Ptuj, torek, 7. decembra 2010
® letnik LXIII* št. 95 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257

Po naših občinah Majšperk • Za
nov center se bodo morali tudi zadolžiti O Stran 4
Po mestni občini Ptuj • Problemi si kar podajajo roke
O Stran 5
Kultura Ptuj • VValtlova igralska kreacija je presunila
O Stran 9
v
Štajerski
Spodnje Podravje • Praznične prireditve
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Košarka •
EP 2013 - največji športni dogodek v zgodovini Slovenije O Stran 11
Decembrski možje ze prinašajo darila
Na Mestnem trgu na Ptuju je bilo v nedeljo eno od številnih tradicionalnih miklavževanj v Spodnjem Podravju.
Tajski boks •
Na SP v Bangkoku bron za Toplaka O Stran 11
Mestna občina Ptuj ga je organizirala v sodelovanju z župnijo sv. Petra in Pavla. Otroci so skozi igrico pod vodstvom p. Dominika Tikvi-ča, kaplana župnije sv. Petra in Pavla, najprej predstavili sv. Miklavža, zatem pa ga priklicali s pesmijo, da je skupaj z angelčki med vse pridne otroke razdelil darila, parklji pa so malo požugali tistim manj pridnim. Po stari navadi sta si Miklavž in ptujski župan Štefan Čelan izmenjala darili, v imenu otrok in njihovih staršev se mu je tudi zahvalil za letošnji obisk. Že po tradiciji pa se je z miklavževa-njem prižgala tudi praznična mestna osvetlitev trgov in ulic ter stavb, ki je letos nekaj izjemnega. Za to so se potrudili v ekipi Stanislave Vauda Benčevič, Boštjana Vauda in Sava Skolibra.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • O trgovini Lidl tudi krajani
9
Rokomet •
Točke ostale na Hardeku
O Stran 12
Niso proti, le lokacija ni prava
Na temo umeščanja trgovine Lidl v trikotnik Ormoške ceste ter Belšakove in Puhove ulice v četrtni skupnosti Jezero je bilo v zadnjega pol leta že več sestankov. Ne glede na nasprotovanje ČS Jezero in krajanov pa so predstavniki podjetja Lidl pripravili drugo različico umeščanja centra v omenjeni prostor, na katerega pa imajo tako v ČS Jezero kot krajani še vedno zelo veliko pomislekov, ki so jih javno predstavili tako na seji sveta ČS Jezero 1. decembra kot na srečanju s krajani 3. decembra.
Na obeh sestankih sta o projektu govorila Dejan Miki iz Cestnega inženiringa Maribor in Janko Horvat, predstavnik
Želim sodelovati v nagradni igri In za 32 € obiskati predbožični Dunaj s sopotnikom.
Vaši podatki:
-	rojstni datum: _
-	telefon:_
Podpis:.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s
pravili sodelovanja v nagradni Igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo Izključno za potrebe nagradne Igre.
Več informacij boste našli na oglasnih straneh.
podjetja Lidl, Globalne nepremičnine. Glavni poudarek ni bil na trgovini, temveč na prome-tno-tehničnih vprašanjih umeščanja trgovine v bivalni prostor ČS Jezero oziroma posledicah, ki bodo po mnenju krajanov prometno že tako obremenjeno območje še dodatno obremenile. Bistveno naj bi se zmanjšala kakovost življenja stanovalcev celotnega območja, saj naj bi trgovina grobo posegla v »nočno« življenje stanovalcev, njena svetila bodo moteče delovala na bližnje območje, okolje bo dodatno obremenjeno zaradi hrupa vozil, ki bodo prihajala v center, povečala se bo onesnaženost zraka, ni izključena morebitna škoda na bližnjih objektih zaradi vibracij ob gradnji, ukinila se bo avtobusna postaja šolskega prevoza oziroma posledično prekinila varna šolska pot.
O Stran 24
Foto: Črtomir Goznik
Umeščanje Lidla v trikotnik Ormoške ceste ter Belšakove in Puhove ulice krajane najbolj skrbi iz prometnega vidika.
Slovenija • Pred referendumom o novem zakonu o RTVS
Različna mnenja političnih strank
Koalicijski poslanci so opozorili na pozitivno oceno treh tujih strokovnjakov na novi zakon o RTVS. Ocena po njihovem mnenju daje upanje, da gre vlada z zakonom v pravo smer. Poslanec SDS Miro Petek ocenjuje, da je koalicija živčna pred referendumom o RTVS.
Predsednik Danilo Türk ocenjuje, da je novemu zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki bo 12. decembra pod referendumsko preizkušnjo, treba dati priložnost. Novi zakon o RTVS je že sprejet; sprejetje tega zakona pa kaže, da je bila določena sprememba potrebna, je ob robu odprtja razstave, predstavljene na 12. mednarodni razstavi arhitekture beneškega biena-la, poudaril Türk. Predsednik države verjame, da je zakon posledica iskrenega in resnega napora dati temu področju boljšo organizacijo in boljši status. O spremembi statusne oblike RTVS Türk pravi, da sedanji status ni zadovoljiv. Nezadovoljstvo s programom in rezultati je takšno, da narekuje spremembe, je prepričan. In če je te spremembe moč doseči z drugačnim statusom, sta tudi ta poskus in napor legitimna in potrebna, pravi.
Za zakonodajne referendume pa pravi, da so problematični. Po njegovem mnenju je namreč zakonodajalcu treba pustiti priložnost, da svojo zakonodajno voljo izrazi in da
Uvodnik
Igre že, kruha ne
se ta volja preizkusi v praksi. »Zatiranje te volje z zakonodajnimi referendumi, ki imajo za cilj odpraviti nekaj, kar je rezultat skrbnega dela in resnega prizadevanja za izboljšanje, je problematično,« je še dejal.
Za program radia in Televizije Slovenije pa pravi, da »ne izražata dovolj dobro bogastva in možnosti življenja v Sloveniji«. »Preveč je pesimizma, premalo sinteze, premalo sposobnosti dati izraz civilni družbi, umetniški ustvarjalnosti v najširšem pomenu besede, vse to je seveda povezano tudi s statusom in organizacijo zavoda,« je dejal.
Zakon o RTVS so na na povabilo Mirovnega inštituta ocenili trije strokovnjaki iz Evropske zveze javnih radiote-levizij (EBU). Kot so v četrtek sporočili z ministrstva za kulturo, so namestnik direktorja pravne službe EBU Michael A. Wagner in strokovnjaka Karol Jakubowicz in Toby Mendel ocenili, da je zakon zgleden ter predstavlja korak v pravo smer in bistven napredek v primerjavi z dosedanjim zakonom.
Ta ocena po mnenju Antona
Prav zanimivo je bilo zadnji mesec spremljati boje med Košarkaško zvezo Slovenije in vlado. Prvi so namreč na vsak način vztrajali pri tem, da bo Slovenija čez tri leta, torej 2013, gostiteljica Evropskega košarkaškega prvenstva, vlada s Pahorjem in Lukšičem na čelu pa je opozarjala, da je sicer načelno za organizacijo prvenstva, vendar se mora nujno znižati znesek za plačilo kotizacije evropski Fibi, ki je znašala kar 6,5 milijona evrov.
In evo, v nedeljo opoldne so košarkaški zaljubljenci slavili in kričali od veselja, saj je bila pogodba s Fibo v Munchnu podpisana. Saj je lepo, da so se veselili, ampak je vse skupaj precej čudno v luči prejšnjih dogajanj in nekaterih dejstev.
Zanimivo je to, da razen Slovenije sploh ni bilo države, ki bi želela gostiti takšno prvenstvo. Le zakaj ne? Odgovora ni povedal nihče. Nadalje, če bi Fifa spustila ceno pod zahtevanih 6,5 milijona evrov, potem sta menda svojo kandidaturo napovedali še bankrotirana Grčija in Velika Britanija. Če že Grčije ne moremo vzeti za merilo, koliko je za evropsko prvenstvo res vredno plačati, je to gotovo lahko Velika Britanija. Ampak ta je lepo modro prepustila svoje mesto Sloveniji, ki je tako ostala edina kandidatka, in to za prej omenjenih 6 in pol milijona evrov! Kje in kako jih bodo v košarkaški zvezi sestavili, je drugo vprašanje, saj je zaenkrat vlada za ta projekt odobrila le dober milijon evrov. Po zadnjih informacijah pa se zveza nadeja iz državnega proračuna dobiti vsaj 3 do 3,5 milijona evrov, ostalo naj bi pokrili donatorji.
No, glede na to, da bomo praktično skoraj isti čas Slovenci še nosilci EPK in univerzijade, bo zanimivo spremljati, koliko bo za vsakega od teh najpomembnejših dogodkov lahko spraskal naš državni proračun. Na koncu bodo verjetno vsi dobili nekaj malega, seveda na račun nas, davkoplačevalcev, nihče ne bo zadovoljen in vse skupaj zna biti en velik fiasko z negativno bilanco.
Za igre, takšne in drugače, bo šlo v končni fazi ogromno denarja, za kruh ga bo zmanjkalo toliko več. Tako kot ga že zmanjkuje za čisto banalne zadeve, kot je redno pluženje cest, vlada pa ga ima za neuporabno ladjico Triglav.
Simona Meznarič
Anderliča (LDS), Franca Jurija (Zares) in Majde Potrate (SD) daje upanje, da gre koalicija z zakonom o RTVS v pravo smer. Anderlič je povzel mnenje strokovnjakov, ki pozitivno ocenjujejo imenovanje in delovaje sveta, kot ga predvideva nov zakon, prav tako pa tudi novosti, ki bi jih prinesel za narodnostne manjšine. Tudi nov sistem plač in nagrajevanja naj bi bil po njihovem mnenju dober, je dejal Anderlič in dodal, da so strokovnjaki skupno ocenili, da zakon prinaša velik napredek.
Opozicija proti zakonu
Poslanec SDS Miro Petek opozarja, da so isti strokovnjaki, ki so tokrat dali novemu zakonu o RTVS pozitivno mnenje, leta 2005 tedanji zakon o RTVS ocenili negativno.
»Očitno gre v koaliciji za eno velikansko nervozo pred tem referendumom,« je ob robu novinarske konference na temo nameravane reorganizacije policije dejal Petek. »Jav-nomnenjske raziskave kažejo, da bo zakon na referendumu padel in zato se poslužujejo vseh možnih vzvodov, da bi mobilizirali ljudi,« je dodal.
V NSi pa ocenjujejo, da mnenje tujih strokovnjakov iz EBU ne more biti povsem verodostojno, saj ne poznajo specifične slovenske politike. »Predvsem pa ne poznajo želje vladne koalicije po absolutni podreditvi slovenskih medijev, tudi RTVS,« so zapisali v sporočilu za javnost. Koalicija po njihovem mnenju tujim strokovnjakom tudi ni povedala, da obvladuje širši del civilne družbe, ki bo tudi sestavljala
svet RTVS.
»Koaliciji teden dni pred referendumom teče voda v grlo, za prepričevanje državljanov pa se poslužuje tudi nevero-dostojnih argumentov, laži in zavajanj,« še menijo v NSi, kjer opozarjajo, da so tuji strokovnjaki mnenje podali na željo Mirovnega inštituta, katerega direktor je vidni član SD Lev Kreft.
Položaj javnih RTVS v EU urejen zelo različno
Pravni položaj javnih radio-televizij je v državah Evropske unije urejen zelo različno. Prav tako tudi način izbire in potrditve nadzornih ter programskih svetov. Različno je urejeno tudi plačevanje rtv naročnine. V Avstriji zakon o nacionalni ra-dioteleviziji določa, da je ORF ustanova javnega prava in ne-dobičkonosna pravna oseba, vpisana v register podjetij kot gospodarska družba. Vodstvene organe družbe sestavljajo t. i. svet ustanove, generalni direktor, t. i. svet publike in revizijska komisija. Šest članov sveta ustanove imenuje zvezna vlada, po devet zvezne dežele in zvezna vlada, šest svet publike, pet članov pa delavski svet. Mandat članov traja štiri leta. Svet publike sestavlja 35 članov, njegova naloga pa je varovanje interesov poslušalcev in gledalcev. Člane v svet imenujejo različne civilnodruž-bene organizacije in skupine prebivalstva. Svet imenuje generalnega direktorja, in sicer za dobo pet let. Plačevanje naročnine ORF je urejeno z zakonom, ki določa, da se za sprejemanje radiotelevizijske-
ga programa v zasebnem stanovanju in za zasebne namene plačuje ena naročnina ne glede na število sprejemnikov, če ima oseba sprejemnik tudi na drugi lokaciji, pa mora plačati dve naročnini.
Javni rtv program na Danskem zagotavljajo Danmarks radio, TV 2/Danmark in osem regionalnih televizijskih postaj ter gospodarske družbe. Najvišji organ TV 2/Danmark je svet, ki ima devet članov, od katerih osem predlaga in imenuje minister za kulturo, enega pa zaposleni. Njihov mandat traja štiri leta. Svet je v celoti odgovoren za program, hkrati pa imenuje direktorja in druge člane uprave. Višino rtv naročnine na Danskem za dobo enega leta ali več določi minister za kulturo s privolitvijo parlamentarnega odbora za finance, pobira pa jo Danmarks Radio.
V Franciji so nosilci sektorja javne radiodifuzije France Televisions, Radio France, Radio France International, Institut national de l'audiovisuel in ARTE. Ob tem zakon o svobodi komuniciranja določa, da ima država v lasti vse delnice družb France Televisions, Radio France in Radio France International, ki so tudi predmet zakonodaje o delniških družbah. Javni televizijski servis France Televisions ima štirinajstčlanski upravni odbor, njegov mandat pa traja pet let. Dva člana odbora sta člana parlamenta, ki ju imenujeta Narodna skupščina in Senat, pet članov je predstavnikov države, pet članov je strokovnjakov, dva člana pa sta izvoljena s strani zaposlenih. Javne televizije in radijske postaje v Franciji se financirajo iz dveh glavnih virov - naročnine
in oglaševanja -, za doseganje posebnih ciljev pa občasno prejemajo tudi subvencije in dotacije države. Višino rtv naročnine letno določi parlament, ki potrjuje tudi celotni proračun javnih rtv servisov.
V	Nemčiji so za področje kulture in medijev pristojne posamezne zvezne dežele. Osnovna načela rtv servisov so zapisana v zakonih vsake od 16 nemških zveznih dežel. Te so med seboj sklenile posebne pogodbe, ki ustanavljajo nacionalno strukturo servisov rtv. Osnove delovanja javnih rtv servisov določa krovna državna pogodba o radioteleviziji. Glavna dva javna servisa ARD in ZDF se financirata preko rtv naročnine, oglaševanja, spon-zorskih sredstev ter od drugih prihodkov. Plačevanje rtv naročnine urejata posebni državni pogodbi. Plačati jo mora vsak, ki ima radijski ali televizijski sprejemnik, iz socialnih razlogov pa so lahko določeni uporabniki oproščeni plačila.
V	Angliji javno radiotelevizi-jo predstavlja znameniti BBC, ki ima v primerjavi z ostalimi mediji poseben status, s čimer je povezano tudi njeno financiranje in upravljanje. Vlogo BBC ureja posebna listina, na podlagi katere se sklene dogovor med pristojnim ministrstvom in BBC. Z dogovorom, ta se sklene vsakih 10 let, pa se zagotavlja uredniška avtonomija in zapišejo obveznosti BBC kot javne televizije. BBC se financira iz rtv naročnine, ki jo plačujejo gospodinjstva. To je tudi skoraj njegov edini prihodek, saj se kot javna televizija ne sme financirati iz prihodkov od oglaševanja.
STA. (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Svetlik v primeru padca reforme ne izključuje možnosti odstopa
Minister za delo Ivan Svetlik je ocenil, da bi bil padec pokojninske reforma neodgovorno ravnanje zlasti koalicijskih, na nek način pa tudi opozicijskih strank. V tem primeru pa bi si Svetlik vzel dolg premislek, ali se še splača delovati v takšni vladi.
Na vprašanje, ali bi moral premier Borut Pahor v tem primeru iskati zaupnico ali celo odstopiti, pa Svetlik meni, da »je na ključnih reformnih projektih treba testirati tudi to«. »Če nam pri ključnih projektih ne uspe in se koalicija
tukaj ne more poenotiti, potem ne vem, ali ima smisel vztrajati,« razmišlja.
Če bi se sporazumeli o treh, štirih ključnih projektih, pa bi bila opcija tudi tehnična vlada, dodaja.
Če bomo na sredi poti ugotovili, da podpore za izvedbo reform ni, bo sicer to po njegovem »poraz za celotno državo«. V primeru vložitve zahteve za referendum o pokojninski reformi bodo zahtevali ustavno presojo posledic referenduma, napoveduje Svetlik. Glede morebitnega referenduma o reformi bo moral tudi DeSUS delovati konstruktivno, opozarja minister, ki pa računa tudi na podporo civilne družbe in tistih skupin, ki so bile po njegovem do zdaj morda premalo aktivne.
Ob tem se glede možnih posledic reform Svetlik strinja s premierom Borutom Pahorjem, da je treba imeti pred očmi vsaj srednjeročni interes ljudi, »tudi za ceno izgube oblasti«.
Svetlik sicer zagotavlja, da gre pri sedanjih ukrepih le za začasno redistribucijo virov. »Jasno je, da v krizi moraš redistribuirati in zaščititi nižje sloje prebivalstva, redistribuirati moraš tudi časovno, se pravi, da se zadolžiš, s tem da bodo na žalost mlajše generacije ta dolg vračale. A z rastjo seveda ta problem odpade. In rast se vrača,« trdi minister.
Po njegovem mnenju DeSUS sicer nekoliko preveč poudarja zgolj interese upokojencev, premalo pa vprašanja, ki zadevajo srednjo in mlajšo generacijo. Vla-
da je morala bremena razporediti enakomerno med vse socialne skupine, in tukaj starejši ne morejo biti izjema, meni.
Manevrski prostor pri formuli za usklajevanje pokojnin z inflacijo je po besedah ministra za delo zelo omejen in možnosti za kakršno koli odstopanje od razmerja 70:30 ni več. Je pa v pogovoru Svetlik izpostavil, da so v sistem socialne varnosti vgradili pomembne instrumente za pomoč socialno najbolj ogroženim in to v dveh zakonih, ki bosta začela veljati prihodnje leto: »Dvignili bomo denarne socialne pomoči, zagotovili bomo varstveni dodatek vsem na višji ravni, kot je bil doslej, tako da se bo vsem tistim, ki so danes v težkem socialnem položaju, ta položaj izboljšal.«
(sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Hajdoše • Miklavževanje Sožitja
Za dostojanstvo ljudi z motnjami v duševnem razvoju
Decembrski možje že po tradiciji prinašajo dobro. Še več, nasmeh želijo izvabiti na obraze vseh ljudi, ne glede na njihovo premoženjsko stanje, status, raso ali versko izpoved. Žal pa gospodarska recesija in finančna kriza vse bolj udarjata tudi po nemočnih ljudeh - tistih, ki si ne morejo sami pomagati in potrebujejo stalno pomoč drugih.
Letošnje miklavževanje Sožitja Ptuj, ki so ga izvedli v gasilskem domu v Hajdošah, ni minilo samo v veselem pričakovanju, temveč je prineslo kapljico pelina med vse tiste, ki ne morejo razumeti, kako je mogoče, da v državnem zboru sedijo ljudje, ki jim ni mar za dostojanstvo ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Spomnili so, da konvencija OZN o pravicah invalidov zagotavlja invalidom, tudi ljudem z motnjami v duševnem razvoju, polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje njihovega dostojanstva.
S spreminjanjem zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, družinskega zakonika in zakona, ki bo nadomestil zakon o družbenem varstvu, se položaj oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih družin spreminja na način, ki jih v zvezi Sožitje (Zvezi društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije) zelo skrbi. Zato so začeli zbirati podpise v podporo svojih stališč glede položaja oseb z motnjami v duševnem razvoju, zbranih v dokumentu Za dostojanstvo ljudi z motnjami v duševnem razvoju. V petek, 3. decembra, so se tem stališčem pridružili tudi člani ptujskega društva Sožitje, stališča je v Hajdošah prebral tajnik društva Tonček Ivančič. Z zbiranjem podpisov želijo opozoriti zakonodajalce, državni zbor, pripravljavce zakonov in ministrstva, da spremembe, ki jih uvajajo, ne gredo v pravo smer in da Slovenija ravna v nasprotju z določili Koncencije. Položaj oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin se glede na doseženo spreminja na slabše. Zahtevajo, da je status invalida, ki so ga ljudje z motnjo v
Foto: Črtomir Goznik
Miklavž je prinesel darila za male in velike ...
duševnem razvoju pridobili leta 1983, ključno vodilo pri urejanju njihovih pravic iz naslova socialnega varstva. Že sprejeti zakon o socialno-var-stvenih prejemkih jim je ta status celo odvzel, po tem zakonu niso več invalidi, ampak za delo nezmožni prejemniki socialne pomoči. Šoloobvezni otroci biti morajo vključeni v redno osnovno šolo in treba je sprejeti strategijo razvoja inkluzijskega izobraževanja na vseh ravneh izobraževanja ter uvedbo sistema podpornega in ne nadomestnega odločanja, saj je to edini način, da bodo pri izvajanju pravne sposobnosti odraslih z motnjami v duševnem razvoju resnično spoštovane njihove pravice, volja in želje.
V preteklem letu jim je Miklavž uresničil kar nekaj želja, tudi takšne, o katerih so v Sožitju na Ptuju sanjali že vrsto let. Največja želja se jim je izpolnila, ko so 4. januarja letos vselili prve stanovalce v bivalne prostore Sožitja. »Za nas je bilo
to dvojno veselje,« je poudaril predsednik društva Sožitje Ptuj Janko Šuman. »Veseli in zadovoljni so bili stanovalci, da so lahko začeli živeti samostojno življenje s sebi enakimi, brez staršev, zadovoljni pa smo bili tudi starši, da smo jim to omogočili, da nas ne bo več skrbelo, kako bo takrat z našimi otroci, ko bomo stari in onemogli.« Zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri uresničitvi tega za njih nadvse pomembnega projekta, in vsem, ki se še vedno trudijo za kvalitetno in prijetno življenje stanovalcev bivalne enote. Podobno kot prejšnja leta so tudi v letošnjem letu potekale aktivnosti na številnih področjih delovanja. »Žal pa se kriza, s katero se soočamo, vse bolj prenaša tudi na nas,« je povedal Šuman. Sredstev, ki so jih doslej dobivali od države za ljubiteljske in rekreativne dejavnosti, kot tudi družbene aktivnosti, saj je glavno vodilo vseh dejavnosti, ki jih izvajajo v društvu Sožitje, druženje in polepšati dan vseh članov dru-
: Črtomir Goznik
Z lutkovno predstavo o zajčku, zvezdicah in rojstnodnevni smrečici so minute do prihoda Miklavža krajšali člani lutkovnega krožka na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj pod vodstvom mentorice Marije Arnuš.
štva, je vedno manj. Zavedajo pa se, da programi, ki so zanje pomembni, morajo biti na nek način izvedeni. Želijo, da bi se začeto delo nadaljevali, in da bi doseženo vzdrževali. Na petkovem miklavževanju v Hajdošah je pozval vse člane, da se vključijo v novoletno akcijo, da bi vsi sodelovali pri ponujanju koledarjev, da bi zbrali čim več prostovoljnih prispevkov v času, ko se tudi srca za dobrodelnost bolj odprta kot sicer. Čim več se jih bo v akcijo vključilo, uspešnejši bodo. Janko Šuman se je v petek zahvalil vsem, ki so se udeležili mikla-ževanja, dvorana je bila kljub slabemu vremenu polna, posebej pa še tistim, ki se trudijo za lepše trenutke uporabnikov, delavcem VDC in bivalne enote, prav tako pa tudi prostovoljcem in hajdoškim gasilcem ter občini Hajdina. »Zavedajmo se, da je največje bogastvo, če si medsebojno pomagamo in se spoštujemo.«
Pred prihodom Miklavža s spremstvom, ki je letos sicer nekoliko zamujal, a mu je bilo vse odpuščeno, ker ni pozabil na darila, so z lutkovno predstavo o zajčku, zvezdicah in roj-stnodnevni smrečici navdušili člani lutkovnega krožka na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, katerega mentorica je Marija Arnuš. V predstavi so nastopili Janko in Andrej Gjorek, Maja Pfeifer, Marina Vodušek, Sara Črnivec, Kaja Fras, Valerija Kopšič in Nejc Grobelšek. Presenečenje so pripravili tudi člani iz VDC, ki so nastopili kot glasbeno-vo-kalna skupina Veseli batači in štirje fantje iz spodnje delavnice, kot jih je napovedal tajnik društva Sožitje Ptuj Tonček Ivančič. Ko se je Miklavž za letošnje leto poslovil, se je pričelo veselo druženje.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Dobrodelni bazar v OŠ Breg
Foto: Polona Ambrožič
2. decembra je v Osnovni šoli Breg potekal drugi dobrodelni bazar za druženje, zabavo in uresničitev pomembnega cilja - zbrana sredstva bodo namenili za nakup šolskega dvigala. Na bazarju, ki je temeljil večinoma na prostovoljnih prispevkih, so ponujali šolske koledarje, čestitke in izdelke učencev, dogajanje pa je bilo namenjeno še druženju in sprostitvi. »S tem dogodkom, ki je uvod v praznični čas, želimo pričarati malo presenečenja, veselja in pričakovanja v decembrskih dneh. Letos bomo zbrana sredstva namenili za gradnjo posebnega dvigala, ki ga na šoli zelo potrebujemo, saj imamo učenca na invalidskem vozičku, ki ga sedaj prenašamo iz nadstropja v nadstropje. Tako bi vsaj delno rešili to težavo, dokončno pa bo rešena s prizidkom k šoli,« je pojasnil ravnatelj šole Milan Fakin.
Polona Ambrožič
Grabe • Razstava jaslic do konca decembra
Foto: Viki Ivanuša
Turistično društvo Središče ob Dravi vsako leto pripravi razstavo pred zaključkom leta. V preteklih letih so razstavljali adventne venčke, okraske za jelko, letos so se odločili za razstavo jaslic in drugih božičnih motivov. Poleg domačink so svoje izdelke predstavili tudi člani prijateljskih turističnih in kulturnih društev ter učenci domače osnovne šole. Dragica Florjanič, predsednica društva, je povedala, da na takšnih razstavah dobijo nove ideje za ustvarjanje, pa tudi potrditev tega, da delajo dobro, veliko pa je vredno tudi samo druženje. Razstavljene so jaslice iz različnih, predvsem naravnih materialov. Tako si do konca meseca v vaškem domu na Grabah lahko ogledate lesene, volnene, glinaste, jaslice iz ličja, maha, slame, vate. Idej in ponudb jaslic je bilo še kar nekaj, vendar prostor česa večjega ni dopuščal.
Viki Ivanuša
Ptuj • Z Miklavževanjem prižgali praznično okrasitev
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem trgu na Ptuju so v nedeljo, 5. decembra, ko je darila delil Miklavž, simbolično prižgali praznično okrasitev, ki bo na mestne ulice in trge vabila vse do marca prihodnjega leta. Že po tradiciji je to opravil ptujski župan Štefan Celan, ki se je udeležil že tradicionalnega ptujskega miklavževanja, ko se uradno prižgejo ptujska praznična svetila oziroma okrasitev. Letošnja je bistveno drugačna od tiste v preteklosti, ljudem bližje in prijaznejša, zato je tudi pričakovati, da bo privabila praznično ponudbo, da bo Ptuj tudi po tej plati postal podoben drugim slovenskim mestom v prazničnem času.
MG
Majšperk • O proračunu za prihodnje leto
Za nov center se bodo morali tudi zadolžiti
Svetniki občine Majšperk so na tretji redni seji v četrtek, 2. decembra, osrednji del razprave namenili vsebini občinskega proračuna za leto 2011, v katerem predvidevajo 6,2 milijona evrov prihodkov in 7,7 milijona evrov odhodkov; zaradi izgradnje kulturno-poslovnega centra v Majšperku pa se bodo morali tudi zadolžiti za blizu 800.000 evrov.
Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, načrtujejo, da bodo v letu 2011 v občinskem proračunu zbrali za 6.235.718 evrov prihodkov, med katerimi naj bi bilo največ, okoli 3,1 milijona tekočih prihodkov, dobrih 2,9 milijona evrov pa davčnih prihodkov. Na odhodkovni strani pa v prihodnjem letu načrtujejo 7.701.660 evrov različnih odhodkov, pri čemer naj bi kar 5,1 milijona evrov namenili za investicijske odhodke, dobrih 1,2 milijona za tekoče odhodke in blizu 1,3 milijona evrov za tekoče transferje. Proračunski primanjkljaj v višini okoli 1,4 milijona evrov naj bi pokrili z okoli 609.000 evri ostankov sredstev iz letošnjega leta, za okoli 800.000 evrov pa naj bi se tudi zadolžili, predvsem zaradi potrebnih sredstev za gradnjo kulturno-poslov-nega centra v Majšperku. To je tudi največja in osrednja občinska investicija, ki so jo pričeli graditi že septembra letos, v prihodnjem letu pa naj bi za njegovo izgradnjo namenili 2.782.351 evrov. Sicer pa naj bi preostanek potrebnih sredstev za to investicijo, ki naj bi jo dokončali v letu 2012, pridobili tudi iz državnih in evropskih virov.
Sicer pa iz državnega proračuna in sredstev Evropske unije pričakujejo v prihodnjem letu okoli 2,2 milijona evrov. Porabili pa naj bi jih za sofinanciranje investicij modernizacije lokalnih cest
Slape-Ptujska Gora, Žetale-Vabča vas in Poluce-Kosovo sedlo v skupni višini 784.736 evrov, za izgradnjo vodovoda Kupčinji Vrh-Jelovice v višini 362.651 evrov, za sofinanciranje gradnje kulturno poslovnega centra Majšperk v višini 940.337 evrov, za ureditev vinoteke na Ptujski Gori v višini 30.855 evrov, za ureditev parka v Majšperku dobrih 10.000 evrov ter za ureditev starotrške hiše na Ptujski Gori v višini 99.450 evrov.
V razpravi je predsednik odbora za zaščito in reševanje Dragomir Murko predlagal nekaj prerazporeditev sredstev na področju gasilske dejavnosti, predsednik odbora za družbene dejavnosti Branko Karneža pa je v proračunu pogrešal sredstva za financiranje zelo uspešnega tamburaškega orkestra. Nekaj manjših predlogov in sprememb so nato predlagali tudi drugi svetniki, sicer pa so s predlaganimi spremembami in dopolnitvami vsebino predlaganega proračuna za leto 2010 v prvi obravnavi tudi soglasno potrdili.
Poleg tega so po skrajšanem postopku sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk, ki dejansko definira vpis dveh dodatnih oddelkov vrtca, ki so ju že odprli. In sicer oddelek Vrtca Majšperk na Ptujski Gori ter oddelka vrtca
na Osnovni šoli v Majšperku. Po pričakovanjih so brez posebnih pripomb sprejeli tudi vsebino predlaganega pravilnika o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov občine. Kot smo slišali, naj bi šlo le za uskladitev z zakonodajo, sicer pa naj bi bile sejnine in drugi prejemki majšperških občinskih funkcionarjev po višini izplačanih sredstev v primerjavi z občinami na širšem območju regije nekje v zlati sredini.
Sicer pa si v občini Maj-šperk prizadevajo, da bi
tudi v prihodnjem letu pri realizaciji svojih investicij pridobili čim več državnih in evropskih sredstev, v ta namen so na seji že potrdili tri večje investicijske projekte. Za sredstva za ohranjanje kulturne dediščine so kandidirali s projektom obnove osnovne šole na Ptujski Gori, ki je podružnična šola OŠ Majšperk in je v zelo slabem stanju, zamenjati pa želijo okna in kritino ter obnoviti še fasado, vsa dela pa so ocenjena na okoli 100.000 evrov. Pričakujejo tudi sofinanciranje izgradnje rekreacijskega centra Majšperk, in sicer nadaljevanje izgradnje otroških
igrišč s progo za skaterje, investicija pa je ocenjena na 128.812 evrov. Ob tem pa načrtujejo še projekt izgradnje parkirišča ob pokopališču v Majšperku, ki so ga razdelili v štiri sklope, investicija je ocenjena na 271.980 evrov, v tem projektu pa pričakujejo tudi sredstva, ki so namenjena za obnovo podeželja. Po predinvesticijski oceni je vrednost vseh teh projektov ocenjena na blizu 500.000 evrov, pri čemer je zelo verjetno, da se bodo vrednosti posameznih projektov verjetno še precej spreminjale.
Precej ustvarjalni pa so bili majšperški svetniki tudi
med pobudami in vprašanji. Adolf Kopše je menil, da je treba v stoperški dvorani zamenjati edini ventilator, saj je ta zaradi okvare tako glasen, da moti prireditve; sicer pa je menil, da bi bilo prav, če bi zaradi neznosne vročine v poletnih mesecih v tej dvorani uredili klimatsko napravo, saj so razmere nevzdržne. Dragan Murko je opozoril, da so gasilci pri pregledu omrežja hidrantov ugotovili, da je najslabše stanje hidrantov v naseljih Sitež in Lešje, zato je treba čim prej ukrepati in jih ponovno usposobiti. Anica Rejec je opozorila na neurejenost ekoloških otokov v nekaterih krajih in vaseh, ko je pred kratkim zapadel sneg, pa so ponekod pogrešali zabojnike za sol in pesek oziroma posi-pni material. Ob tem je Marjan Novak opozoril še na dejstvo, da so nekateri prepusti na lokalnih cestah ne-pretočni, zato jih je treba čim prej očistiti in usposobiti, da ne bo prišlo do nepotrebnih nevšečnosti, nekateri svetniki pa niso bili zadovoljni z opravljanjem zimske službe, predvsem pri pluženju in posipavanju cest v nekaterih oddaljenih območjih bi lahko bili izvajalci učinkovitejši, predvsem pa hitrejši, kot so bili ob zadnjem obilnem sneženju.
M. Ozmec
Kidričevo • DPD Svoboda na Ta veseli dan kulture
O Ivanu Potrču z Viktorijo Dabič
Svojstveno in dobro obiskano kulturno prireditev na ta veseli dan kulture so v četrtek, 2. decembra, pripravili v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo. Literarni večer o pisatelju, dramatiku in pripovedniku Ivanu Potrču je vodila Viktorija Dabič.
Prostori knjižnice DPD Svoboda Kidričevo so bili skoraj pretesni, saj se je literarnega večera o pisatelju, dramatiku in pripovedniku Ivanu Potrču z Viktorijo Dabič iz Ptuja
kljub novozapadlemu snegu udeležilo okoli 30 domačinov, v glavnem žensk. Tako dobrega obiska je bila posebej vesela predsednica kidri-čevske Svobode Majda Vo-dušek, ki je ugotovila, da to pomeni, da si v Kidričevem takih in podobnih srečanj želijo še več, zato jih bodo v bodoče pripravljali pogosteje. Pisatelju Ivanu Potrču so se posvetili na pobudo literarne sekcije Svobode, ker je eden najplodovitejših pisateljev, dramatikov in pripovednikov širšega ptujskega območja, predvsem pa zato, ker se je v
svojih delih pogosto posvečal predvsem malemu človeku -kočarjem, viničarjem in tudi gruntarjem.
V čas Ivana Potrča je zbrane doživeto popeljala upokojena slavistka Viktorija Dabič, ki je v osnovni šoli poučevala slovenski jezik, zato je bil pisatelj Ivan Potrč z Branko Jurco večkrat gost prireditev ob podelitvi bralnih značk in raznih kulturnih srečanjih. Dabičeva je tudi vneta poho-dnica in je posebej zadovoljna, ker se ji je lani uresničila njena velika dolgoletna želja, da so na rojstni hiši Ivana Potrča v Štukih odkrili spominsko ploščo. Dragocen spomin na življenje Ivana Potrča bodo odslej ohranjali tudi s spominskim pohodom po poti Ivana Potrča, ki so ga lani
Foto. M. Ozmec
Skozi življenje in dela Ivana Potrča je zbrane na literarnem večeru v Kidričevem spretno vodila Viktorija Dabič (stoji).
pripravili prvič in vodi iz Ptuja preko Štukov do Drstelje in nazaj. Očitno je za pohodni-ke postal zanimiv, saj se ga je letos udeležilo že okoli 400 udeležencev, prišli so tudi iz drugih krajev Slovenije.
V svojih pripovedih o Ivanu Potrču, ki seje rodil 1. januarja 1913 v kmečki hiši v Štukih pri Ptuju, umrl pa leta 1993 v Ljubljani, je Viktorija Dabič obiskovalce popeljala skozi pisateljevo mladost - ob kopanju v Dravi, potepanju po dravskih rokavih, plavanju do Gunžerjevega otoka, kjer so tedanji mladinci našli svoj svet onkraj zarje. Spomnila je na njegova dijaška leta, ko je obiskoval ptujsko gimnazijo in njegovo medvojno ter povojno usodo. V svojem bogatem in plodnem življenju je leta 1977 postal izredni, nato pa leta 1983 tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je Ivan Potrč prejel kar dve Prešernovi nagradi.
Zanimiv literarni večer v Kidričevem je s petjem ljudskih pesmi obogatila mlada pevka Katja.
-OM
Ptuj • Z druge seje sveta ČS Breg-Turnišče
Problemi si kar podajajo roke
Na drugi seji sveta .etrtne skupnosti Breg-Turnišče, ki je bila 22. novembra, so govorili predvsem o številnih infrastrukturnih problemih, ki pestijo to ptujsko četrtno skupnost na desnem bregu Drave. Gre za probleme, na katere so opozarjali člani sveta te četrtne skupnosti tudi v prejšnjem mandatu in še pred tem in zaradi katerih je prišlo tudi do pobude za samostojno občino, s katero sicer niso uspeli.
Nekaj se je v zadnjih letih sicer naredilo, vendar glede na potrebe in želje krajanov tega območja še veliko premalo. Občutek je, kot da odgovornim ni mar za to, da je območje, na katerem živijo, vse bolj degradirano zaradi najrazličnejših posegov v okolje, ki jim ni videti konca.
V okviru točke plan dela in predlogi za reševanje aktualnih problemov četrtne skupnosti so predloge podali vsi člani četrtne skupnosti, na seji pa je sodelovala tudi svetnica mestnega sveta s tega območja Silva Fartek, kot predstavnik MO Ptuj pa Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo.
Na predlog predsednika
sveta ČS Breg-Turnišče Vla-dimirja Koritnika so izpostavili predvsem infrastruk-turne probleme, te pa naj bi dopolnili tudi s predlogi prebivalcev celotnega območja četrti, ki lahko svoje predloge pošljejo na sedež četrtne skupnosti. Njihovega reševanja naj bi se lotili po prioritetnem vrstnem redu.
Za Povodnovo ulico, kjer je treba urediti odvodnja-vanje in vodo speljati proti Studenčnici, je imenovan poseben odbor in je že ena izmed prednostnih nalog za reševanje. Idejna dokumentacija je pridobljena, potrebne so arheološke raziskave, za kar pa ni denarja. Skušali ga bodo pridobiti tudi s pomočjo Ministrstva za kulturo, pravi Janko Širec. Bolj kot ar-
heološke raziskave terena pa je problem v pridobivanju zemljišč, ker vsa niso javno dobro, zahtevani so tudi odkupi.
Med izstopajoče probleme ČS Breg-Turnišče sodi Mariborska cesta, ki jo je treba preplastiti, urediti pa tudi pločnik, da bo varen in primeren tudi za kolesarje. Velik problem je kanalizacija, prav tako tudi varnost šolarjev pri izstopu iz avtobusa pri OŠ Breg. O prometnovar-nostni ureditvi območja pri OŠ Breg bodo razpravljali ta teden in dobro bi bilo, če bi se te seje udeležil tudi predstavnik ČS Breg-Turnišče, je predlagal Miran Vrabl, ki se skupaj z drugimi člani sveta zavzema za celovito ureditev Studenčnice.
Godba na pihala občine Mar-kovci se je na tokratnem, že desetem Miklavževem koncertu minulo nedeljo, 5. decembra, v novi večnamenski dvorani v Markovcih prvič predstavila z novim dirigentom, profesorjem Petrom Gojkoškom. V prvem delu so zaigrali skladbe dveh domačih in štirih tujih avtorjev. Tako smo slišali Lor-bekovo skladbo Slovenci in Štruclovo Malo suito, nato pa Fernandezovo Quantanamera, Pendersovo A Day of Music ter Beneški karneval avtorjev J. BelakainJ. Bullocka.
Kot gostje Miklavževega
koncerta so se letos občinstvu v Markovcih tokrat predstavili člani odlične vokalno instrumentalne skupine Crescendo, ki so na letošnjem festivalu narečnih popevk v Mariboru za skladbo Prleška napitnica prejeli prvo nagrado strokovne komisije za najboljšo narečno popevko. Skupino sestavljajo odlični pevci in instrumentali-sti Peter Gojkošek (pozavna in vokal), Miha Šrimpf (pozavna in vokal), Franci Kolar (trobenta in vokal), Danilo Dominko (trobenta in vokal) ter Jernej Brilej (moderator, solist in tenorist). S svojim programom in
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Koritnik, predsednik sveta CS Breg-Turnišče tudi v novem mandatu (na fotografiji). Za podpredsednika so izvolili Janeza Rožmarina.
Markovci • Deseti Miklavžev koncert
Pihalni orkester s skupino Crescendo
Godba na pihala občine Markovci se je na tradicionalnem, letos že 10. Miklavževem koncertu predstavila z novim dirigentom prof. Petrom Gojkoškom, kot gostje pa so nastopili člani vokalno-instrumentalne skupine Crescendo.
odlično izvedbo so navdušili.
V drugem delu pa so se mar-kovski godbeniki predstavili še s Sartorijevo Time to Say Goodbye, skladbo B. Manilowa in F. Bernaertsa Because it's Christmas, Glavnikovo in Mu-stajtašičevo Cigansko zgodbo, pri kateri sta bila solista Danijel Šegula in Špela Mlinarič, deseti Miklavžev koncert pa so zaokrožili s skladbama Layla, Tears in Heaven, Sunshine of Your Love ter za konec še s koračnico iz Rossinijevega Willi-ama Tella. Prijeten koncertni večer je povezoval Peter Kirič.
-OM
Varno avtobusno postajališče bi morali urediti tudi na Turniščah, je opomnil Bojan Kolednik, ki opozarja tudi na problem neurejenega železniškega postajališča, slabo označene spremembe prometnega režima na Selski cesti, na nevarna in polomljena igrala za otroke v turniškem parku in na nedokončan projekt plinovoda.
Vodotoki so, kot je dejal Janko Širec, velik problem v celi MO Ptuj, občina nima dovolj denarja za sanacijo, njihov lastnik pa je država.
Plinovod se ureja, koncesi-onar ga mora zgraditi še 17 km. Velik problem je tudi smrad iz čistilne naprave, ki ni samo problem ČS Breg-Turnišče, temveč tudi celega Ptuja, je opozorila Marija Hernja Masten. V zvezi z načrtovano prodajo gradu in parka Turnišče pa predlaga zbiranje podpisov v okviru peticije, s katero bi izrazili odločno nasprotovanje tej prodaji. Večina prebivalcev Spolenakove ulice na Ptuju se je podpisala pod predlog za njeno zaprtje, o njem
bodo presodile strokovne službe MO Ptuj.
Na drugi seji sveta ČS Breg-Turnišče so govorili tudi o najemu domov krajanov za različne namene. Zaradi številnih poškodb, ki so se dogajale ob najemih obeh domov, so se odločili tudi za uvedbo kavcije v višini 200 evrov. Precej vroče krvi pa je na območju te ptujske četrtne skupnosti povzročil poostren novembrski inšpekcijski nadzor nad ločevanjem odpadkov. Zavedajo se, da je ločevanje odpadkov nujno potrebno, vendar je treba za njegovo izvajanje zagotoviti vse pogoje, opozarjajo, od infrastrukture naprej. Na SOU občin Spodnje Podravje so naslovili pobudo, da preverijo, kje vse je na območju ČS Breg-Turnišče še treba namestiti zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov, ki morajo biti take zmogljivosti, da bo vse ločeno zbrane odpadke tudi možno odložiti, prav tako pa naj se vsakemu občanu zagotovi potrebno število posod, da bo odpadke lahko ločeval. Dobrodošle bi bile tudi vrečke različnih barv, v katere bi ljudje lahko ločeno odlagali odpadke. Ljudem, ki imajo zbiralnice ločenih odpadkov v bližini svojih hiš oziroma na svojih zemljiščih, pa naj se priznajo določene bonitete.
MG
Ljutomer • Podelitev Maistrovega priznanja
Žlahtna dejanja slovenske zgodovine
Za Milana Bolkoviča, ki je na slovesnosti ob dnevu Rudolfa Maistra v Kamniku prejel spominsko priznanje za zasluge pri ohranjanju spomina na generala, je županja občine Ljutomer Olga Karba pripravila sprejem, ki se ga je udeležil tudi Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra.
Foto: M. Ozmec
Gostje pihalnega orkestra Markovci so bili tokrat člani vokalno-instrumentalne skupine Crescendo (desno); v modrem je profesor Peter Gojkošek, novi dirigent markovskih godbenikov.
Na sprejemu je ljutomerska županja poudarila, da si šteje v čast in zadovoljstvo ob spoznanju na delovanje posameznikov, ki se vseskozi trudijo za ohranitev žlahtnih dejanj slovenske zgodovine.
In med slednje sodi Milan Bolkovič - Bole, predsednik Prleškega društva generala Maistra, še zlasti zaradi prizadevanja pri izvedbi številnih tekmovanj, neposredno povezanih z generalom Maistrom. Bil je pobudnik in idejni snovalec pri postavitvi obeležij na Kogu, pri Svetem Tomažu in v Ljutomeru. Na njegov predlog je občina
Ljutomer park pri mestni železniški postaji poimenovala v Park generala Maistra, iz te
zasnove pa je nastal tudi spomenik.
NŠ
Na sprejemu pri županji: Milan Bolkovič (levo) in Milan Lovrenčič
Foto: NS
Borl • S slovesne predaje slike
Znamenita oltarna slika spet doma
V prijetno ogrevani kapelici borlskega gradu, zasutega z debelo snežno odejo, ki se je v soboto zvečer iskrila od mraza, se je zgodila napovedana in težko pričakovana predaja oz. donacija nekdanje znamenite oltarne slike sv. Florijana, za katero se je vsaka sled izgubila pred slabimi dvajsetimi leti.
Da je bila slika odtujena, po domače povedano ukradena, ni nobena skrivnost; javno je to povedal tudi Fredinand Šerbelj iz ljubljanske Narodne galerije, sicer pa se je o kraji takrat tudi množično poročalo. Šerbelj je tokrat razkril še to, da je bila kraja celo načrtovana in da se je o njej govorilo prej, preden se je zgodila. Kaj se je potem dogajalo z oltarno sliko, je ostalo zavito v skrivnost; znano je le, da jo je na bolšjaku kupil bogataš in zbiralec starin iz Slovenskih Konjic Franc Riemer, ki jo je dal tudi restavri-rati in uokviriti. „Z gospodom Riemerjem se poznava, vedel je, čigavo sliko ima in tako sva se začela pogovarjati o tem, da bi jo vrnili na njeno izvorno mesto. Nad to idejo sem bil navdušen in še toliko bolj sem danes, ker je Riemer svojo besedo tudi držal. Menim, da je to lahko vzor, kako naj bi se delalo," je med drugim povedal Šerbelj, ki je nato zbranim podrobno predstavil vrednost in motiv baročne upodobitve. O cenovni vrednosti podarjene slike sicer niso govorili, je pa Šerbelj povedal, da izvira iz 18. stoletja in velja za zrelo baročno delo, njena posebnost, ki ji daje dodatno vrednost, pa je edina baročna upodobitev gradu Borl (pod likom sv. Florijana, zavetnika gradu): „Avtor dela še ni znan, menimo pa, da gre za slikarja iz mariborskega ali graškega okolja, kjer je bilo baročno slikarstvo v tistem obdobju veliko bolj razvito kot na Ptujskem. Sklepamo lahko tudi, da je bilo delo naročeno znanemu mojstru, saj je slika krasila grajsko vežico, ki je bila
Darilno pogodbo sta podpisala donator Franc Riemer mlajši in direktor PMP Aleš Arih, ki je zagotovil, da bo slika v ptujskem muzeju na varnem.
Več o nastanku in pomenu baročnega dela neznanega mojstra iz 18. stoletja, na katerem je ob liku zavetnika sv. Florijana tudi edina upodobitev gradu Borl iz tega obdobja, je povedal Ferdinand Šerbelj.
ob slavnostni dvorani najpomembnejši prostor v gradu. Da je bil naročen motiv sv. Florija-na, pa ni naključje, saj je grad pred tem pogorel," je o sliki še povedal Šerbelj.
Vendar pa izgubljena in ponovno najdena ter podarjena oltarna slika ni ostala v Bor-lu, pač pa je do nadaljnjega v hrambi ptujsko-ormoškega po-
krajinskega muzeja. Direktor Aleš Arih je pred podpisom darilne pogodbe s Francem Rie-merjem mlajšim, ki je zastopal svojega očeta, najprej pohvalil delo Društva za oživitev gradu Borl s slikovito primerjavo, da društvo „daje gradu umetno dihanje pred smrtjo", menil je tudi, da je krivcev za propad Borla veliko in ne le en sam,
ter še, da bi država morala imeti do takšnih biserov precej drugačen odnos, kot ga je pokazala doslej, ko jih je v nekaj desetletjih že ogromno propadlo. Prejem oltarne slike pa je pokomentiral tako: „Slika je brez dvoma zelo dragocena in potrudili se bomo, da jo bomo dobro varovali!" In na koncu še obljubil: „Ko bo prišlo do revitalizacije gradu Borl, bo spet visela v kapelici!"
Zbrane je pozdravil tudi predsednik DgB Peter Belšak in se zahvalil za donacijo slike ter župan Janez Jurgec, ki je ob enaki zahvali donatorju med drugim povedal: „Z gospodom Riemerjem sva se pred štirimi leti že srečala in pogovarjala o gradu Borl. Takrat ga najem ni zanimal, je pa dejal, da bi ga kupil, če bi bil naprodaj. Upam, da še vedno stoji za svojimi besedami, kajti znano je, da je država uvrstila grad Borl na seznam devetih gradov, ki se bodo prodajali. Moram poudariti, da kot lokalna skupnost te novice nismo veseli, vendar če ni druge opcije, potem je bolje, da se grad proda dobremu lastniku, ki mu bo znal povrniti nekdanji sijaj!"
Zaključno dejanje je bil podpis darilne pogodbe, ki sta jo podpisala Franc Riemer ml. in Aleš Arih, nato pa so si lahko vsi obiskovalci dogodka znamenito oltarno sliko tudi po-bližje ogledali.
Kot je bilo še slišati, je bila predaja slike tudi eno zadnjih dejanj v gradu Borl, saj bo odslej zaradi priprav na prodajo „neprodušno" zaprt, ne le za javnost kot doslej, ampak tudi za tovrstne prireditve.
SM
Ptuj • Pestro na Ta veseli dan kulture
Odprli razstavo o Dragu Haslu
Ta veseli dan kulture je tudi letos na široko odprl vrata v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Potekala so javna vodenja po zbirkah na ptujskem gradu, delavnice za otroke, imenovane Muzejske ropotuljice, odprli pa so tudi razstavo Drago Hasl - buditelj ptujskega kulturnega življenja. Slednji je Ptujčanom med drugim poznan kot pobudnik prvega kurentovanja.
Ta veseli dan kulture je v Sloveniji dan, ko kulturne ustanove brezplačno odprejo svoja
vrata. Obeležujemo ga vsako leto 3. decembra, na dan, ko se spominjamo rojstva sloven-
Doroteja Feguš je zaigrala na žveglo, glasbilo, ki ga je preučeval Hasl; ob njej direktor muzeja Aleš Arih.
skega pesnika dr. Franceta Prešerna. Prvič smo ga na pobudo Ministrstva za kulturo praznovali leta 2000 ob dvestoletnici pesnikovega rojstva.
Ob letošnjem tovrstnem kulturnem dnevu so v ptujskem muzeju med drugim pripravili odprtje razstave o buditelju ptujskega kulturnega življenja Dragu Haslu (1900-1976), katere avtorja sta Mojca Zavec Mlakar in Ciril Rojs. Nastala je na podlagi obširnega gradiva, ki ga je muzeju podaril njegov sin Miran Hasl. »Razstava, ki je intenzivno nastajala pol leta, prikazuje njegovo življenje, predstavljen je kot pobudnik kurentovanja, proučevalec ha-loške žvegle in skrbnik zbirke
glasbil na ptujskem gradu,« je pojasnila Zavec Mlakarjeva.
Odprtje razstave je popestrila še Doroteja Feguš iz Podleh-nika, sicer študentka flavte na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki je zaigrala na žveglo. »To je ljudsko glasbilo, ki izhaja iz Haloz, ponavadi so ga delali iz slivovega lesa. Obstaja devet velikosti, vsaka je uglašena v drugi tonaliteti. Nanjo so lahko igrali kot na samostojen instrument ali pa jo vključili še z drugimi, kot so trstenke, kontrabasi in ostala haloška ljudska glasbila. Sama sem se z njo srečala, ko sem v osnovni šoli plesala pri folklorni skupini,« nam je pojasnila Feguševa.
Polona Ambrožič
Od tod in tam
Hajdina • Lutkovna sekcija z novo lutkovno igrico
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski lutkarji, člani lutkovne sekcije KPD Staneta Petroviča Hajdina, so pod umetniškim vodstvom in mentorstvom Danice Serdinšek na oder postavili novo lutkovno igrico Lev in miška, priredbo istoimenske Ezopove basni, in z njo razveselili otroke na Miklavžev večer. Lutkovna sekcija deluje že šest let, v tem času je na oder postavila že več odmevnih lutkovnih igric. Ves čas, odkar deluje, delajo z ročnimi lutkami, kijih izdelujejo člani sekcije sami skupaj z Ivanom Serdinškom, prav tako sami poskrbijo za izdelavo scene. Trenutno imajo štiri odlične animatorje: Nina, Katja in Miha Bedrač ter Katja Rudolf. Lutke za najnovejšo predstavo so izdelali že poleti, oktobra in novembra pa so pridno vadili, da so se lahko v nedeljo, 5. decembra, premierno predstavili. V nedeljo se jim je za odlično pripravljeno lutkovno igrico v imenu otrok in staršev ter KPD Staneta Petroviča zahvalila Ida Markež (na fotografiji).
MG
Ptuj • Pravljični večer za odrasle
2. decembra so lahko v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pravljice poslušali tudi veliki. Prihajajoči veseli dan kulture so namreč počastili s Pravljičnim večerom za odrasle. Sklop tovrstnih večerov, ki se selijo po več slovenskih krajih, so pripravili v Mariborski knjižnici. Ptujčanom so tako pravljice pripovedovali Liljana Klemenčič (ptujska knjižnica), Darja Plavčak (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica), Renata Brglez (Splošna knjižnica Slovenske Konjice), Darinka Čobec (Knjižnica Lenart) ter Zdenka Gajser in Igor Černe (Mariborska knjižnica). Vse skupaj pa so popestrili še mladi bobnarji.
Polona Ambrožič
Ljutomer • Obrtniški pohod ob Miklavžu
Člani ljutomerske obrtno-podjetniške zbornice so se množično odzvali na tradicionalni, že 11. Miklavžev pohod. Kljub nedeljskemu jutranjemu mrazu je na zbirno mesto v gostilno Pavličič v Pristavo prišlo 77 udeležencev, ki so se podali na pot v sosednjo občino Razkrižje. Tam jih je pred domom kulture sprejel župan tamkajšnje občine Stanko Ivanušič in jim v prenovljeni dvorani nazorno v sliki in besedi predstavil razvoj njihove lokalne skupnosti. Pred nadaljevanjem poti so se pohodniki okrepčali s toplimi napitki, ki so jih pripravili člani Turističnega društva Razkrižje. Sledilo je kosilo na Razkrižju in sklepni del poti skozi Veščico, mimo Koprive in Šprinca na startno-ciljno mesto v Pristavo.
NŠ
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Ormož • Ormoška politika enotna in konstruktivna?
Po novem dva podžupana
Na prvi tiskovni konferenci v novem mandatu je župan Alojz Sok povedal, da se je v tem mandatu odločil imenovati dva podžupana. Branko Šumenjak je bil podžupan že v preteklem mandatu in bo tudi vnaprej zadolžen za delo s krajevnimi skupnostmi, področje cestne infrastrukture, nadomeščanje župana v primeru odsotnosti in njegova naloga pa je tudi vodenje občine, če župan ne bi mogel opravljati svoje funkcije.
Foto: Viki Ivanuša
Podžupan Branko Šumenjak in župan Alojz Sok sta predstavila nekatere novosti pred ponedeljkovo sejo občinskega sveta.
Na temelju volilnega rezultata pa se je župan Sok odločil za še enega podžupana. To je postal Zlatan Fafulic iz SD, ki bo zadolžen za področje družbenih dejavnosti in področje stikov z aktualno vlado. „Zdelo se mi je pomembno, da poskušamo delovanje na tem področju izboljšati, ker sodelovanje in pomoč našega lokalnega poslanca nista zagotovljena. Ponovno bom poskušal vzpostaviti komunikacijo tudi s poslancem Vilijem Trofeni-kom, še zlasti sedaj, ko je tudi občinski svetnik. Zdi se mi, da bi bilo za občino to dobro in bi nam kot član parlamenta in vladajoče koalicije lahko veliko pomagal," je povedal Sok.
Intenzivni pogovori z DeSUS, Zares in LDS
Župan je še povedal, da so se pri njem oglasili tudi svetniki tistih strank, ki so v predvolilnem času podpirali njegovega protikandidata. „Imel sem intenzivne pogovore s predstavniki strank DeSUS, Zares
in LDS, ki vsi po vrsti ugotavljajo, da je treba sodelovati, ker bo le tako mogoče doseči napredek in razvoj občine. Vsi so izrazili tudi željo, da bi bilo delo občinske uprave zakonito in transparentno. Zato smo se odločili, da bo imela v nadzornem odboru večino in predsedujočega, ne vem, če naj še uporabim besedo opozicija, saj nihče izmed teh, ki so bili v preteklem mandatu opozicija, ne želi, da bi se ta črta med enimi in drugimi ponovno močno zarisala. Zastaviti želijo nov način dela in predstavili so šest projektov, v okviru katerih bi se to lahko tudi uresničilo. Predlogi so zajeti tudi v programih strank, s katerimi smo sodelovali že pred volitvami in so me podpirale," je pojasnil Alojz Sok.
Med šestimi projekti je gradnja vrtca, za katero si želijo, da bi pridobili še dodatna sredstva razen občinskega proračuna, nadaljevanje gradnje kanalizacije na vodovar-stvenem območju, za kar je v proračunu namenjeno več kot 100.000 evrov za pripravo
projektov, podpisovanje služnostnih pogodb pa poteka bolj počasi, je povedal župan. Želeli so si tudi intenzivnejše reševanje problematike kanalizacije na Kogu, v Ivanj-kovcih in pri Miklavžu, ohranitev Gimnazije Or-
mož, ureditev odlagališča komunalnih odpadkov, ki
pa je odvisna od državnega programa ravnanja z odpadki. Ta pa se spreminja, leta 2008 je bil sprejet sklep za regijski center v Ormožu, kaj bo v prihodnje, je vprašanje. Izpostavi-
li so tudi poglobitev vrtine,
ki pa se menda bistveno poglobiti ne da, je povedal župan, le za kakšnih 300 metrov, ker je ustje preozko. Povedal je tudi, da se je občina skupaj z Madžari in občino Murska Sobota prijavila na projekt, ki omogo-
ča izvedbo 20 tovrstnih meritev na območju občine. Revitalizacija TSO je prav tako skupna želja, ki je v teku, vlada namreč veliko zanimanje, da se proizvodnja nadaljuje v smeri proizvodnje glutena in škroba, so pa določene težave pri zagotoviti zadostnih sredstev. Župan Sok je povedal, da je pričakoval, da se bodo zainteresirani prijavili na razpis za sredstva Pomurskega zakona. Zagotovil je, da bo na teh projektih občina gotovo delala, saj gre za pomembne projekte.
Spregovoril je tudi o sestavi delovnih teles, ki bo recipročna volilnemu rezultatu. Vsaka stranka dobi toliko mest, kot so ji volivci namenili glasov. Vsaka od večjih strank naj bi vodila enega od odborov, noben svetnik pa naj ne bi bil več kot v enem odboru.
V občinskem svetu in s tem tudi v delovnih telesih bo prišlo še do ene spremembe. Svetnica DeSUSa Irena Meško Kukovec, sicer načelnica UE, je ugotovila, da njena službena funkcija ni združljiva s svetniško in tako bo njen mandat prešel na Mirka Novaka.
Ob tej priložnosti smo izvedeli tudi, da so v petih krajevnih skupnostih že bile konstitutivne seje krajevnih svetov. V vseh, razen v ormoškem, so potrdili starega predsednika, v Ormožu pa so za KS izvolili Vlada Hebarja. V KS Ivanjkovci še niso imeli konstitutivne seje. Tam pa bodo gotovo izbrali novega predsednika, saj prejšnji predsednik Drago Slavinec na volitvah sploh ni kandidiral.
Viki Ivanuša
Gorišnica • Gradbišča na papirju
Gradnja vaških domov in centra čaka
Potem ko so v Gorišnici letos zaključili z izgradnjo primarne in sekundarne kanalizacijske mreže v vseh treh osrednjih naseljih (Gorišnici, Zamušanih in Moškanjcih) ter odprli nov vrtec, župan Jože Kokot razkriva že nove cilje prihodnjega leta.
Med največjimi projekti, ki bodo obeležili investicijsko leto 2011, bo gotovo izgradnja kanalizacijskega omrežja skozi vse podravske vasi do vključno Formina, kjer bo tudi čistilna naprava. Kot je povedal Kokot, je večina te kanalizacijske mreže primarni vod, sekundarne vode bodo morali najverjetneje na lastne stroške položiti le v Forminu: „Če ne bo ustreznega razpisa, bomo seveda denar zagotovili iz proračuna, drugače ne gre. Ne moremo izpustiti Formina iz koncepta izgradnje kanalizacije zgolj zato, ker pač ne zadostuje evropskim kriterijem za sofinanciranje." Posebej bodo zgradili tudi kanalizacijo v Zagojičih: "Prvotno je bilo mišljeno nekoliko drugače, namreč da se bodo skupaj povezale vasi Cunkovci, Sobetinci in Zagojiči, vendar je po odstopu Markovcev ta opcija neizvedljiva, zato bodo imeli Zagojiči svoj sistem s čistilno napravo, zemljišče zanjo je že odkupljeno. Podobno bomo povezali del Tibolcev in Zamu-šanov, zgradili še prečrpališče in vse skupaj navezali na čistilno napravo v Gorišnici."
Naselju Formin pa se v prihodnje obeta še ena naložba, in sicer prenova vaško-gasil-skega doma: „Projekt za dom je že končan in tudi gradbeno dovoljenje izdano, zdaj čakamo le še na javni razpis za razvoj podeželja, kamor ga bomo prijavili, in upamo, da tudi dobili sofinancerski delež. Res pa je, da smo nekoliko finančno omejeni, saj velja, da naj bi občine iz naslova tega ukrepa oz. razpisa porabile največ do 750.000 evrov in mi smo kar nekaj denarja doslej že počrpali za prenovo doma v Zamušanih. Če nam bodo ostale še kakšne 'proste finančne kapacitete', bomo pa prijavili kasneje še kakšen projekt izgradnje ostalih domov; na gradnjo namreč čakata vsaj še dva podobna objekta."
Nepotrjeni občinski načrt zavira naložbe
Gre za gradnji vaških domov v Tibolcih in v Mali vasi; v Ti-bolcih doma namreč še sploh nimajo, kar je skoraj neverjetno, pa tudi zelo neprijetno, saj
morajo celo volišča prestavljati drugam ali kar po domačih gospodinjstvih: „Tega se zavedamo, vendar je gradnja odvisna od sprejetja občinskih prostorskih načrtov, pri čemer pa ima-
mo občine zelo zvezane roke. Upam, da bodo končno sprejeti naslednje leto in takoj potem se bomo lahko lotili gradnje obeh omenjenih domov, pa tudi zelo potrebnega večjega športnega
centra za vrtcem, o katerem že dolgo govorimo. V tem centru bi dobili prostor tudi naši gasilci, tako bi se sprostila lokacija sedanjega njihovega dotrajanega doma, kjer bi lahko uredili
kaj boljšega in primernejšega za center občine."
Županov optimizem sicer velja pozdraviti, vendar so vse glasnejše govorice, da se občinski prostorski načrti ne bodo potrjevali prej kot sredi leta 2012, oziroma pred držav-nozborskimi volitvami ...
Omenjene projekte je Kokot že uvrstil v osnutek proračuna za leto 2011, s katerim se bodo svetniki seznanili na seji konec decembra. Proračun za leto 2011 je težak kar 7,6 milijona evrov, občinski svet pa bo sprejemal še osnutek proračuna za leto 2012, kjer naj bi se po sedanjih predvidevanjih pretakalo okoli 5,8 milijona evrov.
Sicer pa župan Kokot razmišlja še naprej: „Ideja o izgradnji doma upokojencev je še vedno živa, konkretneje pa se bomo o tem lahko pogovarjali po sprejetju OPN. Objekt bi namreč postavili na lokaciji sedanjega športnega parka, na tisti parceli, ki je že v lasti občine in je ravno prav velika za te namene, pa tudi okolje je zelo prijetno za ostarele. Gotovo bo treba v prihodnje doreči tudi usodo izpraznjenega vaškega doma z dvorano ob glavni cesti Ptuj-Ormož; dejstvo je, da se objekta nikakor ne splača prenavljati, potencialnih investitorjev z različnimi idejami pa je kar nekaj. Kaj bomo s to zgradbo, pa bodo odločili svetniki na eni izmed prvih sej prihodnjega leta."
SM
Foto: SM
V širokopoteznem načrtu občinskih naložb so ob kanalizaciji tudi gradnje kar treh vaško-gasilskih domov; v Forminu bo na vrsti prvi (na posnetku), medtem ko bosta novogradnji v Tibolcih in Mali vasi morali počakati na sprejetje občinskih prostorskih načrtov.
Foto: news.bbc.co.uk
Bruselj • Dosežen dogovor prometnih ministrov
Čezmejno kaznovanje cestnih prekrškov
Prometni ministri Evropske unije so dosegli dogovor, ki bo omogočil lažje čezmejno izvrševanje kazni za nekatere cestne prekrške, na primer za prehitro vožnjo ali vožnjo pod vplivom alkohola. Slovenski minister Patrick Vlačič pričakuje, da bo to povečalo cestno varnost in zagotovilo enako obravnavo državljanov in tujcev.
»Grozljivo veliko ljudi meni, da v tuji državi cestna pravila zanje ne veljajo več. Tujih voznikov je na evropskih cestah pet odstotkov, napravijo pa 15 odstotkov vseh prekrškov. Če ste take vrste voznik, imam slabe novice za vas. Tega je konec,« je ob dogovoru poudaril evropski komisar za promet Siim Kallas. Če prehitrega slovenskega voznika ujame kamera v Belgiji, je po navedbah komisarja težko, če ne nemogoče, preveriti registracijo avtomobila. Nova pravila, o katerih so se danes dogovorili ministri, naj bi rešila ta problem. Gre za dogovor o izmenjavi podatkov o registracijah vozil med državo, kjer je prekršek storjen, in državo, v kateri je vozilo registrirano, kar bo olajšalo izvršitev kazni. Če bo slovenski voznik kršil cestna pravila v tuji državi, ga bo policija te države lahko izsledila in odločila, ali in kako bo ukrepala.
Država, v kateri je prekršek storjen, bo tako odločila o uveljavljanju kazni za prekršek in to sporočila državi, iz katere prihaja kršitelj. Ta bo nato kazen izterjala. Nova pravila v obliki direktive ne usklajujejo niti narave prekrškov niti kazni za prekrške, tako da glede tega še vedno veljajo nacionalna pravila. Pri tem strokovnjaki poudarjajo, da pri današnjem dogovoru ne gre za izterjavo kazni, temveč za izmenjavo podatkov med organi. Organ, ki bo dobil podatek o tem, kdo je storil kršitev, bo lahko poslal informativno pismo s položnico, ne bo pa prisilnih sredstev za izterjavo, ki bo sicer potekala po že obstoječih instrumentih pravosodnega sodelovanja.
Nova pravila veljajo samo za finančne kazni in za najbolj smrtonosne cestne prekrške, ki terjajo 75 odstotkov življenj na evropskih cestah. To so štirje »veliki ubijalci«: prehitra vožnja, neupoštevanje rdeče luči, neuporaba varnostnega pasu in vožnja pod vplivom alkohola. Poleg tega pravila veljajo tudi za vožnjo pod vplivom droge, neuporabo varnostne čelade, nezakonito uporabo cestnih pasov in nezakonito uporabo mobilnega telefona med vožnjo. Neplačevanje parkirnine pa ni vključeno, saj so pravila osredotočena na življenjsko nevarne prekrške. Nova pravila naj bi začela veljati do leta 2013. (sta)
Strasbourg • Iz
Evropskega sodišča
Rusiji naložili milijonsko odškodnino za ubite v Čečeniji
Foto: patronanalytical.com
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v četrtek Moskvi naložilo plačilo 1,72 milijona evrov odškodnine za smrt 24 Čeče-nov, ki so umrli leta 2000, ko so ruske sile bombardirale neko čečensko vas, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Žrtve so življenje izgubile, ko je ruska vojska februarja 2000 z bombardiranjem vasi Katir-Jurt skušala čečenskim upornikom preprečiti preboj iz Groznega. Žrtve so se pred bombardiranjem brezupno zatekle v jame.
V	zvezi s smrtjo svojcev se je na sodišče v Strasbourgu obrnilo 29 tožnikov, sodniki pa so jim dosodili skupaj 1,72 milijona odškodnine za moralno škodo, ki so jo utrpeli. Vsak tožnik naj bi prejel med 30.000 in 120.000 evrov. Rusija se sicer lahko v treh mesecih na razsodbo pritoži.
V	ločenem primeru je sodi-
šče dosodilo 65.000 evrov odškodnine materi Čečena, ki so ga ruske sile ugrabile in ubile med operacijo v vasi Novi-Cen-toroj februarja 2003.
Evropsko sodišče za človekove pravice je Moskvo doslej že več kot 150-krat obsodilo Rusijo zaradi zlorabe človekovih pravic na Kavkazu, predvsem v Čečeniji. Trenutno obravnava več kot 260 tožb, ki so jih zaradi kršitve človekovih pravic vložili Čečeni.
Rusija odškodnine izplačuje, a zavrača zahteve sodišča, naj o teh primerili ponovno uvede preiskavo, (sta)
Rim • Razkritja VVikiLeaks
Berlusconiju dobički iz poslov Gazproma in Enija
	
	" J -J
i v^f=> C V.'.'	i JEMLímIÜ
If ^	
naj bi Berlusconiju obljubil odstotke od dobička pri izgradnji vseh plinovodov, ki bi jih skupaj zasnovala energetska velikana Gazprom in Eni. Kot je razbrati iz depeše, ki jo je iz Rima v ZDA poslal nekdanji ameriški veleposlanik v Italiji Ronald Spogli, so te informacije prišle iz gruzijskega veleposlaništva. O tem, da naj bi imel Berlusconi zasebne finančne koristi od energetskih poslov z Rusijo, pa so Spoglija obveščali tudi viri iz njegove lastne stranke.
Sumi letijo na projekt izgradnje plinovoda Južni tok, pri katerem sicer sodeluje tudi Slovenija in velja za konkurenco »evropskemu« plinovodu Nabu-cco. Slednji bi namreč povsem zaobšel Rusijo in tako zmanjšal odvisnost Evropske unije od oskrbe z ruskim plinom. Berlusconi je po poročanju italijanske tiskovne agencije ANSA zatrdil, da nima nikakršnih zasebnih interesov, temveč skrbi le za interese Italijanov in Italije.
Obtožbe iz depeše predstavljajo nov pritisk na Berlusco-nijevo vlado, o kateri bo 14. decembra potekalo glasovanje o nezaupnici. Tako imenovani tretji politični blok, ki ga vodi nekdanji Berlusconijev zaveznik in predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, je v četrtek premiera znova pozval k odstopu. Za nezaupnico so namreč zbrali 317 podpisov članov poslanske zbornice, kar predstavlja večino, čeprav šibko, v 630-članskem spodnjem domu parlamenta. Opozicija tako pričakuje, da bo Berlusconi sam odstopil še pred glasovanjem o nezaupnici. Opozicija pa tudi pričakuje, da bo premier v parlamentu pojasnil, zakaj je vlada namesto projekta Na-bucco podprla Južni tok.
Skupaj z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta bo 14. decembra potekalo tudi glasovanje o zaupnici vladi v senatu, h kateremu je pozval sam premier. Nepod-pora v katerem od domov parlamenta bi Berlusconija prisilila k odstopu.
Italijo poleg vladne krize in informacij o zunanjepolitičnem delovanju iz diplomatskih depeš, ki jih v zadnjih dneh intenzivno objavlja WikiLeaks, pretresa tudi dolžniška kriza evrskega območja. Kljub sprejetju 85-milijardnega reševalnega paketa za Irsko, za zdaj ne kaže, da bi EU uspela zajeziti prelitje dolžniške krize še v druge države evrskega območja. Tarča nezaupanja vlagateljev je tako po Portugalski in Španiji postala še Italija, ki je ena najbolj zadolženih držav evrskega območja. (sta)
EU • Vremenske razmere
Evropa v snegu in mrazu, na Balkanu poplave
Foto: article.wn.com
Italijanski premier Silvio Berlusconi naj bi imel po navedbah ene izmed diplomatskih depeš, ki jih je v zadnjih dneh razkrila spletna stran WikiLeaks, zasebne finančne koristi v poslih med ruskim Gazpromom in domačim Enijem. Berlusconi je obtožbe že zanikal.
Ruski premier Vladimir Putin
Velik del severne in osrednje Evrope se sooča z obilnimi snežnimi padavinami in nizkimi temperaturami,
medtem ko so območje Balkana prizadele najhujše poplave zadnjih sto let. Število žrtev mraza v osrednji Evropi se je povzpelo na 45, od teh dvanajst žrtev na Poljskem. Poročajo tudi o številnih težavah v železniškem in letalskem prometu.
Temperature pod lediščem so v zadnjih 24 urah v osrednji Evropi zahtevale 17 žrtev, s čimer se je število mrtvih zaradi mraza v osrednji Evropi povzpelo na 45.
Število žrtev mraza na Poljskem je v noči na petek z 18 naraslo na 30. Večina žrtev so bili brezdomci ali pod vplivom alkohola. Poljska policija je danes patruljirala po ulicah, da bi preprečila še več žrtev zaradi mraza. Temperature na Poljskem so se spustile na 15 stopinj pod ničlo, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Na Češkem sta po podatkih policije umrla dva človeka, s čimer se je število žrtev mraza povzpelo na osem. V sosednji Slovaški so oblasti danes potrdile prvi dve smrtni žrtvi. V Litvi je mraz ta teden zahteval pet življenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi drugod po Evropi poročajo o žrtvah mraza in obilnega sneženja. V Nemčiji je mraz terjal prvo smrtno žrtev. Po podatkih policije je v kraju Querfurt blizu Leipziga zaradi podhladitve umrl 62-letni moški. Sicer pa sta umrla še 73-letnik, ki ga je zadel vlak, ko je čistil sneg, in 18-letni voznik, ki je izgubil nadzor nad vozilom.
V	Nemčiji je bilo v noči na danes zaradi snega močno oviran železniški promet. Okoli 3000 ljudi je moralo noč preživeti na vlakih, so sporočile nemške železnice. Na letališču v Münchnu letalski promet danes poteka normalno, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V okrožju Cumbria na severozahodu Anglije je mraz v zadnjih dveh dneh terjal dve žrtvi. Starejša Britanca so našli zmrznjena na njunih vrtovih. Policija domneva, da sta padla in podlegla nizkim temperaturam, poročajo britanski mediji. V Veliki Britaniji so po dveh dneh za letalski promet znova odprli londonsko letališče Gatwick, vendar morajo potniki zaradi sneženja tako kot na letališču Heathrow in Lu-ton računati na zamude in morebitne odpovedi letov. Drugod po Veliki Britaniji sicer poročajo o težavah v železniškem in avtomobilskem prometu, na stotine šol pa so zaprli. Zaradi zimskih razmer so možne tudi zamude in zastoji pri hitrih vlakih Eurostar, ki povezujejo celino z Londonom. Obilno sneženje povzroča težave tudi v Avstriji, zlasti na Dunaju in avstrijskem Štajerskem. Na avstrijskem Koroškem je zaradi obilice snega brez elektrike ostalo 4000 gospodinjstev, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Obilno sneženje je povzročilo zastoje na cestah in zamude v javnem prometu tudi na zahodu in severu Madžarske.
V	Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori, kjer so oblasti v četrtek zaradi poplav na ogroženih območjih razglasile izredne razmere, se še vedno soočajo s težavami. Poplavljali sta zlasti reka Drina, ki teče na meji med BiH in Srbijo, in reka Lim med Srbijo in Črno goro. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Frankfurt • Nemška centralna banka je napovedala, da bo nemško gospodarstvo v letošnjem letu zabeležilo 3,6-odsto-tno rast. Če se bo to uresničilo, bo to najvišja rast po združitvi Nemčije leta 1990, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Nemška rast še naprej temelji na močnem izvozu, to pa naj bi po pričakovanjih spodbudilo tudi notranje povpraševanje, drugi steber gospodarske rasti. Največje evropsko gospodarstvo naj bi tako v prihodnjem letu zabeležilo dvoodstotno rast, leto kasneje pa 1,5-odstotno rast, še napoveduje Bundesbank. »Nemška gospodarska aktivnost bi se morala v prihodnjih dveh letih nadaljevati in s tem slediti dinamičnemu okrevanju v letošnjem letu,« so zapisali v sporočilu. Ocene centralne banke so nekoliko bolj konzervativne kot tiste, ki jih je za Nemčijo podala Evropska komisija. Ta je namreč napovedala 3,7-odstotno rast za leto 2010, 2,2-odstotno rast v letu 2011 in dvoodstotno rast v letu 2012.
Peking • Kitajsko ministrstvo za železnice je sporočilo, da je eden od njihovih potniških vlakov podrl svetovni hitrostni rekord, saj je v testni vožnji dosegel hitrost 486,1 kilometra na uro.
Francoski hitri vlak TGV je sicer leta 2007 dosegel hitrost 574,8 kilometra na uro, vendar je šlo za eksperimentalno različico vlaka in posebej za to pripravljeno progo. Na Japonskem pa so leta 2003 dosegli hitrost 581 kilometrov na uro. Kot poudarjajo Kitajci, omenjeni novi rekord velja za nepredelane konven-cionalne oziroma komercialne vlake. Dosegli so ga na odseku še nastajajoče proge med Pekingom in Šanghajem, poročanje kitajske tiskovne agencije Xinhua povzema francoska tiskovna agencija AFP. Kitajska pospešeno gradi in nadgrajuje svoje železniško omrežje, saj se potrebe po prevozu povečujejo. Do leta 2020 nameravajo imeti 120.000 kilometrov prog.
Seul • Južnokorejski proizvajalec elektronike Samsung Electronics je za predsednika družbe imenoval Jaya Y. Leeja, sina predsednika upravnega odbora te družbe Leeja Kun-Heeja. Dvainštiridesetletni Jay Y. Lee je bil prej izvršni podpredsednik, v prihodnje pa bo še naprej opravljal tudi vlogo glavnega poslovnega direktorja. Cena delnic družbe je posledično danes poskočila na rekordno raven 894.000 wonov (785 dolarjev), poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dosedanji predsednik in glavni izvršni direktor družbe Choi Gee-Sung bo ostal glavni izvršni direktor, poleg tega pa je dobil še položaj podpredsednika upravnega odbora. Poleg tega je napredovala tudi Lee Boo-Jin, 40-letna najstarejša hčerka predsednika upravnega odbora tega največjega proizvajalca pomnilniških čipov in ploskih televizorjev na svetu. Imenovana je bila za predsednico in glavno izvršno direktorico hčerinske družbe Hotel Shilla ter za predsednico holdinške družbe Samsung Everland.
Pariz • Predsednik Evropske centralne banke (ECB) JeanClaude Trichet je v obrambi skupne evropske valute poudaril, da je evro »kredibilna« valuta, ki ni v krizi. »Mislim, da moramo videti, da imamo valuto, ki je kredibilna,« je Trichet po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal za radijsko postajo RTL. »Evro kot valuta ni v krizi,« je poudaril in dodal, da pa imamo težave finančne nestabilnosti, ki so posledica proračunske krize v določenih evropskih državah. Svet ECB sicer v četrtek v skladu s pričakovanji znova ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki že od maja lani, torej že osemnajsti mesec zapored, vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Pač pa je ECB, prav tako v skladu s pričakovanji, napovedala tudi podaljšanje nekaterih izrednih kriznih ukrepov.
Washington • Kongresni demokrati so v torek svoje republikanske kolege prisilili, da glasujejo proti davčnim olajšavam za 98 odstotkov Američanov, vendar pa se že oblikuje kompromis, ki bo davčne olajšave sprejete v času predsednika Georgea Bu-sha, podaljšal za določen čas. Busheve olajšave, ki so skupaj z vojnami, finančno krizo in recesijo, povzročile sedaj že 1300 milijard dolarjev proračunskega primanjkljaja, bodo potekle 31. decembra. Predsednik ZDA Barack Obama je med kampanjo leta 2008 in vse do pred kratkim odločno trdil, da bodo veljavnost davčnih olajšav podaljšali le za posameznike, ki zaslužijo do 200.000 dolarjev na leto. Za premožnejše bi se davčna stopnja malce povišala. Republikanci vztrajajo na stališču, da je potrebno davčne olajšave podaljšati za vse in trdijo, da v času recesije ni modro višati davkov, ki bodo prizadeli majhne podjetnike. Obtožbe demokratov, da želijo podaljšati olajšave za svoje bogate donatorje republikanci imenujejo za razredno vojno. Demokrati opozarjajo, da bo s podaljšanjem olajšav za dva odstotka Američanov, ki zaslužijo več kot 200.000 dolarjev na leto, proračunska luknja v naslednjih 10 letih višja za 700 milijard dolarjev.
New York • Sodno imenovani skrbnik premoženja propadlega finančnega prevaranta Bernarda Madoffa je v četrtek na sodišču v New Yorku vložil tožbo proti banki JP Morgan Chase, od katere zahteva 6,4 milijarde dolarjev za prevarane Madof-fove vlagatelje. Irving Picard je zadolžen, da med likvidacijo Madoffovega premoženja nekje najde denar za poplačilo dolgov vlagateljem in doslej mu je v dveh letih uspelo najti le 1,5 milijarde dolarjev. V zadnjih tednih je vložil poplavo tožb proti bankam, borznim posrednikom in drugim posameznikom. Med drugim je pretekli teden vložil tožbo proti banki UBS za dve milijardi dolarjev, toži tudi 40 nekdanjih Madoffovih uslužbencev in celo sorodnikov, da bi prišel do potrebnih 20 milijard dolarjev za poplačilo. Mudi se zato, ker morajo tožbe biti vložene do 11. decembra. Ob izbruhu Madoffovega škandala se je škoda za vlagatelje ocenjevala na 65 milijard dolarjev, čas pa je pokazal, da gre večinoma le za nadaljevanje pohlepa, ki je vlagatelje pripeljal do Madoffa. Ta je 20 let gradil piramidno shemo in z denarjem novih plačeval visoke vsote starim vlagateljem, dokler se ni piramida v času krize sesula. (sta)
Ptuj • Zaključek 8. festivala Monodrama 2010
»Waltlova igralska kreacija nas je presunila!
«
Na nedeljskem zaključku festivala Monodrama Ptuj 2010 v ptujskem gledališču je nagrado Zlatka Šugmana za najboljšo monodramsko uprizoritev prejel igralec Robert Waltl za vlogo v predstavi Noč čisto na robu gozdov, nagrado občinstva pa Aleš Valič za uprizoritev Sokratov zagovor.
Občinstvo je nagradilo Aleša Valiča.
Waltlu je, kot je povedal, podeljena nagrada ena izmed najljubših.
Noč čisto na robu gozdov, ki je nastala izpod peresa francoskega dramatika Bernarda-Marie Koltesa in v režiji Ivice Buljana, je tako postala najboljša monodrama zadnjih dveh sezon. Za takšno jo je soglasno izbrala strokovna žirija, ki so jo sestavljali igralka Dunja Zupa-nec, pisatelj Feri Lainšček ter režiserka Ana Krauthaker.
Kot so obrazložili svojo odločitev, so namreč vsi gledališki elementi enakovredno prispevali k celovitosti predstave, ki se ob natančni igralski interpretaciji Waltla doživlja kot prepričljiva, izpovedna celota. »Izbor je bil zelo raznolik in dober, tako da smo imeli kar precej težav. Težko je bilo predstave primerjati, ampak pri zmagovalni so se res vse režijske, glasbene, scenske in druge prvine povezale v prepričljivo celoto, pa tudi tekst je bil zelo zanimiv, Waltlova igralska kreacija pa je presunila vse tri,« je pojasnila Zupančeva.
Uprizoritev jih je prepričala tudi, ker spregovori v duhu časa na aktualen in angažiran način, hkrati pa pred gledalca postavi poetično sliko, ki jo lahko razume kot brezčasno metaforo. »Waltl nas na odru z minimalno mizansceno in zgolj z emocionalno ekspresijo uspe popeljati v zgodbo in zaustaviti v trenutku junakove stiske. Obenem je uspel ustvariti lik, ki se ne preda popolno-
ma življenjski usodi, marveč v sebi ohranja hrepenenje po presežni vrednosti, čeprav je prepuščen kaotičnosti sveta in lastni identiteti,« so še sporočili člani žirije.
Zmagovalec je po tokratnem, že osmem zaključku ptujskega festivala monodrame odšel domov z nagrado, letos prvič poimenovano po igralcu Zlat-ku Šugmanu, ki je bil po rodu iz okolice Ptuja in je svojo igralsko pot začel na deskah tukajšnjega gledališča.
»Zelo sem vesel. Najprej zato, ker se je predstava uvrstila na festival in sem imel možnost igrati na Ptuju, strašno pa sem tudi ponosen, ker sem dobil nagrado, ki nosi ime takega velikega igralca. Veliko mi pomeni tudi, ker sem v zadnjih letih dobival nagrade predvsem kot režiser ali ustvarjalec nekih kulturnih prispevkov, moja osnovna igralska plat pa je bila malo zanemarjena. Tako mi je prav, da ljudje vidijo, da sem v osnovi še zmeraj igralec,« je povedal Waltl.
Predstave, ki se dotaknejo
V zmagovalni predstavi se usoda govorca vrti okoli tem, kot so samota, iskanje lastne identitete, sanje o boljšem in lepšem življenju, izključitev iz družbe, nezmožnost izražanja zahtev in nezmožnost upreti se želji.
Osamljen moški na ulici v dežju govori drugemu moškemu, katerega obstoj se nam zdi vprašljiv. »Gre za mogoče enega najlepših monologov, ki je bil kadarkoli sploh napisan v svetovni literaturi. Ne spomnim se, da bi kdaj prebral tekst, ki bi s tako bolečino govoril o samoti človeka, zato se s tem publika zlahka identificira. Resnično mislim, da se jih predstava dotakne in to je tisto najlepše, zaradi česar igralci tudi opravljamo to delo,« je nadaljeval Waltl.
Za omenjeno nagrado se je letos sicer potegovalo šest predstav, ki jih je izmed 24, nastalih v zadnjih dveh letih, izbral festivalski selektor Alen Jelen. Med njimi so tako bile še Skok iz kože z Gabrom K. Trseglavom, Sokratov zagovor z Alešem Valičem, Rob sveta - konec igre z Jako Lahom, Sahib - impresije iz depresije z Branetom Završanom in Pika, kje je tvoja nogavica z Minco Lorenci.
»Strah me je bilo, da slučajno ne bi podelili nagrad, ker bi bilo to tudi slabo znamenje za selektorja, čeprav sem globoko v sebi vedel, da sem izbral res odlične igralce in dobre predstave. Ponosen sem, da se je festival uspešno končal, eden od nagrajencev je bil tudi moj favorit in zadovoljen sam,« je po prireditvi dejal Jelen.
Svoje pa je povedalo tudi občinstvo, ki je z glasovanjem za najboljšo predstavo označilo Sokratov zagovor v režiji Zvo-neta Šedlbauerja, v kateri igra Aleš Valič. »Nagrada občinstva za tako resno predstavo me je zares razveselila. Ljudje se namreč v gledališču radi zabavajo, tukaj pa je očitno prišlo do zelo lepega stika z resno tematiko in občinstvom,« je razložil Valič.
Po podelitvi nagrad je sledil glasbeni nastop Discover The Cure, ki združuje Damirja Ovčarja (kitara), Nejca Janžekovi-ča (kitara, vokal), Simona Frasa (bas) in Davida Toplaka (bobni). Gre za projekt, ki predstavlja avtorsko glasbo angleške skupine nekoliko drugače.
Fantje so tako poskrbeli za sproščen zaključek prireditve, na kateri pa je žal v oči bodla tudi slaba obiskanost dogodka. »Zelo sem zadovoljen s festivalom, saj smo videli krasne predstave, nisem pa preveč zadovoljen z obiskom le-teh. To je res škoda, saj je bila tukaj ponudba najboljših mono-dramskih predstav in upam, da se bodo naši gledalci v bodoče malo bolje odzivali na takšne dogodke, ki morda niso toliko komični, ponujajo pa res tisto vrhunskost teatra,« je povedal direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič.
Polona Ambrožič
		* * *	
l	p	1 f. t w m	
f JI 1.	«	t ; ■•iiiii	> 'Ufte
>	" V		mm
Foto: PA
Po podelitvi nagrad je sledil glasbeni nastop skupine Discover The Cure.
Dunja Zupanec, predstavnica režije, je sporočila ime najboljšega igralca letošnjega festivala, Valter Dragan, zmagovalec prejšnjega festivala, pa je predal »štafeto« Waltlu.
Pa brez zamere
Alternativa
Kdo bi lahko rešil »slovensko-hrvaški spor«
Najbrž se vsi zavedate, da smo zakoračili v december. In december je en tak mesec, ko se stvari začnejo odvijati, recimo temu malo drugače. Seveda je res, da se stvari same na sebi v decembru pravzaprav odvijajo enako kot v drugih mesecih; vendar pa so ljudje tisti, kijih v decembru pograbi neka (v veliki meri inducirana) masovna čustvena anomalija (anomalija v smislu odnosa do razpoloženja v ostalih enajstih mesecih), ki včasih meji že na psihozo. A december je še relativno dolg in časa za morebitno pritočno analizo tega pojava bo še dovolj. Za tokrat se zadovoljimo z ugotovitvijo, da decembrska evforija kljub temu, da pri tistih manj»srečnih« sproži veliko negativnih in destruktivnih misli, pri večini ljudi še zmeraj pomeni zasuk v malce bolj pozitivne aktivnosti možganskih vijug, kar se pozna tudi po tem, da ljudje v decembru postanejo vsaj malce manj agresivni ter napadalni drug do drugega, nekateri pa celo malce prijazni.
Tako to prevladujoče razpoloženje manjše agresivnosti (ali kot rečeno, ponekod celo prijaznosti) pronica tudi v take sfere »perečih« vprašanj, ki so po navadi (torej, ne v decembru) zaznamovana z veliko mero negativnosti, nerazumnosti in na trenutke celo odkritega sovraštva. Ena takih tem so zagotovo tudi odnosi z našimi nekdaj bivšimi brati, sedaj pa »zgolj« še južnimi sosedi Hrvati. V veliki meri podkurjeni s strani politike se ti odnosi radi imenujejo tudi »slovensko-hrvaški spor« - spor, ki ga potem »rešujejo« politiki. In ki, dokler ga bodo »reševali« (sedanji)politiki, za rešitev nima skoraj nobene možnosti. Zato je v teh decembrskih dneh, ko si je večina ljudi bolj naklonjena kot drugače, modra čas, da pogledamo, kako bi ta »spor« lahko rešili še drugače, brez politikov. Oziroma, kdo bi ga lahko rešil.
Odgovor na to se po krajšem premisleku ponudi na dlani. Priložnost za rešitev se kaže v enem samem človeku, ki je že sedaj zaznamoval december. In ta človek je simpatični mladenič iz hrvaškega Mrkoplja Jakov Fak. Zgodba Jakova Faka vam je verjetno poznana - bia-tlonec, imetnik dveh medalj z največjih prvenstev, ki je na začetku sezone prestopil v slovensko moštvo in dobil slovensko državljanstvo, sedaj pa že na prvem prizorišču biatlonskih tekem v letošnji sezoni zasedel vrhunsko tretje mesto.
Seveda, v Sloveniji so mediji takoj zapisali, da je Fak priboril mesto na stopničkah Sloveniji - kar je res, saj nastopa za Slovenijo -, a pri tem so v oklepaj postavili, če ne celo zamolčali dejstva, da je Fak Hrvat. Na Hrvaškem so pa seveda takoj zapisali, da je Hrvat Fak osvojil odlično tretje mesto v biatlonu - kar je res, saj je Jakov Fak Hrvat -, a pri tem so hrvaški mediji bolj ali manj »pozabili« na dejstvo, da Jakov nastopa za slovensko reprezentanco in da ima sedaj tudi slovensko državljanstvo. Skratka, pričakovano.
Kajpa obe ljudstvi? Zdi se, da tukaj stvari stojijo (morda deloma tudi zaradi decembrskega vzdušja) precej bolj normalno in razumsko - zdi se namreč, da ljudje z obeh strani Kolpe na Faka gledajo kot na takega, kot je: simpatičen in izjemno delaven mladenič, predan svojim življenjskim sanjam, ki ga politika niti najmanj ne zanima. In prvič po dolgem dolgem času se zdi, da Slovence ne moti, da je Fak Hrvat, Hrvatov pa ne, da je Fak sedaj tudi Slovenec; s svojo preprostostjo in odkrito poštenostjo je Fak prepričal tako ene kot druge in je kot tak odličen, vrhunski zgled tega, kako lahko eni in drugi živimo v razumnem miru, sožitju, celo v prijateljstvu - predvsem pa v odnosu, kjer najprej ne šteje to, ali si Slovenec ali Hrvat, ampak predvsem to, kakšen človek si.
Fak ne govori o Sloveniji in Hrvaški, o politiki, ampak o tem, kako je vesel in koliko mu pomeni, da lahko počne to, kar ljubi; da, o svojem tretjem mestu v Ostersundu govori celo kot o »prvi ljubezni« - seveda se Jakov zahvali tudi ljudem, ki so mo omogočili, da lahko počne to, kar ljubi, a vseeno iz njegovega govorjenja in drže veje predvsem odkritosrčna predanost temu, kar počne in hvaležnost, da lahko počne to, kar ljubi. To pove marsikaj in od Faka se lahko vsi naučimo ogromno - pa tudi od načina, kako Faka sprejemamo in nanj gledamo nekoč bivši bratje Slovenci in Hrvati; tak način je prava pot za sožitje, ne pa politikantsko »reševanje spora«. Če ob tem še namignemo na znano gostilniško ugotovitev, da Jakov priimek - Fak - v »piši kot govoriš« zapisu pomeni dobeseden zapis angleške besede, ki jo izustimo nekomu, ki mu želimo povedati, da naj se »je*e«, potem ta mladenič dobi še dodaten pomen kot svetla točka ter zgled glede na »visoko« politiko in politike obeh držav.
Vsi smo (ali bi morali biti) Jakov Fak. Fak Slovenija, Fak Hrvaška!
Gregor Alič
Ormož • Užitki na prvem letošnjem snegu
Malo drugačna razredna ura
Sneg, ki je te dni pobelil naše kraje, je gotovo najbolj razveselil otroke. Na Osnovni šoli Ormož je učence med poukom kar vleklo na prosto v svežo belino. To so opazili učitelji in po usklajevanju z ravnateljem je bilo na hitro sklenjeno, da bodo prihodnji dan prvi dve uri preživeli na snegu.
Učence so pozvali, naj se prihodnji dan primerno oblečejo in si priskrbijo vse pripomočke za izdelavo snežaka. Majda Kur-pes Podplatnik, pomočnica ravnatelja, ki je vse oddelke obvestila o veselem dogodku, je po-
vedala, da takšnega navdušenja v razredih ni doživela že nekaj let. Učenci pa so se dosledno držali dogovora, da niso poteptali svežega snega pred šolo, za kar jih je Kurpes Podplatnikova še posebej pohvalila.
V četrtek zjutraj vreme ni najbolj sodelovalo z načrti šolarjev in učiteljev. Temperatura pod ničlo je poskrbela, da je sneg dobil skorjico in da se ni najlepše sprijemal. Zato je bilo za izdelavo snežakov potrebno ve-
Foto: Viki Ivanuša
Otrok trd sneg ni motil, oni so se zabavali.
liko inovativnosti in novih pristopov. Kakor koli že, po zadovoljnih obrazih učencev sodeč so se krasno zabavali, čeprav je vreme nekoliko pristriglo peruti njihovi kreativnosti. Na travniku pred šolo se je zbralo okrog 400 učencev, učitelji pa so poskrbeli še za glasbeno podlago.
Pomočnica ravnatelja je še povedala, da se ji zdi prav, da se učenci v šoli učijo tudi drugačnih znanj in veščin. Številni učenci namreč premalo razvijajo svoje socialne spretnosti, za to so tokratno razredno uro uporabili v ta namen. Hkrati so hoteli svoje učence naučiti, da je kepanje zabavno dokler se z njim strinjajo in je všeč vsem, ki v njem sodelujejo. Prav tako ne sme povzročati škode. Lahko je tudi neverno. Zato ne kepanje v glavo, ampak kepanje z glavo.
Viki Ivanuša
Ptuj • Klepet z Maren Weeger iz CID
Po novo znanje v Slovenijo
19-letna Maren Weeger iz Nemčije je tretja udeleženka programa Evropske prostovoljne službe, ki je svoj začasni dom našla v ptujskem Centru interesnih dejavnosti (CID).
CID Ptuj je namreč akreditirana organizacija za Evropsko prostovoljno službo oziroma EVS (European Voluntary Service). Le-ta je del programa Mladi v akciji, ki spodbuja neformalno učenje mladih in njihovo mobilnost.
V letu 2008 je tako v Centru delala Francozinja Aurelie, lani Portugalka Lilia, letos pa je k njim za šest mesecev prišla Maren iz okolice Stuttgarta. Po zaključeni srednji šoli v Nemčiji se je namreč pred vpisom na študij odločila za začasno bivanje na tujem. »Želela sem pridobiti nekaj novih izkušenj ter po vsej teoriji v šoli še nekaj praktičnega in uporabnega
znanja. Slovenijo sem izbrala, ker sem bila s starši že večkrat na počitnicah v Bovcu in mi je bila vaša država zelo všeč - takoj sem se počutila, kot da je to moj drugi dom. Nikoli se nisem uspela naučiti slovenskega jezika, zato si zelo želim to storiti v času mojega bivanja tukaj,« je pojasnila Weegerjeva, ki ji slednje tudi že dobro uspeva, saj je med intervjujem v angleščini v pogovor večkrat vpletala slovenske besede.
V našem mestu sedaj biva že dva meseca, Ptuj se ji zdi lep, star in majhen, navdušena pa je tudi nad samim CID-om, kjer pomaga pri raznih opravilih, prav tako pa obiskuje osnovne
in srednje šolah ter učencem in dijakom predstavlja Nemčijo: »Med drugim jim pripovedujem o razlikah med vašo in našo državo, v tem času pa tudi o božičnih navadah pri nas. Obiskujem tudi center Sonček Ptuj, kjer s tamkajšnjimi varovanci ustvarjamo in redno pojemo slovenske, nemške in angleške pesmi, saj sama igram na kitaro.«
Učenju na slednjo in pa delavnicam petja se posveča tudi v prostem času, prav tako pa obiskuje tečaj slovenščine v Mariboru in ure plesa.
Na začetku bivanja v Sloveniji je imela nekaj domotožja, saj je bila prvič zdoma za tako
dolgo, sedaj pa se tukaj počuti že kot doma. »Ljudje na Ptuju so zelo prijazni in mi nenehno pomagajo, kadar se ne znajdem sama,« je še dodala simpatična Nemka, ki jo boste lahko (če ne prej) spoznali 28. januarja, ko bo v CID-u pripravila Nemški večer, ali 18. februarja, ko bo tam nastopila z bendom.
Polona Ambrožič
Foto: PA
Nemka Maren Weeger je prišla za pol leta prostovoljno delat na Ptuj.
Ptuj • Glasbeni večer v samostanu
Nastopil Duo Fla-Via
28. novembra je Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla pripravila drugi glasbeni večer letošnje koncertne sezone.
Novakova, ki je prav tako dobitnica številnih nagrad z mednarodnih tekmovanj, je leta 2006 z odliko diplomirala iz umetniške in pedagoške smeri, letos pa je zaključila še specialistični študij pri Dubravki Tomšič - Srebotnjak.
PA
Pod imenom Duo Fla-Via sta nastopili Špela Kržan s flavto in Barbara Danko z violino, na klavirju pa ju je spremljala Barbara Novak.
Dankova je bila s šestnajstimi leti kot izredno nadarjena sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kasneje pa je zaključila še podiplomski študij violine v ZDA. Je dobitnica več nagrad z mednarodnih tekmovanj, trenutno pa poučuje in deluje kot samostojna glasbenica. Je članica rock skupine
Avven in soustanoviteljica Dua Fla-Via.
Kržanova je z odliko zaključila magistrski študij flavte na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, študirala pa je tudi v Parizu. Leta 2009 je zmagala na mednarodnem tekmovanju za flavto v Izraelu. Je članica komornih zasedb - dua Musica Calamus in Dua Fla-Via, kot profesorica flavte pa med drugim poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor.
Na knjižni polici
Urška Lunder
Odprto srce: izkušnje in spoznanja ob umiranju in smrti
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Zbirka Kultura)
Urška Lunder se je Urška lur*dlk	učila o paliativni medi-
cini, o skrbi neozdravljivo bolnih. Svoje priso-OdurtG	stvovanje ob umiranju
nAnicuJo flr/v/i fNco«! ai
srce
popisuje skozi preplet vsakdanjika. Največje spreminjanje spremi-izklišnje	njanj je smrt. Zdravnica
in spoznanja	Urška Lunder se je za
Ob umiranju	spremembo svoje me-
. J	dicmske kariere odlo-
IYI Smrti	čila ob umiranju očeta.
S somišljeniki je na po-
k tura:	© dročju paliativne me-
dicine v Sloveniji orala ledino. Izpopolnjevala se je v Kanadi ter številnih evropskih državah, specializirala klinično paliativno medicino v San Diegu, kjer je ena največjih ustanov - hospicev na svetu, ki predstavlja enega najnaprednejših pogledov na človeško bivanje in življenjski smisel. Poleg rednega dela v bolnišnici Golnik izobražuje zdravnike, medicinske sestre in študente ter seznanja javnost o novi veji medicine. Poleg številnih strokovnih objav je na frankfurtskem knjižnem sejmu prejela zlato nagrado za učbeniški komplet Biologija 9 kot najboljši evropski učbenik. Velika zahvala velja Lun-drovi, da je napisala knjigo, ki v slovenskem prostoru podira tabuje o umiranju in smrti.
Že v uvodu avtorica zapiše: »V mnogih pogledih je znanost preteklega stoletja naredila življenje udobnejše, umiranje pa težje«. Bojana je bila pred smrtjo kot antena, ki vse zaznava. Želela si je samo še mir. Preveč je nepotrebnega trpljenja. Manca Košir je ob knjigi zapisala, da »to ni le knjiga o umiranju in smrti, temveč je knjiga o žareči ljubezni«. Manca Košir je med drugim tudi hospi-čeva prostovoljka! Hospic je podoba prave predanosti ljudem. Ob nerodni medicini imamo vsi pravico do lajšanja trpljenja in spokojnega slovesa. Lundrova navaja, da ima večina zdravstvenega osebja premalo znanja in veščin o vodenju bolnikov na koncu življenja, še manj svojci. Ob svojem prvem srečanju z umiranjem in smrtjo je ostala s precej mešanimi občutki. Vse je bilo narejeno po pravilih še sama je potrebovala bolj človeški odnos. V zadnjih dneh in urah je potrebna izkušena in strokovna oskrba, ki je mogoča tudi doma. Tudi spremljajoči doživijo ob umiranju in smrti eksistencialno izkušnjo, ki zastavlja ključna vprašanja življenja. Ljudje ji pogosto zastavljajo vprašanja, ali je težko psihološko vzdržati ob umiranju. Pravi, da jo dnevno srečevanje z najbolj bistvenim v življenju ljudi ostri v občutljivosti. Postaja neizmerno bolj občutljiva za dogajanja okrog sebe. Smrt ne pride, ko nas je najbolj strah, smrt pride, ko smo najbolj mirni! Njena babica je po dobrih petnajstih minutah napornega dihanja odšla. Telo je postalo prazno truplo. Veliko podobnih zgodb nam Lundrova naniza. Tudi otroci umirajo. V neizmerno pomoč so ji bili številni ljudje. Spremljanje umirajočega na domu nudi množici ljudi priložnost dobre izbire in napredek. Ob smrti nas dobesedno odnese v povsem drugo polje bivanja, onkraj tridimenzionalnosti naše resničnosti in razuma. Sufijski mojstri pravijo, da je pot do tja možna skozi poglobljeno potopitev v telesnost, čutenje skozi glasbo ali mistično poezijo. V Tibetanski knjigi o umiranju in smrti je misel: »Nikjer ni prostora v našem življenju, ki se ga smrt ne bi dotaknila.« Ves čas študija medicine se beseda ljubezen sploh ne omenja. Človek se ne obravnava samo kot telo, ampak kot celostno bitje. Bolnik potrebuje tudi dotik in odprto srce. Nekateri so popolnoma sami v svoji bolezni, tako v Ameriki kakor pri nas. Urška nas vodi po svojih potovanjih, študiju, družini, življenju s prijatelji po vsem planetu ne samo kot zdravnica, svetovljanka, predvsem kot rahločutna ženska, ki v sebi nosi tako modrost, umetnost podob, glasbo, poezijo, literaturo in sočutje, radost, pogum, ljubezen. Ljubezen odpira vrata neskončnosti. Preminuli Žiga je za njo napisal šaljivo pesem s pripisom: »Za doktorico Lundrovo, ki zna tudi kot človek prisluhniti in najti lepo besedo.« Ob odraščajoči hčeri razmišlja, da je mladost v današnjem času bolj naporna, kljub silni tehnologiji. Mladi svet se ji zdi kar precej zgubljen. Nobeno čustvo ni v sodobnem času bolj naravno kot žalost in žalovanje, česar pa ne upamo izraziti. Rada se vrača v svoje rodno Celje.
Večina bolnikov se dolgo vrača v preteklost. Se odločimo, kdaj odidemo? V indijskem epu Mahabharata pred dva tisoč leti odgovori modrec na vprašanje, kaj je najbolj osupljivo v življenju: »Da človek, ki vse naokrog vidi druge umreti, nikoli zares ne pomisli, da bo tudi sam umrl.«
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Točke ostale na Hardeku
Stran 12
Rokomet
Gorišničani zasidrani med prvo trojico
Strani 12
Športno plezanje
Mina potrdila naslov državne prvakinje
Strani 13 Namizni tenis
Pavko, Piljo in Urbo znova odlično
Stran 13
Mali nogomet
Majolka še vedno na vrhu
Stran 14
Strelstvo
Majda v Zagrebu najboljša Slovenka v finalu Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Košarka • Slovenija je dobila EP 2013
Največji športni dogodek v zgodovini Slovenije
Slovenija bo leta 2013 prirediteljica evropskega košarkarskega prvenstva za moške, je v nedeljo v Munchnu odločila Fiba Europe. Odločitev 22 delegatov izvršnega odbora je bila soglasna. Slovenija bo tako konec avgusta oziroma v začetku septembra 2013 gostila doslej največji športni dogodek, evropsko košarkarsko prvenstvo.
»Pred petimi leti smo se v neki družbi pogovarjali, da bi tudi mi lahko organizirali EP. Pred dvema letoma je izvršni odbor KZS podprl projekt, pred enim letom smo zamisel predstavili na konferenci v Portorožu, danes pa so sanje postale resničnost,« je dejal Rems in nadaljeval: »Bom kar pošteno povedal, od začetka smo verjeli, da bomo dobili to prvenstvo. In to predvsem zaradi enega dejstva - naših izjemnih navijačev. Ko malo spoznaš Evropejce, vidiš, da občudujejo naše navijače, zato smo sklenili, da bo to eden naših glavnih adutov. Poleg tega pa smo že v startu sklenili, da se ne bomo ozirali na ostale kandidate. Ta odločitev, menim, da se nam bo obrestovala še veliko širše kot le z evropskim prvenstvom.«
Odločitvi Fibe Europe v Munchnu so prisostvovali minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, direktor Urada RS za komuniciranje Darijan Košir, številčna delegacija Košarkarske zveze Slovenije, člani Slovenske turistične organizacije ter približno 35 akreditiranih novinarjev iz Slovenije.
»Za Slovenijo bo to največji športni dogodek v vsej nje-
Slovenija bo leta 2013 gostila EP v košarki (od leve): Darijan Košir, Iztok Rems, Igor Lukšič, Roman Volčič, Olafur Rafnnson in Nar Zanolin.
ni zgodovini. Resda smo leta 1970 gostili svetovno prvenstvo v košarki, toda od tedaj do danes so se časi zelo spremenili in odmevnost takšnega tekmovanja pred štiridesetimi leti in zdaj ni primerljiva,« je povedal minister Igor Lukšič.
Odločitev Fiba Europe, da prvenstvo zaupa edini kandidatki, je na novinarski konferenci sporočil generalni sekretar Fiba Europe Nar Zanolin. »V veliko veselje in čast mi je, da bo evropsko prvenstvo 2013 v Sloveniji. Glede na vašo voljo, zagnanost naroda in slovenske vlade, izjemnih navijačev in dejstva, da je košarka pri vas zelo priljubljena, sem prepričan, da boste pripravili najboljše evropsko prvenstvo doslej,« je dejal Zanolin.
Pohvale za predstavitev kandidature, vložen trud za pridobitev prvenstva in dobre želje je sporočil tudi predsednik
Ljubljana, Celje, Ptuj, Novo mesto, Maribor, Koper ...?
Glede finančnih sredstev za gradnjo novih dvoran - za potrebe pred tekmovanj a potrebujemo štiri (predvidoma Celje, Ptuj, Novo mesto in Maribor), drugi del in zaključna faza pa bosta v Stožicah - je bil minister Lukšič zelo zgovoren. »Imamo šest milijonov evrov prostih sredstev iz evropskega sklada. Čeprav se še nismo dogovorili, menim, da bi jih bilo pametno usmeriti v gradnjo objektov za univerzijado in evropsko košarkarsko prvenstvo. Imamo tudi sredstva za izgradnjo srednješolskih objektov, kar bi lahko koristili v Novem mestu, imamo pa še druga sredstva, namenjena predvsem adaptacijam. Pri gradnji novih dvoran imamo zagotovilo Ptuja, da je glavnina sredstev že pokrita s pokrovitelji, prav tako pa v Novem mestu, ki ima v Krki močnega pokrovitelja. V treh letih lahko izpolnimo zahteve za EP in dvorane postavimo tako, da bodo funkcionalne tudi v prihodnje,« je dejal Lukšič.
Fiba Europe Olafur Rafnsson. »Iskreno vam povem, da sem oboževalec vaše dežele in vaših navijačev. V zadnjih mesecih sem bil kar trikrat v Sloveniji in se vsakokrat prepričal, da obožujete košarko. Ne dvomim, da bo Slovenija odličen gostitelj štiriindvajsetim najboljšim evropskim ekipam,« je dejal Islandec.
Roman Volčič je mesto predsednika KZS zavzel po nepričakovanem odstopu dolgoletnega vodilnega moža Dušana Šešoka, ki je bil pred leti glavni pobudnik zamisli o EP. Z njegovim prihodom, bi lahko rekli, se je v Sloveniji zgodila košarka'. Reprezentanca je poleti poskrbela za navijaško evforijo v Carigradu, jeseni se je iz se je iz dolgega zimskega spanca prebudila Union Olimpija, na vstopu v koledarsko zimo pa je Slovenija dobila še EP 2013.
»Kamen se je odvalil od srca, čeprav je bilo bolj ali manj jasno, da bomo prvenstvo dobili, ko je izvršni odbor sprejel znižanje pristopnine iz osmih milijonov evrov na 6,5. Sicer je bilo med delegati nekaj debate, vendar soglasna odločitev pomeni, da smo jih stoodstotno prepričali,« je dejal Roman Volčič.
Petega decembra 2010 se je torej končalo prvo poglavje EP 2013, že v ponedeljek bo Košarkarska zveza Slovenije obrnila nov list. »Imamo že vizijo, kako se lotiti projekta. Pripravljamo organizacijski odbor, ustanovili bomo podjetje, ki bo opravljalo s prvenstvom in zagotovo bomo zaposlili še nekaj profesionalcev, ki se bodo ukvarjali z EP. Iskanje pokrovi-
teljev bo padlo na pleča predsednika Romana Volčiča, generalnega sekretarja Iztoka Remsa in moje malenkosti. Že zdaj pa pozivam vse zainteresirane, da čim prej pošljejo prošnjo na KZS za prostovoljno delo v času EP. Brez prostovoljcev namreč ni mogoče organizirati tako velikega dogodka. Za primerjavo, v Litvi bo prihodnje leto 1600 prostovoljcev, prošenj pa so imeli vsaj še trikrat toliko. Prepričan sem, da bomo združili najboljše kadre in s skupnimi silami vseh Slovenk in Slovencev pripravili najboljše evropsko prvenstvo doslej,« je naglasil Matej Avanzo.
sta
Tajski boks • SP v Bangkoku
Bron za Toplaka
Od 27. novembra do 5. decembra je v tajskem Bangkoku je potekalo svetovno prvenstvo IFMA v Muay Thaiu oziroma tajskem boksu. Slovenska zveza tajskega boksa je na tekmovanje, ki so se ga udeležili tekmovalci iz kar sto-štirih držav sveta, poslala dva tekmovalca. To sta bila izkušeni Franci Grajš (Scorpion gym Novo mesto) in Tadej Toplak iz ptujskega kluba tajskega boksa. Oba sta se sijajno borila in sta osvojila bronasti medalji.
Toplak je v kategoriji do 86 kilogramov najprej premagal kanadskega borca, nato v če-trtfinalu Danca, a se je v tem dvoboju tudi nesrečno poškodoval. Težje si je namreč poškodoval nart, ki mu ga je poizkušal pozdraviti naš maser Matjaž Bučar, a zadeva ni bila dovolj dobro sanirana, da bi našemu borcu dovoljevala nastop v polfinalu, kjer ga je
čakal predstavnik Latvije. Tako je Tadej Toplak osvojil končno tretje mesto, kar je vsekakor velik uspeh, saj sta s trenerjem Matjažem Tomažinom po tihem računala na uvrstitev med prvih pet. Ta rezultat sta presegla, hkrati pa se je mladi Ptujčan boril še veliko bolje kot na letošnjem evropskem prvenstvu v Rimu, kjer je osvojil končno peto mesto. Selektor slovenske Muay Thai reprezentance Iztok Vorkapic je v Ban-gkoku preko svetovnega spleta podal oceno nastopov Tadeja Toplaka: »Zaradi poškodbe Tadej Toplak ni mogel nadaljevati zmagovalnega niza. Je pa tudi ta njegov rezultat po dveh zelo dobro oddelanih borbah in prepričljivih zmagah več kot zadovoljiv.«
Več v prihodnji številki Štajerskega tednika.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Toplak (v sredini) in njegov trener Matjaž Tomažin (desno) sta zadovoljna z dosežkom na SP.
Nogometni novici
Rusiji SP leta 2018, Katarju 2022
Izvršni odbor Mednarodne nogometne zveze (IO FIFA) je pretekli teden v Zurichu sporočil svojo odločitev o prirediteljih svetovnih prvenstev leta 2018 in 2022. Leta 2018 ga bo gostila Rusija, leta 2022 pa Katar.
Rusi so v glasovanju premagali skupno kandidaturo Španije in Portugalske ter Nizozemske in Belgije ter samostojno kandidaturo Anglije, Katarci pa so dobili prednost pred ZDA, Avstralijo, Južno Korejo in Japonsko.
Dolgo pričakovan izbor prirediteljev svetovnih prvenstev po brazilskem leta 2014 je po nekaj pod-kupovalnih aferah vendarle dobil epilog. FIFA se je odločila za Rusijo in Katar, kar je glede na napovedi presenečenje, če pa se upoštevajo finančna sredstva, ki sta jih že oziroma jih še bosta omenjeni državi porabili za organizacijo, pa vendarle ne. Obe državi bosta največji nogometni dogodek gostili prvič, kar je lahko prav tako tehtnico prevesilo v njihovo korist. Katar bo celo prva muslimanska država, ki bo gostila najboljše
nogometaše na svetu, hkrati pa tudi najmanjša država prirediteljica. Njegova površina znaša 11.500 kvadratnih kilometrov, ima pa 1,7 milijona prebivalcev.
Nogometni prvoligaši na predčasni odmor
Združenje klubov 1. slovenske nogometne lige je na seji v Domžalah odločilo, da zaradi slabih vremenskih razmer odpove vse nadaljnje letošnje tekme v prvoligaški konkurenci. Prvenstvo se bo tako nadaljevalo konec februarja oziroma v začetku marca.
Pred začetkom spomladanskega dela bosta morali biti odigrani preloženi tekmi 19. kroga Olimpija - Rudar in CM Celje - Domžale, tako namreč določa tekmovalni pravilnik NZS. Po prvotnem sporedu bi morali v jesenskem delu biti odigrani še trije krogi, zadnji (22.) 18. in 19. decembra, toda sneženje v zadnjih dneh je vodstvo tekmovanja prisililo k predčasnemu koncu prvega dela sezone 2010/11.
Po nepopolnem, 19. krogu je s 45 točkami zanesljivo v vodstvu Maribor, sledijo mu Domžale s 36 točkami in tekmo manj. Najslabše zaenkrat kaže ajdovskemu Primorju in CM Celje, ki sta s 16 oziroma 17 točkami na zadnjem in predzadnjem mestu.
sta
Foto: CG
Rokomet • 1. A SRL (m), 12. krog
Točke ostale na Hardeku
Jeruzalem - Slovenj Gradec 30:23 (15:9)
JERUZALEM: G. Čudič, Belec, S. Žuran; Korpar 3, Krabonja 1, Rajšp, Bogadi 3, Gorenšek 2, B. Čudič 5 (3), Sok 3, Ivanuša, Hebar, Špegel 6, R. Žuran 6, Kukec, Kljajič 1. Trener: Aleš Filipčič
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Slovenj Gradec 4/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Slovenj Gradec 10 minut. IGRALEC TEKME: Boštjan Špegel (Jeruzalem Ormož).
Foto: Črtomir Goznik
1. A SRL (m)		
REZULTATI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 30:23 (15:9), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 31:33 (13:15), Šmartno -Slovan 28:33 (14:12), Ribnica Riko hiše - Maribor Branik 33:28 (15:14), Gorenje - Loka 37:28 (19:15), Cimos Koper - Krka 37:26 (16:15).		
1. GORENJE 11 11 0	0	22
2. CIMOS KOPER 12 9 1	2	19
3. TRIMO TREBNJE 12 7 1	4	15
4. CELJE PIVO. LAŠKO 11 7 0	4	14
5. LOKA 12 5 3	4	13
6. MARIBOR BRANIK 12 5 2	5	12
7. RIBNICA RIKO HISE 12 5 1	6	11
8. KRKA 11 4 2	5	10
9. JERUZALEM ORMOŽ11 4 0	7	8
10. SLOVAN 12 4 0	8	8
11. SLOVENJ GRADEC 12 3 0	9	6
12. ŠMARTNO 12 1 0	11	2
Rokometaši Jeruzalema Ormoža (na sliki Bojan Čudič) so ugnali ekipo Slovenj Gradca.
V derbiju začelja 1. SRL so rokometaši Jeruzalema pričakovano in zasluženo ugnali borbeno zasedbo Slovenj Gradca, ki je nastopila v okrnjeni postavi (manjkali so Sovič, Merda-novič, Mujanovic, Selimovic). Gostitelji so vodili od samega začetka tekme in gostje niti enkrat niso bili blizu presenečenja. Kljub zmagi Ormožani niso blesteli, saj na Hardeku že dolgo časa ni gostovala slabša ekipa kot tokrat Korošci. Sredi 2. polčasa je prednost varovancev trenerja Aleša Filipčiča že znašala +9, 22:13, vendar namesto da bi Ormožani gostom očitali lekcijo, se je stvar zasukala v nasprotno smer.
Korošcem je uspela serija 5:0, s katero so znižali zaostanek na -4, 22:18. V zaključku tekme so bili rokometaši Jeruzalema za korak boljši in jim je brez večjih težav uspelo zabeležiti če-
trto prvenstveno zmago. Ker je bil nasprotnik Jeruzalema vsaj za dva razreda slabši, je brezpredmetno razpravljati o slabi ali dobri igri Ormožanov.
Uroš Krstič
Aleš Filipčič (trener Jeruzalema): »Tekmo proti Slovenj Gradcu je bilo treba dobiti, zato smo zaigrali pod pritiskom in bistveno slabše kot v Trebnjem. Upam, da smo se s to zmago otresli pritiska in da bomo v nadaljevanju zaigrali, kot znamo. Kljub pogledu na lestvico se še nismo odrekli Ligi za prvaka. Obljubim, da se bomo borili do konca. Naj omenim, da so fantje na treningu zagnani in sem zelo zadovoljen z zapuščino mojega predhodnika Saša Prapotnika.«
Jernej Gologranc (trener Slovenj Gradca): »Nastopili smo v okrnjeni zasedbi, v čemer pa ne iščem razlogov za naš poraz. Zmaga Jeruzalema je zaslužena. Nam še naprej ostaja cilj obstanek v ligi, ob tem pa kaliti in dati priložnost domačim igralcem. Danes, na primer, so kar štirje fantje zaigrali v prvi sedmerki, še lani pa so igrali v 2. mladinski ligi.«
Rokomet • 2. SRL (m) - vzhod
Gorišničani zasidrani med prvo trojico
Moškanjci Gorišnica
-	Radeče MIK Celje 36:35 (14:16)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 6 (1), Zorli 6 (1), Bedrač, Klemenčič 1, Valenko 1, Arnuš 4, Balas 4, Lozinšek 6, Cvetko, Golob, Koražija 1, Preac 2, Firbas, Dimec 5 (2), Sovdat. Trener: Sebastjan Oblak.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci
-	Gorišnica 3(8), Radeče MIK Celje 6(6); IZKLJUČITVE: Moškanjci -Gorišnica 12, Radeče MIK Celje 8 minut.
Na koncu se je v Gorišnici dobro izteklo za domače roko-metaše na srečanju z ekipo iz Radeč, saj so osvojili pomembni dve točki. To je bila njihova peta zmaga v prvenstvu, ki jim je prinesla trden položaj na tretjem mestu. Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so uvodoma povedli z 1:0, nato pa so gostje presenetili, oziroma izkoristili domače napake in z delnim izidom 0:5 povedli s štirimi zadetki prednosti. Ob tem je bilo srečanje v 5. minuti za dalj časa prekinjeno, saj je domači rokometaš Valenko streljal proti gostujočim vratom, žoga je zadela njihovega vratarja in ta je izgubil zavest. Radečani so skozi ves prvi polčas vodili ter na odmor odšli z
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Dimec (Moškanjci-Gorišnica) je na tekmi z ekipo iz Radeč dosegel pet zadetkov.
Luka Zorli, rokometaš Mo-škanjcev-Gorišnice: »Naredili smo veliko nepotrebnih napak, nekajkrat zadeli okvir vrat, vendar se je na koncu pokazal pravi duh ekipe in smo prišli do zmage.«
dvema zadetkoma prednosti.
Imperativ domačih je bila seveda zmaga, ki bi lahko veliko pomenila v končnici za prvaka, če se bodo Radečani tja uvrstili, saj se točke iz medsebojnih srečanj prenašajo. Drugi del srečanja so dobro pričeli domačini, ki so v 35. minuti izenačili na 16:16 in nato v 44. minuti povedli 21:20. V naslednjih minutah so lomili odpor gostov in si priigrali prednost petih zadetkov 31:26, kar je bil veliki kapital pred samim zaključkom srečanja. Gostje se niso predajali in so se domačim približali na samo dva zadetka zaostanka (35:33). Ko pa so gorišniški rokometaši dosegli še 36. zadetek, je bilo sanj gostov o točki konec. Do konca so sicer dosegli še dva zadetka, a jim je za izenačenje zmanjkalo časa.
Danilo Klajnšek
Dobova - Drava Ptuj 44:31 (22:16)
RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš
1,	Janžekovič 6, Verdenik, Šamperl, Bračič 7. Bezjak 7, Požar L. 1, Fridrih
2,	Sabo 5, Zolar 1, Bedrač, Benčič 1, Bedenik. Trener: Milan Baklan
Drugo srečanje v tej sezoni med Dobovo in Dravo se je pričelo z uro zamude, saj se je Ptujčanom med potjo pokvaril avtobus. Verjetno je tudi to nekoliko vplivalo na mlade varovance trenerja Milana Baklana, ki so srečanje pričeli z izjemno slabim metom, kar 7/0. Toda kljub temu domačini niso preveč ušli in do 18. minute so vodili le za dva zadetka. Nato so ponovno nastopile težave v obrambi, kar se Ptujčanom dogaja že nekaj zadnjih tekem. Domačini so se dobro znašli na njihovo postavljeno obrambo
2. SRL (m) - vzhod
REZULTATI 9. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Radeče MIK Celje 36:35, Dobova - Drava Ptuj 44:31, Brežice - Pomurje 27:24, Dol TKI Hrastnik - Arcont Radgona 41:25.
1.	DOL TKI HRASTNIK 9 8 0 1 16
2.	DOBOVA	9 8 0 1 16
3.	MOŠKANJCI - GOR. 9 5 2 2 12
4.	RADEČE MIK CELJE 9 3 15 7
5.	DRAVA PTUJ 9 3 1 5 7
6.	ARCONT RADGONA 9 2 3 4 7
7.	BREŽICE	9 2 0 7 4
8.	POMURJE 9 1 1 7 3
in polčas dobili s šestimi zadetki razlike (22:16). Fizično močnejši in veliko izkušenejši Dobovci, v njihovi ekipi so kar trije igralci s prvoligaškimi izkušnjami, so bili boljši tudi v drugem delu. Prednost v nobenem trenutku ni bila nižja od šestih zadetkov. Trener gostujoče ekipe Milan Baklan je uvidel, da so domačini pač premočni in je v končnici tekme iz igre potegnil izkušena Bračiča in Bezjaka, priložnost pa ponudil vsem igralcem, ki so bili v kadru. Prednost na koncu srečanja je znašala +13 v korist Dobove. Vsekakor se je ekipi Drave poznala tudi odsotnost prvega vratarja Dogše, ki ima zviti gleženj, njegovo vrzel pa sta skušala zakrpati mlada in perspektivna Bedenik in Koštomaj, ki sta v Dobovi skupaj zbrala 8 obramb. Prihodnji konec tedna čaka po treh zaporednih gostovanjih rokome-taše iz Ptuja domač obračun s sosedi, ekipo Moškanjcev Go-rišnice.
tp
Rokomet • 1. B SRL (m)
Zgrešili 7 sedemmetrovk
Celje Pivovatna Laško B - Velika Nedelja Carrera Optyl 33:23 (16:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec, Meško, Majcen, Kaučič, Hanželič 4, Horvat 1, Bezjak, Veselko 3 (2), Škripec 2, Preac, Ivančič 8 (2), Kovačič, Tušak 1, Kumer, Špindler 4 (2), Zorec. Trener: Samo Trofenik.
SEDEMMETROVKE: Celje Pivovarna Laško B 1 (1), Velika Nedelja Carrera Optyl 13 (6); IZKLJUČITVE: Celje Pivovarna Laško B 16, Velika Nedelja Carrera Optyl 8 minut.
Verjetno bi prvi del tekmovanja v 1. B slovenski moški rokometni ligi v Veliki Nedelje najraje kar pozabili. Niti v najslabšem črnem scenariju niso razmišljali o tem, da bi po desetih krogih bili na zadnjem mestu, ob tem pa na svojem kontu imeli samo dve točki, ob samo eni zmagi, pa še ta je bila dosežena v gosteh. Tokrat so roko-metaši iz Velike Nedelje doživeli visoki poraz v celjskem Zlato-rogu, kjer so bili gostje druge ekipe iz mesta ob Savinji.
Začetek ni obetal nič slabega za goste, ki so igrali dobro ter celo vodili. Nato je bil rezultat izenačen na 6:6, v 22. minuti pa so domači povedli 11:10. Zadnje minute prvega dela so pripadle domačinom, vendar bi lahko bilo drugače, če gostje ne bi zapravili kar treh sedem-metrovk.
Tudi v drugem polčasu je bila igra do 38. minute dokaj enako-
1. B SRL (m)			
REZULTATI 10. KROGA: Celje Pivovarna Laško B - Velika Nedelja Carrera Optyl 33:23, Grča Kočevje -	Mokerc Ig 36:27, Alples Železniki -	Sevnica 24:29, Krško - Ajdovščina 37:24, Sviš Pekarna Grosuplje - Istrabenz Izola 26:26, Škofljica - Grosuplje 27:33.			
1. KRŠKO 10	9	0 1	18
2. SVIŠ P. GROSUPLJE 10	7	1 2	15
3. SEVNICA 10	7	0 3	14
4. ISTRABENZ IZOLA 10	6	2 2	14
5. GRČA KOČEVJE 10	6	0 4	12
6. ŠKOFLJICA 10	5	0 5	10
7. AJDOVŠČINA 10	5	0 5	10
8. CELJE P. LAŠKO B 10	4	0 6	8
9. GROSUPLJE 10	3	1 6	7
10. ALPLES ŽELEZNIKI10	3	0 7	6
11. MOKERC IG 10	2	0 8	4
12. VELIKA NEDELJA 10	1	0 9	2
vredna, nato pa so sledili zapravljeni številni čisti streli gostov in domačini so vztrajno višali vodstvo. Gostje se niso mogli več vrniti v igro in poraz je bil neizbežen. Najvišjo razliko so si domačini priigrali v 57. minuti, ko je bil rezultat 32:21. Poraz je visok, vendar če zapraviš pet sedemmetrovk in številne čiste strele, je rezultat odraz realne slike na igrišču. Da gostje niso dosegli več kot 23 zadetkov pa je največji krivec domači vratar Matic Gerčar, saj je zbral več kot 20 obramb. Mogoče pa bo sobotno domače srečanje proti petouvrščeni ekipi iz Kočevja vsaj na koncu vrnilo nekaj nasmeha in optimizma v vrste Ve-likonedeljčanov.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 3. DOL vzhod (ž)
Sprejem in servis prinesla zmago
ZM Ljutomer -ŽOK AC Prstec Ptuj 0:3 (-12, -18, -17)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Perger, Vidovič, Kramberger, Kokol, Nimac, Kosi, Andjelkovič, Krajnc, Mahorič, Vindiš, Leskova r, trenerka: Jasna Zajšek
V odbojki je velikokrat odločilnega pomena ali odločilen faktor dober sprejem in servis, ki je pri ptujskih od-bojkaricah na tekmi v Ljutomeru deloval zelo dobro. Ti dve prvini odbojkarske igre sta Ptujčankam prinesli odločilno premoč pri gladki zmagi 3:0 v nizih. Kljub spremenjeni ekipi (zaradi bolezni sta manjkali igralka prve postave Breznikova in vedno zanesljivejša Intiharjeva) in dejstvu, da se je domača ekipa okrepila, dvomov o zmagovalcu ni bilo. Visok nivo igre gostij v prvem nizu Ljutomerčankam ni dovolil, da se razigrajo. V drugem nizu so se domačinke malo bolje upirale, igra v
3. DOL VZHOD 2 (ž)
REZULTATI 9. KROGA: ZM Ljutomer - AC Prstec Ptuj 0:3, Formis II. - Galeja 2:3, Maribor - Turbina 1:3.
1.	NOVA KBM BRANIK II. 7	7	0	21
2.	AC PRSTEC PTUJ	7	6 1	18
3.	GALEJA	8	6 2	17
4.	TURBINA	8	5	3	13
5.	FORMIS II.	8	2	6	6
6.	ZM LJUTOMER	8	1 7	6
7.	MARIBOR	8	0 8	0
polju je bila bolj izenačena. A izkušnje in kvaliteta ptujskega trikotnika Vidovič-Kranjc-Andjeljkovič so pretehtale na ptujsko stran. Zadnji niz je bil odigran na rutiniran način, ob tem je mlada Krambergerjeva s sedmimi uspešnimi začetnimi udarci dotolkla domačinke, ki so zbrale 17 točk. Ženski Odbojkarski klub AC Prstec Ptuj je na suveren način prišel do šeste prvenstvene zmage, za katero ima največ zaslug Simona Kranjc, ki je skupno dosegla kar osemnajst točk.
Ptujčanke so sedaj čvrsto na drugem mestu prvenstvene lestvice, v prihodnjem krogu pa nas čaka obračun vodilnih ekip lige. Nepora-žena druga ekipa Nove KBM iz Maribora je ptujske odboj-karice v tej sezoni premagala že dvakrat: v pokalu 3:2, v prvenstvu 3:0. Na tej tekmi bo ptujska trenerka Jasna Zajšek ponovno videla pravi obraz svojih igralk, saj bodo za pozitiven rezultat proti mladi mariborski vrsti morale njene varovanke igrati na zelo visokem nivoju, hkrati pa ne bodo smele narediti prevelikega števila tehničnih napak. Izziv je velik, ob tem pa velja povabilo ljubiteljem odbojke na derbi 3. slovenske odbojkarske lige med Ptujčankami in Mariborčankami. Tekma bo na sporedu v petek zvečer ob 19 30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj.
David Breznik
Košarka • 3. SKL - vzhod (m)
Odločilna tretja četrtina
Terme Ptuj -Komenda Hram Gorjan 73:80
(20:13, 12:15, 17:28, 24:24)
Ptujski košarkarji so v tekmi 7. kroga gostili favorizirano ekipo Komende, tekmo pa si je v lepo zapolnjeni dvorani Gimnazije Ptuj ogledalo več kot 300 gledalcev. Igralci trenerja Ratka Radoviča in njegovega pomočnika Boštjana Koncilije so odlično začeli srečanje in si v prvi četrtini priigrali sedem točk prednosti. Del prednosti so uspeli zadržati še ob polčasu. Krizne minute so prišle v tretji četrtini tekme, v kateri so izkušenejši gostje prišli do odločilne prednosti, ki je niso več izpustili iz rok.
V domači ekipi Terme Ptuj so se prvič predstavili trije novinci, ki so se glede na le nekaj
3. SKL vzhod (m)			
REZULTATI 7. KROGA:		Terme	
Ptuj - Komenda Hram Gorjan 73:80,			
NONA Lenart - Ivančna Gorica 83:69			
(19:10, 27:17, 27:24, 10:18), Posav-			
je Podbočje - Ruše 64:	38	(11:17,	
17:26, 19:26, 17:19),	Prlmafoto		
SG - Koroška 86:55 (23:9, 16:11,			
29:21, 18:14). Ekipa ŠRK Koši je			
bila prosta.			
1. NONA LENART 6	6	0	12
2. IVANČNA GORICA 7	4	3	11
3. ŠRK KOŠI 6	5	1	11
4. KOMENDA HRAM GORJAN 6	5	1	11
5. TERME PTUJ 7	2	5	9
6. PRIMAFOTO SG 6	3	3	9
7. POSAVJE PODBOČJE 6	2	4	8
8. RUŠE 6	1	5	7
9. KOROŠKA 6	0	6	6
skupnih treningov dobro vklopili v ekipo. V soboto bodo ptujski košarkarji znova igrali v domači dvorani; tokrat bo njihov tekmec doslej neprema-gana ekipa iz Lenarta.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski košarkarji so odlično začeli sobotno srečanje, v nadaljevanju pa so pobudo prevzeli gostje.
Ples
Ana in Nejc uspešna na Dunaju
Konec novembra, 20. 11., je bil na Dunaju tradicionalni plesni turnir Austria Open. Udeležilo se ga je preko 1.500 plesnih parov vseh starostnih kategorij iz vsega sveta. Hkrati je na Dunaju potekalo tudi
svetovno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov, kjer sta se Miha Vodičar in Nadiya Bychkova uvrstila na odlično četrto mesto. Odlično sta svoj nastop opravila tudi Ana Ekart in Nejc Fir (na fotografiji), ki sta bila v kategoriji mlajših mladincev v latinskoa-meriških plesih najbolje uvrščen slovenski par. Med 47 plesnimi pari sta se uvrstila na 29. mesto. V vseh starostnih kategorijah izrazito prevladujejo ruski plesni pari. Tekma na Dunaju šteje za točke na slovenski rang lestvici, na kateri sta Ana in Nejc sedaj na tretjem mestu. Dobra uvrstitev na Dunaju jima je dala dodatno energijo za priprave še na zadnji dve tekmi v letošnjem letu, in sicer za Varaždin in Maribor Open.
UR
Športno plezanje • Tekma državnega prvenstva v Tržiču
Mini zmaga in naslov državne prvakinje
Mina Markovič (PK 6b Ptuj) je svojo izredno formo v sklepnem delu sezone potrdila tudi na zadnji letošnji uradni tekmi v Tržiču. To je bila četrta tekma v članski kategoriji, ki je štela za naslove državnih prvakov in prvakinj v težavnostnem plezanju. Ptujčanka ponovno ni imela resne tekmice, saj nista nastopili njeni edini pravi konkurentki v Sloveniji, Natalija Gros in Maja Vidmar. Kljub temu je Mina že v predtekmovanju plezala dobro, nato pa je kot edina v finalu rutinirano prišla do
Rezultati tekme v Tržiču:
-	članice:
1.	Mina Markovič (PK 6b Ptuj)
2.	Asja Gosar (PK Divača)
3.	Karin Tomažič (PS Društva prosti čas)
-	člani:
1.	Klemen Bečan (ŠPO Tržič)
2.	Jure Raztresen (PK Škofja Loka)
3.	Domen Škofic (ŠPO Radovljica)
Skupni vrstni red DP v težavnostnem plezanju:
-	članice:
1.	Mina Markovič (PK 6b Ptuj) 345 točk
2.	Asja Gosar (PK Divača)	270. točk
3.	Maja Vidmar (PK Škofja Loka)
-	člani:
1.	Klemen Bečan (ŠPO Tržič)
2.	Domen Škofic (ŠPO Radovljica)
3.	Jure Raztresen (PK Škofja Loka)
Mina Markovič ima pogled usmerjen navzgor, proti svetovnemu vrhu ...
vrha smeri in zasluženo dosegla letošnjo drugo zmago na tekmah za državno prvenstvo. Za 22-letno športnico je to prvi naslov državne prvakinje v težavnostnem plezanju, skupno je na štirih tekmah zbrala kar 345 točk ter je drugouvršče-no Asjo Gosar prehitela za 75 točk. Letos je naša tekmovalka potrdila primat najboljše slo-
venske športne plezalke tudi z osvojitvijo naslova državne prvakinje v balvanskem plezanju, drugim mestom v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in zmago na evropskem prvenstvu v plezanju v Imstu v kombinaciji. Ko seštejemo vse te rezultate, ni težko ugotoviti, da je za Mar-kovičevo sanjska sezona.
Pri moških je na zadnji tekmi slavil Klemen Bečan (ŠPO Tržič), ki je le za nekaj gibov ostal pod vrhom smeri. Dosegel je tudi drugo zmago v sezoni na tekmah za državno prvenstvo in je prav tako kot Markovičeva suvereno postal državni prvak v težavnostnem plezanju.
David Breznik
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Pavko, Piljo in Urbo znova odlično
Najboljši ptujski namiznote-niški igralci so v izredno pomembni tekmi 8. kroga gostili ekipo iz Mengeša. Zmaga jim je prinašala zanesljivo uvrstitev med najboljšo šesterico, ki nadaljuje v ligi za prvaka, poraz pa trepetanje do zadnjih iger 9. kroga, po katerem se izvede delitev »na zgornji (1. - 6.) in spodnji dom (7. - 10.)«. A Ptuj-čani so še enkrat več dokazali, da si zaslužijo mesto v zgornjem delu!
Bojan Pavič je hitro povedel svoje moštvo v vodstvo, Urban Ovčar pa je po vodstvu 2:0 v nizih preveč popustil in gostje so rezultat izenačili. Dvome o končnem zmagovalcu sta v naslednjih igrah razblinila Danilo Piljak in Bojan Pavič, ki sta z zelo zbrano in na trenutke nav-dušujočo igro povsem zasenčila goste iz Mengeša. Le-ti imajo v svojih vrstah tri izenačene igralce, a nobeden ni prišel niti do igre proti Paviču in Piljaku! Gledalce s svojo izjemno borbenostjo in zagnanostjo vedno znova navdušuje 46-letni Bojan Pavič, ki je za številne mlajše tekmece še vedno nepremostljiva ovira. Zato ne preseneča, da je bilo ob igrišču velikokrat slišati skandiranje gledalcev: »Pavko, Pavko ...«
Izjemno homogeno ptujsko moštvo se bo v 9. krogu v go-steh pomerilo z vodilno ekipo Finee Maribor, ki v letošnji sezoni še ne pozna poraza.
TIBHAR SMASH28/B
Foto: Crtonmir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj) je eden izmed najboljših slovenskih ligaških igralcev.
3.	KRKA
4.	SOBOTA
5.	TEMPO VELENJE
6.	PTUJ
7.	I LIRIJA
8.	MUTA
9.	EDIGS MENGEŠ
10.	RAKEK RAKEK
8	6	2	12
8	5	3	10
8	5	3	10
8	4	4	8
8	2	6	4
8	2	6	4
8	17	2
8	0	8	0
1. SNTL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Ptuj - Ed-igs Mengeš 5:2, Kema - Krka 5:0, Rakek - Finea Maribor 1:5, Ilirija -Muta 5:2, Tempo - Sobota 5:1.
1.	FINEA MARIBOR	8 8 0 16
2.	KEMA PUCONCI	8 7 1 14
PTUJ - EDIGS MENGEŠ 5:2
Pavič - Avbelj 3:0, Ovčar - Ore-šnik 2:3, Piljak - Jazbič 3:0, Pavič - Orešnik 3:0, Ovčar - Jazbič 0:3, Piljak - Avbelj 3:0, Pavič - Jazbič 3:0.
JM
1. SNTL (ž): Ptujčanke opravile s petico
V osmem krogu, sicer predzadnjem v prvem delu prvenstva, ni prišlo do nobenega presenečenja: peterica ekip, ki
bo nastopila v končnici za prvaka, je zmagala, Izola in Logatec sicer tesno. Ostaja odprto vprašanje o šestem mestu, za katerega se dokaj enakovredno borijo štiri moštva: Iskra, Muta, Ilirija in Slovan. V tem trenutku je v najboljšem položaju Iskra Avtelektrika, ki pa v zadnjem krogu igra proti ekipi iz Logatca. Muta, ki je z enakim številom točk sedma, gosti Kajuh Slovan.
Ptujčanke so tokrat gostovale v Ljubljani in po pričakovanjih ugnale svoje tekmice iz Kajuh Slovana z maksimalnim rezultatom 0:5; na tem dvoboju so domačinkam oddale samo en niz. V zadnjem srečanju bodo doma v soboto gostile zadnje-uvrščeno ekipo Sobote, kjer so nesporne favoritinje za zmago. Tako se postavlja samo vpra-
šanje, na katerem mestu bodo končale prvi del prvenstva.
REZULTATI 8. KROGA: Kajuh Slovan - Ptuj 0:5, Ilirija - Fužinar Interdiskont 2:5, Arrigoni Izola - Iskra Av-toelektrika 5:4, Sobota - Ljubljana 1:5, Logatec - Muta 5:4.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT	8	8	0 16
2.	ARRIGONI IZOLA	8	6	2 12
3.	LJUBLJANA	8	6	2 12
4.	LOGATEC	8	5	3	10
5.	PTUJ	8	5	3	10
6.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	8	3	5	6
7.	MUTA	8	3	5	6
8.	ILIRIJA	8	2	6 4
9.	KAJUH SLOVAN	8	2	6 4
10.	SOBOTA	8 0 8 0
KAJUH SLOVAN - PTUJ 0:5
Rajterič - Zera 0:3, Nemarnik -Terbuc 0:3, Kovačevič - Rojko 0:3, Nemarnik - Zera 1:3, Rajterič - Roj-ko 0:3.
Danilo Klajnšek
Foto: DB
Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj, ONL Videm, ZLMN Ormož
Lige MNZ Ptuj:
Majolka na vrhu
Za ekipami v Zimski ligi malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj že so trije odigrani krogi. Vsaj na papirju se je v 1. kakovostnem razredu odvijal derbi med Majolko in Vitomarci. Toda mladi »futsalerji«, ki zastopajo barve Majolke, so bili premočni. Prevladovali so praktično celotno srečanje, in čeprav so prvi zadetek zabili šele v 25. minuti, nji-
hova zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Z novo zmago tako še naprej ostajajo na čelu tabele in ponovno napovedujejo boj za najvišja mesta tudi v tej sezoni. V 1. razredu so največje presenečenje pripravili igralci Mo-gga, ki so minimalno, z 2:1, premagali letos visokoletečo ekipo Mark 69 Agencija As.
V 2. razredu skupine A zaenkrat najbolje kaže ekipi SGD in Sliko-pleskarstvo Goričan, ki je do sedaj slavila na vseh treh preizkušnjah, medtem ko po teh odigranih krogih
v 2. rangu skupine B vodi KPŠ (Klub ptujskih študentov).
1. LIGA
REZULTATI 3. KROGA: ŠD Vitomarci - KMN Majolka 0:2, Bar Saš -ŠD Juršinci 5:3, Mitmau - Hobit Pub Apače 0:3, ŠD Rim - Poetovio Linde plin 1:2, Mogg - Mark 69 Agencija as 2:1.
1.	KMN MAJOLKA 3 3 0 0 9:4 9
2.	BAR SAŠ 3 2 1 0 9:4 7
3.	POETOVIO L. P. 3 2 1 0 7:4 7
4.	MARK 69 AS 3 111 5:4 4
5.	MOGG 3 111 6:6 4
6.	ŠD VITOMARCI 3 111 4:5 4
7.	HOBIT P. APAČE 3 1 0 2 4:5 3
8.	ŠD RIM 3 0 2 1 5:6 2
9.	ŠD JURŠINCI 3 0 1 2 7:11 1
10.	MITMAU 3 0 0 3 2:9 0
2. LIGA - SKUPINA A
REZULTATI 3. KROGA: KMN Dra-ženci - SGD in Slikopleskarstvo Goričan 2:3, Apolon 11 - ŠD Draženci 2:2, ŠD Kenguru - ŠD Pobrežje 3:4, Club 13 - O Sole mio 4:2.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa KMN Majolka je vodilna ekipa 1. lige MNZ Ptuj.
n
© p
(?) (\) (V
1. GORICAN	3	3	O	O	12:6	9
2. SD POBREŽJE	3	2	O	1	13:8	6
3. CLUB 13	3	2	O	1	11:9	6
4. APOLON 11	3	1	2	O	7:6	5
5. SD DRAŽENCI	3	1	1	1	7:8	4
6. O SOLE MIO	3	O	2	1	6:8	2
7. SD KENGURU	3	O	1	2	6:10	1
8. KMN DRAŽENCI 3		O	O	3	7:14	O
MJEW* X
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Hobit Pub Apače je s 3:0 ugnala ekipo Mitmau.
2. LIGA - SKUPINA B
REZULTATI 3. KROGA: ŠD As
Evroavto - Super Team 1:1, ŠD Po-lenšak - NK Bistrica 5:3, Klub ptujskih študentov - ŠD Ptujska Gora 2:1, Sport club M - Bar Gloria 3:0.
1.	KPŠ	3 3 0 0 8:2 9
2.	SUPER TEAM 3 2 1 0 9:4 7
3.	AS EVROAVTO 3 2 1 0 9:3 7
4.	BAR GLORIA 3 1 0 2 7:8 3
5.	ŠD POLENŠAK 3 1 0 2 7:10 3
6.	SPORT CLUB M 3 1 0 2 4:8 3
7.	PTUJSKA GORA 3 1 0 2 2:6 3
8.	NK BISTRICA 3 0 0 3 7:13 0
Nogomet m NK Zavrč
Za spremembe ni potreb
Letošnji jesenski del tekmovanja v štajerski nogometni ligi je prinesel zanimivi nogomet. Po pričakovanjih je na prvem mestu ekipa Zavrča, ki je v trinajstih krogih kar dvanajstkrat zmagala ter samo enkrat igrala neodločeno. Edinega pravega konkurenta so imeli v ekipi Šoštanja, ki za njimi zaostaja za šest točk. Vsi ostali, ki so si želeli biti na vrhu ali blizu, pa so za vodeči-ma moštvoma zaostali preveč, da bi jih lahko resneje ogrozili. Na tekme, na katerih so igrali varovanci trenerja Mirana Emeršiča, se je izplačalo hoditi že zaradi zadetkov, saj so jih v povprečju dosegali kar 4,2 na tekmo.
»Z jesenskim delom tekmovanja smo lahko zadovoljni, saj smo na prvem mestu ter imamo šest točk prednosti pred prvim zasledovalcem Šoštanjem. To smo dosegli z dobro pripravljenostjo, saj smo ob tem igrali še v pokalu Hervis, kjer smo premagali Muro (4:2) in izgubili proti Nafti (0:3). Rekel bi, da smo bili na nivoju med tretjo in drugo ligo,« je ocenil trener Zavrča Miran Emeršič.
V Zavrču pred prvenstvom niso skrivali svojih želja, čeprav mnogi v to njihovo prevlado sprva niso verjeli. A so jih nogometaši kaj hitro de-mantirali in navduševali z igro, ki je prinesla želeno uvrstitev. Prednost je vedno težko brani-
Foto: Črtomir Goznik
Trener NK Zavrč Miran Emeršič je lahko zadovoljen z jesenskim delom prvenstva.
ti, saj vsi želijo na kolena položiti vodečega. O tem in o ciljih za spomladanski del prvenstva pa nam je trener Miran Emer-šič povedal: »Nekajkrat sem si ogledal igro Šoštanja in moram reči, da so poleg nas edini, ki so nekako nad povprečjem štajerske lige. V tretjem krogu jih pričakujemo doma in v primeru naše zmage bi imeli prednost devetih točk. S tem bi naredili velik korak h končnemu
prvemu mestu. V tem trenutku ne razmišljamo o kakšnih spremembah v igralskem kadru, saj so rezultati in igre takšni, da ne težimo k spremembam. Glavni cilj je, da se dobro pripravimo in potem ne bi smelo biti težav. Sedaj dvakrat tedensko vadimo v telovadnici, priprave na spomladanski del pa bomo pričeli predvidoma v začetku februarja.«
Danilo Klajnšek
ZLMN Ormož
REZULTATI 4. KROGA: Akord Bar
-	Fiposor Aries IT 4:1, Portai Cvetkov-ci.net - Mladost Miklavž 4:3, Beno Udrih Team - Jerebič Črni Ribič 1:4, Furija - Bar Maček 0:6, Inox ograje Majcen - Bar Gaja Ivanjkovci 1:1, Vičar Transport Vičanci - KOŠ 2:2.
1.	IVANJKOVCI	4	3	10	13:5	10
2.	OGR. MAJCEN	4	3	11	13:5	10
3.	AKORD BAR	4	3	10	11:5	10
4.	CVETKOVCI.NET	4	3	0 1	10:6	9
5.	JEREBIČ RIBIČ	4	3	0 1	9:5	9
6.	KOŠ	4	1	3 0	8:6	6
7.	BENO UDRIH T.	4	2	0 2	12:12	6
8.	BAR MAČEK	4	1	1 2	11:11	4
9.	VIČAR VIČANCI	4	112	8:10	4
10.	M. MIKLAVŽ 4 0 0 4 7:15 0
11.	FIPOSOR ARIES4 0 0 4 9:19 0
12.	FURIJA 4 0 0 4 3:15 0
ONL VIDEM
ČLANI
REZULTATI 3. KROGA: ŠD Lanco-va vas - KMN Majolka 2:0, Strmec
-	ŠD Pobrežje 8:6, ŠD Zg. Pristava
-	NK Videm 2:1, ŠD Selan Krovstvo Petrovič - ŠD Majski Vrh 2:2, NK Tržec Bar Osmica - ŠD AS Evroavto 2:7, Joe Fernandes - Bar Leska 0:0.
1.	AS - EVROAVTO 3	3	0	0	18:5	9
2.	STRMEC 3	3	0	0	16:10	9
3.	ŠD MAJSKI VRH 3	2	1	0	11:5	7
4.	ŠD POBREŽJE 3	2	0	1	18:12	6
5.	NK TRŽEC 3	2	0	1	12:9	6
6.	ŠD SELAN 3	111	7:7	4
7.	NK VIDEM 3	1	0	2	6:7	3
8.	LANCOVA VAS 3	1	0	2	6:10	3
9.	ZG. PRISTAVA (-1)3	1	0	2	4:10	2
10.	J. FERNANDES 3 0 1 2 4:10 1
11.	BAR LESKA 3 0 1 2 0:8 1
12.	KMN MAJOLKA3 0 0 3 5:14 0
VETERANI
REZULTATI 1. KROGA: Tržec - Zg. Pristava 4:2, Leskovec - Lancova vas 1:6, KMN Majolka - NK Videm 3:3, Prosta je bila ekipa ŠD Pobrežje.
TP, DK, DL, UK
Tenis • Zimska liga:
Štraf se je izenačil z Veterani
2. liga
REZULTATI 3. KROGA: TK SKORBA - VETERANI 1:2
(Hazimali - Pušnik 4:9, Žitnik
-	Merc 5:9, Žitnik/Hazimali
-	Mazera/Tumpej 9:4); PSS PTUJ - TK SKORBA GAD 2:1 (Čajič - Intihar 9:6, Belšak
-	Dobnik 9:1, Vamberger/ Belšak - Ogrinc/Drobnič 5:9); CIVIS PTUJ - TK ŠTRAF 0:3 (Kiseljak - Korošec 0:9, Bez-jak - Krajnc 0:9, Bezjak/Ki-seljak - Korošec/Krajnc 1:9).
Ekipa TK Štraf je visoko premagala ekipo Civis Ptuj in se po točkah na vrhu lestvice izenačila z ekipo Veteranov. Slednja je zmagala v derbiju kroga proti ekipi TK Skorba, odločala pa je boljša pripravljenost posameznih igralcev. TK Skorba gad nikakor ne najde prave formule za zmago v ligi.
1.	TK STRAF
2.	VETERANI
3.	TK SKORBA
4.	PSS PTUJ
5.	TK SKORBA GAD
6.	CIVIS PTUJ
gemi 76 74 71 66 5O 9
1. liga
PARI 4. KROGA (11. 12..): OB 8.30: Trgovine Jager -Hiša Kager, TC Goja - TK Šu-mari; ob 11.45: TK Gorišnica - Hortikultura.
JM
Športni napovednik
Mali nogomet • Makoterjev turnir v Ljutomeru
V soboto, 11. decembra, bo klub malega nogometa Meteorplast s Cvena pri Ljutomeru v novi ljutomerski športni dvorani pripravil že enajsti turnir v malem nogometu v spomin na pokojnega predsednika kluba Janka Makoterja. Ekipe, ki bodo z žrebom razvrščene v skupine, se lahko prijavijo do četrtka, 9. decembra, ko bo opravljen tudi žreb. Vsaka ekipa bo imela zagotovljeni vsaj dve tekmi, turnir pa se bo pričel ob 8. uri. Prijavnina znaša 75 evrov, ekipe pa jo morajo poravnati pred žrebom na TR SI56 0234 3025 3365 982 (NLB). Dokazilo o plačilu je treba poslati po faxu (02 5844 004).
Prvo mesto prinaša letos poleg pokala in prehodnega pokala še 1200 evrov, drugouvrščena ekipa bo prejela 600 evrov in pokal, za tretje mesto pa bo ekipa dobila 300 evrov in pokal. Nagrajeni bodo tudi najboljši igralec, strelec in vratar turnirja.
NŠ
Sreda, 8. december 2010 - dan za
najboljše slovenske športnike invalide
1.	Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki v letošnjem letu praznuje 90-letnico svojega delovanja, ima v svojih vrstah tudi uspešne športnike, ki so osvojili medalje na največjih mednarodnih tekmovanjih. Med njimi so:
-	Marjan Žalar, evropski prvak slepih in slabovidnih v kegljanju
-	Aleksander Sabo, evropski prvak v showdownu
-	Jana Führer, nosilka srebrne medalje na EP v showdownu
-	showdown reprezentanca v postavi Aleksander Sabo, Jana Führer, Peter Zidar, Tanja Oranič in Aleksander Novak, ki je na EP osvojila srebrno medaljo
-	Marija Fras, nosilka bronaste medalje na EP slepih in slabovidnih v kegljanju
-	Mitja Žalar, nosilec bronaste medalje na EP slepih in slabovidnih v kegljanju
Vse omenjene športnike skupaj z reprezentančnimi trenerji (kegljanje Andreja Razlag in Silva Razlag, showdown Gregor Habjan) je predsednik ZDSSS g. Tomaž Wraber povabil na sprejem v sredo, 8. decembra 2010, ob 12. uri v prostore zveze na Groharjevi 2, Ljubljana.
2.	Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite pa bo istega dne ob 16.30 v Trebnjem opravila že sedemnajsti izbor najboljših. Morda bo med najboljšimi v posameznih kategorijah prav kdo izmed zgoraj naštetih nosilcev medalj z evropskih prvenstev za slepe in slabovidne.
Pridružite se nam na obeh dogodkih. Športniki invalidi vam bodo skupaj s strokovnim vodstvom in vodstvi obeh zvez še posebej hvaležni.
Silva Razlag
dobitnica posebnega priznanja ZDSSS ob 90-letnici za področje športa slepih in slabovidnih
Šahovski kotiček
Slovenski mladi šahisti končali na 13. mestu
V	turškem mestu Budur se je zaključila šahovska olimpijada mladih do 16 let. Prvič je na njej nastopila slovenska reprezentanca, v kateri je svojo priložnost dobil tudi član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Klemen Janžekovič.
Po začetnem ratingu je bila Slovenija uvrščena na 11., ob koncu pa je zasedla 13. mesto. Za to so bile dovolj štiri zmage, en neodločen rezultat in pet porazov. Najboljši v slovenski vrsti je bil mladi Ljubljančan Domen Hiti, ki je iz desetih partij zbral 6 točk in tako na tretji šahovnici zasedel odlično 8. mesto. Drugi Ljubljančan, Tim Janželj, jih je dodal 5,5 ter bil na drugi šahovnici 12. Žan Tomazini iz Slovenske Bistrice je na prvi šahovnici osvojil 11. mesto s petimi točkami, Ptujčan Klemen Janžekovič pa je s tremi točkami na četrti šahovnici zasedel 19. mesto. To je gotovo nekoliko manj od Klemnovih sposobnosti, vendar je večino partij igral preveč napadalno na zmage, kar pa se mu je včasih maščevalo tudi v dobljenih pozicijah. Gotovo je bila to zanj dobra mednarodna izkušnja, ki jo bo lahko s pridom izkoristil že na domačem turnirju Ptuj Open 2010.
Ptuj Open 2010 ob 75-letnici ptujskih šahistov
Ptujski šahisti letos praznujejo 75 let organiziranega delovanja. V ta namen bo Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj organiziralo že peti, tradicionalni šahovski turnir Ptuj Open Spodnje Podravje. Turnir je namenjen predvsem mladim, domačim šahistom, da si v močni konkurenci pridobijo čim več izkušenj.
Prvič bo turnir izveden v dveh terminih, in to v prostorih Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, Dravska ulica 18. Prvo kolo bo v petek, 10. decembra 2010, s pričetkom ob 16. uri, pred tem pa bo še krajša otvoritvena slovesnost. Razpored drugega kroga turnirja: četrtek, 16. december, ob 17. uri 5. kolo petek, 17. december, ob 17. uri 6. kolo sobota, 18. december, ob 9.30 uri 7. ter ob 16. uri 8. kolo nedelja, 19. december, ob 16. uri zadnje, 9. kolo.
V	nedeljo, 19. decembra, s pričetkom ob 10. uri bo na istem prizorišču še kvalifikacijski turnir za memorialni turnir Vasje Pirca pod geslom »Slovenija šahira«, ki se bo pričel istočasno v desetih slovenskih krajih (Celje, Izola, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Ptuj in Slovenj Gradec). Najboljši s teh turnirjev v posameznih starostnih kategorijah se bodo uvrstili na finale, ki bo 26. decembra 2010 na snežnem stadionu pod Pohorjem, kjer bo ŠZS razglasila še najboljšega šahista in najboljšo šahistko za leto 2010.
Silva Razlag
Rokomet • Pred EP za dekleta na Norveškem
Vsaka točka bi bila lep uspeh
Od danes do prihodnje nedelje bo na Norveškem potekalo evropsko prvenstvo za dekleta. Na njem bodo sodelovale tudi Slovenke, ki jih vodi Hrvat Ivica Rimanic. Naša dekleta imajo pred seboj izjemno zahtevno nalogo, saj so se znašle v izredno močni skupini skupaj z Madžarsko, Francijo in Norveško. Znano je tudi, da je kar nekaj rokometašic zavrnilo poziv v reprezentanco, tako da na severu ne bomo nastopili z vsemi najboljšimi. O vsem tem smo se pogovarjali s trenerjem rokometašic Mercatorja Ten-zorja iz Ptuja Nikolo Bistrovi-čem.
Kaj lahko od Slovenije pričakujemo na EP na Norveškem? Je Rimaniceva želja o nadaljevanju tekmovanja, glede na to, da smo v zelo težki skupini, sploh realna?
N. Bistrovič: »Glede na kvaliteto, predvsem pa stanje v zavesti igralk, vodstva, stroke in
nenazadnje javnosti, se mi zdi izjava selektorja v tem trenutku nekoliko preambiciozna. Verjamem pa, da je selektor s to izjavo hotel vzpodbuditi tako igralke kot tudi javnost do »aktivacije« tekmovalnosti in pričakovanja, kar je tudi pravilno in pozitivno. Po vseh merilih, predvidevanjih in analizah pa je Slovenija daleč za reprezentancami Madžarske, Francije in Norveške, s katerimi se bo pomerila v skupinskem delu EP. In prav to, da so točke s Slovenjo pri naših tekmecih že vknjižene, je zadosten motiv, do pride do nepričakovanega. Osebno menim, da je ta reprezentanca šele v svoji »puberte-tni« fazi, in bi že kakšna točka proti »gospem« evropskega ženskega rokometa predstavljala lep uspeh in spodbudo za naprej.«
Kako bo na ekipo vplivalo dejstvo, da odnosi v reprezentanci niso najboljši, poleg tega pa se povabilu ni
Bowling • Serija Ptuj Masters V vodstvu Sebastjan Kotnik
V	Bowling centru Ptuj so bili odigrani prvi štirje turnirji serije Masters, ki je namenjena popularizaciji športnega bowlinga. Vsak mesec bodo tako odigrani štirje različni turnirji, katerih propozicije so sestavljene tako, da imajo vsi igralci možnosti doseči dober rezultat (amaterji in mlajši tekmujejo s hendikepom - pribitkom kegljev).
V	novembru je v seriji sodelovalo 22 igralcev, od tega 9 registriranih in 13 neregistriranih, ki so prikazali zelo zanimive igre, dobre rezultate in veliko mero borbenosti. Po prvem mesecu je na masters lestvici vodilni igralec BK Ptuj 1 Seba Kotnik, ki je zmagal na Challengerju in Openu. Na drugem mestu je neregistrirani igralec Branko Kelenc, ki se je na vseh turnirjih uvrstil v finalni del.
Serija turnirjev se bo nadaljevala v januarju 2011.
Zmagovalci posameznih turnirjev v novembru:
Rekreativni:	Branko Kelenc
Next generation: Gregor Miložič Seba Kotnik Seba Kotnik
Challenger: Open:
UR
Planinski kotiček
Cez goro k očetu
Sobota, 18. 12. 2010
Skozi temno noč Božičnega večera se med gorskima gmotama Olševe in Pece v sneg odeti pokrajini opotekajo tri drobne postave. Mati z dvema hčerkama se v okrilju teme trudi prebiti iz Slovenije na avstrijsko Koroško v Železno Kaplo. Z nadčloveškimi napori ju mati bolj vleče kot nese s seboj. Štirinajst ur traja trpljenje in na preizkušnji je ženska in otroška moč in vse to v želji, da bi se končno po dveh letih srečali z možem in očetom. Zaman. Le nekaj trenutkov pred prihodom ga policija aretira in srečanja ni.
Prežihov Voranc je mož in oče, h kateremu so bile namenjene drobne postave. Prežihov Voranc je v spomin na ta resnični in v srce segajoči dogodek napisal črtico »ČEZ GORO K OČETU« in v njej opisal vso tragiko dogodka.
Podali se bomo na letos že 18. tradicionalni nočni pohod, ki ga organizira Planinsko društvo Ravne na Koroškem, v spomin na herojski podvig žene in otrok Prežihovega Voranca.
ODHOD: 18.12. se zberemo na parkirišču pod gradom ob 16. uri. Zapeljali se bomo do Raven na Koroškem. Začetek pohoda je pri kmetiji Lipold v Koprivni in poteka do Kumra - kmetija tik pred mejo, kjer si bomo privoščili toplo malico in daljši postanek in traja približno dve uri. V soju naglavnih svetilk bomo nadaljevali na avstrijsko stran, kjer nas bodo pričakali domačini - koroški Slovenci.
Na kmetiji Čemer bo ob soju bakel krajši kulturni program, ki se mu bomo pridružili. Seveda ne bo manjkalo domačih dobrot, s katerimi pogostijo domačini, koroški Slovenci. Sledi še spust v Sončno Kopriv-no (Koprein Sonnseite) in Železno Kaplo, kjer nas čaka prevoz domov. Vrnitev bo v poznih nočnih urah.
OPREMA: Glede na to, da smo na pragu zime in bo pokrajina verjetno odeta s snežno odejo, je potrebna zimska oprema: dobri pohodni čevlji, pohodne palice, nepremočljiva topla oblačila, vetrovka, gamaše, rokavice, kapa, šal ..., odveč ne bo pelerina v primeru sneženja! Tudi kakšna termovka s čajem ali kak priboljšek iz nahrbtnika je dobrodošel. In ker pohod poteka v temi, je potrebna svetilka. Ne pozabimo na osebni dokument.
CENA prevoza je cca. 20€ (odvisno je predvsem od števila udeležencev in načina prevoza). Za toplo malico, ki nam jo bodo postregli ob poti, bo treba odšteti 3,5 € (sporočiti ob prijavi)!
Prijave do 14. 12. 2010 v pisarni društva v času uradnih ur ali na gsm 041 237 010.
Izlet vodim Miran Ritonja s sovodniki!
Foto: Črtomir Goznik
Nikola Bistrovič: »Ni mi jasno, zakaj toliko odpovedi; če se nekoliko pošalim, je to približno tako, kot da bi imel res poseben talent in se ne bi prijavili na oddajo o 'talentih'.«
odzvalo kar nekaj rokometašic (Koren, Argenti ...), ki bi prišle še kako prav?
N. Bistrovič: »Ne poznam zaledja problema, zato lahko o tem samo ugibam. Ni mi jasno, zakaj toliko odpovedi; če se nekoliko pošalim, je to približno tako, kot da bi imel res poseben talent in se ne bi prijavili
na oddajo o »talentih«. Sicer pa je punce, ki nimajo motiva in želje igrati, bolje pustiti doma in ponuditi priložnost drugim. Volja in borbenost velikokrat premagata talent.
Vse skupaj pripisujem pomanjkanju notranje in zunanje motivacije. In če skušam razložiti; selekcija se začne na nivo-
ju motoričnih sposobnosti in telesnih značilnosti, nato sledi selekcija v inteligenci - razumevanju igre in zbranosti (telesna in mentalna prisotnost v času izvajanja giba), in ko pridejo skozi vso to sito in rešeto, je na koncu psihična (notranja motivacija, samodisciplina, adaptacija na stres ... ) komponenta, ki deli dobre od najboljših. Seveda je tu še veliko drugih dejavnikov, ki posredno in neposredno vplivajo na igralko, vendar sem omenil samo tiste, ki so najpomembnejši. Eno je, če igraš z nekim ciljem - motivom, ki je lahko kratkoročen (pobrati žogo, obraniti napad, doseči gol) ali dolgoročen (postati reprezentant, peti himno na SP, osvojiti naslov svetovnega prvaka), h kateremu usmerjaš in osredotočaš misli, ki se pri optimalni volji in vztrajnosti začnejo uresničevati. In spet drugo, če igraš brez definiranih ciljev - motivov, zgolj zato, ker imaš talent in sposobnosti za to. Tako je tudi pri teh puncah problem v motivaciji - brezciljnosti. Vzrokov za to je veliko, a kljub temu ne gre obsojati nikogar, saj so te punce mlade, še vedno lahko najdejo in pomagajo reprezentanci, a takšne, kot so v tem trenutku, jih reprezentanca ne rabi in je bolje brez njih.«
Katere reprezentance so glavne favoritinje za evropski naslov?
N. Bistrovič: »Izbor je pester kot na tropski tržnici sadja. Mogoče za nianso izstopa Norveška, kot domačin in kot ekipa z velikim številom kvalitetnih igralk, kar je za turnirski sistem še kako pomembno. Moja napoved za ostale kandidate za medaljo: Španija, Hrvaška, Nemčija, Rusija.«
Je tudi na Ptuju katera izmed igralk tako perspektivna, da si ob načrtnem in sistematičnem delu lahko kmalu obeta vpoklic med najboljše?
N. Bistrovič: »Zadnja članska reprezentantka s Ptuja je bila Nastja Prapotnik, ki igra levo krilo. V mlajših kategorijah je še nekaj ptujskih deklic, ki so v izboru najboljših v Sloveniji, a blizu članske vrste trenutno ni nobene. V mladinski reprezentanci je Katja Bolcar (krožna napadalka), ki je glede na predispozicije največji potencial za to mesto, vendar je pot še zelo dolga. Prepričan sem, da se bo v prihodnosti pojavila punca, ki bo izstopala iz generacije in zastopala Ptuj in Slovenijo na evropskih in svetovnih prvenstvih.«
Tadej Podvršek
Strelstvo • 34. Trofej Mladosti v Zagrebu
Majda najboljša Slovenka v finalu
V soboto in nedeljo je v Zagrebu potekal vedno dobro obiskan in močan mednarodni turnir 34. Trofej Mladosti v streljanju z zračnim orožjem. Na turnirju, kjer se strelci pomerijo v dveh disciplinah in štirih absolutnih kategorijah, je kot običajno nastopila tudi številčna zasedba slovenskih strelcev, trem posameznikom pa je uspel tudi zahteven preboj med osmerico najboljših finalistov.
Najboljšo uvrstitev od vseh slovenskih strelcev je dosegla Ptujčanka Majda Raušl, ki je med članicami z zračno pištolo po kvalifikacijah z zelo dobrim rezultatom 382 krogov zasedala 6. mesto, v finalu pa pokazala miren in rutiniran nastop ter z dodatnimi 98,1 kroga pridobila še eno in na koncu osvojila odlično 5. mesto. V finalu so Ptujčanki družbo delale reprezentantke izjemnega srbskega četverčka, z evropsko in svetovno prvakinjo Bobano Veličkovic in Zorano Aru-novič, zlato olimpijko Jasno Šekaric ter mlado in obetavno Jeleno Arunovic, dve odlični hrvaški strelki ter Madžarka Csonka.
Enako suvereno, kot je lanskoletno zmago med člani s pištolo uprizoril srbski strelec Mikec, pa je to letos uspelo Slovaku Koppu s 586 krogi v kvalifikacijah. Kopp se vsako leto znova rad vrača v hrvaško prestolnico, kjer iz leta v leto niza odlične dosežke, kot običajno v Zagrebu pa se osmerica finalistov izlušči iz ducata slovaških, srbskih in hrvaških strelcev, svoj delež pa s kakšnim mestom v finalu izpolnijo tudi slovenski strelci. V zadnjih letih je ta delež praviloma pripadal strelcem iz Spodnjega Podravja, tokratno čast slovenskega streljanja pa je najdostojneje branil Breži-čan Srečko Vidmar, ki je iz kvalifikacij napredoval s 571 krogi, za preboj višje pa mu
Foto: Simeon Gönc
Ptujčanka Majda Raušl je v Zagrebu s 5. mestom in z lepim dosežkom 382 krogov dosegla najboljšo uvrstitev slovenskih strelcev, med katerimi sta se v finale uvrstila še Moičevič s puško in Vidmar s pištolo.
ostali strelci niso pustili zadostnega manevra, saj je kar peterica finalistov presegla finalno stotico! Znotraj druge jakostne skupine, ki je ostala izven finala, je svoj nastop zaključila peterica slovenskih strelcev, med njimi pa je bil s 568 krogi najvišje uvrščen Simon Simo-nič iz SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu.
Pri strelcih s puško je edino finalno uvrstitev s 591 krogi na osmem mestu ujel Grosu-peljčan Željko Moičevic, ki je končal ugibanja o izbiri puške in se vrnil na svojo staro puško, s katero je dobre uvrstitve v pretekli sezoni dosegala tako na EP na Norveškem kot na SP v Nemčiji. Preboj v finale pa kljub enakemu rezultatu ni uspel Robertu Markoji, ki je za finalisti zaostal na račun manjšega števila notranjih de-setic, svojo priložnost pa prav gotovo zapravil s tretjo serijo, s skromnimi 95 krogi. Na Tro-feju je nastopal tudi najprepo-znavnejši slovenski strelec in veliki magnet za strelske navdušence Rajmond Debevec, ki je s 587 krogi osvojil 15. mesto, bolj kot same uvrstitve na zračni puški, s katero ne zadnjih letih ne dohaja več svo-
jih konkurentov, pa ga zanima vzdrževanje ustrezne tekmovalne kondicije za uresničitev velikih tekmovalnih ciljev z
Rezultati: Moški pištola:
1.	Pavol Kopp, SVK	586 + 101,2 = 687,2
2.	Dimitrije Grgic, SRB	582 + 100,0 = 682,0
3.	Andrija Zlatic, SRB	582 + 99,4 = 681,4
4.	Željko Posavec, HRV	576 + 100,3 = 676,3
5.	Damir Mikec, SRB	574 + 101,9 = 675,9
6.	Vlado Cindrič, HRV	570 + 100,6 = 670,6
7.	Jan Fabo, SVK	575 + 94,0 = 669,0
8.	Srečko Vidmar, SLO	571 + 96,2 = 667,2
9.	Simon Simonič, JKM 568 krogov
11.	Cvetko Ljubič, SKO	567
12.	Boštjan Simonič, JKM	567
13.	Franci Ivanc, GRO	565 17. Emerik Hodžič, IZO	564 28. Aleksander Ciglarič, JKM 558 30. Ludvik Pšajd, JUR	557 52. Rok Pučko, JUR	536
Ženske pištola:
1.	Zorana Arunovic, SRB 384 + 102,9 = 486,9
2.	Vlatka Pervan, HRV 385 + 99,1 = 484,1
3.	Jasna Šekaric, SRB 382 + 100,4 = 482,4
4.	Zsofia Csonka, MAD 382 + 99,5 = 481,5
5.	Majda Raušl, SLO-PTUJ 382 + 98,1 = 480,1
6.	Jelena Arunovic, SRB 377 + 101,0 = 478,0
7.	Daria Grozdek, HRV 377 + 99,8 = 476,8
8.	Bobana Veličkovic, SRB382 + 93,3 = 475,3
MK-programom v letu 2011, ki bo ključno za kvalificiranje na POI London 2012. Med članicami je najboljšo slovensko uvrstitev z 12. mestom dosegla mladinka Živa Dvoršak, z boljšim nastopom v zadnjem času pa se lahko s 387 krogi in 33. mestom pohvali tudi kidriče-vska strelka Klavdija Pufič.
Za turnejo mednarodnih tekmovanj, ki se je v novembru začela v Račah, kjer so se letos izjemoma pomerili samo strelci s puško, in se je sedaj nadaljevala v Zagrebu, bodo strelci v naslednjem vikendu svoje priložnosti iskali v Beogradu, po novem letu pa se bo serija mednarodnih tekmovanj, ki bo odločilna za kvalificiranje na marčevsko EP z zračnim orožjem v italijanski Brescii, nadaljevala še v Rušah in Munchnu.
Simeon Gonc
Moški puška:
1.	Peter Sidi, MAD 597 + 105,2 = 702,2
2.	Tino Mohaupt, NEM 596 + 103,9 = 699,9
3.	N. Mirosavljev, SRB 594 + 103,9 = 697,9
4.	Dragan Markovic, SRB 592 + 103,0 = 695,0
5.	Milutin Stefanovic, SRB 592 + 102,6 = 694,6
6.	Stevan Pletikosic, SRB 592 + 102,5 = 694,5
7.	Peter Somogyi, MAD 592 + 102,1 = 694,1
8.	Željko Moičevic, SLO 591 + 102,6 = 693,6 11. Robert Markoja, SKT 591 krogov
15. Rajmond Debevec, OLI 587 40. Tadej Horvat, TSO 578 57. Boris Hergula, TSO 571 67. Uroš Mohorko, KID 566
Ženske puška:
1.	Snježana Pejčic, HRV	398
2.	Andrea Arsovic, SRB	396
3.	Lidija Mihajlovic, SRB	394
4.	I. Maksimovič, SRB	394
5.	J. Miskolczi, MAD	394
6.	Jelena Banovic, SRB	395
7.	Ivana Babič, SRB	396
8.	Szijj Katus, MAD	396 12. Živa Dvoršak, OLI
19. Natalija Otoničar, POS 23. Kaja Repič, KAM 33. Klavdija Pufič, KID 56. Petra Vernik, KOR 68. Barbara Muhič, TSO
+ 104,2 = 502,0 + 102,5 = 498,5 + 103,9 = 497,9 + 103,7= 497,7 + 102,6 = 496,6 + 101,6 = 496,6 + 100,5 = 496,5 + 99,1 = 495,1 393 krogov 391 389 387 380 365
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (3. del))
Pa je tu šola! (2.)
Šola v ZDA se precej razlikuje od slovenske.
Veliko razliko predstavljajo predmeti, ki so ponujeni dijakom. Predmetov, med katerimi dijaki izbirajo, je veliko. Na voljo jim je kar 13 skupin predmetov: angleščina, matematika, tuji jeziki, umetnost, glasba, tehnika itn. Pri nekaterih predmetih pred vstopom v razred profesor izvede hiter kviz, šele nato lahko vstopiš v razred. Pouk se razlikuje tudi v tem, da je veliko kvizov (ustnih ali pisnih), ki pripomorejo h končni oceni.
Tudi ocenjevanje je drugačno. Najpomembnejše so pisne naloge oz. izpiti na koncu poglavij in semestrov. Ocene gredo od črke A do F (A, B, C, D in F). K črki lahko dobiš plus
ali minus, kar zviša oz. zniža oceno. Ocena se določi po odstotku pravilno rešene naloge. Če dosežeš sto odstotkov, dobiš oceno A+, če ne, je ocena znižana na A itn. Lahko se pohvalim, da sem ostal na ocenah A in A+.
Vsak dan prejmemo tudi veliko domače naloge. Njeno reševanje mi vzame veliko časa. Pa naj opišem svoj šolski urnik.
Dan začnem z nemščino. Sam sem vpisan v najvišjo raven tega predmeta, vendar opažam, da ameriška raven ne dosega slovenske. Razred šteje okoli 30 dijakov. Predmet je naravnan tako, da dijaki uporabijo naučeno znanje v praksi. Veliko je skupinskega in partnerskega dela. Vsak dan se na-
Foto: Aljaž Jelen
V učilnici CAD s profesorjem g. Hughesom (levo) in ravnateljem g. Phelpsom (desno)
učimo eno novo besedo tako, da dva dijaka (vsak teden druga) predstavita le-to razredu. Profesor izvede celotno uro v nemščini in tudi zahteva od dijakov, da pri predmetu govorijo nemško. Pri uri profesor vsak dan uporablja računalnik. Naše znanje preverja dvakrat mesečno s testom naučenih besed. Povezati moramo slike z besedo v nemščini in tvoriti stavke, ki vsebujejo vsak po vsaj eno naučeno besedo. Po mojem mnenju so testi v primerjavi s slovenskimi zelo lahki. Vsak dijak je bil tudi že enkrat ustno ocenjen.
Sledi predmet računalniškega programiranja. Na začetku šolske ure se poklonimo ameriški zastavi z recitiranjem »Pledge of Allegiance«. Pri predmetu se učimo osnovnega programiranja. V ta namen individualno sledimo interne-tnemu vodiču. Pri tem predmetu nas je le osem dijakov in vsak uporablja svoj šolski računalnik. Učitelj nam pomaga v, ko naletimo na težavo. Na koncu vsakega poglavja pa se od nas zahteva izdelava programa z naučenimi vsebinami. Predmet traja en semester (pol šolskega leta) in do konca le-tega moramo uspešno opraviti vsa poglavja.
Po koncu ure se po šolskih hodnikih sprehodim v krilo E. Tam se nahajajo tehnične učilnice in delavnice (za oblikovanje kovin, lesarska, za ra-
Pri pouku nemščine
Foto: Aljaž Jelen
čunalniško risanje ...) Imamo tudi učilnico, opremljeno z gospodinjskimi aparati. Kadarkoli grem mimo, me premami božanski vonj raznih peciv in ostalih jedi, ki jih pripravljajo učenci pri gospodinjskem predmetu.
Tretjo šolsko uro imam predmet, imenovan CAD (v angleščini Computer Aided Design - računalniško podprto risanje in oblikovanje). To je eden mojih najljubših predmetov. Pri predmetu uporabljamo računalnike in profesionalne računalniške programe za izdelavo dvo- ali tridimenzionalnih modelov. Vsak dijak individualno opravlja zadane naloge. Po navadi to pomeni, da moramo na podlagi prej osvojenega znanja s predavanja poustva-riti nek predmet. Učilnica je opremljena z najsodobnejšimi računalniki, ki omogočajo po-
Ptuj • Sprejem ob mednarodnem dnevu prostovoljstva
Dobra dela za prijazno in veselo družbo
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je bil 2. decembra sprejem, na katerem se je ptujski župan Štefan Čelan skupaj s predsednikom Leo kluba Ptuj Lukom Žižkom zahvalil za plemenito in humano delo najzaslužnejšim prostovoljcem ptujskih humanitarnih organizacij: Območnega združenja RK Ptuj, Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja, Dekanijskega Karitas Ptuj-Zavrč in Območne gasilske zveze Ptuj.
Evropi se s prostovoljstvom ukvarja sto milijonov ljudi, ki si vzamejo čas, da bi izboljšali naš svet. Po raziskavah Euro-barometra se s prostovoljnim
delom ukvarjajo trije od desetih Evropejcev. Tudi v Sloveniji je veliko tistih, ki si dnevno vzamejo čas za koga, mu stojijo ob strani, pomagajo, ker si
sam ne more. Ljudi, ki imajo čut do soljudi, je veliko tudi na Ptuju in v okolici. Vsem tem se je 2. decembra na sprejemu v Mestni hiši na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Celan in Luka Žižek sta se zahvalila za plemenito in humano delo najzaslužnejšim prostovoljcem ptujskih humanitarnih organizacij.
zahvalil ptujski župan Štefan Čelan. Sprejem v Mestni hiši je le skromna zahvala za negovanje plemenitosti, z željo, da jo nadaljujejo in umno razvijajo. Dobra dela so tista, ki družbo delajo prijazno in veselo, je poudaril.
Luka Žižek, predsednik Leo kluba Ptuj, je ob zahvali naj prostovoljcem MO Ptuj povedal, da so se letos ob pomoči otrokom iz socialno ogroženih družin odločili, da se bodo zahvalili tistim, ki vsak dan komu pomagajo. Podarili so jim slike in fotografijo, ki so nastale v okviru njihove že tradicionalne humanitarne likovne kolonije, ki jo organizirajo vsako leto v času kurentovanja, kot zahvalo za ves vložen trud za delo s pomoči potrebnimi občani. Prejeli so jih Štefka Mlakar, Ana Šegula, Justika Vujno-vič, Darko Šalamun, Jožica Gobec, Marija Šumandl in Špelca Verbanec.
MG
Jedilnica po kosilu
Foto: Aljaž Jelen
ganjanje zahtevnih programov, s projektorjem, velikim tiskalnikom, raznimi pripomočki za risanje itd. Vse, kar pripravimo na računalniku, lahko v šoli tudi strojno izdelamo. To šolsko leto je namreč šola kupila velik CNC-stroj, ki omogoča izdelavo predmetov oz. delov iz računalniških modelov.
Psihologija je naslednji predmet na mojem urniku. Izbral sem jo zato, ker jo nameravam opravljati na maturi, ko se vrnem domov. Vendar, če ima predmet v slovenščini in angleščini enako ime, to še ne pomeni, da je vsebinsko enak. Psihologija tukaj je osredotočena predvsem na uporabo psihologije v vsakdanjem življenju. Pri obravnavanju snovi vključimo tudi osnove biologije za lažjo razlago nekaterih psiholoških dejavnikov, itd. Profesorica nam predava s pomočjo računalniških prezentacij. Glede na snov, ki jo obravnavamo, pogledamo tudi videe na tisto temo. Ko obravnavamo neko poglavje, dobimo »paket« - liste z vprašanji iz obravnavanega poglavja. Na voljo imamo od enega do dva tedna, da jih izpolnimo. Nato jih profesorica oceni. Ustnega ocenjevanja ni. V razredu in tudi zunaj njega izvajamo razne dejavnosti (diskusije, eksperiment kršenja družbenih norm itn.). Čeprav je uporaba mobilnih telefonov v šoli strogo prepovedana, smo enkrat s profesoričinim dovoljenjem izvedli uro, pri kateri smo uporabili mobilne telefone, da smo odgovorili na anketna vprašanja, ki jih je pripravila. Naši odgovori so se izpisali na velikem platnu v razredu. Temu je sledila razprava o obravnavani temi.
Po psihologiji sledi kosilo. Dijaki smo ločeni v dva, okoli 20 minut dolga odmora za kosilo. Ko ima prva skupina (pol
Hrenovko v koruznem testu -corn dog
Sestavine: 1 stepeno jajce, 1/4 skodelice mleka, 1/4 skodelice koruzne moke, 1/2 skodelice polno-zrnate pšenične moke, 1/4 čajne žličke soli, 1/2 čajne žličke pecilnega praška, 1 žlica sladkorja.
Vse sestavine premešaj. Hrenovke nabodi na palčke, jih osuši (da se testo bolje oprime) in potopi v testo. Cvri v vročem olju, da porjavijo.
šole) kosilo, ima druga skupina pouk. Nato se zamenjamo. V šoli imam šolsko kosilo. Za vse dijake na izmenjavi na šoli je le-to brezplačno. Če nam hrana na jedilniku ne ustreza, lahko kupimo kaj drugega. Jedilnik je sestavljen iz večinoma ocvrte hrane (hamburgerji, corn-dogi (ocvrta hrenovka v koruznem testu), pica, pomfrit itn.). Zraven dobimo tudi solato in sladico. Dijaki sedijo vsak dan pri kosilu skupaj s svojimi sošolci in prijatelji. Vsaka skupina ima svojo mizo. Kosilo je tudi čas, ko se s prijatelji pošalimo o raznih stvareh.
Tako, pa je za mano prva polovica šolskega dneva. Kljub temu da so šolske ure tukaj daljše, mi dan v šoli hitro mine. Naslednjič pa opišem še drugi del šolskega dne.
Aljaž Jelen, Sheboygan Falls -Podlehnik
Okoli sveta (57.) • Piše: Filip Kovačič
Sveta dežela z vojaškim pridihom
Avtobus iz Amana se je ustavil pred jordansko-izraelsko mejo z imenom King Hussein. Najprej je odložil Palestince, ki so se vračali v svoje domove na zasedena ozemlja v Izraelu, nato še nas, preostale potnike. Pričakoval sem zapleteno proceduro in tako je tudi bilo ...
Če bi še želel potovati po Bližnjem vzhodu in številnih drugih državah, pretežno muslimanskih, vsekakor ne bi smel dobiti izraelskega žiga v potni list. Pred mano se je skupina mladih Američanov pogovarjala ravno o tem. Vsak ima možnost, da pred oddajo dokumentov pove, da želi vizumski žig na poseben list papirja, katerega pripnejo v potni list in ga kasneje lahko tudi odstrani. Meni je bilo vseeno, pravzaprav sem si želel imeti ta zloglasni žig v svojem potnem listu, itak je bil že tako zdelan in poln, da je čakal na zamenjavo.
Ko smo oddali potne liste, so nam naročili, naj počakamo v avtobusu. To je bil poseben mini avtobus, ki je vozil samo čez mejo. Odpeljal je šele, ko se je popolnoma napolnil. Vročina je bila sredi novembra neznosna. Tudi muhe so bile sitne. Po nekaj deset minutah čakanja je jordanski vojak stopil v naše vozilo in nam začel vračati potne listine. Še pred tem so dobro popisali vso prtljago in jo označili. Vsak je dobil nalepko na zadnjo platnico potnega lista, na kateri je pisalo, koliko kosov prtljage imaš. Četudi nisi imel prtljage, si dobil nalepko, na kateri je bila napisana ničla. Med počasno vožnjo skozi sem opazoval pusto obmejno področje. Na obeh straneh so bile table, da ni dovoljeno zapuščati vozila in da je hoja nevarna.
Foto: Filip Kovačič
Jeruzalem
Verjetno je bilo vse okrog ceste prepredeno z minami. Približali smo se še enemu manjšemu objektu, kjer je jordanski vojak izstopil. Pokrajina, obrasla z nizkim grmičevjem, je delovala strašljivo, ko sem pomislil, kako zastražena je. Široki pas nikogaršnje zemlje med dvema različnima državnima sistemoma. Po nekaj kilometrih vožnje smo začeli videvati izraelske vojaške straže v stolpih ob cesti. Vsi so bili oboroženi takorekoč do zob. Avtobus se je moral ustaviti na zato posebej prirejeno mesto, ki je bilo z vseh strani blokirano. Trije vojaki, pravzaprav dva vojaka
in vojakinja, so nemo stopili na avtobus z naperjenimi avtomatskimi puškami in se počasi sprehodili do zadnjih vrat. V vozilu je vladala napeta tišina. Ko so se umaknili, so nam dali dovoljenje, da lahko zapeljemo naprej. Avtobus se je še naprej skoraj plazil proti glavni rampi, vhodu v sveto deželo Izrael. Ko se je ustavil, smo morali najprej mirno sedeti in čakati, medtem ko so vojaki hodili okrog avtobusa in si ga pozorno ogledovali. Nato smo ga na znak počasi začeli zapuščati. Vsak je pobral svojo označeno prtljago in jo moral prenesti na poseben tekoči trak in jo pustiti tam.
Foto: Filip Kovačič
Foto: Filip Kovačič
Jeruzalem
Jeruzalem
Šele nato smo lahko šli proti točki, kjer je bila kontrola dokumentov. Vsepovsod so bile uslužbenke mlade vojakinje. Simpatične, vendar narejeno strogih pogledov. Pred menoj je hitela Američanka razlagati, zakaj ne želi izraelskega žiga v svoj potni list. Izraelka, ki jo je spraševala, nikakor ni bila zadovoljna z njenim razlogom. Spraševala jo je vse mogoče, od osebnih podatkov do razlogov obiska in tega, ali ima židovske korenine. Mislil sem si, kako bo to izgledalo šele pri meni, ko imam potni list prepoln žigov držav - izraelskih sovražnic. Presenetljivo sem pri njej opravil na hitro, le nekaj rutinskih vprašanj in že sem bil na izraelski strani meje. Najprej sem moral poiskati svoj nahrbtnik in se potem odpraviti proti izhodu, kjer je bila tudi postaja za taksije in avtobuse, ki so vozili v notranjost Izraela. Vse skupaj je postalo precej dražje kot doslej po Bližnjem vzhodu, ko sem menjaval jordanske dinarje za izraelske šekele in si računal, koliko me bo stal avtobus do Jeruzalema. Zgodovinsko mesto je oddaljeno od glavnega mesta Amana samo okrog 70 kilometrov, vendar si je za to pot treba vzeti cel dan. Moderen avtobus in urejene ceste so bile prvi znak, da sem v precej modernejši državi kot doslej. V arabski četrti Jeruzalema, ki se imenuje Vrata Damaska, sem stopil iz avtobusa, si oprtal nahrbtnik in se počasi zvedavo odpravil proti samemu centru starega dela Jeruzalema, kjer sem v hostlu nameraval prenočiti...
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Varčevalni račun
O varčevanju smo v naši rubriki govorili že velikokrat. Pogosto pa slišimo izgovor, da sredstev za varčevanje tako ali tako ni. Danes vam bomo predstavili obliko varčevanja, ki resnično ne zahteva velikih vsot za varčevanje, temveč se lahko varčuje le nekaj evrov na mesec ali pa večje zneske.
Varčevalni račun je kratkoročna oblika varčevanja, pri kateri varčevalec ob sklenitvi pogodbe položi sredstva v domači valuti v poljubni višini, prav tako je poljubna višina nadaljnjih pologov. Varčevalec ne more razpolagati s posameznimi pologi pred potekom roka vezave, ki je naveden v pogodbi. Posamezni pologi so na razpolago po določenem času (običajno mesec dni) od dneva pologa na varčevalni račun. Po poteku roka vezave posameznega pologa, opredeljenega v pogodbi, lahko varčevalec prosto razpolaga s privarčevanimi sredstvi na varčevalnem računu.
Sredstva na varčevalnem računu banka obrestuje načeloma po spremenljivi nominalni obrestni meri. Obresti se pripišejo letno (ob koncu vsakega koledarskega leta) in ob salda-ciji varčevanja. Obrestna mera je objavljena v vsakokrat veljavnem Sklepu o obrestnih merah
banke ter je odvisna od dogajanja na kapitalskih trgih.
Varčevalni račun je torej oblika varčevanja s poljubnimi pologi in predstavlja enostavno kombinacijo varčevanja in preprostega razpolaganja s sredstvi, vendar ni namenjen opravljanju plačilnega prometa. Namenjen je imetnikom osebnih računov ter strankam banke, ki nimajo osebnega računa. Sredstva se na varčevalnem računu vodijo v domači valuti, prav tako pa je najbolj likviden način varčevanja, saj nam je denar, ki ga namenimo varčevanju, na voljo po nekaj dnevih po pologu. Je brez stroškov odpiranja in stroškov vodenja računa, medtem ko varčevalec lahko sam izbira med višino pologov, datumom in načinom vplačila. Prav tako imajo varčevalci možnost vpogleda na varčevalni račun preko spletne banke. Osebni račun ni pogoj za odprtje varčevalnega računa, je pa pogoj, če stranka
želi uporabljati avtomatične prenose sredstev. Avtomatični prenosi mesečnih pologov z osebnega na varčevalni račun delujejo v okviru pozitivnega stanja na osebnem računu, pri prvem načinu tudi z vključeno dovoljeno prekoračitvijo. Vplačila na varčevalni račun so mogoča gotovinsko na enoti, s trajnim nalogom, s položnico ali virmanskim nalogom, prek spletne banke. Plačila na varčevalni račun prek spletne banke so načeloma brez provizije, to pomeni, da so brezplačna. Dovoljeni so vsi prilivi prek plačilnega prometa. Varčevalnega računa ne moremo uporabljati pri nakazilih na druge banke, temveč lahko s sredstvi razpolagamo samo preko internega naloga v banki ali preko elektronske banke oziroma z dvigom gotovine.
Varčevalec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik lahko banko pisno pooblasti, da s trajnim
nalogom prenese sredstva z njegovega osebnega računa, odprtega pri banki, na varčevalni račun. Izbira lahko med tremi načini avtomatskega mesečnega prenosa, ki veljajo le za imetnike osebnih računov, in sicer: stranka določi fiksni znesek v domači valuti, ki se na točno določen dan v mesecu prenese na varčevalni račun; prenos sredstev deluje v okviru stanja na osebnem računu, vključno z dovoljeno prekoračitvijo (limitom). Druga možnost je določitev višine sredstev, ki jih na izbrani dan želi imeti na razpolago na osebnem računu in fiksni znesek, ki naj ga banka na izbrani dan prenese na varčevalni račun. Kljub fiksno določenem znesku za prenos na varčevalni račun banka v primeru, da na osebnem računu ni zadostnega kritja, prenese na varčevalni račun znesek, ki je nižji od določenega ali pa stranka določi višino sredstev, ki jih želi imeti na voljo na osebnem računu (v okviru pozitivnega stanja), presežek sredstev pa se prenese na varčevalni račun.
V današnjem bančnem kotičku smo predstavili varčevalni račun, ki omogoča res vsakomur, da varčuje, četudi le minimalne zneske. V daljšem obdobju pa se tudi tako nekaj privarčuje.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 7. december
Danes goduje Ambrož.
Danes je mednarodni dan civilnega letalstva.
43 p. n. št. so umorili Marka Tulija Cicera, rimskega državnika in govornika,
ki je do popolnosti razvil obliko in izraz latinskega jezika.
1484 je izdal papež Inocenc VIII. bulo, v kateri je ugotovil, da čarovništvo
obstaja in dal inkvizitorjem proste roke pri njegovem preganjanju.
1598 se je rodil se je italijanski slikar, kipar in stavbenik Giovanni Lorenzo
Bernini. Med njegovimi deli so cerkve, kolonade sv. Petra, oltarji, nagrobniki,
kipi, vodnjaki itd.
1785 je avstrijski cesar Jožef II. objavil pismo, znano kot prostozidarski patent. Z njim je imenoval prostozidarstvo za sleparstvo. 1817 je umrl angleški admiral William Bligh, ki je postal najbolj znan po poveljevanju vojni ladji Bounty, na kateri je izbruhnil slovit upor. 1863 se je rodil italijanski komponist Pietro Mascagni.
1917	so ZDA napovedale vojno Avstro-Ogrski. Sreda, 8. december
Danes goduje Marija.
1861	se je rodil Georges Melies, pionir in avtor prvih pripovednih igranih filmov.
1862	se je rodil francoski komediograf Georges Feydeau, mojster vodvilske komedije; najslavnejša je Dama iz Maxima.
1865 se je rodil največji finski skladatelj Jan Sibelius, mojster finske narodne šole.
1894 se je rodil ameriški risar stripov Elzie Segar, avtor Popaja.
1939 je papež dovolil kitajskim kristjanom, da so se udeleževali obredov v
spomin na Konfucija in častili prednike.
1954 so se dogovorili o srbohrvaškem jeziku srbskih in hrvaških književnikov.
1980	je bil v New Yorku ustreljen nekdanji član popularnih Beatlov John Lennon.
Četrtek, 9. december
Danes goduje Valerija.
Danes je mednarodni dan boja proti korupciji.
1868 se je rodil v Lajšah pri Gorenji vasi v Poljanski dolini slovenski biolog Ivan Regen, ki velja za začetnika nove metode in smeri v eksperimentalni biologiji.
1871	se je rodil na Igu pri Ljubljani slovenski naturalistični pisatelj Fran Go-vekar.
1945 so pri mestu Nag Hamadi v Egiptu odkrili knjižnico gnostičnih rokopisov.
1961 je Sovjetska zveza prekinila diplomatske odnose z Albanijo. Petek, 10. december Danes goduje Smiljan. Danes je dan človekovih pravic.
1520 je nemški reformator Martin Luther v Wittenbergu javno sežgal bulo, s katero mu je papež zagrozil z izobčenjem.
1822 se je rodil francoski skladatelj, organist in glasbeni pedagog Cezar Auguste Franck.
1845 je inženir Thompson v Londonu patentiral z zrakom napolnjene pnevmatike.
1848 je bil princ Louis Napoleon, nečak velikega Korzičana, izvoljen za predsednika francoske republike. Po drugem plebiscitu leta 1852 se je oklical za kralja.
1872	se je rodil nemški psiholog in filozof Ludwig Klages, ki se je uveljavil predvsem na področju karakterologije in je utemeljil sodobno grafologijo. Sobota, 11. december
Danes goduje Danijel. Danes je svetovni dan gora.
1721 je umrl nemški botanik Rudolph Jacob Camerarius, ki je prvi dokazal obstoj spolov pri rastlinah.
1803 se je rodil francoski skladatelj Hector Berlioz, oče modernega orkestra.
1810 se je rodil francoski romantični pesnik in dramatik Alfred de Musset. 1856 se je rodil ruski filozof, sociolog, politik in zgodovinar, marksist Georgij Valentinov Plehanov. Nekateri ga označujejo za Leninovega učitelja. 1905 je francoska vlada objavila zakon o ločitvi cerkve od države. Država ni dajala več denarja za vzdrževanje Cerkve, cerkvena posest je postala državna lastnina, prepuščena verskim skupnostim v uporabo. 1911 se je rodil egiptovski pisatelj in scenarist Nagib Mahfuz, ki so mu leta 1988 kot prvemu pisatelju arabskega rodu podelili Nobelovo nagrado za književnost.
1918	se je rodil ruski pisatelj Aleksander Solženicin, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1971, ki pa je zaradi pritiska sovjetske oblasti ni mogel sprejeti.
Nedelja, 12. december
Danes goduje Aljoša.
1452 so v cerkvi Hagia Sofia v Konstanti noplu uradno razglasili ponovno zvezo med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo. Kljub pogodbi v odnosih ni prišlo do sprememb.
1821 se je rodil francoski književnik Gustave Flaubert, začetnik evropske proze kritičnega realizma .
1863	se je rodil norveški slikar Edvard Munch, klasik severnjaškega ekspresionizma.
1915 se je rodil ameriški pevec zabavne glasbe in filmski igralec Frank Sinatra.
1929 se je rodil angleški dramatik John Osborne. Največji uspeh je imel z dramo Ozri se v gnevu. V njej je jezni mladenič postal glasnik mlade generacije.
1963 je postala Kenija samostojna država. Ponedeljek, 13. december Danes goduje Lucija.
1250 je umrl nemški kralj in cesar Friderik II. Zaradi velike moči, pravnih in intelektualnih sposobnosti je bil znan kot Stupor Mundi. 1816 se je rodil nemški izumitelj in podjetnik Werner von Siemens, inženir in eden od utemeljiteljev elektrotehnike. V letih 1848 in 1849 je izdelal prvo telegrafsko linijo od Berlina do Frankfurta. Leta 1866 je iznašel dinamo. 1838 se je rodil francoski botanik Pierre-Marie-Alexis Miltarde. Pridobil je prvi uspešni fungicid in z njim rešil mnoge vinograde pred uničenjem.
1981	je poljski voditelj general Jaruzelski razglasil izredno stanje in dal aretirati vse voditelje sindikata Solidarnost. Izredno stanje so odpravili 21. julija 1983.
2003 so Američani našli v podzemnem bunkerju v bližini rojstnega kraja Ti-krita iraškega diktatorja Sadam Huseina.
AvtoD^OM
Minuli mesec stekla prodaja alta
Alto je Suzukijev mestni avtomobilček, ki je v prvi vrsti varčen in zaradi skromnega motorja okolju prijazen izdelek japonske avtomobilske industrije. Pomeni nadaljevanje zgodbe nekdanjega marutija, ki je bil v Sloveniji priljubljen, a zelo cenen avto. Nova generacija je prepoznavnejša, primerna za mestno vijuganje, z njo pa nagovarjajo nezahtevne kupce.
Suzuki je lansko leto praznoval tridesetletnico izdelovanja majhnih avtomobilov, saj jih prodajajo že od leta 1979. Leta 1983 sta se Suzuki ter Maruti India združila in nastal je omenjeni maruti 800, ki je motoriziral Indijo. Novi alto z nekdanjim marutijem sicer nima veliko skupnega, a velja za dolgočasno oblikovan avto, ki ne sledi evropskim oblikovalskim trendom. Takih potez bodo morda veseli na Japonskem, za naš trg pa bi morali njihovi oblikovalci ponuditi kaj drugega, saj so danes kupci še zahtevnejši in od vozil z letnico 2010 pričakujejo več izvirnosti. Ne nazadnje kupujemo z očmi in všečni zunanjosti potem dodajamo vsebino. Spredaj izstopajo okrogli žarometi z zavihkom, v katerega je integriran smernik ter ogromna motorna maska, ki daje suzukiju nasmešek. Na boku so oblikovalci z majhnimi zadnjimi okni kljub pe-tvratni zasnovi očitno želeli pričarati duh trivra-tnega kupeja, še najbolj posrečen pa je zadek,
ki spominja na „slovenskega" twinga.
Novi alto kljub 3,5 metra dolžine ponuja pe-tvratno zasnovo in prostor za do štiri potnike, ki se bodo bolje počutili na sprednjih dveh sedežih, zadaj je prostora zaradi omejene dolžine dovolj le za otroke. Nekaj prostora je namenjenega tudi za prtljago in sicer se da v sorazmerno globokem prtljažniku prepeljati od 129 do 774 litrov raznovrstne prtljage.
Pri Suzukiju poudarjajo, da je novi model dovolj gospodaren, a motorne izbire praktično ni, ker je na voljo en sam stroj. Trivaljnik iz litra prostornine iztisne 68 KM, kar zadošča za najvišjo hitrost 155 kilometrov na uro in tovarniško podano normno porabo 4,4 litra na 100 kilometrov vožnje. Agregat ustreza okoljskim predpisom Euro 5 in deluje v kombinaciji z petstopenjskim ročnim menjalnikom, čeprav Japonci ponuja tudi možnost štiristopenjske avto mati ke, ki pri nas ne bo na voljo, saj zanjo ni zadostnega povpraševanja.
Paketa opreme sta dva: osnovni club, ki prinaša res nekaj osnovnega udobja ter bolje založeni comfort. Vstopna oprema zajema dve varnostni zračni blazini, zavorni sistem ABS z elektronsko distribucijo zavorne sile EBD, zavorno asistenco in predpripravo za radio. Nekaj dražji comfort je nadgrajen z ročno klimatsko napravo, električnim pomikom sprednjih stekel, daljinskim centralnim zaklepanjem, pokrivalom prtljažnega prostora, okrasnimi pokrovi na platiščih in stranskima zračnima blazinama z zaščito glave.
Prodaja novega alta je stekla konec minulega meseca, pri domačem uvozniku pa poudarjajo, da z njim ponujajo cenovno dostopen način mobilnosti (od 8.990 evrov) ob čim manjšem obremenjevanju našega ozračja, in to brez uporabe hibridne oziroma električne tehnologije. Prodajni načrti za Slovenijo so povsem zmerni - mesečno želijo prodati od 12 do 16 vozil, kar letno pomeni nekje 150 altov z večinoma dražjo opremljenostjo.
Nissanov leaf je evropski avto leta 2011
Ta naziv si je tokrat priboril električni leaf, ki se bo prihodnje leto pojavil na evropskih trgih. Tako je odločila žirija 57 evropskih avtomobilskih novinarjev iz 23 evropskih držav, ki je v finalu izbirala med sedmimi finalisti.
Leaf poganja električni motor s 110 KM in 280 Nm navora, kar zadostuje za največjo hitrost 145 km/h, energija pa je shranjena v litij-ionskih baterijah, ki zagotavljajo 175 kilometrov avtonomije. S hitrim visokonapetostnim polnilnikom je baterije mogoče v manj kot tridesetih minutah napolniti do 80-odstotne zmogljivosti, z domačim polnilnikom z omrežno napetostjo 220 V polnjenje traja osem ur.
Posebnost Nissanovega električnega avtomobila brez škodljivih izpustov ogljikovega dioksida je tudi ta, da nima menjalnika, zato je zelo odziven. Po neuradnih podatkih bo leaf prvi resen električni konkurent avtomobilom srednjega razreda z običajnim motorjem, s tem da v ceno ne bodo vključene drage baterije, ki jih namerava Nissan dajati v najem.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Težave z izpadanjem las (1.)
Lasje pogosto začnejo slabeti tudi zaradi pretirano agresivnih sredstev za nego las, trajne, barvanja ali nepravilne nege. UV-žarki vplivajo na zdravje las in na lasni mešiček, ki izgubi naravno vitalnost, proizvaja tanjše lase, kar končno povzroči njihovo izpadanje.
Lasje se nenehno obnavljajo. Njihov življenjski cikel je sestavljen iz treh obdobij, ki se pod normalnimi pogoji ponavljajo. V prvem obdobju (anagen), ki traja 3 do 5 let, lasje neprestano rastejo in se krepijo. Po navadi zrastejo za približno centimeter na mesec, a se z leti hitrost rasti upočasni. Ko se lasje postarajo, preidejo v drugo obdobje (katagen), v katerem mirujejo. V tej fazi mirovanja, ki traja približno tri tedne, lasje ostanejo na glavi, a ne rastejo. Sledi trimesečno obdobje (telogen), ko lasje izpadejo in omogočijo mešičkom, da proizvedejo nove lase.
Izpadanje las
Izpadanje las je normalen pojav. Vsak dan nam izpade
od 60 do 80 las. O čezmernem izpadanju las pa govorimo, ko nam na dan izpade več kot 100 las. Takrat se število las v anageni fazi (fazi rasti) zmanjšuje, medtem ko se število las v telogeni fazi (fazi izpadanja) povečuje. Normalni krog dogajanja lahko zmotijo številni dejavniki, kot so stres, nepravilna prehrana, dedni dejavniki, hormonska neuravnovešenost ... Posledici sta izpadanje las ali pa njihovo nenadomeščanje.
Pri večini ljudi se lasje s starostjo nekoliko razredčijo. Toda leta, hormonske spremembe in dednost lahko povzročijo, da je izpadanje pri nekaterih izrazitejše kot pri drugih. Posledica je lahko delna ali popolna plešavost (alopecija). Verjetnost tega je pri moških mnogo večja kot pri ženskah.
Vzroki za plešavost
Plešavost je prav redko posledica osnovne bolezni, lahko pa se pojavi po nenadni hudi bolezni. Veliko las med boleznijo neha rasti in potem čez kake tri mesece izpade-
Foto: arhiv
Branka Sel, farm. tehnica
jo, pozneje pa spet zrastejo. Izgubo las lahko povzročijo tudi citostatiki (zdravila proti raku), ker upočasnijo delitve celic, vendar po prenehanju zdravljenja navadno lasje spet zrastejo. Podoben, čeprav manj izrazit učinek imajo lahko tudi zdravila proti strjevanju krvi (antiko-agulansi), nekatera zdravila proti depresiji, visokemu krvnemu tlaku, kontracepcijske tablete in veliki odmerki vitamina A. Zelo značilna in prav posebna bolezen, kjer večina ljudi izgubi lase samo na omejenih predelih lasišča, pa je lisasta plešavost (alopecia areata). Le-ta se kaže v
obliki golih lis (velikosti kovanca) na lasišču.
Žal pa je mnogo vzrokov za izgubo las tudi še nepojasnjenih.
Zakaj moški izgubljajo lase?
Kar 80 % moških trpi zaradi bolj ali manj opazne plešavosti. O "moški plešavosti" govorimo, kadar lasje izpadajo na sprednjem delu lasišča ("visoko čelo") in na vrhu glave ter se hkrati redčijo na temenu. Ta oblika je značilno genetsko pogojena, torej je povezana z dednostjo.
Drugi pogosti vzroki izgubljanja las pa so nezdravo lasišče zaradi prhljaja, pretiranega delovanja lojnic ter psihofizični stres.
Zakaj slabijo lasje pri ženskah?
Pri ženskah so v mnogih primerih vzroki izpadanja las hormonskega izvora, psihofizični stres, nosečnost, porod (2-3 mesece po porodu), dojenje, menopavza, shujševal-ne diete, nepravilna prehrana (pomanjkanje beljakovin in železa), uživanje nekaterih zdravil.
Branka Sel, farm. tehnica, Lekarne Ptuj
Moje cvetje
V kalčkih je skrita vsa moč narave
Sneg, okrašene ulice, polne trgovine in prva ad-ventna nedelja, vse v nas počasi zbuja lepo, praznično, božično vzdušje. Mnogi že razmišljajo tudi o božičnem in novoletnem jedilniku. V njem je navadno kaj malo zdravega, veliko sladkega, mastnega, zato je dobro, da vsaj nekaj »smeti«, ki jih s tako prehrano vnesemo v naša telesu, oplaknemo s svežo, zdravo zelenjavo. To pa prav gotovo ni zelenjava, ki jo kupimo v trgovinah, na vrt pa je v mokroti, mrazu dokaj težko priti, marsikaj pa pokriva tudi sneg. Pa veste, da si lahko pravo vitaminsko bombo pridelate kar doma v stanovanju. Rastline v svoje seme shranijo poletno sonce, vso energijo, da bo njihov potomec -mlada rastlina - v semenu imel dovolj hrane za prve dneve svojega življenja. Vse to se aktivira v času, ko seme prične kaliti in je nekaj dni po kaljenju na razpolago tudi nam, ko tako kaleče seme - kalček - pojemo.
Pa nekaterih kalčkov sploh ni težko »pridelati«, za druge pa se moramo nekoliko bolj potruditi. Pričnemo lahko kar v kozarcih za vlaganje. V njih lahko nakaljujemo debelejša semena, kot je fižol, soja, grah, leča, čičerika, pšenica ., veliko enostavnejša pa je stvar, če si za ne prevelik denar kupimo posebne kalilnike. Tisti, ki brez kalčkov ne morejo več pozimi, pa si bodo kupili še bolj zapletene naprave, ki jih lahko ogrevajo, obračajo .
Foto: Miša Pušenjak
Najprej izberemo seme, ki ga bomo nakaljevali. Tukaj ni smiselno preveč varčevati, saj mora biti tako seme čisto, zelo zdravo in odlično kaljivo. Najbolje je kupiti specialno seme za kalčke, ki je preverjene kvalitete. Po drugi strani pa ne pozabite, da je seme za kalčke uporabno tudi za setev na prosto spomladi.
Pri delu upoštevajte dvoje, kalčke moramo kar hitro tudi pojesti, zato jih ne pripravimo preveč naenkrat, ter seme se pri kaljenju močno poveča, zavzame vsaj štirikrat večji volumen. Zato ga seveda v posode ne smemo nasuti preveč.
Seme najprej operemo pod vodo, da odstranimo prašne delce. Če bomo nakaljevali v kozarcih za vlaganje, potem seme čez noč namočimo. To je smiselno predvsem pri de-belozrnatem semenu. Ne namakamo semena, ki se sluzi, to je na primer seme kreše, oljne redkve, gorčice, redkve daikon. Namakanje ni potrebno, če uporabljamo kalilnike. Seme namočimo v štirikrat toliko vode, ko je semena, čez noč. Zjutraj vodo odlijemo, kozarec za vlaganje pa prekrijemo z mrežasto tkanino, gazo in ga postavimo z odprtino prekrito z gazo navzdol poševno na globok krožnik ali v skledo. Poševno zato, da bo vsa voda res odtekla, seme pa ne bo stalo v tej vodi.
V kalilnik pa seme preprosto nasujemo tako, da prekrije samo dno (boste videli, da bo kaleče seme potem povsem napolnilo posodo) in prelijemo z vodo, ki mora potem odteči v spodnjo posodo, kjer nimamo semena. Seme sedaj nakaljujemo na toplem in svetlem. Svetloba je nujno potrebna, da se aktivirajo prav vse koristne snovi, ki jih hrani seme. Vsak dan seme enkrat ali dvakrat operemo, speremo s toplo vodo. Po nekaj dnevih, najkasneje pa v enem tednu, imamo pridelek. Kalčke uporabimo na različne načine, dodamo jih vsem solatam, potresemo jih na namaze na kruh, nekatere lahko samo prelijemo z izbranim prelivom, kisom in pojemo kot solato. Sojine kalčke moramo skuhati v zelenjavnih juhah, omakah. Enako velja za kalčke čičerike, fižola in graha. Mungo in azuki fižol ter leča pa dajo okusne, hrustljave kalčke, ki jih ni treba kuhati. Najlažje je pridelati kalčke stročnic in lucerne. Zato začnite s temi. Odlični, pikantni za namaze in dodatke solatam pa so kalčki redkve in gorčice. Kalčki stročnic so primerni za uživanje, ko so dolgi okoli 1 cm, enako večja za kalčke žit. Ostale kalčke pa pojemo takrat, ko se že pojavijo klični listi.
Kalčki bodo popestrili vaš praznični jedilnik, ni jih težko pridelati, pa še zabavamo se ob tem. Samo ne pozabite jih svak dan izpirati, da vam ne pričnejo gniti.
Miša Pušenjak
S svetovne gMm stene
Eminem, Bruno Mars, Lady Gaga in zasedba Lady Antebellum so zbrali največ nominacij za letošnje glasbene nagrade grammy. Največ, deset, jih je zbral Eminem, ki je nominiran v nekaterih zelo pomembnih kategorijah, kot so album leta (Recovery) ter za skladbo leta (Love the Way You Lie). Na drugem mestu po številu nominacij je Bruno Mars, ki je uspel zbrati sedem nominacij, predvsem po zaslugi sodelovanja z drugimi izvajalci. S šestimi nominacijami se lahko pohvalijo Jay-Z, Lady Antebellum in Lady Gaga. Jay-Z je med drugim nominiran
za posnetek leta za duet z Alicio Keys Empire State of Mind. Lady Antebellum in Lady Gaga so skupaj nominirani za album leta za svoja albuma Need You Now in The Fame Monster. Za nagrado za najboljši album leta kandidirajo tudi Arcade Fire z albumom The Suburbs in Katy Perry z albumom Teenage Dream. V kategoriji za skladba leta se ob že omenjeni Love the Way You Lie potegujejo še naslednje skladbe F**k You, Need You Now, The House That Built Me in Beg Steal Or Borrow. Kot se je pričakovalo sta kanadska zvezdnika Justin Bieber in
Foto: wordpress.com
Bruno Mars
To je to
Foto: bbc.co.uk/totp2
Franz Ferdinand
Drake skupaj s Florence & the Machine nominirana v kategoriji najboljših novih izvajalcev. Na veliko presenečenje mnogih pa na seznamu letošnjih glavnih nominirancev ne najdemo zasedbe, ki je v letu 2010 dosegla velik uspeh z albumom Soldier of Love. Sade so tako nominirani le za najboljšo pop izvedbo za skladbo Babyfather in za najboljšo R&B izvedbo za skladbo Solider of Love. Prav tako je lahko razočarana pevka Ke$ha, ki kljub uspehom v letošnjem letu ni prejela niti ene nominacije. Pet nominacij so zbrali Jeff Beck, B.o.B in John Legend, med ostalimi letošnjimi no-miniranci najdemo še naslednje izvajalce: Michael Buble, MichaelJackson, Maroon 5, Train, Elton John, Snoop Dogg, Gorillaz, Rod Stewart, Eric Clapton, Paul McCartney, Kings Of Leon, Muse in številne druge. Svečana podelitev 53. glasbenih nagrad grammy bo 13. februarja v Los Angelesu.
Na svetovne glasbene odre se vrača škotska zasedba Franz Ferdinand. Skupino, ki je nastala leta 2001 v Glasgowu, sestavljajo Alex Kapranos (glavni vokal in kitara), Bob Hardy (bas kitara), Nick McCarthy (ritem
kitara, klaviature, spremljevalni vokal) in Paul Thomson (bobni). Njihov zadnji album Tonight Franz Ferdinand je bil izdan v letu
2009.	Kot vse kaže, bodo fantje na oder stopili med 10. in 12. decembrom v So-mersetu, kjer bo The Bowlie Weekender.
Svetovno znani francoski DJ in producent David Guetta predstavlja najnovejši singel, ki je nastal v sodelovanju z Rihanno. Skladba, ki nosi naslov Who's That Chick?', je popolnoma nova in je izšla na ponovno lani izdanem albumu One Love, na katerem je bilo nekaj velikih plesnih uspešnic. Po novem album nosi ime One More Love in je v Veliki Britaniji že izšel. Ob že omenjeni skladbi Who's That Chick? bodo na albumu še nove priredbe za skladbe, kot so Gettin' Over You, zatem predelava Madonnine skladbe Revolver kot tudi singel Kelis - Acapella, ki je prav tako producentsko delo Davida Guette.
Cenjeni britanski glasbenik Paul Weller je prejemnik letošnje nagrade, imenovane Uncut Music Award
2010,	ki se vsako leto podeljuje najboljšemu albumu v Veliki Britaniji. Nagrado je
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	RAISSE YOUR GLASS - PINK
2.	FIREWORK - KATY PERRY
3.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HEROES - X FACTOR FINALISTS 2010
2.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
3.	LOVE YOU MORE - JLS
NEMČIJA
1.	OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE
2.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
3.	WE ARE THE PEOPLE - EMPIRE OF THE SUN
Predstava
Poročila ... Ono, tisto, tretje. Stojalo z mikrofonom, tam stoji nekdo, ki nekaj razlaga. Podoben prizor lahko
J^. zasledim sleherni večer. Predsednik V	vlade in ministri nam imajo namreč
' veliko povedati. A ko bi nam povedali vsaj kaj brihtnega, kaj konkretnega. Namesto tega pa nam ponujajo pravljice, neke iluzije, ki mi zmeraj znova dajejo občutek, da poslušam kakšnega socialističnega jugoslovanskega govorca. Vse bo lepo, vse se bo uredilo, nekoč nam bo lepo in tako naprej.
Razumem, da ni ta vlada kriva, da je prišlo do gospodarske krize, je pa res, da se pri spopadanju s to izraža njena nesposobnost. Ne znajo ukrepati; vsaj konkretno in praktično ne. Takšna koalicija bi bila primerna za čas razcveta in blagostanja. Že res, da se neke stvari premikajo, vendar vse prepočasi. Poleg tega se premika premnogo nepomembnih stvari, medtem ko na resnično pomembne reči radi pozabijo. Godi se namreč to, da so zadovoljni, ker jim je v desetih mesecih uspelo stesati pesjak, a kaj, ko bi v dveh mesecih potrebovali stolpnico ...
Sicer nimam proti Pahorju osebno prav nič, moti me pa neresnost, nenehna zasanjanost in nesposobnost. Je tako težko udariti po mizi in reči: »To se bo naredilo tako in takoj!«? Namesto tega pa pred kamerami zganja neke burleske in tragikomedije. Če citiram "... je človek brez barve, vonja in okusa ...". Vse skupaj ga je en sam nasmešek, kot sicer celotne njegove koalicije.
Sila težko mi je dojeti, čemu je to tako. Pohlevno kimamo dobri materi Evropi, kakor da nismo niti malo avtonomna in suverena država. Obljub in upov je toliko, zgodi pa se tako malo, pa še to z neznatno hitrostjo. En je večji mislec kot drugi, noben pa nima jajc, kaj šele znanja, da bi dejansko ukrepal. Ljudje, ki ne obvladujejo kolesa, nas poskušajo voziti z avtobusom. Ob njih sedijo inštruktorji vožnje, ki sicer tu in tam nekaj momljajo in delijo strokovne nasvete, ure vožnje pa zelo drago računajo. Zato si srčno želim, naj se predstava že enkrat zaključi in naj se zgodi nekaj; karkoli, zaradi mene tudi revolucija. Večina idej te koalicije je tako ali tako revolucionarnih; na primer delovna mesta.
Matic Hriberšek
prejel za svoj zadnji album Wake Up The Nation. Ta 52-letni veteran britanske rock glasbe je v svoji karieri prejel že številne nagrade in priznanja. Drugo mesto je osvojil album Plastic Beach zasedbe Gorillaza, tretja pa je bila Joanne Newsom z albumom Have One On Me. ®@®
V pripravi je album z novimi skladbami pokojnega kralja pop glasbe Michaela Jacksona V teh dneh pa predstavljajo še njegov zadnji videospot, ki je bil posnet še v času njegovega življenja. Gre za spot za
skladbo One More Chance, ki jo je Jackson objavil leta 2003 na zbirki uspešnic z naslovom Number Ones. Videospot nikoli ni bil javno prikazan, predvsem zaradi tega, ker so njegove načrte prekrižale številne obtožbe na njegov račun zaradi zlorabe otrok. Spot za skladbo, pod katero se je podpisal R. Kelly, je bil posnet v Las Vegasu. Videospot bo izšel v sklopu DVD box seta Michael Jackson's Vision, na katerem bo kar za 4 ure in pol video materiala in več kot 40 videospotov.
Janko Bezjak
l_e s t v i
v NAJ
1.	ONLY
2.	JUST
LY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANf ST THE WAY YOU ARE - BRUNO MAR
3.	STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT
4.	WONDERFUL LIFE - HURTS
5.	WHAT DO YOU GOT - BON JOVI
6.	BORN FREE - KID ROCK
7.	LOCA - SHAKIRA/DIZEE RASCAL
8.	FIREWORK - KATY PERRY
9.	THE FLOOD - TAKE THAT
10.	RAISE YOUR GLAS - PINK
11.	WELL, WELL, WELL - DUFFY fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplacniske telefonije - preverite stanje na vasem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjevi svaljki, solata, kompot SREDA
piščančji trakci v smetanovi omaki,
široki rezanci
ČETRTEK
golaževa juha, polnozrnat kruh PETEK
ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
Bobiči**, sladica NEDELJA
goveji zrezki v vrtnarski omaki, kruhovi cmoki, solata PONEDELJEK
makaronovo meso (porabite ostanke nedeljski zrezkov), solata
*Piščančji trakci v smetanovi omaki
Sestavine: 1 piščančji file, 1 manjša čebula, 10 dag hamburške slanine, 2 dl sladke smetane, en topljen sirček; začimbe: sol, poper, rdeča paprika, muškatni orešček; olivno olje. File razrežemo na trakce, čebulo seseklja-
mo, slanino pa zrežemo na majhne kockice. Na olju prepražimo čebulo, dodamo slanino, jo na hitro popražimo ter dodamo še meso. Solimo, na hitro popečemo in zalijemo z vodo. Takrat popramo, papriciramo in dodamo malo muškatnega oreščka. Pustimo, da voda povre, vlijemo sladko smetano, počakamo, da zavre, in dodamo sirček. Počakamo, da se stali, pustimo še kakšno minuto vreti in jed je gotova. Postrežemo s širokimi rezanci.
**Bobiči
Sestavine: 450 g mlade koruze, 250 g rjavega fižola, 500 g krompirja, 15 dag slanine (ali drugega suhega oziroma prekajenega mesa - rebra, krača, pršuto-va kost), korenček, sol (pazite, da ne bo preslano, če uporabite pršutovo kost), poper.
V loncu kuhajte rjav fižol, olupljen krompir, ki ste ga narezali na večje kose, nakockan korenček in slanino, narezano na manjše kockice. Solite in poprajte. Ko je fižol na pol kuhan, dodajte mlado koruzo. Kuhajte naprej. Ko je kuhano, vzemite ven krompir in ga zdrobite z vilico. Tako dobljen pire dajte nazaj, da boste zgostili mineštro.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
•k-k-k
V svetu, ki je samo moder, barva ne obstaja. -k-k-k
Tisto, kar spoštujemo, in tisto, česar se bojimo, je v našem telesu. •k-k-k-k-k-k
Neprestano tarnanje kaže bolj slabost duha kakor pravo bolečino. •k-k-k
Denar ne naredi toliko iskrenih prijateljev kot pravih sovražnikov. -k-k-k
Nasilje koristi samo tistim, ki nimajo kaj izgubiti.
-k-k-k
Samo en način je, da postaneš srečen: da imaš vest čisto ali pa da je sploh nimaš.
-k-k-k
Javnost je kot ječmen na polju - nagne so po vetru. -k-k-k
Spomin živi svoje življenje.
-k-k-k
So mrtveci, ki bi jih bilo treba še enkrat ubiti. -k-k-k
Če si v Rimu, se obnašaj kot Rimljan.
-k-k-k
Če nimaš lastnega sija, te sij drugih ne bo osvetlil.
V parku sta že desetletja stala kipa - rimski vojščak in boginja. Nekega dne pa je k njima pristopila dobra vila in jima rekla, da lahko za eno uro zapustita svoje podstavke in se sprehodita po parku. Takoj sta pričela skakati po grmovju in po dolgih mukah je rimski vojščak ujel goloba, boginja pa je rekla: "Hitro! Samo še deset minut imava časa! Ti ga dobro drži, jaz bom pa srala po njem!"
Štajerski TEDNIK
TRSNI SLADKOR, SAHARID
NEDONOŠENČEK, SPLAVEK
PLODEK
POLJSKA REKA
KOŽNA GUBA V USTIH, KITA
O MALEC
SUROVINA ZA CIGARETE
BARVNA TISKARSKA TEHNIKA
UBITI ITALIJANSKI POLITIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
VZDEVEK PEVCA ALEŠA HADALINA
ZAMORSKA MAČKA
TRAVNO STEBLO
ZNAMKA ORANŽADE
ATLANTSKI MORSKI PES
VRSTA BAROMETRA
RAFKO IRGOLIČ
OP PEVKA RADOVAN
RIBIČ S SAKOM
PREMIŠLJENO RAVNANJE
NAS SAHIST (GREGOR)
SESTAVIL
EDI KLASINC
VZPENJANJE NA GORO
HUDOBIJA, ZLOBNOST
TESARSKI MOJSTER
OTIŠČANEC
ANJA ZAVADLAV
JAVNI GOVORNIK, PRIDIGAR
OPORA NA IZTEGNJENIH ROKAH
POTEZA PRI ŠAHU
RUMENA ŽLAHTNA
PALICA ZA SPODBUJANJE KONJA
CIGARA (STAR.)
PRITLIKAVO DREVO
STAROGRŠKA MESTNA DRŽAVA
SEVERNO AMERIŠKI DRUŽABNI PLES
PRIHOD V GOSTE
JAKA AVŠIČ
NAS SMUČAR (PETER)
POLITIK TRIPALO
OMAMA PRED OPEREACIJO
ZGOŠČENKA, CEDEJKA
PUSTNI POKAČ
LJUDSKO IME ZA REGRAT
PLOŠČA IZ SKRILAVCA
VELIKA VEŽA
EVROPSKI VELETOK
ROMULOV BRAT
MODEL FORDA
DEL PRAŠIČJE NOGE
POHIŠTVA S POMIČNO POLICO
OBRAT TEKSTILNE TOVARNE
ča z 0:0.
Mujo reče: »Kakšen nogomet, prihodnjič greva na košarko!«
"Ce rečem, da sem bila lepa, je to preteklik," je rekla profesorica slovenščine. "Kaj pa je, če rečem: Jaz sem lepa - kaj je to?"
"Cista laž!" se oglasi nekdo iz klopi.
Peter je zmerjal prijatelja Janka in mu dejal, da je osel.
"Res je! Vem, da sem osel. Le tega ne vem, ali sem osel zato, ker sem tvoj prijatelj, ali pa sem tvoj prijatelj zato, ker sem osel."
Pred operacijo pacient boječe vpraša kirurga:
"Gospod doktor, ali človek res lahko živi brez slepega črevesa?"
"Lahko, človek lahko, toda kirurgi bi težko."
Direktor uradnega tujega zastopništva za vozila visoke kategorije je poskušal ministru za storjene usluge podariti avtomobil.
"Tega pa ne smem sprejeti, saj me bodo zaprli!" je ogorčen minister.
"Potem pa vam ga bomo prodali - za simbolično ceno 1000 tolarjev."
"No, potem bom vzel pa štiri -še za ostale člane moje družine."
Družinski člani razpravljajo o tem, kam bi letos odšli na dopust.
Oglasil se je sin: "Jaz bi šel nekam, kjer že dolgo nisem bil!"
"Potem boš šel pa k frizerju!" je rekel oče.
Zena rešuje križanke: "Dragi, kje je umrl Napoleon?" "Na Sveti Heleni!" "Oh, kako žalostno!"
Odkar te poznam, ne morem več ne piti ne jesti!" je zavzdihnil mladenič svojemu dekletu. "Kaj me tako zelo ljubiš?" "Ne, bankrotiral sem!"
Gresta Mujo in Haso na nogometno tekmo. Zmenita se, da bosta za vsak gol spila kozarček domačega žganja. Tekma se kon-
Vlak na Škotskem.
"Ali ima kdo vžigalice?" vpraša prvi potnik.
»Ne kadim," odvrne drugi.
"Sem jih doma pozabil," se oglasi tretji.
"Jaz sem pa vse pokuril," pravi četrti potnik.
"Nič zato," zamahne z roko prvi potnik, "si bom pa s svojimi prižgal."
Trije mornarji se hvalijo o velikosti ladij, s katerimi plujejo.
Prvi: »Moja ladja je tako velika, da jo lahko kapitan pregleda samo z mopedom.«
Drugi: »To ni nič. Mojo mora pregledati s helikopterjem.«
Tretji: »Na moji ladji mora kuhar s podmornico mešati cmoke, kadar kuha juho za posadko.«
Ugankarski slovarček: HORS = vzdevek slabovidnega slovenskega pevca Aleša Hadalina, KRS = pritlikavo drevo, MAKO = atlantski morski pes, NO-RINA = ime slovenske operne pevke Radovan, POLIS = starogrška mestna država, RASPOR = slovenski šahist (Gregor, 1968-), SEKRETER = kos pohištva s pomično polico, VERČEK = slovenski kemik (Bojan, 1948-).
■ejewes 'jodsey 'jo|o>| 'oaoa|LU 'e>jejpo 'e^ua 'hbja 'e^e} '>jeqoi 'uay 'e>j}ows '>je>jeuj '|/\|| '|j>js 'uaj 'aoojjs 'soa 'e>j 'apeo 'euuo|\| 'ejpo '^aojaA ueíog 'o|po|d Isoyzez 'ezojeq -es 'do>jsojeq '^sno 'jyed 'eqo|z 'uodzA :0NAVH0Q0A s>1UBZ!J>| 9( A9HS9H
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
NAŠ KEMIK
MURSKA
VRESJE
MODEL LADE
Govori se ...
... da eden (ali kar več) znanih slovenskih politikov dejansko ne more(jo) odpreti svojega profila na Facebooku, ker je baje za to treba imeti svoj obraz.
... da je gradnja kake nove trgovine ali trgovskega centra v Ptuju vedno posebno doživetje, a nikoli ne enostavno.
... da so predsednika sindikata upokojencev Slovenije zaradi nedavnega pisma, naslovljenega na poslance in medije, na njegovem domu v Slovenskih goricah že obiskali kriminalisti. Verjetno ne zato, da bi mu povedali, da smo v pravni državi, kjer lahko vsak odkrito pove, kar ga teži,
... da si od evropskega prvenstva v košarki leta 2013 veliko obetamo tudi v stari Poetovioni, saj imamo skoraj vse pogoje, le prave dvorane še ne.
... da so zime in nizkih tem-
peratur veseli tudi ljubitelji žogobrcarskega športa, saj obstaja upanje, da bi lahko zamrznila tudi Drava. In potem bi tudi goli nehali deževati.
... da se pa drugi zelo bojijo tega, da bi Drava res zamrznila. Kaj če si kdo omisli organizacijo hokejskega prvenstva v Ptuju?
Vidi se ...
. da je med knjižnimi uspe-
šnicami letošnje jeseni neuradno na prvem mestu pričujoča stvaritev, ki jo je izdala Skupnost občin Slovenije pod naslovom Priročnik za občinske svetnice in svetnike. Ker je po vsej državi svetnikov več tisoč, je knjiga hitro pošla, zato že pripravljajo ponatis. Nekateri predlagajo, da bi knjigo preimenovali v smislu tistih: Winsows za telebane, Excel za telebane...
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
— ^« .-• ..
|S ipipii1 T|i
Nagrado podarja
sreča za majhne in veliks
I Pikapoka d.o.o., Slomškova ulica 3, Ptuj, tel.: 02 749 32 6
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Ob današnji fotografiji smo dobili tale dopis: »Pošiljam fotografijo lune nad jezerom Como v Italiji, ki je bila posneta konec maja 2010, njen avtor (fotografije, ne lune) pa sem Janko Keček ml.«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	OO
Bik	V	©©	€€€	O
Dvojčka	¥»¥	©©	€	OO
Rai	V	©	€€	OOO
Lev	VVV	©©	€	OO
Devica	VV	©©©	€	OO
Tehtnica	VVV	©	€€	OOO
Škorpijon	V	©©	€€€	O
Strelec	VV	©©©	€	OO
Kozorog	VV	©	€€€	O
Vodnar	VVV	©©	€	OOO
Ribi	VV	©©©	€€€	O
Velja za teden od 7. decembra do 13 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
decembra: 1 znak - slabo,
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 13. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrajenec je: Majda Gojkovič, Na gradu 5, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
***
Nekoč je francoski pianist Alfred Cartot, slaven izvajalec Chopinovih skladb, moral pri prijateljih poslušati nadvse dolgo in dolgočasno skladbo, ki jo je igral na klavir osemletni »čudežni otrok«. Ko so pianista vprašali, kaj meni o njegovem igranju, je odgovoril: »Po mojem ga je dvakrat
težje prenašati kot povprečnega šestnajstletnega pianista.« ***
Ko je umrl ameriški skladatelj George Gershwin, star 39 let, je neki amaterski skladatelj napisal žalostinko v njegov spomin. Gershwinovega prijatelja pianista Oscarja Levanta je prosil, da je skladbo poslušal. Po koncu skladbe mu je Levant rekel: »Mislim, da bi bilo bolje, če bi umrli vi
in bi Gershwin napisal žalostinko za vami.«
***
Francoski pesnik, politik in zgodovinopisec Alphonse de Lamartine: »Da je reklama nujno potrebna, dokazuje tudi
Bog. Zakaj bi sicer imel toliko zvonov?«
***
Ko je francoski slikar Jean-Louis Forain umiral, ga je zdravnik hotel potolažiti. Zagotavljal mu je, da mu dela srce v redu, da je dihanje normalno in da vročina pada. »Torej me hočete prepričati, da bom umrl čisto zdrav?« ga
je vprašal Forain, ki si je bil na jasnem o svojem stanju. ***
Sarah, hči britanskega ministrskega predsednika Win-stona Churchilla, je bila poročena z igralcem, ki politiku ni bil najbolj pogodu. Posebno ga je nerviral, ker ga je vztrajno klical papa. Proti koncu druge svetovne vojne ga je zet vprašal: »Papa, kdo je po tvojem mnenju največji državnik v obdobju druge svetovne vojne?«
Churhill mu je odgovoril: »Mussolini, ker je bil tako pameten, da je dal svojega zeta ubiti.«
***
Dornava • Bizeljanke na obisku pri Društvu kmečkih žena
Veselo druženje štirih društev
Sobota, 20. novembra, je bila namenjena druženju žensk v Dornavi. Članice društva kmetic Brežice so se namreč odzvale na prijazno povabilo Društva kmečkih žena občine Dornava in Štajersko po nekaj mesecih prijateljskih stikov tudi obiskale. Gostiteljice so se potrudile in Bizeljankam ponosno razkazale lokalne znamenitosti, zvečer pa je bilo v tamkajšnjem vaškem domu še prijateljsko druženje štirih društev žena in deklet.
Foto: arhiv društva
Angela Žgeč, predsednica dornavskega društva, je povedala, da so stike z Bizeljankami navezale šele letos poleti, ko so se tam mudile na strokovni ekskurziji, in dodala: »Cilj našega društva vidimo tudi v medsebojnem povezovanju sorodnih društev, ne le na Ptujskem, ampak tudi širše. Prav gotovo pa so taka srečanja dobra priložnost za izmenjavo izkušenj in idej.«
Gostiteljice so že v dopoldanskem času sprejele okrog 50 žena z Bizeljskega in zanje pripravile pester program. Najprej so jih popeljale na ogled dornavskega baročnega dvorca, na Polenšaku so si ogledale Marijino cerkev, v vinski kleti vinogradnika Viktorja Munde v Preradu so pokušale odlična vina, zavile pa so tudi v delavnico njegovega sina, ki se ukvarja z izdelovanjem harmonik. Pot jih je nato zanesla še v Moškanj-ce, do oljarne Janeza Veseliča, kjer so si ogledale obrat pridelave olja, v Mezgovcih pa so si v mesariji Hrga ogledale še
Foto: arhiv društva
Za dobro voljo so poskrbele tudi Vesele Polanke iz Cirkovc.
<Lpoilulajtz na± na ivziovrizm ijihtu!
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
2
zen in hvaležnost, za katere si je treba v teh prazničnih dneh še posebej prizadevati. Veselja nad skupnim druženjem pa ni skrivala predsednica brežiškega društva žena, Slavka Preskar, ki se je gostiteljicam zahvalila za res odlično gostoljubje, bogat kulturni program,
skratka za nepozaben dan na Štajerskem.
Vse predsednice so to priložnost izkoristile tudi za izmenjavo simboličnih daril in kratek nagovor. Žgečeva pa se je ob koncu posebej zahvalila še Francu Zagoršku, ki je ta dan prijazno sprejel vlogo vodni-
ka po lokalnih znamenitostih. Tudi dobre hrane in sladkih dobrot ni manjkalo, zabava z živo glasbo pa je potekla pozno v noč, svoj glasbeni prispevek pa je dodala še pevka Mili, sicer tudi sama članica dornavskega društva žena.
P. Krajnc
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
8 prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v decembrski številki med ostalim preberete o škropljenju z bakrovimi pripravki v sadjarstvu, o virusnih boleznih vinske trte, nadalje o šiponu nove dobe in o spremljanju mladega vina, v prilogi Vrtnine pa pišemo o načrtovanju kolobarja pri ekološki pridelavi ter o hidroponiki za vrtičkarje. Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Predsednice so si izmenjale tudi simbolična darila; druga z leve Angela Žgeč, predsednica Društva kmečkih žena občine Dornava.
predelavo mesa in pridelavo mesnih izdelkov ter pokušale mesene dobrote.
Ob 17.30 pa se je nato v dvorani vaškega doma Dornava, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, saj se je zbralo več kot 130 žena in deklet, začel veseli zaključek leta in prijateljsko srečanje, na katerem so se družile članice štirih društev: domače gostiteljice iz Dornave, žene z Bizeljskega, že tradicionalno pa so se jim pridružile še članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas in Društva žensk Pobrežje. Skozi ves večer je bilo poskrbljeno za bogat kulturni program; zbrane je najprej nasmejal osnovnošolec Uroš Munda, ki je na šaljiv način predstavil ženski svet, s pesmijo je večer obogatil Oktet Dornava, zapele in na ljudska glasbila so zaigrale Vesele Polanke iz Cirkovc, manjkali pa niso niti dornavski cigani. Osrednji nagovor je imela predsednica Angela Žgeč iz Dornave, ki je posebej izpostavila vrednote, kot so mir, ljube-
Kako postati udeleženec izleta?
Naročniki, izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z svojo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 26. 11. in 7. 12.) ter jo na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do srede, 8. 12. Med vsemi prispelimi kuponč-ki bomo izžrebali 22 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 32 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta.
Avstrijska prestolnica v predprazničnem vzdušju in okrašena ima še poseben čar.
Odhod iz Ptuja izpred železniške postaje bo 18. 12. 2010 ob 5.00 zjutraj. Vožnja mimo Maribora, preko Šentilja, mi-
mo Gradca in z vmesnim postankom do DUNAJA. Postanek pri dvorcu Schonbrunn in sprehod po parku. Nadaljujemo v središče na Ring, ob katerem se vrstijo opera, Hoffburg, parlament, univerza, rotovž, votivna cerkev ... Še skok do zgradbe arhitekta Hundertwasserja v značilnem slogu. Nato peš po mestnem jedru; skozi dvorec Hoffburg, mimo španske jahalne šole do Grabna in kužnega znamenja. Ogled cerkve sv. Štefana. Sledilo bo nekaj prostega časa za kosilo oz. oglede po želji. Popoldanski obisk božično-novoletnega sejma. Za konec še vožnja do Pratra in možnost vožnje z znamenitim Riesenradom. Povratek proti Sloveniji, kamor bomo prišli v poznih večernih urah.
IZLET vključuje:
prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, cestnine, pristojbine, parkirnine in dajatve, dovolilnico za vožnjo po Dunaju, vse oglede po programu brez vstopnin, slovensko vodenje in organizacijo.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
____________________________StP_________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prireditvenik
Torek, 7. december
17.00 Ljutomer, Dom kulture, Jelkin čudež, lutkovni muzikal 18.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, predstavitev knjige Priročnik za iskanje notranjega zaklada in razstava kozmogramov - Olga Pirih 20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, za abonma Drama torek 2 in izven
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Borisa Voglarja, Soline
Sreda, 8. december
16.00 Ormož, knjižnica, ustvarjalne delavnice
19.00 Slovenska Bistrica, grad, javna tribuna ob 20-letnici tednika Panorama 19.00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, vadba pilatesa
Četrtek, 9. december
15.00 do 20.00 Slovenska Bistrica, grad, praznično grajsko mesto, vse do 16. decembra
17.00 Mala Nedelja, gasilski dom, božično-novoletna delavnica 19.00 Ptuj, leposlovna dvorana Knjižnice Ivana Potrča, literarni večer z upokojenim višjim bibliotekarjem, bibliografom ... Jakobom Emeršičem 19.00 Ljutomer, dvorana glasbene šole, koncert učiteljev 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gajaš, arestant
19.30 Ljutomer, Dom kulture, Gajaš arestant - monokomedija, Petelinji zajtrk se nadaljuje
20.00 -Maribor, SGN, drama, Malomeščanska svatba, StaDvo, za izven 20.30 Ptuj, dom kulture Muzikafe, kantavtorski večer, Boštjan Narat, Strah je odveč
-	Ljutomer, v blagovnici Ljutomer, praznične delavnice, v dopoldanskem času
Petek, 10. december
10.00 do 13.00 Ormož, 1. obletnica odprtja novih prostorov delavnic DE VDC Ormož
18.00 Podlehnik, dvorana, Dramski večer »Naši prazniki« 19.00 Hajdina, dvorana DU, monokomedija, Tajnica Lolita 19.30 Ormož, Dom kulture, komedija Svoboden zakon 19.30 Maribor, SNG, balet, La Boheme, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, za abonma Drama vikend 1 in izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Mali princ, StaDvo, za izven 20.00 Ptuj, grand hotel Primus, Primusove vinske zgodbe, Praznične penine -biseri v kozarcu
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO	IZDAJO
DO ČETRTKA Z JUTRA	J DO S. URE
ZA TORKOVO	IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
RADIOPTUJ
89i8o98,2°I0473 www.radio-ptuj.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Dražen Babic
vDurmancu 152 pri KRAPI NI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacije na tel: 00 385 98 725 293
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 7.12.
8.00 Koncert Karitas - Ptuj 2010 9.30 Polka in majolka 18.00 ŠKL
19.00 Polka in majolka
20.00 Ljudski pevci - Pesem na vasi
21.50 Ptujska kronika PeTV
22.10 Mozaik kulture
22.40 Glasbeni utrinki
23.00 Video strani
SREDA 8.12.
8.00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 9.15 Ptujska kronika PeTV 18.00 Polka in majolka 20.00 Martinova maša 21.00 Praznik občine Hajdina 22.30 Mozaik kulture 23.00 Video strani
ČETRTEK 9.12.
8.00 Odprtje Gasilsko - vaškega doma
Na Polenšaku 18.00 Glasbena oddaja 20.00 Polenšak- Razvitje lovskega praporja 21.10 Ptujska kronika PeTV 21.30 Povabilo na kavo - Dejan Zavec 23.00 Video strani
PETEK 10.12.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika PeTV
17.00 Glasbena oddaja
18.00 Lenart - Srečanje ljudskih pevcev
20.00 Gorišnica - Iz naših krajev
21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje
22.00 Povabilo na kavo - Dejan Zavec
00.30 Video strani
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 190 kg. Tel. 763 28 01 ali 031 708 930.
KUPIM traktor Ursus. Tel. 070 521 564.
KUPIM traktor IMT 533 ali 539 ter kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 680 684.
PRODAM bikca simentalca, težkega 130 kg. Tel. 031 623 356.
PRODAM bikca simentalca za zakol ali nadaljnjo rejo, težkega 170 kg, za 400 €, in tri svinje (eno 200kg in dve 100-kg), po 1,30 €/kg žive teže, krmljena s kuhano domačo hrano. Tel. 793 50 61.
PRODAM 8 metrov bukovih drv. Tel. 041 577 957.
DOM-STANOVANJE
ODDAM opremljeno 3-sobno stanovanje na relaciji Ptuj-Tržec-Majšperk. Informacije na GSM 031 572 616.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo v Zabovcih. Telefon 051 354 707.
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na številki 041 212 136.
PRODAM gradbeno parcelo v Ga-jevcih. Telefon 031 233 264.
RAZNO
NAJNIŽJE cene novih in starih knjig na Ptuju! Obiščite antikvariat v Prešernovi ulici 12, od pon. do pet. med 11.00 in 16.00 in v sob. med 9.00 in 12.00. Vabi znani založnik Dušan Cunjak.
PRODAM centralni štedilnik, lepo ohranjen, nanj lahko vežete tudi do 15 radiatorjev, cena 110 €, okolica Juršincev, tel. 041 425 092 ali 031 590 734.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
3
HlafkoHIcifk ¿.„.o.
www.markomark.si
V Oresju za vas gradimo
9 stanovanj v velikosti od 40 m2 do 100 nt\
Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si.
petovia^to
trgovina in storitve, d. d., Ormoška c. 23., Ptuj
ZAPOSLIMO
PRALCA VOZIL
•	zahtevane izkušnje na področju pranja vozil
•	trimesečno poskusno delo
•	možnost zaposlitve za nedoločen čas
Kandidate vabimo, da pošljejo prošnje v 8 dneh od objave oglasa na naslov:
Petovia avto Ptuj, d. d., Ormoška c. 23, 2250 Ptuj
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te ...
SPOMIN
8. decembra bo minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Franc Hameršak
IZ BUKOVCEV 68
17. 2. 1928-8. 12. 2000
Iskrena hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu prižigate svečke in poklonite lepo misel.
Tvoji najdražji
Tam, kjer si ti,
ni sonca in ne luči,
le tvoj nasmeh nam v srcih še živi.
SPOMIN
Danes, 7. decembra, mineva 17 let, odkar je za vedno odšla od nas
Justina Arnuš
IZ PODVINCEV 43
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji poklonite lepo misel.
Vsi njeni
V SLOVO
Dejanu Dežmanu
IZ GAJEVCEV
28. 12. 1977 f 5. 12. 2010
Žalujoči: Sabina z Zano, ati, mami ter sorodniki
Kako srčno si želel, da še med nami bi živel... Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili... A bolezen pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari...
VSPOMIN
7. decembra mineva eno leto, odkar se je od nas za vedno poslovil dragi oče, tast in dedek
Martin Kolenko
IZ ZAMUŠANOV 32
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Z žalostjo v srcu: žena Kristina, sin Davorin in hčerka Anica z družinama
www.radio-tednik.si
Nastopili bodo:
Ans. KRANJCI NOVI SPOMINI KATRCA NAVIHANKE Ans. KOŠTRUNI ZLATI DEČKI Ans. ISKRICE Ans. ŠESTICA ZREŠKA POMLAD BOŠTJAN KONEČNIK
ELA
Ans. ROKA ŽLINDRE KALAMARI STANE VIDMAR SKATER
Ans. BRATOV GAŠPERIČ ELDA VILER MODRIJANI Ans. EKART Ans. DONAČKA
MARJAN ZGONC IN TOMAŽ VRHOVNIK
Ptuj • O trgovini Lidl tudi krajani
Niso proti, le lokacija ni prava
Na temo umeščanja trgovine Lidl v ČS Jezero, v trikotnik Ormoške ceste ter Belšakove in Puhove ulice, je bilo v zadnjega pol leta že več sestankov. Ne glede na nasprotovanje ČS Jezero in krajanov pa so predstavniki podjetja Lidl pripravili drugo različico umeščanja centra v omenjeni prostor, na katerega pa imajo tako v ČS Jezero kot krajani še vedno zelo veliko pomislekov, ki so jih javno predstavili tako na seji sveta ČS Jezero 1. decembra kot na srečanju s krajani 3. decembra.
Na obeh sestankih sta o projektu govorila Dejan Mikl iz Cestnega inženiringa Maribor in Janko Horvat, predstavnik podjetja Lidl, Globalne nepremičnine. Glavni poudarek ni bil na trgovini, temveč na pro-metno-tehničnih vprašanjih umeščanja trgovine v bivalni prostor ČS Jezero oziroma posledicah, ki bodo prometno že tako obremenjeno območje še dodatno obremenile. Bistveno naj bi se zmanjšala kakovost življenja stanovalcev celotnega območja, saj naj bi trgovina grobo posegla v »nočno« življenje stanovalcev, njena svetila bodo moteče delovala na bližnje območje, okolje bo dodatno obremenjeno zaradi hrupa vozil, ki bodo prihajala v center, povečala se bo onesnaženost zraka, ni izključena morebitna škoda na bližnjih objektih zaradi vibracij ob gradnji, ukinila se bo avtobusna postaja šolskega prevoza oziroma posledično prekinila varna šolska pot. Najbolj pa se krajani bojijo povečanega prometa, ki bo prišel z novo trgovino zlasti še v Belšakovo ulico in Brstje. Dodatni promet bo večja grožnja tudi za pešce in kolesarje. Prometno varnost sami po sebi ogrožata že dve krožišči na tako majhni razdalji, saj bi bilo novo krožišče na Puho-vi od zdajšnjega na Ormoški oddaljeno le okrog 100 metrov, čeprav naj bi po trditvah stroke s prometnega vidika zagotavljalo večjo varnost kot po prvi varianti »pametni« semafor.
Krajani so prepričani, da bo dodatna nevarnost izvoz na Ormoško cesto proti mestu (cesta proti dvopasovnemu krožišču) zaradi prekratke razdalje od krožišča. Izgradnja trgovine Lidl bi otežila izvoz v Belšakovo ulico, več izvozov v Belšakovo na tako majhni razdalji občutno zmanjšuje prometno varnost. V ČS Jezero so zaskrbljeni zaradi prometne varnosti v Belšakovi ulici, še posebej ker MO Ptuj načrtuje izgradnjo navezovalne ceste
od Puhove ceste do Dorna-vske ceste, zaradi katere se bo promet po Puhovi zagotovo povečal in povzročal zastoje. Da bi se jim izognili, se bodo vozniki in kupci Lidla odločili za izvoz na Belšakovo ulico.
Kot sta že na seji sveta ČS Jezero 1. decembra povedala Dejan Mikl in Janko Horvat, je krožišče na Puhovi s pločnikom za pešce in kolesarsko stezo narisala stroka, čeprav bi tako krajani kot tudi poklicni vozniki radi videli, da bi bilo to krožišče večje, ker je sedaj po njihovem prepričanju premajhno. Nekateri bi tudi radi videli študijo brez krožišča. Ravno študija pa je pokazala, da je krožišče boljša rešitev kot semafor, je pa tudi predpisane velikosti, čeprav krajani dvomijo. Okrog trgovine Lidl v Belšakovi ulici je predviden samo pločnik za pešce, kolesarska steza bo ostala, priključila se bo obstoječemu krožišču na Ormoški cesti, od koder je na prostor Lidla omogočen uvoz iz smeri Ormoža in izvoz v smeri proti Ptuju.
Janko Horvat je krajanom pojasnil, da so se projekta lotili, ker je po prostorskih načrtih to industrijsko-obrtno območje, kar pomeni, da tu ni dovoljena stanovanjska gradnja, mogoče pa je graditi poslovne objekte. Tako je od leta 2004, je pojasnil Janko Širec iz MO Ptuj. Projekte so pripravili na podlagi zakona o graditvi objektov, zanje so dobili vsa potrebna soglasja, izdelana pa je bila tudi prometna študija, ki je pokazala, da bo v eni uri v trgovino pripeljalo okrog 70 avtomobilov, kar ne pomeni nekih dodatnih prometnih obremenitev. Najeli so stroko, ki je vse izračunala. Morajo upoštevati predpise, zato si želijo, da so pripombe krajanov argumentirane. Tudi dodatne svetlobne onesnaženosti ne bo. Pripravljeni pa so poskrbeti za varno šolsko pot, zgraditi postajališča za šolarje s streho. V Belšakovi so štiri takšna postajališča, eno se z
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Dejan Miki, projektant, Janko Horvat, pooblaščenec podjetja Globalne nepremične, in Janko Širec, MO Ptuj, na petkovem srečanju s krajani v ČS Jezero, ki še vedno nasprotujejo izgradnji trgovine Lidl na svojem območju.
Foto: Črtomir Goznik
Črtomir Rosic, predsednik sveta ČS Jezero: »Če bo zgrajen Lidl, bo nekdo moral poskrbeti za našo varnost.«
gradnjo Lidla prekine.
Predsednik sveta ČS Črtomir Rosic je govoril o črnem scenariju, če se bo gradil Lidl, zato mora nekdo poskrbeti za njihovo varnost. Sonja Dež-man pa je v izčrpnem prispevku opozorila na to, da krajani vse preveč vdano prenašajo vse te neprijetnosti, obremenitve, ki jih prinaša razvoj MO Ptuj, zato je njihov življenjski prostor močno degradiran. Lakomnost nekaterih občanov pa se kaže tudi v tem primeru. Dodatno ogroženost zanje predstavlja tudi nadaljnja gradnja industrijske cone.
Gradnjo lahko preprečijo le lastniki nepremičnin
Nekatere krajane je zanimalo, kdo sploh lahko ustavi projekt. Ustavijo ga lahko samo lastniki nepremičnin, je odgovoril Janko Širec in tudi povedal, da bo MO Ptuj zadnja, ki bo v primeru te gradnje prodala svojo nepremičnino. Zagotovo pa bo budno bdela nad izgradnjo krožišča, ki je vložek investitorja ob izgradnji trgovine. Gre za 500 tisoč evrov.
Tudi po predstavitvi projekta trgovine Lidl dvomi (pomisleki) krajanov in ČS ostajajo. Predvsem jih je strah povečanega prometa, prometnih konic, dodatnega hrupa, večje onesnaženosti zraka in vsega, kar je povezano z večjim prometom, ki bo zagotovo njihov življenjski prostor še dodatno ogrozil. Janko Horvat je v imenu Lidla povedal, da bodo aktivnosti za pridobitev pravnomočnega dovoljenja nadaljevali, saj v celoti spoštujejo zakonodajo, na območju gradnje trgovine pa je tudi
dovoljeno graditi. O tem so se predhodno temeljito pozanimali, zato tudi niso odgovorili krajanom glede njihove napotitve na druge lokacije, kjer bi lahko gradili, ker v bližini ni stanovanjskih hiš. Če jim gradbeno dovoljenje ne bo izdano, se bodo pritožili, je povedal Horvat. Vlogo za izdajo so podali. Reakcije krajanov je ocenil kot »halo efekt« glede na deljena mnenja o sami gradnji trgovine Lidl in ker tudi niso znali argumentirati, zakaj so proti gradnji. Če ostanemo pri odločnem ne za gradnjo, pravi, potem so se krajani izrekli proti uradno veljavnim predpisom in občinskim prostorskim načrtom, ker je na tem območju dovoljeno graditi.
»ČS Jezero se zaveda, da pri gradnji trgovine Lidl ni stranka v postopku in o sami gradnji ne more odločati, vendar smo z današnjo razširjeno sejo s krajani želeli le-te podrobneje informirati o načrtih Lidla ter z našimi argumenti in pomisleki glede izgradnje in prometnega režima oziroma zmanjšanja kvalitete življenja v tem predelu četrti. Želeli smo tudi izvedeti, kakšno je njihovo mnenje, saj je za nas
zelo pomembno. V primeru dokončnega in pozitivnega soglasja vseh strank v postopku za izgradnjo Lidla bo investitor vsekakor moral razmišljati o ureditvi varne šolske poti in postajališč šolskega avtobusa ter o varni prometni ureditvi Belšakove ulice. Glede na to, da se bo promet na njej zagotovo povečal, za nas to pomeni, da bo treba dodatno urediti Belšakovo z dvignjenimi pločniki. Poudaril bi, da nismo proti gradnji Lidla na Ptuju, vendar smo mnenja, da predvidena lokacija ni ravno dobro premišljena.
Kako bo z našimi argumenti in pomisleki glede gradnje 'zadovoljen' investitor in ali jih bo upošteval, nam v tem trenutku ni znano, verjamem pa, da jim bo današnja razširjena seja dala nekatere smernice za dodatne rešitve. Enostavno povedano, bojimo se povečanega prometa in nevarnosti, ki jih ta gradnja prinaša predvsem za naše najmlajše in seveda starejše krajane,« je v petek, 3. decembra, posebej izpostavil predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Bernardka Viher, Gradišče 9, Sveti Tomaž - deček David; Andrejka Hržina, Rajska ul. 11, Rogatec - deček Tim; Jelka Funtek, Dravska ul. 6, Ormož - deklica Amalija; Hermina Muršek, Zagrebška cesta 113, Ptuj - deček Filip; Mirica Luka-večki, Mala Nedelja 28 - deček Denis; Klaudija Turnščak, Goričak 56, Zavrč - deček Teo; Andreja Arnuš, Draženci 15 a, Hajdina - deklica Lana; Mojca Frangež, Dežno pri Podlehniku 19, Podlehnik - deklica Mateja; Tamara Adam, Kupčinji Vrh 29, Stoperce - deklica Kaja; Sabina Krušič, Zagrebška cesta 79, Ptuj - deček Lan; Violeta Šporn, Zagorci 85, Juršinci - deklica Kim; Breda Šandor, Gorišnica 85 a - deklica Lučka; Urška Krajnc, Majšperk 30 - deček Tanay; Polonca Jalšovec, Sveti Tomaž 20 - deček Alen; Ljudmila Šel, Jurovci 28 a, Videm pri Ptuju - deček Marcel; Aleksandra Govedič, Mekotnjak 36 a, Ljutomer - deklica Lana; Jasna Stupar Križanič, Ob polju 2, Šentilj - deklica Ajša; Lidija Kolenič, Osluševci 54, Podgorci
-	deklica Reneja; Natalya Sier-dinshek, Prečna ul. 2, Šentilj -deček Etienne.
Umrli so: Alojz Lipnik, Žvab 10, rojen 1952 - umrl 24. novembra 2010; Marija Arnuš, rojena Zavec, Dornava 116 a, rojena 1919 - umrla 23. novembra 2010; Terezija Pihler, Pacinje 21, rojena 1928 - umrla 25. novembra 2010; Franc Du-cman, Kočice 42, rojen 1941
-	umrl 24. novembra 2010; Janez Emeršič, Slavšina 17, rojen 1931 - umrl 19. novembra 2010; Karel Zrim, Dragonja vas 1 b, rojen 1932 - umrl 26. novembra 2010; Antonija Krajnc, Zamušani 83 a, rojena 1926
-	umrla 28. novembra 2010; Leopold Korez, Čermožiše 55, rojen 1938 - umrl 29. novembra 2010; Marija Hasemali, rojena Lipavšek, Zgornja Hajdina 75, rojena 1926 - umrla 26. novembra 2010; Rozalija Lašič, rojena Pongračic, Trubarjeva ul. 9, Ptuj, rojena 1914 - umrla 13. novembra 2010; Marija Čuk, rojena Letonja, Stogovci 16 c, rojena 1925 - umrla 29. novembra 2010; Elizabeta Kokot, rojena Majcenovič, Hra-stovec 38, rojena 1927 - umrla 29. novembra 2010; Martin Furjan, Hrastovec 45, rojen 1965 - umrl 28. novembra 2010; Štefan Kuri, Drbetinci 32, rojen 1933 - umrl 24. novembra 2010; Janez Obran, Markovci 29, rojen 1927 - umrl 28. novembra 2010; Franc Le-skovšek, Loke pri Planini 9, rojen 1929 - umrl 27. novembra 2010; Pavla Horvat, rojena Gaj-ser, Poljska cesta 2, Ptuj, rojena 1934 - umrla 27. novembra 2010; Ana Srdinšek, Aškerčeva ul. 14, Ptuj, rojena 1938 - umrla 30. novembra 2010. Poroka - Ptuj: Vinko Rezar in Nataša Kolednik, Stojnci 13.
Napoved vremena za Slovenijo
Dež in veter pred božičem
Danes bo oblačno, občasno bo še rosilo ali rahlo deževalo. Na vzhodu bo še pihal jugoza-hodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 2 do 6, na vzhodu do 10, ob morju do 13 stopinj C.
V sredo bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Še bo pihal jugozahodni veter. V četrtek bo dopoldne oblačno s sneženjem. Padavine bodo popoldne ponehale, od severa se bo zjasnilo. Zapihal bo severni veter, na Primorskem burja.