SLOVENSKI SOKOLSKI KOLEDRR Zfi LETO 1910 V KRANJU 1909 IZDRL IN ZALOŽIL VADITELJSKI ZBOR SOKOLA V KRANJU TISK J. BLASNIKA NASLEDNIKOV V LJUBLJANI Koledar za 1 D= . 1910 -n Leto 1910 je navadno in ima 365 dni (med temi 67 nedelj in praznikov) ter se začne in konča s soboto. Judovsko leto 5670/5671 Turško leto 1327/1328 © © Zlato število. 11 Epakta.XIX Solnčni krog. 15 Rimsko število. 8 Nedeljska črka. B m ® PREMIČNI PRAZNIKI. Ime Jezusovo. Septuagesima. Pepelnica. Velika noč. Vnebohod . -Križevo. Binkošti ....... Sv. Trojica. Sv. rešnje telo .... Srce Jezusovo . Angel varih . Ime Marijino. 5 Rožnovenska nedelja . Posvečevanje cerkva . 1. adventna nedelja . 2. vinotoka. 16. » 27. listopada. a a Od božiča do pepelnice je 6 tednov-in 3 dni. a a NORMNI DNEVI: a) Ples je prepovedan: Zadnje tri dni velikega tedna, velikonočno in binkoštno nedeljo, na dan sv. reš. telesa, 24. grudna, t. j. na sveti večer, in 25. grudna, t. j. o božiču. b) V gledališču se ne sme igrati: Zadnje tri dni velikega tedna, na dan sv. reš- njega telesa in 24. grudna. c) Gledališke predstave in koncerti v dobro¬ delne namene se smejo prirejati samo s pri¬ voljenjem kompetentnih oblastev: na velikonočno nedeljo, binkoštno nedeljo in o božiču. B) @1 POČITN1 DNEVI PRI SODNIJAH so vse nedelje in prazniki ter od 15. mal. srpana do 26. vel. srpana. B) B) ZAŠČITNIKI DEŽEL, ki se praznujejo v avstro-ogrski državi: V Bukovini: Ivan Novi (14. rožnika). Na Češkem: Ivan Nepomuk (16. vel. travna), in Vaclav (28. kimovca). V Dalmaciji: Spiridion (14. grudna). V Galiciji: Stanislav (7. vel. travna) in Mihael (29. kimovca). 6 Da Oornjeavstrijskem: Leopold (15. listo- pada) in Florijan (4. vel. travna). Na Hrvaškem: Ilija (20. mal. srpana) in Rok (16. vel. srpana). Na Koroškem: Jožef (19. sušca) in Egidij (1. ki m ovca). Na Kranjskem: Jožef (19. sušca) in Jurij (24. mal. travna). Na Moravskem: Ciril in Metod (5. mal. srpana). Na Ogrskem: Štefan (20. vel. srpana). Na Primorskem: Blaž (3. svečana) in Jožef (19. sušca). Na Sedmo graškem: Ladislav (27. malega srpana). V Slavoniji: Ivan (24. rožnika). Na Solnograškeni: Rupert (24. kimovca). Na Spodnjeavstrijskem: Leopold (15. li- stopada). V Šleziji: Hedvika (15. vinotoka). Na Štajerskem: Jožef (19. sušca). Na Tirolskem: Jožef (19. sušca) in Vigilij (26. rožnika). V Trstu: Just (2. listopada). 0 0 LETNI ČASI. Pomlad se prične 21. sušca ob 1 uri zjutraj. Poletje se prične 21. rožnika ob 8. uri 46 minut zjutraj. Jesen se prične 23. kimovca ob 11. uri 38 minut zvečer. Zima se prične 22. grudna ob 6. uri 9 minut zvečer. 0 © SOLNČNI IN LUNINI MRKI. Letal9l0 se zmračita solnce in luna po dvakrat; pri nas bo viden le drugi lunin mrk. 7 1. Solnce mrkne popolnoma dne 9. veli¬ kega travna. Mrk se prične ob 4. uri 36 minut, popolen postane ob 6. uri 2 min. zvečer, konec, popolnega mrka je ob 7. uri 17 min., konec mrka sploh ob 8. uri 44 minut zvečer. Ta mrk bo viden v Avstraliji, v Novi Gvineji, na vzhodnih Sudanskih otokih in v južnem indijskem morju. 2. Luna mrkne popolnoma dne-24. velikega travna. Pričetek ob 4. uri 44 min., mrk postane popolen ob 6. uri 7 min., konec popolnega mrka ob 6. uri 57 min., konec mrka sploh ob 8. uri 20 minut. Videli bodo ta mrk v južnozapadni Evropi, v Afriki, izvzemši severovzhodne kraje, na Atlantskem morju, v Ameriki in v vzhodnem delu Tihega oceana. 3. Solnce mrkne deloma dne 2. listopada. Mrk se prične 48 min. po polnoči, konča se ob 5. uri 24 min. zjutraj. Videli ga bodo v severovzhodni Aziji, na Japonskem in na severni polovici Tihega oceana. 4. Luna mrkne popolnoma dne 16. in 17. listopada. Mrk se prične ob 11. uri 42 min., postane popolen ob 0. uri 51 minut, popolen mrk se konča ob 1. uri 44 minut, sploh preneha ob 2. uri 55 min. zjutraj. Viden bo ta mrk v Evropi, Aziji, Afriki, izvzemši vzhodne dežele na Atlantskem morju in v Ameriki. 0 0 LETNI VLADAR JUPITER. Jupiter je največji planet v solnčnem sestavu, ima svetlo rmeno luč ter prekaša v svetlobi večino največjih stalnic. Premer njegovega ekvatorja je 1T07krat večji od premera naše zemlje. Njegova pot je skoro krog, ki ga očrta v 11 letih 10 5 me¬ secih s hitrostjo 12’98 km v sekundi. Približa se zemlji do 587 miljonov km; znaša 959 milijonov km njegova največja oddaljenost. Obkrožuje ga pet mesecev, izmed katerih se vidi štiri z navadnim daljnogledom, petega pa se more opazovati le z največjimi teleskopi. ZNAMENJA ZA LUNINE PREMENE po srednjeevropskem času: Mlaj . Prvikrajec . Šč&p ali p o i n a 1 u n a. Zadnji k raj ec. 9 © o © y Prosinec Poljsko: Stycen Češko: Leden Hrvat.-srbsko: Siečanj Rusko: J a n v a r. Dr. Murnik: Slovenec sem, in kdo je več! BELEŽKE - • Svečan Češko : U n o r Hrvat,-srbsko: Veljača. Poljsko: Luty Rusko: Fe v ral Dr. Ed. Gregr: Kakor sokol ljubi solnčno svetlobo, ker je ptica jasnega dneva in ne temne noči, tako se 1 tudi mi odvračamo od teme, od črne noči nevednosti j in blodenj, in potapljamo svojega duha edino v jasnih valovih prosvete in resnice. beležke ©saia(3)[2@[§)(a§ji3® (aaagiiaataiaieiaig® t [gpp Češko: Brezen loCL Hrvat. - srbsko: Ožujak Poljsko: Marzec Rusko: Mart Tyrš: V mislih domovino, v srcu pogum, v roki moč. BELEŽKE Mali traven Poljsko: Kwiecien Češko: D u b e n Hrvat.-srbsko; Trava.nj Rusko: A p rj el Kollar: Kdor je svobode vreden, čisla svobodo drugih, oni, ki v robstvo kuje sužnje, sam je suženj! BELEŽKE 2 Veliki traven Poljsko: Maj Češko: K v eten Hrvat,-srbsko: Svibanj Rusko: Maj Kdor Slovan, ta Sokol. BELEŽKE ©©©©©©©©©©©©©©©©a©©©®©©® 2* Rožnik Poljsko: Czerwiec Češko: Č e rv e n Hrvat.-srbsko: Lipan j Rusko: Ijun V telesu zdravem zdrav prebiva duh. BELEŽKE 0l@]@)(2lSiEl(2)l2)ai3)!liSlia[3l@)13)l§i0Sil3)12l©Si@) Mali srpan Poljsko: Lipi ec Češko: Če rven ec Hrvat. - srbsko : Srpan j Rusko: J j u1 Veliki srpan Poljsko: Sierpien Češko: Srpe n Hrvat,-srbsko: Kolovoz Rusko: Avgust Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! BELEŽKE !9©[šb(ZS0SS©@@®0@@00Eb[§)E>]@03l3il2) Kimovec Poljsko: Wrzesien Češko: Žari Hrvat.-srbsko: Rujan Rusko: Septabr Večen spomin narodnima mučenikoma Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru! Sokoli! Častite njiju spomin s tem, da ste dosledni, neizprosni narodnjaki vedno in povsod in proti vsa¬ komur, predvsem pa proti sebi samim! BELEŽKE ■ ■ ' Vinotok Češko: Rije n vniuiurv Hrvat.-srbsko : Listopad Poljsko: Pazdziernik Rusko: Okt’abr Aškerc: Slovenec vsaki bodi Sokol hraber, Slovenka vsaka vrla Sokolica. BELEŽKE (aia[2i@(2i[3©@i3!@ia3®@(a(a(agj(3i(3)(3)(z>i[3i;2). Listopad Poljsko: Listopad Češko: Listopad Hrvat.-srbsko : Stud en Rusko: Nojabr Žižka: Sovražnikov se ne bojte, na njih število ne glejte! BELEŽKE oaaaalasiaaassassselaiSiialEisišss) . ' Gruden Češko: Prosinec Hrvat.-srbsko: Prosi n ac Poljsko: Grudzien Rusko: Dekabr Podlaga vsakemu delu je telesno zdravje. BELEŽKE ©@©@©@©@@@©©©@@@©@©©@@@0 - ■ v- -K 3 VAŽNEJŠE POŠTNE DOLOČBE. A. DOLOČBE ZA PISEMSKO POŠTO. Navadno pismo v Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino, ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20 g, navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosniške in hercegovinske kraje (izvzemši Sandžak, Novi Bazar) in celo Nemčijo s Helgolandom mora imeti tuzemsko znamko za 10 vin. Lokalna pisma je frankovati ravno tako, kakor druga z znamkami po 10 vin. Pismo nad 20 g do vračunši 250 g v vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo mora imeti poštno znamko za 20 vin. Nad 250 g težkih pisem ne sprejema pisemska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni pošti. — Le uradna, poštnine prosta dopisovanja sprejema pisemska pošta tudi v domačem prometu do 2*/ 2 kg, taka pisma, namenjena na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino pa le do 1 kg. Za nefrankirana pisma do 20 g 20, nad 20 g 40 vinarjev. Za nezadostno frankirana pisma se plača dvojno pomanjkljivo pristojbino. Za pisma, ki obleže na pošti (poste restante) je plačati po 5 vinarjev, ako leže nad 8 dni. Ako se pismo pošlje za adresatom, je treba tudi za to pošiljatev plačati normalno poštnino. Pisma v inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do 20 g 10 vin., nad 20 -250 g 20 v.; v Črnogoro in Srbijo za vsakih 10 g 10 vin. V druge države do 20 g 25 v, za vsakih nadaljnih 20 g 15 vinarjev več. Za pi iporočena pisma se mora plačati kot priporočilno pristojbino brez razlike teže tako za tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 vin. Priporočiti se morejo vse pisemsko-poštne pošiljatve. Povratni listi (retour-recepisi) se pridevajo pismu le na izrecno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 vin. Dopisnice so dovoljene v celem obsegu svetovno-poštnega društva, (ste stanejo v vse kraje Avstro-Ogrske in cele Nemčije 5 vin.; v Črnogoro in Srbijo 5vin.; v druge k svetovno-poštnemu društvu spadajoče dežele 10 vin. Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko kakor navadne dopisnice; dovoljene niso samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč tudi v vse dežele svetovno- poštnega društva. 34 Tiskovine. Tiskovinam proti znižanim pristojbinam se smatrajo : knjige, mehko in trdo vezane, slike, karte, objave itd., tiskovine, litografirane in fotografirane. Zavite morajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, ter ne sinejo obsegati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov. Dovoljeno je pri cenikih lastnoročno vpisovanje cen in podpisovanje imen, pri korekturnih polah korekt trni dostavki tudi na posebnih lističih. Pridevati se sme tudi rokopis. V notranjem prometu in v onem z Nemčijo ne smejo tiskovine prekoračiti teže 1 kg, v ostalem svetovno-poštnem prometu pa ne teže 2 kg. Nefrankiranih ali pretežkih pošiljatev kot tiskovine ne sprejema pošta. Kot pristojbina za notranji promet Avstro-Ogrske in oni z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 vin. do 50 g; 5 vin. do 100 g; 10 vin. do 250 g; 20 vin. do 500 g ; 30 vin. do 1 kg. V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50 g 5 vin. Vzorci in poskušnje blaga. Poskušnje blaga se morajo v vrečice, zavojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih pisanih opazk, kakor odpošiljalčevo ime in tvrdko, naslov prejemnika, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne smejo presegati poskušnje blaga 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 g. Pristojbina v notranjem prometu in v onem z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 vin. do 250 g, od 250 do 350 g 20 vin. V ostalem svetovno-poštnem prometu 5 vinarjev za vsakih 50 g, najmanj pa 10 vin. Ekspresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko „pr. ekspres". Ekspresna pristojbina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 vin. Ako pa naj se vroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge', zaračuni se za vsakih 7 J / 2 km 1 K vročnine. Denarne poštne nakaznice, komad po 3 vin., do zneska 1000 K mora vsprejeti vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Lichtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K 10 vin., do 100 K 20 vin., do 300 K 40 vin., do 600 K 60 vin., do 1000 K 1 K. V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar (samo Plevje, Priepolje in Priboj) je od denarnih nakaznic plačati : do 50 K 20 vin., do 100 K 30 vin., do 300 K 60 vin., do 600 K 90 vin., do 1000 K 1 K 50 vin. V Nemčijo in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 K 20 vin., za vsakih nadaljnih 20 K 10 vin. V Crnogoro, Srbijo, Turčijo (c. kr. poštne urade) je plačati do 40 K 20 vin., do 100 K 40 vin., do 300 K 80 vin., do 600 K 1 K 20 vin., do 1000 K 2 K. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge zunanje države znaša: za vsakih 25 K 25 vin._—Na Angleško, Irsko, Mehiko, Peru, Rusijo za vsakih 25 K 25 vin. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske je porabiti »mednarodne poštne nakaznice", katerih komad stane 3 vinarje. 35 Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev itd. Zalepke po 11 vin. se rabijo kakor pisma. Kdor hoče vzeti nazaj navadno pismo iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, mora to naznaniti do- tičnemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da ostane odgovoren za vsako škodo, ki bi mogla nastati radi tega, ker seje vzelo pismo nazaj. Ravnotako se lahko premeni tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, po¬ polnoma enako se glaseč naslov in, ako je pismo zapečateno, tudi isti pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 vin., v dežele mednarodnega poštnega društva 50 vin. To se lahko zgodi tudi brzojavnim potom. Pri brzojavnih poročilih se mora plačati za besedo 6 vinarjev. Poslej veljajo tudi brzojavni blanketi po 2 vinarja. Za lokalne brzojave se plača ravno toliko kakor za druge. B. DOLOČBE ZA VOZNO POŠTO. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke z denarjem, listine z navedeno vrednostjo, zaveznice in druga pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gr, vozno blago naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg, pošiljatve proti poštnemu povzetju, vrednostna pisma in poštne zavojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen ; naveden mora biti kraj, dežela kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisma se morajo oddajati odprta ali zaprta; odprta le do teže 250 gr in v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 vin.) zadostuje zapečatenje z dvema pečatoma: ako se pa rabijo drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navskrižne zavitke in zapreti s petimi pečati. — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih samo za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice itd. se morajo vedno zaprta oddati; navesti se mora njihova vrednost ter naj se zapečatijo s petimi pečati, ako se porabi navskrižni zavitek. Voznopoštne pošiljatve se morajo vsebini primerno zaviti in trdno zapreti; da se ne more priti do vsebine, ako se ne odpro ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvic itd.) se morajo pritisniti pečati v za¬ dostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam se mora pridejati poštna spremnica (komad stane 12 vin.) Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morajo voznopoštne pošiljatve pošiljati tudi v notranjem prometu. V slučaju, ako se pošiljatev 36 iz T.bi ali poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode z: 3 kg 15 K, za 5 kg 25 K in za vsak nadaljni kilogram : do 6 K. S poštnim povzetjem smejo voznopoštne pošiljatve a.o zneska 1000 K pošiljati vsi avstro-ogrski ter bosniško-herce- gcvinski poštni uradi in do istega zneska tudi Egipet. Denarni zi. sek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu n Ju, mora navesti odjemnik na obeh naslovih (na zavojčku i:; na spremnici) pod zaznamkom: v vrednosti z besedami: ,,p -vzetje .... K ... v.“ natančno s številkami in črka:ni, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične dižave. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne postne spremnice in stane komad 12 vin. Ekspresne pošiljatve. Tudi voznopoštne pošiljatve se dostavljajo na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s po¬ sebnim selom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda: „ekspres“, ali „s poseonim selom". Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljaivah v mestne okraje iznaša 50 vin. v slučajih, v katerih se pošiljatve same vroče, v onih slučajih p :, v kat rih se dostavijo samo naznanila (avizi), 30 vinariev. Za pošiljatve v deželne okraje iznaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7V 2 km. © © VAŽNEJŠE DOLOČBE POŠTNE HRANILNICE. Med navadnimi uradnimi urami sprejemajo vsi poštni uradi tudi denar v svojo hranilnico ter dajejo pojasnila glede tega. Vložiti more v poštno hranilnico vsakdo. Najmanjši znesek, ki ga ta vsprejme je 1 K. Večji zneski morajo biti deljivi s 50. Vložnik sme imeti ie eno hranilno knjižico in vrednost ne sme presegati 2000 K. Vloge se obrestujejo po 3%. Prvo vlogo mora vložnik sam vložiti, da se podpiše s svojim navadnim podpisom v knjižici na določenem mestu in na nasprotnem potrdilu ter pove stan, dan in kraj rojstva ter svoje bivališče; izvoli si tudi lahko „geslo“, to je kako poljubno besedo, ki mu izpričuje lastninsko pravico, kar pa napiše le v potrdilu ter si jo sam zapomni. Knjižica je brez¬ plačna. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico, poštni urad pa pošlje vložniku, ako je vloženo 100 kron še prejemno potrdijo. Za manjše zneske kakor 1K so poštne hranilne karte, z vtisnjeno desetvinarsko znamko. Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet desetvinarskih znamk ter se vpošlje poštnemu uradu kot vloga 1 krone. Znesek od 2—40 K se lahko vzame takoj iz poštne hranilnice, pustiti pa se mora najmanj še 1 krono v hranilnici za tisto knjižico. Znesek pod 2 in nad 40 K se mora pri poštnohranilničnem uradu na Dunaju odpovedati, na kar se sprejme plačilno nakaznico. 37 Vložnik lahko zahteva, da se za njegovo vlogo nakupijo obrestonosni papirji; mora pa tudi že tako vložiti v poštno hranilnico in dobi posebno rentno knjižico. Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je vložnikova nedotakljiva last, ne more se mu niti vzeti, niti zastaviti, niti zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 K, ki jih mora pustiti v hranilnici, dokler hoče biti pri čekovnem oddelku. Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja v vložni knjižici; natančni pouk o čeku in njega porabi z vzorcem položnih listov in čekov pa se dobi brezplačno pri poštnih uradih. © © PLOSKOVNE MERE. 1 ruska vrsta. 1.067 metrov i angleška milja . 1.609 „ 1 morska milja vseh narodov. 1.852 „ 1 francoska morska milja. 5.556 ,,. 1 geografična milja. 7.420 „ 1 danska milja. 7.532 „ 1 švedska milja. 10.688 » 1 norveška milja. 11.295 ,, 1 stopinja ekvatorja (15 geogr, mili) .... Lil.300 ,» □ □ O 38 KOLKOVNE LESTVICE. n o — MII '(NiTNOcuno ooooooooooooo CMThOOOOOOOOOOO -T- CSJCOTt-OOCMOO^rCN T- T- 03 (N ro oooooooooooo 03^0000000000 r-(NrO^OOMOC^ T- T- CM (N I i-oco-t OCCO I O O ; It— 03 cO O 03 00 lt\ 'Ln lo ! I I ! II • (N U"\ O CM LTi OOOOOOOOOOOOO 00003000000000 -MOOODOOMOOO T— Ol co o o oooooooooooo 0000300000000 — 0300000 — 03 O T— 03 ro O .E ^ i > tu : o : ^ c MIO' OOOOOOOOOOOOO looooooooooooo T—COOOOIOOO-T— ooooo y—> t— t— 03 Ol 03 ro o o ooooooggggog loooooooooooo r-fOOlj-OiiTCOT-ONOO T- r- T- 03 03 03 ro O 39 in tako dalje za vsakih 3000 za vsakih 1600 kron 5 kron več za vsaki!} 800 K 5 K več do kron 2 kroni več. Zneski izpod do 16.000 K. Čez 16.000 kron 8000 K. Čez 8000 K je plačati 3000 kron se računijo za cele. je plačati od vsakih 800 K 2 K od vsakih 4C0 kron 2 K 50 vin. 7 50 vin. več. več. 40 TABELA ZA PRERAČUNANJE DOMAČEGA IN TUJEGA DENARJA. IZLETNIKE IN TURISTE opozarjamo na nekoliko najlepših tur in izletov, ki so na kratko navedeni na tej in na naslednjih straneh. Vsi poti so markirani in ob njih so postavljene tudi plošče z napisi. Orijentacijske table so v Kamniku, Kranju, na Bledu in na Boh. Bistrici. Izhodišče vsem izletom in turam je Ljubljana (306 ni). Prva točka posameznim potom zadnja železniena postaja. V naših planinah priporočamo izletnikom in turistom koče »Slovenskega planinskega društva", ki so vse dobro oprav¬ ljene in izvrstno oskrbovane. Prijetna zavetišča so: Aljažev dom v Vratih pod Triglavom. Triglavska koča na Kredarici, Vodnikova koča na Velem polju, Orožnova koča na ~rni prsti, Kadilnikova koča na Golici, Češka koča na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim, Kocbekova koča pod Ojstrico in Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Koča na Poreznu nad Podbrdom. V Trenti v Logu sta dve jako dobri prenočišči in gostilni pri Cudru (pri Zlatorogu) in pri Zorču. Šmarna gora (671 m)..Skozi Tacen a) po „romarski poti“ 1 in pol ure, b) skozi Šmartno in ob vzhodnem pobočju skozi senčnato bukovje nad Skaručno 2 in pol ure. Od mosta na levo a) skozi »Kuhinjo" 1 in pol ure, b) skozi Virkče 2 uri. Sv. Katarina nad Ljubljano (730 m): 1. Koseze-Podutik-Toškc čelo-Ravnik-Sv. Katarina (3 ure). 2. Vižmarie-Gunclje— Dvor-Babni dol-Sv. Katarina (3 ure). 3. Medvode-Preska- Sv. Marjeta ali Sv. Jakob-Sv. Katarina (3 in pol ure). S Sv. Katarine na Grmado (900 m, 1 in pol ure') in dalje na Osojnik (800 ni) in v Škofjo loko (3 ure). Rašica (641 m). Od postaje na Ježici čez savski most in na levo ob Straži ali od Trzina mimo Habaškega gradu 2 in pol do 3 ure. Obsežen razgled. Sv. Trije Kralji ali Vrh (886 ni). Z Vrhnike skozi Podlipo in Šmrečje 4 ure. Nazaj skozi Rovte v Logatec 1 in pol ure. Laze: o) Janče (793 m, 2'U ure)-Štanga-Litija (3 ure). b) Zagorica [Vegov rojstni dom] - Cicelj (818 m) -Sveti Mikiavž-Kresnice. 5 ur. Kresnice (251 m): 1. Janče (793 ni) 3 ure. 2. Limbarska gora (773 ni) 4 ure. Zagorje: 1. Kum (1219 m) 3 in pol ure. 2. Sv. Gora (849 m) 3 in pol ure. 3. Sv. planina (985 m). 3 ure. 41 Trbovlje (214 m): Kum (1219 m) 3 ure. 2. Mrzlica (1100 m) 2 in pol ure. 3. Sv. Planina (985 m) ena in pol ure. Hrastnik (210 m ): 1. Kum (1219 ni). 2 in pol ure. 2. Mrzlica (1100 m). 3 ure. Hausenbichlerjeva koča. Preserje.^ Krim (1106 m, 3 ure). Povratek skozi Iško vas, Ig na Škofljico (4 ure). Borovnica: a ) Pekel (1 in pol ure, slapovi). b) Pokojišče-Begunj.-Cerknica (3 in pol ure). Cerkniško jezero. Rakek: Škocjanske jame-Cerknica (4 ure). Cerkniško jezero. Planina, Malograjska (Planinska) jama, Mali (Planinski) grad. Znamenite jame, doline in razvaline. Postojna: Postojinska jama.-Predjamski grad (507 m). Z vozom 1 uro, peš 2 in pol ure. — Veliki Javornik (1270 m) 2 in pol ure. — Z Razdrtega čez Sv. Hijeronim in čez Plešo (1162 m) na Nanos (1300 m) 2 in pol ure. Divača (437 m): Divaška vilenica (cesarjeviča Rudolfa jama) 15 minut od postaje. Prekrasni kapniki. Vstopnina za vsako osebo 1 K, člani „Slov. plan. društva" z izkaznico plačajo polovico. Kamnik: Bistriška dolina: Stahovica ^peš 1 uro, gostilna pri K. Prelesniku)-Hudo polje-Klanec-Kobilica-Kraljev hrib (lovska koča)-Kopišča (logarska koča) -Predoselj (priroden most, slap)-izvir Bistrice (3 in pol ure). Tu turistovska hiša. Odtod na Kamniško sedlo (1921 m, Kamniška koča, 3 ure). Prav lahek in krasen prehod na Štajersko. Iz Strahovice: 1. K Sv. Primožu (845 m, 1 uro), odtod na Malo^ Planino (1507 m) in dalje na Vel. Planino (1555 m; najvišji vrh Njivica 1668 m; blizu lovska koča; 3 ure). Na Vel. in Mali planini je dobiti mleka, sira, masla in žgancev. 2. Na Krvavec (.5 ur, 1853 m). Lahko dostopen, w obsežen razgled. Škofja Loka: 1. Iz mesta čez Gabrovo na Lubnik (1027 m, 2 uri). Obsežen razgled. Povratek mimo Zalubnikarja skozi So¬ tesko v Staro Loko (1 in pol ure). 2. Od železnične postaje čez Planico ali iz Stare Loke čez Trnje, Križno goro k Sv. Joštu (3 ure). Ilranj: 1. Smarjetna gora (665 m). 1 uro. 2. Sv. Jošt (860 m). 2 uri. S postaje Sv. Jošta na vrh 1 J / 4 ure. 3. Kokrska dolina: Tupaliče-Kokra (gostilna pri Povšnarju-Fuchsova fužina-deželna meja (23 km od Kranja)-Jezersko (898 m); gostilni pri F. Muriju [Kazino] in pri Stularju. Od Murija do Češke koče na Spodnji Ravneh 0600 m) 3 ure. Iz Kokre na Kokrsko sedlo (Zoisova koča) in odtod na Grintavec (2559 m). Od koče po starem, najlažjem potu. Oprava turistovska. Radovljica: Kamna gorica (1 in pol ure). Več potov, najlepši čez Gor. Lipnico. Izvrstne postrvi. Lescč: Begunje (Poljče)-Begunjščica (2068 m, 6 ur). Krasne cvetlice. Turistovska koča. Z Beguniščice nazaj čez pla¬ nino Zelenico, Jezerca in skozi Zavrh na železnično po¬ stajo v Žirovnici ali pa po zaznamenovani stezi na Lju¬ beljsko cesto ter čez Ljubelj v Tržič. — Obleka turistovska. Žirovnica: Skozi, Moste na Stol (2239 m), 5 ur. Nazaj čez Belščico v Žirovnico ali na Javornik (4 ure). — Oprava turistovska. Javornik: Čez Dobravo v Vintgar in na Bled. Jesenice: Na Golico (1836 m). Do vasi Planine (1000 m) 5 četrt ure (gostilna „pri Kopišarju") in odtod še 2 in pol ure na : vrh. Tu Kadilnikova koča. Konec maja in junija krasno cvetje, posebno ključki (narcise), murke. Dobrava: V Vintgar mimo Šuma (Radovinskega slapa). Bled: Okoli jezera 1 in pol ure hoda. Blejski grad (604 m)y Blejski otok v (cerkev iz 17. stoletja). — Z Bleda: a) Skozi Zagorice in Zalčče na Selo, mimo grička Strgalnika do Save in čez most pod vrh Hom na Kupljenik (1 in pok ure, 648 m , krasen razgled) in na Babji zob (1 uro). Nazaj čez Bohinjsko Belo ali pa po Jelovici na Brda in čez Lancovo v Radovljico, b ) Skozi Bohinjsko Belo na Babji zob (2 uri), c) Iz Zake ob jezeru na velerazgledno Osojnico (1 uro, 759 ni), d) Na Pokljuko. Skozi Grad na Rečico, mimo Grimčic v Zgornje Gorje in preko Krnice mimo strmih pečin. Konec Pokljuke „Pokljuška luknja"' (kupola, okno in prižnica). Nedaleč Mrzli studenec" in lovska koča nadvojvode Ferdinanda. Nazaj preko Ribščice na Rečiško planino ter skozi gozd v Krnico in naravnost v Zako ob jezeru ali čez Slamnike na Bohinjsko Belo. e) V romantični Vintgar in k Sumu (slapu) mimo Rečice in skozi Gorje ali čez Sv. Katarino in Zasip. Skozi Vintgar teče Radovina, ki izvira iz Spodnje Krme pod Triglavom. V Vintgarju izvrstna Žumrova gostilna. Povratek na Bled ali peš čez Dobravo na Javornik ali z železnico na Jesenice. Boh. Bistrica: Boh. jezero. Slap Savice (1 uro od konca je¬ zera). Črna prst U845 m\ na planini pod Liscem Orožnova koča). Črna prst pravi planinski vrt. Rudnica (947 m , krasen razgled po Bohinju). 1 in pol ure. Srednja vas (Ribniška Soteska, Stritarjev razglednik) 1 in četrt ure. Z Boh. Bistrice skozi Fužine in Voje na Velo polje (7 ur; Vodnikova koča) in odtod na Kredarico (3 ure). Glej dalje Dovje-Mojstrana. Podbrdo (524 m): Porezen (1631 m). 3 ure. Oskrbovana pla¬ ninska koča. — Črna prst (1845 m) 3 in pol ure. Tolmin (201 m): Krn (2246 m). 7 ur. — Matajur (1641 m ) 7 ur.. Dovje-Mojstrana: 1. Vrata (slap Peričnik, 40 m visok, 5 četrtin ure . Aljažev dom (2 uri; 1000 m\ izvrstna gostilna iz¬ borno prenočišče, vodovod, kopališče). Od Aljaževega doma čez Luknjo (1779 m) v Trento (5 ur). V Trenti pre¬ nočišče Slov. plan. dr. Iz Trente čez prelaz Mojstrovko v Kranjsko goro (5 ur). 2. Kot-Kredarica (7 ur); Triglavska koča, (2515 m). Od koče 1 uro na vrh Triglava (2865 m), Aljažev stolp, Staničevo zavetišče). 3. Krma-Kredarica (8 ur; dalje kakor pod 2). V Šmerčevi in Klinarjevi. (Požgancevi) gostilni v Mojstrani vodniki. Za Kredarico oprava turistovska. Kranjska gora: a) Dolina Pišnica z jezerom (3 ure), b) Prelaz. Mojstrovka (1616 m)-Trenta (izvir Soče). Rateče (hotel Mangart pri Jalenu): a) Planica-Nadiža (izvir Save Dolinke pod Pončo 3 ure), b) Klanški (Belopeški) jezeri (do prvega pol ure, do drugega 1 uro). Divjeromantično. Pogled na Mangart (2678 m). Od novega postajališča „Bela peč" tudi lepa, jako zanimiva pot do jezera. 43 NEKAJ IZLETOV IN TUR NA KOROŠKEM. Podroščica-Št. Jakob: Leše-K|adje- Golica (4 ure, ves čas razgled). Bistrica: 1. Sveče-Podgorje-Št. Jakob v Rožu (2 uri). 2. Hodiše jezero-Ribnica ob Vrbskem jezeru (3 ure). 3. Sveče-Suha dolina-Sedio Kočna (3 ure); odtod: a) na Golico (2 uri), b) čez Pianino na Jesenice (3 ure), c) čez Javorniški rovt na Javornik (3 ure). Podgorje: £ajčji dol (Zajčji del)-Podgorsko sedio-Golica (4 ure). Zihpolje: Čez Dravo-Boroylje (l v uro). Vrba (ob Vrbskem jezeru): Št. Ilj-Št Jakob ob Rožu (2 in pol ure). Rebrca: Vas Reberca-Stara gora-Štokov stan-Klanska ravan- Ojstrc (Visoki Obir, 2141 m, 4 in pol ure). Miklavčevo: Vas Reberca-Klanska ravan-Ojstrc (Visoki Obir, 5 ur). Globasnica v Podjunski dolini ali Šmihel (žel. postaja Pliberk na juž. žel. ali Gosla vas na lok. žel.)-Peca (2114 m, 4 in pol ure). Zahomec pri Zilski Bistrici-Bortolski prelaz-Zahomska planina (1816 m, 3 ure). Zilska Bistrica-Bistriška dolina (3 in pol ure)-Ojstrnik (2335 m). Žabnice: 1. Sv. Višarje (1792 m, 4 ure)-Lovec (2979 m, 1 uro). 2. Bortoio-Bortolski prelaz-Zanomska planina (1316 m, 2 in pol ure). 3. Skališka planina-Zahomska planina (2 in pol ure)-Bistriška planina (pol ure-Blaška dolinica (pol ure)-Goriška planina in Ukovski vrh (1 uro). Ukve: 1. Zahomska planina (2 in pol ure). 2. Bistriška planina (3 in pol ure). 44 Strokovni del Cr „Bogataš naj je brat tega, ka¬ terega ni obdarila usoda bogato;, kdor dela za korist domovine z umom in duševnimi močmi, naj je brat tega, katerega kinčajO' žulji poštenega dela." Jindrich Fug n er. Sokolske koračne pesmi. Marcia. 1. Sokolska. (Slovenskim telovadcem). Anton Foerster. Op. 28., št. 1. lH Po - daj-mo si ro-ke, So - ko - li, pri- JS_&_fc_v._A ==l= =zf-|^=feE=t= -r- ne - bo: „Za i=l: se - go na - šo čuj ne - bo: ce bit’ ne - ha - lo ne - bo!“ Kre - pak, kre- »r • > - C tr -C-«- j - w — 1 -»- W - pak je duh in sil - na de - sna pa -•-v- -ft -fr • N J ^—j—j—« 5 • y—~N ' N -N - mf 9 9 * i v ži-lah nam slo-van-ska kri, za-stonj so- n, cresc • i — is. v ==t -9 - « » , » > / vra-ga si - la be-sna nad na - mi sku-ša si mo- 47 či! Kre - pak je - či! mo - či! Trio. Če so-kol dvi-gne, če so-kol dvi-gne / _S * dr-zna kri vra - bi-čev roj po - be - gne ^ cresc. ^ plah: jed - na - ko bo - di na-ša si - la, do¬ mov-ju bram-ba, vra - gu strah! Če -mov-ju bram-ba, vra-gu strah! Kar u - dov na - še - ga je kro - ga, pri- 48 -N-fr-N -K " [ V ja - telj - sko jih dru - ži J_ jih Srt.— V •— • =fc=t =3=J-4-jJ= » «#• — dru - ži mf vez, med bra-ti brat-ska -o- p. > -r4^v-h-j!—ti—l. H »—g #— 0—e ——#- ^ / vla-daj slo - ga, na - va - la tuj - ca kre-pak Marcia da capo e poi mnn la Coda. L ^ aa ' psIifM 'ts >s tr—7«* ¥=¥=}- jez. mf Nad na-mi se za-sta-va ' » vi - je, pod njo pa naj pri-se-ga vsak: „Do- 3* ^—&—K— — -m - m - a e^eee! / kler sr - ce mi v pr-sih bi - je, za m /. /na. //. da. ŠS: =1=3 r - :. :l dom bo So-kol stal ju-nak.“ stal ju - nak.“ Ivan Jenko. Zdi unisonopetje med korakanjem priredil Vilko Rus. 49 4 2. Sokolska himna. \¥i. v n _ •* -#■ K. Šebor. :=l=±rz 5 z^-ii: -0 - 0 - 0 - 0 - “ Da-ljein da - lje, na - zaj ne ko-rak! =*= • '• ' •: ' / , Ge-slo so - kol - sko je sme - lo; z/ht •—m 0 - 0 - 0 0 ' 0 d=i: zva-lo k po-ho - du že le - ta je tak, t§^ -«- ' • - 0. - 3b ve - čno nam bo - de zve ne - lo! P -m —#•-—#- t-jl j -P»—^ ± Do-kler je di - ha, le da-lje v vso dalj mf — 0 — p —# ^ J *- J — fc v sla-vo in bla - gor, ra -dostna-ših tal! 3=3 =t*= l S3 E 3HgEt| -*—*• — j r— j* ^— Kje je sov-raž - nik in kje je laž-nik? - 50 - fc > — - s r *~ ,C # s :n. 1 : j Da - lje čez nje - ga le sme-lo! Čelo in grud le nastavi naprej, prapor plamti naj kot zora.^ — Če kdo veleva: „Neprost si odslej!", kdo ga poslušati mora ? ! Če kdo veleva: , v Poslušaj zdaj me!“, pa mu zagrmi: „Se ne, o, še ne! Predno dom — mater udari nam kdo, sina ubiti prej mora!" Saj še nezmajan sobratov je krog, še živi mati nam Slava. — Naša ta zemlja je, naš je ta log, kjer smeli Sokol zletava! Dalje in dalje! In prapor razpet! Z bobnov ropotom kot nekdaj naš ded! Saj živi danes še stari naš Bog, O domovina ti, zdrava! 3. Sokolov dom. Po - zdrav-ljen dom ti So - ko - lov, ti O - če - tov glej svo - bod-nih v nas svo- maj-ka slad-ka, dra-ga! Kjer grud je njih, kaj bod-ne dr-zne si-ne, kot o - ni hra-bro srd in gnjev, kaj je ro-pot so - vra-ga! Kjer v boj gre-mo za prav-do do - mo - vi - ne. Ve- 51 4 * solne-ni So-ko - lov po le - vaj le: in So - ko nos, kaj je so - vra-gov lu pe-rot se bo raz- z!o-ba: kjer kri-la So-ko - lov šu - me, tam pe - la, na vra -_ge so-kol po - le - ti kot tuj je strah, me z lo-ka br - za dlo-ba; kjer kri - la So-ko- stre - la; na vra - ge so - kol lov šu - me, tam tuj je strah, me - dlo - ba. po - le - ti kot z lo-ka br - za stre - la. 4 . Sokol sem . . . So-kol sem in so-kol bo - dem, kroj so - kol - ski no - sil bo - dem, So - ko - lu pri - le - ga se ko - žu¬ lja rde - ča kot mla-dost -j' - • pla - me - ne - ča; f f nim gru - dim — N' [~—~ — w—w - tra - la - la kot mla-dost - nim gru-dim ro - ža pla- Sestavil Ferd. Polensky poslovenil Vojeslav Mole. 53 SOKOLSKI GROBOVI. Grobovi tulijo . . . šume in tulijo razpokani kot nenasitna žrela, zevajoča v polnočni mrak . . . Oto Zupančič. DR- TOMAŠ ČERNY. Krut udarec je zadel letos znova češko Sokolstvo — 22. svečana je umrl dr. Tomaš Černy, zadnji izmed slavnega sokolskega triumvirata, ki je usta¬ novil sredi slovanskega plemena zdrav sokolski rod. Fiigner, Tyrš, Černy — imena, ki jih izgovarja sleherni Sokol s posebnim spoštovanjem, ki so za¬ pisana z zlatimi črkami v zgodovini Sokolstva. Tužna vest o Černega smrti je pretresla vso češko javnost, pred vsem pa Sokolstvo. Dr. Tomaš Černy je bil rojen 16. vel. srpana 1.1840 v Nymburgu. Že v zgodnji mladosti se je odlikoval po izvanredni marljivosti in nadarjenosti. Ko je dokončal praško akademično gimnazijo, se je posvetil pravniškim študijam na praškem vse¬ učilišču. Tu je dosegel 1. 1862, v starosti 22 let, doktorat. Nato je postal odvetniški koncipient pri dr. Jos. Friču in čez šest let je otvoril samostojno odvetniško pisarno. Kmalu je zaslovel kot izboren odvetnik, obenem pa tudi kot nesebičen delavec za Sokolstvo in češki narod sploh. Za Sokolstvo si je pridobil nevenljivih zaslug. Oklenil se je sokolske ideje takoj spočetka z vsem srcem, iskreno jo je zagovarjal in vztrajno delal 54 Dr. Tomas Černy. za nje uveljavljenje. Kot osebni prijatelj Jindricha Fugnerja je stal vedno v sredi sokolskega gibanja. Leta 1862 je bil izvoljen kot tajnik v prvi odbor praškega Sokola in 1. 1863 je bil izbran, za pod- starosto. Po Fiignerjevi smrti je odvrnil Černy vse gmotne neprilike in sovražne spletke od društva ter tako dovedel Sokola srečno v mirno zavetje Fiignerjevega doma. Po vsej pravici slovijo vsled tega med češkimi Sokoli besede, ki so zapisane v tajniškem poročilu praškega Sokola iz letaJSb?: »Kar nam je Fiigner zgradil, to nam je Čern^ ohranil.« — Zaradi njegovega neumornega delo¬ vanja ga je izvolil praški Sokol 1.1872 za svojega starosto. Celo desetletje je zavzemal Černy to od¬ lično mesto društvu v čast in ponos, celo desetletje je vodil društvo neustrašeno s krepko roko in bistrim umom proti cilju visokozamišljene sokolske ideje. Njegove zasluge je pa vedelo ceniti tudi mlado slovensko Sokolstvo, kajti že »Južni Sokol« je izvolil dr. T. Černega skupno z nesmrtnim Miro¬ slavom Tyršem za svojega častnega člana. Praški Sokol mu je priredil v svoji telovadnici posmrtnico, na kateri se je poslovil od njega brat dr. Scheiner z vznešenimi besedami. Dr. T. Černy je bil splošno priljubljen in delaven tudi v izvensokolskem življenju, kjer je pa vedno dosledno zastopal sokolska načela. Leta 1882 je bil izvoljen za župana Zlate Prage. Takoj po na¬ stopu je javno proglasil, da prevzema to dosto¬ janstvo kot odgojenec Sokola. Tuji županski naziv »primator« je zamenjal s staročeško besedo »sta¬ rosta«. Tekom njegovega županovanja se je izvedla cela vrsta raznih činov in podjetij, toda po kratki dobi treh let je moral iz zdravstvenih ozirov od¬ ložiti to odlično mesto. — Izvoljen je bil tudi za deželnega poslanca, po njegovem prizadevanju se je ustanovila češka deželna banka in od 1.1902 je bil časten član gosposke zbornice. V dobi hudega preganjanja je stal med prvimi zaščitniki čeških narodnih listov. Kot vnet zagovornik slovanske vzajemnosti se je udeležil 1.1867 z Riegrom poto¬ vanja na Rusko. 56 Dr. T. Černy je bil vzor značajnega, neumor¬ nega, bistroumnega in prevdarnega moža. Kot odločen v svojih načelih je stremil vedno le za stavljenim ciljem in ni bil dostopen strankarstvu in malenkostnim osebnostim. Ko je bil izvoljen za župana in mu je prišla čestitat deputacija praškega Sokola, ie izpregovoril te-le značilne besede: »Sokolska ideja ni vsa izčrpana samo s telesno vzgojo; čas je že, da stopijo naša nravna načela v življenje in se goje tudi izven sokolskih krogov. Zato je potrebno, da ima Sokolstvo povsod svoje postojanke. Bodite uverjeni, da stojim i jaz na sličnem mestu, kjer morem in hočem tako nadalje in še na drug način podpirati našo skupno stvar.« DR- STJEPAN pl. MILETIČ. Dne 8. kimovca 1908 je umrl v Zagrebu dr. Stjepan pl. Miletič — z njim je zgubil hrvatski narod odličnega pisatelja, hrvatsko Sokolstvo pa vnetega zagovornika in neutrudljivega delavca. Miletič je bil rojen 24. sušca 1. 1868 v Zagrebu. Že od mladih let ga je nad vse zanimalo gledališče in dramatsko slovstvo. V letih 1896 1899 je bil intendant hrvatskega deželnega gledališča, ki se je povzdignilo pod njegovim vodstvom na odlično stopnjo popolnosti in slave. V dramatski umetnosti se je takrat priznavalo lirvatskemu gledališču tretje mesto v naši monarhiji. Toda tudi opera se je gojila z dobrim uspehom. Zatem je bil Miletič predsednik »Vesne« in »Društva hrvatskih knji¬ ževnikov«, podpredsednik »Prve hrvatske hranil¬ nice«, starosta hrvatske sokolske zveze i.t.d. Njegovo ime se blesti na odličnem mestu v hrvatski književnosti. Spisal je mnogo dramatskih del, prišteva se pa tudi priljubljenim lirskim pes¬ nikom. Svoja prva dela je objavljal v »Viencu« 1.1884. Leta 1886 je napisal veseloigro »Diletanti«. Vsako leto je s kakim novim umotvorom obogatil hrvatsko književnost. Omenimo naj le: dramo v 57 petih dejanjih: »Grof Paližna« (1.1891), tragedijo »Boieslav« (1. 1893), nagovor ob priliki otvoritve novega hrvatskega gledališča »Slava mudnosti« (1. 1895), zgodovinsko dramo »Tomislav« (izdala hrvatska Matica 1.1893), 1.1904 je priobčil »Hrvatsko gledališče« i. t. d. Poleg tega je napisal nebroj člankov in kritik v raznih listih. Miletičevo narodno srce, ki je gorelo za umet¬ niško povzdigo hrvatskega naroda, je bilo vneto tudi za sveto sokolsko idejo. Že v letih devetdesetih je bil Miletič marljiv delavec v zagrebškem Sokolu. Ko so nas 1. 1893 Hrvati posetili v beli Ljubljani, je bil Miletič najbolj zaslužen prireditelj tega po- seta, ki je znova utrdil srčne vezi med obema bratskima narodoma. Od 1.1894 je bil podstarosta in predsednik zabavnega odseka zagrebškega Sokola. Pospeševal je z vnemo razširjenje sokolske misli in se je po možnosti udeleževal vseh prireditev. Poziv na gledališko intendantsko mesto je sicer nekoliko prekinil njegovo delovanje na sokolskem polju, vendar Miletič nikakor ni pozabil Sokola. Ostal mu je tudi v tem času vnet pristašin podpornik. Ko se je ustanovila hrvatska sokolska zveza 17. listopada 1. 1904 je bil Miletič z velikim navdu¬ šenjem izvoljen za zveznega starosto. Z nenavadno vnemo se je lotil zopet sokolskega dela. Ob prireditvi l. vsesokolskega zleta v Zagrebu ni štedil ne truda ne denarja, da je uspel kar častneje. Bival je delj časa v Pragi, kjer je temeljito proučil češko sokolsko organizacijo. Namenil se je posetiti tudi vse ostalo slovansko Sokolstvo, predvsem pa vsa hrvatska sokolska društva. Toda na tej poti ga je napadla nepričakovano kruta bolezen In končala na mah njegovo plodonosno delovanje. Dr. Stjepan pl. Miletič je bil zaslužen, požrtvo¬ valen in idealen mož, ki ga bode ohranilo v častnem spominu tudi slovensko Sokolstvo. ANTON DURSKI. Hladna Morana je posegla s svojo koščeno roko lani tudi v vrste poljskega Sokolstva in si 58 izbrala ondi žrtev. Dne 6. listopada je umrl v Lvovu ustanovitelj in veliki organizator poljskega Sokol¬ stva, Antoni Durski, prvi načelnik Sokola v Lvovu in zveze poljskega Sokolstva. Ž njim je izgubilo poljsko Sokolstvo nesebičnega in požrtvovalnega delavca — svojega Tyrša. Antoni Durski se je narodil 23. prosinca 1.1854 v Zbarezu na Podolskem. Že v mladih letih ga je telovadba nad vse zanimala in veselila. Dovršivši gimnazijo, 1.1871, se je posvetil tehničnim študijam in je bil imenovan še to leto, za vaditelja prvega sokolskega društva v Lvovu. Štiri leta na to, 1.1875, je bil izvoljen za načelnika v lvovskem Sokolu. Ta volitev je bila zelo srečna; boljšega načelnika si niso mogli izbrati. Z vsemi močmi se je posvetil Durski novi nalogi. V mnogobrojnem številu je zbiral poljsko mladino v sokolskih telovadnicah in jo vzgajal telesno in duševno. Posebno pozornost in vztrajnost je pa posvečal vzgoji vaditeljev, kajti dobro je vedel, da temelji na njihovih ramah razvoj in obstanek Sokolstva. Leta 1879 je priredil prvo javno telovadbo lvovskega Sokola, ki je kaj dobro uspela in privabila veliko število novih delavcev v sokolski krog. Leta 1881 je potoval v Prago, da prouči ondi natančno ustroj češkega Sokolstva. V telovadnici praškega Sokola se je osebno seznanil z ustano¬ viteljem Sokolstva, dr. M. Tyršem, ki ga je izpod- budil k še intenzivnejšemu delu. Takoj po vrnitvi iz Prage je ustanovil Durski prvi vaditeljski zbor lvovskega Sokola, ki je bil pravo ognjišče, odkoder seje širila sokolska misel po vseh poljskih deželah. Marljivo je skrbel Durski tudi za razvoj strokovne literature in je izdal v tem času: »Cwiezenia volne«, »Cvciezenia rzedowe« in »Cwiezenia na poreczah«. Skupno z dr. Žulinskim, Dziedzielevviczem in dr. Krowczynskim je pričel izdajati prvi poljski sokolski časopis »Przewodnik gimnastyczny Sokol« kateremu je ostal zvest sotrudnik do svoje smrti. Sijajen uspeh tega vztrajnega delovanja je bil I. zlet poljskega Sokolstva 1.1892 in ustanovitev 60 Anton Durski poljske sokolske zveze 23. grudna istega leta. Durski je bil izvoljen za prvega zveznega načelnika. Sicer se njegov delokrog z novo častjo ni znatno izpremenil. Kajti kakor že poprej, tako je tudi sedaj neutrudljivo organiziral dalje, prirejal in vodil vaditeljske tečaje in povedel poljsko So¬ kolstvo še na tri poljske sokolske zlete 1. 1894, 1896 in 1903. Poleg tega je skrbel vedno za stro¬ kovno naobrazbo članstva in je izdal v tem času poleg manjših del in člankov: »Gimnastiku dziew- czat i kobiel«, »Czwiczenia na przyrzadah« in »Za- kres materyalu cwiczebnego dla dorostu sokolego«. Pazljivo je gojil Durski tudi stike z ostalim slo¬ vanskim Sokolstvom in je vodil častno poljske Sokole na njih prireditve. Toda sredi najmarljivejšega delovanja mu je pretrgala neizprosna Parka nit življenja. Zapustil je poljsko Sokolstvo prezgodaj, toda v dobri zavesti, da bodo njegovi učenci verno nadaljevali započeto delo. Odšel je, toda ni ves umrl; kajti duh, ki ga je vdihnil poljskemu Sokolstvu, je ostal. In ta bode vzdržal poljsko Sokolstvo pri vsestranski čilosti, ki mora roditi nadaljne uspehe v ljudski vzgoji. Čast in slava njegovemu spominu in delu! Dr. Gv. S. 62 OB STOLETNICI ILIRIJE. Sokoli vedno povdarjamo svetost ideje narod¬ nosti, svobode, demokratičnosti. To geslo je bistvo našega notranjega življenja, te besede morajo preiti v meso in kri vsakemu Sokolu, tako, da vzgojijo v nas ono voljo, da v vsakdanji življenski praksi sploh ne moremo drugače ravnati kakor v smislu vzvišenega gesla. Radi se spominjamo dob, ko je stopilo geslo napredka, pravic in enakopravnosti človeka in narodnosti v veljavo v javnem državnem življenju. S čustvom hvaležnosti se spominjamo onih oseb, ki so skušale oživotvoriti v davno preteklih časih tista moderna načela, ki imajo še do danes toliko sovražnikov v zasebni družbi, v javnih zastopih, med ljudmi s pred- ali nadpravicami, naj si se ti opirajo na tradicijo krvi, na tradicijonalno svetost in vzvišenost stanu ali na moderno moč kapitala. V bistvu je za nas vse to enako. Sto let je temu. Zrla je na slovenske pokrajine svetla zvezda, ki je vzbudila toliko lepih nad. Kratko življenje so ji rojenice prisodile. Ko naj bi bila zasijala najbolj svetlo in izpolnila nade tisoč tožečih, — utrnila se je. Slovenci, nov gospodar, štiri leta! Kakor da živim v snu: strastno zbiram raztresene cekine, delam visokoleteče načrte, sin sem močnega, zavednega naroda, ki ima nebroj tvornic, vseučilišče, različne muzeje, kjer je nako¬ pičena velikost in slava preteklih dni, knjižnice, trgovsko akademijo in številne druge učne zavode, 63 vse pa diči v diamantih lesketajoča se krona ilir¬ skega kraljestva. Krasno, — o da bi sanjal večno! Zbudim se — prazna iluzija, — zgubil sem vse: cekine, zavest, moči, krono. Postal sem majhen, resničen človek slovenske sedanjosti. * A * Z letom 1789 je prišla nad Francijo tista doba, ko je trpeči narod, kmet in malomeščan, obračunal z vladajočo kraljevo rodbino in z razkošnim dvorom, z uživajočim, priviligiranim posvetnim in cerkvenim plemstvom. Kralj, dvor, oboje plemstvo so tvorili trdne člane na jekleni verigi, ki jo je moral nositi krvavo v zapestje in možgane prikovano francoski trpin, da se ni mogel svobodno razvijati in više povzpeti v prid človeštva in francoskega naroda niti gospodarsko z žulji svojih rok, niti z duhom in mislijo svoje glave. Račun je bil krvav. Velika krivda zahteva velikih žrtev. Tekla je kri za sto¬ letne krivice, ki so se vršile na telesu francoskega naroda. Tekla je pa francoska kri tudi v opomin, strah in grozo vsem neomejeno vladajočim in uži¬ vajočim cele Evrope, za celo človeštvo. V Franciji sta bili v 18. stoletju samo dve socialni kategoriji, to je trpin delavec (kmet in meščan), na drugi strani pa združeno plemstvo s kraljem, ki so uživali plodove dela. Dve petini vse plodne zemlje sta bili lastnina škofov, samostanov in fara ter posvetnega plemstva, t. j. vseh skupaj '/ 4 milijona vsega francoskega prebivalstva. Ostalo prebivalstvo, t. j. 25 milijonov je imelo istotako dve petini zemlje, ostalo petino, je imel kralj. Vse državne davke za vojsko, za vzdržavanje dvora itd. je moral plačati spodnji stan; plemstvo in cerkev sta dajala državi samo prostovoljne davke in darove. Fran¬ coski kmet je v 18. stoletju plačeval 5 */ 8 sp. krat toliko davkov kakor danes. Spodnji stan je bil politično popolnoma brez¬ praven. V absolutni monarhiji ni smel davkopla¬ čevalec niti vprašati, v kake namene porabi država njegove novce, niti ni mogel sam po svojih voljenih poslancih vplivati .na to, za kaj naj se uporabi 64 državni davek in da se vpelje pregledovanje državnih računov. Na kraljevem dvoru je veselo in razkošno živela nešteta množica plemstva, v vojaških in drugih službah kraljeve osebe (7000—8000 ljudi). Plemstvo je prepustilo svoja posestva s koloni (kmeti) vred na pospas oskrbniku. Ta je doma neomejeno vladal, trgal kolonom pridelke in denar ter jih pošiljal na dvoru razkošnemu plemenitašu. V višjih krogih se pojmuje cilj in namen človeškega življenja grobo materialistično, te vrste pojmovanje se polagoma širi od zgoraj navzdol na vse stanove. Niti vojaštvo se tega ne ubrani, iz francoske armade gine ponos, hrabrost in ljubezen do domovine. V spodnjih plasteh vzbujajo moralno gnile, socialno in politično nevzdržne razmere nezaupanje do višjih krogov in dvora. Bistrim opazovalcem francoske javnosti potisne gnev in nejevolja, na drugi strani pa želja po zboljšanju položaja v roke pero, ki je namočeno v strup. Pišejo rezke satire in ostre kritike na sodobne razmere. Razmotriva se zunaj vladnih palač, zakaj propada francoska država. Končni odgovor je vedno ta, da je treba socialnega in političnega prevrata, preteklost je bila za plemstvo in kralja, bodočnost naj bo za meščana, kmeta, delavca. Leta 1789 zagrmi, strese se vsa Francija. Trpeče ljudstvo sodi krvavo sodbo brez sodnika: progla¬ šena je ljudovlada, plemstvo beži iz dežele, kralj in kraljica sta obglavljena. Toda ljudstvo, ki je strmoglavilo absolutno kraljestvo, ni bilo vajeno novih vajetev, ovinkov in strmin, po katerih se je moralo voziti državni voz mlade republike. Za oje je prijela demokracija, ki uresničuje do skrajnosti in v najmanjših, tudi samo formelnih podrobnostih, revolučni program. Skok od aristokracije k demo¬ kraciji je bil prenagel, brezobzirnost revolucije po¬ vzroči odpor proti svobodomiselnim in demokra¬ tičnim geslom in boj proti moči neobrzdanega ljudstva. Republika sicer zmaguje (1792—1795); toda v dolgoletni vojni dobi militarizem tako premoč, da privede do vojaške samovlade enega generala. 65 5 Vsi evropski vladarji, boječ se za svoje prestole in da bi se epidemija revolucije ne razširila tudi v lastnih državah, vedejo svoje podanike v boj proti francoski republiki, v boj za načela legitim¬ nosti, ki pravi, da pohaja vladarjeva moč edino od zgoraj; ljudstvo nima nikdar pravice zahtevati računov, vladar je nedotakljiv in neodgovoren. Revolucija in republika pa je povdarjala in izvršila nasprotno načelo ljudske suverenitete, ki uči, da vsak zakon in vsaka pravna moč izhaja iz ljudstva, ki moč in vlado daje in jemlje. Proti temu načelu gre vsa Evropa, kjer so povsod še neomejene monarhije, v dolgoleten boj. V teh težkih dobah sprejme vodstvo francoske republike krepka roka, ki združuje v svoji osebi vedno več moči. Vstal je veliki Napoleon. Mladi general je v socialnem oziru pustil prevrat in revo- lučne spremembe v veljavi, v političnem oziru postopno stvarja novo obliko, v kateri je skrito mnogo tradicije predrepublikanske dobe z neome¬ jeno monarhijo, v bistvu je nova državna oblika izraz Napoleonove osebnosti in vojaške moči, na katero seje opiral. Ta se imenuje najpreje konzul, 1. 1804 pa se proglasi za cesarja Francozov, usta¬ novil je vojaško monarhijo in napovedal vsej Evropi vojno. Vojna sreča ga spremlja od zmage do zmage, v letu 1809 se pokorava Napoleonovi vojski vsa Evropa razun nepristopne Anglije in Portugalske ter zunaj interesne sfere ležeče Švedske, Ruske in Turške. Vso zapadno, južno in srednjo Evropo podvrže Napoleon svoji nadoblasti in ji krepko vlada razdelivši jo v celo vrsto vojvodstev, kra¬ ljestev, provincij itd. Iz slovenskih pokrajin (razun slovenske Štajerske in vzhodne Koroške) obenem s hrvatskim in dalmatinskim primorjem je ustvaril 1.1809 »Ilirsko kraljestvo«. Za to se prične z novim gospodarjem novo državno življenje. Tako v Fran¬ ciji. In kako pri nas pred Napoleonovo vlado? * * * Dozdevno mnogo bolje, toda samo dozdevno. Če pri nas ni bilo revolucije, ne smemo iz tega 66 sklepati na zdrave in zadovoljive razmere. Vrsta uporov slovenskih kmetov svedoči o zatiranju in slabem gospodarskem stanju delujočega stanu. Iz prižnic, gradov in vladnih prestolov se je navdu¬ ševalo za boj proti drznemu nezadovoljnežu, ki si je drznil dvigniti glavo in na glas povedati, da strada sam, žena in deca. Moč države in državnih plemenitaških stanov je z orožjem otirala trpinu solze, prisilila je zdihujočega s poostreno tlako in ječo k molčanju, s kmetom simpatizujočemu vodju pa je potisnila žarečo krono na glavo. Kolo časa se je vrtelo neovirano. 18. stoletje je dobilo pri nas v Mariji Tereziji in njenem sinu Jožefu 11. (1740—1790) moderna vladarja (izvzemši v jezikovnem oziru). Prožeta sta bila z zapadno- evropskimi idejami o državnih nalogah, poznala sta politične spise francoskih enciklopedistov iz predrevolučne dobe. Dobro sta spoznala, da niso pravično razdeljeni dolžnost in pravo, delo in plo¬ dovi dela, da so v Avstriji gospodarske in politične razmere nezdrave in nevzdržne, da je treba kmetu, obrtniku in delavcu z državnimi zakoni in nared- bami razvezati roke in ga dvigniti četudi proti volji obeh plemstev na stopnjo človeškega dosto¬ janstva in državljanskih pravic. Interes državne moči je to zahteval, zato sta si prizadevala vpeljati blagodejne reforme v davčni in politični upravi, v pravosodstvu, na šolskem in cerkvenem polju. Pri tem delu ju je vodila težnja odstraniti predpravice, te spremeniti v pravico, ktere naj bo deležen skoro v enaki meri do takrat brezpraven trpin delavec kakor plemstvo. Položaj slovenskega kmeta naj bi se zboljšal na škodo predpravic cerkve in tujega nemškega plemstva. Po smrti vladarja Jožefa II., ki je jemal raz¬ košnemu plemstvu in dajal lačnemu kmetu, zahte¬ vajo cerkveni in plemenitaški stanovi starih gospo¬ darskih udobnosti in političnih privilegijev zopet nazaj. Delavcu na naših poljih in po gozdovih, slo¬ venskemu kmetiškemu sinu pri mnogoletni težavni vojaški službi so izginile edine nade. Pravična ureditev kmetiškega vprašanja se ni izvršila. 67 5 * Vrnila se je tlaka, težki davki, neenakopravnost pred sodišči itd. * ' * Napoleon je bil gojenec revolucije. Vtiski revo- lučnega vrvenja v Parizu in v Franciji so ostali globoko in trajno v njegovi duši. Dobro je poznal vzroke revolucije. To poznavanje ga je učilo o novih potrebah novih ljudij v Evropi. Tej misli je ostal v bistvu zvest, — toda oblika, kako zadostiti novim potrebam, je bila absolutna. Napoleon je bil rojen 1.1769 na skalnem otoku Korzike, med Italijo in Francijo mu je tekla zibelka. Vojaško šolo je dovršil v Franciji. Po značaju je bil pravi Korzičan, trd, neizprosen, vztrajen. Kot artilerijski častnik je hitro napredoval. Ideje revo¬ lucije je odobraval, demokratičnim težnjam po svobodi je bil vdan — kakor nalašč za svojo dobo. Opiraje se na zmage in zaupanje svoje vojske in moč porevolučnih veljakov v Franciji, je Napole¬ onova oseba postajala vedno slavnejša. Leta 1799 da Franciji konzularno ustavo, to je, Francija ohrani na zunaj republikansko obliko, toda Napoleon je konzul z monarhično močjo. Leta 1802 si nadene naslov dosmrtnega konzula in dve leti pozneje postane cesar francoski. Korak za korakom stopa naprej, vse si pa da odobriti od naroda, iz čegar rok navidezno sprejme moč. Francoska revolucija je zahtevala mnogo krvi, žrtve so bile velike. — Zahteve po spremembi so bile gotovo opravičene, toda izvedba je bila grozna, malo človeška, pridobitve kot čisti kristal po krvavih dogodkih so postale večne vrednosti za daljši razvoj ne samo Francozov, temveč vsega človeštva. Ena¬ kopravnost v delu in zaslugah, svoboda mišljenja v verskih in političnih zadevah je pridobitev francoske revolucije, nadalje enakost pred zakonom, davki po pre¬ moženju, svoboda dela itd. Napoleon v bistvu republikanskih pridobitev ni zanikal, njegove reforme v letih konzulata so v soglasju z revolučnimi prizadevanji prejšnjega 63 Napoleon Veliki. desetletja. Vodilnim mislim in rezultatu revolucije da vendar tako obliko, kakršno more prenesti ab¬ solutnost vojaške monarhije. Napoleon je na zunaj, po obliki vojak, absolutist, ki ne trpi odpora, duh njegove vlade pa temelji na spiavi in kompromisih s francosko revolucijo in idejami enciklopedistov. Leta 1801 je sklenil s papežem konkordat; papež Napoleonu odstopa vso cerkveno hierarhijo v nje¬ gove svrhe, Napoleon odslej sam plačuje duhovščino in sam nastavlja; zahteva od njih, da so mu isto- tako ponižni sluge za državne posle kakor posvetni uradniki. Vse šolstvo je odvzel cerkveni in ga podredil posvetni šolski upravi. Vsi učitelji postanejo od države odvisni in Napoleon da po svojih učiteljih in šolah Francozom tisto v duševno smer, ki jo je hotel neomejeni vladar. Četudi se Francija vojuje ria vseh straneh, vendar se dviga dosti hitro v gmotni in duševni kulturi in prebivalstvo francosko se čuti srečno. Leta 1809 pridejo slovenske dežele pod novega gospodarja in ž njim stopijo pri nas v veljavo vse one moderne državne naredbe, ki so se rodile iz revolučne dobe in ki jih je pridržalo tudi Napo¬ leonovo kraljestvo. Okupacijski boji trajajo pri nas od spomladi do listopada omenjenega leta. To je nemirna doba, meseci vojaških kontribucij in vaških uporov. Francoski vojak se bori s slovenskim kmetom. V pozni jeseni je okupacija dovršena, vrne se doba miru in razcvita v vseh strokah. Maršal Marmont je bil prvi generalni guverner ilirskih provincij. Ostal je pri nas do svečana 1.1811. Vladal je kot kraljev namestnik zemlji od južne Dalmacije do severnih koroških mej. Bil je tip francoskega vojaka, človek odličnih lastnosti v vsakem oziru. Komaj se je odložilo krvavo orožje, že je oživelo pri nas šolstvo in smisel za izobrazbo in umetnost. Na polju politične uprave je bil ženi- jalen organizator, ni gospodaril z nasilstvom orožja, ampak z obzirnostjo in z upoštevanjem slovenskih razmer. Dežele je upravno razdelil v okraje, n. pr. Kranjsko v štiri (Ljubljana, Novo mesto, Postojna, pozneje Kranj). Okraj se je delil v kantone, občino 70 so upravljali župani ali meri (maires). Slovensko narodnost je spoštoval. Napoleon in Marmont iz¬ dajata vse uradne oklice na slovensko prebivalstvo dosledno francosko-slovenske, dočim so se preje v vseh uradih pojavljala umetna germanizatorična prizadevanja, prej je bila slovenščina govorica samo za slovenske poljane in gorice. Nova sodna uprava je bila dobra. Skrbelo se je strogo za javni red. Pred Francozi so se še pogosto pojavljale roparske čete po cestah, in nikdo ni preganjal zločinca. Položaj podanikov se je zdaj bistveno izpremenil: robota je prenehala, kmetu je bila dana polna socialna svoboda. Domačega razumništva je bilo malo, višje uradništvo je bilo zato večinoma fran¬ cosko. Nove naredbe je vlada objavljala v svojem listu »Telegraphe officiel», kjer se tudi ozira na slovenski in hrvatski jezik. S Francozi se vrača v Ilirijo duh svobode, vračajo se prosvetljeni jožefinski časi. Novo življenje je tu, francoski izobraženci se v Ljubljani družabno stikajo s slovenskimi veljaki (Cojzova hiša). Vedaželjni Slovenci so porabili ta čas, da se seznanijo z literarnimi plodovi, ki jih je prepovedala širiti pred francosko okupacijo v dobi pojožefinski policija. Zaprašene knjige, pro¬ svetljene za Jožefa II. in svobodomiselna dela za- padnoevropskih mislecev smejo zopet krožiti po ilirskih provincijah. Novo družabno življenje se začne za Ljubljano, na Napoleonov dan 8. srpana so se slavnostno igrale javne igre in gledališke predstave. Znamenite slavnosti v Ljubljani povodom rojstva Napoleonovega sina dne 20. sušca 1811 so imele povsem naroden značaj, s slovensko narodno pesmijo se je gojila tudi ljubezen do naroda in domače govorice. Da je treba izobraziti ljudstvo v njegovih naj¬ širših plasteh in da je to naloga države, je tudi ideja zapadne Evrope. Tega se_pa država iz denarnih ozirov dolgo ni hotela lotiti. Šolstvo in pravica do izobrazbe se je prej smatrala za privilegij posvet¬ nega plemstva in cerkve, le člani teh stanov so se mogli povzpeti do višje izobrazbe. Nujna po¬ sledica te okoliščine je bila seveda, da mora biti 71 ves izobraženi svet okovan v duševne in gmotne težnje teh stanov. Porevolučna Francija postavi šolstvo na demokratični temelj: vsakdo ima pravico uživati duševne plodove ljudskega duha in izobrazbe, država naj poskrbi, da pride vsakdo do te nove pravice. Tudi v tem oziru so bili naši predniki pred sto leti deležni posledic francoske revolucije. Po kraljevi naredbi z dne 4. malega srpana 1810 so se pri nas razdelile šole po francoskem vzgledu na: ecoles centrales, gymnases in lycees. V vsaki občini naj bi se zgradila vsaj ena ljudska šola (ecole primaire) za dečke, in v vsakem kantonu vsaj ena dekliška šola. V Ljubljani in v Zadru, t. j. v slovenskem dalmatinsko-hrvatskem kultur¬ nem središču, naj bi se ustanovila obrtna in umet¬ niška šola. V celi Iliriji bi imelo biti 25 gimnazij (Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Postojna, Idrija, Beljak, Gorica, Trst, Koper itd.). Liceja v Ljubljani in Zadru sta bila organizirana tako kakor centralne šole, z visokošolskim značajem. Visokošolska pre¬ davanja so se začela 15. listopada 1811 za velikih svečanosti v prisotnosti maršala Marmonta in druge odlične francoske in slovenske gospode. Tu so bili prvi učitelji Slovenci (Vodnik, Balant, Ravnikar), ki so mogli v narodnem duhu delovati na mlajšo slovensko generacijo. Povdariti je treba še enkrat: francoske reforme so imele na vseh poljih za Slovence svobodo- miselen, napreden in demokratičen značaj, ki bi čuval Slovence pred raznarodenjem. V letih, ko raste Napoleonova moč, se je shajal v hiši slovenskega mecena, plemenitega Žige Cojza, krožek slovenskih rodoljubov. Tukaj se je razmo- trivalo o načrtih, kako dvigniti slovenski narod, kako mu pomagati s pisano knjigo, z živo besedo ali z gospodarskimi podjetji. V tej družbi vidimo tudi našega prvega pesnika Valentina Vodnika. Bil je zdaj v najboljših letih, priden delavec trajnega prizadevanja v prid Slovencem. Rojen je bil I. 1758 v Šiški pri Ljubljani. Bil je mož širokega obzorja z vsestransko izobrazbo vnet za vse dobro. Bil je Slovencem prvi časnikar in prvi 72 Valentin Vodnik narodni pesnik svobode, dober šolnik, starinoslovec, naroio- in zgodovinopisec, ki je po knjigah in ča¬ sopisih seznanjal tuji svet s preteklostjo in seda¬ njostjo slovenskega naroda, iz njegovega peresa so izšle na višjo željo »domobranske pesmi«, name¬ njene vojakom, da bi v patriotizmu razvneti branili čast Avstrije in meje rodne Slovenije. Marmont ga imenuje za vodjo in nadzornika novo organiziranega ljubljanskega šolstva. Vodnikove šolske knjige se vpeljejo na vseh zavodih. Vodnik vidi nove naredbe francoske vlade, čuti novi duh življenja in napredka. Slovenščina, prej pozabljeni in zapostavljeni jezik kmetov, postane enakopraven svetovnemu fran¬ coskemu jeziku. Sladka govorica lastne matere, preproste kmetice, se mogočno razlega po dvoranah najvišjih uradov in najvišjih učilišč. Slavnosti dobijo naroden značaj, slovenska zastava prosto plapola v svobodnem ozračju, nežni glasovi slovenske na¬ rodne pesmi več ne motijo nemške gospode v Ljubljani, zdaj so bili kakor žvrgolenje osvobojene ptice iz daljnih krajev, ki oznanja Slovencem bli¬ žajočo se krasno pomlad. Slovenskega kmeta so revolučne pridobitve dvignile iz sramotnega poda- ništva na stopnjo dostojanstva človeške svobode. Vzbudi se v njem omlajena ljubezen do dela, kajti zdaj je posvečeno delo njegovih rok ljubezni in dece in žene. Velika doba je nastopila. Slovenci so imeti postati velik, mogočen in svoboden narod. Poetični duši našega rodoljuba Vodnika se otrne solza hvaležnosti, navdušena misel za novo dobo mu narekuje stihe proslavljajoč Napoleona, stvaritelja nove dobe v pesni »Ilirija oživljena«. Za francosko svetovno moč nastopi obrat. Veliki dogodki na severu so strli vse nade slovenskega izobraženca in slovenskega kmeta. V oktobru leta 1813 se pomika poražena francoska armada od Lipskega proti Reni pred zmagujočo avstrijsko- nemško-rusko armado. Germanska srednja Evropa je zmagala nad romansko zapadno Evropo. Zmagalec pošlje nenadoma svoje čete tudi v Ilirijo. Pod vtiskom poraza pri Lipskem odhajajo francoske posadke in uradniki iz slovenskih dežel še istega leta. V deželo 74 se vrne stara vlada, stare naredbe in stari duh. Francozofili, dobri narodnjaki padejo pri vladi v nemilost. Vodnik umre pozabljen in kot žrtev po¬ litične maščevalnosti 1. 1819. Zažarelo je bilo nad nami nebo v najkrasnejših barvah, obrazi zemljanov so se pod tem žarom zjasnili veselega upanja in svetega navdušenja. Svobodno je utripalo srce, organ jezika se je gibal brez uzde, jasna misel je pričakovala velikih dni, vstajenja človeških in narodnih pravic. Zmračilo se je. Žar upov se je izpremenil v pogubonosen blisk, — sledil je grom in strela, ki je z enim udarcem uničila nežno mladoletje bratstva, svobode in enakosti, ki je pognala iz cepičev francoskega duha, cepljenih na slovensko deblo. Narod, slovensko Sokolstvo, si ne da nikdar ničesar darovati, pribori si sam z silo dela, duha in značajnosti najsvetejšo duševno posest. V tem se zrcali moč, tvoja življe¬ njska zmožnost. Le priborjeno je trajno dobljeno ! Gospoda pa, ki je svoje podanike izzvala iz spanja in jih razvnela proti Napoleonu, ni vedela, da kliče na dan duhove, ki jih več ne užene, ki se jih več ne iznebi. Za Meternichovega političnega sistema z ovaduškim policijskim značajem, ki je nastopil v Avstriji po Napoleonu, postaja pri zvestih poda¬ nikih široki pojem patriotizma, svobode in moči države vedno ožji in se skrči na ožji pojem rodo- Ijubja, svobode naroda, moči posameznika. Vloge se zamenjujejo. Meternich in njegova okolica postaja v očeh podanikov taisto, kar je bil nekdaj Napoleon v očeh vladnih krogov. Kakor so šli avstrijski državljani hrabro v boj proti Napoleonu za svobodo in moč države, istotako samozavestno potegnejo iz nožnic meče, stisnejo pesti 1.1848 proti Meternichu za svobodo misli, dela, vesti, vere. Na Dunaju in v. Pragi gori, cela Avstrija je v požaru! Izpod tleče žerjavice razdejane stare Avstrije pa pronica — če¬ tudi počasi in v odmorih — zlato omlajene svobode mladim, rastočim slovanskim narodom močnejše Avstrije. P■ POVELJA ZA REDOVNE gVAJE V ZBORU. NASTOP, URAVNAVA, SESTOP, RAZSTOP. 1. zbornik: Nastop — v dvored ! 3*. 2 . „ Nastop — v predelek! 3. 3. a) „ V desno (v levo) se — ravnaj!. . . Premo — glej ! 3. 3. b) Zbornik: Krij 1 3. 4. Na mestu. Zbornik: Sestop na x korakov ! Stopaj! Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Postati — Stoj ! 3. 5. V pohodu, a) Zbornik: Sestop na x ko rakov ; prva četa škrati — korak! Četniki (izvzemši prve čete) postopno : Škrati — korak! 3. 6) Zbornik: Sestop na x korakov; prva četa po¬ stati— stoj! Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Postati — stoj! 3. 6. Na mestu. Zbornik: RaZStop na X korakov, vzad — stopaj ! Četniki (izvzemši prve čete) postopno : Postati — stoj ! 3. 7. z mesta. Zbornik: Razstop na x korakov, na¬ prej — stopaj! * K poveljem pristavljene številke pomenijo strani „Slo- venskega Sokola" iz 1. 1909., na katerih je na kratko razložena izvedba. 76 Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Stopoma — stopaj! 3. 8. V pohodu. Zbornik: Razstop na x korakov; škrati — korak! Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Dolgi — korak! 4. 1. PREMENA DVOREDA V PREDELEK- A. ČELNO. 1. Na mestu, a) Zbornik: Čelno v predelek! Četniki (izvzemši prve čete) sočasno: Četverostop! v desno — v bok! Zbornik: Stopaj ! Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Postati — stoj! Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Dvored ! V levo — s čelom! 10, 11. b) Zbornik: Čelno v predelek za četrto četo! Četniki (izvzemši četrte čete) sočasno: Četverostop! v levo — v bok! Zbornik: Stopaj! Četniki (izvzemši četrte čete) postopno: Postati — • stoj! Četniki (izvzemši četrte čete) postopno: Dvored ! V desno — s čelom! 11. 2. z mesta, a) zbornik: Čelno naprej„v predelek! Četniki (izvzemši prve čete) sočasno: Četverostop! v desno — v bok! Zbornik: Stopoma — stopaj! Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Dvored! V levo — s čelom! 11. b) zbornik: Čelno naprej v predelek za četrto četo ! Četniki (izvzemši četrte čete) sočasno: Četverostop! v levo — v bok! zbornik: Stopoma — stopaj! Četniki (izvzemši četrte čete) postopno; Dvored ! V desno — s čelom! 11. 3. Me d pohodom. Zbornik: Čelno v predelek! 77 Četniki (izvzemši prve čete) sočasno: Četverostop! v desno — v bok! Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Dvored ! V levo — s čelom! 11. B. BOČNO. 1 . Z zavojem na mestu. Zbornik: Bočno V pre¬ delek; v četah v desno (v levo) zavij — stopaj !... Postati — stoj! 11. 2. Z zavojem z mesta. Zbornik: Bočno V pre¬ delek; v četah v desno (v levo) zavij — stopaj!... V premo — mer! 3. Z zavojem med pohodom. Zbornik: Bočno V predelek, v četah v desno (v levo) — zavij! . .. V premo — mer! 4. Z izprečitvijo. Samo na mestu. Zbornik: Bočno v predelek, na desno (na levo) — vprek! . . . Stopaj! II. PREMENA DVOSTOPA ALI ČETVEROSTOPA V PREDELEK. A. ČELNO. a) Z ZAVOJEM. 1. Iz dvostopa name st u. Zbornik : Čelno V pre¬ delek, v četah v desno (v levo) zavij — stopaj! .. . Stik v dvored ! v levo (v desno) s čelom — stoj! 11. 2. Iz dvostopa med pohodom. Zbornik: Čelno v predelek, v četah v desno (v levo zavij! . . . Stik v dvored ! v levo (desno) s čelom — stoj! .. . (Stopoma — stopaj!) 11. 3. Iz četverostopa na mestu. Zbornik: Čelno v predelek, v četah v desno (v levo) zavij — stopaj! . . . Postati — stoj! . . . Dvored! v levo (v desno) — s čelom! 11. 4. Iz četverostopa med pohodom. Zbornik: Čelno v predelek, v četah v desno (v levo) — zavij! . . . Dvored! v levo (v desno) — s čelom! 11, 12. 78 b) Z IZPREČITVIJO. 1. Iz dvostopa ali četverostopa namestil. Zbornik: Čelno v predelek, na levo (na desno — vprek! . . . Stopaj! 12. 2. Iz dvostopa ali četverostopa med po¬ hodom. Zbornik : Čelno v predelek, na levo (na desno) — vprek! . . . Dolgi — korak! 12. B. BOČNO. 1. Iz dvostopa na mestu. Zbornik: Bočno V levo (v desno) v predelek ! Četnik načelne čete: Stikvdvored ; V levo (v desno) s čelom — stopaj! Zbornik: Stopoma — stopaj 1 Četniki (izvzemši načelne čete) postopno : Stik V dvo- red 1 v levo (v desno) s čelom — stoj! . . . (Postopno): Stopoma — stopaj! Zbornik; Prva četa postati — stoj! Četniki (izvzemši načelne [prve] čete) postopno: Postati — stoj! 12. 2. Iz dvostopa med pohodom. Zbornik : Bočno v levo (v desno) v predelek ! Četniki vseh čet postopno: Stik V dvored ! V levo (v desno) s čelom — stoj! . . . Stopoma — stopaj! 12. 3. Iz četverostopa na mestu. Zbornik: Bočno V levo (v desno) v predelek! Četnik načelne čete: Dvored! V levo (v desno) — s čelom! Zbornik: Stopoma — Stopaj! Četniki (izvzemši načelne čete) postopno: Dvored ! V levo (v desno ) — s čelom! Zbornik: Prva četa postati — stoj! Četniki (izvzemši načelne čete) postopno : Postati — stoj! 12. 4. Iz četverostopa med pohodom. Zbornik: Bočno v levo (v desno) v predelek! četniki vseh čet postopno: Dvored ! v levo (v desno) — s čelom! 12. 79 III. PREMENA PREDELKA V DVORED. A. ČELNO. 1. Na mestu, a) Zbornik: Čelno na levo (na desno) v dvored! Četniki 2., 3. in 4. čete sočasno: Četverostop V levo (v desno) — v bok! Zbornik : Stopaj ! Četniki 2., 3. in 4. čete postopno: Dvored ! V desno (v levo) — s čelom! . . . Postati — stoj! 18. b ) zbornik: Čelno na levo (na desno) v dvored! Četnik 2., 3. in 4. čete sočasno: Dvostop ! V levo (v desno) — v bok! Zbornik : Stopaj! Četniki 2., 3. in 4. čete.postopno: Stik V dvored 1 V desno (v levo) s čelom — stoj! . . . Stopoma — stopaj! . . . Postati — stoj! 18. 2. M e d p o ho d o m. Zbornik: Čelno na levo (na desno) v dvored 1 Četniki 2., 3. in 4. čete sočasno : Prečno ! na levo (na desno) — vprek! Četniki 2., 3. in 4. čete postopno: Premo — S Čelom! Zbornik : Prva četa, postati — stoj ! (ali pa : Prva četa, škrati — korak!) Četniki 2., 3. in 4. čete postopno: Postati — stoj ! (oziroma: Škrati — korak!) 18, 19. B. BOČNO. a) ZAVOJEM. 1. Namestu, oziroma z mesta. Zbornik: Bočno v dvored, v četah v levo (v desno) zavij — stopaj! ... Postati — stoj! (V premo — mer!) 19. 2. Med pohodom. Zbornik: Bočno V dvored, V četah v levo (v desno) — zavij! . . . V premo — mer! (Postati — stoj!) 19. b) z IZPREČ1TVIJO. Samo na mestu. Zbornik: Bočno V dvored, na levo (na desno) — vprek! . . . Stopaj! 19. 80 IV. IZ PREDELKA V DVOSTOP IN Četverostop. A. ČELNO. 1. z mesta. Zbornik: Čelno v dvostop (četvero¬ stop) spojiti, v desno ( 1 .) — v bok! . . . Stopoma — stopaj! (Prva Četa — Stopaj! Četniki ostalih čet postopno: Stopoma — stopaj !)_19. 2 . Med pohodom, zbornik: Čelno v dvostop (če¬ tverostop) spojiti, v desno (1.) — v bok! B. BOČNO. 1. Z mesta. Zbornik: Bočno V desno (1.) V dvo- stop (četverostop) spojiti! Četnik načelne čete: Dvostop (četverostop) v desno (1.) — v bok! Zbornik : Stopoma — Stopaj ! Četniki ostalih čet postopno: Dvostop (četverostop) v desno (1.) v bok! 19. 2. Med pohodom. Zbornik; Bočno V desno (1.) V dvostop (četverostop) spojiti 1 Četnik načelne čete: Dvostop (četverostop) v desno (1.) — v bok! 4 četniki ostalih čet postopno: Dvo:jfop (četverostop) v desno (1.) — v bok! 19, 20. Dr. Viktor Murnik. 81 6 SOKOLSKI DOM V CELJU. Zdrav razvoj sokolskega društva je odvisen od nepretrganega delovanja v telovadnici. Hoče li so¬ kolsko društvo povsem neovirano izvrševati svojo nalogo, mora imeti svoj dom, ki služi društvenim namenom. Le-ta pa mora vsebovati predvsem zračno, svetlo in lepo telovadnico, zadoščajočo vsem zdrav¬ stvenim zahtevam ter praktično urejene stranske prostore: oblačilnico, kopalnico, sobo za zborovanja itd. Lepa in zdrava telovadnica je vabljiva. V njo zahajajo telovadci z veseljem, kar vsekakor dobro vpliva na telovadbo samo. Telovadci napredujejo, to jih vzpodbuja, njih število narašča. V zadehle, nezdrave telovadnice zahajajo navadno samo naj- strastnejši telovadci, toda ob še tako dobrem vodstvu društva se njih število kar ne more povečati; na¬ sprotno, vrsta telovadcev je navadno vedno redkejša. Ves napor je zaman. Še par poskusov povznesti društvo h krepkejšemu življenju in če so tudi ti brezuspešni, nastane resignacija na vsej črti in društvo životari. Tako približno je životaril »Celjski Sokol« dolgih 19 let. Le malo komu je to znano. Kako tudi? Saj je bil »Celjski Sokol« vodnik in zgled vsem štajerskim sokolskim društvom, katerim je pomagal do malega vsem v življenje in jih je pozneje vedno zvesto podpiral; tudi Mozirskega Sokola, ki je starejši od njega, je vsaj deloma vzbudil od dolgoletnega mrtvila. In ni li bil »Celjski Sokol« zmagovalec pri raznih tekmah v Pragi, 82 < J i •* I 4 it 6 * Sokolski dom v Celju. Ljubljani in Zagrebu? Toda kljub vsem sijajnim uspehom je hiralo to društvo, ki zavzema tako silno važno postojanko. Dolgo vrsto let je prebil »Celjski Sokol« v telovadnici ljudske šole Celjske okolice. Hvaležen je za gostoljubnost, ki jo je užival, še bolj je pa zadovoljen, da je več ne potrebuje, kajti poslopje, v katerem je imel »Celjski Sokol« dovoljenje nekaj ur na teden uporabljati telovadnico, je vsled vlaž¬ nosti do neznatnosti zadehlo. Čutečemu človeku se mora smiliti naša šolska mladina, ki je primorana zahajati v te nezdrave prostore. Postopanje mero¬ dajnih oblasti v celjskem šolskem vprašanju je pravi zločin, ki se dogaja na naši mladini. Toda ni je nesreče brez sreče ! Navedene raz¬ mere so prisilile »Celjskega Sokola«, da si poišče boljših prostorov in ker teh ni našel — se je odločil za stavbo lastnega doma. Težavno je bilo to delo! S prva je bilo treba prepričati našo javnost o potrebi Sokolskega doma, potem je bilo mogoče šele vpeljati nov narodni davek, katerega je povsod na Slovenskem obilo. Prepričati je bilo treba tudi one neverne Tomaže, ki kar niso mogli verjeti, da bi »Celjski Sokol« kedaj dovršil svoje započeto podjetje, češ, pri nas se je začelo pobirati že za toliko podjetij, a nobeno še ni realizirano. Sokolska vztrajnost in dosledna delavnost je pa premagala vse začetne težave. Sam odbor »Celj¬ skega Sokola« je prednjačil z lepim zgledom po¬ žrtvovalnosti, dasi ne obstoji iz kapitalistov, je zložil takoj, ko je sklenil pobirati prispevke za Sokolski dom v ta namen 650'— kron. Na to je »Celjski Sokol« ustanovil društvo »Sokolski dom«, čegar namen je sezidati in vzdrževati društvu »Celjski Sokol« lastni dom. Z novim društvom si je pomnožil »Celjski Sokol« rednih dohodkov okoli K 100'— na mesec. S temi rednimi in izrednimi prispevki je imetje društva naraslo na K 15.000'—. Pravtoliko je stalo stavbišče in zemljišče, ki meri nekaj nad 900 □ sežnjev, in ga je kupil »Celjski Sokol« od gospoda dr. Josipa Serneca in gospe Adele dr. Dečkove za K 15.000'—. Mestna hranilnica 84 Telovadnica celjskega sokolskega doma. v Ljubljani je dovolila K 28.000'— posojila na vknjižbo od kojega je dobilo društvo izplačano prvo polovico, ko je bila stavba pod streho, drugo polovico pa, ko je bila stavba popolnoma dograjena. Za K 32.000'— kredita, ki ga je dovolila Celjska poso¬ jilnica, so prevzeli osebno jamstvo bratje: dr. Božič Anton, Lončar Fran, dr. Sernec Janko, zdravnik in Smertnik Jože. Vprašanje dobave kredita je bilo rešeno meseca marca 1909 in 15. maja se je že postavil temeljni kamen Sokolskemu domu. V teh financijelnih razmerah je razumljivo, da društvo ni moglo postaviti monumentalne stavbe, temveč je moralo štediti na vseh koncih in krajih ter pri tem gledati na to, da bo stavba predvsem ustrezala svojemu namenu. Razven telovadnice treba je bilo postaviti še drugih prostorov, ki donašajo podjetju dobička, ti so: klet, ki je pod celo dvorano, nadalje prostori za gostilno, in dvoje privatnih stanovanj. Gostilna je našemu podjetju potrebno zlo, ne samo iz financijelnega ozira, temveč tudi iz narodnega, kar vsakdo rad prizna, kdor pozna tukajšne razmere. Pazilo se je pa že pri sestavi načrtov, da so prostori za »Sokola« in gostilno ločeni. To opaziš takoj pri vstopu v hišo. Na levo od vhoda je lepa svetla Sokolova pisarna, v kateri imata tudi,Bralno društvo* in »Ljudska knjižnica« svoj kotiček. Tik pisarne na levo je oblačilnica, odtod pa vodita dva vhoda v dvorano, en vhod pa naravnost iz stopnjišča. Dvo¬ rana je dolga 22 m in 10 m široka, visoka 7 m, ima tudi galerijo. Opremljena je najmodernejše s telo¬ vadnim orodjem od tvrdke Vindyš, Smichov. Na robu galerije sta napisa : Krepimo se! Ne vdajmo se! Med tema napisoma pa sta sliki Tyrša in Fiignerja, mojstrsko delo našega domačina, akademičnega slikarja g. 1. Pungartnika. Na drugi strani od glav¬ nega vhoda v dvorano je umivalnica in prostor za tuš. Tako ima »Sokol« levo stran hiše popolnoma za sebe. Na desni strani od glavnega vhoda so prostori za restavracijo in v prvem nadstropju je dvoje privatnih stanovanj. Za svojim domom ima Sokol še okoli 800 □ sežnjev lepega vrta, uporabi ga za svoje namene; na njem se bodo prirejale vse 86 večje ljudske slavnosti, ker tako primernega pro¬ stora nimajo Slovenci v Celju. S svojim domom je «Celjski Sokol» ne le rešil sebe prezgodnjega groba, temveč je izdatno okrepi! tudi pozicijo Slovencev v celjski okolici. Sokolski dom stoji v Gaberjah, ki so nekako celjsko pred¬ mestje. Preko državne ceste od Sokolskega doma je mestni svet, kjer gospodujejo Nemci, dočim stoji Sokolski dom že v okoliški občini, ki je v rokah Slovencev. Občina Okolica Celje (šteje 8000 pre¬ bivalcev) tesno obkrožuje mesto kot nekak obroč. Pred 16 leti so si priborili Slovenci to občino. Od tedaj pa se bije za njo vedno ljut boj. Nemci imajo v tej občini 6 velikih industrijskih podjetij, Slo¬ venci samo enega, Nemci več malih trgovin in obrti, Slovenci le malo. Ko bi se posrečilo dobiti Nemcem zopet to veliko občino, bila bi za Slovence velikanska izguba, pretila bi pa vrh tega še večja nevarnost, kajti Nemcem bi bila odprta pot do nadaljnega prodiranja. proti Vojniku, Vitanju, Ko¬ njicam, na drugi strani proti Laškemu trgu, pot bi jim bila odprta tudi v Savinsko dolino. Ali to se ne sme nikdar zgoditi in da se to ne zgodi, zastavijo predvsem Sokoli vse svoje moči. V tem pogledu stori, «Celjski Sokol» neverjetno mnogo. Z vzgojevalnim delom v telovadnici, kjer ima nad 40 telovadcev, med temi mnogo okoličanov, nad 70 naraščaja, od katerega je večina iz delavskih hiš iz Gaberjev ter s svojimi nastopi probuja maso naroda k narodni zavednosti, k odpornosti proti nemškemu pritisku. Celjski Sokol obrača posebno pozornost vzgoji mladine. Delo Sokolovo v telo¬ vadnici je najizdatneji protistrup vplivu nemških šol. Zato se ni čuditi, da celjski Nemci tako sovra¬ žijo «Celjskega Sokola». Ali ne pomaga jim nič, kričanje, ne žvižganje,, niti umazani napadi nemških listov, še manj pa poulični tolovajski napadi. »Celj¬ ski Soko!» in ž njim celjski Slovenci korakajo od¬ ločno svojo pot, ki jih vodi do zmage. Jože Smertnik. 87 Tuu> VADITELJSKI TEČAJ TELOVAD¬ NEGA DRUŠTVA „SOKOL I.“ V LJUBLJANI. Spoznanje pomanjkljive strokovne telovadne in splošno sokolske organizacijske izobrazbe, po¬ vršno pojmovanje sokolske naloge med našimi brati in želja odpomoči temu nedostatku so bili merodajni za sklep vaditeljskega zbora »Sokola 1.«, da priredi za vaditeljski naraščaj v Ljubljani in njeni okolici nedeljski vaditeljski tečaj. Iz reda, navodil, načrta za tečaj in izkaza dobite jasno sliko o zasnovanju in razporeditvi celotne predavateljske tvarine v tečaju, ki je imel pretežno teoretični značaj: 1. Red in navodila. Vaditeljski zbor telovadnega društva „Sokol I.“ v Ljub¬ ljani je sklenil glede nedeljskega vaditeljskega tečaja, ki se vrši v društveni telovadnici I. mestne deške ljudske šole na Ledini od dne 17. prosinca do 14. marca 1909, na svoji izredni seji dne 16. prosinca sledeča določila: I. Reditelj tečaja je brat x, v njegovi odsotnosti brat y. II. Predavanja in praktična razlaga se vrši točno po načrtu ki je v ta namen izdan, i glede predmeta i glede časa. Vse, tudi najmanjše zamude kurzistov vodi v evidenci brat reditelj. lil. Za k ur z iste je smatrati one brate, ki so izmed 60 mogočih ur v tečaju prisostovali vsaj 50 ur. Vsi drugi so gosti ; v vrsto gostov stopi vsak kurzist sam v istem tre- notku, ko je v teku vršitve tečaja zamudil več kot 10 ur. Zamude se ne opravičujejo. - 88 - NAČRT ZA PREDAVANJA IN TELOVADNE URE PRI VADITELJSKEM TEČAJU »SOKOL I.« 1909. : ) Predavanje se ni vršilo, ker je izostal br. predavatelj brez opravičbe. IV. Razgovor ali debata o tvarini predavanj je dovoljena le po uri med odmorom, ki znaša praviloma po vsaki uri 10 minut in katerega izjemoma sme edino preda¬ vatelj skrajšati. Za značaj resnosti v celotni vršitvi te¬ čaja skrbi reditelj in predavatelji — tozadevne dolžnosti pre¬ vzemajo nase kurzisti in gosti. Izvrševalni organ glede vseh rediteljskih zadev in migljajev bratov pi edavateljev je brat redi¬ telj, proti njegovim odredbam ni priziva. V. Kurzisti dobijo po dovršenem tečaju od telovadnega društva „Sokol I.“ pismeni izkaz o obiskovanju tečaja, kojega faktično veljavnost se bo do gotove meje vpoštevalo pri stro¬ kovnih skušnjah pred zvezinim vaditeljskim zborom oziroma pri župnih vaditeljskih skušnjah — priča ovati ie — da isto- tako pred vaditeljskimi zbori posameznih sokolskih društev. VI. Br. predavatelji se pečajo samo s pravimi kurzisti (pod III., gosti poslušajo razlago na prostoru, ki je za nje določen. Predavanja so br. Sokolom splošno pristopna. Učni načrt za žene obsega 54 ur, za kurzistinje je smatrati one, ki so obiskovale vsaj 44 ur. VII. Vsak kurzist ima biti opravljen v predpisani telo¬ vadni obleki (tudi gornji trikot, t. j. srajca) in poleg tega plavalke. VIII. Vse eventualnosti glede izprememb učnega načrta ali glede obiskovalcev tečaja rešuje sporazumno s br. preda¬ vatelji vaditeljski zbor društva „Sokol I.“. V Ljubljani, dne 17. prosinca 1909. starosta. reditelj tečaja. II. Načrt. (Glej priloženo tabelo!) m. Telovadno društvo „Sokol I.“ v Ljubljani. IZKHZ za . glede obiskovanja nedeljskega vaditeljskega tečaja, trajajočega od 17. prosinca do 14. sušca 1909, ki ga je piire- dilo telovadno društvo „S<>koi I.“ v Ljubljani. Od 69 mogočih ur je bil navzoč pri . urah in je resno in z vnemo sledil predavanjem 11 br. predavateljev. 89 Predavanja so imela za predmet vso obsežno, v telovadno in sokolsko področje spadajočo tvarino: telovadni sokolski sestav, 12 telovadnih vrst s podrobno vporabo na drogu, bradlji, konju, kozi, lestvah in krogih ; boks, kiji, palice : skoke, proste vaje, prvo pomoč, nauk o človeškem telesu, varovanje, društ¬ veno knjigovodstvo ; zgodovina telovadbe, zgodovina Sokolstva. organizacijo Sokolstva, o smeri in cilju Sokolstva, o Sokolstvu in časovnih vprašanjih, metodika, orodjarstvo. V Ljubljani, dne 14. sušca 1909. starosta. reditelj tečaja. Pri najboljši volji bi ne bil domači vaditeljski zbor sam kos tako obširni, na 10 nedelj se razteza¬ joči nalogi. V interesu temeljitosti v stvari sami in spremembi za br. poslušalce smo dajali pred¬ nost večjemu številu predavateljev — in radostne odmeve so vzbudili v srcih br. vaditeljev Sokola 1. ugodni odgovori naprošenih br. predavateljev od S.. S. Z., Sokola v Ljubljani in v Kranju. Odgovorili so, da radi pomagajo pri našem podjetju. Nad 40 bratov se je zbralo 17. prosinca t. 1. na Ledini pri otvoritvi tega tečaja, v toplih in navdu¬ šujočih besedah je pozdravil in vabil nadelo društveni starosta priglašene kurziste iz br. društev ljubljan¬ skih in iz ljubljanske okolice. Nato se začne takoj z vršitvijo tečaja, ki je bil vse nedelje prav dobro obiskan, število kurzistov ni nikdar padlo pod 30, tako, da je mogel v nedeljo zvečer 14. sušca t. 1. po dokončanem tečaju nagovoriti br. reditelj zbrane kurziste, predavatelje in odbornike onih društev, ki so poslali svoj vaditeljski naraščaj v tečaj ne¬ kako sledeče: »Smatram današnji dan za izvanredno pomemben za naše Sokolstvo, ne domnevam si sicer, da smo s tečajem dosegli nekaj dovršenega, prepričan pa sem, da smo ž njim sprožili v mladih bratih mnogo dobre volje za delo, da smo jim po¬ kazali obširno tvarino vaditeljske vede in, da smo jim podali v roke vsa ona sredstva, s katerimi se zdaj lahko potom samovzgoje in lastnega daljšega razvoja spopolnijo v dovršenega vzornega vaditelja. Z današnjim večerom smo napravili zopet en korak na težavni poti sokolske vzgoje, ki vodi iz mrtve, 90 malodelavne sedanjosti tja na vrh vesele in solnčne bodočnosti — k sokolskemu cilju. Dokončani tečaj je bil prva skušnja v ognju za naš vaditeljski na¬ raščaj. Zunaj je vabilo zapeljivo februarsko solnce v krasno zimsko naravo, znotraj pa se je na ple¬ siščih in na zabavah uživalo s polnimi požirki življenja slasti — in mi smo služili tiho in udano svojemu narodu, vršili smo vztrajno trdo sokolsko delo. Danes se smemo čutiti vsi kot zmagalci, skušajmo biti vedno zmagalci s tem, da je v nas želja po osebnem uživanju vedno podrejena težnji po delu v prid bližnjemu in narodni celokupnosti — v tej vedni težnji postajamo ljudje in narod¬ njaki. Nismo dosegli vsega, toda storili smo mnogo. Kar ste videli in čuli, ohranite si in raz¬ vijajte se dalje potom samostojnega proučevanja! Razidite se in obrodite stoteri sad!« Nato so bili razdeljeni izkazi o obisku tečaja. Obiskovalo je 50 — 60 ur . . 28 bratov, ozir. sester, 40-50 ».. 1 30 — 40 » . . 3 » 20—30 » . . 2 » 10 — 20 » . . 2 » 1 —10 >' . . 14 » priglašena, pa nikdar navzoča 2 » Pravih obiskovalcev tečaja (kurzistov) je bilo torej 28. Ti so bili razdeljeni po sokolskih društvih sledeče: Obisk je bil torej prav povoljen, kurzisti so pokazali resnost in vnemo za stvar, smatrati je prvi tečaj-te vrste za prav uspeli. P. 91 CESKO-SLOVENSKI TELOVADNI SLOVARČEK. B. beh tek, tečaj bočny bočni bod (pri šermu) bod (pri mečevanju) bod (pri znamkovanju) točka bok bradla bremena cukem cval cvičenec cvičeni » jednoducha » poradova » prostna » společna » složita » verejne » zavodnicka cvičiste cvičitel cvičiti bok bradlja bremena, uteži C. vzmetno dir telovadec telovadba, vadba, vaja enostavne vaje redovne » proste » skupne » sestavljene » javna telovadba tekmovalne vaje telovadišče vaditelj telovaditi, vaditi 52 č. 93 94 kop kotouč kotoul koule koza krajnik krk kroj krok » skračeny » plny » zrychleny kroužiti kruchy (naradi) kryt (pri poradovyh) kridlo križ » prohnuty kukle kun » na del » na šir kužel lano leh letmo levy ležmo liha lichy loket madla machati malikova poloha meč meta metaci stul brca toč (večkrat zapored) preval krogla koza krajnik vrat kroj, obleka korak kratki (skračeni) korak dolgi korak hitri » krožiti krogi (orodje) kritje krilo križ uleknjen križ ogtavnica, maska konj » vzdolž » na šir kij L. vrv leža letoma, v letu levi ležno, leže deska lih komolec (laket) M. ročaji mahati, vihteti mazinčji položaj meč cilj miza (telovadno orodje) 95 mety » unožmo » zanožmo » odbočmo » prednožmo » skrčmo » roznožmo mezikmih mič motouz mrštiti mrštiti nečim mustek miistek pružny načelnik nahoru na del nadhmat na konci bradel na miste napnutv, napjaty naprah napred naradi naskok nastoupeni na šir nataženy navešti nazad noha oblouk, obloukem obounož obouroč obraceny podhmat obrat obruč meti » odnožno » zanožno » odbočno » prednožno » skrčno » raznožno medkoleb žoga vrvica mahniti, prožiti vreči (kaj kam) deska prožna deska N. načelnik gor v daljino nadprijem na koncu bradlje na mestu napet namer naprej orodje naskok nastop v širino, na šir iztegnjen napoved nazaj noga O. lok, v loku obenožno oberočno obrnjeni podprijem obrat obroč 96 palcova poloha paže pest plavmo plny hmat pobliž pobok podal podhmat podmet pohov (povel) P. palčji položaj lehti, roke pest plavno polni prijem blizu, skupaj bočno narazen podprijem podmet odmor 97 7 podpor podpor prosty » ležmo » o predlokti » smišeny » vznesmo » o zalokti' podrep podup pohyby pohyby jednoduche » nohou » paži » rukou » sl ožite » trupu pochod pokos poklek poklus pomahatel poniž po predu poskok postaven! zakladni postoj posun povel povyš pozdrav pozor (povel) pozpatku prapor praporečnik pravonož pravopaž pravy prohnute prostocviky prosty opora prosta opora ležna » opora na predlaktju (na spodnjih lehteh) mešana opora vznosna » opora na zalaktju (na gor¬ njih lehteh) počep topot gibi enostavni gibi gibi nog » rok, iehti » rok sestavljeni gibi gibi trupa pohod prečno poklek tek pomočnik nizko navspred poskok temeljna postava stoja, ustop posun povelje visoko pozdrav pozor navzad prapor, zastava praporščak z desno nogo, desnonožno z desno roko, desnoročno desni uleknjeno proste vaje prost 98 p roti ch o d protiklus proud provaz, lano pruskok pruvlek predem predhyb predhup predkmih predklon predkročny predlokti pred m' prednos prednožiti prednožka prednožmo predpažit predskok predvih prehmat prekot prekot s prosta premet premyk presedy preskok preskok letmo » pripatmo prešvih pretahovani pričny pride u žebrlčku prinožiti pripatiti pripatmo pripažiti pril kola pul obrat protihod protitek predelek vrv preskok (med dvema vrvi¬ cama) prevlek spredaj predgib predgug predkoleb predklon predkoračni predlaktje (spodnja leht) prednji prednos prednožiti prednožka prednožno predročiti predskok predvig preprijem prevrat prevrat prosto (s prosta) premet premik presedi preskok preskok v letu » vzpetno premah pretezanje prečen klini pri lestvi prinožiti vzpetiti vzpetno priročiti • pol kolesa poluobrat 99 7 * R. rameno . rej rohovani rovne rovnovaha rozbeh rozchod (povel) roznožka roznožmo rozpor rozstup rozstup stredrri » tesny » volny rozvrh rub ruce na ramena » v bok ručkovani ručkovani ve visu » v podporu rukavice ruznodobne ruznojmenny ruznostrannv ruznosti rad rebrik » kolmy » provazovy » šikmy » vahorovny sbor cvičitelsky sed sedlo rama, rame raj rokovanje, boks ravno ravnotežje nalet, zalet razhod raznožka raznožno razpora razstop srednji razstop tesni » prosti » načrt udarec roke na ramena » v bok ročkanje » v vesi » v opori rokavice raznočasno raznoimenski raznostranski raznoterosti R. red lestva navpična lestva vrvena » poševna » vodoravna » S. vaditeljski zbor sed sedlo 100 - sek (pri šermu) » spodni » vnešni » vnitrni » vrchni sesed seskok sestup (pri porad.) sešiti napred (nazad) shyb skok » do dalky » » hloubky » » vyšky » daleko-visoki » prosty » o tyči » utokem skrčka skrčmo skrižit skupiny slavnost smer smišeny snožit snožmo sokol sot soudobne sounožne soupažne souruč soustava spad do visu spol s raz srit napred (nazad) stanovy starosta stejnojmenny stejnosmernny sek (pri mečevanju) spodnji sek vnanji » notranji » zgornji (vrhnji) sek sesed seskok sestop sevlek (poveš) zgiba (skrčena vesa) skok » v daljino » » globino » » višino » » daljino in višino prosti skok skok ob palici skok z naskokom skrčka skrčno skrižati skupine slavnost smer mešan sonožiti sonožno sokol sunek sočasno obenožno oberočno oberočno sestav spad v veso skupek stik smik (spad) pravila starosta enakoimenski enakosmerni 101 stejnostranny stoj » o hlave » » paži » » predlokti » » prsou » » ramene » » rukou » » zalokti » prednožmo » rozkročny » skrizny » spatny » ukročny » unožmo » v pozoru » vykročny » zakročny » zanožmo stojany stoupani stožar stranou strme stred stredni streh stremhlav stridnonož stridnopažne stridnoruč stred reje stridny striž stul metaci sudy sun svis svisly enakostranski stoja » na glavi » » lehteh » » predlaktju (spod¬ njih lehteh) stoja na prsih » » ramenih » » rokah » » zalaktju (na gor¬ njih lehteh) prednožna stoja (ustop) razkoračna » skrižna » spetna » odkoračna » odnožna » stoja v pozoru izkoračna stoja zakoračna » zanožna » stojala stopanje jambor na (v) stran strmo sreda srednji preža strmoglavo z nogama izmenoma » lehtmi » » rokama » sreda raja menjajoč strig miza (orodje) sod (soda števila) sunek iztegnjena vesa navpičen 102 š. T. tezno telovadnica telovadba tesni težišče s tleskom toč zavojni (pri redovnih) vrteti, sukati, zaviti togo disk suniti trup uleknjeni trup sklonjeni » palica palica za skok tahem telocvična telocvik tesny težište tleskem toč točny (pri porad.) točiti toporuč to uš trčiti trup » prohnuty » vysazeny tyč tyč ku skoku 103 unožiti unožka unožmo upažiti uskok ustup utok uvnitr vaha vedouci veleni veleskok veleti veletoč velitel velekotouč velepremet velepremyk vis » ležmo » o patou » podpaži » v loktech » v nartech » v podkoleni » v tjtle visuta hrazda v levo v nartech vne volny v podkoleni v pravo v pred v predu v prič vrhani koule » oštepem odnožiti odnožka odnožno odročiti odskok odstop napad, naskok znotraj, not V. teža; razovka vodnik povelje veleskok poveljevati veletoč poveljnik veletoč (večkrat) velepremet velepremik vesa ležna vesa vesa za pete vesa na gornjih lehteh (pod pazduho) vesa v laktih » na nartih » » podkolenu » » tilniku nihalni drog v (na) levo v nartih 1 zunaj, ven prost v podkolenju (podkolenu) na (v) desno naprej spredaj prečno, vprek metanje krogle » kopja 104 vrch v tyle vybor jednoty vydrž vyhyb vykrut vylet vymyk vypad vypon vysazene vysed vysedam vysahovani vyšin vyšvih vysuk vzad vzadu v zapesti vzepreni » tahem » cukem » kmihem » vzklopmo » zavesem vzklopka vzklopmo vznesmo vznos vzpirani vzpažit vzpor vzprim vzprimiti se vztyčny vztyk zadem zadni vrh v tilniku društveni odbor drža ogib izvinek izlet vzmik izpad vzpor, vzpetje sklonjeno used usedanje iztezanje vzvlek vzmah priteg vzad zadaj v zapestju naupor tezni naupor vzmetni naupor kolebni » vzklopni » naupor v obesi vzklopka vzklopno vznosno vznos dviganje vzročiti vzpora vzklon vzkloniti se vzravnan vzravnava Z. zadaj zadnji 106 V LETU 1909. • Letošnje leto je bilo zgodovinskega pomena za celokupno Sokolstvo, kajti Č. O. S. je prazno¬ vala dvajsetletnico (24.111.1889—24. lil. 1909) svojega obstanka, dvajsetletnico trudapolnega in vztrajnega a plodonosnega dela. Slovensko Sokolstvo se mora s hvaležnostjo spominjati tega dneva. Prva slo¬ venska sokolska društva, ustanovljena na rahli podlagi hipne navdušenosti in izpostavljena so¬ vražnim neprilikam, so jedva životarila, dokler ni zapihal v letih devetdesetih iz severne Češke k nam preko snežnobelih alpskih vrhov zdrav so¬ kolski piš, ki jih je ojačil in vzbudil k novemu življenju. Č. O. S. je praznovala brez vsakega hrupa ta veliki dan. Ob tej priliki je pa ustanovila novo institucijo v okrilju svoje vzorne organizacije. — 3. prosinca t. 1. se je pričel prvi govorniški tečaj: Č. O. S., ki je trajal do vštetega 24. prosinca in je pokazal takoj prvikrat lepe vspehe. Slovensko Sokolstvo je letos mirno in vztrajno vršilo notranje delo in se ni oziralo na različne sovražne napade. Plitvi so bili, neresnični — vsled tega niso ranili nikogar in so se ubili sami. Dobro in v znamenju razvoja se je pričelo novo leto. »Sokol I.« v Ljubljani je otvoril 17. januarja prvi slovenski sokolski vaditeljski tečaj. Na¬ tančnejše nam poroča o njem posebni članek na strani 88. Slovensko Sokolstvo se je letošnje leto prvikrat poskusilo na inozemskih tleh v tekmi z največjimi telovadnimi organizacijami sveta. 1. av¬ gusta se je vršila V. mednarodna tekma 107 v Luksemburgu, na katero je poslala tudi S. S. Z. svojo tekmovalno vrsto pod vodstvom dr. V. Murnika. V nji so bili sledeči tekmovalci: K. Fuchs_ (Metlika), Fr. Perdan (Novo mesto). V. Pristov (Škofja Loka), V. Rabič (Vrhnika), A. Thaler (Ljubljana) in St. Vidmar (Sokol 1., Ljubljana). Slo¬ venska sodnika sta bila člana zvezinega tehničnega odseka V. Bukovnik in Julij Novak. Doseženi uspeh je bil večji, nego smo ga pričakovali; kajti slovenska tekmovalna vrsta si je priborila pri mednarodni tekmi 84'3°/ 0 mogočih točk. Naši tekmovalci so se odlikovali po izborni fizični konstituciji in so dosegli lepe vspehe zlasti pri prostih vajah in na drogu. Ponesli so toraj s častjo slovenskoMme na ino¬ zemska tla, utrdili so ugled slovenskega Sokolstva pri inozemskih telovadnih zvezah in pridobili spo¬ štovanje našemu narodu med tujci, ki ga morda doslej niti po imenu niso poznali ali so ga pa smatrali za »manj vrednega«.,— Priprave za izvedbo župne o rga n i z aci j e so dozorele. V najkrajšem času se izvrši ustanovitev žup. Dosedaj se je ustanovila župa »Ljubljana I.« — Skrbno so se vršile predpriprave za letošnji zvezni zlet v Celje; veliko pozornosti se je posvečalo zlasti prostim vajam, ki so določene za ta zlet. Slovensko Sokolstvo je vestno vršilo svoje delo v telovadnicah in je v telovadnem oziru mnogo napredovalo. Odkar je izšel zadnji sokolski koledar do 7. IX. 1909 so se ustanovila nanovo sokolska dru¬ štva v sledečih krajih; Ptuj (30. X. 1908), Černomelj (X. 1908), Standraž (6. XII. 1908), Bo¬ hinjska Bistrica (31. I. 1909), Trbovlje (28. li. 1909), Ajdovščina (poprej odsek goriškega Sokola, 28. II. 1909), Trebnje (7. III. 1909), Bled (poprej odsek ra¬ dovljiškega Sokola, 28. 111. 1909), Vič (1. V. 1909), Ig (2. V. 1909), Cerkno (poprej odsek idrijskega Sokola, 5. IX. 1909), Verdela (Sv. Ivan, poprej odsek tržaškega Sokola, 12. IX. 1909), Borovlje (3. X. 1909), Kostanjevica-Sv. Križ (odsek krškega Sokola, 3. X. 1909), Litija-Šmartno (3. X. 1909), Cerknica (10. X. 1909), Mokronog (24. X. 1909), Kobarid (30. X. 1909), Črniče (1. XI. 1909, poprej odsek ajdovskega Sokola). 108 109 Fuchs Thaler Pristov dr. Murnik Perdan Rabič Vidmar Slovenska tekmovalna vrsta na mednarodni tekmi v Luksemburgu. Hrastnik (31. X. 1909, poprej odsek zagorskega So¬ kola), Deskle (6. XI. 1909). Novoustanovljeni odseki: odsek celjskega Sokola v Št. Jurju ob južni železnici, 31. 1. 1909 — odsek radovljiškega Sokola v Kamni Gorici, prosinca 1909 — odsek ajdovskega Sokola v Črničah 12. IV. 1909 (1. XI. 1909 samostojno diuštvo) — odsek goriškega Sokola v Volčji dragi (18. VII. 1909) in v Biljah (8. VIII. 1909) — Sokol v Trstu si je ustanovil odseke v Barkovljah, na Opčinah in v Rojanu — ribniški Sokol je usta¬ novil odseka v Velikih Laščah in Sodražici — ajdovski Sokol odsek v Selu (17. X.) V zadnjem letu se je toraj ustanovilo 21 sokolskih društev in 11 odsekov. Predvsem je važno, da si je zgradil Sokol svojo postojanko tudi na Koroškem. V celem šteje slovensko Sokolstvo 61 društev (lani 40), 14 od¬ sekov (lani 7), 2. žen. tel. društvi in 1 samostojen žen. tel. oddelek (kakor lani). Naš krog se je v zadnjem času zdatno razširil, kajti slovenske sokolske vrste štejejo 6397 članov (lani 4014), članov v kroju pa 1848 (lani 1272). Med člani je bilo 1702 telovadca, 171 vaditeljev, 28 vad. pomočnikov in 108 vad. pripravnikov (lani 1022 tel., 124 vad., 22 vad. pom. in 60 vad. pr.). Močan pri¬ rastek članstva je predvsem posledica novousta¬ novljenih društev in odsekov, toda tudi vrste sta¬ rejših društev se niso skrčile. Razmerje med člani in telovadci je ostalo neizpremenjeno, kajti tudi letos je urila dobra četrtina članstva svoje telo v telovadnicah. Veliko društev mnogo trpi na pogosti menjavi telovadcev, kajti iste tvorijo zlasti v mestih pretežno trgovski in obrtni pomočniki, ki imajo po večini nestalno službo. Meščanski sinovi, ki bi lahko zelo veliko pripomogli k procvitu sokolske ideje, se v pretežni večini odtegujejo delu v telo¬ vadnicah. Tudi o akademično naobraženih rečemo lahko isto. Vzrok je navadno komodnost, lahko- mišljeno pojmovanje življenja ali pa nadutost. Tem bratom kličem v spomin zlate Tyrševe besede: »Stvar sokolska pa, kakor se obrača do vseh stanov in slojev, pomenja sedaj toliko kolikor telesno in deloma tudi nrav¬ no stveno vzgojevanje in plemenitenjevsega naroda češkoslovanskega, njegovo vzgo¬ jevanje do moči, neustrašenosti, pleme¬ nitosti in večje ub rani j i vo s ti in mora te¬ žiti za tem, da bo naposled ves narod v njenem krogu.« Nenavadno lep razvoj zaznamujemo v vrstah sokolskega naraščaja, kajti v letošnjem letu je narastlo število naraščaja na 2008 (lani 985) in sicer: obrt.-trg. nar. 740, šol. nar. 1268 (lani 383 obrt.-trg. in 602 šol. nar.) Veselo znamenje je to za bodočnost slovenskega Sokolstva. Z malimi izjemami so gojila vsa sokolska društva skrbno vzgojo naraščaja v zavesti, da si morajo preskrbeti vernih bodočih delavcev, ki prevzamejo nekdaj njihovo dedščino, ki je težko, toda sveto breme. Naraščajeva ramena morajo postati močan steber, ki bode podpiral in nosil breme sokolske naloge. Zlobno preganjanje je moral pretrpeti letošnje leto naš naraščaj, toda hudobno preklinjanje je rodilo tisočerfin blagoslov. Skupno število žen. članic je 565 z 343 telo¬ vadkami, med temi 9 vaditeljic, 13 vad. pom. in 1 vad. pr.; število gojenk znaša 478 (lani 349 članic, 201 teld., 16 vad., 1 vad. pom. 8 vad. pr. in 202 goj.) Napredek je toraj le neznaten in nas nikakor ne sme zadovoljiti. Več samozaupljivosti in dobre volje bi bilo tu gotovo na mestu. Nočem reči s tem, da bi morale članice vršiti same vse delo — ne — zanesti bi se morale pač same nase — pri¬ dobiti bi si morale nekoliko samostojnosti, zlasti po tehnični strani. Prepričan sem, da bi jim pri tem društveni vaditelji vedno radevolje pomagali. Potrebno je nekoliko več ljubezni do stvari in več požrtvovalnosti za pravo sokolsko vaditeljsko iz¬ obrazbo. Kajti le izkušene in verne vaditeljice so nam prorokinje razširjenja in pojmovanja sokolske ideje med ženami in dekleti. Mnogobrojni zleti, ki jih je priredilo slovensko Sokolstvo v letošnjem letu, kažejo kako ono ne¬ umorno, vstrajno deluje in sicer na vsih krajih slovenskega ozemlja. m V letu 1908 so se vršili še sledeči zleti in nastopi: Z. j. n. 1 ) je priredil Sokol na Javorniku dne 18. X. Sodelujoča društva: Jesenice, Radovljica, Škofja Loka. V izprevodu je bilo 72 čl. v kr. in 36 šol. nar. Izvajale so se proste vaje in orodna telovadba. N. j. n. 2 ) je priredil 8. XI. Sokol v Mariboru. Pri prostih vajah je nastopilo pod vodstvom nač. Ilicha 10 telovadk, na orodju (bradlja, konj) 2 vrsti telovadk. Za tem je nastopila I. vrsta članov na visoki bradlji. N. j. n. Sokola v Logatcu dne 31. XII. Proste vaje naraščaja s palicami in članstva. V letu 1909 so priredila slovenska sokolska društva sledeče zlete in nastope: Z. j. n. Sokola v Kamniku 9. V. v Radomljah. Proste vaje in telovadba na drogu, udeležil se je tudi Sokol iz Domžal. Z. z. j. n. 3 ) Sokola v Novem mestu v Družinsko vas dne 9. V. Proste vaje in orodna telovadba. Nočni sokolski pešizlet v Borovlje 20. V. Ob tej priliki so stopili slovenski Sokoli prvi¬ krat na slo vensko - zgodo vinska koroška tla, kjer so si nekdaj Slovenci sami »volili vero in postave". Po inicijativi kranjskega Sokola so se udeležila izleta vsa gorenjska sok. društva, pridružili Ljubljana in Šiška, skupaj 51 čl. v kr. Sokoli so neovirano nastopili, kar je Nemce tako zbodlo, da je takoj 3. VI. vložil nemškutarski celovški poslanec Dobernig v parlamentu interpelacijo radi tega izleta in napadel celovško okrajno glavarstvo, kako je moglo ta izlet dovoliti. N. j. n. Sokola v Trstu 16. V. Z. z. j. n. v Črničah na Goriškem 31. V. Sokolska društva in odseki: Cerkno, Gorica, Solkan, Miren, Prvačina, Ajdovščina, Trst. Čl. v kr. 200, proste vaje, orodna telovadba (7 vrst: Črniče, Ajdovščina, Gorica (2), Solkan, Trst (2), skupine na bradlji (Trst). N. j. n. ženskega oddelka »Sokola« v Idriji 5. VI. Vodil nač. Julij Novak. Telovadkinj in gojenk 46. 1. Vaje z obroči je izvajalo 26 gojenk, 2. Vaje na orodju vse telo- 1) Z. j. n. = zunanji javni nastop. 2 ) N. j. n. = notranji javni nastop. 3) Z. z. j. n. = zlet z javnim nastopom. 112 vadke (46). — I. vrsta vodoravna lestva, II. vrsta: drog, III. vrsta: skok v višino, IV. vrsta igre. 3. Proste vaje, telovadkinje članice (20), — 4. Vaje na dveh konjih s prožno desko I. vrsta. — 5. Proste vaje v trojicah 12 teldk. — 6. Vaje s kiji vaditelj, zbor žen. oddelka. Uspeh zelo povoljen. Z. j. n. Sokola v Šiški 6. VI. Proste vaje in orodna telovadba, nastop naraščaja. Otvoritev sokolske telovadnice v Sv. Križu pri Ko¬ stanjevici 6. VI. Navzoča sokolska društva oz. deputacije : Brežice (z za¬ stavo), Hrastnik, Krško, Sv. Križ, Ribnica, Sevnica, Zagorje, Zagreb. V izprevodu 130 članov v kroju, in 59 Sokolov Krškega in Brežic. Telovadba: 1. vaje z obroči, telovaa- kinje pod vodstvom sestre P. Ziehrer, 2. orodna telovadba teldk. 3. proste vaje članov. 4. orodna telovadba članov. Z. z. j. n. notranjskih Sokolov v Hotederšičo 6. VI. Društva: Idrija, Logatec, Postojna, Vrhnika, Žiri. Čj. v kr. 78, telovadba pod vodstvom Jul. Novaka (Idrija): 1. celjske proste vaje, 2. orodna telovadba na bradlji in drogu (2 vrsti). Z. z. j. n. v Žabnico sta priredila kranjski in škofje¬ loški Sokol 6. VI. Izvajale so se celjske proste vaje„— na orodju je nastopilo 5 v vrst: vzorna vrsta Kranj — Škofja Loka, Kranj (2), Škofja Loka (2). N. j. n. Sokola v Gradcu dne 13. VI. Proste vaje in dve vrsti na drogu in bradlji z enkratno menjavo. Z. z. j. n. Sokola v Novem mestu v Mirno peč dne 20. VI. Proste vaje in orodna telovadba. Z. z. j. n. v Šenčur pri Kranju je priredil 27. VI. kranjski Sokol. Čl. v kr. 32. Zleta se je udeležil tudi Sokol iz Kamnika (čl. 15). Naraščaj (20) je izvajal 4 proste vaje; članstvo je nastopilo s celjskimi prostimi vajami in na orodju: koza in drog U- vrsta škofjeloškega Sokola), konj na šir in drog (I. vrsta kranjskega Sokola), miza in bradlja (II. vrsta kranjskega Sokola), koza in bradlja (III. vrsta kranjskega Sokola). Z. j. n. v zvezi z notranjo tekmo Sokola 1. v Ljub¬ ljani 4. VII. Predpoldne tekma tel. Sokola I., Sokola II. in šent-vid- škega Sokola na orodju in vajah : drog, bradlja, konj na šir, konj vzdolž, skok, proste vaje. Tekmovalcev je bilo: a) v višjem odd v elku 5 (Sokol I.), b) v nižjem 27 (Sokol I. 20, Sokol II. 4, Št. Vid 3). V višjem oddelku je bil prvi Stanko 113 8 Vidmar z 96*7 % (Sokol I.), v nižjem pa Makso Rupnik z 899% (Sokol I.). Pri pop. javni telovadbi je nastopil naj- prvo naraščaj (36) k prostim vajam s palicami. Nastop strumen, izvedba vzorna. Zatem so nastopile 4 vrste nar. na orodju: drog, bradlja, konj na sir, koza, skok v višino. Cl. (54) je izvajalo celjske proste vaje vzgledno ; nastop čl. na orodju (5 vrst; drog, vis. bradlja, bradlja, konj na sir, konj vzdolž, krogi, skok v višino) je bil zelo zadovoljiv. Vad. zbor je izvajal vaje na drogu in krogih. Telovadbo je zaključila skupina vseh telovadeev (57 čl. 30 nar.). I. zlet primorskih sokolskih društev na Opčinah 4. Vil. v zvezi z notranjo tekmo. Zastopana so bila skoraj vsa slovenska sokolska društva. Tekma se je vršila zjutraj; orodje : drog, bradlja, konj na šir, skok v višino, proste vaje; tekmovalcev 14; vsi dosegli nad 60%, prvi: Rudolf Dokleva z 94%. Vspored popold. telovadbe : 1. teldk. z obroči (54), 2. šol. nar. s palicami (40), 3. članstvo: a) pri celjskih prostih vajah 112 tel., — b) pri orodni telovadbi je postavil Sokol iz Gorice 5 vrst (drog, bradlja, konj na šir, miza, koza vzdolž), Sokol iz Solkana 1 vrsto (bradlja), tržaški Sokol 3 vrste (drog, bradlja, koza na šir), ajdovski Sokol je nastopil z 1 vrste na drogu. — c) Gorenjsko Sokolstvo je postavilo 2 vzorni vrsti (drog, bradlja). — d) skupine • Ajdovščina na tleh, Trst na dveh konjih in bradlji, Gorica s palicami. Z. z. j. n. ljubljanskega, ribniškega in ižanskega Sokola v Grosuplje 4. Vil. Ljubljanski Sokol je izvajal vaje na orodju, ribniški pa proste vaje. Z. z. j. n. v Metliki so priredila dne 4. VII. sokolska društva: Črnomelj, Metlika, Novomesto in T rebnje. Pri javni telovadbi je izvajalo 40 čl. celjske proste vaje, 16 članic novomeškega Sokola belgrajske vaje in*30 članic črnomeljskega in metliškega Sokola vaje s praporci. Na orodju 5 vrst z enkratno menjavo in vzorna vrsta (drog, bradlja). Razvitje prapora radovljiškega Sokola v Radovljici dne 11. VII. Slavnosti so se udeležila tri hrvatska sokolska društva in 29 slov. sok. društev s 458 čl. v kr. in s 6 prapori. Telo¬ vadbo je vodil nadzornik bodoče gorenjske župe br. Evgen Sajovic. Pri celjskih prostih vajah je nastopilo 96 čl., na orodju (4 drogi, 4. bradlje, 2 konja, miza, skok v višino, skok v daljino) je nastopilo 12 vrst. Ljubljanski Sokol je izvajal pod vodstvom zvez. nač. dr. Murnika francoski boks. Naraščaj radovljiškega in kranjskega Sokola (39) je nastopil pod vodstvom br. Fran Ažmana in Iv. Brovča s prostimi vajami. Gojenke škofjeloškega Sokola (15) so nastopile z vajami s kiji. Telovadba je pokazala povoljne uspehe. 114 Z. z. j. n. bodoče ljubljanske župe na Vrhniko dne 18. VII. Korporativno oz. po deputaciji so se udeležila sokolska društva iz sledečih krajev: Ljubljana, (vsa 3 društva) Šiška, Vrhnika, Ig, Domžale, Kranj, Kamnik, Škofja Loka, Vič, Idrija, Žiri, Radovljica, Logatec, Postojna, Ilirska Bistrica, Ribnica, Metlika, Novomesto. V sprevodu je bilo 406 čl. v kr. Pri celjskih prostih vajah so nastopila skupno s 108 tel. sledeča društva: Ljubljana, Ljubljana L, Ljubljana II., Vrhnika, Šiška, Ribnica, Logatec, Kranj, Kamnik, Vič. Vaje je vodil zvezni načel, dr. Viktor Murnik. Naraščaj (72) je izvajal pod vodstvom br. Kostnapfla vaje s praporci. Pri orodni telovadbj je nastopilo 5 vrst in sicer: Ljubljana (2 vrsti, drog, koza), Ljubljana I. (bradlja), Vrhnika (drog), Ribnica (drog). Zatem so nastopile 3 vzorne vrste : Ljub¬ ljana (bradlja), Ljubljana I. (drog), Kranj (bradlja). 70 go¬ jencev obrtnega naraščaja ljubljanskega Sokola (vodstvo br. Burgstalerja) je izvajalo skupine. Ljubljanski Sokol je nato nastopil na treh konjih naenkrat in pa s francoskim boksom, ki ga je vodil dr. Murnik. Zvečer je nastopil ljubljanski Sokol pod vodstvom nač. Drenika z gorečimi kiji. Telovadba je vsestransko dobro uspela. Razvitje prapora Krškega Sokola v Krškem 1. VIII. Slavnosti so se udeležili Sokoli iz Celja, Št. Jurja, Žalca, Braslovč, Šoštanja, Maribora, Ptuja, Hrastnika, Trbovelj, Sevnice, Brežic, Ljubljane. Kranja, Sv. Križa, Zagorja, Radovljice, Ribnice in Novega mesta. Došlo je tudi 159 hrvatskih Šokolov. V izprevodu je bilo 447 članov v kroju. Telovadbo je vodil Jože Smertnik, nač. celjskega Sokola. Celjske proste vaje je izvajalo 95 tel., hrvatski telovadci so nastopili z boksom, zagrebške Sokolice so izvajale vaje s kolesi, krške Sokolice vaje z obroči, na orodju je telo¬ vadilo 68 tel., Slovencev in Hrvatov. Uspeh povoljen. Z. j. n. Sokola II. v Ljubljani 1. VIII. Proste vaje in orodna telovadba. Z. j. n. „Murskega Sokola" v Ljutomeru 1. VIII. Telovadbe se je udeležil tudi hrv. Sokol iz Varaždina s telovadkami. Proste vaje, orodna telovadba (drog, bradlja). Sokolice iz Varaždina so izvajale rajalne vaje z likom in kiji, varažd. Sokol je nastopil na konju in bradlji, vzorna vrsta pa na drogu. Z. j. n. Sokola v Št. Vidu 8. VIII. Slavnosti so se udeležila sokolska društva : Kamnik, Ljub¬ ljana (vsa 3 društva), Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Vič, Vrhnika. Javna telovadba: I. Nastop naraščaja s palicami, II. nastop članstva: a) proste vaje, b ) orodna telovadba z enkratno menjavo, c) nastop vad. zbora Sokola v Št. Vidu na drogu, d) skupina tel. in nar. Z. z. j. n. mariborskega Sokola v Ruše 8. VIII. 115 8 * H. zlet gorenjskih sokolskih društev Tržiču 15. VIII. Poleg sodelujočih sokolskih društev so se zleta udeležili: člani predsedstva S. S. Z., Ljubljana (.vsa 3 društva), No- vomesto. Šiška. Vrhnika in bodoči kor. Sokoli iz Borovelj. Telovadni del se je otvoril zjutraj s tekmo gorenjskega Sokolstva. Prvenstvo bodoče gorenjske župe si je priboril Benedik Fran iz Kranja, ki je dobil 52-75 t. ali 87 9 °/ 0 . II. Jezeršek Egon (Tržič) 85*4 °/ 0 , III. Ažman Fr. (Kranj) 85 "/o, IV. Korošec Val. (Škofja Loka) 76'6%. V nižjem oddelku je bilo 18 tekm., od katerih so vsi dosegli nad 60%. Uspeh vrst: Kranj 83'05 %, Škofja Loka-Bled 77'82 %, Jesenice 75*06 %. Izmed posameznikov so dosegli prva tri mesta : I. Celesnik Rad. in Marčan Josip iz Kranja 89*5%, II. Fr. Peternel (Bled)87'9%, III. Boštele Silv. (Jesenice) 84* 1 %. V izprevodu je bilo 239 čl. v kr.. Javno tel. je vodil zvezni nadzornik br. Evgen Sajovic. Pri celjskih prostih vajah je nastopilo 76 čl., naraščaj (81) je nastopil z belgrajskimi prostimi vajami, gojenke (36) so izvajale pod vodstvom kranjske nač. Hani Sajovičeve vaje z zastavicami, telo¬ vadke pa vaje s palicami. Naraščaj kranjskega Sokola, (24) je nastopil pod vodstvom nač. Fr. Ažmana z borilnimi vajami s sulicami, ščiti in batom. Pri orodni telovadbi je nastopilo 8 vrst: I. Bled, drog-konj, II. Jesenice, drog- konj vzdolž, III. Kranj (višja) bradlja - miza, IV. Kranj (nižja) koza-bradlja, V. Škofja Loka, konj vzdolž-drog, VI. Škofja Loka, bradlja-koza, VII. Radovljica, konj vzdolž- drog, VIII. Tržič, drog-biadlja. Zatem so nastopili gosti: Ljubljana I. (vzorna vrsta) in Ljubljana II. Telovadbo so zaključile skupine, ki sta jih izvajala kranjski in škofje¬ loški Sokol. Izid javnega nastopa je bil povoljen, tekma je pokazala napredek. Z. j. n. Sokola v Železnikih 22. VII. Sodelovalo sokolsko društvo iz Škofje Loke in sok. odsek iz Dražgoš. I. Proste vaje za Celje, II. orodna telovadba (Železniki in Dražgoše), III. proste vaje nar., IV. Proste vaje s palicami škofjeloških Sokolic, V. 1. vrsta škofje¬ loškega Sokola na bradlji. Z. j. n. »Belokranjskega Sokola" v Metliki 22. Vlil. 1. Nastop naraščaja, 2. proste vaje telovadk, 3. orodna telovadba članstva. Z. z. j. n. v Vertojbi so priredila goriška društva: Gorica, Črniče, Prvačina, Miren 22. Vili. 2 vrsti goričkega Sokola sta nastopili na drogu in bradlji. Telovadci vseh društev so izvajali skupine na bradlji. Z. j. n. Sokola v Zagorju 29. Vili. K nastopu sta prihiteli sokolski društvi iz Hrastnika in Trbovelj. Telovadba se je otvorila s prostimi vajami za¬ gorskega naraščaja, zatem so sledile vaje telovadkinj z obroči in celjske proste vaje članstva (45 tel.). Pri orodni telovadbi je nastopila vrsta Sokola na konju na šfr in 4 116 vrste članstva (Zagorje 1, Hrastnik 1, Trbovlje 2) na sle¬ dečem orodju: drog, bradlja, konj vzdolž in na lir, skok v daljino in višino. Z. j. n. Sokola v Štandrežu 29. VIII. Nastopa se je udeležilo 152 čl. v kr. primorskih sokolskih društev. Pri prostih vajah 62 tel., pri orodni telovadbi 6 vrst (1 Ajdovščina, 2 Gorica, 2 Standrež, 1 Trst). Orodje : drog, bradlja, skok. Z. j. n. Sokola na Viču 5. IX. Sodelujoča društva v : Ljubljana (vsa tri društva), Domžale, Postojna, Ribnica, Šiška. Cl. v kr. 200. Telovadba: 1. proste vaje nar. s palicami in praporci pod vodstvom br. Tribuča (Vič), II. celjske proste vaje je izvajalo pod vodstvom dr. Murnikovim 108 tel., III. pri orodni telovadbi se je telo¬ vadilo na 2 drogovih, dveh bradljah, na konju in kozi z dvakratno menjavo orodja. Nastopile so vrste ljubljanskih sokolskih društev ter postojnskega, ribniškega, šišenskega, viškega in vrhniškega Sokola. IV. Skupini šišenskega nar. pod vodstvom Boltavzerja. V. Vzorna vrsta ljubljanskega Sokola na bradlji in s francoskim boksom. Z. j. n. Sokola v Kamniku 5. IX. I. Orodna telovadba (drog, bradlja, 1 vrsta), II. vzorna vrsta Sokola I. Iz Ljubljane na drogu in bradlji, III. skupne proste vaje za Celje. Z. j. n. verdeljskega Sokola pri Sv. Ivanu 5. IX. Prireditvi je prisostovalo tržaško sokol, društvo. Vzpored: 1. nastop naraščaja, 2. nastop telovadk, 3. nastop članstva. Prvi javni nastop verdeljskega Sokola. Z. j. n. Sokola v Škofji Loki 8. IX. Nastopa v so se udeležila društva: Javornik, Kranj, Ljub¬ ljana II., Št. Vid, Železniki. Celjske proste vaje je izvajalo 20 tel., 10 članic iz Kranja in Škofje Loke je nastopilo z vajami s palicami, gojenke (13) so izvajale vaje s pra¬ porci. Pri orodni telovadbi so nastopile 3 vrste na drogu, bradlji, konju in kozi. Naraščaj je nastopil s prostimi vajami, zatem so izvajali tel. škofjeloškega Sokola luksem¬ burške proste vaje. Telovadbo so zaključile 3 skupine na¬ raščaja in 2 članstva. Tel. vodil nač. V. Pristov. Z. j. n. Sokola na Bledu 5. IX. Gosti: Javornik, Jesenice, Radovljica. Čl. v kr. 95. Blejski naraščaj in članstvo sta nastopila s prostimi vajami, ra¬ dovljiški naraščaj na drogu; pri orodni telovadbi sta na¬ stopili dve vrsti (Bled in Jesenice). Blejska vrsta je na¬ stopila z raznimi skoki v vodo in plavalnimi vajami v jezeru. Z. j. n. Sokola v Brežicah 5. IX. 1.) nastop članic, 2.) proste vaje čl., 3.) nastop naraščaja, 4-) orodna telovadba. 17 Z. j. n. goriškega Sokola v Cerkno 5. IX. Notranjske proste vaje je izvajalo 20 tel., na orodju je nastopila 1 vrsta. Z. j. n. Sokola v Mirnu 5. IX. Proste vaje, orodna telovadba. Prvič na Goriškem je na¬ stopil ljudskošolski naraščaj. Z. j. n. ajdovskega Sokola ob priliki obletnice 8. IX. Celjske proste vaje, na orodju 3 vrste, ljudskošolski na- raščaj je izvajal vaje s praporci. Z. z. j. n. priredili sokolski društvi Černomelj in Metlika 12. IX. 1. ) Nastop telovadk s prostimi vajami, 2.) nastop članstva: a) proste vaje, b) na orodju (2 vrsti). Telovadbo vodil K. Fuhs, nač. Sokola v Metliki. Z. j. n. sokolskega odseka v Hrastniku 12. IX. Gosti: Krško, Ljubljana, Šiška, Trbovlje, Vič, Zagorje. Čl. v kr. 150. Telovadna: 1.) celjske proste vaje (60 tel.), 2. ) proste vaje hrastniškega in zagorskega naraščaja (40), 3. ) zagorske Sokolice: a) vaje z obroči, b) orodna telo¬ vadba (bradlja, konj), 4.) orodna telovadba čl. 6 vrst (Hrastnik, Krško, Trbovlje, Zagorje — orodje: drog, bradlja, konj, skok), 5.) vzorna vrsta ljubljanskega Sokola, 6.) boks izvajalo 6 tel. krškega Sokola. Z. j. n. Sokola v Trbovljah 19. IX. Gosti: Brežice, Hrastnik, Zagorje. Telovadba: a) proste vaje za Celje (50 tel.) b) orodna telovadba trboveljskega Sokola (3 vrste, drog, bradlja, konj, skok), c) orodna tel. zagorskega in hrastniškega Sokola (2+1 vrsta) d> nastop zagorskih Sokolic, e) nastop zagorskega naraščaja. Izid zelo povoljen. Z. z. j. n. Šoštanjskega Sokola v Družmirju 19. IX. Proste vaje in orodna telovadba. Javni nastopi so več ali manj dobro uspeli. Mnogo je napredovalo članstvo v izvedbi prostih vaj ; seveda je še tu zmirom veliko nedostatkov, zlasti v podrobnostih, ki zahtevajo še mnogo vztraj¬ nega in pazljivega dela. Tudi vspehi orodne telo¬ vadbe nam kažejo lep razvoj, žal, da se je preveč prednosti dajalo le »gotovim orodjem«. O vse¬ stranskem napredku nam pričajo tekme, ki so se vršile letos v zvezi z javnimi nastopi v štirih so¬ kolskih okrožjih. Take tekme so za razširjenje in izpopolnitev sokolske telovadbe, za pospešitev nje¬ nega razvoja največjega pomena. Prvi pogoj za razvoj sokolskega delovanja je primeren prostor, kjer more sokolsko društvo gojiti 118 telovadbo nemoteno skozi celo leto. Za vsako so¬ kolsko društvo je zato lastna telovadnica najod¬ ličnejšega pomena, da, življenska potreba. Kje se pač more društvo lepše razvijati kot pod lastnim krovom. To so spoznala tudi slovenska sokolska društva, ki niso imela ravno najpripravnejših telo¬ vadnic, in so začela po večini misliti na zgradbo lastnega doma. Prvi slovenski sokolski dom se je vzdignil lani v Žireh, letošnje leto stasi postavila lasten krov celjski in zagorski Sokol. Ta dva doma bosta otvorjena v 1. 1910. Nadalje si že gradita lastno streho jeseniški in tržiški Sokol; veliko društev pa si je ustanovilo posebne stavbene odseke, ki jim je poverilo za nalogo zgradbo lastnega doma. S trdim delom in težko odtrganimi prihranki si gradi slovensko So¬ kolstvo svoje domove, zato bodo pa ti tudi močne trdnjave, v katere se bodo zastonj zaganjale so¬ vražne sile. Slovenska sokolska književnost kaže v prete¬ čenem letu razveseljiv napredek. »Slovenski sokolski koledar« je izšel že meseca oktobra v založbi vad. zbora Sokola v Kranju. »Slovenski Sokol«, ki izhaja mesečno pod strokovnim vodstvom br. dr. Murnika, se je zdatno povečal. Vrhutega je dobil še mesečno prilogo »Vadbeni večeri«, ki prinaša praktično snov vaditeljem in telovadcem. Toda ta dva sokolska glasnika nista letos same¬ vala. Sokol 1. v Ljubljani je pričel izdajati '»So¬ kolsko matico«, I. zvezek je izšel 26. VI. 1909 pod naslovom »Sokolski evangelij« in vsebuje nekaj prevodov iz K. Vaničkove knjige »Sokolske epistoly«, ki jih je za naše razmere priredil br. dr. P. Vaditelji Sokola v Kranju nam obljubujejo z novim letom »Vaditeljski list«, ki ima namen vsaki mesec prinašati snov za telovadne ure enega meseca za vse panoge, to je za članstvo, članice in naraščaj. Sokolski naraščaj je dobil svoje glasilo v listu »Naša bodočnost«. Poleg tega se pa pripravlja še več drugih del, ki so za razvoj sokolstva naj¬ večjega pomena. 119 8. avgusta je poteklo prvo četrletje odkar je preminul ustanovitell, učitelj in vodnik Sokolstva, nesmrtni dr. Miroslav Tyrš. Večen spomin mu ohrani celokupno Sokolstvo, v srcih vseh Sokolov plamti žar neskočne hvaležnosti in oboževanja do njega. Ljubljanskemu Sokolu je ugrabila 21. maj- nika neizprosna smrt Pavla Drahslerja, ki je stal med ustanovitelji pri zibeli slovenskega So¬ kolstva. Bil je vnet sokolski delavec, ponovno iz¬ voljen v odbor južnega Sokola, v katerem je bil eden prvih vaditeljev (Drahsler, Colloretto, Kobler). Stal je vedno v sredi sokolskega gibanja in se je še v starejših letih živo zanimal za razvoj sloven¬ skega Sokolstva. Ljubljanskega Sokola se je spo¬ mnil še v zadnjem trenutku in mu je volil 200 K. Celjski Sokol je izgubil mnogoletnega starosta dr. J. Dečka, ki je bil prvoboritelj sokolske misli na štajerskem. V Mozirju je izdihnil Lip o ld, zaslužni starosta ondotnega sokolskega društva. Tudi iz vrst mlajših članov je zahtevala koščena roka svoje žrtve. Požrtvovalnim Sokolom trajen spomin ! Pogled na letošnje delovanje in razvoj Slo¬ venskega Sokolstva je nad vse krasen in upanja poln. Žilavo in vsestransko se je vršilo delo, toda kljub temu nas to še ne sme zadovoljiti in uspa¬ vati v brezdelje. Spominjajmo se vedno Tyrševih besedi: »Nas more vzdržati edino sokolska zavednost in zopet in zopet delavnost sokolska, redna, čila, energična in sred¬ stev' s ve st na.« Zatoraj moramo misliti vedno naprej in se ravnati po geslu: »Dalje in dalje, nazaj ne korak!« Dr. Gv. S. C==1 □ CZ. 120 Vadbeni načrt za ženske oddelke PRIPOMNJE K STATISTIČNEMU IZKAZU. !) Mesečnina za podporne čl. 1 K, za izvršujoče 50 v. -’) Mesečnina 2 K, 1 K, 60 v. 3) Mesečnina za podporne čl. 1 K, za izvršujoče 60 v. 4 ) Društvo ima 2 enako veliki telovadnici. 5 ) Poleg te telovadnice ima društvo še letno telovadišče v obsegu 2660 m 1 . e) Letnina 3 K. 7) Mesečnina za podporne čl. 1 K, za izvršujoče 40 v. s) Zaradi pomanjkanja telovadnice se telovadi samo poleti. KRATICE K ZVEZI SLOVANSKEGA SOKOLSTVA. j arh. = arhivar bi. = blagajnik \ čl. = člani j čl. v kr. = člani v kroju člane. = članice čtr. = četrtek dop. = dopoldne goj. = gojenke knj. = knjižnica leposl. knj. = leposlovna knjižnica nač. = načelnik nam. = namestnik nar. = naraščaj 1 nd. = nedelja nZ. = namestnik, zastop¬ nik v S. S. Z. obrt. nar. = obrtni in tr¬ govski naraščaj ; odb. = odbornik(i) or. = orodjar pn. = ponedeljek pnč. = podnačelnik pop. = popoldne podpr. = podpredsednik preds. = predsednik pr. r. = pregledovalci ra¬ čunov pst. = podstarosta pt. = petek sb. = sobota sr. = sreda st. = starosta str. knj. = strokovna knjižnjica str. 1. = strokovni list t. = tajnik tel. = telovadci teldk. §g telovadkinje tr. = torek ust. ^ ustanovljeno vad. = vaditelj v. pom. = vaditeljski po¬ močnik v. pr. = vaditeljski pri¬ pravnik v. zbor = vaditeljski zbor v = vinar zap. = zapisnikar zZ. društveni zastop¬ nik v zvezinem odboru zv. = zvečer ž. = žene PREGLED GOJITVE TELOVADBE !) Obisk te telovadbe vsako leto zdatno pada. Z kot obvezni predmet, toda pri nas ostane začasno še ljudske šole izprašan telovadni učitelj. 4 ) Neizprašan tel. Pri sestavi navedenega pregleda sem uvaževal vse za- sem ločil zadnje od drugih — samo ena številka pomenja Na list »Slovenski Sokol" sta naročena samo c. kr. II. drž. St. Vidu nad Ljubljano. 122 SLOVENCEV NA SREDNJIH ŠOLAH. 1 ) 123 STATISTIČNI IZKAZ 124 SLOVENSKEGA SOKOLSTVA. 125 126 127 Zveza slovanskega sokolstva"). Ust. 2. svečana 1908. Predsedstvo : St. dr. Josip Scheiner (st. C. O. S., Praga II, Vaclavske nam. 70.), nam. st. dr. Lazar Car (st. S. H. S. D., Zagreb), nač. dr. Jindrich Vaniček (nač. Č. O. S.. Smichov, Plzenska tr., So- kolovna), nam. nač. dr. Viktor Murnik (nač. S. S. Z., Ljubljana), t. dr. Anton Novotny (odb. Č. O. S., Kral. -i Vinohrady u divadla, č. 3), bi. Edvard Waraus (bi. Č. O. S., Praga L, Rytirska ul. stara rychta), preglednik računov A. V.Pragr (nač. sok. župe»Tyrš« na Stred. Labi); to funkcijo bosta opravljala tudi zastopnika bolgarskega in srbskega Sokolstva, vendar zvezi š_e niso javljena imena. Odborniki: za Č. O. S. dr. Čižek, dr. Peregrin Fiša, Ant. Kalina, Fr. Mašek, dr. J. Pluhar, Ant. Zyka — za S. S. Z. dr. IV a n Oražen, dr. Otokar Rybar, J. Thaler, dr. Josip Šegula, Viljem Kukec — za S. H. S. D.: Cesar Akačič, dr. Pero Magdič, dr. Majstrovič, Martin Pilar, dr. Božo Vinkovič. Člani odbora: V odbor zveze pošlje vsaka sokolska zveza po 5 zastopnikov brez ozira na število članov in nadalje po enega zastopnika za vsakih 10.000 članov. Tehnični zbor tvorijo načelniki in podnačelniki slovanskih sokolskih zvez. Z. S. S. tvorijo: »Češka Obec Sokolska", »Savez hrvat- skih sokolskih društava", »Slovenska sokolska zveza", »Savez srpskih Sokolov kraljevine Srbije" in »Sajuz na blgarskih gimnastičeski družestva Junak". Poljska sokolstva zveza je javila pravkar svoj pristop. *) Okrajšave glej str. 121. 128 Zvezni organ je »Vestnik Sokolsky“, izhaja 10. in 25. vsakega meseca; celoletna naročnina 4 K, urednik Rud. Bilek. — Uredništvo: Praga II., Ferdinandova tr. »Slikcev palač". - Upravništvo: Praga II., Tišnuvi ul. tiskarna Gregrova. Določeni vsesokolski zleti: v 1. 1910 v Zagrebu, v 1. 1912 v Pragi (petdesetletnica ustanovitve Sokolstva), v 1. 1914 v Ljubljani. SLOVENSKA SOKOLSKA ZVEZA. Ust. 1. 1905. Sedež: Ljubljana. Predsedstvo: St. dr. Ivan Oražen (Ljubljana), I. pst. dr. Otokar Rybar (Trst) II. pst. dr. Gvidon Sernec (Celje), nač. dr. Viktor Murnik (Ljubljana), t. Bogumil Kajzelj (Ljubljana), bi. Rudolf Vesel (Ljubljana), zap. Vilko Bukovnik (Ljubljana), nam. R. Boltavzar (Šiška), A. Kostenapfel (Ljubljana) in L. Rogi (Ljubljana) ; v pr. r.: J. Novak (Idrija), H. Sachs (Kamnik) in dr. J. Šamik (Trst). Zvezni odbor sestoji iz predsedstva in župnih od¬ poslancev, V aditel j ski zbor : Nač. dr. Viktor Murnik (Ljubljana), Jože Smertnik (Celje), zap. Alex. Kostnapfel (Ljubljana), vad.: Tomo Burgstaller in V. Bukovnik (Ljubljana), Evgen Sajovic (Kranj"), dr. Janko Savnik (Trst). Člani vad. zbora so vsi društveni načelniki. Tehnični odsek: Nač. dr. Viktor Murnik (Ljubljana), člani: Bukovnik in Drenik (Ljubljana), Novak (Idrija), dr. Pe- stotnik (Ljubljana I.), E. Sajovic (Kranj), Smertnik (Celje). Zvezni nadzornik: dr. Viktor Murnik, nam. V. Bu¬ kovnik (za Ljubljano in njeno okolico), Evgen Sajovic, nam. Fr. Ažman (za Gorenjsko), Bojan Drenik, nam. dr. Janko Savnik (za Dolenjsko), Julij Novak, nam. Fr. Krčnik (za Notranjsko), Josip Smertnik ln E. Ilich (za Štajersko), Ludovik Kranjc, nam. dr. H. Irgolič (za Goriško in Primorsko). Zvezino glasilo: »Slovenski Sokol", s prilogo »Vad¬ beni večeri". Izhaja 25. vsakega meseca, za celo leto stane 3 K, urednik: dr. V. Murnik. — Uredništvo: Ljubljana, Knaf- lova ul. 5. — Upravništvo: Ljubljana, Dalmatinova ul. 5.' Ajdovščina (Goriško): Ust. 1.1909. — St. Artur Lokar, pst. Štefan Stekar, nač. Rudolf Brajnik, t. Sl. Sterle, bi. Avg. Dolenc, odb.: A. Krjžaj, St. Logar, M. Malik; pr. r. Avg. SJana in Fr. Štekar; zZ. Št. Stekar, nZ. M. Malik. Čl. 68, čl. v kr. 25, tel. 23, šol. nar. 20, obrt. nar. 8. Člani telovadijo v tr., sr„ pt., 8'/ 2 —10 zv., vad. zbor v sr. 10—l0 1 / 2 zv., šol. nar. čt. 6—7 zv., ned. 11—12 dop., obrt. nar. kakor 129 9 čl. Vpisnina 1 K, mesečnina: podporni 1 K, izvršu¬ joči 50 v; str. I. »Slovenski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Rudolf Brajnik (nač. Ajdovščina 13), pnč. St. Logar (vad. pr.), Dr. Fiegl (vad. pr.), bi. Fr. Poniž (vad. pr.), or. A. Križaj (vad. pr.), vad. Marij Bras. Odsek ajdovskega Sokola v Selu (Pri¬ morsko) ust. 1.1909. — Preds. Fr. Bavčar, podpr. Iv. Mermolja, t. Jos. Pišot, bi. Iv. Pišot, or. Al. Pir¬ jevec, odb.: Iv. Lipovš, Evstahij Mrmolja, pr. r.: Ant. Bavčar, Al. Bavčar. Čl. 50, tel. 30. Vpisnina 50 v, mesečnina 20 v. Bled (Kranjsko): Ust. 1. 1908. — St. Jakob Peternel, pst. Viljem Repe, nač. Fran Peternel, t. Fr. Olivotti, bi. U. Plemelj, odb.: dr. Gabr. Hočevar, J. Stare, A. Rus, P. Dolar; nam. odb.: Avg. Erat, I. Zrimec; pr. r.: Iv. Pretnar, J. Žirovnik; zZ. Fr. Olivotti, nZ. Fr. Peternel. Čl. 90, čl. v kr. 30, tel. 25, obrt. nar. 12, šol. nar. 27; telovadi se: člani v tr., čtr. in sb. od 8—10 ure zv., vad. zbor iste dneve 7—8 ure zvečer, obrt. nar. v ned. 4—5 ure pop., šol. nar. v ned. in čtr. 3—4 ure pop. Članarina mesečno podp. člani 1 K, redni 50 v, vpisnina 1 K, ustanovniki 100 K. Društvo je naročeno na list »Slovenski Sokol« (12 iztisov) in »Sokol« (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. Fran Peternel (vad.), pnč. K. Piber (vad.), zap. A. Rus (vad.), vad. pom.: Fr. Olivotti, J. Stare ml. Bohinjska Bistrica (Kranjsko); Ust. 1. 1909. — St. in pst. Mijo Grobotek, nač. Alojzij Iskra, bi. M. Grobotek ml., odb.: Fran Kleč, Janez Rozman, Fran Šiljar. Čl. 60, tel. 8, šol. nar. 12, obrt. nar. 2. Telovadi se: čl. v tr. in sb. 8—10 zv., ned. 3—6 pop., nar. v sr. in pt. 7—9 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 60 v, str. 1.: »Slovenski Sokol«. Borovlje (I. slovensko sokolsko društvo na Koroškem). Ust. 1.1909. — St. I. Mišic, pst. I. Sornik, načelnik J. Jurman, 1.1. Ramik, bi. Ljud. Borovnik, odb.: L. Borovnik, I. Goračnik, L. Mak, Ant. Stangl; pr. r.: P. Mišic in M. Turk; zZ. J. Jurman, nZ. Lj. Borovnik. Čl. 50, tel. 20; telovadi se v pn. in sb. 130 8—9 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 40 v; knj. šteje 70 knjig, str. 1. »Slovenski Sokol«. Društvo ima pevski in tamburaški odsek. Brežice (Štajersko): Ust. 1. 1904. — St. dr. Schmirmaul, pst. Jos. Šetinc, nač. Ivan Vidmar, t. Jos. Boečio, bi. Fr. Pišek; odb.: A. Levak, Jos. Uršič, N. Poljanšek, L. Schweiger; pr. r.: A. Ivanetič, A. Kotko; zZ. dr. Schmirmaul, nZ. Jos. Šetinc. Čl. 70, čl. v kr. 35, tel. 20, obrt. nar. 15, telovadk 12; vsi oddelki telovadijo v pn., tr., pt. Vpisnina znaša 2 K, msečnina 60 v; društvo ima prapor. Str. L: Slo¬ venski Sokol, Sokol (Praga), Cvičitelske Listy (Plzen), Sokol (Zagreb). Vaditeljski zbor: Nač. Ivan Vidmar, (vad., Brežice), pnč. Josip Holy (vad.), zap. in bi. Fr. Pišek, or. Schweiger. Odsek brežiškega Sokola v Sevnici (Štajersko) ust. 1. 1908, šteje 12 članov, ki so vsi telovadci. Celje (Štajersko): Ust. 1.1890. — St. dr. Gvidon Sernec, pst. Miloš Štibler, nač. Jože Smertnik, t. Šandor Hrašovec, bi. M. Meglič, odb.: P. Furlan, A. Jager, Fr. Lončar, dr. Janko Sernec; zZ. Jože Smertnik, nZ. M. Meglič. Čl. 110, čl. v kr. 60, tel. 32, čl. telovadijo v pn., sr. in pt. 8—10 zv., vad, zbor isto- krat, šol. nar. sr. in sb. 2—3 pop,, obrt. nar. pn., sr. in pt. Vpisnina 1 K, mesečnina 1 K, društvo ima prapor, društvena knjižnica šteje 116 knjig, str. L: »Šlovenski Sokol», »Sokol« fPraga), »Vestnik Sokolsky« (Praga), »Prapor« (Kolin), »Čvičitelske Listy« (Plzen), »Zahranični Sokol« (Berlin), »Sokol« (Zagreb). Vaditeljski zbor: Nač. Jože Smertnik (vad., Celje, Narodni dom), pnč. Anton Jager (vad.), zap. Fr. Kralj (vad. pom.), or. Fr. Furlan (vad.), vad. dr. Gvidon Sernec, vad. pom.: Korun, Wltavski, Zabu- kovšek; vad. pr.: Rozman. Odsek »Celjskega Sokola« v St. Jurju naj. ž. (Štajersko). Ust. 1,1909. — St. Josip Culek, pst. dr. J. Ipavic, nač. J. Sevnik, v t. Fr. Ferlež, bi. Al. Recelj, odb.: J. Puncer, Iv. Sošter, Fr. Urleb, pr. r. O. Kartin. Čl. 39, tel. 20, šol. nar. 54; čl. te- 131 9 * lovadijo v tr., čtr. in sb.; nar. v sr. in sb. Vpisnina 10 v, mesečnina 40 v, str. 1.: »Slovenski Sokol« (2 izvoda). Vaditeljski zbor: Nač. Julij Sevnik (vad., Dramlje, Štajersko), pnč. V. Puncer (vad. pr.), zap. A. Oset (vad. pr.), bi. Al. Recelj (vad. pr.), or. Iv. Špehar (vad. pr.). Cerknica (Kranjsko): Ust. 1. 1909. — St. Ernest Serko, pst. Fran Homovc, nač. Anton Urbes, t. A. Werli, odb.: Jakob Homovc, Anton Meden, Ivan Pirnat, Eg. Zigel, Ivan Žumer. Čl. 100, tel. 20. Mesečnina : a) podporni člani 1 K, izvršujoči 60 v. Cerkno (Goriško): Ust. 1. 1909. — Št. Tomo Štrukelj, pst. Viljem Peternelj, nač. Janko Gerželj, t. Jernej Štravs, bi. V. Tušar, odb.: C. Brelih, J. Carli, J. Plemelj, Fr. Obid, pr. r. A. Jereb in Fr. Makar; zZ. J. Gerželj, nZ. P. Brelih. Čl. 60, čl. v kr. 26, tel. 22, ž. 15; čl. telovadijo v sr. in sb. 8—10 zv., vad. zb. v čtr. zv. Vpisnina 1 K, meseč¬ nina 60 v., str. L: »Slovenski Šokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Janko Gerželj (vad., Cerkno 99), zap. G. Brelih (vad.), bi. Fr. Olid (vad.), or. J. Carli (vad.), vad. 1. Brelih. Černomelj (Kranjsko): Ust. 1.1908. — St. dr. Jožef Malerič, pst. Anton Zurc, nač. Ignacij Klinc, t. Melhijor Dolenc, bi. Avgust Kunc, odb.: Albin Fabjan in J. Skubic; pr. r.: A. Muc in A. Spjeitzer; zZ. dr. Jožef Malerič, nZ. Ignacij Klinc. Čl. 126, čl. v kr. 26, tel. 20, šol. nar. 20, žen 57, teld. 19; čl. telovadijo v tr. in pt., člane, v pn. in čtr., šol. nar. v ned. od 3—4. pop. Mesečnina 60 vin., str. L: »Slovenski Sokol«. Društvo ima ženski odsek. Vaditeljski zbor: Nač. Ignacij Klinc (vad., Černomelj), pnč. Dore Šetina (vad.) zap. M. Dolenc (vad.), bi. in or. A Kunc (vad), vad. K. Leitgeb. Črniče (Goriško): Ust. 1. 1909. — St. Franc Pignatari, pst. Fr. Kosovel, nač. Mirko Leban, t. V. Toplikar, bi. Fr. Kolavčič, odb.: A. Fišar st., A. Fišar ml.; odb. nam. J. ^Rijavec, A. Koren; pr. r. 1. Merljak, M. Faganelj. Čl. 64, čl. v kr. 16, tel. 22, nar. 32; telovadi se v sr. in sb. 8’/ 2 —10 zv. Vpisnina 50 v, mesečnina 40 v. 132 Deskle (Goriško): Ust. 1. 1909. — St. Edm. Konjedic, pst. Fr. Stegar, nač. in t. Fr. Turk, bi. V. Ivančič, odb.: A. Valentinčič, Fr. Gabrijelčič, Ig. Borštnik, pr. r. H. Klovaš, R. Zimer. Čl. 69, čl. v kr. 30, tel. 24, šol. nar. 23. Vpisnina 1 K, čl. 40 v. Domžale (Kranjsko): Ust. 1. 1905. — St. Fran Ravnikar, pst. Andrej Slokar, nač. Fran Majzel, t. Tomo Petrovec, bi. Fran Kuhar, odb.: J. Adamič, Fr. Cerer, M. Jenčič, Josip Jezernik; pr. r. R. Jelenc in J. Vilar; zZ. Fran Majzelj, nZ. Milan Jenčič. Čl. 79, čl. v kr. 22, tel. 10; čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. '/29—10. zv.; Vpisnina 1 K, mesečnina 50 vin., str. I. »Slovenski Sokol«. Gorica (Goriško): Ust. I. 1887. — St. dr. Josip Levpušček, pst. dr. Dinko Puc, nač. Ludovik Kranjc, t. Andrej Podgornik, b. J. Jarušek, odb.: J. Bošt¬ jančič, VI. Knaflič, M. Jerin; odb. nam.: K. Gaspari, V. Knaflič; pr. r. K. Cigoj, dr. K..Podgornik; zZ. dr. Dinko Puc, nZ. Mate Jerin. Čl. 168, čl. v kr. 49, tel. 37, šol. nar. 46, obrt. nar. 37, teldk. 24; čl. telovadijo v pn., sr. in čtrt. 9—10 zv., vad. zbor v čtr. 9—10 zv., teldk. v tr. in pt. 6—7 zv., šol. nar. v pn. in čtr. 6—7 zv., obrt. nar: I. odd. v tr. in čtr. 8 — 1 / 2 10 zv., II. odd. v tr. in pt. 7—8 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 2 K, 1 K, 60 vin.; društvo ima prapor; knj. šteje 38 strok, knjig, str. 1.: »Slovenski Sokol«, Sokol (Zagreb), Sokol (Praga), Vestnik Sokolsky (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. in bi. Lud. Kranjc (vad., Gorica, Trgovski dom), pnč. Al. Bašin (vad.), zap. J. Bregant (vad. pr.), or. Al. Cirman (vad. pr.), vaditelji: M. Jerin, Al. Bratuž; vad. pr.: K. Knaflič, J. Mervič, Adolf Milanič. Odsek goriškega Sokola v Biljah (Go¬ riško): Ust. 1. 1909 — Preds. Andrej Peric, podpr. Janko Peric, t. A. Silič, bi. G. Saunig, or. Blažiča, odb. nam.: T. Nemic, I. Zorn; pr. r. J. Kerševani, V. Nemic. Članov 78, čl. v kr. 27, tel. 32, nar. 42. Vpisnina 1 K, mesečnina 50 vin. Telovadbo vodi vad. zbor goriškega Sokola. Telovadi se po leti na prostem, po zimi v dvorani br. Nemica. 133 Odsek goriškege Sokola v Volčji dragi (Goriško): Ust. 1. 1909. — Preds. Franc Svečeric, podpr. J. Nardin, t. F. Bajt, bi. Ivan Kadermac, or. I, Petrovčič, odb. nam.: J. v Gregorič, Ed. Uršič; pr. r. A. Musič in J. Nardin. Čl. 34, čl. v kr. 26, tel. 14. Telovadi se v ned. 8-10 dop. in v tr. 8—10 zv. Str. 1.: »Slovenski Sokol«. Gradec (Štajersko): Ust. 1. 1906. — St. Ivan Janc, pst. Marko Pšeničnik, nač. Albert Poženel, t. Fr. Hrašovec, bi. M. Miklič, odb. 1. Blanč in Iv. Zahrastnik; pr. r. Hrovat, Zupančič; zZ. dr. 1. Že¬ leznikar, nZ. 1. Štete. Čl. 47, čl. v kr. 5, tel. 34, teldk. 6 ; čl. telovadijo v pn. in pt. 8—10 zv., vad. zbor v pn. 10— 3 / 4 l 1 zv., teldk. v sr. in sb. 8—10 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 1 K, str. 1. »Slovenski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Albert Poženel (vad., Gradec, tehnika), pnč. 1. Koder (vad.), or. 1. Blanč (vad. pr.), vad.: Ivan Janc, Iv. Lukman; vad. pr.: Hrašovec, Miklič,^ Šribar, Zahrastnik, Zupančič. Hrastnik (Štajersko): Ust. 1.1909. — St. Miloš Roš, pst. Al. Dragan, nač. Vekoslav Roš, pnč. E. Sorčan, t. F. Šentjurc, bi. J. Gorenje, gosp. Avg. Adamčič, odb.: J. Koren, Fr. Peklar, nam. J. Raker, Dav. Stahovnik, pr. r. V. Jurko, Iv. Krejči. Čl. 41, čl. v kr. 17, tel. 14. Telovadi se v ljudski šoli vsak tr., čtr. in sb. 7—9 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 40 v. Idrija (Kranjsko) : Ust. 1. 1897. — St. Janko Gruden, pst. Fran Tavzes, nač. Julij Novak, t. J. Šinkovec, bi. And. Primožič, odb.: J. Grilc, Zdr. Jurman, Fr. Krečnik; odb. nam.: J. Lapajne, J. Še¬ benik, J. Tratnik; pr. r. Fr. Demšar, Ivan Lapajne; zZ. Julij Novak, nZ. Fr. Tavzes. Čl. 116, čl. v kr. 42, tel. 28, šol. nar. 56, obrt. nar. 12, žen 62, teldk. 6, goj. 64. Čl. telovadijo v pn., sr. in p. t 1 / 3 9—10 zv., vad. zbor od 8—10 zv., teldk. in goj. v tr. in pt. 6—V 2 8 zv., šol. nar. v pn. in čtr. 6—7 zv., obrt. nar. v ned. pop. 2—3. Vpisnina 1 K, mesečnina 1 K in 60 vin., društvo ima prapor, knj. šteje 450 knjig, str. L: »Slovenski Sokol«, »Sokol« (Zagreb), »Sokol« (Praga), »Sok. Vestnik« (Praga), »Cvičitelske Listy« (Plzen j). 134 Vaditeljski zbor: Nač. Julij Novak (vad. Idrija 78), pnč. Fr. Krčnik (vad.), zap. in bi. Zdravko Albreht (vad.), or. Leopold Pivk (vad.), vad. Josip Šinkovec. Odsek idrijskega Sokola v Spodnji Idriji : Preds. Peter Lukan, podpr. Fran Sedej, t. A. Polanc, bi. I. Zazovičar, or. A. Felc, nam.: Fr. Majnik. Al. Velikajne, rač. pr.: Fran Lapajne, P. Močnik. Čl..34, čl. v kr. 14, tel. 15, žen 19, teldk. 8, nar. 16. Čl. telovadijo v čtr. in sb. 9—*/ 2 11 zv., teldk. v ned. od 1—2 pop., nar. v ned. 3—4 pop. Mesečnina 60 vin. Ig (Kranjsko): Ust. 1. 1909. — St. Jos. Zdravje, pst. Al. Minatti, nač. M. Minatti, t. Fr. Škraba, bi. A. Mežan, odb.: Fr. Zdravje, Fr. Virant, I. Gerbec, Mar. Zdravje; pr. r. Iv. Škraba, A. Uršič, zZ. Martin Zdravje, nZ. Ivan Gerbec. Čl. 26, čl. v kr. 10, tel. 14, nar. 12; čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 1 / 2 10—VpH zv., nar. v pnd., sr. in pt. V 21 0—V 21 1 zv. Mesečnina 50 vin., str. 1.: »Slovenski Sokol«. Ilirska Bistrica (Kranjsko): Ust. 1. 1905, — St. Josip Samsa, pst. Drag. Val, nač. Robert Bilc, t. I. Cekorič, bi. Fr. Samsa, odb.: Fr. Ambrožič, Leop. Abramič, Ivan Kavčič, Jos. Povk; pr. r. Al. Domladič, A. Siene; zZ. R. Bilc, nZ. Fr. Ambrožič. Čl. 76, čl. v kr. 24, tel. 20, šol. nar. 26, obrt. nar. 8, teldk. 27; čl. telovadijo v tr. in pt. 8— ] /:>10 zv.; teldk. v čtr. 7—8 zv. in ned. 4—5 pop., šol. in obrt. nar. v tr. in pt. 7—8 zv. Mesečnina 60 vin., društvo ima prapor, str. L: »Slovenski Sokol«. Javornik (Kranjsko): Ust. I. 1907. — St. Peter Vilfan, pst. Josip Vovk, nač. Fran Ravnik, t. Ivan Štravs, bi. Leop. Zore; odb.: Fr. Kuštrin, Čv. Man¬ deljc, Fr. Ovječ, Iv, Vovk; pr. r. Iv. Štravs in J. Vovk; zZ. Leop. Zore, nZ. Ivan Štravs. Čl. 31, čl. v kr. 12, tel. 24, šol. nar. 17. Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. ’/ 2 9—10 zv.; vad. zbor iste dni '/ 2 8—8 zv. ; šol. nar. iste dni 7—'/ 2 8 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 50 vin., str. list »Slovenski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. in bi. Fr. Ravnik, (vad., Groblje-Sava), pnč. J. Vovk (vad), zap. in or. 135 Peter Vilfan (vadi, vad. Ivan Vovk, vad. pom. Ivan Štravs. Jesenice (Kranjsko): Ust. 1. 1904. — St. Lovro Hurner, pst. Fr. Hlebajna, nač. Silvester Boštele, t. R. Špicar, bi. Mih. Artel, odb.: M. Ažman, Rad. Čop, Fr. Lipar, I. Ravnik, L. Ravnik, Dav. Rožič, pr. r. E. More, Fr. Nagode; zZ. Lovro Hurner, nZ. Silv. Boštele. Čl. 59, čl. v kr. 25, tel. 27, nar. 21. Čl. te¬ lovadijo v tr., čtr. in sb. 8—10 zv,, nar. v pn., sr. in pt. 7—8 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 60 vin. Str. 1. »Slovenski Sokol« (2 izstisa). Svoje telovadnice društvo nima. Ko je bilo postavljeno na cesto, je prepustil začasno br. Ant. Treven društvu dvorano, ki meri 88 m 2 . Društvo si bode gradilo vsled tega lastni dom. Vaditeljski zbor: Nač, Silvester Boštele (vad.), pnč. Mihajlo Ažman (vad.), vad.: Al. Kešnik, Iv. Pušl in M. Sušnik, vad. pr.: Zd. Bajd, Iv. Erzar. Kamnik (Kranjsko): Ust. I. 1904. — St. dr. Al. Kraut, pst. Ivan Exler, nač. Ivan Pollak, t. Blaž Logar, bi. Fr. Potočnik, odb.: R. Debevec, 1. Hudo- bilnik, Fr. Kraus, 1. Lužar, A. Pirnat; pr. r.: Fr.,Stare in Fr. Stele ml.; zZ. Fr. Kraus, nZ. I. Lužar. Čl. 80, čl. v kr. 31, tel. 12, obrt. nar. 14; čl. telovadijo v pn., sr. in sb. 8,-10. zv., obrt. nar. v tr. in čtr. 8. do 10. zv. Vpisnina 2 K, mesečnina 50 vin.; str. 1. »Slovenski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Ivan Pollak, (vad., Kamnik štev. 91/92), pnč. in or. Fran Kraut (vad.), zap. Blaž Logar, bi. Fran Potočnik. Kobarid (Goriško): Ust. I. 1909. — Častni st. Ign. Gruntar v Ribnici, st. Iv. Gruntar, pst. A. Ju- retič, nač. Anton Uršič, t. Fr. Pignatari, bi. Fr. Miklavič, odb.: Iv. in Jos. Gruntar, J. Jakli, J. Kornar, Fr. Uršič, Ferd. Volarič; pr. r. Fr. Bogataj, J. Devetak. Čl. 60, tel. 25, šol. nar. 15, obrt.-trg. 5. Telovadi se trikrat na teden. Vpisnina 1 K, članarina 50 v. Kostanjevica-Sv. Križ (Kranjsko): Ust. 1.1909. — St. Iv. Malnarič, pst. dr. Albin Češark, nač. Iv. Miklavčič, t. Lav. Bučar, bi. Fr. Kladošek, odb.: Al. Cvelbar, J. Jarkovič, Jos. Kodrič, Jos. Stritar, pr. r. 1. Gerlovič in J. Golob, odb. nam.: J. Kerin, Fr. 136 Stritar, J. Žargi. Čl. 102, čl. v kr. 27, tel. 40; čl. telo¬ vadijo v tr. in pt. 8.-9. zv., vad. zbor v čtr. 7. do 1 / 2 10. zv. Mesečninaza podporne čl. 1 K, za tel. 50 v.; str. 1. »Slovenski Sokol«. Društvo ima dve telovad¬ nici, eno v Kostanjevici in drugo pri Sv. Križu. Obe- dve sta približno enaki: ploskev 84 m 2 , visokost 4’5 m. Vaditeljski zbor: Nač. Ivan Miklavčič (vad. Križaj pri Sv. Križu), pnč. in or. Fr. Rabuse (vad., Kostanjevica), zap. in bi. Josip Stritar (vad.. Sv. Križ); vad. pr.: Al. Hribar, Iv. Hribar, Fr. Kladošek. Kranj (Kranjsko): Ust. 1. 1906. — St. Janko Sajovic, pst. dr. Šimen Dolar, nač. Fr. Ažman, t. Josip Cvar. bi. Iv. Jagodic, odb.: Fr. Benedik, Fr. Crobath ml., K. Geiger, R. Jereb, C. Pirc, I. Valenčič; pr. r. A. Šinkovec in J. Meden; zZ. J. Sajovic, nZ. Fran Ažman. Čl. 146, čl. v kr. 42, tel. 36, šol. nar. 30, obrt. nar. 26. Telovadi se: čl. v pn., sr. in pt. 9,—10. zv., vad. zbor iste dneve 1 / 3 9.—9. zv., šol. nar. v pn. in čtr. 5.-6. zv. in ned. 11,—12. dop., obrt. nar. v pn., sr. in pt. 9.—10. zv. in v ned. 3.-5. pop. Vpisnina 2 K, mesečnina 1 K; društvo ima prapor, knj. šteje 800 knjig. str. knj. 60 knjig. Str. 1.: »Slovenski Sokol« (5 izvodov), »Sokol« in »Vestnik Sokolsky« (Praga), »Prapor« (Kolin), »Cvj- čitelske listy« (Plzen), »Sokol« (Zagreb), »Przewodnik gimnasticzny Sokol« (Lvov). Telovadišče na prostem meri 6000 m 2 , telovadni prostor 2666 m \ Poleg tega ima društvo na telovadišču dva »Lawn - Tennis« prostora in drsališče. Vaditeljski zbor: Nač. Fran Ažman (vad.), pnč. in zap. Janko Sajovic (vad.), vad.: Miroslav Ambrožič, Fran Benedik, Evgen Sajovic; vad. pom.: Radivoj Čelešnik, Josip Marčan; vad. pr.: Julij'Ko¬ vačič, Ivan Mešek. Krško (Kranjsko): Ust. 1. 1906. St. Dragotin Humek, pst. Hinko Štancer, nač. Ivan Grubič, t. Rado Arnšek. bi. Fr. Kerin, odb.: P. Kaušek, V. Mav¬ sar, A. Durazo, I. Radanovič, Fr. Vanič, Pavla Zirer, pr. r.: 1. Geraldi, Fr. Silovinac, zZ. V. Horvat, nZ. 1. Grubič. Čl. 130, čl. v kr. 25, tel. 18, šol. nar. 20, obrt. nar. 16, žen. 18, teldk. 16, goj. 20; čl. telovadijo 137 v tr., sr. in pt. 8.-9. zv., vad. zbor v sr. 1 / a 9.—9. ure, teldk. pn. in čtr 8.-9. zv., šol. nar. v tr. in pt. 6. do 7. zv., obrt. nar. v ned. 2.-4. pop., goj. v pn. in čtr. 5.-6. pop. Vpisnina 1 K, mesečnina 60 vin., društvo ima prapor, knj. šteje 20 knjig, str. 1.: »Slovenski Sokol«, »Sokol« (Praga), »Vestnik Sokolsky« (Praga), »Cvičiteljske Listy« (Plzen). Vaditeljski zbor: Nač. in or. Ivan Grubič (vad. Krško), pnč. Ivan Radanovič, (vad. pom.), zap. R. Arnšek (vad. pr.), bi. A. Coklin (vad. pr.), vad. pom. V. Moškon. Ljubljana (Kranjsko): Ust.J. 1863. — St. dr. Viktor Murnik, pst. dr. Anton Švigelj, nač. Bojan Drenik, t. Leo Rogi, bi. Pavel Skale, odb.: V. Bu¬ kovnik, F. Burgstaler, Fr. Kandare, Al. Kostnapfel, J. Mešek, R. Vesel; pr. r. Fr. Barle, I. Tomazin; zZ. Fr. Kandare, nZ. T. Burgstaler. Čl. 450, čl. v kr. 150, tel. 70, šol. nar. 50, obrt. nar. 40. Telovadi se: čl. v pn., sr. in pt. 8.—10. zv., vad. zbor v pn., sr. in pt. 3 / 4 8.— 1 / 4 9- zv. šol. nar. v pon. in čtr. 6.-7. zv., obr. nar. v tr. in čtr. 8.—10. zv. Vpisnina 2 K, me¬ sečnina 1 K; društvo ima prapor. Knj. šteje 300 knjig; str. 1.: »Slovenski Sokol«, »Vestnik Sokolsky« (Praga), »Sokol« (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. Bojan Drenik (vad., Ljubljana, gledališka ul. 5), or. T. Burgstaler, vad.: V. Bukovnik, T. Burgstaler, Al. Kostnapfel, dr. Viktor Murnik, 1. Thaler; vad. pr.: Bučar, Malnar, Štrukelj, Vidic. Ljutomer (Štajersko): Ust. 1. 1903. — St. dr. Karol Chloupek, pst. J. Rajh, nač, Fr. Stajnko, t. Iv. Tomažič, bi. Martin Seršen, odb.: Fr. Crček, J. Horvat, A, Mišja, Fr. Sagaj;_ pr. r. L. Babnik, Fr. Zacherl; zZ. J. Jelovšek. Čl. 60, čl. v kr. 60, tel. 20, obrt. nar. 20; čl. 'telovadijo v tr. in pt., nar. v ned. 3—4 1 / 2 pop. Mesečnina 1 K, za zunanje 50 v; društvo ima prapor, str. I.: »Slovenski Sokol« (4 izvodi), »Sokol« (Zagreb), Sokol (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. Franjo Stajnko (vad., Ljutomer 46), pnč. Fran Sagaj (vad.), vad. Lud. Bruman. 138 Logatec (Kranjsko): Ust. 1. 1908. — St. Fr. Hodnik, pst. Fr. Hladnik, nač. Tomo Tollazzi, t. J. Lenarčič, odb,: J. Gosar, M. Gostiša, Fr. Jerina, iv. Rihar, 1. Šebenik, M. Zavrtnik; pr. r. A.„Bajc, Fr. Korenčan; zZ. Fr. Hodnik, nZ. J. Tollazzi. Čl. 72, čl. v kr. 29, tel. 14, šol. nar. 16; čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 'I 2 9—'IJO zv., vad. zbor iste dneve '/ 2 10—11 zv., šol. nar. iste dneve 7—8 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 40 v, knj. šteje 250 knjig. Str. L: »Slovenski Sokol«. Društvo vzdržuje javno ljudsko knj. in čitalnico. Vaditeljski zbor: Nač. Tomo Tollazzi (vad., Praga — Logatec), pnč. Slavko Smole (vad.), zap. J. Lenarčič, bi. J. Tollazzi, or. Iv. Šebenik (vad. pr.), vad. pr.: Jos. Gosar in M. Zavrtnik. Maribor (Štajersko): Ust. 1. 1907. — St. dr. Vladimir Sernec, pst. Miško Reicher, nač. Eman Ilich, t dr. M. Stajnko, bi. Fr. Majer, odb.: Fr. Bureš, J. Hvalenc, Iv. Šoštarič, Iv. Tomažič; nam. odb.: Sl. Grozaj, dr. L. Pivko, J. Sagadin; pr. r. H. Drofenik in dr. Rado Pipuš; zZ. dr. Vladimir Sernec, nZ. dr. Marko Stajnko. Čl. 160, čl. v kr. 30, tel. 50, teldk. 22; telovadi se: čl. v sr. in sb. , / 2 9—10 zv., vad. zbor v sr. in sb. 8— ‘/2 9 zv., teldk. v sr. in sb. 'I 2 7 —8 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 1 K, str. 1.; »Slovenski Sokol«, »Sokol« (Zagreb), »Sokol« (Praga), »Vestnik sokolsky« (Praga), »Cvičitelske listy« (Plzenj). Vaditeljski zbor: Nač. Eman Ilich (vad., Maribor, Cesarska cesta 5 11.) pnč. in or. J. Hvalenc (vad.), zap. Fr. Painhart (vad.), bi. Fr. Majer (vad.), vad.: dr. Ljud. Pivko, dr. Leop. Poljanec, dr. M. Stajnko; vad. pom.: A. Poš, vad. pr.: J. Volčič. Metlika (Kranjsko): Ust. 1. 1907. — St. Zdravko Novak, pst. Jakob Franc, nač. Drago Fuks, t. Julij Kopinič, bi. Zvonko Podgornik, odb.: Fr. Kremesec, O. Kopinič. U. Stefanovič, pr. r. V. Burnik, zZ. Drago Fuks, nZ. J. Kopinič. Čl. 109, čl. v kr. 34, tel. 14, šol. nar. 31, žen 19, teldk. 15; čl. telovadijo v pn., sr. in pt. 9—10 zv., vad. zbor v sb. 9—10 zv., teld. v čtr. 8—9 zv. in ned. 2—3 pop., šol. nar. v pn. 139 in čtr. 1—2 pop. Mesečnina 60 v., str. I.: »Slo¬ venski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Drago Fuks (vad., Metlika), pnč. Ciril Prus (vad. pr.), vad. pr.: A. Okorn in L. Rajmer. Miren (Goriško): Ust. 1.1908. — St. Fr. Sandrin, pst. Juli Jakil, nač. in t. A. Faganeli, bi. N. Jakil, odb.: V. Ferletič, J. Kogoj, D. Pavletič, L. Tribušon, Alb. Vižintin; pr. r. A. Ferlat, J. Pavletič; zZ. A. Faganelli. Čl. 35, čl. v kr. 16, tel. 16, nar. 22; čl. telovadijo v tr., sr. in pt. zv., nar. iste dneve kakor čl. Vpisnina 1 K, mesečnina 60 vin. Telovadnica je na prostem. Vaditeljski zbor: Nač. A. Faganeli (vad., Miren), pnč. Juli Jakil (vad. pr.), or. J. Kogoj (vad. pr.), vad. pr. D. Pavletič. Mokronog (Kranjsko): Ust. 1.1909. — St. Da¬ vorin Zwitter, pst. A. Zajec, nač. Ludovik Pirnat, t. Lovro Tepina, bi. A. Žlajpah, gosp. Sr. Šircelj, zap Fr. Kunstek, nam. t. Fr. Kolenc, nam. bi. J. Errath, odb. nam. J. Berger, Al. Glušič, F. Logar, prap. Iv. Deu, nam. prap. Iv. Mevželj, rač. pr. BI. Mevželj, E. Vencajz. Čl. 40, tel. 20, telovadi se trikrat na teden. Mozirje (Štajersko): Ust. 1.1882. — St. Rudolf Pevec, pst. Avg. Drukar, nač. Peter Miklavc, t. M. Goričar, bi. Zdravko Vasle, odb.: I. Florjane, dr. I. Goričar, M. Goričar, M. Hielberger, F. Holovar; pr. r. dr. M. Konečnik in Al. Lončar, zZ. R. Pevec, nZ. L. Vasle. Čl. 35, čl. v kr. 22, tel. 12, šol. nar. 21, obrt. nar. 6; čl. telovadijo v tr., čtr. 7—8 zv. in v ned. pop., nar. iste ure in dneve. Mesečnina 40 v, društvo ima prapor, str. L: »Slovenski Sokol«, »Naša Bodočnost«. Novo mesto (Kranjsko): Ust. 1. 1887. — St. dr. 1. Schegula, pst. Jos. Ogoreutz, nač. Viktor Kozina, t. Ljud. Papež, bi. R. Jeglič, odb.: J. Germ, Drag. Jevšček, Edm. Kastelic, Fr. Kenda, Fr. Perdan; pr. r. J. Dovjak, Vaj,. Kompare; zZ. dr. I. Schegula, nZ. Fr. Perdan. Čl. 188, čl. v kr. 65, tel. 22, šol. nar. 40, obrt. nar. 6, članic 40, teldk. 22, goj. 30. Čl. telovadijo v pn. sr. in pt. 9—11 zv., vad. zbor 140 v tr. 9—11 zv., teldk. v tr. in čtr. 6'/ 2 —8 zv., šol. nar. v ned. 10—11'/2 dop. in sr. 5—7 zv., obrt. nar. v ned. 2—3 pop., goj. v čtr. V/ 2 —3 pop. in sb. 6—7 '\ 2 zv. Mesečnina 70 v, društvo ima prapor, str. I.: »Slovenski Sokol«, »Sokol« (Zagreb). Vaditeljski zbor: Nač. Viktor Kozina (vad. Novomesto), pnč. Ljud. Papež (vad.), zap. A. Košak (vad.), or. Fr. Perdan (vad.), vad. pr. Mih. Osvald. Postojna (Kranjsko): Ust. 1. 1894. — St. Fran Paternost, pst. Fran Kutin, nač. Avgust Kraigher, t. Z. Stritar, bi. Fr. Kutin, odb.: A. Miška, J. Smerdu, Fr. Križe, B. Mačner, pr. r. J. Kraigher, L. Ditrich, Fr. Kurnik; zZ. August Kraigher, nZ. A. Miška. Čl. 100, čl. v kr. 30, tel. 16, šol. nar. 40, obrt. nar. 14, teldk. 8, goj. 32; čl. telovadijo v tr., pt. 'I 2 9. do 10 zv., teldk. v tr. in pt. ‘/36— , / 2 7 zv., šol. nar. pn. in sr. '/ 2 6 — , / 2 7 zv., obrt. nar. v ned. 4—5 pop. Vpisnina 2 K, mesečnina 60 v, društvo ima prapor, str. 1.: »Slovenski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Avgust Kraigher, (vad., Postojna), pnč. A. Miška (vad.), zap. A. Zor¬ man (vad. pr.), bi. Z. Schilar (,vad. pom.), or. V. Jezeršek (vad. pom.), vad. pom. V. Zaletel, vad. pr. B. Mračner; vad. pom.: Ema in Slava Burger, Stana Kraigher, Slavica in Marica Paternost. Prvačina (Primorsko): Ust. 1. 1890. — Št. Peter Leban, pst. Henrik Zorn, nač. Hinko Furlani, t. A. Zorn, bi. V. Tušar, odb,: pr. r. I. Gregorič, I. Peršič; zZ. Henrik Zorn, nZ. J. Gregorič. Čl. 112, čl. v kr. 28, tel. 12; čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 8—10 zv., vad. zbor vsako ned. skupno z goriškimi sok. društvi v Gorici. Vpisnina 5 K, letnina 3 K, str. k: »Slovenski Sokol« Društvo ima pevski in veselični odsek. Vaditeljski zbor: Nač. Hinko Furlani, (vad., Prvačina), pnč. H. Zorn (vad.), zap. M. Mozetič (vad.), bi. V. Tušar, or. K. Saksida (vad. pr.), vad. pr. Fr. Šemolje. Ptuj (Štajersko): Ust. I. 1908. — St. dr. Ivan Dimnik, pst. Vinko Bezjak, nač. Fr. Lenart, t. I. Kocmut, bl. J. Zelenik, odb.: K. Jeza, F. Breznik, Al. Senčar, dr. B. Štuhec; pr. r. Fr. Polak, Drago 141 Zupančič, zZ. dr. Ivan Dimnik, nZ. Franjo Lenart. Čl. 68, čl. v kr. 15, tel. 26, šol. nar. 6, obrt. nar 6; čl. telovadijo v pn., sr. in sb. 8— */ 2 l0 zv. Mesečnina 1 K, str. 1.: »Slovenski Sokol«. Telovadi se na prostem in v dvorani »Narodne čitalnice«, ki meri 96 m 2 in je 5 m visoka. Vaditeljski zbor: Nač. Franjo Lenart (vad., Ptuj), or. Tomaž Breznik (vad. pom.), vad. pom. M. Vrabl, vad. pr. J. Muhič. Pri tehničnem vodstvu pomaga brat Emon Ilich, nač. Sokola v Mariboru. Radovljica (Kranjsko): Ust. 1. 1908. — St. dr. Janko Vilfan, pst. Fran Dolžan, nač. Fran Aleš, t. dr. Mirko Triller, t. nam. Fr. Jaklič, bi. Fr. Sajovic, bi. nam. Iv. Dernič, gospodar lv. Šega, praporščak R. Kunstelj, pr. nam. P. Kavčič, odb. Fr. Rihteršič; pr. r. L. Primožič in T. Tavčar. Čl. 117, čl. v kr. 36, tel. 23, obrt. nar. 12. šol. nar. 27, goj. 12. Čl. telo¬ vadijo v tr., čtr. in sb. '/29—10 zv., vad. zbor iste dneve, obrt. nar. v pn., sr. in pt. 8—9 zv., šol. nar. v tr., čtr. in sb. 4—5 pop., goj. v tr., čtr. in sb. 5—6 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 1 K, za izvršujoče 50 v; društvo ima prapor. Str. listi: »Slovenski Sokol«, Sokol (Praga), Sokol (Zagreb). Vaditeljski zbor: Nač. Fran Aleš (vad.), pnč. J. Pogačar (vad.), vad.: J. Brovč, I. Dobrač, Fr. Rihteršič; vad. pr.: A. Dobravc, J. Kapus, V. Stergar. Društvo ima odsek v Kamni gorici. Ribnica (Kranjsko): Ust. I. 1906. — St. dr. A. Schiffrer, pst. Bogumil Fišer, nač. Avgust Juvane, t. A. Spende, bi. F. Peterlin, odb.: Iv. Arko, Fran Burger, Iv. Klun, R. Pirker, pr. r. A. Adamič, A. Fabian, zZ. dr. Anton Sbhiffrer, nZ. Fran Burger. Čl. 78, čl. v kr. 54, tel. 16, šol. nar. 20. Čl. telova¬ dijo v pn., sr. in pt. vad. zbor v sr., šol. nar. v čtr. in sb. Mesečnina 50 vin., društvo ima prapor, str. 1.: »Slovenski Sokol«, »Sokol« (Praga), »Vestnik Sokolsky«. Vaditeljski zbor: Nač. Avg. Juvane (vad., Ribnica 74), pnč. Fr. Burger (vad.), zap. Fr. Jančar (vad. pr.), or. R Zupančič (vad. pr.), vad. pr.: Fran Ančik, V. Oražen, R. Pirker, V. Pisansky, Fr. Vilhar. 142 Odseka ribniškega Sokola v Sodražici in Velikih Laščah. Ribnica na Pohorju (Štajersko): Ust. 1.1909. — St. Milan Lenarčič, pst. Luka Držečnik, nač. Ulrik Hauptman, pnč. J. Zabovnik, or. L.^Miklavc, t. Lud. Strle, bi. R. Dergan, pr. r.: dr. M. Škof in J. Brelih. Čl. 36, tel. 12, čl. v kr. 5. Vpisnina 1 K, mesečnina 50 v. Solkan (Goriško): Ust. 1. 1898. — St. dr. Al. Franko, pst Ivan Doljak, nač. Josip Fon, t. Ivan Srebrnič, bi. J. Zavrtanik, odb.: Fr. Komel, Št. Sre¬ brnič, Fr. Šuligoj, J. Zavrtanik; pr. r. T. Jug„in Iv. Golob; zZ. dr. Al. Franko, nZ. Iv. Doljak. Či l20, čl. v kr. 80, tel. 22, obrt. nar. 15; Čl. telovadijo v pn., sr. in sb. 8— 1 / 2 U zv., obrt. nar. v čtr. in ned. Vpisnina 1 K- mesečnina 50 vin., str. 1. »Slovenski Sokol« in »Sokol« (Zagreb). Vaditeljski zbor: Nač. Josip Fon, (vad., Solkan 295), pnč. A. Šuligoj (vad. Solkan), zap. in bi. Iv. Srebrnič (vad. pr.), or. J. Zavratnik (vad. pr.), vad.: Fr. Leban, J. Marušič, Lud. Zavratnik; vad. pr. J. Bašin, J. Devetak, A. Komel, M. Mozetič. St. Lenart v Sl. Goricah (Štajersko): Ust. 1. 1908. — St. dr. Milan Gorišek, pst. J. Klemenčič, nač. Fran Vrabelj, t. Dav. Rus,_bl. Ant. Kraigher, pr. r.: J. Kopič in Fr. Breznik. Čl. 24, tel. 10. Dru¬ štvo ima svojo telovadnico v gospodarskem poslopju br. dr. M. Gorišek-a. Telovadi se 2 krat na teden. Vstopnina 1 K, mesečnina 40 vin. Šiška (Kranjsko): Ust. leta 1902. — St. Ivan Zakotnik, pst. Fr. Burger, nač. Mildrag Boltavzar, t. Drago Mohar, bi. Al. Čolnik, odb.: M. Cimerman, A. Keržič. I. Ogrizek, A. Tušar; zZ. Iv. Zakotnik. Čl. 98, čl. v kr. 30, tel. 7, šol. nar. 52, obrt., nar. 12. Čl. telovadijo vsak dan od 7— 'l 2 9 zv., šol. nar. v pn., čtr. in sb. 4—6 pop., obrt. nar. v pn., sr. in pt. 8—V 2 IOZV. Mesečnina 50 vin. Društvo ima prapor. Str. listi: »Slovenski Sokol« in Sokol (Zagreb). Škofja Loka (Kranjsko): Ust. 1. 1907. — St. Slavko Flis, pst. Fran Dolenc, nač. Vinko Pristov, t. I. Mandeljc, bi. Avg. Nadilo, odb.: Avg. Blaznik, J. Gašperin, J. Kalan, V. Zahradnik; nam. Ignacij Plantarič; pr. r.: Gv. Birola, J. Samid, dr. K. Za- 143 krajšek; zZ. Slavka Flis, nZ. Fran Dolenc. Čl. 145, čl. v kr. ,30, tel. 20, šol. nar. 20, člane. 40, teldk. 5, goj. 25. Člani telovadijo v pn., sr. in pt. 9—10 zv., vad. zbor v tr. in čtr, 9—10 zv., teldk. v čtr. in sb. 8-9 zv., šol. nar. v tr. in pt. 5—6 zv., goj. v čtr. in sb. 5—6 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina za podp. člane 1 K, za izvrš. 40 vin. Str. 1.: »Slovenski Sokol«, »Naša bodočnost«, »Vestnik Sokolsky« (Praga), »Cvičitelske Listy« (Plzen). Vaditeljski zbor: Nač. Vinko Pristov, (vad. Stara Loka), pnč. in or. Josip Gašperin (vad.), zap. in bi. Avg. Blaznik, vad. Mirko Vagaja, vad. pom. Fr. Marolt, vad. pr. I. Zicherl. Šoštanj (Štajersko): Ust. 1. 1908. — St. Vlad. Vošnjak, pst. Jakob Volk, nač. Ivan Lukman, t. S. Košutnik, bi. R. Kramer, odb.: Mih. Cerovšek, A. Kocuvan, M. Medved, B. Pojger; pr. r. V. Kolšejc, S. Wut; zZ. Vlad. Vošnjak, nZ. Ivan Lukman. Čl. 18, čl. v kr. 8, tel. 10, šol. nar. 5, obrt. nar. 5. Čl. telovadijo v pn., sr. in sb. 8—'/ 2 10 zv., nar. 2—3 pop. Vpisnina 1 K, mesečnina 50 vin., str. 1. : »Slo¬ venski Sokol«, Sokol (Zagreb), Sokol (Praga). Standraž pri Gorici (Goriško): Ust. 1. 1908. — St. Andrej Zavadlav, pst. Al. Brejnik, nač. in t. Izidor Namuh, pnč. P. Briško (vad. pr.), bi. H. Furlan, odb.: M. Golard, J. Kuzmin, Avg. Namuh, Al. Pavle¬ tič, Josip Rijavic, Jos. Rudolf, pr. r. Ivan Boštjančič sjar., A. Kuzmin; zZ. A. Zavadlav, nZ. Iz. Namuh. Čl. 73, čl. v kr. 8, tel. 24, šol. nar. 12; čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 8—10 zv., šol. nar. v pn. in sr. Vpisnina 2 K, mesečnina 50 v., str. 1.: »Slovenski Sokol«. Telovadijo na prostem. Trbovlje (Štajersko): Ust. 1.1909. — St. Anton Počivavšek, pst. Jos. Goropevšek, nač. Jos. Velkavrh t. R. Plavšak, bi. Drag. Režun, odb.: L. Erzeničnik, 1. Kramer, J. Letnik, J. Moll ml., J. Naglav, A. Urbančič; pr. r. Fr. Bidovec, zZ. Josip Velkavrh. Čl. 70, čl. v kr. 24, tel. 32; čl. telovadijo v pn., sr. in sb. 'I 2 8—'I 2 9 zv. Vpisnina 2 K, mesečnina 50 v, str. 1. »Slovenski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Jos. Velkavrh (vad., Trbovlje), pnč. Ogn. Fincinger (vad.). zap. Drag. 144 Pust (vad.), „vad. pr.: Avg. Bigmon, L. Erzeničnik. E. Močnik, Št. Močnik, O. Moll. Trebnje (Kranjsko): Ust. 1.1909. — St. Viljem Tomič, pst. dr. Andrej Kuhar, nač. Vilko Tomič, t. Janko Vozelj, bi. M. Plevnik, odb.: J. Kovač, Al. Pavlin, J. Treo, A. Vrbanič, nam. odb.: I. Goršak, F. Kogoj; pr. r. M. Pehani,J. Ruprecht, zZ. Viljem Tomič, nZ. Janko Vozelj. Čl. 41, čl. v kr. 14, tel. 8, obrt. nar. 6; čl. telovadijo v tr., čtr., pt. 8—10 zv., obrt. nar. tr., sredo, čtr. Vpisnina 1 K, mesečnina 50 v. Str. L: »Slovenski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Vilko Tomič (vad. Trebnje), or. Jos. Kovač (vad.), vad. pr. Fr. Travnik Trst (Primorsko): Ust. 1.1882. — St. dr. Otokar Rybar, pst. dr. Ed. Slavik, nač. Vlad. Dekleva, t. dr. Ernest Rekar, bi. A. Trebeč, odb.: Vlad. Borštnik, J. Cvek, K. Mahkota, Lud. Modic, odb. nam.: M. Cotjč in Iv. Martelanc; pr. r. Viljem Modrijan in Y Šušteršič; zZ. dr. Ed. Slavik, nZ. K. Mahkota. Čl. 328, čl. v kr. 60, tel. 40, šol. nar. 96, žen 30, teldk. 30, goj. 92. Telovadi se: čl. v pn., sr. in pt. 8'/ 2 —10 zv., teldk. v tr. in pt. 7—8 zv., nar. v sr. in sb 4—5 pop., goj. v sr. in sb. 5—6 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 1 K, društvo ima prapor. Knj. šteje 120 knjig, str. I.: »Slovenski Sokol«, »Sokol« (Zagreb( »Zahranični Sokol« (Berlin), »Cvičitelske Listv« (Plzenj). Vaditeljski zbor: Nač. Vladimir Dekleva (vad.), pnč. Vilko Šušteršič (vad.), zap. dr. Fran Irgolič (vad.), bi. Fr. Leskovec (vad.), vad.: R. Čopič, H. Furlan, M. jčuščer, V. Modrijan, J. Perhavc. dr. E. Rekar, Fr. Šumi, A. Trebeč. Društvo je ustanovilo 1. oktobra 1909 vaditeljsko šolo za primorska sokolska društva. Odsek tržaškega Sokola v Barkovljah (Primorsko): Ust. 1. 1909. — Preds. J. Stare, nač. Švetko Martelanc ml., odb.: Fr. Pertot, Hinko Pertot. Iv. Pertot, Vek. Stare. Čl. 75, tel. 24, šol. nar. 24. Mesečnina 1 K. Telovadbo vodita vad. tržaškega Sokola: dr. Rekar in dr. Šavnik. Odsek tržaškega Sokola na Opčinah (Primorsko): Ust. 1.1909. — Čl.‘105, tel. 62. Telovadi 145 10 se dvakrat na teden. Telovadbo vodi vad. tržaškega Sokola dr. Irgolič. Odsek tržaškega Sokola v Rojanu (Pri¬ morsko): Ust. 1.1909. — Preds. M. Lavrenčič, pod- preds. 1. Godnik, t. Smrkol, bi. Bandel. Vad.: Šušter¬ šič, Oblak in Borštnik. Čl. 73, tel. 21, šol. nar. 22, goj. 21. Tržič (Kranjsko): Ust. I. 1903. — St. Matija Marinček, pst. K. Pollak, nač. Ivan Dobrin, 1.1. Mally, bi. J. Zupan, odb.: A. Jerman, Fr. JKristufek, Iv. Mrak, Kr. Šarabon, zZ. M. Marinček. Čl. 67, tel. 18. čl. v kr. 32, šol. nar. 32; člani telovadijo v tr., čtr. in sb., nar. v pn., sr. in pt. Vstopnina 1 K, meseč- nina 40 v. Društvo si zida »Sokolski dom«. Vaditeljski zbor: Nač. Ivan Dobrin (vad.), pnč. C. Tomše (vad.) Vič pri Ljubljani (Kranjsko): Ust. 1. 1909. — St. Josip Tribuč, pst. Fr. Boltežar, nač. St. Novak, t. A. Praprotnik, bi. Iv. Gašperin, odb.: V. Jeločnik, M. Jesih, J. Lojk, Iv. Ropret, pr. r. Ferd. Balija in M. Jeločnik; zZ. Josip Tribuč, nZ. Avg. Praprotnik. Čl. 35, čl. v kr. 28, tel. 30, šol. nar. 65, obrt. nar. 15. Telovadi se: čl. v sr. in pt. 8—10. zv. vad. zbor v pn. 8—10 zv., šol. nar. v tr. in čtr. 6—'l 2 8 zv., obrt. nar. v tr. in čtr. 'l 2 S—9 zv. Vpisnina 1 K, me¬ sečina 50 v; str. 1.: »Slovenski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Stanislav Novak (vad.), vad.: Al. Orehek, Avg. Praprotnik, Jos. Tribuč; vad. pom.: J. Bardorfer in Viktor Jeločnik. Vrdela pri Trstu (Primorsko): Ust. 1.1909. — St. Anton Germek, pst. Anton Švab, nač. in t. Josip Kernov, bi. Josip Keriž, odb.: Kolombin, Mare, Mijot, Schmidt, Udovič, pr. r. Fr. Ponikvar in 1. Vatič. Čl. 62, čl. v kr. 12, tel. 28, šol. nar. 38, teldk. 18; telovadi se: čl. v tr. in sb. 8—10 zv., teldk. v pn. in čtr. 8—9*/ 2 zv., šol. nar. v sr. in sb. 4—5'/ 2 pop. Vpisnina 1 K,mesečninal K,str.L: »SlovenskiSokol«. Telovadbo vodita br. Perhavc in Modrijan, vad. Sokola v Trstu. V kratkem se ustanovi vad. zbor. Vrhnika (Kranjsko). Ust. 1. 1908. — St. Josip Lenarčič, pst. Gabr. Jelovšek, nač. Viktor Perne, t. ign. Kunstelj, bi. Fr. Jurca, odb.: V. Košmrlj, 146 Jos. Kotnik, St. Kumavner, V. Malavašič, Ig. Stužinar, pr. r. L. Rogelj*. Fr. Recez, zZ. Josip Lenarčič, nZ. Viktor Perne. Čl. 66, čl. v kr. 34, tel. 20, šol. nar. 30; čl. telovadijo v pn., sr. in pt. 8—10 zv., šol. nar. iste dneve 5-6 pop. Vpisnina 1 K, mesečnina 70 v. Knj šteje 250 knjig, str. L: »Slovenski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Viktor Perne (vad., Vrhnika), pnč. Vinko Rabič (vad.), zap. in or. St. Kumavner (vad. pr.), bi. Ciril Iglič (vad.), vad. pr.: M. Korenčan, St. Markelj, P. Vihtelič. Zagorje (Kranjsko): Ust. 1. 1890. — St. dr. Tomo Zarnik, pst. Tomo Koprivc, nač. Dragotin Kolenc, t. Ferdo Poljšak, bi. Rud. Ahčan, odb.: Iv. Bajcar, Slav. Blažič, Al. Kolenc, Drag. Korbar, Jan Levstik, Vek. Strajnar. Iv. Taufer ml., Mijo Turk; pr. r. Lavoslav Jerin; zZ. Ferdo Poljšak, nZ. Al. Kolenc. Čl. 78, čl. v kr. 34, tel. 12, šol. nar. 22, žen 18, tel. 10, goj. 12; člani telovadijo v tr., čtr. in ned., teldk. v sr. in pt., šol. nar. v čtr. in ned. goj. v sr. in pt. Vpisnina 1 K, mesečnina 40 v; društvo ima prapor. Str. L: »Slovenski Sokol«, »Sokol« (Zagreb). Vaditeljski zbor: Nač. Dragotin Kolenc (vad., Toplice pri Zagorju), pnč. Fran Golob, vad.: Miro Jesih in Drago Klembas; vad. pom. Ferd. Drnovšek; vad. pr.: Mijo Turk in Drago Finzinger. Žalec (Štajersko): Ust. 1. 1906. — St. , pst, B. Kunej, nač. Fr. Piki, t. Fr. Sitar, bi. V. Vabič ml., odb.; J. Jug, V. Kukec, 1. Naraks, L Marovt (praporščak), V. Pilih. J. Šušteršič, pr. r.: L Korent, A. Mikuš; zZ. Fr. Piki, nZ. V. Pilih. Čl. 39, čl. v kr. 29, tel. 19; radi pomanjkanja telovadnice se telovadi samo poleti 2—3 na teden; vpisnina 50 v, mesečnina 1 K; društvo ima prapor, str. L: »Slovenski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Fr. Piki (vad.), pnč. V. Kukec (vad.), zap. Fr. Sitar (vad.), bi. V. Vabič (vad.), or. J. Jug (vad.), vad.: 1. Marovt, V. Pilih, J. Šušteršič. v Odsek žalskega Sokola v Braslovčah (Štajersko): Ust. 1.1906. — St. Anton Plaskan, pst. J. Cizel, nač. Karl. Strožer (vad.), t. J. Kramer, bi. 147 10 * Fr. Vrankovič, or. Ferd. Ludvik (vad), odb.: D. Cizel, A. Nepužlan, pr. r. Fr. Klemen, J. Omladič. Čl. 42, čl. v kr. 10, tel. 16. Telovadi se dvakrat na teden, mesečnina 50 v. Železniki (Kranjsko): Ust. 1.1908. — St. Ivan Demšar, pst. Jakob Dermota, nač. Zvonko Pengov, t. K. Dolenc, bi. Fr. Košmelj st., odb.: Demšar K., M. Klopčič, Iv. Kosem, Iv. Stupica, K. Demšar, Fr. Vidmar; pr. r. A. Hafner in J. Košmelj, zZ. J. Dermota, nZ. I. Demšar. Čl. 113, čl. v kr. 9, tel 15, šol. nar. 15. Telovadi se v pn., sr. in sb. 8—10 zv. Vpisnina 2 K, mesečnina 20 v. Str. L: »Slovenski Sokol« in »Naša Bodočnost«. Vaditeljski zbor: Nač. Zvonko Pengov, (vad., Železniki), pnč. Slavko Demšar (vad.), zap. M. Klopčič (vad.), bi. Fr. Košmelj (vad), or. J. Frelih (vad.), vad.: J. Primožič in Fr. Blaznik. Odsek železniškega Sokola v Dražgošah (Kranjsko). — Odbor: Blaž Luznar, Iv. Stupica, Fr. Feifar, T. Megušar, Greg. Jelenc in K. Jelenc. Žiri (Kranjsko): Ust. leta 1907. — St. Andrej Lipušček, pst Matija Dolenc, nač. Ivan Kržišnik, t. Fr. Bizjak, bi. Fr. Oblak, odb.: H. Demšar, Fr. Miklavčič, Iv. Žakelj, pr. r.: F. Bizjak, Julij Halter; zZ. Ivan Keržišnik, nZ. Hir. Demšar. Čl. 50, čl. v. kr. 28, tel. 20, šol. nar. 8, telk. 6, goj. 12; Čl. te¬ lovadijo v tr. in čtr. 9—11 zv., v ned. 1—3 pop., vad. zbor v sb. 9—11 zv., telk. in goj. v ned. 3—4 pop., šol. nar. 4—5 pop. Vpisnina 1 K, mesečnina 60 v., knj. oskrbuje Prosveta, str. I.: Slovenski SokoL Društvo ima ženski telovadni in dramatični odsek. Vaditeljski zbor: Nač. Ivan Kržišnik (vad., Žiri-Stara vas), zap. Fr. Bizjak (vad), bi. Fr. Oblak (vad.), v or. Fr. Miklavčič (vad.}, vad. Hir. Demšar. Žensko tel. društvo Ljubljana (Kranjsko): Ust. leta 1900. — St. Franja dr. Tavčarjeva, pst. Marija dr. Kokaljeva, nač. Minka Kroftova, t. Tilka Debevec, bi Minka Jelačinova, odb.: Jelka dr. Bret- lova, Mici Češnikova, Iva Toplikar, Milka Vidmar, Franja Žen ; pr. r. Ana Hudovernikova in Marija pl. Trnkoj:zyeva ; zZ. Minka Kroftova, nZ. Milka Vidmar. Čl. 23, teldk. 23, goj. 50. Člane, telovadijo 148 v sb. 8— ’/ 2 10 zv., goj. v tr. in sb. 6—8 zv. Vpisnina 2 K, mesečnina 1 K, str. L: Slovenski Sokol, Vestnik Sokolsky (Praga), Sokol (Zagreb), »Naša bodočnost« (Ljubljana). Telovadi se v telovadnici ljubljanskega Sokola. Vaditeljski zbor: Načel. Minka Kroftova (vad., Lingerjeva ulica 2.), vad.: Tilka Debevec. Rosanda Obreza. Nuša Sever, Iva Toplikar, Mjlka Vidmar, vad. pom.: Angelca Presker in Franja Žen. Žensko telovadno društvo Šiška (Kranjsko): Ust. 1. 1907. — St. Ivanka Novak, pst. Marija Femc, nač. Marija Čolnik, t. Franica Tome, bi. Antonija Štrukelj, odb.: S. Beuc, M. Celarc, A. Jančigaj, I. Kmetič, M. Mitteregger, 1. Pirkovič, A. Tomich; pr. r.: A. Golob, 1. Pretnar; zZ. Albina Zakotnik, nZ. Ivanka Pirkovič. Čl. 36, teldk. 8, goj. 15 ; članice telovadijo v tr. in čtr. 8—10 zv., goj. v čtr. in ned. 2—4 pop. Vpisnina 1 K, mesečnina 50 v. Vaditeljski zbor: Nač. Marica Čolnik (vad., Spodnja Šiška 2), vad. Amalija Pretnar, vad. pr. AmaHja Keršič. Ženski oddelek Sokola v Kranju (Kranjsko): Ust. 1. 1907. — St. Janja Miklavčič, pst. Hermina Valenčič, nač. Hani Sajovic, t. Ivanka Jager, bi. Ivanka Omersa. Člane. 55, teldk. 10, goj. 39. Teldk. telovadijo v tr. in sb. 8—9 zv., goj. v sr.in sb. 1 / 2 6 —'\ 2 7 zv. Vpisnina 1 K, mesečnina 60 v. Odsek telovadi v telovadnici Sokola v Kranju in uživa vse njegove udobnosti. Vaditeljski zbor: Nač. Hani Sajovic (vad., Kranj), vad. pom. Karla Sajovic in Malči Pravst. ŽUPA LJUBLJANA I. Ust. leta 1909. Sedež: Ljubljana. Odbor: st. Adolf Petrin (Ljubljana II.), I. pst. dr. Josip Pipenbacher (Ljubljana), II. pst. Fran Šušteršič (Št. Vid nad Ljubljano), nač. dr. Pavel Pestotnik (Ljubljana I.), t. Nande Svetlič (Ljubljana L), bi. Fran Medic (Ljubljana I.), zap. Fran Marn (Ljubljana I!.), preds. izobraževalnega odseka Josip 149 Breznik (Ljubljana I.), nam.: J. Brilej (Ljubljana II.), Milan Poličar (Št. Vid nad Ljubljano), Ivan Trček i Ljubljana II ),_pr. r.: Stan. Jesenko (Ljubljana 1!.), Jos. Pečnik (Št. Vid nad Ljubljano), V. Zorčič (Ljubljana I.). Društva (4) : Ljubljana 1., Ljubljana II., Litija- Šmartno, Št. Vid nad Ljubljano. — Čl. 678, čl. v kr. 144, tel. 172, žen 10, šol. nar. 80, obrt. nar. 58, go j- 20. _ Litija - Šmartno (Kranjsko): Ust. I. 1909. — St. dr. Ivan Premru, pst. Ferd. Tomažin, nat. Ign. Fincinger, t. Jakob Roglič, bi. Jos. Modic, odb.: Fr. Knaflič, M. Sajovic, Fr. Pogačnik, Iv. Razboršek, Fr. Slane, K. Vogel; pr. r. B. Andolšek in Fr. Knaflič; zZ. dr. Ivan Premru, nZ. Fr. Slane. Čl. 162, čl. v kr. 57, tel. 57. Vpisnina 1 K, mesečnina 40 vin. Ljubljana I. (Kranjsko): Ust. 1. 1907. — St. dr. Fran Tominšek, pst. dr. Pavel Pestotnik, nač. Janko Dimic, t. Lj. Dermelj, bi. Fran Medic, odb.: M. Černe, J. Kenda, Fr. Kodelja, Dom. Lušin, J. Počivalnik, J. Slapničar, J. Zajec, V. Zorčič; pr. r. J. Bončar, Avg. Šejko; zZ. dr. Fr. Tominšek, nZ. dr. Pavel Pestotnik. Čl. 230, čl. v kr. 40, tel. 60, obrt. nar. 38; čl. telovadijo v pn., sr. in pt. '/ 2 9.— , / 2 10. zv., vad. zbor v pn., sr. in pt. 8. — 1 / 2 9. zv., obrt. nar. 1 / 2 9.— 1 / 2 10. zv. Mesečnina 1 K, knj. šteje 287 knjig, str. L: »Slovenski Sokol«, »Sokol« (Praga), »Vestnik Sokolsky« (Praga). Društvo ima sledeče odseke: pevski, veselični, stavbeni in zletni odsek. Vaditeljski zbor: Nač. Janko Dimic (vad., Ljubljana, Cegnarjeva ulica 8), pnč. in zap. Janko Slapničar (vad.), or. J. Kenda, vad.: Fr. Miklavc, dr. P. Pestotnik, M. Rupnik, Št. Vidmar; vad. pr.: Ciril Dimic, Frid. Eiberger, Nik. Petek, Ant Porenta, R. Potočnik, Ad. Rabič, Nande Svetlič, A. Šibenik. Ljubljana II. (Kranjsko): Ust. I. 1908. — St. Pavel Endlicher, pst. Ad. Petrin, nač. Albin Smole, t. Fr. Marn, bi. St. Jesenko, odb.: Fr. Bergant, Val. Golob, J. Trček, pr. r. J. Puh, Al. Sič, P. Šetina; zZ. Adolf Petrin, nZ. Fr. Marn. Čl. 182, čl. v kr. 34, 150 tel. 26, šol. nar. 80, obrt. nar. 25, teldk. 30; čl. telo¬ vadijo v tr., čtr. in sb. '/ 2 9.—*/ 2 10. zv., vad. zbor isti čas, teldk. v pn. in pt. 7.-8. zv., šol. nar. v tr. in čtr. 6.—J/ 2 8. zv., obrt. nar. v pn. in pt. 8.—'/ 2 10. zv. Mesečnina 50 vin., str.L: »Slovenski Sokol«, »Vestnik Sokolsky« (Praga), »Sokol« (Praga). Vaditeljski zbor: Nač. Albin Smole (vad., Ljubljana, Kolezijska ul. 34), pnč. A. Vidmar (vad.), zap. Julij,Brilej (vad. pr.), or. J. Trček (vad.), vad. pr.: Jos. Škoda, Fr. Stopar, Fr. Završan, V. Kocjan, J. Oostič. Šent Vid pri Ljubljani (Kranjsko): Ust. leta 1908. — St. Fr. Šuštaršič, pst. Anton Štrukelj, nač. Janko Cirman, t. Pr. Kolbe, bi. J Pečnik, odb.: A. Lenarčič, Franc Matjan, M. Poličar, V. Poličar V. Štrukelj; pr. r. T. Burgstaler in V. Štrukelj; zZ. Janko Cirman, nZ. Fr. Šuštaršič. Čl. 104, čl. v kr. 13, tel. 29, nar. 20. Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 8- 10 zv., vad. zbor v ned. 8-10 dop., nar. v ned. 3—4 pop. Vpisnina 1 K, mesečnina 40 vin., str. I. »Slovenski Sokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Janko Cirman (vad. pr, Št. Vid nad Ljubljano), pnč. in bi. J. Pečnik (vad. pr.), or. M. in V. Poličar (vad. pr.), vad. pr.: Fr. Kolbe, A. Lenarčič, Št. Podvorščak, V. Štrukelj, Fr. Šuštaršič. SLOVENSKA SOKOLSKA DRUŠTVA V AMERIKI. Cleveland. Ust. I. 1897. — St. Fran Butela, pst. J. Grdina, nač. Jos. Kalan, pnč. A. Peterlin, t. Fr. Hudovernik, bi. And. Kranjc, odb.; A. Nož, Fr. Prevec, Fr. Černe, JVL Lukner, P. Pikš, Fr. Cirk, Pr. Piks, Iv. Končan. Čl. 100, društvo goji tudi te¬ lovadbo naraščaja, — Udeležilo se je vsesokolskega zleta v Čikagu po deputaciji. Joliet, III., U. S. A. — Odbor: St. Josip Sitar, pst. Josip Klepec, nač. in t. Frank Skole, zap. Anton Žlogar, bi. Frank Završnik, nadzorniki: Mat. Ferko, 151 Anton Vogrin in Josip Zalar; zastavonoši: Jan Jakofčič in Fran Zadel. Društvene seje vsako drugo, sredo. — Prvikrat je nastopilo društvo na vse- sokolskem zletu v Čikagu 26—29. avgusta I. 1909. Slovensko sokolsko društvo v VVankeganu. SAVEZ HRV. SOKOLSKIH DRUSTAVA. Ust. I. 1904. Sedež: Zagreb. Predsedstvo. St. dr. Lazar Car (Zagreb), I. pst. dr. Fr. Bučar (Zagreb), II. pst. Dinko Colusi (Sisek), nač. Dragotin Šulec (Zagreb), 1.1. dr. Dragan Janeček (Zagreb), II. t. Milan Huzjak (Zagreb), bi. Josip Guštin (Zagreb), pr. r.: dr. B. Vinkovič, dr. Fr. Vrbanič in A. Razum. Tehnični odbo: Nač. D. Sulce, I. pne. Stjepan Krasnik, II. pnč. Iv. Krsto Dončevič, t. Janko Bedekovič, odb.: dr. Fr. Bučar, J. Hanuš, J. Mrzljak, R. Muževič M. Pilar, Dr. Kubiček, V. Mahorič, V. Skendrovič. „Hrvatski Sokolski Savez“ tvori 15 žup in sicer: 1. Fo- nova, 2. Gunduličeva, 3. Imbrišimovičeva, 4. Jelačičeva, 5. Kre- šimirova, 6. Ljudevita Posavskoga, 7. Preradovičeva, 8. Star- čeviceva, 9. Strossmayerova. 10. Trytkova, 11. Vilezoviceva, 12. Vojvode Hrvoje, 13. Zrinjsko-Frankopanska, 14. Zrinjska, 15. župa z Zadru. V zvezi je 103 društev, ki so razdeljena .na Hrvatsko, Slavonijo. Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Članov je pri¬ bližno 14000, tel. 4500. SRBSKO SOKOLSTVO. I. V Hrvatski in Slavoniji. »Župa F ru škogo rska«. Ust. 1. 1906. Sedež: Srijemski Karlovci. — Predsedstvo : St. dr. Lazar Popovič,^ pnč. dr. Dušan Gajič, t. dr. Stevan Sime- onovič-Čokič, nač. Milan Teodorovič, bi. Ilija Dobro- delac, pnč. Josip Soukup, nadzornik Milan Vukovič. Združenih je 16 društev s približno 1150 čl., nezdruženih je 16 društev. II. V Dalmaciji sta društvi v Kninu in Du¬ brovniku. III. V Bosni in Hercegovini so sokolska društva v Dolenji Tuzli, Prijedoru, Banji-Luki, 152 Zvorniku; »Dušan Silni« je v Sarajevu, Bihaču, Obiliču in Mostaru. IV. V kraljevini Srbiji je »Savez srbski so¬ kolskih društava«, ki se deli na Moravsko, Šuma- dijsko, Timočko, Drinjsko in Dunavsko župo. — Istodobno obstoji v Srbiji tel. zaveza »Dušan Silni« v vsih večjih mestih. ZVEZA BULGARSKIH JUNAKOV. Ust. 1. 1898. Sedež: Sredec. — St. Kefsirov Zvezni organ je »Zdrave i sila«, izhaja v Varni. Urednik je Iv. Kefsirov. Vseh društev je 55, čl. 4128, članic 316, nar. 6247. — Starejša in močnejša društva so: Sredec — Kustendil — Plovdiv — Ruščnik — Varna — Gabrova. ČEŠKA OBEC SOKOLSKA. Ust. 1. 1889. Sedež: Praga. Predsedstvo: St. IUDr. Jos. Scheiner (Praga H.), pst. 1UC. Fr. Mašek (Vysočani), t. IUDr. J. Urban (Praga II.), nač. IUDr. Jindra Vaniček (Smichov), bi. Eda Waravs (Praga), pr. r. A. Očenašek (Kral. Vinohrady), nam. t. IUDr. K. Heller (Praga II.), nam. nač. Rud. Bilek (Praga II.), gospodar Fr. Beranek (Smichov), odb.: MUDr. Bret. Bouček (Praga lil). Pred se dstvene seje se vrle vsak mesec prvo sredo po 1. ali 15. dnevu. Komisija za poškodbe: dr. J. Urban, Eda Waravs, R. Bilek, dr. J. Vaniček, dr. B. Bouček, Dr. J. Zahorsky. Tehnični zbor: nač. dr. J. Vaniček, pnč. Rud. Bilek in 9 odbornikov. Izobraževalni odbor: preds. IUC. Fr. Mašek, 18 članov. Razstavni odbor: preds. V. Štepanek, 20 članov. Statistični odbor: nač. dr. J. Vaniček, 4 člani. Komisija za upravo žup: dr. J.Vaniček, Fr. Mašek, R. Bilek. Odbor za sokolski dom Č. O. S.: predsednik dr. J. Vaniček, 3 člani. Manjšinska komisija: preds. Mašek, 4 člani. Zastopniki pri »Narodnem de Iu“: 22 odbornikov v različnih odsekih. 153 Odbor za žensko telovadbo: Vaniček, Bilek, Havel, Očenašek. — B. Sourkova ^Praga VI.)* Šmidkova, Ma- jerova, Nademlejnska, Machova, Škovrova, Šprdlikova. Častni sod: 13 članov. ^Tajniški urad Č. O. S.: Praga II., Ferdinandova tr., Slikuv palač., telefon štev. 3030 a. Prispevek: 40 vin. letno za vsakega člana (za C. O. S. 20, za manjšinski sklad 20 vin.), v sklad za poškodbe pri vstopu vsakega člana 50 vin. (40 vin. enkratni poškodbeni davek in 10 vin. letni prispevek). „Vestnik Sokolsky M , organ zveze češkoslovanskega So¬ kolstva. Glej str. 129. V zvezi je združenih 37 žup z 749 društvi na Češkem, Moravskem, Dol. Avstrijskem in v Šleziji. Čl. 69.397, tel. 14.719, vad. 4079, žen 9086, obrt. nar. 8465, učencev 8820 in 4551 gojenk. V 1. 1907 je bilo 2566 predavanj in 2965 izletov. NARODNA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRUŽ. DRŽAVAH V AMERIKI. Ust. 1.1904. Sedež New-York. Predsedstvo: St. F. Martyny (1329, First Ave), pst. K- E. Hrbek (418—420 E. 55. St.), t. Jan Černy, bi. F. Lier, nač. V. Hampl, pnč. A. Jakoda. Seja je vsaki prvi ponedeljek v mesecu. V zvezi so združene 4 župe z 73 društvi. SLOVAŠKA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRUŽ. DRŽAVAH V AMERIKI. Ust. 1. 1896. Glavni odbor: St. Štefan Erhardt, pst. Emil Jalovecky, zap. Fr. Adamik, pr. r. Fr. Stas, bi. Juraj Zavatčan, nač. Mihael Polaček, pnč. B. Petr. Zveza šteje 129 društev. SLOVAŠKA ŽENSKA TELOVADNA ZVEZA V ZDRUŽ. DRŽAVAH V AMERIKI «VENIEC SOKOLA». Ust. 1. 1900. Glavni odbor: St. Marija Šimkova, pst. Su¬ zana Bellova, zap. Alžbeta Leškova ml., t. Marka Gettingova, bi. Dorota Mihalova. Zveza šteje 39 društev. 154 POLJSKA SOKOLSKA ZVEZA. Ust. I. 1892. Sedež: Lvov. Predsedstvo (izvoljeno 1. 1907 za tri leta): St. dr. K. Fiszer, I. pst. W. Turski, II. pst. Ignac Romanowski nač. f Antoni Durski, I. nam. nač. Wiodz. Swiatkiewicz, t. Tad. Witwicky, bi. Viktor Osiadacz, upr. A. Wallek. Vaditeljski zbor: Nač. f Antoni Durski, I. nam. nač. W. Swiatkiewicz, II. nam. nač. !. Szcesny Rutinski, t. W. Janikowsky, nam. t. Al. Wallek, odb. 12. Lastne telovadnice ima 51 društev, telovadišča 60. Zveza šteje 174 društev, 20.559 čl., 3515 tel., 16.825 nar., 2168 gojenk. — Zvezino premoženje znaša 53.743 - 05 K. - Premoženje društev 1.664.125 K. — Prispevek 5 K za člana (vsak član prejme brez¬ plačno zvezino glasilo „Prze\vodnik gimnastyczny“)- VELIKOPOLJSKA SOKOLSKA ZVEZA. Ust. 1. 1893. Sedež: Poznanj. Predsedstvo: St. dr. Br. Chrzanowski, I. pst. dr. Zakrzewsky, II. pst. W. Marchlewski, nač. Viktor Gladisz, t. K. Rzepecki, odb.: Andrzejewski, Dreyza, Lange, Žmudzinski, Soborski, Marciniak, Switača, Okoniewski. Vaditeljski zbor: Nač. W. Gladisz, pnč. J. Lange, odb. 8. V zvezi je združenih 150 društev z 6000 čl., 2500 tel., 100 nar., 700 goj. Prispevek za člana letnih 25 pf. Zvezni organ „Sokol“, ured. K. Rzepecki. POLJSKA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRUŽ. DRŽAVAH V AMERIKI. Ust. 1. 1894. Sedež: Chicago. Glavni odbor: St. B. Zaleski, pst. J. Wut- kowski, t. A. Dobrzanski, bi. L. Czeslawski, pr.. S. Osada. Zvezni organ «Zgoda». Zveza se deli na 4 župe z 32 društvi. RUSKO-POLJSKO. Glavni odbor (zveze): St. Lug. Kobylecky, pst. Kaz. Slakowsky in St. Popowski, nač. Karol. Noslevice, t. Štef. Dziewulski, bi. VI. Spiczydski. Žup 6, društev 22, članov 7783. 155 MEDNARODNA TELOVADNA ZVEZA. Federations Europeennes de gimnastique. Ust. 1.1881. Sedež: Antwerpen. Predsednik N. J. Cuperus iz Antvverpna, t. Al. Kayser iz Luksemburga, bi. J. Heynen iz Haaga, odb.: dr. Scheiner iz Piage, dr. Oražen iz Ljubljane, T. Dahlman iz Kodana, dr. Lazar Car iz Zagreba, K. Cazalet iz Bordeaux, M. Brown iz Leedsa, E. Lawrence iz Birminghama, J. Taylor iz Dublina, G. Sanarelli iz Rima, dr. Asidor iz Budimpešte, J. Martens iz Bergena, V. Balek iz Stockholma. V tej zvezi je združenih 14 velikih telovadnih zvez, in sicer: francoska, belgijska, luksemburška, nizozemska, češka obec sokolska, švedska, španska, angleška, italijanska, ogrska, danska, hrvatska, slovenska in franc. tel. zveza v Alzaciji-Loreni. Prva mednarodna tekma se je vršila 1. 1903 v Antwerpnu (zmagovalci Francozi), druga v Bor- deaux 1.1905 (zmagovalci Francozi), tretja v Pragi 1. 1907 (zmagovalci Čehi), četrta v Luksemburgu, 1. 1909 (zmagovalci Francozi), peta tekma se vrši 1. 1911 v Turinu. NESLOVANSKE TELOVADNE ZVEZE. Na Angleškem je 5 tel. zvez in sicer: l. »Na¬ tional Physical Recreation Society«, ust. 1885, po- krovitel Edvard VIL, ima v 200 društvih 18.000 čl.; II. Amatour Gymnastik aud Fencing Association«. III. »Irisch Amatuer Gymn, Association«. IV. »Scottisch Amateur Gymnastik Association«. V. Welsch Ama- teur Gymnastik Association«. Belgija: Belgijska tel. zveza ima 5 žup, v katerih je združenih 215 društev z 17.550 čl. in 5683 tel. Poleg navedene obstoji še socialistiška telovadna zveza. Danska telovadna društva so združena v »Dansk Girhnastik-Forbund« (D. G.-F.), šteje 23 društev s približno 3000 člani. Zveza danskih strelcev, Fe- deration des-Francs Tireurs danois« ima v 617 društvih 16.552 članov. 156 Francosko: Tel. društva tvorijo »Union des Societes de Gymnastique de France«, ust. 1. 1873, pokrovitelj M. Fallieres, predsednik francoske re¬ publike, častni predsednik pa E. Loubet, bivši pred¬ sednik franc, republike.. Zveza šteje 1070 društev s približno 250.000 čl. Članom unije olajšuje po¬ seben zakon vojaško službo. Laška tel. društva so združena v »Federatione Gimnastica italiana«, ust. 1887, pokrovitelj kralj Emanuel III. V zvezi je 197 društev z 20.451 čl. Luksemburg: »Union de Societes luxem- bourgeoises de Gymnastique« ima v 20 društvih 1375 članov. Na Nemškem imamo 3 tel. zveze: a) »Deutsche Turnerschaft«, ust. 1860, obsega 282 žup, v teh je: 7720 društev, 808.525 čl., 231.618 tel.; b) Delavska telovadna zveza šteje v 453 društvih 25.698 članov; c) Akademična tel. zveza. Nizozemska: »Nederlandsch Gymnastick Ver- bond«, ust. 1868, je razdeljena v 5 žup z 227 društvi in 14.671 čl., med temi 3233 tel. Norveško »Norges Turn-og Idroetsforbund«, ust. 1890, tvori 8 žup z 125 društvi in 8500 čl. Na Ogrskem ima »Magyarozszagi Tornae- gyletek Szovetsege«, ust. 1885, 55 društev z 10.000 čl., poleg teh še a) društvo za vaditelje in b ) društvo za sabljače, skupaj 57 društev. Rumunska tel. zveza šteje 20 društev. Španska tel. zveza je razdeljena na 12 žup z 134 društvi in 5027 čl. Švedska »Svenska Gymnastikoch Idrottsforder- bundet« ust. 1891, obsega 35 društev z 2200 čl. V Švici šteje »Eidgenossischer Turnverein« ust. 1832, 20 žup, 671 društev in 51.642 čl. Obstoji že zveza akademičnih tel. društev. Švicarska tel. zveza v Ameriki šteje 4 dru¬ štva z 400 čl. Severno-ameriška tel. zveza ima 28 žup, 250 društev, 35.757 čl., 5586 telovadcev. 157 SLOVANSKI SOKOLSKI ČASOPISI. SLOVENSKI. Slovenski Sokol. Organ S. S. Z. Urednik dr. Viktor Murnik. Letnik V. Letna naročnina K 3. Uredništvo v Ljubljani, Bleiweisova cesta 5; uprav- ništvo v Ljubljani, Dalmatinova ulica 5. Naša bodočnost. List za šoli odraslo mla¬ dino, prinaša tudi mladini namenjene sokolske članke in notice. Letnik II. Letna naročnina K 2’50. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. ČEŠKI. Sokol. Urednik dr. Jos. E. Scheiner. Letnik XXXIV. Izhaja v Pragi, letnina K 5. Izdajatelj, za- lagatelj in lastnik praško tel. društvo Sokol. Vestnik Sokolsky. Urednik Rudolf Bilek. Letnik XII. Izhaja v Pragi dvakrat na mesec, letnina K 3. Organ češkoslovanskega Sokolstva. Prapor. Urednik J. V. Prašek. Izhaja v Kolinu mesečno. Letnina K 2'50. Letnik VIL Neodvisni sokolski časopis. Tyrš. Urednik Em. Trasoh. Izhaja v Kromerižu mesečno. Letnina K 2, letnik VII. Vestnik župy Hanacke a Komenskeho na Morave. Sokol Americky. Adm.: Chicago, 566, W. 18. th St., izhaja mesečno, letna naročnina za Avstrijo K 5. Organ »Narodne jednote sokolske«. Borec. Adm.: Chicago 111. 1201. So. Spanldig Ave. Letna naročnina za Avstrijo K 3i0. Mesečnik češkoslovanske sokolske župe Fiigner-Tyršove. Sokolsky Vestnik Moravsko-šlezke župe izhaja v Moravski Ostravi. Red. Dr. B. Šavrda. Letnina K 1'20. Sokolske besedy. Časopis za sokolski na¬ raščaj. Letnik 111. Izhaja v Smichovu. Urejuje R. V. Novak. Letnina K 1'80. Vestnik sokolske župy podbelohorske. Letnik VIII. Izhaja mesečno. Sokol na češkem zapade. Red. Frt. Erben. Izhaja mesečno v Plznju. Letnik VIL, letnina h 72. 158 Vychova telesna. Red. Jar. Karasek. Letnik VIL Izhaja v Brnu, letna naročnina K 5'50. Vestnik sokolske župy krkonošske. Red. Ed. Beneš, A. Makovec in J. Lis^. Izhaja v Semilech. Naročnina 1 K. BesIdka Sokolska. Red. Jos. C. Shuchlik. Izhaja v New Jorku, 446 E. 76. St. Letnik X. Na¬ ročnina za Avstrijo K 3. Organ delavskih ameri- kanskih Sokolov. Vestnik sok. žup Rastislavovy, Krale- Jiriho, Peruštynske, Petra Cheličickeho. Brno. Letnik III. Urejuje S. Voda, naročnina K 1'50. Zahranični Sokol, red. F. Urbana. Na¬ ročnina K1'50. Berlin S. W. 13. Simeonstrasse 23. II. BULGARSKI. Zdrave i sila. Organ tel. zveze »Junak«. Izhaja mesečno v Varni. Letnik VIII. Red. Ročus. Naročnina L50 levov. Borič. Neodvisni društveni vestnik. Izhaja v Cirpanu mesečno trikrat. Red. Ciril Slavov. Letnik Vlil. Naročnina 6 levov. HRVATSKI. Sokol. Red. dr. Franjo Bučar, Zagreb na Jo¬ sipovem 19. Letnik VII. Naročnina K 3. Organ »Hrvatskog Sokol. Saveza«. POLJSKI. Przewodnik gimnastyczny Sokol. Organ poljske sok. zveze. Red. K. Epler. Letnik XXVIII. Izhaja mesečno v Lvovu pozy ulici Sokola č. 5. Naročnina K 3. S prilogo. Dodatek do časop. Przewodnik gimn. Sokol. Leto IV. Naročnina K 2. Sokol. Organ združenih poljskih sok. društev na Nemškem. Red. S. Poporoski. Red. in adm.: Waršava, Brocka 13. Leto VII. Naročnina K 10. Ruch. Izhaja v Waršavi, Vilcza 38. Red. dr. E. Piasecki. Naročnina K 8. 159 Sokol Polski. Organ poljskih tel. društev v Ameriki. Izhaja v Chicagu. Red. E. W. Reiche!, 84, Lull Plače. SRBSKI. CpnCKH COKO.l (Srbski Sokol) izhaja v Srejnu. Karlovci, red. dr. Laz. Popovič. Naročnina K 3. »Sokolska Misao«, urednik Viktor Rudolf. Naročnina K 2. SLOVAŠKI. Slovensky Sokol izhaja mesečno dvakrat v Ameriki, Allegheny, Pa. Lavvrence Avene. Letnik VI. Red. Karel Stiasny. WW vw w v r OGLASI. P. n. naročujoče tvrdke in posameznike prosimo, da se sklicujejo pri naročilih na »Slovenski sokolski koledar«. Bratje načelniki in vaditelji! širite naš list „Slo\>enski sokol" Upravništvo: Ljubljana, Hilšerjeve ulice in ..Slovenski sokolski koledar" Naroči se: Vaditeljski zbor Sokola v Kranju. Bratje sokoli! Spominjajte se naše šolske družbe ,sv. Cirila in Metoda'. Rabite narodne kolke, zahtevajte povsod družbine računske listke. Mal položi dar, domu na altar! H □ PIRC trgovina z mešanim blagom v KRANJU (tik župnijske cerkve) priporoča svojo zalogo raznovrst¬ nih tkanin, zlasti domačega platna. Obenem opozarja na svojo bapvapijo v Kranju Savsko predmestje št. 27. 1 i IDI Marija Drenik trgovka v Ljubljani na Kongresnem trgu priporoča obleko za telovadbo in druge po¬ trebščine za sokolsko uniformo. i Sokolskemu vaditeljstvu! Spoznavša živo potrebo praktično- strokovnega lista, sva se odločila, izdajati pričenši z novim letom Vaditeljski list strokovni list sokolskega vaditeljstva. List bo namenjen v prvi vrsti vaditeljem, prinašal pa bode tudi kratke članke o Sokolstvu sploh in važ¬ nejše društvene vesti. V prevodu bode prinašal „Va - ben® večere" vaditelja Češke sokolske zveze, br. Frana Er b e na, in to za članstvo, žene in naraščaj. Upava, da bodo sokolski vaditelji, kakor tudi vsi drugi teiovadci pridno segali po listu, ga v svojih krogih razširjali ter mu s tem zagotovili obstoj; obračava pa se tudi do bratskih vaditeljskih zborov, da nama pre¬ skrbe v svojih okrajih kar največ oglasov odločno narodnih tvrdk. Čim več naročnikov in oglasov, tem cenejši bode list. Prva naročnina lista, ki bo izhajal 15. vsakega me¬ seca v ooliki tega poziva obsegajoč 16 strani, bode iznašala za celo leto 3 krone, posamezne številke po 30 vinarjev. Cene oglasov: Cela stran enkrat 20’— K, pollet. 120*— K, celolet. 200*— K Piijave za naročbo (z natančnim naslovom), kakor tudi oglasi naj se pošljejo do 20. decembra t. 1. na naslov: Evgen Sajovic, vaditelj Sokola v Kranju (Kranjsko). V nadi, da nama tudi z marljivim in rednim sode¬ lovanjem omogočite izdajanje lista, Vam kličeva bratski Na zdar!' Miroslav Ambrožič. Evgen Sajovic. je izdal: Vaditeljski zbor Sokola u Kranju I. Statistični zapisnik za sokolska društva. Cena v platno vezanemu zapisniku je 3 K. Zadošča za 2 leti. II. Slovenski sokolski koledar. I. letnik raz¬ prodan. — il. letnik za 1. 1907 še v zalogi. — III. in IV. letnik sta razprodana. — V. letnik za letošnje leto z bogato vsebino. Cena 1 K. — Dobiva se edino le po naročilu na: Vaditeljski zbor Sokola v Kranju. Maks Zimšek i krojaški mojster v Celju ■ na Ringu == priporoča svoj novootvorjeni krojaški atelje za izdelovanje vsako¬ vrstnih moških oblek, zlasti se priporoča br. Sokolom za na- ročitev sokolskih krojev, katerih je izvršil dosedaj že mnogim društvom po zmernih cenah v njih popolno zado- voljnost. ■ =c Postrežba solidna in točna! f Modna in športna trgovina Pavel Magdič Ljubljana Hotel pri Maliču nasproti ; glavne pošte. ■ .1 Priporoča svojo zalogo so¬ kolskih potrebščin, kakor rudeče srajce, ovrat¬ nike, zapetnice, gumbe čepice, peresa, kokarde, iglice, znake, mono= grame za pase, pase, telovadne jopice, hlače in čevlje, narodne za= stave in znake. ) > KflUflRNfl = „rRE5CRN“ —_ guBLjnrm --D Bratom Sokolom si usojam vljudno naznaniti, da sem po¬ polno prenovil in opremil ka¬ varno „Prešeren" ter se pripo¬ ročam za najštevilnejši obisk. — Bratski Na zdar! K. Polajnar, -kavarnar. Zalagate!] slovenske sokolske zveze. j i-1 rr Manufakturna trgovina Janko Česnik Ljubljana -Lingerjeva ulica priporoča predpisano blago za so¬ kolske obleke (ševiot) in loden za pelerine, istotako predpisano platno za te¬ lovadke. V zalogi imam nove vrste blago za sokolske obleke (ševiot). Za barvo in ka¬ kovost se jamči. ;.' — Cene najnižje. RhTOh ŠKOF Ljubljana, Dunajska cesta št. 8 Ernest'Jevnikarjev naslednik. Zalagatelj potrebščin za sokolsko te¬ lovadno obleko in kroj po predpisih Slovenske sokolske zveze. Telovadne hlače brez pasa od K 228 naprej, I KM TZ ingelbert Franchett Ljubljana, Sodnijska ulica št. 2 v hiši gosp. župana Ivana Hribarja. priporoča svoj najelegantneje in z vsemi higijeničnimi aparati urejeni Za dobro in točno postrežbo je v vsakem oziru najbolje skrbljeno ter še za mnogobrojen obisk priporoča. Svoji k svojim .1 1 III Zobotehnični atelje OTON SEYDL Stritarjeva ulica. Zobovje, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kaučuka, kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravniške ope¬ racije izvršuje tu specijalist. u= LUO. CERHE Zlatar, trgovec z urami in očali ter zapri- . seženi cenilec <&» Ljubljana, Bolfoua ulica št. 3 priporoča svojo izborno zalogo briljantnega, zlatega in sre¬ brnega blaga in raznovrstnih - " : ur. :- Lastna delavnica za popravila in nova dela. • v ^ Ljubljani, Kolodvorska ulica. 3 minute od južnega kolodvora. Telefon št. 163. Podpisana si dovoljuje slav, občinstvu vljudno naznaniti, da so vsi restavracijski prostori hotela „ 11 i r i j a “ popolnoma prenovljeni, ter da je pred vsem preskrbljeno za točno in solidno postrežbo čestitih gostov. Priporoča se priznano dobra kuhinja ter najboljša pristna domača in tuja vina. Izborno vedno sveže delniško in plzensko pivo. Vina v buteljkah vseh vrst. Sprejema se opoludanski in večerni abonement na hrano. Sl. narodna društva, korporacije, klubi, plesne družbe se opozarjajo na pripravne salonske prostore za prireditve zborovanj, veselic, družbinskih večerov, banketov, že¬ nitve itd. Potujočemu občinstvu so na razpolago udobno urejene, najelegantnejše sobe za tujce. — Zmerne cene. Solidna po¬ strežba. Za mnogobrojen obisk se vljudno pri¬ poroča MARIJA NOVAK, hotelirka. ,SLAVIJA‘ Vzajemna zavarovalna banlia v Pragi. Edina slovanska zavarovalnica ki spada po svojih fondih med prve v Avstro-Ogrski delujoče zavode te vrste. Zavaruje v živi jenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, dote otrokom, dohodke in pokojnine ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem, vpokojencem posojila proti pronotaciji na služnino, pokojnino, ženit¬ veno kavcijo itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru. Zavarovalne vrednosti K 1.223,285.217-73 izplačane škode „ 98.323,486-35 Rezervni fondi „ 44,437.036-01 Letna zavarovalnina in postranska doplačila : K 10,322.875-47. Generalni zastop vzajemno= = zavarovalne banke = „SLAVI JE“ v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12 (v lastni hiši). Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in ■. gnojnico naj se obrne rta —.. trgovino z železnino FR. STUPICH LJUBLJANA Marije Terezije c. 1 (zraven Figabirta). Edino tam se dobi vedno svež Portland- in Roman-cemcnt iz sloveče tovarne dalmatinske. Mreže in žice za ograje, travniške brane, plugi, štedilniki, tektnice, čistilnice za žito, oprava za mlekarne ter vse poljedelsko orodje. Glavno in edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski raz¬ stavi v Zagrebu in na jubilejski razstavi v Pragi s prvim darilom odlikovanih slamoreznic, mlatilnic in gepeljnov. Amerikanski stroji za košnjo in obra¬ čanje mrve, motorji in železne blagajne vedno v zalogi. Novo urejena prodajalna, največja izbera, najnižje cene! Naj- cenejša in naj večja domača eksportna tvrdka! urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljena = Glavni trg, nasproti rotovža (preje v Kranju) priporoča svojo največjo zalogo švicar¬ skih ur, kakor: zlatita, srebrnih in nikelnastih, dalje prstane in uhane z briljanti, obeske, verižice, okraske itd. iz zlata in srebra v najlepši izberi in : najnižjih cenah. . - Ker razpošiljam svoje blago po celem svetu in le za gotov denar, mi je radi ogromnega prometa mogoče prodajati po jako nizki ceni. Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta. Veliki novi cenik zastonj in poštnine prosto. 2 Galvanoplatiranje z električno silo. Atelje za n- skih inštrumentov in vseh potreb¬ ščin za bolnike. Ep. Hlavha En Galvanoplatiranje i električno silo. Na češkoslovanski narodopisni razstavi počaščen s prvo ceno in častnim diplomom. —• Na deželni ju¬ bilejni razstavi odlikovan s srebrno kolajno. — Na lvovski razstavi počaščen s prvo eeno, srebrno kolajno. Tovarna za vzorno telovadno orodje JOSIPA UINDVŠ Praga-Smichov, Vlnohradska ulica št. 816, priporoča se za popolno vzorno urejevanje sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših in praktičnih sestavah. — Novost: bradlja s patentno prevozno sestavo in patentna, razdeljiva bradlja. Konji, koze in drugo težje orodje s patentno prevozno sestavo. Velikanska ugodnost za šolske telovadnice. Letne telovadnice. Na dokaz tega je na raz¬ polago mnogo pohvalnih pisem, ne samo tu¬ kajšnjih, nego tudi inozemskih. Garancija eno leto. Cene so jako nizke, plačila v mesečnih obrokih. Navadno orodje je vedno priprav¬ ljeno za razpošiljatev. Cenovniki, proračuni in načrti za popolno ureditev telovadnic se pošiljajo na željo zastonj in franko. Popravila se kar najceneje zaračunajo. 2 * ; 0 : Kavarna Kolodvorska ulica št. 22 se slavnemu občinstvu kakor tudi z dežele toplo priporoča. Kavarna je vsaki dan vso noč odprta. - ŠTEFAN MIHOLIČ, tovarnar. Prokop Skorkouskv m Izvozna hiša sukna in modnih 1 tkanin za gospode in gospe 11 v Humpolcu na Češkem. Priporoča se sukno za sokolske obleke in za sokolske haveloke ter tudi druge vrste obleke. Vzorci se pošiljajo gratis in franko. Najizvrstnejše in najboljše tamburice (glasbeno orodje) prva sisečka tovarna tamburic Sisek (Hrvaško). Ta tovarna je bila odlikovana na pariški razstavi leta 1900 in na milanski leta 1896. Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne se¬ kirice (note) različne inštru¬ mente v zalogi. Priporočajo se še izvrstne gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in oka¬ rine. V isti tovarni izhaja tudi strokovni list f »Tamburica 44 po enkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron z glasbeno prilogo vred. Za vsaki inštrument se jamči, — Veliki cenik s slikami se posije na zahtevo zastonj. izdeluje in razpošilja iiiiiii Zobozdravniški in zobotehnični 1 ATELJE i g KRANJ ^ v hiši lekarne, Glavni trg 183 je odprt vsaki dan in tudi v nedeljah. Dr. E. Globočnik. IIIIIII SE II SOKOLI in drugi Slovenci kupujte sukno za obleke, perilo in drugo modno blago samo v do¬ mači narodni veletrgovski hiši R. STERMECKI CELJE kjer se dobi vse najbolje kakovosti po čudovito nizkih cenah. Vedno v zalogi sukno za sokolske obleke po predpisili S. S. Z. Vzorci proti vrnitvi in pošiljatve čez K 20 — franko. _| o o _ o o Tovarna za sukno in j volneno blago Leopold Brdi in sinovi i □ i v Žirovnici no Češkem priporoča cenjenim sokolskim društvom blago lastnega izdelka za sokolske kroje (surke, hlače, haveloki), izdelane po predpisu Č. O. S. CD CD Najtrpežnejše po zmernih cenah. CD CD “I Za stanovitnost barv se jamči. I' Vzorce i na zahtevo I franko. i_ Vzorce na zahtevo franko. \ F. STARE, Ljubljana Florijanska ulica št. 22 Edina narodna trgovina in izposojevalnica - —: prvovrstnih — - klavirjev pianinov in harmonijev 91F0NZ BREZNIK učitelj Gl. Matice LJUBLJANA Gradišče 11. Ljubljansko kreditna banka — v Ljubljani "" Deln. glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 350.000. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče transak¬ cije, katere je pripravljena najkulantneje izvršiti. Denarne vloge sprejema na knjižice in v tekoči račun ter jih obrestuje po 4V* od sto. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko po¬ ljubno razpečavajo s čeki o svojem imetju. — Sprejema Naročila na vrednostne papirje, preskrbuje nakup in prodajo vseh vrst rent, zastavnih pisem, prijoritet, delnic in srečk. Pri nakupu vrednostnih papirjev za Vojaške ženitninske akcije se ozira v prvi vrsti na kolikor mogoče visoko obrestovanje in preskrbuje vse tozadevne manipulacije. Predujme na vrednostne papirje daje proti pri¬ mernim obrestim; sprejema Borzna naročila za dunajsko, praško, tržaško in inozemske borze, katere najkulantneje izvršuje. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi na¬ kaznice na vsa mesta. Stavbene kredite dovoljuje pod ugodnimi pogoji. Zavaruje srečke in druge vrednostne papirje proti kurzni izgubi pri izžrebanju. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Sprejema v Depot in oskrbo vrednostne papirje. Prodaja večje Srečke na tekoči račun; v tem slučaju vloži ku- povalec na račun 20—30 od sto kurzne cene in ostanek pa lahko odplačuje v poljubnih obrokih. Izvršuje naj¬ kulantneje. Izplačila na vsa tu- in inozemska mesta. Vsa vprašanja se rešujejo z obratno pošto. Ravnateljstvo. Podružnice v Spljetu- Celovcu, Trstu in Sarajevu. Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani Prešernova [prej Slonova) ulica 3. ima, dasi obstoji še-le 20 let že nad 36 milijonov kron hranilnih vlog in nad I milijon kron re¬ zervnega zaklada. Vse vloge obrestuje po 4 >/ 4 od sto in daje posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Za trgovce in obrtnike je ustanovila svoje ,, Kreditno društvo 11 . Za mladino je uvedla domače nabiralnike. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hra¬ nilnica iz svojega, Slovenci, svoji k svojim! —I \ - ■ ■ KZ=U— 9.9M-IHozetič Ljubljane, Stari trg Z1. Modna trgovina za dame in gospode. Salon za damske klobuke. CD CD Filijalka v Kranja na Glavnem trgu. Se priporoča cenjenemu = občinstvu. = Slovenci, svoji k svojim! ❖ Prvi slovenski edini izprašani optik Dragotin Jurman Šeienburgova ulica štev. 2 Ljubljana se priporoča slavnemu občinstvu za vse v to obrt spadajoče predmete in dela. \ Franc Parkelj \ Zavod za plakatiranje in reklamo. Zavod za snaženje stanovanj, okenj in drugik prostorov itd. I Šeienburgova ulica št. 6 Ljubljana. I Mestno hranilnico v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4% brez odbitka novega rentnega davka, kate¬ rega plačuje hranilnica iz lastnega, in pri¬ pisuje narasle obresti vsakega pol leta, ne da bi bilo strankam zglašati se radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Hranilnica posoja na zemljišča po 5°/ 0 na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popol¬ noma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta po 3 krone. Splošni rezervni zaklad 212.500 kron. Koncem leta 1908: Stanje hranilnih vlog 4,622.000 kron, posojil na posestva 2,890.00 kron,občinskih posojil 413.610kron. a P. n. trgovci pozor! Doktorja pl. Trnkoczyja redilni prašek za prašiče, rogato živino itd. se dobi pod imenom mastiti. Prodajalna cena 50 h za 1 zavitek, 250 zavojev franko 62 K 50 h, torej čisti do¬ biček 62 K 50 h; 45 zavojev franko po pošti 14 K 40 h, dobiček 8 K 10 h; 15 zavojev za poskušnjo, nefrankovanih 4 K 80 h ; dobiček 2 K 70 h. (slednji kot poštni zavoj pod 5 kg) proti povzetju ali predplačilu zneska. Plakati in reklamni listi zastonj v vsakem jeziku. Tovarniška zaloga lekarna Trnkoczy, Ljubljana. GRAND P RIX ! London, Pariz, Rim in Dunaj. Najvišje odlikovanje 1 T T A A E E Električna sila. Črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena = pleskarja. = Tovarna oljnatih barv, laka in firneža BRATA EBERL Ljubljana Miklošičeva ulica 6, nasproti hotela „Union“. i Najstarejša manufakturna trgovina v Kranju Ferd. Sajovic priporoča razne soHolshe potrebščine, kakor tudi svojo bogato zalogo sukna, volnenega blaga za ženske obleke, bombažastega blaga, platna i. t. d. valjčni mlin y Kranju r Postaja c. kr. drž. železnic. Mlinski proizvodi naj" finejših vrst, kakor: pšenična moka iz naj= izbornejšib pšeničnih provenijenc, pšenični greš, zajamčeno čiste otrobe i. t. d. I Mizarsko podjetje ^=° v Kranju G ==^ (*) se priporoča v nabavo telovadnega orodja; kakor tudi hišne oprave in vseh v to stroko spadajočih izdelkov, d Najboljša godala iz losa in kovin_ V. F. Cer»eny ya Gosli, viole, cella, base, kitare, citre, mandoline, flavte, klari¬ nete, oboe, fagote in vsakovrstna kovinska pihala, toraj edino najdovršenejše kakovosti za pri¬ merno nizke cene priporoča c. in kr. dvorni založnik V. T. Červeny in sinovi v Kraljevem Gradcu. Zahtevajte cenik.