Leto II.	V	Ljubljani,	24.	novembra	1934.	Štev.	21	(1).
Mm in vsak teden. Mesečna naročnina za akademike Din 4.—, za vse druge Din .5.—. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana.
Wolfova III/I. — Ček. račun Ljubljana 16.465.
Poš/tnina plačana v gotovini.
V drugo leto
Z današnjo številko stopa »Akademski glas« v drugo leto svojega obstoj a. Ko je pred dobrim letom izšla prva številka, je le malokdo verjel, da bo imela kaj vet- naslednic. List pa je izhajal redno vse študijsko leto, kar je bil tudi svoje vrste dokaz, da misel, izdajati akademski časopis, ni bila brez vrednosti in da je bil le potreben. List si je začrtal v začetku svoje poslanstvo, od katerega ni odstopil in ki ga hoče obdržali tudi letos. Izraženo je v besedah: uveljavljati in podpirati enotno resno in tvorno akademsko delo v korist akademskega občestva, katerega člani smo, naroda, ki smo iz njega izšli in ki smo njegova mladina, ter d r ž a v e, katere blagor nam je velika zapoved.
V	naši univerzi vidimo najvišjo kulturno dobrino, ki je last vseh Slovencev in je zaradi tega svetinja, ki mo ra oslati neokrnjena ter spoštovana in ljubljena od vseh. Njeni sinovi smo in zato njen bistveni del. Brez univerze ni nas in univerze ni brez nas. Z univerzo vred predstavljamo važen kolektiv — akademsko občestvo v širšem smislu. Tega se moramo zavedati. Naša univerza še ni popolna, nima še niti svoje knjižnice. Dokler se to ne zgodi, ne sine imeti mirne vesti nihče od nas. Dolžni smo, priboriti svoji univerzi shrambo knjižnih zakladov. Dolžni smo tudi, boriti se za njeno razširjenje in vsesltransko izpopolnitev. — Drugo polje dela je naš akademski kolektiv v ožjem smislu. Blizu dvatisoč nas je in že dve teti životarimo brez organizacije, ki bi nas zastopala. Koliko jih je od teh dveh tisočev, ki ne žive človeka dostojno življenje? Koliko jih je, ki so pustili svoj študij vnemar samo zaradi gmotnih neprilik? Kdaj dobimo osrednjo akademsko menzo, ki bo rezala kruh brez pridržkov res potrebnim? Na vse to in še na druge pereče stvari bomo mogli misliti šele tedaj, ko si bomo ustvarili močno reprezentančno organizacijo, ki nas bo vezala v enotni strnjeni vrsti.
Slovenski narod nam je izhodna točka vseh naših plemenitih stremljenj, ki so utemeljena v iskreni ljubezni do rodne grude in do materinskega jezika. Slovenstvo nam je svetel ideal, ki ga pojmujemo brez solzavosti in romantike. Terja od nas trde stvarnosti, ki jo še bolj narekuje čas, v katerem živimo. Zavedamo se, da svojemu narodu lahko mnogo koristimo ali škodimo. Mimo te alternative ni mogoče. Naše ljudstvo je največ trpelo zaradi svojih lastnih ljudi. Te rane in gorje zaceliti, je dolžnost mladine. Problemi vseh vrst rastejo vsak dan novi in kličejo.
Svobodna država Jugoslavija je etnografsko in zgodovinsko-razvojno nujna tvorba, katero smo Slovenci soustvarili in vanjo tudi prostovoljno z navdušenjem vstopili. Zaradi tega si je vsak pošten Jugo-slovan-SIovenec na jasnem glede pravega odnosa med slovenstvom in jugoslovansko idejo. Z našega stališča sta slovenstvo in jugoslovanstvo dva	'-i	pojma.	Slo-
venstva si ne moremo predstavljati brez jugoslovanstva in jugoslovanstva ne brez slovenstva. Slovenci smo sestaven del jugoslo-
DEVETEGA OKTOBRA JE IZKRVAVEL V MARSEJU POD STRELI ZLOČINSKE ROKE VLADAR JUGOSLAVIJE, VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER I. ZEDINITELJ. V SMRTNI URI POKOJNI KRALJ NI POZABIL NA SVOJ NAROD, KI MU JE BILA NJEGOVA SREČA ZA ŽIVLJENJA NAJVIŠJA ZAPOVED. ZAPUSTIL JE OPOROKO, KAKRŠNE ŠE NOBEN VLADAR NI ZAPUSTIL SVOJEMU NARODU. OKROG TE OPOROKE SE JE STRNIL VES NAROD JUGOSLAVIJE IN SLOVESNO PRISEGEL NANJO. DUH POKOJNEGA KRALJA SE JE PRESELIL
V SRCE SLEHERNEGA JUGOSLOVANA, KJER BO ŽIVEL NAPREJ.
OB NJEGOVI SMRTI SO SE NAŠE OČI UPRLE V NAŠO UNIVERZO, KI NOSI PONOSEN NASLOV: ALMA MATER ALEXANDRINA. IZGUBILA JE SVOJEGA POKROVITELJA,
V KATEREGA JE NEOMAJNO ZAUPALA. BIL JE VISOKO VREDEN TEGA ZAUPANJA. ŠE TIK PRED SMRTJO SE JE SKRBNO ZAVZEL ZA NAŠO KNJIŽNICO, KAKOR BI SLUTIL, DA IMA ZA TO ZADNJO PRILOŽNOST. ALMA MATER ALEXANDRINA TER VSA NJENA AKADEMSKA MLADINA OHRANITA KRALJU-POKROVITELJU VEKOTRAJEN SPOMIN TER SE SPONTANO PRIDRUŽUJETA MILIJONOM JUGOSLOVANOV V IZPOLNJEVANJE NJEGOVE VITEŠKE OPOROKE.
SLAVA KRALJU ALEKSANDRU I.!
ZVESTOBA KRALJU PETRU II.!
ČUVAJMO JUGOSLAVIJO!
Univerzitetna knjižnica — zagotovljena
Kraljevska vlada je vnesla predlog finančnega zakona za leto 1935/36 postavko, ki pooblašča prosvetnega ministra, da v s;.c raz umu s finančnim ministrom najame posojilo v znesku 7,500.000 Din pri Državni hi'potekarni banki za zgradbo Univerzitetne knjižnice v Ljubljani, istočasno pa je v načrt državnega proračuna že vnešen kot prva anuiteta za odplačilo tega posojila znesek 500.000 Din. Manjkajočo vsoto do proračunskega zneska (10,500.000 Din) bo po prizadevanju in zagotovilu g. bana dr. Marušiča pokrila banovina, stavbni prostor pa je že brezplačno poklonila mesltna občina ljubljanska.
S tem kreditom je graditev Univerzitetne knjižnice v Ljubljani zagotovljena in najvažnejša etapa borbe končana. Veselje in radost, ki sta zavladala v slovenski javnosti, zlasti pa v akademskih krogih, sta
vanske države in obenem sestaven del jugoslovanskega državnega naroda, ki je nosilec suverene državne oblasti. Ta razlaga je v popolnem skladu z besedami najvišjega interpreta jugoslovanske ideje, pokojnega kralja Aleksandra, in nam jo najlepše potrjuje tok časa in dogodkov sam. Jugoslovanska država je najvišja pravna, politična in narodna dobrina, ki ne more in ne sme nikdar propasti. Oporoko pokojnega kralja Aleksandra hočemo kot del štirinajstih milijonov dedičev izpolnjevati tudi mi.
S temi mislimi, ki so osnovno počelo naših prizadevanj, stopamo v drugi letnik. Naša želja je, da bi nas nihče napačno ne razumeli Kdor misli, da je mogoče na tej podlagi tvorno delati, naj nas podpre v naših stremljenjih.	Jože	Cencič.
upravičena. Da je prišlo do tako ugodne rešitve tega vprašanja, je predvsem zasluga g. ministra dr. Franjo Novaka, ki je vprašanje univerzitetne knjižnice v Ljubljani postavil za kocko svojega prestiža in — zmagal. Rektorat se mu je za njegov neupogljiv trud pismeno zahvalil, gg. finančnemu in prosvetnemu ministru pa je poslal zahvalni brzojavki. Tudi Akademska akcija za univerzitetno knjižnico je odposlala naslednje brzojavke:
Dr-ju Franu_ Novaku, ministru soc. politike in "narod. ziTravja, Belgrad. Vsi vzra-doščeni nad doseženimi krediti za univerzitetno knjižnico v Ljubljani se Vam prisrčno zahvaljujemo za Vaš trud, nagrajen z naglim uspehom. Čestitamo Vam, ker bo Vaše ime zvezano z imenom Univerzitetne biblioteke v Ljubljani.
Dr-ju Miloradu Djordjevicu, ministru financ, Belgrad. Zahvaljujemo se Vam, da ste v državnem proračunu s finančnim zakonom zagotovili gradnjo univerzitetne knjižnice
Kje smo v mednarodni politiki?
Rector Magnificus Almae Matris Alexandrinae dr. Fran Ramovž
Dom visokošolk
se je že odprl v letošnjem semestru. S tem se je odpravila velika vrzel v socialnem položaju naših visokošolk. Dom je v Gradišču 14 v hiši, ki pripada znani dr. Mun-dovi zapuščini. Zaenkrat stanuje v domu 14 visokošolk, ki so v domu tudi na hrani.
V	kratkem pa namerava Akcija za dom visokošolk najeti še eno stanovanje v isti hiši, tako da bo v domu lahko stanovalo kakih 25 visokošolk. Dekleta imajo lepo opremljene spalnice (povsem novo pohištvo), jedilnico, prostorno učilnico, kopalnico itd. Poleg tega je v domu še učilnica, namenjena zunanjim visokošolkam. Dekleta plačujejo za popolno oskrbo od 150 Din mesečno naprej, po premoženjskih razmerah.
Da se je zamisel doma visokošolk tako hitro realizirala, je predvsem zasluga ge. Vide dr. Novakove, ki je zastavila vse svoje sile, priborila potrebna denarna sredstva in tudi za naprej zagotovila podporo javnih ustanov, ter tov. Erne Lechleit-n e r j e v e , ki je zamisel doma v lanskem »Akad. glasu« sprožila in se ves čas neumorno in požrtvovalno trudila za uspeh akcije. Obema k uspehu iskreno čestitamo!
H koncu naj omenimo še okolnost, ki ni ravno razveseljiva. Že med akcijo samo, zlasti pa še sedaj, ko je z uspehom zaključena, so se pojavljale z raznih strani intrige, ki pa niso nič drugega kakor plod zavisti in užaljenosti. Dejstvo je, da dom visokošolk gotovim skupinam ni po godu, ker je povsem nestrankarski in služi izključno samo socialnim namenom. Vendar naj te intrige delavk v Akciji ne motijo. Vrednost človeka se presoja po tvornosti njegovega dela. Intriga pa ni tvorna in se ob vsakem tvornem delu razbije.
Kupim večji globus — novejši ali starejši. — Ponudbe na upravo.
v Ljubljani, in Vas prosimo nadaljne naklonjenosti.
Dr-ju Iliji Šumenkoviču, ministru prosvete, Belgrad. Veseli Vašega razumevanja naših kulturnih potreb se Vam zahvaljujemo, da ste s svojim predlogom v državnem proračunu omogočili gradnjo univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Uredništvu se je posrečilo, pridobiti za stalno sodelovanje znanega slovenskega publicista g. Rudo J určeca, absolventa slovite Ecole des Sciences Politiques v Parizu. Vsak teden nam bo podal pregled mednarodno-politič-nega dogajanja v svetu. Prepričani smo, da bomo s tein ustregli našim bravcem.
Vse sedanje mednarodno življenje nosi predvsem pečat senzacionalnosti in usodnih pretresov. Le težko je opažati neko vodilno idejo ali smer, katere bi se bilo mogoče oprijeti in tako iz kaosa sodobnih sporov najti zdravilno diagnozo, ki naj nato zadovolji na desno in na levo. Strasti širokih ljudskih plasti so tako razpaljene, da je največ uspeha dodeljeno tistemu, ki svoje vesti najbolj črno pobarva.
In vendar je današnje delo diplomacije vredno mnogo več dobrohotnosti, nego bi si mogel kdo prvi mah ob pogledu na dosedanjo žalostno bilanco misliti. Res je, da sta se oba bloka, revizionistični in antirevizio-nistični pravzaprav razbila. Toda da bi kdo korakal v pokol j takrat, kadar je fronta razbita, je silno malo verjetno. Poleg tega smo ravno zadnji čas doživeli v srednji Evropi toliko značilnih dogodkov, da smemo pričakovati, da se bo moralni ugled političnega dela vsaj toliko dvignil, da ne bo nikomur treba tvegati skokov in avantur. Vsi ti preobrati v sedanji politiki namreč dokazujejo, da se tipa za novimi smernicami v ljudski politiki in ni si mogoče misliti, da te nove poti in smeri ne bi koristile narodu in državi, ki se jim ne bo izognila.
V	mednarodni politiki doživljamo predvsem tole: delitev narodov in držav se ne vrši več po vidikih versajskih mirovnih pogodb. Revizionistična Italija in antirevizio-nistična Francija se zaradi posaarskega problema zbližujeta in to zbliževanje podpira Anglija. Ni izključeno, da se bo iz tega sodelovanje ustvaril blok, ki bo imel s srednjo Evropo iste namene kakor jih je imel četverni blok. Ta novi evropski direktorij bo znova zadel na isti odpor v srednji Evropi, samo da bo tokrat odpor čisto drugačen nego je bil v letu 1933. V srednji Evropi smo trenotno doživeli pravi preobrat v zavezništvih in prijateljstvih. Dasi so se v obrambi svojih interesov znašle nekatere države v nasprotnih blokih, je vendarle ta preobrat dokaz, da se je izvršil prvič po svetovni vojni samostojno in iz lastnih nagibov. Ta spontanost je silno značilna in je zato načelna pozicija srednje evropskih narodov in držav v tem oziru mnogo močnejša nego interesna pregrupacija velesil na zapadli.
Sicer se je Poljska približala državam, ki so naši politiki nasprotne, vendar pa je to storila iz prav istih nagibov, iz katerih sta se zbližali Jugoslavija in Bolgarija in se je balkanskemu sporazumu priključila Turčija. S to pregrupacijo se je v srednji Evropi izvedla prava »renversement des alliances«, ki je zelo podobna oni v letu 1756, ki jo je izvedel Choiseul. Kakor takrat, tako sc tudi ta pregrupacija sil v srednji Evropi vrši pod isto parolo, ko je treba Evropo in njene narode rešiti pred samopaš-nostjo in oblastnostjo tistega, ki misli, da lahko po svoje kroji zemljevid Evrope. Kakor se je takrat ustvarila zveza med Avstrijo in Francijo proti Prusiji, tako so tokrat ustvarja med srednjeevropskimi narodi gibanje, ki stremi predvsem zatem, kako ustvariti vsakemu narodu in njegovi državi enakopraven in neodvisen položaj. Samo da smo danes v tem razvoju prišli še tako daleč, da se ta razvoj ne vrši pod pokroviteljstvom nobene velesile. Poljska se
je za sodelovanje z Nemčijo odločila zelo samostojno, zbliževanje med Jugoslavijo in Bolgarijo pa se vrši tako zmerno in previdno, da že vnaprej izključuje vsako intrigo.
Kaj dokazuje vse to delo in preoblikovanje? Predvsem dvoje: črez tehnične pomanjkljivosti versajskega miru prehajajo srednjeevropski narodi mirno na dnevni red, ker so pač uvideli, da ne smejo računati na pomoč velesil, da bi jih popravili. Vse nove države pa so zagrabile osnovno idejo versajskega miru, ki pravi, da deli mir in pravico po načelih demokracije, ki se je 1. 1918. maščevala za poraz v letu 1871. Če se velesile znova sporazumevajo v okviru versajskega miru, delajo to naravno v interesu obrambe miru in njegove tehnične organizacije; srednjeevropski narodi pa prinašajo tokrat zahtevo po dejanski zmagi demokratske neodvisnosti in enakopravnosti in s tem rešujejo idejne temelje versajskega miru. Seveda si lahko misli o dejanski demokraciji vsakdo pri tem, kar mu je ljubo. Dejstvo je le, da prisostvujemo danes odločni in močni borbi slehernega naroda in države, da se kot celota, kot organiziran politični kolektiv uveljavi napram in proti vsakomur in da živi v miru, a popolni neodvisnosti vseh od vseh. Zato je idejna premoč sodobnega oblikovanja mednarodne politike na strani srednjeevropskih narodov in držav in zapadna diplomacija je v zadnjih dveh letih doživela že dovolj porazov, ker tega dejstva ni hotela upoštevati.
Naravno je zato celo, da se je človek kot politična osebnost moral v tej gigantski borbi včasih celo umekniti v ozadje. Toda to delo je preveč pristno in ljudskemu mišljenju preblizu, da bi bilo mogoče misliti na to. da bi ljudsko sodelovanje moglo dolgo zaostajati za delom odgovornih diplomatov. Vse to trenje pa še povrhu dokazuje, da še nikakor nismo blizu izbruhu tega ali onega konflikta, ker so bloki na teh osnovah še predaleč do svoje ustvaritve. Pravilno razumljena in izvojevaua borba za enakopravnost in neodvisnost ne more biti nikomur krivična in je 'tako naraven spor nemogoč; tveganost pa, ki temelji na neprirodnih in vsiljenih osnovah ne more prinesti nikakih uspehov. Le mirno sodelovanje more prinesti diplomaciji vso oporo širokih ljudskih plasti in kakšna zavest more biti diplomatu slajša od one, ki mu priča, da de-la ves narod z njim isto v skrbi za domovino in državo.	Ruda Jurčec.
Naša univerzitetna biblioteka v novem državnem proračunu, je notica v »Jutru« dne 20. t. m. na 4. strani pod rubriko: »Domače vesti«, droben tisk, v okvirju reklame za »Bitko« v Elitnem kinu Matici in reklame za termofore, umivalne gobe in frotirke, samo, da sta slednji vidnejše tiskani. Znak časa kaj ne? Resnično, univerzitetna knjižnica ni senzacionelna vaba za posebne izdaje. Dan na dan opažamo kako gine takt. Toda, če je komu prav ali ne, slovenski akademiki si bodo priborili knjižnico z isto nujo, kot je bila ustvarjena naša univerza!
Knjigarna
Kleinmayer & Bamberg
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16
nudi Vam največjo zalogo tu- in inozemskih knjig vseh znanstvenih panog, daje nasvete v literarnih vprašanjih in ima vedno najnovejše sezname svetovne literature na razpolago. Oglejte si v trgovini brezobvezno obširno zalogo znanstvenih novosti.
Proti izvestni garanciji se dobivajo knjige tudi na odplačevanje.
Z beograjske univerze:
Poizkusi zbližanja akademskih oblasti in študentov
Vzburkano življenje na beograjski univerzi v letošnji pomladi se je po skoro celoletnih nemirih na zunaj poleglo, ko je po odstopivšem rektorju slavistu dr. Beliču prevzel rektorsko mesto dr. Daja, profesor s tehniške fakultete.
Kot na drugih univerzah je tudi na beograjski že par let visela v zraku vrsta perečih in nerešenih socialnih, strokovnih in drugih splošnoakademskih in življenjskih problemov, ki so dajali vedno znova dovolj vzrokov za nemire. Lansko šolsko leto je brlo med najburnejšimi. Po težkih izkušnjah so se akademske oblasti odločile za prelom s tradicijo in sodelovanje z akademiki. Na velikem junijskem zboru, ki ga je otvoril novi rektor dr. Daja in nato svobodno prepustil besedo dijaštvu, je bila utrjena vrsta zahtev, katerih ugoditev naj bi ustalila prilike. Med najmarkantnejšimi navajam:
izprememba univ. uredbe; nedotakljivost avtonomije univerze; boljša ureditev plačevanja taks; zastopstvo slušateljev v univerzitetnem razsodišču; slušatelj, ki se mora zagovarjati pred univ. razsodiščem, imej pravico do zagovornika; reorganizacija zdravstvenega fonda; reorganizacija zdravniške pomoči; osnovanje dijaških čitalnic po posameznih fakultetah; izprememba plačevanja laboratorijskih taks, ki naj se porabljajo le za stvarne stroške itd.
Izmed navedenih zahtev so prve tri splošnega značaja in segajo izven okvira beograjske univerze, zato še niso mogle biti rešene. Pri vseh ostalih pa je pokazala nova univerzitetna uprava presenetljivo uvidevnost. Dne 7. nov. 1934 je namreč povabil g. rektor dr. Daja k sebi zastopnike vseh akademskih strokovnih organizacij in jim podrobno razložil delo univ. oblasti od junijskega zbora: bilo je ugodeno vsem akademskim zahtevam, v kolikor so spadale v kompetenco vodstva univerze.
Izmed ugoditev je za nas najzanimivejša ona, ki se tiče univerzitetnega razsodišča in pa novi predlog glede ureditve plačevanja taks. ki naj se urede na ta način, da sc bo oddal državi isti znesek kot doslej, toda razdelitev bo drugačna, kajti dosedaj so plačevali relativno najmanjšo šolnino najbogatejši sloji, a najvišjo »srednji«, za katere je bila šolnina mnogo previsoka.
Rektor dr. Daja je povdaril še mnoge potrebe, ki jim bo treba odpomoči, itoda predvsem mora vodstvo univerze skrbeti, da se dvigne socialni položaj znatnega dela študentov. V ta namen je začela zbirati univerza denarna sredstva za
občo akademsko menzo,
katero bo organiziral in ustanovil rektorat univerze.
Profesorji in nastavniki univerze so prvi dali dober zgled in zbrali za bodočo akademsko menzo mesto venca na grob pokojnega kralja znesek
17.000 Din.
Rektorat je razposlal okrožnice in vabila raznim industrijskim in trgovskim podjetjem ter privatnikom in že v par dneh se je nabralo nekaj tisoč dinarjev. Te denarne zbirke se bodo izpopolnile z znatnimi zneski, s katerimi razpolagajo »Fond za podpiranje siromašnih dijakov« (obljubil prispevek Din 50.000), 'uprava »Kraljevega dijaškega doma« (ima prihranjenih 1,200.000 Din) in »Zdravstveni fond«, za katerega je univerza preskrbela 200.000 Din. Da.Ije bo
izdal rektorat poziv na vse slušatelje, da vplačajo semestra! no 10 Din za akademsko menzo in poziv za dobrotvore po 1000 Din.
Iz teh številk je razvidno, da bo razpolagala bodoča splošna, neodvisna akademska menza z znatnimi denarnimi sredstvi.
Menzo bo upravljal odbor, izvoljen od strokovnih akademskih društev. Organizirana bo na popolnoma trgovski bazi. Hrana se bo izdajala za denar (enotna cena!) in za
»Politika« je priobčila ljubljanski dopis A. Markišioa dne 19. t. m. na 7. str.: »Jedan dvoboj ljubljanskih arhitekta — Da li pro-jekat ljubljanske biblioteke odgovara praktičnim potrebama — Mišljenje g. Vurnika, profesora Univerziteta«. Naše akademsko glasilo je iz vseh početkov z vitalno zainteresiranostjo posegalo v boj za Univerzitetno knjižnico, štejemo si v svojo dolžnost, da opozorimo tovariše kakor tudi javnost na zgornji članek, ki utegne naši stvari v Beogradu močno škoditi. Uveljavljanje načrtov g. Vurnika in pobijanje Plečnikove zamisli slovenske osrednje knjižnice je sedaj kaj malo na mestu. Dovoljujemo si citirati nekatera mesta, ki se nam zdijo v dolgem članku posebno značilna. G Vurnik žigosa Plečnikov načrt, ki je zanj poln hib, podčrtava prednosti svojega projekta ob tolmačenju obeh načrtov g. Markišicu, dopisniku »Politike«, z besedami: »Jedan takav projekat ne sme nikada da se ostvari. On ne odgovara niukoliko praktičnoj nameri. Pre svega eitaonice su tamne, čitav red je strašno nepraktičan, skoro nemoguče rešen. To sve dolazi otuda što projekat nije izraden na osnovu potreba same biblioteke, nego je projektant uzeo za osnovu načrt jedne ba-rokne palate i u nju je namestio biblioteku nasumice, kako mu je najbolje ispalo za rukom.
Vpis v zimski semester. Dosedaj je vpisanih (785 slušateljev, 130 več kot lani v letnem, 155 manj kot lani v zimskem semestru. Ker leži na kvesturi še čez 20 prošenj za naknadni vpis, bo slušateljev v zimskem semestru krog 1800. Ta številka nam vzbuja le eno čuvstvo: skrb za bodočnost; več nam bo mogoče povedala statistika po fakultetah, ki še ni sestavljena in jo priobčimo pozneje.
Ključ, po katerem se je plačevala šolnina, se je zopet ravnal po višini davkov in je malo olajšal težko breme šolnine. Številka
Mogavice-rolfavfce
zimsko trlko-perllo, srajce, kravate, žepni robci, modni in Športni predmeti, itd.,
najusodneje
pri tvrdki
Josip Peteline. Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Akademiki 10% popusti
bone, katere bodo prejemali siromašni študenti od univerze.
Iniciativo rektorata je pozdravilo dija-štvo z velikim odobravanjem, dasi ima Beograd že sedaj tri akademske menze in se v Zemunu pripravlja še četrta.
Nam bi moral biti Beograd v tem oziru zapeljiv zgled. Naše socialne ustanove so revnejše kot kjerkoli. Smo slabi organizatorji in če že imamo, pustimo, da pridejo najnujnejše dijaške socialne ustanove v roke ljudem, ki jih potem izkoriščajo za kupovanje duš. S praznim želodcem si moraš najprej nabaviti legitimacijo... S. R.
ji odgovara svima potrebama jedne moderne biblioteke. Dokazao sam i brojevima, da moj projekat ima čitav niz preunuestava. Po njemu bi biblioteka bila jeftinija za dva i po do tri miljona dinara, veličina bi ostala ista. Kao dokaz neka posluži i to, da je l>o prvom projektu potrebno za gradenje palate masa od 43.331 m3. Po novom samo 30.300 m3, za 13.000 m3 manje nego po prvom.« Svoje tolmačenje zaključuje g. Vurnik s sledečimi res baročnimi besedami: »Ako se zaista univerzitetska biblioteka useli u jednu ovakovu, mračnu baroknu pa-latu, posledica toga greha osecaču se u Ljubljani stotinama godina.«
Uverjeni smo, da imamo v vrstah naših čitateljev pretežno večino treznih samostojnih mislecev, radi tega je komentar nepotreben. Kako je z objektivnostjo članka, naj ilustrira še sledeče predstav.ljenje obeh konkurentov, o prof. Plečniku govori dopisnik sledeče: c*j... poznati slovenački arhitekta i profesor ljubljanskog Univerziteta g. Josip Plečnik ...« a o g. prof. Vurniku tako-le:	»... neobično poznati i ugledni
profesor ljubljanskog Univerziteta g. Stanko Vurnik...« misli vsekakor arh. Vurnika, ker rajni Stane Vurnik nima v tem bo-j u žal več besede. Končamo z ugotovitvijo, da o dvoboju ne more biti govora, dokler počiva viteški rapir seniorja slovenske moderne arhitekture.	A.	S.
oproščenih se je dvignila skoro na 700, je 'torej skoro še enkrat večja kot lanska. Šolnine bo celokupno vplačane krog y4 milijona, polovico one v lanskem zimskem semestru. Najvišja šolnina je znašala 1000 Din, lani 1800.
»Straža v viharju« je naslov novemu listu, ki ga je začela izdajati katoliška akademska mladina. Namenjen je vsem, inteligenci in preprostemu ljudstvu. Doslej so izšle tri številke. List je skrbno urejevan in prinaša po večini načelne članke, ki pose-zajo v vsa področja. Naroča se v Ljubljani, Miklošičeva c. 5.
Agrarni klub »Njiva« je izdal drobno programatično brošuro, v kateri po marksistični koncepciji očrtava današnje stanje v svetu, črno orišče specifične slovenske bolezni in postavl ja kot klubov program proučevanje slovenskih predvsem kmečkih razmer. V ta namen je klub razdelil po vsej Sloveniji statistične vprašalne pole.
Občni zbor Društvu slušateljev juridične fakultete bo v soboto, 24. novembra ob 2. popoldne v zbornični dvorani na univerzi. Občni zbori omenjenega društva so zmerom zelo zanimivi, kajti na njih pride žal zmerom do izraza razcepljenost našega štu-dentovstva, včasih celo v prav burnih obli-
»Dvoboj ljubljanskih arhitektov«
Ja sam morao, da izradim nov načrt, ko-
Domače In norveiko kvalitetno blago. — AKADEMIKI A. GOREČ d. z o. z. uživalo poseben popust na blago In vsa popravila. TYR$EVA CESTA 1
Po univerzi
kali. Letos so pripravljene za volitev odbora baje že štiri liste in ni izključeno, da se jim še katera pridruži. Na rednem občnem zboru spomladi je bil sprejet predlog o proporcu in tajnih volitvah. Zdi se, da bo zaradi tega tudi poskočilo število list.
Na ustanovnem občnem zboru kluba neodvisnih akademikov »Mladi Triglav« smo doživeli prikupno novost, da je bila za predsednika izvoljena — ženska, in sicer v osebi tov. medicinke Kreps Emilije. Tovarišici, ki se ne straši vseh sitnosti in neprijetnosti, s katerimi so dandanes zvezane predsedniške funkcije v skoraj slehernem akademskem društvu, čestitamo k pogumu!
Naročnina za »Akademski glas« je znižana, in sicer mesečno na Din 4, oz. Din 5.
Vsem gg. akademikom
Moderna menza »Nova kuhinja«, Aleksandrova c. 5./I., nudi gg. akademikom izborno, tečno hrano po izbiri jedilnega lista Kompletno kosilo stane Din 10 in 8.50. Večerja Din 6.—. Pri kosilu in večerji vedno močnata jed oz. kompot. Kruha po volji. Večerja tudi ob nedeljah. Prepričajte se o izdatnosti in kvaliteti hrane.
NOVA ZALOŽBA V LILJANI
KONGRESNI TRG
Knjigama " znanstvena in leposlovna literatura.
Tehnične in pisarniške
potrebščine" risalna orodja, kotomeri, logaritmična računala, prizmatična ravnila, risalni papir, nalivna peresa.
V	naši založbi je izšla dr. ing. M. Kasala Gradjevinska mehanika v teoriji i praksi
(1. knjiga: Statički i odredjeni sistemi)
(II. knjiga: Statički odredjeni rešetkasti
sistemi i opšta teorija statički neod-redjenih sistema.)
VSI HVALIJO
bonbone,
vafeljne,
deserte,
čajanke,
čokolado etc.
od tovarne
..SAŠA"
tovarna kanditov
d. z o. z.
ter jih zahtevajo po vseh trgovinah.
KINO „SOKOL“ ŠIŠKA
TELEFON 33-87
Sobota 24. ob 7. in 9. nedelja 25. ob 3., 5., 7. in 9., ponedeljek 26. ob 7. in 9.
GROFICA MONTE CHRISTO Brigite Helm, Rudolf Forster.
Torek, sreda, četrtek in petek ob 5., 7. in 9.
PESEM Z NEBA Jan Kiepuaro, Marta Eggerth
Ob 100-letnici imena tvrdke Ant. Krisper
dajemo v času od 22. do 30. nov. 1934
na vse naše cene poseben
DOPUStlOJ
Izkoristite priliko za Miklavžev nakupi
Ant. Krisper, Ljubljana
Mestni trg št. 26 Stritarjeva ul. 1-3
Konfekcijska, manufakturna in modna trgovina
JOSIP OLUP, Ljubljana
nudi v veliki izberi vsakovrstno manufakturno blago, moške obleke domačega izdelka ter športno perilo iz lastne tovarne ,,Triglav“ po najnižjih cenah. — Obleke in perilo po naročilu se najhitreje in najsolidneje izvršuje. Moje geslo je: nizke cene, dobro blago.
Prodajalne: Pod Trančo i, Kolodvorska ul. 8.
Že za Din 2.800'
rika
pri
THE REX CO.
LJUBLJANA
GRADIŠČE ŠT. 10 Telefon 22-68
AKADEMIKI!
Smuči in smučarske opreme ter vse športno blago Vam nudi
ŠPORT-KMET d.z o z
Aleksandrova 7.
&
CIKORIJA
Pravi domači izdelek!
KLOBUKE za idočo sezono
v najnovejših barvah in oblikah pri
MIRKO BOGATAJ
specialna trgovina klobukov In čepic LJUBLJANA, Stari trg št. 14.
Sprejemajo se popravila.
Oglašujte v našem listu I
PRIPOROČA SE TVRDKA
F. SLAMIČ
TVORNICA MESNIH IZDELKOV IN KONZERV Najmodernejša velemestna restavracija Najboljša in najcenejša postrežba!
ZA ŠPORT: trpežno blago v nainovej-ših vzorcih za ženska in moška oblačila.
ZA PROMENADO: krasno temno modno blago v različnih kvalitetah in najnovejših barvah za dame in gospode.
ZELO UGODNE CENE le pri
LENASI& GERKMAN
LJUBLJANA
Slaščičarna
bar-buffffet
KOŠAK
se priporočata cenj. občinstvu.
Izdaja konzorcij, predstavnik Zupan France. — Urejuje Jože Cencič. — Uprava: Ecker Burghard. Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik
Albert Kolman. Vsi v Ljubljani.