Leto V., Ribnica, februar 1984, številka 1 «s® ■■■■■ mmmm DOKUMENTA ZA DANES IN JUTRI V tej številki prinašamo večji del za občino in njen nadaljnji räzvoj izredno pomembnega dokumenta, Dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Skupščina občine Ribnica je na treh zadnjih sejah obravnavala pomembna vprašanja svojega gospodarskega razvoja in sicer konec novembra, konec decembra in sredi februarja. V zadnjih dveh lanskih mesecih je obravnavala in dala v javno razpravo stabilizacijski program ter Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1984, javna razprava pa je bila sklenjena sredi februarja na skupni seji vseh skupščinskih zborov in sprejetjem obeh dokumentov. Oba dokumenta sta za naš nadaljnji razvoj tako na družbeno ekonomskem kot na samoupravnem področju izredno pomembna. Pri stabilizacijskem programu ne gre, kot bi nekdo na prvi pogled mislil, za prepisovanje podobnega zveznega oz. republiškega dokumenta. Zvezni stabilizacijski program je občinskemu nudil le najširši okvir , medtem ko so sestavljalci občinskega programa črpali predvsem iz lastnih, domačih izkušenj in spoznanj ter dosedanjega družbeno ekonomskega in samoupravnega razvoja doma. Lahko rečemo, da je stabilizacijski program, čeprav bo kdo tudi ob končnem tekstu imel tako ali drugačno pripombo, naš in zrasel iz naših domačih, občinskih razmer. Glede na daljšo javno razpravo pa je lahko še bolj naš, saj je bilo teoretično dovolj možnosti za kar najbolj ustvarjalen pristop v razpravi. Prav tako je z Resolucijo za leto 1984. Le-ta izhaja iz ocen dosedanjega izvajanja srednjeročnega plana razvoja občine in poskuša, upoštevajoč določila stabilizacijskega plana in ocene realnih možnosti kar najbolj realno začrtati naš letošnji razvoj. Oba dokumenta, dokumenta za danes in jutri, bomo v Rešetu objavili. Tokrat prinašamo stabilizacijski program, v naslednji številki, ki bo izšla pred koncem marca, pa bomo objavili še Resolucijo 1984. G. Grivec Z ---------X Priznanje direktorju Rika Med petimi dobitniki letošnjih nagrad Borisa Kraigherja, ki jih vsako leto 4. januarja podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, je bil tudi Stane Škrabec, direktor delovne organizacije Riko Ribnica. (Več o tem na drugi strani). V ___________J Namesto prazničnega nageljna Spet je tu 8. marec, dan žena, naš skupni praznik borbene preteklosti in ustvarjalne sedanjosti, praznik revolucionarne poti naprednih žensk vsega sveta. Le malokateri praznik in spominski dan je bil vzet tako za našega, svojega kot prav dan žena, AFŽ smo mu pred mnogimi leti dejali in marsikje ga na kratko poimenujemo še danes. V tem je več kot revolucionarna simbolika, je poosebljenje dolgoletnega boja za pravice in emancipacijo, je emancipacija sama. Pod pojmom afežejevstva se pred nami kot na filmskem traku zvrstijo predstave bojev, trpljenja, požigov, umorov, krvi, dolgih pohodov, taborišč, joka in kletvic, občasnega brezupa in vizije velikega upanja, videnja svetlobe, odrešitve, svobode, prešernega vriska ob njej, svobodi, bratstvu in enakosti. V spominu se zvrsti pred nami dolga vrsta herojskih žena v njihovem enakopravnem boju za najvišje vrednote svobodnega človešstva.... Zdaj praznujemo ta dan, dan žena in spomin na dolga desetletja upornega boja za enakopravnost s spominskimi proslavami, čestitkami, priložnostnimi nagovori, darili in cvetjem. In z razpravami o položaju žene v naši samoupravni socialistični družbi. Njeni vlogi in pomenu za nadaljnji družbeni razvoj, še vedno o našem skupnem videnju prihodnosti, ki bi naj bila še bolj naša, predvsem pa mirna in svobodna. Naj bo tako tudi tokrat. Brez razkošja in razmetavanja, predvsem pa v znamenju skupnih naporov za našo skupno prihodnost. Naj bodo te skromne besede vsem našim tovarišicam ob njihovem in našem skupnem prazniku namesto prazničnega šopka zgodnjepomladanskega cvetja. GRADIVO TRAJNE VREDNOSTI POT ZA SPREMINJANJE ODNOSOV občini sprejet dolgoročni program gospodarske stabilizacije Skupščina občine Ribnica je konec novembralansko leto obravnavala predlog pomembnega razvojnega dokumenta - Dolgoročni program gospodarske stabilizacije in ga dala vsem gospodarskim, družbeno političnim in samoupravnim dejavnikom v občini v razpravo. Dokument je bil v času razprave deležen manjših dopolnitev in sprememb, sicer pa je bil dokaj ugodno ocenjen in sprejet. Po daljši razpravi je skupščina o njem spet spregovorila na seji sredi februarja skupno z resolucijo o politiki družbenega in gospodarskegarazvoja občine v letu 1984 ter po daljši razpravi oba dokumenta soglasno sprejela. Dolgoročni program gospodarske stabilizacije za občino Ribnica je izrednega pomena in ima trajnejšo vrednost. Program predstavlja pot za spreminjanje odnosov v družbeno ekonomskem življenju naše občine. Zdi se nam prav, da večji del programa stabilizacije objavimo v našem glasilu, da bi se lahko z njim seznanili vsi občani. Vrednost programa je prav v tem, da je pisan tako za danes kot za jutri in za vse dejavnike v občini. Res smo se v preteklosti že velikokrat srečevali s podobnimi dokumenti, sklepi in dogovori, ki pa so vse prerado pristali v predalih, da se je na njih nabiral prah pozabe, delali pa smo po starem. V prihodnje in že danes takoj naj bi bilo drugače, smo sklenili. In zapisali v program. Tudi sprejeli smoga oziroma šoto v našem imenu storili delegati. Zdaj se lahko s programom seznanimo vsi in vsak v svoji delovni in življenjski sredini naj poskrbi, da bo naše delo, obnašanje in tudi razmišljanje naravnano stabilizacijsko, v skladu s tem programom. V uvodnem delu so sestavljale! programa zapisali, kaj vse nam tak program narekuje. Občinski stabilizacijski program izhaja predvsem iz osnovnih o-predelitev takega programa v naši repu: liki. Poleg tega v miši občini kljub izredno ugodnim gospodarskim gibanje:., ugotavljamo vrsto neuresničenih ciljev iz srednjeročnega plana, na primer: Obseg industrijske proizvodnje ter odkupa kmetijskih zemljišč zaostaja , . planiranim, stopnja nezaposlenosti se kljub vsem prizadevanjem povečuje, ni z resolucijo opredeljenih kvalitetnih premikov v načinu gospodarjenja, kasni realizacija investicijskih načrtov delovnih organizacij, ni posebne živahnosti in učinkovitosti na področju integracijskih procesov, niso uveljavljeni principi svobodne menjave delav.samou-pravnih interesnih skupnostih itd. Občinski stabilizacijski program ima dolgoročne in kratkoročne usmeritve oziroma naloge. Dolgoročni ukrepi pomenijo kontinuirano sprejemanje, dopolnjevanje in izvajanje srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov, kratkoročni ukrepi pa bodo realizirani v letnih resolucijah o izvajanju družbenega plana. Poudarimo še enkrat, da bo naš dolgoročni program stabilizacije (isto velja za republiškega in zveznega) možno uresničiti le oh polnem sodelovanju vseh delovnih ljudi v vseh družbeno ekonomskih in samoupravnih sredinah. V nadaljevanju je v stabilizacijskem programu zapisano naslednje: Rast proizvodnje Nesporno je, da je osnovni vzrok za nestabilen položaj našega gospodarstva, s tem pa tudi družbenopolitičnih odnosov, v neskladju ponudbe in povpraševanja, kar je predvsem posledica premajhne materialne proizvodnje. Glede na strukturo gospodarstva v občini Ribnica bodo vsi dolgoročni in kratkoročni ukrepi za večjo proizvodnjo usmerjeni predvsem na naslednje gospodarske panoge: Industrija Dolgoročen ip konstanten trend rasti industrijske proizvodnje bodo industrijske delovne organizacije dosegale: — s postopnim prestrukturiranjem v smeri tehnološko naprednejših proizvodnih programov in proizvodnih procesov s tem, da se osnovni koncepti programske usmerjenosti naših delovnih organizacij ne menjajo. Za dosego tega cilja bodo delovne organizacije dajale večji poudarek lastnim razvojnim službam, tesnejšim povezovanjem z ia. 'skovalmmi institucijami (biro za lesno industrijo, itd) in uvajanju sodobne informatike pri zasledovanju stroškov proizvodnih procesov RIKO - izvoz na Madžarsko, stopnice iz programa letališke opreme. !td., pri čemer bodo razvijale lastne lačunalmške centre oziroma se bodo preko terminalov povezovale z Medobčinskim računalniškim centrom Ribnica-Kočevje; — z uresničevanjem principov dolgoročnega dohodkovnega povezovanja v smislu intencij Zakona o združenem delu bo \ proizvodnih temeljnih organizacijah združenega dela dosežena v ečja specializacija proizvodnih programov in opravljanja poslovnih tunkcij nasploh ter zagotovljena boljša oskrbljenost z repromaterialom. kar .so osnovni pogoji stabilne proizvodnje: — spremeniti je potrebno strukturo investicij po namenu v smeri večjega deleža investicijskih vlaganj v sodobno proizvodno opremo in znanje". Priznanje direktorju Rika Nagrada Borisa Kraigherja.je najv išja slovenska nagrada za izjemne dosežke na gospodarskem področju. Tokrat je taka nagrada prv ič prišla v ta del Slovenije in zaradi tega smo v občini še toliko bolj ponosni. V Riku se zavedajo, da je Kraigherjeva nagrada veliko priznanje za opravljeno delo v preteklosti ne le direktorju, pač pa celotnemu kolektivu , še bolj pa je velika obveza za prihodnje delo. Že v tem letu in vsa naslednja leta jo bo potrebno z dobrim delom in ugodnimi poslovnimi rezultati nenehno potrjevati. Lanskoletni poslovni rezultati delovne organizacije Riko takšna razmišljanja le potrjujejo. V letu 1983 je Riko dosegel skoro 3,5 milijarde celotnega prihodka ah 90 odst. v eč kot leto prej. Dohodka je bilo 1,425 milijarde (118 odsdt. več), čistega dohodka nekaj manj kot milijarda din (131 odst, več kot leto prej ali skoro toliko kot leta 198 ! celotnega prihodka!) Tudi vsi ostali pokazatelji gospodarjenja v preteklem letu so nadvse ugodni. Celotni izvoz se je npr. povečal v primerjavi z letom prej za 107 odst. (2,123 milijarde dinarjev) Öd januarja dalje je Riko tudi večji za en TOZD. Priključil se je namreč TOZD Slovenijales Žičnica iz Ribnice, ki je v de cembru lani izstopil iz Žičnice. Poslej posluje pod imenom TOZD Zračna in procesna oprema (ZPO) v okviru delovne organizacije Riko, kot direktor pa ga vodi Janez Henigman iz Prigorice, dotlej zaposlen v Riku. / realizacijo principov združevanja sredstev in dela na osnovi samoupravnih sporazumov ob popolnejši uveljavitvi z ustavo in zakonom opredeljenih funkcij poslovnih bank, zbornice, poslovnih zdru-m vdrUglr .1asociac,j gospodarstva bo z inštrumenti tekoče ekonomske politike zagotovljeno povečevanje predvsem tiste industrijske proizvodnje, ki neposredno največ prispeva k povečanju izvoza oziroma zmanjševanju uvoza 1 J Organizacije združenega dela bodo z odločnimi in takojšnjimi ukrepi pospešile proizvodnjo tako, da bo že v letu 1983 najkasneje pa v letu 1984 dosežena s srednjeročnim planom dohSena ilSrit mH,Lr0,Zv0dnja' Ke,r kaZej° stat,st,čni Podatki največje zaostajanje ndustrijske proizv odnje v lesno predelovalni industriji ter v nekaterih tivnostiTa nm°TPredeil,0VaIne industrije’80 Potrebna prioritetne aktivnosti /a povečanje obsega proizvodnje zlasti v proizvodnih temelj- RibniciatllZaC'Jah lnleSa’ v ITPP"eju, predvsem pa v TOZD Žičnica v boitsiÄ^'vodnih '=mcli,,ih wni2,ciiah ""esa se - izboljšanje oskrbe z repromaterialom in sestavnimi deli finalnih izdelkov, IjivystTuga^6*0™0 'ntenz'vnost pa tud* ekstenzivnost v okviru zmog- nr7 Sp?,eme!nbe V or8anizaciji dela tako, da bo pri veliko serijski proizvodnji dosežena optimalna produktivnost. J Kratkoročni ukrepi v delovni organizaciji'ITPP- ro^Ä™PL:i,',h pr0,,v°dnih pro8r,mo'' po ta,erib * spr7mm?eV„a™pk,a„t!aamt°Vne *us'’0si,bli™ie delavce, za delo n, 'eeje'produktiivnostf.,'r0i'''0dnih pro<:esox lnor£,ni7acije dela v cilju tijskih zemljišč, bomo pridobili dodatna obdelovalna zemljišča oziroma izboljšali obstoječa, s čimer bomo izboljšali objektivne pogoje za intenzivno kmetijsko proizvodnjo; — z doslednim izvajanjem intervencijskih zakonov o zaščiti kmetijskih zemljišč bomo dosegli potrebno zaokroženost kmetijskih površin, preprečevali nadaljnje drobljenje kmetijskih gospodarstev in prehajanje lastništva zemlje v roke nekmetov; — omogočali bomo velikim tržno usmerjenim kmetijskim proizvajalcem sklepanje dolgoročnih pogodb o zakupu obdelovalnih površin v družbeni lasti; • — s sklepanjem in izvajanjem dolgoročnih samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev bomo omogočili hitrejši razvoj kemične industrije za proizvodnjo repromaterialov ter razisko-varnih organizacij kot osnove za uspešnejše uvajanje agrotehničnih ukrepov za povečanje produktivnosti v kmetijstvu; — krepili bomo vlogo in mesto kmetijske pospeševalne službe pri KZ Ribnica s ciljem, da se poveča strokovnost službe in poglobijo ter učvrstijo poslovni kooperantski odnosi med individualnimi proizvajalci in kmetijsko zadrugo v vseh fazah produkcijskega proce- ' izdelati in strokovno utemeljiti je potrebno analizo naravnih danosti. našega prostora za kmetijsko proizvodnjo in na podlagi teh ugotovitev sprejemati setvene in druge proizvodne plane na področju kmetijstva (poljedelstva in živinoreje); — krepili bomo vlogo samoupravne interesne skupnosti in sklada za intervencije v proizvodnji hrane občinskem in republiškem nivoju, da se vzpostavi nujna soodgovornost in vzajemni interes proizvajalcev in potrošnikov za ekonomično, visoko produktivno proizvodnjo hra- RIKO - snežni plugi iz programa zimske cestne mehanizaege. Se kako prav so prišli S svojo snežno mehanizacijo na olimpiadi v Sarajevu, je bil RIKO deležen številnih pohval in priznanj. Kmetijstvo ppietca po planskih predvidevanjih. V letu 1983 opažamo celo zman j-scvapje odkupa tržnih viškov. Ukrepi tekoče ekonomske politike očitno niso spodbujali visoko produktivno tržno usmerjena proizvodnje hrane. 1 hiosilci razvoja proizvodnje hrane: izvršni svet s svojimi organi kmetijska zadruga s kmetijsko pospeševalno službo, zemljiška skupnost, samoupravna interesna skupnost in skladi za intervencije v kmetijstvu m predelavi hrane, vodna skupnost ter individualni kmetijski proizvajalci bodo usmerjali svoje aktivnosti za dolgoročno in kontinuirano rast kmetijske proizvodnje v skladu z vse večjimi potrebami domačega m svetovnega trga predvsem za izvajanje naslednjih cil jev: vlaganjem sredstev Območne vodne J skupnosti v skladu z že sprejetimi plani regulacije vodotokov v naši občini in melioraciji kme- » 7~ z vsakoletnimi odloki o prispevkih in davkih občanov bomo vodih tako davčno politiko, da bo sistem davčnih obremenitev in olajšav stimuliral vse vrste naložb v kmetijstvo, ki imajo za cilj večjo storilnost ter^lestimuliräli ekstenzivno, naturalno usmerjeno kmetijsko pipi- Skupni imenovalec vseh navedenih dolgoročnih stabilizacijskih nalog na področju kmetijstva je torej stimuliranje visoko produktivne tržne proizvodnje. Visoka produktivnost mora postati ne le gospodarski interes, ampak tudi gospodarska nujnost vsakega proizvajalca, kar / bo doseženo s tem, da bo v strukturi cene zmanjšan delež tistih varija-bilnih stroškov, ki so vezani na uvajanje agrotehničnih ukrepov za večjo produktivnost. Iste cilje imajo tudi vsi kratkoročni ukrepi, ki so opredeljeni z letnimi setvenimi načrti, programi in finančnimi načrti skladov za intervencije v proizvodnji hrane, zemljiške skupnosti, letnimi programi pospeševalnih služb, občinskim odlokom o prispevkih in davkih občanov itd. S sredstvi občinskih skladov za intervencije v kmetijstvu in pridelavi hrane bomo v letu 1983 in 1984 krepili materialno osnovo zasebnega kmetijstva s tem, da bomo usmerjali sredstva predvsem za: premiranje povečanja staleža osnovne črede — premiranja plemenskih telic za obnovo črede plemenskih kra\ — premiranje telet za pitanje — premiranje urejanja skupinskih pašnikov — regresiranje umetnih gnojil in krmil — povečanje kmetijske proizvodnje v hribovitih pfjdelih — sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe regresiranje obresti za kreditiranje novih proizvodnih kapacitet v kmetijstvu — regresiranje zavarovalnih premij za živino. Drobno gospodarstvo Nagla industrializacija je objektivno zmanjšala pomen obrti kot gospodarske panoge v strukturi ustvarjenega narodnega dohodka: Kljub temu pa ugotavljamo, da je razkorak v razvoju industrijske proizvodnje m drobnega gospodarstva dosegel take dimenzije, da je že ogro-zen stabilen razvoj gospodarstva kot celote. Do upadanja ni prišlo samopn domači obrti in usluznostnih dejavnostih, močno zaostajanje pro^zvodil oZtiraZV°jnimi m0Žn°Stmi in P°trebami opažamo tudi pri Razlog za tako stanje na področju razvoja drobnega gospodarstva torej ne lezi le v objektivni nujnosti umikanja obrti in drobnega gospodarstva na sploh industrijski proizvodnji, ampak v največji meri v GRADIVO TRAJNE VREDNOSTI POT ZA SPREMINJANJE ODNOSOV preživelem gledanju na obrt kot na samoupravnem socialističnem gospodarstvu tujo obliko gospodarske aktivnosti. Taka miselnost ni prisotna le v določenih strukturah v združenem delu in izvršnih ter upravnih organih družbenopolitičnih skupnosti, ampak tudi med nosilci zasebne obrti samimi. Zaradi tega bodo izvršni svet s svojimi organi, obrtno združenje, organizacije združenega dela in poslovne banke izvedli potrebne aktivnosti za pospešen razvoj drobnega gospodarstva v naši občini in za po-družbljanje obrtne dejavnosti s tem, da se vzpostavijo trdne in trajne vezi med zasebnimi proizvajalci in združenim delom in sicer: — industrijske organizacije združenega dela bodo s sklepanjem kooperacijskih pogodb prenašale neserijsko in individualno proizvodnjo za drobno gospodarstvo; — razvili bomo sistem boljšega informiranja občanov — nosilcev obrti, ki so zainteresirani za dolgoročno kooperacijsko povezovanje z industrijo. Pri tem bomo posebno pozornost posvetili občanom, ki so začasno zaposleni v tujini, da bodo privarčevana sredstva lahko pro- duktivno investirali; — politiko gospodarjenja s prostorom (urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč) bomo vodili tako, da bomo imeli možnost za izgradnjo večjih obratovalnic, ki jih zahteva tudi razvita, izvozno usmerjena industrijska proizvodnja; — davčna politika bo koncipirana tako, da bo stimulirala ambiciozne programe posameznih nosilcev obrti, vlaganja sredstev v modernizacijo in povečevanje kapacitet, zaposlovanje delovne sile. istočasno pa s poostreno kontrolo in sankcijami onemogočala špekulacije, utaje, neregistrirane dejavnosti itd.; — vzpostavili bomo tesno povezavo in sodelovanje med asociacijami obrtnikov (združenje, zbornica) in izobraževalnimi organizacijami ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi tako, da bodo izobraževalni programi čimbolj prilagojeni potrebam drobnega gospodarstva ter da bo izobraževalni sistem omogočal tudi usposabljanje kadrov za potrebe drobnega gospodarstva z več praktičnega dela; * — tradicionalno domačo obrt: kot pomemben vir dodatnega zaslužka prebivalstva in etnografsko-kuiturno znamenitost Ribnice bomo pospeševali in razvijali s ciljem, da sc izdelki domače obrti uveljavijo tudi kot izvozni program. Ribniški Inles se vedno bolj uveljavlja tudi kot izvoznik. Žaganemu lesu se kot izvozni proizvod vedno boli pridružujejo številni končni izdelki, lamelirane plošče in vratna krila. Inlesov izvoz, ki ga letos želijo še povečati, je ves konvertibilen. Gospodarski odnosi s tujino Gospodarstvo naše občine se bo še naprej aktivno vključevalo v splošna prizadevanja nacionalnega gospodarstva za večji izvoz, kar je osnovna opredelitev vseh stabilizacijskih prizadevanj. Seeanje ugodno razmerje med izvozom in uvozom gospodarstva naše občine, majhna obremenjenost z inozemskimi krediti in usmerjenost na domače surovine pogojuje tako dolgoročno izvozno politiko, ki ne forsira izvoza za vsako ceno. Naloge na področju širjenja in razvijanja gospodarskih odnosov s tujino razumemo kot funkcijo povečanja proizvodnje v naših najpomembnejših gospodarskih panogah: industriji, kmetijstvu in drobnem gospodarstvu. Dolgoročna izvozna usmeritev proizvodnih organizacij združenega dela je forsirati tisti izvoz, ki je dohodkovno utemeljen; to pomeni, da s prodajo na zunanjem trgu ustvarjamo presežek vrednosti zaradi komparativnih prednosti našega gospodarstva oziroma zmanjšujemo stroške za enoto izdelka zaradi popolnejšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet. Naslednji dolgoročni element naše izvozne politike je usmerjenost na izvoz čim višje obdelanih proizvodov, kar pomeni, da ne bomo podpirali izvoza hlodovine in žaganega lesa, ne glede na morebitne kratkoročne finančne efekte. Pri izvajanju gospodarskih odnosov s tujino organizacije združenega dela ne bodo samo enostransko forsirale izvoz, ampak bodo tudi ohranjale kontakte z inozemskimi dobavitelji surovin, predvsem pa sodobne proizvodne opreme, ki je vsekakor bistven pogoj za večjo produktivnost in s tem večjo izvozno vmerjenost gospodarstva. Ne glede na te dolgoročne trajne usmeritve izvozne politike bodo tiste temeljne organizacije združenega dela, pri katerih izvoz v letu 1983 ne dosega planskih zadolžitev (ITPP, Donit), izvedle takojšnje ukrepe za povečanje izvoza š tem, da bodo intenzivno proučevali možnosti prodaje svojih proizvodov tako na konvertibilnem kot klirinškem področju. Prav tako bomo takoj in v čim večji meri izkoristili trenutne možnosti za izvoz proizvodov domače obrti in lesne galanterije s tem, da bomo ustrezno organizirali proizvodnjo pri zasebnih proizvajalcih. Zaposlovanje Dejstvo, da ima Ribnica kljub nadpovprečno visoki stopnji rasti števila zaposlenih v gospodarstvu v letu 1983 tudi najvišjo stopnjo nezaposlenosti v naši regiji, ki narašča, zahteva, da damo problemu zaposlovanja v naših stabilizacijskih programih posebno mesto. Analiza iskalcev zaposlitve in prijavljenih potreb delovnih organizacij po kadrih kaže, da imamo v občini predvsem strukturno nezaposlenost, kar pomeni presežek nekaterih profilov (prodajalci, administrativni delavci, itd.) ter deficit drugih profilov {kovinarji, mizarji, itd.). Ob tem ocenjujemo, da predstavlja še večji problem nepopolna zaposlenost že zaposlenih delavcev in to tako v administraciji kot pri proizvodnem delu, kar se nujno odraža v nižji družbeni produktivnosti dela in s tem slabši konkurenčni sposobnosti na domačem, predvsem pa inozemskem trgu. Spremembe demografskih gibanj v naši občini, ki se kažejo v rasti števila prebivalstva zaradi večje natalitete od smrtnosti in večjega priseljevanja od izseljevanja, bodo v bodoče problem nezaposlenosti še zaostrile, posebno še zaradi splošnih restriktivnih ukrepov na področju zaposlovanja v tistih gospodarskih in upravnih centrih izven občine, ki so doslej absorbirali viške delovne sile iz naše občine, v kolikor ne bomo z načrtnim delovanjem za zmanjšanje nezaposlenosti v naši občini ustrezno ukrepali. Pogoj za vsako dolgoročno kadrovsko politiko je izdelava zaposlitvenih bilanc, s katerimi sedaj še ne razpolagamo. Drugi pogoji za dolgoročno odpravljanje problema nezaposlenosti' je vzpostavitev tesnih vezi med organizacijami združenega dela, šolami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, itd. za usmerjanje in usposabljanje mladine za tiste poklice, ki jih združeno delo potrebuje. Tretji sklop dolgoročnih činiteljev za polno zaposlitev aktivnega prebivalstva v naši občini predstavljajo ukrepi za povečanje proizvodnje v industriji, obrti in kmetijstvu. S pričakovanim razvojem in prestrukturiranjem gospodarstva se bodo razširile tudi potrebe gospodarstva po strokovnih kadrih različnih usmeritev, s tem pa se bodo tudi povečale možnosti za zaposlitev. Zavedamo pa se, da kljub povečani gospodarski aktivnosti in prestrukturiranju gospodarstva ne bomo mogli v občini sami pokriti vseh potreb po kadrih, niti ne rešiti vseh problemov pri zaposlovanju tistih, ki iščejo zaposlitev. Naša občina bo ostala tudi v bodoče odprt gospodarski prostor, ki bo omogočal in tudi zahteval migracijo prebivalstva in delovne sile. Trenutna relativno visoka stopnja nezaposlenosti s tendenco povečevanja prijavljenih iskalcev zaposlitve zahteva tudi takojšnje kratkoročne ukrepe za zmanjšanje števila nezaposlenih. Ti ukrepi bodo predvsem naslednji: — prekvalifikacija in dodatno strokovno usposabljanje suficitarnih profilov predvsem za proizvodne delavce v industriji in drobnem gospodarstvi!; — pospešiti je potrebno realizacijo investicijskih programov v delovnih organizacijah Inles, Riko in ITPP, oziroma načrtov povečanje proizvodnje v industriji in v drobnem gospodarstvu; — vzpostaviti je potrebno tesnejše sodelovanje samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje v občini Ribnica z ustreznimi interesnimi skupnostmi v ljubljanski regiji, da bodo vsi iskalci zaposlitev predvsem pa tisti, ki prvič iščejo zaposlitev in imajo ustrezno šolsko izobrazbo, imeli enake možnosti za zaposlitev ne glede na občinske meje; — dosledno bomo izvajali že dogovorjene ukrepe za zmanjšanje dodatnih zaposlitev (honorarno delo, podaljšan delovni čas), s čimer bomo dodatno pridobili prosta delovna mesta. Investicije Tudi politiko investiranja postavljamo v funkcijo povečanja proi-zvodnje. To ne velja samo za proizvodne investicije, ampak tudi za investicije v stanovanjsko-komunalno sfero in v objekte družbenega standarda. Večino svojih izdelkov odpremlja Riko številnim kupcem v domovini m v svetu po železnici. novograjenih objektih ter prenova in adaptacija obstoječih objektov in ogrevalnih naprav, zlasti starejših in dotrajanih, —- proučitev možnosti, da se največji potrošniki energije v Ribnici (Riko, Inles, stanovanjski objekti v soseski Trg Veljka Vlahoviča in Prijateljev trg, osnovna šola, zdravstveni dom, športni center, VVO Majda Šilc) ogrevajo iz centralne toplarne na trda goriva z maksimalnim koriščenjem lesnih odpadkov. Proizvodne investicije Analiza strukture poslovnih sredstev naših organizacij združenega dela in njihovih virov opozarja na relativno šibko investicijsko aktivnost našega gospodarstva v zadnjih letih (izjema Riko), predvsem pa je bilo malo investicij v proizvodno opremo. Viri investicijskih sredstev so bili v največji meri lastna sredstva investitorjev, manj dolgoročni in srednjeročni investicijski krediti, predvsem pa ni bilo inozemskih finančnih in komercialnih kreditov. Taka usmeritev se v tem trenutku sicer pozitivno odraža na pogoje poslovanja zaradi majhne obremenjenosti z obrestmi, tečajnimi razlikami in deviznimi obveznostmi zaradi investicijskih kreditov, povzroča pa zastarelost in iztrošenost osnovnih sredstev in zahteva intenzivno aktivnost. Naše gospodarstvo zaradi tega kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in splošni usmerjenosti k zmanjšanju vse vrste porabe — tudi investicijske — ne bo odstopilo od investicijskih programov, ki so začrtani z družbenim planom občine. Nasprotno, zastoj pri izvajanju investicijskih načrtov, v prvih letih planskega obdobja predvsem zaradi administrativnih ovir bomo nadoknadili s pojačano aktivnostjo v naslednjih letih. Najpomembnejše investicijske naložbe v proizvodno sfero bodo naslednje: izgradnja žage v Ribnici kot osnove za optimalnejše izkoriščanje lesne mase v naši občini, • — povečanje proizvodnih kapacitet v RIKO Ribnica, — izgradnja emajlirnice v ITPP, — posodobitev proizvodnje in inštaliran je novih proizvodnih linij Sukno Jurjeviča, povečanje proizvodnih kapacitet z uvedbo novih proizvodnih programov v Donitu TOZD Pletilnica, — naložbe občanov v izgradnjo novih obratovalnic in povečanje proizvodnih zmogljivosti obstoječih delavnic drobnega gospodarstva, naložbe občanov v posodabljanje kmetijskih gospodarstev s ciljem povečanja proizvodnje. Ocenjujemo, da bodo v prihodnjih letih stroški energije še naprej naraščali, saj ni znakov, ki bi napovedovali zmanjšanje energetske krize. Ker v našem gospodarstvu ni velikih potrošnikov energije, bomo ukrepe za racionalnejše koriščenje energetskih virov usmerili predvsem na področje ogrevanja poslovnih in stanovanjskih prostorov. Ukrepi za racionalnejše koriščenje energetskih virov bodo šli predvsem v dveh smereh in sicer: — optimalno koriščanje sredstev za boljšo toplotno izolacijo pri Neproizvodne investicije V preteklem obdobju smo v občini zabeležili lepe uspehe na tem področju, pri vlaganjih v komunalne objekte, infrastrukturo, stanovanjsko gradnjo in objekte družbenega standarda. V prihodnje je treba želje in potrebe na teh področjih predvsem prilagajati dejanskim možnostim, se morda kaki stvari odpovedati in predvsem vzdrževati doseženo stanje. Ukrepi za enakomernejši razvoj posameznih področij družbenega standarda ter za vsklajenost negospodarskih investicij s potrebami in možnostmi gospodarstva bodo predvsem naslednji: 1. V strukturi skupnih investicijskih vlaganj se bo zmanjšal delež neproizvodnih in negospodarskih investicij zaradi nujnosti večjih investicijskih vlaganj v povečanje proizvodnih kapacitet in modernizacijo proizvodnih procesov. 2. Spremenila se bo struktura neproizvodnih in negospodarskih investicij v cilju izravnavanja ugotovljenih neskladij s tem, da se bodo zmanjšale naložbe v stanovanjskem gospodarstvu in to tako v blokovni kot individualni gradnji, zmanjšale se bodo naložbe v modernizacijo cest razen v predelih, kjer so zaostajanja najbolj občutna (območje KS Sv. Gregor), povečali pa bomo vlaganja v vodopreskrbo, kanalizacijo in objekte otroškega varstva. 3. Povečali bomo sredstva za investicijsko vzdrževanje in prenovo stanovanj ter objektov v družbeni lastnini iz naslova stanarin in sredstev za stanovanjsko izgradnjo. 4. Zagotavljali bomo sredstva za investicijsko vzdrževanje šol in športnih objektov iz naslova amortizacije in samoprispevka. 5. Pri vseh negospodarskih investicijah je potrebno zagotoviti javnost dela, zakonitost in ekonomsko upravičenost. Zaključek Vidimo, da sta osnovna misel in cilj stabilizacijskega programa po-\ ec an j e proizvodnje in produktivnosti dela. Temu pa so podrejeni vsi ukrepi na področju investicij, zaposlovanja, zunanjetrgovinske menjave, osebnega m družbenega standarda ter stanovanjsko komunalnega gospodarstva. Povečanje proizvodnje in produktivnosti je edina alternativa gospodarski in politični nestabilnosti. Ce torej razumemo in sprejmemo stabilizacijski program tako in v taki luči, ga bomo lažje imeh za svojega m se zanj vsak po svojih močeh borili, ga uresničevali, dograjevali in nazadnje izvedli. Sicer pa je stabilizacija, to smo že spoznali, dolgotrajna naloga. Volitve 84 Po amandmajih k ustavi SR Slovenije je za nosilce delegatskih funkcij v skupščini D PS in SIS trajanje mandata omejeno na dve leti. To pomeni, da nosilcem najodgovornejših dolžnosti, ki so klili izvoljeni letu 1982, v letošnjem letu poteče mandat. Zato smo v OK SZDL Ribnica že v mesecu decembru 1983 pričeli z aktivnostmi za izvolitev nosilcev delegatskih dolžnosti, ki so bile opredeljene z rokovnikom, sprejeli pa smo tudi podrobnejše kriterije za oceno vodilnih funkcionarjev, na osnovi katerih so v vseh samoupravnih sredinah ocenili delo funkcionarjev, na osnovi teh ocen pa se tudi opredeljevali do evidentiranja dosedanjih oziroma predlaganja novih funkcionarjev. Dvoletni mandat z možnostjo enkratne ponovne izvolitve ne smemo razumeti tako, da bi dosedanji nosilci navedenih dolžnosti avtomatično, celo brez kandidacijskih postopkov in volilnih opravil ponovili mandat še za dve leti, ker sedanji družbeni trenutek še posebej zahteva, da preverjamo ali nosilci odgovornih delegatskih dolžnosti s svojimi sposobnostmi in znanjem zagotavljajo uspešno izvajanje postavljenih nalog. Ne moremo trditi, da so v vseh sredinah poglobljeno razpravljali o teh problemih, moramo pa tudi ugotoviti, da ves postopek ni bil zgolj formalen, saj so na večini temeljnih kandidacijskih konferenc, ki so bile opravljene v vseh krajevnih skupnosti in delovnih organizacijah, odgovorno razpravljali o predvidenih kadrovskih rešitvah na vseh nivojih in podali precej pripomb, ki jih bo v bodoče prav gotovo potrebno upoštevati. V vseh temeljnih kandidacijskih konferencah niso razpravljali zgolj o kadrovskih zadevah, pač pa so bile vsebinsko obogatene s problematiko, ki je trenutno najbolj pereča v posameznih sredinah. Vsi predvodlilni postopki in aktivnosti so bili zaokroženi na občinski kandidacijski konferenci, ki je bila 14. februarja 1984, v izvolitev pa so bili predlagani naslednji kandidati: Skupščina občine predsednik skupščine Stanko Rus podpredsednik skupščine Milena Borovac predsednik zbora združenega dela Julijan Ozimek predsednik zbora krajevnih skupnosti Jože Benčina predsednik družbenopolitičnega zbora Srečko Arko Kulturna skupnost predsednik skupščine France Grivec predsednik zbora uporabnikov Albin Košmerlj predsednik zbora izvajalcev Francka Kromar Izobraževalna skupnost predsednik skupščine Danilo Divjak predsednik zbora uporabnikov Olga Tanko predsednik zbora izvajalcev Cvetka Vesel Raziskovalna skupnost predsednik skupščine Rudi Zajc podpredsednik skupščine Marijan Hočevar mag Skupnost za zaposlovanje predsednik skupščine Ivan Francelj Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja predsednik skupščine Janez Bolha Telesnokulturna skupnost predsednik skupščine Uroš Bregar predsednik zbora uporabnikov Milojka Leban predsednik zbora izvajalcev Tone Joras Zdravstvena skupnost predsednik skupščine Jože Marolt predsednik zbora uporabnikov Nežka Henigman predsednik zbora izvajalcev Darko Križ Skupnost socialnega skrbstva predsednik skupščine Nada Blatnik predsednik zbora uporabnikov Nada Rus predsednik zbora izvajalcev Majda Vrh Skupnost socialnega varstva predsednik skupščine Andreja Šulentič Skupnost otroškega varstva predsednik skupščine Bernarda Pirc predsednik zbora uporabnikov Marjana Radivojevič predsednik zbora izvajalcev Matija Ogrinc Stanovanjska skupnost predsednik skupščine Andrej Tomšič predsednik zbora uporabnikov Marija Pajk predsednik zbora izvajalcev Lojze Šilc Občinska skupščina bo na svoji seji, ki bo v skladu s sprejetim rokovnikom sklicana med 15.3.1984 in 26. 3.1984, izvolila predsednika in podpredsednika skupščine občine, predsednike in podpredsednike zborov skupščine občine, volila pa tudi predsednika in člana Predsedstva SR Slovenije. Družbenopolitični zbor skupščine občine bo na svoji seji opravil tudi nadomestne volitve v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije. Volitve nosilcev odgovornih družbenih funkcij v skupščinah SIS na nivoju občine bodo opravile samoupravne interesne skupnosti na svojih sejah skupščin v skladu s svojimi samoupravnimi akti prav tako v roku, ki je predviden za volitve v okviru občinske skupščine. S tem bodo zaključena predvolilna in volilna opravila na ravni občine, nadaljevala pa se bodo na ravni republike in federacije, ki bodo zaključena do 15. maja 1984. Prav gotovo si tudi po teh volitvah ne bomo smeli privoščiti posebnega predaha in bomo morali takoj pričeti z evidentiranjem novih kandidatov, ki bodo na volitvah v letu 1986 prevzeli najodgovornejše funkcije tako v občini kot tudi na republiški in zvezni ravni. S. Kromar ______________________________________________________________/ V skladu z določili 4. in 7. člena pravilnika o podeljevanju priz- RAZPISUJE zrnja za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte nanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije slovenskega naroda občinske konference SZDL Ribnica 10 srebrnih priznanj osvobodilne fronte za leto 1984 Priznanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam zart jihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti: — pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, — za dosežke pri uveljavljanju in krepitvi ter razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, —pri uresničevanju ustavno opredeljenih dnižbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju življenja in dela ter v družbi na sploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in pri uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, krajevne skupnosti, delovne skupnosti in dntge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij krajevnega in občinskega nivoja ter družbene organizacije in društva. Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanja OF pri OK SZDL Ribnica najkasneje do 30. marca 1984. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. Žirija za podeljevanje priznanja OF pri OK SZLD Ribnica ZAKLJUČNI RAČUNI 1983 Tako kot vsako leto se tudi letos OO ZS Ribnica skupaj z OO ZS vključuje v spremljanje in usmerjanje akcije zaključnih računov OZD za leto 1983. Ze v januarju mesecu, kasneje pa tudi na posvetu so bili predsedniki OO ZS seznanjeni z usmeritvami ZSS pri obravnavi zaključnih računov s ciljem, da se zagotovi poglobljena obravnava tako rezultatov gospodarjenja, kot tudi vzrokov zanje. Izhodišča in usmeritve pri obravnavi zaključnih računov za 1. 1983 so bila sicer objavljena v Delavski enotnosti, vendar ne bo odveč, če jih ponovimo in tako z njimi seznanimo tudi širši krog delavcev našega združenega dela. Usmeritve so naslednje: I. S sprejemom usmeritev Zveze sindikatov Slovenije pri obravnavi zaključnih računov za leto 1983 začenja republiški svet zveze sindikatov svojo dejavnost pri ocenjevanju rezultatov dela in poslovanja organizacij združenega dela v letu 1983. Njen cilj je spodbuditi in usposobiti delavce, da bodo na svojih zborih preverili rezultate gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi, tako da jih bodo primerjali z rezultati sorodnih organizacij združenega dela in na tej podlagi sprejemali ukrepe za učinkovitejše gospodarjenje, ki bo skladno z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije. Pri tem delu naj organi in organizacije Zveze sindikatov Slovenije upoštevajo strokovne pripomočke, že uveljavljene organizacijske prijeme in druge izkušnje iz preteklih let. II. Za uspeh akcije je predvsem pomembno, kako bodo pripravljena poslovna poročila. Zato naj organizacije zveze sindikatov v organizacijah združenega dela,od poslovodnih organov zahtevajo, naj bodo poročila o delu in poslovanju v letu 1983 pripravljena tako, da bodo dovolj nazorno prikazala: 1. kolikšen dohodek na delavca in kolikšen dohodek na angažirana sredstva so dosegli v primerjavi s sorodnimi organizacijami združenega dela in v podskupini dejavnosti, — v kolikšni meri je ta dohodek rezultat večje proizvodnje, višje produktivnosti, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in zmanjševanja materialnih stroškov, združevanja dela in sredstev, uveljavljanja lastega znanja, inovacij, posodabljanja, tehnološkega in proizvodnega procesa in izvoza, koliko pa je zgolj posledica cen lastnih proizvodov in storitev, 2. kakšna so bila razmerja pri razporejanju doseženega dohodka med bruto osebnim dohodkom na delavca in akumulacijo glede na angažirana sredstva v primerjavi s sorodnimi organizacijami združenega dela v podskupini dejavnosti, — ali so doseženi dohodek razporejali v skladu z družbenimi usmeritvami (resolucija, dogovor za leto 1983). — ali so po obsegu in kakovosti storitev doseženi zadovoljivi (pričakovani) rezultati gospodarjenja s tistim delom dohodka, ki so ga v odnosih svobodne menjave dela namenili za zadovoljevanje skupnih potreb (izobraževanje, zdravstvo, kultura itd.), — kakšni so rezultati gospodarjenja z delom dohodka, ki so ga združevali z drugimi delavci v vseh oblikah združevanja in povezovanja združenega dela (v DO, SOZD, bankah, zavarovalnicah, v SIS materialne proizvodnje, za skupne naložbe, za pospeševanje izvoza itd.). — kakšni rezultati so doseženi pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela, ali so ustrezneje vrednotili proizvodno in kreativno delo in delo v težjih delovnih razmerah, — ali so stalno ugotavljali socialno varnost delWcev in ukrepali tako, da bi bila socialna in materialna varnost delavcev in njihovih družin zagotovljena z osebnim dohodkom ter vzajemnostjo in solidarnostjo. 3. kakšen je likvidnosti položaj temeljne organizacije združenega dela, na kakšen način so si zagotavljali tekoča sredstva, za izplačilo osebnih dohodkov in kakšen je obseg zadolžitev, še zlasti v temeljnih organizacijah, ki so poslovala z izgubo ali so imele motnje v poslovanju. V zvezi s tem naj organizacije zveze sindikatov zahtevajo, da bodo zboru predloženi predlogi ukrepov za odpravo izgub (prestrukturiranje, združevanje, novi programi) ža izterjavo neporavnanih računov in za zmanjšanje kreditne odvisnosti pri izplačilih akontacij osebnih dohodkov. III. 1. Osnovne organizacije zveze sindikatov Slovenije bodo zahtevale: — da poslovodni organi pravočasno predložijo poslovna poročila, — da so zboru delavcev predloženi ukrepi za učinkovitejše gospodarjenje, — da samoupravni organi ocenijo odgovor poslovodnih in drugih delavcev s posebnimi pooblastili za rezultate poslovanja. Osnovne organizacije ZSS naj sprejmejo svoja stališča o teh vprašanjih in z njimi seznanijo delavce na njihovih zborih. 2. Občinski, medobčinski in mestni sveti Zveze sindikatov Slovenije bodo: — usmerjali celotno dejavnost in pomagali OO ZS pri obravnavanju zaključnih računov 1983, — usklajevali delovanje vseh sodelujočih v akciji, — dosegli, da bodo SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje pripravile poročila o delu in poslovanju v letu 1983 (v skrajšani obliki) in anekse k samoupravnim sporazumom za leto 1984 ter da bo vse to predloženo na zborih delavcev. 3. Republiški odbori sindikatov dejavnosti bodo pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja sodelovali tako: — da bodo nosilci medsebojnega primerjanja uspešnosti gospodarjenja temeljnih organizacij združenega dela, tako znotraj sorodnih dejavnostifkot tudi v širših reprodukcijskih povezavah, — da bodo nosilci pobud za odpravljanje vzrokov izgub in motenj v poslovanju v posameznih OZD z združevanjem dela in sredstev in drugimi načini za učinkovitejše gospodarjenje. — da bodo ugotavljali in razčlenjevali razlike v družbenoekonomskem položaju delavcev v posameznih dejavnostih. Da bi akdja dejansko dosegla svoj namen je pri OS ZS Ribnica formiran s predstavniki DPO, to je predsedstva OK ZKS, OK SZDL, OSZS in IS SO Ribnica politični aktiv, katerega člani se bodo udeleževali in sodelovali v razpravah na zborih delavcev. Veliko nalogo pri tem pa imajo tudi delavci v OZD in delovnih skupnostih, ki neposredno pripravljajo dokumente zaključnih računov in poslovnih poročil, saj naj bi bili ti pripravljeni tako, da bodo razumljivi slehernemu članu kolektiva. Dušan Oven PROGRAMSKE USMERITVE ORGANIZACIJE SZDL Novembra 1983 so bile v vseh krajevnih skupnostih programsko — volilne seje krajevnih konferenc SZDL, v decembru 1983 pa je bila opravljena tudi programsko-vo-lilna seja Obanske konference SZDL Ribnica. Na sejah konferenc je bil opravljen obračun štiriletnega dela, seveda s posebnim poudarkom na letu 1983, saj je bilo delo v preteklem obdobju redno ocenjevano na letnih programskih konferencah. Brez dvoma moramo ugotoviti, da je organizacija SZDL v Ribnici odigrala pomembno mobilizacijsko vlogo pa če ocenjujemo le največje akcije (volitve, samoprispevek, 900 letnica Ribnice), brez dvoma pa je bolj ali manj uspešno mobilizirala ljudi tudi pri razreževa- ■ nju drugih pomembnih vprašanj življenja in dela naših delovnih ljudi in občanov. Današnjega življenja si ne moremo predstavljati brez te najmnožičnejše družbenopolitične organizacije, saj z vsemi oblikami svoje organiziranosti zagotavlja vsem občanom in delovnim ljudem možnost, da izpostavijo svoje probleme in hotenja, preko te organizacije pa tudi možost za njihovo razreševanje. Koliko se te možosti poslužujemo, je odvidno od nas samih, koliko smo pripravljeni aktivno sodelovati pri razreševanju problemov, s katerimi se srečujemo in to ne zgolj lastnih, osebnih problemov, pač pa tudi problemov kraja in okolja, v katerem živimo in delamo. Ne moremo biti nezadovoljni s pripravljenostjo naših delovnih ljudi in občanov pri razreševanju pomembnih vprašanj razvoja krajevnih skupnosti in občine kot celote, lahko pa ugotovimo, da bi lahko dosegli še več. Krajevne konference SZDL kot tudi občinska konferenca SZDL Ribnica so sprejele programske usmeritve za delo v letu 1984 in tja do leta 1988. Seveda so to le okvirne usmeritve za delo v bodoče, spopadati pa se bo potrebno s problemi, ki jih bo dnevno porajalo življenje in bodo terjali hitro in učinkovito razreševanje. Naj navedemo le nekatera najbolj pomembna področja delovanja v letošnjem letu: Družbene in go- spodarske razmere zahtevajo od nas, da se s polno mero odgovornosti vključimo v realizacijo sprejetega dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, da že v letošnjem letu uresničimo nekatere opredelitve tega programa, ki so konkretizirane v resoluciji za leto 1984. Temeljito bomo morali preveriti, kako se uresničujejo sprejeti sklepi v zvezi z razvojem drobnega gospodarstva in obrti in kako se v te napore vklaplja tudi davčna politika. Akcija bo usmerjena tudi v analizo izvajanja politike zaposlovanja, štipendiranja in uresničevanja celovite kadrovske politike v občini, kar je vse v neposredni povezavi z realizacijo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Nadaljevati bo potrebno z akcijo izvajanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in organiziranjem hišne samouprave pa tudi od- pravljanja nekaterih neskladij na področju skupne porabe. Stalno nalogo predstavlja odpravljanje slabosti v delovanju delegatskega sistema, še posebej v SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje regijskega in republiškega značaja. Več bomo morali storiti za krepitev frontne organiziranosti SZDL, uvejavljanje KK SZDL in vključevanje društev v izpeljavo raznih političnih akcij. Posebno pozornost naj bi v organizaciji SZDL v letošnjem letu namenili tudi problematiki kulture, telesne kulture, uveljavljanju celodnevne šole, informiranju, akciji NNNP-84 in dr. Posebna naloga, s katero bo potrebno začeti v letošnjem letu, je tudi priprava osnov za pripravo planskih dokumentov za obdobje 1986—1990. Kot je bilo že rečeno, so to naloge, katerim bo v letu 1984 dana posebna pozornowt, celotna organizacija SZLD pa se bo prav gotovo morala tvorno vključiti tudi v realizacijo programa, ki ga je sprejela občinska skupšana. S. Kromar z--------------------- "X Nova vodstva OK SZDL Ribnica in KK SZDL OK SZDL Ribnica Drobnič Vinko — predsednik Marolt Alojz — podpredsednik Šilc France — podpredsednik Kromar Stane — sekretar KK SZDL Ribnica Gradišar Jože — predsednik Zobec Matjaž — podpredsednik Turk Nevenka — sekretar KK SZDL Sodražica Urh Dušan - predsednik - Petrič Ivan — podpredsednik Drobnič Nevenka — sekretar KK SZDL Dolenja vas Mikulič Albin — predsednik Zobec Janez — podpredsednik Zbašnik Vera — sekretar KK SZDL Velike Poljane Andoljšek Jože — predsednik Prijatelj Nevenka — sekretar KK SZDL Sv. Gregor Perovšek Anton st. — predsednik'-Vrh France — sekretar KK SZDL Loški potok Bambič Vinko — predsednik Lavrič Alojz — podpredsednik Mišič Andreja — sekretar Občinska priznanja in nagrade * 1 2 3 4 V skladu z določili 1. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad občine Ribnica je žirija za podeljevanje priznanj in nagrad občine Ribnica na svoji seji dne 6. 2. 1984 sprejela sklep o razpisu podelitev naslednjih priznanj in nagrad: 1. Imenovanje častnega občana 2. Plaketa 26. marec 3. Priznanje občine 4. Urbanova ftagrada. Podeljeno bo več priznanj in nagrad. Priznanja in nagrade so namenjene posameznikom in organizadjam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena. Za častnega občana je lahko imenovana oseba, ki ima posebne zasluge za napredek in razvoj ožje pa tudi širše družbeno politične skupnosti. Plaketa 26. marec se podeljuje posameznikom ter organizacijam in skupnostim za pomembne dosežke in aktivnosti na področju razvoja SLO in družbene samozaščite ter vsem tistim, ki s svojim delom in aktivnostjo ohranjajo tradicije naše revolucije. Priznanje občine se podeljuje posameznikom ter organizacijam in skupnostim za pomembne dosežke na gospodarskem in ostalih področjih. Urbanova nagrada se podeljuje posameznikom ter organizacijam in skupnostim za pomembne dosežke na kulturnem in športnem področju. Predloge lahko posredujejo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva. Predloge s podrobno obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pbsredujejo žiriji za podeljevanje priznanj in nagrad občine Ribnica pri Skupščini občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, najkasneje do 10. 3. 1984. Preslabo obrazloženih in utemeljenih predlogov in predlogov, ki bodo dostavljeni po 10. 3. žirija ne bo upoštevala. Priznanja in nagrade bodo podeljene prejemnikom na slavnostni seji skupščine občine Ribnica v počastitev občinskega praznika v soboto, dne 24. 3. 1984. Žirija c • ODGOVORNA NALOGA SUBJEKTIVNIH SIL Doseženo naj bo spodbuda za še boljše delo V stabilizacijskih prizadevanjih celotne družbe tudi naša družbenopolitična skupnost ne stoji ob strani. Vsi dejavniki, predvsem pa družbenopolitične organizarije, SO ter Izvršni svet, se zavedajo odgovorne naloge v teh ne ravno lahkih časih ter po svojih najboljših močeh poskušajo čim bolj kvalitetno in učinkovito opredeliti naloge ter ure-sničiti zahteve, ki jih pred nas postavljajo razmere ter širša družbenopolitična skupnost. Pozitivna posledica večletne načrtne policentrične usmeritve industrijskega razvoja občine Ribnica se kaže relativno v enakomerni poseljenosti občine oziroma v manjšem odlivu prebivalstva v občinski center iz perifernih pretežno kmetijskih območij -v krajevni skupnosti Dolenja vas, Loški potok in Sodražica in pa v dokaj izenačenem kolektivnem standardu oziroma komunalni opremljenosti naselij. Nedvomno je bilo tudi iz objektivnih razlogov v preteklem času premalo napravljenega za razvoj obeh manjših krajevnih skupnosti Velike Poljane in Slemena, vendar mislimo, da bomo v rio-doče ravno zaradi tega, ker smo uspeli dokaj ustrezno rešiti probleme v večjih KS, lahko namenili za reševanje problemov v teh dveh KS tudi več sredstev. Ugotoviti moramo, da tak razvoj družbenopolitične skupnosti oziroma tako konceptirani industrijski obrati nudijo ugodna tla za pojav raznih deviantnih oblik družbenoekonomskih odnosov, predvsem familiarnosti, provincioalizma, lokalistične zaprtosti, ki se v končni fazi odraža v nižji stopnji produktivnosti in počasnejšem razvoju samoupravnih odnosov. Industrija s tako očitnim lokalnim obeležjem tudi omogoča reproduciranje polkmetov.Polproletariat je na območju naše občine sicer tradicionalen pojav, ki je nastal kot zgodovinska nujna kategorija zaradi agrarne prenaseljenosti in relativno zapoznelega razvoja industrije. Nadpovprečno visoka stopnja rasti števila zaposlenih v industriji v tercialnih dejavnostih in družbenih službah v zadnjih 15 letih ter vsi ukrepi za pospeševanje kmetijske proizvodnje niso pospešili polarizacije prebi-. valstva v smislu doslednejše delitve dela in specializacije. Število čistih kmetov je še vedno zane- Iz Inlesovih tovarn prihaja vsako leto več stotisoč »odprtin«, oken, vrat in drugih izdelkov stavbnega pohištva. marljivo, zaradi tega tudi ugotavljamo, da se planske naloge 1 glede odkupa kmetijskih proizvodov ne izpolnjujejo, proizvodnja ne raste, odkup pa je znatno pod planskimi predvidevanji. Neusklajeno gibanje cen repromateriala, krmil itd. s cenami živinorejskih proizvodov kot najpomembnejšimi tržnimi proizvodi v naši občini ne stimulira visoko produktivne tržno usmerjene proizvodnje, pač pa ekstenzivno proizvodnjo, namenjeno lastni porabi. Ob enakem staležu živine je zaradi tega zmanjšana proizvodnja in odkup. Podobne pojave opažamo tudi na področju razvoja drobnega gospodarstva — obrti. Tudi na tem področju situacija v občini ni naklonjena visoko produktivni obrtni dejavnosti, ki bi bila povezana 'z družbenim sektorjem (industrija, trgovina), ampak taki dejavnosti, katere nosilci so neambiciozni, drobnjakarji in drobni špekulanti. To ugotovitev potrjujejo podatki o strukturi malega gospodarstva v občini, saj imamo trenutno 200 nosilcev redne obrti, 100 nosilcev dopolnilne obrti in kar 200 nosilcev ta-koimenovane domače obrti, katerim tak status omogoča niz ugodnosti in prednosti pred rednimi obrtniki. Polkmet oziroma delavec, ki ima poleg dohodka iz delovnega razmerja še nek drug vir dohodka, še vedno prevladuje in daje tudi. pomemben ton družbenopolitičnemu in gospodarskemu življenju v občini. Ne glede na te ugotovitve pa menimo, da so globalni pokazatelji uspeš- nosti našega gospodarstva relativno ugodni, saj je ohranjen trend nominalne rasti dohodka. Stanje v ribniškem gospodarstvu, zlasti v industriji, ki ima daleč najpomembnejši delež v strukturi družbenega proizvoda, je rezultat zdravih razvojnih konceptov ribniškega gospodarstva, ki so bili v osnovi začrtani že pred 15 leti in ponovno potrjeni s sedanjim srednjeročnim planom občine. Razvojni koncept usmerjenosti sloni predvsem na domačih surovinah, na izvozu ter lastnih sredstvih brez inozemskih investicijskih kreditov. Proizvodnja se je zato v letu 1983 odvijala dokaj normalno, čeprav so pri vseh delovnih organizacijah nastajali občasni problemi z nabavo re-promaterialov oziroma nadomestnih delov. Problemi pomanjkanja repromateriala niso bili nikjer tako akutni, da bi prekinili proizvodni proces, razen v bivšem TOZD Žičnica, kjer je prišlo do bistvenega padca proizvodnje predvsem zaradi pomanjkanja repromateriala. Relativno zadovoljiva oskrbljenost z re-promaterialom v letu 1983 ni garancija, da bo tako tudi v bodoče.Ne-spoštovanje pogodbenih in samoupravno dogovorjenih obveznosti dobaviteljev je prisotno tudi pri nas, zaradi tega obstoja problem oskrbljenosti z repromaterialom in nadomestnimi deli. Kljub vsemu relativno visoki globalni pokazatelji rasti fizičnega obsega proizvodnje, dohodka, osebnih dohodkov in zaposlenosti niso ustrezni pokazatelji globalnega stanja v občini. Moramo se zavedati, da je to predvsem posledica gospodarske rasti v DO RIKO, v nekaterih drugih delovnih organizacijah opažamo zmanjševanje rentabilnosti poslovanja.Zmanjševanje rentabilnosti je ob subjektivnih razlogih predvsem posledica cenovnih neskladij surovin, energije ter finalnih izdelkov — ponekod pa tudi zmanjšanje produktivnosti zaradi hitrejše stopnje rasti zaposlovanja v primerjavi s stopnjo rasti proizvodnje in rasti obresti za kredite. Seveda moramo ugotoviti, da so v letih 1982/83 delovne organizacije in delovne skupnosti disciplinirano izvajale določila družbenega dogovora o razporejanju dohodka. To med drugim kaže na dokajšnjo zavest delovnih ljudi ži občanov ter tudi na prisotnost družbenopolitičnih organizacij v vseh temeljnih sre> dinah. Z dosedanjimi rezultati v občini nikakor ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, kajti v nekaterih sredinah se nam lahko v bodoče ob brezbrižnem obnašanju nakopičijo težave, ki jih bomo težko presegli. Ob aktivnostih vseh sobjektov in razvoju samoupravnih družbenih ekonomskih odnosov pa bomo težave, ki bodo eventuelno nastopile, lažje presegli. Predvsem je kljitčna naloga na ramenih Zveze komunistov ter drugih subjektivnih sil, ki morajo v vseh sredinah jasno oceniti razmere ter pripraviti program za akcijo, ki bo pripomogla k učinkovitejšemu in doslednejšemu uresničevanju gospodarske ter tudi politične stabilizacije razmer v občihi. Komunisti morajo biti nosilci akcije za preseganje obstoječega stanja ob tem pa so odgovorhi tako Zvezi komunistov kot vsem delovnim ljudem in občanom v občini Ribnica. Ne moremo si dovoliti, da bi Zveza komunistov oziroma člani ZK ob vseh teh akcijah stali ob strani. Njihova naloga je, da se postavijo na čelo bitke za stabilizacijo in delovni ljudje ter občani z vso pravico lahko zahtevajo in ocenjujejo delo osnovnih organizacij ZK ter komunistov v prizadevanjih za normalizacijo našega gospodarstva. Janez Bambič • IZ SKUPŠČINSKIH KLOPI PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ Uvajamo novo rubriko z gornjim naslovom. Delegatska vprašanja so namreč pomembna oblika komuniciranja v delegatskem sistemu, oblika, s katero je možno razjasniti mnoga nejasna vprašanja, ki mučijo občane. Delegatska vprašanja pa so lahko tudi pomemben prispevek delegatske baze k snovanju dnevnih redov skupščinskih zasedanj oziroma delovanja drugih skupščinskih teles. Nasploh še inštitucije delegatskega vprašanja doslej v skupščinski praksi še vse premalo poslužujemo, čeprav je mnogo delegatskih vprašanj takih, ki sama po sebi še bolj pa odgovori nanja zanimajo širok krog delovnih ljudi. Na zadnji skupščini sredi februarja je delegacija KS Dolenja vas postavila tri zanimiva in pomembna vprašanja: 1) V zvezi s klavnost jo živine in zaupanjem rejcev do odkupo-valcev in klavnice: Dogodilo se je, da je kmet oddal v zakol kravo, za kar od odkupovalča ni prejel nobenega potrdila, čeprav ga je zahteval, češ da to ni potrebno. Kak teden zatem, ko smo kravo v glavnem že prekuhafi v juho, so mesarji prišli ponjo. Kljub temu, da je v tem nekaj pavlihovskega, je tragika v spoznanju, da ob takih in podobnih spodrsljajih kmet izgublja zaupanje v odkupovalce, klavnico in njihovo poštenost. »Ali naj jim sploh verjamem, koliko je tehtala ter koliko in kakšnega mesa je živina imela, ko pridem na obračun?« je kmet spraševal, v tem pa je bilo tudi jedro delegatskega vprašanja, na katerega bodo do naslednje skupščine pripravili pismen odgovor. 2) Zimsko vzdrževanje cest: Dokler snega to zimo ni bilo, smo bili z zimsko cestno službo v glavnem zadovoljni. Vemo pa, da snega večji del zime ni bilo. Vemo tudi to, da je z lanskim letom prevzelo skrb za vzdrževanje cest poleti in pozimi Cestno Z lanskim srečanjem likovnikov Janko Trošt smo praznovali že manjši jubilej; petič zapored sp se že zbrali likovni ustvarjalci v naši dolini m se z različnimi upodabljajočimi tehnikami spopadali z našo pokrajino. Likovni del srečanja je bil tokrat v Loškem potoku. Oa slikarjev se je Bojan Goli-ja, sicer že večkratni gost naših srečanj, še naprej poglabljal v zanj specifično videnje Ribnice skozi stilizirane izdelke naše domače obrti. Tovariš Golija je v zadnjih letih ustvaril že obsežen ribniški ciklus, katerega je lansko leto samostojno razstavljal v Maribora, pa tudi od 23. septembra do 3. oktobra v Ptuju. Posetmo pozornost sd vzbudila dela v glini kiparjev Černeta in Demšarja ter keramika Vidervola, ki so dokazali, da naš domači oblikovalski material ni le rila gnetljiv, pač pa tudi izrazno bogat in vsestranski. Na fotografiji motiv z otvoritve razstave v domu JLA v Ribnici 4. septembra. Razstavo, ki je bila v začetku oktobra za teden dm prenešena v Loški potok, si je ogledalo veliko ljudi. v podjetje Novo mesto. In še to vemo, da smo bili predvem zadnja leta z delom domače Komunale in njeno zimsko vzdrževalno službo izredno zadovoljni. Novi vzdrževalec naših cest doslej niti približno ni opravil svojega dela tako kot Komunala, ni položil izpita, izgubil je zaupanje ljudi, s slabim in nevestnim dosedanjim delom pa celo povzroča velike probleme in nezadovoljstvo občanov. Da je bilo delegatsko vprašanje, na katerega bodo delegati dobili pismen odgovor kasneje, upravičeno, smo se vsi prepričali vedno takrat, ko je zapadel sneg in je cestarje vedno znova presenetil. 3) O stanovanjski gradnji: V občini imamo najnujnejše stanovanjske probleme urejene in v prihodnje se bo obseg stanovanjske gradnje (predvsem družbene) verjetno zmanjšal. Je nujno, da ostaja naš stanovanjski prispevek enak in ali bi del denarja, ki ga namenjamo za stanovanjsko gradnjo, ne bilo bolje usmeriti na druga področja, pač tja, kjer je pomanjkanje. Pomanjkanje denarja pa je občutno marsikje, v zdravstvu; izobraževanju, na komunalnem področju, pri vodopreskrbi in podobno. Tudi to delegatsko vprašanje je bilo ume- tno in gotovo potrebno bilo umestno in gotovo bo potrebno v prihodnje doseči določene premike v stanovanjskem prispevku ter usmeriti naša prizadevanja v druge smeri, npr. komunalno področje, vodopreskrbo ipd. V PETO LETO 40 LET Štiri desetletja minevajo te dni o velikih dogodkov v Veliki gori nat Ribniško dolino, na ozki gozdni cest iz Jelenovega ileba pran Crnemt vrhu, na prostoru, ki je posul s svo jim breznom za vedno znamenit t zgodovini slovenskega naroda it - 'f. borbe za svobodo, enakopravnost pravičnost in mir. Ne, ne, ne začenjamo akcije za nov samoprispevek! Slišati je namreč že bilo ' nekaj pripomb, da Rešeto izide le pred samoprispevkom oziroma referendumom zanj. Ni tako. Po daljšem času, nazadnje smo izšli oktobra lansko leto, smo spet tu, med vami, na začetku petega letnika izhajanja. Res, v peto leto gre že naše Rešeto. Kdo bi si mislil, da čas tako hitro beži. Kar lepo število izvodov je že v tem času izšlo, precej popisanih in potiskanih strani, veliko nujnih informacij je bilo posredovanih bralcem. Doslej smo vedno, ko smo ocenjevali naše delo, ugotavljali, da je list med občani dobro sprejet, da ga velika večina celo pogreša, če ga dalj časa ni in s tem tudi sprejema informacije, ki jih prinaša. To je pa naše osnovno vodilo, spodbuda in priznanje za naše delo. Seveda smo še daleč od tega, da bi Rešeto uspešno izvajalo svojo osnovno nalogo, vlogo delegatskega in siceršnjega informatorja naših občanov, preprosto zato, ker resnično ne uspeva redno mesečno izhajati in celo po obsegu je včasih preskromno. Morda nam bo letos uspelo odpraviti tudi to pomanjkljivost, poskrbeti za rečlno izhajanje in za čim več sprotnih in pravočasnih informacij. Informacij, ki bodo dajale vedno podobo dogajanj v naši občini in bodo obenem primerno vodilo delegatskemu odločanju v skupščini občine in skupščinah interesnih skupnosti. V uredništvu se ubadamo z dvema osnovnima problemoma, finančnim in kadrovskim. Lani opredeljeni način financiranja ni zaživel in bo treba za naprej poiskati ustreznejšega, prav tako pa je za sprotno izhajanje lista potrebno še večje število zvestih sodelavcev. Pravijo, da bo poslej drugače. Želeli bi čim več sodelavcev, dopisnikov iz delovnih organizacij, krajevnih in interesnih skupnosti. Čim več nas bo soustvarjalo časopis, toliko pestrejši in zanimivejši bo. Bolj naš in kvalitetnejši. To si pa želimo vsi, tako v uredništvu,kakor tudi bralci. Uredništvo _____ 334 štipendij iz združenih sredstev _J VELIKO DENARJA ZA ZNANJE Štipenditorji, se pravi delovne organizacije in.skupnosti, ki podeljujejo štipendije, se pogosto znajdejo v zagati, ko se je treba odločati; komu od prosilcev za pomoč pri študiju ugoditi in komu ne. Štipendije so pomoč mladim pri študiju in poklicnem pripravljanju na prihodnost, v združenem delu pa naj bi predvsem bile odraz dejanskih kratkoročnih in dolgoročnih kadrovskih potreb. Štipenditorji so pogosto v zagati, če^na razpisane štipendije ni prijav, še bolj pa tedaj, ko je prijav preveč. V združenem delu ali tudi interesnih skupnostih podeljujejo kadrovske štipendije za usmeritve in študije, ki so glede na kadrovske plane za posamezno delovno sredino potrebni. Študentje, ki ne prejemajo kadrovskih štipendij v združenem delu ali pa so te štipendije preskromne, lahko pod določenimi pogoji dobijo štipendijo iz združenih sredstev pri interesni skupnosti za zaposlovanje. Višina štipendije iz združenih sredstev je odvisna od dohodkov družine oziroma dohodkov na družinskega člana ni od učnega uspeha. O podeljevanju štipendij na osnovi opredeljenih kriterijev odloča pri skupnosti za zaposlovanje odbor za štipendije. Vedno bolj se uveljavlja tudi upoštevanje mnenja mladinske organizacije oziroma krajevne skupnosti, iz katere prosilci izhajajo, saj prav v krajevni skupnosti razmere v študentovi družini najbolje poznajo. Problemi namreč nastajajo pogosto v zvezi z verodostojnostjo izračuna povprečja dohodka na družinskega člana, posebno v družinah, kjer je možnih več oblik dohodka (redno delo, kmetijstvo, obrt ipd.) in obstoja možnost neevidentiranih vrst dohodka. V odboru za štipendiranje in kasneje tudi v skupščini SIS zaposlovanja je bilo dogovorjeno, da se v Rešetu objavijo vsi štipendisti, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev (skupnost zaposlovanja), da bodo občani imeli točen pregled, kdo in kakšno štipendijo prejema za študij. Pogosto namreč zasledimo hudovanje posameznikov, češ da prejemajo štipendijo študentje, ki do nje niso upravičeni (višina dohodka na družinskega člana!) Skupnost za zaposlovanje oziroma komisija za štipendije pa odmerja štipendijo le na osnovi zbranih in (verjetno) tudi uradnih podatkov, do mnenj iz krajevnih skupnosti o stanju v družinah prosilcev pa prihaja zelo težko ali pa jih sploh ni. Naj povemo še to, da v skupnosti za zaposlovanje v naši občini porabijo mesečno za štipendije okrog 1,3 milijona dinarjev. V Rešetu objavljamo seznam vseh 334 'štipendistov, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev. Mnogi od teh prejemajo tudi kadrovsko štipendijo iz delovne organizacije, kar je iz seznama razvidno. Nimamo pa podatka o višini kadrovske štipendije. Seznam štipendistov je razdeljen v dva dela. Narejen je ločeno za štipediste, ki stanujejo v dijaških oziroma študentovskih domovih, posebej pa so navedeni študentje, ki se dnevno vozijo v kraj šolanja. Ti prejemajo poseben dodatek za vožnjo, kar je tudi razvidno iz seznama. Sicer pa seznam prinaša naslednje podatke: priimek in ime ter naslov štipendista, šolo, ki jo obiskuje in letnik študija, izračunan dohodek na družinskega člana, kadrovska štipendija (štipenditor), učni uspeh (pri nekaterih) ter znesek štipendije iz združenih sredstev, pri vozačih pa še znesek dodatka za vožnjo. SEZNAM ŠTIPENDISTOV IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV V OBČINI RIBNICA Štipendisti, ki bivajo v dijaških oziroma študentskih domovih sap« št. Priiaek in late naslov stalnega bivališča šbla let- nik dohodek kadr. na dr.čl. štip. us- peh sneeez štipendije i. Anseljc Martin Bitje 112 Sr.š.za strojn. 2 4.75o BIKO 3.29e 2. Bambič Joče Mali log 15 Sr.elektroteh.8. 1 4.66o BBC 3.330 3. Debeljak Anton Mali log 7 Sr.S.sa strojniš. 1 5.76o BIKO 2.42o 4. Debeljak Bobert Mali log 7 Sr.š. sa strojniš. 1 5.76o BIKO 2.42o 5. Debeljak Dušan Mali log 11 Sr.elektroteh. 8. 1 5.36o BIKO 2.854 6. Debeljak Matjaž Mali log 55 CPČ Koč.-kovinar. 1 5.73« BIKO 2.73» 7. Debeljak Bado Srednja vas 15 CFš Koč.-kovinar. 1 673o BIKO 1.7oo 6. Debeljak Stanko Betje HH CPČ Koč.-kovinar. 1 5.66o BIKO 2.74e 9. Koprivec Zvonka Betje 129 Sr.ekonomska 8. 1 6.36o BIKO 2.180 10. Krajec Miran Srednja vas 3 CPČ Koč.-kovinar. 1 5.32o BUD 2.?6o 11. Lavrič Branko Šegova vas 8 Sr.š. sa strojniš. 2 3.o5o BIKO 4.2?o 12. Lavrič Vinko Šegova vas 26 CPČ Koč.-kovinar. 1 6.61o BIKO 1.75o 13. Levstek Janes Nemška vas 3 Pakult. sa stroj. 1 5.98o BIKO 1.78o 14. Lovšin Andrej Sajevec 17 Sr.elektroteh.8. 1 4.3oo BIKO 3.65o 15. Lovšin Dušan Dolenja vas NH Fakult. sa stroj. 1 4.44o BIKO 2.84e 16. Mohar Slavko Betje 64 CPČ Koč.-kovinar. 1 5.110 BIKO 2.94o 17. Pahulje Helena Nemška vas 48 Sr.š. se računal. 1 5.74o BIKO 2.72o n sap« St. Priimek in ime naslov stalnega bivališča let- šola nik dohodek na dr.čl. kadr. us- štip. peh znesek štipendije 18. Pucelj Stane Kot 1 Viš.š.strojne srn. 1 3.930 RHO 3.190 19. Zobec Janez Dane 17 'Sr.6.za strojniš. 1 3.44o RIKO 4.210 20. Drobnič Viktor Sodražica 123 Biotehniš. f ek-les. 4 - INLES 4.170 21. Janež Stanko filobel 5 Tehn.š. za lesar. 1 2.650 INLES 4.730 22. Krže Albina Kračali 9 Sr.š. za lesar. 1 3.19o INLES 4.250 23. Prijatelj Franci Zamostec 4o Sr.š.za lesar. 1 4.29o INLES 3.65o 24. Lovšin Janez Goriča vas 54 Sr.š.lesar.Š.L. 1 4.21o INLES 3.670 25. Lovšin Radoslav Opekarska ul.25 Sr.š.za računal. 1 4.42o INLES 3.4oo 26. Zgonc Jože Junčje 2 Sr.š. za lesar. 1 4.2oo INLES 3.67o 27. Žagar Viktor Sodražica NH Sr.š. za lesar. 1 7.9oo INLES 77o 28, Palčič Alojzij Retje 97 CPŠ Koč. -kovinar. 1 4.88o ITPP 3.26o 29. Mihelič Marjetka Trg V.Vlahov.A/l Sr.uprav.adm. 1. 1 3.58o ITPP 4.190 30. Levstek Jože Sodražica NH Sr.elektrot.š. 1 4.94o PLETENINA 3.24o 31. Mohar Branka Mali log 46 CPŠ Koč.-te) .konf. 3 2.78o PLETEgiSA 4.730 32. Rigler ^atija Praproče 9 Bioteh.fak.-živin. 2 3.58o KZ 3.63o 33. Rojec Marko Srednja vas 16 Sr.š.teh.st.-avtom. 1 6.57o EVROTRANS 1.770 34. Perušek Mirko Jurjeviča 4 Bioteh.fak.-gozd. 2 4.35o ZKGP Kočevje 2.87o 35. Čampa Hermina Globel 31 Sr.kemij.š. 1 6.41o MELAMIN Koč. 2.160 36. Bregar Vilma Sodražica 5o Sr.kemij.š. 1 5.76o MELAMIN Koč. 2.42o 37. Lovšin Bojana Sušje 33 FNT - tek.tehnol. 2 3.27o TRIKON 3.680 38. Knavs Marija Sodražica 144 Sr.š.za trgov.dej. 1 4.o4o METALKA 6.28o 39. Osvald Jože Zadolje 6 Fak.za elektrotehn. 1 3.8oo DES Koč. 3.22o 40. Belaj Stanislav Črni potok 8 Sr.š. za lesar.Š.L. 2 4.710 INLES 3.310 41. Drobnič Aleš Graben 2 Sr.š. za lesar. 2 4.29o INLES 3.54o 42. Gornik Magdalena Kračali 1 Sr.š. za računal. 3 1.550 INLES 4.720 43. Hace Ivan Travnik 59 Sr.š. za lesar.Š.L. 2 7.o2o INLES 1.56o 44. KLJUN TOMAŽ Dolenji lazi NH Sr.š. za lesar. 3 5.220 INLES 2.9oo 45. Krajec Jernej Dolenji lazi 1 Sr.š. za lesar 3 6.970 INLES 1.59o 46. Lavrič Bernarda Šegova vas 26 Gost.šol.center 3 6.6I0 INLES 1.750 47. Mihelič Dušan Zamostec 12 Sr. elektrotehn.š. 4 6.76o INLES I.680 48. Šilc Franc Dolenji lazi NH Sr.š. za lesar. 3 5.670 INLES 3.470 49. Govže Milan Breže 4 Sr. š za lesar. Š.L. 3 6.080 INLES 1.990 5o. Kozina Marko Sušje 32 Sr.š. za-lesar. Lj. 3 5.790 INLES 2.41o ' 51. Petrič Janez Sodražica 78 Sr.š. za lesar. 3 5.22o INLES 2.9oo 52. Zbačnik Toni Travnik 52 Sr. š. za lesar.Š.L. 2 5.14o INLES 2.930 53. Tanko Pavel Žlebič 37 Sr.š. za lesar. 3 4.87o INLES 3.26o 54. Cvar Janez Jelovec 8 Biotehn.fak.-lesar. 3 4.69o INLES 2.760 55. Aneeljc Stanko Retje 112 Gozd.S.center 3 4.750 ZKGP Kočevje 3.3oo 56. Grbec Rudi Grčarice 33 Gozd.š.center 2 5.540 ZKGP Kočevje 2.790 57. Klemenc Andrej Grajska pot 2 Gozd.š.center 4 7 • 36o ZKGP Kočevje l.o5o 58. Turk Emil Dolenji lazi 55 Gozd.8.center 3 3.600 ZKGP Kočevje 3.82o 59. Lovšin Roman Lipovec 25 Gozd.š. center 4 5.4oo ZKGP Kočevje 2.560 60. Rus Mirko Dolenja vas 137 Gozd.8. center 4 3.570 ZKGP Kočevje 3.83o 61. Bartol Miran Gorenjska 67 Biotehn.fak.-gozd. A 5.490 ZKGP Koč« 1.960 62. Grebenc Janez Goriča vas 85 Kmetij.sr.8. 3 4.o8o Kmet.zadr.R. 3.7oo 63. Turk Irena Mali log 32 Sr.ekonomska 8. 2 6.360 Kmet.zadr.B. 2.170 64. Pirnat Tomaž Breže 5 Sr.kemtijska 8. 2 3.360 KZ Rib. 4.220 65. Marn Alojz Jurjeviča 9 Biotehn.fak.-živin. 4 2e2oo KZ Rib. 4.170 66. Lesar Mateja Opekarska 45 Sr.zdrav.š. 2 5.710 Klin.c. Lj. 4.29o sap. it. Priisek in iM naslov stalnega bivališča šola let- dohodek kadr. nik na dr.51. štip. znesek štipendije! 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 7*. 75- 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. Ho. 111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122.- us- peh Ogrinc Jana S.Gregor NH Primožič Anica Hrib 41 Vidervol Tassa Rakitnica 19 Lovšin Stanislava Dolenja vas Hh Bartol Marija Hrib 37 Andoljček ^armen Prečna 3 Benčina Martina Sodražica 48/a Centa Lilijana Breg NH Zadnik Mojca Ret je Gorše Bobert Zapotok 5 Ilc Andreja Dolenja vas 57 Kaplan Majda Rakitnica 4 Košmrlj Janez Žlebič 2 Hus Milena Dolenja vas 4o Andoljšek Marija Lipovec 19 Ambrožič Martina Kolodvorska 23 Debeljak Anica Retje 43 Benčina Jože Travnik 6 Knavs Alojz Retje 6 Košmrlj Zvonko Mali log 3o Turk Janko Mali log 32 Oberster Mirjam Sušje 1 Okorn Ivan Zamostec 32 Petelin Janez Kolodvorska 5 Prijatelj Dragica Ortnek 6 Lovšin Marjan Dolenja vas NH Rigler Bernarda Praproče 9 Debeljak Ana Krač ali 7 Oblak Anica Graben 4 Oblak Marija Graben 4 Andoljšek Andreja Jurjeviča 32 Lovšin Andrej Rakitnica 55 Austel Martina Hrib 59 Anteljc Marija Opekarska 38 Arko Tatjana Breg NH Bojc Alenka Kolodvorska 17 Baraga Helena Mali log 51 Baraga Ivana Mali log 5 Bartol Marjetka Hrib 37 Čampa Marija Slatnik 3 Češarek Renata Dolenja vas NH Debeljak Almira Travnik Ho Debeljak Marija Mali log 56 Gornik Marija Jelovec 3 Gornik Miroslava Kračali 1 Gomilar Maruša Sodražica 59 Hočevar Marija Jurjeviča 15 Ilc Marija Blatnik 15 Kljun Helena Šegova vas 38 Kordiš Darja Prigorica 68 Kordiš Helena Hrib 13 Kordiš Mirjana Prigorica 68 KoSmeri Anica Retje lo4 Lavrič Jožica Travpik 4o Lavrič Marija Retje 87 Levstek Marija Vinice 5 Sr.zdrav.š. 3 6.za zdrav.del. 3 Sr.zdrav.š. 4 VSZD A VŠZD -fizioterap. A Sr.tekst.š.Kranj 3 Sr.vzgo Jit#lJ.š. 4 Š. za trgovin.dej. 3 Sr.š. za trgovin.dej. 5 Š. za trgovin.dej. 3 Pedagoška, sr. šola 3 Sr.zdrav.šola 3 Sr.kemijska š. 3 Sr.kemijska S. 3 BUT - kemija 3 Sr.kemiJ.š. 2 Sr.ekonom.š. 4 Sr.strojna 3 CPČ-kovin.Koč. 2 Sr. strojna 4 Sr.strojna 4 Ekon.fakul. 2 Fak.za stroj. 2 Sred.elektoteh. 3 ŽŠC promet.tran. ^ 3 Kmetij.sr.š. 2 Mlekar.š.c. 3 Pravna fak. 4 Sr.zdrav.š. 3 Sr.zdrav.š. 3 Sr.š.tiska in p. 3 Sr.gradb.š. 4 Š.za trgo.dej. 2 PTT izobr.c. 3 Sola za trg.dej. 2 Sr.gozd.š. 3 Teka.in obut.S. 2 Š. za zebozdrv.a. 4 Sr.kemiJ.š. 2 Mlekar.š.e.Kranj 3 Š.za gest.in-tur. 3 Sred.pedagoš. 2 Sred.kemij.š. 2 Sr.uprav.admin. 4 Sr.zdrav.š. 2 Sr.zdrav.S. ' 2 Sr.kemtij.S. 2 Sr.zdrav.š. 3 Sr.uprav.admin. 3 Sr.zdrav.š. 4 Š.za oseb. st .-friz. 2 Š.za os.st.-friz. 2 Sr.š. za računal. 2 Sr.zdrav.š. 3 Sr.pedag.š. 2 Sr.uprav.adm. ’ ‘ ‘’ 3 6.o2o Klin.c. Lj. 2.130 6.4oo Klinec. Lj. 2.160 4.100 Klin.c.Lj. 3.7oo 4.33o Klin.c.LJ. 2.44o 5.330 Klin.c.Lj. 2.310 6.84o Sukno Zapuže 1.64o 3.610 SOV Rib. 4.270 6.23o NAMA Lj. 2.24o 2.3oo NAMA Koč. 3.750 4.34o Mercur Kranj 3.42o 5-630 RIS 2.760 6.23o Klin.Dr.P.D. 2.230 6.85o MELAMIN 1.64o 7.180 MELAMIN l.loo 2.98o MELAMIN 3.740 6.64o RIKO Rib. 1.74o 5.660 RIKO Rib. 2.740 6.340 RIKO Rib. 2.190 5.6oo RIKO »ib. 2.590 4.530 RIKO Rib. 3.370 6.360 RIKO Rib. 1.720 6.94o RIKO Rib. l.o5o 3.210 RIKO Rib. 5.7oo 5.810 ISKRA 2.4oo 7.830 ŽTO NM 81o 4.44o Komun.pod.Lj. 3.62o 3.580 Mlekarna Lj. 4.190 1.790 SO Ribnica 4.170 3.080 Klinič.c. 4.26o 3.080 Klinič.c. 4.260 3.520 Tiskarna Slov. - 4.200 6.2?o Zidar Koč. 2.220 7.44o 3.570 6.880 4.iyo 7.060 4.Ho 5.370 5.loo 4.o2o 6.28o 4.o2o 6.28o 5.330 5.420 87o 7.290 7.520 3.530 6.290 4.770 2.560 7.290 3.9oo Pdb 7.o4o 1.550 pdb 8.o2o 5.65o 5.310 3.22o pdb 7.540 7.9oo 3.340 4.loo 6.26o 4.960 odi. 7.26o 4.5oo 5.940 4.96o 5.800 4.6oo pdb 6.64o 5.62o 5.320 6.110 4.85o 3.o9o 6.83o ■ap. naslov stalnega let- dohodek kadr. us- znesek it. Priimek in ime bivališča šola nik na dr.čl, štip. peh štipendije 123. Levstek Tatjana Vinice 5 S£. uprav.adm. 4 3.o9o , . 6.83o 124. Lušin Zdenka Zapotok 32 Sr.kemij.š. 2 6.64o 4.3oo 125. Lukič Marjeta Prijateljev tJ3 Sr.s.za trg.de; 1. 3 6.3oo 4.770 126. Marolt Bataša Marolče 1 Sr.š. za trg.dej. 2 5.32o pdb 6.I60 127. Meden Sonja Gorenjska 26 Sr.zdrav.š. 4 4.26o 6.22o 128. Mihelič Jolanda Sodražica 12 Š.za farm.in zdr. 2 2.23o pdb 8.o2o 129. Mihelič Marija Globel 2o Sr.zdrav.š. 3 2.o5o 7.290 13o. Okorn Marija Zamostec 32 Sr.kemij.š. 2 3.21o pdb 7.54o 131. Oralen Jaka Trg V.Vlah.A/7 Sr.ekektroteh. 3 5.56o 5.34o 132. Perovšek Marija Hudi konec 4 PTT izobraž.c. 3 2.87o 6.370 133. Petek Katarina Ob Bistrici 6 Sr.vzgojitel. 4 7.75o odi. 4.87o 134. Pucelj Lidija Opekarska 2o Sr.vzgojitel. 2 7.51o 3.530 135. Huparčič Vladimir Travnik 92 Sr.pedag.š. 4 1 7.o6o 4.Ho 136. Rus Metka Travnik 62 Sr.vzgojitel. 2 6.250 4.790 137. Samsa Alijana Hrib NH Sr.zdrav.š. 3 5.720 odi 6.740 138. Šilc Minka Zamostec 48 Sr.vzgojitel. 3 2.920 6.85o/ 139. Starc Fani Betje 12 PTT izobraže. 3 - 7.290 14o. Šoštar Barbara Trg V.Vlah.A/14 Tek.in obutv.š. 3 5.360 5.410 141. Tanko Danilo Nemška vas 19 Sr.š. za stroj. 4 1.42o 7.290 142. Tanko Slavka Sodražica 91 Sr.uprav.adm. 3 5.160 odi 6.940 143. Zajc Katja Gorenjska 31 Sr.š.tisk.-pap. 2 5.060 pdb 6.250 144. Zobec Mojca lepovče 1 PTT izobr.c. 3 6.910 4.180 145. Lavrič Metka Srednja vas 5 Sr.š.os.st.-friz ;. 2 7.490 3.54o 146. Zbačnik Marija Podklanec 16 CPŠ -tek.konf. 2 3.230 PLETENINA 4.24o 147. Anfeelje Marjeta Opekarska 38 Viš.š.zdrav.del. A 6.880 5.650 148. DeJek Ernesta Dol. Lasi lo 77 -pedag.,slov. 4 2.760 7.6oo 149. Drobnič Jože Graben 2 Bio.fak.-veter. 4 4.29o 6.94o 15o. Erič Miran Ljubljanska 4 PA-lik.zgod. 2 6.2oo 5.550 151. Klemenc Igor Grajska 2 VŠOD 4 7.360 4.340 152. Košmerl Bogdana Hrib 16 77- slov.nemšč. A 6.o7o 6.320 153. Knavs Dragoljuba Betje 6 PA- raz. p. 2 5.6oo 5.89o 154. Krie Marija Petrine! 2 PA- raz.p. A 3.130 7.550 155. Malešič Jana Gorenjska 37 TNT - farmac. 3 5.530 6.060 156. Mihelič Vilma Zamostec 67 VUŠ 2 2.o7o ! 8.o2o 157. Mustar Koman Dolenja vas 12o VŠZD - fiziot. A 6.II0 5.570 158. Ogrinc Milena Sušje 24 VUŠ A 3.5oo 4.43o 159. Oralem llarija Lipovec 8 PA - mat.fiz. A 4.330 6.720 16o. Radie Darja Marolče 9 Medic.fak. 1 5.370 6.14c 161. Petrič Marija Sodražica 68 77- elov.nemš. 2 1.570 8.o2o 162. Šilc Martina Dolenji Lazi NH Viš.agronom.š. 2 5«66o 5.3oo 163. Zobec Branka Dane 21 Pravna fak. 2 4.22o 6.96o 164. Kos Ivan Žlebič 41 Biot.fak.-biol. 4 7.290 5.4«o 165. Andoljšek Andrej Lipovec 19 Biot.fak.-goz. 1 3.48o 7.500 166. Bambič Breda C.na ügar 2o Medicin.fak. 3 4.510 6.660 167. Gorše Marta Kolodvorska 12 TNT-tek.tehn. 1 3.250 6.800 168. Košmerl Vinko Hrib 16 7AGG -gradb. 1 6.o7o 5.590 169. Levstek Anton Brinovšica 2 TNT -farmac. 2 1.74o 8.o2o l?o. Levstek Marija Brinovšica 2 Pravna fak. 1 1.740 8.o2o sap* St. Priimek in ime naslov stalnega bivališča let- šola nik dohodek na dr.čl. kadr. štip. us- peh znesek štipendije 171. Lovšin Iva Sajevec 17 Bioteh.fak.-Živ.teh. 1 4.3oo 6.94o 172. Majer Darja Nemška vas 32 Ekonomska fak. 1 6.580 5.060 173. Mihelič Ludvik Sodražica 12 Pil.fak.-geograf. 1 I.680 8.o2o 17*. Modic Radislava Marolče 6 PA - razr.pouk 1 5.24o 6.I80 175. Oračem Tanja Dolenja vas 14 PA- razr.pouk 1 5.580 6.060 176. Petrič Alenka Sodračica 68 PA- razr.pouk 1 > 8.o2o 177. Huparčič Alojzija Hrib 6 PA- raz. pouk 1 4.720 6.600 178. Zhalmik Damjana BelemJa vas 42 Viš.zdrav.š. 1 7.89o 4.o7o 179. Žlidra Darja Vinice 17 FNT-tek.tehn. 1 4.42o 6.69o 18o. Tomec Stanislav Dolenja vas NH Biotehn.fak.-lesar. 1 7.87o 4.080 181. Petrič Matija Sodračica 78 Biot.fak.-živinor. 2 5.22o 6.190 182. Adamič Budi Hudi konec 9 Sred.kemij.š. 1 3.910 6.310 183. Arko Anica Krčeti 9 Sre.š.za trg.dej. 1 1.910 7.290 184. Arko Bojana Opekarska NH PTT sred.center 1 7.28o 3.65o 185. Bartol Nada Retje 34 Sred.aprav.adm.š. 1 7.87o 3.350 186. Benčina Martina Travnik 51 Ekon.sred.š. 1 6.540 A.34o 187. Češarek Bavel Ravni dol 8 Sred.naravosl.š. 1 7.510 3.530 188. Drobnič Doroteja Ob Bistrici A Sred.zdrav.š. 1 5.0I0 5.540 189. Debeljak Homana Mali log 38 Sred.š. za oseb.st. 1 4.120 6.26o 19o. Filipovič Hikolina Travnik 5 Sred.kemij.š. 1 7.67o 3.46o 191. Gornik Suzana Kot 11 Sred.uprav.admin.š. 1 4.69o 5.880 192. Ilc Mira Gorenjska 45 Sred.agroživilaka š. 1 3.430 6.430 193. Klun Branko Žimarice 15 Sred.naravoslov.š. 1 2.29o 7.290 194. Kordiš Aleš Travnik 68 Sred.pedagoška š. 1 7.65o 3.46o 195. Kordiš Homana Retje I06 Sred.zdrav.š. 1 3.510 6.760 196. Košmrl Martina Retje lo4 Sred.uprav.admin.š. 1 4.130 6.26o 197. Kozina Nevenka Jurjeviča 3 Š.c.tiska in papirja. 1 4.060 6.270 198. Kočar Darja Žimarice 80 PTT izobraž.center 1 2.970 6.84o 199. Lavrič Slavka Travnik 84 Sred.pedagoška š. 1 6.680 4.29o 2oo. Levstek Ksenija Travnik lo? Sr.š.os.st.-frizer 1 2.720 7.290 2ol. Levstek Vinko Hudi konec lo Sr. š.tehn. strok' 1 4.310 6.000 2o2. Lušin Comač Zapotok 42 Cen.sr.š.Domž.-puškar 1 6.o9o 4.87o 2o3. Mrhar Mateja Nemška Vas 55 PTT-izobraž.center 1 5.910 4.930 2o4. Mihelič Irena Žimarice 19 Sred.uprav.admin.š. 1 7.330 3.62o 2o5. Mihelič Lucija Globel 2o Sred.naravoslov.š. 1 1.56o 7.290 2o6. Nosan Anita Gorenjska 35 Sred. agroživilska 1 5.790 4.970 2o7. Nosan Helena Gorenjska 35 Sred.zdrav.š. 3 5.790 4.970 2o8. Oračem Irena Rakitnica 15 Sred.kemijska š.' 1 2.160 7.290 2o9. Oračem Mirjam Prigorica lo? 1 Sred.uprav.admin.š. 1 2.880 6.860 21o. Šilc Bernarda Zamostec 48 Sred.kemijska š. 1 1.85o 4.290 211. Šilc Robert Jelovec lo Sred.š. za gost.in turiz.l5.43o 5.130 212. Tajčman Radovan Srednja vse 5 Sred. zdrav.š. 1 7.610 3.48o 213. Turk Natalija Žimarice 5« Sred.zprav.admin.š. 1 3.740 6.350 214. Vidervol Jerica Rakitnica 19 Sred.zdrav.š. 1 4.I00 6.26o 215. Zavodnik Metka Sodražica NH Sred.uprav.admin.š. 1 5.190 5.410 216. Žlindra Irena Vinice 34 Sred.zrad.š. 1 6.84o 4.210 217. Žlindra Vera. Vinice 29 Sred.zdrav.š. 1 5.220 5.46o Štipendisti — vozači zap. št. Priimek in ime naslov stalnega bivališča šola let- nik - dohodek kadr. na dr.čl. štip. us- dodatek neh na vož. znesek štipendije i.' Barbo Barbara Žlebič HH Spl.kultur.š. 1 5.35o l.o4o 2.810 2. Bartol Karmen Gorenjska 56 Sr.aranžer. 4 6.76o l.o4o 2.o7o 3. Čampa Marija Nemška vas 29 Sr.za trg.dej. 1 5.54o l.o4o 2.74o 4. Gavranič Tomislav Trg V.Vlah.A/14 UPS- kovinar. ' 1 5.boo 4.120 Gregorič Martina Opekarska 22 CPŠ -tek.konf. 1 4.66o 48o 2.72o 6. Ilc Irena Goriča vas 68 CPŠ-kovinar. 1 4.140 48o 3.o9o 7. Kaplan Darinka Rakitnica 11 CBČ -tek.konf. 1 6.110 46o I.680 8. Kljun Kataša Grčarice 24 CPŠ -tek.konf. 1 5.8oo 480 1.320 9. Kneževič Miro ljubka Trg V.Vlah.A/2 Sr.naravoslov. 1 6.24o l.o4o 2.I80 10. Kozina Irena Dolenja vas 132 Družb.jeziko.us . 1 5.790 48o 1.330 11. Kozina Jože Sušje 13 Sr.lesarska š. 2 6.26o l.o4o 2.180 12. Kožar Anton Opekarska 4/ CPŠ-kovinar. 1 3.64o 48o 1.790 13. Kralj Jože Dolenja vas 56 Družb.jezik.us. /1 4.000 48o 2.64o 14. Krnc Irena Trg V.Vlah.A/5 Š.za trg.dej. 1 5.750 l.o4o 2.380 1 15. lesar Milena Prijatel.trg 12 Š. za trg.dej. 1 7.360 l.o4o l.o2o 16. Levstek Alenka 01.L.Adamiča 4 CPŠ-tek.konf. 2 4.29o 48o 3-o5o 17. Lovšin Marta Jurjeviča 18 Družb.Jezik.us. 1 6.46o 48o 1.570 18. Marolt Slavka Prijat.trg 2 Sr.uprav.adm. 1 4.610 5.190 19. Merhar Stane Breg 56 PTT izobražc. 1 5.56o l.o4o 2.740 20. Mustavar Valerija Goriča vas 42 CPŠ-tek.konf. 1 6.510 48o I.600 21. Opačak Vesna Kolodvorska 22 Sr.uprav.adm.š. 1 3.44o l.o4o 4.170 22. Osvald Helena Jurjeviča 53 CPŠ-tek.konf. 1 5.550 48o 2.180 23. Pogorelc Dragica Breg 1 Sr.strojna š. 2 6.680 l.o4o 1.56o 24. Šega Katarina Dolenji Lazi 2o CPŠ -tek.konf. 1 5.250 48o 2.28o 25.- Tekavec Saša Trg V.Vlafe.A/8 Družb.jezik.us. 1 5.42o 48o 2.22o 26. Tomšič Katja Kolodvorska 9 Sr.uprav.adm. 1 5.720 l.o4o 2.680 27. Škrabec Simona Urbanova 8 Družb.jezik.us. 1 6.990 48o I.6I0 28. Zobec Martina Prigorica 73 Družb.jezik.us. 1 5.I00 48o 2.34o 29. Žibert Aleš Kolodvorska 6 CPŠ -kovinar. 1 5.880 48o 1.770 3o. Oblak Ivana Velike Poljane PA- slov.srbohr. 1 3.o4o 870 4.790 31. Češarek M atrija Goriča vas 8o Sr.kemijska š. 2 5.98o l.o4o 2.290 32. Kasalovič Alenka Trg V.Vlah.A/2 Sr.š.za trg. dej. 2 1.270 l.o4o 4.510 33. Kasalovič Aleš Trg.V.VlahjA/^ CPŠ-kovinar. 1 1.270 48o 3.920 34. Muhič Branko Opekarska 57 CPŠ-Koč.-kovin. 1 5.710 48o 1.85o 35. Zakšek Lilijana Sodražica 14 Sr.ekonomska š. 4 6.o9o 92o 1.82o 36. Pahulje Hermina Slatnik 2 Biot.fak. 1 3.88o l.o4o 4.44o 37. Asič Zdenko Trg V.Vlah.A/4 CPŠ-kovinar. 1 3.74o RIKO Rib. 48o 1.69o 38. Cvar Mairtina Kolodvorska 21 CPŠ-kovinar. 1 3.69o RIKO Rib. 48o 64o 39. Ambrožič Franc Rakitnica 15 CPŠ-kovinar. 2 2.510 RIKO Hib. 48o 1.520 40. Češarek Janko Nemška vas 2o CPŠ-kovinar. 1 2.190 RIKO Rib. 48o 1.56o 41. Kljun Janez Nemška vas 25 CPŠ-kovinar. 3 4.31o RIKO Rio. 480 58o 42. Lesar Justina Zapotok 12 Sr.uprav.adm.š. 4 3.o8o RIKO Rib. 920 1.540 43. Baričevič Milan Sodražica NH CPŠ-kovinar. 3 4.000 RIKO Rib. 920 l.ooo 44. Cimprič Lado Retje 152 CPŠ-kovinar. 2 5.24o RIKO Rib. l.o4b 1.63o 45. Hren Janez Globel 15 CPŠ-kovinar. 2 5.050 RIKO Rib. 92° 1.550 46. Merhar Tomaž Prigorica lo9 CPŠ-kovinar. 1 2.96o RIKO Rib. 48o l.l2o 47. Pirnat narko Breže 5 CPŠ-kovinar. 1 3.46o RIKO Rib. 48o l.o7o 48. Oberstar'-Darja Jurjeviča 56 Ekonom.er.š. 4 2.860 RIKO Rib. 48o 1.56o zap. St. Priimek In ime naslov stalnega bivališča šola let- nik dohodek kadr. na dr.čl. štin. us— dodatek znesek 49. Šmalc Franci Dolenji Lazi 2 CPŠ-kovinar. i 2.39o HIKO Rib. 48o 1.560 50. Stupica Filip Hrovača 2o Sr.lespr.š. i 3.52o INLES ' l.o4o 1.590 51. Drobnič Anica Globel 29 Ekonom.sr.š. 4 4.180 INLES 3.62o 52. Mihelič Matija Zamostec 67 Sr.lesar.š. 3 2.o7o INLES 1.28o 2.4io 53. Lesar Franci Opekarska 45 Sr.š.tehn.str.et 1 2.87o EVR0TRAH8 l.o4o 2.II0 54. Oberster Dušan Jurjeviča 56 Sr. š.t.st.-avtom. 1 2.86o EVROTRANS l.o4o 2.120 55. Lesar Simon Zapotok 12 Sr.kemijska š. 3 3 • 080 MELAMIN Koč. 92o 1.54o 56. Mihelič Helena Globel 19 CPŠ-tek.konf. 2 3.510 PLETENINA 92o 1.470 57. Hajhard Hermina Kolodvorska 18 Š.za gost.-turiz. 3 2.26o MERCATOR Rib. 4.730 58. Ambrožič Martina Hrovača 55 Gimnazija Koč. 4 3.o9o 48o 3.66o 59. Andoljšek Božo Nemška vas 28 Sr.š.tis.-papir. 3 7.52o l.o4o l.o5o ' 60. ARKO Helena Zapotok 18 CPŠ-tek.konf. 3 5.34o 48o 2.330 61. Arko Andreja Sodražica NH Ekonom.sr.š. Koč. 4 5.47o pdb 92e' 3.380 62. Asič Milan Trg V .Vlahov. AA Ekonom, sr. š .Koč . 4 3.74o 48o 3.190 . 63. Belaj Anton Črni potok 8 Sr.elektrotehn.š. 3 4.710 880 3.II0 64. Blatnik Vesna frijatel.trg 13 Sr.š.za trg.dej. 2 5.72o l.o4o 2.680 65. Čampa Alenka Prij.trg 8 Sred.ekonom.š. 2 5.82o l.o4o 2.350 66. češarek Marija Goriča vas 8o Sred, kemijska š. 2 5.98o l.o4o 2.290 67. češarek Homan Dolenja vas NH Sr.gradb.-geode z. 4 5.96o pdb I.I60 3.14o # 68. Drobnič Mirko Ob Bistrici 4 Gimnazija Koč. 4 4.84o pdb 48o 3.4oo 69. Grbec Irma Grčarice 33 Družb.jezik.us. 3 6.79o pdb 48o 2.64o 76v Grebenc Darja Grebenje 3 Sred.kemijska š. 3 3.5oo 880 4.000 71. Indihar Tomaž Bukovica 26 Gimnazija Koč. 4 2.4oo • odi. 48o 5.1oo 72. Janež Andreja Globel 5 Gimnazija Koč. 4 2.35o 92o 4.560 73. Janež Martina Goriča vas 21 Sr.š.za trg. dej. 3 4.95o l.o4o 3.2oo 74. H-aplan Bojan Prigorica 14 Sr.š.za farm.zdrav. 2 5.310 l.o4o 3.210 75. Klun Marta Nemška vas 25 Sr.š.za trg. dej. 2 4.310 l.o4o 3.6oo 76. Klun Bernarda Blatnik 4 Sr.vzgojiteljska 4 6.13o l.o4o 2.23o 77. Kneževič Miroljub Trg V.Vlah.A/2 Gimnazija Koč. 4 6.o3o 48o 1.710 78. KoSir Andrej Sodražica 22 Družb.jezikosl.us. 2 4.58o pdb 92o 3.920 79. Košir Marija Slatnik 25 CPŠ- teks.konf. 2 4.79o 48o 2.210 8o. Kojir Pavle Sodražica 22 Gimnazija Koč. 4 9-.58o pdb 92o 3.920 81. Kozina Romana Dolenja vas NH S.š.za oseb.nt.-frizer 2 5.o9o I.I60 3.o2o 82. Lavrič Alenka Prigorica 37 Ekonom.sre.S.Koč. 4 6.28o pdb 48o I.860 83. Lavrič Mateja Kržeti 13 Družb.jezikosl.us. 3 4.130 l.o2o 3.530 84. Lesar Stanislava Breze 37 CFŠ-teksti1.konf. 2 4.62o 48o 2.26o 85. Levstek Berta Gorenjska 12 Sred.kemijska š. 2 3.74o pdb l.o4o 4.84o 86. Lovšin Marija Goriča vas 65 Gimnazija-družb.jezik . 2 5.86o 48o 2.o3o 87. Mam Tatjana Jurjeviča 9 Gimnazija Koč. 4 2.82o odi 48o 5.1oo 88. Marolt Marija Gornje Podpolj.3 Sr.š.za gost.in turiz . 2 3.69o 880 3.600 89. Melkič Safet Prijat.trg 13 Sr.š.tehn.strok 3 4.46o l.o4o 3.34o - 9o. Melkič Sofija Prijat.trg 13 š. za medicin.sestre 4 4.46o l.o4o 3.340 91. Mestek Marija °aneži 8 Gimnazija Koč. 4 6.380 l.o2o 2.olo 92. Mihalič Marinka Dolenji lazi 19 Sr.š.za trg. dej. 2 7.o3o l.o4o 1.64o 93. Nosan Jolanda Sajevec 18 Gimnazija Koč. 4 7.500 pdb 48o l.loo 94. Nosan Mateja Vinice 26 Gimnazija Koč. 4 2.46o 92o 4.5oo 95. Ogrinc Amalija Breže 1 Šola za trgov. dej. 2 5.86o l.o4o 2.180 96. Oražem Nevenka Rakitnica 27 Gimnazija Kočevje 4 2.180 48o 4.24o 97. Petelin Andreja Kolodvorska 5 Gimnazija Koč. 4 5.810 odi 480 3.250 98. Ponikvar Darja Gor. Bepovče 5 Sr.š.za trgov, dejav. 3 6.78o l.o4o 1.63o , zap. žt. Priimek in iae naslov stalnega bivališča______ šola let- dohodekkadrius- dodatek znesek nik na dr,čl. štip. peh na vož. štipendije 99. Porenta Polonca Slatnik 26 Ekonom.sr.š.Koč. 4 6.92o pdb 48o 1.74o loo. Šmalc Stanka Dolenji lazi 2 Ekonom.sr.š.Koč. 4 4.j8o 48o J.82o lol. Šilc Erika Breg NH Ekonom.sr.š. 3 5«8lo pdb l.o4o 3.o8< lo2. Stavdacher Brigita Prigorica loj Sr.uprav.adm.š. 3 6.5oo 1.160 1.87o loj. Schubert '-Tatjana Sodražica 81 Družb.jezik.us. 3 3.2Jo 92o 4.o8o lo4. Tanko Janez Hrovača 27 Gimnazija Koč. 4 3.84o 48o 2.68o loj. Tomšič Milan Dol.Podpolj.4 PTT izobraž.center 2 2.o8o 880 4.520 I06. Zabav Dolores Dol. vas 29 S.š.za os.st.-fri.2 5.080 I.I60 J.o2o lo?. Zabukovec Jožica Hudi konec 6 Gimnazija Koč. 2 4.J8o pdb 880 3.94o I08. Zavodnik Božena Sodražica NH Družb.jezikos. 2 5.370 odi 92o 4.14o lo9. Žagar Tatjana Sodražica JJ Gimnazija Koč. 4 4.o6o 92o 3.550 llo. Cvar Anica Vinice 11 VDŠ A 7.o4o 1.0*0 2.24o 111. Grajš Magdalena Sodražica 156 PA- slov.knjiž. A 4.J90 1.28o 4.5Jo 112.. Ilc Vinko Slatnik 15 FAK. za elektro. 2 7.9oo l.o4o 1.46o 113. Mihelič Vlasta Sodražica NH VUŠ 2 7.82o 1.28o 1.74o 114. Mlakar Alenka Vodnikova NH FF-pedagogika A 4.o6o pdb l.o4o 5.130 115. Pucelj Angelca Sodražica NH PA- raz.pouk 2 5.720 1.28o 3.65o 116. Mihelič Prane Zamostec 67 Stroj.fak. 3 2.o7o 1.28o 5.65o 117. Weinberger Lilijana Gorenjska 1J vuš 2 5.14o l.o4o 3.36o SEDAJ BO SLO ZARES Ribniško-kočevska dolina predstavlja z vidika vodnega gospodarstva specifično kraško vodozbirno območje brez naravnega površinskega odvodnika. Celotno območje je del vodozbimega območja rek Kolpe in delno Krke. Z izviri je bogat samo zgornji del celotne doline, to je območje občine Ribnica, medtem ko je območje občine Kočevje z izviri izredno revno, saj razen izvira Rinže na tem delu doline ni omembe vrednih izvirov. Z urejanjem vodnega režima, predvsem izkoriščanjem te naravne danosti zlasti kot energetskega vira so se ukvarjali že naši predniki. V ta namen je bilo zlasti na potoku Bistrice zgrajenih veliko jezov, na katerih so obratovale manjše žage in mlini. Vsi ti jezovi so bili zgrajeni samo zaradi akumuliranja nizkih vod, imeli pa so vzporedno tudi funkcijo zadrževanja visokih voda. Rušenje teh jezov ob istočasnih delnih regulacijah potokov in ne nazadnje pretirano onesnaževanje okolja oz. odmetavanje najrazličnejših odpadkov v potoke in s tem mašenje požiralnikov povzroča vse pogostejše poplave, ne samo na izpostavljenih kmetijskih površinah, ampak tudi v naseljih, zlasti Ribnici, Sodražici, Goriči vasi, Nemški vasi, Prigoriri in mestu Kočevje. S posebno študijo Območne vodne skupnosti je bilo obdelanih 48 visokovodnih valov za Bistrico, Žlebiščico, Sajevec in Ribnico. Ugotovljeno je bilo, da znašajo 100-letne vode za navedene potoke: Bistrica v Brežah 74 m3+sek Žlebišca 35 rti3/sek Sajevec 13 m3/sek Ribnica 20 m3sek Skupaj 142 m3sek Zaradi omejene kapacitete kraških ponorov (Trenta, Šmarjeta, itd.) povzročajo te vode na območju vse doline poplave. V navedeno bilanco visokih voda niso zajete vode Obrha, ki poplavlja zlasti del dolenjevaškega polja, bi pa ob ustrezni razbremenitvi požiralnika Šmarjeta z vodami drugih potokov in preusmeritvijo dela vode iz Obrha v ta požiralnik ne predstavlja večje nevarnosti. Taka je bila leta 1971 izdelana posebna študija, s pomočjo katere so bile ugotovljene najboljše možnosti za ureditev vodnega režima v Ribniški dolini. Ugotovljeno je bilo, da je najprimernejša lokacija Nemško Brezje, ker bi tu lahko zajezili vse štiri vodotoke, prostor je popolnoma prazen in razen nekaj cest in objektov tu ni ničesar, zemljišča pa so v večini slabi travniki, tudi sicer podvrženi poplavam. Tri leta kasneje je IBE Elektroprojekt izdelal idejni projekt o možnostih gradnje zadrževalnika Prigorica. Zadrževalnik bi imel nalogo zadrževati visoke vode, lahko pa bi zagotavljali za Ribnico in Kočevje stalno tehnološko vodo (okrog 700 litrov na sekundo), o čemer so bile izdelane študije že pred petindvajsetimi leti. Proučen je bil tudi način fazne gradnje, to je suha in kasneje mokra akumulacija. Torej bi bila lokacija zadrževalnika območje Brezja za Nemško vasjo z zadržvalnim prostorom 3,2 milijona m3 z višino pregrade 5,5 metra, največjo globino vode 4,3 metra in največjo potopljeno površino 200 hektarov. Pregrada bo približno v osi bivšega Lovšinovega jezu v Progorici. Imela bo stalne talne izpuste s kapaciteto 8 m3 na sekundo in jaškast preliv za naj višje vode. V zadrževalnik bodo pritekle vse vode Ribnice in Sajevca, ki bosta dovajala pri 100-letnih visokih vodah 36 m3/sek, iz Bistrice pa bo od 73 m3/sek vode (kolikor znašajo 100-letne' vode) teklo po podzemnem rovu v zajezbo - 44 m3/sek. Visoke vode Žle-bišce se normalno izlivajo v Tentero. Do zadrževanja teh vod bo prišlo samo v primeru, če bo priliv tega potoka večji od kapacitete požiralnika Tentera. Vzporedno s pripravo študijske in projektne| dokumentacije je potekala tudi javna razprava in seznanjanje občanov občine Ribnica z nameravano gradnjo. Tako je bila v vseh vaških odborih v krajevni skupnosti Ribnica in Dolenja vas v decembru 1978 izpeljana javna razprava, na kateri so se občani seznanili s pripravami na gradnjo in osnovnimi elementi bodočega zadrževalnika oz. akumulacije Prigori- ca. Javna razprava je pokazala, da se večina občanov strinja z izgradnjo zadrževalnika Prigorica. Na osnovi javne razprave je Skupščina občine Ribnica na seji dne 22. 2. 1979 sprejela sklep o pristopu k izgradnji vodnega zadrževalnika (akumulacije) v Prigorici. S tem sklepom so se predvsem zaščitila zemljišča na tem območju ter pooblastila investitorja, to je Območno vodno skupnost Ljubljanica-Sava, da izvaja raziskovalna in projektantska dela. Zadrževalnik Prigorica je vključen v družbeni plan občine Ribnica za obdobje 1981—1985. Zaradi znanih restriktivnih ukrepov na področjujnvesticijske politike je po rebalansu srednjeročnega plana Obrppčne vodne skupnosti ostal zadrževalnik Prigorica edini zadrževalnik, ki se bo gradil v tem srednjeročnem obdobju na območju skupnosti, medtem ko se je gradnja potegnila še v leto 1985. Ker je izdaja lokacijskega in gradbenega dovoljenja v pristojnosti republike, je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora na zahtevo investitorja že 27.10.1981 razpisal predlokacijsko obravnavo. Že na tej obravnavi so bili usklajeni nekateri interesi posameznih koristnikov tega prostora. Na obravnavi ter na poznejših dogovorih z Vojno pošto ter Gozdnim gospodarstvom Kočevje — so se usklajevali zlasti interesi pri gradnji gozdnih cest, ki bodo služile istočasno tudi kot obvozne ceste. Z ozirom na to, da je v republiški pristojnosti izdaja lokacijskega in gradbenega dovoljenja za gradnjo pregrade in dovodnega rova, medtem ko je izdaja lokacijskega in gradbenega dovoljenja za gradnjo ostalih spremljajočih objektov v pristojnosti občine, je občina Ribnica že v letu 1982 izdala dovoljenje za izgradnjo mostu in ceste v Bukovico. Oba objekta sta bila v letu 1983 dejansko dograjena. V decembru 1983 je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo ceste ter rekonstrukcijo mostu v Zadolje. Navedena cesta se bo navezovala na novozgrajeno gozdno cesto Zadolje — Ugar in bo zgrajena v začetku leta 1984. V letu 1983 je bila izvršena parcelacija vseh zemljišč, ki bodo podvržena 10-letnim poplavnim vodam. Istočasno se je izvršila parcelacija oz. predparcelacija za vse objekte bodočega zadrževalnika. Zemljišča, na katerih bodo zgrajeni posamezni objekti (pregrada, dovodni rov# bodo odkupljena, v primeru pa, ko bo zemljišča tudi v bodoče možno izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo pa pridobila ustrezna soglasja lastnikov zemljišč. Zemljišča, ki ležijo v zadrževalnem prostoru zadrževalnika, naj bi ostala v lasti dosedanjih lastnikov. Ta zemljišča bo možno in nujno tudi v bodoče izkoriščati v kme-tijsjce namene. Neizkoriščanje teh zemljišč bi pomenilo izpad dela kmetijske proizvodnje na tem območju, dajalo videz neurejene pokrajine ter oviralo funkcioniranje samega zadrževalnika. Vprašanje plačevanja odškodnine za škodo, ki bo nastala zaradi občasnega poplavljanja oz. predpisanega načina rabe, bo rešeno s posebnim odlokom občinske skupščine. . Po letnem planu Območne vodne skupnosti je bilo predvideno, da se prične z gradnjo zadrževalnika v letu 1983. Po finančnem načrtu je bilo v ta namen rezerviranih v letu 1983 cca 120.000.000 din. Zaradi nepripravljenosti investicijske dokumentacije, neurejenih zemljišč, zapletov pri usklajevanju tehničnih rešitev oz. projektiranju'vseh objektov ter striktnem vztrajanju Zveze vodnih skupnosti, da je potrebno pred pričetkom kakršnihkoli del pridobiti lokacijsko dovoljenje za celoten zadrževalnik, v letu 1983 z večjimi deli niso pričeli. Vsa razpoložljiva sredstva, ki so na koncu leta dejansko ostala na računu Območne vodne skupnosti , so bila z rebalansom decembra razdeljena na druge objekte oz. porabnike, ki so bili sicer planirani za leto 1984 oz. 1985. Ta sredstva bodo v pretežni meri v letu 1984 vrnjena in uporabljena za prvotni namen, to je gradnjo zadrževalnika Prigorica. Po letnem planu za leto 1984 je Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava predvidela za gradnjo zadržvalnika Prigorica cca 120.000.0000 din. Z ozirom na prerazporejena sredstva iz leta 1983 bo na razpolago seveda večji znesek. S temi sredstvi bo v letu 1984 možno zgraditi vsaj enega od pomembnejših objektov, to je dovodni rov ali pregrado. MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO Brigadirski »HO-RUK« 1984 Kje se bo \ letošnjem letu slišal brigadriski - HOR UK« MDB hran Levstik? Tokrat se bomo prvič udeležili MDA izven SR Slovenije, najverjetneje zvezne MDA Novi Sad v SAP Vojvodina. Res je, da še nimamo natančno določenega kraja, kamor naj bi naša MDB odpotovala na delo, pa vendar mislimo, da odločitev za udeležbo na mladinski delovni akciji ne bo težka, posebej zato, ker bo za marsikoga udeležba na MDA, ki jo organizira katera izmed naših sosednjih republik, še bolj zanimiva! Pomembno pa je tudi, da je brigadirski standard na MDA izven SR Slovenije precej boljši, posebej kar zadeva možnosti vključevanja brigadirjev aktivnosti v prostem času, ki so na teh akcijah mnogo bolj pestro organizirane. Zakaj se odločamo za zvezno MDA izven naše republike? Marsikdo nam bo najprej gotovo očital, da organizacija take brigade bistveno več stane. Tudi mi smo se tega najbolj bali. Vendarle to ne bo tako hudo, saj prevoz brigade do mesta MDA poravna RK ZSMS oziroma pokrajinska konferenca, ki to MDA organizira. Prevoz pa je prav gotovo največja po- stavka v celotnih stroških naše MDB in ker tega ne bo potrebno plačati, tudi ostali stroški brigade ne bodo presegli sredstev, ki jih zberemo s samoupravnim sporazumom o razvijanju mladinskega prostovoljnega dela v občini Ribnici. To je den izmed vzrokov, ki nas je vodil v to, drugi pa je želja dosedanjih ribniških brigadirjev, da se dokažejo tudi na deloviščih MDA v kaki drugi republiki. Tretji vzrok pa je seveda samozavest, ki smo si jo pridobili \ uspehih, ki jih je dosegla naša lanskoletna brigada na zvezni MA Kozjansko 83, ki nam je prvič prinesla tudi najvišje republiško priznanje, to je trak akcije. Ne gre pa pozabiti tudi na večjo motivacijo mladih pri njihovem odločanju, saj je iskanje vedno novega gotovo bolj privlačno. Kdaj se bo razlegal brigadirski H O-RUK« ribniških brigada-je\ ? Skoraj ves avgust, natančneje od 6. avgusta pa do zadnjega dne tega poletnega meseca bodo ribniški brigadirji nabirali žulje, presegali norme, se učili in zabavali ter seveda tekmovali še s tremi MDB iz drugih republik oziroma avtonomnih pokrajin. Prijavnica za MDA 84 Ime in priimek: __________________:---------------------------------------—----- Naslov stalnega bivališča: _________________________________________——---------- Naslov začasitega bivališča:__________________________________________________— Kraj in datum rojstva: _____________—------------------------------------—------ Narodnost: —— ----------------------—------------------------------------—— Na MDA želim sodelovati v naslednjih interesnih dejavnostih: šport, kultura, informiranje, fotokino, radio, jamarstvo, prva pomoč, cestno-prometni predpisi, urejanje glasil, ples .. . (ustrezno podčrtaj) Številka čevljev: Številka brigadirk:_____ Lastnoročni podpis: In koliko brigadirjev moramo zagotovili? Polnoštevilna brigada mora šteti petdeset brigadirjev. In ker prv ič odhajamo na MDA v drugo republiko, je naša moralna obveza, da bo brigada polnoštevilna, še toliko večja. Dosedanje, čeprav le dveletne izkušnje nam kažejo, da posebnih problemov v zagotovitvi polnoštevilne brigade ne bi smelo biti, to pa predvsem, če bomo vsi naredili vse, kar je za to potrebno oziroma da se bomo vsaj dosledno držali SaS o razvijanju mladinskega prostovoljnega dela v občini Ribnica, ki smo ga pred dvema letoma podpisali. In ne pozabimo, da mladinsko prostovoljno delo ni le obveza OK ZSMS, ki je seveda organizator MDB, pač pa vseh nas, saj smo se za razvoj mladinskega prostovoljnega dela skupno odločili in o tem zapisali v različnih zavezujočih dokumentih. Torej tu sama moralna podpora mladinskim aktivistom ne bo pomagala veliko oziroma celo nič. Mladinke, mladinci! Odločite se za udeležbo na letošnji MDA in vsaj enkrat doživite pravo brigadirsko, vroče vendar nepozabno poletje. Kje se lahko prijaviš za udeležbo na MDA? Oglasi se pri svojem predsedniku OO ZSMS, ki že ima ustrezne prijavnice, lahko pa se prijaviš kar tu na sami OK ZSMS V Ribnici, Šeškova 14. Najlažje pa boš vse opravil tako, da enostavno vzameš prijavnico, ki je objavljena v tej številki Rešeta, jo izpolniš, prineseš ali pošlješ na gornji naslov. Pričakujemo tvojo odločitev m prijavo, do takrat pa vsem brigadirski Z-D-R-A-V-O J.M. DOPISUJTE V NAŠE GLASILO • SMUČIŠČE V DANAH USPEH POŽRTVOVALNEGA DELA Danes ni za nikogar več neznanka delo Smučarskega kluba v Ribnici. Verjetno je minil prekratek čas, da bi delo kluba natančneje ocenili. Spodbudili smo razvoj zimskih športov in rekreacije v naši občini in bili bi neodgovorni, če ne bi tega dojeli kot pomembno nalogo.To smo dolžni tako tistim, ki so gmotno podprli naša prizadevanja, kot onim, ki so nesebično pomagali in s prostovoljnim delom veliko prispevali za dosežene naloge, ki smo si jih pred letom zadali. Že nekaj let je bila pri občanih, športnikih, rekreativcih prisotna tiha želja po izgradnji primernega smučišča z vlečnico v naši krajevni skupnosti. Tudi nekaj poskusov je bilo storjenih, toda prevladalo je opravičeno, mnenje, da je predlagani vzorec izračuna nekoliko preveč zamotan in vprašanje, kje zagotoviti sredstva za tak projekt, ki seveda niso majhna. Tudi v SK smo se že od vsega začetka zavedali, kako pomembno je za našo dejavnost urediti smučišče in pridobiti vlečnico. To je bil za nas izziv,ki smo ga morali sprejeti. Zaradi primerne lege in zelo ugodnih terenov smo se odločili, da začnemo urejati smučišče v Danah. Ko smo se prvič odpravili na delovno akcijo, smo imeli s seboj nekaj ročnega orodja, obilo dobre volje in skupen cilj — moramo uspeti. Delo je steklo in pokazalo prve rezultate. Vsakokrat, ko smo se ponovno odpravljali na delovišče, je bila kolona avtomobilov daljša. Krog privržencev za delo v klubu se je razširil. Seveda pa ni šlo brez težav. S čedalje večjim obsegom dela so se kopičili tudi problemi in težave, ki so se nam zdele včasih nepremostljive. Na lastni koži smo preverjali, ali je obleka res po naši meri ali ne. Kljub .da-snašnjemu času, ko se sredstva ta to obliko porabe povsod zmanjšujejo, pa smo člani kluba uspeli navdušiti marsikoga iz različnih sredin. Takrat smo se prvič zavedali, koliko je vredno, če imaš v svojih tovariših trdno oporo. Z veliko razumevanja in pomoči delovnih organizacij R1KO, INLES, ZKGP, JNA, krajevne skupnosti Ribnica, vaščanov iz Dan in drugih, ki nam naj ne zamerijo, ker jih nismo naštevali, smo uspeli zgraditi več, kot smo si sprva sami želeli Uredili smo 4 ha smučišča, postavili vlečnico in kočo z okrepčevalnico. S takšno pomočjo in mero zaupanja, ki nam jo je izkazalaširšaskupnost, smo se potrdili kot delovni in dobri organizatorji, kar nam je svojevrstno priznanje. Naj ta zapis ne izzveni kot zahvala ali samohvala^1 temveč vzpodbuda ' vsem z_a še boljše sodelovanje v tej smeri. Zdaj se za trenutek lahko sprostimo. In ko se bo v marcu iztekla tudi letošnja zima, vsega vendarle ne bo treba začenjati znova. Dane so nas vseh in takšne bodo ostale. Nino Leban Veliko truda, dobre volje, vztrajnosti, prostovoljnega dela in tudi pre- mlajše, za vse ljubitelje smučanje je pokazala izredna odmevnost med cej denarja je bilo potrebnega za ureditev lepega smučišča v Danah ljudmi, blizu Ribnice. Kaj to pomeni za šport in rekreacijo, za mladino in naj- V kulturno umetniškem društvu France Zbašnik Dolenja vas je začetek tega leta kulturno in progamsko zelo razgiban. Za prvo polovico leta imajo predvidenih vrsto zanimivih kulturnih prireditev, v katere bodo vključene vse društvene sekcije — pevski zbor, foklorna skupina, dramsko recitacijski del in osnovna šola. V zimskem času je dramska skupina naštudirala igro Smiljana Rozmana Čudežni pisalni strojček in se z njo predstavila domačemu občinstvu za slovenski kulturni praznik dne 4. februarja. Polna dvorana gledalcev je sprejela predstavitev z velikimi simpatijami in glede na zanimanje gledalcev bodo predstavo verjetno v kratkem ponovili. Z igro so že gostovali tudi v Sodražici (ob sicer izredno skro- To naj bi bili ljudje Prešernost, razigranost, optimizem je izžarevala mladost. Naenkrat pa... nesrečen korak, splet nesrečnih okoliščin in vse je odvzela negibnost, neposlušnost udov, nemoč. Obup. Bolnišnica ... edino upanje, ki že po nekaj dnevih splahni. Je to slovo od mladosti, življenja? Ne. Ni sam. Tu so njegovi najbližji, prijatelji, znanci, tu so ljudje, ki z. veliko mero pozornosti skrbijo zanj. Živeti je pač treba življenje, ki je ostalo. Ni prvi, ni zadnji. Toda...? Minevajo meseci, leta. Nič več domačih, vse manj prijateljev, ostajajo le tisti, ki morajo po službeni dolžnosti skrbeti za njega. Kako grenko spoznanje je to, spoznanje, ki še bolj greni že tako težko življenje. Toda obupu ne sme biti mesta. Čeprav ni več domačih, najbližjih, prijateljev, so še ljudje, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč. Dostojna obleka, knjige in druge malenskosti, ki še kako vplivajo na dnevno premagovanje težav, so rezultat razumevanje teh ljudi, te družbe, ki ji ni tuja skrb za človeka, ki je te pomoči potreben. Toda ostaja grenko spoznanje, da te pomoči ne morejo nuditi najbližji, ki zaradi pehanja za vsakodnevnimi življenjskimi dobrinami pozabljajo na njega, pozabljajo pa tudi, da so ljudje. Ob tem razmišljanju se nehote pred oči postavi slika, ko ob odprtem grobu razpotegnjeni obrazi pretakajo solze hinavščine. In to naj bi bili ljudje. S. K. V mni udeležbi), predvidene nastope pa imajo še v nekaterih krajih v občini. V tem času druga dramska skupina že pripravlja druga, sicer krajše dramsko delo, komedijo v enem dejanju Začarana Ančka, ki bo del proslave ob dnevu žena v soboto, dne 10. marca. V društvu pa že načrtujejo dramsko dejavnost za naslednjo sezono, ko nameravajo pripraviti najmanj eno igro. V mesecu marcu bo društvo pripravilo tri proslave. Razen praznovanja dneva žena (dramska skupina, pevci, foklora in osnovna šola) pripravljajo kulturni program za slavnostno sejo skupščine občine, ki bo letos 24. marca v Dolenji vasi. Dan pred tem bo tudi večja proslava v Ma-koši v počastitev 40-letnice tragedije enega od bataljonov devete brigade. Še ena večja prireditev bo v Dolenji vasi pred letnimi počitnicami, tradicionalna jubilejna pevska revija, 10. srečanje pevskih zborov. Prireditev bo predvidoma konec aprila ali sredi maja, k sodelovanju pa so že povabljeni pevski zbori iz vse občine in iz Kočevja. Pevska srečanja v Dolenji vasi so v teh desetih letih odigrala izjemno pomembno vlogo tako pri kvalitativni rasti pevstva v občini kot pri nastajanju novih zborov oziroma njihovi kadrovski krepitvi. Velik problem pevske kulture v občini je še vedno pomanjkanje strokovnjakov, ki bi še uspešneje vodili zbore ter vključevanje novih, predvsem mladih pevcev. Tudi tokratno pevsko srečanje bo popestreno z zanimivo modno revijo, ki je bila doslej vedno uspešno dopolnilo uspelih kulturnih prireditev. To je le nekaj drobcev iz bogatih načrtov kulturnega društva v Dolenji vasi za prvo polovico leta, ki bo, kakor kaže, spet eno od izjemno razgibanih kulturnih sezon. Zima in mi Postopanje ob oknih, nemirno obnašanje in proseče oči otrok nas spomnijo, da je zima tu. Novi čevlji, smuči in vse, kar sodi zraven, nam dodobra pretresejo denarnice in živce. Kje so časi in zime naše mladosti, gum’jaslih škorenjcev, bukovih dil in smrkavih nosov! Volnena kapa na od — pa po snegu v grmovje. Smeh, solze — pa juriš naprej. Noberiih zlomov, nalomov, prelomov in fraktur nismo poznali. Tepli smo se na snegu, tepeni smo bili doma, a brž ko se je ves bel naredil nov dan, je bilo v naših srcih spet veselo! In danes, ko ogledujem mladino in mladež na snegu, vidim, da se časi spreminjajo. Nikogar več ni, ki bi v svojem veselju pozabil na novosti in muhe nas odraslih. Vsak hoče vzbuditi pozornost s čimerkoli — v glavnem z opremo. Smučanje je v drugem planu! Le najmlajši pokažejo pravo veselje in voljo do vsega. Ko bi le imeli mentorja, da bi jih usmerjal in jim pomagal pri prvih korakih na smučeh. A žal smo vsi preveč zaposleni ali pa vsaj mislimo, da smo in ne najdemo prave poti do njihovega sveta. Pa je potrebno samo malo dobre volje in časa, da mladež ne bi videla v nas samo starše, ki komandirajo, se prepirajo, plačujejo zvezke in knjige. Sprejeli bi nas medse, za prijatelje, ki jih je dandanes tako malo! Zavedali bi se morali, da se odnos do soljudi oblikuje v igri — in zakaj ne bi bil ta zimski čas tudi čas za to! Branko Žunič (Iz vaških obvestil, glasita vaškega odbora Grčarice, februar 1984, št. 10—11). ------------------------------------------------------------ N PRIJETEN KONCERT - Sredi septembra lani smo se ponovno srečali z Ribniškim oktetom iz Ljubljane in sicer na koncertu v cerkvi pri Novi Štifti. Oktet se nam je predstavil z izpopolnjenim bogatim programom renesančnih, ljudskih in umetnih pesmi in pesmi tujih narodov ter seveda z Ribniško s solistoma Kozlevčaijem in Ognjanovičem. Petje je oüo na visoki umetniški ravni, svoje je pridejala tudi izredna akustika prireditvenega prostora. Zal je bil obisk precej manjši od pričakovanega, kar je po svoje tudi razumljivo zaradi tedaj slabega vremena, bencinskih bonov in takrat že kar dragega goriva. Pa vendar... Dom upokojencev v Izoli vabi Počitniški dom upokojence\ \ Izoli je bi! zgrajen v letu 1983 in je namenjen letovanju upokojencev Slovenije in njihovim svojcem. Meri 9000 k\. m. V njem je 350 postelj v komfortnih dvo in tropostel jnih sobah. Vse sobe imajo urejene sanitarije (WC in tuš) in balkone. Dom je na ravni hotelov B kategorije. Poleg vseh ugodnosti, ki jih daje dom, je privlačna tudi bližnja in daljna okolica Izole, ki je primerna za krajše in daljše izlete. Izole prav gotovo ni potrebno posebej opisovati, prav tako tudi ne lepega Slovenskega Primorja in Istre. Velika privlačnost doma je prav gotovo bazen s toplo morsko vodo, ki omogoča kopanje vse leto. Dom je približno 100 metrov oddaljen od morske obale, katera je lepo urejena. Dom je sestaljen iz dveh traktov, ki sta povezana z zaprtim prehodom in sicer s prenovljeno vilo. v kateri je bil bivši dom. V tej stavbi je tudi primeren prostor za razne zabave, sestanke itd. V pritličju pa je še posebej 10 ležišč, namenjenih osebam na invalidskih vozičkih. Skupščine SPIZ in ZDUS sta že med graditvijo mislila na pravično razdelitev prostora v domu. tako da ga bodo lahko uporabljali upokojenci iz vseh občin s svojimi ožjimi družinskimi člani. V ta namen je ZDUS že izdelala načrt razdelitve prostora v domu. Prostore za posamezna obč. društva upokojencev je razdelila po številu upokojencev v posamezni občini. Te razporeditve z navodili imajo vse Obč. zveze društev upokojencev. Nesorazmerja med občinami, ki bodo imele več ali manj prijav, kot omogoča navedeni razdelilnik, ureja recepcija doma. Skupščina SPIZ in ZDUS sd zavedata, da si kljub dokaj ugodnim cenam v domu oddiha ne bodo mogli privoščiti vsi upokojenci, saj so za mnoge še previsoke. Da bi dom lahko uporabili tudi upokojenci z nizkimi pokojninami, bodo DL po določenih merilih poleg rednih regresov, ki jih dobijo vsi upokojenci, odobrila tem upokojencem še dodatne regrese iz posebnih sredstev. Ko že govorimo o cenah, je prav, da povem, kolikšne so cene v letu 1984: Januar februar — 650,00, marec, april — 720,00. maj — 800,00 junij — 890,00, julij, avgust — 1.000,00, september 950,00, oktober, 850,00, november, december — 750,00. Na navedene cene je popust za vsak dan din 180,00 skozi vse leto. Upokojenci, ki se bodo določili za letovanje v Izoli, se morajo prijaviti v pisarni društva čimprej ali vsaj do konca meseca marca. Bivanje v domu je izredno, kar potrjuje tudi knjiga vtisov s številnimi pohvalami m zahvalami gostov. Skrb vseh zaposlenih m njihov čut odgošornostrsta lahko za vzgled premnogim gostinskim m hotelskim delavcem daleč naokrog. Pohvaliti je treba tudi skrb za zabavo.kulturno in telesno ije kreacijo vsakogar, ki biva v domu. Morda so bili prav zato taltö zelo zadovoljni z bivanjem v dupiu vsi upokojenci iz naše občine, ki so doslej letovali v Izoli. Zdaj v občini Ribnica UBOtoEtjamo tudi to, da je v našem Du z^lo-malo tistih tovarišic in tovariidv1, ki so tedaj, koso bili zaposleni, lavVetodelovali v raznih samoupravhih telesih. Njihovo članstvo bi bilo v naših v rstah zelo dobrodošlo, saj bi lithko s svojimi bogatimi izJtušnjanti, pripomogli k boljšemu delovanji.drystva. Zato v abimo vse upokojence, kateri še niso člani društva, da sc nam pridružijo v čimvečjyt!Štev|hi?#gibomo v prihodnje lahko še boljše delovali! Pani Geize Delo društva upokojencev v Ribnici Pri društvu je zelo aktivna rekreacijska komisija. Dne 18. 12. 1983 je DU Ribnica pripravilo v prostorih restavracije Jelka v Ribnici ze tretje družabno srečanje, katerega se je udeležilo cca 100 članov. Udeležence je najprej pozdravil predsednik društva tov. Mernar Prane, nato paše predsednik medob- činske zveze upokojencev in predsednik občinske organizacije ZZB NOV tov. Kersnič Vinko. Dobro razpoloženje se je še povečalo s prihodom DEDKA MRAZA v spremstvu snežink in medveda. Med duhovitimi šalami je dedek obdaroval prav vse udeležence srečanja z darili, ki so jih z mentorico tov. Kmet Kristo izdelale nekatere prizadevne članice društva. Še posebno pa je treba pohvaliti predsednika rekreacijske komisije tov. Tešar Staneta, ki je s svojo soprogo izdelal več kot polovico daril. Po obdarovanju in kosilu je bila prosta zabava s plesom. Udeleženci so bili zadovoljni in si takih srečanj še želijo. Predlagali so, da bi organizirali še pustovanje v mesecu februarju. V letu 1983 je društvo organiziralo tudi več uspešnih izletov. Nepozabni so bili izleti na otok Rab, v Jelenov žleb in Ogenjco in v Dolenjske Toplice ter Bazo 20. Tudi v letu 1984 ima društvo predvidenih več izletov. Na teritoriju DU Ribnica je 1146 upokojencev. Žal pa je v naše društvo včlanjenih le 578 upokojencev, kar je komaj 50,43 c/<. Želimo, da bi sc v naše društvo včlanili vsi upokojenci, kajti le v slogi je moč. Tako bi pri društvu lahko pričele delati še nekatere sekcije, na primer: kulturna, gledališka, pevski zbor, kegljaški klub itd. Upokojencem priporočamo, da se naročijo na glasilo Zveze DU SR Slovenije, ki izhaja enkrat na mesec. »VZAJEMNOST« tekoče obvešča o vseh novostih 1PZ, ima pravnega sv"e” tovalca in obravnava delo društev upokojencev Slovenije in njihovo problematiko. Priznati moramo, da je sedanji odbor DU Ribnica zelo delaven. Uspešno rešuje stanovanjsko problematiko svojih članov. Skupno / DU Kočevje skuša zadovoljivo rešiti tudi domsko varstvo starejših oseb. Upokojenci so prisotni v vseh organih skupščine. Lahko rečemo, da delujejo na vseh področjih družbenega življenja. Društvo upokojencev Ribnica ima svoje prostore na trgu Vel. Vlahoviča A 1. Pisarna je odprta vsak ponedeljek in sredo od 9. do 11. ure. V tem času se pri tajniku društva prijavite za letovanje v domu upokojencev v Izoli, prijavite za izlete, včlanite v društvo i.t.d. Joras Minka Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Ribnica, Izhaja enkrat mesečno oziroma desetkrat letno v nakladi 3.500 izvodov. Urejä uredniški odbor v sestavi: France Grivec, odgovorni urednik. Stane Kromar, glavni urednik, Karel Oražem, Viktor Pogorelc, Ivan Petrič, Alojzija Zakrajšek, Janez Mihelič, France Lapajne, Stanko Rus, Janez Bambič; tehnični urednik: Uroš Bregar. — Uredništvo: OK SZDL Ribnica, 61310 Ribnica, Šeškova 14, telefon 861-274 ali 861-067. — Priprava za tisk: Dnevnik — IBM. Tisk: tiskarna Ljudske pravice Ljubljana