Glas
TO? first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.

List slovenskih delavcev v cAmeriki
Stev. iss.

Entered as Second Class matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, v petek, 18. decembra, I903,
Leto X.
Pred vojsko.
Ameriška križanka "Atlanta" je našla colombijsko vojaštvo na obrežju Darien; Colombijci so pozvali "Atlanto", naj ostavi colombijsko vodovje, ker vojska še ni napovedana.
Ueueral Ortlz je razpravljal s poročnikom Perrillom; slednji ni hotel razrešiti ameriške zastave.
Washington, 17. dec. Pred držav nim uradom naše vlade vstavil se je včeraj ekspresni voz, na kterem je bil izpis panamske prekopove pogodbe in ekspresni kočjaž je odnesel historično pomembni dokument povsem mirno v urad šefa Michaela. Razun velikega jeklenega zaboja nesel je ekspresni kočjaž tudi dve kosi-terni škatlji, v kterih so ključi imenovanega zaboja. Veliki zabojček, kakor tudi kositerni škatlji, sta bili zvezani z rudeče-modrim svilenim trakom in na listku, kteri je bil pri-trjeu na traku, bilo je zapisano ime "Buena Varilla, care of John Hay, Secretary of State". Varilla pride semkaj v par dnevih, kajti sedaj so mudi v NewYorku. — Do tedaj bode zabojček zaprt. Varilla bode uradni čuvatelj pogodbe, dokler je naš senat ne potrdi ali pa zavrne. Ako bode pogodba potrjena, potem jo bode Varilla zamenjal z tukaj spisano po godbo, na kar postane pravomočna.
Tajnik vojne mornarice Moody p<> slal je včeraj rear-admiralu Cogh-lanu ukaz, naj pošlje v Cartageno. Colombia, vojno ladijo, na ktero se bode ukrcal naš poslanik Beaupre iz Bogo te, na kar odpotuje v Colon na dopust.
Vsled poziva tajnika vojne mornarice je brigadni general Elliot izdal povelje, da se ustanovi nov bataljon, kteri se bode nazivljal "caraibiški pomorski bataljon" in ktere vojake bodo poslali na Istmus. Bataljon bodo ustanovili kolikor mogoče hitr« in sicer v Philadelphiji. Na to se bodo vojaki ukrcali na vojno ladij«. "Dixie", ktera jih bode povedla v Colon.	|
Rear-admiral Coghlan poroča iz Colona, da vlada na severnem obrežju mir Vojni ladiji "Atlanta" in "Mayflower" sta se vrnili iz križare- * nja ob colombijskem obrežju. Ni jedca ni zasledila colombijskih vojakov, kteri so se baje izkrcali na bregu Paname.
Knžarka "Olyiupia", ktera je sedaj v Norfolku, odpljuje danes v Colon.
Colon, Panama, 17. dec. Ameriška križarka je vsidrana še vedno ob tu kajšnjem pomolu, kjer izkrcuje razne potrebščine in božična darila. Včeraj se je izkrcalo 330 mornarič-nih vojakov, kteri so se na to odpeljali z vlakom v Empire blizo Paname. Seboj so vzeli 16 strojnih in avtomatičnih topov. V dveh dnevih se bode izkrcalo še več vojakov. Pa namska vlada je dobila s parnikom "Alliance" 500 zabojev Mauserjevili nabojev in 25 zabojev pušk z dru^i mi potrebščinami.
Paris, 17. dee. V Evropi živeči Colombijci so vstanovili skupni co-lombijski odbor, kteri bode podučil Evropejce o colombijskih pravicah \ panamskej zadevi. Glavni stau tegu odbora nahaja se v hiši št. 61, Ave-1 nue Marceau. Paris.
Washington, 18. dec. Admiral Coghlan javlja iz Colona, da se je bataljon mornaričnega vojaštva iz ladije "Prairie" izkrcal pri Gorgo-nu. kjer bodo vstanovili vojaški tabor.
Med Tomate in Tereno izkrcalo se je nadaljnih 500 colombijskih vojakov.
Colon, Panama, IS. dec. Ameriška križarka 'Atlanta', kapitan Turner, vrnila se je iz zaliva Daria v Colon. Dne 15. dec. našla je "Atlanta" pri Titumati na zapadnern obrežju zaliva Daria, kacih 500 colombijskih vojakov, kteri so pa trdili, da jih je 2000. Colombijce je našla "Atlanta" severno od ustja Rio Atrato, istočno od Yavize. Poveljnik "Atlanto" je odposlal necega častnika na kopno, kjer se je pogovarjal z poveljnikom colombijskega vojaštva. Slednji je energično protestiral radi navzočnosti ameriških vojnih ls*dij. kajti vojska ined Colombijo in Zjed. državami se še ni pričela. Na to je pozval "Atlanto", da luko nemudoma ostavi, kajti luka je colombijsko Poveljnik vojne ladije se pa na poziv ni oziral in je še le kasneje odpljul nazaj v Colon, da o tem poroča admiralu Coghlanu.
Colombijci se marljivo pripravljalo na vojsko. Dasiravno oni postopajo proti Američanom ulj ud no, jim orisotnost ameriške vojne ladije ven-larle ni bila povšeči. Colombijski .ojaki so dospeli v darijski zaliv z •olombijskima vojnima ladijama "Cartagena" in "General Pinzon".
Rano zjutraj dne 15. dec. ugledali so iz "Atlante" malo jadranko sredi zaliva, na kar so jej sledili na ztt-padno obrežje, kjer se je jadranka -kušala skriti za neki mali otok. Poročnik Harlan P. Perrill od 'Atlante' dobil je povelje, da odide na jadranko. na kar je takoj odveslal. Poročnika je spremljal tudi poročevalec "As*. Pr." Xa jadranki so našli kacih 100 colombijskip vojakov, kterim je poveljeval general Rafaele Novo. Slednji je dejal, da več čet colombij-skega vojaštva tabori miljo hoda daleč od obrežja.	to je pozval po-ročnikaPerrilla naj se izkrca in obišče poveljnika imenovanega tabora, general Ortiza. Perrill se je potem vrnil za trenotek na "Atlanto" ter ponovno odveslal na Jadranko. Med Colombijci je vladalo veliko razburjenje, ko se je bližal čoln "Atlante". Vojaki so kričali: "Viva Colombia!" in na bregu se je hipoma zbralo ka-•ih 150 colombijskih vojakov. Kmalo na to je prišel general Ortiz na brej;. Ortiz je prosil poročnika naj razobesi colombijsko zastavo, ker je čoln v colombijskih vodah. Perrill mu je pa odgovoril, da nima colombijske zastave, dočim zajedno ni hotel odstraniti ameriške zastave.
Ko se je vršila na kopnem konferenca. so Ortizovi častniki poročnika Perrilla obkolili. Kroe tega kroga -o dražili- colombijski vojaki. Tudi
obrežje so vojaki zasedli. Ortiz ni dovolil Perrillu, da ostavi kraj, kjer se je izkrcal.
Med tem je prišel z drugim čolnom "Atlante" poročnik Edward B. Manwaring. poveljnik vojakov vojne mornarice na. "Atlanti". da bi dobil od Perrilla gotove vojaške in formacije. Tudi Manwaring se je izkrcal
Poročnik Perrill se je vrnil na "Atlanto" popoludne ob 3. uri. dočim je drutfi poročnik ukazal veslati ob obrežju, da si ogleda colombijsko taborišče.
Slednje je z vsemi potrebščinami dobro preskrbljeno.
General Orliz in dru'i častniki so zatrdili, da se bodo do konca bojevali. ako misija eenerala Re.vesa v Washingtonu ne vspe.
O r t i z o v protest.
Protest, kterega je priposlal general Ortiz poveljniku ameriške vojne ladije "Atlanta", se glasi:
"Kapitanu "Atlante": Daniel Ortiz. zapovedujoči general divizije colombijske vojske in prvi pobočnik generala Reyes, protestira .s tem v imenu colombijske vlade in vseh Co-lombijeov proti prisotnosti ameriških vojnih ladij v našem vodovju. Vi ste državljan mogočne dežele, ktore bogastvo je neusahljivo in ktere prebivalstvo je ogromno. Mi pa smo bankerot in naši prostrani teritoriji so brez prebivalstva. Colombi-ja je radi državljanskih vojsk finan-cijelno propala, toda danes, v panamskej zadevi in proti Vam menimo. da je pravica na našej strani. Nikari ne dvomite o tem! Bog vseh ljudstev bode z nami, proti njemu ne opravijo niti ladjevje niti topovi. Vsaki Colombijec, pa bil možki ali ženska zamore se povspeti do. največjega junaštva. '	D. Ortiz."
General Ortiz poslal je poveljniku "Atlante" še drugo pismo, s kterim ga je vprašal, kaka povelja je dobil iz Washingtona z ozirom na gibanje colombijskih vojnih ladij v colom-bijskem vodovju, na kar mu je kapitan odvrnil, da bodo Američani z co-lombijskimi ladjami istotako ravnali kakor z ladijami druzih držav, s kte-rimi žive v miru.
Xa to je Ortiz naprosil Američane naj nemudoma ostavijo luko, ktera je del države Cauca, dočim meji' vstaška država pri Tiburonu na Cauco.
Na to je "Atlanta" odpljula po noči nazaj v Colon.
Colombijsko vojaštvo v Cauci gradi cesto v Panamo. Sami vojaki so trdili, da znaša njihovo število med ustjem Rio Atrato in Tiburanom 2000. Vsi so z vsemi potrebščinami preskrbljeni. Na bregovih so izpostavili tudi topove. Na Ortizu je bilo opaziti nezadovoljnost, ker so Američani našli njegove čete.
"Atlanta" odpljuje sedaj v Lagu-na Chiriqui, da se preskrbi z novim premogom.
Japonska nezadovoljna.
Japonci niso zadovoljni z ruskim odgovorom.
Japonska odpošlje vojaštvo na Korejo.
Tokio, Japonska, 18. dec. Konferenca starejših japonskih državnikov, ktere so se vdeležili vsi ministri, se je končala s tem, da se je izreklo Rusiji nezaupnico z ozirom na njen odgovor glede Koreje.
London, 18. dec. "Ass. Pr." je dobila poročilo iz Japonske, da so tamkaj radi ruskega odgovora nezadovoljni, radi česar ga Japonci ne morejo sprejeti. Vsled tega je treba, da se vrše med Rusijo in Japonsko na-daljna pogajanja predno bode mogoča definitivna rešitev perečega vprašanja.
London. 18. dec. Iz Tokio, Japonska se brzojavlja, da bode japonska vlada v kratkem odposlala v Korejo svoje vojaštvo in da je cesar sklical sejo tajnih svetovalcev.
Zopet drugi brzojav naznanja, da je tajni svet odobril vladni^ sklep, J vsled kterega se Rusiji priposlanej zahteve ne smejo preinačiti. To pa pomenja. da je Japonska zavrgla ruski odgovor. Na Japonskem pričakujejo. da bode Rusija svoj odgovor končno še preinačila. tako, da obravnave ne bodo brezvspešne.
Seje, ktera je zavrgla ruski odgovor, so se udeležili razun markija
Ito tudi naslednji dostojanstveniki: maršal Yamagata, bivši ministerski predsednik, grof Matsukak, grof Inouye, bivši poslanik v Koreji, ter maršal Oyama, kteri se je odlikoval ( v kitajsko-japonskej vojski.
Zajedno s tem se pa tudi poroča da so posvetovalci sklenili še enkrat i poskusiti pridobiti Rusijo za mirno poravnavo perečega vprašanja.
Položaj je skrajno resen. Celo naj-zmerneje japonsko časopisje trdi. da je sedaj skrajni čas pričeti z energičnim nastopom proti Rusiji.
Petrograd, 18. dec. V ruskem mi-nisterstvu inostranih del ni mogoče sedaj o iztočnem vprašanju ničesar zvedeti in uradniki nečejo tozadevne iz inozemstva prihajajoče vesti niti potrditi, niti dementirati. V diplo-matičnih krogih ne vladajo več tako optimistični nazori, kakoršnje je bilo opažati preje. Rusija namerava z bodočo pogodbo čuvati le Korejo, dočim se glede Mandžurije z Japonci neče spuščati v pogovor.
Vsekako bodo pa potrebne nadalj-ne obravnave, ako jih v kratkem ne prekinejo. Ako pa tudi do tega pri-potem se je še vedno mogoče izogniti vojske.
Washingtonske novosti.
NAZNANILO
Na mnoga vprašanja naznanjamo, da bode
"GLAS NARODA"
tudi prihodnje leto izhajal vsak dan izvzemši nedc-lj in postavnih praznikov. Veljal bode list za
CELO LETO $3,
ali $1.50 za pol leta, 75c za četrt leta.
Za New York bode veljal $4.00 ter za Evropo $4.50 za celo leto.
Naročnino je naprej plačevati. — Razprodajalci. kteri list po lc kvmad prodajajo, dobe popust.
Upravništvo »Glas Naroda". 109 Greenwich St., New York
C u b a n s k a
pogodba j e t a.
spre
Hrvatski morilci.
S parnikom "Teutonic" dovedli so včeraj v našo luko Hrvata Petar Le-panac (0 in Milivoja Kebac (?) iz Londona. Imenovana dva Hrvata sta na umu, da sta dne 25 sept. pri New Middletownu, Pa., usmrtila podjetnika Samuel F. Fergusona, kteremu sto baje odvzela $350<, de narja.
Ko sta dospela na evropsko obrežje, so našli pri njima le $1145, ktero avoto sta si pa najbrže v potu svojega obraza v Ameriki zaslužila.
$40,000 poneveril.
Berkeley, Cal.. 18. dec. Pri seji finančnega odbora californijskegavseučilišča, se je dognalo, da je tajnik McKowen poneveril- $40,000, ae pa $20,000, kakor se je prvotno poročalo. McKowen je tekom zadnjih sedmih let sistematično kradel in vkra-deni denar pri konjskih dirkah redno zaigral. Tajnika, kteri se je udeležil seje, so na mestu aretirali.
Iz CrippleTreeka.
Denver, Colo., iT. dec. Generalni pobočnik Bell naznanja, da sta ru-larja ('has. McKinney in Chas. Foster. oba iz Cripple Creeka, kjer so iu zaprli, pripoznala, da sta bila tudi madva soudeleženca prirediteljev di-namitne razstrelbe v rovu Vindicator, kjer sta bili dve osobi usmrteni. Naznanila sta tudi 20 imen druzih rudarjev, kteri so zakrivili omenjeno razstrelbo.
Vojne ladije v Honolulu.
Honolulu, Hawaii, 17. dec, Vojne ladije "Raleigh", "Cincinnati". "Albany" in "Pompey", od severoazij-skega brodovja vojne mornarice Zje-dinjenih držav, so dospele semkaj pod poveljnistvom rear admirala Cooperja iz Yokohame via Midway Island. Kasneje je dospel semkaj tudi reav-admiral Robley D. Evans, vrhovni poveljnik vsega azijskega brodovja z vojno ladijo 'Kentucky*, ktero spremljati "Wisconsin" in ^Oregon".
Poskušeni rop.
Indianapolis, Ind., 17. dec. V mi-i nolej noči so prišli trije roparji v urad tukajšnjega skladišča "Star Elevator", kjer so skušali razstreliti (blagajno in jo izprazniti. Trije dru-' roparji so pa pred poslopjem stali I z revolverji na straži. Roparji so porabili sedem komadov dinamita, ne( da bi zamogli blagajno razstreliti. Radi razstrelbe prišlo je vse polno na liee mesta, na kar so roparji radi prevelike množice bežali. Policija je prišla par minut prekasno na lice mesta in tako so lopovi zginoli brez sledu, kakor je na zapadu običaj.
Pridobivanje ledu.
Kingston. N. Y., 17. dec. Plovit-bo na reki Hudson so včeraj zvečer za letošnjo zimo radi vedno narasču-jočega ledu zaprli, ako bode sedanji mraz vladal še par dni, potem bodo pričeli z rezanjem ledu na reki. Na bajerjih pa že pridobivajo led. Zaloga lanskega ledu je r/Sio majhna. Pri I Saratogi je leti ze 12 palcev debel.
Washington, 17. dec. V senatu so sprejeli cubansko reciprocitetno pogodbo z 57, proti 18 glasovom in sicer v onej istej obliki, kakor v za-stopniškej zbornici. Da postane pogodba veljavna, ni potreba nič dru-zega, predsednikovega podpisa in običajne proklamaeije, s ktero se ljudstvu naznanja, da je postala pogodba pravomočna. . Z pogodbo niso postopali strankarski, kajti 7 demokratov je glasovalo z republikanci za in jeden republikanez je glasoval z večino demokratov proti pogodbi.
Debata, ktera se je vršila pred zborovanjem, je bil zelo živahna, oso-bito sta se senatorja Spooner in Bailey zelo prepirala. Ob tej priliki je senator Bailey trdil, da bode demokratična manjšina v tem oziru je-dina. Pri tem je napadel tudi senat, kterega je pa senator Spooner izvrstno zagovarjal.
Panama v zbornici.
Washington, 17. dec. Takoj po otvoritvi včerajšnje seje, pričela je zbornica z plenarno debato o predlogo za dovolitve pokojnin, toda govorniki so govorili več o druzih stra-reh, nego o predmetu debate. Republikanec Gibson (Tenn) je hvalil predsednika Roosevelta radi njegove panamske politike, češ, južne države so radi republikanskepratarifa napredovale in da bodo tudi napredovale radi republikanskega panamskema prekopa. On je primerjal tarif z gumbi na hlačah, kteri tu pa tam nekoliko t išče, ki so pa vendar splošno koristni Isto velja tudi o panamskem prekopu. Demokrat Bassett (N. Y.) je dejal, da bi ljudstvo rado vedelo, je li naša vlada v panamskej aferi postopala pravično. Končno je pa Dinsmore (dem. Ark.) predsednikovo panamsko politiko najstrožje napadal.
Tznenadenje v Havani.
Washington, 17. dec. Iz Havane se semkaj poroča, da je poročilo o sprejetju cubanske reciprocitetne pogodbe napravilo na Cubi veliko veselje. Novost je dospela v Havano včeraj proti večeru in vsi španski, kakor tudi cubanski trgovci, so jo radostno pozdravili. Iznenadeni pa niso bili predsednik Palma in člani njepove vlade.
Prvi poslanik za Panamo.
Washington, 17. dec. Vlada je imenovala svojim poslanikom v Panami W. I. Buchanana, dosedanjega poslanika v Arerentini. O tem imenovani u se je včeraj tudi v senatu govorilo. Toda dasiravno je bilo pričakovati radi te^a imenovanja velike opozicije, do tega vendarle ni prišlo, kajti Buchanana novem imenovanju ni nihče ugovarjal. Senator Morgan je ob tej priliki hvalil poslanika Bu-
je na svojem argentinskem mestu izvrstno obnesel.
Poslanika Buchanana je prvotno predsednik Cleveland poslal v Buenos Ayres, in od onega časa nadalje je bil Buchanan neprestano v Argentini.
Newyorska kronika.
Umoril šerifa.
Tuthiel Reeve je v sredo vstrelil deputy šerifa Rafforda, ko je slednji hotel farmerja Reeveja blizo River-head, L. I., aretirati, vstrelil. Na to je morilec vrgel truplo vmorjenega šerifa na dvorišče, se je zabarikadi-ral in na oblegalce neprestano stre Ijal.
Včeraj po noči na hišo niso stre-ljali in se jej tudi ni nihče bližal, pač so pa na vseh straneh izpostavili straže, da tako onemogočijo beg. Ob-legalci so Reeveja dobro videli, kako je hodil po hiši s puško v roki, ktero ni niti odložil, ko si je pripravil večerjo. Ko so deputyji streljali v okna da bi tako okna razbili, je Reeve Reeve streljal skozi isto okno nazaj na deputyje. \C istem času je jeden oblegalcev streljal skozi drugo okno. Par okenj so oblegalci razbili z kamenjem.
Morilec biva v malej hiši na farmi v Aqueboque, tri milje daleč od Ri-verheaga. Bil je dobro vzgojen in je slušal tudi pravosodje. Šerifa je vstrelil, ko mu je slednji dostavil plačilno povelje za $104.
Francoski gostje v New Orleansu.
New Orleans, La., 17. dec. Včeraj je dospela semkaj francoska križarka "Jurien de la Graviene", ktera bode zastopala francosko vlado povodom stoletnice odstopa Louisiane Zjed. državam. V kratkem pride semkaj tudi španska 'križarka "Rio de la Plata", ktera se tudi udeleži imenovane slavnosti. Vse priprave za slavnost so že gotove, toda predsednik Roosevelt še ni imenoval za stopnika za zvezino vlado. Ameriške križarke "Minneapolis", "Yankee' in "Topeka" so včeraj pripljule v reko zajedno s šolsko ladjo "Hartford'.', ktera je bila zastavna ladija pri osvojitvi New Orleanso.
Našli ladijo "Discovery*.
Seattle. "Wash., 17. dec. Iz Juneau, Alaska, se brzojavlja, da je neki Indijanec iz Cross Sounda, našel ostanke ladije '"Discovery", o kterej novor sti je poročal v Juneau. Takoj na to je carinarski parnik "Rush" odpljul z Indijancem na lice mesta.
Frank Sakaarjera pisarna ▼ Cleveland^. O«* se nahaja ▼ hiii iter. 1778 St. Clair St. Polil j a denar v staro domovino, prodajajo se paro-hvodai listki in prejema naročnino chanana in je izjavil, da je on jed in |«a d*evnik "Glas Naroda" in t« najboljših naših diplomatov, kteri se na sm£o 9 ------
Trust za pivo.
Pittsburg. Pa., 18 . dec. Tukajšnja Duquesne Brewing Co. je združila 15 mestnih pivovarn v trust, z glavnico $15,000,000. Trust bode idlelal vsako leto 520,000 sodov pive.
Nakupovanje zemljišč na Cubi.
Mobile, Ala., 17. dec. Iz južne Da-kote dospelo je semkaj 20 osob, ktere potujejo na Cubo, kjer so kupili 24,-000 oral veliko poljsko in 48,000 oral veliko gozdno zemljišče o pokrajini Puerto Principe.
Mala poročila.
—	V Millvalle, Pa., blizo Pittsbur-ga, zgorela so poslopja tvrdke Bennett Lumber iz Manufacturing Co. ter več zasebnih hiš, tako, da je nad 100 osob brez stanovanja.
—	Mornar Patrick Deery, od vojne ladije "Peoria", kteri je v največjem viharju in mrazu plaval proti podvodnemu čolnu '•Adder", kterega je potem privezal k prvej ladiji, bod&-za ta junaški čin dobil častno svetinjo.
—	V Berkeley, Cal., so zaprli tajnika "Board ob Regents", W. A. Me-Kewena, ker je priznal, da jd poneveril $20,000. Večino prigoljufanega denarja je zapravil na dirkališču.
—	Najstarejši hotel v Orange County, N. Y., "Greenville", kteri je bil nad 100 let star, je zgorel. Gostilničar O'Brien bi skoraj zgorel, ko je skušal rešiti svoje prednostne predmete.
—	V Ogdensburgu, N. Y., padla je gospa Margareta Millsova na poulični tlak. Na ulici ni bilo ljudi in ker si je gospa zlomila nogo in obležala na tjaku, je zmrznila.
—	V Syracuse, N. Y., je 25letna gospa Josip Hoisteinova, ktera je pred tednom dni poročila v uradu, kjer je bila vslužbena, umrla radi srčne kapi.
—	V Houštonu, Texas, je zgorelo skladišče tvrdke Henke <fe Pillott. Škoda znaša $50,000. Pri gašenju je bilo 5 gasileev ranjenih.
Lenoba je bolezen.
Naslovna zatrjevanja učenih zdravnikov marsikoga iznenadijo, vendar je pa to resnično. Vsakdo izmed nas je že doživel trenotke, ure ali dneve, v kterih mu je bilo skoraj nemogoče delati; naša moč nakrat oslabi in mi postanemo povsem slabi in trudni. Drugim ljudem se to naravno dozdeva, da mi nimamo volej do dela, da smo indolentni in leni, dočim smo pa v resnici bolni. Sedež te bolezni je v krvi. Temu bi ne bilo odpomoči, . ako bi ne bilo Trinerjevega zdravilnega grenkega vina, ktero za stalno očisti kri ter jo ojači, in sicer povsem naravnim potom; ono prisili želodec k naravnemu in^ pravilnemu delovanju, tako, da prebavlja vsa jedila popolno. Dobro prebavljenje pa pome- ; nja čisto kri. Trinerjevo ameriško grenko vino je pravi in popolni kriči-stilec in pomnoževaleč krvi. Ono -uredi Vaš želodec, jetra in vranico; ono Vam preskrbi novo kri ter izposluje jakost Vašim živcem in kitam. Žirci pbstanejo elastični in zopet zmožni za delovanje. Izmučenost bode Vas jTakoj ostavila, kakor hitro se povrne zdra je. Vino je dobiti po lekarnah in izdelovalcu Jos. Triner, 799 So. j land Ave.. Chicago. HI.

-----
Slovensko-angleški slovarček nam je poiel tar ga dobimo zopet čez 3 de 4 tedne.

..Glas Naroda".
(dat slovanskih drlavcev * Ameriki. Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJ.mC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER. lOf Greenwich St.. New York City.
Na leto relja list za Ameriko ..$3—,
M pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . gld. 7.60, - M	pol leta . , gld. 3.75,
« «	četrt leta . «rl<L 1.80
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan šx-▼zemši nedelj in praznikov.
.,<JrLAS NAHODA"
(..Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plač SO or n tov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdesmt. naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite »•slov:
„GLAS NARODA",
10» Greenwich St., New York. Cfty — Telefon 3795 Cortlandt. —
Nekoliko o blaznosti.
Kapitalistično in tudi takozvano versko časopisje se, kakor je tudi ne-kterim slovenskim Američanom poznano, kaj rado norčuj** iz delavskega gibanja in natolcevanja delavskih časnikov, kteri vedno dokazujejo, da prihaja največje gorje človeštva od sedanjih socijalnih razmer, ktere so krive, da so slučaji bolezni, blaznosti zločinov, samomorov itd. vedno bolj m »ogoštevilni.
Kako malo vzroka ima prvo imenovano časopisje, kterim se, žal. nabaja tudi neki .avidezno slovenski katoliški, v resnici pa čifut-ski listič, norčevati se, iz delavskega gibanja in nazorov delavstva, nam pa dokazujejo dan za dnevom preiskave priznanih učenjakov. O takih preiskavah širši sloji ljudstva običajno molče, ali pa saj ne izvajajo posledic tacih preiskovanj, ktere se morajo logično mislečemu človeku i •sme vsiliti.
K objavi tega članka napotilo nas |e čitanje zanimive razprave o zemljepisnem razdeljenju — blaznosti v Zjedinjenih državah, ktero razpravo je objavil dr. W. A. White od vladine bolnice za blazne v Washingtonu, v listu "National Geographic Magazine."
Clankar je prišel potom svojih preiskav do zaključka, da je najti največ blaznih ljudi tam, kjer so ljudje gosto naseljeni in kjer vlada najhujše gospodarsko tekmovanje. Tudi podedovana blaznost v mnozih slučajih še ne vodi do prave blaznosti, ako dotičnik živi v miru in ne muči svoje živce. To zatrjevanje je toraj tudi za Alaslarja zelo ugodno, kajti ako fantič v svojem lističu nt' bode preveč lantaziral in si tako raz-burial po nepotrebnem svoje itak slabe živce, se mu potem ni bati, dtf bi se ono znano "podedovanje" keda.i spremenilo iz nepopolnega v popolno Imenovani doktor namreč trdi, da st podedovana še nepopolna blaznosl kaj lahko spremeni v pravo blaznost, ako ima dotičnik mnogo poslovnih skrbi, ako so njegovi duševni napori preveliki in prenaporni itd In vsegu tega ima Maslar v izobilju, kajti kraj svojega "poklica" si je nakopal na glavo še druge skrbi, dasiravno so slednje z njegovim poklicom v največjem protislovju. Kot primorani kolegi mu toraj svetujemo da svoje postranske, za njegov poklic skrajni.
P— nečastne posle obrekovanja in pane umnjevanja našega ljudstva takoj ostavi, ker inače se zamore ono "po dedovanje" končno vendarle spremeniti v žalostno istino.
Vse drugače je pa z ljudmi, ki žive na deželi, kajti tu je blaznost le red-kokedaj najti, izimši v vlažnih, močvirnatih krajih ali takozvanih mo-rostih. Vendar pa blaznost, ktero je naiti v takih krajih, nikakor ni v zvezi z boleznimi civilizacije, kajti na deželi so vzroki blaznosti povsem drugi, kteri so od vsakdanjega življenja na deželi odvisni.
Tudi zamorci, kteri žive običajno v nezdravih in močvirnatih krajih so z ozirom na njihov duh zdravj. do kler ostanejo na deželi; to se pa ^•premeni, ako morajo zamorci svoje duševne in fizične sile rabiti v me •tih severa. Kakor hitro mora pri četi zamorec na severu tekmovati z belim delavcem, kteri ga duševno nsdkriljuje, prično se množiti slu iftaji blaznosti. Tako je n. pr. prišel v Georgiji 1. 1880 na 1764 zamorcev, 4« jedec blazni, d očim je prišel iste-
ga leta na severu po jedcn blazni na 333 pametnih zamorcev.
Skratka, tam kjer vlada dolar neomejeno »r kjer velja geslo" "Naj-preje dolar, potem še le vera", po kterem se tudi Maslarče ravna, tam je opažati tudi največ slučajev blaznosti...., kajti to geslo vpljiva najbolj uničevalno na živce.
Kar velja o blaznosti, to velja tudi o samomoru, to tudi o zločinih vseh vrst in način .v, ktero trditev zamore potrditi nešteto dokazov z Maslar-jem vred.
Razmere na Srbskem.
Iz Belgrada, 29. nov.
Evropska javnost se še vedno bavi z našo hudo Bkušano državo. Seveda gleda iz pisave nemških listov jasno njih konjsko kopito. Vse srečno in gladko pa seveda tudi pri nas ne gre. Xemirnih in spletkarskih elementov nikjer ne manjka. Zalibog, da imajo tudi pri nas taki nemirni elementi posredni ali neposredni vpljiv na vladanje, kar mora bridko občutiti pravo rodoljubno prebivalstvo in vsa očetnjava. Sedaj se dela v vseh mini sterstvih z veliko naglico, da se priredi vse potrebno za predstoječo otvoritev skupščine. Marsikaj dobrega pričakujemo, saj se bodeta z za koni, ki se v tem zasedanju predloži jo, takorekoč vpeljali vlada in vladar. Z opravičeno bojaznijo pa pričakujemo napovedani zakonski načrt
0	preosnovi uprave. S tem zakonom -e namreč hoče cenejo napraviti deželno upravo ter prihraniti na ta ua-čin državi na leto nekaj milijonov dinarov. To je sicer popolnoma v redu, saj zdravih finančnih reform menda nikjer tako krvavo ne potrebujejo. kakor pri nas, kjer so dosedanji vlf iarji in njih vlade sicer deželi veliko jemali, a le prav malo ali nič vračali. Treba je namreč premisliti, kaj namerava tak zakon. Ako se hoče pri upravi za milijone na leto štediti, naperjena je taka reforma t prvi vrsti proti uradnikom, ki bi se morali številno odpuščati iz služb. In kako pridejo ti uradniki, ki so dosedaj zvesto služili državi, da se iih spravi z družinami vred ob kruh samo zato. ker se hoče zopet polago-na napolniti državne blagajne, ki so lih dosedaj brezvestneži na prestolu oraznili. S tem bi se število nezado »oljnežev zelo pomnožilo, opozicija
01	narasla, in zopet bi morali slišati j — zarotah. Zato upamo, da bod^ li naii krmila rji in senatorji z dlanmi na delo. — Naš notranji pomični položaj zadržuje tudi vedenje »ficielne Rusije proti našemu dvoru, ■^e vedno ne vemo. ali smo Rusiji nakovredna bratska kraljevina Xe-»rijeten sum vzbuja tudi vest, da •ride naš poslanik v Peterburgu. -'tojan Novakovič. domov ter ostane >.es čas zasedanja skupščine v domovini. (.'emu to? Zaradi svojega raan-lata gotovo ne.
Revizija Dreyfusovega procesa.
Pred leti je afera stotnika Drey-usa razburjala celo Francosko, celo *>litično življenje je bil takorekoč »od njenim vpljivom. Cela država je »ila razdeljena v dva tabora. Kakor e eden tabor odločno zagovarjal .rivdo na Hudičev otok depoitira-lega stotnika, takisto je drugi prav ako energično naglašal. da je postal )rej*fus žrtev političnih spletk in da e popolnoma nedolžen. Po hudih »orbah je končno zmagala stranka !-)reyfusovih zagovornikov v toliko la je dosegla revizijo pravnega po-topanja proti prognancu na Hudi-evem otoku. Kakor je znano, si je v tem oziru pridobil največje zasluge jisatelj Zola..
Dasi revizija ni imela tistega spena, kakor se je pričakovalo, da ji vojno sodišče oprostilo Dreyfusa vsake krivde in kazni, vendar se je lognalo toliko, da se je v vseh resnih, nepristranskih krogihjelo dvo-uiti o Dreyfusovi krivdi. Posledica rega je bila, da se je predsednik republike sam uklonil. temu mnenju in Dreyfusa pomilostft. '
S tem se je mislilo, da je za vedno končana ta afera, ki je leta in leta bila povod največjim političnim ho-uaatijam na Francoskem. Takisto pa ie tudi vladalo prepričanje, da bo ta '.adeva otftala vedno temna in da se ae bode nikdar prav izvedelo, ali je bil Dreyfus izdajalec, ali ne. Sedaj se pa kaže, da bo javnost le dobila natančen vpogled v to skrivnostno '.adevo.
Iz Pariza se namreč poroča, da se ie že oficijelno odredila revizija Dreyfusovega procesa, to je revizija razsodbe vojnega sodišča v Rennesu
dne 9. sept. 1809. To so provzročili .■azni momenti. Kakor je znano, je vojni minister Andre svoječasno obljubil parlamentu, da si bo dal predložiti vse Dreyfusovo afero zadevajoče akte in jih bo osobno študiral. An-drč je ostal mož beseda. Po natančnem proučevanju se je pa izkazalo, da je večina onih dokumentov, na ktere se je zlasti opirala ohsodba,. ponarejena. Vrhu tega je izpovedal arhivar v generalnem itabu, Gribelin,
da niso samo ti dokumenti falsifici-rani, ampak še cela vrsta drugih; takisto je tudi priznal, da je v nravdi Zola na izrečni ukaz polkovnika llenrvja krivo izpovedal proti polkovniku Picquartu. Ti momenti >o prouzročili, da se je morala uvesti revizija, ktero je sicer zahteval tudi Dreyfus sam v posebni vlogi. Revizija je torej odrejena, vlada je vgo-dila po parlamentu izraženi želji in nastopila legalno, zakonito pot. ktero si je izvolil tudi že dvakrat obsojeni Dreyfus, ki v svoji revizijski vlog-i apeluje na justico svoje domovine. Kolikor se da sedaj soditi, bo revizija Dreyfusu donesla popolno rehabilitacijo. Sicer je trajalo dolgo, da se je prišlo do dna ti skrivnostni aferi, a prišlo se je vendar. Resnica je zmagala, kar mora vsakogar vese-liti. ako se tudi sicer ne more ogreti za Zida — Drevfusa!
Povodom odhoda v staro domevino klieeva vsem znancem in prijateljem v Pittsburgu in okolici, zlasti pa Lokarju in njesovej obitelji, i«kreni
ZDRAVO!
Zajedno pu tudi najtopljeje pripo-ročava potno posredovalnico bančne tvrdke Fr. Sakser.
Josip Rosenberger. Miha Turk.
KJE JE?
Ivan Kurent? V Ameriko je pr-el pred 4 meseci. Doma je iz Sevnice na Štajerskem. Zanj bi rad zve-e Ivan Kurent, Box 110. Hackett. P
Kranjsko slovensko katoliško
M Barbare
Dopisi.
(laridge, Pa., IG. dec.
Tukaj prebiva veliko število Slovencev, kterih večina se pa ukvarja v premogovih rovih. Glede dela je .še precej stalno, vendar pa rojakom ne svetujem semkaj potovati oziroma ■ lelo tukaj iskati, kajti med 100 .delavci je morda le jeden tako srečen, da dobi delo. Ko se obrne na bolje, bodein že sporočil.
Tekom t. 1. smo vstanovili novo -lov. podporno društvo imenom sv. Mihaela Arhangelja št. 40, ktt ro -pada k J. S. K. J.
Društvo ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer <m1 9. <lo 11. ure dopoludn^.
Dne 13. t. m. se je vršila glavna -»•ia, ob kterej priliki se je prečital mesečni račun, iz kterega ie najboljt razviden napredek društva, kajti po devetmesečnem delovanju imamo v blagajni $lf»0.
Tem povodom so bili izvoljeni v •d bor sledeči član je:
Josip Jaklič, predsednikom: Mat. Rogina. podpredsednikom; Ant Je-rina, tajnikom, Lovro Bitenc. tajnikom. Val. Rednjak. blagajnikom Zastopnik: Vincenc Sesler in John Drečnik. Pregledovalci knjig: Ant Kokelj, Mat. Rogina in Vincenc Le-sler. Bolniška obiskovalca: Frank Afatko in Frank Jerina.
Vesele praznike vsem rojakom!
Anton Jerina.
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko:
Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St.. Cleveland, Ohio.
Chas. Derganc, 215 N. Congress St., Kenosha, Wis.
John Sustaršič, 1208 N. Centre St.. Joliet, 111.
Frank Gabrenja, 519 I iwer St.. Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov list prodajati,
naj se oglasi pri upravništvu.
Evropejske in druge vesti.
Dunaj. 18. dec. Ministerstvo ino-stranih del imenovalo je avstrijskim poslanikom v Madridu "grofa" \Vel--ersheimba, kot naslednika »rufa Dubskega __ Trebomvsliča.
Berne, Švica, IS. dec. R. Cointesse, "lan zvezinega sveta in M. E. Ruchet iz Waadta. sta bila včeraj izvoljena predsednikom in podpredsednikom, republike.
Paris, 18. dec. "l.iberte" potrjuje poročilo, da namerava vojno ministerstvo Dreyfusa zopet uvrstiti v talno vojaštvo in je v to svrho sklenilo Dreyfusu podeliti poveljništvu jednega polka. Ministerstvo je nadalje tudi sklenilo one častnike, kteri so Dreyfusu protivni, odsloviti.
Paris, 18. dec. Radi goste megle >ta skupaj zadela dva voza električne železnice v predmestju Noisyle >>ec., ly osob je bilo ranjenih.
Paris, 18. dec. Tukajšnjemu 'Joiir-nalu' se poroča iz Berolina. da je princezinja Charlota Sachsen Mei-uinška, sestra nemškega cesarja že lalj časa bolna za rakom, ktera bolezen je pri Hohenzollerci h vdoma-čena.
Itiin, 18. dec. Tukajšnja vlada je odposlala svojega konzula Giuseppe Saint Martina v Xew Orleans,' La., radi tega, ker povodom obiska itali janske vojne ladije "Liguria" v New Orleansu, ni dostojno sprejel italjan-kega "vojvodo" Abruškega.
Rim, 18. dec. Kardinal Golti, pre-fekt -propagande je včeraj obiskal papeža, kteremu je naznanil kandidata za škofovo mesto James ilart-leya, kteri postane škof v Colunibu-su O. Papež je potrdil izvolitev.
Rim, 18. dec. V poslanske j zbornici prišlo je do debate radi vdeleži-tve Italije na svetovnej razstavi v St. Lou i su. Predlog se glasi, da se v to svrho dovoli $130.000. Poslanec Maggiorino Feraris je govoril zu dovolitev, kajti Italija mora biti na razstavi častno zastopana. Finančni minister Luzatti je obljubil, da bode vlada storila vse mogoče, da bode Italija častno zastopana. Signor Rava, minister poljedelstva je izjavil, da mora Italija ameriškemu ljudstvu dokazati, da se je razvila v in-dustrijelno zastavo.
London. 18. dec. V sodišču Old Railey so obsodili ubeglega tajnika 'Great Fingal Consolidated Company, A. S. Bowya, kteri je poneveril £500,000 in zbežal v Toronto, Cana-la, v lOletno ječo. Ko so mu naznanili razsodbo, se je onesvestil.
NAJBOLJE
je denarje pošiljati po po sredovanja V. Sakser, 109 Greenwich St N«w York, ker to stori Daikifejc ia aajtolid-leje.	.
PRATIK0
Z A L, E T O 1904
je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo:
Blaznikovo pratiko, Družmsko pratiko, Kleinmsyerjevu veliko pratiko.
"GLAS NARODA" 101) Greenwich St., New York, X. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland, O.
MOHORJEVE KNJIGE so še dobiti in sicer šest knjig za $1.30 poštnine prosto. Dobiti so:
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y ali
177S St. Clair St.. Cleveland O.
Rojakom v Clevclandu. O., in okolici priporočam moj
saloon,
1776 St. Clair St , Cleveland, Ohio.
tik bančne podružnice y. Kr. Sakserj.i.
Vedno bodem točil sveže pivo, izvrstna domača in importirana vina. fini whiskey in likere; prodajam dobre smodke, ter na razpolago sveži prigrizek.
Slovenci v Cleveland)!, O., se radi jajo v moji gostilni in vedno je najti zabavo. V obilen poset se priporoča
GAŠPER KORČE.
1776 St. Clair St., Cleveland, O. * (10-12-04-vd)
Berite, poskusite in se prepričajte!
Slab žl-lodec, ki nima moči predelati in prebaviti zavžitih jedi, je vzrok, da iste v njem kisajo. Iz tega napravijo se vetrovi, kteri pečejo, ali kakor pravimo "peče zgaga", kar provzroča slab okus v ustih in smrdljivo sapo. Ako jedila leže neprebavljena v želodco, se zastrupi kri in človek se čuti po celem telesu slabegn. trudnega in izmučenega, vije ga krt v želodcu, jed mu ne diši, postpja nervozen, čuti se napetega v trebuhu in ga tišči v prsih, sosebno pri srcu Kdor trpi vsled slabe prebavljivo sti želodca in druzih prebavnih orga nov, naj redno pije
zdravilno grenko vino,
ktero napravlja Anton Kline r Clevelandu. O., iz finega naravnega vina in najboljših zdravilnih zelišč, rož in korenin.
Navodila za vporabo ter spričala na vsaki steklenici.
Edino slovensko podj- t e / Ameriki!
Naročila sprejema družbin tajnik:
Frank Rus s, 1778 St. Clair St.. Cleveland. Ohio
POZOR ROJAKI 1 Bratom Slovencem in Hrvatom itaznaniin. da sein otvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
retja hiša od vogla St. Clair St., pri CJermama Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom
"GOSTILNA PRI SOKOLU",
kjer imam razun raznovrstnih izbor-iih pijač ter gorkih in mrzlih jedil >b vsakem času tudi na razpolago
prostorno prenočišče
/-a rojake potujoče po Ameriki ali novodošle iz- Evrope.
Postrežba vsestransko solidn.. in točna.
Za obilen obisk se priporoča John Meden, 285 Willson Ave., Cleveland. O.
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dn3 31. januarja 1902 t Pennsylvanljl.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. P,ox 478, Forest City, Pa.
I.	tajnik: Ivan Tblban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.*
II.	tajnik: Ivan Zioan, P. O. Box 57o, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O, Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucbteli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. anton ovbn, P o. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest Citv, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bttcineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Kaeol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. " Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Forest City, Pa.
John Telban, P. O. Box 60?,
Društveno glasilo je "Glas Naroda".

P lj
B JLSMS Si €. ^OlililMiŠj i
Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki. $
Hvali se ga od dne do dne, po v- jI sodi se ga čisla in spoStuje obču- ^ duje njegove znanje (zmožnost) n)e- i gova stroga vestnost, jn dobrosrčje. (S
Njemu ni potreba priporočila, ko S tisoč slučajev ozdravljenja poveli- H čujejo njegovo ime.
Pri njemu se ogla?a pismeno ir. if osobno v enem dnevu več bolnikov, ko pri istih, kateri njegov sistem posnemajo v enemu letu
Sknšnja 11 »redi mojstra. Nie-
gova neizmerno razširjena zdravniška skuSnja napravila ga je moj. strom zdravnikov in vestno izpolm-} tev svojega poklica utrdila je ugled njegov pn zdravniškemu znanstvu sveta in pri svojih zdravni?kih so-drugov.
Zanemarjenje prehlajenja je posledica da večj: del bolnikov umerje.
Od prehlajenja nastane unetje prsnih mrež, reurnatizem, neuralgija, katar, bedičnih bolezen, med tem najhušje jetika.
Da Ya5e prehlajenje ne bi imela hnjše posledice, obernite se takoj na tega slavnega zdravnika.
On ozdravi lediCne bolezni z posebno skuSnjo,
zanemarjenje te bolezni je prosto rečeno samomor. Ledična bolezen okuži urin (vodo) in ima grožnje 'Jj posledice, njegov sistem ozdravljenja pomaga od-'očno tej bolezni, bolečinam v hrbtu, bodenjt na stra- fj| neh, bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, moč- p 110 gnanje na vodo, bolezen na mehurju in druge !3 sliCne pojave.
Živčne bolezni ozdravi on z neprekosljivo ročnostjo in temeljito. Kdor od poslednih teh bolezni trpi, to je nemir no spanje, ra/.burjenost, slabost, in onemoglost kakor tudi na kiavernosti, razdralenosti, slaboumnost. glavobol. Šumenje uSeš, kakor na drugih od fe bolezni nastajoCe, trpi naj se takoj ober-ne na Piotessor COLLINSA predno da njegova bo-•ezen se rai'>in 111 neozdravljiva postane, osobito žene morajo na to paziti.
Moške spolske bolezni v rajnih pojavah, ženske spolske bolezni. maiernune bolezni, želodčne, pluČne, jeterne, srčne, zunanje in unanje boiezni. ozdravi Piofossor COLLINS boljSe, hitrejši m temelj'teji ko drugi.
Obvarujte se posnemovalcev sistema Piofessor Dr. COLLINSA katerih ie seoaj nit.ogo nas'aio. Professor COLLINS je pripravljen za Vak^oi koleri si koii namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali Slovenki $»oco r/plačati ako mu zamore dokazati, da ti tako zva-ni glavni ravna'eiii ali lmejiielji isuh associesnov institutov ali zdravstvenih zavodov (objavljajo v taznih lis4ah). Ti takozvani glavni ravnatelji posestniki od isuh zdravniških zavodov niso mC druzega kakov sp'etcuianiji 2 mnlo plačo nastavljeni zdravniki.
Ne dajte se v roke takim — Slovenci.
Vse objave eleciričnich pasov m electro-magnetičnih zdravilnih metodov so humbug Podrobno o temu nefemo govoriti, ket dobro vemo ktloi je to poskusil se ie sam osvedočilda je vse humbug in iskorišCenie ubozega delavca.
Professor Dr Collins ie imentelj tega zavoda vže 21 let on je 5e danes n.^ k?m.iu tega zavoda. On je samostojni lastnik in.pred-siojniški zdra\ k tega zahoda, on je osobno odgovoren za vsa dejanja in qj)čir,e z bolnikom natančno in vestno in to je njemu pripomoglo da ie postal slaven, priljubljen in občno Čislan zdravnik pred svojim sovis-uikom. Ne poslušajte nikogai in ne omagujte Slovenci ako ste bolni ako trp te na bodisikoji bolezni p:5ite ali pridite osobno k-
Prof. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, New York.
Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj pridejo: ob delavmkah od 10 ure zjutraj do 1 ure popoldan: od 2—5 ure po polan; ob nedeljah in prazmkah, od ro ure dopoludne do 1 ure popo-ludne. V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer.
Knrz.
Za 100 kro n avstr. veljave treba je dati 1^0.45 in k tema he 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pofiiljatev r efiristrirana.
Bližajo se božični prazniki vsakdo rad napravi svojim prijate-!iom kako veselje. Ako želite to storiti, obrnite se na international Manufacturing Co., Box 948, New York, N. Y. — Pridenite v pismu 2 cesta za odgovor.
KJE JE!
Joe Klanca r, doma iz Dobrega polja pri Ribnici, preje sva bila skupaj na Sparti, Minn., a je prowl ne-Tsam v Hifcbing, Minn., ne sedai ne-vem za njegovo bivališče. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: John Grzin, Box 362, Ely, Minn.	(SOdeJ
-is.,.

irTm'-ii "ifc-ir"
I a




MP^m	^mm^^m

Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedož v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John Habjjln, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely, Minn.
II.	tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveletli, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St.. Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na 1. tajnika: Geo. L. Brozich. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne ]>ošiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
V Ameriko se je odpeljalo dne
1. dee. ponoči z juenega kolodvora v Ljubljani 7.r> izseljencev.
X e z g o d a na novem vojaškem strelišču. Dne 1. dec. popoludne so streljali vojaki na novem strelišču ob Dolenjski cesti. Neki vojak je meril tako nizku, da je krogla zadela v železni steber na stojišču in odletela nadporočniku Kleinoscheggu v no^n in pa tako ranila, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Požar v Srednji vasi. Veliko nesrečo, katera je zadela Srednjo vas je zakrivila kočarica Marija Arkova. Da bi si skuhala večerjo, je prižgala na samovaru špirit. Ker je pa bil:; nekoliko vinjena, ni pazila na oerenj. Najbrže se je špirit razlil na mizo da je jela goreti.V hipu je bilo vse v plamenu. V eni uri je zgorela koea in še 19 drugih hiš z vsemi gospo darskimi poslopji. Škode je 67,000 K dočim znaša zavarovalnina samo 17. 000 K. Da ni pogorela vsa vas. jf največja zasluga domačih gasilce* in požarne brambe z Bohinjske Bele ki je takoj prihitela na lice mesta in se požrtvovalno trudila, da se omej požar.
Ogenj nastal je dne 14. nov. o! 12lO. uri dopoludne v hiši Jurij: Križe v Ašelic, obč. Čermošniee, radi tejra, ker je 4 letni sin Marije Križ. Rudolf, pred hišo nakopičeno suho steljo zažgal. Ogenj se je tako hitro razširil, da so se ljudje komaj iz hiš« rešili. K sreči ni bilo vetra, druga.'-« bila bi vsa iz kk hiš obstoječa vas v nevarnosti.
Zaradi požiga r Slov. Grad cu je bil te dni pred celjskimi porot niki čevljar Robnik Požig se mu ni mogel dokazati, pač pa je bil obsojen v 18mesečno ječo, ker je zavarovaln družbi za 1300 kron škode več napo vedal, kakor jo je v resnici imel.
Nova orožniška postaja se je vstanovila v Sorici v Kranjskem okraju.
S a ui o 111 o r. Dne 28. nov. zvešrr se je vstrelil tik Panovca okolu 40 let btari Franc Rossi iz Št. Vida v Kar-niji. Ta Rossi se je bil zaljubil v neko bivšo laško učiteljico, ki stanuje s tsariši na Kospišču pri Pa-novcu. Sta risi nikakor niso bili zadovoljni, da bi se bila vzela. V soboto zvečer je šel Rossi do stanova nja one Lahinje, ali ker mu niso do volili vstopiti, se je vstrelil ter ostal takoj mrtev.
Izpred porotnega sodišča. Pod predsedstvom dežel, sodišča predsednika g. Levičnika je kot prvi na zatožni klopi sedel 28 le' stari Avgust Vrhovec, črevljarski pomočnik v Vodmatu, 3krat zaradi hudodelstva in lOkrat radi prestopka tatvine že predkaznovan. Obtožen je bil, da je 30. vel. srpana t. 1. iz zaprtega stanovanja vzel Josipu Gostin-čarju 20 K vredno obleko. Vrhovec trdi, da je to storil v pijanosti. Porotniki so na vsa vprašanja enoglasno potrdili in ker je Vrhovec tat iz navade je bil obsojen na ti let težke, z 1 postom in trdim ležiščem na mesec poostrene ječe. — Pri drugi obravnavi se je imel zaradi hudodelstva uboja zagovarjati 44 let stari Štefan Keber, posestnik in mlinar v Sadinji vasi. V tukajšnji deželni bolnici je umrla dne 9. rožnika t. 1. njegova žena Terezija za oguojitvijo možganov; bi la se ji je vdrla lobanja in mala koščica, ki se je zarinila med možgane je povzročila njih gno-jitev, kar je bil povod njeni smrti. Zamrla je bila obče znana pijanka; nasproti temu pa je mož zelo pridno in varčno gospodaril, da je zamogel preživeti sebe, ženo in osmero otrok.
Kakor je v obtožnici navedeno, je šel Keber s svojo precej pijano ženo zvečer 26. mal. srpana iz Jlabičeve gostilne proti domu, med potjo ga je pa jela žena obkladati z raznimi surovimi psovkami, kar je moža, ki je bil tudi nekoliko vinjen, tako razburilo, da jo je z nožem udaril po f?lavi. na kar je ona zaupila: "le čakaj hudie, kri miteČe!" in 11a to stekla proti domu. mož se je pa vrnil v llabičevo krčmo, kjer je ostal kake pol ure, ne da bi kaj pil. Drugi dan je našla Marija zupančič, tovarniška delavka na Vevčah, na tem potu, ko je šla zjutraj v St. Ixmart k maši, krvavo žensko ruto, jo pobrala in obesila na grm. Ta ruta se je kasneje agnosci-rala kot last Terezije Keber. Zaslišana hči, Mieika Keber, je izpove-lala, da je slišala iz svoje spalne -obe težak padec in čula besede: "Je-/.us Marija, kako sem se udarila", da ie 110 to vstala in našla mater pod 2 inetr.i visokimi stopnicami ležati na tleh, da je bila mati na licu krvava, na kar da jo je ona spremila v spalnico. Sestra umrle Terezije Keber, Helena Ravnikar, je izpovedala, da ie prišla d.ie 29. mal. srpana bolnico >biskat, in da ji je na vprašanje, ali je bolna, odgovorila: "on me je s xaiunom ali pa z revolverjem vdaril." Raznesla se je tudi govorica, da mož, lokler je še govorila, ni pustil nikogar k nji, in da je mislil, če mu žena mire, odpotovati v Ameriko. Prima-.•ij tukajšnje dež. bolnice, dr. Šlaj-ner. je izjavil, da bi se bila poškodo-v-anka lahko rešila smrti, če bi se ji bila o pravem času odstranila v možgane zašla koščica. Največja težava pri vsi obravnavi je bila, zadobiti jasen dokaz ali je poškodovanko res udaril mož, ali če se je pri padcu sama pobila. Zagovornik dr. Konrad Vodršek je skušal s prav strokovnja-škim govorom dokazati porotnikom, da tu ne veljajo domneve ali ljudske govorice za izrek krivde ali nekrivde, marveč le temeljiti dokazi, kterih pa v predležečem slučaju primanjkuje. To se mu je tudi posrečilo, kajti št. Keber je bil od zatoženega hudodelstva oproščen.
Gradnja železnice v blejskem kotu je že zahtevala prav krva vo žrtev. V baraki v Obranah so dne 29. nov. zvečer hrvatski delavci pili "špirit". Prišlo je do prepira, \ kte-rem je pravoslavni Rode Ribar iz Oguli na zadal 23letnemu Tomu Ser-tiču iz Brinja na Hrvatskem, več smrtno-nevarnih sunkov z nožem v vrat in trebuh. Po izjavi zdravnikovi ranjeni skoraj gotovo ne bode okreval. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano. Rode Ribar pa je bil takoj aretiran.
Z regulacijo Save med Litijo in Ponovičem so pred kratkim pričeli in se bode delalo, če bo ugodilo vreme, celo zimo.
Strašen vihar. Z Vojskega ^e poroča : V soboto, dne 28. novembra, je ves dan po malem snežilo. ?večer pa je jelo deževati in med 6. n 7. uro je bil med dežjem tak vihar kakršnega se ne pomni. V eraričnem gozdu v "Dolu", kakih pet minut od ž.upne cerkve, je vihar izruval nad 50 jelk in smrek, ki so imele povprečno vse nad 1 meter v premeru. Lahko si mislite, kak polom je to. Vsa drevesa -o pa večinoma padla na javno cesto Da vihar ni zahteval človeških žrtev, je gotovo velik čudež. Ko je vihar najbolj razsajal, sta bila v gozdu Jakob Likar in njegov hlapce s težko obloženim vozom. Konja se kar vstavita in kakih deset "korakov pred nji-aia pade velikanska jelka na tla. Vračalo se je ob istem času iz Idrije več voznikov, a glejte čudo: pred-110 pridejo dodotičnega gozda, se prvemu vozniku stare kolo.da drugi niso mogli naprej. Ostati so morali zato vsi drugi. Bila je zanje največja sreča, da se je to zgodilo. Če bi bili mogli iti naprej, bi bili t gozd prišli
uprav, ko so drevesa treskala na tla uničilo bi se bilo mnogo živine, blaga , in tudi vozniki bi ne bili mogli nikakor uiti strašni smrti. O tem se lahko vsakdo prepriča, ki sedaj pogleda v "Dol" in vidi. da je v njem vse navskriž.
Kaual 1. dec. 1003. Danes po noči se je zaradi obilnega sneg:, udr-la hiša posestniku St. Murovcu v Gorici.
— Zapuščina kralj ice Drage. Med zapuščino kraljice drage je bilo uajdenili tudi nekoliko vložnih knjižic in je torej pokojna kraljica zapustila tudi gotovega denarja: v banki "Union" 11a Dunaju 22,000 K; v dunajski hranilnici 120.000 K; v beligrajskem kreditnem zavodu 50,-OOO dinarjev v zlatu: 100 obveznic 4% srbskega državnega posojila 50,-000 d i na rov v zlatu i 11 100 obvoznic 4% srb. drž. posoiila, vsaka po 500 dinarjev v zlatu — 50.000 dinarov. Vsega 290.000 dinarov. Druga zapuščina znaša približno istotako svoto. Ta denar je pripadel sedaj njenim trem sestram, ki se nahajajo v Monako vem.
—	Dogodki na Balkanu. V Podgoričanili so vsi prebivalci prestopili v grško pravoslavno cerkev, kar je Bolgare v sosednjih vaseh tako razkačilo. da šli štirje Bolgari v Podgoričane ter pred cerkvijo umorili štiri £?rške odličniake in šolskega vodjo. — Avstrijski vojaški ataše v Carigradu, polkovnik Giessl. izdeluje organizacijo za macedonsko orožni št vo. Najeti se namerava okolu 50 častnikov in par sto mož, večinoma iz Bosne in kavkaške Rusije /.a orožniško službo v Macedoniji.
—	Na tri m i 1 i j on e r u b 1 j e v odškodninetožena železnica. Nedavno je mesto Bobrnjeko na Ruskem skoraj popolnoma pogorelo. Dokazalo se je, da so zažgale i>kre lokomotive Liban,Pomenski. Vsi prizadeti meščani so vložili proti železnici tožbo 11a odškodnino v skupnem znesku 3 milijone rubljev. Te dni se je vršila tožba posestnika hiše. ki je začela prva goreti. Železnica se je sklicevala, da je stala hiša preblizu železnice in odtod vsa nesreča. Sodišče pa jo dokazalo, da dimniki lokomotiv niso imeli varnostnih pri-iirav ter železnica tudi ni ugovarjala stavbi imenovane hiše. Železniška uprava je bila obsojena in bo<le gotovo še v ostalihh slučajih.
—	Dijaške demonstracije na Dunaju. Dne 28. nov. so hoteli nrirediti nemški dijaki na Dunaju veliko demonstracijo proti slovanskim »vseučiliščem in proti laškemu. Slovanski dijaki so zvedeli za to ter s«- zbrali v obilnem številu na vseučilišču, kjer so se jim laški dijaki pri-lružili. Ko so videli Nemci premoč, so sklenili opustiti demonstracijo, slovanski in laški dijaki pa so šli pred parlament, kjer so glasno zahtevali svoja vseučilišča.
Kretanje parnikov. V New York «o dospeli:
Teutonic, 17. dec. iz Liverpoola z 462 potniki.	j
Dospeti imajo:
Armenian iz Liverpoola. Belgravia iz Hamburga. Amsterdam iz Rotterdama. Lucania iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. 1 Main iz Bremena. Hohenzolern iz Genove, j Zeeland iz Antwerpena. i Bluecher iz Hamburga. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama.
Odpljuli bodo:
Graf Waldersee 19. v Hamburg. Umbria 19. v Liverpool. Main 19. v Bremen. New York 19. dec. v Southampton. Ethiopia 19. dec. v Glasgow. Kroonland 19. dec. v Antwerpen. Teutonic 23. dec. v Liverpool. Amsterdam 23. dec. v Rotterdam. La Bretagne 24. dec. v Havre. Kaiser Wilhelm der Grosse 24. dec. v
Bremen. Corinthian 24. dec. v Glasgow. Lucania, 26. dec. v Liverpool. St. Paul 26. dec. v Southampton. Zeeland 26. dec. v Antwerpen. Belgravia 26. dec. v Hamburg.
— (' u d n o maščevanje. V nek i majhni gorski vasici na Italijanskem se je spri neki mož s poštnim potom, s kterim sta si bila poprej dobra prijatelja. Ves razjarjen je prodal domačijo ter odpotoval v tujino. Sklenil je. se hudo maščevati nad svojim sovražnikom. Odposlal je namreč vsak dan pismo na vsakega vaščana doti«r-nega okoliša, kjer |C bil njegov nasprotnik pošten pot. Na ta način je bil revež primoran, da je obiskal dan za dnevom najoddalnejše po gorovju raztresene koče.
Listnica uredništva.
(I. John Cernik, Leadville, Colo., naj nam naznani, za kaj je pred nekaj meseci doposlal $1.75.
NAZNANILO. Rojaki! Kdor želi dobro Millerje-vo Milwaukee pivo piti, pri domačem vinu se veseliti, z najboljšim whiskeyem se pogreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kadri, oni se mora k
IVANU KRUŠ1ČU zaleteti, na 4. ulici, severno od katoliške cerkve v Frontenac. Kansas. f 5nv-31dc)
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem 3 tvoril novo urejeni
saloon pri ^Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu iq. alice, kjer točim pristno uležac-* ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, j^ajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel. Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit* e svojim obiskom!
Mohor Mladič.
€17 So. Center Av., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone t ijta
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. t Brad-docku, Pa., ima svoje redne meeečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom. 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-dock, Pa. ; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. Maršali/ Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Zefran
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspen lira ti.
Drustveniki agitirajte v prid dru itra!	ODBOR
4 avr 04
Telephone 2486—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
2S1 E. 72d St..
York:.
O r d i n i r a : od 8. do 9. ure dop.; od 1. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer.
Govori slovenski!
GAŠPER KORČE
1776 St. Clair St., Cleveland. O.,
Tolmač pri sodiščih. Ako se kdo ponesrečiv tovarni izposluje odškodnino. Moje načelo je z rojaki poštene postopati in varovati brezvestnežev.
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudeče vino po 50 ct. gah, belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom ie priložiti denar.
Frank Sakserjeva pisarne. ▼ Cleve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilje dentrv staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vae na mojo odgovornost.
brigajo za slovenski
SlovensMrvatsko zdravilišče. •
Vsem našim rojakom, kteri bolujejo na kterejkoli bolezni, naznanjamo tem potom, da je slavni svetovni zdravnik, kteri je že med vsem ameriškim svetom poznan kot je-den najboljših zdravnikov na njegovem gla-sovitem zdravilišču, ktero se imenuje
New York Hell of Medicine
otvoril oddelek za
Hrvate in Slovence
in nam tako priredil slovensko-hrvatslco zdravilišče v Ameriki, tako, da v nadalje ne bodemo prepuščeni zdravnikom, kteri ne poznajo nas, niti se ne in hrvatski narod. Toraj, rojaki, kteri živite v od.ialjenih mestih, kjer se ne morete zateči k dobrim zdravnikom, kakor je to v New Vorku mogoče, ako bojujete za kterokoli boleznijo, obrnite se na
Vaše zdravilišče
kajti dr. Thompson je zdravnik, kteri zdravi zastarele bolezni z naj! olj-šim vspehom. Vsakdo, komur so drugi zdravniki dejali, da je nj «ova bolezen neozdravljiva, naj se obrn«. do nas in se bode osveiiočii, »la ni bolezni, ktero bi dr. Thompson ne mogel ozdraviti.
Nekaj o dr. Thompsonu.
I)r. Thompson je bil več let zdravnik v največih zdravilnih Šolah v Evropi, kjer je imel priliko, da se uči, kako je zdraviti raznovrstne iti zastarele bolezni. Hil je v Londonu in v Parizu, kjer so najboljši zdravniki na svetu. Tamkaj je on že v mladosti dobil gias najboljšega zdravnika. Na Dunaju se je pa ves svet začudil, ker je ozdravil bolnike od bo le/ni. kterih se ni upal ni jeden dru/ih zdravnikov ozdraveti. Zato je tudi dr. Thompson dobil največ odlikovanj od najuglednejih osobnosti v Evropi. Tred par leti, ko se je še mislilo, <la se jetika ne more ozdraveti, ozdravil je dr. Thompson v Franciji 23 osob oil te opasne bolezni. V-.e svoje življenje posvetil je preiskavanju zastarelih bolezni, kakor jet:k- . otrovanje krvi, bolezni na jetrih, reumatizem in druzih bolezni. Se<':j zdravi tukaj v Ameriki z najboljšim vspehom. Predsednik Zjedini n držav imenoval ga je
najboljšim zdravnikom.
A sedaj naj proslavi njegovo ime tudi med nami.
V istem zdravilišču je za tajnika naš rojak O. A. Sokoli V vsakem slučaju, ako hočete, da se Vam kaj raztolmači, ali da v 1 -kjer Vi stanujete ni zdravnikov, kteri bi Vam zamogli pomagat .	:• >
se bojite, da imate kako nevarno bolezen, obrnite se samo z mark.. j renta do gospoda
A. Sokoliča.
On Vam bode poslal raztolmačenje po dr. Thompsonu o vsem, k r ste ga vprašali, kajti zavod je vstanovljen, da pomaga v prvej vrsti na-šemu naroda.
Odkrito moremo izjaviti, da je dr. 'Thompson storil mnogo dobrega /a slovenski narod v Ameriki. Ker ie on jeden od najuČenejih zdravnikov, ga priporočamo vsem Slovencem, kteri zele, da se popolnoma in povsem ozdravijo. ()brnite se le do njega.
Za bolnike, kteri obiskujejo zdravilišče osobno, odprt je urad ves dan. (>b nedelja 1 od 10. do 2. uri ]>o popoludne.
Ti site nn
New York Hall of Medicine
237 Lexington Ave. (Corner 34 str.) New York.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
ZA LETO 1904
X. LETNIK
IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO
"Q LAS NAROD A"
CENA 25 CENTOV
CENA 25 CENTOV
Vsebina $ Ob novem letu ( Pesen) — Koledar s zgodovinskimi podatki. — Leto 1904. — Na poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). — Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — PoduliČna železnica v New Vorku, s tremi slikami. — Srečka Smrti. — Svetovna razstava v St! Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. Jednote na glavnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami.— Poskušnja. — Gospod Dlesk. — Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. —,,A11 right !" — Velikomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš-
nice. — Oznanila.
Koledar je primerno darilo za noro leto *v staro domovino prijateljem. Dobiti je:
v New Vorku: IOQ Qreewich St. v Clevelandu: 1778 St. Clair St.

Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno.
Columbia
Si
Records.
Stroj govori razločno.
Pilite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in peyski komadi.
TALCKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad: $5 ducat. — Deset palcev fi komad; $to ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi prrces. Mnogo bolj trpeiei, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO.,
93 Chambers Street, IN'ew Yoi-lc City.
POZOR1 rojaki t Pittaburjcu in o k o 1 i e il
Najbolje storiš, ako kupil nekaj delnic "avatro-ameriškesra stavbene-ara in posojilnega društva", 5136 Ruby St. ▼ Pittsburjfu, Pa., kajti z malo vlofro zamoreš prihraniti mnoge in preskrbeti si svoj dom.
Podietie ie solidno l (HttM)
POZOR ROJAKI.
Na mnogo vprašanj odpovorimc tem potom, da prodajamo jaslice za $3.75, poštnine prosto. V zabojeku nahajajo vsi k jaslicam potrebni leseni kipi, kakor: sv. Jožef, Marija,3 Jezušcek, pastirčki itd. Kdor roja' kov želi tak zabejček, nt^ji denar sije in mi nemudoma <$]fpošljemo slice. Pišite na:
International ManufjUturin« Co. Bo« 948. New York. N. Y. A
-J..* Jan

Tri srtelsL. Posavček.
čico pa mater, vprašaje z otroško pripro8tostjo:
"Kaj ne, da pojdete z nama?" "T>a, otrok, pojdem z vama", odgovori dr. Svetin; in i si trije osta-vijo skupaj poslopje 'Jšelnega sodi-
am__t " ■ » _ j	, ... . . . iea. Dr. Svetin se ni sramoval dru-
SUkaiz življenja v polpretekli dobi.	. ,
J 4 r r	zbe — oproščene Andrejckove ma-
" ■■ ■	tere.
(Konec.)	Prišedši na Stari tr^r, dr. Svetin
namigne izvošeeku — voz zaropoče.
Po teli besedah zaori po sodni dvo- in kot bi trenil izginejo proti Kar-
rani veselo odobravanje, da je moral lovski cesti
predsednik celo ostro opominjati po-
slušalce in groziti, da ukaže izprazniti dvorano. Ali bila je prva porotna obravnava in imel je potrpljenje x z občinstvom.
Vse je zrlo občudovanje v zago-vornega in sprcnega zagovornika, a tudi dr. Svetina je razvnel zagovornikov govor; napadna bledost mu je izginila z obličja in iz oči j mu je plamtelo veselje.
Predsednik sodišča uprašaje pogleda na javnega zatožnika, ali bo kaj odgovarjal na zagovornikom govor, on pa odkima z glavo, da ne.
Na to predsednik ponovi porotnikom skupni pregled vse obravnave,
**Sli-ali ste, gospodje porotniki", piavi, "tfovor javnega zatožniaa in zagovornika. Vrsta je zdaj na va», da uvažujete zrelo in hladno vse te razloge "za" obtoženko in "proti" nji. Za obtoženko je tehten zlasti ta trenotek, da se je skesano priznsla k svojemu Činu, da ne taji svojega zločina in da je to storila samo v nepo pisni obupnosti, duševni zmedenosti. Druge okolišne pa govore za to, do ni dokazano samo izvršeno dejanje zločina, temveč tudi osebna krivda. Vam. gospodje porotniki, je izročena naloga, da sodite po svoji vesti, ali je obtoženka kriva in vredna one os tre kazni, katere določa naš kazenski zakonik za take matere."
Na to stavi predsednik povrotni-kom dve uprašanji, in sicer: 1. Ali je obtoženka izvršila zločin s posku-šanim umorom deteta? V slučaju za-nikalnega odgovora. — 2. Ali je kriva obtoženka težkega prestopka pro ti varnosti življenja, ker je položila svoje dete na vodo?"
Poslušalci so takoj slutili, da porotniki odgovore na prvo uprašanje najbrže zanikalno, na drugo uprašanje pa poreko.' Kriva je!
V	tem trenotju, ko hote porotniki oditi v posvetovalno sobo, dogodi se nekaj, česar dotlej še ni bilo zapisano v sodnih letopisih.
Sem s hodnika se oglasi v hipu plakajoč otroški glas: "Kje je — ma maf, in predno se je kdo nadejal, pojavi se med durimi kodrasta gla vica našega — Posavčka. Prisotni poslušalci se mu nehote umikajo, napravijo mu pot in — kot bi trenil je bil v objetju svoje matere.
"Kaj pa .hočete — vi — moji — mami ? Kaj vam je — pa — sto—ri —la ?", ihti deček. "Ona je — mo— ja — ma — ma, a ne va—ša!" in deček jo objame z obema rokama krčevito okolu vratu in se stiska k nji.
"Ljubček moj", prigovarja mu mati, "umiri se in pojdi nazaj v siro-tieče k gospodu, saj pridem za te boj".
"Brez vas ne grem!" kriči dete — in ko ugleda dr. Svetina — kot bi trenil skoči k njemu, in prosi, pri-jemši ga za obe roki:
"Vi imate mamo mojo radi, poj di—te, gremo proč — proč od tu, saj ste dobri. .. ."
Poslušalci bi najraje objeli dečka.
"Tiho bedi, dete moje", šepeče dečku dr. Svetin in era pogladi po glavi, "tvoji mami se ne zgodi nič- ona pojde takoj s teboj domov. Umiri-se, pojdi in sedi k mamici
Po .teh besedah se umiri deček in, vrnivši se k svoji materi, se plah ozira po sodni dvorani; ugledavši smejoče in prijazne obraze, globoko oddahne.
Med občinstvom je bilo videti mnogo poslušalcev, ki so si utirali solze iz oči j — da, celo gospod predsednik je imel rosne oči... Vsi so sedeli ali stali na svojih mestih, kakor prikovani, tako jih je iznenadil nepričakovan ginljivi prizor.
V	tem trenotju ni bilo srečnejše matere od te na zatožni klopi, ki je pričakovala prve obsodbe porotnikov r našem stolnem mestu. S plemenitim ponosom je zrla na svoje dete, ktero je božkala po nježni glavici in poljubljala po lici.
Porotniki so ostali le malo časa v posvetovalnici. Nje izrek je slovel na obe uprašanji; Nekriva!
Med poslušalci zaori nepopisno veselje. Vsi nakrat vstanejo, kakor na povelje, mahajo z robci in rokami, kličoči: "Dobro, Živio! Slava!" Predsednik jim v tem ni branil.
Ko se radostno razburjenje ponekod poleže, izjavi predsednik, da obtoženka je oproščena obtožbe na pod-stsvi porotniškega izreka." Ker ni bilo ničnostne pritožbe od strani javnega tožiteija, puste jo takoj na svobodo.
Nov pojav radosti med občinstvom Na to pristopi dr. Svetin k zagovorniku in mu iskreno čestita na ▼spehu.
Oba stopita v postransko *sobo, za njima pa Rezika in Posavček.
"Ne meni", odgovori zagovornik dr. Svetinu, "temveč svojemu sinčku ima največ zahvaliti oproščenje. Mali Posavček je govoril še najgin-Ijiveje..."
Andrej'ek pa prime z jedno roko
Drugi dan so bili čitatelji domačih novin poleg nadrobnega poročila o senzaeijonalni porotni obravnavi presenečeni z beležko, da se je dr. Svetin odpovedal svoji službi. Zvedeli so še pozneje, da dr. Svetin namerava nastaniti se kot odvetnik nekje ob slovenski jezikovni meji, kjer bije naš narod od pauitiveka ljuti boj za svoj narodni obstanek, kjer bo kot ljudski zagovornik, ujega učitelj in budi'elj po svojih močeh mogel koristiti slovenskemu ljudstvu. Sumljivo je bilo ljudem tudi to, da sta zajedno ž njim izginila — Rezika in Posavček.
Pred odli.xloni iz bele Ljubljane obiskali so še starino, zasavskega župnika, in ga iskreno zahvalili za njega pastirsko dobrosrčnost in mo-lrost, s ktero je otel mater in njene -ta sinčka ohranil pri življenju, kajti ako imajo za Bogom njega zahvaliti za vso sedanjo srečo. Ob slovesu jima je moral obljubiti župnik, da pride v -estih tednih — na svatbo in la zveže z nerazrušno zvezo roditelja — našega Posavčka.
V Ljubljani, dne ~2'2. junija 1S9.">. t Dovršeno v baraki št. 8 na Ledini, po ljubljanskem potresu 3. mesec.)
Anton Sušnik.
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUM ATIZEM, POZOSTITICO, PODAGRO ita.
in razne reumatične neprilike.
gAJIO: 2Set. tn 5Oct. v vseh lekarnah ali prt
F. A^ Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih •d pošljem o poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Fino vezane z imitacijo soinove kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo :
Spomin na Jezusa 35 ct. Filoteja, usnje, zlata obreza $1.20,
marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza 80 c t. •Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni studenc, 1.80-$1.50-65 ct. Marija zgodnja danica, $2.20. Marija zgodnja danica, eleg. vezana
zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, usnje, eleg. vez. zlata
obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80
in 50 ct. Nebeška iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 et-Jezus dobri pastir, zlata obreza. 50e. Jezus na križu, zlata obreza $1.00. Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zvonček nebeški, zlata obreza, SOc. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Spomin na Jezusa, zlata obreza, 50c. Duhovni studenec, zlata obreza 60e. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr., GOc. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Zlata šola, zlata obreza, $1.20.
Druge knjige:
Evangeliji, 50 ct.
Abecednik za slov. mladež, 20 ct.
Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct.
brožirane 75 ct. Narodne pripovedke I. in II. zvezek po 20 ct.
Domači zdravnik po Kneippovein J
nauku, t>Ue. Velike sanjske bukve 30 ct. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Naš cesar Fran Josip I., 15 in 20 ct Andreas Hofer 20 ct. Radecky 20 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Princ Evgenij 20 ct. Baron Trenk 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Močni baron Raubar 20 ct-Vojska na Turškem 40 ct. Naseljenci 20 ct'. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mekikanec 20 ct. Hiralda 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Doma in na tujem 20 et. Ciganova osveta 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. . Mrtvi gostač 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Srečolovec 20 Štiri povesti i!0 ct. Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 et. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. V domačem krogu 25 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct
RABI
telefon kadar dospei na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Safserjtj. Pokliči številko 3705 Cortland in govori slovensko.
Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct. Beneška vedeževalka 20 ct.
. Lažnjivi kfiukec 20 ct. i Turgeniev Dim 30 ct. ' Burska vojska 30 ct. i Mlinarjev Janez 40 ct. i Gočevski kaketizem 15 ct. ! F4ol*>tna pratika GO ?t.
velika izdaja 50 ct. Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak Materina žrtev 40 ct.
90 centov.	Rodbinska sreča 40 ct.
Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Prešernove poezije, vezane 75 centov. Zemljevid Zjed. držav 25 ct.
brožirane 50 ct.	Zemljevid celega sveta 25 ct.
Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pratika za leto 1903, 10 ct.
Pravljice 20 ct. Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct.
Zbirka ljubimskih pisem 30 ct.
Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske | vine 25 ct.
Zemljevid Zjed. držav 25 ct.
r.godo
POZOR ROJAKI.
Pisarna podpisanih javnih notarjev v Clevelandu, O., nahaja se v hiši štev. 1778 St. Clair St., tam, kjer se £ nahaja tudi pisarna g. Frank-a S a k s e r , kjer se dobe paro-
Matija Pogorele,
prodajalec
UR, VERIŽIC, UIIANOY,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Novi cenik knjig in zlatnina pošljem i>oštiiine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje:
Gcmoapie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
0IREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNTKJ SOt
12.000 ton,	3J.OOO kontakih moči.
ta.ooo „	15.000 „ „
10.000 ,,	12.000 „ ,,
10.000 „	16.000 „ „ 8.000 9.000 „ ,, 8.000 , 9.000 „ „
8.000 ,, 9.000 „ „
,La Lorraine", a» dva vijaka.____
,La Savoie".....
-L* Touraine'', ,, ,, .L'Aquitaine", „ „
,La Bretagne",........
,La Champagne",.....
,La Gaacogne",_______

St&r Parniki odpljujcjo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to.
ari dopoludne.
Parniki odpljujejo 1> pristanišča *ty 42 North River, ob Morton Strao« *
La Bretagne *La Touraine
La Champagne *La Stvoie
La Rretagrne
24. dec. 1903. 31. dec. 1903 7. jan. 1904. 14. jan. 1904. 21. jan. 1904.
*La Touraine
La Champagne *La Lorraine La liretaffoe *La Touraine
28. jan. 1904. 4. feb. 1904. II. feb. 1904. 18. feb. 1904.
25. feb. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
tilim ueieiji: BROAUWAV, NEW YORK
Holland-America Line
(HOL LA> 1>-A M K RISK A { RTA > vozi kraljevo nizozemsko in pošta Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer.
brodni listki, se pošilja de- Nikel ure 7 Jewels
$6.— Boss case 20 let garancije: — i G Size 7 Jewels	$15.—
„ - „ $18.—
Boss rast1 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels	$25.—
it ■)•> 11 11	$30.—
nar na vse kraje sveta in 15 Jewels Waltham se menjava in kupuje vsako- Srebrne ure z enim poki-o-vratni denar.	j voin	$11».—
V pisarni napravljajo se kakor do- Srebrne ure z 2 pokrovoma $10.— sedaj pooblastila, pobotnice, dolžna	111 višje,
pisma, cesijoni, testamenti, kupne Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim ]>okrovoin. Kolesovje pri menjalne, Sezdajalne, darilne pogod- naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakorsnega kdo želi. Blago poši be, intabulacije, prepisi, iztrjavanja, ^jam po Express. Vse moje blago je gu ran tiranu. Kaz prodajalcem knjig dolflrov in dedščin (erbšin), potni li- dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Mruiji zneski naj se poši sti za ameriške državljane, prošnje ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naroebo knjig je napraviti:
za oproščenje orožnih vaj, kontrolnih	31. POGORELC, Box 220, Wakefield, Mich,
shodov in prošnje za novačenje	__	7
(assentirunj?e). Kdor potrebuje tol- Naročila za ure m vse druge stvari pa naj se o« 1 sedaj naprej po* mača, kak svet ali pojasnilo v vsa- Ciljajo pod naslovom:
Mtj_	Care of B. Schuette,
■ Pogorele, 52 State St., Chicago, 111.
Družinska pratika po lO^ct. Božične iu novoletne razglednice
po 3 za 10 ct., 12 komadov 25 ct jgMurčkMz ieškega zlata so mi pošli in jih pričakujem.
ko vratnih zadevah, naj se zaupno obrne na nas, v vojaških zadevah tudi rojaki iz druzih držav, kjer ni javnega slovenskega notarja.
Ukrenemo v slučaju, da kterega vaših sorodnikov ali znancev našel binska oblast v New Yorku ali drugem pristanišču neopravičeno pri -drži, da ne more naprej do vas, vse potrebno, da se ga spusti. V vseh ta-cih zadevah obrnite se na notarsko pisarno:
A. Kline čc Fr. Russ, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
TslcoTO
Naravna kalifornijska H vina na prodaj.
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona; staro belo ali črno vino 50 centov galona. Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo.
Dr ozn i k od $2.25 do $2.75 galona ; slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popu**.
89 E. Madigon Street,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram ;
Nikel ura........$ 6.<m>
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn: .ra......
z dvema pokrovima $13.04) Ako ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahvs Cases Gold-field" jamčene 20 let:
10 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da-\n 2 kamnov........$14.00
OPOMBA! Vse uro s<- najboljše delo Elgin in Waltham ter jamCene glede kakovosti.
Za obile naročbe se oriporočam.
N00RDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, pamik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300-ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring ro.jlNOMOST, 3 Rudolfstraaac. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Parniki odpljuje jo: . Iz ROTI Eli DAM A vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako sredo ----. ob 1". uri zjutraj. —..........-■ . ■— -j
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
ill) STAR L.II
(Prekoaiorska parobrodna družba „Kudeča zvezda")
pjsreduje redno vežnjo s poštnimi parniki msd
New Yorkom in Antwerpenom, + * + ****** Philadelphia in Antwerpenom.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton. IEELANB............ 11905 ton.
KR00NLAND.......... 12760 ton.
FINNLAND............ 12760 ton.
Jacob Stonich,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
S spoštovanjem	| MOHORJEVE KNJIGE
ŠTEFAN JAKSHE.	so dobiti, in sicer vseh šest za
P. O. Box 77, Crockett, California. 5 ^30 S Poštnlno vred- Dobiti
Contra Coata Co.	io9 Greenwich St., New York,
iJr. Svetina za desnico, * drugo ro- 14-11-04	1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
AKO KDO želi jaslice. svete podobe, okraske za jaslice itd. Naj se obrne na International Manufacturing Co., Box 984, New York, N. Y. — Pismu pridejati je marko za 2c za odgovor.	. i
Pri cenah za med krov je 90 v]»oštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrjjo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri
dopoludne oU jjoniola štev. H ob vznožju Fulton Street._Iz PHILA-
DELPH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sta., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta., ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN F BAN CISCO, — -	ali na njene sastopnike.