Poštnina plačana v gotovini ^^^^^^^B l^ft^^^l ^^^^V ^^^^^ ^^^^^H ^^^^^^H^^H^^V ^^^^^ Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica Stcv. 1, pritličje, desrio; uprava: lcvo '/ Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem cekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 iefo XXI. Cefje, petek 8. teptembra f 939 Štev. 37. Proslava kralle- vega roistnega dne v Celiu Celje, 7. septembra V torek, na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., so na vseh celjskih poslopjih zaplapolale državne zastave. Stevilni trgovci so okrasili iz- ložbena okna s kraljevimi slikami ter jih v torek in sredo zvečer razsvetlili. Tudi mnogo oken stanovanj je bilo oba večera okrašenih in razsvetljenih. Učin- kovito iluminirano je bilo oba večera pročelje mestnega poglavarstva. V torck 5. t. m., na predvečer je priredilo agilno Sokolsko društvo Celje I v Mestnem gledališeu slav- nostno akademijo, ki je bila dobro obiskana. Po pozdravu državni zastavi ob igra- nju državne himne je sprcgovoril br. inž. Borut Marinček tehtne besede o kraljevem rojstnem dnevu. Sledile so ljubko izvedene proste vaje ženske dece. Nato je vojaška godba zaigrala Kubi- štov »Venček slovenskih pesmi«. Zenski naraščaj je izvajal prosto vajo »Na Adriju« premalo skladno. Strumno in učinkovito je izvedla moška deca vaje s puškami. Burnega odobravanja so bili deležni člam pri telovadbi na bradlji in drogu. Moški naraščaj je izvedel »Pe- torico« v splošnem zadovoljivo. Vojaška godba je zaigrala Brodihov »Srbinov dan i san«. Po efektnih preskokih mo- ške dece preko mLze so člani skladno in eksaktno izvajali prosto vajo »Hej, Slo- vani«. Akademijo je zaključila živa sli- ka »Sokolstvo kralju Petru II.« Vojaš- ka godba je zaigrala himno »Hej, Slo- vani!« in Pesem sokolskih legij. Akade- mija je dosegla lep uspeh, za katerega gre požrtvovalnim vaditeljem vcc pri- znanje. V sredo ob 8. je bila služba božja v opatijski, nato pa v pravoslavni in evan- geljski cerkvi ter v starokatoliški kape- li. Službi božji so prisostvovali zastop- niki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol, korporacij in društev, med njimi deputacije Sokola in gasilcev ter rezervni oficirji in mnogo drugega ob- činstva. Ob 10.30 se je pričela v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma sokol- ska proslava kraljevega rojstnega dne, j ki sta jo priredili Sokolski društvi Ce- lje-matica in Celje I. Na odru je bil po- ] stavljen kraljev kip, obdan z zelenjem, pred odrom pa se je razvrstilo sokol- stvo v krojih z župnim in društvenim pr&porom, Sokolski salonski orkester je najprej zaigral Pesem sokolskih legij, nato pa državno himno. Br. dr. Milko Hrašovec, starešina Sokolskega društva Celja-matice, je v tehtnem in učinko- vitem govoru podčrtal, da vsebujejo vsi trije deli naše državne himne isto misel in isti simbol: ljubezen do domovine, ki jo je treba čuvati in braniti do posled- nje kaplje krvi. Govornik je orisal veli- ko delo dinastije Karadjordjevičev, ki je polno borb in žrtev za našo svobodo. Jugoslovenskemu sokolstvu je mesto vedno tarn, kjer se brani bratstvo in svoboda. Sokolstvo stopa v teh resnih časih strnjeno za svojim ljubljenim vla- darjem in je prepričano, da bo mladi kralj vodil svoj narod vedno po poti svojih velikih prednikov: po poti zmage. Ko je govornik zaključil svoj govor z vzklikom: »Zdravo, naš kralj in stare- šina!«, je pretreslo dvorano viharno vzklikanje. Mešani zbor Celjskega pev- skega društva je zapel Nedvčdovo »Domovino«, združeni moški zbori pa so zapeli »Jaz sem Slovan«. Ob zaključku je vse občinstvo ob spremljetanju so- kolskega orkestra zapelo himno »Hej, Slovani!« Za dopoldne določena proslava pred mestnim poglavarstvom in za zvečer na- povedana baklada sta v smislu izdanih navodil odpadli. Politika Glas o novi vladl »Sokolska volja« objavlja članek o srbsko-hrvatskem sporazumu in pravi med drugim: »Kolikor poznamo poedine Clane vlade sporazuma, pojde njihovo delo v smeri prizadevanja, da se odpravi grenek ob- čutek državljanstva nižje in višje stop- nje in neenakosti pred zakonom. Ne enemu vse in preko potreb, drugemu pa kamen in nagajko. Ako se bo delo no- vili rnož, ki so sedaj prevzeli usodo Ju- goslavije v svoje roke, kretalo v okvi- ru objektivne tvomosti in konstruktiv- ne aktivnosti in ako ostanejo vrata ka- bineta sporazuma trdno zaprta politie- nim spekulantom, denunciantom, ovadu- hom in korupcionistom, potem bomo kmalu občutili blagodati sporazuma. Nove volitve bodo dale narodnemu pred- stavništvu Jugoslavije čisto drugo lice, kakor ga je imelo doslej. Na površje bodo prišli možje narodovega zaupanja. Ne bosta se pričela že jutri cediti po Ju- goslaviji med in mleko. Treba bo še ved- no trdo in resno delati. Upamo samo, da pošten delavec zaradi svojega po- štenega dela ne bo več kaznovan in pre- ganjan.« Ljudje hrez domovine . .. Po »Sokolskem glasniku« posnemamo: Klerikalni »Slovenski delavec« zopet napada sokolstvo v beležki »Sokoli, ljudje brez domovine«. V njej se znova pogrevajo infamne in neokusne denun- ciacije proti sokolstvu, češ da Sokoli podpirajo »protinarodne marksiste« itd. Izmišljajo se očitne laži, eeš da posa- mezna društva v Sloveniji »podpirajo komuniste«. Beležka zaključujc s kle- veto, da so »sokolske simpatije na stra- ni marksističnih ljudi brez domovine«. Denunciranje sokolstva zaradi komu- nizma je stara klerikalna praksa, ki je postala že preveč banalna, da b;. bilo treba na njo odgovarjati. Tako so nas v Avstriji denuncirali zaradi »velesrb- stva«. Zalostno je samo, da se najdejo ljudje, ki smatrajo sebe za skrajne ju- goslovenske nacionaliste, a se v tern de- nunciran'ju — popolnoma skladajo s klerikalci! .. . All bottapnšla pred todišie 7 Zagrebška »Nova riječ« poroča, da se bosta morala dr. Milan Stojadinovič in bivši finančni ministen Dušan Letica zagovarjati pred sodiščem zaradi mani- pulacij z državno imovino. Aevežl... Neki Stojadinovieev poslanec je izja- vil, da je kulturna sramota, da so jih tako brezsrčno razgnali ravno ob koncu meseca, tako da so nekateri poslanci komaj zbrali toliko denarja, da so lahko zapustili Beograd. Pansiavizem in germano- tilstvo »Nova riječ« ugotavlja, da zagrebška klerikalna »Hrvatska straža«, ki je do- slej stalno obtoževala Rusijo zaradi panslavizma in trdila, da je tudi bolše- vizem v bistvu panslavizem, sedaj na- enkrat piše, da so Rusiji v vsej njeni zgodovini vladali germanofili... Orevo svobode Znani francoski revolucionar Bertrand Barere, ki je živel od 1. 1755. do 1841., je napisal: »Drevo svobode uspeva sa- mo tedaj, če se zaliva s krvjo tiranov«. Razpust ieškoslovaškega legionarskega saveza Protektor rajha na Ceškem in Morav- skem je s posebno naredbo razpustil Na- rodni savez legionarjev z vsemi njegovi- mi organizacijami. Obenem je bila za- plenjena imovina legionarskega saveza in so bile ukinjene vse zak. odredbe, ki so priznavale legionarskim društvom in posameznim legionarjem izjemne pravi- ce in privilegije. Naredba pravi, da je na- daljnji obstoj teh društev v protislovju s členom 12. izjave državnega kancelar- ja Hitlerja. Prepovedani Isokolski kroji Zagrebška »Nova riječ« poroča, da so sokolski kroji v Pragi in Brnu prepove- dani, da so pa nemškim buršakom do- voljeni kroji in orožje. Domaie vests — Nalog za najstrožjo štednjo. Fi- nančni minister dr. Sutej je poslal vsem državnim in samoupravnim ustanovam pismen nalog za najstrožjo štednjo v vsakem pogledu. — Trije novi slovenski generali. »Voj- ni list« objavlja daljši ukaz o napredo- vanju vehkega števila višjih in nižjib. oficirjev. Tako so m. dr. imenovani za brigadne generale polkovniki gg. Ferdi- nand Janež, Adolf Kiler in Otmar Lan- gerholc. — Ban vardarske banovine umorjcn. Ko je sedel ban vardarske banovine Vladimir Hajduk - Veljkovič v sredo po proslavi kraljevega rojstnega dne ob 12.30 za mizo pred vhodom v Oficirski dom v Skoplju, kjer je igrala vojaška godba, je stopil k njemu pred dnevi od- puščeni policijski podnazornik Ljubomir Ivanisevic in iz neposredne bližine iz- strelil na bana dva strela iz samokresa. Ena krogla je zadela bana v glavo, dru- ga pa v levo stran prsi. Morilec je sku- šal izvršiti samomor, kar so prisotni preprečili. Smrtno nevarno ranjenega bana so prepeljali v sanatorij Balkan, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil. Ivanisevic se je maščeval nad banom, ker ga je ta pred dncvi odpustil iz služ- be, ker je Ivanisevic na ulici dejansko napadel policijskega pisarja Slobodana Popoviča. Vest o tragični smrti bana vardarske banovine je pretresla vse pre- bivalstvo vardarske banovine. — Vpisovanjc v enolctno državno pri- znano trgovsko učilišče »Christofov uč- ni zavod« — s pravico javnosti —, Ljub- ljana, Domobranska cesta 15, se vrši dnevno dopoldne in popoldne osebno ali pismeno. Solska izvestja in novi ilustri- rani prospekti brezplačno na razpolago. Največji in najniodernejši zavod te vrste v državi. Novo šolsko poslopje! Edin- stvena strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva in ima pravico javnosti. Učenci uživajo iste pravice kot na drz. trgovskih šolah tako glede rodbinskih doklad kakor tudi dijaških železniških kart. Izpričevalo velja kot dokaz spo- sobnosti za raznovrstne pisarniške služ- be in posebej tudi kot dokaz polne učne dobe in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. Solnina zmerna! Pišite po prospekt! Sprejemajo se učenci(ke) z malo maturo in posebej tudi z nižjo predizobrazbo. Starše, ki nameravajo šolati svoje otroke na trgovskih šolah, opozarjamo na ta najstarejši naš zavod, ki ga obiskuje vsako leto veliko število učencev(nk) iz Stajerske, zlasti iz Celja in okolice. — Zcmunska vremenska napoved za petek 8. t. m.: Pretežno jasno na seve- ru in severovzhodu države, v južnih pre- delih oblačno in deževno, v ostalih po- krajinah dolno oblacno, toplota se bo znižala. Voina v Evropi Uspehi Anglezeu na moriu in v zraku — Napredovanie ftancoske armade — Urateški umik poliske voiske Ker jo nemška vlada odklonila angleš- ki in francoski ultimat, naj Nemcija umakne svoje čete s poljskega ozemlja, sta Anglija in Francija v nedeljo 3. t. m. napovedali Nemčiji vojno. V vojnera stanju z Nemčijo so tudi Avstralija, Ka- nada, Nova Zelandija, Egipt in Irak. Ve- čina evropskih držav je proglasila nev- tralnost. Angleška letala so v ponedeljek po- pokbie uspešno bombardirala nemške vojne latlje v Wilhelmshafnu in Bruns- büttlu ter povzročila velilio škodo, v to- rek pa z uspehom bombardirala nekate- j re nemške industrijske centre blizu Aachena v zapadni Nemčiji. Angleška letala so v zaile v borbo s sovražnikom. Bobneči ogenj iz francoske utrjene črtc je na več krajih zrušil utrdbe v prvem pasu Siegfriedove linije. Poljske čete so po silnih borbah izvr- süe v sredo strateški umik. Nemci so brez boja zase:¦ Pričetek uspešnejših nastopov celj- j skih lahkoatletov sega v dobo, ko je v Celju deloval — takrat še — kapetan Vizjak. Mislim, da je to bilo v letih 1922—25. Neumorni in požrtvovalni g. kapetan, edini takratni strokovnjak, * trener in organizator, je prvi postavil na lahkoatletsko poprišče izbrano četico domačih lahkoatletov, ki so jo pravza- prav v glavnem 'sestavliali telovadci in nogometaši celjskih društev in klubov. Globoka in iskrena Ijubezen ruskega carja Hleksandra II. in kneginje Katje Dolgorukove. Katjina borba za svobodno ustavo ruskega naroda. Atentat na dan kronanja. Nekronana carica zapušča Rusijo. Aleksander II.: John Loder Katja: Danielle Darrieux 8. sept. MATINEJA ob 10. in R zadnjlkrat Jeia brex resetfc Zanimiva in uspešna so bila takratna tekmovanja, večinoma v okviru polkov- ne slave domačega pešpolka, pa tudi v okviru sportnega dne enega ali drugega domačih klubov. Zablestela so imena: Lukaščik, Žabkar, Močan, Povodenj in druga. Prvi je, sicer z znanim trikom (skakal je preko vrvice!) v skoku v vi- šino postavil famozen rezultat, mislim, da celo 190 cm. Sodniški zbor je v pre- velikem navdušenju napako dobrohotno izpregledal. Toda skoki do 170 cm so bili brezhibni in slovenski rekord je ta- krat znašal 163 cm. Tudi Zabkar se je z — za takrat — odličnim rezultatom uvrstil med najboljše. Oba so, takoj po objavr rezultatov, želeli videti in preiz- kusiti tudi v Ljubljani, kjer pa sta — oba mlada in neizkušena — razočarala. Nastopila sta neki popoldan po dolgem čakanju na igrališču, indisponirana in brez vsake konkurence. Kmalu nato ju v Celju nismo več videli. Skrb za bodoč- nost in vsakdanji kruh nam ju je — kakor tudi marsikoga pozneje — iztr- gala iz naše srede. (Dalje prih.) * V drugem kolu hrvatsko-slovenske nogometne lige so bili v nedeljo doseženi nasledrjji rezultati: v Ljubljani Hašk : Ljubljana 3:1 (2:0), v Zagrebu Grad- janski:Concordija 3:0 (2:0), v Sarajevu Sašk:Split 2:1, v Osijeku Slavija: Bač- ka 5:2 (4:1), v Splitu Hajduk :Slavija (Varaždin) 0:0. V Subotici je sarajev- ska Slavija premagala enajstorico Zaka s 3:0. Kino METROPOL Celie 7. in 8. septembra K.JUBOSUMNOST Tajnosti iz ordinacije simpatičnega in inte- resantnega zdravnika... — Neobičajna igra življenja: Žena mora uvideti, da je njenernu možu nujno potrebna še neka druga žena... V vlogi zdravnika: Warner Baxter in LorettaYoung Otvarjamo sezono s prekrasnim filtnom NEKRONANA CARICA (Katja Dolgorukova) Na Plešivcu (Utrinki iz zadnje nedelje) Solnčni dnevi prejšnjega tedna so me zapeljali, da sem se v soboto 2. t. m. odločil naskočiti Plešivec. Cas je bil več kot primeren, saj je bil za 3. t. m. na niem sklican tabor SPD. Pred celjsko postajo, ki bo kmalu vsa ometana z najplemenitejšim ometom, je vladal velik vrvež (bržčas so imcle pri tern svoj delež posebne izdaje in rado- vedni Celjani). Se večji živ žav pa je vladal na postaji. V mešanici duhov po hmelju in potu je udarjala na ušesa šentjurska, šmarska in ne vem kakšna govorica še — postaja je bila namreč zabasana z vračajočimi se hmeljarkami. S težavo sem se z mnogimi drugimi pre- ril skozi to nestrpno množico delavnih ljudi do »Savinjčana«, ki nas je s pol- urno zamudo potegnil proti Slovenj- gradcu. Na pokrajino je že legel mrak, ko je "vlak prisopihal v Slovenjgradec. Da bi ob tistem času krenil na pot, bi bilo že skoraj prepozno, posebno za »planinca«, ki je bil na Uršlji gori zadnjič pred 14 leti. Razen tega noč tudi ni bila jasna. Ob taki okolišcini sem se radevolje od- zval ljubeznivemu vabilu tovariša z vse- učilišea in ostal v. prijaznem Slovenj- gradcu, to tern raje, ker so tamkajšnji akademiki in dijaki tisti večer v Sokol- skem domu igrali Krleževe »Malomešča- ne«. Zavidal sem tovarišem, ki so ob tako skromnih prilikah, ki jih nudi malo podeželsko mesto, v vsakem pogledu ta- ko lepo uspeli. Ko sem z najlepšimi vti- si zapuščal sokolsko dvorano, me je bilo skoraj sram, da spadam v mnogoštevil- nejso celjsko omiadino intelektualcev nego je slovenjegraška, pa nam ni in ni dano ustvariti kaj sličnega. Sploh — ali bi nam dovolili »merodajni«, da bi kdaj s celjskega odra kak Krležev lik zavpil v tern aktualnem času: Zivela svoboda! Smrt tiranom!? Dvomim, kajti v Celju smo zreli le še za burke in komedije, pa še za te si je treba poiskati pokro- viteljstvo ... Naslednjega dne, v mračnem, a sve- žem nedeljskem jutru, nas je številne planince, zbrane iz Slovenigradca in oko- lice, popeljal kamion preko zorečih aj- dovih polj, rnimo prikupnih domačij in skozi romantične gozdne soteske do ve- leposestva Uršin dvor. Od tod nam js bilo treba »žrtvovati« le še urico in po'i položne hoje navkreber do tja, od koder nas je že med potjo pozdravljalo po- kanje topičev in pritrkavanje romarske- ga zvona iz lin sv. Uršule. Plešivčevi grebeni so bili že posuti z razigranimi planinci; tudi planinski dom je bil že nabit z množico veselo razpoloženih pla- nincev, deloma že od prejšnjega večera zbranih. Pripravljeno je bilo kar naj- bolje, da bo planinski tabor izzvenel v veličastno manifestacijo ljubezni do na- ših gora in naše rodne grude. Neki velikopotezni organist je sesta- vil ad hoc cerkven zbor prisotnih pla- nincev. Kar po obrazih je zbiral pevce. Tudi jaz sem se mu zdel primeren; se- veda sem se radevolje odzval, čeprav se ne prištevam med pevsko elito. Med pev- sko vajo — bilo je okrog K>9. — se je raznesla novica o vojaških ukrepih pri nas. Na do tistega trenutka razigrana srea je legla le ena skrb, posve- čena obrambi naše grude, kar je mogoč- ni zbor planincev hotel dokazati baš na sklicanem taboru, le v drugačnem raz- položenju od razpoloženja, ki ga je po- vzročilo vprašanje: Kdo je že danes kli- can, da dokaže svojo pripravljenost tudi pod vojaskim praporom? Ne samo biti pripravljcn, ampak tudi biti pravočasno pripravljen, ta misel je napotila nebroj planincev, da so se še tisti. trcnutek vrnili v dolino po natanč- nejša navodila. Po planinski maši smo z navdušenjem poslušali otvoritvene besede predsedni- ka Mislinjske podružnice SPD, ki je med drugim opozoril tudi na nacionalno obe- ležje planinskih taborov, zlasti ob naši severni meji, saj jc ravno narodna po- treba spočela SPD. Po tern govoru, spremljanem z navdušenimi ovacijami, je povzel besedo predsednik osrednjega odbora SPD. Z vznešeniml besedami je pozval navzočo množico na obrambo te semlje, tako one, ki jo obdelujejo v po- tu svojega obraza, kakor planince, ki jo obiskujejo z neodoljivim hrepcnenjem in ljubeznijo. S prepričanjem in voljo v sreih, da hočemo ostati na svoji zemlji svoji gospodarji, je bil tabor zaključen. Krasoto razgleda po slovenski domo- vini, zla«ti tja po Koroški, tja do Go- spe Svete, do zibelke sloven3kega rodu je žal preprečila vsiljiva megla. Iz pre- padov in dolin se je podila ter grabež- ljivo ovijala skalnate grebene Plešivca. Kot da ne bi bili vredn-i niti nemega pozdrava iz dežele očetov naše domo- vine, kamor je vendar z vrha Plešivca opominjajoče zrl spomenik slovenski krvi, preliti za obrambo te zemlje ... Toda «dolžnost nas je zvala v dolino .. V Slovenjgradcu je bilo do popoldan- skega vlaka še ravno toliko časa, da sem si mogel osvežiti prepoteno telo v krasnem bazenu mestnega kopališča. No, da — Slovenjegradčanom se tako kopališče že izplača, ker imajo »več« sportne mladine kot pa Celjani in — sploh. - Ko sem vstopil v vlak, je bil ta že Stev. 37. »NOVA DOBA« 8. IX. 1939 Stnu 3 * Podsavezno prvenstvo. V tckmova- nju za prvenstvo LNP so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Mariboru Maribor :Gradjanski 7:0 (5:0), v Mur- ski Soboti Zeleznicar:Mura 1:0 (0:0), v Ljubljani Mars:Bratstvo 2:1 (2:0), Ja- dran:Svoboda 5:0 (2:0) in Reka:Her- mes 3:2 (1:1), v Kranju pa Kranj:Disk (Domžale) 5:2 (2:1). Tekmi Hrastnik: Celje v Hrastniku in AtletikiiAmatcr v Celju sta bili zaradi tehničnih zaprek odpovedani. * Avstralija — svetovni teniški prvak. V sinalnem tekmovanju za Davisov po- kal je reprezentanca Avstralijo v Fo- rest Hillu premagala reprezentanco Amerike 3 3:2 in si itako priborila na- slov svetovnega teniškega prvaka. * Olimpov sportni dan v Celju. SK Olimp je priredil v nedeljo svoj 11. sportni dan. Ob 14.30 se je pričela na njegovem igrišču nogometna tekma med SK Borutom iz Gotovelj in mladino Olimpa. Zmagala jc Olimpova mladina z 2:0 (0:0). Slediti bi bilo moralo lahko- , atletsko tekmovanje, ki pa je zaradi , tehničnih zaprek odpadlo. V glavni no- j gometni tekmi je HŠK Zagorac iz Za- greba premagal enajstorico Olimpa z 2:0 (0:0). * Mladinski atJetski miting v Celju. Mladinaki atleiski troboj med ljubljan- sko Ilirijo, mariborskim Zelezničarjein i" SK Celjem, ki bi bil moral biti v ne- deljo dopoldne na Glaziji, je bil zaradi tehničnih zaprek odpovedan. Namesto troboja so priredili mladinski atletski miting, ki so se ga udeležili člani ome- njenih treh klubov. Doseženi so bili na- slednji rezultati: Tek na 100 m: 1. Ra- čič (Ilirija) 11.7; 2. Bratovž (I) 12.1; 3. Horjak (Celje) 12.2. Tek na 1.500 m: 1. Glonar (I) 4.25.3; 2. Agrež (C) 4.25.4; 3. Gojkovič (I) 4.48.4. Tek na 3.000 m: 1. Steiner (C) 10.01.2; 2. Rož- man (C) 10.11; 3. Karlin (Zelezničar) 10.35.5. Met krogle: 1. Ferenčak (C) 10.61; 2. Katie (C) 9.79; 3. Horjak (C) 9.28. Skok v višino: 1. Milanovič Dužan (I) 1.65; 2. Milanovič Brane (I) 1.60; 3. Ferenčak (C) 1.55. Sokolstvo Savezna &ro$wetna sola v Beogradu Od 6, do 20. avgusta je bila v Be- ogradu savezna prosvetna sola, ki jo je obiskovalo 63 zastopnikov iz vseh 25 sokolskih žup. Sola je bila nastanjena v Dijaškem domu kralja Aleksandra in je bila in>- ternatsko urejena. Po skrbno sestavlje- nem načrtu je bil čas do skrajnosti iz- rabljen s predavanji, govori pred vrsto, debatami in telovadbo. Tečajniki, ki so bili po veliki večini prosvetarji sokol- skih druŠtev, so z zanimanjem sledili izvajanjem saveznega prosvetarja br. Miloša Stanojeviča. Saj je ravno govor- ništvo, o katerem je predaval, najak- tualnejše vprašanje za vsakega prosve- tarja. Nič manj zanimiva niso bila pre- davanja br. univ. prof. dr. Pavloviča o zgodovini sokolstva. Za njima so se vrstili še kot predavatelji bratje Dura Brzakovič, Skovran, dr. Protič, dr. Fe- liks, Ceda Zivanovič, Antonijetič, dr. Aranitovič in Jovan Sepa ter sestri Voj- novieeva in Skovranova, ki so govorili o vzgoji naraščaja, potrebi telovadbe, važnosti sokolskega tiska, filmu in ra- diu kot propagandnem sredstvu, štednji, dramatiki, evgeniki itd. Tečajniki so si ogledali tudi zanimi- vosti Beograda, tako vojni muzej, muzej princa Pavla, lovski muzej in drugo. Kot zaključek sole je bil prirejen izlet na Oplenac, kjer so se vsi tečajniki poklo- nili spominu našega mučeniškega kra- ja Aleksandra I. Zedinitelja. S to poklonitvijo je bila najdostojaaj- se zaključcna prosvetna sola, ki si je vzgojiia zopet nov kader ljudi za nese- bično sokolsko delo med jugoslovenskim narodom. M. P. f «?6QV$^|fflÄ|ÖsiOSL AVÜI I. J. (Hrastnik): Pravliica Večina pravljic se začenja z: »Nekoč je živel. ..« Da no opustimo stare na- vade, naj se tudi naäa pravljica prieno tako. Nekoč je živel imeniten graščak, ki je s svojimi naredbami navajal podložne k lepemu in zglednemu življenju. Ker so je kazal zelo pobožnega, je sklenil, da mora ozemlje, ki je bilo v njegovi obla- sti, zasloveti po svetu, da prebivajo na njem ljudje s samimi dobrimi lastnost- mi, ki žive lepo, mirno Bogu vdano živ- ljenje. Bil je sicer strog, toda prizane- sljiv sodnik, ki je vsako dobro delo po- hvalil, slabo pa kaznoval. Ko je prevzel dediščino svojih pred- nikov, je hotel dodobra spoznati svoje ljudstvo, njega navade in mišljenje. Zato ni miri'il dan, da ne bi bil obhodil vsaj dela poverjenega mu ozemlja in se razgovarjal s podložniki o najrazličnej- ših zadevah. Ker bi pa bil rad izvedel, kaj i in kako misli ljudstvo o njem, je imel vrsto svojih zaupnikov, ki si jih je sam izbral iz ljudstva. Posiljal jih je ob vsa- ki prlliki na vse strani, da so prisluš- kovali besedam podložnikov. Ti zaupniki so hodili graščaku poroeat, kaj govorijo .podložniki. Tako je bil grašeak toeno poučen, kaj se godi na njegovem ozern- lju, vedel je, kaj govorijo o njem in celo kaj mislijo njegovi podložni. Ker je bil v zacetku res ljudomil in dober, ga je ljudstvo hvalilo in imelo rado. Pa so se znašli med ljudstvom ernogledi, ki men- da že iz navade ugovarjajo in godejo, kadar ves svet nekaj hvali. In bili so spet nekateri, ki so menili, da morajo godrnjati in ugovarjati drugim. Ne le, da graseaku niso peli slave, drznili so se I • celo govoriti zoper njega in to najprej j tiho, sčasoma pa čedalje glasneje. Seve- j da je graščak za vse to izvedel. Ker pa * je bilo teh nezadovoljnežev še malo, se giaščak tega ni ustrašil, saj je imcl za seboj dovolj onih, ki so bili pripravljeni | žrtvovati za njega tudi svoje življenje. Ko je graščak popolnoma spoznal svoje ljudstvo in njegovo misljenje, je ' spremenil način svojega življenja. Ob- držal je sicer še svoje zaupnike, sam pa ni vcč mnogo hodil med svoje podložnc. Družil se je le še z onimi najzvestejšimi, ki jih je imel najrajši. Srce njegovo je nostalo zskrkiijeno. Kakor je prej ob- ciaril vsakega siromaka in ga celo po- jrosi.il, tako je odslej zapiral vrata pred vsukornur in jih zapahnil z dvojnimi za- pahi. Le služabniki, katerih števila jo precej skrčil, so še lahko hodili skozi it njemu in še ti veeinoma le skozi otranska vrata. Grajski kuhar, posta- ven, rejen fant, kakor so pač običajno kuharji, je prosil graščaka, naj mu do- voli hoditi skozi glavna vrata, ker so stranska zanj preozka. Prošnja pa je bila kljub dobri utemeljitvi kuharja od- bita. Da le ne bi kateri izmed nadležnih poriložnikov prišel v grad, je dal gra- ieak privezati na močno žico, ki je bila speljana okoli gradu, mogočnega leva, ki le grašČaku in njegovim služabhikom ni napravil nič žalega, vsakega drugega pa je odgnal. Tako se je graščak čutil dovolj varnega pred vsiljivci. To pa je seveda zopet dalo povod onim malošte- vilnirn nezadovoljnežem, da so še z vee- jo vnemo začeli udrihati čez graščaka. Dosegli so uspeh. Tisti podložniki, ki jim je bil graščak sicer naklonjen, a niso uživali njegovih posebnih milosti, so se kaj kmalu dali pregovoriti od ne- zadovoljnežev in so se jim pridružili. Ko je grašcak vse to izvedel, se je moč- no razsrdil. Sklical je ljudstvo in takoj povzdignil svoj glas ter strašno grrnel nad nezvestimi podaniki. Mnogo ljud- stva pa je bilo že v njegovih očeh po- kvarjenega. Ti pokvarjenci so se nekaj easa le na tihem smehljali in si mislili svoje. Ker pa graščak ni odnehal, so začeli glasno godrnjati in končno celo graščaku vpadati v besedo. Mogočnež" je spoznal, da si ni znal prav pridobiti ljudstva, pa se je še bolj razsrdil. Toda ni se hotel sam izpreobr- niti; spreobrne rjaj se ljudstvo. V svoji zaslepljenosti je začel podložnike zati- rati. Vsega so bili seveda krivi nezvesti, a tudi njegovi verni so čutili njegovo jezo. Fiišlo je tako daleč, da so celo verni začeli odpadati od njega. Graščak je polagoma izgubljal tla pod nogami. Tedaj se je pa zgodilo nekaj strasne- ga. Zgodili so se trije zločiai, za katere človeška pravica nima kazenskih para- grafov in kazni. Tako zločinsko dejanje se obravnava v onostranstvu, rezultat ]>a jc nam zemljanom prikrit. Graščak, ki je bil tudi sodnik svojim podloanim, je prvi zločin milostno sprsgledal, saj se je to zgodilo prvič pod njegovo oblastjo. Razburjenje, ki je nastalo ob tem do- godku, se je kmalu poleglo. Ni pa še bila stvar pozabljena, ko je bil izvršen drug, enako strašen zločin. Po vsem graščakovem gospostvu je takrat za- hrunielo. Graščak je hotel iztrgati zlo- činci božji pravici iu ga sam kaznovati — ljudstvu v svarilen zgled. V 3vojem brezmejnem srdu ni hotel storilca niti pogleuati. Skrbno je aaprl V3a grajska vrata, da ni mogei nihče do njega. Po njegovi zapovedi so ga sodili in obsodili, kajti graščak je hotel postaviti svarilen zgled. Toda glej! Kljub' ostri graseakovl kiv/Aii se je zopet nažel nekdo, ki je sei po poti prejšnjih dveh gresnikov in sto- ril enak zločin. Ker pa je imel vplivne prijatelje, so ti izproslli pri graščaku milost za njega. Ob tej priliki se je gra- šoak 'pokazal milostnega in dobrosrčne- ga, pa je zlouin odpustil. S tem pa se je zameril večini svojih podložnih, ker ni pločine enako sodil. Podložniki so godr- njali, on se jim je pa smehljal. Pod Mrzlico, nedaleč od tarn, kjer da- nes kopljejo črni premog, leži še danes prijazno n'aselje, čigar prebivalci tudi še sedaj često obujajo spomine na grašča- ka in njegov način življenja. Kniiievnott OrJs zadružništva — III. isedaja. Pred tremi leti je Zveza slovenskih za- drug izdala 124 strani obsegajočo knji- žico »Oris zadružništva«, ki jo je se- stavil njen ravnatelj P'ran Trček. Knji- žica je bila prva to vrste in je pomenila nekak zadružni abecednik. Prva nakla- da knjižice je bila hitro razprodana, za- to je nekaj rnesecev pozneje izšla dru- ga izdaja, ki je tudi kmalu pošla. Med- tem je izšel nov zadružni zakon, tako da knjižice ni kazalo ponatisniti v tret- jo. Zato je avtor sestavil tretjo izdajo na novo. Ta izdaja se razlikuje od prvih dveh v tem, da so poglavja o zgodovini, ideologiji, ustroju in delovanju zadrug popolnjena, poglavje o zadružnem pra- vu pa je novo, ker vsebuje predpise no- vega zakona o gospodai'3kih zadrugah. Razlikuje se tudi po tem, da je nekoliko obsežnejša in da vsebuje 145 strani. tokal - delavnica s stanovanjem ali brez sc o d d a. Celje, DeCkova c. 1. pnlično poln razigranih mož in fantov, toda do Celja ae je še napolnil več kot do zadnjega kotička. Vriskanja in po- slavljanja so navdajala človeka z raz- ličnimi občutki. Vsekakor pa je bilo raz- veseljivo videti vstopati fante vedrih lie in s pesmijo na ustih. Le nekaj me je vznemirilo ob izstopu s celjske postaje: Veliki beli lepaki. To- da stvar je že znana. Imel sem smolo, da sem bil ta dan odsoten, ker bi se hi* sicer bržčas tudi jaz lahko odpe- Ijal na izlet v Kragujevac Pa nie zato; v Celju ae bo še marsikaj storilo za »narodov blagor«. Tako sem vsaj slišal tisti večer ... G. it. Pismo iz Bakana Obljubil sem Vam, gospod urednik, da se Vam bom javil z morja. Vem dn boste začudeni, ker ni bilo s Kornatov nobenega glasu. Stvar je namreč taka: na Kornatih je bilo vse še mnogo lepše, nego smo si predstavljali pred ono ckskurzijo, ki so jo naši udeleženci tarn doli kratkomalo imenovali »dalmatinsko robinzonado«. Veste, take stvari ne pa- dejo v glavo komurkoli! Poslal Vam bom tudi slike, ki Vam bodo povedalc marsikaj! Zaenkrat pa se vzdržim poro- eila, ki se tiče Kornatov, ker ne maram kvariti veselja dobremu tovarišu Mikuli, o katerem naš prebrisani krmar Rokica ni hotel verjeti, ko sem mu pripovedo- val, da je fiškal. Moral sem se staremu Roku smejati, ko mi je zafrkljivo dejal, češ da smo vzeli fiškala s seboj le zato, da bi nas na morju branil pred pešeka- nom. Roko ni mislil zlo. Zato ga bo zvesti Mikula ovekovečil v svojem 1939 tipkanih strani debelem 3pisu. To še posebej zato, da nasiti (ne pešekana!) \ašega spoštovanega g. tovariša, ki mu baje ne da miru ... Kdo pa naj bi bil radoveden, če gre za imenitne, skorajda neverjetne stvari? Salo na stran! Polovico ekskurzije (z menoj vred) je zaneslo ob naši prekras- ni obali tako zvanega planinskega kana- la pod dalmatinskimi »Dolomiti« vedno vise do Karlobaga, mimo divnih fjoriov ob Obrovcu in še lepših tarn za Ja- blanccm. Clcveka prevzame pcgled na očarljive ;Trabene in zaseke, ki se pošastno vzpe- njajo iznad temno modre gladine. Za ostrimi ovinki se spaja mirna morska gladina z orjaškimi, skoraj navpičnimi stenami, ki z nedogledne strmine drsijo bogve kako daleč v morsko globino. Naaa obala je prebogata podobnih na- ravnih, skritih krasot. Morda je vožnja po kophem ob vznožju Velebita po novo urejeni turisticni ccsti še zanimivejša, kakor pa vožnja s parnikom od Karlo- l^aga do Senja, mimo Crikvenice in Kraljevice: Eno kakor drugo je po- sebnost svoje vrste. Dospel sem semkaj v Bakarac z na- nienom, da vidim tudi ta kraj in da ob- iščem naše fantiče, ki se mudijo z II. kolonijo v »Celjskem domu« Kola jugo- alovenskih sester iz Celja pod vodstvom predsednice ge. Marice Sernečeve. Moram priznati, da sem bil kar naj- prijetnejše presenečen, ko sem prispel semkaj. To tembolj, kajti sklepajoč iz iazličnih pripovedovanj o Bakarcu, ko- lonijskem življenju itd., si vsak U3tvarja svoje predstave, ki so morda včasih či- sto nasprotne od resničnega stanja. Bakarac leži točno na nasprotni strani Bakra, odnosno na južno vzhodni strani bakarskega zaliva, (podobnega obrnjeni črki C), ki ga obdajajo gorati r,c\\ U ostankov Gorskega Kotara v velikan- skem loku vse od Bakra dalje proti se- verni in vzhodni strani tja do Hreljina in Križišča. Te se pričenja lepa, rod > /it- na zemlja, ki se spušča v naglem padcu v žlobasto dolino, v kateri leži nedaleč od obale za ovinkom glavne ceste Ba- kar — Kraljevica prijazni naš »Celjski tlom« v senci velikanskih košatih topo- iov in drugega drevja. Lepšega kraja ii'2 bi bili mogli izbrati za počitniški üom, pred katerim se razprostira obse- žen raven prostor tja do glavne ceste, ki vodi skozi dobro negovan naraven park in Bakarac sam. Tu se lahko v senci dehteeih borovcev hladiš in se odpočiješ. Na lepem mestu postavljeno kopališčo s 30 udobnimi kabinami je komaj mi- nuto od tod. Za sprehode si lahko izbereš gorsko pot proti Hreljinu in Križišču ali pa položno proti Bakru. Kolonisti najrajši pešačijo po glavni cesti v komaj 20 mi- nut oddaljeno Kraljevico, ki leži takoj za bližnjim hribčkom. Razen te poti pe- lje v Kraljevico še pot ob obali okrog debelega rtiča, od koder je prav lep razgled na velikanski bakarski zaliv. »Celjski dom« je po zadnji prezidavi pridobil mnogo prostora in udobnosti. Pestra družba malih kolonistov me najbolj. zanima. Zato rad zahajam med to žvrgolečo jato. Posebno rad jih opa- zujem, ko ponosno sedijo za dolgimi rnizami pri obedu ali pa prl večerji. Ra- zumejo se med seboj, kakor da so ena družina. Seveda so med njimi tudi izra- ziti »junaki«. Najmanjši »junak« je mali Nifco iz Kranja, ki se rad smeje in zelo sovraži — čokolado! Njegova se- strica pa se pritožuje, da je nihče ne mara na kopališču »tunkati«. Težko je bilo vsem ustreči! Nekega dne so si pa izmislili, da bodo priredili večerno predstavo. Kdo bi si Staw I »NOVA DOB A« 8. IX. 1939 Stev. 37. Iz nasih kraiev Lasko Resnicna cfejsf va iz zgodovjne laškega gasi'fsfva (Dalje.) Z ozirom na trditve g. Gcrkmana, da je dobil vse podatke iz arhiva, mu po- vemo kar takoj, da mu je kot edini ar- hiv na razpolago stari »Hudornavec« pod gradom, ki pa je zaradi visokc sta- rosti že precej slabega spomina, kar je povzročilo popolno zmešnjavo v mari- borskem »Veeerniku«. K temu »Hudo- mavcu« sta se v odločilni uri zatekla g. Gerkman in katoliški filozof V. ter na- pravila potrebno reportažo za »VeČer- nik«. Ko smo nekemu laškemu učitelju stavili vprašanje, zakaj ni g. Gerkman šel v muzej, kjer leži stara kronika, nam je hudomušno odvrnil: »Boga za- hvalite, da ni šel tja, sicer bi imel »Ve- černik« prav.« Tudi datum prve priprav- ljalne scje, ki je v resnici nikjer ni, je enostavno vrgel na potrpežljiv papir. Znano je, da včasih ni bilo treba prijav- ljati vsake ssje upravnim oblastem, ka- kor je to dandanes, in tudi zapiskov ni- so delali tako točno, kakor danes. Tudi rajni Valentinič nikjer ne ome- nja v kroniki tega datuma, niti se ga niso spominjali poznejši načelniki gasil- nega društva v Laškem, bodisi ob prili- kah obletnic ali kakih drugih slavnosti. Povod za ustanovitev društva je dal po- žar 1. 1840., ki je skoraj docela uničil vse tedanje mesto. Prvo društvo na Sta- jerskem je bilo ustanovljeno v Gradcu, nato pa v Laškem. Znana Je samo let- nica, dočim ni o dnevu in mesecu nikjer točnih, oziroma uradnih zapiskov. Tudi g&silec P-l je obral starejše gasilce po Laškem in spraševal, kaj je bilo pod lcakim šefom nabavlieno. Tako se je oglasil tudi pri g. Koširju, člankar pa trdi, da je črpal iz arhiva. Tudi ugotav- Ijanje po slikah je povsem iluzorno, za- to smo se informirali o vseh starih ime- nih gasilcev v kroniki in občinski domo- vinski knjigi. Mi smo ugotovili še mar- sikaj za objavo, kar bomo prinesli ka- sneje. Danes pa prinašamo nekaj zanimivih novic izpod sedanjega vodstva gasilske čete. Konec avgusta t. 1. je prihitel na orožniško postajo v Laškem gasilec P-k in ovadil bivšega gasilca K. I., da je iz gasilskega doma ukradel 5 društvenih desk. Službeni organ je zaslišal K., ki pa je nejevoljen izjavil ovaditelju P.: »Za- kaj se prej ne prepričate o stvari, da moram po nepotrebnem hoditi sem in tja! Ali je treba tega?« Resnica je pa taka: Bivši gasilec K. je po poklicu zi- dar in je lani v novembru in decernbru čistil, ometaval, pleskal in belil stene gasilskega doma. Pri tem je uporabil la- sten zidarski pribor: 5 desk in 1 sod. Oboje je iz neznanih razlogov pustil v gasilskem domu do omenjenega časa. Končno se je na to spomnil in šel sam po stvari v dom. Omenjeni K. je imsl pod sedanjim vodstvom gasilcev že dru- gič opravka z orožništvom, a vselej po nedolžnem. Prvič so ga osumili požiga, sedaj pa tatvine. Ne vemo, kai bo tretjie, ker gre po pregovoru v tretje zeio rado. Končno je g. Gerkman izjavil, da bo sam povrnil onih 5 desk, kar pa je K. energično odklonil, ker je bil sam dolga leta aktiven gasilec in je v dru- žbi g. Majcna delal v gozdu pri zbira- nju lesa za nov gasilski dom 19 dni in pripravil blizu 20 ma lesa. Njega, ki je i vse sile posvetil razvoju gasilstva, so j obdolžili raznih nerednosti in to docela j po krivem, menda samo zato, ker se ni i strinjal z doscdanjim vodstvom. Ve pa j K. tudi to, da je sedanje vodstvo eno- j stavno prešlo neljubo zadevo dveh čla- j nov, ki sta imela manipulacijo s starim oruštvenim železjem, ki je bilo komisij- sko ocenjeno na 450 do 500 din. Zakaj pa takrat ni bilo nikakih ovadb? Tudi. K. je bil tako kolegialen», da je molčal, zato pa je šele sedaj spregovoril, ker ga drugi po krivem nečesa dolžijo. Sc da- nes ga neki gostilničar v Marijagradcu vprašuje, kako bo s plačilom kozarcev, ki jih je posodil društvu pri neki prire- ditvi, dasi je bil zato odgovoren le taj- nik V-č. Ti kozarci baje še danes niso plačani. Cim bolj boste napadali nedolž- ne ljudi, tem vec blata bo padalo nazaj. Nekateri gospodje radi sejejo veter, pa nazadnje le žanjejo vihar ... (Dalje prih.) 1 Ali sine občinska uprava eiiostavno prezreii odlok banske up rave? Ponovno je že bilo v časopisju govora o smetišču poleg gostilne Majcen, toda brez uspeha. Podžupan je samo poslal delavca, ki jo smeti po njegovem naročilu enostavno spravil v vodoravno plast, da ne bo pre- velikih stroškov . . . Razlika je samo v tem, da so sedaj smeti še bolj razme- tane in po večjem prostoru nego prej. Tujcu že od daleč udari v oči stara ope- ka in slama, nočna golazen pa kar škre- I beče s steklovino. Nikakor ne moremo j umeti sedanjih gospodarjev na občini. , Prepričani smo, da bo sedaj banska j uprava spravila neljubo zadevo z dnev- nega reda. Zadevo je preiskalo tudi nti- še orožništvo. 1 Naš kolporter. Naš agilni kolporter je sedaj g. Stanko Potekal, ki bo do- : tavljal »Novo dobo« v sleherno hišo vsak petek že ob 6. popoldne. Zc prvi- krat je v pičlih dveh urah prodal 126 izvodov v kolportaži. Naš novi kolpor- ter uživa popolno zaupanje. Neki star Laščan se je že razburil zaradi »Nove dobe« z besedami: »Je že spet prišel s tistoj Novoj doboj«. Da nekatere pre- cej skeli poročanje »Nove dobe«, prav radi verjamemo. Cudno je pa to, da se tisti, ki se nanjo jeze, najbolj zanimajo, kaj je v njej novega. 1 Paberki z ulice. Ko smo se preteklo nedeljo zbirali na sejmišču, smo 3lišali vprašanje, zakaj je za to določeno baš sejmišče. Nekdo je pravilno pripom- nil, da je bilo to popolnoma v skladu z razmerami v avstrijskih časih, ko so nas kot živino gnali v razne kraje, da bi se borili proti lastni svobodi. Danes tako zbirališče ni primerno in bi nas že lahko klicali kam drugam in sicer k So- kolskemu domu, ki je edino primeren kraj za take svrhe, bodisi po svoji legi, bodisi po svojem namenu. Preteklo ne- deljo smo slišali nekega državnega na- meščenca, ki se pripravlja na boljšo ka- riero, kako je modroval: »Ti prokleti Anglcži so vsega krivi«. V ponedeljek je »hauziral« po Laškem nekak potnik, ki prodaja vse mogoče drobnarije in je izredno vsiljiv. Na raznih krajih je go- voril priblizn'o v enakem smislu, kakor ravnolcar omenjeni državni namesčensc in na vse pretege hvalil Tak človek, baje je državni upokojenec, pride mnogo okrog ljudi, pa napravi ve- liko zmedo. Ako je bil neki pošten, uglc- den in vedno narodno zaveden krnet iz okolice Laškega, ki je v upravičeni raz- burjenosti spozabil do nekih nepremi- šljenih vzklikov, obsojen na težko ječo, bi tega izzivača rnorala udariti pravič- na šiba. V neki gostilni blizu zbirališča so se preteklo nedeljo poslušali razni pomenki. Neki v Celju uslužben bivši Laščan je prišel iz Celja prodajat v Laško svojo modrost in jo je razlagal svojemu somišljeniku '^ J~' ~-"rj, ki je naš kruh . .. 1 Lep profesor bo. Nekje v Sloveniji je mladenič, ki je v drugih časih posku- šal prikorakati tudi v Sokolski dom in se delal nacionalnega fanta, pa je priäel do spoznanja, da si bo zagotovil mnogo lepšo bodočnost, če bo spremenil svojo miselnost in naziranje. Končal je uni- verzo in se pripravlja, da nastopi držav- no službo. Njegov oče ima obrt, pa je izgubil nekje neko stranko. K tej stran- ki je sei nato poaredovat ta absolvirani silozof, da stranko zopet pridobi. Ko ni prigovarjanje nie zaleglo, je poskusil posredovati na drug, današnjim razme- ram odgovarjajoč način, in povedal omenjeni stranki, katere hčerka obisku- je prvi razred gimnazije, da bo on v kratkem na tcj gimnaziji za profesor- ja in da bo strankina hčerka najbrže še hodila k njemu v šolo. Takrat bo ta profesor lahko povrnil dobro z dobrim. Res lepa priprava za profesorsko služ- bo! In ko bo ta gospod morda zaradi svojih strankarskih zaslug dobil profe- sorsko mesto v domačem kraju, bomo poskrbeli, da se ime dotičnika ne bo pri- javilo samo na gimnazijo, marveč tudi na višja mesta. Na ta način bomo pla- čali mladeniču njegovo svojcvrstno po- litično udejstvovanje, svoje otroke pa zaščitili pred takimi profesorji. 1 Kako gradi laški cestni odbor novo cesto. V »Slovenskem domu« z dne 11. novembra 1938 je Hr. po diktatu D. de- iil neke lekcije »mlečnozobcmu« dopisni- ku »Nove dobe« kot reperkusije na ob- jektivni članek o ponesrečeni trasi in napredovanju del na novi cesti Smarje- ta — Rimske toplice. Sleherni čitatelj »Nove dobe« v laškem okoliäu pa sc je lahko na svoje oči prepričal, da poči- vajo cestna dela v tem odseku že pol- nih 9 mescccv. To cesto so začeli graditi v dobi volilne kampanje pred 11. de- cembrom. Takoj po volitvah so se dela nehala. Med tem časom 3rno dobili no- vega poslanca profesorja Bitenca iz Ce- lja, pa smo ga že tudi izgubili, ne da bi bili kjc čuli ali čitali, da je ta go- spod v narodni skupščini spregovoril kakano besedo o sploanih gospodarskih potrcbah našega sreza, kaj šele, da bi bil vložil kalcšno interpelacijo o nujno potrebni rekonstrukciji glavne prcmet- ne ceste Zagreb---- Ceijc — severna meja, zlasti v odseku Krško — Celje. Ta cesta, ki vcae zaledje s aeverno mejo ni le važna prornetna žila za naše go3po- darstvo in tujski promst, marveč pred- stavlja pomembno komunikacijsko zve- zo v stratcgičncrn oziru. Opozoriti mo- laino naše čitatelje, kako je »Slovenski dom« takrat zavrnil naša objektivna k:- vajanja. Pisal je: »Prepotrebna je ta ce- sta, da bi se odstranili številni ovinki, vzponi itd.« in se norčeval: »Kaj jim mar nesreče, ki so se vršile na nevar- nih ovinkih, kaj jim mar 60 do 70 de- lavcev brez posla. ki bi celo leto stradali in bili brez zaslužka, kaj jim mar obrt- niki, če nimajo dela, ampak mar jim je, da bi ustregli enemu ali <3vcma rnogoc- nikoma in če bi uspeli s svojimi pritož- bami, bi bilo res skrpucalo, kot je skr- pucalo pisanje celjske »Nove dobe«. Da- nes je primeren čas, da dokažemo, ua so tudi ti očitki in takšno pisanje la- ških mogotcev — .skrpucalo svoje vr- ste poleg samohvale in priznanj, ki si jih sami dele v svojem listu. Bolje manj volilnih guljažev, pa več dejanj! Začeta cesta Smarjeta — Rimske toplice se hvala Bogu ne bo mogla več izkoristiti za volilni guljaž pri bodočih tajnih vo- litvah, pa bo najbolje, da 3e mogočniki takoj oprimejo svojega rnnenja v gor- njem citatu tudi praktično. 1 Nova cesta v St. Lenart. Ze zadnjič srno obširno poročali o nameravani grad- nji nove ceste na St. Lenart. O tej za- devi pa ve precej tudi g. Aškerc iz Tevč. Ze pred vojno je napravila stara avstrij- ska uprava načrt, odnosno traso, da bi cesto na St. Lenart gradila mimo Aškerca. Na tej trasi bi kmetje brez- plačno odstopili zemljišča. Teren je po večini položen, nikjer ni nevarnosti pla- zovja in povsod je na razpolago grad- beni material. Na vse te ugotovitve pa je cestni tehnik K. flegmatično odvrnil: »Tudi če bi bila nova cesta mimo Ašker- ca cenejša, se ne bo nikdar tarn gradila, ampak skozi Stopce«. Vse to je izjavil neki osebi D. M. V St. Lenartu je nam- bil mislil kaj takega? Da smo v3i O3tali gostje podprli rijih ambicijo, je razum- ljivo. Izvolili so si »umetniški svet«, ki naj zadevo takoj organizira. Seveda brez odraslih ni šlo. Ga. Založnikova jim je dala pobudo, ko je opazila, da nekateri otroci tako lepo deklamirajo, pojejo itd. Skratkj,, zbrala je najboljši repertoar, ki so ga prinesli otroci s seboj iz svojih šol in od doma, in bilo je kaj kmalu dovolj izbranega sporeda. Tudi odrasli 30 bili angažirani in pritegnjeni k sodelovanju. Naslednjega dne je kaligrafsko napisan lepak naznanjal ob glavnem vhodu »Do- ma«, da bo jutri večerna zabavna pri- reditev za mlade in stare. »Kaj bo ne- ki na sporedu?«, so se pomenlji /o spraševali naši gostje. Nazadnje je »generalna« režiserka ga. Založnikova vpregla še mene in tako smo zvečer že imeli generalno vajo mladinskega psv- skega zbora, pri katerem so sodelovali seveda vsi kolonisti, da ni bilo žalosti. To Vam je bil halo! Morarn pa reči, da so se potrudili in so čedno peli. Naslednjega dne je bil ves prostor pred »Domom« polno zaseden po leto- viščarjih in domačinih. Pod balkonom ob glavnem vhodu smo si iz španskih sten improvizirali oder in naše gledali- šče na prostem je bilo gotovo. Garderobe je bilo še preveč. Otroci in gospodične so znosile na kup vse kopal- ne plaščc, da smo drapirali naš teater. Namesto orkestra smo imeli harmoniko gdč. Elze, pomožni režiser pa namesto zvonca žličko v kozarcu in je s tem dajal znamenje za začetek. Bog varuj, da bi se reklo »šmira«! Kaj še! Vsi so bili resni, kakor da gre za res. In to razpoloženje, ta prisrčen smeh! Seveda je bil vstop prost. Najbolj za- želena mesta so pa bila tarn, kjer se je videlo za kulise. Vsa bakarska otročad se je gnetla tarn zadaj. Tudi ona bi bila rada sodelovala, ali kako? Ko nam je veter zapihal v kulise, se je prevrnila zdaj desna, zdaj leva in tu so imeli pri- liko tudi mali Bakrčani, da so sodelovali in pomagali, da nam ni veter odnesel rašega teatra. Za uvod je kolonijski mladinski pev- ski zbor zapel našo trodelno državno himno, ki so jo vsi navzoči poslušali stoje. O sporedu ne bom podrobno poročal, ker bi mi bilo pismo predolgo. Vendar pa moram omeniti nekatere stvari, ki sc si vsekakor zaslužile priznanje. Vsi so se zelo potrudili, da je stvar uspela. In da je zabavni večer uspel, je bilo razpoloženjc samo najvidnejši dokaz. Tekmovale so pevke med seboj tudi solistično, tako gdč. Majda, kakor tudi Slavka. Posebej se je odlikovala ple- salka gdč. Vlasta z dvema sijajnima točkama ob spremljevanju kastanjet. Tudi »Francu Ferdinandu«, bratu Pere- grinu in tudi jezični, simpatični Ljubi gre posebna pohvala za njih uspel nastop Da nas je ga. Založnikova globoko ganila z odlično podano deklamacijo S. Gregorčiča »Naš čolnič otmimo«, je tudi resnica. To je bila sklepna točka spo- reda, ki je v tistem hipu spremenila na- še razpoloženjc in zapustila v nas naj- globlji vtis. Bila je podana z vsem ob- čutjem in vso prepričevalnostjo. Takšno in podobno je bilo življenje v koloniji. Neprisiljena družabnost in do- bro razpoloženje vpliva blagodejno na živce in jih krepi. Deca se je okrepila in mi starejši go- stje smo se čutili v tem okolišu po- mlajene. V »Celjskem domu« so bili na hrani tudi inozemci, ki so se nadvse laskavo izrazili o organizaciji celjskega Kola jugoslovenskih sester. K. S. r. St.: Wdovec Nad vasjo, skoraj v strmini je ae ena koča, ki jo s sočutjem opazuje vsa vas. Tarn je ostal mladi mož z majhnimi otroki sam, kajti mlada žena mu je umrla, ko mu je komaj rodila troje otrok. Zemlja pa je zadolžena, saj so na njej velika izplačila drugim de- cličem, mladi mož pa sam niti dela ne zmore, kako bi šele negoval svojih troje ctrok. Poiskati jim je moral novo mater, ki bi otročičke negovala kakor prava mati, ki bi delala na posestvu v trdem delu, ki bi pa tudi prinesla s seboj dote, da bi poplačala obveznosti posestva . . . Dojgo je iskal mladi mož, poizvedoval po petih farah naokrog, končno pa si je mislil: Po vsem svetu iščeš, pri so- sedu pa imajo ... Sel je in se poročil s sosedovo rejenko. Že poroka je bila skromna, pa saj bi res ne bilo prav, če bi se vdovec z otroki in rejenka hrupno ženila. Tako pa ni bilo nič nevoščljivo- sti in spogledovanja. So bili celo taki, ki so trdili, da je Miha prav napravil, da ni iskal denarja, marveč le drugo mater otrokom ... Pa le ni bilo prav... Z isto pravico, kakor rodi zemlja pose- jano žito in celo neposajen plevel, z isto pravico je hotela roditi mlada žena; ae več bi bilo mladih kljunov pri hiši, že več dela in skrbi, še bolj bi postalo tesno v Mihovi hiši... Saj ne vemo, Iraki so usodni racim} z nami; tudi pri Mihi so se poliazali. Druga žena mu ni rodila, marvee mu je umrla z otrokom vred ... In tako je Miha zopet sam, le da mu je med tem že vsaj nekoliko od- rasla njegova otročad. Dela in vbada se od zore v temo, da je že ves suh in krrnežljav. Dom bi rad rešil in upa, da se mu to posreči, če prej ne, vsaj ta- krat, ko mu sin doraste, se ožerii in z c!oto svoje neveste poplača dolgove, svo- jima sestrama pa ostane dolznik vse življenje, da se mu bo natančno tako godilo, kakor njegovemu očetu, kakor so godi vsem Mihovim že iz roda v rod, kar čepi njihova koča v strmini nad vasjo ... Štev. 37. »NOVA DOBA« 8. IX. 1939 Str&n 5 reč že precej mačkovcev in JNS, med njimi tudi gostilničar G-r, ki ima baš od Laščanov največ dobička, posebno v zimskem času (sankači, smučarji, lovci, izletniki), ki pa sedaj sili v JRZ, češ: »Cesto pa le dobimo«. Strah ima velike oči in tako upajo naši vodilni generali, da bodo razbili gnezdo lenartskih opo- zicionalcev do prihodnjih volitev. Tudi gentlenarčani bodo bolj veseli, če bo vo- dila nova cesta mimo Aškerca, ker jih ne bo utrujala z neznosnimi vzponi, ovin- ki in plazovi. Končno besedo bo seveda imela še banska uprava. Prepričani smo, da bodo tudi tam spoznali, da je pred- vojni načrt še najboljši, pa tudi najce- nejši. 1 Vedno nove nesreče na cesti Laško - Zidani most. V preteklem mesecu sta se zgodili, kolikor nam je znano, zopet dve težki nezgodi v bližini Rimskih toplic. Posestnik S. Tomič iz Rimskih toplic je trčil s svojim motornim kolesom v neko drugo vozilo. Sunek je vrgel g. Tomiča globoko pod cesto. G. Tomič je dobil težke poškodbe in hodi že več ted- nov ob bergiah. Trgovski potnik g. Ko- zole se je vozil iz Radeč skozi Zidani most proti Rimskim toplicam. Na mestu, kjer je cestni odbor pričel popravljati cesto in odkopavati veliki ovinek v bli- žini posestnika Plahute, je g. Kozole s svojim avtomobilom DKW zgrmel s ce- ste v prepad proti Savinji. K sreči je močno drevo ustavilo avto tik nad Sa- vinjo. Avtomobil se je popolnoma raz- bil, težko poškodovanega g. Kozoleta pa so odpeljali v celjsko bolnico. Dolgo je bilo njegovo stanje kritično, koneno pa je le zmagala njegova močna narava in je pričakovati, da bo okreval. Koliko je bilo med tem časom še drugih nesreč, nam ni znano. Poskušali pa bomo v bo- doče voditi točno statistiko. Morda bo ta statistika odprla oči činiteljem, ki bi morali skrbeti, da se te slabe cestne raz- mere odpravijo. 1 Nekaj zanitnivih paberkov ... Trgo- vec v jugovzhodnem delu mcsta je ob- ljubil ob prvi priliki dopisnikom »Nove dobe« 1 liter vina. Na njegovo žalost mu moramo sporočiti, da je to premalo, ker ima »Nova doba« v Laškem 11 so- trudnikov, ki bi pa vsi radi prišli na svoj račun. Neki katoliški filozof je krstil vseh teh 11 dopisnikov za zagre- njence, ki ne morejo nikarnor naprej. Naši dopisniki so pa dobili z ljubljanske univerze poročilo, da je ta filozof pošte- no metal z univerze katoliške akademi- ke, ki niso hoteli stavkati za znižanje študijskih taks in šolnine. Še danes ima sledove na črni suknji, ki mu jo je pre- paral katoliški tovariš. Takrat je bil ta filozof še hud svobodomislec. Ker sama diploma ne pomeni vsega, je vrgel vče- rajšnji program v kot, pa hajd za čisto- krvnimi, od katerih se nadeja zlate zar- je. General D. je že obetal celemu ba- taljonu Laščanov službe, a so vsi ostali tam, kjer so začeli. Mogoče se bo tudi omenjenemu filozofu zgodilo, da bo ostal kot zagrenjenec na pol pota, D. bo pa še vedno večkratni zaslužkar. Kaj je diploma napram temu? Na naši ob- čini smo dobili osebno kvadraturo kro- ga: D. starejši je podžupan, D. mlajši pa zvaničnik. Kolšek starejši je občin- ski cestar, K. mlajši pa občinski pomož- ni pisar. Včasih je tudi usoda ironična: Tropova uprava je odpustila straznika K., sedanja pa C. Tropova uprava je odpustila iz službe tajnika J. i2 Laške- ga, sedanja pa zopet namestila novcga z istim imenom iz Ljubljane. To je dru- ga kvadratura kroga. Pri nas imamo občinskega cestarja G., ki med službe- nim časom mlati pri kakem Laščanu žito, na cesti pa nastavijo začasno dru- gega cestarja, ki so ga svojčas odpu- stili. Poleg tega raznaša včasih G. tudi občinske pozive. Občani pravijo temu narobe svet. Glede odpusta tajnika pri obrtncm združenju v Laškem se obeta- jo še velike zanimivosti. Vsak petek čita gasilska četa pri krojaču P. »Novo do- bo« okrog velike mize in se posvetuje kakor štab pred veliko ofenzivo. Prihod- njič pa še kaj ... 1 Zakaj v Laškem nedostaja vode? Na občinski seji je poročal podžupan D. o cdostajanju vode po višie ležečih kra- jih našcga mesta, češ: mnogi hiSni po- sestniki škrope vrtove z vodo iz mest- ivega vodovoda, kar je pogrešno. Zavze- mal se je za uvedbo števcev. Tudi mi smo za uvedbo števcev, toda tam, kjer bo res zaleglo. Ali je že D. kdaj pomislil, kdo z vodo najbolj »štedi« v Laškem? Ali je že kdaj opazoval, kako se gredo ponekod »gasilce«? Uvedite števce go- spodom, ki brizgajo po cele ure svoje avtomobile, trotoarje, klavnice (mesar- j1 ski milionarji!) itd. Opozoriti pa mo- ramo D. še posebej na naslednji kričeči primer: V Trubarjevi ulici ima tovarnar Br. vrt, sredi katerega je vrtni bazen, kamor pa teče voda iz mestnega vodo- voda noč in dan, da po sosednih hišah kar šume vodovodne pipe. Mogoče še D. tega ni videl? Naš nasvet je: uvedite števce takim gospodom, pa boste videli, da bo vode v Laškem na pretek! 1 Vedenje čistokrvnih odbornikov. Kmetski »čistokrvni« odbornik G-r je popival v nekem laškem lokalu in se v ginjenem stanju skrajno nedostojno ve- del napram neki hrvatski letoviščarki. Mnenja smo, da je to slabo spričevalo za tujski promet v Laškem. Ce občin- ska uprava kaznuje z odpustom name- ščence zaradi nepravilnega opravljanja službenih poslov, potem naj odstavi tudi svoje odbornike od te časti, če je zarad?. nedostojnega vedenja po javnih lokalih nikakor ne zaslužijo. Kje je potem tista tako opevana katoliška morala? V ob- činski upravi sedi tudi gospod kaplan, ki bi pač lahko poučil katoliškega so- odbornika in tovariša o pravem vedenju in morali... 1 Siromak je povsot! zadnji... Neka gospa v neposredni bližini cerkve pušča v svoji drvarnici vsakdanje ostanke, ki naj bi jih pobiral siromašen obrtnik, ki ima večje število otrok. Omenjeni nam- reč redi po enega prašiča, da ima revna družina vsaj o praznikih nekaj pribolj- ) ška. Po nekem času pa mu je pričela [ pobirati te ostanke dekla iz nadžupnije. Ne vemo, po čigavem nalogu. Nadžup- nija, ki ima po vsej laški okolici naj- lepše njive, bi pač lahko redila svoje prašiče z lastno pičo in nikakor ni treba, da jemlje ubogim siromakom borne ostanke. Ce ima nadarbina kaj katoliš- kega takta, bo ta neljubi primer v bo- doče preprečila. 1 Spreraemba posesti. V Trubarjevi ulici je kupil od splitske tvrdke »Salo- nit« stanovanjsko poslopje bivše tovar- ne škrilja »Kamenit« veletrgovec g. Rudolf Dergan za 125.000 din. Kakor čujemo, bo g. Dergan omenjeno poslop- je docela preuredil, kar pozdravljamo, ker je hiša zgrajena v neokusnem slog-u, ki zelo spominja na zidavo his onkraj meje ... 1 Gradnja novih stanovanj. Pred ne- kaj leti je postavil ob Marijagraški ulici Rovo vilo učitelj g. Benko, ki je imel s lakratno zidavo precej neprilik, ker ga je motila ncka »vodoravna« linija. Ta- ko je cstalo dolga leta »eksotično« gr- movje med pošto in njegovo vilo, kar je bilo v svojevrsten okras mestu. Se- daj je dal odstraniti to grmovje in bo zgradil spodaj moderno delavnico, nad njo pa dvoje nadstropij z dvema stano- vanjema. Poleg hiše ge. Smodi bo prav tako zgradil moderno teraso, nad njo pa veliko stanovanje. Zaradi občutnega po- manjkanja stanovanj iskreno pozdrav- ljamo to gradnjo. Gradnjo v premi črti s pošto mu je občinska uprava prepo- vedala in bi moral za zadevno odobri- tev prositi banovinsko komisijo na last- ne stroške, kar je pa g. Benko odklo- nil. Gradil bo po novem načrtu. Rok za izvedbo znaša dve leti. 1 Kino Laško predvaja v soboto 9. ob 20.30 in v nedeljo 10. t. m. ob 16.30 in 20.30 francoski velefilm, ki prikazuje trgovino z belim blagom »Beli tovor«. Käthe von Nagy, Jules Berry, Suzi Prim. Tednik. Radete r Sokolsko gledališče. Preteklo sobo- to zvečer so uprizorili naši naraščajniki dobro uspelo igro »Stari in mladi«. Igrali so precej dovršeno. Zal pa je bil obisk le srednji. Mnogo jih je nam- reč sedelo rajši pri radijskih aparatih in poslušalo svetovno politične dogodke. V novem Sokolskem domu je bila to druga igra. Dvorana je dokaj velika in obsežna ter zelo pripravna za najrazno- vrstnejše prireditve. r Šolska vest. Na tukajšnjo narodno šolo je bila imenovana učiteljica gdč. Potokarjeva iz Olševka. Sola ima 417 šoloobveznih otrok. Na vsakega uoitelja pride povprečno 46 otrok. Solska maša je bila preteklo soboto. Pouk na stro- kovni nadaljevalni šoli s trgovskim od- delkom se bo pričcl v soboto 7. t. m. ob j 13. V šoli naj se zglasijo vsi učenci. r Smrtna nesreea. Pretekli petek okrog 20.30 je peljal posestnik g. Franc J Kajič iz Podkraja pri Radečah težko na- ložen voz drv iz gozda v Jagnjenici. Vo- zeč po klancu navzdol je skušal zavreti voz. Po nesreči je pri tem padel pod ko- lesa, ki so ga povozila do smrti. O ne- sreči so bile obveščene oblasti. Truplo so prepeljali v tukajšnjo mrtvašnico. V nedeljo ob 15. smo ga ob asistenci do- mace duhovščine pokopali na tukaj- šnjem župnem pokopališču. Pogreba se J je udeležila osnovnošolska mladina iz j Podkraja pod vodstvom šolskega upra- ' vitelja g. Mirka Skalina in številnih do- maeinov. Pokojni je bil dolgo let pred- sedndk krajevnega šolskega odbora v Podkraju. Med domačini je bil splošno priljubljen. Bodi mu ohranjen blag spo- min, svojcem naše iskreno sožalje! Dol pri Hra$tniku o Nova sadna sušilnica. Konec avgu- sta je bila dograjena pri nas prva sadna sušilnica v laškem srezu. Izvršena je po načrtu inž. Stojkoviča in vzidana v lie- no hišico s skladiščem in' podstrešnim prostorom. Suši izborno in sicer do 400 kg sadja naenkrat na dvanajstih nad 2 m dolgih lesah. Kmetje, ki jo s pri- dom uporabljajo, ne morejo prehvaliti snažnega in hitrega obratovanja sušil- nice, ki je prava blagodat za nas vse, zlasti letos, ko imamo obilno letino ko- ščičastega sadja. S podporo banske uprave, občine in lastnih prihrankov je pozidala sušilnico tukajšnja sadjarska podružnica pod vodstvom neutrudljive- ga svojega predsednika šol. upr. g. V. Jurka. o Umrl je na zagrebški kliniki ugled- ni trgovec g. Valentin1 Covič, senator zagrebškega mesta in clan ravnateljstva zagrebške Gradske štedionice. Pokojni je imel za ženo tukajšnjo rojakinjo iz zavedne rodbine Kočevarjeve. Rad je prihajal med nas na svoje posestvo in je bil zaradi svojega blagega srea ter odločno jugoslovenskega mišljenja zelo spoštovan in cenjen. Bodi mu ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno so- žalje! Govornik: Kaj nam je najmilejše in čemu se nočemo nikoli od- povedati ? Glas iz fftfiožfce; Vemo ! Proizvaja UNION Zagreb VSE CENJ. DOPISNIKE proximo, da bi nam pošiljali dopise vsak teden že do srede, nujnejše pa do če- trtka dopoldne. V petek zjutraj spreje- mamo samo najnujiiejše, kratke dopise. ZVEZNÄ TISKARNA V CELJU izvršuje vsa tiskarska dela po zmernih cenah P. St.: Polona in nien Blai Pravo nasprotje grofičinemu sinu je bil bolni Blaž, ki jc živel pri vdovi Po- loni tam ob koncu vasi. Pravili so, da je njen sorodnik, da pa jo šele sedaj pozna v svoji bolezni; prej, ko se mu je neki bolje godilo, ni nič maral za njo. Pa naj sta imela kakor že koli, Polona je bila sama in ni ji bilo narobe, da dobi še koga k hiši. Sprva si je Blaž napravil svojo posteljo na skednju, do zime je pa že zlezel v hišo, da bi ga zunaj ne zeblo. Tako je mineval čas in ljudje so že kar mislili, da sta Polona in Blaž žena in mož, zlasti ko je začela Polona tako ganljivo skrbeti zanj. Ce je le mogla kje dobiti kak priboljšek, ga je skrbno po- basala za Blaža, siromaka bolnega ... Pa Blaž se za take dobrote, ki bi jih prejel po Poloni, n^ nikdar zahvaljeval, čeprav je bil zelo olikan in hvaležen za vse, kar je prejel v lastne roke, tako da ljudje niso Poloni mnogo verovali, da res skrbi za bolnega Blaža... Naj- brž je pospravila Polona vse sama in Blažu le želela ljubega zdravja še mnogo let. Ta Blaž je pa veliko molil in rad molil ter vedel vse natanko, kaj se sme in kaj se ne sme na svetu. Komaj je začelo zvoniti navdilj, že se je odpravil Blaž od doma. Obiskal je vse božje poti, igral z romarji vrtec in z njimi kleče plazil okoli postaj kri- ževega pota. Cim dalje se je zamudil, tem bolj je potem hitel v hosti lomiti dračje ali kositi prilesti za Polonino j kravico. Polona sama ga je seveda često j oštevala, zlasti še za to, ker sama ni ho- dila rada v cerkev, marveč je rajše po- ležavala v svoji koči na ležišču. Ce so ga pa sosedje kaj dražili zaradi hude Polone, ni %nikdar povedal nič slabega; kar zagodrnjal je navadno tisto svojo: Zenska je božji dar, dedec pa bognas- var... pa se je malo nakremžil, kakor da ni povedal čisto tako, kakor misli. Seveda so bili tudi dnevi, ko je v Blažu kar kuhalo, da je bil nevoljen na lastno senco. V takih dneh ga je pustila Polo- na kar pri miru, saj je živela vedno v strahu, da pobere svoje krpe in odide. Ce se je ob takih dneh Poloni kihnilo, ni čakala, da ji Blaž želi božje pomoči, marveč je kar sama sebi rekla: Hvala Bogu za ljubo zdravje! Blaž pa je lepo molčal naprej. Neke nedelje ga prav dolgo ni bilo z žegnanja domov, morda zato, ker ga je Polona nenavadno težko Čakala. V hlevu je postala kravica nemirna in treba jo je bilo gnati k biku, Blaža pa od niko- der. Sele ko se je mračilo, je prišel tudi Blaž in pospravil, kar mu je pustila opol- dne Polona, kravice pa le ni hotel gnati, saj mu je bilo predobro znano, da o mraku ne spusti noben pravi gospodar v4eč bika, pač da ga ne obleti hudobni duh ... Za veliko noč ali furež ali tudi na likof se je Blaž kaj rad tudi sam po- vabil, a ga niso nikjer odganjali, saj je bila povsod še kaka žlica več na mizi. Seveda so takrat letele pikre na Blaža, kakor na primer tista: Zakaj se ni ože- nil ? Blaž se je odgovoru lepo izognil, češ da uči Kristus, človek naj vzame križ na svoje rame in hodi za Njim, nikakor pa ne, naj vzame ženo in hodi za kri- žem. Včasih pa je odgovoril -kar s pesmi- jo ... Njegov nekoliko zadirčni glas ni bil baš prijeten, a družbo je zabavalo besedilo: Ko Gospod Adama je ustvaril žnjim ptice, ribe vse je skupaj spravil. Poslal ga je na ta pregrešni svet, misleč, da lahko njemu bo živet. Cez nekaj dni Gospod Adama vprasa, kako se Adam-samec kaj obnaša. Tedaj zakliče oče naš, Adam: Gorje je meni, ker sem čisto sam... Tedaj Gospod Adamu pošlje spanec, da na tem svetu ne ostane samec. potegne eno izmed reber preč, ustvari Evo, da mu bode všeč. Cez nekaj dni Gospod Adama vpraša, kako se ženka Eva kaj obnaša. »Gospod, potegni mi vsa rebra ven, ustvari mi še mnogo takih žen ...« Cez leto dni Gospod Adama vpraša, kako se mamca Eva kaj obnaša. »Oh, to te prosim, vsmiljeni Gospod, vtakni mi vsa rebra zopet not...« Da bi ga tudi poslej ne spraševali več, jim je hitel praviti povesti, na primer tisto o Copatarjevem hlapcu in njegovih klobasah. Zgodilo se je takole: Pozimi so imeli pri Copatarjevih koli- ne. Sosed je bil za mesarja, vsi domači pa so imeli ves božji dan polne roke dela. Možakarji so se vrteli okoli tolstih prašičev, ženščine pa so imele c -avka pri ognjišču, ker bi bilo grdo za vso faro, če bi na dan kolin kdo stradal ali trpel žejo. Ves božji dan je potekel v najboljšem razpoloženju, celo neprijetno delo, ko so snažili čreva ob mrzlem potoku, ni bilo tako silno neprijetno, saj so debili na pot čaja s slivovko in še slivovke po- sebej. Stran 6 »NOVA DOBA« 8. IX. 1939 Stev. 37. Do večera je bilo pri vseh že precej mehko razpoloženje, ki ga je stopnjeva- la še sopara v zaprtem prostoru in mast, kl je puhtela z ognjišča. Celo obe luči, ki bi naj osvetljevali veliko kuhinjo, sta komaj žalostno brleli, kajti plava- joča mast je tudi ti dušila. Ko so zvečer pospravljali še posa- mezne kose mesa in obelili mast, so se pripravljali, da bodo delali klobase. Na- rezali so mesa, ga osolili, popoprali in na- mešali med zdrobljeno meso razne za- čimbe, da bo vse prav in okusno, ko pride iz dimnače. Ta trenutek je izrabil domači hlapec in vse dobro premislil... Kar mimo- grede je stresel med meso ves poper in' naprej mešal meso, kakor da se ni nič zgodilo. Natlačili so cev z meseno meša- nico in klobase so se zvijale po mizi... Ko pa so prišle čez nekaj dni vdimnjene zopet v kuhinjo in celo za poskušnjo na mizo, takrat sta se gospodar in gospo- dinja grdo spogledala, družina pa ško- doželjno namrdnila, kajti klobase so bile poprane, da je peklo po ustih in še v želodcu. Edino domači hlapec se je zala- gal z njimi kar naprej, kajti na to je računal že na dan kolin, da on prenese vse tudi takrat, ko drugi omagajo . . . Vsi so milo gledali za klobasami in občudovali hlapca, ki jih je drobil kakor za stavo. Pa ne samo za poskušnjo, sko- raj vsak dan je dobil hlapec svojo klo- baso, samo da jih uniči čimprej, da ne bo spotikanja. Celo smilil se je včasih gospodinji, da mu je dala še pijače, ker ga je vedno žejalo. Drugo leto seveda je gospodinja sama pripravila meso za j klobase in ni pustila, da bi jo kdo motil v njenih računih. Zato je dobival od ta- krat tudi hlapec od njih le svoj delež ... Za dobroto pa je pustil Blaž pri nisi polno korbo zlatih naukov, ki jih je delil zlasti otrokom, tako: da je treba dati kravi pred Jurjevim rumenega citrončka v gobec, da ima vse leto rumeno mleko; ako hoče pastir, da je živina na paši mirna, mora biti tudi on miren, vsaj ko jedo žegen o veliki noči; luščine od pi- sank za veliko noč je treba raztrositi okoli hiše, da ne pridejo kače blizu; na veliko soboto mora pokropiti gospodinja vse njive z blagoslovljeno vodo in s ši- bami od cvetne nedelje, na velikonočno nedeljo pa dobi vsa živina blagoslovljeni kruh in hren, da dobro uspeva skozi leto; ko prvič v letu grmi, se vrzi na zemljo in se kotaj, pa boš našel gobo, če je le kje v gozdu. — Ce so ga ljudje spraševali, ali zna coprati, jim je tocno odgovarjal: Copra ni, kunštni ljudje pač so. Navzlic temu pa je sam vedel polno coprnij: Ako daš svinji kruh med koru- zo ne bo hotela kruha; ako pa daš med kruh šop njenih dlak, bo šla za teboj ko pes. Teleta goniti je težko; ako ga pa porineš ritanski iz hleva in ga trikrat zavrtiš, bo šlo rado za teboj; edino te- daj, če te pri tem kdo gleda in si za- senči oci, tudi to ne bo nič pomagalo. Ako se izgubi svinja ali tele, je treba položiti le glavnik na mizo in ga pokriti s skledo in žival se bo sama vrnila. Take in podobne nasvete je dajal Blaž in zraven pridno zajemal, dokler je bilo kaj v skledi. Tudi vina se ni branil, kar pozabil je na svojo bolezen in trdil: vino krepkega okrepi, le slabiča omami. Pa navzlic temu se je prigodilo, da se je prizibal tudi Blaž precej omamljen v kočo k Poloni. Takrat ga je pa bolezen prijela tako, da je pričakoval svoje zad- nje ure. »Smrti«, je dejal, »se nie ne bo- jim, kajti samo norec se tega boji, če- mur ni mogoče ubežati. Tudi stari Cokl, ki je raziskoval kamenje in studence v zemlji, je umrl in je moral tudi sam v zemljo. Le to mi je žal«, je tarnal dalje, »da nimam nobenega otroka, da se pri meni veriga pretrga... Vidiš, Polona, tudi ti nimaš otrok. Ko bi bila midva kakih trideset let mlajša, pa bi jih imela ...« Tako je modroval, dokler ni zaspal, pa še v spanju je nekaj govo- ričil... Vino pa mu je res škodovalo. Po neki taki gostiji ga je začelo zvijati v trebuhu, rekli so, da so sc mu čreva užgala, in bilo je po njem. Polona ga je dala pokopati, potem pa je sama naprej samevala in sama pasla svojo kravico. Zdaj že hodi ob palici in Je usmiljenja vredna, ker nima nikogar, pa prav niko- gar, da bi ji vsaj malo pomagal. Prazna solnčna soba se odda. Celje, Dečkova c. 24/1. desno. 2-sobno stanovanje išče uradniška družina, po možnosti v novi zgradbi. Ponudbe na upravo lista. Vse šolske knjige za srednje, meščanske in ljudske sole, kakor tudi vse šolske potrebščine kupite pri tvrdki Franc Leskovšek, knjigarna in trgovina s papirjem Celje, Glavni trg 16 Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije sirelovodne noprave Prevzema wa «zgoraj navedene stroke ipadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Poitrežba točna in solidno vsako množino destiMrdne vode po 50 par liter v lastnih posodah prodaja franko tovarna slada J. Kirbiš, Celje BARVE m LAKI W FIRNEŽ COP I ČI S. HOLOBAR- CELJE SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV Rimske toplice Vas vabijo Ha IZlet! Na preurejeni hladni razgledni gostilniški terasi boste po zmerni ceni dobro postreženi z raznimi delikatesami, vinom, pivom,kavo, mlekom itd. Priporoča se Karl Lolbner, gostiina-trgovina, Rimske toplice Hiša v Skofji vasi pri Cclju po ugodni ceni naprodaj. Vpraša se pri Celjski posojilnici d. d. v Celju. Za začetek šolskega leta šolske knjige — nove in antikvarične — in vse druge šolske potrebščine pri tvrdki Dijaka nižješolca sprejme boljša družina v vso oskrbo. — Celje, Kocenova 2, I. nad., levo. Dva lepa lokala na zelo prometni točki v Celju se oddata v najem. — Naslov v upravi lista. Cenj. občinstvu 8e priporocq tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zfata, «rebrnine, optika itd. Celje, Glavni trg Izkušen optik na razpolago! Karl Goričar vdv. - Celje KUPUJEMO TUDI ANTIKVAHIČNE KNJIGE! KraJja Petra c. 7 Celjsha posojilnica d. d. v Celju je najstarejši narodni denaroi zayod v Celju Vse hranilne vloge, vložene pri Celjski posojilnici d. d. v Celju so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini | Denar, naložen v domač denorni zavod, donašo hopisti usemu domačemu narodnemu gospodarstpa Nalagajte svoje prihranke v TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RnC. 10-591 Celjshi posojilnici d. d. o Celju - Narodni dom Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju