^ASlr-Q SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA Uto v«i. - st. 23 KOČEVJE 31. MAJA 1963 Cena 20 din Kako smo volili 24 P° vsej državi so bile tudi v naši, kočevski občini volitve j j m .26. maja. 24. maja smo volili odbornike za občinski zbor sk ?Vn**1 skupnosti (v industrijsko, kulturno prosvetno, socialno zar-- VCn° *n Nravstveno ter državno upravno in politično organi-^slto skupino), 26. maja pa odbornike kmetijske skupine in < ">-inskega zbora. bil ^ industrijski skupini je od 3625 volivcev glasovalo 3456, 169 je svet °^s°Inik, od tega 155 upravičeno. V skupini kulture in prost e. jc od 161 vpisanih volivcev glasovalo 160; v socialno skrb-dr'?11 *n zdravstveni od 180 vpisanih volivcev 177 ter v skupini 146 v*6 upravc *n političnih organizacij od 147 vpisanih volivcev v " X vseh volivnih enotah je kandidiral le po en kandidat, razen p^.1 enoti, ki je zajemala podjetja Avto, PTT, železnico in cestno Jetje, sta kandidirala dva, izvoljen pa je bil Leon Urh. ie biia°vtVC v kmet‘isko skupino do odborniki prisegli. Izvolili bo-natetih t>1Silnui volivcev, od do še odbornika, ki bo vodil seje 1 l111 je glasovalo 2obK ali > *o, Ct*siotKa. uiasovaio jin ni le Vlčen* Kaieru* J“i je bno ib uprava j® Pdsotnin. bnoro vsa voii-Ve Uo Skupine so zaiujucna vom-Vojjj *2. ure. Uo 8. ure zjutraj so btarc iU0 ° (a!Vl’ v 1’redgradu, Starem o °1čevski u 0silnici, Banja loki, dečtiia .. Id in Kočevju. Velika u dvijanbvccv je opravila svojo /fab v/!^ko doiznost že v prvin n? vsch iev*..1'akrat je bilo tudi i*. ve, krajin, kjer so bile vo-Bahno Un° pa v Kočevju, zelo a So on.01®8!0 in ostala naselja bila Praznično okrašena. Ohr :xA prva seja nove '-inske SKUPŠČINE \ v brvae5e.1iek* 3- junija bo ob 8. U,,de v ?®Ja nove občinske skupki dl “r,vic- Oba zbora, občin-fc ta ha i°f delovnih skupnosti, ahfl4- očenih sejah verificirala bdbornikov, nate pa bd- \ Ribnici 82,6 odMoll.01 Volitve v zbor delovnih skupnosti v petek so v Ribnici potekale v redu in so le malokje morali čakati zamudnike. Volivci iz gospodarskih organizacij so izvolili v novo občinsko skupščino naslednje kandidate: Jože Žagar, Slava Andoljšek, Franc Lavrič, Stane Vesel, Anton Marolt, Ivan Ilc, Kati Kozina, Lojze Lesar, Karol Sever, Draga Lovšin in Stefan Lovšin. V skupini kulture in prosvete: Elo Kržan, Ančko Lovšin in Marijo Košmrlj; zdravstveno in socialno varstvo: dr, Vida Cvar, Jože Oberstar; državni organi in družbene organizacije in društva: Bogo Abrahamsberg in Nikola Japundžič. Že v soboto zvečer so votivne komisije okrasile volišča in pripravile vse potrebno za čim hitrejši potelk volitev. Volitve v podskupino kmetijstva so na splošno potekale lepše in so marsikje prej zaključili kot z volitvami v splošni zbor. Ponekod so bile volitve opravljene že do osmih zjutraj (Kolektiv Ugar, Grčarice, KZ Loški potok, Zadolje), drugje pa so morali čakati zamudnike do zvečer. Kirnetijci so zaključili volitve do 10. ure v Gorenji vasi in na Konec na 2, str. PRVA ETAPA y%rua etapa velike politič-ne akcije, volitev, se je ■ z izvolitvijo odbornikov novih občinskih skupščin zaključila, bliža pa se že zadnji del, volitve v republiška in zvezna predstavniška telesa. V olivna udeležba povsod v Sloveniji in v Jugoslaviji je bila velika, kar smo dosegli predvsetn z velikimi predvolilnimi pripravami. Volitev v petek in nedeljo se je udeležilo večina volivcev, ki so s tem ponovno dokazali veliko politično in moralno zavest, zavest upravljavca in gospodarja proizvodnih sredstev. O poteku volitev in o kandidatih so se volivci pogovarjali na številnih zborih volivcev, s čimer je bila dana osnova uspeha volitev. V nedeljo smo se zbudili zgodaj, praznično, veselo razpoloženi zaradi lepega, velikega dtie. Marsikje, skoraj povsod je vabila na volišče pesem, zastave so vihrale v vetru, volivci pa so že dolgo pred pričetkom čakali pred volišči, da bi čimprej oddali svoj glas za kandidata, ki naj jih zastopa v občinski skupščini. In potem, ko so opravili svojo dolžnost, so še dolgo stali okrog volišč in se zanimali za potek volitev, ali pa so šli domov in napeto sledili poročilom o volitvah v drugih pa tudi v svojem kraju. Zanimivo, da so marsikje prvi prišli na volišča, kot že tolikokrat doslej, najstarejši občani, drugod pa je prihajala mladina na volišča skupaj, v povorkah. Marsikje so po opravljenih volitvah odšli na delovne akcije ali pa je mladina ■ priredila športna srečanja. Ponosni so bili predvsem na to, da so tako res postali enakopravni starejšim tovarišem. Za njih so prve volitve predstavljale prve, odločne korake i samoupravi j avsko življenje! Nadaljevanje bo v ponedeljek, 3. junija, ko se bodo konstruirale občinske skupščine in izvolile odbornike okrajne skupščine, poslance zborov delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine in poslanske kandidate republiškega in zveznega zbora. Pri tem bodo odborniki seveda upoštevali želje in voljo volivcev, ki so ■se na svojih zborih odločili za kandidate. Zadnja faza bo 16. junija, ko bomo spet stopili na volišča in izvolili poslance republiškega in zveznega zbora. Z aktivno in čim večjo udeležbo na volitvah bomo ponovno poudarili svojo privrženost napredku, razvoju samoupravljanja, borbi za mir in odločnosti, ne odstoviti od začrtane poti, ki nas vodi v lepše. svetlejše dni... ORTNEK (vp) — Pri nedeljskih volitvah smo v Ortneku prednjačili, saj smo bili že okrog pol enajstih 100% gotovi. Prve so prišle na volišče naše žene, takoj zatem pa mladina. V Doljnjih Podpoljanah so morali čakati do 16. ure, ker so bili nekateri opravičeno odsotni in so se vrnili šele popoldne. Nasprotno so na V. Poljanah morali čakati nekaj volivcev do zaključka, vendar kljub temu niso prišli. Tako so znižali odstotek in osramotili svojo vas. X Ribnici 82,6 odslotkoi/ (Nadalj. s 1. str.) Bregu, v Gorenjih Lazih in v Lipovcu pa do 11. ure itd. V podskupini kmetijstva je bilo vpisanih v volivne imenike skupno 1956 volivcev, glasovalo jih je 1771 ali 90,5 %. Veljavnih glasov je bilo 1666. Opravičeno odsotnih je bilo 4,9 % volivcev. Volivci v podskupini kmetijstva so izvohn v občinsko skupščino naslednje kandidate: Alojza Zbašnika, Mirka Merharja, Matijo Lesarja, Martina Gregoriča, Alojza Oblaka, Matijo Petriča, Antona Debeljaka in Alojza Cvara. V splošni zbor nove občinske skupščine so bili izvotieni: Stane Oberstar, Lado Oražem, Franc Peček ml., Janez Čampa, Janez Bolha, Janez Bolha, Jože Puželj, ing. Nande Nadler, lani Gelze, Irance lic, Jože Osvald, Ivan Mihelič, Anton Krajec, Janez Kozina, Alojz Škulj, Stanko Lovšin, Anton Gov-že, Alojz Mestek, Fran Fajdiga, Evgen Ivanc, Franc Čampa, Stanko Kovačič, Jože Mohar, Rudolf Lavrič, Alojz Lavrič in Anton Oražem. Volivcev za ta zbor je v občini 8398. Glasovalo jih je 6937 ali 82,6 %, kar predstavlja najslabši volivni uspeh v republiki. Ce pa prištejemo še 13,1 % opravičeno odsotnih (Nemčija, vojaki) in če predpostavljamo, da bi vsi ti volili, če bi bili doma, dobimo 95,7%. Seveda je bilo nekaj tudi takih volivcev, ki so bili doma, pa se niso udeležili volitev, vendar predstavljajo ti le manjši procent volivcev. Precej slab volivni uspeh je bil NOVI VOZNI RED (vp) — Sedaj, ko so ukinili potniški vlak, ki pelje skozi Ortnek ob 18.40, nimamo nobenega vlaka od 16. do 21. ure, tako da imajo potniki proti Ljubljani zelo slabe zveze. Posebno nerodno je zdaj, ko je cesta zaradi popravila zaprta. Krajevni odbori so zaprosili železnico, naj uredi prevoz potnikov s tovornim vlakom, ki pelje iz Kočevja skoro ob istem času kot prejšnji potniški vlak. NAČRTI (vp) — Mladi v Ortneku pripravljajo prostor za balinanje in kopališče. Oboje bodo zgradili poleg športnega igrišča. dosežen v vaseh južno od Ribnice (Nemška vas, Prigorica, Dolenja vas), na Slemenih pa so volivci opravili svojo dolžnost, kljub temu, da so bili nekateri precej oddaljeni od volišč, hitro in z visoko udeležbo. Prepričani smo, da se bo procent na volitvah v republiške in zvezne predstavniške organe v nedeljo, 16. junija dvignil. Nova občinska skupščina se bo sestala v ponedeljek, 3. junija. Kakor predvidevajo, bodo imeli prvo sejo že v novi stavbi, ki jo Gradbenik prav te dni dokončuje. Na tej seji bodo izvolili predsednika skupščine in predsednike posameznih zborov, izvolili predstavnike v okrajno skupščino in republiško in zvezno Skupščino. PREDGRAD V nedeljo smo v Predgradu volili odbornika za občinsko skupščino. V splošni zbor je bil izvoljen Peter Rauh, v zbor delovnih Skupnosti pa Mihael Mihor. Volišče je bilo v šoli in je bilo lepo okrašeno. GRČARICE — Kakor marsikje drugje so tudi volivci to Gr&jri j Grčarskih Raven čakali pred voliščem že kmalu po šesti uri zJu ^ da bi čimprej opravili svojo državljansko dolžnost. V Grčaric«* v nedeljo volili tudi v zbor delovnih skupnosti (Gozdna uprava). volivni komisiji sta imeli prve pol ure polne roke dela, nato P jjj čakali le še nekaj zamudnikov oz. volivcev iz Rakitnice, ki so v v zbor del. skupnosti v Grčaricah. Volitve v splošni zbor so *jl -n# čili nekaj po osmi uri zjutraj, v zbor delovnih skupnosti pa prij" ^ pol ure kasneje. V splošni zbor je volilo 144 volivcev ali "5> ostali so bili opravičeno odsotni. Volišče v Grčaricah je bilo lepo urejeno in okrašeno, morda naj *i|0; v spodnjem koncu občine. Na slavoloku pred voliščem je P*s »Vsi na volitve« in »Volitve — naš ponos«, ,.| Prepričani smo, da bodo volivci v Grčaricah tudi 16. junija opr»v svojo volivno dolžnost že kmalu po sedmi uri. I V V Najstarejši občan prvi na volišču Zjutraj 26. maja so se volivni odbori pripravljali na volitve. V kanjonu Kolpe je bila megla, ki se je razpršila šele ob osmi uri. Ljudje so vstajali zgodaj zjutraj, ker so hoteli čimprej opraviti svojo državljansko dolžnost na voliščih, do katerih je bila za nekatere precej dolga pot, nad uro hoda. Kolpa je tiho žuborela, ko je ob 3.30 zjutraj v Kostelu vstal Anton Majetič, po domače »Mi-kulov očka«, star 96 let in se odpravil na pot do volišča, ki je bilo v šoli na gradu. Pol ure peš poti v strmino starodavnega gradu je očka kar hitro prehodil. V turistični koči je zbudil tovarišico in v koči malo posedel, ker je bilo volišče še zaprto, saj je bila ura komaj pet. Pred sedmo uro je bil že pred voliščem in čakal, da so prišli člani volivnega odbora in odprli volišče. Anton Majetič je na volišču prvi oddal svoj glas za kandidata v občinsko skupščino, za njim so prihajali še drugi vo- livci in volitve so bile ob 8. uri zaključene s 100% udeležbo. Mi-kulov očka je ostal na volišču do konca, pozdravljal se je z ostalimi volivci, ki so prihajali iz globač in hribov okrog Kostela in v teh razgovorih smo ga dobili tudi mi ter ga vprašali: »Kdaj vam je bilo najbolj lepo v življenju, očka?« »Najbolj lepo mi je sedaj, v letih- naše svobode,« je hitro odgovoril. »Kdaj vam je bilo pa najtežje?« »V mojih mladih letih, ko so bili še majhni otroci, za katere je bilo potrebno preskrbeti kruh, in v času NOB, ko sem partizanom dajal iz hiše tukaj pri šoli hrano, v sosedni zgradbi, v gradu, so bili pa Italijani. Hrano smo dajali skozi okno v dolino, partizani so prišli tik do naše hiše, čeprav so bili Italijani oddaljeni komaj 10 metrov.« »Koliko otrok ste imeli?« »Vseh skupaj jih je bilo 11, sedaj jih živi še sedem. Dva sta na Jesenicah, dve hčerki v ZDA, eden na Reki, ena hčerka v . likih Laščah, ena pa je don«K so poročeni. Živim pri hcem-zetu doma v Kostelu, da ®e Aj. bujeta. Imam nekaj zemlje i ^ šo, pa noče od otrok tega » prevzeti.« ae]c »Povejte nam kakšen dog iz vašega življenja.« »Hm — kaj bi vam P°vnega Na Dunaju sem v bližini v g]l pekel in prodajal kostanj. s0 kruh in lepo zapečene žem J„0re-tako lepo dišale, da so tano vabile, pa si jih nlseJ^\ jv® kupiti,' čeprav so stale ^ K* * solda. Kupoval sem črn kr > ^ je bil bolj poceni, moral sei diti zaradi otrok.« »Ali kadite?« . ieta- »Da, že od petnajstega ^ Prej, v času stare Avstrije, kadil pipo, sedaj pa cigare -9,1 »Boste dočakali 100 let, »Mogoče jih bom pa r®s’ 0pr»' Smehljaj zadovoljstva n ^v- zu 96-letnega moža, ki je y je ljenju veliko doživel. Dve j (Konec na 3. OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN po • AFRIŠKI VRH je končan. V Adis Abebi, glavnem mestu Etiopije, so našli skupen imenovalec — solidarnost afriških držav, ki je izražena v listini Organizacije afriške enotnosti, že ob začetku, v uvodnih besedah je etiopski cesar Haile Selasie poudaril, naj afriški državniki ne za-puste konference, dokler ne bo dosežen sporazum o prihodnosti črnega kontinenta. Listina zahteva izkoreninjenje vseh oblik kolonializma, koordinacijo splošne politike afriških držav, potrditev suverenosti teh držav, mirno reševanje vsakega spora s pogajanji. Največja pridobitev pa je, da se je v eni dvoram zbrala vsa Afrika in to jasno in na glas izpovedala, zahtevala! Premier Ugande Milton Obote je na koncu nekoliko optimistično dejal, da zdaj ne obstojata več listini Casablance in Monrovije, ampak enotna afriška listina. In to je res; odslej ne moremo več govoriti o casablanški in monrovij-ski skupini afriških držav, ampak o enotnosti, o njihovem skupnem cilju in idealu. • IRAŠKI PUČ — Najnovejši puč v Bagdadu so takoj zatrli, vendar je s tem upanje na trojni sestanek Irak—Sirija m ŽAR v Kairu, na katerem naj bi se dokončno dogovorili o uniji'teh treh držav, skoraj popolnoma zbledelo. Zadnji dogodki v Siriji tudi kažejo, da se želi stranka BAAS sama pogovarjati z Naserjem brez unionističnih ali pro-naserjevskih elementov. Neuspeli poskus državnega udara v Iraku je dal baasovskim silam priložnost za aretacijo in odstranitev najbolj »nevarnih« pronaserjev-skih ljudi, ki so najbolj vneti za čim hitrejšo in tesnejšo zdru- žitev. Kljub temu si nihče v Siriji in Iraku ne upa priznati, da je proti uniji, upanje na združitev pa je vseeno pokopano. # TUDI V ANKARI je zadnje dni spet prišlo do poskusa državnega udara. To pot je bil zapleten v zaroto bivši polkovnik Ajdemir, ki je obtožil predsednika Gursela in premiera Inbniija, da sta izdala Atatiirkove ideale. Poskus so takoj zatrli, vendar je nastalo napeto vzdušje. Mendere-sova demokratska stranka (lani so ga z drugimi funkcionarji obesili) se je preimenovala v Stranko pravičnosti, medtem ko je re-publ. stranka na krmilu. Za podeželje, kjer ima Stranka pravičnosti veliko pristašev, je Menderes še vedno junak in nedolžna žrtev. Naj si republikanska stranka še tako prizadeva prepričati prebivalstvo o korumpiranosti Mende- resa , vou. in sodelavcev, fidobo ^ 0d tranjega razcepa, ki traj nje-procesa proti Menderesu ^po govim sodelavcem, ne boa premostili. • NAČRT URHA Kfjf* j]rtf NA — Finski predsednik ^ Kekkonen se je zavzel z , s0 bi vso Skandinavijo Pr°9,je, Z brezatomsko cono. De)ai 0jcreF bi tak sklep bistveno mednarodni položaj ten tl ^ • SKRBI -V MADK^obO*. LIZBONI — Odločnost MidW nih afriških držav, da jo ostanke kolonializma celini, skrbi ne le L# Portugalsko, ki ima v vedno največje posesti, ^ jo , tudi Francovo Spantf0’ piti ' Portugalsko povezujta skupni interesi, Kako znižati stroške za socialno zavarovanje? Preteklo sredo je bil v Kočevju sestanek predsednikov delavskih svetov in predstavnikov socialnega zavarovanja, ki ga je sklicala skupščina za socialno zavarovanje. Obravnavali so predvsem osnov-ao 'n dodatno stopnjo prispevka za zdravstveno varstvo, povračila plovnim organizacijam za nadomestilo osebnega dohodka za prvih »0 oziroma 7 dni bolniške in uvedbo kontrole bolnikov na domu. Pris JUk uvedbi dodatine stopnje Pevka za zdravstveno zavaro-skun6 bo 'mela naša 'komunalna . Pnost predvidoma nad 50 mili- jonov dinarjev primanjkljaja. Ta se lahko krije naj- ^anjkijaj nega Z rezervnega sklada social-zadovZaVarovanja’ ^a S|klad ne Post Ca’ komunalna skup- ki breda 'Čilij. a6lnVn'im SOC'ajneEa zavarovani a 80 razpravljali še o podela n robnih a °rKanizaciiam z.a kritie , boriifi?h<)dkov do 30 oz 7 dni. k k. ki „ ,e ^eseže z izdatki zn e-3 a n rl'1 ^°bi od zavoda, za nla-do estila osebnesa dohod-notem mora --qyljVo ozi- . mini j Z’ osebneea dohodka bBČIAN JE BIL 'Naa-i, A VOUSCU !Vl, k z 2 str.) 4« hn stisko voisko. Potov«! h' lnt vrn ’1 kot krošniar polnih vPp6tl kratvh? -ie hi1 nn nuna,u' rr>W«i , lft obiskal Kumrovi1 'n 1 kraj tov. Tita in je ka 0,ivni S^no donosen. WNj L°?bor 1e v tem /'-asu, Vnv 1 ein- "'zvovariali z očkom. hii.lvb6ga So^nke in nredsednik ^ °dbora je še pripornih, skufc volišču ie volilo 6 hČabe !Knsko' Volitve so bile kiw volih,0smi url « %Staoi-n 80 ^ile praznik in Ja naših delovnih Iju- NOVO SREDIŠČE LJUBLJANE — Prostor med Erjavčevo, Prešernovo, Valvasorjevo in Šubičevo ulico v Ljubljani jc že več mesecev spremenjen v veliko gradbišče. Tu gradijb novi Trg revolucije in središče mesta. Pod veliko ploščadjo Trga revolucije, na kateri bo tudi spomenik Revolucije, bodo v dveh nadstropjih parkirni prostori za okrog 600 avtomobilov. Na južni strani bosta dve stolpnici republiškega predstavništva in uprava ter slovenskega gospodarstva, ki bosta imeli po 27 nadstropij. Tik ob stolpnicah, južno od njihovih temeljev ob Erjavčevi cesti bo velika kino dvorana pod nivojem ploščadi. V njej bo prostora za 1400 gledalcev. Na tem prostoru bo še trgovski objekt, dom tehnike in prizidek gimnazije. Vsi ti objekti bodo gotovi do junija 1965. (Na sliki: parkirni prostori pod ploščadjo novega Trga revolucije, v ozadju je poslopje Ljudske skupščine SR Slovenije. Parkirni prostori bodo na voljo že letos). Po voliščih v Dobrepolju V dobrepoljski dolini so se pričele volitve že v petek in sicer v gospodarskih organizacijah. Za vse gospodarske organizacije sta bili postavljeni dve volišči in sicer v tovarni »Iskra« in v podjetju »Štolama«. Poleg delavcev so volili v obeh voliščih tudi obrtniki s tega področja. V »Stolar-ni« so zaključili volitve 100% že ob 9.30 uri, nikakor pa niso mogli zaključiti volitev v »Iskri« in to po zaslugi nekaj obrtnikov, ki se niso hoteli odzvati vabilu. Tako so tukaj zaključili volitve šele ob 7. uri zvečer s 97 % udeležbo. V nedeljo so bile volitve v splošni zbor občinske skupščine in volitve v kmetijsko podskuni-no. Tudi na teh volitvah je bil odziv volivcev zelo dober, razen v nekaterih vaseh, ki so tudi na prejšnjih volitvah dale izredno slabe rezultate. Že pred osmo uro so zaključili volitve v volilni enoti Predstruge-Vodice. Zanimivo, da je mala hribovska vasica Vodice poslala vse svoje volivce že pred sedmo uro na volišče. Ob 9. uri so zakliučili volitve v Hočevju. Tudi ta vas ie nri volitvah vedno med prvimi. Ob 14. uri so zakliučili volitve v Mali vasi. Člani komisije so povedali, da bi bili lahko gotovi že pred 10. uro. Tudi vas Zagorica je zaključila volitve 100 % že pred 7. uro. Na Vidmu, oo številu volivcev med na.ivečiimi voliv-nimt enotami v Dobrepoliu. so ob 7. uri zvečer zabeležili 96 % udeležbo. Samo 11 volivcev se ni odzvalo vabilu. Slede Ponikve s 95 % in Zavod Ponikve s 95 %. Vsa draga volivna področia tega kraia pa so dala dosti slabše rezultate. Najslabša je Bruhanja vs (57%). Povprečno je volilo v dobrepoljski dolini za snlošni zbor nove občinske skupščine 79 % in v kmetijsko podskupino 68 %. di no vsej občini in po vsei naši domovini. Tako kakor je bilo v Kostelu ie bilo tudi po ostalih voliščih v dolini Kolne. V Bania loki je prvi volil Anton Cetinski iz Jesenovega vrta. ki ie star 82 let, do volišča ie hodil eno uro in nnl. nred šesto uro zjutraj pa je bil že pred voliščem. P. Sobar Torej rezultat, ki je dosti slabši od prejšnjih volitev, če prelistamo volivne imenike, bomo zlahka ugotovili, da so abstinirali predvsem starejši volivci, privatni kmetijski proizvajalci. Glavni kamen spotike je bila arondacija zemljišč! S tem pa so pokazali, da je potreben v dobrepoljski dolini še hitrejši razvoj socialističnih odnosov na vasi. Tudi v dragih krajih občine so bile letos izvedene večje arondacije, vendar ni bilo nikjer tega problema, razen v Dobrepolju! Nasprotno se je dobrepoljska mladina odzvala volitvam 100 % in ni bilo mladinca, ki ne bi prišel na volišče in oddal svoj glas za, kandidata. Torej dva kontrasta, ki si stojita nasproti: stara nazadnjaška mišljenja in zdravo napredno mišljenje mladih ljudi dobrepoljske doline. Vsekakor je potreben hitrejši gospodarski razvoj tega kraja, kar so poudarili tudi nedavni zbori volivcev, posvetiti je treba večjo skrb na videz drobnim problemom, ki tarejo marsikaterega volivca in ki so z malo dobre volje lahko rešljivi. T. L. Mladina sedmih križev Te dni so se zbrali upokojenci kočevske podružnice na občnem zbora. Društvo zajema vse upokojence v kočevski občini in je ja. Vzlic dolgi in ostri zimi so se zdaj v njem včlanjenih 955 naših delovnih veteranov. Delo odbora je bilo tudi lani mnogo-stransko, saj se društvo udejstvuje v prid svojega članstva v raznoterih smereh. Tako n. pr. pomaga temu ali onemu pri ureditvi svoje pokojninske zadeve, sestavlja jim pritožbe na prejete odločbe, ki se prizadetim ne zdijo pravilne, preskrbi nad tisoč upokojencem in njihovim družinskim članom legitimacije za če-trtinsko vožnjo, oskrbuje tudi gospodinjstva članov s premogom. S posredovajem društva je dobilo lani 250 upokojencev iz Rudnika Kočevje premog po znižani ceni. Štirinajstim upokojencem z najmanjšo pokojnino je društvo posredovalo pri prejemu podpore za letovanje, ki je znašala 4000 din. Naši upokojenci pa ne vidijo v svojem društvu organizacije, ki se bavi le z zgoraj naštetimi posli. Zanje je njihovo društvo povezava, ki ne dopušča, da bi bili pevski odsek in kegljaška sekci-na stare dni prepuščeni sami sebi. Med kočevskimi upokojenci vlada krepka tovariška zavest, kar je vsekakor v precejšnji meri posledica društvenega udejstvovanja. Podružnica DU prireja članske izlete, družabne večere ipd. V sestavu društva so tudi pevci-upokojenci vneto vadil vsak teden enkrat v dvorani, k jo je odstopilo vodstvo naše gim nazije. Navadili so se nekaj pes mi, zapeli so tudi pred občin stvom in na pogrebih umrlih čla nov. Tudi kegljaška sekcija mar ljivo podira keglje in se je med vsemi našimi kegljači uvrstila precej blizu vrha lestvice. Imeli so tudi medsebojno tekmovanje, združeno z malo zabavo. Lani so bili kočevski upokojenci kar trikrat na izletih in to dvakrat z avtobusom v Beli krajini, z vlakom pa so se popeljali v Maribor. Tam so si poleg znamenitosti severne slovenske metropole ogledali tudi zeleno Pohorje. Da ne bi medsebojni stiki naših upokojencev od jeseni do pomladi povsem prenehali, prireja društvo družabne večere vsak prvi četrtek v mesecu. Ti prijateljski sestanki so se našim delovnim veteranom že močno priljubili, saj so vedno dobro obiskani. Tak večer je bil na željo bivših rudarjev v šalki vasi, vsi ostali pa so bili v dvorani hotela Pugled. Tu se zbrani člani DU in njihove družine prijateljsko pogovarjajo, vmes zapoj o kako narodno pesem, ki jih spominja minulih in lepih mladih let. Ko jim pa zaigra domača godba veselo »vižo«, je plesišče vedno premajhno, ker se naši upokojenci radi zavrtijo. Vsem prednjači Lojze Jenko, ki vzlic sedmim križem ne izpusti nobenega plesa. RAZGOVOR S KANDIDATOMA ZA ZVEZNEGA IN REPUBLIŠKEGA POSLANCA V KULTURNO-PROSVETNI ZBOR POD GESLOM Kultura v komuni Z» četrtek, 30. maja ob 9. uri je Obč. odbor SZDL Kočevje sklical širši sestanek vseh kultumo-prosvetnih delavcev našega mesta na razgovor o kulturi v komuni. Poleg predstavnikov naših množičnih organizacij in vseh kulturnih ustanov sta se razgovora udeležila tudi kandidata za zveznega in republiškega poslanca v kultur-no-prosvetni zbor Mitja Mejak in Boris Mikoš iz Ljubljane. Razgovor z mladimi občani Pretekli teden je bil v Kočevju razgovor o kmetijstvu in gozdarstvu z inženirko Pepco Perovšek, kandidatinjo za poslanko v zvezni zbor skupščine SFRJ Sprejem na Bazi 20 tična, da zaslužita tudi v našem listu posebno obširnejšo obdelavo. Po izčrpanem sporedu razgovora je predsednik tov. Merhar zaključil ta v resnici enkrat nad vse zadovoljivi razgovor o kulturi v naši občini. Ne samo da sa takih manifestacij še želimo, tudi nujno potrebni so nam! (C) dom Ivanetičem in Zvonkom Žagarjem, ki ga je vodil član občinskega komiteja ZMS Jože Novak. Razgovor je potekal predvsem o tem, kako si mladi kandidati predstavljajo vlogo in naloge člana občinske skupščine ter o konkretnih problemih s področja, ki ga bodo zastopali oziroma na katerem delajo in kako bi jih po njihovem najuspešnejše rešili. Mladi volivci so z zanimanjem poslušali besede kandidatov-mladin-cev. Po razgovoru so odšli mladi volivci v povorki s pesmijo, godbo in transparenti skozi mesto, nato pa v kavarno, kjer je bila zanje organizirana zabava. Po kratkem uvodu, ko je zaželel obema kandidatoma za poslanca iskreno dobrodošlico kočevskih volivcev in izrazil zadovoljstvo nad tem prvim srečanjem, je BORIS MIKOŠ predsednik SZDL Kočevje Janez Merhar ugotovil, da je zbrani forum merodajen za vsa vprašanja kulture v kočevski občini, zato naj o vsem govori in razpravlja sproščeno in konkretno. Le tako bosta naša kandidata za poslanca lahko dobila informativno sliko o stanju prosvete in kulture pri nas, obenem pa tudi sugestije za svoje bodoče delo v obeh skupščinah. Razvil se je v resnici neprisiljen razgovor. O delu kočevske »Svobode« in njenih težjih problemih sta govorila tov. Lorber in preds. sveta »Svobod« Kočevje Smolej, o klubu SZDL, njegovem delu in razvoju, o občinskem statutu, o kadrih za nadaljnje delo pri kult. prosveti jevan ju in še drugem je obširno in izčrpno poročal vodja Del. univerze Kočevje M. Cetinski, o muzeju, zlasti o varstvu spomenikov pa je dal koristne napotke tov. Šober. Predsednik ObLO tov. Benčina je izčrpno in prepričevalno razložil, zakaj nismo mogli intenzivneje pospeševati kult. prizadevanj in skrbeti za čim tesnejšo povezavo med organizacijami, kajti kult. izživljanja se v Kočevju ne manjka. Vrstili so se govori, ki so pokazali vso pestrost kult. udtejstvova-nja v našem mestu: prof. M. Humek je govoril v Glasbeni šoli, sekretar ZMS Žagar o potrebah mladine, A. Arko o novem domu za tel. kulturo, M. Glad o lutkovnem odru in premnogi drugi. Ko je zbor povedal svoje, je kandidat Mitja Mejak v daljšem govoru resumiral vtise, ki jih je dobil na tem razgovoru. Razvrstil jih je in stvari postavil na pravšno mesto. Njegova izvajanja nam bodo dober kažipot pri nadaljnjem delu. Še izčrpnejši je bil v svojih pripombah k diskusiji kandidat tov. Boris Mikoš. Laže nam je prišel do živega in temeljiteje odgovarjal na stavljena vprašanja, ker je še do nedavnega bil naš someščan in so mu razmere, ljudje in pogoji za kulturno delo znani. i Izvajanja obeh naših kandidatov so bila tako tehtna in programa- Kočevjc, 23. maja. — Danes je občinski komite ZMS Kočevje organiziral razgovor z mladimi občani, ki letos prvič volijo in z mladimi kandidati za občinsko skupščino. Udeležilo se ga je okoli 190 mladincev in mladink. O pomenu zborov mladih občanov, o vlogi mladine danes in o načinu volitev je govoril mladim predsednik občinskega komiteja ZMS Jovo Marič, o pomenu nove ustave in nalogah bodoče občinske skupščine pa predsednik občinskega ljudskega odbora Drago Benčina. Po obeh nagovorih je bil razgovor z mladimi kandidati za občinsko skupščino Viko Strmljan, Vla- 24. maja, prav na dan volitev, jc organiziral občinski komite ZMS Kočevje v okviru praznovanja dneva mladosti sprejem pionirjev obeh kočevskih osemletk v mladinsko organizacijo. Že zjutraj so se pionirji skupaj s člani učiteljskega zbora in zastopniki občinskega komiteja ZMS odpeljali proti Bazi 20, kjer je bil sprejem v mladinsko organizacijo. Spotoma so obiskali še kraj pri Starih žagah, kjer je bil 17. maja 1943 ustanovljen iniciativni odbor Ljudske mladine Slovenije in kjer stoji danes spomenik. Na Bazi 20 so pionirji izvedli med sprejemom kulturni program. Slovesnost je otvorila Marija Benčina, mentor mladine na Bračičevi šoli. V vlogi mladih in njihovem delu, posebno v šoli, jc spregovoril nato pionirjem sekretar občinskega komiteja ZMS Zvone Žagar. Za njim jc pripovedoval o vtisih iz NOB, pomenu Baze 20 in delu mladine med NOB Peter Sobar, upravnik kočevskega muzeja. Po slovesnem sprejemu, takrat so dobili novi mladinci tudi mladinske izkaznice in značke, pa je pred- sednik občinskega komiteja ZMS Jovo Marič obdaril 18 najdelav-nejših mladincev, najbolj discipliniranih in najboljših po učnem uspehu s knjigami. Med slovesnostjo so igrali harmonikaši partizanske koračnice, mladina pa je tudi zaplesala več kol. Po sprejemu so mladinci obiskali šc Dolenjski- Toplice in Žužemberk. Letošnji sprejem v mladinsko organizacijo, ki jc v letu sprejema nove ustave, v letu, ko praznujemo 20-lctnieo Kočevskega zbora in v letu volitev, bo ostal mladincem še posebno v spominu, saj je bilo ta dan tudi sicer res lepo. VIMOLJ (jr) — Prejšnjo sredo je bilo v Vimolju zdravstveno predavanje. O pravilni prehrani je predavala medicinska sestra iz Kočevja Zlatka štaudohar. Po predavanju so ji poslušavci stavili nekaj vprašanj, nato pa nam je pokazala nekaj diapozitivov o zdravi prehrani in pripravi hrane. Takih predavanj si v Vimolju še želimo. Naši kandidati V volivni enoti za volitve v republiško skupščino, ki jo tvori občini Ribnica in Cerknica, Kandidirata za gospodarski zbor I ne Plos, za socialno zdravstven zbor pa Miro Vesel. Tov. TONE PLOS, kandidat z« poslanca v gospodarskem zbor«; je bil rojen leta 1935 v VrhnW pri Ložu. član ZK je od leta 190 ■ V zadnjem času je aktivno socL' loval in še deluje v organih samoupravljanja v podjetju, kje je član centralnega delavskeg sveta, obratnega DS in član V podjetja. Dve mandatni dobi 1 že član občinskega komiteja že, je tudi sekretar osnovne organ • pacije ZK v podjetju. Izhaja * delavske dripf.a 1955 ] zaposlen v in dela kot je obrata v Ložu. MIRO VESEL kandidira za po stanca v socialno zdravstven zbor republiške skupščine. rtoJe je bil 1924. leta v Novi vasi na Bloški planoti. V NOB je soae loval od začetka, že leta 1934 ] postal član ZKJ. Po končam r* Kovinoplastiki v pomočnik obratovoa- voluciji je bil do leta 1952 V^ j7!. inos “ etih pel ZK‘ je bil noč»- vi državne varnosti. Je vojni valid, kljub težki invalidno?1 .g^ je še vedno aktiven. V Zen". do 1958 je bil družbeno pm od delavec, zaposlen na CK ^ lpfn 10ZB Ar, 10P1 Jz, -hil naceo . leta 1958 do 1961 ye um •— , . invalidske uprave pri svet ^ socialno varstvo LRS, od »• dalje pa je direktor zavo<* fj. rehabilitacijo invalidov v Ijani. Uporna kri Np Jasnici je zagledala razbitino nemškega tanka. Ker je ka-v Voz**- Počasi, je videla celo nogo, ki je ležala ob cesti, obuta • s*oraj nov čevelj! ,Tu je zadela kazen enega izmed osvajalcev’, bi Kamioni so se ustavili šele v Ribnici. Gledala je, če nik a'1*t° po korri sporočila, kaj se je zgodilo z njo. Dolgo ni bilo Kogar, potem pa je zaglegala mamo, ki je hodila ob vrstah ka-_ ionov. Verjetno jo je iskala. ,Le kdo ji je sporočil?’ je pomislila. n ^1 i° je zagledala in prihitela k avtomobilu. V rokah je nosila v Ket, verjetno je bila v njem obleka. v , ’’Sonja, prinesla sem ti nekaj obleke in hrane. Ni dosti, saj ^ ’ ^ Pimam«, je rekla in ji ponudila paket. »Glej, babo!« se je zadrl stražar nad materjo. »Pa kar tako, Drez vprašanja!« jjj ^ati je plaho pogledala stražarja. »Saj ni nič takega notri, da brnela imeti. Lahko pogledate«, se je opravičevala, dov v e®’ tukaJ Je naša oblast. Komunističnim banditom, pa ne dod°i m° no^>er|ih ugodnosti«, je naučeno zdeklamiral stražar in 3 'da so na kamionu sami komunisti. »Moja hčerka ni komunist!« mu je oporekala mati. je . kako ga je vendar pregovorila, da je sprejel paket, katerega Gov ^^j preložil z roke v roko in ga važno izročil Sonji. y Vor*ti s hčerko pa ja ni dovolil. Kljub temu pa je nekatere are-Se ,nce. spoznala. Obvestila bo njihove domače, je sklenila. Ko so in Premaknili in odpeljali proti Ljubljani, je še dolgo stala gledala za njimi. Nato pa je vsa sključena od skrbi odšla domov, bili s, Ljubljani so jetnike izročili policiji. Policijski agenti so Dn Slovenci — izdajalci. Komandant policije je bil znani gesta-vec Simon. vi .Sonj° so ločili od ostalih. Zaprli so jo v celico brez oken, Žanri10’- 'e tekl° °d sten na cementna tla. Tej celici so dali je j0rniki ime »podmornica«. Zapornik, ki je bil zaprt v tej celici, mel v resnici občutek, da se nahaja nekje globoko pod vodo. je , *5-° so se za njo zaprla vrata je obstala sredi celice. Ob steni jih 10 nekaj vlažne slame, prepojene z vodo in krvjo žrtev, ki so 26l. Mučili — pa se niso vdale. Stene so bile popisane s tisoči - la ln sporočil ter imen jetnikov in jetnic. Stopila je bliže k # 1» sten' - uuruun i-cr imen jetniKov m .letnic, »topna je mize k i^j . ln čitala: »Jutri me bodo ustrelili. Ni mi žal, da umrem, žal n. -1® ker se ne morem boriti proti tem zverem. Pozdravite mo MUan.« Sledil je naslov. Čitala je in čitala ta žalostna np rocila ljudi, ki so bili verjetno že mrtvi potem pa se zgrudila ZasPaiePere*° slamo in Slasno zajokala. Iznemogla od joka je r™ ,9s“m dni in noči je preživela v tej celici, sama s svojimi je ne da bi jo motili, čutila se je osamljeno in želela si krat J0 odpeljejo na zaslišanje, samo da ne bo tako sama. Tri-cjel_n na dan so se odprla vrata celice, ko je prejela hrano: nekaj Pot $’ra-mov kruha in vodo. To je bilo vse, hrana za ves dan. Kutn'1' razdelila kruh na tri dele, skrbno pazeč, da se ni izje ra niti mrvica. To jo je zaposlilo pol ure. Nadaljnje pol ure okradla. Jedla je počasi in pobožno, kot da opravlja nekak in ?otem .ie pospravila po celici, pobrala sleherno slamico vsakdila leži5če. Tudi to- je bil del obreda, ki ga je opravljala . dan. Ostale ure so ji minevale počasi. Polzele so kot kaplje j0 z*du dice. Zvečer, potem ko je oddala posodo za vodo, da so nek ?novno naPolniii. si je pripravila ležišče. Tudi to jo je (j a-l časa zaposlilo. Ni si dovolila, da bi premišljala, o čem cja fm. že prvi dan, ko je prišla v »podmornico«, je sklenila, »o; ° na zaslišanjih odgovarjala samo z »ne vem«, »ni mi znano«, Ve(ie.rn bila«, »ne poznam« in o tem ni hotela več premišljati, je vsee 16, da bodo tePb. toda s tem se je že pomirila. Bilo ji Že dan jo je paznik odpeljal na zaslišanje. V zaporu ie Ca\j ay?° zvonilo k spanju in Sonja je že ležala, ko so jo pokli-str0n- ltro se ie oblekla in paznik jo je odpeljal v prvo nad-Je; Zasliševala sta jo brata Kobi, znana gestapovca. hi6ri^aJPrei sta poskusila zlepa, toda zvedela nista ničesar, razen čat; °,lrne in priimek. Prepričevala sta jo, da je brez smisla mol-bejš, ker o njej vse vedo. Celo to vedo, kdo ji je pomagal pri. Pove X Kočevju. Hotela sta samo njeno priznanje, sama naj ■ Ni lima odgovorila. Po njej so pričeli deževati udarci, na->ši, p< ti snj e Se Ž9.den od bratov je vključil gramofon in njeni kriki so brej' , nma odgo Časi, S a^9- notam pa vse težji. Pretepanje je prenašala nekaj kri,?als stisnjenimi zobmi, potem pa je pri vsakem udarcu za-Se i kl, Nden od bratov je vključil gramofon in njeni kriki so 0g]a gabili me(j vreščečo glasbo. V sosednji sobi so se prav tako So i 111 kriki. Zasliševanje je trajalo do četrte ure zjutraj. Potem ki ; odvedli v celico. Vsa pretepena je hlipala V mokro slamo, Stj-Lj Pd.a njene solze. Zaspala je, ko je že zvonilo vstajanje. »V J ° je surovo prebudil. stani, prašiča! Nisi slišala, da je zvonilo k vstajanju, ležišč odgovorila. Vstala je in počasi začela pospravljati bUsi it' Telo io je bolelo od udarcev, vendar se je prisilila, da ni 2* ba bolečine. So ®oer se je ponovilo vse od začetka. Bila je trmasta in bolj Zavt01*’ manJ le govorila. Ptekaii - vata ie zdravnika, pa ga niso dovolili. Čeprav je začela 'biela 1 j rama in je bila rana. na roki vsak dan slabša, saj ni y mti obvez, ji niso dovolili, da jo pregleda zdravnik. brewPet j® minilo osem dni in osem mučnih noči zaslišanj in 1baio\tnia- Vsak dan je bila slabša, udarci so ji izčrpali še tisto t čl' ki i° le imela. Zadnii dan so io na zaslišani e privlekli. bog6 JO je zgrabil okrog pasu in jo odvlekel po hodniku, da so ji darjale po stopnicah. Afrika na pragu napredka V sredo, 22. maja, je etiopski cesar HAILE SELASSIJE I. otvo-ril v glavnem mestu Etiopije Adis Abebi največji sestanek državnikov v človeški zgodovini. V etiopsko mesto so prišli predstavniki 30 neodvisnih afriških držav, mnogi opazovalci in povabljenci. Celotna Afrika, razen redkih izjem, ki niso bili poklicani na afriško^ konferenco, se je zbrala v Adis Abebi. Tretji sestanek afriških državnikov, doslej najbolj množičem, prihaja v zavest afriških ljudstev kot pomemben dogovor afriških vladarjev, ki bo vplival na razvoj Afrike. VRATA DOBRE VOLJE Ko je leta 1948 portugalski pomorščak Vasco da Gama priplul s svojo ladjo do Rta dobre pade na skrajno južno točko afriške celine in našel pot okoli »črnega kontinenta«, je na ta nepoznan svet stopil evropski človek, dobro rejen, v belih tropskih hlačah, s klobukom, ki ga je obvaroval pred vročim soncem in z obvezno mrežo proti komarjem. Evropa je Afriko iskala, da bi v njej našla surovine in pri rodna bogastva, ki jih ima ta kontinent v izobilju. Po tem zgodovinskem odkritju je šla Afrika skozi dobo največjega ponižanja, izkoriščanja, pokristjanjevanja in zatiranja Razvojno ie ostala tam, kjer jo je portugalski pomorščak našel. V vseh letih so kolonialne oblasti razvijale samo tiste gospodarske dejavnosti, od katerih so imele največje dobičke. AFRIKA NA SVOJIH NOGAH Po drugi svetovni vojni so začela kolonialna carstva v Afriki PREDGRAD (iš) — Letos so pred gra j ski Solarij 7 velikim navdušenjem ponesli Titovo štafeto do Starega trga. * Na Kolpi pri Blaževcih še vedno ni splava, zaradi česar je onemogočen prehod z živino in vozovi preko reke. Od Broda do Vinice lok rog 80 km) ni nobenega mostu niti šolava. Nujno bi bilo. da bi v Blaževcih spet uredili prevoz s splavom. razpadati. Velika površina, na kateri živi četrt milijarde ljudi, je stopila na svetovni oder kot zaostalo in nerazvito področje. Vendar so mlade afriške države zastavile vse sile, da bi se v čim krajšem času industrijsko razvile. Ta naloga je za nerazvite afriške države preveč težka. Delež v svetovni trgovini je zelo nizek. Od celotne svetovne trgovine odpade na afriške dežele samo 8 odstotkov trgovinske izmenjave. Ena četrtina površine Afrike je še vedno pod kolonialno upravo. Osemnajst afriških dežel še vedno čaka, da ji bodo kolonialne sile podelile samostojnost. AFRIŠKI VRH Tretji sestanek afriških držav je sklicala Etiopija, najstarejša neodvisna afriška država. Na konferenci v Adis Abebi je sodelovalo 32 državnikov iz treh pomembnih afriških skupin: držav casatilanške skupine, monrovljske skupine in brazavillske siku pine. Etiopski cesar je v otvoritvenem govoru dejal, da preden afriški voditelji ne dosežejo enotnosti na sedanji konferenci, naj ne zapuščajo Adis Abebe. Če državniki ne bodo kos doseči sporazuma, je bil ves trud za pripravo »afriškega vrha« zaman. Za zaprtimi vrati so skušali afriški vodite!ii najti odgovore na številna vprašanja, ki se tičeio Afrike. Predvsem pa poskušali pospešiti neodvisnost afriških odvisnih dežel, najti temelje za afriško enotnost, sprejeti enotno afriško listino in ustanoviti afriško ligo, v kateri bi bile vse afriške države. Za standard, predvsem stanovanja, naših kmetijskih delavcev še ni zadovoljivo poskrbljeno. Med obrati KGP, kjer je ta problem kolikor toliko zadovoljivo rešen, spada tudi kmetijska uprava G viši jer ji. Tu je posestvo zgradilo 10 lepih dvodružinskih hišic (na sliki). Uprava zaposluje 45 ljudi, na tem obratu pa imajo 300 krav molznic, 150 glav mlade živine in 70 telet. Razen tega imajo 140 ha polj, na katerih pridelujejo v glavnem krmo za to živino, 150 ha travnikov in nekaj košenic, Krave-moiznicc (frizijke) dajejo približno po 11 litrov mleka na dan, oziroma skupaj čez 3000 1. Živino imajo V odprtih in zaprtih hlevih. V odprtih hlevih se dobro obnesejo predvsem telice, medtem ko se mlcčnice nekoliko slabše, predvsem zato, ker ni možna individualna prehrana. Med hudim mrazom pozimi imajo mlcčnice približno po liter manj mleka na dan, vendar še niso povsem zanesljivo ugotovili, če je temu kriv mraz ali pomanjkanje vode (zmrznile so dovodne cevi). Pomanjkanje vode tudi sicer nekoliko ovira delo tega obrata, vendar bo ta problem kmalu rešen. Do kdaj bodo blatili organizacijo? 23. maja je organiziral občinski komite ZMS Kočevje za mladince, ki prvič volijo in za predsednike aktivov v kavami »Zvezda« ples. Ples se je začel ob 19.30 in je potekal v redu vse do približno 23.30. Takrat pa je prišlo do pretepa med predesdnikom mladinskega aktiv/i Kemične tovarne Josipom Magdičem in mladincem Francem Sturmom, čldnom kolektiva Kemične. Menda je bila povod za pretep neka mladinka iz Kemične tovarne, ki jo je več mladincev, med njimi tudi Magdič, prosilo za ples. Med pretepom je bilo škode (razbita steklenina) za 2400 dinarjev, da zdravstvene nege in bol- niške obeh pretepačev niti ne računamo. Oba »junaka« sta s pretepom pokvarila lepo razpoloženje. Mladina je oba pretepača obsojala in zaradi izgreda odhajala domov. Posebno žalostno je, da je eden izmed pretepačev predsednik mladinskega aktiva, drugi pa ima v podjetju tudi neko funkcijo, se pravi, da ibi prav ta dva morala dajati zgled ostalim mladincem in kolektivu, ne pa celo blatiti ugled mladinske organizacije in kolektiva Kemične tovarne. Upamo, da bo kolektiv Kemične tovarne, pa tudi občinski komite ZMS, poklical odgovorne za pretep na razgovor in da bosta oba pokrenila vse potrebno, da posamezniki ne bi več blatili njunega ugleda. Prav tako pa je tudi nujno, da sodnik za prekrške ali pa redno soda prestopnika najstrožje kaznuj . saj so izgredi v našem mestu preveč pogosti, povzročevalci g redov pa škodujejo sebi in dr bi materialno, na ugledu, pa w pošten in soliden občan lahko takih izgredih kakšno skupi. Tale »stric Medo« s Travne gore ne bo nikdar več tresel tepk Sezona prometnih nesreč Pričela se je prometna sezona. Z lepim vremenom, toplimi dnevi smo privlekli na dan kolesa, mopede, motorje in se pognali po cesti. Marsikdo tako, kot bi bil trdno prepričan, da ima več glav, več življenj. Morda so še vedno najmanj disciplinirani mopedisti in kolesarji, pa tudi vsi, ki s preveliko hitrostjo drvijo po cesti, posebno skozi vasi. Gledal sem fanta, ko je po žensko (s strani) skočil na moped in tako vozil z veliko hitrostjo in še s sopotnikom! Gledal sem kolesarja, ki je vozil poleg mope dista in se ga držal za rame. Gledal sem mopedista, ko se je vračal iz gozda, preko rame pa je imel obešeno dolgo žago! In še vrsto drugih, ki so se hote igrali s smrtjo ... Ne pozabimo številnih nesreč, majhnih in velikih! Tako tudi tiste, ki se je dogodila zadnjo nedeljo na mostu v Goriči vasi, ko sta E. S. (21) in M. P. (19), oba od Reke, z motorjem podrla J. Uta (14 let) in z motorjem zletela čez ograjo v strugo. Nekaj zaradi mokre ceste, velike hitrosti in vinjenosti. Sopotnik je bil poškodovan, motor uničen, dečka VESOLJSKE POTNICE Skupina ameriških strokovnjakov za vesoljska potovanja je po daljših raziskavah ugotovila, da so ženske v povprečju bolj primerne za vesoljska potovanja kot moški. Tako so ugotovili, da žene porabijo manj kisika kot moški, kar je zelo pomembna prednost. Razen tega so ženske precej lažje, a psihično veliko bolj stabilne in lažje prenašajo okoliščine, ki vplivajo neposredno na živčni sistem. Prav tako se žene nenavadno dobro znajdejo v problemih, ki se porajajo v pogojih kozmičnega letenja. »Avto« Kočevje prenavlja prostore ob Tomšičevi cesti, kamor se bo preselil mehanični servis, ki ga ima sedaj v Podgorski ulici. V izpraznjene prostore v Podgorski ulici pa se bo nato preselil »Odpad«, oziroma, kakor se imenuje po novem, »Dinos« pa so s hudimi poškodbami odpeljali v bolnišnico. Tudi otroke moramo učiti uporabljati cesto in jih opozarjati pred nevarnostmi. Tako je pred kratkim v Dolenji vasi Rado Ora-žem (4 leta) prečkal cesto pred avtomobilom, na drugi strani pa je prišel pod drug avto. Dobil je težje poškodbe. Stekleno vlakno izdelek prihodnosti Stekleno vlakno se danes uporablja za izdelavo številnih izdel- Cesta je nenehna nevarnost Vsak dan čitamo v časopisih in slišimo po radiu o novih primerih prometnih nesreč. Teh je iz dneva v dan več. Vzrokov za to je veliko. Vendar pa ne smemo pozabiti, da bi se z večjo previdnostjo število nesreč znatno zmanjšalo. Velikokrat botrujejo nesrečam na cesti otroci, ki se na njej igrajo. V ta namen je bilo v šolah že marsikaj storjenega. Ne da učitelji le opozarjajo na previdnost na cesti, temveč so marsikje začeli tudi že s poukom prometne vzgoje. Uspehi so se sicer pokazali, vendar pa starši še vedno premalo gledajo na pomen te vzgoje. Uspeh bo popoln šele, ko bodo tudi sami pričeli vzgajati otroke v tem smislu. Saj bodo na ta način lahko tudi sebi preprečili najhujše. Posebno je treba opoziriti starše predšolskih otrok, katerim cesta ne predstavlja nevarnosti in ■prav zaradi tega večkrat povzročajo težke posledice. Posebno nevarni odseki na področju Kočevske so vasi pred Ribnico in Livold. Cesta je tu asfaltirana, tako da vozniki kaj SREČANJE Z MEDVEDOM — Sem slišal, da je šel Janez že nekajkrat na medveda. Ali se je ta lov zmeraj srečno končal? — Zmeraj. Nikoli ni nobenega srečal. hi- ce- radi prekoračijo dovoljeno trost. Ker so tu hiše tik ob sti, je otrok kaj hitro pod kolesi. Če ne bi bilo toliko prisebnih šoferjev, bi lahko beležili žalostno bilanco prometnih nesreč prav glede na najmlajše. Tako se morajo starši triletnega otroka, ki je pred nekaj dnevi brezskrbno prekoračil cesto v Dolenji vasi, zahvaliti prav prisebnosti šoferja Viktorja Vesela, da se ni zgodilo najhujše. Dovolj je, da mati le za trenutek prepusti otroka ob cesti samega. Otrok bo hitro stopil nanjo, ker je zanj mikavna. Zato moramo otroka že od malega poučevati, čemu služi cesta, najmanjše pa prepuščati igri čim dalje od nje. Kaj je to res tako težko in nepomembno? -ro- kov in je rezultat dolgotrajnih P skusov. Najbolj intenzivno so^P^ tekala raziskovanja od leta pri neki ameriški tvrdki, od ^ pa se je delo razširilo po ^ svetu, še posebno pa v Fran Veliki Britaniji, Zahodni Nemi/; Švici in še nekaterih div®1.. žavah. Raziskovalci so želeli biti prožno in odporno 'rat]ijne uporabno za vsakovrstne |c o politično plat; menila. ?e’ obsedaj, ko so izvolili n° rece) bomike, bolje, ker bodo V 0; mlajši. Ata jo je taJcP/nJazait0, zdravniško je namreč do “~anec da ima mlad človek trst Cfaico in da bodo mladi na seja Pey-še bolj spali, da bi 7ihJenam V°. ski potres, s katerim so m*. o<* stregli seizmologi in koder se je razširil, ne se pa flit n° Dragi stric urednik, f®2. le veselim slim, da Trati vse stric je posadil sadno dr d o '"t qrttr- i-uccrou z tu-//* //K*kww.- Vidiš, namesto da bi bomo pa sadje obirali, na tisto parcelo, ki ie ločena nam mulcem z 0y žo9°a bo kaj preveč, ga tudi tebi, dragi stric uK r- Tvoj Pomanjkanje vitamina C v *0ltamin 9 -i® Posebno za otroke, m asa rasti in razvoja — zelo po-dat^en' vitamin namreč iz-i-r,i ° pose8a v presnovna doga-svn|a Vs,f.k c.e^ic in tkiv, ko oddaja od J vodik in ga prevzema zopet osn^,6 1C in s tem v njih soureja zen t na presn°vna dogajanja. Razen l8a ]e vitamin C izredno va-trdn i.er skl’bi za nastajanje in nih medceličnih snovi v vez- vi n'n vPornih tkivih. Ce teh sno-np * aa p? so krhke in neodporni ,atrpii° večje ali manjše v«n be .zlasti ožilje in okostje ter p' ,veziva v otrokovem telesu. vsem so oškodovane krvne Ipfen nadomešča simo in perje rinyP>ren J® penasta masa, ki prav t ° nadomešča žimo, morsko p ° * perje. Čeprav se je ta WKtlčna masa — izdelana iz po-~ Pojavila že pred dobi) letom v naših trgovinah, bi Več°zvedav PraV’ Če bi ° njej kaj h lr,erl.se dobi v različno debeti pl°ščah in različnil dolžinah. , strukturi je penast, poln zra-*a' zato io t— v noZat0 j6 tudi gorak. Ipren je Sevamvni barvi bel, lahko pa je lik-i 8, tudi obarvan. Njegova ve-hp> prednost je v tem, da je la-čiičm se ne praši kot žima. Pri d0 f.nju je seveda prihranjenega bost dela- Voda in detergent bo hi nadomestila stepalnih, ko b0 Dlazina potrebna pranja, jo bj j;? lahko skrbno oprale. Da ho j z.račili a soncu, ni potreb-cei^n^Jun je sončna svetloba p0>i vato v prešitih odejah iz-ho vriVa ta novi material. Verjet-ipr Vas bo presenetila že vest, da hiatii cel° ugodno vpliva na rev-vihahe bolnike. Dobi se v trgo-deist s Plastičnimi masami in z iniv°' da je »žimnica« polnjena z žiu>n°m Prece| cenejša od tiste IjivQ0’ je tudi dokaj razvese- žile, prav tako je prizadeto okostje in zobovje. Žilne stene počijo, kri se izlije v področje in v tkiva, sti medcelične snovi krhek in neodporen. Tudi notranji organi so prizadeti, če otroku primanjkuje vitamina C. Pogosto najdemo večje ali manjše krvavitve v ledvicah, ki se kažejo v izločanju urina s krvno primesjo. kosti so krhke in lomljive, zobovje propada, sklenina poka, zobo-vina postane luknjičava in zobna gniloba kaj kmalu napade oslabeli zob. Vezivo v zobnih predelih ne drži zoba več trdno v njegovem središču; zobje se majejo in prav radi izpadajo. Ob manjšem pomanjkanju vitamina C opazimo pri otroku lahke ali močnejše krvavitve iz dlesen, pogostejše krvavitve iz nosa in tu in tam tudi manjše točkaste krvavitve pod kožo ali pod sluznicami. Otroci slabše uspevajo, nagibajo se k najrazličnejšim okužbam, zlasti gnojnim, ki so dolgotrajnejše in nevšečne ter še bolj izčrpajo otrokove zaloge vitamina C. SKORBUT V hujših primerih pa se pri otroku razvije zanj značilna oblika skorbuta, lahko že v najbolj zgodnjih starostnih obdobjih, tako da se lahko pojavi že v dolbi dojenčka. Najprej nas opozori izrazita otrokova bledica. Če kožo pazljivo pogledamo, bomo na tej stopnji bolezni našli na obrazu, po vratu, po ramah in drugod posejane drobne točkaste krvavitve. Prav tako bomo videli pod sluznico v ustih, na nebu in v žrelu drobne izlive krvi. Udje so zelo boleči, tako da je otrok pravo bitje bolečin. Vsak dotik, zlasti pa vsak premik ga strašno boli, tako da se otrok pri najmanjšem dotiku zdrzne od strahu. Vsak močnejši poteg roke ali noge lahko odtrga glavico dolgih kosti od njihovega debla v predelu rastnega hrustanca, ki je zaradi pomanjkanja trdnosti, zaradi pomajkanja in slabe kakovo- NAHAJALlSCA vitamina c Vitamin C se z dolgotrajnim kuhanjem in dušenjem uničuje. Otrok potrebuje v različnih obdobjih rasti in razvoja različne količine vitamina C. Kot dojenček ga potrebuje okrog 50 miligramov na dan, kot šolar okrog 75 do 100 mg. Tudi doječa mati ga mora dobivati na dan vsaj okrog 100 miligramov, da ga ima sama dovolj in da ga zadostna količina prehaja v mleko. Mnogo vitamina C sprejemamo s svežim sadjem, predvsem z »južnim«, kot so limone in pomaranče. Tudi domače sadje, grozdje in razne jagode so zakladnice vitamina C. Precej ga je tudi v kravjem mleku, zlasti, če so krave h ra jen e s svežo travo. Včasih moramo posegati tudi po umetno dobljenem vitaminu C. S oticanfd Pretirano sončenje v prvih dneh utegne škoditi zdravju in seveda tudi koži. Vse polno gubic se bo pojavilo, ki bodo izginile le sčasoma. Zato je pamentneje, da se vsaj v prvih dneh držimo navodil. Čim svetlejše polti smo po naravi, previdnejši moramo biti. Prvi dan se bomo sončili le pol ure, drugi dan uro in nato šele lahko znatneje izpostavimo soncu kožo. Jutranje sonce nas hitreje potemni kot sonce po tretji uri. Tisti ljudje, ki imajo normalno mastno kožo, so v dosti manjši nevarnosti, da bi dobili opekline ali tako imenovano usnjeno kožo, kot tisti z izrazito suho kožo. Kakor je rjava barva privlačna, pa premočna barva postara. Zato se bodo predvsem žene izogibale, da bi preveč zagorele v obraz. Zelo občutljivim rdečelaskam in svetlolaskam s svetlo poltjo sonce utegne pošteno škodovati. Tudi pod krošnjami dreves vas bodo poiskali ultravioletni žarki in boste prav tako dobile barvo. Kaj če smo pretiravale in si opekle kožo? Ne bomo uporabljale mila, naredile si bomo masko iz sladke smetane in skute ter si umile kožo z mlekom. Pri hujših poškod- bah se zviša temperatura in bolnik ima vrtoglavico. Stvar je že resnejša, oseba mora mirovati, najbolje je, da se uleže v posteljo. Koristneje kot celodnevno ležanje na plaži je igranje z žogo. Zelo nevarno je, da bi zaspali na soncu. Med spanjem se poslabša krvni obtok in pulz. Tako dobimo lahko pravcate kožne opekline, ki se kljub kozmetični negi le s težavo odstranijo. Čim počasneje si boste pridobivali rjavo barvo, tem dlje boste lepo medeno barvo obdržali. Brez dobrih očal, ki zaščitijo pred ultravioletnimi žarki, ne berite na plaži! Navadna cenena očala sicer res »potemnijo« svetlobo, niso pa za oči prav nobena zaščita. Ne čistite si obraza z milom ali alkoholno čistilno vodo, če imate od sonca rdečo kožo. Uporabljajte le čistilne kreme ali mleko! Poleti ne uporabljajte težkih parfumov, prav tako se ne mažite s bolonjsko vodo preden greste na sončenje. Utegnete dobiti grde temne madeže. Nikar ne ležite v mokrih kopalnih oblekah; za vsako žensko je nujno, da ima vsaj dvoje kopalnih oblek. ,Van Car: Odnosi med ljndmi o z.')J torej upravičeno govorimo V pravem pomenu le V°ŠČ1 • • ,ka^ar smo nekomu ne-doseč'1Vi Za stvari, ki jih sami niti obfu. moremo ali imamo vsaj Ve 80 za nas nedoseglji- 0zaačiVlSt Vauvenargues takole vati. . ’"Zavist se ne zna skri- U)Voč| °z* ‘n obsoja brez dokazov, • ned°statke in neizmerno najneznatnejše napake. tirav govorica je sam žolč, pre-in psovanje. Trmasto in služn0 ^ zaganja v nesporno za-iheitn st- Zavist je slepa, nespa-Nif ’ surova.« torej naravnejše kot to, •e'a zavi$t v občutek manj-j.P3 v zagrenjenost. ^ ZačeV- kipi od zavisti, se mo-°itia y čutiti manjvrednega ozii-y<'nostat;ren j en en ga, prav zagrc-/dof -• Pa je ena od kron zavisti, "kii t 'Voljan ali sposoben z dru-*&ti. . arnovati in se predaja za-{?aviti 5a mora prej ali slej prebiti grenkoba, ki jo daje potem ^hememu, ki se mu pri- Zagrenjenost je končna rešitev vseh pristnih zavistnežev. Vse kaže, da moramo velikokrat prav v zagrenjenosti tega ali onega človeka iskati vzroke za njegova dostikrat čudaška dejanja ali pa za njegove besede, ki si jih sicer čustveno zdravi in uravnovešeni ljudje ne znajo razlagati. Morda res ni pretirana trditev, da so zagrenjeni ljudje čustveno bolni. To kar velja po zakonih normalnega doživljanja za dobro, koristno, upoštevanja vredno, se sprečava pri zagrenjencih v slabo, škodljivo, ničvredno. V vsakem zagrenjencu je tudi precej cinika. Njihovo večno posmehovanje jim je trpek užitek, čeprav jim to povzroča notranji nemir. O njih pravimo, da so težki ljudje, ki kmalu vse zamorijo. Povsod vidijo le sebe in svojo nesrečo. svoje sovražnike, nevarnost, glavno zavetišče pa jim je po navadi gostinski lokal. MALOMEŠČANSTVO Stvar zase je tudi malomeščan- stvo. Sicer malomeščanstva, kot je bilo nekdaj, ni več veliko, se pa odraža v nekakšni drugi obliki. To je nekakšen svojevrsten podaljšek pravega malomeščanstva, ki se kaže v odnosih med ljudmi še tu in tam predvsem v naslednjem: Uveljaviti se ter pridobiti čast in biti nekaj več pod vsako ceno; tu nastane gledanje vsega od zgoraj navzdol. Ob tem se ustvari gnezdo enakih ljudi, ki se v posameznih družbah shajajo. Duševno so dokaj neuravnovešeni in je njihov reden spremljevalec pogosta slaba volja zaradi hitre užaljenosti in nervoze. Slednjo stvar podvržejo kritiki, hočejo biti bolj pametni, vedeti in veljati za vsako ceno nekaj več kot ostali. Ko sem že omenil postavljanje raznih neupravičenih zahtev med malomeščanstvom in ker se to več ali manj pojavlja povsod, bom navedel nekaj neupravičeno postavljenih primerov oz. zahtev v družini. To je pogost vzrok za zakonske spore! Primer: nedavno mi je potožil prijatelj, da ni srečen v zakonu, ker je žrtev vsakdanjih ženinih pridig. Dejal je, da ima vse potrebno, stanovanje, opremljeno kuhinjo, radio in oblek. Da bi ji izpolnil željo po raznih električnih napravah in številnih modnih oblekah, je delal od zjutraj do zvečer in dobro zaslužil, sedaj pa je na vrsti avbo, ker ga ima pač mož od prijateljice. Navaja ga, naj se zaposli tam, češ da bo prišel tudi on tako prej do njega! Razpravljala sva še nekaj časa o najinih problemih, ko pa sem se od njega poslovil, mi je bilo nekam težko. Že takoj po njegovi zunanjosti ugotoviš, da ga nekaj mori! Vem tudi primer, ko je postavila žena možu, da mora biti v letu dni pri hiši avto ali pa lahko gre. Ker je vedel, da ne more biti drugače, se je divje zajedel v delo, poleg redne službe se je še honorarno zaposlil celo na dveh mestih, Kaj bo z njegovim zdravjem, ženi verjetno nič mar. Eno od človeških zahtev je tudi razvedrilo. Nekateri najdejo mesto za to samo v boljših lokalih, duševno hrano pa najdemo tudi na skromnejši način in tam. kjer se bomo lahko zares odpočili in zdravo razvedrili, na primer na sprehodu v naravi, v kinu. gledališču itd., vsekakor pa najmanj v gostilnah!... BRANKO COPlC: J Papagaj v rdečih spodnjih hlačah, ki je dremal na palički, se je prestrašil hrupnega pogovora, se prekopicnil na glavo in tako obstal. »Jelena Stanislavovna,« je spregovoril ključavničar in mehanik, vstal in prižel roke na prsi. »Poiščem ga in se povežem z vami.« »Morebiti hočete še kompota?« se je raznežila vedeževalka. Viktor Mihajlovič je pospravil kompot, zdrdral hudo lekcijo o nepravilni zgradbi kletke za papagaja in se poslovil, potem ko ji je zabičal, naj drži jezik za zobmi. Enajsto poglavje ABECEDNI SEZNAM »OGLEDALO ŽIVLJENJA« Naslednjega dne sta se družabnika prepričala, da ne kaže več prebivati v hišnikovem stanovanju. Tihon je godrnjal. Do kraja je zgubil spoštovanje, potem ko je videl gospodarja spočetka s črnimi, potem zelenimi brki, na kraju pa kar brez njih. Spati ni bilo na čem. V hišnikovem stanovanju je smrdelo po razpadajočem gnoju; smrad se je širil iz Tihonovih novih škornjev. Stari so stali v kotu in zraka niso ravno čistili. »Zaključujem večer obujanja spominov,« je rekel Ostap, »treba se bo preseliti v hotel.« Hipolit Matvejevič je zadrgetal. ILF IN PETROV bilo ne pokrajin ne preprog in oprema je bila kaj skopa: dve postelji in omarica. »Stil kamene dobe,« je pripomnil Ostap zadovoljno. »Kaj pa predzgodovinske živalice, ne žive morebiti v žimnicah?« »Kakor je sezona,« je odgovoril premeteni sluga. »Ce je, na primer, kak gubernijski shod, potem jih kajpada ni, ker je veliko gostov in se zanje bolj čisti. Ob kakem drugem’ času se pa res primeri, da se naberejo. Iz sosednjega hotela Livadi j a pridejo.« Tega dne sta se družabnika pomudila v Stargorski občinski upravi, kjer sta dobila vse potrebne podatke. Izkazalo se je, da je bil njegov obsežni arhiv združen z arhivom stargorodske občinske uprave. Stvar je vzel v roke veliki kombina-tor. Na večer sta družabnika že vedela za domači naslov arhivarja Bartolomeja Korobejnikova, carskega uradnika v pisarni mestnega načelstva, zdaj pisarniškega perogrizca. Ostap si je oblekel volneni telovnik, iztepel suknjič ob posteljno stranico, iztisnil iz Hipolita rubelj in dvajset kopejk za reprezentanco pa se odpravil na obisk k arhivarju. Hipolit je ostal v Sor-boni in razburjen koračil po prehodu med obema posteljama. Ta večer, zelenkast in hladen, se je odločala usoda vsega podjetja. Če se bo posrečilo dobiti kopije nalogov, s katerimi so raz- Dvanajst stolov »To ni mogoče!« Zakaj ne?« »Tam se bo treba prijaviti.« »Nimate legitimacij v redu?« »Kako da ne? V redu so, le da v mestu moje ime dobro poznajo. Govoriti bi začeli o tem. Družabnika sta razmišljajoč umolknila. »Vam je ime Mihelson všeč?« je iznenada vprašal veliki kombinator. »Kateri Mihelson? Senator?« »Ne. Član sindikata sovjetskih trgovskih nameščencev.« »Ne razumem vas.« »To je zaradi neprivajenosti tehničnih prijemov. Ne bodite božji volek.« Bender je vzel iz zelenega suknjiča sindikalno knjižico ter jo dal HipoUtu. »Konrad Karlovič Mihelson, oseminštirideset let, ni v Partiji, samski, član sindikata od 1921, kristalno čista osebnost, moj dober znanec, zdi se, da ima rad otroke. No, pa o otrocih lahko izpustite : tega milica ne bo zahtevala od vas.« Hipolita Matvejeviča je zalila rdečica. »Ste zadovoljni?« »V primeru z najinim podjetjem je to dejanje, dasi je navzkriž z zakonom, nedolžna otroška igra .mačka in miška’!« Vendar je Vorofbjaninovu vzelo besedo. »Vi ste idealist, Konrad Karlovič. Saj imate še srečo. Pomislite, kaj bi bilo. če bi na vsem lepem morali postati kak Papa Hristozopulo ali Zlovunov!« Sledilo je skorajšnje soglasje in družabnika sta jo, ne da bi se poslovila od Tihona, pobrala na ulico. Namestila sta se v opremljenih sohah Sorbone. Ostap je preplašil vso ne-številno služinčad. Najprej je pregledal sobe za sedem rubljev, a je bil nezadovoljen z opremo. Glede tega so mu bile one za pet rubljev brij oo volji, a so bile preproge nekam oguljene in nWil ffa ie duh v njih. V onih za tri rublje je bilo vse v redu, izvzemši sliko. »Ne morem se videti v sobi s pejsaži,« je pojasnil Ostap. T-iko se je bilo treba nastaniti v sobi za rubelj osemdeset kopejk. V njej ni delili opravo, vzeto iz Vorobjaninove vile, bo zadeva že napol izpeljana. Seve bodo še težave, pa še zelo velike, toda nit bi bila s tem že v rokah. »Da bi le naloge dobila!« je zašepetal Hipolit, ko se je valjal po postelji, »samo naloge!« Vzmeti raztreskane žimnice so ga grizle ko bolhe. Tega ni čutil. Ni si še jasno predstavljal, kaj bo sledilo, če iztakneta naloge, a bil je prepričan, da bo potem šlo vse ko po maslu. Z maslom pa kaše ne pokvariš. Kdo ve, čemu se mu je tedaj zvrtelo v glavi. Medtem se je skuhala vroča kaša. Prevzet od rožnatih sanj se je Hipolit Matvejevič premetaval po postelji z boka na bok. Vzmeti pod njim so pokale. Ostap je moral iti skozi vse mesto. Kordbejnikov je živel na Gostišču, v predmestju Stargoroda. Tamkaj so stanovali i žveči ne železničarji. Včasi je izmed hiš po nasipu, ograjenem s tankim betonskim zidom, po polžje prilezla sopihajoča lokomotiva. Strehe hiš je za hip prebegnila plapolajoča svetloba iz peči lokomotive. Včasi so drdrali mimo prazni vagoni. Včasi so na nasipu izstreljevali petarde. Sredi bajt in zasilnih lesenjač so se vlekli dolgi opečni zidovi še vlažnih zadružnih hiš. Ostap je šel mimo razsvetljenega otoka, železničarskega kluba, se po zapisku prepričal o pravilnosti naslova in se ustavil pred arhivarjevo hišo. Zavrtel je zvonček z vzboklimi črkami »Zavrti, prosim!«. Po dolgih poizvedbah »h komu« in »po kaj« so mu odprli in znašel se je v temačni, z omarami zastavljeni predsobi. Nekdo je v temi sopel vanj, rekel pa nič. »Kje je tu državljan Korobejnikov?« je vprašal Bender. Sopeči človek je prijel (Mapa za roko in ga peljal v obednico, osvetljeno z visečo petrolejko. Ostap je zagledal pred sabo pritlikavega pedantnega starčka z nenavadno gibkim hrbtom. Ni bilo dvoma, da je starček državljan Korobejnikov sam. Ostap je brez povabila primaknil stol in sedel. Oslovska leta Dvonožna konjska pošast je zares izgini ^ blisk, namesto nje pa se mi je prikazal naš r in čisto blizu, skoraj pred nosom, so mi velike bleščeče oči naše součenke iz prve . jf, Zore Tankovič ... Da, da, pred temi očn?rnVjm bežal, a jih vendar iskal, trepetal pred nji ^a_ pogledom, a spet koprnel, da bi se ta pogleo vil na meni. Eh, kar njej bom pisal. Ves vznemirjen in z močno utripajočim sem napisal prve besede: Draga Zora! Prebral sem to kratko vrstico zase 'n/^Zg0ra se mi je, da vse to pišem res njej, da bo jutri to brala, in sem pozabil na Baja, na ^ strešje, na dvonogega konja in sem pisal vlS^0ro vrsto. Zdelo se mi je, da lepo, razposajeno z poznam že celih sto let, da bi bila gimnazija ^ nje pusta in prazna, jaz pa bi od žalosti u se nikoli več zbudil. ^e- Baja je spremljal moje delo pazljivo, brez^^ sedice, ko pa sem za hipec obstal, da bi v , «j]. ogledal Zorino hojo po razredu, se je P/?sreZj,no da sem se že utrudil. Nataknil je na nož slanine ter mi z njo pomahal pred nosom. — Vidiš? Kar dalje jo ureži. ^ Pisal sem in pisal, ko pa sem začutil, da^j povedal vse, sem se zdrznil ko v sanjah. sem se namreč, da pride zdaj najvažnejše: P Ah, kako od srca rad bi pod pismo napisa1 kot sem bral v neki knjigi: »Ljubi te Branko« . — Kakšen Branko, za vraga. — sem P0011 sam pri sebi, — saj vendar pišem za Baja. ^ Vendar sem, pretvarjajoč se, da ničesar^ vem, pismo na glas prebral in mirno vp svojega velikega prijatelja: — Koga pa bomo podpisali? ■-oteli8 — Hm, ja... veš, za nekega našega P’"1-1 , iz trga je, ne morem ti zdajle povedati, kdo J bo že sam: podpisal. _ -Janin8’ Zares • Pošteno mi je izročil zaslužek, tisti kos slin me še enkrat opozoril: — Nikomur besede o tem. si čul. ■ • ~ ge dobro napisal, čisto tako kot sem =i žel«1 ■ ■ • pravi, tisti moj tovariš, ki to Zoro ljubi. ^ (Vprav sem dobil za svoj trud lepo mi ie vendarle bilo zaradi nečesa neznans do. Kako tudi ne! Mislil sem na Zoro olpCt olT|ii ne očke. ji n-isal. zdaj pa vse to prepustiš n za navaden kos slanine! F.j. Branko, Bran se tako orodaia, kar imaš rad?! 7V<.®z ' (jpa111 CA' kar sem včeraj napisal to pismo za ge ’ vseskozi občutek, da ga ima Zora Took jaK _ rokah, da ga je že prebrala in da som j gpe kidaj se prikažem v razred mimo njene klopi? v Zmuznil sem se v razred, ko je najbolj živo, deset minut pred začetkom kot nalašč: Zora je že bila na svojem piinri prvi klopi. Ko da sluti, da grem ravno J va je mimo vzdignila glavo in radovedno F svoje vlažne, bistre oči, ko da bi hotel — Aha, ti si tisti? oktober 1943 KOČEVSKI ZBOR oktober 1963 S Razvoj ljudske oblasti v NOB Letos, ki je bil v Kočevju od Praznujemo 20-letnico Zbora odposlancev sloven- 'LUTji yr v -» v v- v., v uu/ 1. do 3. oktobra 1943, s<^ s?no 7o <77° sPOTnin na vse tiste težke in slavne dni naše NOB, ki letih nnt°Venci do iedai že izbojevali, da je v Kočevju po tisočih is;voljenSeRodovine lahko zasedal naš prvi slovenski parlament, Zho odnar°da, ki se je krvavo boril za svojo svobodo, ni slove odP°8lancev slovenskega naroda v Kočevju ima vsesplošna ternah p°men in je zgodovinskega pomena za vse Slovence, boju v, ? ,rw se fe začela oblikovati naša državnost v skupnem slavij0 6fl iu9°slovanskih narodov, ki so se borili za novo ,"'go- $luga 'y-p7?0 slovenci lahko doživeli ta veliki dan, je najvtcja za-i>se aiipJ 171 KPS, ki je v najtežjih časih naše zgodovine povezala Pnjonar0^a za boj proti okupatorjem. Kpj organiziranja OF Slovenskega naroda, NOV in POS je Vaše Nnrl1^isirala tudi Prvo organe naše 'ljudske oblasti, to je kočevsP^oosvobodilne odbore, ki so se začeli razvijati ravno na Znan171’- na Prvem osvobojenem ozemlju v letu 1942. 1942 irnr ^e’ da so funkcije oblasti pri nas v Sloveniji do maja sfce, sor-l1sa71}° °čLt>°ri OF, ki so skrbeli za vse pravne, gospodarjar’tizavv?e *n zdravstvene zadeve poleg materialne oskrbe prvih bili prerit en°t’ propagande in zveze za NOB. Odbori OF so h ustan^avn^ vseh Slovencev po mestih in vaseh, tovarnah jih je p-ovah, ki so delali v skladu z načeli temeljnih točk, ki si in OF, v katerih je bilo bistvo boj proti okupatorjem Oa °' tev domovine- °snovi b°V'- 71780 bili izvoljeni, pač pa so se organizirali na 4ilna fiktivnega dela članov KPJ in OF, da je postala Osvobo-r>Te(l$tn°nt:a vseliudska organizacija Slovencev in edini zakoniti tirala slovenskega naroda. Tako je OF kot celota organi-*ira.in n slovensko ljudstvo za boj proti okupatorju in organi- Kalm Za splošn° vstai°- ^0rhovi 80 se razvijali, in rasli odbori OF po vseh krajih naše £ biialPe’ so se razvijali tudi na Kočevskem v letu 1941. Razlika ,iyez0 v tem, da je bilo delo pri nas še težje, ker leta 1941 e^2( i Kočevskem še 12.000 Nemcev, zagrizenih nacistov. Kljub telo hit s° se odbori OF pod vodstvom tovariša Jožeta Seška Prw° razvijali. hPhca ! °dbor OF se je na Kočevskem ustanovil maja 1941 v tyro 0yasi pri Stari cerkvi. Po ustanovitvi prvega odbora so se y a jih JLunizirali drugi odbori v Kočevju in po vseh ostalih 'ronte jfcevske. Do jeseni 1941 so se že delali odbori Osvobodilne r9ti orf?0 vsej Kočevski, tam, kjer pa ni bilo mogoče organize °svnh°v-’ 80 bili postavljeni zaupniki, dele Rafidilna fronta je segala v najbolj oddaljene gozdne pre-^epreMi^vske, kjer so delali gozdni delavci, da je preko njih h člani djzsekovanje gozdnih površin. Rudarji člani KPJ in OF m i 'ije na Rudniku, udarne organizirale propagand- rt lupite. imuiK, čutiti ur c/l r $0 lahv ?n ustanovah so imeli položaj trdno v svojih rokah, m^dristKn,izvedli vse tisto, kar je bilo V škodo okupatorjev in tror°J z vzgojnega stališča Pa ta malce v izbiri dvomljiva a . (nastopajoči so bili skoraj u-K J , no šolarji), kateri trojici 1ZV‘' ^ cev naj pripade primat na večeru in tudi nagrada, je bil ^ več. Vsi nastopajoči so pac z jo ali manjšo zrelostjo ali Pa ' g tremo izvajali svoje točke^ m zadovoljili. Iz tega povprečno-skega merila pa nujno i«01 „ klavirski točki tega glasbe"*i večera: A. Dvoržak: Slov a ples št. 8 (štiri ročno M. A rta , r. in M. Humek) in M. HUJ** Petite valse melancolique l ročno M. Artač in avtor). 11 % točki, tako odlično odigra/1 v pomnoženi še z drugimi, bi v radi slišali na samostojnem certu. Za ljubitelje resne S j bi to bilo doživetje in preP1 smo, da prireditelji takega j certa in v tako priročni ega ne bi ostali brez mnogoštevi občinstva! ,e Pri zadnji, 31. točki s'P°Se ^nod nastopil harmonikarski zbC11 js^e-vodstvom tov. J. Papeža z ih v ničevo »Brigade s hribov«. nj„ intonaciji so naši mladi hm karji vedro, odločno in z °inXjju-no lepo izdelanem skladju z čili nadvse uspeli glasbeni Vodstvo šole in vsi glasbeni^ dagogi na njej: prof. M. V,ian°* * v’ A. Zupan, J. Papež, M. JaD1uhai' A. Škorjanc, F. Safec in B v so z doseženimi uspehi la [d polni meri zadovoljni. ^z,dUvja'da' je med izvajanjem sporeda ‘ naj lo v polno zasedeni ^vo/3/1 ' da redkim, a tako Pri7ja ,t1enirI' našim umetniškim in 8aveSglja delavcem novega elana ...,l9bC' pri delu za čim večji dvig h nega življenja v Kočevju. cev Letošnji javni nastop U.J pila L-eLOsnji javni naa^e . Glasbene šole v Kočevju p lepa in nazorna marfifes1 a pfN bo nedvomno mladim gla^./nl pri' in še bolj njihovim učitelj nesla polno priznanje, saj J z jan' nji javni nastop v prime/1 skim — velik korak naprvi Fr. Car*11 ie kočevskih pionirjev ob dnevu mladosti rinii?ramnik r°jstnega dne pred- veliki13- Ttita 80 bile v Kočevju nirinv sp?rtna tekmovanja pio-osnnv 8°lsk-ih športnih društev ob^nP1^!01 8 Področja kočevske lika rf’ Udeležba je bila zelo veji, 6 P°sebno pionirjev in pionirk ie nPa v ,mestu, od okoliških pa la Pih,VaJlU 8010 Polom, ki je aa lam ostalim okoliškim šo-DpH’kl vkljub prijavam niso pri-‘Jale Pionirjev na tekmovanje, nad- Potnim stadionom mladih at,IHlcev 80 se najprej pričela kratkih tekmovanja, ki jih je s Art„m nagovorom otvoril tov. 2v™’ castni predsednik občinske jasnfi Za i-eiesno vzgojo ter po-vačni Ptonirjem in pionirkam za c * tekem, ker bodo osnova tann stav° občinskih reprezen-čin«tV vseb panogah za medob-vat^P.Pionirsko tekmovanje hr-Caho • občin Ogulin, Delnice, skihar m Vrbovško ter slovenly1; ,°bcin Ribnica in Kočevje, čevi,, novanie bo 9. junija v Kobo iU v organizaciji Partizana in Kor6 \ okviru proslav 20-letnice naši Skega zbora. Tako se bodo lovav»^atmiaj ši v bratskem sode-važn U obdolžili spominu tako °žje dPrrpg0d0vinskega dne naše Pl0NlRKEkmOVanja: Atletika — ekipno: »Jn5 a >>Mirko Bračič« 4082 točk, 6°2 točtik° 3964 in šola Polom Posameznice: pn1rei krogle: 1. Škufca Mara, Mr°PI 9>6°m; 2. Goreč Darinka 9 ^9 m; 3. Sevšnik Zdenka MB v višino: 1. Lovšin Vanda Jo . cm; 2.—3. Virant Draga cm U5 cm! Oberč Fanika Jš 125 a,«** v daljino: 1. Menard Ta-MB d 4>44 m; 2. Vodušek Darja 3 93 ^’20 m; 3. Honzak Jasna JŠ 60 m: 1.—2. Menard Talim on 8>7 sek.; Jerman Milena Selc. ’7 sek‘; 3- nJa Janja MB 8,8 škS^e: ekipno »Jože še-65 107 krogov, »Mirko Bračič« Krogov. 44 ^mesnice: 1. Kobal Jelka Jš 42 w0g°v; 2. Boldan Nataša MB 22 k,0g°v; 3. Levstik Milena JŠ ^krogov. nji rlgrah so bili doseženi nasled-»ezmtati: jka Bračič« : »J. šeško« 0 : 2 mkornet Ar-^Bračič« ; »j. šeško« 6 : 5 tenis: Kru- Bračič« : »j. šeško« 1 : 3 SSS; 378e ekipno — »M. Bračič« l°čk »j. šeško« 3519 točk. Met krogle — 1. Kauran Zdravko MB 11,63 m; 2. Knavs Janko MB 10,67 m; 3. Oražem Andrej JŠ 10,65 m. Skok v višino — 1. Luzar Rajko Jš 155 cm; 2. Šobar Jadran Jš 150 cm; 3. Kauran Zdenko MB 145 cm. Skok v daljino — 1. Knavs Janez MB 5,49 m; 2. Hočevar Janez JŠ 5,43 m; 3. Lavriša Slavko MB 5,11 m. Tek na 60 m — 1. Novak Jože MB 7,5 sek.; 2.-3. Luzar Rajko JŠ 8,0 sek.; Knavs Ivan MB 8,0 sek. Streljanje — Polom 181 krogov »M. Bračič« 208, »J. šeško« 139. 1. Blatnik Vane Polom 76 krogov; 2. Hočevar Tone Polom 53 krogov; 3. Hrvatin N. MB 52 krogov; Papež Janez Polom 52 krogov. Rezultati v igrah so: Odbojka »M. Bračič« : »J. šeško« 1 : 2 Rokomet »M. Bračič« : »J. Šeško« 21:1 Mali nogomet »M. Bračič« : »J. šeško« 1 : 0 Namizni tenis »M. Bračič« : »J. Šeško« 5 : 0 Košarka »M. Bračič« : »J. Šeško« 23:21 Iz t^rn je rapvidno, da je bilo doseženih nekaj prav kvalitetnih rezultatov. Celotno tekmovanje nam je pokazalo, da raste zopet nov športni naraščaj, ki se bo lahko izpopolnjeval v novem domu, ki bo dograjen in otvorjen septembra za proslavo 20-letnice Kočevskega zbora. Mladinski aktiv Iz Dolenje vasi je organiziral v okviru praznovanj dneva mladosti v nedeljo športno srečanje z mladino iz Inlesa in kovinskega podjetja iz Ribnice. Mladina je najprej opravila svojo dolžnost na voliščih, potem pa so se vse tri ekipe pomerile na igrišču v Dolenji vasi v odbojki. Zmagali so Dolcnjevaščani, sledi Kovinsko in Inles. 0 delu modelarskega krožka v Fari Nikjer ni več mladinca ali pionirja, ki ga ne bi zanimali stroji, avtomobili, avioni, ki bi ostal neprizadet ob besedi tehnika,- Tudi učenci iz Fare se iz dneva v dan srečujemo z njo. Toda pojem tehnika dobiva pri nas vse realnejšo podobo v izdelkih, ki smo jih naredili v modelarskem krožku. V delavnici se vrstijo na mizah najrazličnejši modeli balonov, zmajev ter majhni in veliki avioni. Vsak je zahteval mnogo truda in točnosti. Začelo se je pred dnevom JLA, k osmo se seznanili z aviatskim podpolkovnikom v pokoju Mladenom Šnelerjem iz Broda. Obsuli smo ga z vprašanji o letalstvu in modelarstvu, saj je član modelarske zveze Hrvatske. Naših vprašanj je bil zelo vesel; obljubil nam je, da nam bo pomagal pri delu v krožku. Konec decembra se je udeležil ustanovnega sestanka krožka ter nam v kratkih besedah razložil razvoj jugoslovanskega letalstva. Za delo krožka skrbi učitelj Jože Jalkšič, tovariš Šmeler pa nas večkrat obišče in pomaga z materialom in nasveti. Postal je naš dober tovariš in prijatelj. Hvaležni smo mu za ves trud in želimo, da bi nam še naprej tako pomagal. Dušan Kuželički, 8. razr., Vas-Fara Srečanje pionirjev (V. M.) — Učenci osnovnih šol Brod na Kolpi in Vas-Fara so tudi letos skupno proslavili dan mladosti in Titov rojstni dan. Ob osmih zjutraj so se zbrali v kulturnem domu v Fari, kjer je bila slavnostna akademija. Tedaj so tudi sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo. Slovesnosti sta se udeležila tudi predstavnika obč. komiteja ZKS Kočevje. Tov. Zvone Žagar je mladincem čestital in spregovoril o pomenu dneva mladosti. Najboljše mladince je obdaroval s kjigami. teden sta DPM In LT organizirala na Rinžt tekmovanje mo-6 Čolnov ln jadrnic. Udeležilo se ga Je okoli 40 pionirjev Nato sta se obe šoli pomerili v športu, v skoku v daljino in višino, teku, metu krogle, rokometu, nogometu in odbojki. Zmagali so učenci iz šole v Vasi, vendar so tudi hrvatski učenci pokazali precej spretnosti. Skupen nastop sloven sikih in hrvatskih pionirjev je spet pokazal, da med nami ni meje in da vedno tovariško sodelujemo. REPUBLIŠKO PRVENSTVO BREZ NAŠIH MLADIH BRODARJEV Preteklo soboto je bilo na Jesenicah okrajno brodarsko tekmovanje za motorne čolne in jadrnice. Našo občino so zastopali pionirji-brodar ji iz Bračičeve šole Matija Glad1, Vovk, Podržaj, Bizjak in Tropa. Na okrajnem prvenstvu je sodelovalo samo v tekmovanju z motornimi čolni 75 pionirjev. Naš najboljši tekmovalec Matija Glad je zasedel šele 15. mesto in se tako ni uvrstil na republiško tekmovanje, kjer bosta okraj zastopala le dva najboljša. Kljub temu pa smo lahko z uspehi naših mladih modelar j ev-brodarjev zadovoljni, saj so v tej panogi novinci. Sprejem v /MS V dneh pred 25. majem, dne-vo mladosti in Titovim rojstnim dnem, so na več šolan sprejeli precej pionirjev v mladinsko organizacijo. Brez dvoma je bil za pionirje to najlepši dan v. njihovem življenju m jim bo letošnji dan mladosti še dolgo ostal v spominu. V Sodražici so prejšnji četrtek sprejeli v ZMS 43 pionirjev. Pripravili so tudi krajši kulturni program. Zvečer šo priredili na Strmici nad Sodražico taborni ogenj. Svečanosti sta se udeležila tudi predsednik občine in predsednik obč. odb. SZDL. V soboto so na ribniški šoli prav tako slovesno sprejeli v mladinsko organizacijo 96 pionirjev. Prejišnjo sredo so v sodraški Torbici ustanovili aktiv ZMs. V obratu dela 18 mladink, vendar mladinskega aktiva še niso imeli. Mladinke so pripravile tudi krajši program; na ustanovnem sestanku aktiva so sprejele tudi program dela. Občinski komite ZMS Ribnica je skupno s Socialistično zvezo predvajal ob dnevu mladosti po vaseh različne dokumentarne filme. Tedaj so se mladinci v Loškem potoku tudi pogovarjali o ustanovitvi mladinskega aktiva v Smreki in po vaseh, ker imajo mladinci aktiv le na šoli. VRTNARIJA UREJA — OTROCI UNIČUJEJO (Nadalj. z 10. str.) Za varovanje nasadov, parkov ni za spoštovanje prometnih predpisov v njih bi morali imeti posebnega čuvaja. Najbolj bi bil potreben, ko hodijo otroci iz šol, ob nedeljah (ko so tekme) in ob večerih. Upamo lahko, da ga bomo kmalu dobili, ker bo sicer precejšen del truda vrtnarjev zaman, prav tako pa bodo tudi zaman vložena precejšnja sredstva. ta teden za vas KOČEVJE Poročila sta se: Papež Anton, trgovski pomočnik iz Kočevja, Trg 3. oktobra 2, star 25 let in v ldimar J ožela, natakarica iz Smuke 6, stara 19 let. Rodila je Rogan Terezija, živinorejska iz Gorenje 12 — dečka. Umri je Mohar Franc, upokojenec iz Kočevja, Rožna ulica 15, star 75 let. PREDGRAD Umrl je Valetič Jurij, kmetovalec iz Cepelj 3, star 70 let. V ljubljanski bolnišnici je rodila Steianc Katarina, gospodinja iz Predgrada 37 — deklico. DOLENJA VAS V ljubljanski porodnišnici je rodila Henigman Angela, gospodinja iz Dolenje vasi 51 — deklico DOBREPOLJE Poročili so se: Šuštar Pavel, trg. pomočik iz Bruhanje vasi 28, star 24 let in Vesel Viaa, lnz. pomočnica iz Fredstrug 13, stara 19 let; Hren Ludvik, trg. poslovodja iz Podgorice 13, star 2» let in Pugelj Antonija, trg. pomočnica iz Zagorice 3, stara 22 let. LOŠKI POTOK V Ljubljani sta rodili: Bartol Pavla, gospodinja iz Travnika 99 — dečka; Sega Marta, delavka iz Šegov e vasi 24 — dečka. Poročila sta se: Sega Janez, kmetovalec iz Segove vasi 13, star 29 let in Car Antonija, kmetoval-ka iz Ketij 25, stara 28 let. ČESTITKA Ivanu Grivcu iz Grčaric za 70. rojstni dan toplo čestitajo in mu želijo še mnogo veselih let, mamo pa lepo pozdravljajo — Albina, r ranče in mala Herminca. ČESTITKA Angelci Zoran in njeni mami prijetno praznovanje m vse naj-ooijše za njun praznik. Možu in sinčku ter ostalim pa lep pozdrav. Mama in Anica z možem iz Nemčije. ČESTITKA Dragi ženi in mami Angelci Pečjak želita vse najboljše za god mož Lojze in sin Slavko. ČESTITKA Lojzki Škrajnar, Ljubljanska 41, Kočevje, želijo za njen 50. rojstni dan vse najboljše vsi domači. POPRAVEK V čestitki v zadnji številki sta pomotoma izpadli dve besedi. Začetek bi se moral glasiti ta kolti': Ljubemu bratu in svaku Janezu Šercerju in Indianopolisa ... »N O VICE« Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica. Izdaja, CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanca 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podruinica Kočevje PRODAM Prodam športni otroški voziček. Naslov v upravi Novic. PRODAM Ugodno prodam kuhinjsko kredenco in dva stola. — Vprašati na upravi Novic. PRODAM Prodam hišo in nekaj vrta na Lazcu. — Hedvika Žagar, Podpla-nina. OBVESTILO U. O. Čebelarske družine Kočevje obvešča vse člane, da bo sestanek s predavanjem 9. junija ob 9. uri pri tov. Marinclju v Kočevju. OBVESTILO Cenjene stranke obveščam, da sem s 1. majem 1963 odprl v Ribnici SEDLARSKO-TAPETNISKO DELAVNICO Opravljam vsa tapetniška dela, notranjo oblogo za avtomobile, sedlarske storitve in dekoraterstvo. Cenjenim strankam zajamčena kvalitetna proizvodnja. — Se priporoča AMBROŽIČ JOŽE, tapetnik in sedlar, Ribnica 46 PRODAJA Kmetijska zadruga Ribnica proda razno kuhinjsko opremo in pribor po seznamu, ki je na razpolago pri KZ Ribnica. P1 * * 4 * * * * 9"0-daja bo 7. junija 1963 ub 8. uri v prostorih zadružnega doma. ČUDNO DEKLE Jugoslovanski film »Čudno dekle« bo na sporedu v kinu Sodražica 8. in 9. junija. Film pripoveduje brez prenapete čustvenosti, s samokontrolo nad snovjo, z odtujevanjem zaposli gledalca, da občuti problem čudnega dekleta kot družbeni problem. Študentka Minja je prišla v mesto. Zaznamovana s preteklostjo je postala jedka in samosvoja. Osamljena je legla k moškim v posteljo, a ostala je nedostopna, dokler ni stopil pred njo On. In sledila mu je, kot bi ji bil usojen. Vse, kar je bilo pred tem srečanjem, je bil le videz. Sla sta skupaj. Film se konča, ko se Minja osvesti in doseže enakopravnost z moškim. To je njena osebna zadeva. Problem čudnih deklet pa se ne zaključi. Glavni vlogi sta odlično odigrali Spela Rozin in Boja Mirič. ROCCO IN NJEGOVI BRATJE Italijanski film »Rocco in nje- govi bratje« bo na sporedu v nu Dobrepolje 8. in 9. juniju- Rocco in njegovi bratje se uti dejo v novi, njim tuji sreu*" 'v0 mestu, kjer ne morejo s*®®”jj.. tradiciji na katero so bili 11 , jeni v južnoitalijanski vasi. . de do sporov in tragičnih dentov. Nemilosrčno življenj milanska vsakdanjost zmede družino, ki zaman posteso, . se v industrijsko razviti sev Italiji naseli, skupaj s svoj skoraj srednjeveškim in c0v patriarhalnim nazorom, eo brat Simon doživi ljubezen, «■ konča tragično, ker spozna, a njegovo dekle hoče zapustili radi milanskega bogatejšega ža. Simon jo zaradi tega * ločno ubije. Osveta mladega . lijanca je reakcija na siva\’ven so izven njegovih pojmov, „ tega, na kar je bil navajen svoji vasi. V glavnih vlogah nastopu Alain Delon in Annie Giraruoi- OBVESTILO AVTO Kočevje obvešča potnike, da avtobus Ljubljana— Trava odhaja iz Ljubljane ob 15. uri in ne ob 14. uri, kot je bilo objavljeno v voznem redu. Po voznem redu bo pričel spet voziti, ko bo dograjena cesta Ljubljana—Kočevje. SPORED RTV LJUBLJANA SOBOTA, 1. junija: 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.40 Zborovske skladbe Antona Foersterja. 10.15 Albert Roussel: Simfonija št. 3 v g-molu. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — Nada Rihtaršič: Kaj nam je pokazala anpliza cene mleka v lanskem letu. 13.30 Za oddih in I M 0 KOČEVJE: od 31. do 2. jun. amer. barvni film »Alamo« I. del, 3. in 4. junija francosko-ruski film »Mi- sija Leona Garosa«, 5. in 6. junija ameriški film »Razbesnelo morje«, od 7. do 9. junija ameriški barvni film »Alamo« II. del. RUDNIK: 1,—2. junija angl. Mm »Nerazdružljivi«, 8. in 9. junija poljski film »Ločitve«. STARA CERKEV: 1. in 2. junija jugoslovanski film »Rafal v nebo«. RIBNICA: 1. in 2. junija francoski film »Lepa Američanka«, 8. in 9. junija italijanski barvni Mm »Maratonska bitka«. SODRAŽICA: 1. In 2. junija nem-škki Mm »Kralj čardaša«, 8. in 9. junija jugoslovanski film »Čudno dekle«. VELIKE LASCE: 1. in 2. junija francosko-nemški film »Till Ulen-spiegel«, 8. in 9. junija ameriški barvni film »Obračun na Atlantiku«. LOŠKI POTOK: 2. junija francoski film »Velika iluzija«, 9. junija jugoslovanski film »Kampo Mamula«. DOBREPOLJE: 1. in 2. junija italijanski barv. film »Beatrice Čenči«, 5. junija nemški film »Rdeči krog«, 8. in 9. junija italijanski film »Rocco in njegovi bratje«. PONIKVE: 6. junija nemški film »Rdeči krog«. BROD NA KOLPI: 1. In 2. junija mehiški barvni film »Pesem upornikov«, 8. in 9. junija japonski film »Poslednje žene Sajpana«. PREDGRAD: 1. in 2. junija amer. barvni Mm »Davy Crocket in pirati«, 8. in 9. junija ameriški barv. film »Poslednja obala«. POSEBNE PREDSTAVE POTUJOČEGA KINA V PETEK, 31. MAJA ob 16. uri bomo v FILMSKEM GLEDALIŠČU — v klubu — predvajali ameriški barvni Mm »PALČEK TOM«, ob 20. uri pa bomo na ploščadi PRED SAMSKIM DOMOM predvajali zanimive barvne in čmobele kratke filme. (Zgodovinska konferenca, Novo Velenje, Kako nastane zdravilo). V torek, 4. junija ob 20. uri bomo na prostem pred samskim domom predvajali kratke filme: Majdanpek, Premagani kanjon, O kranjski komuni in zadnje filmske novosti. Vstopnine ni! Oglejte si zanimive predstave! POTUJOČI KINO PREDVAJA Slovenski film »Kekec« v soboto, 1. junija ob 19. uri v DOLGI VASI. V nedeljo, 2. junija ob 13. uri v LAZAH, ob 16. uri v VIMO-LJU in ob 19. uri v MOZLJU. Ameriški barvni film »Palček razvedrilo. 14.35 Naši posl ^a čestitajo in pozdravljajo, 13; ^ domači grudi. 16.00 Vsak d vas. 17.05 Gremo v kino. ^ ši popotniki na tujem. a. bone razglednice. 20.00 P° ,eS; če... 21.00 Za konec tedna -22.15 Oddaja za naše izsf;ljen _ NEDELJA, 2. junija: 8.00 v dinska radijska igra — MnoSuic Popovič: »Skrivnost skriv _ globeli«. 9.05 Z opernega m ^ certnega odra. 10.00 Se P --tovariši... Spomini s Sutje»£ ^ I. 11.50 Nekaj glasbe za dob™ m 12.05 Naši poslušalci čestitaj^ pozdravljajo — I. 13-30 f“titajo vas. 14.15 Naši poslušalci ce»at in pozdravljajo — II- ^ga petnajst. 16.00 HumoresKa tedna Gitica Jakopin: »K pri-16.20 Ogrlica s popevkami jetnimi melodijami. . „up~ ska igra — Jan OtčenašeK- -j, meo, Julija in tema«. 18-^ raz' na nedelja. 19.05 Glasbene^ glednice. 20.00 Nedeljska Pp jjgši ma zabavnih melodij. ik