PROLETAREC
ŠTEV.—NO. 886.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 4. SEPTEMBRA (September 4), 1924.
LETO—VOL. XIX.
Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL,—Telephone BockwelI 2864.
VSAKDANJE SLIKE IZ OGLEDALA DRUŽBE KAKRŠNA JE.
Bogastvo Zedinjenih držav znaša nad tri sto dvajset miljard dolarjev, v natančnejših Številkah $320,803,862,000, kakor je izračunal cenzus biro zvezne vlade. Polovica tega bogastva je v nepremični lastnini. V desetih letih se je pomnožilo za 72.2%. Na vsako osebo pride $2,918. Družina štirih oseb bi na podlagi tega poprečnega merila morala imeti okoli $12,-000 premoženja.
Miljone oseb je, ki nimajo nikakega premoženja, dasi delajo vse življenje. Neštete družine, broječe štiri ali več oseb, nimajo $12,000 premoženja, ki bi jim pripadalo če bi bilo bogastvo Zedinjenih držav ljudska last. Tisoče in tisoče družin je, ki nimajo sredstev niti za najnujnejše potrebščine, ki premnogokrat nimajo niti par dolarjev, da bi pozvali zdravnika v pomoč kakemu svojemu bolnemu članu.
V Zedinjenih državah imamo nad 25,000 miljonarjev, med njimi nekaj multimiljonar-jev in par miljardarjev. Nekateri so prišli k mi-ljonom v času vojne za demokracijo, drugi so si pomnožili prejšnje miljone.
Delavci še nikoli niso spadali med bogataše. Večinoma so brez premoženja. Par stota-kov, ki jih ima morda ta ali oni na strani, vzame rada brezposelnost, ali bolezen, ali kaka druga nezgoda. Le majhen odstotek delavcev poseduje par tisoč dolarjev vredno premoženje. Res je, precej jih je ki imajo svoje hiše, ki pa niso vselej njihove, ampak so last upnikov. Poljedelec, če ni najemnik, ima farmo. Ampak malokedaj je v resnici njegova. V zadnjih par leith imajo posebno farmarji po osrednjem za-Padu in severozapadu težak boj za obstanek. Tisoče kmetij je šlo na boben, tisoče farmarjev komaj životari.
Kljub temu, Zedinjene države so zelo bogata dežela. Amerikanci so ponosni na svoj Zlyljenski standard, ki pomeni čedno stanovanje, higijeno, mnogo razne hrane, dovolj obleke. zabavo, šport, glasovir, gramofon, avtomo-
sedaj še radio, počitnice, osemurni delav-nik itd. To ni slab "standard". Niso redki, ki Se ravnajo po njemu. Družine, ki imajo nad
sto in več dolarjev dohodkov na teden si ga lahko privoščijo. Tudi s par sto na mesec se da primerno živeti, če ni družina prevelika in če ni treba zdravnika prevečkrat v hišo. Ampak luksus jim je nepoznan. Drugače pa ameriški življenski standard ni v resnici nikakršen standard. Kako živiš in v kakšnih okolščinah je odvisno od kraja kjer prebivaš, od plač, dela in še marsikaj drugega.
Amerika je bogata dežela in ves svet jo spoštuje, mrzi in zavida radi tega. Kljub temu imamo miljone revnih ljudi, zelo revnih ljudi, ki jim je beda neločljiva prijateljica. In vendar pride na vsako osebo skoro tri tisoč dolarjev premoženja. Če je vas osem v družini, pa nimate od 22 do 23 tisoč dolarjev vredno premoženje, ima vaš delež najbrž nekdo drugi, čeprav morda tisti drugi ne dela, vi pa ste suženj dela od 7. leta naprej.
V Fall Riverj u, Mass., so že pred nekaj tedni odprli takozvane soup kitchens (javne kuhinje), kjer dobe brezposelni delavci in njihove družine nekoliko hrane, če se dobro potrudijo. V sredi poletja v najbogatejši deželi na svetu z "življenskim standardom" prvega reda je treba odpirati javne kuhinje, zato da imajo brezposelni delavci kaj jesti!
Petnajst tisoč ljudi si je v prošlem letu vzelo življenje v tej deželi. Beda ni bila vzrok vsem samomorom. Vzroki so mnogi in različni. Ampak beda jih ima mnogo na svoji vesti, posebno letos. Nič nenavadnega ni, če čitaš danes vest, da je ta in ta skočil v vodo, ali pod vlak, ali odprl plin, ali si končal življenje na kak drug način — zakaj? Dela ni mogel dobiti! Žena je plakala, otroci so prosili kruha — zelo idealno družinsko življenje, prav nič podobno tistim slikam v barvah, ki jih vidite med oglasi v raznih nedeljskih listih ali magazinih. Pa gre človek, išče dela, omaga in se ubije. Čisto ^vsakdanji dogodek celo v najbogatejši deželi, v kateri prosperiteta res ni neznana stvar.
Zakaj ni dela? Delavec skoro nikdar ne vprašuje zakaj. Ni ga, pa ga išče! Če ga ni v Denverju, gre v San Francisco, če more; če ga
ni v Pittsburghu, gre za delom v Youngstown, Cleveland, Detroit, v Chicago. Marsikdo takih potnikov je potrošil zadnje cente na potovanju in obupal nad sabo in vsem svetom.
Izmed vsakih tisoč oseb v tej deželi se nahajata dve v zavodih za mentalne bolezni. Okoli 250,000 duševno bolnih ljudi se nahaja v blaz-nicah in drugih zavodih za umobolne! Na tisoče in tisoče duševno nenormalnih oseb je na "prostem". Veliko več umobolnih je zunaj zavodov kot v zavodih. Tako pravi statistika, ki mora vedeti. Kaj so vzroki naraščanju duševnih bolezni? Le malo, prav malo ljudi se ukvarja s tem vprašanjem.
V Zedinjenih državah je 4,931,905 odrašče-nih oseb, ki ne znajo pisati in čitati. Skoro pet miljonov. Četudi je število analfabetov v tej deželi majhno, če ga primerjamo z onim večine drugih dežel, je vendar veliko, preveliko. Par sto tisoč analfabetov odpade na tujerodce, ki so se priselili v Ameriko predno so bili sprejeti zakoni, ki zahtevajo od naseljenca znanje čita-nja in pisanja. Drugi so Amerikanci. Tudi s tem problemom se ne ukvarja posebno mnogo ljudi.
Leta 1923 je bilo iz vagonov ameriških železnic ukradenega blaga v vrednosti osemnajst miljonov dolarjev. To je malo v primeri z drugimi tatvinami, posebno višje zgoraj. Tatvine in korupcija, to so v Ameriki zeio udomačene lastnosti. Nekateri, ki jim to ne ugaja, priporočajo več policajev, strožje sodnike, hujše kazni. Pa dobe več sodnikov, več policajev, privatne stražnike — ali vse nič ne izda. Policaji so zapleteni v tatvine in korupcijo, privatni stražniki varujejo nepoštenost, sodniki so ko-rumpirani, v administraciji se od časa do časa pojavijo veliki tatovi in korumpiranci — ne kot tatovi in korumpiranci, ampak kot člani kabineta in visoki uradniki. Ali se ljudstvo zanima za take stvari? Zelo malo.
Vsa Anglija ni imela v prošlem letu toliko umorov kolikor jih je imelo tekom istega časa v tej deželi samo mesto Chicago. Kako to? Vrag vedi! Cikaški državni pravdnik Crowe pravi da. bo treba "več obešati. In se obeša, pa tudi ječe so prilično napolnjene. Govoriš s tem ali onim : "Jaz bi ga takoj obesil." "Jaz bi ga sam ubil." Tako je: Rabelj je v človeku, pa se koljejo, ropajo in pobijajo. Nad 430 ljudi je bilo letos v Chicagi ubitih v avtomobilskih nezgodah. Tukaj niti komunisti ne morejo govoriti o "žrtvah kapitalizma". Večina teh nesreč se je pripetilo radi brezbrižnosti za človeška življenja. Kdo je brezbrižen? Da, — kdo? Sicer pa premnogi av-tomobilisti ne utegnejo misliti. Pešci tudi ne.
Cikaški policijski načelnik Morgan Collins bi rad še tisoč novih policajev; če jih dobi, bo iztrebil zločince. L. 1922 je prišel takratni policijski načelnik Chas. Fitzmorris z enako zahtevo in enako obljubo. Gotovo! Dva tisoč, če boš odpravil zločine! V par mesecih bo Chicago
najvarnejše mesto, je dejal Fitzmorris. To i bilo 1. 1922. Leto pozneje je imela Chicago umorov, nešteto večjih in manjših ropov, p0ij jev in drugih pregreh. Tisoč policajev torej nič pomagalo.
Do petindvajset miljonov dolarjev bosta potrošila republikanska in demokratska stranka v letošnji kampanji. Te vsote si ni izmislil kak socialist, da bi očrnil republikance in de_ mokrate. Citiramo jo iz čikaških 'Daily Ne\vs' ki so skoz in skoz glasilo republikanske stranke kakor jo predstavlja stara garda. Petindvajset miljonov dolarjev v volilni kampanji, ciu ostane v Zedinjenih državah vse tako kakor je.
K. K. K. se izplača—za nekatere.
Ku Klux Klan je organizacija, ki se "izpla ča". Preiskave, ki so se vršile tekom zadnjih par let, tikajoče se Klana, so dognale, da se vl» darjem "nevidnega" cesarstva" prav dobro godi Neki poglavar je pred preiskovalno komisijo v kongresu dejal, "vsi krademo!" in nato poja snjeval, kako imetno priliko nudi klansko ko rito poglavarjem nakrasti denarja, da so "pre skrbi j eni za deževne dneve".
Kako dobi Klan sredstva? Lahka stvar, do kler bodo ljudje videli v takem švindlu nekaj misterijoznega, veličastnega in idealnega.
V fiskalnem letu, ki je končalo 31. julija ta leto, je imel Ku Klux Klan $1,878,681.77 dohod kov na pristopnini. Skoro dva milj ona na pri stopnini v enem letu — to ni slabo! Vsi drugi dohodki Klana v istem letu so znašali $330,127. 6, torej veliko manj kot pristopnina. Izgleda da Klanovi člani nimajo nagnjenja ostati stalno v "nevidnem cesarstvu". Plačajo pristopnino potem še parkrat članarino, pa odpadejo. Mo goče jim "misterijoznost" ne ugaja, mogoče se naveličajo zažigati slamnate križe, mogoče se jim vse skupaj prične "neumno zdeti", pa od lete.
Klanovi dohodki pa vendar dokazujejo, da je v tej deželi veliko neumnih ljudi, ki so pripravljeni plačati par miljonov na leto organizaciji, za katero niti ne vedo kaj da prav za prav hoče. Morda je baš to vzrok, da rajše pristopajo v take, kakor pa npr. v unije ali v socialistično stranko, kajti v slednjih ni ničesar "mi sterijoznega" in radi tega ničesar "zanimivega.
SODRUGI V ILLINOISU — ne pozabit« agitirati p*leg Proletarca tudi za
"CHICAGO
SOCIALIST", glasilo socialistične stranke » Illinoisu. Naročnina: $1.50 za celo leto, $1 za osem mesecev. Naslov: Chicago Socialist, lSOl Warren Ave., Chicago, 111.
Socialna osvoboditev glavni cilj mehiške
revolucije.
Plut ar co Elias Calles.
General Plutarco Elias Calles je bil izvoljen ja predsednika mehiške republike meseca julija to jeto kot kandidat delavcev in kmetov združenih v delavski stranki. Calles je socialist in aktiven v socialističnem in delavskem gibanju v Mehiki. V tem članku podaja mojstersko tolmačenje revolucije mehiškega ljudstva za zemljo in svobodo.
Ameriško ljudstvo ima navado soditi mehiško zgodovino po merilu zgodovine Zedinjenih držav, kar je človeško razumljivo toda Mehiki vendar v škodo. Američani so npr. primerjali našo vojno za neodvisnost svoji revoluciji proti Angliji. Presojanje naše zgodovine s takih vidikov pa je absolutna zmota. Ti napačni nazori so odgovorni za mnogo nesporazumov med tema dvema deželama in dali so nam v očeh tujega sveta napačen ugled. Sedaj je prišel čas, ki nudi vsem ki nas žele razumeti, priložnost zapopasti pravi pomen mehiške zgodovine skozi prošlih sto let. Za medsebojno razumevanje in negovanje simpatij med nami kot sosedi in prijatelji je potrebno novo čitanje naše zgodovine.
Zgodovina Mehike skozi zadnjih sto let je bila neprekidna borba za socialno pravičnost. Kjer je tujec videl le zmešnjave, upore, nezadovoljstvo, pomankanje discipline in krvolitja, je bilo v resnici eno samo stremljenje po enem .samem cilju: doseči socialno svobodo. Skupni motiv je združeval vse mehiške revolucije in kontrarevolucije—skupnost vezi, skupni ideali, skupni upi in nade so skovale vse naše napore in borbe v eno samo stoletno borbo za vstajenje Indijancev in pol-Indijancev, ki edini predstavljaj o Mehiko. To je pomen mehiške zgodovine skozi zadnjih sto let — dati zasužnjenemu, zatiranemu, mučenemu mehiškemu ljudstvu popolno ekonomsko, politično in socialno enakopravnost.
Naša vojna za neodvisnost se ni vodila edi-n<> z namenom ločiti nas od Španije. Bili so tudi drugi vzroki za upor pol miljona Indijancev, ki so se 1. 1810 dvignili pod vodstvom Hidalga 111 se borili enajst težkih let dokler ni bila zma-8a proti Španiji zagotovljena. Indijance so oropali zemlje Španci v Mehiki. Indijanci so trpe-1 Pod nasilji Špancev v Mehiki, bili so zaniče-in potlačeni v brezpravnost od Špancev v i in vojna za osvoboditev je bila od zače-Ij3 do konca bolj vojna za osvoboditev od Pancev v Mehiki kot pa vojna za osvoboditev Pod vlade Špancev v Španiji.
V začetku 19 stoletja so Španci v Mehiki dominirali politično, ekonomsko in socialno življenje. Španec je bil gospodar in tiran nad masami mehiškega ljudstva. Na ljubo resnici je tu treba povdariti, da naša stoletna revolucija ni bila borba plemena proti plemenu, ampak borba ekonomskega in političnega značaja. Ni bila naperjena proti Špancem, ampak proti gospodarjem, ki so kontrolirali ekonomsko življenje prebivalstva. Bila je vojna proti tiraniji in ne,proti plemenu. Bila je vojna za svobodo Indijancev, nikdar pa ne za iztrebljenje tujcev
Vojna za neodvisnost se ni posrečila odznotraj, četudi se je posrečila zunaj dežele. Španija je priznala neodvisnost Mehike, toda Indijanci so ostali sužnji, četudi so postali nominalno svobodni državlj ani. Mir že radi tega samega dejstva ni mogel biti mogoč. Indijancev in pol-Indijancev vojna za neodvisnost ekonomsko ni osvobodila in borba se je nadaljevala. Mnogi u-pori, sledeči drug drugemu, tok tuge in sovraštva, uspehov in neuspehov, upanj in porazov, je gnal sanje svobode za mehiško ljudstvo naprej iz ene borbe v drugo in pravega miru v teku zadnjih sto let v Mehiki nikoli ni bilo.
Ako je pod Diazovim režimom izgledalo da vlada v Mehiki navidez mir, je bil ta mir kot tihota pred grozečo nevihto. Bil je mir potlače-vanja, mir sile brutalnega režima, mir, ki je v nekaterih slučajih poskusil iztrebiti Indijance, ki so hrepeneli po svobodi. Dovolj je omeniti Yaquise in Mavase, pa si prikličemo v spomin dejstvo, da je bil mir pod Diazovim režimom tiranija in da so bili tirani ne samo Španci v Mehiki, ampak da so sodelovali z njimi tudi drugi tuji in nekateri domači elementi, katere je favoriziral.
Proti tej tiraniji je 1. 1910 revoltiral Made-ro, sto let po Hidalgovem klicu, ki je iniciatiral serijo uporov v Mehiki. Maderovo gibanje je bilo logično nadaljevanje Hidalgovega, ponoven poskus nesti naprej fundamentalni motiv borbe mehiškega ljudstva za svobodo. Sto let civilne vojne proti tiranu, ki je sedaj Španec, sedaj duhovščina, sedaj kombinacija tujih izkoriščevalcev, združujoča svoje interese in vpliv z domačimi Mehikanci ki so pripadali tej grupi — to je zgodovina Mehike v zadnjem stoletju. Sto let revolucije, program in principi zmerem enaki. Hidalgova, Juarezova in Maderova stremljenja se ona in njihovi upi so eno.
Po uspešni Maderovi revoluciji se je stara povest ponovila. Ker je revolucija uspela, so
sovražniki pravice skušali prekrižati njene cilje, potlačiti njene namene in zrušiti njeno delo. Huertove nakane se niso posrečile. Mehiško ljudstvo je bilo preveč vzrujeno in se ga ni moglo več potlačiti. Carranza je skušal zaiti s pota ciljev revolucije in bil raditega strmoglavi j en. Ljudstvo se je v svoji jezi dvignilo in uničilo načrte vsakega, ki je poskušal zanikati njegove težnje po svobodi in pravici.
Mi smo sedaj v zelo kritični dobi naše zgodovine. Stoletna borba rodi uspehe. Toda pred nami je pereče vprašanje, da-li se bo dalo stremljenjam te dolgotrajne borbe mehiškega ljudstva za zemljo in svobodo v bodoče priliko za mirno razvijanje ali ne. S temi stremljenji se mora nadaljevati. Seme demokratične justi-ce je preveč na široko posejano, da bi se ga moglo zatreti ob tej uri. Dva kardinalna cilja revolucije — zemlja in svoboda — morata biti dosežena. Zemlja mora preiti nazaj v posest Indijancem, ker je njihova zemlja. Tu ni vprašanje vzeti zemljo drugim da se obogati Indijance, ampak vprašanje enostavne pravičnosti. Pred vojno za neodvisnost in pozneje je bila zemlja odvzeta Indijancem s silo — bili so oropani. Proces devolucije, ki se sedaj vrši, vrača Indijancem kar je po vseh človeških pravicah njihovo. V Mehiki ne more biti miru, razun če se izvede zemljiški program revolucije. Sto let zahtevajo Indijanci, prebivalci Mehike, da se jim vrne zemlja, njihova zemlja in vsaka mehiška vlada, ki ne bi priznala te zahteve, mora pasti. Tak je pomen naše zgodovine. Druga zahteva revolucije je svoboda, — politična in kulturna svoboda, posebno kulturna, pravica do izobrazbo, do šol, do uživanja kulturnih pridobitev. Revolucija je že pričela izvajati ta cilj. Posvetila je mnogo paznosti izobraževalnemu delu, in s tem programom, kakor z zemljiškim, se mora nadaljevati, ker je že prepozno, da bi se ga moglo ustaviti.
Samo tisti ki so gluhi in slepi za razumevanje mehiške zgodovine, mislijo, da se morejo plodovi, mehiško revolucije, doseženi v tej direkciji, uničiti, ali da se ji more ustaviti nadalj-ni progres. Ampak program revolucije mora iti naprej. Mehiško ljudstvo mora doseči enakopravnost, popolne državljanske pravice in ekonomsko svobodo. Prijatelji Mehike morajo priznati to dejstvo. Tisti ki žele mir in red v Mehiki, bodo pozdravili mirno izvajanje tega programa v demokratičnem procesu. Samo sovražniki Mehike bodo poskušali uničiti pridobitve stoletne borbe in potlačiti mehiško ljudstvo v staro brezpravnost, toda v tem prizadevanju ne bodo dosegli nič drugega kakor razbitje svojih nakan.
Tvoj list in. tvoja stranka te potrebujeta — kakor potrebuješ ti stranko in list. Pristopi k Jugoslovanski Socialistični Zvezi in naroči "Proletarca".
SEM I NT J A.
"Gnezda nesnage." — Za obrambo. Negovanje sovraštev. — "Prijatelji delavstva". — Družinski sestanek. —. Čj. kaška obravnava. — Zločinci in vzroki zločinov. — Evolucija.
Na Japonskem je izbruhnila nova kužna bolezen, podobna španski influenci in spalni bolezni. Pojavila se je na otoku Šikoku in Se razširila na druge kraje. Okoli sedem odstotkov izmed afektiranih oseb ji podleže. Zdravnikom je ta epidemična bolezen še tuja. Čikaška Tribuna se pritožuje, da se kužne bolezni navadno vselej pojavijo v gosto obljudenih krajih Azije, kjer nimajo ljudje nikakega pojma o higijeni. Nesnaga pa je gnezdo bolezni. To gnezdo se razteza po vsi Aziji, Rusiji in po Balkanu. Kadar pridejo epidemične bolezni v civilizirane dežele, pridejo po zatrdilu Tribune
vselej iz Azije skozi Rusijo in balkanske dežele.
* * *
Nova epidemija potuje osemsto milj na teden v razne smeri. Takozvana španska influ-enca^se je pojavila 1. 1917 v Mandžuriji in prišla v Ameriko leto pozneje. Zahtevala je ogromno število človeških življenj. Kljub nesnagi in gnoju v Aziji, Rusiji iri na Ralkanu, ki ga tem deželam predbaciva Tribuna, so kužne bolezni že redka prikazen. Omejila, oziroma odpravila jih je zdravniška veda in higijena. Higijena je največji sovražnik boleznim. Znanje in snaga gre skupaj; vraževerstvo, topa nevednost in
nesnaga tudi skupaj.
★ * *
Ko je izbruhnila svetovna vojna, so centralne sile pričele slikati Rusijo in Srbijo za dve najbolj barbarske države na svetu, v katerih jc higijena nepoznana stvar. V Ameriki je Balkan še vedno na glasu kot gnezdo nesnage. Rusija jc nekoliko že popravila svoj ugled, kajti Rusija je velika; poleg zaostalih pokrajin ima nekaj modernih mest, poleg analfabetov ima prvovrstne šole, učenjake in umetnike. Razun tega je Rusija velesila in se jo mora že radi tega vpoštevati.
* * *
Japonska vlada je naročila v inozemstvu 140,000 strojnih pušk, seveda za obrambo. Dne 23. oktobra bo imela po ameriškem vzgledu "mobilizacijski dan", ki ga bodo imenovali "obrambni dan". Dvanajsti september v Zedinjenih državah bo "mobilizacijski dan". Ja* ponska vlada pravi, da njihov "obrambni dan' ni demonstracija proti ameriškemu "mobiliza cijskemu dnevu". Militaristi in imperialisti 0 beli dežel igrajo na šovinistične tipke prebival stva. Netenje takih sovraštev ima en namen
r
1 Držati ljudstvo v pravem razpoloženju za slu-
■Hie sporov, ki bi dovedli do vojne. caJ 1	* * *
Število brezposelnih narašča. Izmed 374 I -emogovnikov v Illinoisu jih 165 ne obratuje, [Jrugi le deloma. V vseh industrialnih sredi-•čih se nahajajo trume brezposelnih. V deželi . resnična kriza in brezposelni delavci posega-0 p0 prihrankih, ako jih imajo. Večinoma iščejo kredite, ki jih brezposelni jako težko dobe. Coolidge in Dawes pa pripovedujeta o prospe-,-iteti, ki jo je dala ameriškemu ljudstvu re-oublikanska stranka.
L. 1920 je miljone delavcev glasovalo za Hardinga in republikansko "prosperiteto". Za kakšno prosperiteto bodo glasovali letos? To ni Prva kriza v volilnem letu. Imeli smo jih že prej, toda ameriško ljudstvo je glasovalo za sistem gospodarskih kriz naprej in naprej. Letos se je pričelo v tem oziru zaobračati. L. 1920 je imelo okoli poldrug milj on volilcev pogum glasovati proti sedanji uredbi — ali bolje, proti republikanski in demokratski stranki. Meseca
novembra bo njihovo število mnogo večje. * * *
Poročniki predsedniškega kandidata demokratske stranke se boje, da bo La Follette odvzel stotisoče, ako ne par miljonov glasov, ki jih je dosedaj dobivala demokratska stranka. Kandidatu Davisu so brez ovinkov pojasnili, da je poraz neizogiben, ako ne pridobi teh volilcev za demokrate. Zaključili so na bodočih shodih igrati samo na "progresivne" tipke. Daviš je ves svoj govor 1. septembra v Wheelingu, W. Va., posvetil "delavskim problemom". Dokler ni bil kandidat, je služil Morganu in drugim finančnim kraljem. Sedaj govori o delavskih problemih, zato ker bi rad delavske glasove. * * *
Dne 1. septembra so imeli demokratje v Chicagi velik "delavski piknik", ki ga je priredil demokratski telovadni klub sedemnajstega okraja. Govorniki so bili sami "delavski prijatelj
i", ki bi brez delavskih glasov ne bili kon-gresniki, komisarji itd. Še nikdar niso imeli ameriški delavci toliko "prijateljev" kakor letos. Ampak čemu prijatelji? Prijatelj v tem slučaju pomeni človeka, ki je nad delavstvom, ki je več kot delavec, pa je vendar toliko skromen, da se ne sramuje delavcev in se včasi celo potegne" zanje. Delavci, varujte se takih prijateljev!
* * *
Stari Rockefeller je pred desetimi leti najel fienpaloge, da izslede vse živeče potomce Rocke-'ellerjevih prednikov, ki so prišli v Ameriko Pred tri sto leti. Pronašli so, da ima Rockefel-lci"jeva familija okoli 400 bližnjih in daljnih so-°dnikov, živečih v raznih krajih Unije. Stari ohn je poslal vsem pismo s čestitkami in jim sPoročil, da se jih smatra za člane Rockefeller-
jeve družinske družbe, ki se bo od časa do časa shajala skupaj na družinske sestanke. Eden teh se je vršil pred nekaj dnevi v Chicagi; udeležilo se ga je komaj petdeset oseb. Stari John D. se ga ni udeležil, niti ne njegov sin John D., Jr. — Rockefeller ima v Chicagi hčer, Mrs. Edith Rockefeller McCormick, ki je v svoji krasni vili postregla te nepoznane sorodnike s
čajem. Zabaval jih je butler. Nje ni bilo blizu.
* * *
Angleški prestolonaslednik, znan v angleškem svetu pod imenom Prince of Wales, se je s parnikom Berengaria pripeljal na obisk v Zedinjene države. Stotine ljudi bi se rado peljalo z tistim parnikom in so ponujali za vožnje karte visoke vsote, toda za vse ni bilo prostora. Nekateri ljudje so srečni, če se enkrat v življenju vozijo s kakim prestolonaslednikom. Mnoga dekleta se štejejo srečnim, če jih waleški princ povabi na ples. Na Berengariji je osrečil s plesom par Amerikank in ves svet je moral izvedeti o tem "počaščenju". Aristokrate, karkoli
to je, si ljudje sami ustvarjajo.
* * *
Ricliard Loeb in Nathan Leopold bosta dne 10. septembra izvedela kazen. Državni pravd-nik Crowe, ki ju je v zaključnem govoru pso-val s "steklimi psi", "klopotačami", "kriminalnimi sinovi multimiljonarjev", "izvržki, pre-zreli celo za vislice" in drugimi podobnimi nazivi, je sporočil svetu, da je ne samo dober državni pravdnik, ampak tudi dober kristjan in veruje v Boga. Malo odvetnikov v zgodovini ameriške kriminalogije je pokazalo toliko krvoločnosti kot jo je v tej obravnavi državni pravdnik Crowe. "Ne ubijaj!" mu je popolnoma neznana zapoved.
* * *
Clarence Darrow, zagovornik "steklih psov", odvetnik katerega poklic je zagovarjanje "umorov", kakor je dejal Crowe, je dokazoval, da je človek že davno poznal geslo "zob za zob". Justica vislic, grmad, obglavljenj in drugih načinov smrtnih kazni je zelo stara justica. V davnih časih je morila za vsak prestopek in pomorila nešteto ljudi. Darrow filozof je s to obravnavo dobil priliko govoriti proti smrtni kazni in je zelo obširno govoril. Ni on prvi, ki se bori proti barbarski justici nekrščanskega krščanstva. Socialistično gibanje je odločno proti smrtnim kaznim. Na svetu so že danes dežele, ki nimajo smrtne kazni v svojih zakonikih. Statistika dokazuje, da število zločinov v takih deželah ni večje ampak manjše kot v tistih, ki pobijajo zločince z vislicami, električnimi stoli, plinskimi celicami, streljanjem, obglavljenjem in drugimi načini.
* * *
Zločinci so produkt družbe. Nihče se ne rodi kot zločinec. To postane pozneje v življenju radi gotovih okolščin, ki bi se jih lahko odpravilo. Duševno nenormalne ljudi bi se večino-

ma lahko ozdravilo, ako bi družba hotela. Ekonomski sistem bi lahko predrugačila, da ne bi bilo vzrokov za rope, tatvine in poboj« radi lastnine. Sistem kakršen je ima v sebi vse vzroke za današnje zločine in družba kot je, je odgovorna za zločince. Ker se tega še ne zaveda, pobija in zapira zločince, ne da bi skušala odpraviti vzroke, ki vodijo v zločinska dejanja.
Niti lagati ne znajo!
__v
Odgovarjati na lažnjive trditve radi laž-njivcev bi bila največja nesmisel. Lažnjivec ve da laže in tudi ve čemu laže, ako sploh kaj ve. Laž mu je bojevno sredstvo in ker nima samospoštovanja in ne značaja, ki bi bil vreden človeka, se mu nobeno sredstvo ne zdi preumaza-no, kadar se gre za boj proti ljudem, ki jih ne mara.
Zelo mnogo takih karakterjev se dobi med takozvanimi komunisti. Škoda tistih ljudi med njimi, ki so pošteni, pa morajo prebavljati brozgo, ki jim jo servirajo kot duševno hrano razne propadle kreature.
Kakšne gonje so dvignili proti socialistični stranki in La Follettu! Kapitalistični politiki se vesele, ker imajo v boju proti nam tako nepričakovano pomoč.
Listi narodnostnih federacij W. P., ki mislijo da imajo opraviti s čitatelji ki danes pozabijo kar so čitali včeraj, so po clevelandski konvenciji KPPA. hiteli prisegati (po krivem seveda), da se niso nikoli navduševali za La Folletta. "D. S." je podala izjavo, da bo to trditev preklicala, ako se ji dokaže, da so se komunisti kedaj izrekli za La Folletta. V "Proletarcu" z dne 7. avgusta ji je bilo dokazano, ne z namenom da bi preklicala, ker tega namena ni nikdar imela, pač pa da se javnosti pokaže, kako nerodni so v lažeh.
Pisač C. N. je v "D. S." z dne 21. avgusta "pogruntal" novo laž, ki jo je povzel iz lažnjive-ga poročila nekega svojega "drugarskega" lista in jo po svoje zabelil. Na konvenciji socialistične stranke je bilo po njegovem sklepanju med delegati petnajst članov K. K. K. In petnajst delegatov je glasovalo proti resoluciji, s katero se je socialistična stranka izrekla zoper K. K. K. Celo G. H. Goeblov govor citira, ki ga je imel "v prilog" K. K. K. Seveda se gospodek moti, ako hočemo radi lepšega rabiti ta izraz. V resnici se laže.
Fakt je, da ni na konvenciji soc. stranke nihče glasoval proti obsodbi Ku Klux Klana. Goebel, katerega g. Novak tako z veseljem citira, napačno citira in tolmači, je predložil svojo resolucijo, v kateri se je izrekel proti vsem organizacijam, ki pod krinko vere, šovinizma in netenja plemenskih mrženj razdvajajo delavstvo; Goebel je zastopal stališče, da je takih
organizacij v Zedinjenih državah precej ne bi bilo taktno, da se ena imenuje z imenoilf druge, ki niso nič boljše, samo da niso tolik razkričane, pa zamolči. Ampak ogromna vev° na konvencije je sprejela resolucijo, s katero K. K. K. z imenom omenja. Ako je Goebel d^ j al, da niso vsi člani Klana tolovaji in nasiln^ je dejal vaš voditelj Mr. Manlej v resolucijskem odseku šentpavelske konvencije še veliko več na kar bomo prišli pozneje. Ako bi bil na socialistični konvenciji kak delegat, za katerega bi se izvedelo, da je član K. K. K., bi bil izključen kol delegat in pozneje iz stranke. Da se ravnamo po taki metodi, je dokaz v Wisconsinu, kjer stranka takoj izključila člana, za katerega se je izvedelo, da je član klanske organizacije, in Mr. Novaku je to lahko znano.
Isti pisec v isti "D. S." se pritožuje, da konvencija KPPA. v Clevelandu ni vzela v pogledu Klana nikakega stališča in "na ta način zelo o-prezno dala priznanje razbojnikom maskira-nim v belih haljah."
Znano je, da je naš predsedniški kandidat bil vedno proti organizacijam kot je K. K. K. in podal v tem oziru pred kratkim ponovno jasno izjavo. Naglasil je med drugim, da so vprašanja kot je K. K. K. le pesek v oči javnosti, da pozabi na važnejše probleme, za katere bi se ljudstvo v svojem lastnem interesu moralo zanimati, in to so ekonomski problemi.
Mr. C. Novak bi najbrž ne napisal dotične-ga članka, če bi več čital, kajti ako bi njegovo znanje ne bilo tako plidko, bi se najbrž spomnil, da je šentpavelska konvencija, katero so kontrolirali člani njegove stranke, dala Klana v resnici priznanje, ne zato ker se z njim strinja, ampak radi agitacije.
V resolucijskem odseku šentpavelske konvencije so imeli komunisti glavno besedo. Ko je prišlo pred ta odsek vprašanje K. K. K., je Mr. Manley, eden vodilnih članov W. P., nasprotoval vsaki akciji, ki bi odbila novi stranki (ki jc že razpadla) pristaše v krajih, kjer so delavci člani Ku Klux Klana. O dotični razpravi pred odsekom čitamo sledeče: "Odbor je razpravljal o dobrih in slabih straneh točke v programu, s katero bi konvencija navedla svoje stališče " ozirom na K. K. K. Mr. Manleg, ki je bil predsednik odbora, je dejal, da v krajih, kjer je delavstvo organizirano je Klan prijazen organizi ranemu delavstvu, in v krajih, kjer delavstvo ni organizirano, je Klan za odprto delavnico Raditega je boljše, da se ne dene v platformo ničesar kar bi jo antagoniziralo."
Noben socialist ni nikdar na nobeni kon venciji zastopal takega stališčša, kakor ga Je komunist Mr. Manley na šentpavelski konven ciji. Kljub temu ima kakšen Novaček pogum priti pred svoje čitatelje s trditvami, ki so tako prozorno neresnične, da mu ne morejo verova ti niti najbolj zakrknjeni pristaši.
IVAN CANKAR:
KURENT
Starodavna pripovedka.
(Nadaljevanje.)
Tudi njemu je bila noga težka in neokretna, tudi njemu je klonila glava in tudi njegovo srce je bilo do vrha polno grenkobe.
"Doklej še boš romal, kam boš priromal, .suženj? Ali je tvoj cilj gora poveličanja, ali je gora poslednjega trpljenja?" . . .
Ves žalosten je stopil Kurent v dolino; šel je in šel, pa se je pridružil drugim .romarjem, ki niso prepevali pobožnih pesmi in tudi ne molili Marijinih litanij.
Došel jih je na prašni cesti, že blizu kraj mesta. Težke cule so nosili, život je klonil v pas. Obrazi so bili opaljeni od solnca, nobeno oko bi ne razločilo, če so mladi ali stari, zakaj temni in grenki so bili vsi do' zadnjega. Debel prah je bil na suknjah, na licih, na očeh.
Kurent sam se je prestrašil, t "Kaj sem došel procesijo, ki se je napotil^ naravnost na Golgato?"
Stopil je do starca, ki je težko sopel.
"Kam?" je vprašal Kurent. Vprašal je, pa je sam že vedel odgovor v svojem srcu.
"Le na pot, le na pot, kamorkoli! Kadar odpre jetnik železna vrata — ali vpraša, kam da cesta drži? Le iz ječe, le iz trpljenja — pa kamorkoli!"
Kurent je pogledal vso procesijo od začetka do konca; videl je starce in otroke, fante in dekleta; in na vseh obrazih je bilo napisano: "Le odtod, le iz ječe, pa kamorkoli!"
"V Ameriko!" je rekel starec.
"Na Nemško!" je rekel fant.
"Kamorkoli!" je reklo dekle.
Težko je stopal korak, život je klonil, potna in prašna so bila lica.
Pa je starec govoril, kakor da bi prepeval žalostno pesem:
"Šestdeset let življenja, šesdeset let trpljenja, vedro je polno! Gnojil sem to zemljo s krvjo iz svojih ust, s solzami iz svojih oči, s potom od svojega čela, pa mi ni rodila kruha. Morda je dežela na svetu, ki je bolj blagoslovljena; ali če je ni — smrt je tolažnica doma in drugod!"
Rekel je fant:
"Zbogom, ti črna domovina, ti lačna in žejna mati, ki stojiš na pragu, gledaš za svojimi sinovi in si ue upaš, da bi jih klicala! Nate bom piislil, dokler bo še v srcu kaplja krvi. Če umr-Ješ, bom za mašo dal in te bom hranil v zvestem spominu; če pa se kdaj povrnem, ti prinesem kruha in vina, mašne bukve in pisano ruto. Vse sem ti dal in vse bi ti dal, le svoje mlado-s,i ti dati ne smem!"
Dekle je reklo:
"Ne glej me tako žalostno, ti lepa domovina, nikar se ne jokaj ob slovesu! Dala sem ti srce in vse najmilejše misli — zakaj bi tirjala, o domovina, še moja rdeča lica in moja mlada leta? Kakor zadnja postelja si, domovina, in kakor pokopališče: v daljne kraje se napoti romar, da užije življenje; povrne se k tebi, kadar je bolan, večnega počitka željan!"
Kurent je poslušal te pesmi in grenko se mu je storilo pri srcu. Nikoli še ni videl domovine tako puste in žalostne; kamor se je oko ozrlo — samo sivo, od neprijaznega solnca opa-Ijeno kamenje; gomila ob gomili, brez konca. Žgalo je solnce z neba, Kurenta pa je zeblo od groze.
Cesta se je nagnila, spustila se je v breg. Globoko doli, tam daleč v solnčni svetli megli se je zalesketalo mesto. In za mestom — pri-pogni se koleno; obstrmi, oko; beseda, blagruj Gospoda! — za mestom brezkončno morje, veselje brezkončno, brezkončna svoboda! Kakor okamenela je procesija — vse oči so zamaknjene hlepele v daljavo, zakoprnela so srca v odrešenje. Takrat, v najvišjem hrepenenju, so romarji občutili in spoznali vso svojo bridkost.
"Odtod — pa če v smrt ali v paradiž!"
In Kurent sam je vzkliknil z njimi:
"Na pot! Še črna smrt bi bila temu srcu paradiž!"
Šel je pred njimi kakor apostelj pred u-čenci. In njegove gosli so pele.
"Na pot! Nič ne izprašuj — ali na desno, ali na levo, ali na sever, ali na jug! Ne vprašaj, romar, za ljubezen, ne za udanost, ne za zvestobo; le eno imaš, kar je tvoje; to ohrani: življenje! Vse si izgubil, vse si zapravil, gol si in lačen; reši to zadnje bogastvo, ne mudi se, beži!"
Lahke in urne so bile romarske noge, veselo upanje jih je priganjalo. Oči so bile svetlejše, zvedrila so se lica.
"V Ameriko!"
SOCIALISTIČNA KAMPANJA 1924.
Socialistična stranka je prvič v svoji zgodovini prestala s taktiko izolacije in sodeluje skupno z unijami in raznimi progresivnimi skupinami v letošnji predsedniški kampanji. Socialistična stranka je hotela položaj, v katerem bi ji bilo mogoče zapustiti ozki okvir svoje sedanje organizacije in se podati na delo med unije in mase ameriškega delavstva in farmarjev s SODELOVANJEM NJIHOVIH organizacij. Letošnja kampanja ji SLUŽI v namen ustvarjati med temi masami delavcev in farmarjev razpoloženje za ustanovitev mogočne delavske stranke, ki bo pomenila revolucijo v ameriški politiki in privedla ameriško ljudstvo v socializem. Eugene V. Debs, predsednik naše stranke, apelira v posebnem članku na vse svoje sodruge, naj se z vso lojalnostjo in energijo lote dela v tej kampanji za to EDINO IN GLAVNO NAŠO NALOGO. Priobčen bo v prihodnji izdaji "Proletarca."
"V odrešenje!"
"Kamorkoli!"
Pesem, mladost, upanje — kakor svetel plamen je planilo do neba. Več ni bilo nagubanih lic, ne objokanih oči, ne trepetajočih nog. Napotili so se bili črni pogrebci; ko so prišli do cilja, so bili beli svatje. Solnce pred njimi in brezkončna svoboda, za njimi ječa in noč.
"Na barko! Na pot!" . . .
Kurent je gledal za njimi, za veselimi romarji, ki so jadrali v deveto deželo. Še je slišal njih vriskanje, še je videl solnčna jadra. Ali prišel je po nebu siv oblak in je zasenčil barko. In takrat je Kurent videl: oči romarjev, življenja željnih, so bile vse solzne, strmele so na puste laze, na goli kamen. In slišal je Kurent njih pesem: "Še zadnjikrat se nam nasmej, o domovina, uboga, nadvse ljubljena! Nasmej se nad mrtvim! Kaj je brez tebe veselje, mladost in življenje?"
Temnejši je bil oblak, vsa črna je bila barka. Oči so ugasnile, pesem je utihnila; v sivo meglo je utonila barka — tako utone upanje v bridkosti.
Kurent je pokleknil, z vsem životom se je zgrudil, udaril se je s čelom na sivi kamen.
"Zemlja, žemljica, mati! Če nimaš kruha,
daj mi kamen; še ob kamnu bom prepeval!" * * *
Tisto noč, ko se je Kurent v samoti razjokal, so planile temne sanje čez slovensko deželo. Oči so se nenadoma odprle in so obstrmele, lica so obledela in mraz je segel v srce.
Žarko je sijala mesečina. Izza tujih gora pa se je vzdignila senca tako mogočna, da je za-temnila vse nebo. Sama smrt je bila, črna in gola, na glavi pa je imela veseljaški klobuk. S silnimi koraki je šla od hriba do hriba, v levici je zibala gosli, v desnici je držala lok. In njena pesem je bila kakor posmehovanje ubogim, zaničevanje žalostnim, zasramovanje upajočim. Trdo je šla od hriba do hriba in njene noge so bile do kolen oškropljene od nedolžne krvi. Kamor je stopila, so se bajte rušile, je trava venela, so padali gozdovi.
Za njo pa je stopal, natanko po njenih stopinjah je hodil bosjak nebogljenec. Hlače so mu segale komaj do kolen in prevezane so bile z vrvjo, na cesti pobrano. Gologlav je bil in golorok, v lica bled in bolan; pod pazduho je tiščal harmoniko. Njegove oči so gledale žalostno in solza za solzo je kapala iz njih. Kamor je taka solza kanila, je vela trava ozelenela, so gozdovi zašumeli, so mrtve bajte čudežno oživele.
Šla je senca s silnim korakom preko vse dežele; tisoč plahih oči je strmelo nanjo, tisoč prestrašenih src je molilo. Obadva, smrt in godec, sta tiho utonila v daljno noč. Hladen veter je zapihal od severa, zamolklo je v gozdovih za-bučalo . . . Kaj je že minila polnoč? Kaj je čas
in ura, da se izpolni to trudno tisočletno hrene
nenje? . . . Glej, oko, razveseli se in upaj____ajj
se ne drami zarja na izhodu? . . .
(Konec.)
Prikrita želja.
Nekatere pokrajine v Rusiji je tudi letos zadela občutna suša. "Tribune" in drugi kapitalistični list; ne morejo skriti želje, da bi Rusijo zadela enaika katastrofa kot jo je ob zadnji veliki suši. Neprenehoma očitajo Rusiji "kapitalistično pomoč", ki jo je prejela in namigujejo: Še jo boste potrebovali! Ampak Rn-sija dela in se postavlja na svoje noge. Iz Moskve poročajo, da bo od letošnje suše prizadete pokrajine Rusija sama vzdrževala.
Kdor krivi hrbet, se ne sme čuditi, da bo tepen.
Moderne delavske organizacije ne služijo samo sedanjosti. Prihaja čas, četudi se mu nazadnjaki upirajo, ko se bo lastninska pravica izpremenila v socialističnem smislu. Delovna sredstva postanejo last družbe. In družba bo morala urejevati vse delo in voditi vso upravo. Sedanje organizacije pa so šole, v katerih se dalvstvo pripravlja za to veliko nalogo.
"PREMEMBA POLITIČNE TAKTIKE A. F. of L. BO POMENILA MORDA ZMAGO ZA SOCIALISTIČNE ELEMENTE."
Na "finančni strani" čikaške "Tribune" z dne 25. avgusta je bil priobčen članek od Scrutatorja, ki ima nalogo seznanjati ameriške finančne kroge s položajem v delavskem gibanju. V tem spisu pravi, da pomeni prelom stare taktike A. F. L. zmago za socialistične elemente. Vodstvo A. F. L. ne bo moglo v politiki tekmovati s sposobnimi socialističnimi voditelji in tako bo bodoča vloga unijskib voditeljev v ameriškem delavskem političnem gibanju ista kakor jo imajo voditelji angleških strokovnih unij v angleški delavski stranki. Kakor so socialisti v Angliji polagoma postali odločujoč element v delavski stranki, tako se zna podoben proces ponoviti tudi v tej deželi. Scrutator pravi, da nima A. F. L. nobenega konservativnega voditelja, ki bi mogel dobiti med članstvom tak vpliv kot ga ima Gompers in se boji za njegovega naslednika. Scrutator (psevdoim pisca) pravi svojim klijentom, da je bila kocka, ki jo je vrgla A. F. L. z indorsi-ranjem La Folletta, zanjo skoro gotovo odločilna in ne bo več imela vloge kakršno je igrala v ameriškem političnem življenju do letošnje kampanje. Dasi se Gompers brani socialistov in naglaša svojo opozicijo proti njim, se Scrutator boji, da bo Gompers podlegel, kajti socialisti so se že utrdili r novem gibanju in dobivajo vedno več tal.
Tako Scrutator, ki brez ovinkov pove, da so dnevi Gompersove taktike "nagrajevanja prijateljev in kaznovanja sovražnikov" šteti. Ameriško . delavsko gibanje na političnem polju se "prečiščuje. Delavska stranka je v stadiju formiranja. Socialisti bodo njen vodilni element, kar priznavajo tudi politični pisci velikih kapitalističnih listov kakor je "Chicago Tribune." Kljub temu nekateri naši prijatelji še sedaj mislijo, da bi se morala socialistična stranka držati taktike izolacije.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Konferenca ohijskih klubov J. S. Z. bo dne 14. septembra v Girardu, O.
WAiRREN, 0. — Prva konferenca soc. klubov in. društev Izobraževalne akcije JSZ. v državi Ohio se bo vršila v nedeljo 14. septembra. Zborovanje bo v dvorani Slovenskega narodnega doma v Girardu, ki je za prvo konferenco najpripravnejši kraj.
Prvo konferenco, ki pa je bila le formalni sestanek, smo imeli po zaključku petega rednega / zbora JSz! v Clevelandu. Na tej smo prišli do zaključka, da je konferenčna organizacija potrebna in smo se formalno organizirali, kakor je bilo že poročano v "Proletarcu" in "Prosveti". Sklenili smo v bližnji bodočnosti obdržavati večjo konferenco, in ta se bo kot omenjeno vršila drugo nedeljo septembra v Girardu.
Pričetek konference bo ob 10. dopoldne. Zbirati se pričnemo eno uro prej, to je ob 9., pri sod. John Kokošinu, 1006 N. State St. (Slov. dom, Girard, O.) Popoldne ob 2. bomo imeli shod, na katerem bo govoril med drugim sod. Anton Zornik iz Herminie, Pa. Vstopnina prosta.
Provizorični dnevni red ko"nference je sledeči:
1.	Otvoritev konference po tajniku.
2.	Volitve predsednika, zapisnikarja in reditelja.
3.	Poročilo konferenčnega tajnika.
4.	Poročila zastopnikov klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ.
5.	Razprava o agitaciji za pojačanje JSZ. in razširjenje "Proletarca".
6.	Razprava o agitaciji za Izobraževalno akcijo JSZ.
7.	Letošnja volilna kampanja;
8.	Volitve konferenčnega tajnika in drugih odborov.
9.	Določitev kraja za prihodnjo konferenco in razno. 10. Zaključek konference.
Vsi klubi JSZ. v tem okraju naj skrbe, da bodo zastopani na konferenci, istotako društva Izobraževalne akcije JSZ. Želeti je, da se udeleže konference tudi drugi sodrugi, četudi niso zastopniki, da bodo sledili razpravam in se poučili o delu in nalogah konference, iz katere lahko zgradimo močno agitatorično enoto, ako bomo vložili dovolj enei^ije v to delo.
Važno je tudi, da agitirate za čim večjo udeležbo na shodu.
Socialistična stranka je v tej kampanji sodelujoča skupina v KPPA., v kateri zavzema zelo važno mesto. Z vso silo se je vrgla v volilno borbo proti kapitalističnim strankam in z vsemi močmi deluje za pojačanje svojih organizacij in razširjenje svojega časopisja. Mi smo del socialistične stranke in Konferenca soc. klubov JSZ. in društev Izobraževalne akcije lahko Postane ena najboljših agitatoričnih skupin socialističnega gibanja v Ohiju. Upam, da bo to tudi postala.
Naprej v boju za delavsko vlado! — Jakob Kotar, Nnik konference.
< Slovenski delavci, skrbite, da se Proletarca raz Slri v vse kraje, kjer živi naše delavstvo. Pridobivajte mu ob vsaki priložnosti nove naročnike. De-^jte za svoj tisk.
Premogarsko vprašanje v Illinoisu.
/SPRINGFIELD, ILL. — Brezposelnost, ki je zadela illinoiske premogarje, postaja bolj in bolj pereče vprašanje. Zadnja konvencija U. M. W. illinoiskega distrikta, ki se je vršila v Peoriji, je o obupnem položaju illinoiskih rudarjev obširno razpravljala. Na tisoče premogarjev je brez posla že od zadnje jeseni, drugi delajo po par dni v tednu pa še to ne vsaki teden. Najbolj so prizadeti tisti premogarji, ki so osta-rali in oslabili pri delu v rovih. Kompanije so jih odslovile — zavrgle kot se zavrže obrabljeno orodje. Nihče ne more prisiliti operatorje, naj dajo tem od-slovljenim ljudem delo. Večinoma so še zmožni za delo, toda kompanije imajo mladih delavcev na izbe-ro. Ker nimamo še postav za socialno zavarovanje, ki bi omogočile onemoglim delavcem sredstva za preživljanje, ne milost ampak delež od produktov njihovega dela, žive premogarji, ki so bili popolnoma odpuščeni radi ostarelosti in so brez vsakega zaslužka, v velikem pomanjkanju. Odvisni so za vzdrževanje od svojcev, ako jih imajo, in od javne dobrodelnosti. U. M. W. je na distriktni konvenciji v Peoriji razpravljala o načrtih, ki določajo, da naj ta distrikt vpelje zavarovanje premogarjev za slučaje onemoglosti. Ko bo postal pre-mogar nezmožen za delo v rovu, bi dobival gotovo vsoto kot penzijo (odvisno od tega koliko časa je delal kot premogar v tem distriktu). Navdušenje za načrte ni bilo posebno, ker so nekateri delegati argumentirali, da bo težko plačevati premogarjem visoke prispevke v penzijski fond, če pa ne bodo visoki, se starim premogarjem ne bo moglo nuditi izdatne podpore. Konvencija je bila najbolj in.teresirana v problemu brezposelnosti, toda razun Farringtonovih načrtov ni imela ničesar drugega, kar bi se lahko smatralo za uspešen izhod iz krize. Farringtonov načrt je daleko-sežen in bi ga unija ne mogla izvršiti, niti ga ni predložil s tem namenom. Če se ga hoče izvesti in z njim eksperimentirati, se morajo zanj zavzeti družbe (premogovniške in druge) ter oblasti.
Vprašanje penzijskega fonda pride letos na referendum pred članstvo illinoiskega distrikta U. M. W. Poseben, odbor, ki je bil imenovan na predzadnji konvenciji, študira razne sisteme starostnega zavarovanja in o njih je podal obširno poročilo tudi peorijski konvenciji meseca maja, kot že omenjeno prej.
Meseca avgusta t. 1. se je v Herrinu vršila nekaka konferenca zastopnikov premogarjev, operatorjev in železniških družb. Sklicana je bila z namenom, da se medsebojno pogovore o vzrokih počivanja premogovniške industrije v južnem Illinoisu in kako bi se dalo odpomoči kritični situaciji. Šestindvajset premogovnikov je od 1. januarja 1923 popolnoma prenehalo z obratom in so opuščeni; 112 jih je prenehalo z obratom za nedoločen čas in okoli 35,000 premogarjev je popolnoma odpuščenih, drugi pa ne delajo niti polovico časa. Taki in podobni podatki so bili predloženi konferenci v Herrinu, dasi so bili vsem udeležencem znani že prej. V Williamson in Franklin counties so radi ustavljenega obrata premogovniške industrije trgovci in banke zelo prizadete. Izmed vsakih šest delavcev v omenjenih okrajih je pet premogarjev in le eden, ki je vposljen v drugih poklicih. Toda če ne dela
teh pet, izgubi navadno tudi šesti delo, ako tudi ni pre-mogar, ker je za svojo službo največkrat odvisen od obratovanja rovov. Če premogarji ne zaslužijo, ne morejo zapraviti. Trgovci, radi ali neradi, jim morajo nekaj časa dajati na kredit. Ako se to predolgo dogaja in ni izgledov, da premogovniki prično obratovati, jim trka bankrot na vrata. In tedaj trgovci navadno apelirajo vse križem za obnovitev obrata, ne da rešijo premogarje, ampak svoje trgovine. Seveda jim tega ni niti najmanj zameriti.
Na sestanku v Herrinu ni vladalo optimistično razpoloženje. Banke so v stiski, trgovci in obrtniki so v stiski, premogarji in njihove družine so v stiskah, kdor je imel kaj kredita se je zadolžil, mnogi so se izselili pri beganju za delom, hiše, trgovine in druga lastnina je "for sale" ali "for rent", rovi pa počivajo kot da se jih vse to čisto nič ne tiče.
Vzroki prekinjenja obrata v illinoiskih premogovnikih so različni: V vsi ameriški industriji vlada letos stagnacija in v premogovniški najbolj. Nekateri pravijo, da je preveč premogovnikov otvorjenih, ki lahko spravijo na površje dvakrat toliko premoga kot se ga potrebuje. Zapreti bi bilo torej treba do polovice rovov in odsloviti polovico premogarjev, pa bi bila situacija stabilna — morda. Nekakšno rešitev tega problema bo treba najti, ampak dvomim, da bi ga mogla rešiti unija in operatorji. Anarhija, ki vlada v premogovniški industriji, bi se odpravila s podružabljenjem rovov in le v tem smislu je treba delovati, ako hočemo trajno rešitev. Ampak povrnimo se v južni Illinois.
Zastopnik operatorjev je na herrinski konferenci dejal, da je sedanjo brezposelnost med premogarji zakrivila unija. Zakaj? Premogarji v Illinoisu so stoodstotno organizirani; prejemajo plačo po unijski lestvici in delajo pod zelo ugodnimi okolščinami. Ampak vsi premogovniki niso unijski. Illinoiski operatorji ne morejo tekmovati z operatorji v W. Virginiji, Alabami in Kentuckyju, katerih premogarji niso organizirani in ne prejemajo unijske plače, poleg tega pa morajo delati pod zelo neugodnimi okolščinami. Proizvajalni stroški v neunijskih premogovnih okrožjih so mnogo nižji kot v unijskih in to je vzrok, da rovi v Illinoisu ne obratujejo kot bi premogarji radi. Po nazorih operatorjev je torej unija glavni in. skoro edini vzrok za stagnacijo premogovniške industrije v južnem Illinoisu.
Zastopniki unije so pobijali te argumente, dasi niso zanikali trditve glede tekme v produkciji z neunij-skimi okrožji. Rekli so, da je dohodek premogarja, tudi če dela v unijskem okrožju kakor je illinoiski, razmeroma majhen. Stroški produkcije ne bi bili visoki, če bi bila plača glavni izdatek. Toda tu je treba vzeti v poštev, da računajo železnice za prevažanje premoga pretirano visoke cene. Unija ni kriva brezposelnosti, kajti tudi če ne bi imela unija v nobenem okrožju pogodbe z operatorji, bi počivalo toliko rovov kakor sedaj — najbrž celo več, ker bi se delavce povsod tako izkoriščalo kakor se jih v sedanjih neunijskih okrožjih.
i Zastopnik železniških družb je tudi govoril in zvračal krivdo na ekonomske vzroke. Dejal je, da železnice ne računajo preveč, kajti če bi, ne bi imele tako majhnih dobičkov, nekatere pa delajo celo izgubo.
Konferenca v Herrinu je bila končana ne da bi našla kak izhod iz neprijetne krize. Pokazala pa je, da operatorji pripisujejo krizo uniji, "ker insistira na večje plače in na dražje načine produkcije, kot pa jih imajo neunijska okrožja, in radi tega je illinoiskim
operatorjem v času sedanje depresije ekoro nem0o » | konkurirati."
Za premogarje je važno, da se organizirajo odstotno v vseh krajih Zed. držav. Važno je, da nan ' vijo iz svoje unije pravo progresivno bojevno orga*" zacijo, ki bo znala gledati nekoliko dalj kakor pa pogled sedanjega vodstva. U. M. W. mora obnovit; pagando za socializacijo premogovnikov in študir »• program za stabiliziranje premogovniške industrije ' interesu premogarjev in ameriškega ljudstva__s,
Agitatorji na delu.
Naročnin na Proletarca so poslali:
Christina Omahne, na agitaciji v Kans......• •..; M
John Krebelj, Cleveland, O...............I
Frank Benchina, Chicago, 111...................g
Charles Pogorelec, Chicago, 111............• •... jI
Jacob Kotar, Warren, O.....................J "'H
L. Kveder, Pittsburgh, Pa...... .............. J al
Frank Ludvik, Cleveland, O................. 31
John Marolt, West Mineral, Kans.................3
John Jereb, Canonsburg, Pa.....................j
John Kustelj, Ely, Minn.........................j
Marko Tekavc, Canonsburg, Pa.................1
Listu v podporo.
XVII. Izkaz. CLEVELAND, O. — J. F. Durn, $1.00; po 50c.: Matt Petrovich, Valentin Malnar, Paul Zele, John Prudich, Andrej Tominec, Ludvig Re-dow, T. Rovan; po 25c.: Frank Barbič, John Kobal, Jack Glaser, Leo Grazear, Anton Pre-gel, Joe Kopač, Louis Ižanec, F. H. Komidar, , i John L. Krall, Frank Gubane; Aug. Zurc, 20c.; Neimenovan, 15c. (Pošiljatelj John.
Prudich)..............................$ 7.35
SAN FRANCISCO, CAL. — Društvo št. 304,
SNPJ. (pošiljatelj John Bartol) ....................5.00
DETROIT, MICH. — J. B. M..............................5.00
CLEVELAND, O. — Po 50c.: Joseph Trebeč, Luka Slejko; po 25c.: Joseph Sustersič, Andrej Terkman,. Anton Skerlep, Frank Jerina, Anton Jankovich, John Simčič, Joseph Ba-
jec, Math Mesec. (Pošiljatelj Andrej Bozich)	3.00
WAUKEGAN, ILL. — Slov n.ar. čitalnica ....	3.00
BARBERTON, O. — Frank Lorenc ....................2.00
DELMONT, Pa. — Jos. Paulich ____\..............1.00
Skupaj.............................. $ 26.35
Prejšnji izkaz....................... 567.27
Skupaj.........................$593.62
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2:30 v klubovith prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno pO" haja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialistih nim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu li osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."

rez naslova
Iskra.
Neki A. C. Dressler se je v milwauški Sloveniji razjezil na "Proletarca" in Žlembergerja. Kdo je pressler? To je tudi čitateljem "D. S." uganka. Ampak fant pozna vse "revolucionarne" nauke medtem
ko mi nimamo o socializmu niti pojma.
*
Milwauška "Slovenija" je bila mnenja da je "Proletarec" nepotreben in bi moral umreti že takrat ko je agitirala za kandidate kapitalističnih strank in pri-občevala plačane članke proti — socializmu. Potem je bila s "posredovanjem sedanjega urednika" prodana nekemu hrvatskemu sindikatu za $3000, dasi bi se jo lahko dobilo za par sto, in postala "edino slovensko komunistično glasilo". Urednik je bil isti pod novo komando kot pod prejšnjo. In čudo, tudi sedaj, ko je postala "delavski" list, zatrjuje, da bi "Proletarec" moral umreti.
*
Pred dvajsetimi leti, ko je "Proletarec" pričel izhajati, so zahtevali njegovo smrt vsi nazadnjaki, vse varalice, vsi lažni "svobodomiselci" in "liberalci", vsi delavski "prijatelji" in to zahtevo so ponavljali leto za letom. Precej listov je prenehalo izhajati med tem časom, precej naših grobarjev je v grobu, nekaj listov pa je skušalo obračati svoje "platelce" po vetru, in med takimi je tudi "D. S.", ki je prišla v "delavske" roke na umazan mešetarski način, ki ga prizadeti sami od sebe ne bodo nikoli pojasnili.
Zotijevi petolizniki, bivši lastniki bordelov in "butlegarji" ter "tolmači" uče v "Radniku" in "D. S." naše sodruge socializma! Noben Zoti ni pripravil hrvatske delavce ob toliko tisočakov, kot ste jih pripravili vi pod krinko "revolucije". Samo propalice so sposobne zavajati in izkoriščati ljudi, in vi jih izkoriščate in zavajate.
*
"Radnik" zabavlja proti trgovcem in se hvali, da ne rabi njihove pomoči. Njegova "drugarica" v Mi!waukah pa ne bi živela niti par mesecev brez pomoči trgovcev in se jim hlini na vse pretege. Pri ameriških tvrdkah se izdaja za "neodvisni" list in v seznamih časnikov, ki jih izdajajo reklamne agencije, je označena kot list brez politične pripadnosti. Ali je to morda komunistični business? Zakaj se sramujete svoje stranke?
*
Angleški princ, ki bo morda enkrat kralj, je prišel v Ameriko konkurirati kinoigralcu Valentinu. Oba sta ljubljenca ženskega spola, namreč tistih žensk, ki so zaljubljene v take figure, ne da bi mogle točno pojasniti zakaj. V enega so zaljubljene zato ker je lep •n "šport" in princ, v drugega, ker se njegovi poljubi tako lepo vidijo na filmu. Moški so bolj praktični in 'skriti". Navadno zasledujejo kakšne plesalke gledaliških zborov, v katere se bolj "direktno" zaljubijo. To J'h sicer stane, kar jim ne dela skrbi, ker ne spadajo roed delavce, ampak med "spoštovane, premožne in vplivne ljudi."
*
Ameriškemu kapitalizmu so prihiteli na pomoč ^ebs, La Follette, Hillquit, Berger in drugi social pa-
trioti. Kapitalisti ne verjamejo, ampak Foster in članstvo njegovih narodnostnih federacij jih skuša resnično prepričati, da je La Follette kapitalistični kandidat. Ako jih bodo prepričali, se zna dogoditi, da bosta Coolidge in Daviš odstopila od kandidature. Baje
že premišljujeta o takem koraku. Ne verjamete?
*
Uganka: Zakaj ne priobčuje "Radnik" in "D. S." računov in zapisnikov in čemu jih skrivata ter pred kom?
Dokler so "vrtali pod zemljo", so rekli, da mora biti vse tajno in je za članstvo res bilo tajno. Špijoni, ki so pomagali "vrtati'.', so vedeli vse in o vsem poročali "justičnemu" departmentu in še marsikaj dodali, da je zgledalo bolj "nevarno". Ali po nesrečni konvenciji v michiganski šumi, ki je stala ameriško delavstvo nad $200,000, so ruvarji sklenili delati za revolucijo na "legalne" načine. Ali račune in zapisnike še vseeno skrivajo pod pretvezo, da ne bi nasprotniki
izvedeli za njihove "notranje razmere".
*
Taktika skrivanja ni dobra. Edinim ljudem, ki skrivajo, so njihovi člani. Špijonom ne skrijejo nič, kajti špijoni so največji zagovorniki tajnosti, zato da si obdrže službe. To je bilo dokazano na vseh obravnavah od 1. 1919 do 1922, ki so se vršile proti raznim "ekstremistom", ki so bili največkrat orodja špijonov ali pa provokatorji, pa so po neprevidnosti prišli pred sodišče.
* * *
Cesar Jožef je bil velik prijatelj kmetov in nekoč, ko se je peljal v svoji kočiji skozi neko vas, je videl orača. Dobri cesar je šel iz kočijo, prijel za plug in pomagal orati. Če je bilo to res ali ne, je brez pomena. Ampak ta povest je prišla v šolske knjige in miljone in miljone otrok je čitalo o dobrem cesarju, ki se ni sramoval kmetičeve družbe in pluga. V sedanji predsedniški kampanji slikajo Coolidga, kako naklada seno na očetovi farmi. Oblečen je v overalls in opravlja razna dela na polju. Kopa fotografov je okoli njega in "jemljejo" slike, ki jih pošiljajo listom in kino-gledališčam. Coolidge je torej velik prijatelj farmarjev in delavcev — drugače ne bi nakladal sena! * * *
V vsaki kampanji se kapitalistični političarji "ližejo" delavcem in farmarjem ter se jim predstavljajo za prijatelje, brez katerih bi jim bilo življenje pusto in prazno. Samo nevedni in hlapčevski delavci in farmarji jim verjamejo in takih je še veliko.
* * *
Neki "radikalni" list piše, da je Debs bolehen in se zdravi v sanatoriju in namigava, da ne ve kaj dela. To se pravi, ko bi Debs ne bil bolan, ne bi "prodal in izdal delavskega razreda". Kako ga je izdal? Kaj je Debs v življenju storil, kar bi bilo vredno obsojanja ali graje? "Radikalni" list ne odgovarja na taka vprašanja, ker ve, da po krivem meče blato na borca, ki ima
neomadeževano življenje.
* * *
Vsi voditelji socialistične stranke so preiskušeni značaji in nihče jim ne more očitati nepoštenih dejanj. Vsi so požrtvovalni in mnogi izmed njih se bore za delavstvo od rane mladosti. Pa jim kljub temu očitajo nepoštene namene. Dawes pravi, da imajo namen vreči ameriške institucije (kapitalistično uredbo) in uvajati socializem, kar je po mnenju voditeljev Morgano-vih strank nepošteno. "Komunisti" pa očitajo socialističnim borcem, da prodajajo in izdajajo proletariat.
Vselej, kadar to zapišejo, vedo da zapišejo laž. Ampak namen posvečuje sredstva. Recimo pa, da bi pogledali v zgodovino voditeljev W. P. od kar se je ustanovila. Koliko jih je, ki imajo pošteno življenje za sabo? Kje so tisti, ki so že odleteli, ker je prišlo na dan, da so
provokatorji? Zakaj molče o njih?
* * *
Socialisti so stranka razuma, in se v agitaciji ne poslužujejo sredstev, ki apelirajo na fanatizem in človeške strasti. To prepuščamo našim sovražnikom na desni in levi in jim želimo dober tek. Dne 4. novembra pa se bomo prešteli.
Nove priseljeniške kvote.
Novi naseljeniški zakom je stopil v veljavo 1. julija to leto. V naslednjem navajamo kvote za poedhve dežele, iz katerih razvidite, koliko izseljencev smejo poslati v Zedinjene države vsako leto, dokler bo ta postava v veljavi:
Afganistan ............................... 1°°
Albanija . . . .............................. 100
Andorra .................................. 100
Arabija................................... 100
Armenija................................. 124
Avstralija . . . .............................. 121
Avstrija ...............................•'•. 78o
Belgija................................... • • 512
Bhutan (Britanski protektorat) .............. 100
Bolgarija ................................... 100
Gameroon (Britanski mandat) ................ 100
Cameroon (Francoski mandat) .............. 100
Kitajsko ................................. 100
Čehoslovakija............................. 3,073
Gdansko (svobodno mesto) .................. 228
Dansko . . . ................................ 2,789
Egipt ................................... 100
Estonsko................................. 124
Etijopija (Abesinija) ........................ 100
Finsko . . ................................. 471
Francija.................................. 3,954
Nemčija..................................51,227
Velika Britanija in Severno Irsko .......... ..34,007
Grško . ................................... 100
Ogrsko................................... 473
Irlandsko.................................. 100
Indija . .................................... 100
Irak (Mezopotamija) ........................ 100
Irska svobodna država ......................28,567
Italija (vštevši Rod, Dodekanez in Castellorizo) 3,845
Japonsko................................. 100
Latvija................................... 142
Liberija . .................................. 100
Liechtenstein............................... 100
Litva......................................344
Luksemburško . . ........•.................. 100
Monako................................... 100
Maroko................................... 100
Muscat (Oman) ............................ 100
Narau (Britanski mandat) .................. 100
Nepal ... ................................. 100
Nizozemsko............................... 1,648
Nova Zelandija............................. 100
Norveško ................................. 6,453
Nova Guinea in drugi paciifični otoki.......... 100
Palestina................................. 100
Perzija......................................................................1()0
Poljsko..................................................5,982
Portugalsko...............................................5q3
Ruanda in Urundi (Belgijski mandat) ................l0Q
Rumunija . ................................................................p,03
Rusija (evropska in. azijska) ................................2,248
Samoa........................................................................loo
San Marino..................................................................ion
Siiam . . . ....................................................................100
Jugoafriška Zveza ....................................................loo
Jugozapadna Afrika ................................................loo
Španija......................................................................100
Švedsko......................................................................9,561
Švica . ..............'........................................2.081
Sirija in Lebanon ....................................................100
Tangainyika..............................................................100
Togoland (Britanski mandat) ................................100
Togoland (Francoski mandat) ............................100
Turčija ... ................................................................100
Yap in drugi pacifični otoki (Japonski mandat)	100
Jugoslavia . ............................................................671
Te kvote označujejo število priseljeniških viz, ki jih ameriški konzuli smejo izdati kvotnim priseljencem, kateri se nameravajo priseliti v Združene države. Kvotni priseljenci pa niso edini inozfirnci, ki se pripuščajo v Združene države. Ni nikake omejitve glede števila priseljeniških viz, ki naj se izdajajo priseljencem izven kvote (,non-quota immigrants). Taki priseljenci so žene i!n neporočeni otroci (pod 18. letom) ameriškega državljana, nastanjenega v Združenih državah, in priseljenci, poprej zakonito pripu-ščeni, ki se vračajo v Združene države po začasnem obisku v starem kraju. Druge skupine, glede katerih ni kvotne omejitve so duhovniki in vseučiliščnii profesorji, ki so že dve leti izvrševali tak poklic, kakor tudi (njihove družine, nadalje dijaki čez starost petnajstih let, ki prihajajo v Združen" dr rs ve v svrho nadaljevanja svojih študij. Glede inozemcev, rojenih v Kanadi, Mehiki in v državah centralne in južne Amerike, ni nikake kvotne omejitve.
Nekateri drugi inozemci sploh se ne smatrajo za priseljence in radi tega smejo priti brez ozira na kvoto. Taki so na pr. inozemski državni uradniki in njihove družine, ljudje, ki prihajajo začasno v Združene države v svrho posla, zabave itd.
Predsednik Coolidge v svoji proklamaciji poudarja, da nakazanje kvote tej ali oni državi nima nikake-ga političnega značaja in da ne vsebuje pripoznainja te ali one dežele ali njenih mej, razum v kolikor so Združene države že izjavile svoje nri po znanje na formalen in, oficijalen način.
Nominalne kvote takih držav, kot so Kitajsko, Ja-posko in druge azijatske dežele v takozvani prepovedani zoni, veljajo le za one tam rojene osebe, ki smejo biti inaturalizirane in so pripusti jive na podlagi •"' seljeniških zakonov. — F. L. 1 S
DETROITSKIM SODRUGOAl-Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
Socialistične! aktivnosti.
§e v nobeni kampanji ni bila socialistična stranka tako aktivna kakor v letošnji.
V Illinoisu so bili na agitacijski turi razni govorniki in govornice, ki v svojih poročilih vsi soglašajo, da tako velikega zanimanja za našo stranko še nikoli I bilo. Shodi so bili povsod dobro obiskani in prodalo se je veliko knjig in brošur ter dobilo dovolj prispevkov za pokritje stroškov. Vse važnejše kraje v Illinoisu je pred par tedni prepotovala sodruginja Lilith VVilson, ki je na glasu kot zelo dobra agitatorica in govornica. Koncem avgusta je nastopil v mestih Galva, Galesburg, Peoria, Streator, Bloomington, Divernon,
Olive, Staunton, Gillespie, Carlinville in v drugih krajih sod. George Koop, socialistični kandidat za senatorja.
Dne 31. avgusta se je vršil v Chicagi ob udeležbi več tisoč ljudi socialistični shod, na katerem sta govorila med drugim sodruga Walter Thomas Mills iz Ca-lifornije in Geo. Kirkpatrick.
Na delavski dan. so nastopili socialistični govorniki po vseh krajih Zedinjenih držav, ker jim je ta dan dal zelo ugodno priliko govoriti velikim množicam na raznih izletih in drugih priredbah.
Socialistična stranka v Wisconsinu vodi živahno kampanjo za izvolitev svojih kandidatov v državne u-rade in za kongresnike. Socialistični kandidat za go-vernerja v Wisconsinu je sod. William F. Quick. Socialisti v Wisconsinu so pričeli s kampanjo v tako velikem obsegu, in bodo dobili tako veliko pomoč od strani delavstva in farmarjev, da jim je zmaga zagotovljena.
Socialistični kandidat za governerja v New Yorku je sod. Norman Thomas, ki je znan ne samo med socialisti ampak med vsemi progresivnimi in liberalnimi elementi v Zedinjenih državah. Zanj so se izrekle že mnogo unije v New Yorku. Demokrate in republikance je strah in so pričeli v newyorških dnevnikih s histerično kampanjo proti socialistični stranki in KPPA. Socialistični shodi v državi New York se prirejajo dnevno in socialistična kampanja, ki bi se raztezala po vsi državi, ni bila še nikoli tako živahna kakor to leto.
V Nevadi so socialisti organizirali podružnico KPPA., dobili nad pet tisoč podpisov na peticije za kandidaturo La Folletta in Wheelerja in ustanovili več novih socialističnih postojank. Nevada je stoodstotno v socialistični kampanji.
Mnogi Amerikanci, ki so tekom zadnjih let prestali z aktivnostmi v socialističnem gibanju radi brezupne izolacije naše stranke, se sedaj vračajo v naše vrste.
Izmed socialističnih listov se najhitrejše širi "The New Leader", ki si je v teku osmih mesecev od kar izhaja pridobil sloves kot eden najboljših socialističnih listov na svetu. Izhaja v New Yorku. Našim čitateljem priporočamo, naj se nanj naroče. Stane $2 na leto. Naročnino lahko pošljete tajništvu JSZ. Med čikaški-mi slovenskimi sodrugi ima "New Leader" že precej naročnikov in razširja se tudi med našim delavstvom po drugih naselbinah.
SOCIALISTIČNO ČASOPISJE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
Seznam važnejših socialističnih listov v Zedinjenih državah:
THE NEW LEADER, tednik, 7 E. 15th St., New York, N. Y. Naročnina $2 za celo leto, $1.25 za pol leta.
THE MILWAUKEE LEADER, dnevnik, 528 Chest-nut St., Milwaukee, Wis. Naročnina $3 za pol leta, $6 za celo leto.
THE WORKER, tednik, glasilo socialistične stranke v Pennsylvaniji. Naslov: 415 Swede St., Norristown, Pa. Naročnina $1.50 za celo leto.
MIAMI VALLEY SOCIALIST, tednik, glasilo socialistične stranke v Ohio. Naslov: 124 So. Jefferson St., Dayton, O. Naročnina $1 za celo leto.
CHICAGO SOCIALIST, tednik, glasilo čikaške socialistične organizacije. Naslov: 1501 Warren Avenue, Chicago, III. Naročnina $1.50 za celo leto.
THE WORLD, tednik, glasilo socialistične stranke v Californiji. Naslov: 1020 Broadway, Oakland, Calif. Naročnina $2 za celo leto.
THE BUGLE, mesečnik, 414 W. Frisco St., Oklahoma City, Okla. Naročnina 50c na leto.
NEW JERSEY LEADER, Newark, N. J.
THE SOCIALIST WORLD, mesečnik, uradno glasilo ameriške socialistične stranke, izhaja v Chicagi, 2653 Washington BIvd. Naročnina $1 na leto.
ST. LOUIS LABOR, tednik, 940 Chouteau Ave., St. Louis, Mo. Naročnina $2 za celo leto.
NEWARK LEADER, 97 Springfield Ave., Newark,
N. J.
THE MESSENGER, mesečna revija, glasilo zamorskih socialistov, 2311 — 7th Ave., New York. Naročnina $1.50 na leto.
THE SOCIALIST ADVOCATE, Glen Falls, N. Y.
THE CITIZEN, 156 Barret St., Schenectady, N. Y. Stane $1.50 na leto.
READING LABOR ADVOCATE, 436 Washington St., Reading, Pa.
MARYLAND WORKER, tednik, 2134 No. Fulton Ave., Baltimore, Md. Naročnina $2 za celo leto.
LABOR AGE, znanstvena revija unijskega gibanja, izhaja mesečno. Naslov Evening Telegram Bldg., New York. Naročnina $2 na leto.
Razun tu navedenih je še število drugih angleških listov, ki agitirajo za socialistično stranko; večinoma jih lastujejo unije. Izmed vseh delavskih skupin in frakcij ima socialistična stranka največ in najbolj razširjeno časopisje.
PROLETAREC je glasilo J. S. Z., združene s soc. stranko. Širite Proletarca; ne pozabite pa agitirati tudi za druge socialistične liste in revije.
Najtežje je govoriti s tistimi nevednimi ljudmi, ki ne vedo, da so nevedni, pač pa si domišljajo, da so vsevedni.
". . . Vozovi so se stresli in zamajali . . . Vlak se je že pomikal, počasi in previdno, z lahnim drhtenjem, kakor da bi moral šele otipati pot . . . Peš smo korakali pred lokomotivo. Naša dolga, gosta senca je plavala po nasipu, in ni bila črna, temveč medlordeča vse naokoli. Z vsakim korakom, ki smo ga storili dalje, je prihajalo to pošastno ječanje, ki se je zdelo da nima izvira ter da se glasi od zemlje, od neba, od samega rdečega morja zrakov, čim-dalje slišnejše . . . Ogledovali smo jih v naglici ter jih metali z nasipa, ta nebrižna, vela, tiha trupla, ki so puščala tam, kjer so ležala, svoje temne, olj-natosvetle krvave sledove . . . Nekaj korakov dalje smo srečali lahko ranjenega, ki nam je sam, brez tuje pomoči prišel naproti. Podpiraje si ranjeno roko z zdravo, je korakal proti nam, glavo visoko dvignjeno, in ko smo odstopili, da mu napravimo prostor, se je zdelo, kakor da nas sploh ne vidi. Pred lokomotivo je za hip obstal, nato je zavil okoli nje in odšel mimo vozov . . ."
*
Odlomek iz dela velikega ruskega pisatelja Leonida Andrejeva, ki prične izhajati v prihodnji številki "Proletarca."
La Follette for Presldent Club".
V vseh krajih Zedinjenih držav se ustanavljajo kampanjski klubi, katerih namen je agitirati za izvolitev La Folletta in Wheelerja in pojasniti ameriški publiki pomen sedanje politične borbe. Nekateri teh klubov so pod kontrolo Konference za progresivno politično akcijo, mnogi so se ustanovili na iniciativo lokalnih progresivcev, in dogodilo se je, da so jih ustanovili par tudi političarji, ki bi radi na račun progresivnega vala prišli do mandatov v lokalnih uradih. Ogromna večina teh klubov ima poštene namene in sestoje iz poštenih ljudi, katerim je v resnici na tem, da zmaga progresivna predsedniška lista proti kandidatom kapitalističnih strank.
"La Follette for president clubs" imajo eno gotovo funkcijo: sodelovati v kampanji za izvolitev La Folletta in Wheelerja. Po volitvah se bodo razpustili sami od sebe, ker bo njihova naloga dovršena.
Socialistična stranka in njene postojanke bodo ostale, ker je njihova naloga večja.
Unije bodo ostale. Socialistični listi bodo ostali, istotako unijska glasila.
Namen socialistične stranke je organizirati ameriško delavsko stranko. Sedanja kampanja za izvolitev La Folletta, v kateri sodeluje socialistična stranka kot celota in njene posamezne organizacije posebej, služi
temu namenu.
Ameriško delavstvo ne more iti v drugo kampanjo brez močno organizirane stranke. K. P. P. A. pred-
stavlja šele ogrodje take stranke. Socialistična stranka predstavlja perfektno organizirano stranko z doloj. nim programom in jasno začrtano taktiko. In ta stranka je vodilni element, ki goni vse druge v razp0l0. ženje za organiziranje skupne stranke ameriških delavcev in farmarjev.
Sedanja kampanja nam nudi priliko agitirati 2a pojačanje naše stranke. Nudi nam priliko ustanavljati nove postojanke in utrjevati te ki že obstoje.
Naš cilj ni izvolitev La Folletta; naš cilj je socializem. Doseglo se ga bo z organizacijo delavstva ki bo imela socialistični program. Doseglo se ga bo[ kadar bomo imeli na svoji strani dovolj veliko število delavcev, ki bodo razumeli socializem in ga hoteli.
Vsak sodrug bi moral danes, tf teh dnevih samih priložnosti jačati našo stranko, biti bi moral aktiven vojak v tej veliki ofenzivi.
Podvojimo, potrojimo. število naših članov. Podvojimo, potrojimo število naročnikov na naše liste, Organizirajmo socialistične postojanke v vsakem kraju te republike. Naša stranka in naši klubi so trajni. Naš cilj je socializem. Naš namen, v tej kampanji je ustvariti mogočno razpoloženje za ustanovitev ameriške delavske stranke. Mi hočemo in bomo odpravili kapitalistično ekonomsko uredbo. Mi hočemo socialistični gospodarski sistem. To so veliki cilji, velike naloge in zahtevajo velikih, razumnih ljudi, mnogo razumnih ljudi, stotisoče zavednih delavcev. Priložnosti imamo. Izrabimo jih. Kaj je vaše mnenje?
Pridobi svojega prijatelja še danes, da se naroči na "Proletarca".
oglašajte
PRIREDBE KLUBOV IN DRUŠTEV v
"PROLETARCU"!
Tekom vašega življenja
V zalogi Proletarca je izšla nova ilustrirana brošura
"ROPARSKA TROJICA"
Cena posameznemu izvodu 50c.
Poleg te brošure vam priporočamo še sledeče: "Ali je religija prenehala funkcionirati", 20c, "Katoliška cerkev in socializem", 25c., "V novo deželo", 25c. Ako naročite vse štiri brošure skupaj, vam jih pošljemo vse za $1.00. Naročila naslovite na:
"PROLETAREC", 3639 W. 26th St., Chicago, 111.
Kapital in prebitek $2,000,000.00
V vsakem važnem momentu boste spoznali in cenili ugodnosti zveze s sigurno banko; vsled tega se z zaupanjem obračajte na nas. Pošteni, zaupni in uljudni uradniki vas bodo postregli pri sledečih poslih:
Vlaganje denarja,
Kupovanje prvih hipotek (mortgage), Potovanje v staro domovino,
Pošiljanje denarja v Jugoslavijo in v druge kraje,
Kupovanje državnih, občinskih, mestnih in obrtnih bondov,
Dviganje posojila za nakup domov in zavarovanje istih itd.,
Dedščinske posle, nasledstva, kakor tudi vse druge bančne posle, ki jih nam izročite.
Kaspar American State Bank
1900 Blue Island Ave. Vogal 19 ulice. CHICAGO,	ILLINOIS
IMOVINA $20,000,000.00 VARNA BANKA ZA VLAGANJE DENARJA

CENIK KJIG.
mlppz iz edece hiše. (Aleksander Dumas star.), roman iz I Jasov francosle revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana
„ platno ...................
«70Rl in boji, črtice, vezana.. ia_bavna knjižnica, zbirka dovesti in črtic, broširana.... zadnja pravda, (J. S. Baar)
roman, broširana............
»ajedalci. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno .........................
SREČO, povest, broširana....
2APISKI TINE GRAMONTOVE,
(VI. Levstik), vezana.......
2latarjevo zlato, (Auig. Šenoa), zgodovinska povest iz
XVI. stoletja, vezana..........
2mote IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana ......................
ZVONARJEVA HčL povest, broširana .......................
jENINI NASE KOPRNELE,
(Eado Murnik), broširana . .. slovenski pisatelji: fran levstik, zbrani spisi, vezana ........................
FRAN ERJAVEC, zbrani spisi,
vezana ......................
JOS. JURČIČ, zlbrani spisi, I. zv.,
vezan ......................
II. zv. vezan ................
m. ev. vezan ...............
IV.	zv. vezan ................
V.	zv. vezan ................
VI.	zv. vezan ................
PESMI IN POEZIJE.
RASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar)
vezana ..................... 1.00
MLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba...........75
MODERNA FRANCOSKA LIRIka, (Prevel Ant. Debeljak),
vezana ...................... .90
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
breeht), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTL (Janko Gla-
*er), broširana ...............35
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45
STO LET SLOVENSKE LTRI-■ k®, od Vodnika do moderne, (C.
uokr), vezana . .............. 1.20
STRUP iz JUDEJE, (J. 8. Ma-
char), vezana ............... 1.10
VENSKA NARODNA LIRI-
VFA. poezije, broširana.......65
■OLNCE IN SENCE, (Ante De-
beljak), broširana ............50
"MOJEMU NARODU, Valentin
vodnik, broširana .............25
•^ZKE pesmi, (Peter Bezruč),
tr<ia vezba...................50
FBOVLTE. (Tone Seliškar), {j*oietarske pesmi, broširana
°u<=> vezana.................75
^stia EX SIBERIA, (Voje-
V 7T ole), vezana ........... 1.25
VIDOVE, (Oton Zu-wtL41«), pesnitve, broširana.....40
1.25 1.50
.65
.75
1.75
.45
1.00
1.20
.40 .65 .30
1.25 2.00
1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00
Nadaljevanje z 2. strani.
IGRE
ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana ..................
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........75
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ......................
MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti 50 na), vezana .................
.25
.30 .60
DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih ........................
GAUDEAMUS, komedija v 4 dej.
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ......................60
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75
JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana..............75
MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.....................75
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana...................35
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana .................... .35
(Wm. Shakespeare),
OTHELLO,
vezana......................75
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................85
ROSSUM'8 UNTVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana....... .75
' UMETNIKOVA TRILOGIJA,
(Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; veizaaa . .. 1.00
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .20
ANGLESKO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00
DEMOKRATIZEM IN ŽEN-STVO, (Alojzija štebi) .......10
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. Šarabon), vezana.....1.25
JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST,
(Kari Marka in Friderik En-gels) . ......................20
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Mencej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji s slikami .............
NALEZLJIVE BOLEZNI ......
NARODNOGOSPODARSKI ESEJI .........................
NAŠ JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana .......................
NAS SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ ....................
O KONSUMNIH DRUŠTVIH...
O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE,
(Dr. L Prijatelj), broširana...
OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA .................
POGLED V NOVI SVET.......
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotim Lončar), broširana 75c, vezana
POSTREŽBA BOLNIKOM, a slikami ........................
PSIHIČNE MOTNJE NA A T. KT). HOLSKI PODLAGL (Ivan
Robida, vezana...........
RASTLINSTVO NAŠIH A T/P. (F.
Seidl) ......................
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-gels, prevel M. Žagar).......
REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus) broširana .................
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala SNPJ., 364
strani, vezana v platno ......
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broši-
SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba.......M........
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana...........
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana..............
USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike..........
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana ..................
PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM . . .
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho-
ward Moore, prevel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec1) ..................
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bes-
laj) .........................
ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ......
2.00
.75 .35
.35
.45
.75
.10
.40
.50 JO
1.00 .3«
1.15 .95
.35
.45
2.00
.50
.40 .50
1.25
.50 .10 .29 .10 1.50 .50
.30 M
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) trije zvezki, broširani, I. z v. 85c; II. z v. 75c; III. z>v. <45e. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik 1916, vezan ........................40
letnik 1917, vezan ........................50
letnik 1919, vezan ........................50
letnik 1920, vezan ............................65
letnik 1921, broširan ....................50
letnik 1922, vezan ........................75
letnik 1922, broširan ....................50
letnik 1923, vezan ..........................75
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c...............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
Številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, št. 2—3—4 ................40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV......40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trst9niški) .. .10
FROLETAREC, vezani letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki .... 5.00
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . BiH...................25
ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIAL-
ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Os-borne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETT, (Lewis H.
Morgan), vezana............1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1-20
"DEBS, HM AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WOBLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wil-
helm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTT,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatohford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), vezana .......................2.00
IMPERIAL WASHINGTON, (B. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20
JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ......................1.00
KARL MARX, biographieal me-moirs, CWilhelm Liehknecht), vezana ....................60
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . ............... 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana..... 60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmamn), vezana........60
OUTLINE OF HISTORT, (H.
G. WeUs), vezana, 1171 strani 5.00
PHYSICIAN IN THE HO OSE,
(J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . .........2.00
REPUBLIO OF PLATO, vetana 2.00 RIGHT TO BE LAZT, (PaiJ Lafargue), vezana.............60
ROBERTS RULES OF
vezana ..............
SAVAGE SURVIVALS, (j.
ard Moore), vezana ......
SCIENCE AND REVOLUTION
Ernest Unterman, vezana '
1.2S
«0
.60
SOCIAL REVOLUTION, (H;a„
Kautsky), vezana ......... I
STRUGGLE BETWEEN SCIENOE AND SUPERSM
TION, (A. M. Lewis), vezana THEY CALL ME CARPENTE*
(Upton Sinclair), trda vezba^ijk THE CRY FOR JUSTICE, mL
ton Sinclair) vezana ..... 8JJ
THE DREAM OF DEBS, (Jačk
London) ................. i .j
THE PROFITS OF RELIGlON. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese ........Igo
THE UNIVERSAL KINSHIP | (J. Howard Moore) ........'
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhya Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno.........2 00
HUNDRED PER CENT (Upton
Sinclair). Povest patrijota.. 1.20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewi«),
vezana . . . .................. jq
THOUGHTS OF A FOOL, (Eve-
lyn Gladys), vezana . . _______1.25
Naročilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljet* poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, III.
Nesmiselna praznoverja.
Še vedno se najdejo ljudje, ki verujejo, da pomeni "slabo srečo", če človek prekorači cesto pred rak-vijo, ali gre pod lestvo, če raztrese sol ali če živi v hiši št. 13, ali če sedi pri mizi, pri kateri je poleg njega še dvanajst drugih gostov. So ljudje, ki mislijo, da podarjen nož pomeni sovraštvo in ki v slučajih želodčnih neredov, jemljejo kake čudne zmesi. Taka praznoverja se razblinijo v nič v luči zdrave pameti. V urejenem svetu ni prostora za praznoverja. Če trpite na želodčnih neredih, kot je slaba prebava, slab tek, slab spanec, neprehavnost, glavobol, razdraženost, po-bitost, vas bo Trinerjevo zdravilno grenko vino oprostilo vseh takih neredov. Skoro takoj boste čutili pre-membo. Mr. Rudolph Filip nam je pisal iz Creismana, Texas, 27. maja: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je izvrstno zdravilo." Tako pravi vsakdo, poskusite ga danes! Za otekline, utrujene mišice ali noge poskusite Trinerjev liniment! In, umorite muhe in komarje v krdelih s Trinerjevim Fli-Gasom! Če vam lekarnar ali trgovec ne moreta postreči, pišite na Joseph Triner Co*ipany, Chicago, 111.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepib svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, P A-
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vseako tre' t jo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! — Ant°n Zornik, Box 202, Herminie, Pa.