29. številka. V Trstu, v soboto 9. aprila 1892. V Tečaj XVII. > „E D 1 N O S T" »haja dvakrat na teden, »sako arsdfl in loboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: ia T«e leto (fl. 6.— ; isTen Ant. 9.— gl. za polu leta , 8.—; , „ 4.50 , četrt leta „ 1.50; „ „ 2,25 , Posamične številko h© dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trstu po * nov., T (Jorlci in v Ajdovščini po • nov. narofibe troz priložene naročnin« •• Tpravniit.vo no o«lra. EDINOST Oglaat in Oinsnils se račun« po # nov vrsii.-n v petitu ; za nSSlOTS t det>t»lirui črkami «<> plačuje prostor, kolikor bi g« obsedlo navadnih vmtir. Poslana, javna zahvale, oamrtslee itd. račune po pogodbi. Vbi iiiipiHi h« pošiljajo uredništvu Piazza Cftserraa št. 'i. Vnako pismo mora biti frankoVAi>o ker nefrankovana xe ne sprejemajo. KukopiHi se ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in inserat« pru-Iupravniitvo P iazza Casornm št. a Odprte reklamacije o proste poštnin*. Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. »V (dlaost j* mo£' Vabilo na naročbo. Ob začetku drugega Četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi bo resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnosajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podporo naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo. Deželni zbor isterski. (VI. seja, 30. marca. 1892.) Po prečitanju in odobrenju zapisnika sadnje seje stavi posl. dr. D u k i č inter pelaoijo na vlado zaradi odloka dež. odbora v zadevi doneskov občin Draguč, Grimalda in Sovinjak občini Buzetski. Isti prečita enako interpelacijo na de ielni odbor. Dež. odb. dr. Cleva izjavlja, da dež. odbor ne bode odgovarjal, ker je interpelacija hrvatska. (Bum 1 Živio! na strani manjšine.) Posl. B a b u d e r poroča v imenu finančnega odbora o proračunu za I. 1892. saklade za penzije učiteljem narodnih šol. Sprejeto brez debate. Posl. dr. B u b b a poroča v imenu istega odbora o proračunu za l. 1892. aa šolsko zaklado. PODLISTEK. Kako se je ženil!? Pripoveduje Levin. (Dalje.) »Vrag vzemi tebe in tvojo nogo l" — sakriči srdita deklioa — »proč pojdi, potepin potepinski in ne kukaj pri oknu mirnih ljudi !" V tem priteče oni gospod, ki jo poleg Rezik e sedel, z debelo palico in jame mu pretiti. Ves prestrašen kobaca ubogi Mevža po stezi za Rezino hišo. Ko se je ozrl, je videl, da ni bilo več ni Reze ni tistega škricastega njenega ljubimca: oba Bta šla nazaj v hišo. Vsede se na neki kamen in zakuri svojo lulo, ki je tako smrdela, kakor bi v njej palil kako smradljivo listje. „Odpodili ate me, pa pridem že nazaj, naj si bode oni cepeo makari satu hudič", renči sam saboj ter vstane iskajoč si po drevesih primerne palice, s katero bi onega gospoda našeškal, ako bi ga hotel so od okna odpoditi. Pol ure pozneje klečal je vnovič pri nizkem oknu in pulukaval v notranjost. Sedaj ni bilo več v hiši Rezi-nih roditeljev, sama je bila z svojim „ljubim". Posl. dr. B t a n g e r omenja, da je v tej zadevi že večkrat govoril in predloge stavil, a brezuspešno. Danes delal bodo samo opazke. — Ker se je v prejšnjem letu kacih 9000 gld. manj potrosilo, manjša se tndi proračun. To bode na škodo hrvatskim in slovenskim Šolam. Res je, da je težko zmagovati, a denar je za šole dobro porabljen in zalo bi trebalo potrositi vsef kar se proračuna in skrbeti, da ima vsa dežela korist. A iz poročila razvidno je, da kacih 17.000zašolo godnih otrok ne hodi v šolo, kar je pripisavati v prvej vrsti preveliki oddaljenosti od šole, katero nepovoljnost pa ne občutijo Italijani, ki so v tem obziru dobro preskrbljeni. — Vedno se trdi, da se za Hrvate in Slovence več trosi, nego za Italijane, kateri da plačajo več davka. V dokaz navaja se število šol. Govornik pa temu nasproti opozarja, da imajo Italijani vnega vkup 162 razredov, a Hrvati in Slovenci samo 91 in ker treba za veaki razred učitelja, je jasno, da je ravno narobe res, kakor se trdi. Šole ustanove naj se sploh, kjer so potrebne, brez obzira na narodnost, kajti največja anomalija je, da toliko dece ne obiskuje šole. — Govori tudi o obnašanju učiteljev in navaja nekatere slučaje. V neki taki zadevi zgubili so se akti na potu do ministerstva zato, ker je bil učitelj pristaš ital. stranke. Kadar se dela za ustanovitev kake šole za naše kraje, najdejo se vsi mogoči izgovori. Naposled izgovarja se o. kr. na-namestništvo na deželni odbor, a ta zavrača zopet krivdo na nameBtništvo. (Dr. V o 1 a r i č : Tako govore kukavice). Koliko zaprek je bilo pri šoli v Fontanah. Naposled zahtevalo se je oelo, da mora biti učitelj usposobljen samo za ital. jezik. (Nemir in kailjanje na galeriji, celo mali otroci razgrajajo). Govornik razpravlja potem o proračunu in predloženih resolucijah, o pomožnem učitelju v Pomjanu, o nameščenju učitelja v Čresu, katerega „Oh, ko bi bil jaz zdaj notri, kako bi se z njo pomenkoval ter jej pripovedoval, kako gorko jo ljubimi" misli si. »Ali kaj hočem, ker se še ženiti ne znam I" V kotu za ognjem je bila Reza ter imela v rokah nogovico, kojo je pletla; pri mizi pa je bil oni suknjač iz mesta; pred njim je stal liter terana, hleb kruha in kozareo. Gospod je kimal, ker imel ga je dobro mero pod klobukom, Reza pa v kotu vedno molčala, gledajoč srpo pred se ter spreminjajoč barve po obrazu; svojemu „ljubimcu" ni privoščila niti besedice odgovora, ko jo je, predramivši se, kaj povprašal. Reza se je srdila na svojega navideznega »ljubega", ker še-le danes je izvedela, da je že oženjen ter da ima v Trstu svoje otroke; obljubil je bil celo njenim starišem, da pride enkrat s svojo ženico na Kras terana pit. Zato ni mu kar nič odgovarjala, čeprav jo je gospodek poupraševal zdaj to zdaj uno. Ko je pa slednjič sprevidel, da je danes Reza nekako jezna (na koga? sam ni vedel), položil je glavo na mizo ter kmalu sladko zasmrčal. »Oj, to je prava „kunšt", so ženit, mislil Bije Miha, „tako počenjati vem sam, se je vzelo iz Tirola in v katerej zadevi je dež. odbor rekuriral na ministerntvo, kor da ital. učitelju ni potreba poznati hr vatskega jezika, da*si sta hrvaščina in nemščina prosta predmeta na onej šoli. Potem govori posl. B a b u d e r. Posl. M a n d i č : Narodni pouk je eno najvažnejših uprašanj, s katerim se bavijo deželni zbori. Samo v tem zboru ne daje se mu dovolj pozornosti. Ako bi nas ne bilo v zboru, odpravila bi se cela ta zadeva v par minutah. Samo posl. Ba-buder govori obširneje, a tudi on zato, da po svoji stari navadi pokadi vladi in večini. Pri tem pa vender ne more prikrivati vsaj nekaterih nepovoljnosti. Tako je omenjal, da je dežela potrosila v 20 letih za šole več od milijona, a ob enem pri-poznaval, da je mnogo analfabetov, da je obiskovanje šol slabo in to tudi pri Italijanih, da jih treba celo v Kopru siliti. Priznal je, da se po zakonu morajo ustanoviti šole tam, kjer je zadostno število otrok. Posl. Babuder se čudi, da je toliko hrvatskih in slovenskih enorazred-nic in ne ve, kje bi iskal uzrok, da-si je član deželnega šolskega sveta. On se spominja tudi našega deteta, ki mora v šolo hoditi, ne da bi razumelo učni jezik, ter naglaša krepost Slovanov, naučiti se dru-zih jezikov. Priporočil 'naj bi tudi svojim somišljenikom, uaj se uče našega jezika. Na to razpravlja jako obširno šolske razmere v deželi iz raznih pogledov: glede števil šol, števila razredov, števila dolžnih, števil obiskajoČih sploh, — glede teh števila obzirom na posamezne okraje in prebivalstvo itd. itd. Toži se mnogokrat da učitelji niso dovolj izobraženi. A tudi trud ni v razmeri s plačo. Predlagal ne bode povišanja plač, pač pa želi, da bi se odpravili sedanji plačilni razredi in naj bi imeli vsi učitelji in učiteljice enako plačo in sicer 500 gld. Naslov nad- in poduČitelj (odnosno učiteljioa) naj odpade. Vsi naj bodo učitelji (učiteljice). Ravnateljem naj osta- ne da bi bil prišel se tega še le učit ; jat bi vaaj njen teran hvalil ter jej tu pa tam kaj na uho pošepetal; ta prokleti butec pa bo ga nasrka in potem z&drnjavha kot polh! In vendar je Rezika do sedaj bila bolj prijazna z njim, nego z menoj! Na mesto, da bi bil na to ponosen, molči kot bi bil iztesan iz kamena. Jaz, jaz bi ga lahko učil se ženiti 1" Tako modrujoč se odpravi na skedenj, da položi v slamo trudne ude, s trdnim sklepom, vrniti se jutrajšnji večer ter iti naravnost v Rezino hišo — so ženit. Po cesti klampajoč proti domu, misli o tem in onem : o svojih denarjih — več nego petsto čukov je imel v hranilnici! — o Reziki, — kako lepa je in bogata ! — O sreči, ki jo bode vžival, poročen ž njo — to bode veselje pri njegovi ženit-nini —; o ljudeh, ki mu bodo toliko srečo zavidali itd. itd. V take sročne misli vtopijen prikorakal je domov, ali nocoj mu spanec ni težil očes; ni zatisnoti jih ni mogel, ker nekoliko se je razsrdil z zbadljivim Jože-tom, nekaj pa zato, ker iuu so misli bile vedno pri Roziki. Jožo mu jo dati pozneje vedno pridigal iu nad njim godrnjal, ker mu Miha ni hotel nejo sedanji posebni dohodki. Ravno tako kvinkvenije po starosti, čas službe naj se skrajša od 40 na 35 let. Začasnim učiteljem naj se določi plača na 400 gld. O tem naj se posvetuje dež. odbor in naj stavi predloge v prihodnjem zasedanji. K onemu, kar je omenjal dr. Štanger o ponašanju učiteljev, omenja govornik še nekatere slučaje. Dne 17. t. m. bile so obč. volitve v Roču. Učitelj nagovarjal je ljudi, naj pridejo k drugi volitvi dne 30. t. m., ako tudi niso volilci, ker da ne bode manjkalo ni jedače ni pijače. Učitelj v Sovinjaku sili hrvatsko deco v ital. šolo. Lani bilo je razpisano mesto ravnatelja v Lošinju. Kompetoval je duhovnik iz Dalmacije, bolj ital. mišljenja, nego hrvatskega. A imenovan je odločni ital. stran-kar, dopisnik ital. listov, in preziran prvi zato, ker je duhovnik in miren, da si je bil oneme 14 let ravnatelj. Razpravlja dalje o posameznih točkah proračuna. Pri točki „podpore" morala bi biti stavljena večja svota, da bi se podpirale občine, ki morajo zidati nova šolska poslopja. A tega večina neče, ker imajo Italijani po mestih lepo sidane šole. — Pomožni učitelji — duhovniki — ne delajo za plačo, nogo iz domoljubja. A treba bi jih zato vender bolje honorirati. Preido na resolucije. Zahteva se, da bodi dež. šolski svet v Poreču, ▼ mestecu, kamor je tako težko dohajati, ker ni primernih občil. Italijani vedno zahtevajo, da bodi Trst središče. Kako se to sklada. — Zahtevate svoje učiteljišče. Mi vam pritrdimo, a s pogojem, da zahtevate enako za nas. Sicer pa imate dovolj sredstev, se preskrbeti z učitelji. V Roveredu imate 14 mladeničev, ki gotovo dobivajo podpore. V Tridentu imate tudi učiteljiiče. Od tam vzeli ste 35 učiteljev, 15 nastavili ste jih v tem okraji. Oblasti podpirajo vas v tem (čita dokaz iz plstre"). Tu imate predsednika okr. šolskega sveta, ki rad preskrbi kaj tacega (Eluschegg ae nasmeje). — Tožite se, da so nastavljeni samo Slo- plačati pogojenega frakeljca žganja, rekoč, da ga je napačno učil se ženiti. * • • Prestopimo na večer istega dne v Rezino kuhinjo. Za ognjem, na nizkem ognjišču, sedi nocoj Miha Hlačar. Pokve-čeni nogi drži križem, za ušosom ima noko dišečo travo, v ustih mu tiči — izjema! — lepo dišeča smodka-viržinka; roke si vedno mane in usta so mu drže na smeh, ko sname iz njih viržinko. Roditelji Rezini so že odeli Bpat, ker pozno je že in — naj povemo na uho čestitom n bralcu — ne boje so nič, ker gotovi so, da Mevža ni prišel k njim se ženit, temveč bolj, da mu dajo kaj močnika ali kaj druzega, kar jim je ostalo pri večerji : vsaj Miha dobro ve, da oni močnik in vsako drugo jed dobro zabelijo ter zalijejo z dobrim teranom; nocoj so tudi jedli močnik Blastno zabeljen in tudi Mi-hutu jo prišla v del velika skleda to tečne jedi, kojo jo on, ua ognji&ču sedeč in hrbet njiui obrnivši, v malo trenotkih pobasal ter poteiu žlico desetkrat obliznil. (Dalje prih.) vani za nadzornike. A ti ao spoaobljeni za več jezikov. Edini v Poreču je Italijan in nesposoben za tako mesto, ker ne razume nobenega druzega jezika. Govornik je za to, da ae nadzorniki namestijo stalno, a ne učitelji, ki nimajo avtoritete pri svojih drugovih, nego profesorji. — Glede resolucije, a katero ae zahteva odstranjenje pomožnega učitelja v Pomjanu, izjavlja, da je vse tam navedeno gola laž in protestuje proti tacim podlim inainua-cijam. — Moj drug dr. Štanger ni hotel predlagati naših zahtev, ker da se ne bi sprejele. A jaz ae tega uo strašim. Ponavljali jih bodemo vedno in konečno morajo obveljati tudi proti vaši voiji. Čita one predloge, koji so bili stavljeni pri zadnjem zasedanji. Med govorom in čitanjem divjala je zopet galeri ja. Zato reče posl. M a n d i č na koncu, obmen proti galeriji: Tudi tebe treba poslati v Solo! Dr. Laginja: Ne v šolo, nego v svinjak. M a n d i ć : Je prenobel. Javijo se za besedo dr, V o 1 a r i ć i S b i h a. Predsednik dajo zadnjemu, kateri po svojem načinu surovo napada manjšino zato, ker ne govori italijanaki. Vstane posl. Defranceschi in hoče govoriti. Dr. Volarič: Prosim, jaz sem se javil prej. Ko bodem končal, pa govorite Vi. Poal. Wassemann: Podpiram predlog Defranceschijev za konec debate (katerega ni stavil). Dr. V o 1 a r i č nadaljuje, zavrača joč predgovornika, da se manjina poslužuje svoje pravice. Sicer pa da vsaj dve tretjini zbornice razume hrvatski jezik. Ako bi poslušali, mogli bi se okoristiti z našimi govori. Ako bi se vi obnašali, kakor se mi pri vaših govorih, moglo bi priti do •porazumljenja, tako ne. Kako ste uljudni, pokazali ste s denašnjim ponašanjem, s katerim ste izzivali nemir pri oni gospodi (pokaže na galerijo), ako jim ae more reči gospoda. Pa imate srce, očitati nam nekako neuljudnoat. Učite se prej sami uljudnosti. Poročevalec B u b b a čita proračun, h kateremu govore posl, dr. Babuder, dr. Oostantini, dr. Tamaro. PohI. Babuder med veselostjo zbornice pripoveduje o raznih nadzornikih in želi, da bi govorila manjšina italijanski. (Dr. Laginja: Preveč imo jih že povedali italijansko). Posl. W t s s e r n a n n izjavlja po svojej navadi: Podpiram, kar je rekel posl. Babuder. Dr. Laginja: Po tem, kar je govoril posl. Babuder, ki je v tesni zvezi z dež. šolskim nadzornikom Klodičem, kateremu, kakor je omenjal, škodi morje, menil sem, da bode Htavil odnosni predlog. — Mesto Poreč ni nikjer označeno kot glavno mesto, ni nikdar bilo in nikdar biti ne more. Po zakonih, sedaj veljavnih v Avstriji, šolska zadeva ni strogo avtonomna. Deželam ni pridržano šolsko za-konodajstvo. One imajo samo pokrivati troške. Država pa se opira na temeljne državne zakone, na oktobersko diplomo in na februarski patent. Mi nismo provincija, nego Primorje je provincija z namestnikom, ki je ob enem predsednik deželnega šolskega sveta. Da bi se bilo postopalo konsekventno, imeli bi za Primorje aamo eden dež. šolski svet. Po zakonu torej ne more ta priti iz Trsta, ki je materijalno in moralno središče, kar pripoznati se mi nikakor ne strašimo. Poročevalec B u b b a polemizuje še proti poal. Babudru in se potem sklene seja, ne da bi se dovršila razprava o tej točki, kamo li dnevni red, ki je še oni V. seje. * * * (VII. seja 31. marca). Dr. L i u s čita zapisnik zadnje seje, kateri se odobri brez opazke. Dr. B u b b a poroča o resoluciji glede ustanovitve italijanskega učiteljišča. Govore k temu poročilu Dr. T a-maro in Babuder. Posl. M a n d i č : Prepirka Tamaro-Babuder je zanimiva. Oba spadata k isti stranki, a se ne slažeta. Obstoječe učiteljišče ni naš ideal. Odobrujemo vaše načelo, da ao učiteljatvo uzgoji na narodni podlagi. Glasovali bi tudi z vami, da za na« enako predlagate. Dr. Tamaro tožft se je sicer že lani proti urivanju nemščine. Naša mladež ne pozna jezika, ko pride na učiteljišče. Zato mora zanemarjati predmete in učiti se jezika. A vi ae tacemu stanju ne bodete protivili, ker ste zvezani z vlado. Vi ste krivi, da se germanizuje. Vstanite z nami proti temu vkup-nemu sovražniku! Spominja se slavnega pedagoga Komenskega, ki je izrekel načelo o poučevanju v narodnem jeziku. (Kašljanje i kihanje na galeriji. Predsednik opominja one, k i so prehlajeni, naj gredo domov.) Posl. M a n d i č nadaljuje, da je ravnatelj lJabuder povdarjal, da se vidi napredek v narodni šoli na koperakemu gimnaziji, kamor pridejo učenci dobro pripravljeni. A to izvira od tod, ker tje pridejo najbolji dijaki. Resolucija se poteui sprejme proti glasom manjšine. Dr. B u b b a poroča o resoluciji, da bi se v prihodnje imenovali za nadzornike italijanskih šol Italijani in ne Slovani. Dr. Fragiacomo pravi, da Slovani morajo pripoznati, da jih gladi vlada (oho ! na levici). Govori strastno in napada vlado, ker so vsi nadzorniki — izvzemši poreškega — „Slavi" ali Hrvati. Omenja vsacega posebej, samo ne voloskega, ker je izven meje. (Galerija: Bravo!) Potem, ko sta govorila še dr. C o s t a n-t i n i i dr. Tamaro, vstane dr. Vol a-r i ć, ter reče, da se je govorilo samo zato, da bodo nadzorniki „di nazionalita ita-liana". Mi pa hočemo, da je nadzornik zmožen in da pozna jezike Šol. Italijani so< sami krivi, da je tako. Ali nimajo volje, ali nimajo glave, da bi se naučili drugi jezik. A pri nas je potrebno, da nadzornik pozna oba jezika. Po nazoru Italijanov, trebalo bi po vsih okrajih 2 nadzornikov. Naši so nadzorniki, ker poznajo jezike, a oni ao pod strogim nadzorstvom Italijanov i vlade. Italijanski nadzorniki ao samo Italijani, naši so kozmopoliti. Mi smo na vsak način pravičnejši v načelih. Predlog, da bi tudi člani okr. šolskih avetov nadzirali šole, sicer ni slab. A trebalo bi skrbeti, da v te šolske svete pridejo sposobni ljudje, sicer bodo več škodovali nego koristili. Znano je, kakovi so oni, katere pošilja deželni odbor y okr. šolske svete. To so ljudje, ki mršijo naš jezik in hočejo vse poitalijančiti po načelu deželnega odbora, kateri n. pr. za hrvatske Fontane celo zahteva, da bodi učitelj zmožen samo italijanskega jezika. Iztiče so vedno narodnost. Gospoda želili bi take nadzornike, kakor smo ga imeli mi na otocih. Ko je bila glava okr. šolskega sveta v Lošinju znani gospod, bili so v tamošnjih šolah iredentovski zi m-1 je v idi. Polomizuje s Fragiacomom, kateri je stavil vprašanje, od kdaj so tu Hrvati. Uči naj ae zgodovine. Ako je Istra njihova, je tudi naša. Naj ne misli, da ao, ker govore italijanski, tudi rimskega po-kolenja. Nimamo niti zemljevida Iatre, ker so ae Italijani protivili, da se tiskajo imena v obeh jezicih. Resolucija je strankarska. Glasovali bodemo proti. Dr. 8 t anger povdarja, da se napadajo nadzorniki samo zato. ker ao slovenske narodnosti in se jih imenuje agitatorje, da-si se nima dokazov. Oni so c. kr. uradniki. Pri veatnih uradnikih, ki ae drže svoje prisege, ne more veljati načelo/, kdor ni z nami je proti nam. Italijani n e č e j o, da ae njih sinovi i uče hrvaščino, in zato ne morejo biti nad- zorniki. Naj se uče jezikov, in gotovo bodo imenovani, prej nego naši. Vladni komisar Eluschegg priznava, da pri Italijanih ni ljudij, ki bi razumeli jezike. Oponaša dru. Volariću, da je napal nečega nadzornika, moža, ki leži v hladnem grobu. (Dr. Volarič: Niaem jaz mrtvega osebno napadal, ker ae držim načeta „de mortuia nil nisi bene"). Vladni komiaar razjašnjuje potem na široko, kako je bilo z onimi iredentovskimi zemljevidi in a tem pripozna, da ao ▼ istini bili in dolgo časa viseli v šolah. (Dr. V e r g o t-t i n i: Spioni !) Dr. Volarič odgovarja poverjeniku vlade in se odločno zavaruje proti podtikanju, da bi bil on napadal mrtvega. Nisem ae ga taknil z nobeno besedo, nisem ae zadiral v njegove privatne odnošaje. Ako sem navajal fakta, se to ne pravi osobno napadati. Glode Eluschegga omenja, da mu je (Volariću) neka uradna oaoba rekla: „lu le sapeva fare", na kar ga opominja predsednik, naj ae drži predmeta. Dr. V o-1 a r i e nadaljuje, da ae je g. Eluschegg kazal kot nedolžno jagnje, o čemer je govornik priobčil že mnogo dokazov. Vladni komiaar reče nekaj predsedniku. Ta skoči po konci, vdari z roko po mizi in kriči na dra. Volarioa. Nastane silen hrup in razsajanje na galeriji. Krepko odmevajo otročji glasi. Dr. Volarič glasno : Boji se, da mu ne rečem še kaj več. Vladni komiaar sme provocirati, a mi da ne bi smeli odgovarjati .... Predsednik še vedno kriči in trdi, da je govornik osobno napadal . . . Dr. Volarič glasno : Ni istina, prosim. Kar sem rekel hrvatsko, mogel bi ponavljati v ital. jeziku. . . . Krik doseže svoj vrhunec — tulenje — pravi škandal 1 Poslanci večine vstanejo kriče : Hodimo ven ! Poal. Wasserman proti Volariču : „Bestia !" Poal, Jenko proti Waasermannu: sDa ! ti si beštja !" Predsednik vzame klobuk: „So-spendo la seduta". Ko se seja zopet prične, govore dr. Amoroso, Babuder, dr. F r a g i a-como in dr. Tamaro, kateri zadnji vmakne svojo posebno, prej stavljeno resolucijo, ker vidi, da mu dr. Amoroso ne pritrjuje. Posl. M a n d i č globoko obžaluje, da predsednik ne more ukrotiti galerije, ki se obnaša tako prosto in divje. Dr. Fra-giacomo trdil je, da nas gladi vlada. Izjavlja, da bo Italijani bližje vladi, nego oti. Predsednik primorske vlade je tesno zvezan z njimi ; vodno zahajajo k njemu in vedno so uiu na vratih, mi ne. Pri nas je zdaj tako tužno, turobno stanje, ka-koršno še ni bilo, odkar obstoji ustava. Pišejo ae nam najbolj črni dnevi, a mi ae vaega tega ne plašimo. Bili smo tu in ostanemo izvestno. Proti duhovnikom in proti posvetnim postopa se sodbeno in disciplinarno na način, kakor še nikdar do zdaj. Dr. Fragiacomo trdi, da šolaki nadzorniki ne morejo izvrševati svoje zadače, ker so Slovani in zato so v šolah veliki neuspehi. Pa vsaj v Poreču moralo bi biti vBe uzorno, kjer že decenije deluje Italijan. A ravno o Poreču trdil jo dr. Tamaro, da 31etni otroci pravilno govore, potem pa, ko pridejo v šolo in se navadijo nekoliko citati, ne znajo več pravilno izražati se. Govore se dr. C 1 e v a, dr. C o s t a n-tini in poročevalec, potem večina sprejme resolucijo. Sprejme se brez debate tudi resolucija 4. o statistiki za šolo godnih iu obiskujočih otrok in 5. nalogom, naj deželni odbor upraša ministeratvo, kako bi ae predru-gačil §. 57. zakona od 30. novembra 1874. št. 30, da bi zadobil sankcijo, ker se je do zdaj vsem aklenenim premembam iata odrekla. 6. resolucija tiče ao pomožne šole v Pomjanu, odnosno tamošnjega duhovnika- učitelja. Zahteva se od viade, naj ga odstavi, ker so bili nekateri očetje obsojeni po 4, 5 in 16 meaecev zato, ker so razgrajali v šolakem poslopji in hoteli vrata vlomiti. Oglasi se dr. T a tu a r o in strastno napada duhovščino. Dr. Volarič: Besede, katere je izustil predgovoruik, silijo me na odgovor. Onemu dovoljeno je govoriti proti nenav-zočim osebam in napadati jih. Značilno je, da se vmešavajo v cerkvene zadeve ljudje, kateri sploh ne zahajajo v cerkev. A to ne store iz pravega namena, nego hoteli bi, da duhovniki delajo propagando za njihove atranko. (Galerija nemirna. Proti njej kazoč, reče govornik : „Predsedništvo je tam"). Gospodi je slobodno napadati tudi stan. Ako pa mi kaj rečemo, vse kriči. V tej zbornici čujejo se celo izrazi, kakor „bestja". Poal. Jen ko: Avita coltura ! Posl. M a n d i č : Bačva daje, što ima T Poal. Jenko: Tako je ! Poal. Mandič odgovarja dru. Tamaru, da Jezus ne uči, da ae koga pribije na križ in da molči. Vaak reagira, ako je silno napaden. Predbaciva se našemu ljudstvu, da je povodom zadnje volitve prouzročilo velike škode Italijanom, kar ni res, kajti ni dokazano, da naši ljudje to delajo, pač pa imamo mi dokaze v rokah, da to počenjajo pristaši vaše stranke. Pa vsaj imate oblastnije, naj vas varujejo, naj poiščejo krivce, in naj jih kaznujejo. A nikakor ni častno, dolžiti koga brez dokazov. To so insinuacije z namenom nas očrniti. — Dr. Tamaro trdi, da je sramotno, ako morajo žandarmi z nasajenimi bajoneti spremljati duhovnike, da jih ljudstvo ne napade. A kaka aramota je tu, v civilizovanem Poreču, kjer nismo varni niti poslanci, da-si nam je zagotovljena imuniteta in se nam ne bi smel niti las skriviti. A pri belem dnevu nismo varni življenja. To je sramota! Dr. Tamaro napadal je tudi biskupa dra. G 1 a-v i n o, a reči mu moram, da se ta ne boji niti njega niti mene. V ostalem: Dr. Tamaro s kazati se je hotel b tem, kar je prej pisal v „Istri". Na to vstane poal. S b i s & in odgo-govarja Mandiču. Dokaz, da ga je prav dobro razumal, da-si vedno taji, da bi poznal hrvatski jezik. Podlo in neotesano napada manjšino, ker da je ta kriva vseh neredov, ker hujska narod, s katerim ao oni prej v miru živeli (reete : tlačili ga). S tem strastnim govorom izzval je novi škandal. Galerija mu burno potrjuje, ploska in kriči. Posl. Mandič odgovnrja mu, da narod ne bode prenehal zahtevati svoje in njega zastopnici podpirali ga bodejo krepko v tem. Vi imate „častno* zaalombo tam (na galeriji), da vam pritrjujejo s kričanjem in razaajanjem. A meni ne imponujejo, niti jih ae ne bojim. Ako bi bila varno v Poreču, ne bi trebalo toliko žandarmov in pandurov nastavljati po ulicah. Zdaj, ko pojdemo iz zbornice, bode kar mrgolelo teh javnih stražarjev. Vladnemu komisarju je dobro znana nevarnost, za to skrbi za red, kakor je njegova dolžnost. A mi vsega tega nismo zahtevali. Posl. SbisČL trdi, da je vae to od takrat, ko smo počeli huj-skati narod. Zatrjujem mu, da je istinito naša zasluga, da jo narod probujon in da ne veruje več slepo svojim tlačiteljem. Na galeriji je v času celega govora velikansk nemir in paovanje. Predsednik proti galeriji : Kdor je nahlajen, naj gre ven ! Posl. Jenko: Lepo ga je videti, kako se z njimi razgovarja ! Sprejme se potem 6. resolucija. O Mandičevem predlogu ae ne glasuje, ker je hrvatsk. Sprejme se potem še zadnja resolucija, a katero jemlje zbor v znanje poročila o atanji narodnega pouka v lotih 1889/90. in 1890/91. Dalje prilogi. IHF* JD r u. & o iz d^aa.] e/* JV Priloga „Edinosti1* k štv. 29. Potem naznanja predsednik dnevni red za prihodnjo sejo — a nastane neka zmešnjava med poslanci večine, ker da točka o šolstvu Še ni končana in imajo oni še posebne predloge, kar povdarjajo posebno posl. dr. Amoroso, dr. Cleva in dr. Co-stantini. Predsednik odvrne jim, da on ne more vedeti, kaj nameravajo, ako mu ne naznanijo. Določi, da se bode torej v prihodnji seji najprej nadaljevala razprava o šolstvu in potem one točke, katere je že prijavil. — Sklene sejo. Različne vesti. Konfiskacija Prvo izdanje denašnje številke zaplenilo je c. k. državno pravd-ništvo radi neke vesti v zadevi Spinčečevi, doslovno posneti po zadnji številki „Nove Soče«. Današnji fetevllki smo priredili 2 strani priloge. Našim naročnikom. Radi obširnih in prozanimivih poročil, tikajočih se obravnav deželnega zbora isterskega, izpustiti smo morali tudi danes „politični pregled". Častite čitatelje prosimo, da nam dobrohotno oproste ta nedostatek. Deželni zbor tržaiki imel je sinoči svojo sejo Bejo. Seja je bila zanimiva v mnogih obzirih, & za danes nam prostor ne dopušča, natančneje poročati. Dsžeini zbor isterski. XI. seja dne 5. aprila. Dr. L a g i n j a interpeluje deželni šolski svet in deželni odbor, ker je zadnji zahteval, da bodi za učitelja v Fon-tanah imenovan tak kompetent, ki je izprašan samo za italijanski jezik. Obravnava se proračun deželne zaklade za 1892. V generalni debati govorita poal. dr. Laginja in Man d i č. Oba govornika navajata razloge, zakaj manjšina nikdar ne glasuje in tudi zdaj ne bode glasovala za proračun. Dr. L a-g in j a govoril je o splošnem položaju v deželi, temelječem na krivičnem volilnem redu, vsled katerega ima italijanska manjšina večino v deželnem zboru in navel kot primero veliko posestvo, katero pri 100 volilcih, plačajočih 100 gld. davka, voli 5 poslancev, a morajo drugi, plačujoči po 99 gld. v družbi z 499 sovolilci voliti komaj volilnega moža. Posl. M a n d i č ozira se na vnanjo in notranjo politiko, na deželno in tako naprej nizdolu, ter nariše tržaškega namestnika kot strankarja, kakoršen je. V podrobni debati govori dr. V o-I a r i č o stenografičnih zapisnikih, v katere pridejo samo italijanski govori in o deželnem zakoniku, ki se ne izdaje v hrvatskem jeziku. Stavi predloge. Potem govori o drugi rubriki in predlaga, da se popolnem briše, ter da vlada postavi svoje organe mesto deželnega odbora, ker se ne spoštujejo ustavni zakoni. Pri III. rubriki govorita pOBl. Man-dići dr. Volaričo troških za pouk, posebno o podporah in Štipendijah, ki se dajejo samo Italijanom. Pri V. rubriki govori posl. Jenko o velioih troških dežele in občin za dobrodelne namene, ker ima dež. odbor to zadevo slabo uravnano in vsled določil domovinskega zakona od 1863., proti kateremu se splošno toži. Pri VI. rubriki navaja posl. M a n-d i č slaba občila na Krasu, Labinščini, Plominšćini in v Brkinih, omenja osuševanja Cepičkega jezera, pomanjkan ja vode in o podporah, ki se ne dajejo, ako ne v agitatorno svrho pred volitvami. Dr. Stan-g e r priporoča neko cesto k luki na Vo-loskem. Dr. V e 11 i e r priporoča v resoluciji, da se za uravnavanje vod (Mirne itd.) v Buzeščini ne vporabljajo kaznjenci. (Enoglasno sprejeto). Pri VII. rubriki sklicuje bo dr. Vola r i ć na ono, kar se je govorilo pri pro- računu deželnega kulturnega sveta. Poal. B a b u d e r najprej boža, potem pa napade ravnatelja dež. agrarnih zavodov. Pri IX. rubriki govori posl. Jenko, da bi se podpirale one občine, ki nimajo obč. hiš. Žandarmerija naj bi se dovoljevala občinam v pomoč, a ne v zlorabo v strankarske svrhe, kakor n. pr. v Porečkem okraju, kjer mora loviti one, ki vzkliknejo: „Živio cesar Fran Josip". Pri XII. in XIV. rubriki govori dr. V o I a r i 6, da ne treba toliko deželnega denarja kupičiti, nego naj se doklade na davke znižajo. Ves proračun sprejet od večine. Proti glasuje manjšina. Za resolucije, predlagane po finanč. odboru, glasuje večina i dr. Š t a n g e r. Galerija mirna z obzirom na njeno obnašanje prejšnjih dni. Sem ter tjo vender pokaže svojo razposajenost. Seja trajala je od 10. ure predpoludne do V*2 popoludne. Zasedanje deželnega zbora isterskega zaključilo se je dne 6. aprila. V tej seji je bil na dnevnem redu predlog šolskega odseka glede osnovanja italijan. vseučiljišča v Trstu; predlog posebnega železniškega odseka, da se državna železnica isterska spoji s katero koli postajo proge Št. Peter-Reka; predlog finančnega odseka o železniški progi Trst-Poreč; in naposled volitev jednega deželnega odbornika namesto odstopivšega g. Spinčiča. Izvoljen je posl. dr. M a t k o Laginja, namestnikom pa posl. M a n-d i č. V tej seji stavili so vsi hrvatsko-slovenski poslanci ostro interpelacijo na vlado zaradi odpusta Spinčiča ter so popisali nesrečno stanje naroda. Klub hrvatskih in slovenskih poslancev v deželnem zboru isterskem, izvolil je svojim predsednikom posl. Vek. Spinčiča, ker se je posl. dr. Matko Laginja vsled novega položaja odpovodal na tej časti. Odlok, s katerim je gospod profesor Vekoslav Spiudić ođpu&čcn in državne službe, sldve: Na podlogi ukrepa disciplinarne komisije c. kr. naučnega mi-nisterstva, pomnožene po smislu dvornega dekreta z dne d. februvarija 1821 zb. prav. zak. št. 1736 z dvema dvornima svetnikoma najvišjega in kasacijskega sodišča, naznanja se Vam po Nj. ekselence gospoda naučnega ministra ukazu z dne 7. mar-cija t. 1. št. 462 C. M., da se ni ušlišal Vaš priziv proti disciplinarni odločbi c, kr. dež. šolskega sveta z dne 5. decembra 1891 št. 1354, b katero je bilo izrečeno, daVasje odpustiti iz službe zaradi dvojnega pregreška proti službi, doprinešenega s tem, da je vsebina Vašega pri obisku Zagrebške razstave meseca septembra 1891 kot vodja isterskih Hrvatov javno govorjenega govora, naperjena bila proti sedanji državnopravni uredbi monarhije, in nadalje b tem, da ste se splošnih državnozborskih volitev 1. 1891 oziroma dopolnilne državnozborske volitve meseca oktobra I. 1891 jako agitatorno udeležili in zaradi tega se je spoznalo v zmislu predloga c. kr. dež. šolskega sveta. Omeniti je še, da se na sklicevano imuniteto državnega poslanca ni bilo ozirati, ker po § 16 zakona z dne 21. decembra 1867. drž. zak št 142. glede izjav, storjenih ne zvršujoč tega poklioa, nikakor ni izključena preiskava. Zatega delj odpu Sčam Vas z d našnjim dnem iz službe in zajedno se vam ustavi koncem tega meseca plača, katero ste dobivali pri o. kr. glavnem davčnem uradu v Gorioi. V Trstu, dne 12. marca 1892. C. kr. namestnik: R i n a 1 d i n i 1. r. Tržaški Sokol vabi na „Sokolski večer", kateri bode v nedeljo dne 10. aprila v prostorih Mally-jeve dvorane (ulica Tor-rente št. 16). Vspored; 1. K. Jahoda: „Tamburaška koračnica", udara tamburaški zbor. 2. Nodvčd : „Dakletu", poje zbor. 3. a) K. pl. Mašek : „Pri zibeljki" udara tamburaški zbor. b) M. pl. Farkaš: „Ženska davorija" udara tamburaški zbor. 4. Vj. Lisinski: „Tam gdje stoji", osmospev. 5. V. Eržen : Štempihar mlajši, gluma v jednem dejanju, izvršuje dramatični odsek „TrŽ. Sokola". 6. Iv. pl. Zaje: „Domovini i ljubavi", udara tab. zbor. 7. Orožen : „Lastavici v slovo" poje zbor. 8. Prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina ; za člane 30 nvč., za družine članov 1 for., za nečlane 50 nvč. Z ozirom na zanimivi program nadejati se je obile udeležbe tembolj, ker že dlje časa nismo imeli prilike Čuti izbornih naših tamburašev in igralcev. V deželnem zboru kranjskem napal je posl. Hribar naučnega ministra radi prepovedi slavnosti Komenskega, radi po-nemčevalnih tendencij in radi postopanja proti profesorju Spinčiču. Deželni predsednik je odgovarjal. Uradni telegram trdi, da je besedam zastopnika vlade pritrjevala vsa zbornica; no, najbrže ni bilo ravno tako, pač pa verjamemo, da bo pritrjevali nekateri poslanci na nemški in slovenski strani. Zanimiv zajutrak v Gradcu. Deželni glavar štajerski priredil je dne 6. t. m. deželnim poslancem zajutrek, kojega so se udeležili tudi deželni uradniki in časnikarji. Znamenito pri tem zajutreku je bito to, da se je g. glavar globoko poklonil strankama, ki sta v manjšini — konservativcem in Slovencem. Obrnivši se do poslednjih izrekel je svoje obžalovanje, da so se ločili od Nemcev ter seli k svoji posebni mizi, izjavljajoč, da je manjšini varstvo vsikdar z ago t o v 1 j en o, Gosp. deželni glavar grof Wurmbrand je potem napil slovenskemu prebivalstvu. „N. F. Pr." 8e nekako jezi radi tega postopanja gosp. deželnega glavarja ; mi pa pravimo I da lepe besede ne veljajo za nas ni počenega groša: z dejanji pokažite, da nam hočete biti pravični! Deželni zbor tirolski vsprejel je dne 7. t, m. postavo o nadzorstvu šol in postavo, tikajočo se javnih narodnih šol. Poslednja določuje sicer, da ima šolska občina pravico imenovanja, & definitivno nameščenje pristoji dež. šolskemu cvetu. Po takem ima občina le pravico prezentacije. Plače so razvrščene v tri razrede. I. razred : mesta z lastnim statutom in taki kraji, ki imajo nad 400 za šolo godnih otrok; II. razred : ostali kraji in mesta ter kmečke občine, ki imajo nad 400 za šolo godnih otrok; III. razred: šole v kmetskih občinah, kakor tudi oddelki mest in krajev. Normalna plačila dobe oni učitelji, ki imajo spričevalo uspo-sobljenja; učitelji se spričevali zdrelosti bodo dobivali remuneracije, za 10 odstotkov manjše, nego so normalne plače. Du-hovniki-uČitelji bodo dobivali remuneracije 300 gld., odnosno 270. Plača učiteljem I. razreda znaša 600 gld., II. razreda 500 gld., III. razreda 400 gld. Učiteljice pa 500, odnosno 400 in 300 gld. Lepega zaveznika so dobili „zmerni krogi slovanski". Ta zagovornik ni nihče drugi, nego dunajski list „Deutsche Ztg.", ki je poznan po svoji odurni in neokretni pisavi, po svojem fanatizmu in neugasnem sovraštvu do avstrijskih Slovanov. Ta list je prinesel skoro da neverjetno vest — a mej nami Slovani je, kakor znano, marsikaj mogoče, če tudi ni verjetno —, da se odpuščenjaSpinčičevega vesele vsi „zmerni krogi slovanski". „Deutsche Zeitg." je sevda kaj po godu udareo, ki je zadel — a n e p o b i 1 — gosp. Spinčiča, ter opira svojo sodbo na veselje „zmernih krogov slovanskih." Lepa družba to — čestitamo I Sicer pa so došla tudi nam poročila, dokazujoča, da rod vohunov mej parlamentarci še ni izumrl. Omenjeni list poroča tudi nekakim zadoščenjem, da deželni zbor isterski ne bodo priznal pravoveljavnosti jednoglasne iz volitve posl. Mandića in sicor iz dvojnega vzroka: ker jo ta gospod strasten Ilrvat in ker jo urednik „Našo Sloge". To so argumenti! Le radovedni smo, ali tudi s takimi argumenti soglašajo „zmorni krogi slovanski" P Po anologiji slučaja Spinčićevega jo pač tudi to mogoče. Ali nismo vsi ljudje?! Pražka „Politika" zagrešila se je hudo s tem, da je naglašala — govoreč o potrebi slovenske osnovne šole v Trstu — da v mestu samem živi do 30.000 Slovencev. Po .Indi-pendentejevih" nazorih ga ni hujšega zločinstva, nego če kdo govori resnico o pravem značaji mesta tržaškega. Glasilo in-transingentev sklicuje se seveda — vskli-kajoč: Adagio, signori di Praga — na ljudsko štetje, ki je dognalo, da akupno, v mestu in po okolici, živi kacih 26.000 Slovencev. A tudi mi vsklikamo : počasi, gospoda tržaška: Statistika ljudskega štetja, jo vaia Statistika; s tem pa je tudi obsojena. „Indipendente" hoče smešiti slovenski živelj, češ, da se sestavlja iz samih dekel in hlapcev. V prvo je to drsna, notoriška laž; v drugo pa uprašamo: in če bi tudi res bilo tako, n i s m o-l i vsi ljudje? Lepi naprednjaki to, ki bi otroku delavca hoteli zapirati pot v šolo ( Avita eoltura poganja res divno dišeče cvetke 1 Boj mej petelini. V Trstu izhajata mej drugimi dva lista: eden zjutraj, drugi o poludne — „II Mattino" in „L' Indipen-dente" ima je ime. Prvi zoblje iz vladnih jasli, kajti že vrabci čivkajo po strehah, da vlada dovoljuje temu listu letno podporo, smatrajoč ga nevtralnim in zmernim listom. Drugi dnevnik pa zoblje debelo zrnje iz nekih drugih širokih jasli, kjer vladajo najstrastnejSi Lahoni, kateri bi s svojo pretirano politiko le slabo izhajali, ako bi ne imeli svejega glasila, ki mela javno menenje ter dela pot iredentovskemu mišljenju. Čeprav je prvi list vladen in po vladi podpiran, drugi pa najhujši nasprotnik avstrijske vlade, vendar oba lista lepo vzajemno živita ter se v mišljenju celč strinjata. D&, večkrat smo v našem listu povdarjali, da je „Mattino" v nekaterih, osobito narodnih prašanjih, cel6 zlobnejši od „Indipendenteja*. Minoli ponedeljek je nek člankar v „Mattinu" odgovarjal „Indi-pendenteju", ki se je usojal trditi, Čeprav proti svojemu prepričanju, da je up^va tržaških javnih skladišč v dobrih in veščih rokah. O tej priliki je označil poluuradni list vodjo javnih skladišč kot „panslavista" in „Indipendenteja" kot „difensore del panslavismo" I To pa menda samo radi tega, ker je omenjeni vodja na Kranjskem rojen, dasi izvestno ni posebno vnet sa slovensko narodnost. — Urednik „Mat-tinov", ki se toliko ponaša s svojim ultra-laškim mišljenjem, menda tudi ni Rimljan, kajti rod Matkovičev ne proishaja is Rima. Nov dokaz, da v I a d n i „Mattino" v ščuvanju proti našej narodnosti celo presega mojstra „Indipendentija", doslednega protivnika vladi. Dosledno bi sadnja morala nakloniti temu svojo podporo, ker te že tako radi podpirajo „smerni* časopisi. „Mattino* je tudi našim smernim poslancem lehko v dokaz, kako umevajo pr zeleni mizi „z m e r n o b t". Podružnica sv. Cirila In Metoda na Greti ima jutri, v nedeljo dne 10. t. m. svoj redni občni zvor v prostorih otroškega vrta v Rojanu s že v zadnj* št. našega lista objavljenim programom. Predavanje v „Slov. Čitalnici". Nocoj predava g. VatroslavHolz o spo-minih na znamenite može slovenske. Predmet predavanju je vsakako jako zanimiv; ker je gospod predavatel. mnogo potoval križem domovine ter oriše v dotiko s tolikimi odličnjaki, kakor mah kdo drugi, čuli bodemo izvestno mnof karakteristike že umrlih odličnih rodolji bov slovenskih, mnogo reminiscencij i polupreteklega časa. „Pevsko in bralno drultvo na Opi nah" priredi v nedeljo 1. maja t. 1. v ® liko veselico s petjem, igro, narodni plesom „Kolo" in godbo. Natančni pr gram objavi se poznojo. Kakor čujem udeleže so tržasko-okoličanska društva veselico, na kar žo zdaj opozorjamo v rodoljubo. Škedenjsko pevsko druitva „Velesila priredi dno 1. maja veselioo. Progra priobčimo kasneje. „II Oiritto Croato". Poslednja številka tega lista je bila zaplenjena radi dveh člankov v zadevi Spinčičevi. Uredništvo je priredilo drugo izdanje. Priporočila vreden je bralni oddelek „Tržašk. podpornega in bralnega društva*, kajti za majhen prinos od 30. nvo. mesečnih more vsak čitanja željni Slovenec čitati sledeče časopise, in sicer: „Slovenski Narod", „Slovenca", „Edinost", „Našo Slogo", „Slov. Svet", „Ljubljanski Zvon", „Novo SoČo", „Slovenski Gospodar*, „Mir", „Domovino", „Pavliho", „Rodoljuba", „Domoljuba", „Obzor", „Vienac", „Dom i Sviet" (hrvatski), „Narodni List", „Zlata Praha", „II Diritto Croato", „L' Austria", „L'Adria", „II Cittadino", „Patlamentur", „Triester Tagblatt", „Triester Zeitung", „Politik", in zraven še je na razpolago vsakemu bralnemu članu veliko število zabavnih, leposlovnih in znanstvenih knjig Slevenci! podpirajte ta v resnici podpore vredni bralni oddelek „Tržaškega podp. in bralnega društva", kajti nam ne bo po tem potrebno hrepeniti po ustanovitvi druge, demokratsko-delavske „Čitalnice". Poštni direkciji na znanje. Iz V o 1 č nam piše blagajnik tamošnjega pevskega in bralnega društva: „Večkrat se je že pripetilo, da nismo pravočasno prejeli Vašega cenjenega lista, vender se nismo pritožili. Ali 27. št v. „Edinosti* so bili poslali v „Salloch* ! Vrag ga vedi, kaj so mislili gospodje pri poštnem uradu, da niso videli razločnega napisa „Volče". Komentara k temu ne treba ! Avstrijski Lloyd. Občni zbor bode dne 27. maja. Upravni odbor je imel dne 7. t. m. svojo sejo. Vrše se tudi obravnavanja, kako bi se dalo najprimerneje urediti prometno vodstvo a r z e n a 1 a. Dokler se ne uvede nova organizacija, namerujejo najeti novega tehniškega vodjo, kateri naj bi vodil gradnjo dveh novih parnikov „Nil" in „Tibisco", ki se ima izvršiti v arzenalu. Dva parnika sta naročena na Škotskem, jeden v Stetinu, in jeden se bode gradil v „Stabilimento tec- nioo.* Poljski anarhisti. Iz Poznanja poroča brzojav, da so štirje razbojniki napadli dekana Poninskega v Kozcielci ter nanj streljali % revolverji. Vsled prizadetih ran je dekan v smrtni nevarnosti. Ljudstvo se je pognalo za bežeČimi napadalci; dva zločinca ata bila v boji ubita, dva pa ujeta. „Pos. Ztg." javlja, da so našli pri napadalcih ru-deče listke z napisom „Eksekutivni odbor poljskih anarhistov*. Slaba navada. Ne mojte poljubljati malih otrok na ustnica ! To svarilo stavimo dan danes, ko se širijo zmiram bolj influenca in razne vratne bolezni, na srce vsem onim, ki imajo majhne otroke. Res je sicer, da lepa rudeča otroška ustnica človeka nekako vabijo, da je poljubi, ali to se nikdar ne sme storiti, kajti z enim samim poljubom postanemo lehko ubijalci tega otroka, da se za vedno zapro ona očesca, ki se še danes obračajo za nami toli milo. Davica ali difteritika se največkrat razširi na tak način. Zdravniki so dokazali, da se davica pri odraščenih večkrat nahaja v jako nizkej meri, tako, da je skoraj niti ne občutijo ter smatrajo hripavost, kašelj, vnetje vratu i t. d. kot prehlajenje. Ako pa tak odraščenec poljubi nežnega otroka, lehko mu vcepi svojo bolezen, ki v kratkem otroka zadavi. Torej, matere, pozor ! Orobnosti. 55-letno Jožefo Urban v ulioi Solitario št. 28 so našli v sredo zjutraj mrtvo sedečo na stolici v svoji sobi; od nedelje žo je nikdo ni videl iziti. Najbrže jo je zadela kap. Prenesli so tnrtvo truplo v mrtvašnico k sv. Justu. — Ma rij a Z. je nenadoma znorela in morala v bolnico, — Necega dimnikarja je njega Črni aodrug tako naklestil z nekim kolom, da je moral se zateči v bolnico. — 21. letna lekhoživka U s s e 11 a E. vrgla se je iz svojega stanovanja na cesto, boječ se redarjev, ki so jo hoteli odpeljati v tamnico, ker je razgrajala. Umrljivost v Trstu. V dobi od 27 m. m. do 2. aprila je umrlo v Trstu 104 oseb, namreč 34*37 1000 prebivalcev. V primeri 7. umrljivostjo iste dobe prejšnjega leta torej 5" o več. Vsakakor je 34 37 na tisoč nenavadna umrljivost, kar kaže, da Trst ni tako zdrav kraj, kakor se v obče misli. Izgredi V zaporih. Predučeranjem pričela jo pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava droti 20 kaznjencem, ki so ne davno temu razgrajali v zaporih pri jezu-vitih. Kaznjence so priveli že zjutraj zgodaj v poslopje deželnega sodišča. Včeraj popoludne razglasila so je razsodba, glasom katere so obtoženi obsojeni na 13 odnosno 14, 15, 17, 18 mesecev zapora. Jeden je pa vjel celo 4 leta; dva so spoznali nekrivitua. Požar jo nastal v hlevu h. št. 125 v Skednju. Nevarnost je bila velika za sosednja poslopja, a naporom vaščanov se je posrečilo lokalizovati požar, predno so došli gasilci „Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom 0 menicah*. Pod tem naslovom je spisal dr. Tomaž Romih, meščanske in obrtne nadaljevalne šole učitelj v Krškem, učno knjigo za obrtne nadaljevalno šole, ki je ob jednem priporočna knjiga za obrtnike. Sestavil je g. pisatelj to knjigo po J. Gruburjevi nemški knjigi, ki so rabi kot učna knjiga na obrtnih nadaljevalnih šolah z nemškim učnim jezikom, vendar je pri tem porabil tudi mnogo lastnih skušenj. O tem pravi pisatelj v predgovoru : „Posebno sem obravnaval meništvo mnogo bolj natanko, kakor jo obravnavana ta tva-rina v nemški knjigi, to pa zaradi tega, ker se je poslovanje z menicami pod uplivom posojilnic jako razširilo po Slovenskem, in je zaradi tega želeti, da se tudi širji krogi seznanijo z bistvom meništva . . . Tehnične izraze za meništvo sem vzel iz Cigaletove prestave meniškega zakona; kar jih pa nisem dobil v tej prestavi in tehnične izraze za knjigovodstvo sem vzel i z Bartelovega slovarja, le malo sem jih po hrvaški terminologiji skoval sam. Želim, da bi knjiga prav dohro došla obrtnim nadaljevalnim šolam. Častite kolege po Slovenskem pa prosim, da mi blagovoljno poročajo o nedostatkih, ki bi jih imela knjiga; pri mogočem drugem natisu se bodem vse-kako oziral na izraženo želje." — Cena knjigi je 1 gold. „Slovenski Pravnik" ima v št. 3. nastopno vsebino: 1. V kateri dobi zastare pogreški in prestopki ter njih kazni, ako zakon alternativno dopušča zaporno in denarno kazen (§ 532. kaz. zak.) P — 2. Vpliv sopravdja na pristojnost sodišča. — 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. a) Kedaj so upravičeni sodni ukrepi za varstvo nedol. otroka proti volji očetovi P b) Izpodbojna tožba se je odbila, ker se je med pravdo po dražbi pokazalo, da je izpodbijana varnost nedostatna; pri izpodbijanji ni dovolj, če se jo nameravalo dati prednost a ni bilo vspeha. c) K računu in postopanju po §-u 100 obč. sod. redu treba, da je položitelj zavezan dati račun, d) Pristojnost v najemnih rečeh, ki se tičejo premičnin, o) K sodni poravnavi glede stroškov, f) K podstavam eksekutiv postopanja. Kazensko pravo: Kako je tolmačiti izraz „lotiti se koga" v §-u 143 kaz. zak. P — 4. Iz upravne prakse. Ako je župni vikar nameščen z dekretom, kateri govori o popolnem obsegu dušnega pastir-etva, toda ne izreka, da jo dušno pastir-stvo opravljati BJimnotnjno, tednj se dekret, sosebno če ni škofovega oertifikata o samostojnosti opravila, lahko tolmači iz dru zih momentov za nesamostojnost dušnega pastirja. — 5. Književna poročila. — G. Razne vesti. — Knjižnica društva „Pravnik*. — „Ljubljanski Zvonu prinaša v četrtem zvezku nastopno vsebino: 1. Kalašnikov : Našli so rokopise. — 2. Filodem: Slavina. — 3. Rdstislav: Višja ukazuje moč. — 4. S. P. : Stari naslanjač. Bajka. (Dalje.) — 5. Dr. Simon Subic : Nebeški in pozemeljski ogenj. — 0. Z. : Zvečer. — 7. Viljem Rohrmann: Fizijološki pomen vode za rastlinstvo. (Konec.) 8 y.: Jesenski spomini. 1—4. — 9. Frido-lin Kavčič: Slavni vojaki slovenski. V, Frančišek Lavrenčič, vojaški kapelan. — 10. Filodem: Življenje — trpljenje. — 11. Zdeslav: Na grobu. — 12. A. Funtek: Senanus. (Dalje.) — 13. Ivan Bučar : Sence noči. — 14. Gr. Jereb: Dr. Vin-cencij Franul de Weissenthurn, slovenski pisatelj. (Konec.) — 15. Pavlina Pajkova: Aforizmi o ljubezni. — 16. Alenka: Razvila se je roža. 17. V. Kermavner: V odgovor. — 18. V. Bežek: V obrambo. — 19. LiBtek. „Dom in Svet". Vsebina IV. zvezka: Jauez Šubic. Spisal I. — Na tuji zemlji. VIL, VIII. Zložil M. O. — Ljudska osveta. Povest. Spisal Podgoričan. — Diabolus va-gabundus. (Peklenšček Potepenšček.) Krat-kočasnica. — Po narodnih pripovedkah spisal Anton Hribar. — Pokrcljeva ura. Slika. Spisal Slavoljub Dobr&vec. — Zimski spomiui. II. Zložila Gori-slava. — Vaška pravda. Resnična povest. Spisal Podgoričan. — Tigrdn in Tala. Romanca. Zložil A. M. — Časov tek. Zložil A. M. — Pomladna. Zložil Anton Hribar. — Književnost ogerskih Slovon-cev. Spisal Andrej Fčkonja. — Le mladost se več ne glasi. Zložil Ant. Hribar. — Fran Cegnar. Spisal dr. K. Glaser. — Iz Jenkove ostaline. Predpustnica. Obu-panec. — Slovstvo. A. Slovensko. B. Češko. C. Rusko. — Narodne stvari. — Razne stvari. „Učiteljski Tovariš." Št. 7 prinaša sledečo osebino: J. Ravnikar — Litija: Jan Amos Komenski. — I, K. — Trb: Na katerih berilih II. in III. čitanko bi se dalo iz zdravjeslovja (higijene) poučevati in v katerem obsegu P — Ž.: Statistika o ljudskem šolstvu na Kranjskem v šolskem letu 1890/91. — S. R. : Srednjeevropski čas. — Iz deželnega zbora. — J. Mam : Knjiga Slovenska. — Društeni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listniea uredništva. Naznanilo in prošnja! S hvaležnim čutom naznanjamo vsem dotičnim p. n. gg. dariteljem, koji so, pod-pisavši za nadgrobni spominek blagega pokojnega sodruga, Valentina P r e 1 o ž-n i k a, deloma precejšne svote, v dosego plemenite svrhe izdatno pripomogli, veselo vest, da je vsled njihove požrtvovalnosti podjetje vsaj na pol že zagotovljeno. Zaradi tega jih s tem najuljudaejše prosimo, da obljubljene doneske, koji tega še niso storili, čim prej dopošljejo podpisanemu! Zajedno prosimo nadalje tudi še druge plemenite znance, prijatelje in dobrotnike, naj nam z blagovoljnimi darovi prihite na pomoč, da čim prej in kolikor mogoče dostojno in častno rešimo svojo nalogo ! Tudi oni, p. n. gg. kolege, koji so lanskega leta o duhovem v Trstu prevzeli od društvenega podpredsednika, g. Krist. Bogatca nabiralne pole za nabiranje dobrovoljnih doneskov za nadgrobni spomenik pokoj. Preložniku, naj nam blagovolijo iste, z nabranim vred, kar naprej mogoče vrniti, za kar se jim s tem uljudno priporočamo! Za odbor „Slovenskega učiteljskega društva za koperski okraj v Dolini" V Bolju nci, dne 6. aprila 1892. Miroslav A n 21 o v a r, društveni predhodnik. Tržno poročilo. Cene ho razumo, kakor h« prodaje na dobelo blngo za gotov denar). C»ni od for. Uo for Sava Mocca.......100 K. 128.— 130.— Rio bisor jako tina . „ —.— —.— Java * „ n . „ —.— —.- Santos iina..... „ 94,— 96.— B srednja ... „ 85. — 87. - Guntemala..... „ 113.— 114.— Portorioco..... „ 132.— 134. - 8an Jago de Cuba . „ —.— Ceylon plant. fina . . „ 132,— 134.— Java Malang. zelena . „ 113,— 114.- Campinas..... „ —.— Rio oprana .... „ 112 — 116.- „ lina...... „ 92,- 93.- „ srednja .... „ 83.— 85.— Oaula ligne* * zabojih . . „ 26,— —,— Maclaov ovet..............380.— 390.— Inger Bengal...... „ —.— — Papar Singapore..... „ 38. - 39 - Penang...... „' 32,— 33.— Batavia..............35,— 36.- Plment Jamaika..... „ H4.— —.— Petrolej ruski v sodili . . h Ki K. 5.— —.— „ v zabojih . „ 7.— —.- Ulje bomažno araerik. . . „ 29.— 31.— Leooe jedilno j. f.gar. . „ 41.— 42 - dalmat. s certifikat. . „ 41,— 42.- namizna M. S.A.j.f. gar. „ 50.— 52.— Aix Vierge .... „ 56.— 57.— n fino............52— 54." _ Limoni Mesina.....zaboj 3.75 450 Pomeranoe Puljesko ... „ 4_ g _ Kandljl Bari I.a.....lOO IC. 70.- 72! ~ daltn. I.a, n cert. „ 74 — 76 — Pignolll......... „ Riz italij. nuj ti noj i ... „ 22. - —.— „ srednji ... „ 21,— Rangoon oxtra] ... * 16.— —._ n I-a} carinom „ 14,— ^"25 1 "-»J • • • « 12.— 12.50 Eloiloi puiješki ..... „ 9,50 dalmat. h cert. . . „ —. - _ Smokve puljesko v sudili . „ —.— ._ „ v vencih . „ 14,- 14 50 Sultanine dobre vr«ti . . „ 30.— 32.— Suho grozdje (opnia) ... „ 13. - 14._ Oihebe......... * 18.— 20.— Slaniki Yarmouth .... noti _ _ Polenovke sredne velikosti 10U K. 39,— _ veliko..... „ —,— _,_ Sladkor centrifug, v vrec'nli „ certifisk............34.75 35,— FažolCoks....... , 10,— iMandoloni..... „ 9,— svutlorudeči .... , 0,_ _._ tomnorudeči .... „ 9.--. —. - bohinjski...... „ 9.75 10.- kanarčok...... „ 9.25 —.— beli, veliki .... „ 8.75 —.— zeleni, dolgi .... „ _.— — „ okrogli ... „ mešani, štajerski . . „ 7._ 7,25 Maslo.......... „ 83,- 84.— Javna zahvala. Podpisani bo zahvaljujejo najiskreneje slavnemu vodstvu družbe sv. Cirila in M e t o d a. da je preskrbelo našim otrokom priliko, da morejo zahajati v slovensko šole ter da se morejo vzgojevati v narodnem duhu. V drugi vrati se zahvaljujemo vsemu učiteljskemu osobju, vzlasti pa voditelju, g. Mihu Kamuščičn, na nji-hovem trudu za našo mladino. Učiteljsko osobje vrši res svojo dolžnost v polni meri, čemur je posledica, da otroci napredujejo prav lepo. G. Kamuščič pa skrbi tudi za nas odraščene in tako je v večerni šoli dana tudi nam prilika, bo kaj naučiti. Trudoljubivost taka je sad pravo ljubezni za narodno stvar. Bog plati vsem našim dobrotnikom 1 V Trstu, 7. aprila 1882 Fran Andrejčič, Josip Žnideršič, Andrej Benčina. Narode hrvatski! Pred skoro godinu i pol dana ustanovilo se jevovdje rodoljubno družtvo „Hrvatska Čitaonica", kojemu je za-dača njegovati narodno čuvstvo i buditi narodnu sviest, gdje je ista još zaspana. Neobazirajuč se na sve ine potežkoće materijalne, koje če morati nadvladati hrvatsko družtvo u pokrajini, kakova je Istra, osobito u južnomu kutu, nemože se mimoići onu potežkoću, koja se tiče stalnosti družtva. Poznato je, da ista odvisi ponajprije od prostorijah, u kojih se družtvo nalasi, a te nemogu biti najbolje, ako družtvo neima svoje vlastite kuće. Zato u interesu družtva, s kojim je uzko spojen i interes narodno stvari u ovih krujevih, podpisani odbor usudjuje se obratiti na svu p. n. gospodu rodoljube i zavode, da bi izvolili dati i sakupljati milodare za gradnju kuće „H r v a t s k e Čitaonice" u Medulinu. Med u lin, dne 26, ožujka 1892. Odbor „Hrvatske Čitaonice". Domaći oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in koiisum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje »lavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličnnska vina. Cl. B. Modic in Grebene, rttl in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krćnmrjo in 5. duhovidino na Bvojo zalogo porcelanskega, sto-klonoga, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v »kruHonje grobnih spomenikov. Cl. Antnn Pnolrai 1111 v°slu ulice Ghega MIIIUII rUUIVctJ, i„ Cociiia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaju vse navadno potrebne nemško-slovensko poštne tiskanice. Cl Gostilna „Stoka" j nom „Belladonna", poleg kavarno „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Topijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Cl. Anrlrpi Ifahn čevljar v ulici ,Caserma, HIIUI DJ l\aiail, priporoma se najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejše ter so-lidno delo in točna postrežba. Cl, luatl Prolnn priporoča svoji trgovin ivan rreiog v Via bosco 2 (ubod na trgu staro mitnice, Piazzn Barriera reccliia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrate domaČe in vnanje pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Via Barriera vec-chia žt 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Josip Kocjančič, Martin lfl°7P Piaz*a S. Giovanni, št. 1. •"dl lili IM fcC, trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Tiskarna „Dolenc" v Trstu), Piazza della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred. Cl. Atifnn I a m na naslednik Jakob lločo-MIIIUII Lampo, varja, Via Bar riern vecohia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd._Cl. Iv9n llmplf črevljarski mojster, Via lto-IwClll UIIIOI%, magna št. 6. priporoča so slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spadajoča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizko cone. 60--24 Antnn Vrahar trgovina z steklovino ftlliuil Viauolf, lon&enino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica polog „Ponte rosso") i« priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl. U. Mrevjja, v,astr>t",e Priporoča slav. občinstvu VSake Vrata moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Ivan Ifannhnl nasProtl yalike Ivall l\ailUUCI, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom ; razpošilja tudi na dslselo v množinah od 5 kil. naproj po najnižji o-ni. Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanju posneto mleko po 4 kr. lite r. toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti je odprl tudi podružnico v ulici 8. Sobastiano blizo solnega trga. Cl- ITpanifl flalalf Piazzetta Cordarioli št. riallju UCIdn 3 bliao novoga trga, prodaja izvrstno jestvine: kavo, sladkor, riž, oljo, čokolado, k licno — po najnižjih cenah. |/niiA| Pnlio žganj arija in tobakurnn v IVdlUl U Ulj d, ulici Via Arcata, nasproti hiše Cacia. 1'rodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr botoljko, dalmatinsko tropin sko žganje po 1 gld. 10 kr. liter. Cl. A ntnn Piazza Bariera voc- MIILUII IVIdjlfCl, chiu, pekarija in trgovina z različnimi jostvinami: moko, rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu občinstvu. Cl. 4 lit Ali ViMlL'') V'fi Barrier« vecchia št. 19 iiih/ll ftl/lllul iii. nadhtropjo, izdelujo možice obleke po najnovejšem kroji. V njoga de-laUiioi vsprejemajo ne tudi naročila na raznovrstno možko in žensko perilo. koj> bo izdeluje lično in po najugodnejših cenah. Cl. Rlafilia Tnno histnik krčme k „Ruskim Dld^llld I Ullt3, Toplicam", Via Giulia št. H, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svojo krčme, kjur so pijo izvrsten isterski teran, in so še boljšo skrbi zn želodec. 6- 25 „Osteria al Cervo" IT. kavarne „Fabris" priporoča dobra vina in izvrstno kuhinjo. — Zu delaluki stan hrana opoludno in zvečer neverjetno v cono. Cl. Vekoslav Moder, pe8kk°iv' mojster „Pinaza CasermaM, se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah. Cl. Anfdn Iprip Via Farnuto št, 18, I. nad-n,,lu" JO> stropje — izdeluje moške obleko po najnovejšem kroju, izdoluje tudi obleko z« c. kr. uradnike. — Postrežba točna in hitra. 4-12 A. Pleskovič, ^^ uglasbovulec glasovirjov, cerkvenih orgelj. harmonijev itd. Izvršuje tudi vsake vrste popravila. 3—4 Gostilna „lila Croce di Malta" Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza ilella Zonta) priporoča so najtopleje tržaškim Slovencom in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacich. Kavarni ,Commercio' in ,Te- fipCPfl' v nC a ser m a", glavni shaja- UuduU ijači tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Otilija Kančnik, ^tt'Jrl',^ III. nadstr, priporoča se uljudno vsim častitim damam iz slovenskih krogov v Trstu in na deželi za izdelovanje novih in prenarejanje starih klobukov, koje izdeluje po jako nizkej ceni. 2 — 4 Josip Urbančič, K™'"?.™ FranoeBco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščice itd. 13—48 Gostilna „41 Callo d'oro" Ghega toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrBko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vino na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevalec kako druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Oovacioh. 5 >—18 Ivan Valenčič, Via nueva št. 39, prodaja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago bo dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cono nizke. 49—12 Poštni ekspeditor zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi s skromnimi pogoji takoj kot tak službo nastopiti. — Ponudbe pod A. L. na upravništvo „Edinosti" 1 Avgust Brunner TRST Via Conti številka 6 a. Tovarna strojev in železolivnica Avgusta Brunner ja prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE- SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, 8TOLPE, CEVI, večja in manja POPRAVLJANJA. Telefon Die Maschinen-Fabrik und Eisengiesserei von August Brunner ilbernimmtalle einsohlS-gigen Arbeiten als : MASCHINEN, PRESSEN, P UM PEN, OITTER, S^ULEN, Rx. HREN, grossore und kloinere REPARATUREN. štv. 291. '-24 tržaška hranilnica Sprejemaš denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razori praznikov, in fo o.l 9—12 ore opohidne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obresti na knjižice...... ... .3% Plačujb vsak dan od 9—12. ureopoludn^ Zneske do 100 gld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa F) dnij prej Bskomptujs menjii'e domiclllrane na tržaškem trgu po . ... 4% Posojajo na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gl t. po........5°l0 višje zneske od 1000 do 5000 gld. v VeSje svote po 4l/,% Daje denar proti vknjlženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru- TRST, 9. januvarja 1892. 7-24 s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtnh. Posoda je vsa iz rudečega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da so pokvari. Bolje so od vseh drugih. 347 prvih nagrad pri raznih natecanjih. Edini zastopniki za Avutro-Ogcrsko Vit. Evg. prof. Oiordano v Gorici, o 2 uri na dan. Natanjeni pogoji se izvedo pri ravnateljstvu hranilnice. Riunione Adriatiea di Sicnrta 24—7 v rl"s*Mflia. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, nn živenje v vnih kombinacijah. Glavnica In reserva društva dne 31. decembra IH90. Gravnica društva gld. 4,000.000 — Pvcmijna reserva zavarovanja na življenje ' „ 10,754.306 91 Premijna reserva zavarovanja proti oguu „ 1,612.910-22 Promijuu reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 33.594.10 Resorva zavarovanja proti toči „ 200 00(J' — Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786 21 Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (B) „ H7.573 85 Rezerva spceijalnili dobičkov zavarovanja na življenje „ 2'jO.OOO- — Občna reserva dobičkov , 1,127.605'98 Urad ravnateljHtva : Via Valdirivo, ha*. * (v lastnej hiši) čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovensklh gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku liaručbu bilo koje vrsti kiijigotiHkarHkoga posla te preporuča hc osobito za ove vrsti tiskamo kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artlju I zavitke s napisom, preporušne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienlkt, jestvenlke, svako-vrstne skrlialjke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Onda ima na prodaj sliedeče knjige : Kmetijsko borilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prijo *»0 nvč. tada IO tvrdo vezana......n. ®0 Sodnijski obrazci sastavi! U. Trnovec . . n. SO Vilim Tel, prevod Oegnera ... . . n. tapest, le lettere di pegno 4' j,°/u della Banca centrale auatriaca di ere dito fondiario, i lotti !)"/„ I.a e 2.a emissione deli' Istituto di credito fondiario austriaco, (Boden eredit) lu obligazioni 4°/0 oon lotteria (vincita principalo tior. 50.000) della Banca ipotecaria ungherese di Budapest, le lettere di pegno 4% dello Stabilimento provinciale ipotecario deli' Austria inferiore al corso di giornata. 4—12 Trieste 18 Gennajo 1892. Gosp. P. T. naročnikom piva iz pivovarne in sladovnice v Senožečah usoja si podpisano opravite!jstvo naznaniti, da se bodo zaloge v Sežani in Kozini dne 9. t. m. otvorile. i_3 Opraviteljstvo. Oglas, Propošćali bi ae radi v drugo čitanje (drugi dan po sprejetju) sledeči časopisi: „Slovenski Narod", „Nova Sofau, „Edinost", „NaSa Sloga" „Mir", „i Diritto Croato" itd. Na prodaj so pa tudi po nizki ceni celi tečaji 1890. leta „Slovenskega Naroda", „Edinosti", „Nove Sočo" in „Par-lamentiir-ja". Kedor bi liotel naročiti ae. odnosno kupiti kuteri tečaj, naj se obrno do „Tržaškega podp. in bralnega društva" in sicer vsaki dan od 12—3 ure popoludne in od 7. zvečer naprej. ŠOLA 2-12 ziatem Candeo, in drugih zistemov imamo zmiraj v zalogi. Ker pa kaže, da letos se jih bo n nogo potrebovalo, prosimo uljudno gospode posestnike, naj blagovolijo se z naročili hitro oglasiti, da zamoremo o pravem času druge preskrbeti in vsem kupo-valcem postreči. Imamo tudi izvrstne žvepljalke, trdne in lahke, katere le fini prah trosijo, ki se ves oprime perja, če tudi »e naložijo s žveplom v krepah. Cene so jim ostale tiste poprejšnjih let, akopratn so ene in druge mnogo zbolj-sane, t. j. Candeojovo škopilnice z vso pripravo 10 gold., žvepljalke 5 gold. Priporočamo se tudi za vsakovrstne druge 9troje, in za vse kar knjim tiče. Živic in družb. v Trstu, ulica Zonta 5. -wa Odvetnik dr. Matej Pretner si uaoja naznaniti, da je odprl svojo odvetniško pisarno v TRSTU 3 3 via Carintia, it. 9. I. nadstropje. Nič več kašlja! ItnlzaniMki petoralMki prah ozdravi vsak kašelj, pluini in bronhijalni katar, Dobiva ae v odlikovani lekarni PRAXMARER „ A i du« Mori« Trst, veliki trg .-katlja velja 30 novč. 25—I0U Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New Jork & PMladelfijo koncesijonovana črta, od c. . avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—13 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Bpeditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. za popolno izvežbanje v krojnem risanji, prikrojevanji ter šivanji oblek in perila po dunajskem načinu : Tinktura za želodec, katero prireja G. PICCOLI, lekar „pri angelju" v Ljubljani, Dunaj ska cesta je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno od-pretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. ZabojČek z 12 ■teki, vetja gl. 1'86, z 05 stoki., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. atekleničica razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 10—25 Piaz/a nnova št. 2 L, III. ekstrakt. Kotranove sladčice katero izdeluje lukarničar PREND1NI v Trstu Telefon št. 384. 27-52 Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovegu izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozematva Te sladčice imajo iato moč kakor kfitra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje ae, proživajo in prebavijo ter se prodajej<» po prav niikej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno imo izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajajo v lekarnici Prendini v ftkatljioah po 40 kr., prodajejo se tudi v VBeh večjih lekarnah v drusih deželah. i Za tronotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravoga naravnega, priporočam to že skušano specijaliteta. Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Kecopt priloži se gratiB. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nonadkriljivo esenco za oja-čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijacom prijeten, rezek okus in se dobiva le pri moni. Cona 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vStevfti pouk o uporabljanju. Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstno esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih llkerov itd najboljo in nenadkriljive kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko. Kari Filip PoUak, Essenzen-Specialitaten-Fabrik 20-20 In I»»iAG. 36-50 Iščejo se solidni zastopniki. Krasne uzorke šalje se zasebnikom badava. Knjige za krojače nefrankovano. Tvari za odjela. Peruvien i dosking za visoko urečenstvo ; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogance, ankolaše, livre; aukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se pere, piaid za putnike od 4—14 for. itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene »nknene tvari nipoSto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na Iv. Stikarofskv-a u Brnu. Veliko skladište sukna u Austro-Ugarskej. U mojem stAlnom sklfidistu u vrietlnoati od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleči čovjek mora sam uviditi, da se od tak<> malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju li pojedine tvrdke odrezke te razašilju li uzorke, tada su ovi od čitavih komada, nipošto od odrezaka. O d r e 7. c t, Voji ae nertopadaju, zamjenjuju se U se povrati novac. Kod navučbo treba navesti boju, duljinu i cienu. Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje, 24 5 preko 10 for. franko. 11 24 Dopisuje u njemačkom, madjarskom, reskom, poljskom, talijanskom i fraticezkom jeziku. Dijurnist z 1 gld. 50 na dan, popolnoma vešč nemškemu in slovenskemu jeziku v govoru iu pismu ter ima izurjene lehko čitljivo pisavo, vsprejme so takoj v neki Graški pisarni. Nad.iljni pogoji so: Ka-zumen ročen delavec, neomadeževano življenje, prost vojaščine in brez dolgov, neoženjen, popolnoma zdrav. V slučaju, da je doličnik p sebno poraben in da ae uzorno vodf. more se nadejati stalnega na meščenja s pravico do penzije. Prošnje v nemškem iu slovenskom jeziku s prepisi spričeval vred je doposlati : „201.191", G raz, post-lagernd. 2 — 3 Brnsko mlekarstvo v Brnu. (Ziegelkiise) 10-10 Dober, zdrel sir-opečnjak komad 20 kr. Dober, zdrel švicarski sir, kilo 40 kr. Sir za desert, kilo 1 gld. Razpošilja se po deželi točno in po poštnem povzetji. — Prekupci dobe rabat. Gostilna Piano v Križu pri Trstu priporoča se si občinstvu zagotavljajoč dobro postrežbo z izvrstnimi vini in okusno kuhinjo. Crno vino po 36 kr. liter. Belo „ „ 32 „ » 9-12 Častni diplom Zagreb. 1891. Zlata kolajna Temesvar. KWIZDE restitucijski fluid Pralna voda za konje — Cena jedne steklenice 1 gld. 40 kr. a. v. Porablja so že 30 po dvornih hlevih in večjih hlevih vojaštva in civila vojačonje prod velikimi napori in zopetno krepčanje po naporih, ko se noge inpaliitejo ali kite otrpnejo itd. usposobi konja za velika dela v vežbanju. Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izreČno Kwizde restitucijski fluid Dobiva se v lekarnah in drogerijah. I GLAVNAZALOGA FRAN IV. K W IZ D A c. in k. avstr. in kralj. rum. dvorni založnik, okrožni lekar v Korneuhurgu pri Dunaju. Vsi stroji sa kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo xxxl3.-tiln.ioe, čistilne mline za žito, izbiralnice, rezal n iče za krmo, mline za sadje, tlačilnice za sadje, tlačilnice za grozdje in vino, kakor tudi vBukovrstne druge mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in »adjarstvo itd. itd. nove izvratne konstrukcije razpošilja najceneje IG. HELLER DUNAJ 2/2 Praterstrasse T©. llnstrovanl katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj ia frankovano. Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni. i-2o Cene so se znova znižale!!! a—20 Domače sredstvo olajšujoče bolečine, ki je izkušeno že mnogo let. lil Kwizde fluid proti protinu. Ceno steklenice 1 gld. a. v. Pravo se dobiva v vseli lekarnah. FRAN IV. K W1 Z D A cee. kr. avBtr. in kralj, rumenski dvorni založnik. Okrožni lekar, Kornenbnrg pri Dunaju. Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tinkama Dolenc 'X -*tu.