Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo 14. novembra smo Imeli pri nas shod Jug. radik. zajednice. Kot govornik je nastopil nas nekdanji zaalužni poslanec in mariborski podžupan g. Fr. žebot. Dvorana je bila polna zborovalcev. V jasnih besedah nam je razložil aedanji politični in gospodarski položaj. Za vsa pojasnila smo izrekli govorniku zahvalo. Soglasno smo sprejeli sledeče resolucije: 1. Nasemu vpditelju dr. Korošcu se zahvaljujemo za izborno vodstvo in mu izrekamo popolno zaupanje. 2. želimo, da se s končanim 14. letom konča ljudska šola. 3. Naj vlada vse stori, da zaCnejo naše poaojilnice izplačevati vloge. 4. Stari pozdrav »Hvaljen Jezua« naj tudi v bodoče ostane med šolsko mladino. Gornja Hadgona. Tu pri nas ob severni meji je zelo živahno. Na prvem mestu omenjamo Leopoldov aejem, ki je bil kot obtfajno prectj živahen. Kramarsko aejmišče na Sp. Grisu je bilo nabito polno od ogromnih množic, ki so prihitele od blizu in daleč. Na tem aejmu pa se je precej opazilo, da kmetu še vedno primanjkuje denarja, da bl si nabavil najpotrebnejše za zimo, saj je bilo letos celo manj obiskovalcev v primeri s sej .1 pred leti. Preoej živahno je bilo tudi na živinskem sejmišču. Prignane je bilo 238 glav živine, 138 konj in 100 govedi. Cene goveje živine: voli I. vrste 5—5.50, II. in III. vrate 4.50—5 din, krave 3—4 din, telice 4—4.50 din. Cene so bile tako srednje. Na kramarskem aejmišču so se pojavili tudi žeparji. šantlu Francu, poaestnikovemu sinu Iz Črešnjevc je izginilo v Teliki gneči S00 din z listnico iz žepa. Enako je izginilo gospej Cividinelovi 200 din. Zadevo preiskujejo orožniki. •—¦ V sredo 17. novembra se je poročil tukajšnji občinski tajnik g. Kurbus Fr«f» , vnet proavetni delavec in vzoren fant, z gdCno Šantl Anico, hčerko gornjeradgonskega župana in cerkvenega ključarja iz^ črešnjevc. Šantl Anica je bila dolgoletna Marijina družbenica in marljiva gospodinja ob bolehavi materi. Mladi par je poroCil č. g. dekan Franc Gomilšek v domači ženinovi župni cerkvi Sv. Benedikta v Slov. goricah. Novoporočencema želimo obilo areče in božjega blagoalova! Ljutomer. Volitvc 19. decembra! Ta odlok smo že dolgo pričakovali. Samo ob sebi razumljivo ae nam zdi, da je prišlo do tega odloka. Nekaterniki pa ao zelo razburjeni, kajti njihovi dnevi ao že prešteti. — Nered na železnici. Ko se pelješ zjutraj z vlakom iz Ormoža proti Radgoni, moraš čakati okoli pol urc na glavnem kolodvoru v Ljutomeru. Poleti že še gre, pa pozimi je drugače. Kajti običajno stoje vagoni brez vsake lokomotivc in morajo potniki prezebati na svojih proatorih. Potniki se po pravicl zgražajo nad tako brezobzirnostjo, ki se vrši nad njiml. Kaj bi le k temu rekli inozemci, ako- bi bili deležni takšnih dobrot! — Naše urosvetno društvo bo 1. december proslavilo s sv. maso ob 8 in nato v Katoliškem domu. Vabljeni vsi katoliško mialeči! I>jutomer. Doznalo se je in je pričakovati, da se bo v kratkem gradil v našem mestu silno potreben zdravstveni dom. Tukajšnja mestna občina je darovala z višjim privolenjem državnemu erarju v to svrho lepo stavbisče ob banovinski cesti. Večina tuftajšnjega prebivalstva sc niti ne zaveda dobrin, ki jih bo prineael zdravatveni dom, in sicer predvsem za revnejše sloje. Kateri pa poznajo ustroj in smoter zdravstvenih domov, pa že komaj čakajo, da se prične z gradnjo. Saj bo zdravatveni dom nudil v prvi vrati nadvse potrebne kopeli, katerih tu ni razen plavališč Ka prostem, dalje rentgen, prvo i)omoč za jetične, ponesrečence itd. Najde se kak človek, ki pravi, naj bi rajši gradili bolnišnico. Res in in je pereča potreba bolnišnice, ker so vse bolnišnice prenapolnjene ter nam veliko bolnikov pošljejo nazaj, češ ni prostora. Pa najprej se moramo zadovoljiti s tem, kar je itak velika pridobitev za Ljutomer; ko pa imamo to, stremimo dalje za ujrtanovitvijo bo!niŁnice, za kar sta se pred 11 eti z vso vnemo zanimala naša rCJaka dva usmi-, ljena brata. Torej, Ljutomerčani kakor tudi okoličani, prosimo, da se podvizajo merodajni činitelji z gradnjo zdravstvenega doma. — Po letošnjih neznosnih povodnjih se opaža sedaj silna potreba reguliranja potokov. TukajSnji potoki !obetka, Kostanjevica in šCavnica ter njih pritoki imajo tako vijugaate tokove, kakor menda malokje kak potok, radi česar zastaja odtok vodo in preplavlja polja in travnike. Sedai se pač že opaža zanimanje posestnikov za reguliwiio teh potokov. Morda se bodo sedaj zganili *e oni poaestniki, ki so prej bili nasprotniki ustanovitve vodne zadruge, ki jo je pred tremi leti hotela ustanoviti občina Ljutomer. — Pred nekoliko dnevi sp šolarji našli na železniški progi dobesedno razmesarjeno lisičje truplo. Kako je prišla lisica pod vlak, je zagonetka. Mogoče so jo podili psi, kar pa tudi ni verjetno, saj imamo vendar pasji kontumac. Lisica je bila povožena od silno drvečega večernega vlaka na Progi OrmožLjutomer. Svetinje pri Ormožu. Ne aamo nas Svetinjčane, ampak tudi širno javnost bo zanimalo, če zve, kaj Je prejel Lovro Petovar in njegova kompanija od apelacijskega sodišča. Zadeva g. Petovarja in tovarišev je ta-le: V dneh 20. do 22. januarja 1936 je izvršil uradni revizor ba^ske uprave revizijo uradnega poslovanja in gospodarstva v občini Ivanjkovci. Revizija je odkrila potvorbe v občinskem blagajniškem dnevniku, katero je glaaom lastnega priznanja in protokolarnih izjav prič povzrcčil član občinake uprave, bivši narodni poslanec in prvak JNS Lovro Petovar, in pri kateri so aodelovali predsednik občine Bogša Alojz, član občinakc uprave Jaiiežič Ivr« in občinski delovodja Hi-žič Avgust. Zaradi tcga je državno tožilatvo vložilo proti bivšemu županu Alojzu Bogši, posestniku iz Mihalpvcev, ter občinskima odbornikoma Ivanu Janežiču. poscst- niku iz Libanje, in Lovru Petovarju, poaeatniku iz Ivanjkovcev, obtožbo zaradi preatopka zoper službene dolžnosti. Vsi trije obtoženci ao potvorili blagajniski dnevnik v petih primerih. Nekateri Clani občinske uprave so jiamreč vršili za Občino razne dobave, kar po zakonu ni dovoljeno. V blagajniškem dnevnlku pa ao bile navedene namesto njih kot dobavitelji in prejernniki denarja druge oaebe. Popravila v blagajniškem dnevniku je izvršil deloma Lovro Petovar sam, deloma pa je to na njegovo naročilo moral izvršiti občinaki delovodja. Te popravke in pobotnice pa sta nato župan Bogša in občinaki blagajnik Janežič potrdila. Dne 11. aprila 1937 je bila pred okrožnim sodisčem v Mariboru razprava, pri kateri so bili vsi trije obtoženci oproščeni. Ob tej priliki ata se »Mariborski Večernik« in »Jutro« na široko razpisala ter vzela tudi ta primer l:ot dokaz, kakšna krivica se je ^godila številnim JNS ob-^ činskim odborom, ki so bili zaradi sličnih primerov razpuščeni. Proti omenjeni oprpstilni razsodbi pa se je državni tpžilec pritpžil. Pred apelacijskim kot prizivnim sodiščem je bila sedaj ponovna razprava. Sodišče je sodbo prve instance razveljavilo ter je vse trl obtožence obsodilo: Lovro Petovar je obsojen na 600 din denarne kazni, ki 8e v primeru neizterljivosti spremeni v 10 dni zapora, in na 400 din povprečnlne; Alpjz Bogša je obsojen na 500 din denarne kazni ali devet dni zapora ter na 250 din povprečnine; Ivan Janežič je obsojen na 400 din denarne kazni ali na aedem dnl zapora ter na 250 din povprečnine. Razen tega morajo npaiti vsi skupaj vse stroške kazen»kega poatopanja prve in druge stopnje. Svetinje. Po nalogu kr. banske uprave je bil g. Lovro Petovar razrešen prisedništva pri okrajnem kmetijskem odboru, kamor ga je bila delegirala Kmetijaka družba. — Po smrti občinskega odbornlka M. Kocipra bl moral z iate liate kot namestnik priti v občinski odbor g, Lcv?o Petovar, pa ga banska uprava nl pozvala v odbor, JnarveC za odbornika imenovala g. Alojzija Zmazeka, ki je kandidiral na Petovarjevi listi. I>oče pri Poljčanah. Sneg kidamo, pa pri peči sedimo jn fajfe kadimo. Tpda tudi na fureže že jnialimo. Pa kaj, ko letoa menda klobaae ne bo'do nič prav debele, ko krme primanjkuje na vaeh konclh in krajih. Kje pa ni bila letoa slaba letina? Obljubljali so nam, da nam bodo davke odpisali, a sedaj, ko bl bilo treba zarea kaj storiti, se nihče ne zgane. Bog pomagaj! Saj pravijo nekateri, da ni več za živeti na avetu, tako je slabo, Slabi Casi. Toda čaai so takšni, kakrsni so Ijudje. Pa aaj do smrti bomo že živeli! — Zadnje čaae smo poatali nacionalni, to ae pravi narodni. Pod vodstvom našega g. župana Zidanšeka smo se zbrali v šoli pred kratkim in določili skupen program za proalavo rojstnega dne naše domovine. Lepo niora biti in veliko se nas mora zbrati. Zato smo določili proslavo na 5. december po poznl sv. maši, ko imajo ljudje najbolj čas za take stvari. — Dekleta Marijine družbe pa S2 pripravljajo na svoj praznik: 8. december. Tridnevnico bodo imele pred praznikom. Na praznik sam pa bo tridnevnica zaključena a skupnim av. obhajilom in blagpslovom prenovljene zaatave. To bo pač pravi praznik naSe ženske mladine. Ker pa prenovitev zaatave precej stane, ae bodo dekleta te dni oglasile po hisah z nabiralnimi polami. Ne pdzenite jih praznih rok! Tudi mal dar bo hvaležno sprejet. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača — dinar do dinarja stotak! Za 20 letnico zastave gre. Zato darujte vsi, kl ste blage volje, po avojih močeh. Marija, ki avojo družbo Cuva ia vodi, bo vaem pbilen plačnik v nebesih! St. Janž pri Velenju. Dne 14. novembra se je vrSil dobro uspeli občnl zbor krajevne Kmečke jsveze v St.Janžu prl Velenju. TJdeležba je bila tako velika, da je bila prostrana Slomšekova dvorana nablto polna. Pri tej priliki Je Imel predsednik KmeCke zveze v Št. Janžu Rupreht Mihael, posestnik iz Pirešice, lep nagpvor. Pozval je k složnemu in vztrajnemu delu in k podrobni organizaciji med ljudstvom, dokler ne bo poslednji kmet organiziran v Kmečki zvezi. Pri volitvah novega odbora ao vsi enodušno izrazili svoje zaupanje dosedanjemu agilnemu predaedniku Ruprehtu in ga na to meato ponovno izvolili. Tudi ostali odbor je z malimi izjemami ostal kakor dosedaj. Kmetje so odšli a krasno uspelega občnega zbora vidno zadovoljni in okrepljeni z novim upanjem v bodočnost. Takšna zborovanja nas kmete res bodrijo in; navdušujejo v težkih časih sedanjosti. Pilštanj. V nedeljo 14. novembra je bilo zborovanje Kmečke zveze v šoli, kjer se je zbralo okrog 150 ljudi, kateri so z zanimanjem sledili predavanjem. Predavanje sta imela g. inž. Sodja in tajnik Kmečke zveze g. Finec, oba iz Ljubljane. Spodbujala ata naa s prepričevalnimi beaedami k skupnemu delu in k večjetnu zanimanju za fcatoiiške in strokovne liste.