagandna oddaja 20.20 I. Brešan: Ptice ood
nebom, nanizanka TV
Zagreb 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Zdravo 23.05 Video strani
_II. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri, oddaja TV
Zagreb 13.00 športno popoldne 16.30 Dortmund: Super pokal v
košarki, finale, prenos 18.00 Motodirke 18.30 Nadaljevanje športnega
popoldneva 19.00 Da ne bi bolelo 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.45 Rally Saturnus, reportaža 21.15 Mexico: Formula 1,
vključitev v prenos _TV Zagreb I. program
9.20 9.30
Poročila
Otroška matineja
11.00 12.00
12.30 13.00
Kmetijska oddaja Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja Izobraževalni program J. Dieti: Veliko sedlo, češkoslovaška nadaljevanka Nedeljsko popoldne Morje, ljudje, obale, reportaža
Pismo za tri žene, ameriški film
He—man in gospodarji vesolja, risanka TV sreča TV dnevnik
Tovarišica ministrica, TV nadaljevanka Matilda Mering, nemški film
TV dnevnik Nočni program
14.10 16.30
17.05
18.45
19.10 19.30 20.00
21.00
22.20 22.40 0.40 Poročila
PONEDELJEK
29. maja:
10.00 Video strani
10.10 Utrip
10.25 Zrcalo tedna
10.40 TV mernik
10.55 Da ne bi bolelo
11.15 Oči kritike
11.45 Pred izrekom kazni,
ameriški film 13.15 Video strani 15.35 Video strani 15.45 Spored za otroke in mlade 16.25 Propagandna oddaja,
video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Utrip 17.00 Zrcalo tedna 17.35 Oči kritike 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Maistrova najdaljša
mariborska noč, TV igra ,
ponovitev 21.40 Propagandna oddaja 2.45  TV dnevnik 3 21.55 Osmi dan 22.35 Glasbeni večer
23.25 Video strani
_II. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi -poskusni prenosi
17.45 Po brezkončnosti sveta: Afrika, izobraževalna oddaja TV Zagreb
18.15 Svet športa
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Propagandna oddaja
20.05 Žarišče
20.35 Po sledeh napredka
21.05 Videogodba
21.50 Veter in sonce kot vira energije, izobraževalna oddaja
22.20 Satelitski programi
_TV Zagreb I. program
8.20 TV koledar
8.30 Pravljica o carju Saltanu, serija za otroke TV Ljubljana
8.45 Miti in legende, serija za otroke
9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste - poglejte 15.15 Nočni program, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Do Baške, potopis 18.00 Številke in črke, kviz 18.05 Dokumentarna oddaja 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Takšno si me zapomnite,
sovjetski TV film 21.00 Včeraj, danes, jutri...
Srdjan Barič, resna glasba 21.50 TV dnevnik 3 22.10 Nočni program
0.10 Poročila
12.30 Poročila
12.40 Prezrli ste poglejte
16.45 Pogovori s psihiatri,
izobraževalna oddaja 17.15 TV dnevniki 17.35 Veliki in mali, oddaja za
otroke
18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Arehološko nahajališče
Gradina v Rakovcu,
izobraževalna oddaja 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Žrebanje lota 20.05 Kate Morris,
podpredsednica, kanadski
TVfilm 21.50 TV dnevnik 3 23.20 Kontaktni magazin 23.250Poročila 23.30 Satelitski program
SREDA
31. maja:
TOREK
30. maja:
10.00 Video strani 10.10 TV mozaik 10.10 Šolska TV 10.35 Žuželke, prijatelji in
sovražniki gozdov 10.30 Angleščina, 12. lekcija 11.30 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 TV Mozaik, šolska TV,
ponovitev 17.50 Video strani, Spored za
otroke in mlade 18.00 Ex libris: Kabaret 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 H. Robbins: Trgovici s
sanjami, ameriška
nadaljevanka 21.00 Mednarodna obzorja 21.40 Otroci iz epruvete 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Pesem je... Tomaž Pengov 22.35 Video strani __II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi —
poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Naša pesem 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Žrebanje lota 20.05 Žarišče 20.35 Umetniški večer 21.30 Satelitski programi—
poskusni prenosi _TV Zagreb I. program
8.20 8.30 9.00 10.30 10.35
TV koledar Oddaja za otroke TVvšoli Poročila TV v šoli
10.00 Video strani
10.10 TV mozaik
11.30 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevnik 1
16.45 TV mozaik
17.55 Video strani
18.00 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.20 Dobro je vedeti
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna
Družinska gledanja,
kanadski film 21.35 Propagandna oddaja 21.40 Mali koncert 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Svet poroča 23.00 Video strani _II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi -
poskusni prenosi 18.30 Regionalni program TV
Ljubljana - studio Maribor 19.00 Sirija: Zgodovina in
umetnost, izobraževalna
oddaja 19.30 TV dnevnik 20.05 Žarišče, aktualna oddaja 20.35 G. Strniša: Ljudožerci,
posnetek predstave PDG
Nova Gorica 22.35 Festival športne rekreacije 23.30 Izredni športni pregled 0.00 Kronika Sterijinega
pozoria
_TV Zagreb I. program
8.25 8.35
TV koledar
Madi, belgijska TV drama
9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste - poglejte 15.45 Hoover proti Kennedvjem, ameriška nadaljevanka
16.45 Nekoč in danes,
izobraževalna oddaja 17.35 Madi, belgijska TV drama
za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 19.10 Vreme 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Gibljive slike: Cannes' 89 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Nočni program jj.55 Poročila
ČETRTEK  i. junija:
10.00 Video strani 10.10 TV mozaik:
Šolska TV 11.20 Po sledeh napredka 11.50 Video strani 16.20 Video strani, propagandna
oddaja 16.30 TV dnevniki 16 45 Šolska TV 16.45 Restavratorstvo in
konzervatorstvo 17.25 Arhitektura slovenskih
pokrajin 18.00 Propagandna oddaja,
video strani 18.15 Slovenski ljudski plesi 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 E. Orzeszkovva: Ob
Njemnu, poljska
nadaljevanka 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Tednik 21.55 TV dnevnik 3 22.05 Retrospektiva
jugoslovanskega filma
Ciklus filmov Krste
Papiča: Rešitelj
23.25 Video strani II. program TV Ljubljana
17.00
18.00 18.55 19.30 19.55 20.05 20.35 20.45 21.15 21.45
15.10 17.10 17.30 18.00 18.20
19.10 19.15 19.30 20.00 21.05 22.15 22.25
Satelitski programi poskusni prenosi Beograjski TV program Čas, ki živi TV dnevnik Propagandna oddaja Žarišče, aktualna oddaja Mali koncert Mostovi Oči kritike
Satelitski programi -poskusni prenosi
TV Zagreb I. program
Nočni program, ponovitev
TV dnevnik 1
Serija za otroke
Številke in črke, kviz
Zapeljivec, angleška
nadaljevanka
Vreme
Risanka
TV dnevnik 2
Politični magazin
Budva, zabavna oddaja
TV dnevnik 3
Nočni program
RADIO
PETEK, 26. maja:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program glasba 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci 8.05 Radij ska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Za starejše občane - 12 00 Poro čila - na današnji dan 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Doma ča glasba 14.05 Gremo v kino -15 30 Dogodki in odmevi 15.55 Zabavna glasba 16 00 Od melo dije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij 19 00 Radij ski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.30-2300 Sloven-cem po svetu - 23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni pro gram glasba
SOBOTA, 27. maja: Prvi program
430-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni kole dar - 5.50 Rekreacija 6 50 Do bro jutro, otroci 8.05 Pionirski tednik 9.05 Jezikovni pogovori 10.05 Kulturna panorama -11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14 00 Poročila 14.05 J^aši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo - 14.40 Radijski Mer-kurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev - 22.00 Zrcalo dneva 22 30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - naši poustvarjalci -23.05 Literarni nokturno 23.15-5.00 Nočni program glasba
NEDELJA, 28. maja: Prvi program
5.00 8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila 8 05 Radijska igra za otroke 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 10 35 Nedeljska reportaža
- 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.00 Poročila
- 17.30 Humoreska tega tedna 18.05 Priljubljene operne melodije 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci 20.00-22 00 V nedel|o zvečer 22.00 Zrcalo dneva 23.05 Literarni nokturno 23.15 04.30 Nočni program, glas ba
PONEDELJEK, 29. maja: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glas
ba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Glasbena lepljenka - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Izbrali smo... Handla, Poulenca in Sibeliusa 12.00 Poročila - Na današnji dan 12.10 Minute z instrumentalnimi ansambli 12.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za mlade radoved neže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Mare Cestnik: Kaj pomenijo palme? 23.15-4.30 Nočni program, glasba
TOREK, 30. maja: Prvi program
4.30 8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje 12.10 Pojemo in gode-mo 12.30 Kmetijski nasveti 13.30 Čestitke poslušalcev 14 02 Znanje za jutri - 17.00 Stu dio ob 17. in glasba - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in be-
sedi - 20.35 Odskočna deska -22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - John Collier: Razlaga sanj 23.15-4.30 Nočni program, glasba
SREDA, 31. maja: Prvi program
4.30 8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -20.35 Z našimi interpreti - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Vesna Biga: Dve ženski 23.15-4.30 Nočni program -glasba -
ČETRTEK, 1. junija:_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -15.15 Radio danes, radio jutri -
15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana 18.30 Zborovska glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Jovan Jovanovič Zmaj 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - D. H. Lavvrence: Pesmi 23.15-4.30 Nočni program, glasba
radio triglav Jesenice
PETEK, 26. maja:
16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 17.00 Kamen spotike: Kakšne so možnosti za razvoj Bohinja - 17.45 Obvestila -18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Povabljeni ste - 18.55 Zaključek programa
SOBOTA, 27. maj:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.47 Moja je lepša kot tvoja z lestvico narodnozabavne glasbe - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in obvestila in EP - 19.55 Zaključek programa
NEDELJA, 28. maj:
11.00 Mi pa nismo se uklonili: Jubilej ZKJ v Bohinju - 11.30 Obvestila - 12.00 Nedeljsko popoldne - vmes čestitke poslušalcev, Minuta za varčevanje z energijo in EP
PONEDELJEK, 29. maja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in  EP -
18.15 Športni pregled - 18.40 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
TOREK, 30. maja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 17.00 Rekli so... - 17.30 S čajem ob pol šestih - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Novosti iz zabavne glasbe -18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
_SREDA, 31. maj:_
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP -18.35 Novice iz narodnozabavne glasbe 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
ČETRTEK, 1. junij:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 17.00 Turistična borza Radia Triglav- 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
KINO
___ KRANJ CENTER
26. maja: amer. barv. akcij, film GROM NA KOLESIH ob 16. uri, °mer. barv. film RAIN MAN ob 18. in 20.15. uri 27. maja: amer barv akcij film GROM NA KO LESIH ob 16  in 18  uri, amer barv trda erotika POPER IZ MIA MlJA, mladini do 18. leta staro sti ne dovolimo ogleda filma! 28. maja:  amer.  akcij   barv. film GROM NA KOLESIH ob 15, 17. 'n 19. uri, amer. barv trda eroti ka POPER IZ MIAMIJA II ob 21 Ufi. mladini do 18. leta starosti "e dovolimo ogleda filma! 29. maja:  amer   akcij   barv. film GROM NA KOLESIH ob 16. in 18. uri, amer. barv. trda erotika pOPER IZ MIAMIJA II ob 20. uri, mladini do 18. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! 30. ma ia: premiera amer. barv. akcij. ''Ima SFX MAŠČEVALEC ob 16 ,n 18. uri, amer. barv trda eroti *a POPFR IZ MIAMIJA II ob 20. Uri, mladini do 18. leta starosti ne dovolimo ogleda filmal 31. maja amer akcij barv film SFX MAŠČEVALEC ob 16 in 18 uri, amer barv trda erotika POPER B MIAMIJA II ob 20. uri, mladini <*o 18 leta starosti ne dovolimo
ogleda filma! 1. junija: amer ax cij. film SFX MAŠČEVALEC ob 16. in 18. uri, filmski četrtek: pre miera angleš. thriller filma BUR NI PONEDELJEK ob 20. uri _STORŽIĆ_
26. maja: amer. barv. thriller film UJETNICE BETONSKE DŽUN GLE ob 16. uri, amer barv film VROČA SRCA ob 18 in 20 uri
27. maja: amer barv film VRO ČA SRCA ob 16. in 20 uri, amer barv. politični thriller KOBILICA ob 16. uri, 28. maja: amer barv akcij film SMRTONOSNI PLES ob 16. uri, amer. barv film VRO ČA SRCA ob 18. uri, premiera Šved. barv erotičnega filma LJUBEZENSKE SANJE ob 20 uri, film ni primeren za otroke!
29. maja: NI KINOPREDSTAV!
30. maja: amer akcij, barv glas beni film OGNJEVITE ULICE ob 16, 18. in 20. uri 31. maja: amer barv komedija ZADNJA AMERI ŠKA DEVICA ob 16, 18. in 20 uri 1. junija amer barv akcij film SMRTONOSNA MISIJA ob 16. in 18. uri, amer. barv trda eroti ka POPER IZ MIAMIJA ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filmal
ŽELEZAR
26. maja: amer. barv. karate film 9 SMRTI NINJE ob 18. uri, amer. barv. akcijski film SFX MAŠČEVALEC ob 20. uri 27. maja: pre miera amer   barv. filma RAIN
MAN ob 16.30, 18.45. in 21. uri
28. maja: amer. barv. film RAIN MAN ob 16 30, 18.45. in 21 uri
29. maja: amer. barv. film RAIN MAN ob 17 45 in 20 uri 31. maja amer. barv. film RAIN MAN ob 17.45. in 20. uri 1. junija: amer. barv. film RAIN MAN ob 17.45.
in 20. uri
DOM KAMNIK
26. maja: NI KINOPREDSTAV!
27. maja: amer barv akcij, film RAMBO III ob 17 in 19 uri, pre miera angl. akcij thriller filma BURNI PONEDELJEK ob 21 uri 29. maja: amer. akcij, barv film SMRTONOSNI PLEN ob 18. uri, premiera amer. barv. krim. komedije POLICIJSKA ZASEDA ob 20. uri 30. maja: amer barv. krim komedija POLICIJSKA ZA SEDA ob 18 in 20 uri 31. maja: NI KINOPREDSTAV! 1. junija: amer. barv. film VROČA SRCA ob 18. in 20 uri
TRŽIČ
26. maja: amer. barv. akcij, film RAMBO III ob 18 in 20 i ri 27. maja: amer. akcij. barv. film SFX MAŠČEVALEC ob 17 in 19 uri, amer. barvna trda erotika DEKLETA IZ TAKSIJA ob 21. uri, mladini do !8. leta starosti ne dovolimo ogleda filmal 28. maja: hongkon akcij, film VELIKA ZMEDA V HONGKONGU ob 17. in 19. uri, amer. barv. trda eroti ka DEKLETA IZ TAXIJA ob 21.
uri, mladini do 18. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! 29. maja: premiera amer. barv. fil ma VROČA SRCA ob 18. in 20. uri 30. maja: Šved. barv. erotični film LJUBEZENSKE SANJE ob 18 in 20. uri, film ni primeren za otroke! 31. maja: NI KINOPRED STAV! 1. junija: amer. barv. karate film 9 SMRTI NINJE ob 18. uri, amer. akcij. barv. glas. film OGNJEVITE ULICE ob 20. uri DUPLICA
27. maja: amer. barv. krim. film NAJETI POLICAJ ob 20. uri 28. maja: amer. barv. mlad komedi ja VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 18. in 20. uri 31. maja hongkon. akcij, film VELIKA ZMEDA V HONGKONGU ob 20. uri 1. junija amer. barv. krim film USPEŠ NIČA (BESTSELLER) ob 20. uri KRANJSKA GORA
26. maja: hong. barv. akcij, film VELIKA ZMEDA V HONGKON GU ob 17. in 20. uri
_KOMENDA_
26. maja: amer. mlad. komedija VOZNIŠKO DOVOUENJE ob 20. uri
__ĆEŠNJICA_
26. maja. amer. barv. akcij, film SMRTONOSNI PLEN ob 20. uri
__LAZE_
26. maja: amer. akcij. krim. film NAJETI   POLICAJ  ob  19. uri.
amer. trda erotika POPER IZ MIAMIJA II, mladini do 18. leta starosti ne dovolimo ogleda fil ma!
_MEDVODE_
27. maja: amer. barv. akcij, komedija POLICIJSKA ZASEDA ob 20. uri 28. maja amer. akcij. barv. film SMRTONOSNA MISIJA ob 17. uri
____DOVJE_
28. maja: amer. akcij. barv. film CIVILNA PATRULJA ob 19. uri
KINO RADOVLJICA
26. maja: amer. barv akcij, film KRVAVI VISKI ob 20. uri 27. maja: amer. barv. film NEUMNI BOLNIČARJI ob 18. uri 28. maja: hongkon barv. film GUSARSKA PATRULJA ob 18. uri, amer. barv. akcij film KRVAVI VISKI ob 20 uri 29. maja: amer. barv. film NEUMNI BOLNIČARJI ob 20. uri 30. maja: amer barv. ak cij. film KRVAVI VISKI ob 20. uri 31. maja amer. barv. film NELIM NI BOLNIČARJI ob 20. uri 1. junija: amer. barvni erotični film ZDRAV SEKS V ZDRAVEM TE LESU ob 20. uri
___KINO BLED__
26. maja: hongkon. barv pustolov, film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob 20. uri 27. maja: amer. barv. film NEVARNA MAMA ob 18 in 20. uri 28. maja
hongkon. barvni pust. film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob 18. uri, avstral. barv. film VROČE NOČI NA VLAKU ob 20. uri 29. maja: hongkon barv. film GUSARSKA PATRULJA ob 20. uri 30. maja: hongkon. barv. film GUSARSKA PATRULJA ob 20. uri 31. maja: amer. akcij, barv film KRVAVI VISKI ob 20. uri 1. junija: amer. barv. film NEUMNI BOLNIČARJI ob 20. uri KINO BOHINJ BOHINJSKA
__BISTRICA_
27. maja hongkon. barv. pust. film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob 20. uri 28. maja: amer. barv. film NEVARNA MAMA ob 18. in 20. uri 1. junija: hongkon. barvni film GUSARSKA PATRULJA ob 20. uri
KINO SORA ŠKOFJA LOKA
25. maja: amer. mlad. film DE KLE IZ KITAJSKE ČETRTI ob 20. uri 26. maja: amer barv. film DEKLE IZ KITAJSKE ČETRTI ob 18 in 20. uri 27. maja amer. znanst. fant. film ELIMINATOR ob 18. uri 27. maja: amer. barv. porno. film VOYAER ob 20. uri 30. maja: amer. barv. mlad film ANGELI IZ POBOLJŠEVALNICE ob 20. uri 31. maja: amer. barv. mlad. film ANGELI IZ POBOLJ ŠEVALNICE ob 18. in 20. uri 1. junija: amer. horror film MANIJAK ob 20. uri 2. junija: amer
horror film MANIJAK ob 18. in 20. uri 3. junija: amer. akc. film TERMINATOR ob 18. uri, amer. porno. film SVILA, SATEN IN SEKS ob 20. uri 4. junija: amer. b.irv film TERMINATOR ob 18. uri, amer. porno. film SVILA, SATEN IN SEKS ob 20. uri
KINO OBZORJE ŽELEZNIKI
26. maja amer. znanst. fant. film ELIMINATOR ob 18. uri, amer. porno. film VOYAER ob 20.uri 27. maja: francoski erotični film NEMORALNE ZGODBE ob 20. uri 28. maja amer. mlad. film DEKLE IZ KITAJSKE ČETRTI ob 19 uri 31. maja amer. akcijski film TERMINATOR ob 20. uri 2. junija: amer. akcijski film TERMINATOR ob 18. uri, amer. porno. film SVILA, SATEN IN SEKS ob 20. uri 3. junija: amer. horror film MANIJAK ob 20. uri 4. junija amer. mlad. film ANGELI IZ POBOLJŠEVALNICE ob. 19. uri
_KINO POUANE_
26. maja fran erot. film NEMO-RALNE ZGODBE ob 20. uri 28. maja: amer. akcij, film TERMINATOR ob 18 uri 30. maja: amer. horror film MANIJAK ob 18. uri, amer porno. film SVILA SATEN IN SEKS ob 20. uri 2. junija: amer. mlad. film ANGELI IZ POBOLJŠEVALNICE ob 20. uri
CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, Jezerska c. 20
Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta KRANJ — BES-NICA na odseku v RAKOVICI zaprta za ves promet bd 31. 5.
1989 do 15. 6. 1989 zaradi izvajanja gradbenih del pri obnovi vozišča.
Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Obvoz za osebni in tovorni promet pa je določen na relaciji KRANJ — KROPA — BESNICA in obratno.
Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno-prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del CESTNO PODJETJE KRANJ iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom.
DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD PSIHIATRIČNA BOLNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM
Delavski svet Psihiatrične bolnice Begunje objavlja NATEČAJ ZA ODDAJO V NAJEM POSLOVNE ZGRADBE
Poslovna zgradba je velikosti 14 m x 6 m z neto površino prostorov 67,90 m2 in 26 m2 vrta. Nahaja se ob cesti Begunje — Radovljica v vrtu bolnice. Zgradba je potrebna adaptacije. Najem je mogoč za opravljanje mirne dejavnosti. Interesente vabimo, da se zglasijo v bolnici do 15. 6. 1989.
TELESNA OCENA ČISTOPASEMSKIH PSOV
V soboto, 27. maja 1989, bo na prostorih PPC Gorenjski sejem v Kranju zopet telesna ocena čistopasemskih lovskih in športnih psov. Tako kot vsako leto konec meseca maja, se bodo tu zbrali številni lastniki mladih rodovniških psov, ki bodo svojs ljubljence pripeljali na telesno ocenjevanje, kjer bodo sodniki po pasemskih skupinah ocenjevali njihovo kvaliteto.
To že tradicionalno kinološko prireditev obišče vsako leto veliko število gledalcev, predvsem mladine, ki se zanimajo za kinologijo in kjer imajo priložnost videti skoraj vse pasme lovskih in nelovskih psov.
Prireditelj LKD Gorenjske, in LD Bled, sta tudi tokrat poskrbeli za prost vstop. Začetek prireditve je ob 8. uri zjutraj ob nastopu Gorenjskih lovskih rogistov. Zato na ogled vabimo vse ljubitelje lovske in športne kinologije!
■omi
TURISTIČNA AGENCIJA
PONOVNO NUDI UGODNO LETOVANJE:
FIESA - VRSAR - ROVINJ - CRIKVENICA - RAB - VODICE - KAŠTELI - MAKARSKA -VIGANJ
NOVALJA - PAG -MURTER - UGLJAN -JELŠA- ZADAR - VODICE -TROGIR - SUKOŠAN
KRIŽARJENJA IZ REKE IN
ZADRA ZA POSAMEZNIKE IN SKUPINE
POHITITE - PRIČAKUJEMO
VAS!
MAISTROV TRG 2 KRANJ 64000 TEL. 064-21-790
SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ
Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje za šolsko leto 1989/90 naslednja dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
- POUČEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA 1 učitelj
- POUČEVANJE KEMIJE 1 učitelj
- POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJSKEM PROGRAMU 5 učiteljev Nastop dela 1. 9. 1989
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določeni z vzgojno izobraževalnimi programi.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33.
MERKUR kranj
VAŠA LEPOTA
IN ZDRAVJE STA ŠE PRED POČITNICAMI POTREBNI POSVETA S SPECIALISTOM DERMATOVENEROLOGOM, PRIPRAVE KOŽE NA SONČENJE,
ODSTRANITVE BRADAVIC, KOMEDONOUTER, ODPRAVE RAZŠIRJENIH KAPILAR NA
OBRAZU,
MLADOSTNIH AKEN IN PREKOMERNE PORAŠČENOSTI, AKUPUNKTURE, AKUPRESURE, USPEŠNE METODE PRI ODPRAVI CELULITA, PODVODNE MASAŽE, SAVNE IN SOLARIJA
OBIŠČITE ALP PENZION BLED,
CANKARJEVA 20 TEL. 064-78-370
Ml
Trgovska in gostinska DO Živila Kranj, TOZD Maloprodaja Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3
objavlja oglas o prodaji:
1. Poslovno stanovanjska hiša v Čirčah, Smledniška 17, pare. št. 105/2 in 105/3 k. o. Čirče v skupni izmeri 622 m2.
Začetna cena je 1.029.272.000 dinarjev.
2. Poslovna stavba v Bitnjah štev. 1. pare. št. 1522/1 in 1523/2 k. o. Bitnje v skupni izmeri 2216 m2
Začetna cena je 1.597.000.000 dinarjev.
3. Poslovna stavba v Kranju, Gorenjesavska 17, pare. št. 1187 k. o. Kranj v izmeri 1109 m2
Začetna cena je 918.922.000 dinarjev.
I.
Objavljamo prodajo z zbiranjem pisnih ponudb. Pisne ponudbe lahko pošljejo pravne in fizične osebe.
Udeleženci objave morajo plačati 10 % varščino od začetne cene. Varščino vplačajte na žiro račun štev.: 51500-601-12916 Živila Kranj, TOZD Maloprodaja z oznako objekta.
Udeležencem, katerih ponudbe ne bodo izbrane, bomo varščino vrnili brez obresti v 8 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika.
II.
Pisne ponudbe z dokazilom o plačani varščini oddajte na naslov: DO Živila Kranj, TOZD Maloprodaja Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3 v zapečateni ovojnici z oznako »ne odpiraj« in, da je v ovojnici ponudba na oglas o prodaji, najkasneje v 15 dneh po objavi oglasa.
V pisni ponudbi navedite ponudbo v razmerju na začetno ceno.
III.
Pravočasne ponudbe bomo obravnavali po preteku roka objave. Izbrana ponujena cena bo od 1. 6. 1989 revalorizirana v skladu z gradbenim indeksom, ki ga objavlja Splošno združenje gradbeništva in IGM.
Izbrani ponudnik mora skleniti kupno pogodbo v 15 dneh po sklepu o prodaji najugodnejšemu ponudniku.
IV.
Za nakup velja načelo »videno - kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Davke, dajatve in druge obveznosti poravna kupec in niso všteti v začetno ceno.
V.
Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 064/47-122, int. 267 in 240 med 7. in 14. uro.
Ogledi posameznih objektov so možni v petek, 2. 6. 1989, med 8. in 10. uro.
agrotehnika - gruda
PE GORENJSKA, Kranj, Dražgoška 2
vam nudi na prodajnih mestih:
Kranj, Dražgoška 2, tel. 26-681
Škofja Loka, Novi svet 21, tel. 622-166
Skladišče mehanizacije Naklo, tel. 47-171
na obročno odplačevanje brez obresti: polog 40 %
in na tri obroke:
• Agregate MIO, cirkularje MIO, hobi stroje MIO, male škropilnice MIO, mline MIO in LIFAM, vrtne kosilnice MIO , samokolnice LIV, vse proizvode PANONIJA (brzoparilnike, kotle za žganjekuho itd.), motorne zage TOMAJ, akumulatorje, gume SAVA TIGAR, RUMA, TRAYAL, OBILIČEVO.
40 % polog in na dva obroka:
• Mešalce betona LIFAM in LIV, motokultivator MONDIAL - bencin, LABINPROGRES, motokultivatorje MIO in GORENJE, traktorske škropilnice MIO, zračni obračalnik PANONIJA.
• Ugodna prodaja traktorjev ZETOR in TORPEDO, kosilnic BCS ter kombajnov za krompir HASSIA in vse ostale kmetijske mehanizacije.
IZKORISTITE PONUĐENE UGODNOSTI!
® JELOVICA
ŠKOFJA LOKA
Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard ponovno objavlja prosta dela in naloge
VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Pogoji:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe za poklic dipl. ekonomist in nad 48 mesecev delovnih izkušenj na finančno računovodskem področju ali VI. stopnja strokovne izobrazbe za poklic ekonomist in 60 mesecev delovnih izkušenj na finančno računovodskem področju
— iniciativa in samostojnost
— sposobnost presojanja odločitev
— organizacijska in poslovna sposobnost
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, za kadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave.
GIP GRADIŠ
Ljubljana, TOZD Lesno industrijski obrat
Na podlagi sklepa delavskega sveta GIP GRADIŠ Ljubljana, TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka, razpisujemo
JAVNO LICITACIJO
za prodajo montažnih elementov in določenih finalizacijskih materialov za začasni montažni'pisarniški objekt velikosti okoli 900 m2.
Sestavni deli montažnega objekta so:
— zunanji stenski elementi
— notranji stenski elementi
— stropni elementi
— strešni žebljani nosilci
— pripadajoča okna
— pripadajoča vrata
— strešna kritina — Alu pločevina
— elektroinstalacijski material
— vodovodno instalacijski material
— instalacijski material za centralno kurjavo
— mavčne plošče za oblaganje sten in stropov
Licitacija bo za celoten objekt z zgoraj navedenimi deli in materiali.
Licitacija bo v torek, 30. 5. 1989, ob 8. uri v prostorih Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56.
Blago si interesenti lahko ogledajo uro pred pričetkom licitacije. Predhodne informacije lahko dobite na tel. št. 064/632-181.
Davek plačajo kupci od izklicne cene.
Kandidati morajo pred licitacijo položiti na blagajni TOZDa kavcijo — obračunski ček v vrednosti 50.000.000,—.
Izvršni svet skupščine občine Kranj na podlagi 38. člena pravilnika o dodeljevanju kadrovskih stanovanjskih posojil in kadrovskih stanovanj v občini Kranj (prečiščeno besedilo z dne 3. 4. 1989) ter sklepa 149. seje izvršnega sveta SO Kranj z dne 17. 5. 1989
RAZPISUJE
natečaj za zbiranje vlog za dodelitev kadrovskega stanovanja
Razpoložljivo je dvosobno kadrovsko stanovanje v izmeri 54,6 m2 na Dražgoški 6 v Kranju.
Pravico do uporabe kadrovskega stanovanja imajo voljeni in imenovani funkcionarji v državnih organih in družbeno političnih organizacijah, ki stalno prebivajo v občini Kranj ali se nameravajo zaposliti in prebivati v občini Kranj.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka imajo pravico do uporabe kadrovskega stanovanja tudi drugi strokovni in javni delavci, ki so po oceni izvršnega sveta v soglasju s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri OK SZDL potrebni ali zaslužni za družbenoekonomski in družbenopolitični razvoj občine Kranj in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Prosilci vložijo zahtevek v pisni obliki ne glede na morebitna Predhodna zaprosila v 15 dneh po objavi tega razpisa pri Sekretariatu IS in SO Kranj.
Prosilci vložijo zahtevek neposredno ali priporočeno po pošti. Za strokovnjake in javne delavce po tretjem odstavki tega razpisa vloži obrazložen zahtevek zainteresirani državni organ, druga organizacija ali skuponost po sklepy njenega pristojnega organa.
Zahtevek mora vsebovati:
— osebne podatke prosilca (ime in priimek, starost, poklic in
dela, ki jih opravlja, velikost družine) ~~ podatke o sedanjih stanovanjskih razmerah
podatke o socialnem in zdravstvenem stanju prosilca in
članov njegovega gospodinjstva
podatke o sodelovanju v NOB
podatke o delovni dobi
podatke o povprečnem osebnem dohodku na člana družine v preteklem letu.
Zahtevku je treba priložiti vso dokumentacijo, s katero se dokazuje in potrjuje resničnost zahtevka.
Zahtevkom po petem odstavku razpisa je treba priložiti tudi vekanČn° utemelJitev organizacije ali organa, ki vlaga zahte-
Nepopolni zahtevki in zahtevki, ki ne bodo vloženi v razpisnem roku, pri razpisu ne bodo upoštevani.
0 zahtevkih bo odločal izvršni svet SO Kranj, ki bo določil Prednostni vrstni red prosilcev za kadrovsko stanovanje, ki ga bo posredoval odboru za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj.
^osilci bodo v 30 dneh po izteku razpisnega roka obveščeni o izidu razpisa.
Vzgojno varstvena organizacija Kranj
objavlja
JAVNO LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev in drobnega inventarja:
1.	Pomivalni stroj	800.000.-
2.	Pomivalni stroj	2.00.000.-
3	Sušilni stroj (za perilo)	1.600.000.—
4.	Sušilni stroj	160.000.-
5.	Centrifuga	140.000.-
6.	Šivalni stroj Veritas	40.000.-
7	Likalni stroj — namizni	200.000 -
8	Pralni stroj	140.000.-
9	Peč za peko peciva	2.000.000.-
10	Peč za peko peciva	1.000.000.-
11.	Pomivalni stroj PS/70	300.000.-
12	Termos posode 251 kom	4.000.-
13	Termos posode 21 kom	1.000.-
14	Druga odpisana oprema	[omare, stoli, mizice in druga po-
	hištvena oprema	
Licitacija bo, 29. 5. 1989, ob 13.00 v vrtcu Ivo Slave Jokl, Levstikova 6, Kranj.
Ogled možen istega dne od 11.00 ure dalje. Za sredstva navedena od točke 1. do 11. je do pričetka licitacije potrebno vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene. Varščino bomo sprejemali na dan licitacije od 11.00 ure dalje na kraju licitacije. Prometni davek plača kupec.
Nakup bo po sistemu »videno — kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec plača kupnino takoj ali najkasneje tri dni po licitaciji in mora v tem roku tudi odpeljati kupljeno blago.
PENZION "ZRENJANIN" BOROVŠKA CESTA 71 64280 KRANJSKA GORA
VAM NUDI PO UGODNI CENI DRUŽINSKA KOSILA.
CENA NA OSEBO 25.000 DIN ALI
20.000 OTROCI. PREDPLAČNIKI ZA DAU ČASA IMAJO POPUST 20 %.
SE PRIPOROČAMO! TEL. ŠT. 064 88-439
Osnovna šola Peter Kavčič Škofja loka
Komisija za delovna razmerja v osnovni šoli Peter Kavčič Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge
ČISTILKE (dve delavki)
za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 8.
1989.
Pogoji:
Končana osnovna šola.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja v OŠ Peter Kavčič Škofja Loka v roku 8 dni od objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od preteka razpisnega roka.
GREMO NA POLJANO
Tudi letos sekcija za rekreacijo Športnega društva Kokrica pripravlja tradicionalni pohod na Poljano. Pohod bi v nedeljo, 4. junija, kot ponavadi pa se bo vse skupaj pričelo ob 6. uri na Trsteniku pod Storžičem. Do Velike Poljane je od Trsteni-ka po lovski ali Dolenčevi poti dobri dve uri hoje. Pohodniki bodo med potjo deležni okrepčil v dveh okrepčevalnicah.
Zopet bo na pohodu sodeloval tudi Gorenjski glas. Pod tem zapisom objavljamo dva kupona. Prvega izpolnite in prinesite s seboj na Poljano, kjer ga boste oddali na označenem mestu. Izmed oddanih kuponov s pravilnim odgovorom bomo izžrebali srečneža, ki bo šel na tradicionalni Glasov izlet junija 1989. Za tolažilni nagradi bomo podelili dve povabili na Glasovo prejo. Vsem tistim, ki pa se bodo s kuponom št. 2. naročili na Gorenjski glas, ga bomo junija pošiljali še brezplačno.
Nasvidenje na Veliki Poljani!
Kupon 1
Ime in priimek................................................................
Nagradno vprašanje:
Po kateri poti krene večina udeležencev pohoda na Poljano?
Kupon 2 POUANA — NAROČILO
Ime in priimek......................................................................
Naslov.................................................................................
Naročam časopis Gorenjski glas, naročnino bom poravnal po prejemu položnice
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
KOMPASOVA PONUDBA ZA POLETJE 89
POČITNICE 89 - DOMOVINA
V bogati ponudbi Kompasovih poletnih počitnic vam danes predstavljamo
• KOMPASOVO MALO MISTO - SUTIVAN/Brač
— cena teden dni v juniju, polni penzion 1,390.000 din, v juliju 1,690.000 din, v višku sezone 1,750.000 din; bogat program; posebno letalo vsak četrtek iz Ljubljane ali lasten prevoz
• KOMPASOVO VELO MISTO - VIS/Vis
• KOMIŽA/Vis
— hotel Biševo, polni penzion v juliju 1,810.000 din, v višku sezone 2,290.000 din; zasebne sobe, polni penzion v višku sezone 1,490.000 din
• VIS/Vis
— hotel ISSA in zasebne sobe
• BOL/Brač
— raj za ljubitelje jadranja na deski; zasebni apartmaji, najem za 4 osebe v juniju - 7 dni, 2,200.000 din, juliju 3,000.000 din in v višku sezone 4,400.000 din
• HVAR - OTOK SONCA ugodne cene
— hotel AMFORA v jujiju - 7 dni, polni penzion 1,830.000 din
— hotel BODUL v juniju, polpenzion 840.000 din, v juliju 1,630.000 din
— hotel PHAROS, v juniju - 7 dni - polpenzion 840.000 din, v juliju 1,580.000 din
• LUMBARDA/Korčula
— paviljoni hotela Lumbarda, polni penzion, 7 dni, julij/ avgust 1,350.000 din
- zasebne sobe - polni penzion, 7 dni, julij 770.000 din
POTOVANJA V TUJINO
• BENETKE, 1 dan, 3. in 17. 6.
• PADOVA, 1 dan, 10. in 24. 6.
• PARIZ, 4 dni, 3. 6., 24. 6.
• NICA-BARCELONA, avtobus-letalo, 7 dni 25 6
• PRAGA, 3 dni, 23. 6.
• MOSKVA, 5 dni, 4. 10.
• MOSKVA-LENINGRAD, 8 dni, 25 9
• TAJSKA-MALEZIJA-SINGAPUR, 11 dni 4 6
• PEKING, 8 dni, 15. 6., 13. 7.
• VELIKI KITAJSKI ZID, 10 dni, 11. 6., 24 7
• LEPOTE JUŽNE KITAJSKE, 15 dni, 4. 8.
• INDIJA IN KATMANDU, 14 dni, 6. 8., 3. 9.
• SKRIVNOSTNI TIBET IN REKA JANGTZE, 17 dni, 30. 7., 27. 8.
• EGIPT, 9 dni, 25. 6., 23.7.
• TUNIZIJA IN NJENE OAZE, 8 dni, 2. 6.
• ZDA - KRIŽARJENJE PO KARIBIH, 14 dni, 7. 6.
• ZDA - NEW YORK - SAN FRANCISCO - LOS ANGE-LES - LAS VEGAS - SAN DIEGO, 11 dni, 29. 5 26 6., 24. 7.
POČITNICE '89 - TUJINA
KOMPASOVE CENE SO NAJNIŽJE1
• GRČIJA • ŠPANIJA •
VSAK PONEDELJEK Z ADRIO AIRWAYS PRIMERJAJTE CENE IN PRIHRANITE DENAR
POSEBNA PONUDBA IZLETOV ZA SINDIKALNE SKUPINE:
KORNATI, 3 dni; MEDJIMURJE, 2 dni, GRADEC-RA-DENCI, 2 dni; HRVATSKO ZAGORJE, 1 in 2 dni; MA-KEDONIJA-OHRID, 4 in 5 dni; VIS, 3 in 4 dni; HVAR, 3 dni; ČRNA GORA, 3 dni; IZLETI K SOSEDOM (Avstrijska Koroška, Italija), 1 dan; VIPAVSKA DOLINA in GORIŠKA BRDA, 1 dan; VIPAVSKA DOLINA in REZIJA, 2 DNI; MUNCHEN, 1 dan; VOJVODINA-gur-manska tura, 3 dni; PLITVIČKA JEZERA, 2 dni; KOPAČKI RIT, 3 dni; BRIONI, 1 in 2 dni; S ČOLNI PO KANJONU TARE, 4 dni; DUBROVNIK, 3 dni; DU-BROVNIK-BUDVA, 3 dni.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
• ANGLEŠČINE - Bournemounth, Oxford, Brighton, Hovvv, Cambridge, London, dvo- in večtedenski tečaji! različni odhodki
• TEČAJI SKOZI VSE LETO
• francoščine - PARIZ; italijanščine -FIRENZE; španščine - MADRID; nemščine - MUNCHEN in KČLN CELOVEC in POREČE (Portschach).
PRIPOROČAMO
• ŠVEDSkA-FINSKA, 8 dni, 30. 5., posebno letalo -ZELO UGODNO!
• NORDKAP, 13 dni, v juliju in avgustu
• ZA ZAKLJUČENE SKUPINE - eno in večdnevne izlete na
- MADŽARSKO
- ČEŠKOSLOVAŠKO
- POLJSKO
PRIPRAVLJAMO - UGODNO in ATRAKTIVNO AŽURNA OBALA
• POČITNICE V APP. PIERRE ET VACANCES MARINA BAIE DES ANGES - RIVIERA NIČE
Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama — tel.: 621-957, Kranj — tel.: 28-473, Jesenice — tel.: 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska gora — tel.: 88-162
TEMA TEDNA"
Počasi nam le prihaja v prebujeno zavest, kakšna je v resnici naša politika in večina naših politikov.
Po eni strani je kar logično, da se le malokje po svetu tako strastno in slastno ukvarjajo s politiko kot pri nas, ki smo od silne politične pameti že obnoreli in izgubili domala sleherni smisel za dostojanstvo in humanost.
Domala pol stoletja se je namreč naša politična preokupacija vrtela v začaranem krogu: v vrtcu smo risali kurirčka Tončka, ki je od stare in betežne sosede izprosil jajčeca tri, mala Marjanca pa je splezala na kredenco po ščepec soli. V brigadi smo se vzneseno drli Druže Tito samo piši, radit ćemo i po kiši, ako piše i Jovanka, radit ćemo bez prestanka. Ko smo šli v partijo, smo dolge dolge večerne ure prečemeli na sestankih in potihem, da ne bi slišala čistilka, brali zaupne informacije. Tiste lepe čase, ko so nam dali, da smo se šli politiko, ki so jo v resnici krojili brezštevilni lumpje od okraja do zveze, daleč najbolje ilustrira odločnost neke partijske celice v odmaknjeni črnogorski hribovski vasi.
Kaj morem, če mi je ta primer stalno v mislih in mi je že kar sinonim za čase nedojemljivega samoljubja, samovšečnosti in samozadostnosti.
Ko so »zdrave sile« leta 1968 vkorakale na Češko in ponudile bratsko pomoč, je ta vaška črnogorska partijska celica dala nedvoumni ultimat: Če se Rusi, so napisali v protestni izjavi, ne bodo pri priči umaknili iz Češkoslovaške, se bodo oni (komunisti v vasi), najkasneje v štiriindvajsetih urah ponovno sestali!
Dobro bi bilo, ko bi še danes vso politično balkaniado sprejemali skozi prizmo tega ultimata, saj taka samozaverovanost ne izpuhti čez noč, 33 let pa traja, da dozori nova generacija. In zakaj bi se potem čudili, kako vendarle more skozi stoletja svobodomiselni in demokratični srbski narod nasedati liderski retoriki in prenašati vso kičasto ikonografijo okoli oboževanega Slobonita, če je ja jasno, da veli-
V OSLOVSKI KLOPI
ko bolj kot v »moji deželi« srčno dojemajo prvomajsko parado, spek-takel ob 25. maju, odhod mladcev v vojsko... In če zdaj Miloševič še spretno in politikantsko krmari, duši demokratične pobude, mi sploh ni več tako gorak, ko v kakšnem Jugoalatu, med delavci, ki se imajo za poklicne revolucionarje in ki so zrušili vojvodinsko vodstvo, govoriči o slovenskem fašizmu in evropskem lakajstvu. Pronicljivi novinarji so že zdavnaj odkrili, da bi se bilo treba Miloševiča, če ga ne bi bilo, tudi izmisliti, kajti oblast v resnici in že nekaj časa drži - nekdo tretji!
»Vsi so glih!« je zadnjič zamahnil z roko delavec, ko smo ga vprašali, koga bi volil. In bili v času, ko je kazalo, da naša domača demokracija tako silno cveti in se razvija, prav užaljeni, da ima slovenski proletariat do našega liberalnega vodstva in demokratičnih zvez in navez tak pišmeuhovski odnos. Po aferi, ki je izbruhnila med Bavčarjem in Stanovnikom zaradi objavljanja Bavčerjevih zapiskov v Tribuni, do katerih ima javnost le ilegalni dostop, pa mi je resnično vrh glave vseh teh voditeljev, od Vardara pa do Triglava. Vseh, ki sebe doživljajo kot inkarnacijo naroda in ki vsak/) kritiko doživljajo kot napad na lastno osebnost.
Kdo je zdaj v oslovski klopi? Bavčar, ki je prepovedal objavo Mojih pogovorov, Stanovnik, ki se je pogovarjal ali mi, »demokratična« javnost, ki nam očitno po dozah serviraju demokracijo. In nas zato, ker smo tenkočutno in naklonjeno poslušali vse govore, brali še vejice in pike ob sporočilih odbora, s takimi aferami žalijo in ponižujejo. V oslovski klopi smo torej mi, priročna raja, dobra le za poslušanje govorov, če napade Miloševič..
In mi naj bi popadali na tla od veselja, če bo za božič prost dan! Dajte no! Kdor v pluralizmu samoupravnih interesov, v socializmu po meri ljudi mora še vedno pod klopjo brati iz tiska umaknjeni material na ciklostilu, na žalost še vedno sedi v oslovski klopi...
D.Sedej
GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI
Našo lestvico lahko poslušate na valovih Radia Žiri v sredo, 31. maja, od 16. do 19. ure. Ob 16. uri bo gost v studiu pevec Nace Junkar, ki bo predstavil svojo novo ploščo. Domača lestvica
1. Riva - Ročk me
2. Bojan Rakovec - Justina
3. Šank ročk - Metulj
4. Pop design - Macho, Macho
5. Jasna Zlokić - Sve ove duge godine
6. Vlado Kalember - Suzana
7. Big ben - Hvala ti, mama
8. Neda Ukraden - Ponoć je
9. Veter - Bela nevesta
10. Romeo - Bela zobna ščetka Novi predlog: Božidar Wolfand - Wolf - Moja mala princesa Tuja lestvica
1. Madonna - Like a Praver
2. Thomas Forstner - Nur ein Lied m6***'0 b"*?8
3. Tinita Tinkaran - Twist in my Sobrietv Nataša Bešter
4. C.C. Catch - Only it's a Hearteack
5. Bross - When will I be Famous
6. Marc Almond and Gene Pitney - Somethings Gotten Hold of My Heart
7. Julio Iglesias - Love is on our side again
8. YAZZ - The only way is up
9. Kylie Minoque - Got to be certain
10. Robin Back - Jelefus harts Novi predlog: Living years - Mike The Mechanics Med vašimi kupončki smo tokrat izžrebali Mojco Jošt, Poljšica 16, 64244 Podnart, ki si bo za nagrado lahko brezplačno uredila pričesko v frizerskem salonu META v Škofji Loki. Čestitamo! Naslednji izžrebanec pri naši lestvici pa bo dobil nagrado v komisijski trgovini pri Hafner Tatjani na Spodnjem trgu 16 v Škofji Loki. Pohitite s ku-nončki'
Iscemo par za kmečko ohcet
blejsko
Letos bo ob 9. do 13. avgusta na Bledu spet kmečka ohcet, ki jo vsako leto v sodelovanju z blejskimi hotelskimi hišami in turističnimi delavci pripravlja Turistično društvo Bled.
Na kmečki ohceti se po starih šegah in navadah, v narodni noši zares poročita fant in dekle. Blejsko turistično ohcet prirejajo kot turistično prireditev in tu-
di zato, da se mladini in blejskim gostom prikaže stara šega in delček kulture naših prednikov.
Turistično društvo Bled tudi letos išče par za kmečko ohcet, fanta in dekle> ki bi se poročila na prireditvi. Želijo, da sta z Gorenjske, po možnosti iz kmečkih družin (ni pa nujno). Le prva poroka jima mora biti.
Pričakujejo prijave, ki jih lahko pošljete ali osebno prinesete na Turistično društvo Bled (poleg blejske pošte), najkasneje do konca junija.
ĆVEK
Kraljica in krti
Neke tako zelo varovane in negovane kraljevske trate v Veliki Britaniji so to pomlad napadli krti. Poklicali so priznanega lovca na krte, ki je predstavil svoj novi izum. Naprava deluje na principu vode. vstaviti jo je treba v krtine, pojavljajo se vibracije, ki prestrašijo nezaželene krte. Izumitelj zagotavlja drastično omilitev hudega problema...
Straniščna školjka za reklamo
JEZ
V Bohinju si prizadevajo, da bi poživili turizem in vanj vključili tudi čimveč zasebne ponudbe.
Med zasebniki, ki imajo lepe in imenitne penzione, je tudi znani Rožičev penzion v Ribčevem lazu. Kot se spodobi, ima penzion svoj propagandni material - prospekt, na katerem je fotografija penziona in okolice.
Bilo bi vse lepo in prav in koristno ter pohvale vredno, ko ne bi na tem prospektu opazili majčkene sličice: WC-eja s tušem! Turisti naj bi bili potemtakem informirani, da so v bohinjskih penzionih že tako naprej, da nimajo več stranišč na »štrbunk«, ampak čisto ta prava angleška stranišča, kjer potegneš vodo in gre vse naprej...
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagradna križanka: Rešitve prejšnje križanke: etapa, cerada, Ara-rat, rob, na, Stritar, Joe, SO, IMV, avion, etna, AAlen, Konsalik, votlina, oh, Irina, Arijka, lump, ka, naja, ja, Ani, Mann, slavist, skver, AD, este, Stranic Lane, Ćmir, evolucionist, eno, konj, Armenka, TAM. Naša Nataša je izžrebala naslednje naročnike: 1. nagrada: Anica Štrukelj, Retnje 30, Križe, 2. nagrada Janez Rajgelj, Žirovnica 106, tri tretje nagrade: Vesna Prezelj, Preddvor 61, Stanko Fre-lih, Gradnikova 85, Radovljica in Milka Bobnar, A. Kodra 1, Cerklje. Čestitamo!
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 100.000 dinarjev
2. nagrada: 50.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 30.000 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 31. maja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja
1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
Domača pesem.
Tuja pesem..........
Moj naslov............
/O   ljubljanska banka
GORENJCin FORMULAMI
VEZAVA TRI IN ŠEST MESEČNIH DEPOZITOV
Pri vezavah nenamenskih kratkoročnih tri in šestmesečnih depozitov smo v LB TBG uvedli novost, ki to obliko varčevanja še bolj približa varčevalcem.
Na sprostitev teh sredstev ni treba več čakati na konec meseca, pač pa depoziti zapadejo na dan, ko rok vezave koledarsko zapade.
Sredstva depozitov v mesecu, v katerem rok vezave koledarsko zapade, banka revalorizira s stopnjo revalorizacije, namesto s stopnjo indeksacije.
26 S.1^89
^^g^fT- P've'
Temeljna banka Gorenjske
4
KOVI NARSKI POKLIC
SKOPSKO LETALIŠČE
SLOV PESNIK
(FRANCE.
»OSVITI«)
OSVEŽIL NA PIJAČA S KININOM
PREBIVA LIC IRAKA
PALESTIN
SKA BOGINJA PLODNOSTI
IZRAŽANJE NEZAD0 V0USTVA 0 ČEM
PEVEC Z VISOKIM GLASOM
IGRALEC RADK0 POLIČ
VELIK GOR SKIVRH
GLASBENA
DRAMA RICHARDA STRAUSSA
POLAGA LEC TLAKA
ŽLAHTNI PLIN(Rn)
OSEBA IZ OPERE 0THEL0
ZNIŽANA NOTA»D.
ČRTANA ZAČETKU NOTNEGA ČRT0VJA
VZDEVEK GRŠKE
BOGINJE ATENE
POLJSKA REKA
ANG FILM REŽISER (CAROL)
00RE AŽMAN
DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO IZ 1001 NOČI
ROJ KRAJ ARISTOTELA
OSKAR KOGOJ
MANU SKRIPT
ANT MEZ0 POTAMIJA S SIRIJO
GL MESTO JORDANIJE
FILMSKA ZVEZDA V ZDA
SLIKAR PILON
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
GERMAN
SKI OREL
ANTIČNA VOJNA LADJA
ANTON DERMOTA
SOVRAŽNI CA ŽELEZA
VZEDEVEK GOETHE
jEve
MATERE
NEM.SLI KAR INDE KORATER (FRITZ)
STO KVA DRATNIH METROV
/ ureja DARINKA SEPj
17. STRAN WSSSSSSSSSSOLAB
JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU DOPOLNIL K SLOVENSKI USTAVI
Dr. Ivan Kristan: med suverenostjo in papagajstvom__
Majava ustava je suverenost na trhlih nogah
Škofja Loka, 22. maja - Doktor Ivan Kristan, član slovenske skupščinske komisije za ustavna vprašanja, ki sebe sploh ne prišteva med uradne in "zaprisežene" razlagalce osnutka dopolnil k slovenski ustavi in je tudi zelo dejaven član "alternativnega zbora za ustavo", je prepričan, da je vse predloge treba temeljito prediskutirati, jih čim več vključiti v dopolnjeno slovensko ustavo, ker s tem trasiramo širšo cesto za novo slovensko ustavo. To nam omogočajo tudi sedanja pravila igre jugoslovanske ustavnosti, ki ne terjajo, da morajo biti republiške in pokrajinske ustave skladne z zvezno ustavo, ampak ne smejo biti v nasprotju, kar daje širši manevrski prostor, ki ga kaže tokrat izkoristiti, saj smo se Slovenci pri lanskem spreminjanju zvezne ustave s svojim soglasjem slabo izkazali, v svojo škodo, čeprav nas je politika prepričevala, da se nam tega ni treba bati. In druga bistvena misel, ki jo je dr. Ivan Kristan, strokovnjak za ustavno pravo, izrekel v Škofji Loki na razpravi o osnutku dopolnil k slovenski ustavi: čas za razpravo je prekratek, nad 60 dopolnil in 12 dodatnih točk za razpravo ni mogoče prediskutirati na hitro, z levo roko, čeprav nekateri zelo radi nove pobude prehitro zavrnejo. Ker je ustava dem«lj samostojnosti republike in njene oblasti, mora upoštevati najmanj sedanjost in še bolj neizbežno prihodnost, ne
sme biti pisana z nerazumljivo latovščino in pravilniško vsebino, kar lahko očitamo marsikateremu dopolnilu, predvsem pa ne sme biti papagajska v ponavljanju zvezne ustave, ki je že marsikje v nasprotju s stvarnostjo. Najslabše je pristojnosti prepuščati zvezi, ker se je za njihovo spoštovanje potem težko tolči, ampak se je bolje boriti, da pristojnosti druga za drugo iz republike ne bi uhajale. Žal v Sloveniji ta druga plat še ni prevladujoča.
Dr. Ivan Kristan meni, da je del teh teženj čutiti v osnutku dopolnil republiške ustave (samoodločba, nekatere človekove svoboščine, težnja po ukinitvi smrtni kazni, ki je v Sloveniji že dolgo nismo izrekli, še dlje pa je nismo izvršili, gospodarski sistem, volitve, princip dajanja soglasja v zveznih organih oziroma skupščini), vendar je korak še prekratek. Spremeniti bi morali temeljna načela, ki jih čas prehiteva in je v Slove-
Dr. Ivan Kristan je odgovoril na nekaj vprašanj sicer ne preveč množičnega občinstva. Menil je, da izgovori na nezmožnost oblikovanja nove volilne zakonodaje pred sprejemom ustavnih dopolnil, ne zdržijo. Pravila volilne igre se lahko delajo, saj smo se že opredelili za neposredne in tajne volitve, nejasnosti pa so samo še na redkih področjih. Enotne liste bi bile nesmiselne in bi bila boljša odločitev za volilne okoliše, kar svet že pozna. Kdo naj pride na kandidatno listo, pa naj določi zakon: koliko podpore mora biti, kdo določa kandidate in podobno. V takih razmerah se bo treba pošteno potrditi za vpis na kandidatno listo.
niji položaj ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij že drugačen, pa jih sedaj še boječe puščamo ob strani, pa tudi nov zakon o podjetjih je popolnoma nasproten zvezni ustavi, reči bi morali, da je soglasje slovenske skupščine odločilno za uvedbo izrednih in podobnih stanj ter da tega ne kaže več govoriti po ovinkih, ampak pove-
dati v Jugoslaviji naglas, jasneje opredeliti pluralizem in dati osnovo za spremembo kazenskega zakona, česar se sedaj na pobudo Slovenije lotevamo na jugoslovanski ravni. V gospodarskem delu dopolnil smo zgrešeno le prepisali zvezno ustavo, nismo stopili na pot deregulacije gospodarstva in kaže popolnoma podpreti kritiko, ki jih je na ta del izrekel dr. Jože Mencinger. Pri dopolnilih o sisih smo zbegani in zagovarjamo centralizacijo, kar je popoln nesmisel. Živelo bo tisto, kar bo prostovoljno, za javne službe pa naj se zbira denar z davki in prispevki. Sploh pa se o sisih ne moremo odločiti v enem mesecu, saj gre za armado ljudi, ki so vajeni tako živeti in bi bil nujen prehodni režim. Sedanji družbenopolitični zbor ne zdrži, vsaj zmanjšati je treba republiško predsedstvo, lahko pa bi imeli samo predsednika, kar ne bi bil predsedniški sistem, saj predsedniški sistem ni odvisen od sistema volitev in drugih stvari, ampak od pristojnosti, ki bi jih imel predsednik. Republiške ustave bi morale nastajati pred zvezno, predvsem pa bi se bilo treba, če so take ocene, upreti republiški centralizaciji, če je nesmiselna.
J. Košnjek
Radovljiška razprava o dopolnilih slovenske ustave
Proti vsakršnemu centralizmu - tudi v republiki in občinah
Radovljica, 24. maja - "Čeprav je razprava o spremembi slovenske ustaye kratka (in podaljšana do 15. junija), velja pohiteti, tudi zato,
er je treba misliti na volilno zakonodajo in ker smo številna vpra-- »nja odpirali in se do njih opredeljevali že ob spreminjanju zvezne
stave," je na radovljiški ustavni razpravi, ki je bila v sredo, dejal
Jan delovne skupine za ustavni sistem pri republiški ustavni komi-
•H prof. dr. Albin Igličar in poudaril, da se je potem treba lotiti no-
e ustave, ki naj bi bila kratka, jedrnata, moderna...
Na ravni države bo takšno ustavo ležko spisati, pa čeprav je v sedanji °"liki  nerazumljiva  in absolutno Predolga. Če smo včasih rekli, da je 0(1 naše ustave daljša le še indijska, tudi to ne velja več. Ob tem, da Je zapletena, je tudi notranje proti-sl°vna. Samo en primer: v temeljnih načelih je rečeno, da samo delo in rezultati dela določajo človekov pdlo-?aJ v družbi, v normativnem delu pa Je opredelitev, po kateri določajo njegov položaj ludi lastnina, delovna Sredstva, stanovanjski  in poslovni Prostori... To tudi odpira vprašanje, a>i posegati v temeljna načela ali ne. Igličar je mnenja, da so nepotrebna ,n da hi jih lahko črtali, saj so bolj Podobna programu politične stranke *°t ustavni opredelitvi. Sicer pa: če-Prav bi jih skrajšali ali črtali, se ne bi n,c spremenilo, saj so ostali v zvezni Ustavi; zvezna ustava pa je tudi slovenska.
Pomembno odprlo vprašanje, ki se nanaša tudi na temeljna načela, je vPrašanje političnega pluralizma. Di-
Boris Šetina: "V demokratičnih državah je mogoče govoriti o lokalni samoupravi, ker jo ljudje lahko nadzorujejo in lahko tudi dejansko odločajo. V našem sistemu ne morejo sodelovati, saj so vse zadeve v krajevnih skupnostih v rokah peščice ljudi."
leme so lakšne, kot jih je označil Mitja Ribičič v pogovoru za Delo, koje dejal, da je s pluralizom pri nas tako kot z žensko, ki hoče ostati devica in hkrati imeti veliko otrok. Pluralizma si po eni strani želimo, po drugi pa se bojimo njegovih negativnih učinkov. Po 210. členu republiške ustave je dovoljeno združevanje na politični podlagi in s tem tudi ustanavljanje političnih strank, v volilnem procesu in boju za oblast pa jih omejujemo, saj ne morejo nastopati samostojno, ampak le v okviru SZDL. Kot meni dr. Albin Igličar, bi s spremembo
ustave morali to nasprotje (dilemo) odpraviti in se tudi opredeliti do dopolnil o pravicah in svoboščinah človeka in občana, še posebej do pravice do samoodločbe (in odcepitve), ki naj bi bila po novem zapisana tudi v normativni del slovenske ustave. "Po tem, kar se dogaja zadnjih nekaj dni v Jugoslaviji, je takšna opredelitev nujna. To, kar dela Miloševič s Slovenijo, ne vodi nikamor, saj jo krca, ponižuje, omalovažuje, razglaša za fašistoidno... Mislim, da se zdaj nimamo več kaj pogovarjati in naj slovensko vodstvo pove, ali pristajamo na unitarno Jugoslavijo, ki se oblikuje, in na kulturno avtonomijo, ki nam bo še ostala, ali pa naj učinkoviteje zaščiti slovensko državnost in suverenost," je dejal Igličar.
Mag. Stane Vlaj, prav tako član delovne skupine za ustavni sistem pri republiški ustavni komisiji, je ošvrknil Slovenijo, ki je pri spreminjanju zvezne ustave nasproto-
Miroslav Birk je opozoril na to, kakšne so možne posledice večje pristojnosti republike, predvsem opredelitve, da bi o pomembnih zadevah, ki so republiškega interesa, odločala republika. To lahko pomeni, da bo zajezitev Save pri Radovljici slovenski interes in da bo občina imela pri tem le nepomembno besedo. Njeni delegati se bodo sicer lahko zopersta-vljali zajezitvi v republiški skupščini, vendar je tam (podobno kot v občinski) velika možnost preglasovanja.
Marko Bezjak: "Občinam se jemljejo določeni viri sredstev, ne dajejo se novi, zato postajajo vse bolj odvisne od republike. Samostojnost občin pa bo mogoče zagotavljati le z njihovo večjo finančno samostojnostjo in z boljšo gmotno podlago."
vala centralizmu in prenašanju določenih pristojnosti z republiško na zvezno raven, zdaj, pri dopolnjevanju republiške ustave, pa 'gre prav tako za centralistične težnje in za boj s tistimi, ki zagovarjajo večjo samostojnost občin in krajevnih skupnosti. Nova slovenska ustava bo morala vrniti občino občanom, tako da bi postala približno isto kot občina v Italiji, na avstrijskem Koroškem - z več samostojnosti in ne kot izvajalec politike republike.
C. Zaplotnik
Ustavna dopolnila glede družbenopolitičnega sistema
Občini se vrača realnejša podoba
"^ržič 22       ■ »-k
n>h m- mala 7 Da bi normativna državna ureditev ne krnila trž-demok06?0.^ P?1.^0 iz krize, da bi nadaljnji razvoj temeljil na viCe inaCliL 1aJP° *m Pluralizmu, da bi zaživele človekove pra-skupšč' SVP. °^'ne> k' J«h pozna ves civilizirani svet, da bi bil naš spodbu'11' \ s'stem učinkovitejši in cenejši - to so izzivi, ki ljudi vo tovrJa,° razPrav' o dopolnilih k republiški ustavi. Odziv na pr-Predsed 'k razPravo v Tržiču (dve še sledita), kjer je bil gost pod-^tevilč n SZDL Geza Bačič, je bil presenetljivo dober: ne le
°spred"°' *emvec^ Predvsem po živih razpravah, v katerih so bila v ^ine in ' vPra^ania bodoče organiziranosti krajevne skupnosti, ob-
Pri
u\1 5azla§i ustavnih dopolnil se je £vodmcar ustavil pri Vprašanjih,
ljudem najbolj ležijo na duši: °Predelitvi spodarski
on Jj cm »ajDoij ležijo na c sdh do sajnoodločbe, go-
drža\Skl suverenosti slovenske
rzave, slovenski himni, upoštevanju gmotnega položaja republike fni novih obremenitvah s strani eaeracije, pri dopolnilih, ki zade-ajo človekove pravice in svobo-ine. Pri tem se ni izognil razhajanjem, ki obstajajo v odnosu do
Geza Bačič: V Sloveniji je občutno protisisovsko razpoloženje, vendar v zvezi s sisi ne kaže vsega kar odriniti v staro šaro. Pač pa je pametno presoditi, kaj na tem področju sodi v Pristojnost države (smo sposobni opredeliti nacionalne programe v šolstvu, zdravstvu, sociali...) in kaj kot interesno Področje sodi v občine.
dopolnil zvezne ustave. Temeljiteje se je Bačič razgovori 1 o spremembah v političnem sistemu, začenši s poskusom deregulacije krajevnih skupnosti in načelom prostovoljnega organiziranja občanov na način, ki jim je interesno najbližji. Tudi občini naj bi bila po novem vrnjena realnejša vloga, ne idealizirana, češ da je sposobna prevzemati prav vse državne funkcije. Značilnosti občine pa se upoštevajo tudi v spremembah skupščinskega delegatskega sistema in njegovi poenostavitvi ter volitvah. O slednjih je bilo med razpravljalci veliko vprašanj -očitno krajevne aktiviste že skrbijo bližajoče se jesenske naloge -od tega, kako bomo spomladi volili, kaj nam bo poslej volilna baza, bomo volili le »svojega« človeka ali znova vsi vse, kaj naj bi bilo volilno telo, bo delegatom vrnjena od-borniška vloga, do predlogov, naj v neposrednih volitvah za vsako nalogo zagotovimo konkurenco, naj bo možnost odpoklica delega-
Geza Bačič: Nedorečeno je še 33., po moje osrednje dopolnilo, o delegatskem sistemu. Po prvi inačici, ki naj bi večidel ohranila sedanjo prakso, delegacije s fleksibilnim mandatom, predvideva tudi možnost, da vlogo delegcije odigra na primer delavski svet. Druga inačica gre korak dlje (dopušča pa ga tudi zvezna ustava): omogoča volitve stalnih delegatov. Ta možnost ne ukinja delegatskega sistema, osebna odgovornost je tu bolj oprijemljiva, zagotovljena je tesnejša povezanost z interesi volilcev, vendar je še treba najti mehanizme, ki bodo zagotovili večjo odvisnost delegatov od volilcev. Tudi veliko cenejša je ta možnost, saj bi nas v delegatskem sistemu potemtakem zastopalo le 10.000 ljudi, danes pa nas več kot 200.000.
misel o vrnitvi vloge občine, ki daje prednost komunalnim vprašanjem, večje pa prepušča pristojnosti republike. Tudi odpravi 4. skupščinskega zbora (sisom) pritrjujejo, češ da je državni interven-cionizem sisom odvzel vso veljavo in vsebino odločanja, zato je kar pravšnja misel o višji, republiški ravni za urejanje šolstva, zdravstva, sociale, kulture... Tudi pri vlogi skupščinskih zborov, zlasti družbenopolitičnega, so za racionalizacijo, naj se namesto slednjega (ožigosanega tudi kot debatni klub), raje krepi zbor združenega dela.
V Tržiču bosta v zvezi z ustavnimi dopolnili še dve razpravi, ki bosta mimo političnega sistema zajeli še preostale vsebinske sklope. K razlagi slednjih so povabili Rada Bohinca in Ivana Kristana.
D. Z. Žlebir
tov (pa tudi profesionalnih politikov in ljudi v državni upravi) čimbolj enostavna. Naj se avtorji ustavnih dopolnil tudi ne sramujejo seči pred leto 1974 in izkoristiti dobre pretekle izkušnje. V razpravi se je izkazala obremenjenost majhne tržiške občine s pre-dimenzioniranostjo zdaj zacemen-tiranega občinskega aparata, zato ni presenetljivo, da pozdravljajo
Odprto je vprašanje skupščinskih zborov, med njimi DPZ. Njegova usoda je odvisna od treh alternativ: zvezna ustavna d polnilaga ohranjajo, mladina in nove zveze predlagajo, naj bi se preoblikoval v splošni politični zbor s stalnimi delegati, iz občin pa so bolj naklonjeni njegovi ukinitvi in krepitvi občin z enim samim zborom.
CK ZKJ v Bohinju leta 1939
Marca je minilo 50 let, odkar se je v Bohinjski Bistrici konstituiral CK KPJ na čelu s tov. Titom. Te dni pa bo minilo 10 let od svečane obeležitve tega dogodka.
Kratek oris stanja in delovanja KPJ pred 50 in več leti kaže, da je bila politika tedanjega vodstva KPJ pravilna.
Glede na frakcionaške boje, ki so pretresali KPJ v 30 letih, je KPJ po letu 1937 grozil s strani Kominteme celo razpust, če ne bi konsolidirala. Po prihodu tov. Tita na čelo Partije se je pričel proces konsolidacije. Ob njegovem prihodu na čelo Partije je stanje zahtevalo analizo, ki naj bi bila verifikacija dotedanjega dela, kot tudi napotilo za bodoče delo. To je lahko napravil le s širokim krogom vodilnega partijskega kadra prekaljenega v revolucionarnem boju, ki je poznal razmere v Partiji, saj je bilo potrebno prikazati doseženđ stanje v partijski organiziranosti in ideološke ter politične usposobljenosti članstva v razmerah tedanjega časa. Nekaj več kot leto dni, odkar je bil Tito na čelu Par-
tije, je v prvi polovici maja 1938. leta na zasedanju na Lisci sestavil (začasno) vodstvo KPJ v domovini, ne da bi imel za to privoljenje Kominteme. To vodstvo je doseglo mnoge pomembne uspehe, predvsem v boju za enotnost delavskega razreda in pri mobilizaciji ljudskih množic v protifašističnih akcijah, vendar pa se je moralo v procesu konsolidacije spopasti s hudimi problemi, ki so se nakopičili znotraj same Partije, kakor tudi pri njenem uveljavljanju na mednarodnih relacijah, dasti pri reševanju njenega kriznega položaja v Kominterni. Novo vodstvo si je kmalu zagotovilo podporo večine članstva, posamezni avtoritativni forumi bivšega vodstva pa so odpirali možnost frakcijskega delovanja in rovarjenja oportunistov. Boj za enotnost Partije je bil njen temeljni problem, odkar je obstajala inje bilo v tistem času še posebno nevarno, vendar KPJ še nikoli ni bila tako sposobna energično nastopiti proti pojavu frakcionaštva, od kar je obstajala v ilegali, je bila v tistem obdobju najmočnejša. Imela je že dovolj legalnih pozicij in mno-gokje je njeno delovanje že odločilno vplivalo na množična gibanja in tako frakcionaštvo ni moglo v večji meri zavreti komunistične akcije. Po nekaj več kot dveh mesecih gibanja v domovini se je Tito na poziv Kominterne preko Pariza vrnil v Moskvo, s seboj je prinesel obširna poročila, ki so nizala dejstva o naporih Partije za revolucionarno preobrazbo jugoslovanske družbe pa tudi pričevanja o razmerah v domovini oziroma razmemhmed političnimi silami v državi in temeljito analizo o delovanju KPJ. Vsi Titovi napori so bili v Moskvi usmerjeni v to, da je vodstvu Kominterne predočil sliko dejanskega stanja v KPJ, njene ozdravitve, kar se mu je v veliki meri tudi posrečilo. Iz njegovih poročil in iz dnevnega tiska se je videlo, da se je v Jugoslaviji razvilo močno protifašistično demokratično in opozicijsko gibanje pod odločilnim vodstvom Partije, začasno vodstvo v Jugoslaviji je delovalo enotno in izdajalo razglase. Vsa ta dejstva so pričela spreminjati stališče do KPJ, tako daje tov. Tito že oktobra 1938 lahko sporočil, da je nevarnost ukinitve KPJ odstranjena. Glede na takšen razvoj dogodkov, so Titu naložili nalogo, da sestavi dve resoluciji, ki naj bi vsebovali načrt prihodnjega delovanja KPJ. Tako je pripravil načrt resolucije CK KPJ, ki je obravnavala analizo problemov političnega položaja v domovini, razmere v KPJ in njene naloge kot programsko osnovo za nadaljnje delovanje jugoslovanskih komunistov in resolucijo o delovanju KPJ med mladino. Tito je več kot dva meseca zaman čakal, da bo IKKI obravnaval osnutek resolucije. Do odločitve je prišlo šele 5. januarja 1939 s tem, da so resoluciji dodali, da mora vodstvo KPJ v domovini napisati in natisniti komunistom v Jugoslaviji odprto pismo in da se vodstvo v domovini obravnava kot začasno vodstvo, nalaga se mu dolžnost, da izdela konkreten načrt za konsolidacijo vodstva Partije. Na vodstvu Kominterne je bilo Titovo delo za reorganizacijo in utrditev Partije potrjeno, s tem je bil formalno t. j. od Kominterne potrjen za generalnega sekretarja KPJ — za razumevanje o odvisnosti posameznih Partij do Kominterne do leta 1943). Tito je zapustil Moskvo 24. januarja in preko Pariza prišel v začetku marca v domovino. Najprej je bival v Ljubljani, zato v Zagrebu, pred 15. marcem pa se je naselil v penzionu Rožič v Stari Fužini in tam bival do konca meseca. Večji del tega časa sta bila v Stari Fužini na Majdnekovi domačiji nastanjena tudi Edvard Kardelj in Milovan Djilas. V vsakodnevnih medsebojnih stikih soTito, Kardelj in Djilas pripravili sestavke, ki so bili pozneje tiskani v Proleteru. Tito je med tem tudi že napisal odprto pismo članom KPJ. Od 15. do 18. marca 1939 je v usnjarni Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici zasedalo dotedanje Začasno vodstvo KPJ, ki se je ob tej priložnosti konstituirali kot CK KPJ z Josipom Brozom Titom na čelu. Zbralo se je večje število udeležencev, izmed katerih so bili tedaj izbrani za člane centralnega komiteja: Josip Broz Tito, Edvard Kardelj, Milovan Djilas, Franc Leskovšek, Miha Marinko, Aleksander Rankovič in verjetno še nekaj časa Josip Kraš, kasneje pa sta bila vključena še Rade Končar in Ivan Milutinović, kot zastopnik CK SKOJ pa je bil pritegnjen Ivo Lola Ribar.
Na štiri dni trajajočem zasedanju je poleg Titovega poročila o poteku dogodkov med bivanjem v Moskvi in analizi notranje-političnega dogajanja razpravljali o širjenju organizacij Delavske stranke, utrditvi enotnosti strokovnih organizacij in še uspešneje združevanje demokratičnih množic pred fašistično nevarnostjo. Izdali so proglas "Narodi Jugoslavije" ob nemškem razbitju ČSR. Največji del zasedanja CK KPJ je bil posvečen obravnavanju problemov partijske organiziranosti in poseben poudarek je bil dan očiščenju partijskih vrst, saj so bile neposredno na zasedanju sprejete nekatere izključitve, kritično je bila obravnavana frakcionaška dejavnost nekaterih vodilnih komunistov. Sprejeto je bilo že pripravljeno odprto pismo, sprejet je bil sklep, da se Proleter tiska v domovini in sklep, da se v bližnji prihodnosti organizira državno posvetovanje vodilnih kadrov KPJ (posvetovanje je bilo 9. in 10. junija 1939 v Tacnu pri Ljubljani).
Konstituiranje CK KPJ marca 1939 pomeni dejansko dvoje: bilo je zunanji znak in potrdilo uspešnega razreševanja krize KPJ v Kominterni, bilo pa je predvsem rezultat dolgoletnih prizadevanj jugoslovanskih komunistov, da bi njihovo vodstvo zopet delovalo v domovini. (Vodstvo je emigriralo leta 1930 v času diktature.) Partija je v času od diktature prehodila pot notranjega dozorevanja in izčiščenja, ponovno in ponovno je premagovala hude krize frakcionaštva, obnavljala je svoje vrste , tako da je bila ob koncu tridesetih let že moderna Partija, z velikim vplivom na javnost na čelu mnogih akcij ter pobudnik in voditelj demokratičnih in domoljubnih množic v boju proti naraščajočemu fašizmu. Ob tem je nesporno velika zasluga Josipa Broza Tita, ki je znal in mogel pristopiti h konsolidaciji partije in s tem prepričati Kominterno, da je v KPJ zdravo jedro komunistov in da so mu zaupali mandat za formiranje novega centralnega komiteja.
Literatura: Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, Ljubljana 1979 Konstituiranje CK KPJ 1939, Ljubljana 1979 Komunist (posebna priloga), Ljubljana 23. 5. /977
Franc Benedik
PROBLEMSl	KA KONFERENCA	IN "PRIPRAVE
Naše približevanje nastajajoči združeni Evropi	in končno vključitev vanjo je prvorazredno	kulturno-civilizacijsko dejanje
Madžarska in Poljska nas prehitevata po
Ljubljana, 23. maja - Problemska konferenca SZDL na temo "Priprave na Evropo devetdesetih let" je izzvenela kot polnoglasna odločitev za vključitev v Evropo, kot prepričanje, da se v evropske integracijske procese moramo in moremo vključiti. Nihče ni bil proti, argumenti so tako trdi in težki, da si tudi tisti, ki takšnega prepričanja ne delijo iskreno in sklepe sprejemajo s figo v žepu (kar pri nas ni nič posebnega), ne upajo dvigniti glasu, saj vedo, da bi se usul plaz dokazov, kako je takšno prepričanje zastarelo, kako nas vodi v zaostajanje in revščino. Izluščimo lahko dva pomembna poudarka problemske konference. Najprej vsekakor to, da sodelovanje in vključevanje v Evropo še zdaleč ni zgolj gospodarske narave, temveč mora prodreti v vse pore našega življenja in dela, zahteva prilagoditev in spremembe na vseh področjih družbenega življenja. Naše približevanje nastajajoči združeni Evropi in končno vključitev vanjo je prvorazredno kulturno-civilizacijsko dejanje, je vrnitev v svet, ki mu po vseh fizičnih in duhovnih kriterijih pripadamo, je dejal Viktor Zakelj, ki je vodil problemsko konferenco. Drugi poudarek pa strnemo v misel, da to ni nikakršna nostalgija po starih časih, temveč vključevanje v novo Evropo, na poti vanjo pa nas trenutno Madžarska in Poljska prehitevata po desni, kakor je slikovito dejal Viktor Zakelj.
Za začetek natresimo nekaj podatkov, ki jih je uvodoma uporabil tudi Viktor Zakelj , podpredsednik republiške konference SZDL, ki je vodil priprave in problemsko konferenco. Na Zahod je usmerjenega že blizu 45 odstotkov jugoslovanskega in več kot 60 odstotkov slovenskega izvoza, iz zahodne Evrope pa uvozimo že okroglo 48 odstotkov skupnega jugoslovanskega oziroma 68 odstotkov slovenskega izvoza. Slovenska podjetja imajo od skupno 536 kar 85 odstotkov pogodb o dolgoročni proizvodni kooperaciji s partnerji z Zahoda, v državah SE in EFTA imajo slovenska podjetja 86 lastnih in mešanih podjetij, turisti iz teh držav predstavljajo 89 odstotkov nočitev tujih gostov v Jugoslaviji oziroma 91 odstotkov v Sloveniji, naš mednarodni cestni, železiški in letalski promet je v pretežni meri vezan na zahodno Evropo, podobno velja tudi za odnose na področju znanosti, kulture, športa itd. Skratka: Jugoslavija, Slovenija pa še posebej, je ne le geografski, ampak tudi gospodarski in kulturni - marginalni sicer, pa vendar - del te integrirajoče se nove Evrope, ki nastaja pred našimi očmi, pred našim pragom.
Kako dolgo bomo še prenašali stroške osamitve
Najprej se je oglasil Zoran Thaler (RK ZSMS), ki se je retorično vprašal, v katero skupino držav sodimo. Med tiste, ki se v Evropi združujejo seveda ne, tudi med tiste, ki se na to s strani na to realnost pripravljamo, ne, temveč v tretjo skupino držav, ki se temu čudijo in se obnašajo, kot da se je to ne tiče. Po njegovem v Sloveniji in Jugoslaviji obstajajo politične sile in organizacije, ki pravijo, "le čemu tolikšno vznemirjenje ob evropskem združevanju, saj smo vendar le neuvrščena država in povrh vsega še v razvoju". Obstajajo pa tudi takšne, ki se zavzemajo za takojšen in ustrezen odgovor naše države novejšim evropskim procesom in so za
najširše mogoče institucionalno povezovanje naše države v nastajajočo združeno Evropo. Mladi so na problemski konferenci jasno pokazali, da sodijo med slednje, da bi onemogočili prve, pa je predlagal, naj se jim s pomočjo neposrednih in svobodnih volitev odvzame politična moč, saj že lep čas blokirajo večino resnejših in globljih vključitev Jugoslavije v Evropo.
Plazovi kritik "obdobja zastoja", kot bi lahko plastično in klasično poimenovali obdobje dogovorne politike in ekonomije, ki jih poslušamo v zadnjem času od vsepovsod se morajo preliti v konkretno drugačno politiko. Za nas, je nadaljeval Zoran Thaler, je to politika evropeizacije Slovenije in Jugoslavije, je to politika institucionalnega: političnega, ekonomskega, pravnega in vsega ostalega vključevanja v povezujočo se Evropo. Za nas je to predvsem odločitev legalno in legitimno izvoljene oblasti, ki bo poslušala eno od osnovnih vprašanj državljank in državljanov te države: "Kako dolgo bomo še morali prenašati stroške naše nevključenosti v evropsko skup-
nost oziroma kako dolgo bomo še plačevali ceno za našo izolacijo?" Kajti, če upoštevamo voljo ljudi, izraženo skozi raziskave javnega mnenja, potem dileme ni, saj je praviloma več kot tri četrt vprašanih za vključitev Jugoslavije v Evropsko skupnost, proti pa manj kot pet odstotkov.
Razgrnili vso širino problematike
V dopoldanskem delu razprave so nato povzeli gradivo, ki je bilo pripravljeno za problemsko konferenco, napisalo pa ga je trideset avtorjev. Ker bodo referati natisnjeni ugledali luč sveta, velja le na kratko povzeti njihovo vsebino, ki so jo razgrnili po posameznih sklopih vprašanj.
Andrej Kumer, ki je sodeloval v skupini za ekonomski del, je kot prvi pogoj za našo vključitev v Evropo navedel uveljavitev tržnega gospodarstva, sodobno in napredno urejanje ekonomskih odnosov s tujino, postopno uskladitev temeljnih značilnosti
skupnosti, poskušale jih bodo tudi k nam. Hkrati pa bo ES odprla vrata za izdelke, ki jih je drugod moč izdelovati ceneje, praviloma v okoljih, ki manj skrbe za ekologijo. Obstaja torej realna nevarnost, da naše toplotne elektrarne ne bodo dobile čistilnih naprav, saj bi to podražilo elektriko in nato industrijske izdelke, tudi aluminij, ki je zdaj prav zaradi tega 20 do 40 odstotkov cenejši kot na svetovnem trgu. Poenotiti bomo torej morali okoljevarstvene predpise.
Peter Glavič (izobraževanje) je dejal, da manjše države prav v pospeševanju ustvarjalnosti vidijo metodo svojega preživetja, zato se je zavzel za povečanje deleža mladih, ki končajo visoke šole in močno povečanje podiplomskega študija. Uveljaviti bi morali svobodo raziskovanja, predavanj in študija.
Katja Vadnal (kmetijstvo) je dejala, da je bilo kmetijstvo dolga leta pastorek in ne more čez noč postati paradni konj jugoslovanskega gospodarstva. Potreben je korenit zasuk v poslovnost, kar narekuje tudi spremembo zadružništva. Pomemben prispevek h kakovosti bi lahko dala blagovna znamka "živež iz Jugoslavije". Nesprejemljiva je brezskrbnost države, saj
Jože Smole je dejal, da smo v Sloveniji že pred leti dokazovali, kako neprimerna je razvrstitev, da smo v prvi vrsti balkanska dežela, v drugi sredozemska in v tretji evropska. Ne zaradi formalnih, temveč zaradi vsebinskih razlogov bi morali na prvo mesto postaviti, da smo evropska država. Človek, ne ve ali bi se smejal ali jokal, ko bere, da je Alpe-Jadran obnavljanje Avstro-ogrske monarhije, prvi smo dokazovali potrebo po pogajanjih z EFTA in vključevanje v Svet Evrope, napadali so nas, da takšni pogledi predstavljajo slovenski egoizem in celo separatizem. Danes je vse to, vsaj deklarativno, sestavni del uradne jugoslovanske politike. Vendar pa nerazumevanja in odpori proti evropski usmeritvi Jugoslavije obstajajo še naprej je dejal Jože Smole in reagiral na aktualne obtožbe Slo-bodana Miloševiča na račun "nekaterih sredin v Sloveniji", med drugim je izjavil: "V to Evropo ne bomo vstopili kot lakaji, ki se tej Evropi prilizujejo s posmehovanjem lastni državi in njenim institucijam, celo JLA, s posmehovanjem drugim, nekakšnim nekulturnim narodom, s katerimi žive v isti državi. V Evropo bomo vstopili enakopravno in, razumljivo, na svoj, jugoslovanski socialistični način." Takšne izjave, je dejal Jože Smole, vnašajo milo rečeno, pravo zmedo.
našega gospodarskega sistema z ES in EFTO in oblikovanje mehanizmov za konvertibilnost dinarja, naj se to v tem trenutku sliši še tako neverjetno.
Fedor Černe (ekologija) je opozoril, da bo brez vključitve v Evropo naše okolje še bolj ogroženo, saj se bomo znašli v coni, ki bo vabljiva za tehnologije z evropske črne liste. Države ES se bodo skušale otresti takšnih tehnologij, selile jih bodo izven
ne spremlja ukrepov, ki nam zapirajo trg in kot primer je navedla semenarstvo. Zavzela se je, da bi podobno kot Nizozemska imeli "kmetijsko diplomacijo", da bi torej med naše diplomate vključili ljudi, ki imajo pravi odnos do kmetijstva in bi tako lažje sproti spremljali, kaj se dogaja na tem področju v ES ter doma pravočasno ukrepali.
Peter Klinar (migracije) je dejal, da je kroženje ljudi veliko
bolj zapleteno kot kroženje blaga, kapitala in informacij, zato bi morali temu posvečati posebno pozornost, saj je izmenjava
logami delovne skupnosti Alpe Jadran v prihodnjih dveh letih v | ospredje stopa medsebojno ob-; veščanje in priprave na enotni
Dejan Verčič je dejal, da državljani Slovenije in Jugoslavije smo Evropejci, žal pa to ni še marsikateri politik pri nas. Če problemska konferenca dvomi v trditev, da se moramo izreči za polnopravno članstvo Slovenije in Jugoslavije v Evropski skupnosti, če dvomi v javnomnenjske ankete, potem naj se namesto za kompromisarske zaključke raje odloči za politični referendum, na katerem se bodo državljani odločili, so za ali proti svečani razglasitvi namena države, da v najkrajšem možnem času polnopravno vstopi v Evropsko skupnost. Mogoče bo kdo rekel, da poenostavljam. Ne, nekatere stvari so enostavno enostavne, preproste, zdravemu razumu očitne. Toda kar je očitno vsakomur, kot kaže ni očitno jugo-politi-kom. Dolgo so verjeli, da so izbrani preproki, ki bodo izbrano ljudstvo prepeljali v izbrano deželo, toda ta projekt je šel k vragu. Zadnji čas je, da tudi najvišja politika, ki se igra z usodo milijonov ljudi v tej državi, spozna, da je ne vodijo izjemni ljudje in da tudi državljani nočejo biti nikakršne izjeme v Evropi, temveč čisto navadni ljudje, ki bi radi svobodno in po možnosti čimbolj bogato in zdravo živeli. To pa pomeni konec izjemnih posebnosti te države; saj nismo posebneži, ki bi lahko živeli "sui generis". Zato naj se konča obdobje takšnih sporazumov s komerkoli. Tudi ob najboljši politični volji in vsej sreči, ki jo bomo potrebovali, ta država nima realnih možnosti, da bi pred začetkom prihodnjega tisočletja polnopravno vstopila v Evropsko skupnost. Gre torej za dolgoročno odločitev, ki pa mora biti sprejeta danes. Kajti, da bi čez tri ali pet desetletij lahko enakopravno vstopili v združeno Evropo, moramo to dati vedeti našim partnerjem že danes. Zato! V imenu tistih, ki so jim uničili preteklost, v imenu nas, ki živimo bedno sedanjost! Pozivam vas: ne uničite nam še prihodnosti! Mnogi med vami, danes tukaj, boste v tretje tisočletje stopili kot upokojenci. Zato, da bi vam moja generacija sploh lahko izplačevala pokojnine - omogočite nam evropsko prihodnost! Sicer nas in vas čaka beda, čaka nas negotova prihodnost revščine in socialnih ter etničnih spopadov. Ta država lahko preživi kot politična skupnost le kot enakopravna članica Evropske skupnosti. Sicer jo čaka konec.
ljudi zelo selektivna in kontrolirana. Zavedati se moramo, da so emigranti iz države nečlanic de-privilegirani, v Jugoslaviji pa imamo veliko preveč nekvalificirane delovne sile, kot jo Evropa lahko prenese. Jugoslavija bi morala zavzeti predvsem z ljudi, ki imajo omejene pravice, ker so jim v državah skupnosti dovoljenja potekla, takšnih pa je veliko, nadalje za vse tiste, ki imajo omejene pravice, pozornost pa bi morali glede na idejo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru nameniti drugi generaciji.
Cvetka Selšek (regionalne skupnosti) je dejala, da med na-
evropski trg. Za Slovenijo je pomembno, da to izkoristi za takšne oblike sodelovanja na gospodarskem, znanstvenotehni-čnem, kulturnem in na drugih področjih, da bi si olajšali vključevanje v evropsko tržišče devetdesetih let. Taka aktivnost je v interesu vse države in pomeni dragocen del jugoslovanske evropske politike, zato so nesmiselni in neutemeljeni napadi na dejavnost Slovenije in Hrvatske v delovni skupnosti Alpe-Jadran, ki se vse pogosteje pojavljajo v delu beograjskih sredstev javnega obveščanja.
Zaključki
I. Splošne usmeritve
1. Politični in pravni vidiki združevanja
Jugoslaviji grozi realna nevarnost pospešenega zaostajanja za razvitim integriranim gospodarstvom zahodne Evrope in celo izolacije, če se na Evropo 92 ne bomo odzvali in se vanjo vključili, druge alternative nimamo. Jugoslovanski politični vrh mora ovrednotiti zahodnoevropske integracijske procese kot tiste, ki predstavljajo za Jugoslavijo najrealnejšo razvojno perspektivo. Zavzemamo se za polnopravno priključitev k Svetu Evrope, Jugoslavija naj izrazi pripravljenost za podpis evropske konvencije o človekovih pravicah in prevsem vseh odgovornosti in nalog, ki iz podpisa izhajajo. Prvo racionalno in realno potezo pa predstavlja ureditev odnosov z EFTA. Spremembe v EGS pa terjajo spremembo našega preferencialnega "sui generis" sporazuma z njo, najprej sklenitev sporazumov o sektorski recipročnosti, kar bi omogočilo tudi pogajanja o modalitetah vseh oblik prilagajanja. Institucionalno vključevanje v Evropo pa je neposredno odvisno od usode nadaljnje demokratizacije naše družbe, od polnega spoštovanja človekovih pravic in še posebej polnega uveljavljanja državljanskih in političnih pravic človeka, ki so bile v naši družbi zapostavljene kot del buržoazne dediščine. Pri spremembah ustave naj se zagotovi usklajevanje določb z mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah ter vgradi politični pluralizem v našo družbo.
2. Razvojni in ekonomski vidiki združevanja
Ekonomski trendi v svetu narekujejo novo kakovost ekonomskih odnosov Jugoslavije z evropskimi integracijami: premišljeno, postopno, toda vztrajno povečevanje kompatibilnosti jugoslovanskega z gospodarstvi evropskih držav na predpostavkah tržnega gospo-
darjenja. Bistveni cilj je vzpostavitev recipročnih trgovinskih odnosov v obliki ustreznega pogodbenega režima, ki bo z EFTA in EGS postcfpno vzpostavil cono svobodne trgovine. Prilagajanje in vključevanje Jugoslavije v enotni evropski trg po letu 1992 zahteva tržno gospodarstvo, zato mora biti gospodarska reforma dosledna, sodelovanje pa zahteva: prilagoditve sistema gospodarskih odnosov s tujino in notranjega ekonomskega sistema, izdelavo strategije postopkov in ukrepov približevanja ES, izdelavo programov prilagajanja Beli knjigi, oblikovanje metod in sredstev za kompenziranje razvojnih napetosti, ki bodo nastale v prehodnem obdobju, temeljito deregulacijo in liberalizacijo našega gospodarskega sistema, primeren usmerjevalni proces liberalizacije ekonomskih odnosov s tujino, povečanje skladnosti podjetniške strukture, upravljanja in zasnove delovanja jugoslovanskih podjetij prevladujočim konceptom v ES, sistematično uvajanje filozofije in koncepcije sodobnega marketinga v podjetjih.
II. Usmeritve na posameznih področjih družbenega življenja
1. Finance, davki, bančništvo, zavarovalništvo
Na področju financ je naše zaostajanje za Evropo največje, zato mora priti v finančnih storitvah in institucijah, denarni ureditvi in politiki do radikalnih sprememb. Obračunski sistem in računovodska poročila bo potrebno uskladiti s IV. smernico ES in usposobiti revizorje za delo po mednarodnih revizijskih standardih. Temeljito naj se prouči možnost uvedbe davka od dodane vrednosti, kar bi prineslo "čiste" izvozno uvozne račune in državi nadomestilo izpad prihodkov zaradi zmanjšanja uvoznih dajatev. Posodobiti bo potrebno sistem posebnih dajatev in podjetniških dohodnin. Dajatve za infrastrukturo iz akumulacije naj nadomestijo ustrezne cene storitev in obveznjce. Naše zavarovalnice za vključevanje v EGS potrebujejo ustrezne zakone, ki naj omogočijo tudi vlaganje tujega kapitala v naše zavarovalnice in ustanavljanje mešanih zavarovalnic doma in v tujini.
2. Znanost, tehnologija, intelektualna lastnina, statistika in prenos znanja, informatika
V Evropi tudi na teh področjih velja tržnost, zato bodo morale tudi naše storitvene organizacije izločiti storitvena opravila in jih organizirati na tržnih osnovah, kar velja zlasti za razumevanje dokumentov (zeleni dokument EGS), priporočil GATT in drugih. Tekoče moramo prevzemati industrijske in neindustrijske standarde in ponekod sodelovati pri njihovi pripravi, podjetja pa to morajo spremljati sama. Na tržnih osnovah so v svetu in v Evropi nastala velika telekomunikacijska omrežja, ki znanje ponujajo v bazah podatkov, zlasti mala in srednja podjetja v tem vidijo možnost preživetja, zato je toliko bolj pomembno, da se nastajajoča jugoslovanska omrežja navežejo nanje. Naše posebnosti so našo državo osamile ne le proti Evropi, temveč tudi proti večini neuvrščenih in manj razvitih, naše strokovnjake, poslovneže in vse druge, ki bodo nosili breme povezovanj in borb na tržiščih Evrope, moramo razbremeniti teh razlik, kar je seveda pomembno tudi za tuje sovlagatelje. Tudi znanost bo morala postati merljiva, potrebna pa bo revizija in prilagoditev raziskovalnih projektov novim zahtevam.
3. Ekologija
Pogoje varstva okolja bomo morali izenačiti z evropskimi, rea-firmirati vlogo upravnih organov na tem področju, do leta 1991 osnovati poseben sklad, v celo izdelkov pa vključiti stroške okolja. Zahtevati moramo tudi ratifikacijo konvencij, ki se nanašajo na okolje.
4. Promet in zveze
V sporazumevanju z Evropo je potrebno pokazati poudarjeno pripravljenost, da omogočimo popolno prost pretok stvari, ljudi in vesti skozi Jugoslavijo, kot država pa vztrajati, da tudi Evropa za naš promet zagotovi enake, če ne boljše pogoje. Uspeh bo najbolj odvisen od hitre in dobre prilagoditve evropskim standardom in normativom ter ustrezne organizacije prometa.
Petek, 26. maja 1989
19. STRAN «SC0)iS3SSga/gII<I[GLA8
NA
EVROPO
DEVETDESETIH
LET
91
Viktor Zakelj
desni
Dodatni pritisk na ceno dela
V popoldanskem delu razprave najprej velja omeniti misli Janka Goleša, ki je dejal, da so naše plače zdaj vredne 300 rnark, vendar je naš izvoz komaj konkurenčen. Po združitvi evropskega trga pa se bo naša konkurenčnost zmanjšala še za Približno petino, kar bo dodatni pritisk na ceno dela, ki je že zdaj pri nas žaljivo nizka. Sindikati bodo zato vztrajno zahtevali realno ceno delovne sile, kar ni samo socialni dejavnik, temveč tudi pomemben dejavnik prestrukturiranja, kar je dokazalo Prav sindikalno gibanje v zahodni Evropi. Vztrajno pa bodo zahtevali tudi razbremenitev bruto cene dela, saj v večini evropskih držav polovico prispevkov za socialno zavarovanje prispeva de-'odajalec.
Matjaž Mulej je predlagal, naj Se stališča problemske konference oblikujejo kot zakonodajna pobuda za Slovenijo in Jugoslavijo, predstavlja pa naj dokončno odločitev za inovacijsko družbo, zato naj se polovica sredstev v skladu za nerazvite nameni za dokazane inovacijske Programe, druga polovica pa za Prenos znanja in vrednot. Po-spešno pa naj bi uvedli tudi "po-°bčanjenje" družbene lastnine s Pomočjo delnic.
Slovenija je za Srbijo lahko 5glo koristen partner
Lojze Sočan je dejal, da Evro-Pa postaja eno od jeder globalne ekonomije, ki ne trpi povprečne-2ev, preko teh dežel poteka že Polovica svetovne trgovine, če "Omo v Evropi, bomo lahko šli hjdi v svetu. Vprašal se je, zakaj v Jugoslaviji tako napadajo Slo-Venijo, ki ustvari tretjino jugoslovanskega izvoza, je v ospredja pri produktivnosti, ustvarjanju družbenega proizvoda, izobraževanju poslovnežev itd. Povejmo, kaj delajo tisti, ki nas Napadajo. Srbija je objavila za nulijardo dolarjev in 2 bilijona dinarjev veliko posojilo, kar je dobra poteza in velik denar, toda prave dimenzije ji daje dejstvo, da jih je Metalurški kombinat Smederevo stal doslej že 6,3 nubjarde dolarjev, da bi ostal "rez izgube, bi moral njihov de-
avec prinesti vsak mesec v to-varno tri svoje plače. Kaj za naš Proračun pomenijo izredni ukre-P1 na Kosovu, kaj za naš turizem in kaj za tuja vlaganja? Če
! odgovorili na vsa ta vprašaja, potem bi bilo jasno, da je
Slovenija za Srbijo lahko zelo koristen partner. Ob koncu svoje razprave je opozoril, da nam bodo v naslednjih desetih, petnajstih letih ušli v Evropo vsi dobri kadri, če ne bomo nič ukrenili, saj bo tam šlo v pokoj dve tretjini sedanjih vodilnih kadrov.
Umetna dilema: Evropa ali neuvrščenost
Marjan Osolnik je dejal, da je vključevanje v Evropo zelo kompleksno in zadeva vsa področja človekovega življenja, mi pa na nekatera pozabljamo, tudi na to, da je bila Jugoslavija v preteklem razdobju v Evropi nekakšen most med blokoma in da je bila zelo aktivna v skupini nevtralnih in neuvrščenih držav. Če se zdaj ne bo intenzivneje vključila v evropske procese, bo ogrožena tudi njega vloga v gibanju neuvrščenih. Med evropskimi nevtralnimi in neuvrščeni državami smo častna izjema, saj so vse članice Sveta Evrope, tudi neuvrščeni Ciper in Malta sta v njem. Namesto da bi vključevanje v Evropo postalo sestavni del naše politike in vloge v gibanju neuvrščenih, se ukvarjamo z umetnimi in nesmiselnimi vprašanji o tem, ali Evropa ali neuvrščenost, pri tem pa vsepovsod zamujamo. Zadovoljni smo z nekakšno mediteransko formulo sodelovanja z Evropo, ki jo je leta pripravila za države ob južnih obalah Sredozemlja in je celo Tunisu in Maroku že premalo.
Prisilno delo je v nasprotju z vsemi konvencijami
Spregovoril je tudi o človeških pravicah in dejal, da je popolnoma jasno, da ne obstaja več samo "zahodno" tolmačenje človeških pravic, temveč ena, univerzalna koncepcija človeških pravic. Jugoslavija se ne more zavzemati za človeške pravice, če ne bo tako kot Madžarska in Poljska, izrazila pripravljenosti za podpis evropske konvencije o človekovih pravicah, še bolj pomembno pa je, da dosledno uresničujemo konvencije o človekovih pravicah, ki smo jih že podpisali, saj bomo sicer zaostali celo za Turčijo. Svobode in človekovih pravic se ne brani le v Palestini in Južni Afriki, ampak predvsem doma. Enačenje tega s separatizmom, predvsem pa sklepi o prisilnem delu so v nasprotju z vsemi konvencijami, ki jih je Jugoslavija podpisala.
M. Volčjak
Bodoča združena Evropa naša skupna domovina
(poudarki iz uvodne besede)
• S problemsko konferenco želimo poudariti prepričanje, da moramo v svojem razumevanju in delovanju preseči zgolj eko-nomsko-tehnično raven. To pomeni, da hkrati, ko priznavamo pomen tehničnih in ekonomskih standardov in normativov, ki jih uvaja zahodna Evropa in vemo, da je obseg in kvaliteta naših ekonomskih odnosov s to Evropo, za naš razvoj in za naš položaj - tudi v neuvrščenem - svetu odločilnega pomena, dojamemo, da je naše približevanje nastajajoči združeni Evropi in končno vključitev vanjo, prvorazredno kulturno-civilizacijsko dejanje, je vrnitev v svet, ki mu po vseh fizičnih in duhovnih kriterij pripadamo.
• Ne gre za to, da se pozabi žalostno dejstvo, to namreč, da je ta naša celina dvakrat to stoletje svet zapletla v pogubno klanje, ampak za spoznanje, da je Evropa po vsem tem notranje dozorela, se idejno izčistila, da po letih stagnacije hoče spet biti eden od treh svetovnih epicentrov nastajanja novega znanja, novih tehnologij in sveže politične filozofije. V tako spremenjeni Evropi je zanesljivo tudi mesto za Jugoslavijo. Predpogoj za to pa je evropeizacija naše politike, kar pomeni razumevanje znamenj časa, kot so detant, pe-restrojka, internacionalizacija gospodarstva, itd.
• Priznati bo treba, čim prej, tem bolje, da se je iztekel model ekstenzivnega gospodarskega razvoja, ki se je kazal predvsem v kvantitativnih kazalcih, da konkurenčnost postaja univerzalni družbeni princip, da v ospredje stopa človek posameznik, ki terja gospodarstvo, družbo in državo po lastni meri. To pa terja naš korenit zasuk na vseh področjih dela in' življenja, sicer bomo pristali na obrobju modernega sveta, postali povsem fevdalno odvisni od njega, kar nas bo povsem devalviralo tudi pri vseh naših neevropskih gospodarskih in političnih partnerjih. Da ni sredi neustavljivega procesa globalizacije sodobnega sveta, kaže primer ekonomije, kjer so integracije gospodarskih subjektov na državni ravni informiranje klasičnih transnacio-nalk že stvar preteklosti, v teku pa so nacionalni vseobsegajoči tehnično-tehnološki programi ter formiranje ogromnih skupnih trgov, ki presegajo državne meje. To je logika razvoja proizvajalnih sil, ki so ji podjetniške.
regionalne, nacionalne in državne meje že ovira razvoja; hkrati pa to, kar nastaja, ni kotel, v katerem se stapljajo najrazličnejše razlike, v bledo, jalovo početje, ampak je dinamičen proces, ki je v razlikah našel spodbude za razvoj, ki teče znotraj trdnega pravnega okvira. Zaradi takega razumevanja sodobnih integracijskih procesov npr. sodobna Evropa ne pozna "skupnih jeder", ona je kulturno pluralna, je skupnost enotnosti v različnosti. Prav ta in podobni primeri kažejo, da mitingaška Jugoslavija, ki poziva k unifikaciji gospodarskega, družbenega in političnega življenja, bolj kot prehod na tehnične standarde in normative potrebuje drugačen način razmišljanja, potrebuje nove duhovne vrednote.
0 Za našo prihodnost, za Jugoslavijo kot moderno socialistično, samoupravno podjetniške družbo je pomembno, da smo vendarle soočeni z miselnim modelom in logiko, ki je zunaj našega neposrednega vpliva, ki je ne moremo poljubno krojiti po trenutni, političnim razmeram prirejeni pameti. Zato nas že samo razmišljanje o možnostih ali nemožnostih našega vključevanja v novo Evropo po svoje dela Evropejce. Mi moramo ujeti evropski način razmišljanja; v novi Evropi, tudi če nas sprejme, ne moremo preživeti z dogovorno ekonomijo, partijskim monizmom, z represivnim pravosodjem, ki ščiti državo, ne pa človeka itd. Zato, ker smo se duhovno oddaljili od tega sveta, ker smo preveč stavili na možnost ekvi-distance do ideoloških polov še tudi, potem ko je ostrina tega bi-polizma iz časov hladne vojne že začela slabeti, bo naše vračanje v združeno Evropo pogosto spominjalo na legendarno Kalvari-jo, potrebna bo miselna katarza, torej samoočiščenje od vsega tistega, kar nas je nasilno delalo različne od tega sveta, od tistega, kar smo mislili, da bo razviti svet sprejel od nas, pa ni.
• Tudi, če nas je samo 2 milijona, če parafraziram pesnika in partizana Kajuha, moremo in moramo imeti Slovenci perspektivo v tej prenovljeni Evropi, ki nastaja na usedlinah zlasti krvave novejše zgodovine, časa, v katerem smo se dokončno konstituirali kot nacija. Vedeti pa moramo, da vse, kar počnemo in bomo še počeli, ne smemo ne podcenjevati in ne precenjevati, oboje nam bi prineslo obilo ško-
de. Zato v te integracijske procese vstopajmo pokončno, partnersko, nenazadnje tudi zato, ker brez slovanskega elementa nova integrirana Evropa ne more postati in ostati stabilna gospodarska in politična tvorba, ne more postati Atene novega postmo-dernističnega razvitega sveta.
# Slovenija, ki je okroglo 5000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca do kraja izčrpala model dosedanjega samozadostnega, ekstenzivnega gospodarskega in družbenega razvoja, mora v kratkem podvojiti izvoz in se povsem odpreti za pretok blaga, storitev, kapitala, idej itd. Pri nas že nekaj časa ni več moč ljudi mobilizirati na idealih preteklosti, ne glede na to, koliko so nam sveti, koliko so bili v preteklosti elementi nacionalne samobitnosti in integracije. Vse to je stvar zgodovine, sodi v spoštovane vitrine preteklosti. Mi pa moramo zdaj v zapletenem prelomnem času najti nov skupni imenovalec nacionalnega interesa, ki bo rastel iz zgodovinske izkušnje našega naroda in obenem upošteval gospodarske in družbene procese, ki teko okoli nas. Pot do take sinteze je bolj ovinkasta kot nekateri mislijo. V tem smislu, torej v smislu iskanja slovenske sinteze, je treba razumeti tudi tokratno razpravljanje, ki v še tako klenih zaključkih ne more gore .premikati, more pa, v to sem prepričan, biti pre potreben kamenček v mozaiku nastajanja tistega, kar bomo morda nekoč v prihodnje poimenovali "slovenski nacionalni program" ali kaj podobnega. Zato ker ne verjamem v razne nekajvrstične deklaracije še tako nostalgičnoga naziva, ki naj danes na prelomu v novo tisočletje, v logiki prete-
klega časa, sumarno izrazijo interes naroda, pripisujem razpravam in sprejetim dokumentom, nekaj teh smo opravili in sprejeli tudi v RK SZDL, značaj prepo-trebnega temeljnega gradiva, na podlagi katerega bo nastal kdaj v prihodnje v vsem domišljen tekst, ki mu bomo lahko rekli slovenski nacionalni program, ker bo izraz naših dolgoročnih ekonomskih, socialnih in političnih interesov.
• Ta čas, ko Jugoslavija za razliko od socialistične Madžarske in Poljske, ki nas, če tako rečem, že nekaj časa prehiteva po desni, menca na mestu, zbira pogum, oziroma še naprej vztraja na politiki ekvidistance, ki se ta čas kaže za zgrešeno. Formalno res nismo vključeni v nobeno evropsko integracijo, praktično pa smo od vseh odvisni, zato je naša nevključenost handicap, ne pa prednost, posebno ta čas, ko EGS in SEV navezujeta direktne medsebojne odnose, torej posredniške vloge Jugoslavije, ki je bila včasih cenjena, ne potrebujeta več. Na drugi strani pa dežele v razvoju kreditiramo ta cas v višini okroglo 2 milijardi dolarjev, prav to pa je ob še večjem klirinškem suficitu osrednje žarišče vse bolj pogubne inflacije.
• Razpravljanje o "Evropi 90 let" dejansko pomeni iskanje poti in sredstev za našo temeljito gospodarsko, družbeno in politično reformo. Usmeritev k povezujoči se Evropi pomeni izbrati edino pravo, a vsaj za enkrat še vedno možno pot, za postopen izhod iz naše gospodarske, politične, mednacionalne in moralne krize, ki ogroža vsak dan več Jugoslovanov, krha mednacionalne odnose in ogroža obstoj države. Zapreti se vase, družbo in državo restavrirati po realso-cialističnih načelih, bi pomenilo pristati na materialno in duhovno revščino in postopen razkroj avnojske Jugoslavije. Zato, ker v državi tudi glede tega ta čas še nismo poenoteni, moramo državljani Slovenije Sloveniji izboriti njeno lastno '.identiteto, postatj mora prepoznavna za svet okoli nas, zalo moramo temu svetu znati ponuditi vse: blago, storitve, kulturno dediščino, nacionalno kulinariko, vse do naravnih lepot. Če v tem uspemo, bomo lažje preživeli razplet jugoslovanske krize, ki se naglo bliža.
5.
Izobraževanje strokovnjakov
Naš cilj morajo biti enakovredni rezultati izobraževanja in °Predmetenje znanja v konkurenčnih izdelkih, materialnih lninte-lektualnih storitvah, z novimi znanji je potrebno opremiti tudi ze za-P°slene, predvsem vodilne, ter sistematično spodbujati nadarjene in sposobne, zato se morajo izobraževalne organizacije približati ev-£°Pskim konceptom, zakon o visokem šolstvu in druge predpise pa ^vr°nskim standardom. Zagotoviti moramo enakovreden status studia, učbenikov, izpitov, diplom, akademskih naslovov in dodeljevala štipendij ter moralno, intelektualno in politično osamosvojiti jjniverzo kot center kulture, humanizma, znanja in raziskovanja in *Jđl njen ekonomski status približati evropskemu. Pospešiti mora-v7° Menjavo informacij, dokumentacije s skupnimi projekti predavateljev in študentov, prilagoditi in vključiti izobraževalne ustanove rnednarodna omrežja.
^Kultura in šport
.. Tvorni del novonastajajoče Evrope bomo, če se bomo vanjo rključili s svojimi ustvarjalnimi, umetniškimi in raziskovalnimi noemi, kar bomo dosegli s samostojnim programom razvoja sloven-p«e kulture, na temelju spoštovanja različnosti in samobitnosti kot r*Vne vrline in vrednote novonastajajočega evropskega sožitja. Nd P°dročju športa pa se moramo zavzemati za povezavo evropskih dr-f£v na bistvenih vsebinskih opredelitvah in izhodiščih sporta in uve-Javiti enoten pristop v športno tekmovalnem pogledu.
Zdravstvo in socialno varstvo
L, . Na tem področju v ES ni možna in zato tudi ni predvidena umfi-SClJa, zato bomo morali težiti le k podobnosti. Zdravstvo se bo modri? prilagoditi tako, da bo lahko izvažalo storitve, uvedli naj bi tudi J^atne oblike zavarovanja in drugačne načine plačevanja storitev i kalnem varstvu pa mednarodno primerljiv pregled o dajatvah enakopravno obravnavati tujce, ki bi delali pri nas.
8. Turizem
Vključevanje s turizmom v Evropo zahteva pospeševanje potovanja oziroma kvalitete življenja, prometno in informacijsko povezanost, vključevanje v integralno ponudbo, sodobno trženje in racionalnost dela ter prilagoditev normativom, ki se nanašajo na zaščito potrošnika v času bivanja in potovanja pri nas.
9. Kmetijstvo in živilska industrija
Kmetijstvo bo v EGS še naprej obravnavano kot "občutljivo", tržni prostor za naše prehrambene izdelke bomo ohranili, če bomo zadostili njihovim pogojem kakovosti. Ponovno moramo doreči naše kmetijske primerjalne prednosti, pospešiti kmetijsko podjetništvo in pri tem upoštevati naciolni pomen in samobitnost kmetij. Kmetijski pridelki in izdelki živilske industrije bodo morali biti pridelani in izdelani po normativih in standardih EGS, zato moramo razviti mrežo referenčnih laboratorijev in spodbuditi "akcije za kakovost" in uvesti poseben informacijski sistem.
10. Migracijska gibanja
Že pred tesnejšo institucionalno vključitvijo Jugoslavije v ES je potrebno razviti vsestransko sodelovanje z zahodnoevropskimi imi-grantskimi državami, saj bo politika sprejemanja imigrantov še naprej temeljila na njihovih odločitvah. Različne oblike sodelovanja moramo razviti s trajnimi emigranti v Zahodni Evropi, še posebej s strokovnjaki, ideja o skupnem slovenskem kulturnem prostoru pa bo krepko odvisna od druge generacije.
11. Regionalne skupnosti v Evropi
Regionalno sodelovanje prispeva k nastajanju Evrope 92, v ta kontekst sodijo tudi prizadevanja Slovenije, ki so hkrati nepogrešljiv sestavni del jugoslovanske neodvisne in neuvrščene zunanje politike, odprte v Evropo in v svet, posebej to velja za sodelovanje Slovenije v skupnosti Alpe-Jadran, ki bo v prihodnjih dveh letih posvečala posebno pozornost medsebojnemu obveščanju in pripravam na Evropo 92. Za Slovenijo pa so pomemben člen njenega vključevanja
v Evropo tudi obmejna območja v sosednjih državah, ki so narodnostno mešana in poseljena tudi s slovenskim prebivalstvom.
12. Trgovina
Postati mora samostojni del gospodarstva in obravnavana kot proizvodna dejavnost, vključiti se mora v sodobne tokove urbanizacije, prilagoditi je potrebno izobraževanje kadrov, poenotiti način poslovanja in poslovno metodologijo.Poleg splošne usmerjene liberalizacije ekonomskih odnosov s tujino je potrebno odpraviti tudi cenzuse za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti, zagotoviti vključevanje trgovine v mednarodno izmenjavo podatkov in ustanavljati Lrgovska podjetja v tujini.
Prelagane zaključke, ki jih v povzetku objavljamo, bodo dopolnili z nekaterimi predlogi iz razprave, predsedstvo RK SZDL pa jih bo sprejelo na eni prihodnjih sej. Nekateri razpravljale! so imeli namreč povsem konkretne predloge zaključkov, ki se nanašajo na posamezna področja. Najbolj celovit pa je bil DEJAN VERČIC, delegat republiške konference ZSMS, ki ga je poimenoval kar alternativni predlog zaključkov: 1. Problemska konferenca SZDL "Priprave na Evropo 90-tih let" ugotavlja, da je strateški interes Slovenije in Jugoslavije polnopravno članstvo države v Evropski skupnosti, do katerega bi predvidoma bilo mogoče priti na začetku prihodnjega tisočletja.
2. Skupščina SR Slovenije naj takoj razglasi vstop države v Evropsko skupnost kot strateški interes Slovenije in republiški izvršni svet zaveže za pripravo potrebnih scenarijev vstopa (slovenske Bele knjige). 3. Skupščina SFRJ mora v najkrajšem možnem času tovrsten namen države svečano razglasiti evropskim partnerjem.
4. Za dosego cilja iz prve točke naj Jugoslavija v najkrajšem možnem času enakopravno vstopi v EFTO in začne s podpisovanjem vseh mednarodnih pogodb, ki pogojujejo polnopravno članstvo v Svetu Evrope. 5.Predloženi osnutek /uključ-kov problemske konference SZDL naj sledi zgornjim kot utemeljitev.
Preživeti s preživnino
Odrešilne formule ni
Materialna skrb za otroka mora biti enakomerno porazdeljena med oba starša, česar ne nalagajo le moralna načela, temveč tudi zakon. Velja tudi za starše, ki so se razvezali ali pa sploh nikdar niso zaživeli skupaj, vendar se tod praksa žal močno razhaja z razglašanim. Otroci, ki žive z enim samim staršem, so kljub preživninam v mnogo slabšem položaju kot otroci iz popolnih družin. Pri preživninah namreč ne velja nikakršno pravilo, kolikšen mora biti znesek, da bo otrok lahko dostojno živel, kakor denimo obstajajo najnižja pokojnina ali najnižja in zajamčena plača. Preživnine, ki jih določa bodisi sporazumno z obema stranema center za socialno delo bodisi »na silo« sodišče, so odvisne od številnih okoliščin.
sicer lahko celo v zapor, lahko se mu od plače odtegne dolg otroku, in to ne samo do tretjine kot pri običajnih kreditih, temveč kar do polovice. Vendar morajo matere prej na sodišču. Ker se slednje nerade tožijo za pravico, ki bi morala biti za otroka samoumevna, ostaja veliko preživnin nizkih. Najnižje pa so tiste iz prejšnjih let, ko valorizaci-ie še ni bilo, inflacija pa je ven-
Institucije skušajo pri tem delati v korist otroka, upoštevaje okoliščine, v katerih živi, hkrati pa ne morejo mimo gmotnih zmožnosti zavezanca (običajno očeta) in njegovih okoliščih: ali živi s plačo sam ali pa z njo preživlja novo družino. Kot zatrjujeta Rado Pavlin, direktor Centra za socialno delo Kranj in pravnica Marta Pavšar, je to oboje tudi »krivo«, da se preživnin ne da umeriti tako, kot denimo zajamčeno plačo. Obstaja sicer izračun življenjskih stroškov, ki so ga za družine napravili na institutu za ekonomske raziskave, zajema pa tudi podatke, koliko stane življenje otroka. Ko bi bile razmere idealne, ko ne bi bilo brezposelnosti in socialnih problemov, to ne bi bilo tako težko, tako pa se je poleg otroka treba upoštevati še zavezanca, ki ni nujno v povprečnem gmotnem položaiu.
18-letna hči prejema od svojega očeta 150 tisoč dinarjev preživnine. Znesek, s katerim si srednješolka ne more kupiti niti čevljev, odtegujejo zavezancu od bolj ali manj povprečne plače, s katero mora preživljati še dvoje zakonskih otrok. .Skoraj odrasla hči, ki jo čaka še študij (tedaj pa so gmotne potrebe še veliko večje), bi si nedvomno zaslužila višjo preživnino. Tako nizko ima zato, ker je bila ob razveznem postopku njenih staršev takšna določena. Mati je imela sorazmerno dobre dohodke, boljše od očeta, zato slednjemu niso naprtili visoke materialne odgovornosti za prvega otroka. Če bi hči hotela uveljaviti višjo preživnino, bi jo morali z materjo iztožiti, slednji pa ni do tega, da bi se umazano perilo iz neuspelega zakona in nezaslišano dejstvo, da še vedno zasluži več od dekletovega očeta (saj tudi mora, če hoče šolajoči hčeri zagotoviti soliden standard), znova vlačilo po sodišču.
dobesedno od danes do jutri več nakazati otroku. Če zavezanca vodi zadosten čut odgovornosti do otroka, če se niso čustvene vezi že popolnoma zrahljale in če preživnine ne čuti zgolj kot finančno breme, bo višji znesek
Možu s 760 tisočaki invalidske pokojnine so po zadnji valorizaciji določili 800 tisočakov preživnine za dvoje otrok. Po 400 tisoč dinarjev za dva šolajoča se otroka resda ni veliko, toda če bi jima oče izplačal, mu po suhoparni številčni logiki za golo življenje /.manjkajo štirje stari milijoni. Za dodatno delo zaradi invalidnosti ni sposoben, kot invalidski upokojenec ga tudi ne sme opravljati. Odkar preživnine pogosteje valorizirajo, zavezancem pošiljajo namesto odločb le obvestila, tako da se ni mogoče niti pritožiti. Zavezancu ostane le, da na Centru za socialno delo z upravičencem (otroka navadno zastopa mati) sklene nov dogovor za znižanje preživnine. Če se ni moč sporazumeti, tudi zavezanec lahko toži.
Nekvalificiranemu delavcu so od milijona in pol delavske plače odmerili 820 tisočakov preživnine za dva otroka iz razvezanega zakona. V novem zakonu ima še dva otroka. Če hoče izplačevati svojo obveznost otrokoma iz prvega zakona, ostane socialno ogrožena njegova druga družina. Če prvima dvema ne plačuje ali pa jima odmerja star, nevalorizirani znesek, ima probleme s preživetjem prva družina. Pri takih okoliščinah je težko najti pravo rešitev, čeravno velja usmeritev, da so v prvem planu otroci, za katere sta dolžna enakovredno skrbeti oba roditelja.
Med 38.000 preživninami, kolikor jih po oceni prejemajo otroci na Slovenskem, najdemo tako visoke kot tudi zelo nizke preživnine: kot denimo v Kranju, kjer je zgornja meja skoraj milijon, spodnja pa pet tisočakov. Gledano z otrokovega zornega kota najbrž tudi milijon ni dovolj, če je treba pokriti mesečne potrebe denimo študenta, kaj šele preživnine, ki se gibljejo od 120 do 400 tisočakov, teh pa je vsaj v Kranju večina! Preživnine se od lani sproti valorizirajo: lani je ta sproti pomenil dvakrat letno, letos inflacija zahteva, da se zneski popravljajo že kar vsaka dva meseca. Najnižjim preživninam tudi valorizacija ne bo mogla biti kos, povprečne pa ob rastočih življenjskih stroških naredi vsaj znosne, da matere otroke z njimi nekoliko laže preživljajo. Toda spet ne moremo docela odmisliti druge plati. Očetje ob valorizaciji, ki jo določa republiška skupnost socialnega skrbstva, dobijo obvestilo, koliko morajo
V Kranju, kjer zavezanci izplačujejo 1700 preživnin otrokom in 39 odraslim, so izračunali, da je po zadnji valorizaciji (1. aprila) povprečni znesek preživnin 270 tisočakov. Glavnina, 80 odstotkov otrok, prejema preživnine med 180 in 390 tisočaki. Najvišja preživnina je znašala 980 tisoč dinarjev, najnižja pa simboličnih 5200 dinarjev (petsto starih jur-jev). Slednjo odmerijo zavezancem, ki sila slabo zaslužijo ali pa sploh ne, vendar morajo vseeno čutiti obveznost do otrok.
darle že najedala standard. Valorizacije torej delajo v prid otrok, zavezance pa bolj obre menjujejo, tako da se bodo v pri hodnje najbrž pogostoma pojavljali na centrih za socialno dele ali kot tožniki na sodiščih.
pač izplačal. Ce bo presodil, da ga ne zmore ali ga peprosto ne bo hotel, bo otrok prikrajšan, za uveljavitev pravice pa bosta morala z materjo bodisi na »arbitražo« na center za socialno delo, bodisi na sodišče. Za neplačevanje preživnine gre zavezanec
V Kranju se največ preživnin giblje med 240 in 270 tisočaki. Povprečje, s katerim ima preživeti največje število otrok, ki ne živijo z obema staršema, je torej 250 tisočakov. Če izračun nadvse poenostavimo, ima otrok ob dejstvu, da zanj oba starša prispevata enako, za preživetje na voljo 500 tisoč dinarjev. Cenjenemu bralstvu dajemo v presojo, ali je ta znesek zadosten, da se otrok prehrani, obleče, varuje v vrtcu, šola, skrbi za rekreacijo, konjičke in vse drugo, kar sodi k odraščanju.
D.Z.Žlebir
Za ali proti legalizaciji drog
Grass around the World
Konec marca je bil v Rimu pod pokroviteljstvom Transnacionalne radikalne stranke ustanovni kongres Mednarodne zveze proti prohibiciji drog. V Rimu je bil tudi predstavnik Antiprohibicioni-stične zveze Slovenije, ki se zavzema za legalizacijo marihuane in s tem tudi za spremembo KZ SFRJ v zvezi s to mehko drogo.
Konec vojne proti drogam?
Na kongresu v Rimu je sodelovalo več kot petdeset strokovnjakov s področja zdravstva, psihiatrije, kriminologije in sodstva, ki so prišli iz ZDA, Kanade, ZRN, Nizozemske, Italije, Španije, Velike Britanije, Kolumbije, Brazilije, Bolivije in od drugod. V svojih razpravah so se zavzemali za spremembo politike v zvezi z drogami, ki temelji na prohibiciji - prepovedi uživanja, proizvajanja in trgovanja z drogami, ki se udejanja z uporabo represivnih metod. Ugotovili so, da z represijo v sedemdesetih letih zgodovine prohibicije vojna proti drogam še zdaleč ni dobljena. Nasprotno, krog potencialnih uživalcev droge je vsak dan večji, prav tako pa nezadržno narašča kriminal, ki je povezan z drogo. Karteli, mafijske družine in podtalne organizacije tvorijo organizirano mrežo, ki suvereno obvladuje proizvodnjo in tržišče ilegalnih drog ter v svojih kriminalnih aktivnostih ustvarja velike profite in jih potem skozi tako imenovane »pralnice denarja« legalno vlaga v mednarodne finančne akcije. Prohibicija drog je oblikovala (posebno po drugi svetovni vojni) mednarodno mafijo, ki s svojo močjo in učinkovitostjo vpliva na nacionalne ekonomije in mednarodno denarno izmenjavo. Nelegalnost trgovcem z drogo omogoča popoln nadzor nad cenami in kvaliteto, kar jim prinaša velike profite. Ljudje, ki so odvisni od drog, se, da bi si zagotovili denar za nakup le-te, začnejo ukvarjati z drugimi vrstami kriminala. Znano je, da kljub mednarodnem sodelovanju policije in carine, zasežejo le desetino razpečevane droge. »Droge niso prepovedane zato, ker so nevarne, ampak so nevarne zato, ker so prepovedane,« je poudaril eden od razpravljalcev. Na kongresu so zato predlagali legalizacijo in obdavčenje drog. Davke bi uporabili za vzgojo o drogah in za plačevanje medicinskih in socialnih stroškov ob zlorabi drog. Zanimivo pa je, da razpravljalci na kongresu niso uspeli oblikovati predstave o razmerah, ki bi z legalizacijo drog nastale. Koliko novih uživalcev bi, s tem bilo in v kakšni meri bi bodoči uživalci zmogli kontrolirati lastno uživanje drog?
S petimi grami marihuane v žepu
Antiprohibicionistična zveza Slovenije (AZS), ki jo je v Rimu prestavljal Slave Gorjup si zaenkrat s peticijo prizadeva »le« za postopno uvajanje legalizacije marihuane in s tem v zvezi za spreme-me v KZ SFRJ. Peticijo je v Rimu podpisalo tudi precej zvenečih imen. V AZS menijo, da sedanji KZ SFRJ ne omogoča učinkovitega nadzora nad uživanjem, posedovanjem in predelovanjem marihuane (predvidevajo, da je v Sloveniji okrog 50000 občasnih uživalcev marihuane), hkrati pa gre mimo zakona tudi razvoj ilegalnega tržišča z marihuano. Narkomanija je pri nas še vedno tabu tema, čemur je kriva predvsem slaba obveščenost ljudi, iz katere izhajajo razna neobjektivna mnenja, da je vsak uživalec marihuane (trave) tudi narkoman (seveda pa je med marihuano in recimo heroinom še kako velika razlika). Take označbe in represija organov pregona pa kadilce n rihuane diskreditiraj o doma v družini, v šoli, na delovnem mestu, skratka v njihovem življenjskem okolju.
ANTIPROH1BIGIONISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE TYRŠEVA-Z3, MARIBOR. TEI» .: 062-Z1Z-004
To so le nekateri izmed razlogov, zaradi katerih se AZS zavzema za legalizacijo trave. Kakšne so torej zahteve AZS? V KZ je nujno potrebno diferencirati marihuano od ostalih drog ter dodati člen v zvezi z uživanjem, posedovanjem, pridelovanjem, dajanjem in predelovanjem marihuane. Pri sebi naj bi vsak lahko imel pet gramov marihuane, lahko bi se kadila v skupini, posameznik naj bi lahko prideloval do trideset stebel, marihuane, s tem, da svojo »obrt« prijavi ustreznim organom in je polnoleten, so ugodnosti, ki naj bi jih prinašala legalizacija. Poudarjeno pa je, da se kaznuje vsaka prekomernost, dajanje, prodajanje, predelovanje in tihotapljenje marihuane preko meje. Tako o legalizaciji marihuane AZS.
»I like marihuana, you like marihuana, we like marihuana too...«
Hmm, hmm, kaj reči na vse te zveze in legalizacije. Najbrž veste, da je ravno čas zgodnje pomladi tisti čas, ko si najbolj strastni kadilci trave začnejo urejati svoje nasade. »Tegelčki« na okenskih policah in balkonih, skriti predeli domačih vrtov, odročni, nedostopni, pa vendar sončni predeli gozdov so polni bilk indijske konoplje. Ko bo »roba« jeseni godna za kajenje, bo opojni vonj marihuane zaznaven v malone vseh diskotekah, glasbenih klubih, barih, pa na tivolskih koncertih, v »Delovcu«, še zasebni »žuri« redkokdaj minejo brez kakšnega »jointa«. Trava ima pomladi najvišjo ceno, saj so jesenske zaloge že marsikomu pošle, trenutno se baje cena enega grama marihuane giblje okrog dveh starih milijonov (en gram je zadosten za en »joint« - cigareto iz trave). Skratka, kljub temu da je posedovanje in kajenje marihuane pri nas prepovedano, se slednja zvija povsod, tudi sredi belega dne na najbolj prometnih ulicah.
Težko pa je predvideti, kaj bi se zgodilo ob te' galizaciji. Ali bi po marihuani segli tudi najstniki-ki sedaj živijo ob cigaretah Lord in Cocacoli (če?)-Ali bi rednejše kajenje marihuane pripeljalo posameznike do tako imenovanih trdih drog in s tern do odvisnosti? Ali bi se gojilci marihuane prijavil1 pri ustreznih organih (glej zahteve AZS), če predpostavimo, da bi jih logika organov pregona vpisa' la v dosjeje kot potencialne uporabnike tudi trdih drog (heroin, kokain...)? Kdo ve?
Igor Kavčič
Minka Bertoncelj, vzgojiteljica v loški'Čebelici_
Najboljša motivacija je spodbuda in pohvala
Škofja Loka, 24. maja - Sonce prijazno sije na dvorišče vrtca Čebelica na Novem svetu, ki ga napolnjuje otroški živžav. Nekateri se žogajo, drugi skačejo, tretji se kotalkajo. Med malčki z rumenimi rutkami, ki so že skoraj šolarji in se temu primerno tudi vzvišeno obnašajo pred "ta malimi", iščem vzgojiteljico IVI in ko Bertoncljevo. Vprašam, ali lahko zmotim ubrano igro. Prijazno dovoli, sedeva, a kaj, ta hip naju zmoti Katka, ki je padla in išče tolažbo, drugič pride v varno tovarišičino zavetje deček - ne vem, kako mu je že ime - ki mu je vrstnik pokazal pesti, nato tiho prijoka svetlolasa deklica, ki se je v travi opekla s koprivami in hoče obkladke...
Dekletce me spominja na moja otroška leta, ko smo punčke oblačile in hranile svoje celuloidne "otroke", zraven pa sanjarile, da bomo tovarišice, ko odrastemo. Ste tudi vi, tovariši-ca Minka, tako začeli?'
»Tudi. Že od malega sem bila zaljubljena v otroke. Vsa osnovnošolska leta, ko sem v Poljanah odraščala ob očetu - mama je umrla, ko mi je bilo samo devet let - sem imela v glavi, da bom učiteljica. Potem pa sem v časopisu prebrala, da je tudi šola za vzgojiteljice.«
Po novem je študij za vzgojiteljice podaljšan s štirih na šest let. Menite, da je to potrebno?
»V mojem času je šola trajala pet let. Mislim, da znanja ni nikoli preveč. Otroci danes rabijo zelo veliko znanja, in to na način, skozi igro, ki je zanje primeren, dojemljiv. To je težko. Zato tudi vzgojiteljica rabi veliko znanja, danes še več kot včasih.
obvladati mora različne metode dela, saj je vsak otrok svoj svet; eden rabi tak pristop, drug drugačnega, eden glede na domačo vzgojo in okolje, v kakršnem odrašča, več znanja kot drug...«
Že več let delate s predšolskimi otroki. Letos imate v skupini 25 otrok, samo štirje niso vpisani v pripravo na šolo. Ni to preveč?
»Čim manjša je skupina, tem lažje je individualno delati, čim večja je, bolj se je treba potruditi. Priznam, da me doma, ko napetost popusti, že grabi utrujenost. V vrtcu je ne čutim, tu me otroci razvedrijo. Mislim, da mi starejši posebno "ležijo". Pri njih se napredek najbolj pokaže.«
Ste med otroki vedno tako dobre volje, nasmejani, umirjeni?
»Ja, lahko bi rekla, da.«
Obiskujete vsa predavanja, seminarje, namenjene predšolski vzgoji, če le morete. Pa ven-
dar se dober vzgojitelj metod ne more samo naučiti, sposobnosti morajo biti tudi v njem samem. Kako vi držite otroke v zbranosti, kako jih motivirate?
»Omenila sem že individuali-
zacijo dela. Vsakemu otroku je treba dati toliko, kolikor rabi. Iščem nove, sodobnejše pravljice, pesmi, naši sprehodi in izleti so splet naravoslovnega dne, prometne in likovne vzgoje. Prav zdaj imamo v načrtu izlet na Hrastnik, kjer je ptičji rezervat. Otroci bodo videli ptičje valilnice, spoznali različne vrste ptic, pri koči spili topel čaj. Uživali bodo. Najboljša motivacija za delo pa je prav gotovo spodbuda in pohvala. Tudi doslednost, poštenost, ljubezen otroci znajo ceniti in vračati.«
Ali kdaj v 28 letih s katerim od otrok niste našli skupnega jezika?
»Ne, res pa je, da včasih s kom dlje časa traja.«
Poznate pesem o tovarišici, ki je zahtevala rožo rdečo in list zelen, otrok pa je v cvetju videl vse mavrične barve?
»Rada imam, če so otroci čim bolj ustvarjalni. Spodbujam ustvarjalnost. Poglejte risbice tovarne na steni, vsak jo je videl in narisal drugače.«
Lani ste prejeli državno odlikovanje, red dela s srebrnim vencem.
»Ja, ampak lahko bi ga dobilo tudi veliko kolegic«
Menite, da je večina vzgojiteljic dobrih?
»Zelo redke so, ki ugotovijo, da niso za ta poklic in tudi zelo
hitro odidejo iz vrtca. V glavnern pa se za to delo vsaka odloči iz ljubezni do otrok.«
H. Jelovčan
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA
KRANJ
SVET WO
Svet WO Kranj OBJAVLJA
naslednja dela oziroma naloge:
1. VODENJE PREHRAMBENO TEHNIČNE SLUŽBE
Pogoji:
— višja strokovna izobrazba - gostinske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— uspešno dosedanje delo
. Kandidat bo izbran za dobo 4 let.
2. REFERENT ZA PRAVNE IN KADROVSKE ZADEVE
Pogoji:
— višja strokovna izobrazba za VI. stopnjo - pravne ali organizacijske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
prijave sprejemamo 10 dni po objavi na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Kranj, Staneta Žagarja 19 tel 24-381
Petek, 26. maja 1989
ZANIMIVOSTI. REPORTAŽA
21. stran ^rnms^JSsssiaLM
Bohinj v očeh strokovnjakov, znanstvenikov, raziskovalcev
Propadanje kulturne krajine, razvrednotenje dediščine...
Bohinjska Bistrica, 23. maja - Ker je Bohinj, kot pravi Janez Bizjak, krajinski fenomen Julijskih Alp, Triglavskega narodnega parka in Slovenije ter pojem za naravne in kulturne znamenitosti, je privabljal in strokovno izzival (in še izziva) številne raziskovalce, znanstvenike, strokovnjake, študente in zvedave domačine. O Bohinju so napisali že veliko študij, raziskav, analiz, poglobljenih vtisov...
šenj, ugotavljajo, da je vdor "vi-kendaštva" celo zavrl razvoj kmečkega turizma in turizma na vasi.
četrtina vrst ptičev je ogrožena
Janez Gregori, na primer, se je odločil za izlet po ptičjem svetu Bohinja in njegove okolice. Nekatera njegova spoznanja so zanimiva, druga takšna, da predvsem zaskrbljujejo. Od 200 vrst ptičev, kolikor jih gnezdi v Sloveniji, jih je 95 mogoče najti tudi na območju Bohinja. Ko je primerjal, koliko vrst ptičev, ki živijo na suhem, je v evropski rdeči knjigi (spisek ogroženih vrst), je ugotovil, da je kar četrtina ogroženih zastopana tudi v Bohinju. V dolinskem pasu sta ogrožena predvsem hribski škr-janec in rjavi srakoper, ob vodotokih vodomec, v mešanih in smrekovih gozdovih veliki petelin, gozdni jereb, koconogi čuk, mali skovik, črna žolna, pivka in mali muhar, v macesnovih gozdovih in ruševju ruševec, na območju visokogorskih travnikov, kamenišč in sten pa planinski orel, snežni jereb, kotoma in planinska vrana. Prizadete so predvsem tiste vrste, ki se težje Prilagajajo spremembam v okolju. Največ ogroženih vrst je v smrekovem in mešanem gozdu -v okolju, ki sicer tudi v Evropi velja za najbolj ogroženega. Se
najmanj ogroženih vrst je v višjih predelih, vendar tudi tja vse bolj prodirajo negativni vplivi, predvsem hrup.
Počitniške hiše zavrle razvoj kmečkega turizma
Janez Bizjak iz delovne organizacije Triglavski narodni park ugotavlja, da je gradnja počitniških hiš povzročila v Bohinju (in tudi drugod) največje "onesnaženje" kulturne krajine. Tudi na tistih krajih, ki nikoli niso bili pozidani in tudi nikoli ne bi smeli biti, so "zrasle" nove stavbe, ki so skregane z arhitekturnim izročilom, z nekdanjimi izkušnjami, vedenjem in znanjem. Številni gospodarski objekti (seniki, staje itd.), ki so predstavljali osrednje spomenike stavbarske kulture in po katerih je bilo mogoče stavbarsko izročilo Bohinja in bohinjskih planin ločiti od trentarskega ali tolminskega, so spremenili nekdanjo podobo, saj so jih novi lastniki dozidali, nadzidali in si v njih uredili bivalne prostore. Če so nekateri še pred leti mislili, da bodo počitniške hiše spodbudile bohinjski turizem, pa zdaj, po dveh desetletjih izku-
Obiskovalci darili
'mamijo" živino z
Anton Gosar, ki je tudi raziskoval počitniška bivališča v alpskem svetu, še posebej v Bohinju, navaja podatke, da je radovljiška občina po številu tovrstnih bivališč na tretjem mestu v Sloveniji  (za  občinama Novo mesto in Ljubljana - Vič-Rudnik), po deležu v številu vseh stanovanj v občini pa na četrtem. Med osmimi naselji z več kot stotimi počitniškimi bivališči v Sloveniji so trije v Alpah (Kranjska gora, Bled, Goreljek); izmed naselij, ki imajo petdeset do sto "vikendov", pa jih je v alpskem svetu več kot tretjina, med njimi tudi bohinjska Srednja vas, Ukane, Ribčev laz, Polje... Zanimiv je tudi podatek, da je slovenski alpski svet, še zlasti Bohinj, predvsem "letovišče in igrišče" Ljubljančanov, saj je v njihovi last 57 odstotkov vseh počitniških bivališč v Alpah. Ko so raziskovalci vprašali lastnike počitniških bivališč v Bohinju, kakšno je njihovo sodelovanje z domačini, je večina sicer odgovorila, da je zgledno, vendar je nadaljnje poizvedovanje pokazalo, da to sodelovanje le ni povsod tako zgledno in dobro. Medtem ko lastniki počitniških
Štipendija, vredna 14.830 dinarjev
bivališč na planinah Uskovnica in Zajamniki pomagajo pri košnji in spravilu sena ter pri nadzoru črede, poudarjajo pa tudi svoj prispevek k ohranitvi pašnih površin, pa "vikendaši" na Goreljku niso aktivni pri kmečkih opravilih. Kot piše Anton Gosar (v Bohinjskem zborniku), pred kratkim opravljena študija govori celo o otežkočanju paše in košnje zaradi ograjenih parcel in neprimernega obnašanja turistov. Kmetje se menda tudi pritožujejo, da jim obiskovalci "mamijo" živino z odpadki hrane in s sladkarijami in da se zato živina najraje zadržuje ob počitniških bivališčih in ob poteh. Na območju Goreljka je po nekaterih ocenah kar deset kilometrov ograd, ki otežujejo obdelovanje, ovirajo prehod z enega pašnika na drugega in slabo vplivajo tudi na druge dejavnosti (planinstvo).
Sicer pa: v vsaki slabi stvari je vedno vsaj kanec dobrega - tudi v bohinjskem "vikendaštvu". Čeprav največkrat govorimo le o njegovih negativnih vplivih na kulturno krajino (spremenjene stavbe, ekološki problemi) in na odnose na podeželju, pa je treba priznati tudi to, kar poudarja Anton Gosar, da so prav lastniki počitniških bivališč ponekod zaustavili "padec" kmetijstva, oživili gradbeno dejavnost in s plačilom davkov pripomogli, da je imela nekaj koristi tudi širša skupnost.
C. Zaplotnik
Ne, hvala za tako dobroto
Kranj, 24. maja - Štipendija postaja za srednješolce in študente vse bolj zaželena z dveh plati; prvič, je lahko dokaj zanesljiv obet za zaposlitev po koncu šolanja, in drugič, je vse bolj dragocena socialna oziroma denarna pomoč v plitvem šolarjevem žepu, v katerega vse redkeje kane kakšen dinarček iz osiromašenega družinskega proračuna. Kljub različnim namenom, ki jih imajo različne štipendije (kadrovsko daje podjetje bodočemu sodelavcu, štipendija iz združenih sredstev je predvsem socialna pomoč, štipendija za posebno nadarjene govori sama zase, Titova štipendija spodbuja k študiju vsestransko aktivne mlade delavce...) postaja iz dneva v dan pomembnejša ravno njena socialna plat.
Od tod tudi številne kritike na racun dokaj nizkih štipendij, ki v Povprečju komaj kaj presegajo tisočakov, ki se valorizirajo samo na vsake tri mesece (ob tem, ko mesečna inflacija presega 20 odstotkov) in ki jih vrh vsega štipendisti dobivajo za cel mesec nazaj.
Višek posmeha pa je primer mlade Kranjčanke, učenke tretjega letnika srednje šole, ki je dobila v podpis pogodbo o štipendiranju iz združenih sredstev, in to v mesečni višini 14.830 dinarjev! ^ Na spisek štipenditorjev je pri-
šla v tem šolskem letu po pritožbi staršev, katerih skupni dohodek je presegel cenzus za vsega 824 starih jurjev! Odbor, ki podeljuje štipendije, je po pritožbi dekletu odobril "štipendijo" kot delno nadomestilo pri kritju prevoznih stroškov v šolo v Škofji Loki. Kakšno veselje ob obvestilu, da jo čaka štipendija, kakšno razočaranje, ko je videla uboge številke! Štipendist se (s pogodbo o štipendiranju iz združenih sredstev) zavezuje
- da bo opravljal šolske obveznosti v rokih, ki jih določa statut vzgoj-
noizobraževalne organizacije oziroma bo študij končal do izteka štipendiranja po tej pogodbi,
- da bo predložil dokazilo o statusu učenca, študenta oziroma absolventa in dokazilo o opravljenih obveznostih najkasneje 14 dni po zaključenem vpisu,
- da bo predložil dokazilo o prejetih dohodkih,
- da v času štipendiranja po tej pogodbi ne bo prejemal druge štipendije,
- da ne bo spremenil vrste, usmeritve ali programa šolanja brez soglasja štipenditorja,
- da ne bo odštel na šolanje in izpopolnjevanje v tujino brez soglasja štipenditorja,
- da se bo po končanem študiju vključil v združeno delo v občini štipenditorja.
Zdaj ima pred seboj novo pogodbo, pogodbo za mesečnih 14.830 dinarjev. Ne bo je podpisala, toliko ponosa je v njej in njenih starših (oče preklinja nadure, mati pa potne stroške, vračunane
v plači, zaradi česar sta presegla štipendijski cenzus, še bolj pa svojo neumno poštenost). Trije listi pogodbe in kuverta z znamko je kranjsko skupnost za zaposlovanje gotovo stala več kot 14.830 dinarjev. Skoraj toliko (osem tisočakov) po novem stane tudi avtobus od Kranja do Škofje Loke. Se je vredno vezati za tako majhen denar, je vredno izgubljati čas v banki za dvig tako malenkostne vsoti-ce, biti hvaležen družbi, da ti je "olajšala" šolanje? Ne.
Pogodba nepodpisana leži v dekletovem (na njeno željo ne objavljamo imena) predalu, za spomin na svetohlinsko družbeno dobroto. Starši se za naslednje šolsko leto ne bodo več potegovali za hčerino štipendijo iz združenih sredstev. Če pa morda že, bodo - tako kot vsi pametni - najprej sami izračunali družinski dohodek in ga prilagodili cenzusu, da ne bi spet morda presegal za kakšnega ušivega starega jurja...
H. Jelovčan
©J
PETKOV Pv VRTRET
Aleš Jelene
Med komunisti, ki danes živijo na območju jeseniške občine, je edini, ki je petdeset let član partije Aleš Jelene, ki zdaj živi v Gozd Martuljku. Aleš Jelene je tako predvojni komunist, borec in tudi po vojni je bil dolga leta družbenopolitično aktiven.
»Član partije sem postal leta 1934, ko sem služil vojaški rok pri hidroaviaciji v Divoljem pri Splitu, « pravi danes, »v Kašte-lah sem se seznanil z nekimi civilisti, komunisti in se jim pridružil. Začel sem delati v partijski ilegali in na jesen leta 1934 so me sprejeli v partijo. V tedanji partijski celici smo bili štirje komunisti. Skupaj še z dvema somišljenikoma pa so me dve leti kasneje obtožili ilegalne partijske propagande in obsodili v robijo. A mi na sojenju niso mogli ničesar dokazati, izpustili so me iz zapora v Sarajevu, tako da sem se vrnil na Jesenice.
Kar sedem mesecev sem bil brez dela, čeprav sem nenehno prosil, da bi me zaposlili v tovarni. Bil sem seveda pod nadzorom in vsak dan bi se moral javiti, a sem se po nekaj mesecih odločno uprl, rekoč: če nimam dela, se vam tudi javil več ne bom. Pustili so me pri miru in končno le dali delo v tovarni.
Nekaj časa me s tedanjimi jeseniškimi komunisti sploh niso povezali in šele leta 1941 sem prevzel okrožno partijsko tehniko in jo do aretacije tudi vodil. Večkrat sem si želel, da bi tehniko pustil in odšel v partizane tako kot drugi, a so mi partijski in partizanski sotova-riši vedno govorili: »Ostati moraš v tehniki, kajti propaganda je zelo pomembna. Če boš šel v hosto na lastno pest, je toliko kot bi dezertirali«
Aleš Jelene je bil kot izkušeni predvojni komunist sekretar okrožnega komiteja ZKS za jeseniško okrožje, udeležil se je pokrajinske konference za Gorenjsko na Mosteh na Jelovici, bil na okrožni konferenci v Radovni, vseskozi pa si je prizadeval, da bi se boju pridružilo čimveč ljudi. »Spominjam se leta 1944, ko
smo imeli okrožno konferenco v Zlatorogu v Bohinju, kamor je prišlo okoli 180 aktivistov, domala iz vseh vasi, od Jesenic do Bohinja. Konferenca je trajala od desetih zvečer do zjutraj, udeležence pa so varovali borci jeseniško - bohinjskega odreda. Ko se je zvedelo, da Nemci pripravljajo hajko, so se udeleženci v skupinah hitro razšli: preko Gorjuš in Kopriv-nika.
Ko se Aleš Jelene danes spominja nazaj, pravi: «Bili smo mladi. Nikogar se tedaj nismo bali. Tudi v današnjo mladino polagam vse upe, saj le na mladih svet stoji. Včasih me kakšna zaletavost mladine tu di razjezi, a tako je to: vidi se da v Evropi že štirideset let ni bilo vojne in mladina si sploh ne more predstavljati, kakšna grozota je vojna. Glasujem za najširšo demokracijo v družbi, vendar mislim, da se morajo interesi usklajevati v okviru Osvobodilne   fronte oziroma SZDL. Štirideset let po vojni je partija delala strahotno napako, da se je polastila oblasti morala  bi  ostati  v okviru SZDL, tako kot med vojno, ko so bili v okviru OF vsi pošteni Slovenci ne glede na predvoj ne strankarske razprtije. De mokracije v revščini ni, zato je treba vse preusmeriti v delo in živeti izključno od svojega de la. Demokracije bomo imeli le toliko, kolikor bomo enotni in delavni...«
__D. Sedej
Negotova usoda delavnic pod posebnimi pogoj:
Delavnice ali bivalne skupnosti, to je zdaj vprašanje
„ •   ,wsh„trnk ki iih varujejo, zaposlujejo in delovno
Kranj, maja - Dolgo se že vleče Stiska dtOeymHelene Puhar..Okoli 40 se jih namreč usposabljajo v delavnicah pod posebnim. P^j£££?£j£a*atoa metra. Že davno si je ta kran,-siiska v tesnih prostorih, kjer ima vsak na voljo jk^nu«^ gradnjo prizidka) vključili v tekoči občinska sramota zaslužila rešitev, zato so nove ^SS^JSSSSS^ niso naklonjene, denarja zlepa ski srednjeročni program. Sedanje razmere J^'*^™™ milnega koncepta invalidskih delavni dovolj, konec lanskega leta pa se je zaplet o <^»U£55 n3a eni strani in institucijam, na dru-nic Slednji je razvnel pravcati konflikt med starš, prizadetih otroa gi.
V kranjskem socialnem varstvu so namreč presodili, da bi bilo pametno prostor pod soncem zagotoviti ne le duševno Prizadetim, temveč tudi ostalim invalidom, katerih stiske niso tako na očeh, pa vendarle obstajajo. Tudi ti namreč potrebujejo Prostor za domsko varstvo, za usposabljanje in zaposlitev, zakaj ne bi torej pod eno streho združili skrbi za vse! Tej ciljni nalogi, ki bi se z ozirom na skromna sredstva najbrž lahko uresničevala le postopno, tudi starši prizadetih ne bi oporekali, če bi le imeli zagotovilo, da bodo njihovi otroci zaradi največje stiske prvi na vrsti. Pač pa jih je na nasprotni pol postavilo nekaj Povsem drugega. Strokovnjake so pri idejnem snovanju te ustanove za invalide vodile želje, da m se približali modelu bivalno delovnih skupnosti, kakršnega razvijajo v zahodnem svetu. Tedaj se je prvič pojavil tudi predug, da bi takšne invalidske de-
lavnice preselili v Cerklje, kjer je po opustitvi servisne dejavnosti ostala prazna velika stavba z vrtom.
Misleč, da je odločitev s tem dokončna in da bodo njihovi otroci
,vu; v ru;*..v.:—invalidski geto odrinjeni na podeželje, odvisni od mučnih prevozov in pomešani med ljudi, ki so iz drugih razlogov (alkoholizem) dela nezmožni, so ogorčeno protestirali starši, združeni v Društvu za po-
Romano Grgorinič, prejšnji predsednik društva za pomoč duševno prizadetim:
»Staršem duševno prizadetih je bilo dolgo obljubljam), da bodo njihovi otroci dobili nove prostore v prizidku k šoli Helene Puhar. Zato jim je bila tuja zamisel s konca lanskega leta o novem konceptu delavnic, ki bodo zajele tudi telesne invalide, teže zaposlji-ve, alkoholike... in da bi bila lokacija v Cerkljah. Eno in drugo bi v družinah s prizadetimi otroki izzvalo velike življenjske probleme, tako zamudni prevozi, kot tudi vpliv problematičnih ljudi na prizadete v istem delovnem ok olju. Zdaj pa jih skrbi tudi, da bodo s širšim konceptom delavnice dražje in da se bo gradnja še bolj odmaknila. Brez teh pomislekov ne bi imeli nič proti kompleksni rešitvi težav kranjskih invalidov.«
moč duševno prizadetim. Ker so se čutili opeharjene, so nasprotovali morebitni lokaciji, pa tudi modernejšemu in številnejšim invalidom ustreznejšemu konceptu. Ničkolikokrat se je sestalo društvo, posredoval je tudi koordinacijski odbor za vprašanja invalidov pri občinski SZDL, delegacija staršev je bila te dni tudi pri predsedniku skupščine. Nezaupanje pa je pokazala še ena stran: iz Cerkelj so na skupščini z delegatskim vprašanjem previdno potipali, kakšne načrte snujejo v njihovem kraju in navrgli, da bi opuščeno stavbo sami radi namenili obrtni dejavnosti.
Burni mnenjski in besedni dvoboji, ki so se vrstili v začetku leta, so pred časom pripeljali do kompromisa: posebna delovna skupina strokovnjakov bo na podlagi potreb invalidov v občini predlagala dolgoročni projekt v več različicah (o njih bo to jesen odločala skupščina socialnega varstva) in načrt, kako ga uresničiti po etapah. Kaže, da so čas in neprestani stiki že izkristalizirali argumente ene in druge strani in da nasprotja niso več »na ostrini britve«. Škoda le, da prepiri za dolgo časa zaustavijo načrte.
D. Z. Žlebir
Alenka Kovšca, skupnost socialnega varstva:
»Ni prav, da razprave potekajo v duhu, kot da je še vse odločeno. Strokovna komisija, ki smo jo imenovali, da pripravi nekaj inačic, kako si predstavlja bodoče invalidske delavnice, vztraja, da tudi lokacijo narekuje vsebina. Tako razen o prizidku k šoli Helene Puhar in ustanovitvi nekakšne bi-' valno-delovne kolonije v Cerkljah raz-
mišljamo tudi o nastanitvi delavnic v kakih opuščenih prostorih kranjskih delovnih organizacij. Ko bo pripravljen strokovni predlog (pričakujemo, da bomo z njim prišli na dan prihodnji mesec), se bo v javni razpravi izjasnilo, kaj je za kranjske invalide najboljša rešitev. Naš cilj je kompleksno reševanje teh pogojev za invalide, vendar postopno, o prednostih pa se bo seveda treba odločiti. Tudi za argumente staršev nismo gluhi in brez kompromisov ne bo šlo. Vendar ob dejstvu, da je vsem do rešitve istega problema, ne bi smelo biti težav.«
Janez Gabron, sedanji predsednik društva:
»Čakamo na poročilo strokovne skupine, ki v treh variantah pripravlja predlog, kako bodo urejene invalidske delavnice. Doslej je bilo veliko hude krvi, največ zaradi predlagane lokacije v Cerkljah, saj prizadeti brez spremstva staršev večidel ne bi mogli prihajati na delo in v varstvo. Odročna lega pa je povezana še z drugimi problemi. Lep čas smo živeli prepričani, da bodo duševno prizadeti kmalu dobili nove delavnice, vendar so možnosti zdaj omejene. Ne nasprotujemo širši rešitvi, ki se ponuja za vse kranjske invalide, saj bodo tudi duševno prizadeti prej ali slej potrebovali domsko varstvo, ki je med drugim zajeto v ta koncept. Smo pa za to, da se prednostno rešijo delavnice pod posebnimi pogoji. Karkoli pa se bo že gradilo, ne želimo, da bi bile delavnice za istimi vrati kot šola, niti da bi se posamezne kategorije invalidov in teže zaposljivih mešale med seboj, saj je za razvoj duševno prizadetih to lahko pogubno.«
mu OGLASI
^ 27-960
cesta JLA 16 APARATI STROJI
PRODAM BARVNI TV z daljinskim upravljanjem, star 1 leto. »631-784 .___7603
Prodam skoraj nove verige za traktor
Tomo Vinkovič. » 64-256_8001
Prodam TRAKTOR T.V. 18, starejši tip. Zalog 63, Cerklje _8030
Prodam barvni TV iskra, star 4 leta. » 36-208_802n
Ugodno prodam CIRKULAR. Zorko čater, Šenčur, VVeingerlova 5 8033
Rabljen industrijski šivalni stroj PAFF poceni prodam, g 74-122_8036
Prodam RAČUNALNIK COMMODORE 20 z dodatno opremo, fl? 621-854, po 20. uri_8040
Prodam KULTIVATOR z ježem. Ivan Rakovec, Dolenja vas 30, Selca, «»64-071__8042
Prodam traktorsko škropilnico 200 ali 300 litrsko. Anton šolar, Sp. Dobrava 7, Kropa, flf 79-796, popoldan 8045 Prodam pralni strojobnovljen, barvni TV gorenje in šotor za 6 oseb. » 82-718_8047
Prodam motorno KOSILNICO Batuje. Eržen, Zg. Bitnje 41_8052
Ugodno prodam pletilni stroj PAS SAT. a> 40-069 8071
Prodam barvni TV El NIŠ. po 20. uri
74-585, 8073
Prodam mizarsko kombinirko HOBY 83. Osterman, C. talcev 23/D, Kranj _8079
Obračalnik pajek SIP 230 in tračni FAVORIT 225, prodam. Golar Anton, Gosteče 14, Škofja Loka 8080 Prodam pralni stroj Gorenje 16 programov, popolnoma obnovljen z enoletno garancijo, » 632-002 8097
Mehanične škarje za pločevino jelšin-grad 5 x2,5 m, odlično hranjene in novo horizontalno reskarico Prvomajska, tip GHK 1 s pripadajočim orodjem, prodam gotovina. C. Na Klanec 37, Kranj, g 24-416_8119
Prodam obračalnik za traktor T.Vinko vič. » 633-009, popoldan__8120
Prodam "VELO" za cirkular. flf 74 ~035'
8121
Prodam barvni TV. •» 39-371
8142
Ugodno prodam barvni TV in elektri-čni 90-litrski BOJLER, » 35-058 8155
Poceni prodam TRAKTOR ferguson, starejši letnik, g 79-454 8164
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje.
samo 87.320 din velika izbira vrtnega pohištva, tudi za gostince.
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah
TRAKTOR 75, na 1 pogon, s 500 delovnimi urami, prodam ali menjam za manjšega. Peter Cajhen, Pšata 24, Dol pri Ljubljani 8166 Prodam dobro ohranjeno zamrzovalno OMARO, PRALNI STROJ, 8-litrski in 50-litrski električni BOJLER. ® 28-330 ______8175
Prodam KOSILNICO moti z obračalni-kom.     69-095____ 8176
PRALNI STROJ gorenje kerting, star 6 let, prodam. » 45 659 8185 Nov VIDEOREKORDER orion ugodno prodam. "»25-650 8195
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610
(nasproti delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami.
Izdelujemo na recept in brez njega
Prodam kamp HLADILNIK elektrolux, plin 220 V in 12 V. Sp. Besnica 54 8196 Prodam črno-bel TV. » 621-691 8198
Prodam nov "ŠTEDILNI K iskra korona po tovarniški ceni. Smajič, Kidričeva 33, Kranj_8199
Prodam OJAČEVALEC onkeo 2 x 45 W, z digitalnim turnerjem, ZVOČNIKE 2 x 60 W in LIGTH SHOW, 8-kanalni, 16 programov. Boris Dreslak, Partizanska 12, Šenčur 8204
MOTO KULTIVATOR gorenje universal z obračalnikom, rotacijski in okopalni PLUG, kosilni GREBEN 1 m, dodatna železna KOLESA in električni PASTIR, vse malo rabljeno, prodam. Jože Božič, Kranjska 25/a, Radovljica 8217
Prodam nov barvni TV gorenje, raven ekran, 59 cm in desna VRATA za Golf . .   & 14 541 _ 8231
Prodam nov CIRKULAR in KOLO BMX. "»27-112_8234
Prodam KOSILNICO laverda 127, PRALNI STROJ candy. Tušek, Rovt 10, Selca 8245
Prodam 80-litrski KOMPRESOR. Jože Pintar, Martinj vrh 46, Železniki, »66 916___8247
Prodam nerjaveč nov kombiniran DILNIK (drva, elektrika). Cena ugodna. Anton Mrak, Studenčice 5, Medvode __8258
ROVOKOPAČ MS 50 A prodam za 11.000 DEM. Možnost zamenjave za traktor ali avto. ® 063/783-207 8273
Prodam MOTORNO ŽAGO husquarna 266 SE. Pintar, Zg. Sorica 2, Sorica __8274
Barvni TV gorenje z daljinskim vodenjem, ekran 65 cm, odlično ohranjen ter zamrzovalno SKRINJO Ith, 380-litr-sko, prodam. Maric, Frankovo nas. 43, Škofja Loka 8278
Prodam 380-litrsko SKRINJO, staro dve leti, za polovično ceno ali zamenjam za manjšo. Bavdkova 5, Kranj -Stražišče 8280
Prodam dobro ohranjen mešalec beton.    Informacije   v   petek na "»28-000, v soboto in nedeljo na ■g 58-341_8283
Prodam barvni TV technics, 51 cm, z daljinskim upravljanjem, star eno leto, iz konsignacije. Naslov v oglasnem oddelku. 8293
Prodam TRAKTOR imt 533 « 57-305
_8303
Prodam bočno KOSILNICO za traktor ferguson. Marija Mežnarec, Hraše 27, Lesce 8307
VIDEOREKORDER sharp z dokumenti, ugodno prodam, g 35-364__8312
Prodam ELEKTROMOTOR TTkW, 720 obratov. » 51-169, popoldne 8314
Prodam točkovni~VARILNI APARAT, 0,5 mm + 0,5 mm, vodno hlajen, 380 V in industrijski ŠIVALNI STROJ singer 660, komplet z mizo in motorjem. "» 58-091_8315
Prodam zamrzovalno SKRINJO IthT 310 litrska, novo kuhinjsko NAPO in MOTOKULTIVATOR Mio 220. g 74-774, po 19. uri_8325
VIDEOREKORDER akai, deklariran, 8 dodatnih funkcij, ugodno prodam. » 34-680_ 8332
Prodam avtomat TORNOS, premera 28 mm. C. na Rupo 1, Kranj - Kokrica __8338
Prodam 3 kose sončnih KOLEKTOR-JEV in vodno ČRPALKO, vse novo, 20 odstotkov ceneje. Drago Feltrin, Novaki 8, Cerkno 8339
Ugodno prodam 6 mesecev star barvni TV gorenje orbiter sd s teletek-stom. »632-422_ 8341
Prodam PRIKLJUČKE za tomo vTnkčT^ vič. g 79-922_8349
Prodam traktorski ROVOKOPAČ RK 2 in 500-kilogramski NAKLADALEC hlevskega gnoja Štilcar, na kolesih. Matevž Sifrer, Zabnica 10 8353
Prodam 5 let staro PEČ za centralno Tam Stadler z bojlerjem, skupaj ali posamezno. Hladnik, Pot v Bitnje 16, Kranj 8354
DELAVSKA UNIVERZA »TOMO   BREJC" KRANJ
Delavska univerza "Tomo Brejc" Kranj oddaja v najem prostore za grafično dejavnost z vso pripadajočo še uporabno opremo.
Informacije o pogojih dobite na Delavski univerzi vsak dan, razen sobote, od 7. do 15. ure. V tem času je možen tudi ogled. Pisne ponudbe sprejemamo v zaprtih ovojnicah do vključno petka, 2.6.1989.
Prodam OJAČEVALEC rotel - DC RX-504 stereo, KASETOFON hitachi D-555, GRAMOFON hi-fy gm 7606 in ZVOČNIKE marantz 2 x 120 W. Matjaž
Nardin, Kropa 28/a_8363
Prodam novo PEČ za etažno ogrejva-nje in brako PRIKOLICO. » 28-774
8367
GRADBENI MATERIAL
Prodam 9 kvad. m. nove plastificirane talne PLUTE z lepilom za 30 SM/kvad. m. in 9.20 kvad. m. talnih notranjih glaziranih novih PLOŠČIC, dim. 20 x 20. Cena 8 SM/kvad. m., z lepilom. Zupane, M. Pijade 8, Kranj, ® 26-903 _8235
Prodam 7 rabljenih navadnih PODBOJEV (stokov). Mačkovo nas. 2, Šenčur _8237
Prodam 1.000 kosov modularne OPEKE, 80 kosov VOGALNIKOV, smrekove PLOHE, OPAŽ, šir. 8 cm in STROJ za izdelavo betonskih kvadrov ter MEŠALEC. «» 58-094 8238
Prodam suh smrekov » 66-990, po 20. uri
FABIJON. 8240
Prodam 20 m pocinkanih ŽLEBOV in 2 m schiedel DIMNIKA. ® 51-699, popoldne 8320
NOVO IZ ALPINE
Bogata izbira najnovejših svetovno znanih modelov ženskih čevljev iz kolekcije za pomlad — poletje dobite v prodajalnah Alpine.
Prodam   MACESNOVE, JESENOVE plohe. Sebenje 36, Križe, » 58-263 _ 7961
Hrastove stopnice za dve stopnišči prodam, g 67-023_8029
Poceni prodam nova garažna vrata Jelovica in 80 kvad. m italijanske rdeče
tegule. » 58-078_ 8043
Prodam   obžagan   les  za ostrešje.
«£• 25-861, int. 446:lgor_8062
Ugodno prodam MODULARNI BLOK BH 6, 800 kosov. Tomše, Drulovka 55,
Kranj_ 8099
Prodam 2 kosa železnih dvižnih garaž-nih VRAT, g 24-643 8145
Prodam suh smrekov OPAZ. ® 42-069
8159
Prodam rabljeno strešno OPEKO (ce-mentni folc). Orehovalje 19, Kranj 8328
Prodam 10 vreč PERLITA. »631-513 ____8333
Prodam CEVI za centralno ogrevanje, nove, ekpanzijsko POSODO in VENTILE za centralno ogrevanje, vse 10 odstotkov ceneje. Bajraktarevič, Frankovo nas. 73, Škofja Loka 8336 Prodam 350 kosov betonskih ZIDAKOV 30 x 40 in 250 kosov 30 x 20, 20 odstotkov ceneje. Mirko Pavčič, Škofjeloška 38/c, Kranj 8343 Smrekove DESKE colarice, suhe in lipov HLOD, suh, prodam. Bojan Ro-pret, Hotemaže 47/b, Preddvor 8356
Prodam 200 smrekovih LETEV 5x3
cm. g 79-087_ 8368
Prodam 2 kub. m. smrekovih PLOHOV. Lukanc, Moste 101, Komenda 8372
STAN.OPREMA
Ugodno prodam kombinirani 1001 BOJLER, star 2 leti, » 28-249__
Ugodno prodam KUHINJO Marles in hladilnik. »27-414_ 8069
Zelo dobro ohranjen raztegljiv trosed in dva fotelja, ugodno prodam. » 27-944_8076
Prodam 210 litrsko zamrzovalno skrinjo "koerting". Oman, M. Pijade 17, Kranj__8109
Ugodno prodam KUHINJO MARLES. g 80-096, po 17. uri_8111
Ugodno prodam garderobno omaro z drsnimi vrati, raztegljiv dvosed in kuhinjske elemente s hladilnikom. »39-205, od 19. ure dalje_8117
Prodam novo enoročno pipo za kuhi-njo Sanmix. »633-333, po 15. uri 8133
Ugodno prodam KAVČ. flf 48-703
_8136
Prodam nove originalno pakirane nizke do srednje visoke ELEMENTE za dnevno sobo iz sistema Dom Alples, 30 odstotkov ceneje. » 73-902    8153
Prodam 280-litrsko zamrzovalno OMARO obodin. Anton Rodeš, Savska loka 5, Kranj, ® 22-221, int. 32-71
8285
Prodam 4-delne omare za dnevno sobo in sedežno garnituro. Milan Deja-
novič, Kokrški breg 1, Kranj_8004
Poceni prodam sedežno garnituro (kavč in 2 fotelja) in preprogo 3x4m. »37-157_ 8055
Prodam 300-litrsko zamrzovalno SKRINJO, francosko POSTELJO in kiper-buseh. »42-575_8373
STANOVANJA
Menjam družbeno enosobno stanovanje 45 m2 na Planini za trosobno ali dvosobno s kabinetom na Planini. » 37-257_
Vseljivo dvosobno mansardno stanovanje ( 53 kvad. m) v starejši hiši, lasten vhod, vrt, nastrešek za avto, prodam ali zamenjam za enosobno stanovanje ali garsonjero v bloku. Šifra: V KRANJU_7849
3-sobno opremljeno stanovanje v Kranju oddam v najem. Šifra: NAVEDITE CENO_7994
Enosobno stanovanje vzamem v najem za daljšo dobo. Naslov v oglasnem oddelku. 8005
Dvosobno starejše stanovanje na Zlatem polju, brez centralne, menjam za enako novejše. Šifra: ZAMENJAVA _8025
Dvosobno stanovanje v centru Kranja (centralna), menjam za Drulovko ali okolico. » (064) 25-208_8035
STANOVANJE 40-50 kvad. m v Kranju, vseljivo v enem letu, KUPIM! ■» 24-926_* 8091
Dijak - športnik išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Možnost predpla-čila. »37-101_8179
Samsko dekle išče STANOVANJE oziroma GARSONJERO v Kranju ali okolici, po možnosti opremljeno. g 74-156 __8262
Konfortno 1-sobno STANOVANJE v mirnem delu Škofje Loke, prodam. Šifra: MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČILA_8327
V Škofji Loki vzamem v najem eno ali dvosobno STANOVANJE. Lahko možen tudi kasnejši odkup. Šifra: STANOVANJE 8375
nama
POSESTI
Vikend z vrtom, Gorenjska, oddam v najem za eno leto. » 33-801 7995
Zamenjam komfortno lastniško enosobno stanovanje na Planini III. za enakovredno kjerkoli na Gorenjskem. V poštev pride tudi starejša manjša hi-ša z doplačilom.»> 22-233_8041
Prodam PARCELO v Bašlju. Petek, sobota popoldan. Stegnar, Stara c. 11 a, Kranj 8051
Prodam staro hišo z vrtom na Gorenj-skem. » 39-500_8093
Novo atrijsko hišo z lokalom v Stražiš-ču, prodam.'»061/514-93 ABA 8116
GARAŽO v Kranju, Vrečkova ulica,
snj
prodam. ® 37-270
8138
Na Koroški Beli prodam zazidljivo PARCELO, »■ 75-784, zvečer 8251
HIŠA v Gorenji Luši 7, od Škofje Loke proti Staremu vrhu, (smer Jarčje br-do) je naprodaj, » 061 /372-415 8288
Kupim zazidljivo PARCELO. Šifra: GOTOVINA ZA PARCELO 8344
VOZILA
Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 87, iunij,"» 37-293_7958
Ugodno prodam SUBARU Justv, letnik september 1986. Kolman, Langu-sova 37, Radovljica, » dopoldne. 75-982_
Prodam R-4TL, 1980. »57-567 Prodam Z 101, letnik 1987. Bašelj 28
_7952
Prodam Z 101, po delih. Nabernik, Ko-krški log 13, Kranj_7977
Prodam OPEL KADET 20 S, letnik 1979, po ugodni ceni. »57-769, popoldan 7989 Zastava 128, letnik 11/86, prva registracija januar 1987, prevoženih 20.000 km ugodno prodam. » (064)50-717
______8026
Prodam JUGO 45 E, letnik november 1986, garažiran ali zamenjam za GOLF z doplačilom. «»82-015 8037
Prodam 126 P, letnik 1978 oktober. Fin-žgar, Mlaška c. 50, Kranj Mlaka, » 28 202 8038
Prodam ZAPOROŽCA po delih ali ce~ lega. Zupan Maks, Podbrezje 125, Duplje 8044
OTROŠKA TRGOVINA
" ZAJČEK "
na trgu RIVOLI na Planini v Kranju (za »Boltezom«)
vas obvešča, da prodaja vse za otroke do 10 let: oblačila, kozmetiko, igrače, avtosedeže, stajice, zibke, vozičke
Posebna ponudba oblačil »KORA« iz Radeč po zelo ugodnih cenah in ortopedskih copat od št. 19 do 26 po ceni samo od 53.000 do 60.000 din.
Začenjamo tudi z vročim tiskanjem preslikačev na vse vrste oblačil (na zalogi 100 različnih slik). Priporočamo se za obisk
• Danes od 13. do 18. ure — prikaz uporabe gospodinjskih aparatov ISKRA
• Ugodnosti pri plačilu (v 3 — 4 obrokih za večino blaga) ali plačilo s čeki v več mesecih.
• Do konca maja sodelujte v nagradni akciji; zaključek z javnim žrebanjem in plesom — na terasi restavracije 2. junija
Prodam FIAT ARGENTA, letnik 1983, prevoženih 70.000 km. g 633-898 8053
Prodam lepo ohranjen 126 P. » 57 628 _8054
Ugodno prodam nov TRABANT. Jo-stip Ivanin, Golnik 67, Golnik 8056 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1985, registriran'do maja 1990.® 74-130 _8057
Prodam JUGO 45, rdeče barve, prevoženih 51.000 km, odlično ohranjen, registriran do 5.5.1990, letnik 1982. Jam-
nik, Žabnica8_8058
Prodam VW, starejši letnik, registriran do januarja 1990. » 57 553 8059
Prodam JUGO 45E, letnik 1987, prevo-ženo 12.000 km. Bertoncelj Emil, Gor. vas 21, Reteče, Škofja Loka, »631-622_________8060
Prodam VVARTBURGA, letnik 1977, registriran celo leto, cena ugodna, ogled popoldan. Ranko Korač, C. Železarjev
13, Jesenice_____8063
JUGO 45A, letnik 1987, 9000 km, pro-dam. g 75-671_8064
Poceni prodam Z 101, letnik 1978, julij. Toman, Špicarjeva 1 Predtrg, Radovljica_8065
Prodam levi sprednji blatnik in vrata za GOLF JX, letnik 1988. ■» 78-027 _8068
Prodam JUGO 45AX, avgust 1987.
g 24-143_8070
Prodam R 4 TLS, letnik 1979. » 25-578
__8072
MZ ETZ 250, nov, poceni prodam. g 68-692_8074
Prodam R 4, letnik 1980, neregistriran. Sever, Blej. Dobrava 143 ali » 77-061, dopoldan 8075
Prodam DIANO, obnovljeno, registri-rano do 18.5.1990. » 27-452 8078
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. » 75-411_8081
Prodam 126 P, letnik 1979. «81-569, popoldan 8085
VVARTBURG, 80.000 km, prodam. g 22-797_8087
Prodam VW 1200, letnik 1974, obnovljen. »50-742 8088
SE PRIPOROČAMO!
Prodam TALBOT SOLARA LS, letnik
1982. »80-435_8im
Prodam OPEL KADET, letnik 1967, nevozen in čevljarski šivalni stroj J.JACKS CILINDERCO. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 8102
Prodam JAWO 350 in moped TOMOS.
■» 50-566 __8103
Prodam GOLF, letnik 1977.» 621-059 ___8104
Prodam VVARTBURGA, letnik 1979. » 66-853_8107
Prodam JUGO 55, letnik 1987, prevoženih 15.000 km. Kozjek Zdenka, Boh. Bistrica, Triglavska 1_8108
Prodam JUGO 45, letnik 1986, prevoženih 55.000 km. » 23-647, int. 314, dopoldan 8110
Prodam CITROEN VISO 11 RE, staro dve leti. »82-497 8112
Prodam Z 101 TL 55, letnik 1986. » 620-729, dopoldan_8114
Prodam karamboliran NSU 1000. Cun-drič, Podhom 7, Gorje 8115
DIANO 79, SPAČKA 76, vozna, pro-dam. Klajič, Gradnikova 3, Kranj, popoldan 8118
Poceni prodam Z 750, letnik 1979. Haf-nar, Zg. Bitnje 91 8123
Prodam JEEP MAHINDRA z diesel motorjem, obnovljen, » 68-T)49 8092
Zelo poceni prodam karamboliran OPEL KADETT, letnik 1972 in Z 750, letnik 1979. Ogled možen popoldan »81-231, int. 33-47, dopoldan. Žvab, BI. Dobrava 26_8094
Prodam GS PALLAS, obnovljen. «»25-810_8096
Prodam rezervne dele za 125 P, razen stroja. »67-101, od 8.-13. ure 8098 Prodam L vrata in glavo motorja od 126 P. Podjed Franc, Zg. Bitnje 191
8100
NAJCENEJŠA iN NAJOPAZNEJŠA SPREMEMBA SO NOVE
I   I   I II
ZAVESE
SVETUJEMO, NABAVIMO SEŠIJEMO, MONTIRAMO TEL. 064-34156
M MAJU ŠIVAMO 20 % CENEJE IZ BLAGA KUPLJENEGA PRI NAS
Z 128, letnik november 1984, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Jovičić, Trg Rivoli 4, Kranj_8143
Prodam Z 850, letnik avgust 1985.
g 633-423 ali 632-181_8144
Po zelo ugodni ceni prodam GOLF
JGL, letnik 1982. ■» 33-525_8146
Fantovsko dirkalno KOLO prodam. » 24-526, zvečer _8150
Prodam R 9, letnik 1983, odlično ohranjen, garažiran, 49 000 km. » 51 -056
_8151^
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik september 1980. Perko, Cankarjeva 13, Tržič 8156
Prodam MOTOR meri 4. »25-235
8157
Prodam JUGO 45, letnik oktober 1984. Stojanovič, Tomšičeva 69, Jesenice
8158
Prodam MZ ETZ 250, letnik 1983 in AV-TOMATIK, starejši letnik. Milan Novak,
Zg. Bitnje 226_
Z 101 GTL, letnik junij 1985, prevoženih 42.000 km, ugodno prodam. » 38-074
8161
GOLF diesel, letnik 1979, 4 vrata, prodam. »23-726_8163
Nujno in ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1984, registrirana do oktobra. Jovičić, Tomažičeva 7, Kranj 8167 Prodam 126 P, letnik 1982, registriran do februarja 1990. » 33-910 8169 Prodam 4 nove GUME tigar, 145 x 13, 20 odstotkov ceneje » 27-957 8171_
OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 198775
vrat, prodam. »80-566_8172
Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1982. Orehar, Dorfarje 4, Žabnica 8174 Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1978. Mar-janac, Vidmarjeva 12, Kranj 8177 Ugodno prodam karambolirano LADO 1300 S, letnik 1983, prevoženih 54.000 km. Ogled vsak dan dopoldne. Bitelič, Kajuhova 14, Bled 8180
PIZZERI3A ..POD GRABOM'
TRŽIČ, Koroška 26, tel.:
52-055 stari del mesta - 200 m od
cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči
Petek, 26. maja 1989
23. stran «mim&m&iiaLAB
Prodam Z 101 mediteran, letnik 1981. »27-238_8124
Prodam Z 101 GTL, letnik 1987. Hart-man Avgust, Hafnerjevo n. 89, Šk. Loka, »633-712_8125
Prodam WARTBURG CARAVAN, letnik 1982. »24-114_8126
Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1978. »621-446_8130
Prodam R 4 GTL, letnik 1983. » 48-703
____8135
126 P, prodam, letnik 1977. » 40-062 __8137
Prodam GOLF bencinar, letnik 1982. »77-624_8139
Prodam JUGO GX 1.1 s 5 vrati, letnik 1987, prevoženih 25.000 km, registriran do 8.5.1990. »58-109_8141
Prodam AUDI 80, obnovljen. V račun vzamem  videorekorder. Informacije
na »81-916_8182
Prodam PEUGEOT 504, letnik 1978, dobro ohranjen. » 45-086_8182
Prodam MOTOR tomos APN 6. Simon Kogovšek, C. na Brdo 42, Kranj - Kokri-
ca _8186
Prodam starejšo, dobro ohranjeno PRIKOLICO adria 450. »28-446, popoldne^_ 8190
2 128, prva registracija marca 1988, prevoženih 9.060 km, prodam. »33-741 8193
Prodam LADO 1200, letnik 1987. Jezer-
ska c. 72, Kranj_8292
Prodam JUGO 45 A, letnik april 1987. Marjan Hrovat, Zg. Dobrava 15, Kam-na gorica_8295
Prodam motor APN 6. » 42-825 8296
BMVV 316, letnik julij 1987, prevoženih 19.000 km, metalne barve, z dodatno opremo, prodam 30 odstotkov ceneje. Jeglič, Podbrezje 250, » 70-195 8297 Prodam dobro ohranjen avto AUDI 80, letnik 1976 in dva skoraj nova POGRADA z jogiji. »632-946, od 14. ure dalje _8298
Prodam BMVV 1802, letnik 1976. Ra-mič, Kejžarjeva 37/a, Jesenice, »83-908, popoldne 8300
Tomos APN 6 prodam. »45-276 8301
Prodam Z 101, letnik 1985, registrirana do maja 1990. Snedičeva 4, Kranj - Ko-krica_8304
Poceni prodam AUDI 60 L, dobro ohranjen.    Dašnica    41, Železniki,
» 67-066_8306
Prodam Z 128, letnik november 1984, registrirana do 6.10.1989. » 80-456 _8308
Ugodno prodam MOTORNO KOLO to-ry, star 2 meseca. Prosen, Frankovo 66, Škofja Loka 8310
Prodam Z 750, letnik 1976. <» 73-670
8313
M - KŽK - TOZD Komercialni servis, Kranj
nudi v prenovljeni prodajalni št. 17 na tržnici v Kranju posebno izbiro sirov in ostalih mlečnih izdelkov. Odprto je vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah od. 7. do 12. ure. Priporočamo se za nakup!
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Švab, Zapuže 33, Begunje 8197 Prodam Z 101, letnik 1976, v voznem stanju, brezhibna. Lahko za rezervne dele. Đokić, R. Papeža 32, Kranj 8200
Prodam LADO 1300 S, letnik 1985 in Z 101, letnik 1977. Suzana Radojčič, Zl. Polje 3/c, Kranj_8201
Prodam Z 101, letnik 1984, za 45 mio. Ogled popoldne. Brane Vovk, Černi-_ec 7, Brezje_ 8202
Prodam JUGO 55, letnik 1984. Cena 4500 DEM. »77-013, Ante 8203 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1971, re-gistriran celo leto. Vidovič, Prešernova
H Radovljica__8205
Starejši MOPED tomos poceni pro dam. Marija Kordež, Rakovica 12, Zg. Resnica 8208
Prodam GOLF JGL, »79-475, popoldne
letnik 1981. 8209
Prodam Z 101, letnik 1985 ali zamenjam za cenejši avto. » 39-399 8210
Prodam Z 101, letnik 1985, registrirana do maja 1990. Sveteljeva 3, Šenčur
______8211
Skoraj nov APN 6, na 5 prestav, pro-
_____» 48-650__8213
JUGoTl GX, letnik 1988Tugodno pro-
______» 632-657_8214
Prodam Z 101, letnik 1985, 50.000 km, registrirana do aprila 1990. C. St. Žagarja^, Kranj_8215
Prodam CITROEN AX 11 TRE, letnik
__871» 061/627-165_ 8216
CTX 80 tomos, nov, prodam. » 28-244
__________8218
Prodam odlično ohranjen R 18 TL, le-__ik_1983 »622-500 8220 Prodam Z 101 konfort, letnik 1982. Ivo ______Podlubnik 154, Škofja Loka 8222
Prodam prednjo STENO in LUČI za Z
101, novi tip. »80-479
8224
Poceni prodam Z 101, letnik 1987 ali zamenjam za drug avto. Savska c. 56,
__________8225
Avto TALBOT solara LS, 1. registracija
_____J_odam. » 24-436_8228
Prodam LADO 1500 SL, letnik 1976, m°tor generalno obnovljen. Na griču .!______[_ Mlaka, »■ 26-959 8229
Prodam GOLF diesel, letnik 1985. Mo-ste 45/b, Komenda, » 061 /841 -247
_____8230
Prodam GOLF bencinar, letnik 1982.
8236
letnik 1985. 8239
t44-080
Prodam GOLF diesel, ^ 58-094
0pEL KADETT karavan, letnik 1971, E___dam_Zg. Brnik 77, Cerklje 8241
ProdanTmotor APN 6. Škofjeloška 33, !___________8244
Prodam osebni avto Z 126 PGL, letnik rliPtember 1986. » 75-363 8246
j^ove GUME za samaro 165/70 x 13, 5 C______poceni prodam. » 38-250 8249
kiJ28, stara 2 leti- Prevoženih 19.000 i^. prodam. Mojca Dolinar, Brode 21, S_°jia Loka 8250
Proda
dam Z 750, letnik 1978, registrirana ^januarja 1990. Janez Avsenek, Vi-
!2_______žič__8252
H?odpo prodam nov APN 6. Zajec,
--!!!__!__, »34-318__8253
^LISER elan GT 402 z motorjem to-
n°s 18 in PRIKOLICO za gliser, pro To^v..a 4.000 DEM. Dušan
m za 4.000 !!__i_eva 98/a, Jesenice
Kogoj, 8254
prodam Z 101, letnik 1976/77. Križnar, plg____č40, Škofja Loka_8255
O^am GOLF diesel, letnik 1984. ^Sied popoldne. Maric, Planina 70,
~^I_________ _ 8256
P/odam 126 P, letnik 1978, registriran "o maja 1990. Ogled vsak dan popold -1* 51-938 8257
Prodam 126 P, letnik 1978. Ogled v soboto in nedeljo popoldne. Arih, Črni-
vec 8, Brezje_ 8316
Z 101, letnik 1974, registrirana do 28. decembra, prodam. Ogled popoldne. Rakar, Preddvor 68/c, »22-221, int. 23-90, dopoldne_8317
LADO riva 1300, modra, letnik 1987, prevoženih 23.200 km, prodam. Zg. Besnica 15_8318
Prodam NISSAN sunny 1.5 GL karavan, letnik september 1986. »22-802, od 15. ure dalje 8321
Prodam JUGO 45, letnik 1987. Mlekarska 14, Kranj - Čirče 8261
Prodam LADO samaro, letnik april 1987. Fister, Dacarjeva 33, Lesce 8264
BMVV, letnik 1974, registriran do decembra 1989, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Jezeršek, Na plavžu 93, Železniki, ® 66-820 8266
Prodam GOLF, letnik 1981. Cena 3.800 DEM. Lipovec, Zg. Laze 22, Zg. Gorje _8267
Prodam R 4, letnik 1977, registriran, ohranjen, 80.000 km. Ogled v petek popoldne.   Modrijan,  J.   Puharja 9,
Kranj _8269
Prodam Z 101, letnik 1979, odlično ohranjena. Zasip, Stagne 20, Bled 8271
Ugodno prodani Z 101 GTL 55, letnik
1986, registrirana celo leto. Ogled popoldne. Pavlov, Zl. polje 3/e, Kranj
_8272
Prodam Z 101  konfort, letnik 1981.
» 28-662_8277
Prodam LADO samaro, staro 18 mesecev in MOTORNO KOLO 14 M. Ogled v soboto. Lazarevič, Virje 15, Tržič _8279
Prodam 126 P, letnik 1981. Podreča 11,
Mavčiče_ 8281
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, gara-žiran, 5 vrat, prodam. » 632-030 8282 Z 128, letnik junij 1987, dobro, ohranjena, prevoženih 26.000 km, prodam. Jo-co Sandič, Prešernova 13, Radovljica _8284
Prodam GOLF, letnik 1979, za 3.600
DEM. »25-135 _8287
Poceni prodam ŠKODO 100 L, 52.000 km, 1. registracija 1976. Zasip - Sebe-
nje41, Bled, »78-869__8289
Prodam nov tomos AVTOMATIK A 3 S 25 odstotkov ceneje. Tomšičeva 18,
Kranj_;__8290
Ugodno prodam 126 P, letnik 1977, prenovljen. Mirjana Vozlič, Gradniko-va 11, Kranj, »23-311_829_
Prodam generalno obnovljen avtomobilski MOTOR Mercedes 220 D, menjalnik in sprednje steklo za IMV Kombi. » 77-107, zvečer _8323
Prodam dobro ohranjeno Z 128, letnik 1983. -»66-981, dopoldne ali 66-266,
popoldne__ _8324
Prodam LADO karavan, letnik april
1987. Britof 289, Kranj__8326
Prodam BMVV 318, letnik 1979. Informacije na » 88-641 _8329
Prodam R 4 GTL, letnik 1985, garažiran. »»22-640_8330
Prodam   VW   hrošč,   letnik 1976.
»> 24-963, popoldne _8337
Prodam žensko in moško KOLO ter
moped APN 6. »633-217__8345
Prodam SAAB, letnik 1970, dobro ohranjen. Ogled v petek popoldne. Ivo
Pejič, Koroška 2, Lesce_ 8346
Prodam Z 101, letnik 1979. Ogled v petek, od 14. do 19. ure. Ramo Biberovič, Ravne 16, Tržič 8348
Prodam VISO, letnik 1985, ohranjeno. »> 77-996, zvečer
odlično 8350
Prodam LADO 1200, starejši letnik, ka-rambolirano, celo ali po delih, registrirana do 25. 6. 1989, motor v odličnem stanju. Ogled v nedeljo. Lahaj Rah-man, Gubčeva 7, Kranj 8357 Prodam FORD ESCORT XR-3, registriran celo leto. » 77-623_8360
Prodam FIAT 126 PGL, letnik 1986.
» 73-573_8364
Še ne dve leti star BT 50 ugodno prodam. »22-835_8369
Prodam  CITROEN  GS  1200, letnik
1978. »37-385_8370
Prodam GOLF, letnik 1981, bel. Can-karjeva 12, stan. 13, Radovljica 8371 Prodam MZ 250, dobro ohranjen. Ivan Štucin, Sv. Duh 67, Škofja Loka 8378
ZAPOSLITVE
Honorarno, kasneje redno, zaposlim vestnega delavca v čevljarski stroki, na Jesenicah. »37-452 7699 Delo na dom nudim izučeni ŠIVILJI -KROJAČICI. Šifra: BOUTIOUE 7931 Gostišče SAVICA - Bohinj zaposli ku-harja-ico v času letne sezone. Stanovanje in hrana v hiši, OD zelo dober.
»78-840, po 20. uri _8039
Voznik C in E kategorije išče delo. Ka-strati Behram, Kovačičeva 7, Kranj _ 8067
Zaposlimo pridnega in zanesljivega POTNIKA za prodajo VODNIKA NA-RAVNE MEDICINE. »35-060 8147
Zaposlimo ČISTILKO za nedoločen čas. Mesarija Ambrož, Lahovče 90, Cerklje_8149
Iščem zidarsko skupino za izdelavo ŠKARPE. »632-869_8184
Za področje Gorenjske iščemo uspešnega POTNIKA, 80.000 od kosa in te-denska izplačila. » 39-058_8189
Iščem obrtnika za notranje strojne OMETE. »23-335_8206
Iščem mlajšega upokojenca za hišna dela. Vili Klanjšek, Brezje 76/a 8221
Službo dobi samostojna NATAKARICA. Delovni čas od 7. do 15. ure, nedelje in prazniki prosto. » 75-660 8223
Zasebna trgovina zaposli vestno DEKLE za delo v trgovini. Občasno tudi na stojnicah. Zaželena trgovska ali družboslovna usmeritev in znanje angleščine in nemščine. Zaposlitev je redna. Šifra: TRGOVINA - RADOVLJICA_8268
DELO - počitniško - v mirni obrti, dobi študent(ka). Šifra: ZANESLJIV 8334
ELOVANJE IGRAČ
OLGA BREZA,,
BRITOF 112/d, Kranj     tel.: 064/36-092
RAZNO PRODAM
Prodam popolnoma nova KOLESA za avtomatik, ter športno moško KOLO na pet predstav. » 37-327
Otroški avtomobilski sedež, električni pisalni stroj, termoakumulacijsko peč 2, 5KW, nerabljen jogi, trimlet prodam. »33-801_7996
Prodam BRAKO prikolico, letnik 1982. •S? 45-604, od 18. do 20. ure 8034
Prodam »50-363
ŠOTOR
PRIKOLICO. 8046
Prodam večjo » 68-032
količino
GAJBIC. 8049
Prodam ŠOTOR za 4 osebe (nemški). »44-682 8061
Italijanski športni voziček, prodam. Prešeren Silva, Cankarjeva 20, Rado
vljica_8084
Prodam ČOLN ELAN T 300, za 300 SM.
g 34-190__8090
Prodam poročno obleko in otroško posteljico.^ 51-641, po 14. uri 8105
Prodam dekliško obleko za prvo obha jilo. Močnik, Dvorje 42, Cerklje     8113
Prodam SURF SAILBOARD grand prix z viharnim in regatnim jadrom. Primo-žič, Kranj, »38-406, popoldan 8127
Zlato za zobe in otroško posteljico, prodam. »21-616 8129
Prodam navijalec za lase FIGARO za 15 SM. Naslov v oglasnem oddelku. _8131
Ugodno prodam zelo ohranjen (rabljen 4 mesece) italijanski kombinirani otkroški voziček Peg. » 84-464    8132
Prodam R 4, letnik 1978, registriran do 15. 4. 1990, globok otroški VOZIČEK in starejši ŠIVALNI STROJ. Šefer, Pod-
brezje 147_8168
Prodam MOPED avtomatik, vodno ČRPALKO (šterno) in 2 GUMI za 126 P. »621-211 8173
Prodam črno OMARO iz programa Div višine 120 cm, dolžine 90 cm in SUŠILNI STROJ za 20 odstotkov ceneje. Valančič, R. Papeža 34, stan. 11, Kranj 8183
Prodam 126 P, še v garanciji in specialni STROJ za čiščenje velikih talnih površin, do 900 kvad. m. na uro. »33-133_8188
Prodam 126 P, letnik 1982 in SPALNICO. Simonovski, J. Puclja 9, Kranj -Planina III., » 39-902, popoldne 8192
Prodam PRIKOLICO za vleko poško-dovanih avtomobilov - metuljčka in STROJ za izdelovanje betonskih kvadrov. Krivec, Zg. Bitnje 136 (pri Puškar-
ni) _8194
Prodam motor APN 6, star eno leto, kot nov in JADRALNO DESKO burja. qt 48-775_ 8207
Prodam OBRAČALNIK za seno na 4 vretena, avstrijske znamke in TELIČKO simentalko, staro 14 mesecev. Lahov-
če 17, Cerklje_ 8227
Prodam knjižno OMARO in INVALID^ SKI VOZIČEK. Dvorje 64, Cerklje, »42-101_8242
Nov AMORTIZER za R 12 in R 12, letnik 1972, potreben kleparskega popravila, prodam. Cena po dogovoru. »721-308_8243
Prodam PRIKOLICO 125 x 190 in starejšo SPALNICO.<» 23-157 8263
Z 850, letnik 1983 in CIRKULAR s koritom za žaganje drv, prodam. Podreča 7, Mavčiče, »40-226_8294
Prodam MZ 250 ETZ in hi-fy stolp akai. » 57-470_8335
Prodam KOZO z mladičem, OPAZNE deske ter lipove, javorjeve, jesenove in smrekove COLARICE. Nomenj 42, Bohinj 8340
Prodam ČOLN maestral 18, nov in MOTOR tomos. Žegarac, Kovor 76
_ 8358
Prodam 340-litrsko traktorsko ŠKROPILNICO, OBRAČALNIK in PRAŠIČKE. Sodnik, Pivka 9, Naklo 8362
Prodam VZMETNICE, NADVLOŽEK, nizko garderobno OMRO, 2 telečji KOŽI, LESTENEC in nov PRALNI STROJ ei Niš. »24-330 8376
PRIREDITVE
Mladinski aktiv Lahovče vabi na VESE LICO v soboto 27.5. ob 19. uri z DON JUANOM, v nedeljo, 28.5. ob 16. uri pa z ansamblom AGROPOP. VABLJENI! _8134
GLASBO za razne zabave in ohceti, nudita HARMONIKAR in KLARINETIST - BOBNAR. ® 42-827, Prosenc
8178
ŽIVALI
Prodam lepe mlade nesnice po 5 SM.
»77-472, Bled_8028
Rezervacije za IRSKE^SETRE, oče CHY, sprejemam, oddaja konec junija. ■»061/ 222-190, Perdan, Stari trg 7, Ljubljana 8048 Prodam mlado KRAVO v 5 mesecu brejosti. »69-651 8050
Prodam BIKCA simentalca. Podbrezje
207 _8077
Prodam mladičke srebrno-sivega prit likavega    PUDLJA   z rodovnikom,
»622-212___8082
V juniju in juliju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naro-čila! Stanonik, Log 9, Škofja Loka 8086
Prodam 14 dni starega BIKCA. Zasav-ska c. 44, Orehek Kranj 8089
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Oblak Franc, Žirovski vrh 8, Gor. vas, »68-251__8122
Prodam KRAVO 8 mesecev brejo. Franc Kuhar, Zg. Duplje 34 8128
Prodam  5  tednov  staro TELIČKO.
»45-787__8140
Prodam 10 dni staro TELIČKO simerv
talko. Šink, Suha 38, Kranj_8148
Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca.»79-937 8154 Ljubitelju živali oddam PSIČKO, staro 6 mesecev, mešanec kokeršpanjel -pudelj. <S 58-030 8162 Prodam 2 odrasli KOZI, dobri mlekari-ci in eno mlado. Peter Mali, Pot na močila 10, Križe, » 57-703 8187
Prodam 40 kg težke PRAŠIČE. Poženik 27, Cerklje_8259
PSA volčjaka z rodovnikom, starega 3 leta, prodam. »47-718_8265
Prodam plemenske OVCE. Bašelj 32,
Preddvor_8299
Prodam dve KRAVI, ena "brištu" in ena 3 mesece breja, obe dobri mleka-rici. Čebulj, Adergas 27, Cerklje 8309
BIKCA 8351
Prodam 3 mesece starega Kranjska c. 9, Šenčur
KRAVO po teletu, prodam.
■ 77-618 8355
Mladega OVČARJA oddam ljudem. »23-838
Oddam 2 » 68-662
PSIČKI, nemški
dobrim 8359
ovčarki. 8361
Prodam breje OVCE in OVCE z jagnje-ti. » 66-344 ali 64-355_ 8366
Prodam LADO 1300 karavan, letnik 1986. Janez Kopar, Ribno - Selska 6, Bled 8352
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila v 83. letu starosti sestra in teta
MARIJA HUDOBIVNIK
iz Hotemaž 35
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom za pomoč in izrečena sožalja ter cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu iz Olševka in Šenčurja za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Sr. Bitnje 25, Žabnica 8377
IZGUBLJENO
V četrtek sem izgubil zeleno VREČKO, od Vodovodnega stolpa do Planine III. Najditelj naj pokliče na »42-575 8374
KUPIM
Kupim motor za ŠKODO 120 LS, letnik
1980. »25-009, popoldan_8027
Kupim 500 kg jedilnega KROMPIRJA. »061/375-168_8165 -
Kupim zazidljivo PARCELO v okolici OSTALO Kranja. »43-132 8322
Popravila pralnih strojev Gorenje garancija na delo. »621-318, od 8. do 9.
ure ali 632-002, popoldan_8095
GASILSKO društvo Podbrezje priredi v nedeljo, 28. 5.1989 ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelo-vom in keglanjem. V slučaju slabega vremena bo veselica 4.6.1989. Čisti dobiček je namenjen za nakup novega gasilskega avtomobila. Igra "Obvezna smer" vstopnine ni! Vabijo gasilci! _8106
INSTALACIJE centralne kurjave (nove in popravila) vam naredim hitro in kvalitetno. ® 80-770 8152
LOKALI
V bližini Kranja oddam v najem DELAVNICO s sanitarijami, 60 kvad. m., za mirno obrt. Orehovlje 19, Kranj
8331
OBVESTILA
Sprejmemo vsa zidarska dela, notranja in fasadna (s svojim odrom in orodjem, za šolanje, opaž). »36-430 _7998
Cenje goste obveščamo, da bo gostilna ponovno ODPRTA od nedeljah, od 11. do 18. ure. Ostale dneve, razen ponedeljka, od 12. do 23. ure. Sprejemamo rezervacije za poročna kosila, poročne večerje, obletnice, ipd. SE PRIPOROČAMO! Gostilna Benedik, Stra-žišče pri Kranju, » 28-030_8170
Atraktiven, pretežno sezonski in zelo iskan ženski potrošni izdelek za terensko prodajo - področje Gorenjske. »24-523_8191
Organiziram SREČANJE! SošolkeTki so končale Šolo za prodajalce v Kranju, tekstilna smer, leta 1973, naj se mi javijo na » 51 -469, Maruša 8248 Za ŽAGANJE drv kličite na »622-631 ali Groharjeva 11, Škofja Loka 8305
Avtomobilisti pozor! Novo na Gorenjskem. Elektronske vžige, obratomerje, alarme, ojačevalce, prodajam in vgrajujem. Vgrajujem tudi avtoradie in podobno dodatno opremo. Informacije in naročila po 19. uri na » 79-567 8083
Prodam avstrijski kombiniran VOZIČEK, rabljen tri mesece. » 23-310 ____8219
Prodam 1 ha stoječega SENA. Sp. Br-nik 39, Cerklje _8226
Dve otroški POSTELJICI z jogiji (lesena in zložljiva), STAJICO, globok otroški VOZIČEK, športni VOZIČEK ( mare-la), AVTOSEDEŽ, STOLČEK za hranjenje, NAHRBNIK, STAJICO in nekaj otroške garderobe, prodam. » 33-813, v soboto, od 8. do 21. ure in v nedeljo, od 8. do 17. ure 8232
Prodam KROMPTr za krmo. Galjot, Lahovče 57, Cerklje, »42-279 8233 Prodam nemški BOTOR za 4 osebe puch, rabljen 3 sezone. »> 51 -416 8260
Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem. »33-897_8270
Nujno iščem VARSTVO za 1-letnega otroka na domu. Nudim hrano in stanovanje. »21-468 8286
SURF mistral competition ugodno prodam. »68-295_8302
Prodam dobro ohranjeno otroško POSTELJICO, otroški ŠPORTNI VOZIČEK in JOGI 65 x 140 cm. Informacije na »79-708, popoldne_ 8311
Prodam skoraj nov italijanski VOZIČEK s strehico. » 73-008 8319
Prodam  uvožen  kombiniran otroški
VOZIČEK »632-422_ 8342
Poceni prodam gumijast ČOLN maestral 5, rabljeno eno sezono. Kogoj, C. 4. julija 25, Tržič 8347 Prodam dober jedilni KROMPIR. Vele-sovo 31, Cerklje, <» 42-528 8365
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ANTONIJE LOGAR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gospodoma Brglezu in Bahorju za pogrebni obred, pevcem za pesmi slovesa. Zahvaljujemo se Domu upokojencev za nego, posebej sobni zdravnici in sestri Tatjani za izkazano pomoč in toplino. Hvala g. župniku in g. kaplanu iz Kranja za obiske v Domu, enako skupini Upanje za obiske in petje. Vsem še enkrat topla zahvala.
VSI NJENI
Stražišče, 16. maja 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
ROZALIJE STRAH
roj. Koller
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč in dr. Rojčevi za pozornost v času njene bolezni. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem za ganljivo zapete pesmi.
VSI NJENI
Žirovnica, Bled, Konstanz
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, očim, brat in stric
I JURE 1 KADAK
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sostanovalcem Vrečkove ul. št. 7, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem valjarne, Kontrole kakovosti izdelkov, ve-lopnevmatike DO Sava Kranj, KS Planina, Zvonkinim sodelavkam. Zahvaljujemo se tudi dr. Jenkovi, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku. Vsem tudi neimenovanim še enkrat hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
/NOVICETODOGODia^r
Radovljica - To, da oprema takšnih knjiži.kot je radovljiška, prav gotovo ne dohiteva razvoja knjižničarstva v svetu, so lahko na obisku v tej knjižnici ugotovili predstavniki svetovnih tehniških univerzitetnih knjižnic. Sicer pa so se predstavniki tehniških univerzitetnih knjižnic iz sedemnajstih držav te dni mudili v Ljubljani na 13. konferenci Mednarodne zveze tehniških univerzitetnih knjižnic, da bi se dogovorili o boljšem mednarodnem sodelovanju na tem področju. - L. M. - Foto: Franc Perdan
Dan šmarnic na Slajki
Hotavlje, 25. maja - Marljivi delavci turističnega društva Slajka s Hotavelj v Poljanski dolini pripravljajo že 17. tradicionalni dan šmarnic na Slajki. Na njem bodo med drugim volili mis šmarnic, zato še posebej vabijo vsa "fest" dekleta.
Prireditev bo v nedeljo, 28. maja, ob 13. uri na Slajki pri turističnem domu. Dom je 850 metrov visoko ob loški planinski poti, do tja je mogoče tudi z osebnimi avtomobili. Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Blegoš.
Povabilo v Fažano
Poceni aktivni dopust v taboru
Škofja Loka, 24. maja - »V Fazani vsako poletje tabori okrog 700 ljudi iz škofjeloške občine,« je dejal Ivo Kržišnik, predsednik komisije za taborjenje pri občinski zvezi tabornikov in dodal, da so tudi to sezono cene zelo ugodne. Maja je dnevni penzion veljal slabih 80 tisočakov (za otroke do dveh let je zastonj, otroci od dveh do petih let pa imajo polovično ceno).
»Letos bomo sezono v Fazani odprli z dvema šolama v naravi. Junija gredo tja učenci Groharjeve in Kavčičeve šole. Zamenjali jih bodo mladi gasilci, nato pridejo na vrsto člani Partizana pa tako imenovana družinska izmena, za konec pa še športniki, predvsem smučarji in košarkarji,« je povedal Ivo Kržišnik.
Nekaj malega prostora je še, in sicer v Partizanovi izmeni od 13. do 23. julija za okrog 40 mest ter v družinski izmeni od 23. julija do 5. avgusta. Prijave za Partizana sprejema turistično društvo v Škofji Loki, za družinsko izmeno pa Ivo Kržišnik v svojem minimar-ketu pod Plevno. Kogar zanima poceni aktivni dopust v taboru, v katerem športni vaditelji in animatorji rekreacije preganjajo poskuse lenarjenja, naj lepe priložnosti   ne zamudi.
H. Jelovčan
Izlet
na Stegovnik
Sekcija za planinske izlete in pohode pri kranjskem društvu upokojencev vabi vse, ki ljubijo naravo in planine, da se v četrtek, 1. junija, udeležijo planinskega izleta na Stegovnik. Izletniki se dobijo ob 6. uri zjutraj na avtobusni postaji v Kranju, od koder se bodo odpeljali do gostilne Kanonir na Jesenicah, nato pa hodili 5 do 6 ur na Stegovnik. Oprema naj bo pomladanska.
Plesi zdaj v Čirčah
Kranj, 24. maja - Znano je, da so bili mladinski plesi v Stražišču zelo priljubljeni. A ker so v Stražišču plesno sezono z majem zaključili, so mladi sami iskali nove možnosti. Razumevanje so našli pri krajevni skupnosti Čir-če in v soboto, 27. maja, bo tako v lepem novem domu v Čirčah prvi ples z glasbo iz studia Sam-mv.
Razigralo se je otroštvo
Najmlajši meseca mladosti ne praznujejo več v togem špalirju, z rdečimi rutkami in kapicami, vzklikajoč nerazumljiva jim gesla. Proslavam so dali slovo, zato pa je v njihovi praznični dejavnosti več vedrine, ustvarjalnosti in otroške radoživosti. Izleti v naravo, tekmovalni zanos na otroških pol športnih pol šaljivih prvenstvih, risanje po asfaltu, gnetenje gline, peka kolačkov, veseli tobogan... To so dogajanja, ki bodo trdneje vtisnila v spomin mesec, teden in dan mladosti, kot pa nekdanja.
Kranjska zveza prijateljev mladine je ob tednu mladosti pripravila Veseli tobogan za otroke iz podeželskih vrtcev. Poleg vrstnikov je otroke zabaval tudi Miran Šubic.
Dober dan, mladost!
D. Ž. Foto: G. Šinik
Miran Lesjak v Železnikih
Vemo, da nam prisluškujejo
V torek naj bi v Kinodvorani v Železnikih bil javni razgovor z odgovornim urednikom Mladine, Miranom Lesjakom. Ker pa se je tokrat zopet pokazala bogozahrbnost največjega kraja v Selški dolini, je zaradi majhnega obiska zadeva propadla. Pa vendar nas je nekaj najbolj vztrajnih le prišlo na svoj račun. Zbrali smo se v posebni sobi bifeja pod kinodvorano, kjer se je ob pivu razvil živahen klepet in Miran nam je povedal marsikaj zanimivega o Mladini, o ljudeh, ki jo delajo in pa tistih, ki jo plenijo.
Govoril nam je o politični naravnanosti Mladine, ki jo na mladinski časopis veže le še ime. Odpiranje problemov, ki niso samo mladinski, ampak segajo tudi v samo srž obstoječega družbenoekonomskega sistema, v katerem živimo, je Mladino pripeljalo do naklade in statusa, ki ga danes ta revija ima. Tudi o zaplembah je bilo govora. Mladina gre skozi tožilčeve roke (uradna kontrola), obstaja pa tudi neuradna kontrola (ki je precej bolj učinkovita) v sami tiskarni, saj tam kar nekaj ljudi dela za UDBO. Sicer pa tožilec v dveh urah, kolikor ima na razpolago, res ne more temeljito prebrati cele Mladine, zato mu jo berejo tudi drugi, recimo študentje prava.
Včasih je sporna tudi točnost nekaterih informacij, objavljenih v reviji, saj vedno nastopijo težave, če ti kdo zanika določene trditve, ti pa ne moreš objaviti svojega vira. Novinarska etika, taktika? Sicer pa ima Mladina zelo dobro razvito
mrežo »špijonov«, tako da svojim informatorjem povsem zaupajo. Anonimnih pisem, ki v velikih količinah prihajajo na uredništvo, ne objavljajo več (od afere z ustanovitvijo nove partije v Bosni). V takih primerih se, če je tema zanimiva, lotijo raziskovanja.
Miran se je v zadnjih mesecih tudi večkrat mudil na Kosovu. »Na začetku slovenski novinarji niso imeli nobenega problema priti do koristnih informacij. Ker smo na avtomobilih imeli Iju-bljaiteko registracijo, so nas Albanci preprosto oblegali. Nobenega problema ni bilo izvedeti tudi kaj mimo uradnih poročil. Potem pa so srbski novinarji naštudirali zadevo, najeli Rent a car vozila z LJ (pri Kompasu), in ko so Albanci to odkrili, je bilo z informacijami konec. Stanje pa se je še bolj poslabšalo po demonstracijah in po represiji, ki je sledila. Albanci molčijo, povsem so prestrašeni.
A če nam prisluškujejo? Seveda. Pred UDBO se ne moreš zavarovati. Postaviti bi morali nočne straže na uredništvu. Vemo, da nam prisluškujejo, odpirajo pisma..., pa kaj. Ce jih kaj zanima, naj pridejo vprašat na uredništvo.
Na vprašanje, zakaj nam prisluškujejo, bi Ertl odgovoril, da pojma nima, o čem govorim, da on o tem nič ne ve.« Se in še smo se pogovarjali; če pa bi kdo želel zvedeti kaj še o ostalih stvareh, ki jih ve povedati Miran Lesjak, naj se udeleži kakšne od tovrstnih prireditev.
Igor Kavčič
Z
GLASOVA ANKETA
7
So se borili za takšen danes?
Škofja Loka, 24. maja - Za danes je občinski komite zveze komunistov povabil 23 prvobor-cev, nosilcev spomenice iz narodnoosvobodilnega boja. Odzvalo se jih je devet. Pripravili so jim pestro dopoldne. Najprej jim je predsednica občinskega izvršnega sveta Ida Filipič-Pe-čelin spregovorila o dosedanjem in možnem razvoju drobnega gospodarstva, zatem so bili gostje Franca Šifrerja, vodilnega moža loškega obrtnega združenja, po prenovljeni klobučar-ski tovarni na Spodnjem trgu pa jih je popeljal direktor Šeširja Miro Pinterič.
V bežnem utrinku med ogledom tovarne smo borce (iz leta 1941) za našo svobodo in boljše življenje vprašali, kako gledajo na sedanje razmere v Jugoslaviji. So se borili za takšen danes?
Niko Kavčič: »Z veliko mero discipline, zanosa, poguma smo uresničevali cilje, zaradi katerih smo vstopili v narodnoosvobodilni boj. Vmes je bilo seveda tudi nekaj romantičnih vi-[MfMČm zij, ki so se kasneje, po ■L f JgF:    vojni, razblinile. Danes,
»Bk K      P°     ^ letih preteklost
že lahko kritično ocenjujemo in objektivno presojamo. Moje gledanje je bilo vseskozi zelo liberalno. Menim, da smo po osvoboditvi zagrešili hudo napako, ko smo vsa sredstva proglasili za družbeno last. To je izvirni greh našega sistema; nimamo razčiščenih pojmov, kaj so socialistični proizvodni odnosi, kaj je samoupravni socializem. Danes je očitno, da je te odnose treba spremeniti. Žal še ni prave volje in moči, element oblasti je velika zavora, časa pa ni ravno na pretek; pred vstopom v združeno Evropo bo treba menjati obrazce po evropskih, ne jugoslovanskih merilih.«
Jože Ferjančič: »Bojim se, da nam bodo stranke, ki so se pojavile v Sloveniji, izpodko-pale vse, za kar smo se borili. Saj nisem proti strankam, sem proti vodjem, ki se prerivajo, nasjprotujejo drug drugemu, v resnici jim gre pa samo za oblast.«
Jule Nardoni: »Borci smo "nasrkali" med vojno, po vojni in tudi danes "srkamo", klonemo pa ne. Vse tisto, za kar smo se borili, se spreminja. Mi imamo zase dovolj, ne zahtevamo drugega kot zdravje. Borili smo se za dobro vseh ljudi, ki pa danes ne živijo dobro. Ra-* zočaran sem, zlagal bi se, če bi rekel, da nisem«
mmmmmm Rado Cenčič: »Tudi sam sem razočaran. Mili slil sem, da bomo bolje i|§ živeli, da se bomo razvili li v sodobno, napredno §1 državo, ne pa, da bodo vladale razprtije, da bomo priče birokratskemu vodenju države. Sem za politično konkurenco, saj je partija izpit slabo naredila. Izhod za vse nas vidim v pravni državi z več svobode, demokracije, brez izkoriščanja dobrih podjetij in vlaganj denarja "v tri dni".«
H. Jelovčan Foto: G. Šinik
Bohinjski turistični delavci o novostih in pridobitvah
Da ne spimo,
lahko zanikamo z dejanji
Ribčev laz, 24. maja - "Dostikrat je bilo že rečeno in zapisano, da bohinjski turistični delavci spimo kot medvedje, da se v Bohinju nič ne dogaja, da je vse po starem... Mi lahko to zanikamo - ne z besedami, ampak z dejanji, s tem, kar je že bilo narejeno in kar še bo," je na novinarski konferenci, ki je bila v sredo v hotelu Kompas v Bohinju, dejal Miro Mulej, predsednik bohinjskega pododbora Turistične poslovne skupnosti Bled.
"V Bohinju razvijamo turizem, ki mu v žargonu pravimo apotekarski - s poudarkom na Triglavskem narodnem parku in športni rekreaciji. Izkušnje zadnjih dveh let kažejo, da smo na pravi poti, saj prihaja k nam vse več gostov, ki hočejo planinariti, igrati tenis, loviti ribe, se spuščati s kajaki po jezeru in rekah... Naš cilj je, da bi se z boljšo penzionsko in zunajpenzion-sko ponudbo prebili v srednji kakovostni in cenovni razr*ed."
Lokostrelska šola pod Voglom
V bližini hotela Pod Voglom bodo 1. junija odprli lokostrelsko "hunter field progo" s štirinajstimi tarčami. Proga je primerna za učenje, resno vadbo in za pripravo reprezentanc. V hotelu bodo sposojali tudi lokostrelsko opremo in organizirali petdnevne tečaje, ki jih bodo vodili učitelji Slovenske lokostrelske šole.
Druga pridobitev je nova poslovalnica turističnega podmladka bohinjske osnovne šole, v kateri bodo turisti lahko dobili najosnovnejše informacije, zamenjali denar in kupili spominke, predvsem tiste, ki jih izdelujejo člani podmladka. Da bo poslovalnica 1. junija odprta, imajo veliko zaslug bohinjske delovne organizacije - Almira, LIP in druge." V Bohinju pa se letos obeta še nekaj novosti in pridobitev. Poklicni organizator športne rekreacije Dušan Blazin se bo s 1. junijem "prelevil" v zasebnika in bo odprl turistično agencijo Alpinsport ter manjšo izposojevalnico in trgovino športne opreme. "To bo specializirana agencija, v kateri bomo turistom ponudili predvsem takšne oblike preživljanja dopusta, kot so gorske ture, plezalni vzponi, kaja-
Ohcet na Triglavu
Časopisno podjetje Pavliha bo letos poleg očiščevalne akcije Antenini smetarji na Triglavu poskrbelo tudi za pravo ohcet na vrhu naše najvišje gore. Kot so povedali predstavniki Pavlihe, bosta fantovščina in dekliščina na Kredarici, poroka pa v prisotnosti županov jeseniške, tolminske in radovljiške občine. Ohcet, ki bo na Triglavu spet prvič po letu 1940, ko se je tod poročil dr. Miha Potočnik, bo med 16. in 18. avgustom.
kaštvo na divjih vodah, jadranje s padalom, izleti z gorskimi kolesi, turno smučanje..." Ponudbo bo bogatil tudi Alpis klub, ki bo organiziral predvsem tečaje in izlete s kajaki in kanuji, sicer pa tudi teniške in lokostrelske tečaje, šolo deskanja in druge športne aktivnosti.
C. Zaplotnik
Novi tajnik bohinjskega turističnega društva Marjan Malej je povedal, da sta se bohinjski turistični društvi združili in da enotni že dosegajo prve uspehe. "Ker je kamp Ukane v osrednjem delu Triglavskega narodnega parka in ga ne smemo več širiti, smo se odločili za gradnjo podobnega kampa pri gostišču Danica v Bohinjski Bistrici. V njem bo prostora za 200 gostov, odprli pa naj bi ga že 1. julija.
Kranj, 24. maja — Da so kranjski športniki res uspešni, so dokazali v tej zimski in letni sezoni. Alpinist Tomo česen je preplezal v Himalaji stene, ki jih še ni nihče. Alpski smučar Grega Grilc je na letošnjem svetovnem prvenstvu osvojil srebrno kolajno v slalomu, akrobatski smučar Marko Klančar je bil na svetovnem mladinskem prvenstvu bronasti v skokih, kegljat- Triglava Boris Benedik je na svetovnem prvenstvu v kegljanju v Celju osvojil dve zlati odličji in eno srebrno, vaterpolisti Triglava pa so se v tej sezoni uvrstili v najvišje jugoslovansko vaterpolsko tekmovanje, v prvo A zvezno ligo-Za vse te uspehe sta v sredo v skupščini občine Kranj vsem prisrčno čestitala predsednik občine Ivan Torkar in predsednik IS Henrik Peternelj. čestitkam sta se pridružila tudi predsednik TKS Kranj Slavko Brinovec in direktor ZTKO Borut Farčnik. v
(D. H) Foto: G. Šinik