Posamezna številka: 1 Din
Poštnina p’ačana v gotovini 1
Leto 2.
_....
a^aBBMEVaOgBgBag-
. vSt.8.

Lfubšiana« 28. februarja 1923.
Izhaja 7., 15., 22. In 30. v mesecu
Nedeljski protestni shodi, na katerih je bilo navzočih preko 20.000 delavcev in delavk so povsodi dobro sspeli.
Kakor je proletarijat v nedeljo enotno nastopil pri protestnih shodih, tako bo tudi enotno, v združenih vrstah, neutrašeno in pogumno stopil v boj, če bi vlada in kapitalisti ne vpo-števali nedeljskega protesta in izdali pravilnik, ki bi hotel delavske pravice okrniti.
Sodnigi! Delavci in delavke!
Bliža se čas bojev; ofenzivo kapitala je treba konečno zaustaviti, kapitalistični ataki se moramo postaviti v bran, drugače nam nenasit-
ni kapitalistični pohlep po dobičku požre še one pridobitve, katere smo še ohranili.
Zavedajmo se, da bo resolucije, spomenice, zahteve in prošnje vlada in podjetnik samo tedaj vpošteval, oe bo prepričan, da se bomo zanje borili tudi v boju, če bo videi, da srno za naše pravice, pripravljeni tuđi žrtvovati se.
Vzbudimo se iz mrtvila, vstanimo in stopimo na plan, pripravljajmo se na bodoče neizbežne boje.
Živel razredni boj!
Živela zmaga delavskega razreda!
Trboveljska družba izziva.
V soboto 24- februarja t. 1. je ravnatelj inž. V. Biskupski odpovedal predsedniku »Zveze rudarskih delavcev« v Kočevju, so-druEti F. Balohu službo na 14 dni. S. Baloh ie svojo službo vedno redno in vestno opravljal 'm ravnatelj Biskupski nima nobe-nes;a povoda, ki bi upravičeval odpoved službe. V dveh letih, kar je s. Baloh na delu v Kočevju, ni bil nikoli kaznovan, nikoli opominjan. Edina njegova krivda je ta, da je vesten predsednik rudarske organizacije in da je že večkrat kot iunkcijonar »Zveze rudarskih delavcev« bil prisiljen, da je pri ravnateljstvu v Kočevju, pri reprezentanci v Ljubljani in rudarskem glavarstvu interveniral radi krivic in šikan, ki se gode rudarjem v Kočevju.
Ravnatelj Biskupski motivira odpoved službe s tem, da je s. Baloh pozival rudarje, da naj se udeleže shoda, ki je bil sklican za 18. februar 1923. Zamerava mu, ker je vršil svojo dolžnost kot funkcijonar organizacije in ker mu je organizacija trn v peti, se hoče znebiti najagilnejšcga zastopnika rudarskih interesov s tem, da ga vrže na cesto.
Ko je s. Baloh prišel k ravnatelju Bis-j’ 50 informira zakaj mu je služba kotni 6 “a; sa ravnatelj niti poslušati ni
SS.*» ££ «j*« » «j». >» *-
W-3 “V čS1 aÄ!
izobrazb iž Biskupskija, je hotel ravnatelj provocirati s. Baloha, da se s silo unre in da tako najde vzrok za odpoved službe. Toda s. Baloh se je znal premagati in ostal miren.
Ravnatelj Biskupski je star sovražnik delavstva. Iz Trbovelj je moral kmalu po preobratu 1918. leta izginiti, ker so delavci streljali na njega in se je bal za svojo kožo. Med vojno je mnogo, mnogo rudarjev poslal na fronto — v smrt. Nadporočnika dr. Lotriča, ki ni hotel biti slepo orodje trboveljske družbe za preganjanje delavcev, je tožaril podjmlkovniku von Faschingu in vodil celo kampanjo proti njemu. Z ruskimi ujetniki — svojimi rojaki.— je skrajno slabo postopal, tako da niso niti govoriti hoteli z njim in ga niso smatrali za Rusa. Zato ga je pa tim rajše imela trboveljska družba in v par letih je postal ravnatelj in Kočevje je danes njegov pašaluk, kjer izvaja svoje rusko-cari-stične metode. Upoštevajoč njegove izkušnje v preganjanju rudarjev, mu je trboveljska družba poverila nalogo, da izvede prvi napad na »Zvezo rudarskih delavcev« in on je pričel svoj napad s tem, da hoče postaviti na cesto s. Baloha, predsednika kočevske podružnice Z. R. D. To se mu ne sme jw-
sreeiti. Rudarji morajo napraviti z energičnimi koraki enkrat konec tej protidelavski gonji gospoda Biskupskija — pa naj stane kar hoče.
Rudarji na plan.
Trboveljska premogokopna družba je spoznala, da »Zveza rudarskih de: lavcev« in Cobafova »Unija«, s katero se je lahko po mili volji igrala in ker se ji ni posrečilo pri procesu proti sodr. Bogveju, doseči oblastveni razpust Z. R. D. hoče vaši organizaciji zadati smrtni udarec na drug način. Vale zaupnike. funkcijonarje Z. R. D. hoče enega za drugim odpustiti, da bi vi ostali brez voditeljev, da bi ostali brez sposobnih ljudi, ki bi se znali boriti za vaše pravice. Udariti hoče po pastirjih in čreda se bo že razgubila, mi jo bomo že ugnali v kozji rog, tako misli Trboveljska družba, kateri ste rudarji njeno premoženje (glavnica) od 25 milijonov kron povišali na milijarde.
Previdna je pri tem poskusu T. p. d. Ona dobro ve, da bi vsi rudarji kot en mož vstali, če bi ona pričela odpuščati zaupnike v Trbovljah, v Hrastniku ali pa Zagorju. Zato pa je izbrala Kočevje za ono točko, kjer hoče pričeti s svo^ jim napadom na rudarsko organizacijo. Ona misli, da je rudarjem funkcijonar kočevske podružnice manj pri srcu, kot pa funkcijonarji v centrih Trbovljah, Hrastniku, Zagorju. Toda kruto se moti trboveljska, če misli, da bodo rudarji ostali mirni, da bodo rudarji ostali pasivni. Na ves glas ji povemo: »Ne pustimo naše organizacije, ne pustimo nasils zaupnikov! Kot en mož stojimo za našimi zaupniki in če bo treba, j‘h bomo ščitili tudi s skrajnim sredstvom — z bojem.«
Rudarji naj se pripravijo. Če uspe Trboveljska premogokopna družba, da brez razloga zažene na cesto s. Baloha, bo enaka usoda doletela po vrsti vse zaupnike. Lepo počasi, enega za dru-
gim, bo1 odpuščala Trboveljska družba, dokler bo med rudarji še eden, ki se bo upiral krivici, ki bo zahteval za rudarje pravice. Če rudarji nočejo postati še bolj brezpravni, še bolj zasužnjeni in
še hujše izkoriščani, bodo na ta napad Trboveljske družbe odgovorili z protinapadom. Samo 10 dni je čas.
Radarji, odločajte! Gre za vaš obstanek!
Nevarnost preti.
V pondeljek 26. februarja se je pričela v ministrstvu za socijalno politiko v Beogradu anketa, radi pravilnika k zakonu o zaščiti delavcev. Na tej anketi hočejo pravilnik, proti kateremu smo v nedeljo, dne 25. t. m. protestirali, prejeti in izdati. Brez zastopnikov delavstva hočejo skleniti nekaj, kar bo v ogromno škodo delavskemu razredu. Sodelovanje je odklonil celo zastopnik delavske zbornice v Ljubljani, ker noče sodelovati pri rojstvu tako protizakonitih in brezobzimih odredb.
»Jutro« (glasilo kapftalistov-de-mokratov) piše:
Beograd, 26. februarja. Danes se je v ministrstvu za socijalno politiko začela anketa o ureditvi delovnega časa v industrijskih podjetjih. Pred-posvetovanja so se vršila že včeraj. V Centrali industrijskih korporacij so zborovali zastopniki industrije cele kraljevine. V imenu industrije v Sloveniji je zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani dr. Ples ugovarjal proti novemu, po ministrstvu za socijalno politiko predloženemu pravilniku z jurldičnega stališča, ter izpodbijal, da mu manjka pravne podlage, češ, da je zakon o
zaščiti delavcev, na podlagi katerega so izdelani pravilniki, sam bil izdan na nelegalen način(?), iz tehničnih in gospodarskih ozirov pa, ker da pravilniki vsebujejo določbe, ki se ne dajo izvesti in ki nalagajo industriji taka bremena, da jih ne more prenašati. To stališče je zavzemal tudi zastopnik Zveze industrijcev v Ljubljani dr. Golia.
Popoldne, se je vršilo zborovanje vseh gospodarskih krogov v prostorih beograjske industrijske komore. Med drugimi je zastopnik ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice dr. Ples odločno odklonil določbo pravilnika, ki prepoveduje nočno delo v pekovski Obrti. Anketo v ministrstvu za socijalno politiko vodi radi bolezni ministra dr. Periča načelnik dr. Kuželj.
Sodrugi! Že to prikrito poročilo nam kaže, v kaki smeri se vrši anketa. Zastopniki slovenskih kapitalistov vodijo ofenzivo proti pridobitvam delavskega1 razreda.
Pripravljajmo se, zbirajmo naše moči, da se bomo mogli uspešno postaviti v bran napadom kapitalistične ofenzive. Boj bo hud. Zmagal bo tisti, ki se bo bolj pripravil.
Začetek ofenzive kapitala in njene
metode.
Po končani svetovni vojni je bila buržoazija prisiljena dajati proletarijatu razne koncesije v obliki višjih zaslužkov, osemur-pega delavnika, socijalnopolitičnih zakonov itd. Te koncesije je delila buržoazija radi tega, ker je bil proletarijat oborožen. Delavske mase so predstavljale v oni dobi tako ogromno silo, da bi bile zdrobile vsak odpor kapitalistov. Poleg tega pa se je imel boriti kapitalistični razred s težavami radi Preureditve vojnega gospodarstva v mirovno. Na osemurni delavnik je buržoazija z lahkoto pristala, ker ni bilo naročil. Navidezna povojna konjunktura, procvit gospodarstva pa je dovolila zboljšanje zaslužka.
Prva skrb kapitalistov je bila, da se reši nadloge oboroženega proletarijata. Da se to posreči, je bilo treba delavstvo najprej uspavati s koncesijami in mu pri tem izmakniti orožje. Ta manever se je kapitalistom sijajno posrečil na celem svetu. Razorožitev proletarijata je bila uvod k ofenzivi kapitala. Buržuazija se je oddahnila, znova je pričela zbirati svoje sile.
Med tem časom pa so se jroostrili vzroki gospodarske krize, ki so postavili nepremagljive ovire kapitalistični obnovi gospo-
darstva. Ofenziva kapitala je postala neizogibna.
Spomladi 1920 se je preokrenila konjunktura, pojavljajo se prvi znaki gospodarske krize, kapital prične napadati v vseh deželah, dvigne se generalna kapitalistična ofenziva. In buržuazija napada brezobzirno. Ne zadostujejo ji več samo sredstva njene oblasti v gospodarstvu. V svoji ofenzivi se poslužuje zlasti državnega aparata, ki ga je postavila čisto v svojo službo. Poleg tega pa je pričela organizirati še posebne organizacije, ki so namenjene predvsem za boj proti delavstvu (fašisti, Orjuna, Orgeš v Nemčiji itd.).
Glavni cilj kapitalistične ofenzive je, zvaliti vsa bremena vojne na ramena proletarijata in na njegov račun obnoviti kapitalistično gospodarstvo. Vse to se naj izvrši potom odprave 8 urnega delavnika, zmanjšanja realnega zaslužka, odprave delavskih zaupnikov, poslabšanja in odprave socijalno političnih zakonov.
V deželah z visoko in srednjo valuto znižujejo podjetniki delavske zaslužke, izgovarjajoč se, da sicer ne morejo konkurirati na svetovnem trgu. Tako so se zmanjšali delavski zaslužki v teh deželah za 20
do 40 odstotkov. Delavci so se sicer temu upirali. Izbruhnili so ogromni štrajki, med katerimi je treba zlasti omeniti orjaški štrajk angleških radarjev. Ali delavci so kljub junaškemu odporu skoro povsodi podlegli, ker se boj ni vršil enotno tn solidarno na celem svetu, marveč točeno po krajih in strokah. Zato so pa deiavci bili poraženi-Razna so sredstva, ki se jih poslužujejo podjetniki, da dosežejo zvišanje plač, vendar si izberejo vedno le ono sredstvo, s katerim upajo najlažje in najhitreje priti do ' cilja. Oni izpro delavce, ustavijo in zapro obrate, da tako umetno ustvarijo armado brezposelnih, ki tišče k tlom višino zaslužka.
V deželah z nizko valuto dosežejo podjetniki lažje svoj namen. Oni se enostavno branijo zvišati mezde, kljub padanju vrednosti denarja in naraščajoči draginji. Cene produktov pa kljub temu prilagodi svetovnemu trgu. Ta manever jih usposobi, da lahko konkurirajo na svetovnem trgu in to na račun delavcev-
Osemurni ddavnik se najprej prebije v kaki posamezni industrijski panogi z izgovorom, da to zahtevajo posebnosti ie panoge. Druga pot je, da se izsilijo posebne pogodbe glede nadur in to v življensko važnih obratih ter v onih, ki imajo velika naročila.
To se dogaja pod geslom: »Obnove gospodarstva«. Take pogodbe imamo v Nemčiji, Ameriki, Češki, Franciji. Kjer imajo podjetniki dovolj moči, tam izsilijo popolno odstranitev osemurnega delavnika in zakonito ureditev daljšega delovnega časa za daljšo dobo let
Posledice slabih zaslužkov se kaj hitro pokažejo. Revščina in umrljivost strašno naraste — to med delovnim ljudstvom, zlasti med delavkami, mladostnimi in otroci. Delovna sila pojema. Srednji stan obuboža. V nekaterih deželah je s tem v zvezi, da se poslabša tehnični produkcijski aparat.
Kapitalisti vodijo smotreno svojo ofenzivo. Oni udarijo najprej tam, koder imajo pričakovati najmanj odpora. V prvi vrsti izrabljajo slabost in neorganiziranost delavk in mladoletnih delavcev, ki so socijalno najbolj zaostali. Ko poslabšajo delovne pogoje teh, potem te lažje uspejo proti ostalim delavcem, da poslabšajo njihov življenski položaj. Da onemogočijo obrambo delavcev, uporabljajo državno oblast, da osnuje pravice in svobode strokovnim organizacijam ali pa jih popolnoma prepovejo. Razbijajo jih s silo (Poljska, Italija, Jugoslavija, Španija). Uradnikom se vzame pravica do štrajka (Nemčija, Švica),	1. trn
Kolonijalpi kapital preliva kri sužnjev — dninarjev.
Iz dveh strani zemeljske oble javljajo brzojavke skoraj istočasno vstajo dninarjev, sužnjev, ki so se uprli izkoriščanju, ki ga vrši kolonialni kapital, kakor znano, ena najbolj krvoločnih, proiitaželjnih, breobzirnih sort kapitala. V obeh slučajih se ne gre za vstajo z orožjem v rokah — nego tu se odigrava ona najprimitivnejša borba zoper barbarske oblike izkoriščanja, razredna borba za pravico življenja, za človečanske pravice dninarjev. In vendar v obeh slučajih pusti kapital, da teče kri delavcev!
Na Kitajskem, na železnici Peking-Hankon so se uprli železničarji, ker je vojaštvo vdrlo v prostore strokovne organizacije in tam gospodarilo po barbarski. Znano je, da so železničarji v kolonialnih deželah tista bitja, po katerih prodira evropska »kultura« v te »divje« dežele. Ali stavkujoči železničarji so si dovolili tisto »nezaslišano predrznost«, ds so zahtevali kontrolo uprave po svojih zastopnikih. Zato se je
s stavkajočimi napravil čisto kratek proces: obdolžilo se jih je (to je zelo poceni in hitro), da stoje v službi južnih revolucionarjev in zato se je te stai -kujoč© železničarje kratkomalo postre-Ijalo. V nekaterih slučajih je vojaštvo tudi še. streljalo na ranjene železničarje in še te pomorilo.
Drug tak masaker pa javlja Havas-agentura z otoka Martinika. Tu so žar,-darji streljali na stavkujoče sladkorne delavce, ker so baje zažgali sladkorne plantaže. 4 mrtvi in več ranjenih je ostalo na mestu zločina. To je vse, kar se javlja svetu.
Tako kapital po celem svetu v vseh oblikah postopa z delavstvom, kakor s strojem, ali živino, ki je zato tukaj, da cedi profit in polni blagajne s svojo krvjo. Tako bo delal kapital, dokler delavstvo ne izpolni klica Karl Marksa: »Proletarci vseh dežel, združite sel Ker le v tesni združitvi vseh ponižanih in razžaljenih jc konec izkoriščevaruu in začetek človečanska človeka.
Proletarski otroci.
Ko dospe kapitalizem v svojem razvoju do vrhunca svoje mogočnosti, gleda, da ohrani svojo silo in da nadaljuje svoje izkoriščevanje. Pri tem se poslužuje vseh sredstev, neglede na to, kakšna so ta sredstva. S stojo zločinsko pohlepnostjo ugonablja nebroj bitji, ki ne morejo kljub marljivemu delu, preživeti sebe in svojo družino. To se dogaja le vsled izkoriščanja s strani nekoliko ljudi, ki imajo v sto ji oblasti vsa proizvajalna sredstva in pod seboj neštevilo hlapcev, ki so enako izkoriščani kot prvi. Ti hlapci usužnjujejo ostalo ljudstvo vsled svoje- duševne zaostalosti.
Število zaposlenih nedoraslih proletarskih otrok se pomnožuje dan za dnem. Posledice tega zaposlenja uplivajo direktno na ostalo delavstvo, med kate-
rim se'vsled tega bolj in bolj širi brezposelnost.
Jasno je vsled tega, da obstojajo zakoni, ki prepovedujejo zaposlenje otrok, le na papirju. Ko se dogodi slučaj, da krši delodajalec z- zaposlenjem otrok dotični zakon, ki je navsezadnje ustanovljen, kakor sploh vsi zakoni, od bur-žuazije, tedaj se izgovarja, češ: »P/v-manjkuje nam odraslih delavcev in vsled ■lega jih moramo nadomestiti z mladino.«. V resnici pa ni temu tako. Na svetu je mnogo brezposelnih delavcev.
To izkoriščanje mladine ima velike posledice na njen telesni razvoj, ki zahteva prostosti in materinega nadzorstva.
Zdravje teli otrok je izpodkopano za vedno. Nagnjeni so boleznim, ki se jih
polastijo v prvi mladosti pri prenapornem delu in revščini. Med vojno je mnogo narasla umrljivost nedoraslih otrok. To vsled pomanjkanja, gladu, pa tudi po vojni ni nastopilo zboljšanje, ki bi bilo potrebno za izstradane proletarske otroke. V državah, kjer je najbolj razvita industrija opazimo, da je skoraj 50 odstotkov nedoraslih otrok, ki so podvrženi tuberkulozi.
Nesramno izkoriščanje ne povzroča samo telesnega trpljenja in bolezni. Ono pripravlja tudi mladino do slabih dejanj. V teh dejanjih se zrcali tista morala, ki jo uči kapitalistična družba.
Vse zakone, ki jih je buržuazija izdala v teh zadnjih petdesetih letih, izrablja v svoje namene, da si pomnožuje moč in bogastvo, dočim živi proletarski otrok v bedi, ki poraja v njegom duši nenaravne nagnjenosti.
Proletarski otrok in proletarijat sploh oe more in ne sme pričakovati od buržuazije drugega nego sužnost in večno izkoriščanje.
Edina država, ki je dala proletarskemu otroku in vsemu ostalemu proletarijatu prostost in sredstva za pravo človeško življenje, je Sovjetska Rusija, katera je vršila svojo dolžnost v najkri-tičnejšem in najslabšem času pomanjkanja, v času, ko je svetovni kapitalistični naval in bojkotaža grozila Rusiji.
V proletarski državi sploh ne more biti drugače, ker je njen interes, da ohrani fizično in intelektualno zdrave in zmožne ljudi, da zamorejo voditi proletarsko državo, katera obstoja iz enega samega razreda in to je delavsko-kmet-ski razred, ki tudi vlada.
Iz Sysiia.
Nekoliko podatkov o mezdah ruskega delavstva.
Višina dejanskih mezd industrijskega delavstva znaša, po nedavno objavljeni uradni statistiki, kakor sledi:
V Moskvi:
v januarju	1922	8.82 zlatih rubljev
v juliju	1922	12.97 zlatili rabljev
v sept.	1922	16.69 zlatih rubljev
	V Petrogradu:	
v januarju	1922	11.45 zlatih rubljev
v juliju	1922	13.15 zlatih rubljev
v sept.	1922	17.42 zlatih rabljev
V ostalih gubernijah povprečno: v januarju 1922	5.88 zlatih rubljev
v juliju	1922	8.40 zlatih rubljev
v septembru 1922 manjka podatkov.
Če označimo povprečni eksistenčni minimum ruskega delavstva s številko
100, vidimo, da so mezde ruskega delavca bile v jan. 1922 pod eksistenčnim minimom, da pa so že v avgustu 1922 prekoračile minimum. To pokazujejo sledeče številke:	v jan. v avg.
1922
Srednja mezda v 17. gub. 78.4 129.8 Srednj. mezda v Petrogradu 87.7 143.6 v Moskvi	51.8 121.7
Najbolje so v Mokvi plačani delavci živilske stroke (21.44 zlatih rubljev), njim sledijo usnjarji (20.17), potem kovinarji (19.66), tekstilna industrija je nekaj zaostala (11.00), papirnica (13.16).
Gornje mezde so izražene v zlatili rubljih.
Če preračunamo plače našega delavstva v Jugoslaviji v zlate rublje, vidimo, da je gmotni položaj niškega delavca mnogo boljši od položaja delavca v Jugoslaviji.
Poročilo o državni konferenci.
(Popoldnevna seja 27. I. 1923.)
(Nadaljevanje.)
Sodrug Stojan Stankovič se he zadovoljuje s poročilom CMSO. Zahteva, da se predložijo računi Centralnega Radničkega Sindikalnega Veda. Mnenja je, da se preveč časa vporablja za- kritiko nasprotne strani. Poglejmo okrog sebe, morda najdemo med nami tudi kakega izdajalca. Zahteva, da sc one sodruge, ki so brez potrebe prodajali Saveze drugim, pokliče na odgovor, ker če tega ne storimo, se bodo v bodoče delale enake napake.
Sodrug Stevanovič misli, da so bile zveze s provinco slabe in želi, da Ih bil izvrševalni odbor v bodoče agilnejši.
Sodrug D o k i č pravi, da ima kritika tudi svojo dobro stran, če se ona vrši iz dobrih namenov. Priznava težko-Če in želi, da bi izvrševalni odbor v bodoče posvetil več pažnje organizacijam in želi, da bi v izvrševalni odbor prišli najagilnejši sodrugi.
Sodrug Cvetin Mihailovič želi, da se omladinskemu gibanju posveti več pažnje.
S.	Savka T a s i č e va poroča o stanju proletarijata v Skoplju in v Mace-doniji. Kakor v Bosni, tako je tudi v Ma-cedoniji teror in nasilstvo metoda vladajočih. Prosi, da. se čim energičneje započne akcija za vpostavitev organizacij.
S.	Aca Matič podaje številčno stanje pokreta v Skoplju in dopolnuje govor sodružice Tasičeve. Navaja konkretne primere policijskega na sil siva nad neodvisnim strokovnim organizacijam. Vsako delovanje neodvisnih strokovnih organizacij, se smatra kot delo bugarašev (klici: sramota).
S Stanojlo Stefanovič dolži s. Stojana Stankoviča, da je on kriv, da so doseženi uspehi tako mali in pravi, da se je s. S. Stanojevič cel čas zelo neso-družno obnašal.
S. Bojko 2 r v k o v 1 č se ne strinja z izvajanji s. Stankoviča.
S. V o j a Jankičevič pravi, da naj bo današnja kritika poduk novemu izvrševanemu odbora. Tudi ni prav
PodSisfek.
Akciiski program in taktika neodvisnih strokovnih organizacij.
(Predlog izvrševalnega odbora CMSO za zemeljsko [državno] konferenco.)
(Nadaljevanje.)
d. Zveza kelnersklh ' delavcev. Natakarji in nastavljene! kavarn, hotelov in služkinje itd.
7.	Zveza delavcev tekstilne in oblačilne ludastrlje. Krojači, krojačice, šivilje, modl-stinje, delavci in nastavljene! tovarn za obleke, perilo, preproge, nogavice, klobuke, čipke in delavci likalnic itd.
8.	Zveza delavcev metalne (kovinarske) Industrije. Ključavničarji, kovači, strugarji, kotlarji, livarji, kleparji, strojniki, kurjači, mehaniki, električarji, elektro-monterji, zlatarji, puškarji in ostali delavci kovinarske Industrije.
9.	Zveza poljedelskih delavcev. Poljedelski delavci, viničarji, vrtnarji in cvetličarji.
10.	Zveza usnjarskUi In čevljarskih delavcev. Čevljarji, delavci tovarn za čevlje, opanke, za kože itd.
11.	Zveza delavcev papirne industrije. Delavci tovarn za papir, karton, in ostalih papirnih izdelkov.
12.	Zveza delavcev grafične industrije. Stavci, linotlplsti, stereotipen!, cinkografi.
iitografi, knjigovezi, s-trojniki in pomožno osobje tiskarn in knjigoveznic.
13.	Zveza delavcev kemične industrije. Delavci v tovarnah za špirit, ocet, sveč, mila, kolomaza, masti za čevlje, barv, črnila, rafinerije, karbida, sode, tanina, apotekarskih produktov, gumija, kaučuka, stekla itd.
14.	Zveza trgovskih in privatnih nastav-ijencev.
15.	Zveza zdravilskih delavcev. Osobje bolnic, sanatorij, ambulant, kopališč, brivci, maserji, apotekarski pomočniki, drogeristi itd,
16.	Zveza monopolskih delavcev In tobačne industrije. Delavci tovarn monopolskih izdelkov.
17.	Zveza občinskih in državnih uslužbencev.
18.	Zveza delavcev Muzike, Drame in Opere.
19.	Zveza intelektualnih delavcev. Uslužbenci na šolah in vzgajališčlh, knjižničarji v muzejih itd.
Projektirano pregrupiranje bo brez dvoma naletelo na odpor pri delavcih nekaterih strok. Toda ta odpor je treba premagati z agitacijo in propagando, ki mora vsakega delavca pridobiti za tak organizacijski sistem.
Kar se tiče centralističnega organizacijskega sistema so mase že dovolj prepričane o njegovi neobhodnosti. Vendar obstojajo dvojne težkoče. Na eni strani preprečuje buržuazija centralizacijo, vsled česar so sc morale ustanoviti pokrajinske centralne instance. To preprečevanje centra-
lizacije je treba odpraviti. Mase je treba povesti v boi proti reakciji, ki zabranjuje ujedinjenje. Drugo zapreko centralizacije tvorijo nekateri funkcijonarji, ki zagovarjajo federalistični princip, kar v današnjem času reakcije, lahko zavede mase na napačno pot. To težnjo za federalizmom je treba najenergičnejše pobijati in jim ne dopustiti, da bi se razvila. Ce se mora proletarijat kedaj reakciji ukloniti, ne sme to nikdar dovesti do tega, da gre na pot kamor mu kaže buržuazija — t. j. k cepljenju in razjedinjenju njegovih moči in k slabljenju moči njegovih organizacij.
Radi tega konferenca ne more odobriti pravca, katerega je predlagala slovenska resolucija o Medzvezni Federaciji dela.
Za uspešno vpostavljenje in vstvar-janje, našega strokovnega pokreta je velike važnosti vprašanje izobrazbe dobrega kadra funkcijonarjev. To ne pomeni vstvar-jenje delavske birokratije, ampak usposobitev čim večjega števila delavcev za orga-nizatorično in agitatorsko delo. S pomočjo tiska in šol in z uvajanjem delavcev v organizacijsko delo, je treba usposobiti za aktivno delo v strokovnih organizacijah čim večje število delavcev.
2.	Boj proti reakciji. .	...
Vpostavljanje strokovnih organizacij oo_ težko, dokler bodo obstojali izjemni zakoni proti delavskemu razredu, katere je burzu-azija izdala v cilju, da zaduši delavsko gibanje. Zato mora biti ena prvih nalog Centralnega Radničkega Sindikalnega Odbora, da si pribori polno pravico koalicije, svobodo tiska in govora, pravico štrajka za de-
lavce v državnih podjetjih in uničenje vseh izjemnih protidelavskih zakonov in naredb.
Proletarijat se mora boriti za z jednačenje zakonov v celi državi in ne sme dopustiti, da režim razbija jedinstvo delavskega razreda in izigrava njegove pravice s pomočjo raznolikih zakonov po pokrajinah.
Boj proti policajskim delavskim bukvi-cam. proti odpuščanju delavskih zaupnikov, proti policijski samovolji nad strokovnimi organizacijami, proti zapiranju in preganjanju funkcijonarjev strokovnih organizacij, se mora stalno in odločno voditi.
Boj proti reakciji je neobhodno potreben, ker se brez tujega ne more voditi uspešno borbo za zboljšanje delavnih pogojev, niti ne za končno zmago proletarijata nad kapitalistično eksploatacijo.
3.	Boj za 8 urni delavnik.
8 urni delavnik si je proletarijat povso-di moral priboriti. V teku dveletnega belega terorja je ta važna delavska pridobitev skoraj povsod! uničena. Zakon o zaščiti delavcev ima predpise o 8 urnem delavniku, ali s takimi omejitvami, da se vladajočem kapitalizmu dana možnost, da uvaja tudi 9 in 10 urno delo.
Z vso svojo močjo se morajo naše organizacije zavzeti za uvedbo 8 urnega delavnika in povesti v ta boj tudi neorganizirano delavstvo. 8 urni delavnik se mora uvesti povsodi v trgovskih in obrtniških obratih, v privatnih in državnih podjetjih.
Borba za Sumi delavnik je danes ena najvažnejših nalog, katere čakajo naše strokovne organizacije.
zadovoljen z delom dosedanjega izvrševal n ega odbora, ker ni posvečal dovolj pažnje važnim vprašanjem, kakor n. pr. delavski zaščitni zakonodaji i. dr. V »Organizovanem Radniku« in drugih naših listih se je pisalo o vsem mogočem, pozabilo se je pa večkrat na najvažnejše. Predlaga motiviran predlog za prehod na dnevni red, v katerem se konstatira, da je bilo delovanje izvr-ševalneoa odbora pomanjkljivo.
S. M i 1 i v o j K a 1 j e v i č izvaja: Vsled pomanjkanja časa nisem v stanju, da odgovorim na vse pripombe, zato bom odgovoril le na najmarkani. nejše. Protestiram proti govoru, da je Medjusavezni odbor vzrastel na razvalinah. M. S. O. so postavile centralne uprave onih strokovnih organizacij, ki so se prve vzbudile iz mrtvila in to je znano vsem sodrugom. Ni resnica, da je M. S. O. skrpucan iz vseh mogočih vetrov, saj so v njem zastopani sodrugi, ki so bili v Centralnem Radničkem Sindikalnem Svetu in pa tudi sodrugi, ki so že nad 20 let v strokovnem pokretu. S. Stankovič govori o izdajalcih v naši sredini. Nočem nikogar braniti, toda mislim pa, da je manjša napaka oni!) sodrugov, ki so brez potrebe predali ključe organizacij centrumašem, kot pa je napaka s. Stankoviča, ki je svojo organizacijo prepustil in predal Vito-miru Koraču, in sedaj od tam kaže na »izdajalce«. Mislim, da ni potreba, da bi o tej stvari še več govoril. Sodrugu Jankičcviču pa pravim, da bi bili uspehi večji, če bi on kot plačan funkcijonar bil malo bolj agilen. Pa kakor se iz blagajniškega poročila razvidi, je ravno Niš zelo veliko dolžan na zaostalih prispevkih in za list. Mislim, da bi s. Jan-kičevič bolj zaslužil kritiko, kot pa da sam kritizira. Mladinskemu gibanju se je posvetilo pač toliko pažnje, kolikor je bilo mogoče. Jaz sem bil 120 dni na potovanju, tudi ostali sodrugi so potovali in mnogo, mnogo smo pisali, da smo vzdrževali zvezo s pokrajinami. Ne radi mene in tudi ne radi sodrugov, ki so bili v odboru, ampak z ozirom na okolščine, v katerih smo se nahajali, sem mnenja, da so uspehi M. S. O., če ne dobri, pa vsaj povoljni. Motiviran predlog s. Voje ne morem sprejeti, ker je krivičen.
S. Milan Grojič odgovarja na pripombe posameznih sodrugov na bilanco in navaja posamezne slučaje, v katerih posamezne organizacije niso vršile svojih dolžnosti.
S. Voja Jankičevič izjavlja, da ne more umakniti svojega motiviranega predloga za prehod na dnevni red in da obstojata torej dva predloga. Njegov predlog in predlog s. Kaljeviča za prost prehod na dnevni red.
Daje predlog s. Kaljeviča na glasovanje, katerega konferenca z ogromno večino sprejema.
S tein je seja zaključena in prihodnja napovedana za prihodnji dan ob 8. uri zjutraj.	(Dalje prih.)
Mariborskim
železničarjem.*
Voditelj mariborskih železničarjev Nachtigall je kandidat meščanske stranke. To je eden tz mnogih, ki so jim delavske organizacije lestva do — korita. Ce pa so te lestve prekratke pa zapuste delavstvo in skočijo k meščanstvu — buržoaziji. Tako razumejo razredni boj. Raj porečete sedaj — mariborski železničarji? Ali je še kaka druga »ovira« k enotni železničarski organizaciji na podlagi neodvisnosti? Ali pa bosta čakal? vkljub temu, koliko vam izposluje Nachtigall volilnega denarja? Mi čakamo Vašega odgovora, sodrugi mariborski železn’čarji? Kajt?, sodnijski pečat, ki je na premoženju »Splošne železničarske organizacije«, P° zaslugi Nachtigalia, še ni snet.
_________Ljubljanski sodrugi.
4 Uredništvo »Strokovne Borbe« priobčuje ta dopis in pozdrav ljubljanskih železničarjev svojim sodrugom železničarjem v Mariboru z željo, da sedaj mariborski železničarji končno uvidevajo, koga so imeli v svoji sredi in koga so molili. Dasi je iist .strokoven in se ne peča s politiko, vendar je ta slučaj Nachtigalia tako globoko zadel vsakega delavca - železničarja, ki trpi in gladuje, da smo dragevolje prinesli ta dopis.
Proletarski koledar.
1.	III. 1919: ustanovni kongres Komunistične Intemacijonale v Moskvi. — 1921: kontrarevo-lucijonama vstaja v Kron-štatu.
3. III. 1919: generalni štrajk v Berlinu.
Hudi poulični boji med re-volucijonarnimi delavci in Noskejevimi četami. Proglasitev izjemnega stanja.
5.	III. 1871: se je rodila Rosa Luxen-
bttrg, ki je bila umorjena v nemški revoluciji skupno s Karlom Liebknechtom. — 1915: prva državna konferenca socijalnodemokratične opozicije v Berlinu.
6.	III. 1910: velika demonstracija za vo-
lilno pravico v Berlinu.
8. III, 1876: razpust nemške socijalnodemokratične stranke vsled socijalističnega zakona. — 1921: Georgija (Gruzija) postane samostojna sovjetska republika.
Proletarski koledar bomo odslej
redno objavljali.
dudarji.
Rudarji v mezdnem gibanju.
Komisija, sodnijskih izvedencev, o katerih smo poročali v 7. številki »Strokovne Borbe«, je prišla. 21. februarja 1923 pod vodstvom rudarskega glavarja inž. Strgarja v Trbovlje in odšla v delavski konzum v »Delavski dom«, da se prepriča o upravičenosti cen, katerim ni hotel verjeti ravnatelj Skubic. Ko je komisija, h kateri so bili poklicani tudi zastopniki »Zveze rudarskih delavcev« in pa zastopniki Trboveljske družbe, prišla v konzum in zahtevala, da ji delovodja pokaže blago, za katero je predložil 15. februarja 1923 cenik, tega blaga nikjer ni bilo. Konzum — manufakturni oddelek — je bil prazen. V predalih se je videlo le nekaj parov čevljev in par srajc. To dejstvo samo na . sebi še ne bf bil tak greh, če delovodja ne bi iz prevelikega strahu pred gospodo iz Ljubljane požrl svoje besedo in zagovarjal cene, katere je s svojim podpisom in štambilje predložil za pogajanja 17. februarja 1923.
Pod vplivom ljubljanske gospode pa so cene oblačil in obutve v konsumu ra-pidno padle in ravnatelju Skubicu je srce igralo od veselja, ko je videl, da zastopnik delavskega konzuma pri vseh stvareh označuje še nižje cene kot jili je navedel on za iste artikle v rudniškem konzumu. Tudi v rudniškem konzumni so ljubljanskim gospodom pokazali samo lepe in cene stvari. Tako n. pr. je delovodja pokazal dober klobuk in navedel ceno 86 dinarjev. Ko pa je sodrug K., ki je bil v komisiji hotel na licu mesta kupiti ta »po ceni« klobuk, mu je moral osramočeni delovodja ie priznati, da klobuk ne stane 86 D ampak 186 D. In isto se je dogajalo tudi pri drugih stvareh.
Končno se je pri obravnavi, ki . se je vTšila v rudniški pisarni prišlo do sledečega sporazuma.
SPORAZUM,
sklenjen, dne 21. februarja 1923 med Trboveljsko prem. družbo in zastopniki delavstva na podlagi pogajanj v Ljubljani, dne 17. februarja 1923, v Trbovljah, dne 21. februarja 1923 za dobo dveh obratnih perijod, to je od 26. februarja 1923 do konca četrte obratne perljode (za dva meseca) na podlagi pogodbe z dne 27. avgusta 1923.
1.	Sporazumno se je dognalo, da so se cene življenskih potrebščin glasom tabele k pogodbi od 27. avgusta 1922 zvišale za /okroglo 7 K na šilit in se radi tega zvišajo minimalne mezde In evetilnelne višje stalne Plače za 7 K na šlht. Akordne postavke se bodo od strani družbe sorazmerno regulirale-
2.	Pavšal za škornje (šlemarje) za leto 1923 se zviša na 1600 do 1800 K.
3.	S 1. marcem 1923 se zviša stanarina za 100 odstotkov.
4.	\ bodoče naj se določajo cene življenskih potrebščin na sledeči način:
1.	Za v tabeli pod a) navedene, potrebščine (živila) naj veljajo povprečno cene v rudniškem konzumu v Trbovljah in konzumnem društvu »Posavje« v Trbovljah.
2- Za v tabeli pod b) navedene potrebščine (oblačila) na podlagi od strank prinesenih cenikov. Če se stranke ne zedinilo
glede teh cen, jih naj preizkušajo in uredijo od rudarskega glavarstva pozvani sodnij-sko zapriseženi izvedenci.
Sklenjeno, prečitano in podpisano.
Za »Zvezo rudarskih delavcev:	Jože
Kolšek, 1. r.. Pristav Ivan, I. r. — Za 11. rudarsko skupino Anton Zupančič III., Čebin Matevž Ir. — Za družbo: Skubic I. r., Pauer, !. r. — Za rudarsko glavarstvo: Ing. Strgar.
Rudarji!
Potek teh obravnav vam zopet jasno dokazuje, da se je treba pripravljati na boj, če hočete, da se vaše mizerno stanje v katerem ste prisiljeni živeti enkrat izboljša. 7 kron priboljška na dan ne pomeni pri vedno naraščujoči draginji nič. Vaši zastopniki so se s to drobtinico morali zadovoljiti le zato, ker vi niste dovolj pripravljeni, da vaše zahteve branite tudi s skrajnim sredstvom — s štrajkom. Draginja narašča, vaša beda je vsak dan večja, vsak dan neznosnej-ša; treba bo revidirati pogodbo iz avgusta in staviti nove zahteve, ki bodo bolj odgovarjale praktičnemu stanju kot one v avgustu. Zato pa je treba že danes zbirati moči, že danes se je treba pripravljati, da bodete pripravljeni, ko vas bo organizacija pozvala v boj, v boj za vaše pravice, za vaš obstanek.
7 kron dnevnega priboljška ste vi, ki ste organizirani v »Zvezi rudarskih delavcev« pridobili tudi za one, ki sploh niso organizirani in za one, ki se potikajo po raznih sodjalpatrijotskih, na-rodno-socijalističnih, klerikalnih in Žerjavovih organizacijah. Povejte ter parazitom, tem trotom, da so v veliki meri oni krivi, da se še danes vi vsi nahajate v taki neznosni bedi, povejte njim, da so oni velika coklja, ki ovira »Zvezo rudarskih delavcev« v njenem delovanju. Oni so dezerterji proletarske armade in zadela jih bo kazen, kakor vsakega dezerterja, kakor vsakega izdajalca proletarskih interesov. Mnogi teh dezerterjev niso v organizaciji, ker se ne zavedajo važnosti organizacije. Take sodruge podučite, dajte jim -»Strokovno borbo«, privedite jih na sestanke, na shode, privedite jih v organizacijo. Z neorganiziranim rudarjem ne občujte,neorganiziranega ne pripuščajte v družbo. Danes ne drži izgovor: članarina je previsoka. Organizacija je danes vsem pridobila 7 kron dnevno, torej prav' lahko da vsak 1 krono dnevno za organizacijo pa mu ostane še 6 kron.
Ce bo vsak posameznik delal na to, da organizaciji pridobi novih članov, če bo delal na okrepljenju organizacije, bo dela! v prvi vrsti tudi zase, ker o-rgani-zacija je ono orožje, s katerim proletarijat tolče oderuške podjetnike, ker organizacija je ono sredstvo, s katerim bo proletarijat vodil boj in s katerim bo zmagal.
Živela »Zveza Rudarskih Delavcev«! — Živela zmaga delavskega razreda !
Za rudarje v Holmcu.
Rudarji v Holmcu pri Glištanju so brez dvoma najslabše plačani izmed vseh rudarjev v Jugoslaviji. Tudi cel mezdni sistem, Po katerem se tamkajšnje rudarje plačuje, ie tak, da omogočil je najbrezobzirnejše izkoriščanje. Čobalova tetka »Unija«, kateri so do pred kratkim pripadali, se je brigala za vse mogoče druge stvari, samo za izboljšanje njihovega bednega položaja ni bilo časa. Rudarji so to spoznali iz se zatekli Pod okrilje »Zveze rudarskih delavcev«, ki ie vedno na čelu, kadar se gre za rudarske interese.
ZRD je 19. februarja stavila ravnateljstvu rudnika Holmec sledeče zahteve, ki naj vsaj malo poboljšajo neznosno gmotno stanje tamkajšnjih rudarjev:
Vsled vedno naraščajoče draginje smo Prisiljeni Vam v imenu tamkajšnjih delavcev staviti sledeče zahteve in želimo, da jih uvažujete, ter v najkrajšem času rešite.
1.	Plača, kakor akordne postavke sc naj zvišajo za 100 odstotkov, draginjske doklade naj se regulirajo tako kot so pri Trb. Prem. družbi in pri državnih rudnikih, to je Po vsak mesec naraščajoči draginji.
2.	Uvede naj se štirinajst dnevno plačilo in sicer vsako drugo soboto.
3.	Na »Gosposki« in nedeljski poldrugi šiht naj se izplača 100 odstotkov poboljška.
4.	Stanarina se naj izplača vsakemu delavcu v isti višini, kot je on plača privatniku, pri katerem je na stanovanju.
5.	Oženjeni delavci naj dobe vsak mesec po 300 kg premoga in 1 kubični meter drv za kurjavo.
6.	Za vse delavce, ki delajo na akordu, naj se uvedejo akordne knjižice.
7.	Za strežnice v samskih hišah naj velja ista mezdna postavka, kot za druge ženske zaposlene pri rudniku.
Zahteve so vložene, obravnava in pogajanja bodo v kratkem sklicana.
Rudarji v Holmcu pa naj se živo pripravljajo za boj, ki jih čaka. Od njihove
pripravljenosti in njihove borbene sposobnosti zavisi uspeh.
Živeli rudarji!
Kočevje. V pašaliku ravnatelja Biskup-sklja vladajo nevzdržne razmere. Od Bis-kupskija so se navadili earističnih metod tudi drugi pazniki. Tako n. pr. je paznik Stepan najzvestejši oproda in valpet Bis-kupskijevih metod. Svoje delavce psuje s srnrkovci, lausbubi in enakimi, njega vrednimi imeni. Za te žaljivke ga bo »Zveza rudarskih delavcev« tožila pri sodišču in dobil bo plačilo, katero mu po zasluženju pripada. Ne bodo mu pomagale niti zveze, katere ima Biskupski pri sodišču, ker sodišče ni okrajno glavarstvo. Stepan je Nemec, Prus in zato ima tem manj pravico, da grozi našim delavcem: Danes se je zadnjič pekel kruh za tebe v Kočevju. Ravno tako naj si v bodoče dobro premisli, predno bo delavcem grozil, da jih bo pognal z dela. Kolo sreče se vrti, danes smo sicer spodaj, toda že prihaja čas. ko bomo prišli mi na površje in tedaj ne bomo pozabili niti enega udarca. Vračali bomo milo za drago.
Trbovlje. Osrednja delavnica: Gospodu Pavliču ne gre v glavo »Schvvimm-schula«, ker se je zadnje dni nekoliko prehladil. Da pa bo lažje razumljivo, hočem omeniti nekaj, kar se je godilo pred sedmimi meseci (aja — že spet št. 7). — Polde, vidiš, takrat sem spoznal, da vzlic temu, da si bil mornar, pa še »Guartier-mojster«, ne znaš plavati. V take kanale se še otrok ne gre kopati. Ti pa kar oblečen. Halt, kaj pa, če je bilo — Kokolove žegna-ne vode preveč? Sem pač premalo opazoval. Bom pa drugič boljši. Pika. Nak, še ne. Kaj človek vse doživi! Poslušajte, kakor sem jaz pod »Telefonštango«. Halo! Tukaj Come, kdo tam? Tukaj Alor! Come: Danes se je streha vžgala. Alor: Ni mogoče! Come: Mogoče, ker je streha lesena! Alor: Napravite jo takoj iz pločevine! Come: Nesna! Alor: Kako ne? Come: Sem vse porabil za tisto (rusko) peč. Alor: Drugi faso-vat. Come: Nema. Alor: Pa pojdite na Go-nelitov dom, tam je za streho skrit, je tudi od T. P. D. — To pa še jaz nisem vedel, ko vse tako opazujem; saj pravim, kedaj bo že enkrat konec?	Opazovalec.
Stavi»incl.
Stavbinci pred mezdnim gibanjem.
Kakor smo že v zadnji »Strokovni Borbi« poročali, so vse organizacije stavbin-skih delavcev v Sloveniji 'osvojile kot bazo za prihodnje mezdne zahteve, kolektivno pogodbo, katero je sestavilo »Osrednje društvo stavbinskih delavcev za Slovenijo« v Ljubljani, katero je vedno stalo v prvih bojni!] vrstah stavbinskih delavcev in vodilo stavbince v boi ..za zboljšanje slabega gmotnega stanja.
Danes priobčujemo predlagano kolektivno pogodbo, da tudi organizacije ostalih strok spoznajo položaj stavbinskega delavstva in vidijo, kako ie treba zahteve sestaviti.
KOLEKTIVNA DELOVNA POGODBA.
Za stavbeno industrijo.
Člen 1. — Predstojeća pogodba je veljavna za dela obsegajoča celo Slovensko ozemlje v Kraljevini, Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 2. — Predstojeća pogodba traja 2 leti, izvzemšt, da se ima glede klavzule in pogojev, tičočih se mezdne tarife pravico določiti revizijo vsake tri' mesece z predhodno odpovedjo enega meseca.
Ako po preteku dveh let ena ali druga stranka tri mesece pred zapadom ne odpove, se smatra isto kot molče ponovljena za nadaljno leto.
Stranka, katera bi odpovedala pogodbo po zgoraj omenjenih pogojiti, mora drugi stranki najmanj dva meseca pred zapadom odpovedane pogodbe naznaniti svoje predloge na kar je ista primorana odgovoriti ji na stavljene predloge 1 mesec dni pred rečenim zapadom.
Delovni čas.
Člen 3. — Delovni čas je 8 ur na dan skozi celo leto in sicer od pol 7. do 12..ure in od 14. do pol 18. ure izvzemši posebne pogoje, sklenjene med delavci in delodajalci pojedinih obratov.
Tarifa mezd.
Člen 4. — Minimalna plača na delovno
uro:
1.	Pollrji 12,— D.
2.	Preddelavci 10.75 D.
3.	Zidarji in tesarji 9.25 D.
4.	Kvalificirani delavci, (ordrarii, betonski delavci 9.25 D.
5.	Težak 8.25 D.
6.	Mladostni delavci 7.50 D.
7.	Delavke 7.50 D.
8.	Vajenci 7.50 D.
Povišanje plač čez minimum določen v členku 4 za delavce z večjo zmožnostjo, je prosto po dogovoru z delodajalci in delavci.
Delo ob praznikih in Izredno.
člen 5. — Kot prazniki se smatrajo vse nedelje, prvi tnajnik, drugi velikonočni praznik, drugi binkoštni praznik, prvi in drugi praznik Božiča.
Ob teh dneh in v ponočnih urah izvršeno delo se mora plačati z 100 odstotnim poviškom čez normalno plačo. Na prvega majnika se sploh ne dela.
Ure čez delovni čas predpisane v členu 3- se imenujejo izredne ure in se morajo plačati z 50 odstotnim poviškom na normalno plačo.
Mladostni delavci, delavke in vajenci se ne smejo v nobenem slučaju vporabiti za nočno delo. Razen tega se vajenci ne sinejo vporabljati za druga dela, kakor samo za učenje. -
Omejitev izrednih ur.
člen 6. — Izredne ure so dopuščene, vendar se izvršujejo le v izjemnih slučajih.
Izredne ure, plačane z 50 odstotnim poviškom, ne smejo, če so zvezane z normalnim delovnim časom, znašati več kot 10 skupnih delovnih ur na dan.
člen 7. — Delo na visečem odru, v straniščih in mlakah, podzemeljskih kanalih, v zgradbah preplavljenih z vodo, kakor tudi delo na plavbah se ima plačati z 50 odstotnim poviškom.
Za odtoke v galerijah in za dela v notranjosti že zgrajenih, kakor poprava in snaženje istih se ne sme prekoračiti delovni čas 8 ur na 24 z poviškom 50 odstotkov na normalno tarifo.
Delo v akord.
Člen 8. — Podjetniki se zavežejo, da ne dajo delavcem delo na akord.
Izplačevanja.
člen 9. — Mezda se mora izplačati tedensko. Znesek tedenske mezde obsega delovne dneve do večera predzadnjega delavnika v tednu in izplačilo se izvršuje v zadnjem dnevu tedna za vsakega poedinega delavca in sicer tako, da izplačevanje ne presega delovnega časa. Za zamujeni čas čakanja pristoja delavcu odškodnina, določena po tarifi člena 4.
V	slučaju, če bi se izplačevanje mezd vršilo v uradu podjetnika ali na drugem, od delavnega mesta oddaljenem prostoru, se mora delavcu dovoliti končanje dela pol nre pred pretekom delovnega časa, pogojenem v členu 3.
Znesek zadnjega delovnega dneva se vračuna v prihodnjem tednu, izvzemši edi-ito-!e v slučaju odpovedi, ki ima za posledico, da se mora vračuniti in izplačati tudi zadnji delovni dan istega tedna.
Delo zunaj delovnega mesta.
člen 10. — Za dela, oddaljena od kraja, kjer sc nahaja delovno mesto, se ima določiti mezda med delavci in delojemalcem.
Sprejem delavcev.
člen 11. — Vsa stavbena podjetja se morajo pri sprejetju delavcev držati odredbe posredovalnice dela, katera se sestavi z dnem 1. aprila t. 1. po strokovni organizaciji stavbinskih delavcev. (Borza dela.)
Vsi podjetniki morajo upoštevati delavske zaupnike, izvoljene v smislu zakona o zaščiti delavcev po vseh stavbah.
V	smislu zakona o zaščiti delavcev se imajo po vseh stavbah po podjetniku razobesiti imeniki zaposlenih delavcev z označbo starosti in njih mezd.
Kvaliiiciranje delavcev.
člen 12. — Vsi profesionisti (zidarji, tesarji itd.) se kvalificirajo po učnem izpričevala tako, da se oni, kojih izpričevalo je staro že tri leta od dneva končanega učenja, uvrstijo v kategorijo 3- tarifnih mezd omenjenih v členu 4., vsi drugi pa v kategorijo 4. dotičnega člena.
Za kvalificirane delavce velja razvrstitev po kategoriji 5. tarifnih mezd.
Odpoved dela.
Člen 13. — Odpoved se ima izvršiti eno uro pred končanjem dela predzadnjega dne v tednu, izvzemši v nepredvidenih slučajih in v medsebojnih dogovorih.
Disciplinarne naredbe-
člen 14. — a) Če se delavec predstavi na licu mesta z neopravičeno zamudo, ima delovodja pravico, pritegniti ga k delu še-le v začetku naslednje ure.
b)	Delavec se ne more odtegniti od dela in skrajšati dogovorjenega delovnega časa, dokler ni zadobil od delovodje v to dovoljenje. Če stori samovoljno ta prestopek, ima delovodja pravico, delavcu delo takoj odpovedati in mu le plačati ure, ki jih je v resnici delal. Delavec, ki bi se predstavil v pijanem stanju, se ne sprejme na delo.
c)	Vsi prestopki pod a) in b) tega člena se imajo ugotoviti sporazumno z delovodjo in delavskimi zaupniki dotičnega obrata.
Posebni pogoji.
člen 15. — a) Kjer je zaposlenih najmanj 5 delavcev, je podjetnik primoran držati na razpolago eno omarico z zdravili za prvo pomoč v slučaju nezgode. Podjetje si mora poskrbeti osebo, ki ima prakso v rabi zdravil, nahajajočih se v omarici.
b)	Podjetnika lahko zastopajo na delovnih prostorih tudi asistentje.
c)	Podjetnik mora delavcem, ki delajo v obratu, preskrbeti tudi zaprt prostor, da zamorejo zamenjati cestno obleko z delavsko; isto tako mora zgraditi stranišča, po možnosti posebej za moške in ženske.
d)	Po vseh stavbah imajo se vpostaviti kuhinje, dečja zavetišča, stanovanja itd., ki naj odgovarjajo vsem higijenskim predpisom, kakor to predpisuje zakon o zaščiti delavcev.
e)	Ako bi se moralo delo ustaviti iz vzrokov, ki se jih ne more pripisovati v krivdo ali neprevidnost delavcev ali podjetja, kakor n. pr. vremenski dogodki večjega pomena, pomanjkanje materijala, slučaji prestic, (vis major), prazniki predpisani od oblastev itd., itd. ima delavec pravico do polne plače izgubljenih ur; v takem slučaju mora biti delavec podjetniku na razpolago.
f)	Kot legitimacije za delavce veljajo članske knjižice njih strokovnih organizacij, kakor to predpisuje zakon o zaščiti delavstva.
g)	V svrho uravnave sporov manjšega pomena, ki bi nastale med podjetjem in delavci radi uveljavljenja predstoječe delovne pogodbe, pridejo v prvi vrsti v poštev delavski zaupniki, ki jih ua podlagi zakona o zaščiti delavstva izvolijo delavci.
V slučaju, da bi se razprtije ne mogle poravnati jih potem rešita sindikat stavbenih delavcev in zveza delodajalcev.
h)	U č e n c i se sprejmejo v delo na podlagi učne pogodbe. Starost učencev ne sme biti nižja od 14 let. Vsak učenec mora redno obiskovati obrtniško šok) in se ga ne sme rabiti za dela izven svojega poklica. Učna pogodba se sklene med stavbenim sindikatom in industrijsko zvezo.
, i) Podjetniki morajo delavce prijaviti v bolniško blagajno točno po delovni mezdi v dotični razred in izpolnjevati vse predpise zakona o zaščiti delavcev-
Pravila za poravnavo spornih vprašani glede veljave delovne pogodbe.
Člen 16. — a) Dokler podjetniki izpolnjujejo vse predpise predstoječe pogodbe, ne sme pod nobenim pogojem priti do stavk, zapora in splošne ustavitve dela tekom stavbe. Nadalje se stranki zavežeta, da ne sprožita drugih zahtev in želj, dokler je v veljavi ta-le pogodba.
b) Odstranitev od dela radi splošne stavke in zapori za splošno manifestacijo niso vzrok za neizpolnitev ali razvezo pogodbe.
Začetek in konec pogodbe.
Člen 17. — Predstojeća pogodba stopi v veljavo z dnem 15. marca 1923 kar se tiče delovnega čaša in tarife; dne 1. aprila 1923 kar se tiče ostalih pogojev.
Sledeča pogodba je iieođpovodljiva do dobe navedene v členu 2.
Davorin;
CäSobok© pod zemlfof
Turobno žvižga sirena. Že zopet na delo sveže moči, v rove, kjer sobice ne sije globoko pod zemljo. S silo gigantsko vleče jih beda navzdol, med sklade premoga
globoko pod zemljo-. Za sebe in svojih življenje, doma bolehavo ženo in blede otroke, gara
globoko pod zemljo. In koplje in trga v osrčju matere zemlje, materi krušni krade zaklade, miljonsko
bogastvo,
globoko pod zemljo, za druge. Vsak gib, sunek, udarec z železom, odvzame telesom kapljo krvi globoko pod žemljo. Na solnem pijavke človeške, po plesih, bordelih, zapravljajo bajna bogastva,
globoko pod zemljo skovana iz kapljic krvi izmozganih sužnjev.
Mar večno?-------- —----------
globoko pod zemljo množica dela, trpi in umira v veselje vlačugam,
za košček ovsenega kruha, otrovanega z
lastno krvjo.
Globoko pod zemljo zbudilo se bode Iz spanja tisoč skeletov
človeških,
strah smrti objel bo takrat plesišča, bordele — Globoko pod zemljo verige odpadejo, solnce svobode pošilja krtom pozdrave
kliče ponovno na delo za zmago človeštva — rodečo pravico.
Železničarji.
Člansko zborovanje podružnice Ljubljana II. (Kurilnica j. ž.), ki se je vršilo 25. t. m. ni bilo tako obiskano, kakor bi bilo pričakovati in kakor je bilo to prejšnjo nedeljo, ko so zborovali državni železničarji. Opaža se, da je ravno kurilnica južne železnice najslabše organizirana, kar je dokaz, da se železničarji te kategorije slabo zavedajo pomena strokovne organizacije. Živimo v težkih časih izkoriščevanja delavskih moči, podcenjevanja, bede, a še vendar le ni vse to moglo odpreti oči in razbistriti možgan delavcem, ter jim dopovedati, da so si sami krivi vsega, kar jih tlači. Pojedincem se podjetnik in kapitalist le smeje na vse zahteve in prošnje. Uvažu-je. ker mora samo moč, samo organizirano moč delavstva. To je abeceda za vsako zboljšanje bede in položaja. V slogi (organizaciji) je spas, dočim nesloga tepe, kruto tepe, kar pač sami občutite. Vsi železničarji kurilnice j. ž. dvignite svojo podružnico NSŽO.
Občni zbor podružnice Ljubljana 11. NSŽO (kurilnica južne železnice) se vrši 25. marca t. 1. točno ob 9. url dopoldne v Železničarskem domu. Turjaški trg št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo odbora- 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. — Odbor.
ZAHVALA.
Vodstvo zadruge »Železničarski Dom« se iskreno zahvaljuje veseličnemu odboru železničarske veselice za podarjenih 5000 dinarjev čistega dobička, kakor tudi vsem sodrugom, ki so pripomogli s svojim požrtvovalnim delom do tako lepega uspeha, in vsem darovalcem in obiskovalcem. Načelstvo zadruge »Železničarski Dom«.
DELAVSKA PREDSTAVA V DRAMSKEM GLEDALIŠČU!
V soboto 3. marca ob 8. zvečer bodo uprizorili Biicbnerjevo dramo »Vojiček«. Cene vstopnic so polovične. Predprodaja vstopnic v tajništvu »Svobode«, Židovska ulica 1, L nadstropje (nad drogerijo A. Kanc). Sodruge opozarjamo, da si pravočasno nabavijo vstopnice.
Razno.
Nesrečna zaslepljena delavska para!
Zakaj? Mar 11 zato, ker se nahajaš v svobodni Jugoslaviji? Mar li zato, da živiš v upih v boljšo bodočnost in da se zavedaš, da nisi vredna človeku podobno življenje živeti?
Ne, radi tega bi še ne bila tako nesrečna, pač pa si zato tembolj, ker se pustiš slepariti in farbati od raznih slug kapitala, ki te odvračajo od strokovnih organizacij in ti rišejo in predočujejo obljubljeno deželo, pod kapitalističnim režimom.
Da ne bodete mislili, da sem mogoče učitelj novih idej, in kaj da me je privedlo do tega dopisa, vam moram razložiti, kako se godi neorganiziranem delavstvu pri lesni industriji Bohinjske doline.
Omenil sem zgoraj sluge kapitala. Kdo so ti, se bo morda kdo vprašal, da toliko grešijo nad ubogo proletarsko paro. Da ne bodete živeli v dvomih, jih vam na kratko orišem.
To so ljudje, delomrzneži, ki so prodali svojo čast in poštenje kapitalu za judeževe groše, zato da imajo lažjo in boljšo službo. Ne smete pa misliti, da imajo s tem raj na zemlji. Ne, to ni res! Saj ta brezobzirni kapital tudi njim ne da eksistenčnega minimuma, pač pa jih z laskavimi pohvalnimi besedami podi v boj proti rodnim bratom, in le malo, malo jih je, ki ne bi slepo ubogali ter izvrševali to bratomorno delo. Ti ljudje so nekaki pazniki, preddelavci pri delavcih (priganjači sužnjev v starem veku)/ in če. bi vršili svojo službo vestno in pošteno ter se zavedali, da njim samim tudi preti sužnost, bi ne delali teh vnebovpijočih krivic nad delavstvom.
Naj navedem par slučajev, ki so mi osebno znani.
V prvi vrsti je to, da ti nesrečni ljudje tožarijo vboge delavce podjetnikom. Radi tega se večkrat zgodi, da je delavec prikrajšan pri svojih pravicah, se ga premesti v slabšo službo, ali pa še hujše; imamo že več slučajev, n. pr. da brezobzirni kapitalist brez zaslišanja ali prepričanja o krivdi ali nekrivdi postavi nedolžno paro na cesto, včasih s. celo rodbino.
Nadalje je opazovati pri teh ljudeh pro-tiagitacijo proti strokovnim organizacijam. Poslužujejo se vseh sredstev. Delavstvu prigovarjao, da so organizacije brez pomena in da denar, ki ga delavec plača za članarino vrže proč (to je pravilno, ako so delavci organizirani v strankarskih organizacijah, ki niso na razredni podlagi), in da naj vsak delavec dene na stran tiste kronice, ki bi jih imel plačati za članarino, pa bo ime! na starost s tem denarjem lepo pokojnino. Na drugi strani sem pa sam čul takega človeka, ki se je izrazil proti delavcem, ko so mu omenili, da ker draginja vedno narašča, bo treba boljše plače. Mož je bil na svojem judeževem mestu, ter odgovoril; »Kaj se bodete potegovali za plače, ko pa dinar vedno pada, saj denar nima nobene vrednosti. Vi le kar delajte in ko bo imel dinar večjo vrednost, se bodemo pa pogodili za Ion.« Kaj se to pravi, mislim, da me vsak razume. Nadalje predava ta človek, naj nikar ne štedijo denarja, ker bo ves propadel, naj rajši zapijejo, saj itak drugega veselja nimajo. Pri tem se pa spomni volitev ter pravi: »Jaz ne grem volit, ker so vsi goljufi, naj bo ta ali oni,« ter nagovarja, da bi sledili delavci njemu.
Kar se pa tiče šikan in drugih nedostat-kov, hočem omeniti drugič, ker zavzel sem se, da popolnoma razkrinkam te ljudi.
Hočem Vam pa razložiti, kaj tiči za temi zgoraj navedenimi slučaji, ki jih tako agilno povzročujejo ti nesrečni, obsodbe vredni ljudje. S tern, da tožarijo delavce, spravljajo delavstvo v bojazen, da se ne upa nihče niti takrat, ko je najbolj upravičen potegniti se za svoje zakonite pravice na eni strani, na drugi pa, da delavstvo podijo v brezposelnost, tako da lahko potem zbirajo podjetniki na trgu delovnih sil.
S tem, da delavce odtujujejo od pravih razrednih strokovnih organizacij, pa hočejo doseči še večjo razcepljenost, needinost, da celo najhujše sovraštvo med delavstvom. Da bi vi dajali sami kronice na stran ni nikakor na mestu.
1- Radi tega ne, ker strokovne organizacije niso pokojninski zavodi, pač pa so bojevne organizacije, to se pravi, da se bojujejo za zboljšanje gmotnega položaja delavstva, in za delavske pravice, kakor n. pr. socijalno zakonodajo, bolniško in nezgodno zavarovanje itd.
2. Pa zato ne, ker ti ljudje sami potem prigovarjajo delavcem, naj zapijejo rajši denar kakor pa, da varčujejo. Tudi za tem grmom je zajec, pa še precej velik in nevaren. Zakaj? Pa radi tega.
U Ako delavec nima prihranjenega denarja (kar je danes v teh razmerah težko), oni dobro vedo, da ni sposoben za nobeno mezdno gibanje, ali pa, da bi se preselil drugam v boljše službe, torej je slepo orodje v rokah kapitalizma.
2. Pa dobro vedo, da človek, ki je vdan pijači gara in gara, dokler se ne zgrudi kot dvojna žrtev, in to je žrtev alkohola in kapitala. Seveda se takrat oni ne bodo brigali več za njega, kajti izrabljenih delavnih sil oni ne potrebujejo.
Da pa delavstvo odvajajo od volitev, ie pa naravnost hudodelstvo. Njim je seveda všeč kapitalistični režim, ker pod tem režimom lenarijo, ter uganjajo kažnjiva dejanja, ki se pa danes ne kaznujejo, pač pa od strani kapitalizma hvalijo. Zavedajo se tega, da dokler se proletarijat ne strne v enotno fronto, ter ne vrže tega družabnega reda, se bodo oni vedno še topili v milosti kapitalizma, ter da bodo njihove roke do-
tlej čiste, brez žuljev, na račun ubogih trpinov.
Vprašam vas delavske pijavke, ali mislite še dolgo uganjati te nesramnosti, ker opomnil bi vas na izrek: Dan plačila pride!
Vas delavci, sotrpini. Vas pa tudi vprašam, kako dolgo bodete redili te strupene kače še na svojih prsih? Mar nimate že dosti izkušeni? Mar niste že dovolj brezpravni in se še pustite od teh pijavk vlačiti za nos, tor dopuščate, da vam na vaš račun snedajo in prikrajšujejo vaše zakonite pravice? Mar niste že dovolj izčrpani? Ali niso že vaše družine skoraj bose, nage in lačne, kakor tudi vi sami, ki zastavljate vse sile, da se rešite s svojimi družinami nesramnega pogina, namreč lakote na cesti.
Mar nimate še dovolj nizkih plač in še te tako na vagi, ker nimate nobene kolektivne pogodbe z delodajalci, da visite pri tem napornem in nevarnem delu od danes do jutri ob milosti, kapitalistov, in ali ni še dovolj velika draginja?
Jaz mislim, da teh bridkih izkušenj imate dovolj, toda mori vas bojazen, ki ni na mestu. Rešite se pogina, vam kličem jaz, ki s težkim srcem opazujem vse to. Kot industrijski delavec vem po lastnih izkušnjah pot do rešitve. Zatorej vam jo zapišem, in vas zagotavljam, da druge rešilne poti ni iz tega pretečega pogina, kot vsi do zadnjega v razredno strokovne organizacije, ker le edino te vas bodo rešile pogina, pač pa_ pod pogojem, da ste ji verni in vdani bojevniki, ter stojite vedno na straži kot en mož vsi skupaj za svoje živ-lienske pravice, za svoj življenski obstoj.
Dovolj naj bo prevar, šikan in farbanja. Dovolj ste že raztrgani in bosi. Dovolj časa žq. vpijejo vaši otroci, ata ali mama kruha, pa ga jim nimate dati. Dovolj teh lakotnih plač. Dovolj tega zatiranja. Zavedati se morate, da ste stvaritelji vsega, kar poseduje zemlja, ter da je kapital brez vas velika ničla. Torej, dovolj njemu polovičnega ali še večjega profita. Tudi vi ste ljudje ir, kot takim vam pripada po božji in naravni postavi človeku podobno življenje-
Da vas ne bodo preklinjali vaši nasledniki, stopite vsi pod zastavo neodvisnih strokovnih organizacij.
Klukec iz Jelovec, ki se bo zopet kmalu oglasil.
Tedenske novice.
Kandidatna lista »Socialistične Stranke Delovnega Ljudstva« je potrjena. — Njena skrinjica v Ljubljani je 3., na Kranjskem fina Štajerskem 2. — »Neodvisna Delavska Stranka« v Srbiji ia na Hrvatskem je vložila kandidatske liste, ki jih je sodišče potrdilo. Policija pa zabranjuje shode In preganja kandidate. Tudi »red«. — Francozi in Belgijci prepovedujejo izvoz iz Poruhrja v Nemčijo iti njenim ministrom vstop v zasedeno ozemlje. — Sestavila se je komisija za razmejitev z Reko. — Nove aretacije italijanskih komunistov. — Na vodjo macc-donskih četašev Aleksandrova je bil izvršen atentat. Atentatorja je mikala visoka nagrada, ki jo je jugoslovanska vlada razpisala na njegovo glavo. — Konferenca glede podržavljenja južne železnice v Rimu. — Angleška je prepovedala Francozom prehod skozi ozemlje, ki se nahaja v njeni upravi.
—	Turki se v Trakiji pripravljajo na novo vojno. — Italijanski senat je odobril St. Margheritsko pogodbo. — Opozicija v angleški zbornici je predlagala na pritisk delavske stranke konferenco za revizijo mirovnih pogodb. — Francoski rudarji stopili v protestno stavko radi .zasedbe ruhrskega ozemlja. — Poset avstrijskega kancelarja dr. Seipla v Beogradu radi doseženja av-strijsko-jugoslovenske konvencije. Konvencija o sekvestrih stopi takoj v veljavo, t,. j. vrnejo se, odnosno plačajo avstrijske’ lastnine. Glede terjatev je sprejeta relacija 100 predvojnih kron = 8 dinarjev. Obvezna postane konvencija za Jugoslavijo, ko to konvencijo sprejme parlament. Glede narodnih manjšin se ni ničesar sklenilo. — Kralj Aleksander podpisal konvencijo z Italijo. Naša komisija odpotovala v Opatijo. Sušak se izprazni 27. februarja 1923. — Uradniki dobijo 1. marca le stare plače. — V Beogradu se vrši anketa o delavnem času. V imenu industrije v Sloveniji je zastopnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani govoril, da je zakon o zaščiti delavcev bil izdan ha nelegalen način in da pravilnik nalaga ogromna bremena (') indu-strijcem. Isto stališče je zavzemal tudi zastopnik Zveze industrijccv v I jubljani — Antisemitska gonja v Rumuniji. — Začetek borbe za predsedniške volitve v Ameriki.
—	288 milijonov kron potroši naša država letno za ruske begunce. Samo upravni stroški pisarne za podeljevanje begunskih podpor požro 2 milijona letno. 10 milijonov letno velja vzdrževanje ruskih šol, 12 mili-ionov kron pa velja rusko »carsko« poslaništvo. Ta denar se jemlje iz davkoplačevalcev. — Korun in Svetek sta se sprla z Brnotom in pričela izdajati svoj list. Dala sta mu naslov »Rdeči Prapor« in mislita, da bo to ime vleklo. Po pravici bi se moral list nazivati »Žolti prapor«, ker Korun in Svetek sta zagrizena pristaša žolte internacijo-nale in nasprotnika rdeče internacijonale. Proletarijat bo temu »Rdečemu praporu« obrnil hrbet. — Sodrug dr. Ljudevit Perič je potrjen za ljubljanskega župana. — V Ru-s’j' xS0 s ove.sno obhajali petletnico ruske rdeče armade, ki je vrla zaščitnica delav-sko-kmecke vlade.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Turjaški trg 2./IL Posamezna številka 1 dinar. Mesečna naročnina 4 dinarje.
Lastnik In Izdajatelj: »Zveza Neodv. Strok. Org. za Slovenijo«.
Odgovorni urednik: Ivan Baznik. — Tisk »Zvezne tiskarne«.