SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1561
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in sa celo leto $ arg. 6.—; za pol leta S.50. Za druge dežele 2J50 USA-DolarJev.
Dirección y Administración: ORAL. CESAR DIAZ 1657, V. T. 59 • 3667 -Bs. Aires.
evi nameni in
ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 30 DE DICIEMBRE (DECEMBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 102 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctm
^IHI
narodne manjšine
Čeprav vsi pametni ljudje vedo, da je Hitler s preračunjeno opreznostjo zagotovil češkoslovaški kulturno, politično, gospodarsko in narodno svobodo, je vendar njegov apel Nemcem za popolno narodno 'druž ne dobil mogočen odmev tudi v drugih narodih, ki so v Evropi skoro vsi več ali manj razkosani. Hitler, ki je kot Mussolini dober poznavalec ljudi, je takoj poslal svoje agente ter jih tudi primerno finančno podprl, da razgibajo to akcijo.
Ni še tako dolgo tega, ko je bila *sa Slovenija čez mejo do Trsta preplavljena z nemškimi propagandni-fiii letaki, ki so obljubljali vse mogoče tn nemogoče, a brez dvoma tudi nekaj, kar so posebno primorskim Slovencem hoteli dati, to je: narodno, kulturno in politično svobodo. Vse to česar sedaj Slovenci pod Ranima jo.
Slovenci s severne štajerske in tudi od drugod, ki se še niso povsem otresli nemčurstva, so vneto sledili dogodkom v Evrori in so bili že kar Veseli nemških obljub. In mogoče še veKko bolj, ali vsaj z bolj opravičenim vzrokom, so se vsake spremembe veselili primorski Slovenci, pa četudi bi jo sam hudič na repu privlekel.
V Sloveniji so pričeli rodoljubi s Potrebno propagando in dokazi v smislu jugoslovanstva za obstoj in bodočnost naroda. A v Mariboru je bil v tem smislu napovedan celo bíkkí, ki ga je bil napovedal sam notranji minister Korošec, a je bil prepovedan z motivacija, da je preblizu sosedove meje. S tega se vidi, kako d^eč je segal nemški vpliv. Jugoslavija pa se je bila odločila vse na •ep način poravnati, ker je pač po-*nala nemške namene in ni hotela za takšno ceno biti sovražno razpoložena napram Ital;ji.
Mussolini tudi ni bil slep ter je jasno videl, kam teži Hitlerjeva name-j*. Zato se je bil p^d pritiskom odlogi vrniti nekoliko naravne svobode Pomorskemu ljudstvu, ki je tudi to jjr-btnico sprejelo, a pomiriti in zadovoljiti se noče, ker se ne more. vjudstvo je instinktivno dobilo no-^ga upanja, da mu bo končno venarle zasijala zarja svobode, dasi •eb trenutnih olajšav ne zna tolma-ati, čemur se ni čuditi, kajti niko-p1, ni, ki bi jim raztolmačil. Niti o tem niso pravilno poučeni, kakor Neparno iz pisem, ki jih pošiljajo v Argentino, kaj je res res finega na apelu, ki ga je bila Ita üJa izdala vsem emigrantom za po ^¿tek v domovino odnosno v nje j^Perij. ker pišejo, da se veselijo, fcer se bomo kmalu vsi vrnili, odnos. ?°> da se bomo morali vrniti. V na-8e,n listu smo o tej zadevi v eni j^ejsajih številk podrobneje pisali j®* lazt^lmačili našim ljudem, koli-0 je na tem resnice.
Kot smo v začetku rekli, je Hitler
Vsjh državah, kjer ima Nemčija
j šine, zanetil iskro gibanja za elotno narodno osvoboditev. O tem j^banju je tudi poročal v tukajšnje "ste neki Sulzberger iz Trsta, (ki je U prav te dni sprejet v avdijenco Pr^ ministrskemu predsedniku Sto-
Bt	itl Sm° tUdÍ V nClŠem 1Í_
v eni prejšnjih številk o tem po-^cali. Seveda so v vsaki državi po jOje-n okusu to gibanje tolmačili. y° a tež ja po narodnem zedinjenju
n razkosanih na»-od->v, ne samo d"!°skega, živi, ne glede na to, da je jj^;a n*jvei povoda za ti ravno
-mčija, dasi vsi vedo, kakšne na-^¿e da ima.
"itler jetakoj spoznal, da je nje-
Napeti odnošaji med Francijo in Italijo
FAŠISTIČNA KAMPANJA ZA NOVE TERITORIJALNE PRIDOBITVE V AFRIKI NA RAČUN FRANCIJE — RIMSKA VLADA JE ODPOVEDALA POGODBO, SKLENJENO Z LAVALOM — FRANCIJA NAMERAVA ODPOKLICATI SVOJEGA POSLANIKA V RIMU IN POŠILJA OJAČENJA V AFRIKO
Evropi ni usojeno, da bi vsaj nekoliko mesecev v letu živela v miru. Komaj so si ljudje oddahnili od velike nevarnosti, ki je pretila Osrednji Evropi za časa takozvane sudet-ske krize, ko se sedaj pojavljajo novi vzroki vznemirjenja. Odnosi med Rimom in Parizom, o katerih je svet mislil, da se bodo na lep način uredili, potem ko je Francija priznala a-neksijo Abesinije po Italiji, so postali v zadnjih časih tako napeti, da francoski tisk brez prikrivanj izraža svojo bojazen, da Italija vpade s svojo kolonijalno vojsko v katero izmed afriških dežel, ki so v francoskih rokah.
Svet prisostvuje tedni novemu poglavju politike ustrahovanja, ki so jo totalitarni režimi začeli najprej z uspehom izvajati v notranji politiki in ki jo sedaj uveljavljajo tudi v mednarodnih odnošajih. Mir je za demokratične režime dragocen in zato si predstavniki takih režimov, kakor smo neštetokrat videli v povojni dobi, na vse načine prizadevajo, da bi ga ohranili mnoge žrtve so v ta namen že doprinesli in marsikatero ponižanje pretrpeli. Pri totalitarnih režimih je stvar drugačna. E-den izmed prvih predstavnikov fašizma, Mussolini, je že javno govoril in pisal, da je vojna koristna, ker n"*t, ? poživi, mu da novo moč in ustvarjajoče) silo, dočim dolge dobe miru narode pomehkužijo ter so vzrok njihovega propadanja. In tako je Evropa danes razdeljena na dva tabora: eden se vojne boji, drugi pa z njo straši.
Politika ustrahovanja, ki jo je v mednarodnih odnosih uvedel fašizem, je bila posebno v letu 1938 nad vse uspešna. Z grožnjami, da sproži vojno, je Nemčija čez noč priključila Avstrijo in brez najmanjših žrtev zasedla Súdete; iz v vojni poražene države, ki jo je versailleska pogodba tiščala k tlom, je postala večja in močnejša država, nego je bila kdaj prej.
Ljudje, ki so posebno za časa avstrijske krize gledali na razvoj dogodkov, so se začudeni izpraševali, kako more Italija tako hladnokrvno molčati, ko Nemčija širi svoje meje v italijansko interesno območje. Evropa takrat še ni bila pozabila, kako
se je bil Mussolini "simbolično" postavil za pokrovitelja neodvisne Avstrije, ko je zlezel ra Brenner in z odločno gesto ter hudim pogledom iztegnil svojo roko nad bivšo habsburško deželo. V Rimu so pač takrat spoznali, da jim drugega ne kaže nego lepo molčati in čakati na ugodno priliko, da tudi sami, na isti način — t. j. s politiko ustrahovanja — nekaj pridobe za Italijo.
Izgleda, da so se sedaj v Rimu odločili, v kateri smeri bodo izvajali to svojo politiko. Pred nekoliko tedni je zunanji minister Ciano govoril v Parlamentu. Neka njegova namigavanja so dala fašističnim par lamentarcem povod, da so začeli vpiti: "Tuniz!", "Korzika!", "Niz-za!" ter s tem pokazali, kaj in kako mislijo o "prirodnih pravicah I-talije". ki jih je bil omenil zunanji minister. Kdor ve, kako skrbno je v fašističnih režimih organizirana vsaka manirestacija, nima niti najmanjšega dvoma, da so v parlamentu kričali tako, ker jim je bilo tako naročeno "od zgoraj". Vlada je hotela videti, kakšen vtis bo to naredilo v svetu in radi ,ega ni hotela takoj priznati, da gc ji neke načrte na račun Francije. C ano je francoskemu poslaniku, ki je bil takorekoč komaj prišel iz Beri na v Rim ter obenem s svojimi akreditivi prinesel tudi pristanek Daladierove vlade na aneksijo Abesinije, zatrjeval, da vlada ni odgovorna za spontane manifestacije "zastopnikov ljudstva". Seveda je bil to le izgovor. Ves italijanski fašistični tisk, ki o zunanjepolitičnih zadevah piše zmerom le tako, kakor mu je naročeno "od zgoraj", je začel ljudstvu dokazovati, da bi Francija morala Tuniz odstopiti Italiji, ker so italijanski izseljenci največ pripomogli k razvoju tega ozemlja, nad katerim ima Francija sedaj mandat prepričevali so čitatelje, da sta Korzika in Nizza italijanski in da ima Italija, sedaj ko je zasedla Abesinijo naravno pravico do Džibutija in železnice, ki vodi iz tega mesta v Addis Abebo.
Na obeh straneh je prišlo do demonstracij, ki so bile deloma burne, deloma pa tudi humoristične, kakor je bila na primer ona, ki so si jo privoščili pariški študentje, ko so
govo geslo, zedinjenje narodov, do-bJo po vsej Evropi velik odmev, kar seveda hoče izrabiti svojim gospo-darsko-imperjalnim namenom v prid, Mussolini. bi seveda, rad. Hitlerju zmešal štreno, a nima zato dovolj sredstev na razpolago, ker sta mu okupiranje Abesinije in sedaj isto prizadevanje v Španiji, preveč požrli. Edini, ki je Hitlerju zadal velikanski moralen in materialen udarec, je Roosevelt, ki se mu je posrečilo raztegniti svoj vpliv tudi na Srednjo in Južno Ameriko. Hitler je že spoznal poraz, ter je pričel delati ra vse načine, da reši, kar se rešiti da.
Brez dvoma pa je Hitler Ukrajincem, ki so pod Češkoslovaško, Poljsko, Romunijo in Rusijo, vlil največ poguma za zedinjenje. To opažamo tudi tu v Argenfni, ko so te dni po vseh ulicah nalepljeni tozadevni lepaki. O ukrajinskem vprašanju smo v našsm listu že v zadnji številki obširneje pisali.
Res bi bilo žalostno, če bi si Rusija, Poljska, Češkoslovaška, Jugo-
slavija in Bolgarija ne znale medsebojnih manjšinskih problemov same zadovoljivo rešiti ter bi jih moral k temu nekdo drugi prisiliti. Takega sporazuma sovražniki Slovanov seveda ne marajo. Zato vedno ščuvajo in podkupavajo kogar morejo in ima vpliv, da se medsebojno grizemo, kajti oni dobro vedo, da samo v naši neslogi jim je nadvlada nad nami mogoča. Upamo pa, da bo začel veti med Slovani nov duh bratstva in sloge, ki bo končno prinesel svoboda tudi nam primorskim Sloven-.cem in vsem zatiranim. Hitlerju pa moramo biti skoro hvaležni, ki je pr vi dal praktične pobude za zedinjenje vseh narodov v svoje narodne celote.
V Evropi so velika neozdravljiva vprašanja, ki so vzrok besnega nacionalnega šovinizma in velikanske ga oboroževanja, kakršnega še ne pomni svet. V Španiji je ta čas samo rrajhna predigra evropskemu vojnemu grozodejstvu, vendar narod dobesedno izkrvaveva v bratomornem klanju na tleh svoje rodne zemlje in domovine.
v sprevodu nosili table z zafrkljivi-mi napisi '' Hočemo Vezuv!", " Hočemo Benetke!". Pariška vlada je brž hitela izjavljat, da je pripravljena pogajati se z Italijo o katerikoli zadevi, vendar pa da ne bo odstopila zlepa niti pedi svoje zemlje.
Odnošaji med obema vladama so se stalno slabšali in 17. t. m. je minister Ciano sporočil Franciji, da I-talija odpoveduje pogodbo, ki sta jo leta 1935 sklenila v Rimu Mussolini in Laval. Stem je ustvarjena možnost novih resnih zapletljajev, ker Francija smatra, da so z italijansko odpovedjo prenehale tudi vse ugodnosti, ki jih je Laval priznal Italiji z rimsko pogodbo. Te ugodnosti se tičejo predvsem Italijanov v Tu-nizu in nekaterih ozemelj v Afriki, ki jih je Francija odstopila Italiji.
Francoski listi brez prikrivanja izražajo bojazen, da bo Italija izkoristila veliko številčno premoč svoje kolonij alne vojske za to, da zasede kakšen del francoskega afriškega o-zemlja ter postavi pred dovršeno dejstvo tako Francijo kakor g. Chamberlaina, ki se sedaj pripravlja na pot v Rim, kjer bo skušal od Mussolmija izvedeti, kako bi se tudi ta nova nevarnost za mir odstranila.
Zadnje vesti iz Pariza zatrjujejo, da se je italijanska vlada že nekako odločila, kaj bo zahtevala: Predvsem obširno avtonomijo za Italijane v Tunizu, kar bi mogel biti uvod za poznejše temeljitejše zahteve v korist Italije; poleg tega bi morala Francija dovoliti, da se Italijani brez slehernih omejitev smejo naseljevati v Tunizu in kupovati zemljo za obdelovanje. Ta druga zahteva samo izpopolnjuje prvo in pod-kreplja domnevo, da hoče Italija samo še bolj utrditi svoj položaj v tej deželi. Nadalje bo Italija baje zahtevala, da ji Francija odstopi Džibu-ti, pristanišče Abesinije, in da ji proda železnico, ki vozi v Addis Abebo. Končno bo rimska vlada še zahtevala soudeležbo pri upravljanju Sueškega prekopa.
Doslej še ni znano, s kakšnimi grožnjami bo Italija skušala udej-stviti te svoje zahteve. Na vsak način pa izgleda, da se je začelo sedaj odigravati novo poglavje politike ustrahovanja. In najbrž se bo tudi v tem slučaju zaključilo tako, da bo mir ohranjen na stroške onih, ki se vojne boje.
Srečno in veselo novo leto želi vsem našim izseljencem Uredništvo in uprava "Slovenskega lista"
odvisna od tujih vlasti tudi najza-grizenejši nacionalist odklanja.
Iz Združenih držav, Argentine in drugod so poslale razne organizacije velike svote repukanskemu ljudstvu v pomoč, a vlade v demokratičnih državah niso drugega dosegle, kot da so morali repub. opustiti vse tuje prostovoljce, medtem ko sta Italija in Nemčija še izdatneje podprli generala Franca. Kako bo končala bratomorna vojna v Španiji, ni mogoče prerokovati.
Francova ofenziva
General Franco, ki je pri nekaterih smatran tudi za krščanskega vojskovodjo, je prav za božične praznike pripravil Špancem krvavo veselje. Pričel je z veliko ofenzivo ter je pognal v boj vse svoje in tuje polke, ki pa niso mogli doseči za-željenega uspeha, četudi so se na nekaterih krajih pomaknili nekoliko naprej. Iz Burgosa javljajo, da je ofenziva s tem zaključena.
Republikanci so v splošnem zadržali Frankove čete, ki so sestavljene iz Marokancev, Italijanov, Nemcev in deloma iz Špancev.
Kot poročajo, vlada med španskimi nacionalisti veliko nezadovoljstvo ter so se bili že parkrat dvignili zoper geenrala Franca, a se mu je bilo upor posrečilo zadušiti. Ljudstvo pod Francovo oblastjo je namreč spoznalo, da je general Franco v resnici v službi Mussolinija in Hitlerja in take Španije, ki bi bila
Italija in Sueški kanal
V zadnjem času postajajo italijanske zahteve so priznanju soudeležbe Italije v upravi Sueškega prekopa čim dalje bolj glasne. Italijanski listi prinašajo obširne članke in dokazujejo, da fašistična vlada popolnoma upravičeno zahteva v upravi družbe Sueškega prekopa zase tako mesto, kot ji pripada glede na promet in visoke zneske, ki jih mora Italija plačevati za plovbo skozi Sueški kanal in ki so posebno občutno narasli med in po abesinski vojni. Fašistični krogi in po njih vodilni italijanski listi in revije poudarja jo, da to vprašanje ni niti politično niti strateškega značaja, temveč, po-J vsem gospodarsko. V italijanskih u-radnih krogih izjavljajo, da se bodo razgovori glede tega vprašanja pričeli čim nastopi svoje mesto novi francoski poslanik v Rimu. Za pregovore je pač najbolj merodajna Francija, ker je 51 odstotkov vseh akcij v rokah francoskih kapitalistov, dočim imajo Angleži le 44 od-sttokov. Italija je že z italijansko-angleškim sporazumom 16. aprila t. 1. dosegla od Anglije, da je prinala konvencijo o internacionalizaciji Sueškega prekopa iz leta 1880. Italija zahteva, da se režim, ki ga je uve-vedla Sueška družba pri upravljanju prekopa, prilagodi novim razmeram posebno se zavzema zato, da se znatno znižajo pristojbine za plovbo parnlkov skozi prekop. Italijanski listi prinašajo podatke o dogodkih, ki jih ima Sueška družba od pristojbin na moi-sko plovbo. Tako je v 1. 1936. dohodek pristojbin znašal 988 milijonov frankov, dočim so stroški za vzdrževanje kanala v i-stem razdobju znašali le 203 milijonov frankov. V 1. 1937. so dohodki znatno poskočili in to na 1 milijardo 454 milijonov frankov, dočim so stroški za vzdrževanje znašali le 303 milijonov frankov. Listi povdarjajo, da so na ta način delničarji Sueške družbe zaslužili na vsaki delnici od 250 frankov nomínale v letu 1936. 600 frankov dividende, v 1. 3937. pa ' se je ta dividenda zvišala na 820 frankov za vsako delnico.
Italijanski listi povdarjajo tudi, da bi z reorganizacijo režima in s 1em, da se postavi Sueška družba pod mednarodno kontrolo in jo tako prisili na znižanje pristojbin, imele koristi vse države, ki pridejo v po-poštev za plovbo skozi Sueški prekop, prizadeti bi bili le soudeleženi finančniki. Revija "Azione Colonia-
SLOVENCI! SILVESTR0V0 BOMO PRAZNO VALI LETOS V DVORA NI, UL ACEVED0 1353. PRIDITE!

IÉ «10
Argentinske vesti
4	'M,-	:	jiSPiMi	_
pK i^mtmtm* m>i. ymxmaoam >ma	MM skcog
Protizakonita policijska samooblast
1 i ! 1 .....
i Nehamo v.Argentini, marveč po Vseh državah, si policijski uradniki samovoljno prisvajajo oblast nad jetniki, ki so po pravici ali krivici osumljeni krivde. V nobenem slučaju pa nima policija pravice delati nasi}ja nad nikomur ali izsiljevati priznanje,. ker to spada v področje sodišča.
Ni dolgo tega, ko je bilo argentinsko časopisje javno nastopilo proti samovoljnemu postopanju policijskih uradnikov, tembolj, ko se je. bilo izkazalo, da je mnogo nedpl^nih ljudi bilo po njeni krivdi in za¿ü-¡ kamosti dolgo leto po nedolžnem* v ječi. A ne samo to, bili so tudi več-i krat pretepeni in se je nasilno ravnalo z njinp, dokler niso podpisali krivde, .ki jo nikoli napravili niso, a policija je morala inieti v rokah "dokaz'.'.
Tak slučaj se je bil dogodil te dni v Cordobi z lastnikom opekarne 'Vi-i donijem, ki ga je bila policija obi dolžila, da je sodeloval pri umoril iMartite Stutz. Dobili so bili v njegovi opekarni, v peči, nekaj kosti in podobno kostem, ki da so bile. od ljudi, kar pa so strokovnjaki dognali, da so bile od živali in drugo pa sploh kosti niso bile. Vidonija pa je policija medtem na vse načine muči' la, da bi priznal, da so v njegovi o-pekarni sežgali nesrečno Martito, kar seveda ni mogel priznati, a so ga toliko časa mučili, da je nazadnje res priznal in podpisal ter je ža posledicami mučenja te dni umrl. Strokovnjaki pa so pozneje dokazali, da kosti niso bile od človeka. A Vidoni je mrtev!
Vidoni je bil torej spet nova žrtev policijske brutalnosti in nedovoljenega postopanja napram jetniku, četudi bi bil kriv, a se je izkazalo, da je bil nedožen. Cordobska policija je ostala torej pred javinostjo poniževalno razgaljena in 'osramočena, a je vprašanje, če bo krivce, ki so Vidonija umorili, zadela zdslužena kazen. Imamo pa vsekakor nov dokaz, da policiji ni ravno na tem, če dobi pravega krivca ali ne, samo da mo-Te nekoga prisiliti z mučenjem, da dejanje prizna, potem se pravi zločinec lahko svobodno kreta in nitj ni izključno, če ni v zvezi s samo poj-licijo.
Ravno ta slučaj pa nas spet potr» juje v mnenju, da v današnji skra-hirani kapitalistični družbi nihče ne čuti odgovornosti pred vestjo, samo da je njegovi časti, ugledu in imetju zadoščeno, pa so lahko svojemu bližnjemu še tako velika krivica gor di. Prav nič ni čudnega tedaj, če si delavno ljudstvo skuša poiskati pravice in zadoščenja samo, kajti današnja družba ščiti zločince vseh vrst in se ima poštenega človeka skoro za bedaka.
le", dnevnik "Popolo d'Italia" in drugi trdijo v svojih razpravah o tem vpravšanju, da je sedaj nastopil trenutek, ko se mora to vprašanje z italijanske strani sprožiti z mednarodno razpravo in na mednarodni osnovi tudi rešiti.
Argentinske železnice
V gospodarskem letu 1937-38 so imele argentinske zasebne železnice 400.7 milijona argentinskih papirnatih pesov dohodkov, lani pa 45b.9 milijona, torej je bilo za 12.3 odstotka manj dohodkov kot prejšnje leto Dphodki so se zmanjšali zarad) manjšega tovornega prometa, ki je pa posledica letošnje slabe letine, m osebni promet se je le neznatno povečal. Gospodarsko leto 1936-37 pa os 'ojal oupoán oupaazi ojiq vprav v drugi polovici 1936 in prvi poWici 1937 izvažali velikanske množine pšenice, koruze in lanu. dnigi polovici 1937 pa je nastal ne 'pritrieren zastoj, kar se jev prvi po-lov-ci 1938 zaradi slabe letine še poslabšalo.
Angleške zasebne železnice v Argentini so štiri velike družbe: Juž na železnica, Central Argentino, Pacífico in Zahodna železnica. Dalje | sta še dve manjši železniški družbi: "Entré Rios in Nordeste Argentino Vse te družbe so vzele v letu 1937-38 kar 91.6 odstotkov vseh dohodkov zasebnih železnic v Argentini. Od splošnega osebnega prometa odpade na angleške železnice 97.7 odstotka dohodkov.
Carlos Faziu, ki je baje zapleten v to zagonetno zadevo ter osebni Za-balov prijatelj, je že odstavljen. Ču-je se pa, da bodo odstavljeni skoro vsi policijski funkcionarji. Humberto Bidone, katerega sta Barrientoso-va obdolžila, da je'Marto ¡sežgal, je na težkih poškodbah, katere mu je zadala policija, izdihnil. Pokopan je bil v torek na pokopališču San Jero-nima.
Vsa ta zadeva je nekam skrivnostna. Zopet je začelo prevladovati mnenje, da. je Martica živa. Policija jo sedaj išče v Mar del Plati,' Mogoče jo bo našla.
PODALJŠANJE PODZEMELJSKE ŽELEZNICE
V sredo je bil otvorjen že drugi del podzemeljske' želežnice Chado-pyf in sicer od Agüera do trga Italija. Otvoritvi só prisostvovali razni občinski funkcionarji, kakor tudi drugi upravitelji Chadopyfa in tram vajskih družb.
Belorusi
Minister Cvjetiša s člani kolonije pred Jugoslovanskim domom v La
Pazu v Boliviji
Frančišek Hnšpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR
izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom póSte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si
kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOOK S n D
ITALIJANSKE VOJNE LADJE
PRISPELE V TUKAJŠNJE PRISTANIŠČE
Okrog 5 ure popoldne v torek, sta dospeli v tukajšnje pristanišče ital vojni ladji "Eugenio di Savoia' n "Emanuele Filiberto Duca d'Ao-sta", katerima poveljuje admiral Somigli. V pristanišču se je zbralo mnogo članov ital. kolonije, kakor čudi drugega občinstva. Novinarji tukajšnjih listov so posetili admirala, katerim je izavil, da ital. mornarji niso prišli sem, da bi delali politiko, ampak so prišli v prijateljski misiji. Z ozirom na dogodke v Mon-tevideu, je admiral Somigli rekel, da so bili italijanski mornarji, pri svojem sprehodu po mestu izzivam.
Listi pa so poročali, da je bilo ravno nasprotno, da so Italijani s svojim obnašanjem izzivali.
Ladji ostaneta tu do 3. januarja, na kar odplujeta'v Puerto Belgrano.
V istem času, kakor italijanski križarki, je priplula tudi severnoameriška križarka "Phoemx".
MARTA STUTZ
Policija, ki je mislila, da ima zadevo, ki se tiče ugrabljene Marte Stutz, že rešeno, je sedaj še vedno tam, kjer je bila prve dni. Vsa njena prizadevanja, da bi našla ugrabitelja in dognala kje je ugrabljena deklica, oziroma kaj se je z njo zgodilo, niso prinesla zaželjenega uspeha Tako je morala izpustiti na svobodo večino osumljencev, pet od njih pa je prišlo v preiskovalni zapor ki so: Antonio Zabala, Domingo Sabattino, Angélica Mey Caranza, Angela Oliveiro in Amelia Risler. lo je ves uspeh, ki ga je dosegla policija po več kot mesec trajajočem velikem trudu, ne da bi se mogla ponašati s kakim gotovim uspehom.
Pač pa so v cordobski policiji sami prišle prav nečedne stvari na dan, katere bodo imele še dalekosež-ne posledice, tako v policiji kakor pri vladi. Drugi policijski načelnik
i fotografija
1	"LA MODERNA" t
$ Edina in najbolj poznana $ fotografija v slovenski j* $	koloniji
Sporočam slovenski naselbi- § $ ni, da bom ob priliki 25 letnice . Í moje fotografske obrti, vse Í preuredil ter razstavil moje de- * % lo, kjer se bo lahko vsak pre- V
2	pričal o mojih neprekosljivih $
*	izdelkih.	k
*	VELIK POPUST PRI f
FOTOGRAFIRANJU £ $ Ne pozabite
i FOTO "LA MODERNA" *
S. SASLAVSKY	$
■ Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires v ■»> >:«< ..<«•.
Belorusi živijo na zapadu Rusije ob meji Poljske ter imajo svojo pro-f vinco z glavnim mestom Minsk. Ru-' škili izseljencev ni nikjer, izven o-nih, ki so pobegnili pred sovjetskim režimom,' ci so se nekateri že vrnili. Ruski emigrantje se sami sebe imenujejo "bele" Ruse, da se razločijo od svojih "rdečih" bratov. Belorusi in "beli" Rusi torej nimajo nič skupnega, čeprav je mnogo ubežnikov tudi iz beloruske province, a so tudi od drugod.
Ruski emigrantje izdajajo tu v Argentini tri liste, ki so pisani v cirilici, in so vsi proti sovjetskemu režimu, a se tudi za nekdanji caristi-čen režim ne ogrevajo. Nekatere teh urednikov osebno poznamo. Ukrajinci iz Poljske pa izdajajo štiri liste in sta dva - izmed teh pomembnejša. Oba sta sicer za združitev U-krajine, a eden simpatizira s sovjetskim sistemom in nima nič proti temu, če bi ostala združena Ukrajina v mejah Rusije, seveda s svojo lastno avtonomijo, medtem ko drugi list podpira stremljenje popolne neodvis nosti in bi se menda na ljubo temu tudi Hitlerju udinjili. Tudi nekatere urednike teh listov poznamo, t '
ŽALOSTNA VEST IZ RIHEM-BERKA
Naše naročnice Leopolda Turk poročena Roje in Valerija Turk poročena Krševan, so dobile od doma žalostno vest, da jim je umrl oče Ivan Turk dne 25. novembra t. 1. Po precej dolgi bolezni v želodcu se je moral podvreči operaciji, kateri je tudi
podlegel.
Našim naročnicam kakor tudi ostali družini v domovini izrekamo naše iskreno sožalje.
DOMAČE VESTI
ZAHVALA
Slovenski pogrebni zbor, ki je sestavljen iz mojih vaščanov in Josipa Lojká pod vodstvom Cirila Jelt-šeta mi je poslal z Božičnimi in novoletnimi voščili znesek od $ 20.--(Dvajset) za kar se vsem na tem me-i stu srčno zahvaljujem.
Kako gane tak dar človeka, ki sp ■ nahája v Cordobi čakajoč na ljubo,, zdravje v Sanatoriju Santa Mariji, menda ve samo tisti,, ki je kdaj skusil trpljenje bolezni. Zato ponav-, i jam: naj vsem povrne ljubi Bog. ¡
Vsem čitateljem in ostalim prijd-teljem voščim srečno in veselo novo leto!
Alojz Birsa, doma iz Rihem-' berka.
na Vijavskem, v visoki starosti Andrej Kandus. Doma zapušča ženo in odrasle otroke, tu v Argentini pa sina.
Naj mu bo lahka domača zemlja, preostalim pa naše sožalje!
ahu
OBED ZA UBOŽNE
V nedeljo opoldne je bilo v hotelu za priseljence, v novem pristanišču, pogoščenih čez 2000 ubožcev, obed jim je pripravila Ustanova kardenala Ferrarija.
NOVO PRIZNANJE
Firma Delpini, Sulčič in Bes je dobila prvo občinsko nagrado za najboljše pročelje v Buenos Airesu, za leto 1937, in sicer zlato kolajno in diplomo. Občinska komisija strokovnjakov je soglasno ugotovila, da je pročelje velike tržnice "Mercado de Abasto Proveedor", najlepše pročelje od vseh, kar jih je bilo do-gotovljcnih v Buenos Airesu v zadnjem času. Ker je bilo mnogo tekmovalcev, je to priznanje ter? J-suJj pomembno. Rojaku arh. g. Viktorju Sulčiču, ki je član zgoraj omenjene firme in ki je projektiral pročelje, iskreno čestitamo k temu novemu uspehu.
, HIMEN
Prejšnjo soboto se je poročil naš primorski rojak Franc Gregorič iz Vogrskcga z našo priljubljeno rojakinjo doma iz Dobrave, Slavico Gregorič.	; • Ta dan se je tudi vršila v lepih re-rajskih prostorih rojaka Ludo-vika Gregorič v Villi Devoto svatba, ':a,tere se je udeležilo veliko število domačinov — Prvačkovcev in Ogn-nov ter drugih prijateljev in znancev: "." v
Novoporočencema naše iskrene čestitke.
HIMEN
V soboto sta se poročila gdčna Milka Cigoj, doma iz Malovšč na Vipavskem in g. Grgič Avgust, iz Pli-skovice na Krasu. Svatba se je vrši-*la v GPDS. v Villa Devoto, katerega član in odbornik je ženin, nevesta pa je naročnica našega lista. Na svatbe je bilo povabljenih zelo veliko sorod nikov, prijateljev in znancev, kakoi tudi sourednik in upravnik našega lista. Povabljen je bil tudi društveni zbor GPDS. ki je lepo zapel več naših lepih pesmi.
Bilo srečno!
ŽALOSTNA VEST
Predkratkim je umrl v Vrtovinu
IZ UREDNITVA IN UPRAV-NIŠTVA
g.D.D.. Triglav. — Ono je naša
dolžnost. Hvala za novoletno voščilo; -Enako želimo tudi vašemu društvu v novem letu obilo uspehov.
Nepodpisani. — Kdor skriva svoje ime, nima čiste vesti. Dopisov bréz podpisa ne upoštevamo. Pozdrav !
Družina M., Berisso. — Kakor želite, naslov spremenili. Pozdrav!
Neimenovana. — Svoto $ 10. smo prejeli v redu ter bomo napravili kot želite. Sprejmite tudi Vi irnše pozdrave!
J. M., Capital. — Glede naročnine napravite kot vam je prikladneje. Srečno novo leto tudi Vam!
A. S., Cinco Saltos. — Dobite pis; mo. Srečno novo leto Vam in vasi družini!
Luis R. in Jakob F. — Prejeli naročnino v redu od g. Laknerja »a Banki Germaniko.
KOLEDAR SLOV. LISTA
Sporočamo vsem oglaševateljem stenskega koledarja, da ta izide prihodnji teden. Za ta teden ga nismo megli zdati, ker se je zadnje dni nabralo toliko oglaševalcev, da rikakor ni bilo mogoče vseh cg^sov izvršiti-Ob enem pa opozarjamo tiste obrtnike, ki bi Ž3leli oglas v koledarju, d» nam nemudoma javijo.
i
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
^ Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231
Villa Devoto
CON FRIO, CON CALOR
B
E
B
QUILMES ¡LO MEJOR!

'."♦>: anee x«< a*«*»
íi

•»> •:♦> a» •:♦> <♦> <♦> s» <♦> <♦> KROJAÓNICA
PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPKRLAN)
Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIč
DONATO A L V A R E Z 2 0 5 9
ú	pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires	^
"«comook<>»> <♦> <♦> <♦>> •:♦> >:♦:• •:♦> •:♦> •:♦>: •:♦> •;♦> >Je< *
IgiKMB&scosGOKoaB^^	mimmmiimm^mmma&misma^
m	m
"" " |
Vesti iz organizacij
IZ ROSARIA
VOŠČILO K NOVEMU LETU
Odbor S.D.D. Triglav vošči vsem elanorn in članicam ter prijateljem društva, veselo in srečno Novo leto.
Tem potom vljudno vabi na zabavo s kinčanjem (baile de cotillón) ali maškaradni ples, ki se bo vršil v nedeljo dne 15 januarja v obširni in hladni dvorani v ul. 1 de Mayo 1159. Začetek bo točno ob 6 ura pop. in bo trajala zabava do 11 ure. Ni treba še posebej opominjati, da bo društveni bufet z vsem potrebnim dobro založen.
Vstopnina, nečlani $ 1.—. Člani, ki so v redu z društveno članarino bo prosti vstopnine.
Odbor.
ZAHVALA
Odbor S.D.D. Triglav se najtople-je zahvaljuje za darovano opeko, pri jatelju Francu Vidmar in Juriju Bernič, ki sta darovala za zidanje Slovenskega doma vsak po 500 opek.
Jugoslovanski dom na Dock Sudu
Te dni se bo sestal odbor za zgrad bo Jugoslovanskega doma na Dock Sudu, ki bo določil dan, na kateri naj bi bil položen temeljni kamen za to zgradbo.
V	poštev bi prišla dva dneva. 29. januarja ali 5. februarja.
V	teh dneh namreč jugoslovanski narod proslavlja spomin dveh velikih narodnih učiteljev — Strosma-yerja in Sv. Save. Ker bo tedaj v domu poslovala tudi jugoslovanska šola, si je odbor izbral ta dva dneva, o katerih pa se bo razpravljalo te dni in končno določilo dan.
Izlet v Ramos Mejía
Na Božič nas je bil povabil večjo družbo v Ramos Mejía naš rojak in naročnik lista, Antonič Josip, ki je zaposlen kot vrtnar in oskrbnik v velikem angleškem zavodu Ward.
Tako lepega dne že dolgo nismo meli. Ko smo se res najedli izvrstne ga "asada" ter ohladili grlo z mrzlim pivom, smo se zleknili v senco dreves: hrasta, bora, palme, oljke, oranže in drugih evropskih in tu-kajšnih dreves po katerih so žvrgo-leli ptički ter obujali spomine iz naše mladosti. Kot argentinsko ljudstvo priseljeno od vseh strani in na podov, ki pa se skladno in brez sovraštva sporazumeva v vseh želj al) •n potrebah, tako se mi je zdela tudi ta čudna mešanica zbranih dreves, ^i so samo nekatera domača, ostala Pa priseljena od bogve odkod, kakor mi.
Usoda izseljencev je mnogokral bridka. Kolikokrat se nam stoži po domu po domačih tratah in gozdu in da nam je lažje, je izseljenec, morda
"Slovenski Dom"
PROSVETNO, GOSPODARSKO IN PODPORNO DRUŠTVO
VABI
NA VELIKO ZABAVNO PRIREDITEV
SILVESTROVEGA VECERA
se bo vršila v dvorani CENTRO ARMENIO td. ACEVEDO 135S Začetek točno ob 21 uri.
Pridite vsi da boste pozabili na vse nevšečnosti starega leta ter boste v najboljšem razpoloženju in veselim srcem pričakali NOVO LETO 1939.
Spored


Koračnica — S vira orkester.
V. Vodopivec: "VOJACI NA POTU" (moški zbor)
Hubad: "ŠKRJANČEK" (mešan zbor)
Sihrl: "STRAŽA SLOVENSKA NA PLAN" (moški zbor)
A. Nedved: "NAZAJ V PLANINSKI RAJ" (mešan zbor)
Solospev: poje S. Furlan.
A. Čehov:
"SNUBAČ"
Zabavna šala v enem dejanju.
SLOVO STAREGA LETA IN PRIHOD NOVEGA (živa slika) NOVOLETNI POZDRAV IN VOŠČILO
'o sporedu prosta zabava in ples do jutra Bogat srečolov
pozorite tudi vaše prijatelje in znance, DA BO NAJBOLJ VESEL LVESTROV VEČER na prireditvi "SLOVENSKEGA DOMA" ulici ACEVEDO 1353, tri kvadre od križišča Canning-Rivera.
Odbor
že davno pred nami, presadil tudi drevesa iz domačih na tuja tla, da se v njihovi senci spočije in osveži za novo borbo in trdo življenje.
Tako in podobno smo nabrže mi slili, ko smo prisluhnili tajnemu šepetu dreves in žvrgolenju ptičkov. A za sanjarenje ni bilo mnogo časa Spet smo se vrnili v družbo ter marsikatero veselo in zabavno povedali.
Poleg vesele in korajžne žene ima naš rojak tudi dva vrla fanta, ki je starejši med študenti v zavodu med
prvimi. Med potom domov sem si mislil: Škoda, da imamo v izseljen-stvu tako malo in slabo pripravljenega terena, da bi mogli naši bodoči izobraženci nam in sebi kaj koristiti, marveč se bodo vsi skušali udiniti Angležem, Nemcem in komurkoli, ki mu bo nudil skromnega zaslužka. Takšna je pač naša usoda in bo vedno, če ne bomo skušali napeti vse moči, da se postavimo na lastne gospodarske noge.
(Na Božič, ob 7 uri zvečer, je umrl v Pragi pisatelj Karel Čapek, ki jé bil eden najboljših čeških-pisateljev. V spomin mu prinašamo spodaj omenjeno črtico, ki smo jo slučajno imeli pri roki. Op. ur.)
Ne vem, ali se še spominjate poslednjega vesoljnega potopa — najbrž se ga ne, zakaj take stvari, kot so pravične kazni in slično, ljudje kaj brž pozabimo. Pa nič ne de, vas bom pa jaz pri tej priliki spomnil nanj. Zgodilo se je pač, da se je Gospod vnovič razjezil nad zlobo človeštva, nad izprijenostjo, strankar-stvom in drugimi grehi, in je sklenil, da tega ne bo več mirno gledal. Zatorej je poslal na svet deževje, ki je trajalo štirideset dni in štirideset noči. Meteorološka državna postaja se je sicer izjavila po svoje glede na dež, vendar, ko je vodovje Labe segalo že do Muzejske za-tvornice, so začeli ljudje govoriti, da to ni nobena malenkost več in da bo to brez dvoma konec sveta. In prav so imeli. En del ljudi se je zatekel v cerkve, nekateri so naskočili banke in so dvigali svoje denarje (pa Bog ve, kaj bi bili z denarjem ob koncu sveta!), drugi spet so popivali in žrli in so živeli preko svojih razmer kakor prej; mnogo jih je tudi utonilo v barih. Pametni ljudje so si pač dejali, da je treba zoper vesoljni potop kaj ukreniti, na primer, zgraditi nasipe in jezove. Zatorej so se trumoma javljali k delu; toda načrti za te nasipe so obležali v ministrstvu za javna dela in pač še do tega dne niso rešeni. Slednjič so začeli nekateri na lastno pest graditi nasipe, kjer se jim je pač zazdelo. Toda, kaj je vse to zaleglo, ko je vodovje že prestopilo vse bregove in poplavilo vso deželo in je še venomer raslo. Po drugih mestih, državah in zemljinah ni bilo niti za spoznanje bolje. Bil je pač vesoljni potop, kakor je zapisano. Nihče ni znal stesati barke, zakaj ondotni ljudje ne znajo stesati niti splava, kaj šele barko!
V tem času je živel star gospod, po imenu Kirchner ali Navratil ali kakor že. Kot upokojenec se je posvetil starinoslovju in je venomer iskal kje kake predzgodovinske najdbe. Nekoč so blizu Prage izkopali nekakšne lončene črepinje, ki so imele zareze ali črte bilo jih je menda dvajset. Tedaj si je imenovani gospod Kirchner (ali Navratil) vtepel v glavo, da so ti znaki prastara pisava in da jih bo razbral. Ko jih je razbiral, je dognal ime Samo in še nekaj čudnih imen. Ves nor od veselja, se je usedel in napisal knjigo o "Samovih preostankih", v kateri je dokazoval, da izhajajo njegove črepinje od razbite žare velikega voditelja Sama in da oznanjajo tisti znaki na njej Samov življenje-Dis v nekem že zdavnaj pozabljenem jeziku pradavnih keltskih narodov. Učeni starinoslovci so sprejeli to domnevo s porogljivim posmehom na znanje in so izjavili, da tisto sploh ni pisava, marveč je ponesrečen črt-kast ornament. Odtlej je gospoda Navratila (ali Kirchnerja) pograbilo smrtno sovraštvo do učenih sta-rinoslovcev in je v nešteto knjižicah dokazoval, kakšni nevedneži da so ti gospodje in da so tiste njegove črepinje zares preostanki Samove žare.
Vesoljni potop
Z vso ihto se je začel učiti keltskih
Vabilo na Silvestrovo
G.P.D.S. v Villa Devoto vabi cenjene rojake in rojakinje na
SILVESTROVO ZABAVO
ki se bo vršila v društvenih prostorih v ul. Simbrón 5148, z zelo pestrim sporedom.
SPORED:
1)	Nastop društvenega naraščaja.
2)	Mešan in moški zbor GPDS.
3)	Slovo starega leta in prihod novega.
4)	Srečolov z bogatimi dobitki.
Kot ponavadi bo društveni bufet dobro založen. Za obilen obisk se priporoča
ODBOR

OBJAVA
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Cl-.NTRALA: Bnié. MITRE 234
FTLIALKA: CORRIENTES 1900
U. T. 33-7013 — Buenos Aires
Naši cenjeni klijenteli in prijateljem sploh, javljamo, da pridružujoč se sklepu vseh bančnih zavodov na tem trgu, bomo počenši od 2. JANUARJA 1939. dalje, POSLUŽEVALI našo cenjeno klijen-telo vse delavnike SAMO OD 10 DO 15 URE. (Ob sobotah pa od 9 do 11 úre). Prosi se torej vzeti na znanje, DA DOSEDANJI IZ-VANREDNI URNIK, KI JE VELJAL ZA NAŠ ODDELEK — NI VEČ V VELJAVI.
Buenos Aires, 29 Decembra 1938.
jezikov in je zatrjeval, da so na črepinjah besede, ki jih je on razvozlal, zares keltskega izvora. A kako bi znanstvenike prepričal o kaki stvari, ki ie sami še niso dognali? Skratka, znanstvo se ni zmenilo 2ja dokaze gospoda Kirchnerja (ali Navratila). Gospod Navratil je bil s tem osebno užaljen in je dalje bojeval svoj srditi boj proti učenim starinoslovcem. Ničesar drugega ni bivalo zanj več na svetu ko napisi na črepinjah in bitka za izčiščenje. starinoslovja. Prav tedaj pa je nastal vesoljni potop.
Gospod Navratil (ali Kirchner) je stanoval zunaj mesta blizu vodovoda. Njega ni prav nič brigalo, da je zunaj lilo ko iz škava. Sedel je za pisalnikom in je pisal divjo razpravo zoper profesorja Anderla, ki je bil strokovnjak za keltske grobove. Pisal je in se ni za ničesar drugega zmenil. Ko mu je prišla njegova go>-spodinja povedat, da je zunaj tako, kot bi bil konec sveta, je zagodrnjal, češ, naj ga pusti pri miru,*da za take traparije nima časa. Kaj ga pa briga takale reč, kot je konec sveta ? "Jaz bom temu Anderlu že pokazal", je dejal: 'tako ga bom raztrgal kakor cunjo. Njegovi grobovi", je dejal, "sploh niso keltski grobovi,, a^jipak so čisto navadni grobovi. Pa me bo takle tepec učil o Samovih črepinjah!" — Nakar je gospodinjo vrgel ven, češ, da se zdaj ne u-tegne zabavati, in je pisal dalje.
Čez čas nato je pritekel sosed. Vsi stanovalci hiše da so soglasno sklenili, da bodo zgradili nasip zoper povodenj. "Kakšen nasip, gospod moj?' je rekel gospod Navratil. "Kaj me le brigajo vaši nasipi, gospod?" je zavpil. "Jaz sevtu ubijam s tistim bedakom, tistim pra-znanstvenikom Andrelom, pa tako, da si svoj živ dan ne bo več opomogel od mojih udarcev! Popolnoma ga bom poteptal, onespoosbil ga bom in to sem dolžan storiti starinoslovju v prid, veste, gospod! Takle ne-vednež sploh nima pravice skruniti izumrle narode," je zatulil gospod Kirchner (ali Navratil). "Mene prav nič ne zanima vaš vesoljni potop; prizanesite mi s tem, prosim vas." In se je usedel in pisal dalje. Tedaj je segala povodenj skoraj do polovice Venčeslavovega spomenika.
Slednjič je prihitela sestrična gospoda Navratila. Povedaal je, da se bliža konec sveta. Naj le pride, gospod Navratil, k njej, da bodo zbrani ondi sami pravični. "Krasni pravičniki, zares", se je rogal gospod Navratil; "molite, seveda, a nikomur ne pride na mar, da bi se boril zoper tako sramotno praznanstvo, kakršno zastopa tale Anderle! Pustite me že enkrat v miru s svojim koncem sveta! Zaradi mene naj bo desetkrat konec sveta, da bom le tistemu Anderlu z njegovimi keltskimi grobovi kako pošteno zasolil!" — Nakar se je zaklenil, da ga ne bi nihče več motil pri delu.
Vode so se dvigale više in više, dokler ni bila vsa zemlja poplavljena. Človeštva je bilo konec; nemara je to zaslužilo.
Ko so se vode spet odtekle in so segale le še do mestnega trga, se je pojavil imenovani gospod Kirchner ali Navratil ves z grezom in blatom pokrit na cesti. Pod pazduho je imel polemike zoper profesorja Anderle in je bil hud ko sto sršenov, ker ni mogel dobiti nobene tiskarne, ki bi mu natisnila njegovo brošuro. Ker se je sčasoma človeštvo spet obnovilo, so se novi ljudje čudili, kako je mogel ta gospod Kirchner ali Navratil preživeti vesoljni potop? Ko so ga pa naravnost vprašali, je začudeno razprl oči in rekel: "Kakšen vesoljni potop pa? Jaz sem takrat tistega neizobraženega Andrela pobijal. — Pomislite, ta nevednež si je upal ugovarjati mi glede na pisavo na črepinjah!" —
Med nami povedano:- prav nič ni bilo čudno, da je gospod Navratil ali Kirchner preživel konec sveta. Saj vsi že zdavnaj vemo, da človeški srd ali fanatizem preživi vse katastrofe in vesoljne potope, in celo konec sveta se ga ne prime.
(K. Čapek)
ODBOROVA SEJA
V torek ob 8 uri zvečer se bo vr§i-la odborova seja "Slov. doma". Pridite vsi in točno!
VELIK USPEH OBRTNIŠKE RAZSTAVE
Izreden denarni uspeh so imeli beograjski obrtniki s svojo obrtniško razstavo pred dobrim mesecem na prostoru beograjskega velesejma. Dober obisk in večje podpore s strani raznih zavodov so vrgle skupaj 686.000 dinarjev. Z razstavo so imeli stroškov 536.000 dinarjev . Ostanek 150.000 dinarjev pa so naiožili v poseben sklad, iz katerega bodo črpali potrebna sredstva za prirejanje poznejših obrtniških razstav v prestolnici.
DOM ABSTINENCO VV BEOGRADU
Dom društev, ki se bore za treznost in proti alkoholu, so odprli 27. novembra v Beogradu. K slavnosti se je zbralo mnogo trdnih abstinentov, ki se bore. proti alkoholu kot najhujši socialni bolezni našega ,ljudstva. Dom je skromen, vendar so abstinenti v dolgih letih vendarle zbrali denar zanj. Večje podpore sta naklonila tudi iniinster za socialno politiko Dragiša Cvetkovič m beograjski župan Vlada Ilič.
DELAVSKO GIBANJE
Po poročilu Osrednje uprave za posredovanje dela je meseca oktobra iskalo dela pri vseh javnih borzah dela v državi 45.030 moških in 7835 ženskih delavcev, torej skupaj 52.865 oseb. S preostalimi nezaposlenimi iz prejšnjega meseca se to število povzpne na 53.190 moških in na 10.001 žensko, torej skupaj na 63.791 oseb. Na koncu meseca je ostalo brezposelnih 8945 moških in 3159 žensk. Torej vsega skupaj 12.103 osebe.
bodo mogli svoj denar spet plodo-nosneje nalagati v gospodarska podjetja in s tem poživljati naše gospodarstvo. Uredba v nekaterih stvareh omejuje svobodno razpolaganje z naloženim denarjem s strani vodstva hranilnice, ker določa, da smejo odslej te hranilnice dovoljevati posojila na nepremičnine proli vknjižbi, smejo kupovati državne papirje in tiste papirje, za katere jamči država, podeljevati posojila občinam, ki so hranilnice ustanovile, izposojati denar proti zalogi dragocenosti in drugih vrednostnih stva ri itd. Uredba ureja to vprašanje po žel;ah iu prdlogih samoupravnih hranilnic.
ZAKLJUČEN LETALSKI POTNIŠKI PROMET
Letalski potniški promet v naši .državi se je konec preteklega meseca zaključil. Letos se ni dogodila pri nas nobena letalska nesreča. Vseh potnikov je bilo 9324, lani 7307, predlanskim pa 6159. Vsako leto uvede "Aeroput" tudi po nekaj novih zvez, v prvi vrsti z letoviškimi kraji. Te zveze so urejene tako, da imajo priključke na ino-zmske proge. V naslednjih letih namerava "Aeroput" tako izpopolniti naš letalski promet, da se bo število preletenih kilometrov podvojilo.
viti, ker je imel Zagreb za praznik prav tako lice kakor ob vseh enakih prilikah.
USPEHI SEDANJE VLADE
O uspehih sedanje vlade govorijo statistični podatki iz raznih vrst jugoslovanskega gospodarstva. JRZ je izdala te dni lepak, na katerem so tudi sledeče številke, v katerih je obsežna primerjava med letom 1938. in 1. 1934. Številke se glase: hranilnih vlog je bilo 1. 1934. v vsej državi 9,780.000.000, a štiri leta pozneje 11,800.000.000. Narodni dohodek je znašal 1. 1934. 37,500.000.000, a letos 47,500.000.000 din. Vrednost državne trgovine: 1. 1934. 2,500.000.000, letos 4.500.000.000. Izguba v državnem proračunu: 1. 1934. 900,000.000 din, a letos nobene izgube. Prebitek: 1. 1934. nič, 1. 1938. 904,800.000 dinarjev. Vrednost poljedelskih pridelkov 1. 1934». 18,600.000.000 dinarjev, a letos 23,890.000.000. Zlato v kleteh Narodne banke: 1. 1934. 1 milijardo dinarjev, a letos 4 milijarde dinarjev. Skupaj znesek delavskih mezd: i. 1934. 3,460.000.000 din, a letos 5,500.000.000. Število zaposlenih delavcev: 1. 1934. 543.566, a letos 760.071.
VLADA OMOGOČILA HRANILNICO! DELOVANJE
Uredbo o samoupravnih hranilnicah je izdala vlada pred 28. novembrom. Uredba se nanaša na vse naše občinske hranilnice, katere so se mroale v leth denarne krize hudo boriti, da so jrebrodile težke čase. Z novo uredbo st- zagotavlja tem hranilnicam nemoteno delovanje, predpisujejo jamstvi za vloge tako, da se bodo mogli m.ili vlagatelji sedaj spet z velikim zai panjem vlagati denar v svoje krajovne zavode, in ti
DIVJI PRAŠIČI V SLAVONIJI
Vfli'-e trope divjih prašičev so se pojavile v gozdovih v okolici Djako-/a v Slavoniji. V neposredni okolici mesta so gosti gozdovi, a ob njih naselbine. Večina poti od vasi do vasi vodi skozi gozdove. V zadnjih tednih pa so ljudje s strahom opazovali, da so začeli delati veliko škodo na polju divji prašiči. Ko so pa vse sadeže s polja že pospravili, so se začeli prašiči v tropah sprehajati po vaseh in delati škodo. Ponekod so napadli tudi ljudi. Lovci so priredili nekaj pogonov, pobili precej zverja-di, toda ljudje si še vedno ne upajo na prosto. Deset prizadetih vasi je zato sklenilo prirediti velik lov, da bi zatrli te škodljive in nevarne zverine.
VLADIMIR RADIČ PROTI MAČKU
Vladimir Radič, sin pokojnega Stjepaua Radiča, dela dr. Mačku precejšnje preglavice. V svojem ii-stu "Narodni val" je že ponovno pisal proti sedanji smeri in delovanju vodstva hrvaškega narodnega gibanja ter kritiziral dr. Mačka samega. Ko je pred mesecem in pol odšel v tujino, je bilo rečeno, da se je dr. Mačku na ljubo umaknil za čas volilnega boja. Ko pa se je pred 14 dnevi spet vrnil, se je pokazalo, da Vladimir Radie noče dovoliti dr. Mačku in njegovim popolnega monopola nad hrvaškim narodom.
Velikodušen dar Akademiji znanosti
100.000 dinarjev je daroval za slovensko Akademijo znanosti in umetnosti ma iborski tovarnar Marko Rosner. To je prvi mecsnski dar v sklad mlade slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tovarnar Rosner je te dni praznoval petdesetletnico svojega rojstva in se ob tej priliki spomnil ne samo slovenskih kulturnih potreb, marveč tudi svojega delavstva, katere nu je ustanovil poseben delavski sklad. Sam je daroval v ta sklad 100.000 dinarjev. Tovarnar Rosner je torej drugi mariborski tovarnar, ki je pokazal nekaj srca za svoje delavstvo in mu ustanovil sklad za socialno pomoč.
jMMKTMK >*C99KW6 (SMS >WC X«f X«CMBC >MC X«< >3»X >aBKX«< >3KC X4K X«K HK?
AKO HOčlTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO-	b
VORNEGA ZDRAVNIKA	f.
zatecite se k	$
Dr. A. G ODE L	$
AKUTNE, KRONHNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE,	$ ZDRAVLJENJE Pl FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNI IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO	$
Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno	0
perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične	$
bolezni \	& ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se oi 9 do 12 in od 15 do 21 ure.	$
GOVORI SE SLOVENSKO	¿
CALLE CANGALLO 1542 IftMMMKMMMKC x ¿mMmmmmmmmmmmmmKmmmmmmmami
INŽENIRSKI KONGRES V SPLITU
28. novembra se je začel v Splitu v nar. gledališču 19. kongres inženirjev iz vse države. Kongres je o-tvoril predsednik glavne uprave inženirskega združenja inž. Dušan To-mic. Po svečanem delu kongresa je "mel inž. Mikolaš predavanje o dalmatinski industriji cementa. V Split so že dospeli iz Beograda in Srbije, iz Sarajeva, Zagreba in iz Slovenije. Na kongresu zaenkrat sodeluje nad 100 inženirjev in arhitektov.
TELEFONSKI APARATI IZ AMERIKE
Pred nedavnim je bila v poštnem ministrstvu licitacija za nabavo 2000 avtomatskih aparatov. Nemške tvrd-.e so prišle z enakimi cenami in eer 18 mark za aparat s 6% obresti n 10 din za razne stroške. Ameriška tvidka Autelco pa je nudila a-parate po 255 din s 5°/c obresti. Iz teh cen se vidi, da so bile ameriške cene za okoli 10% nižje kot nemške. V tej zvezi pripominjajo poročila iz Beograda, da se zadnje čase pojavljajo Nemci na naših licitacijah s popolnoma enakimi ponudbami.
ŠIBENIK DOBI NOVO TRGOVSKO AKADEMIJO
Trgovinsko ministrstvo je sporočilo mestu Šibeniku, da se bodo v prihodnjem državnem proračunu našla sredstva za ustanovitev Trgov-.sče akademije v Šibeniku.
ELEKTRIFIKACIJA MAKARSKE-GA POLJA
Vlada se zadnje čase zelo trudi za regulacijo in elektrifikacijo nekaterih do sedaj zapuščenih ozemelj. Tako je sedaj finančno ministrstvo odobrilo z družbo "La Dalinatien-ne" poogdbo, da se izvede elektrifikacija dalmatinskega Primorja pri Makarski. Desetletja stara električna centrala v Makarski se je izkazala namreč za mnogo premajhno, povečanje pa je nujno potrebno že zaradi tujskega prometa. Občina v ^"•V-arski se je obvezala, da bo od družbe letno prejemala najmanj 100 000 kw ur, ki jih bo plačala po 1 din, vse kilovatne ure nad tem številom pa po 0.65 din.
Industrija v Jugoslaviji
Po statistiki ministrstva trgovine in industrije je bilo v vsej državi dne 31. decembra 1937 3054 industrijskih podjetij, od tega največ v donavski banovini: 699, v Beogradu 661, v savski 609 in v Sloveniji 403. če pa vzamemo relativne številke, potem je razvidno, da je bila industrializacija na najvišji stopnji v Slcveniji. če pogledamo industrijska podjetja po strokah, vidimo, da je tudi najbolj zastopana kmetijska in-ustrija hranil, kar je z ozirom na kmetijski zanačaj države razumljivo. Takih podjetij je 88, sledi lesna n 'ustrija s 403 podjetji, tekstilna s 399, stavbna s 369 in električna industrija s 234 podjetij. Produkcijska vrednost vse jugoslovanske industrije znaša nad 14.5 milijarde dinarjev. Po posameznih strokah se razdeli produkcijska vrednost tako-'e:: hranilna 4210, tekstilna 2230, lesna 1690, rudarstv in plavžarstvo 3560, železo in kovine 1500, usnje in guma 10120, kemična 960, stavbni material 430, električna energija in elektrotehnika 410, alkoholna 240, napirna in celulozna 180, steklarska industrija 90 milij. dinarjev. Z industrijsko statistiko v naši državi je
težko, ker imamo prve podatke šele iz leta 1935. Za nazaj je na razpolago vedno manj podatkov. I.. te dni objavljenih pregledov je razvidno, da smo imeli leta 1918 in 1935 naslednja industrijska podjetja:
1918 . 1935 št:vilo podjetij 1.527 3.050 zap:sleno dolavs. 191.659 336.310 glavnica v milij. 11.898 18.845 Iz tega pregleda je razvidno da jo štovilo industrij na aslo za skoraj 100%, število delavstva se je povečalo v nekoliko manjšem obsega in podobno k žejo tudi ostali podatki. Za nekatere stroke so na razpolago naelednji podatki:
1918 1935 mlini in žage	609 1053
elektrotehnika	8 20
farmac vtika	5 22
tekstilna	87 319
kem'cna	65 147
hranila	104 233
papirna	13 32
keramična	32 56
izdelki iz lesa	6 13
električne centrale 100 251 V posameznih letih po vojni je bilo vLzen'h v iñd 'strijo: 1919-1921 novih podjetij 302, kapital 1.738.4 milij. din; 1922-1924 170 in 1.087.9; 1925-1928 492 in 1.761.8; 1930-1934 272 novih podjetij z glavnico 1.106.6 milij. din.
JUGOSLAVIJA OB 20 LETNICI V OČEH DRUGIH DRŽAV
Mogočen odraz na zunanjepolitičnem obzorju je pretekle tedne napravila 20 letnica Jugoslavije, katero je praznovala domovina in tujina enako slovesno. O Jugoslaviji so pohvalno pisali vsi večji listi evropskih držav. Postavljali so jo za zgled notranje urejenosti in zunanje po-mirjenosti, naslikali kot državo, kjer je gospodarski napredek v polnem zagonu, iñ ki na svojih mejah ne pozna nobenih nasprotnikov, ampak zgolj prijateljsko razpoložene sosede. Jugoslavija je postala središče mirovnega tvornega dela na jugovzhodu Evrope, to pa zaradi tega, ker nikdar ni poskušala živeti čez prirodne zmožnosti, in ker se v svoji zunanji poltiki ni vdinjala nobenim imperializmom, ne velikim in ne malim. Ob 20 letnici obstoja ima Jugoslavija po kult \rnem svetu blagodo-neč odmev.

PROSLAVA PRAZNIKA ZEDI-NJENJA IN MAČKOVCI
Vsa država je na veličasten način proslavila 20. praznik zedinjenja. V vseh krajih in mestih so bile bakla-de, slovesne akademije, govori in podobne prireditve. Tudi Zagreb je imel lepe proslave. Dan poprej so se pojavili letaki s podpisom dr. Mačka, ki so priporočali ljudem, naj ne izobesijo zastav. Koliko so imeli ti letaki vpliva, se ne da točno ugoto-
ZLATKO BADEL
Calle Agüero 2151
U. T. 44 - 3317	BUENOS AIRES
VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO
BREZPLAČNO
K
SLJIVOMIOA
BADEL
JVOZENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH

PELIÜÜQVEC
BADEL
PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE.
/'éWiWW
BBC
-
&
PROSLAVA ZEDINJENJA V LJUBLJANI
20 letnico jugoslovenske države je praznovalo 1. decembra vse ljudstvo v naši državi na tako slovesen način, kakor do sedaj še nikoli. V Ljubljani se je sprevoda udeležilo s plame-nicami v rokah več tisoč ljudi. Z balkona mestne hiše je imel govor župan dr. Juro Adlešič, ki je naglašal, da Slovenci v jugoslovanski državi nismo samo našli zatočišče iz več stoletne odvisnosti v samostojnost, ampak da smo v njej začeli razvijati svoje kulturne in gospodarske sile s podesetorjeno silo. Tudi po vseh drugih krajih Slovenije je slovenski narod dal ob tej priliki duška svoji radosti, da se more v Jugoslaviji udejstvovati v bratski slogi s Srbi in Hrvati.
TAJNA VOLILNA RADIO ODDAJ-
NA POSTAJA V LJUBLJANI
Skrivno volivno radio-oddajno postajo je odkrila v Ljubljani policija, ki so jo postavili jns-arji v hiši na Miklošičevi cesti št. 34 v delavnici "Jutrovega" urednka Čora Škodler-ja. Urejena je bila tako, da bi jo slušatelji radia lahko slišali kot "Deutscher Kurz-Wellensender Kla-genfurt'' na valovni dolžini 48.5 411. Ves ta izum, ki je graditelje gotovo stal težke tisočake, pa je komaj deloval en dan, ako je sploh pošiljal poročila, ki naj bi poletela pp zračnih električnih valovih po vsej Sloveniji, da pomagajo opoziciji do kakšnega uspeha. Prav ko je odda-jalec in napovedovalec, magistratni uradnik Marinčič, sedel pri mikrofonu , da spusti po naši domovini vesti JNS in njenih zaveznikov, ga je policija zgrabila za vrat in odnesla tako njega, kakor vso aparaturo s seboj na policijo; naši "kurzvelen-senderji" pa bodo seveda za to reč morali odgovarjati pred sodiščem.
OBLETNICA NADŠKOFA DE.
SEDEJA
V ponedeljek 28. novembra, je bila sedma obletnica smrti našega velikega nadpastirja Borgije Sedeja. Kljub neprijetnemu vremenu se je na Sv. Gori, kjer počivajo njegovi zemeljski ostanki, zbralo častno število goriških duhovnikov, ki so se poklonili njegovemu spominu in pomolili na njegovem grobu.
KNJIGE "GORIŠKE MATICE"
Te dni so Izšle knjige "Goriške Matica". Knjižni dar za leto 1939 obsega: 1. "Koledar" za leto 1939. 2. Dr. A-drej Budal "Na konju", povest. 3. Ribičič "Mihec in Jakec", knjiga za najmlajše. 4. Košir "Po-ljedeljska kemija", knjiga za kmečke gospodarje. 5. Jermol "Lepo vedenje". Temu rednemu knjižnemu daru je založba dodaja še Fr. Bevkovo "Čarovnicd Čirim boro", ki se mora posebej naročiti. Knjige se dobijo v upravi v Gosposki ulici (Via Carducci) št. 7.
DVA NOVA "DOPOLAVORA"
Dva nova 'Dopolavora" sta bila ustanovljena v mesecu novembru na Ledinah nad Idrijo in v Batujah na Vipavskem, kakor je znano takoime-novana društva, ki naj bi bila izobraževalna, v resnici gojijo pa samo zabavo in ples.
je bil povsod slovesno pozdravljen. Z 9 decembrom se je začel redni promet na tej progi, tako da je Sevnica zvezaan z dolenjsko progo pri Trebnjem.
Židje ne bodo smeli imeti nežidovskih
služkinj
ŽELEZNIŠKA PROGA SEVNICA 6T. JANŽ IZROČENA PROMETU
8. decembra popoldne je bila slovesno izročena prometu nova železniška proga Sevnica-Št. Janž. Progo je odprl zastonnik Kralja Petra II, navzoč pa je bil tudi predsednik vlade (dr. Milan Stojadnovič. Otvoritve se jcudeležilo nad 6 tisoč ljudi. Vlak se je ustavljal na postajah v Boštanju, Jelovcu in Tržišču ter
dobrovoljcev, 1597 družin odlikovan-cev z vojnim križcem za zasluge, 3 družine padlih za fašistične zasluge, 2 družin invalidov za "causa fascista", 724 družin fašistov vpisanih v stranko pred pohodom na Rim in 51 družin reških legionarjev. Nikaka olajšava ne zadeva visokošolskega •študija za člane teh družin.
Poleg drugih zakonov, ki omejujejo trgovsko in ostalo delovanje Židov, je tudi odredba, ki prepoveduje Židom, da imajo nežidovske služkinje italijanskega podaništva. Torej Židje bodo morali v bodoče vzeti služkinje-Židinje ali pa služkinje, ki imajo tuje državljanstvo. To odre-juje 11. člen rasističnega zakona, ki nadalje pravi, da se bodo prekršitve kaznovale z denarno kaznijo od tisoč do 5000 lir. Ta člen zadeva tudi tiste Žide, ki so po členu 13. osvobojeni od nekih členov protižidovskega zakona. To so tako imenovani diskri-minirani Židje. V Trstu je okoli 2500 židovskih družin, a od teh je gotovo preko 1000, ki imajo služkinje in ki jim bodo morali sedaj odpovedati službo. Ker je velika večina služkinj, ki so Slovenke z dežele, je to precej velik udarec zanje, ki si bodo morale poiskati dela drugje in morda izven Julijske Krajine v mestih stare Italije.
V Trstu imajo Židje v rokah le prav malo zemljišč. Toda velika je njihova posest v zgradbah. Židje posedujejo mnogo hiš v mestu samem in posebno v središču mesta. Po novem zakonu bodo morali svojo i-movino v veliki meri prodati, tako da se bodo postavili v sklad z zakonom, ki predvideva le delno posest. Zgradbe, ki jih imajo sedaj Ži-djev rokah, cenijo na 300 milijonov lir. Torej za to vsoto bodo morali Židje prodati svoje hiše. Le tisti Židje, ki so zaradi posebnih zaslug dis-kriminrani bodo smeli še nadalje obdržati svojo posest. V Trstu bo torej izvršena prodaja nepremičnin v tako velikem obsegu kot še nikoli. Tudi razne družbe nepremičnin, ki so v židovskih rokah, ne bodo ušle posledicam zakona.
Poleg tega bodo morali Židje iz vseh zavarovalnic. Tudi tukaj velja člen zakona o diskriminiranih Židih, toda samo za zavarovalnice, ki so popolnoma privatnega značaja. Tako bodo mogli diskriminirani Židje še naprej ostati na svojih uradniških mestih v zavarovalnicah Assicu-razioni Generali, Riuenione Adriati-ca di Sicurta in njenih filjalkah. Člen 13. zakona predvideva nekatere olajšave rasističnega zakona za vse tiste Žide, ki so v kaki meri zaslužni za državo in fašizem. Tem Židom, ki je prizanešena ostrina tega zakona, se imenujejo diskriminirani Židje. Sem spadajo vsi italijanski državljani židovske rase, ki so člani družin padlih v libijski, svetovni abesinski in špansk državljanski voj ni in padlh za fašizem, nadalje ranjeni, invalidi, prostovoljci in odli-kovanci za vojaške zasluge v omenjenih vojnah, potem vojaki, ki so si priborili vsaj vojni križec, nadalje vsi Židje, ki so bili ranjeni in invalidi za časa nastopa fašistovskih pohodov, člani fašistične stranke vse do 1. 1922. in prvega semestra 1924., reški legionarji in končno vsi, ki so se izkazali s posebnimi zaslugami.
Italijanski listi so prinesli tudi statistiko diskriminiranih ždovskh družin. Po tej je v Italiji preko 15 tisoč židovskih družin. Od teh pa je 3.522 diskriminiranih. Torej zelo velik odstotek. Na te odpade 406 družin padlih v vojni, 721 družin vojnih
ITALIJANSKI UVOZ PREMOGA
Trst, novembra 1938. — Po najnovejših uradnih statistikah je Italija uvozila letos v prvili devetih mesecih 9.215.000 ton premoga, medtem ko je v istem razdobju lanske-ka leta uvozila le 9.212.000 ton premo. Iz prednjih številk je razvidno da, da je Italija, kljub velikemu < čudu fašistične vlade za gospodarsko osamosvojitev, uvozila v prvih devetih mesecih letos 3 tisoč ton več premoga kot lani. Ista statistika pa pokaže, da se je letošnji uvoz koksa zmanjšal v vrednosti 12 milijonov lir.
4
-
V	*

Jadranska obala s Sušakom in bakkarskim zalivom. Država je odredila 100 milijonov din. za preureditev pristanišč
V Italiji na smrt obsojen Vinko Baraga, v Jugoslaviji opro-
v v
scen
V Ljubljani je že dalj časa vladalo veliko zanimanje za proces, ki je bil pred velikim senatom, proti 29-letnemu posestniku Vinku Baragi iz 1 Ige vasi pri Starem trgu. Baraga, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Vor šič, je bil obtožen, daje zakrivil zlo-činstvo proti življenju in telesu in poskus istega zločinstva s tem, da je marca 1. 1936. streljal v družbi Franca Kruha na obronkih Lončarjevega vrha na italijansko patruljo in do smrti zadel italijanskega finančnega stražnika Josipa Manca, njegovega spremljevalca Giovannija Multinedda pa poskušal ustreliti.
Italijanska financarja sta nadzirala na obronkih Lončarjevega vrha pod Snežnikom tihotapcem priljubljene obmejne prehode, ko sta zagledala dva človeka. S puškami v rokah sta se jima približala. Komaj sta napravila nekaj korakov, že je eden izmed neznancev zagrabil za kara-binko in ustrelil in pogodil financarja Manca v trebuh, ki je par te dnov nato izdihnil. Njegov tovariš Multinedda se je skril za deblo in odgovoril s streli.
Varnostni organi so dobrega pol leta za tem pri hišni preiskavi v Trnovem pri Ilirski Bistrici našli revolver in naboje, slične orožju, ki so ga napadalci uporabili pri spopadu. Franceta Kruha, iz Šembij, ki je po daljšem oklevanju pred preiskovalnim sodnikom na Reki priznal, da je bil v družbi moškega, ki je streljal na financarja Manea. Trdil je, da je bil to neki Vinko izTge vasi.
"Vinko Baraga iz Ige vasi, na katerega so italijanske oblasti razpisale
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialist«, za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—-12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultraviolet'ni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicflrelliju.
eiVCNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: uoadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane.
CKEVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, USES A. vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLACE VAN TE PO $ 5 — NA TEDEN
NaS zavod s svojimi modernimi naprava/-ml ln z izvrstnimi SPECIJALTSTI le edini te «ste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in meti D 9—12 OB NKDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
visoko nagrado, se kljub temu ni mogel premagati, da ne bi bil šel čez mejo vaso.vat k svojemu dekletu. Varnostni organi so obkolili hišo, a neustrašeni tihotapec je planil iz hiše in orožnikom ušel. Na begu je izgubil denarnico, v kateri so naali razglednico 11a njegovo ime in fotografijo.
Dejstvo, da je Kruh govoril o nekem Vinku iz Ige vasi, ki je znan in drzen tihotapec, ter velika podobnost na sliki, vse to je zadostovalo,' da je Baraga v procesu pred poroto na Reki, v katerem so Kruha zarkdi udeležbe pri napadu obsodili na do<^ ¡smrtno robijo, obsojen na smrt. Italijanske oblasti so zaprosile naše pravosodno ministrstvo za izročitev 11a smrt obsojenega Vinka Barage. Ker je pa Baraga naš državljan, se je proces zaradi umora italijanskega financarja Manca obnovil pred ljubljanskim sodiščem.
Po preiskavi, v kateri je Baraga odločno zanikal vsakršno krivdo za Mancovo smrt in so mnoge priče potrdile njegov alibi, je prišlo do glavne razprave, v kateri je pred poroto na Reki na dosmrtno robijo obsojeni Kruh France nastopil kot glavna priča. Pod najstrožjim nadzorstvom naših oblast- so ga privedli iz kaznilnice na otoku Elbi pri Livornu. K procesu pa je bil povabljen kot druga glavna priča tudi fi-nancar Giovanni Multinedda, za ka-erega zaslišanje je fungiral kot tolmač apelacijski računski inšpektor S- Deklcva.
Baraga je tudi na razpravi odločno zanikal vsako krivdo. Priznal je, da se je bavil predvsem s tihotapstvom konj, da pa je bil tistega dne, ko je bil ustreljen financar Manco, dopoldne v Igi vasi, popoldne pa je s tovariši popival v gostilni. To trditev je več prič z vso jasnostjo in brez oklevanja potrdilo.
Nadalje je Baraga trdil, da je Kruh sam priznal, da je on ubil Manea in da se je s tem celo postavljal. Dve priči sta tudi to Baragovo trditev potrdili.
Odločilni pa sta bili pričevanji Kruha in financarja Multinedda. Pričevanje prvega sicer ni preveč zanesljivo, toda oba sta izpovedala, da v obtožencu ne moreta z gotovostjo prepoznati Kruhovega tovariša. Po postavi bi sicer odgovarjal, toda več nista mogla trditi.
Po štiri ure trajajoči- razpravi je senat po krajšem posvetovanju razglasil oprostilno razsodbo zaradi pomanjkanja dokazov.
Pozor Rojaki!
Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrini vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Bojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
Zaostanek italijanskih plačil Albaniji
Ljubljansko trgovsko tedensko glasilo "Trgovski list" je v eni zadnjih številk med gospodarskimi vestmi prineslo tudi tale članek, ki ga prinašamo dosebesdno:
"Da bi si zagotovila ravnovesje v trgovinski bilanci, je albanska vlada lani odredila, da se omejuje uvoz iz vseh držav, s katerimi je bila Albanija trgovinsko pasivna. Zato se je dovoljeval brez ovir samo uvoz iz Italije, Sev. Amerike in Grčije. Kasneje pa je izdala albanska vlada še nova določila, s katerimi se je italijanski trgovini dovolil dejansko monopol za vse predmete, ki se izdelujejo v Italiji. Na podlagi vsega toga so seveda albanski izvozniki izvažali svoje blago predvsem v Italijo, ker se je tudi iz Italije uvažalo vse potrebno blago. Po pogodbi bi se morala nakazovati plačila za albanski izvoz vsakih 15 dni. Minilo pa je že le tri mesece, odkar albanski trgovci niso dobili iz Italije niti pare. Terjatve so tako narastle na več stotisoč zlatih frankov. Albanski izvozniki pa nimajo toliko kapitala, da bi mogli na ta plačila še dolgo čakati, zato je izostal ves albanski izvoz v Italijo. Albanski list "Dri-ta'' apelira na italijanske oblasti, da se zavzamejo in ukrenejo potrebno, da pridejo albanski izvozniki do denarja".
SMRTNA KOSA
V Willardu, Wis., (Severna Amerika, je 15. nov. umrl Josip Trošt, star 63 let in doma iz Orehovice pri Sv. Vidu na Vipavskem. Tu je živel 27 let. Zapustil je ženo in 7 otrok.
V Clevelandski bolnišnici Cleville, pa je 22. nov. in sicer kake 2 ure po prevozu umrla Ivanka Ferjančič, doma iz Vrhpolja pri Vipavi in stara 59 let. V Ameriki je bivala 31 let.
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurinčič
— Ne pozabi GABAY 3910 telefon 61-5384 BUENOS AIBES

Trgovina čevljev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA
PATERNAL


Ko je bila svatba v kraju, je objavil sinovo smrt
Da bi se svatba mogla nemoteno izvršiti, je prikril smrt svojega sina kmet Boža Nikčevič iz Stubice pri Nikšicu. V času največjih priprav za možitev hčerke je zbolel Nikčevičev mlajši sin. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga operirali, vendar pa je fant kmalu umrl. Oče je dobil obvestilo o smrti sina prav na predvečer svatbe. Ponovnih stroškov, ki so v zvezi s pripravami za poroko, se je ustrašil in zato ukazal svojemu sinu, naj ničesar ne pove domačim. Svatje so se sicer zanimali za mlajšega brata, pa jih je kmet potolažil, češ da leži še v bolnišnici, čeprav so ga na tihem že pripeljali domov. Oče je krsto dal v sobo zakleniti. Šele potem, ko je bila poroka končana in svatba v kraju, je objavil sinovo smrt.
ANEKDOTA
Žena angleškega književnika Dry-dena je bila jako nezadovoljna s svojim možem, ker je bil ves nor na knjige.
"Včasih", mu je rekla, "si zaželim, da bi bila tudi jaz knjiga. Potem bi se zame vsaj kaj zmenil."
"Oh," je odvrnil Dryden, "bi pa že rajši, da bi bila koledar".
"Zakaj pa vprav koledar?"
"Hm," se je odrezal Dryden, "zato, ker je vsako leto drug."
NAROČNIKI!
Slovenskemu listu najlepše voščite praznike in srečno Novo leto, če
točno poravnate naročnino in mu pridobite novih naročnikov!
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
DOBROIDOčA
^ iambrería Alemana
se radi preselitve proda. Natančnejše informacije se dobi v: "Fiambrería Alemana", (Mercado), Alvarez Thomas 1137, Bs. Aires
slovenska tovarna
moz
aika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Varek 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
PRIDNOST PREMAGA VSE ZAPREKE
Na vseučilišču v Oksfordu na Angleškem je bil za profesorja jezikoslovja Jožef Wright, ki se je samo s svojo pridnostjo povzpel do tolikšne časti. S sedmim letom je bil rokodelski vajenec in šele v svojem 18. letu se je naučil brati in pisati. Njegova najiskrenejša želja je bila, da bi šel študirat. Ta želja se mu je tudi uresničila. V Meidelbergu na Nemškem je obiskoval vseučilišče. Bil je najboljši dijak in je kot tak postal doktor modroslovja. Pozneje je bil eden izmed najznamenitejših učenjakov na Angleškem.
Obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD UŠAJ
ZA POMLAD
tram nudim najmodernejšega blaga iz
angleških tovarn.
Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali.
G ARMENDI A 4 9 47 La Paternal — Buenos Aires
ČE NAM TEČE KRI IZ NOSA...
Kri, ki nam teče iz nosa, ustavimo najhitreje, če brizgamo v nos sok citrone. Če pa citrone nimamo pri roki, vdihavamo vase mrzlo vodo, pomešano s kisom ali galunom. Tudi mrzli obkladki na čelo, sence ali nos ustavijo kri. Če pa komu , prav pogosto in močno teče kri iz nosa, je najbolje, če grek zdravniku na pregled.
DEŽ
Dež čisti zrak in mu daje svež vonj. Po daljšem deževju postanejo velika mesta mnogo bolj zdrava. Dež pa ne odpravi v zraku samo prahu in smeti, ampak ga osnaži tudi raznih zdravju škodljivih glivic in živalic, ki plavajo po njem.
MLADINA SE HITREJE RAZVIJA
Po podatkih različnih raziskovanj mladine je dognano, da se mladina zdaj mnogo hitreje razvija, kot se je včasih. Podatki iz poslednjih let pred svetovno vojno so poročali, da so bile deklice razvite med 14. in 16. letom. Zdaj pa je že s 13. leti več kot tretjina deklic razvitih. Torej so deklice za poldrugo leto prej razvite, kot so bile pred 1. 1913. Tudi dečki so za prav toliko prej razviti. — Iste razlike je opaziti glede na težo in velikost rasti. Kakšne so pa razlike glede na umski in duševni razvoj, pa statistike ne povedo.
Ana C h
a unrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
KNJIGE, KI SO NAJVEČJE,
NAJSTAREJŠE, NAJMANJŠE
Knjige so čudovita stvar, ki bi brez njih ne bi dandanes mogoč napredek in nobeno spoznavanje sveta. In vendar ljudje že mnogo tisočletij poznajo knjige.
Najstarejša knjiga sveta je najbrž tako imenovana "Prisse Papyrus", ki jo hrani narodna knjižnica v Parizu. Ta najstarejša knjiga sveta izhaja iz leta 3350 pred Kristusom, je torej že nad 5000 let stara. Učenjak, ki je knjiga po njem dobila svoje ime, jo je našel v grobnici v Tebah.
Največja knjiga na svetu je anatomski atlas, ki ga hranijo v knjižnici državne obrtne šole na Dunaju. Ta knjiga je 1.90 m visoka ter 90 cm široka. Tiskali so jo v letih 1823 do 1830.
Najmanjša knjiga na svetu meri na dolžino le 10 milimetrov, na širino pa cclo le 6 milimetrov. Tiskali so jo leta 1897 v Padovi. V knjigi je vsega skupaj 208 strani. Med drugim je v njej natisnjeno Galilejevo pismo iz leta 1615, ki detle j še ni bilo nikjer priobčeno.
Najtežja knjiga sveta je "Zgodovina Itake", ki jo je v začetku 20. stoletja spisal in izdal neki avstrijski nadvojvoda pod imenom "Par-ga". Ta knjiga tehta nič več in nič manj kakor 48 kg.
Naj obširnejša knjiga na vsem svetu je vsekakor knjiga, ki se kitajsko imenuje " Tu-šu-či-čeng". To je kitajski slovar, ki obsega 5020 zvezkov po 170 strani. Na tisnili so ga na Kitajskem v začetku 17. stoletja na povelje kitajskega cesarja.
Najdražja knjiga na svetu je Gu-tembergova biblija, ki je bila nekdaj lastnina benediktinskega samostana v Št. Pavlu v Labodski dolini na Koroškem. To dragoceno knjigo je kupil sloveči ameriški knjigoljub D. Vollbehr iz Newyorka za svojo zbirko ter je dal zanjo takrat nič manj kakor 350.000 dolarjev. Kmalu potem pa je to knjigo kupila kongresna knjižnica v Washingtonu ter je plačala zanjo poldrugi milijon dolarjev. Samo za eno knjigo 70 milijonov dinarjev! To je že denar!
Najboj razširjena knjiga na svetu
pa je slej ko prej še vedno sveto pismo, knjiga vseh knjig. Doslej je sveto pismo prevedeno v kakih 1000 jezikov in narečij. Kakor so preračunali, je dandanes sveto pismo razširjeno po vsem svetu v najmanj 500 ¡ milijoni izvodih.
Nase mnk >:«•: >»x >se< >:«<: >:«< >:♦> ¿
á RESTAURANT k RECREO
"EL CAÑON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
I
Se priporoča lastnik
PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
Slov. Babiea
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zhitr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
:-<«•' »x "<«>x >»x ?mk :>»>: >:♦>-: mt< -
Hemoroide
Najnovejši način zdravljenja Uzorec brezplačno.
Izrežite in pošljite vaš narlcv: Casilla de Correo 1393, B3. Aires
NE POZABITE,
da praznujemo letos SILVESTROVO v obširni in hladni Armenski dvorani,
ulica Acevedo 1353.
Pridite, da se poslovimo od sti»" in da dostojno proslavimo začetek Novega leta.
SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA)
"LA PALMA"
Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik
JOSIP BOŽIČ
Calle Méjico 923, Piñeyro Avellaneda
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
Rojaki! Poslužujte se samo onih bančnih • zavodov, ki oglašujejo v r~x~n listu!
Srečni prebivalci otoka
Prebivalci donavskega otoka Ada Kale, ki leži v sredi Donave blizu Železnih vrat, so menda najbolj srečni ljudje na vsem božjem svetu. Ta o-tok iam namreč docela svojo zgodovino.
Že pred davnimi stoletji je prišel pod turško oblast. Ko je Rusija leta 1878 v San Štefanu sklepala s Turčijo mir in je morala Turčija odstopiti tedanje bolgarske in romunske kraje, so diplomati docela pozabili na majhen otok sredi Donave. Tako je bil otok še dalje pod turško oblastjo in Turčija je tamkaj imela svojo posadko, ki je čisto sama zase žde-la na otoku med Romunijo in Bolgarijo. Kajpada so turški vojaki iz Turčije dobivali, kar so potrebovali. Tako so v velikih množinah prejemali tudi imenitni turški tobak ter cigarete. To so potem vojaki in prebivalci za majhne denarje prodajali tujcem, ki so se vozili tjakaj na obiske.
Ko je izbruhnila balkanska vojna, je na ta otok posíala pol kompanije vojakov tudi Avstro-Ogrska, da se ne bi tega otoka polastila kaka balkanska država. Avstrijski vojaki so ves čas vojne tovariško živeli skupaj s turškimi vojaki, ki so po končani vojni seveda morali oditi ter prepustiti otok Avstrijcem. Sedaj je mala avstrijska četa sama ostala na otoku. Ti vojaki so bili poslej deležni i-menitnega tobaka in kave, po katero so hodili turisti od vseh strani. Turisti so pa zlasti zato radi hodili semkaj, ker so tukaj v malem videli Tur čijo, tako, kakršna jebila nekdaj pod sultani. Otok je namreč ohranil še docela staro zunanje lice. Za nekaj vinarjev je čolnar pripeljal tujca od ogrske strani na otok in nazaj.
Po svetovni vojni pa je v trianon-skem miru otok bil prisojen Romuniji.
Poslej se na otoku ustavlja vsaK. dan donavski parnik, s katerega hodijo turisti na suho občudovat otok in njegove naravne krasote ter njegov tobak in kavo. Otok Ada Kale ima v romunskem parlamentu enega poslanca, ki na vso moč pazi na stare predpravice svojega otoka. Ta poslanec je obenem tudi guverner otoka in prejema v ta namen od Romunske 30.000 lejev mesečne plače. Na otoku Ada Kale ni nobenih siromakov, ker uprava sama skrbi za svoje ljudi. Dohodke pa dobiva otok od obilnega tujskega promtea. Pred kratkim pa so bili otočani oproščeni vojaške službe.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo ed
3—R . leno sIi>o v bnrvah. Odprto tudi ob nedeljah. * e " "VRKO ^ \r>ALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
SUŠE NE BO VEČ
V Argentini se je pojavil inž. Juan Baigorri Velar, kateri je že v Stgo. del Estero "pričaral" dež. Svoj poskus bo napravil prve dni januarja tudi v Buenos Airesu. Tako bomo, od 2. na 3. prihodnjega meseca imeli v našem mestu dež, če se bo "čarovniku" stvar sponesla. Tukajšnji meteorologi pa v njegove čarovnije ne zaupajo, mnogi pa, posebno kmetje upajo, da so se rešili suše.
KROJAČNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
«e x«x <♦> «k •:♦> <♦> >»x >»>■ •:♦>
OBJAVE POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugosl. poslaništvo išče in poziva naslednje naše izseljence, da se pri njem zglase:
Crnokovič Oskar iz Rijeke. Zadnji njegov znan naslov je bil Charcas 769 Bs. Aires.
Honigman Leopold ifc Donjih Toplic. Leta 1937 se je zadnjikrat zglar sil iz Paraná.
Inž. Viktor Mikuž iz Ljubljane. Derganc Anton. Pred nekako 1 letom je odšel iz Las Breñas - Chaco, v Buenos Aires, oziroma v Piñeyro-Avellaneda, kjer je menda delal ▼ "frigorífico Wilson". Imenovani se ne javlja več.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Pozor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351
Vila Devoto
U. T. 50 - 0277
i
Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO
"LA ESTRELLA"
kjer boste v vseh ozirih dobro postrežeir z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne.
Priporoča se cen j. rojakom IVAN GAŠPARIŠIČ Av. Alcorta 2363 Bs. Aires 1 ~V
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 1C do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
Marta iz Cordobe in še kaj
Zlepa Tli kaka stvar» tako zelo razgibala javnega mnenja, kot', se je to zgodilo z nedolžno žrtvijo človeške zlobe, z Marto Stutz, ki je zginila brez sledu.
Ugrabili so jo njenim staršem. Pa če je že to bilo iz maščevalnosti, iz nesramne poželjivosti ali morda zgolj iz nagajivosti, v vsakem slučaju je to hudobija, katero mora vsak pošten človek obsojati.
Že vée tednov se vleče ta tragedija, kateri vsi dnpvniki posvečajo vsak dan po več celih strani. Tudi Slovensik list je že poročal o stvari, toda doslej je vsa zadeva še nepojasnjena. Eno je pa res in gotovo: da so ob tej priliki prišle na dan razne stvari, katere so se v temi skrivale, stvari o nečloveških, o zverinskih nečednostih ne moremo reči, ker žival vedno ostane v naravnih mejah svojih nagonov, le človek v tej stvari zgreši mejo. ■ Vem, da takihle pridig in poučevanja ne poslušajo in ne čitajo radi vsi, posebno pa se vanje radi zaleta,-jo tisti, katere najbolj zadenejo. Toda nikar ne slepomišim«; Saj še odgovornost zato nič ne ztaanjša, če kdo' noče priznati, otfirotnfi. sprejetji onih norm človeškega'; življenja, líi so postavljene zanj. -Noj svojim zasledovalcem ne uide, ''i^praV- jih ne vidi, ker je vtaknil glavo V pesek, kadar so mu njegove liog-e že opešale:.. Tisti ljudje,'krftéri se7 boje zvedeti resnico, so na isti poti. Nazadnje se bodo le morali podvreči njeni sodbi, le da bo tedaj prepo¿-110.
Le nikar torej ne obsodite teh besed kot "propaagndo" temveč jiji sprejmite kot koristen; nauk. j
Dogodek z Martico. iz Cordobe rti nikak neverjeten dogodek. Tisti, k|i ste se doma z vifiorejo bjavili, kaj dobro veste, kako skrbno je bilo treba vselej pripraviti posodo. Zakaj? Pač zato, ker če je bil sod plesniv, ali skisan, se je božja kapljica v njem gotovo spridila....
Zakaj je treba v gospodinjstvu posvečati toliko skrbi snagi? . Pač zato, ker iz nesnage se je že mnogokrat primerilo', da se je zastrupila jed, ki je prinesla veliko nesrečo.
»
Podobna je zgodba s človekovim srcem. Tudi v njem mora vladati ¿naga, če ne, nastopi razdejanje.
Nedavno se je takole, izrazil slovenski mladenič, mlad 'fant, kateri bo nemara kdaj tudi oče: Saj je ženska zato na svetu, da se moški z njo
igra!
Tako torej. Kakor za otroka medvedek ? Kadar se ga naveliča, ga vrže v smeti!	S,
Sodim, da takih slovenskih fantov ni veliko in da je dosti več takih, ki življenje pravilno razumejo.
Kaj pa se vam zdi o tistih, kateri se nočejo poročiti tako kakor vera naroča? Kdo ve, če nekateri od tistih ne bodo napravili s svojimi ženami nekoč tako kot otrok z igračkami.
In kaj naj porečejo k takim mislim ženske same?
Pač drugače mora misliti tisti, kateri pogleda bedno gladno starko, ki ga v božjem imenu prosi usmiljenja.
In kaj si misli človek neizkvarje-nega srca. ki je deležen ljubezni svo je dobre matere in svojih sester?
Kateri vreden oče bi dopustil, da se dajo njegove hčere za igračo pijancem? Pošten oče pač tega ne bo dovolil.
Imamo pa tudi nevredne očete, ki imajo svojo lastno hčer za igračo...
Sveti Pavel je v Korintu našel nekaj podobnega in je naročil vsem vernim, da s tistim človekom niti govoriti ne smejo, ker je izobčen iz družbe dobrih in bo zadela božja kazen ob enem z njim tudi nje. Strašno se je razburil apostol božji nad tistim zločinom. Pa vemo, da je bil on moder in božji mož, ki je govoril aje besede.
V	vseh časih je bilo med ljudmi tudi nekaj slabih. Zakaj vedno je bilo takih, katerih niso bili dovolj močni, da bi s silo duha štrli v sebi ne,-urejeno poželjivost svojega telesa. Toda gj-ehi prejšnjega časa so se skrivali v temi, kajti vsakega je bilo sram, da bi. se v svoji goloti, v svoji moralni propadlosti pokazal pred kritiko splošnega mnenja. V prejšnjih časih so vsi pravilno sodili, da je vsaka razbrzdanost greh in znamenje človeške slabosti.
Kristus nam je v vseh teh stvareh prinesel jasen nauk, ki nam dobro pove, kako je s temi stvarmi.
V	človeku so razna nagnenja. Ne-Jvatera so dana za to, da človeku da-
iejo oporo pri ohranitvi lastnega življenja.
Če bi v človeku ne bilo nič samo-Ijubja, če bi ne bilo nič apetita do jedi, če bi ne bilo nič častiželjnosti, če bi ne imel želje, da si kaj premoženja pridobi.... saj bi človek kar kmalu obstal onemogel na življenski poti.
Tudi v človekovo naravo so vsaje-
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 120 Tako je postal Ciril Razumovski, siromašen kozak iz stepe, velik gospod, ker ga je carica Elizabeta hotela nagraditi z vsemi mogočimi naslovi in častmi.
Ciril pa je imel samo eno željo.
Rad bi bil postal kozaški kapetan in sicer hetmán nad vsemi kozaki stepe
Carica mu je, samo po sebi umevno izpolnila njegovo željo. Ciril Ra-zumovski je postal kapetan, krasila ga je zlata častna sablja, na prsih pa'je nosil Vladimirjev red.
Razumovski je bil vedno pri carici. Povsod jo je moral spremljati, ker je Elizabeta sedaj mnogo poto-tovala, da bi se prepričala, če je beda naroda v Rusiji zares tako velika, kakor ji jo je naslikal Ciril.
Kar pa je videla, je samo potrdilo njegove besede. Prizadevala si je, da bi ublažila trpljenje naroda.
Tej svoji ljubezni je carica Elizabeta ostala zvesta do groba, čeprav so si dvorjaniki prizadevali, da bi kozaka očrnili in ponižali v njenih o-čeh ter ga na ta način odstranili z dvora.
Dve leti potem ko je Razumovski prišel na dvor, je carica Elizabeta začutila, da bo postala mati.
— Najin otrok ne sme biti nezakonski, — je rekla carica Elizabeta svojemu ljubimcu in ukazala, da mora biti vse pripravljeno za tajno poroko sredi noči.
Duhovnik ju je poročil in čez neka i meescev se je rodil moj brat.
Po enem letu pa sem se rodila tudi jaz.
Samo po sebi umevno je, da so naju skrivali, kajti ljudje niso sme-
li zvedeti, da sva caričina otroka. Nihče ni vedel, da je Elziabeta osrečila kakega moškega s svojo ljubeznijo, vsi so jo še vedno imeli za deviško kraljico.
Radi tega so naju izročili staremu komorniku Martiniču, čigar dobra žena naju je negovala. Bila je dobra in požrtvovalna gospa, ki nama je nadomeščala mater in zares skrbela za naju, kakor da bi bila njena otroka
Nekega dne so me pripeljali k moji materi — videla sem tudi očeta. Čeprav sem bila takrat stara šele štiri leta, vendar se še prav dobro spominjam na tisto uro.
—	Najin otrok! — je vzkliknila carica in me objela. — Ciril, to je najin otrok!
—	Tebi je podobna, — je rekel kozaški hetmán.
—	Ne — to so tvoje oči — tvoje modre oči, — odvrne carica. — Zato jo tembolj ljubim, ker ima tvoje oči.
Tedaj so me imenovali Natalko. Ime Klarisa so mi dali mnogo pozneje
—	Oh, zakaj se moram ločiti od svojega otroka! — je stokala carica. — Zakaj ne smem vsak dan objemati svojega otroka, kakor druge matere. Zakaj ga ne smem negovati in vzgajati!
—	Zato, ker si carica, — je rekel kozak. — Draga Elizabeta, ti nimaš samo tega otroka, tvoji so milijoni in milijoni otrok! Tvoja država je velika! Mati moraš biti vsem! Najina otroka pa te pri tem ne smeta motiti — oditi morata iz Petrogra-da in iz Rusije. Ko pa bosta odrasla, bova poskrbela za njuno srečo!
Da, poskrbela bom! — je odgovorila cnrica in si obrisala solze. — Od Natalke se bom ločila, toda samo tako dolgo, dokler ne bo stara šest-
ni razni nagoni, ki človeka silijo, da ohrani samega sebe.
Tako nas uči nauk večnega učitelja, ki pa pristavlja, da mora vsakdo pri borbi za lastni obstanek imeti obzir do svojega bližnjega, katerega mora ljubiti kakor samega sebe, in torej nikoli ne sme zolrabiti bližnjega v svojo korist in njegovo škodo; In vse druge osebne nagone mora držati v mejah, v katerih služi svojemu namenu. Kdor preveč streže svojemu grlu, bo kmalu čutil tudi posledice svoje neurejenosti.
Nagon je torej v naravo vsajena sila1, ki človeka žene k samoohrani, pamet pa mora biti tista, ki čuva nad tem, da se nagon drži svojih naravnih meja.
Drugi nagon pa je tisti, katerega je Stvarnik vsadil v človekovo telo, da se po njem ohrani človeški rod.
Ljubita in množita se!, tako je velel Bog prvim staršem. Če bi obstojala samo tale suha postava, potem bi pač samo veliki svetniki božji i-meli voljo za družinske očete in matere, velikanska večina ljudi bi iz udobnost? raje skrbela le za lastno osebo. Človeštva na svetu bi pa bilo kmalu konec.
Bog je to dobro vedel in je zato dal posebno nagnenje v človekovo telo in čuvstvo ljubezni v srce. Ta ljubezen, to nagnenje oseb raznega spola naj bi vodilo do medsebojne zveze moža in, žene v zakonskem življenju, iz katere naj se rode otroci. To čustvo naj bi razpoložilo dvoje src k ustanovitvi urejene družine, kjer bi se oče in mati žrtvovala za svoje lastne otroke in jih vzgajala v poštene ljudi.
Vsa osnova vseh dram in romanov in vseh pesmi o ljubezni je izražana v tej božji zamisli. Ves spolni nagon je le gonilna sila, dana človeku zato, da je zagotovljena ohranitev človeštva na zemlji.
Kakor je dana jedi slast le zato, da si človek bolj lahko ohrani življenje, tako imajo tudi telesni užitki, ki se nanašajo na spolno življenje, svoj edini razlog samo v tem. da služijo ohranitvi človeškega rodu.
Sedanji rod pa bi hotel žgečkati svoje grlo z okusnimi jedrni, ne da bi hotel nositi tudi posledice nezmerne jedi, in si pomaga z raznimi sredstvi, kako se zgubi debelost in ohrani "linijo".
Bolj nevredno in mnogo bolj ponižujoče pa je, če išče svet spolne užitke izven meja, ki jih je postavil stvarnik s šesto zapovedjo in z zakramentom svetega zakona.
In nesreča riaše dobe je v tem.
Drame, komedije, filmi, časopisi, trgovske propagande.... zares hudičevo delo se vrši v teh stvareh/Jarma božje postave se hoče človeški rod osvoboditi, svobode hoče, zabave in užitka išc©.'! Pošteno družinsko življenje zasmehujejo.
Ali mar to vodi človeka k sreči t Ne!
Posledice vse nemoralne moderne "umetnosti" so najbolj vidne v teh modernih nemoralnih zločinih, ki so naraven sad izkrivljene "laične'morale".
Svoboden je človek. To se pravi: kar se mu prav zdi, tisto more storiti.
Toda sveti Pavel modro naroča: "Da, svobodni in prosti, toda ne*ka-kor tisti, ki svobodo izrabljajo za opravičilo svoje hudobije.;-'
Vem, da ne bom nikoli pripravil vseh Slovencev do tega, da bi mi v. cerkev prišli. Toda to mi je pa dolžnost, da z vso silo delam za tem, da bi vsaj pravo presojo iméli o tem,, kje so meje človeški poželji^šii ih da bi vsak v pravi časti imel samega sebe in svojega bližnjega.
Slučaj Martice iz Cordobe je v vsej grozoti pokazal, kam vodijo človeške strasti, če niso brzdane.
Ta dogodek je pa tudi živ opomin vsem tistim, kateri ste očetje in matere. da je treba imeti mnogo skrb^ pri vzgoji otrok in da je treba paziti. kam otroci zahajajo in s kom se družijo.
Tisti ki ie rekel: naj se hčer sama odloči, kadar bo pametna dovolj, kaj malo razume, kaj je človeška narava.
K slabemu je nagnjena in le dobro negovana more dati mlademu človeku plemenit značaj in modro presojo življenja.
Tisti otroci pa, kateri se učijo živ-ljenske modrosti- iž filmov in iz. časopisnih kvant, prav gotovo ne bodo nikdar dovolj močni, da obvladajo v sebi to, kar je neurejeno in bodo kmalu prav velika pokora tistim, katerim bi morali življenje lajšati, to je svojim staršem. In tega bodo krivi starši sami, ker niso pravilno vzgajali svojih otrok.
Hladnik Janez
CERKVENI VESTNIK
1. jan. Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu.
8. januarja. Maša na Avellanedi za Andreja Kandus. Molitve na Paternalu.
Božične praznike smo prav lepo praznovali. Zelo številna je bila vdeležba pri vseh službah božjih.
Pri polnočnici nas je obiskala tudi "presidenta de las Damas de S. 'Vicente", ki je prava gospodarica zavoda in kapele ná Paternalu. Bila je zelo zadovoljna in kar očarana od našega petja.
Tudi na Avellanedi so nadvse lepo zapeli.
Opozarjam na "Novo mašo".
Radi nepredvidenih zadržkov se bo vršila malo pozneje.
5. febr. na Paternalu.
12. febr. na Avellanedi.
Torej 3 tedne pozneje!
Prosim rojake, da obvestite o tem vsé tiste, kateri nedobe sami lista v roke in povabite vse naše k tej slovesnosti.
Poskrbite torej, da boste mogli priti vsi k tej edinstveni slovesnosti, kjer se bo zbralo toliko Slovencev, kot jih doslej menda še ni bilo skupaj v tej deželi.
Hladnik Janez
Pri moji postelji je bedela gospa Martinič. Ko je zagledala neznanca, se je zdrznila.
Prišlec je potegnil iz žepa neko listino in jo pomolil gospe.
—	Ali je to tisti otrok? — je vprašal prišlec.
—	Da, — je odgovorila gospa Martinič. — Vi gospod, vi ste pa — grof Pineberg — mar ne?
—	To vam dokazuje listina, ki sem vam jo ravnokar pokazal, — je odgovoril prišlec. — Jaz sem tisti, ki bo odslej nadzoroval vzgojo mlade princese. Jutri zjutraj mi boste izročili otroka, potem pa se morate takoj zopet vrniti v Petrograd.
—	Oh, gospod, — je prosila gospa Martinič in sklenila roki, — rotim vas, ljubite tega otroka, branite ga in skrbite, da se mu ne bo nikdar kaj pripetilo, kajti to je pravcati angelj!
—	Storil bom svojo dolžnost! — je odgovoril grof Pineberg ki je govoril prav slabo ruščino. Bil je Nemec. — O kaki princesi, samo po sebi umevno, ne bo več govora, kajti obvezal sem se da bom otroka adop-tiral in jutri se bo Natalka že imenovala grofica Klarisa Pineberg.
—	Sedaj pa, lahko noč! Jutri zjutraj pa bo čakala pred hotelom moja kočija.
Še sedaj se spominjam, kako osor-no je govoril ta potuhnjeni in neprijazni človek. Ko sem ga zagledala, sem slutila, da je ta grof strašen človek. In slutnja me ni varala.
Ponoči sem se nekolikokrat prebudila. Gospa Martinič je še vedno sedela pri moji postelji in tiho ¡lítela. Neprenehoma je jokala, izredno me je ljubila in misel, da me bo morala izročiti popolnoma tujemu človeku, ji je bila neznosna.
Drugo jutro me je gospa Martinič oblekla, skupaj sva opravili svojo
najst let, potem pa jo bom poklicala na dvor. Natalka bo moja najlepša in najdražja dvorna dama, — te daj jo bom lahko vsaki dan videla.
—	Moj sladki otrok, sedaj pa zbogom ! — je nadaljevala carica in me še enkrat objela. — Bog naj te Blagoslovi — ne pozabi nikdar na svojo mamico — spomni se na svojega očeta! — Da pa naju ne boš nikdar pozabila — ti bom dala nekaj, kar moraš vedno nositi na svojem srcu.
Carica je vstala in stopila k mizi, na kateri je ležal majhen zabojček iz slonove kosti. Carica je odprla zabojček in vzela iz njega majhen križec, ki je bil okrašen z briljanti in s smaragdi in je visel na tenki zlati verižici.
—	Ta križ, je rekla carica, — je posvečen Ivazanjski Materi Božji. Dobila sem ga od metropolita, ki mi je rekel, da mi bo prineesl srečo.
—	Moja draga Natalka, jaz pa ga dam tebi, naj ta križ osreči tebe! — je rekla cari.ca ter mi ga med ihte-njem obesila okrog vralu.
Tedaj je stopil tudi Ciril Razumovski bliže. Tudi v njegovih očeh so se svetile solze.
—	Nosi ga vedno, hčerka moja,
—	je dejala carica, — ko pa te bom zopet poklicala nazaj, bom po njem spoznala, da si moja hčerka.
—	Jaz pa ti ne morem dati tako dragocenega daru, kakor si ga dobila od svoje matere, — je rekel Razumovski in položil svojo roko na mojo glavo — toda tudi od mene boš dobila spomin.
—	Tu imaš, vzemi to — nosi ga na srcu , prinesel ti bo srečo!
Medtem ko je govoril te besede, je vzel škarje, ki so ležale na miiz in si odrezal šop svojih lenih, plavih las.
—	Ciril! — je vzkliknila carica,
—	kai si storil ?
—Za svojega otroka mora človek
nsb<:>SB< &am>sm >as-í wm m¡?¿ >se< >a*c	mm ssec ase* '«ex
i	...««s.	v?
9	M¡m	u
l
4
¡KROJACNICA MOZETIČ
vi» $
v
% Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si $ vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne | bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše H mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji $ ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke R ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ti ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj oe sam!
I
3!
O S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires
8
■
I
8
S?
8 S?
i ti
s?
m i

žrtvovati vse, kar ima, ne pa samo šopa las! Bog je zapovedal očetom, da se žrtvujejo za svoje otroke.
Za očetove lase mi je dala carica majhen zlat medaljon, potem pa so me starši še enkrat objeli ter me izročili komorniku, ki me je zopet odpeljal k svoji ženi.
— Oho, — kaj pa je to? — pi*e-kine Francesco Armidore pripovedovanje mlade deklice. — Gianetti-no, kaj se je zgodilo? Valovi se dvigajo, gondola se ziblje.
Gianettino se je škodoželjno nasmehnil potem pa je odvrnil poniž-
no:
Ne
—Signor, to ni nič hudega! preti nam nobena nevarnost!
—	Mislil sem že, da se pripravlja k nevihti. Če je pa tako, kakor praviš, vozi dalje! Mar ne, madona, tudi vaša želja je, da bi se peljali dalje?
—	Zanašam se čisto na vas! — odvrne Klarisa. — Ne spoznam se na morje in vetrove, vem pa to, da sedaj ne bi na noben način rada umrla. Sedaj ne, ko še nisem dosegla svojega visokega cilja!
—	Bog daj, da bi se vam posrečilo, kar želite! — vzklikne odkritosrčno mladi Francesco.
—	Ali hočete slišati, kaj se je zgodilo potem? — vpraša Klarisa po kratkem molku.
—	Oh, prosim vas, pripovedujte mi! Jaz uživam, ko poslušam vaše pripovedovanje.
—	Istega dne sem odpotovala iz Petrograda in sicer z gospo Martinič.
V zaprti kočiji smo odpotovali po Rusiji, prispeli smo v neko mesto, kjer smo ostali nekai dni. Stanovali smo v najlepšem hotelu mesta.
Zvečer pa je stonil v moio sobo neki gospod z velikimi sivimi brki; ogmjen je bil v dolg plašč.
SLOVENSKI
LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
NOVOLETNO VOŠČILO
Je zopet prišlo novo leto. Bo izpolnilo želje nam? Naprej, junaško v življenje! A bojazljivce naj bo sram!
Kdor za usodo se ne meni kljubuje njenim muham vsem, bo srečen hodil po tej zemlji in za vse udarce bode nem.
Ko življenje te v obraz udari, naj te ne moti obup, nemir, udarce te samó popravi, neustrašenost in srčni mir.
Mladine največje dobrota je ta: neustrašen nastop in čistost srca. Zatorej učiti se moraš mladina, up naše bodočnosti ti si edina.
OTROCI VOŠČITE STARŠEM!
Dolžnost vsakega otroka je, da za novo leto vošči: sreče, zdravja in veselja svojim staršem.
Ob enem pa jim mora obljubiti, da bo k temu tudi sam pomagal s tem, da bo vedno ubogljiv in ljubezniv s svojimi stariši. Oni so, ki za vas gledajo in napravijo vse mogoče, da ste srečnejši. Zato je prva dolžnost vsakega otroka, da isto vrača cvojim staršem.
Otrok, ki svoje starše uboga in spoštuje, je od vseh spoštovan ter ga vsi radi imajo, kar mu seveda slajša to zemeljsko življenje.
Novo leto naj nam pomeni novo življenje. Ako smo v starem letu kaj zagrešili, poskusimo sedaj popraviti. Otrok, ki se zaveda, da je prav delati po dobrih naukih svojih stari-šev, bo tudi odrasel v moža ali ženo, kateri bo znal soditi in gledati življenje.
Ker pa življenje ni lahka stvar, kdo drugi nas more za nje pripraviti, kot starši. Oni, ki so izkusili grenkosti in trpljenje tega sveta. Zato nas bodo gotovo vodili po pravi poti. Poslušati jih in jim slediti, pomeni postaviti si najlepši spomenik, ki ne bo nikdar ugasnil v ljubečih srcih naših starišev.
X.
Mladinski kotiček
NEKAJ NAČELNEGA O IGRAČAH
Predvsem zelo važna ugotovitev: igrače niso luksus. Igrače so otroku
potrebne kakor vsakdanji kruh. Potrebne so mu za njegov duševni razvoj. Razvojne stopnje od dojenčka do šolskega otroka pa so različne in vsaka zahteva svoj tip igrač. Neprava in nesmotrno izbrana igrača je brez koristi, včasih celo v škodo. Starši in sorodniki bi morali vedeti, kaj otrok za svojo starost in razvojno stopnjo potrebuje. Prodajalec bi moral znati pravilno svetovati. Prodajo igrač bi primerjal prodaji knjig: kakor ima ali bi moral imeti prodajalec knjige čisto drugačen odnos do prodajnega predmeta kot pa specerist ali manufakturist do svoje robe, tako bi semoral tudi prodajalec igrač zavedati, da bi moral biti več kakor sejmar. Te ugotovitve so morda nove in se zde temu ali onemu čudne, toda so točne.
Prvo leto. — Od prvega do tretjega meseca: Majhen pisan predmet, ki ga obesimo nad otrokovim ležiščem (Žogica, šop pisanih trakov in podobno). V četrtem mesecu: Z gumastim trakom pisana ropotuljica iz celuloida. Po petem mesecu: Ropo-tulje, gumaste igrače (živali, punčka, žoga), kosmate živali (iz sukna ali pliša). Od devetega meseca dalje: Močne ropotulje, škatle (votle kocke), kakšna živalca (iz sukna ali lesa) na vrvici.
Drugo leto. — Žival na kolesih, voziček, avto (nikar nič pločevinastega!). Okrog poldrugega leta: zvonček na kolesih, možicelj-capljač (Hampelmann),, godbeni mlinček, pločevinast boben, kocke za postavljanje (barvane), prva slikanica v leporello-vezavi (verze berimo, brez ozira na to, ali jih otrok razume ali ne). Konec drugega leta: Poleti i-granje v pesku — vedrce, lopatica, kalupi iz pločevine, punčka ali žival (medved) z obleko, postelja zanjo, posoda.
Tretje in četrto leto. — Gugalni konj, konj na kolcu (Steckenpferd), žoge, obroči za poganjanje, večji voz ali avto (vse leseno), stol in miza za punčke, kopalna kad, štedilnik in posoda, lesene hišice za postavljanje vasi, menažerija ali cirkus z živalmi, lesen vlak, kamenčki za postavlja-
nje, gnetivo (plastilina, nakiplast ali — ilovica), mozaične (in druge se-stavljalne igre, tope škarje in papir, barvni svičniki ali — še bolje — majhna črna deska in barvna kreda, prvo šivanje, sestavljanje slik s prelepi jenimi kockami (po predlogah), trobenta in boben, orglice, majhen klavir, slikanice (prizori iz otroškega življenja), predstave z lanterno mágico ali z lutkami (vodijo odrasli!), igranje v vlogah: pismonoša, sprevodnik( (garniture s potrebšči-
nami), trgovina. Za igre v dražbi: poleg žoge vajeti in bič, "Črni Peter".....
Peto in šesto leto. — Tehnične se-stavljalne igrače (Matador!), ročna dela z rafijo, slikanje z barvicaami po predlogah, soba ali kuhinja za punčke, majhna prodajalna, lutkovni oder (ročne lutke!), vlak na tiru (pločevinast oz. železen, Mark-lin!), skiro ali kolo, vrvica za skakanje, loparji in žogice, obroči za metanje, slikanje s pravljicami. (Za
Zgodovinski predjamski grad pri Postojni
igre v družbi: domino, razne družabne igre (konjske dirke in podobne).
Šolska doba. — Dopolnjevanje tehničnih sestavljalnih igrač, nove podobne (elektrotehnične, fizikalne itd.), sploh stvarjalne igrače (ročno delo). Modeli letal. Statve. Vojake, topove in podobno je treba odklanjati.
IGRICA ZA KRATEK ČAS
Otroci postavijo pručke ali stole v krogu in sedejo nanje. V sredino kroga se postavi eden izmed igralcev, ki ima zavezane oči. Ta je lovec. Nekaj časa hodi v krogu sem in tja, potem sede enemu izmed otrok v naročje. Otrok, na katerega sede, mora glasno zakričati. Lovec ga mora spoznati po glasu. Če se mu to posreči, zamenjata lovec in otrok svoji vlogi. Če pa lovec ne ugane, kdo je otrok, ki je zakričal, se mora spet postaviti v sredino kroga in začeti kler igralca, na kateerga sede, ne znova. To ponavlpa toliko časa, do-spozna po glasu.
ZANKE — UGANKE
Kako moreš "suho travo" napisati samo s štirimi črkami?
(•ouas :§3§idttu Kaj je samo v zraku, v ognju, v
vodi in na zemlji pa ne?
(•j
Kaj vidiš včasih na dnu vode, pa ni mokro?
(■ouni ui oouog) Kaj dela kmet, kadar hodi po njivi?
(•aCuido^g) Katere ure ni treba nikoli nabijati?
(•ojn opnjj) Za kom vsi ptiči letijo?
(•uionnfp} «z) Kdo hiti na vso moč, pa nikamor ne pride.
(•08p283[j)
Kdaj je ovca zunaj in znotraj kosmata?
(■tCo}s ngRJd sn JBpB}[) Kdo stoji sredi gozda ves dan irt vso noč samo na eni nogi?
0«qoo)
Zakaj ima mlinar bel klobuk?
("BAij>jod raifu z os ep 'o-pjz)
jutranjo molitev, dobra gospa me je še enkrat objela, potem pa me je izročila grofu Pinebergu, ki me je čakal pred hotelom v svoji kočiji.
Francesco Armidore, potrudila se bom, da vas ne bom predolgo mu-čula. Na kratko bom opisala strašnega človeka, v čigar roke sem prišla.
Ta grof Pineberg je bil nemški plemič, ki je imel v bližini Berlina zelo zadolženo posestvo. Njegova žena je bila nekdaj dvorna dama carice Elizabete, to je bil najbrž tudi vzrok, da so me izročili baš njemu.
Carica je poznala svojo nekdanjo dvorno damo in je vedela, da je blaga, dobra in izobražena dama in da ji lahko zaupa vzgojo svoje hčerke. Carica pa ni vedela, da je bil grof Pineberg pijanec in strasten igralec in da je grofica živela z njim v zelo nesrečnem zakonu.
Carica je vprašala po svojem edinem zaupniku miinstru Bestuševu grofa Pineberga, če bi bil pripravljen sprejeti v svojo hišo otroka diskretnega rojstva.
Pogoj je bil, da da grof otroku svoje ime.
Če pristane na ta predlog, dobi takoj dvesto tisoč rabljev razen tega pa mu ie caričina milost vedno zagotovljena.
Grof je bil seveda takoj zadovoljen s predlogom ministra Bestuše-va, tembolj, ker sam ni imel otrok.
O tem pa je zvedela stranka na ruskem dvoru, ki se je bala, da bi ji otroci carice in Razumovskega za-mogli nekoč postati nevarni — takoj je odpotoval eden izmed dvorjani-kov v Berlin in se dolgo pogovarjal z grofom Pinebergom.
Rezultat tega pogovora sem kmalu občutila na svojem telesu. Pineberg je dobil od moje carice dvesto tisoč rabljev, isto vsoto pa je dobil tudi od Razumovpkijevih sovražnikov, obljubil je, da bo pazil, da ne
šest-
bom nikdar doživela svojega najstega leta.
Po dolgi in naporni vožnji smo prispeli v Berlin, odtod pa nas je kočija odpeljala na grofovo posestvo.
Posestvo se je nahajalo pri malem mestecu Pinebergu. To je zelo siromašna okolica. Po poljih je bil posajen samo krompir — stari dvorec jo bil skoraj razvalina — v hlevih so stali suhi konji, bolno govedo, povsod smo srečavali samo mrke kmete — to je bila okolica, v kateri bi bila morala tako dolgo ostati.
Bog pa mi je poslal dobrega an-gelja.
To je bila grofica Pineberg!
Tudi sedaj se mnogokrat spomnim na to dobro, toda nesrečno ženo, ki jo je dohitela tako žalostna usoda.
Kako je bila srečna, dokler je bila še na carskem dvoru v Petrogra-du!
Nekega dne pa se je spoznala grofom Pineebrgom, ki je bil tedaj mlad in lep, zaljubila se je vanj in naposled sta se tudi poročila.
Njen zakon pa je bil vrsta trpljenja in poniževanja.
Grof Pineberg jo je zanemarjal že prve dni v zakonu, občeval je in se družil z lahkomiselno berlinsko druž bo, doživel je marsikatero pustolovščino z berlinskimi ženskami, pognal je veliko grofičino premoženje, ko pa ni mogel več nikamor, — se je vrnil k svoji ženi na osamljeno posestvo in jo začel mučiti ter jo dol-žiti svoje nesreče.
Nesrečnica je prenašala svoje muke z angeljsko potrpežljivostjo, to na je njenega moža še bolj jezilo in nekega dne se je toliko spozabil, da je svojo ženo pretepel. Pri tej priliki je izginilo tudi zadnje upanje, da bi grofica mogla postati kdaj srečna, — rodila je mrtvega otroka.
Grofica je bila zelo nesrečna, čutila se je strašno osamljeno, radi tega me je sprejela z odprtimi rokami.
Postala sem njena ljubljenka in grofica si je prizadevala, da bi nte čim boljše vzgojila. Takrat sem bila stara pet let, bil je torej skrajni čas, da bi sc naučila citati in pisati.
Grofica uie je poučevala v nemškem jeziku, prizadevala pa si je tudi, da bi ne pozabila svoje materinščine in kadar sva bili sami, sva vedno govorili ruski.
Samo po sebi umevno je, da sva mogli zelo paziti, da naju ni slišal njen mož, ker se je silno razjezil, če je slišal, da nisva govorili nemški.
K sreči sva grofa v teku treh naslednjih let zelo redkokdaj videle. Sedaj je imel štiristo tisoč rabljev in je lahko nadaljeval svoje prejšnje življenje. V Berlinu je vsakdo poznal grofa Pineberga, ki je z obema rokama metal denar na cesto in si je v najodličnejši ulici najel prekrasno palačo, ki je bila ponoči in podnevi odprta vsem lepim in lahkomiselnim berlinskim ženskam in vsem prijateljem.
Grofica se ni prav nič žalostila, da je njen mož tako živel. Bila je zadovoljna, da ga ni videla, da ji ni bilo treba trepetati pred njegovo surovostjo in da se je lahko popolnoma posvetila moji vzgoji.
Ljubila me je, kakor ljubi mati svojega otroka. Ko me je naučila nemščine, je govorila z menoj samo še ruski in francoski, pozneje pa tudi angleški, seznanila me je z mnogimi znanostmi, ker je bila zelo izobražena žena.
To so bila tri najsrečnejša letn mojega detinstva, ki sem jih preživela z grofico na samotnem posestvu. Ko pa sem bila stara devet let, se je vse naenkrat spremenilo.
Nekega dne se je vrnil grof Pineberg na po~~"4
Bil je popolnoma uničen. Pognal je vseh štiristo tisoč, to mu pa še ni bilo dovolj, zadolžil se je tudi za prav tolikšno vsoto. Sedaj je bil vedno razdražljiv.
—	Štediti moramo, — je vpil cele dni. — Vidve sta tukaj živeli v mira, jaz pa sem moral v Berlinu delati za vaju.
—	Sedaj bo to čisto drugače! — Z našim premoženjem bo treba odslej boljše gospodariti, — ti pa — se je Pineberg obrnil h grofici, — mi moraš kot žena pomagati in štediti.
—	Oh, kako srečna bi bila, če bi bilo to mogoče! — je vzkliknila uboga žena. — Upam, da boš zadovoljna z menoj.
Človek pa, kakršen je bil grof Pineberg, ni bil z ničemer zadovoljen.
Uboga grofica je dejala kolikor je mogla. Žena, ki ni nikdar vedela kaj je delo, je vstajala že ob zori m skrbela, da ne bi prišli ob vso živino, nadzorovala je služabništvo in je mnogokrat hodila na polje ter pazila na delavce, ko pa se je pozno zvečer vračala je vsa utrujena sedla k pisalni mizi ter delala pozno v noč. Dopisovala si jc z upniki svojega moža, ki so postajali čezdalje bolj nestrpni.
Tri leta so minula v neprestani borbi med grofico in upniki. Če bi bil grof delaven in resen kakor njegova žena, bi se dalo njegovo posestvo morda še rešiti.
Toda grof Pineberg je znal samo dobro kritizirati, sam pa ni ničesar delal. Za vse je skrbela le njegova žena. On pa je odhajal na lov in ker si ni mogel več privoščiti dragih velemestnih ljubic, je zalezoval mlade kmetice.
Neki upnik niu je končno prodal na javni dražbi posestvo in tako sta se morala grof in grofica Pineberg preseliti v neko malo, uborno kmet-
sko hišico — in to je bilo vse, kar jima je še ostalo.
Sedaj pa je napočil za grofico in zame čas trpljenja. Delale sva od jutra do večera, samo da sva priski* bele najpotrebnejše.
Grofica je odpotovala v Berlin, kjer je prevajala romane. Z njenim zaslužkom bi lahko dostojno živeli, če ji ne bi grof pobral vsega denarja-	i
Cele dneve je posedal v vaški krčmi ; od začetka je pil vino in pivo, pozneje pa le še žganje. Kadarkoli je prišel domov, je bil vedno pijan.
Takrat navadño nikoli ni vedel, kaj počenja. Večkrat je pograbil palico in pretepal svojo ženo in mene, tako, da sva mnogokrat morale pobegniti skozi okno.
—	Francesco Afmidore; ali ni bilo moje detinstvo žalostno? Ne mislite, da vam pripovedujem bajke — to jo bila mladost caričine hčerke!
—	Oh, za vse to imam dokaze in če bom postala carica, bom svetu do-dazala, kaj sem vse pretrpela.
—	Uboga Klarisa — zašepeta Francesco — kar mi pripovedujete je tako strašno, da bi rad videl, če bi vse skupaj bila le bajka! Potem vam vsaj verjeti ne bi moral.
—	Grof se je trudil. — nadaljuje Klarisa — da me uniči. Skušal me je končati z lakoto, toda bila sem dovolj močna, da sem kljubovala vsakemu pomanjkanju.
Četudi sem v tistih časih trpel» lakoto, sem kljub temu postajala od dne do dne močnejša in lepša, kar je seveda grofa Pineberga strašno jezilo, ker bi po moji smrti prejel is Petrograda lepo nagrado.
Petnajst let mi je bilo, ko me je nekega dne zadel najstrašnejši udarec usode.
(Nadaljevanje prihodnjič)