Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

57527



































Telegrafija.


Spisal

Dr. Simon Šubic,

profesor na universiteti v Gradcu.

Založila in na svetlo dala

MATICA SLOVENSKA.

1875 .

Tisk Blaznikovih dedičev v Ljubljani.

57527

Telegrafija.

Zg-oclovina njena in današnji njen stan.

(Spisal dr. Simon Šubic,  profesor na univerziti v Gradcu.)

V vod«

„Strelo jo izvil človek iz rok paganskemu bogu, starcu Jovu,

Ž njo razglasuje misli svoje hitreje kot ajdovski bogovi. 1 '

V  Homerovih basnih se bere, da bi bila Hera, žena Jovova,
očeta sveta in ljudi, prifrčala iz hriba Ida v Olimp hitreje kot
misli moževe.

Boginja sama je prinašala povelje paganskega boga hitri Iridi
in urnemu Apollonu. Irida in Apolion pa sta hitela razglaševati
povelje med ljudi in med pozemske duhove in bogove.

Tako si je domišljeval v Homerovih časih vmišljivi Grk zvezo
med ljudmi in med njihovimi paganskimi bogovi.

Duhapolni Grki so si osnovali poetični ogled sveta. Irida,
Apolion, Herm in drugi paganski bogovi in boginje so prejemali
povelje od očeta ljudi in bogov, od Jova, ter so ga sporočevali
hitreje kot naj hitrejši ptič ali pa naj močnejši veter, hitreje kot
blisk in hitreje kot misli človeške.

Grški modrijani so napolnili nebo in zemljo z duhovi, demoni
in bogovi, v katerih so častili stvarnika, voditelja in ohranitelja
sveta.

Grki so mislili razodeti si silne skrivnosti vidnega stvarjenja
s svojimi bogovi; v resnici pa so postavili mesto skrivnost vidnih
stvari še veče skrivnosti nevidnih duhov.

V takih sanjah so ljudje živeli po tisoč stoletij, predno jim je
neb6, o katerem so si mislili, da je trdna votla krogla, ki obdaja
našo zemljo, prihajalo preozko in pretesno, predno so se jeli razumki
o zemlji in o nebu nekaj razširjati. Sčasom se je bližalo spo¬
znanje, da človeku ni moč dohajati krajev svetil; s časom se od¬
pira še dandanašen vsakemu posebej toliko razumka, da do mej¬
nikov neskončnega božjega stvarjenja ne seže nobena zdrava člo¬
veška misel. Tukaj pa, kjer človeku še zdaj spoznanja manjka,
mu pride na pomoč neurenjiva beseda: neskončnost.

Telegrafija.

l

2

V svojem naj bolj navdušenem vmišljenji je Grk vmislil bo¬
govom poglavno vlastje: da pred bogovi bež e meje časa  in
prostora.

Dandanes pa si je človek, iznajdljiv kakor je, prisvojil tiste
natornemoči, s katerimi preskakuje vsaj na zemlji  čas in prostor !

Ko se je človek nekaj oprostil dušnega jarma popačenih misli,
jel je odpirati z lastnim svojim prizadevanjem bukve sveta, v ka¬
terih je stvarnik vpisal večne resnice. V bukvah božjega stvar¬
jenja je našel tiste imenitne postave božje, s katerimi on najema
dandanes v svojo službo veliko tistih natornih moči, s katerimi so
gospodarili v starih časih paganski bogovi.

Sivemu bogu Jovu je iznajdljiv človek izvil strelo iz rok, ter
ti s strelo piše in govori po svojih telegrafih. Elektrika, katero
vodi človek z izvedeno roko po bakrenih telegrafnih vezeh, je v
trenutku tu in tam; hitreje kot Irida in Herm med Grki oznanja
elektrika dandanašen naša povelja po morji in po suhem.

O pravem času so bežali iz sveth umišljeni paganski bogovi;
v svojih dneh so še uživali čast, da so dajali pomoč in upanje
človeku, ko si še sam pomagati ni vedel; dandanašen bi jih bila
pregnala sramota, ker človeštvo gospodari po zemlji s pomočjo na¬
tornih moči in s strelo nebeško mogočneje, kot so gospodarili stari
bogovi in njihovi oče Jov ali Jupitar.

Akoravno so paganski bogovi sami vodili Grke v trojanskih
vojskah, kakor nam pripoveduje prepevajoči Homer, vendar so si¬
lile potrebe vsakdanjega življenja poiskati pomočkov, s katerimi bi
se oznanila pošiljala hitro nazaj v domače dežele. V takih potrebah
so jeli Grki dajati si znamenja od daleč s pomočjo luči. Z ognji,
ki so jih po noči prižigali po hribih, so naznanjali si imenitne do-
godbe, o katerih so imeli poprej besedo med seboj, da si jih bodo
oznanili. V Ajshilovem Agamemnonu se bere, da so Grki, ko so
premagali Trojo, s pomočjo deveterih na visokih hribih prižganih
ogenj oznanili to veselo dogodbo v eni noči iz Trojanskega do
mesta Arga, kjer je čakala tega oznanila Klitemnestra, Agamem-
nova žena.

Kakor nam sporočuje Herodot, je velel kralj Perzej vse ime¬
nitne dogodbe iz Grške dežele na Macedonsko oznanjati si z go¬
rečimi baklami.

To so začetki telegrafije z lučjo pomočjo. Kjerkoli so se po¬
govorili o kaki imenitni dogodbi, so utegnili oznaniti si to, kar je
bilo pogovorjenega z ognji po gričih. — Ognjena znamenja pa
niso služila samo v starih časih oznanjati si imenitne dogodbe, temuč
vaja ognjenega oznanjanja se je ohranila noter do današnjega dne
p v osebno med ljudstvi po hribatih deželah kakor na Šotskem in na
Svajcarskem.

V starih časih pa niso poznali samo imenovane ognjene ali
optične  telegrafije, ampak bilo je tudi v navadi naznanjati si z

3

glasom, kateri s pomočjo gotovih naprav sega veliko dalje, nego
glas prostih ust. Vedela so že stara ljudstva, da se po ceveh glas
veliko dalje sliši, kot po prostem zraku. Taka telegrafija se ime¬
nuje akustična.

Bere se, da je tiran Dionizij  v Sirakuzu na Siciljskem
imel tako napravo med svojo sobo in med ječo, da je sede v svoji
sobi slišal vse, kar so se pogovarjali zaprti možje.

Naznanjanje z glasom je v starih časih bilo še bolj v navadi,
v kot naznanjanje z lučjo. Trobili so lovci po gozdili in dajali so si
znamenja po pogovorjenji, kakor si naznanjajo še dandanašnji, ko
trobijo na rog. — Trob naj bo z rogom ali pa s trombo se ne
sliši posebno daleč: dalje sega glas iz ustne cevi in od bobna.
Vendar-le ne more ne ustna cev ne boben nesti glasu razumlji¬
vega do tistih daljnih krajev, kamor imamo dajati povelja.

Odkar se je oživela menjava pridelkov z unanjimi deželami
in odkar so mašine na sopar silno skrajšale pota v oddaljene kraje
po suhem in po morji, se je tudi pokazala potreba, sporočevati
misli in povelja hitreje kot teko železna kola.

Predno pa je neutrudljivi duh učenih mož spoznal tiste last¬
nosti in stvoritve električne moči, ki nam služijo pri današnji tele¬
grafiji, je pa znajdljivost človeška popravila še optično telegrafijo
s pomočjo daljnoglčda ali teleskopa, ter seje vpeljala optična tele¬
grafija pod francosko revolucijo v djansko življenje.

Leta 1792. je iznašel francoski mčrec (inženir), Claude
Chappe  po imenu, novo napravo za optičen telegraf. Sestavo te
naprave imamo pred sabo, ako si mislimo visok steber, z gibljivimi ra¬
mami, postavljen na hrib, da se vidi iz bližnjega hriba, kjer stoji drug
enak steber. Kakor ko bi stal velik mož na hribu, ki bi majal
z rokami, enako se na stebreh prestavljajo gibljive rame, ter se
delajo mnogotere podobe, po katerih se spoznavajo znamenja za
besede in misli, ki jih ima kdo naznaniti po telegrafu. Ako sto¬
jita stebra daleč vsaksebi, se znamenja ne vidijo dosti natanko s
prostim očesom, ter jih je treba ogledovati z daljnogledom ali tele¬
skopom.

Iz Francoskega, kjer so bili najprej vpeljali ta optični telegraf,
se je razširjala njegova raba po vnanjih deželah, kajti povsodi je
človek čutil enake potrebe hitrega sporočevanja. Leta 1796. so
vpeljali to napravo na Angleškem in Švedskem ; leta 1 802. na Dan¬
skem, 1823. je strinila angleška vlada v Aziji z optičnim telegrafom
mesto Kalkuto  in trdnjavo Chunard:  v Afriki pa ga je vpe¬
ljal Mehemed  Ali  od Aleksandrije do Kaire.

Nekaj čudno se nam zdi, da naj bližnji sosedje na Nemškem
in Avstrijskem niso čutili toliko potrebe za optični telegraf, kot
v oddaljenih azijskih in egiptskih krajih! Na Nemškem so ga še le
vpeljali leta 1832. ravno v tistem času, ko sta Gauss in Weber
pečala se z iznajdbo električnega telegrafa. — Tri leta pozneje,

1 *

4

1835.1. so ga pa vpeljali tudi na Avstrijskem,_ kjer je takrat gospo¬
daril Meternih, vsegamogočni zatiravec vnanjih misel in znajdeb.
Na Dunaji so bili zadovoljni, da so imeli poleg zgornje Donave
ognjene 'štacije ali postaje, s katerimi so si naznanjali nesrečo
izvirajočo od velike povodnji ali od ledii. — Leta 1839. pa je
optični telegraf segal že tudi po Ruskem do Petrograda.

Daši je iznajdba optičnega telegrafa zelo imenitna, vendar
ni zadostevala potrebam, kajti znamenja so prenevkretna in ne
morejo se opazovati ne pri meglenem zraku, ne pri dežji ali med
tem, ko sneg gre, kakor tudi po noči ne, akoravno bi se znamenja
razsvetljevala. Tam, kjer stebri z ramami daleč vsaksebi stoje, iz¬
gublja že zrak, ki ni prav čist, svojo pozornost, ter ni mogoče več
natanko ločiti znamenjskih podob, ko zvečer mrak nastopi, naj bo
daljnogled še tako dober, kolikor je mogoče. Iz tega uzroka tudi
pri meglenem vremenu optični telegraf ne more dajati znamenj ne
po dnevu ne po noči. Poleg teh zaver pa optični telegraf tudi ne
more dosti hitro dajati znamenj, ker nevkretno gibanje in prestav¬
ljanje z ramami preveč časa jemlje.

Ogledovanje optičnega in akustičnega telegrafa nam razkazuje
tiste natorne zadeve, ki pripomorejo, da dohajajo v oddaljene kraje
znamenja, katere dajemo z našimi napravami. Glas in luč ali
svetloba  se razprostirata po gotovih natornih postavah od svojega
izvira na vse kraje, ako so jima pota odprta na vse kraje. Glasu
in svetlobi pa opeša moč, ko prihajata daleč od svojega izvira,
tedaj imajo naše telegrafične naprave razun namena, dajati zna¬
menja, tudi  še poseben namen, hraniti moč svetlobe in glasil, da
se tudi v oddaljenih krajih ogledovalcu moreta razodevati.

Doseže  se pa zadnji namen z napravami, ki ne puste niti
svetlobi niti glasu poti odprte na vse kraje, ampak samo na tisto
stran, kamor imamo dajati znamenja. Tako gre glas zvoncev po
prostem zraku na vse kraje; ako pa zvonec v cevi  zaprt doni,
gre glas večidel po votli cevi in le kaj malega se sliši iz cevi
v stran. — Ako prižgemo luč v prostem zraku, se vidi njena svet¬
loba daleč na vse kraje, ako pa postavimo luč pred zrcalo, gre
večidel na tisti kraj, kamor jo zrcalo obrača, ter ima na tej strani
več moči, in svetloba luči se vidi na to stran, kamor jo zrcalo
obrača, veliko dalje, nego brez zrcala.

Optična in akustična telegrafija se opira tedaj na znamenja,
na natorne postave, po katerih se razprostirata luč in glas in pa
na naše naprave, s katerimi ohranimo njuno moč za oddaljene
kraje in s katerimi ju tam ogledujemo ali opazujemo.

Ako bi imeli pri akustičnem in pri optičnem telegrafu take na¬
prave, da bi pri tem kot pri onem z edino hitrostjo dajali zna¬
menja in opazovali jih, bi vendar ne mogli z obema enako hitro
telegrafovati. Luč in glas se morata podati na pot, ter pride svet¬
loba, ki hitreje, hodi, pred kot glas od te telegrafične naprave do

5

druge, ali od prve postaje do druge; človek pa nima nobene moči
do hitrosti, s katero sinita luč in glas po zraku od enega kraja
do druzega.

Glas prešine vsako sekundo (trenutek) v mirnem zraku okoli
1050 črevljev  pota, luč pa okoli 42 tisuč geografičnih milj.
Luč gre tedaj po zraku skoraj milijonkrat hitreje, kot glas, to je,
ko bi imel naš telegraf milijon enako daleč vsaksebi stoječih po¬
staj, bi prišla svetloba od enega konca do druzega, glas pa bi ne
prišel v istem času dalje, nego do druge postaje, ter bi svetloba
vtegnila prinesti milijon znamenj do zadnje postaje našega telegrafa,
predno bi glas prinesel samo eno znamenje. Iz tega izgleda se
natanko vidi, kako silno potrebno je rabiti za telegraf tako na-
torno moč, ki gre z veliko hitrostjo.

Kakor se svetloba zarad svoje hitrosti bolje prilega za tele¬
graf, kot glas, tako se priporoča tudi elektrika, katera po W h e a t s-
tonovih  izskušnjah gre še hitreje, kot svetloba, ako izhaja iz
električnega bliska ali iz električne iskre in ako se razteka po
bakrenih vezeh.

Tisoč in tisoč let je človek opazoval in premišljeval prikazni
in stvoritve električne moči, predno je v našem stoletji spoznal
njene postave tako natanko, da je mogel natori vzeti nekaj elek¬
trike in pripreči jo v svojo službo, da nosi dandanes naše misli
in povelja v najdaljne kraje.

Kdor ima pred očmi nepreskočljiva pota vsakaterega spoznanja
te ali one natorne moči, bo vedel spoznati, kaj je resnica, kaj laž,
ako kdo trdi, da kupčija in menjava pridelkov med ljudstvi vstvarja
železnice in prepreza dežele s telegrafnimi mrežami. To so besede
nevedneža, ki se nikoli ni soznanil ne z človeškim trudom in ne
z njegovimi pridelki in tudi ne s spoznavanjem natornih moči, ali
pa so besede gladkega jezika, kateremu ni toliko na tem, da bi
pokazal pravi izvir železnic in telegrafov, ampak kateri hrepeni po
goli gladki obliki svojega govora. Ko bi bilo res, da bi kupčija
in menjava pridelkov delala železnice in telegrafe, bi pač že sta¬
rejša ljudstva, ki so se mnogo pečala s kupčijo, bila vpeljala že¬
leznice in telegrafe, ter ne bi bilo treba čakati tistih poznih
dni, v katerih so učeni možje z velikim trudom spoznali tiste na¬
torne moči, ki se rabijo pri električnem telegrafu, in ki gonijo
parne mašine. — Res pa je to, da kupčija in menjava pridelkov
med ljudstvi spodbadate k hitreji vpeljavi železnih cest in elek¬
tričnih telegrafov.

Pota, po katerih so se spoznavale natorne moči, ki se rabijo pri elek¬
trični telegrafiji.

Kakor se bere v grških spisih, je že Grški modrijan Tales
Miležan pečal se z ogledovanjem in premišljevanjem električnih

6

prikazni. Grki so na drgnjcnem  jantaru, katerega so imenovali
elektron,  opazovali lastnost, da vleče na-se lahke stvari, ki leže
blizo njega.

Ud te prikazni na jantaru, katerega je kdo drgnil s suknoru,
prihaja po Grkih ime: elektrika.  — Videti je, pravi Tales,
kakor da bi z volno drgnjen jantar dušo v-se vzel, da vleče lahke
stvari na-se, kakor vleče magnetična ruda na-se železo.

Ker pa pri starih ljudstvih še ni bilo navade, ponavljati na-
tornih dogodeb in prikazni, je pomanjkovalo natančnega preisko¬
vanja in opazovanja teh moči, ter Grki in Rimljani niso o elektriki
zvedeli drugih lastnosti, nego kolikor jih je že modrijan Tales poznal.

Akoravno so klasičua ljudstva krepko razvijala svoje moči
po vladarskih in družbenih napravah in po lepoznanskih delih,
vendar v spoznanji natoimih moči, in vzlasti v spoznanji elektrike
niso prišla dalje, kot otroci divjih ljudstev, ki jih je Al. Hum¬
boldt  nahajal po lesovih poleg reke Orinoko  in opazoval, kako
se njihovi otroci igrajo s suhim gladkosvetlim semenom nekega
stročnatega zelišča; oni drgnejo seme tako dolgo, da začne lase
ali pa nitke drevesne volne na se vleči.

Kako silno dolga so vendar pota od te prvotne igre divjih
otrok do znajdbe električnega telegrafa! Omikovanje človeško po¬
trebuje po tisoč let, predno pride od otročje igre do tistega pra¬
vega spoznanja natorne moči, ki ga je treba človeku, predno mu
je mogoče prisvojiti si natorno moč in vpeljati jo v djanslco živ¬
ljenje. Se le, ko je neutrudljivo preiskovanje te moči razjasnovalo
njene lastnosti in storitve, zamogli so si učeni možje osvojiti tisto
natorno moč, ki dela blisk in strelo. Predno pa se je dala ta na-
torna hči vpreči v jarem djanskega življenja, so morali zopet učeni
možje po neskončnih svojih skušnjah najti, kako sevprezata moč,
ali kako se prisili ta moč na to ali ono pot, k temu ali k onemu delu!

Še le po tem, ko so se z učenostnimi zvedbami lastnosti elek¬
trične moči dobro spoznale in ko je bila ta moč na vse kraje
pripravljena za djansko življenje, bilo je mogoče vpeljati jo pri
telegrafnih napravah in pri drugih obrtnijskih delih.

V streli in blisku na nebu je elektrika doma; ali tam je ona
nevkrotena surova natorna moč, ter ni za rabo, ker je še predivja;
ne da se vpreči, obnaša se, kakor divja zver, ki ne gre v ojnice,
kakor krotko govedo. Se le, ko jo je bistroumni duh natoroznancev
vkrotil in prestvaril njeno divje djanje, jela je služiti kupčijam in
pomenjavam med ljudmi.

Od starih časov pa do Franklina Benjamina,  ki je
sredi pretečenega stoletja znašel strelovod, ni storila se v spoznanji
elektrike skoraj nobena posebna stopinja razun znajdbe električ¬
nega^ kolovrata. S pomočjo električnega kolovrata seje preiskovalo
nekaj električnih prikazni in storitev, posebno pa se je opazo¬
vala lastnost z drgnjenjem zbujene elektrike.

7

Pristavljena podoba 1. nam kaže današnjo napravo elek¬
tričnega kolovrata.  — Njegovi sestavki so v podobi s čr¬
kami  zaznamovani: C  je okrogla steklena plošča,  nasajena
na vreteno, ki se z roko goni, kakor motovilo; A  so klešče,  ob
katere se drgne vrteča steklena plošča. Klešče pa imajo znotraj, kjer
se drgnejo ob steklo, mehka lica podložena z žimo in pa pokrita
z usnjem: Mehka usnjata lica pa so nekaj malega namazana z mastjo
ali z oljem in s cinkovim amalgamom potresena, da se steklo bolje
drgne.

Ko se vrti na kolovratu steklena plošča, se drgne od kle-
ščina lica, ter postaja steklo električno.  Ako se obesi krog¬
lica bezgovega stržena na volnati ali svilnati nitki blizo drgnjene
plošče, jo plošča zaporedoma poteguje  na-se, po dotiki pa jo
zopet odbija.  — Ako stegnemo roko in prste proti vrteči ste¬
kleni plošči, je čutiti, kakor da bi se prsti vjemali v palčevino;
in ko se močno drgne, trka iskrica s:a iskrico iz steklene plošče
v skrčene prstne ude.

Te in druge električne prikazni se pa bolj natanko pokažejo
s pomočjo pristavljene nabiralnice  k  (konduktor.) Konduktor
je mesingasta krogla stoječa na steklenem stebru; v ti krogli se
nabira elektrika, katero lovite kroglasti rami D.  Spredej na kon-
duktorji tiči žebelj ?«; njemu nasproti pa stoji tudi na stekleno
nogo oprta kovinska kroglica F-,  od njenega zadnjega konca pa
pelje dratena vez tje do zadnje strani na kolovratu in je pripeta
na klešče.

Zdaj je vse pripravljeno za električne prikazni. Ko se goni
steklena plošča, se dela z drgnjenjem elektrika, nabira se v konduk-
torji, ter vidimo in slišimo zaporedoma blisku podobni električni
žarek,  ki preskakljuje iz konduktorja na bližnjo kroglo F.  — Ako
si napravimo iz papirja motovilčekasto podobo in jo obesimo med
konduktorja k  in F  na svilnato nit, imamo igračo, motovilčeku po¬
dobno; motovilček leta iz krogle na kroglo semtertje, dokler se
v konduktorjih z drgnjenjem dela elektrika.

Kedar katera stvar dobi tako novo moč, s katero ona majhne
gibljive stvari od daleč na-se vleče, po dotiki pa zopet od sebe paha
ali odbija, pravimo, daje ta stvar električna. Moč, s katero elek¬
trična stvar druge stvari na-se vleče in odbija, imenujemo elek¬
trično moč ali sploh elektriko.

Električna moč pa more Dapraviti tudi mnogotere druge
znamenite prikazni. Ako, postavim, pretrgamo drateno vez za kaj
malega, in ako denemo strelnega prahu ali smodnika med konca, ga
elektrika zažge s svojo žarečo iskro, ki skoči pri vrtenji na ko¬
lovratu skoz-nj.

Ako se sprime cela vrsta mož z rokami, in ako vzameta moža,
ki stojita na konceh te vrste, ta prvi, oni pa drugi konec pretr¬
gane vezi v roko, in ako se kolovrat vrti, dokler se ne pobliskne

8

med konduktorji, strese elektrika može po rokah, kakor da bi
jih po udih trgalo. Takrat, ko se pokaže električni žarek med
konduktorji, se pretaka elektrika po celi vezi, ter gre tudi skozi
moška telesa, ki stoje v vrsti; pravimo, da gre električen
tok  po vezi.

Ako pa vzamemo konca pretrgane dratene vezi in ju zvežemo
s prav tenkim jeklenim dratom, s katerim se v navadi strune ovi¬
jajo, in ako ima električni kolovrat dosti moči, prešine in strese
električni tok jekleni drat tako, da se od toka ogreje in celo vžge.

Eazun omenjenih prikazni opravlja električni žarek in tok še
več del, katerih pa tukaj ne moremo vseh naštevati. Dela električna
so pa kaj imenitna, kakor se vidi na omenjenih stvoritvah.

H koncu pretečenega stoletja je jelo nekaj natoroznancev
poskušati, kako bi se omenjeno natezanje in odbijanje ali pa elek¬
trični žarek dal porabiti za telegrafijo. Pa vse naprave, katere so
se opirale na elektriko, z drgnjenjem zbujeno, niso bile za rabo,
ker ta elektrika je prenestanovitna, njene moči in dela so preveč
podložne zračni vlažnosti, ne pusti se ne hraniti, ne nabirati na
nobenem telesu, ako je zrak prevlažen; razun tega pa je opazo¬
vanje električnih prikazni pretežko, ter nezanesljivo, ker električni
žarek mine prehitro, da bi ga mogel človek natanko opazovati. V
istem trenutku, ko je postal, je tudi že minul električni žarek.

Kakor uče "VVheatstonove skušnje, trpi žarek tako malo časa,
da bi utegnilo 72 tisoč električnih žarkov eden za drugim postati
in minoti v eni sami sekundi. Ta čas pa je tako kratek trenutek,
da človek v svojih občutkih nima nobene mere za-nj, ter ga tudi
ne more natanko opazovati; ogledovalec ne izve druzega, liot da
je videl električni žarek, druzega mu ni mogoče razločiti v tistem
trenutku, in ravno tega razločevanja bilo bi treba, ako bi hoteli
dajati po telegrafih znamenja z električnimi žarki.

Z vsim prizadevanjem ni bilo mogoče na noge spraviti elek¬
trične telegrafije, predno se ni iznašla druga naprava, po kateri iz¬
vira trpeči (trajni) električnitok ali galvanska elektrika.

Nekaj glavnih pravil o galvanizmu.

Se le proti koncu pretečenega stoletja sta Gralvani in Volta
iznašla izvire galvanske elektrike; postave in lastnosti galvanskega
električnega toka so se pa še le okoli leta 1820. jele bolj natanko
spoznavati, ter še dolgo ni bilo mogoče porabiti galvanske elek¬
trike za telegrafijo. Električni telegraf je tedaj kaj mlada osnova,
katera se je še le od leta 1830. sem jela vpeljavati v djansko
življenje.

Dalvani,  profesor v Boloniji, je leta 1789. obešal odrte žabje
noge z bakrenimi kljukami na železne držaje, ter je opazoval, da
so se noge stresale, kakor se stresajo na električnem kolovratu,

9

vselej kedar jih je veter s spodnjim koncem djal v dotiko z
železom. V podobi 2. se vidi, namesto železnih držajev železna
ključica r,  katera se vjema na enem koncu z bakreno ključico h,
kakor pri odprtih Škarjah; med odprtima koncema pa kaže podoba
v črni obliki mirno viseča odrta žabja stegna, bela skrčena podoba
nam pa kaže, kako se po dotiki zganejo vsled električnega potresa.

Ta po naključji opazovana prikazen je spodbodla k novim
skušnjam, s katerimi se je odprlo veliko novih električnih postav
in ^resnic, katere zapopada uk o galvanizmu.

Galvani je trdil, da bi bila živa žabja stegna sama na sebi
električna, da tedaj imajo kmalo po tem, ko so edrta, še toliko elek¬
trike v sebi, da se stresajo od njenega toka, ako se po dotiki z
ključicama stori vez enako kakor pri električnem kolovratu.

Te misli pa niso bile vsim všeč. Volta,  profesor v Padovi,
je marljivo preiskovaje vzroke te prikazni dokazal, da se povsodi
dela elektrika, kjer se dve razni kovini na golem do-
tikujete med saboj.  — V tej resnici obstoji glavni zakon gal¬
vanskega uka.

Ako vzameš dve plošči (podoba 3.), prvo ploščo Z  iz cinka,
drugo K  pa iz bakra  in ako ju zvezeš na golem z bakrenim
dratom, postanete plošči električni.

Pri takih skušnjah so pa našli tudi še druge izvire elektrike.
Ako se postavi ta ali ona kovinska plošča v kako kislino ali v slano
vodo, postanete električni plošča in pa kislina ali voda.

Dve plošči raznih kovin zvezani z bakrenim dratom, imenu¬
jemo galvanski element.  Naša podoba kaže Voltavi  eler
ment stoječ v kaki kisli vodi; in to napravo imenujemo: V o 1-
tavo galvansko baterijo.

Naprave, iz katerih izvira galvanski tok, se imenujejo sploh
galvanske baterije. Kdor si hoče napraviti v podobi naznanjeno
Voltavo baterijo, naj vzame kaki lonec, vanj naj vlije vode in
pa nekaj malega žveplene kisline, ali pa naj dobro osoli vodo. V
to kapljino naj postavi plošči: cinkovo in bakreno, tako da s spod¬
njima koncema stojite v kapljini; med seboj pa se plošči ne smete
zadevati; na zgornjem vnanjem koncu, kjer ju ne zadeva več
kapljina, ste zvezani z bakrenim dratom. Tako je lahko napraviti
Voltovo baterijo z enim loncem.

Kdor pa hoče narediti si sostavljeno galvansko baterijo, naj
vzame več posameznih Voltavih bateriji. V podobi 4. je pet posa¬
meznih baterij sklenjeno v eno sostavljeno baterijo.

V galvanski bateriji izvira električni tok,  in sicer se
pretaka elektrika vedoma po vnanji bakreni vezi od ba¬
krene plošče proti cinkovi plošči.

Ako odvzamemo vnanjo bakreno vez med bakrom in cinkom,
pa manjka elektriki mosta, po katerem bi hodila, ter neha  ga’-
vanski tok, elektrika se pa nabira po kovinskih ploščah in po vrhi

10

kapljine. Ako hočemo galvanski električni tok in njegova dela
rabiti v djanskem življenji, treba je skleniti  konečni plošči z
bakreno vezjo.

V sklenjeni  galvanski bateriji trpi ali traja galvanski tok
vedoma, dokler se naprava ohrani, dokler se ne pokvarijo kovinske
plošče in kapljina.

Lastnosti in dela takega galvanskega toka se rabijo pri da¬
našnji telegrafiji.

Precej, ko se sklene baterija z vezjo ali z dratom, teče tok
po vezi kamorkoli seza vez, ter nam daje po vseh krajih te vezi
svoja znamenja, kjer pripravimo elektriki pravo napravo. Ako pa
vez pretrgamo, naj bo tix ali tam, pa kar jenja teči galvanski tok,
ter tudi minejo v trenutku vsa električna znamenja.

Nekaj posebnih tlel galvanskega toka, ki se rabijo pri telegrafiji.

Glede telegrafičnih aparatov ali naprav treba omeniti po¬
sebno tiste lastnosti in storitev galvanskega toka, katere se prika¬
žejo tam, kjer gre tok skoz kemičnosostavljeno telo, ali kjer
gre poleg gibljive magnetične igle, ali pa kjer se pretaka elek¬
trika krog in krog palice iz kovanega železa.

Mislimo si galvansko baterijo, ki obstoji iz več loncev (glej
podobo 4.), zvežimo z dratom baker prvega lonca s cinkom, ki
stoji v drugem loncu, in baker druzega lonca s cinkom tretjega
i. t. d.; tedaj ostaneta v prvem loncu cink, v zadnjem pa baker
brez zveze. Na teh konceh se nabira najbolj električna moč, in
ta konca se imenujeta: pola.  — Ako se na končnih ploščah ali na
polih privežeta dratova, ter se skleneta prosta njuna konca, je pa
vsa baterija sklenjena, ter galvanski tok teče po tej polarni
vezi  od bakrenovega konca proti cinkovem koncu.

Ko bi vedno trpel (trajal) prvi vzrok, iz katerega izvira gal¬
vanski tok, bi ostal ta tudi vedno v svoji prvi moči; ko se pa
sčasom pokvarijo ploščice in ker vpeša okisana voda, vpešatudi
moč galvanskega toka.

Upešanje elektrike prihaja od kemijskih spremenb, koje gal¬
vanski tok sam dela v loncih galvanske baterije. — Z vpešajočo
Voltavo baterijo pa ni izhajati pri telegrafnih napravah, marveč
treba jim je stanovitnega  galvanskega J  ka, kateri more pre¬
magovati vedno enake zavere, ki se mu vstavljajo po njegovih
potih v vnanje kraje, in ondi, kamor priteka elektrika, mora imeti
vedno še toliko moči, da dobro goni telegrafne aparate, s katerimi
se delajo znamenja za besede in za naša povelja.

Kdor hoče razumeti napravo stanovitne galvanske baterije,
mora poprej natanko razumeti glavni vzrok, iz katerega izhaja pri
Volta vi bateriji nestanovitnost električnega toka.

11

Vzrok nestanovitnosti galvanskega toka spoznamo opazovaje
kemijske spremeube v galvanski bateriji. V galvanskem loncu
gre električni tok skoz vodo in žvepleno kislino, katere je neki
trideseti del vodi prilite. — Kaj pa opravlja galvanski tok grede
skoz vodo in skoz druge sostavljene kapljine?

Na to vprašanje bo nam odgovorila sledeča skušnja. — Vze¬
mimo na pomoč posodo, kakor jo nam kaže podoba 5. Na lesenem
okrožnem stopalu stoji širok kozarec; njegovo dno ima dve luk¬
njici, do katerih segata konca polarnega dratu kake galvanske bate-
terije, ki je pa v podobi ni videti; iz onih dveh luknjic pa molita
k višku dva platinova konca blizo eden druzega. V podobi se
vidita platinova konca, kakor dva črna štora. Ko bi kotli skleniti
baterijo, da bi se napravil električni tok, bi morali skleniti pla¬
tinova konca s kakim dratom, da bi šel tok po tem dratu skoz.
Mi pa bi radi napravo tako osnovali, da bi galvanski tok šel
skoz vodo;  tedaj se nalije kozarec na pol z vodo, tako da voda
stoji čez platinova štora. — Ker pa voda sama preveč zavira gal¬
vanski tok, se jej prilije nekaj kapljic žveplene kisline (hudičevega
olja.) Zdaj gre tok po okisani vodi skoz in baterija je sklenjena.

Med platinovi.ma štoroma pa je videti, kakor da bi voda vrela,
ko gre galvanski tok skoz. Kaj je to? — Podoba kaže nam tudi
v kozarcu stoječi stekleni cevi, ki ste na spodnjem koncu odprti,
na zgornjem pa zaprti. Cevi stojite ravno nad platinovima štoroma,
tako da v vsako en konec platinovega dratu moli. Od začetka
ste bili cevi do vrha z vodo napolnjeni, od tega časa sem, kar gre
galvanski tok skozi, se pa dela neki gaz na platinovili štorih, in
v mehurčkih se vzdiguje gaz po ceveh k višku, ter se nabira na
vrhi vode, katera mu prostor dela in se poseda v ceveh.

Kaj je ta gaz, ki izvira tam, kjer stopi galvanski tok v vodo,
in kaj je oni, ki izvira na drugem platinovem štoru, kjer zapušča
tok kapijino?

Koj na oko se vidi, da se je pri izstopu  ali izhodu gal¬
vanskega toka nabralo polovica več gazu, kot pri njegovem vstopu.
Zasledovaje lastnosti teh gazov se kmalo prepričamo, da gaza nista
enaka, ampak dasta se nabrala dva razna gaza (plina) v ceveh. —
Ako gre tok tako dolgo, da ste cevi polni gazov, se vzame cev iz ko¬
zarca, ter se lahko opazuje, kake lastnosti ima ta in kake drugi gaz.

Ako prižgemo trsko in plamen vgasnemo, ko se je ogeoj
dobro prime, in ako vtaknemo njeni konec, na katerem še oglje
svetlo tli, v cev, ki je stala nad vstopom, se vname trska
r novic, ter začne zopet s plamenom goreti. — Po tej prikazni pa
spozna vsak, kateremu je kolikaj kemičnih prikazni znanih, da se
je pri vstopu  galvanskega toka napravil gaz po imenu: kisi  ec.

Ako poskušamo ravno tako z drugim gazom, ki se je pri iz¬
stopu  nalovil, se ne zmeni nič za žarečo trsko. Ako pa mu
pritaknemo s plamenom gorečo trsko, se gaz v cevi sam vname,

12

ter gori sčasom od konca po cevi noter do dnu. — Po tej prikazni
se spozna, daje  gaz, ki smo ga pri izstopu nalovili, vod en ec.

Ako vzamemo drugo cev, v kateri je dosti prostora za obadva
gaza, in ako izpraznimo va-njo zrakova iz obeh cevi, in sicer v
tisti meri, kolikor se jih v tistem času nabere, moremo poskušati,
kaj da se iz obadveS napravi. Kakor hitro se približamo z go¬
rečo ali žarečo trsko, hipoma se vname zmes teli gazov z močnim
pokom. Mi pravimo, da eksplodira  ali popuhne zmes kislečeva
in vodenčeva. V kemiji se imenuje ta zmes pokalni  gaz  ali po¬
kalni plin.

Ko je zmes kislečeva in vodenčeva popokala v večji cevi, sta se
ta dva plina tako zvezala, da sta storila novo telo: vodo.  —
Kdor to vodo zvaga, in kdor se prepriča tudi z vago, koliko se je
vode zgubilo tam v kozarcu, kjer je galvanski tok skoz-njo grede
razvijal iz vodetakislec invodenec; ta se hitro prepriča, da ostane
vse pri starem, kakor je bilo pred poskušnjo, ako se voda popuh-
nenih gazov vlije nazaj v kozarec.

Ta poskušnja nas tedaj uči, da galvanski tok kroji
vodo na njeni prvini: ki s le c in vod en e c, kedar gre
on skoz vodo; in sicer razvija se ki sl ec pri vstopu,
vodenec pa pri izstopu iz vode.

Nekaj enacega se godi v galvanskem loncu. Kedar je po¬
larna vez sklenjena, gre tok po nji in tudi po vodi, katera je v
loncu zmešana s kislino. Ker po polarni vezi gre tok od bakra
proti cinku, gre v kapljini nazaj od cinka tj e proti bakru;
tedaj stopi galvanski tok iz cinka v vodo in iz vode v bakreno
ploščo. Galvanski tok v loncu izstopa  tedaj pri bakru, pri cinku
pa je vstop njegov. — Tedaj se voda v loncu od galvanskega toka
tako kroji, da se nabira kislec na cinkovi, vodenec pa
na bakrovi plošči.

Kakor nas kemija uči, se veže kislec z cinkom, ter dela
cinkov oksid ; s cinkovim oksidom pa se veže žveplena kislina,
kije  v loncu, ter postaja cinkov vitriol.  Ta pa se v vodi
razstopi, in potem gre galvanski tok tudi skoz cinkov vitriol, kakor
je poprej šel skoz vodo. Kakor vodo, enako kroji galvanski
tok skoz-nj grede tudi cinkov vitriol v njegovi sestavini: cinkov oksid
in žvepleno kislino, in sicer tako, da se na bakreni plošči na¬
bira cinkov oksid,  na cinkovi pa žveplena kislina. — Ker se pa na
bakru razvija tudi vodenec  iz vode v loncu, se na bakreni plošči
sni dete ravno razkrojeni tvarini: cinkovoksid in vodenec,  ter
se po kemični postavi zveže ali vzame vodenec  z cinkovim ki-
slecem, tako da postane iz nju zopet voda in pa čist cink.
Tedaj se nasede čista cinkova kovina po malem, kakor se kroji
po vrhi bakrene plošče, ter se prevleče baker s cinkovim
lubom ali z cinkovo skorjo.

13

S cinkovim lubom preoblečena bakrena plošča ni tedaj več
to, kar je bila od začetka, ko se je v bateriji tok začel, tedaj je
prvotna galvanska naprava pokvarjena, ter tok tudi ne more teči s
prvotno svojo močjo, tok peša in jenja, ker mu primanjkuje prvotnega
vzroka njegovega izvira. Njegov izvirni vzrok obstoji namreč v dotiki
dveh raznih golih kovin z okisano kapljino in s kovinsko vezjo;
zdaj pa ste obe plošči, ki ste v dotiki s kapljino, po vi’hi cinkasti.

Cinkov lub na bakreni plošči je glavni vzrok nestanovitnega
električnega toka. Razun tega pa peša galvanski tok tudi zarad
tega, ker vodeni gaz zadržuje dotiko bakrene plošče z vodo in pa
ker tok sčasom po svoji kemični storitvi sne cinkovo ploščo.

Naprava take galvanske baterije, da bo iz nje izviral stanovitni
tok, mora tedaj obvarovati bakreno ploščo pred cinkovo skorjo.
Daniel  je napravil stanovitno baterijo, ktera daje dolgo časa močan
tok;  postavil je v vnanji lonec še drug ilovnati lonec brez ce¬
menta, da more kapljina skozi njegove luknjičaste strani toliko iz¬
stopiti, da je videti, kakor da bi se lonec potil. V vnanji lonec
z vodo in žvepleno kislino je postavil Daniel cinkovo ploščo, v no¬
tranjega je pa vlil vode in dosti bakrenega vitriola, ter je postavil
va-njo bakreno ploščo.

Podoba 6. nam kaže Danielovo baterijo,  v kateri pomeni
T  prsteni lonec ali piskerc iz luknjičave ilovice. Ročici m in n  se
držite ene bakrene, druga cinkove plošče, kateri ste pa v tej posodi
zviti v podobo votlega valjerja. Ko se zvežete ročici z bakrenim
dratom, je sklenjena baterija, ter teče tok po vezi in tudi skoz
kapljini v luknjičastih straneh notranjega piskrca, ker se kapljini
po luknjicah toliko zadevate, da more galvanski tok skoz. Ker
pa kapljine samo toliko stopi skozi luknjičaste ilovnate stene, kakor
da bi se ilovica potila, more le elektrika skoz, cinkovi oksid,
ki se pri cinku dela, pa ne more skoz ilovičnate stene stopiti tje k
bakreni plošči, temveč se poseda v svojem loncu na dno, kakor
kaka rujava prst. Ker pa cinkov oksid ne more do ba¬
krene plošče, se v Danielovi baterij i ne more n arediti
na bakru cinkova skorja, ki je pri Voltavi bateriji
tok zadušila.

V drugem loncu pa kroji galvanski tok bakreni vitriol
in vodo, ter se nabira bakrovi oksid in vodenec na bakreni plošči.
Tukaj se zopet vzameta vodenec in kislec bakrovega oksida, ter
se napravi nekaj vode in nekaj čistega bakra se nasede po vrhi
bakrene plošče, ter jo preobleče z bakreno skorjo. Bakrena skorja
pa bakreni plošči ne škoduje, ker plošča raste od tega in ostane
vedno bakrena.

Danielova naprava odpravlja tedaj glavni vzrok nestanovit¬
nosti galvanskega toka, ker tukaj baker ne dobi cinkovega luba.

-— Ta Danielova in druge enake naprave, s katerimi se odprav¬
ljajo vzroki nestanovitnosti, so tiste stanovitne galvanske

14

baterije, katere se rabijo pri telegrafiji in pri drugih dejanskih
osnovah za izviranje galvanske elektrike.

8 začetka našega stoletja, vzlasti pa od leta 1808., ko je Som-
me ring  v Monakovem prvi jel rabiti galvansko razkrojite v
vode  pri telegrafiji, so skušali na vse kraje, kako bi se mogle
dajati telegratična znamenja s kemijskimi opravami galvanskega toka.

Poskušali so pa tudi, kako bi se dajala znamenja s pomočjo
tistih občutkov,  ki jih zbuja močan električen tok, ko šine skozi
živalske ude in posebno skozi naše roke in prste. — V tistem tre¬
nutku, ko se skleneta po'arca dratova galvanske baterije, sostav-
ljene iz veliko loncev, vidi se električni žarek med koncema, ako
nista rjasta (rujnata). Ko se polarna konca narazen vzameta, se
zopet v tistem trenutku pokaže električen žarek med njima. Ta
žarek ima vse tiste lastnosti, kakor žarki električnega kolovrata.

Ako se vstopimo v polarno vez, ko se konca polarnega dratu
sklepata in razklepata, gre tudi električni tok, ki dela žarke, skozi
naše telo. Kedar držimo dratena konca v rokah, gre električni
tok po prstih in po rokah skozi telo. Pri vsakem sklepu in pri
vsakem razklepa začutimo v prstih in v rokah, posebno po ko¬
molcih neki pretres, kakor ko bi nas kaj trgalo po udih.

Nateroslovec Vorselmann  je leta 1839. napravil na Holand¬
skem tako telegrafno napravo ali fizij o logični telegraf,  pri
katerem so telegrafične znamenja imela prejemati se s pomočjo elek¬
tričnih pretresov po prstih in po rokah. Telegrafovec je moral
držati vseh svojih deset prstov na klavijaturi z desetimi prstnicami,
katerih vsaka je pomeoila dve črki; moral je čutiti električne toke,
ki so raztekali se po njegovih prstih iz ene prstnice na drugo,
kajti po teh občutkih je moral presojati črke, katere so toki zapo¬
redoma naznanovali, da je mogel po črkah spoznavati besede in
misli, ki so se mu telegrafovale od vnanjih krajev.

Ta osnova pa je bila kaj nepripravna, ker trebalo je po
deset dratov, med vsako prstnico enega. Osnova pa je bila tudi
kaj nezanesljiva, ker po občutkih ni moč dolgo časa razločevati
natanko električnih znamenj, zato ker oterpnejo čutnice. Zarad tega
se pa tudi ta osnova ni dala vpeljati v djansko življenje. —

Da bi telegrafovec ne moral sedeti noč in dan pri klavi¬
jaturi, da bi vtegnil spočiti se in spati, je pa neki iznajdljivec
vpeljal napravo, s ktero bi ga budil vnanji telegrafovec, ki misli
dajati mu znamenja. Od prstnic na klavijaturi je potegnil dva dra¬
tova, — kakor polarna dratova pri galvanski bateriji —, in na
koncčh jima je pripel kovinski ploščici. Ko je telegrafovec šel
spat, je vzel ploščici saboj v posteljo in privezati si jih je moral
na dva občutljiva dela svojega života, tako, da je električni tok,
ki je prišel po noči, šinil skozi njegove občutljive ude in ga zbudil
Z električnim trganjem po udih, kakor da bi ga bil kdo djal na

15

električen kolovrat. — Tako je zbujal električni tok s svojim pre¬
tresom telegrafne služabnike in gonil jih iz mehke postelje h klavi-
jaturi opazovati električna znamenja.

Z vso bistroumnostjo pa vendar ni bilo mogoče najti pripravne
telegratične naprave, dokler se niso leta 1820. spoznale še druge
imenitnejši lastnosti galvanskega toka. Tega leta je O e r s t e d opa¬
zil, da električni tok, ki gre poleg gibljive magne-
tične igle, odbija iglo, da se vmakuje v stran.

Ko je Ampere  na Francoskem čul o Oerstedovi  iznajdbi,
je jel umno preiskovati prikazni, ki se razodevajo med galvanskim
tokom in med gibljivo magnetično iglo. S srečnim svojim spozna¬
njem in razlaganjem natornih vezi med skrivnimi magnetičnimi in
električnimi močmi je Ampere  si postavil neminljivi spomin svo¬
jega bistroumnega duha.

Ampere  je spoznal v Oerstedovem poskusu to-le postavo:

„Ako si mislimo po električnem toku plavajo¬
čega človeka, ki gleda na magnetično iglo, odbija
tok iglo vselej tako, da odstopi njen severni polna
levo roko plavajočega človeka/'

Da bo lagleje razumeti to postavo, vzemimo zopet aparat na
pomoč, s katerim se poskuša prikazen, kakor kaže podoba 7. Na
trdnem lesenem podnožji stoji debel bakreni obod NS,  kakor štiri-
voglast locenj; električni tok gre po obodu pri N  kviško, pri S
pa navzdoli, ter teče poleg cd.  Nad elektrotokom cd  in pod njim
kažete črni podobi magnetični igli. Vsaka igla je prosto gibljiva
tako, da se krog in krog lahko vrti.

Igla kaže tedaj sama na sebi  z enim koncem c proti se¬
verni strani,  z drugim koncom d  pa proti jugu.  Ker njena
konca kažeta eden proti severu ali proti severnem polu  zemeljskem,
drugi pa proti južnem polu,  se imenujeta tudi magnetična pola.

Ako vzamemo k poskusu samo ono iglo nad obodom cd,
mora človek, ki po elektrotoku c d  plava, ležati na hrbtu, da vidi
iglo nad saboj; tako plavajoč moli svojo levo roko  iz oboda na
našo stran sem vun, ravno narobe, kakor kaže pušica zgorej pri
črki d.  Električni tok zasuče iglo krog srede, tako da se vmakne
južni pol d,  kakor kaže zgornja pušica, tedaj se vmakuje severni
pol  nad c ravno narobe sem vun na našo stran, kamor plava¬
joči človek svojo roko moli.

Ako pa postavimo magnetično iglo, pod elektrotok cd,  mora
plavati človek na trebuhu, da jo vidi, ter se mora obrniti, ko se
prestavi igla od zgornje na spodnjo stran. Zdaj je tedaj njegova
leva roka na drugi strani, in glej, električni tok ti odbija v res¬
nici iglo na drugo stran, kakor naznanja v podobi pušica pod d.

Kdor natanko razume Amperovo postavo, ve tako prestav¬
ljati drat z električnim tokom krog magnetične igle, da mu elek¬
trični tok odbija gibljivo iglo zapored na kateri kraj koli hoče.

16

Opiraje se na iznajdbo te imenitne postave je zamogel Am¬
pere  osnovati v mislih  napravo elektro-magnetičnega telegrafa.
Leta 1820. že je pisal Ampere to-le:

„S pomočjo toliko magnetičnih igel in toliko polarnih dratov,
kolikor ima alfabet črk in pa s pomočjo galvanske baterije, ki se
zapored zvezuje z polarnimi dratovi, utegnil bi se napraviti telegraf,
po katerem bi se mogli pogovarjati z vnanjim človekom, ako bi opa¬
zovali odbijanje magnetičnih igel, katere naj nam pomenijo gotove
alfabetične črke ali telegrafna znamenja. — Ako bi se pristavila
klavijatura s prstnicami k galvanski bateriji, ako bi imele te prst-
nice alfabetične črke in ako bi bila zveza taka, da bi se sklenila ba¬
terija, ko bi pritisnil prstnico s kakovo črko ter bi odbijal elek¬
trični tok na vnanjem kraju magnetično iglo, ki ima ravno tisto
črko, videl bi vnanji ogledovalec na odbiti igli črko  ali znamenje,
katerega mi s prstom pritiskamo in telegrafovamo. 8 tako osnovo
mogli bi se pogovarjati s ptujci, in ne bi bilo treba k temu več
časa, kot ga je treba nam, da pritisnemo na domači napravi prst-
nice, ker v tistem trenutku bi se že opazovale tudi na ptuji šta-
ciji ali postaji črke ali znamenja odklonjenih magnetičnih igel.‘‘

Po tej Amperovi osnovi so napravljali telegrafe Ritchi in
Davy.  Ker pa je pri tej napravi potrebovala vsaka črka svoj
posebni polarni drat sem enega in druzega tje, je telegraf, ki je
segal deset milj daleč, potreboval za dvajset alfabetičnih či’k okoli
deset milijonov črevljev bakrenega dratu!

Veliko zaslugo si je zato  osnovo pridobil ruski  vladni sve¬
tovalec Schilling de Cannstadt,  ko je leta 1832. iznašel novo
bolj priložno napravo, vsled katere telegraf ni potreboval več kot
dva bakrena dratu od postaje do postaje. Schilling  de  Ca  n li¬
st  adt  je prvič učil, kako se dajo znamenja z odbijanjem ene
same  magnetične igle na desno in na levo;  on je tedaj iznašel
telegraf z magnetično iglo.  Pričo čara Aleksandra in pričo
Nikolaja je Schilling eksperimentiral s svojim telegrafom, pa ga je
smrt prehitela, predno se je vpeljala njegova osnova v dejansko
življenje.

Čast iznajdbe električnega telegrafa z magnetično iglo gre
po pravici Rusom  ne pa A n g 1 e ž e m, ki še zdaj temu precej
podobni telegraf v. rabi imajo.

Predno so se odpravile neke zavire, ki so takrat še nasproto¬
vale vpeljavi v dejansko življenje, je pa na Nemškem stopila dru¬
gačna osnova na dan. Leta 1833., celih trinajst let po Amperevi
osnovi, sta Gauss inWeber  v Gotingi (Gottingen) iznašla za
Amperevo osnovo tako telegrafno napravo, ki se je dobro prilegala
dejanskemu življenju.

Gauss in AVeber sta potegnila izolirani bakreni vezi črez
strehe in stolpe od zvezdarnice do fizikalskega kabineta z name¬
nom, da bi preiskovala postave galvanskega toka. Kmalo sta pa

17

jela rabati električni tok za vredovanje ur in pa tudi za po¬
govor med seboj, ter spoznala sta, da bi se z njuno napravo mogla
telegrafovati znamenja in misli tudi v dalnje kraje.

Telegrafoa naprava, ktero sta vpeljala Gauss in Weber, ob¬
stoji razun dveh polarnih dratov še iz treh delov, ki so: aparat,
kteri daje galvanski tok, t. j. galvanska baterija, in aparat po
imenu komutator,  s kterim se hitro obrača tok tako, da gre po
vnapji polarni vezi naprej ali pa nazaj, in pa aparat, ki služi za
opazovanje električnih znamenj.

Kedar se z komutatorjem obrne tok , se zgodi glede odbi¬
janja igle ravno to, kar se je zgodilo pri našem poskusu v
podobi 7., ko smo magnetično iglo prestavili od zgornje strani na
spodnjo stran elektrotoka. Ko stoji igla pod elektrotokom, se odbija
ravno narobe, kakor takrat, ko stoji nad elektrotokom. Ako pa igla
ima svoj določen prostor, se utegne tudi odbijanje obrniti, da gre
narobe, ako se obrne tok v polarni vezi.

Kdor si misli natanko, kako se z obračevanjem električnega
toka ali z komutatorjem električna igla odbija po volji na levo
ali pa na desno stran  (t. j. da se tako vmakne njen severni pol),
ta razume, da moremo naznanjati si alfabetične črke z gibanjem
severnega pola gibljive magnetične igle.

Steinheilovi telegraf s pisajočima iglama.

Po tej osnovi je profesor Steinheil  v Monakovem napravil
telegraf leta 1837. Od začetka je rabil še dva polarna dratova
in dve magnetični igli. Njegovi magnetični igli pa ste imeli že¬
lezna peresa ali majhne cevice napolnjene z tiskarnim črnilom.
Pri svojem gibanji ste drgnili se igli s peresoma ob papirnat trak,
ki ga je neka ura proč vlekla, ko ste ga počrkovali igli. Tako
so se z črnilom na papirji delala znamenja, po kterih so se brale
telegrafovane misli.

Prihodnjega leta 1838. se je pa profesor Steinheil,  poskušaje,
kako bi se dal porabiti kolovoz železne ceste mesti nazaj gredo¬
čega dratu, prepričal, da zemlja sama more namestovati
drugi  dr  at.

Od te iznajdbe sem ni trebalo več dveh  polarnih dratov,
ker prvi polarni drat se je zvezoval na obeh konceh z zemljo, kakor
se zdajci. Pri tej napravi se priveže z vsakim koncem na golo
široka bakrena plošča, ter se pokoplje plošča z koncem vred na ka¬
kem mokrem kraji globoko v tla.

Kakor je imenitna za telegrafijo omenjena Steinheilova iznajdba,
da zemlja vodi električni tok nazaj tje, od kodar izvira in kakor
radi se jo povsodi porabili, ker se s to napravo prihrani polo¬
vico bakrenega dratu; vendar si v delavnem življenji Steinheilovi
telegraf ni pridobil trdne stopinje. Vzrok temu je več raznih zadev.

O telegrafiji. 2

IB

Posebno pa so vzrok usmiljenja vredne tadanje domorodne vezi
na Nemškem, kjer je silno pomanjkovalo zedinjenega narodnega
djanja. Drugi vzrok je pa težava obstoječa v pisanji s Steinhei-
lovimi magnetičnimi iglami, ker v dalnjih krajih električni tok
nema več toliko moči, da bi povsod dovoljno pritiskati mogel pe¬
resa ob papir; pa tudi to, ker močnejši električni toki, ki smo jih opa¬
zovali pri sklepanji in razklepanji polarne vezi, ne trpe dalje, nego
le en sam trenutek; v enem trenutku pa tok nima časa pisati, ker ima
v enem trenutku k večemu toliko časa, da spravi magnetične igle v gib.
— Vse naprave so sostavljene namreč iz materijalnih stvari ali iz
materije,  njena glavna lastnost pa je stanovitost,  ki stori,
da se nobeno truplo ne spreminja, ne zgane brez vnanje moči.
Vnanja moč- se pa tudi še le s časom more toliko posiliti telesu,
da se spozna njeno dejanje.

Wheatstonovi telegraf na magnetične igle.

Kakor imenitna je tedaj osnova Steinheilovega telegrafa, vendar
ga je pri vpeljavi v delavno življenje prekosil Anglež, profesor
Wheatstone,  vajen bolj praktičnega dejanja. "VVheatstone ni
naložil igli težkega pisanja; vse kar ima tukaj opravljati električni
tok, je to, da odbija magnetično iglo iz njenega mirnega stanu in
da opravlja to delo tako natanko, da more vsakdo ogledovati
znamenja, koje daje telegraf z odstopanjem magnetične igle.

Kaj imenitna je tudi Wheatstonova naredba, ki ima namen,
buditi telegrafovca k delu. Le ta naprava ali budilo obstoji v tem,
da električni tok na vnanji postaji bije z kladivom na zvonec
in pa da goni  ob enem kladivo z magnetom, kterega si
sam napravi.

Kako pa vendar to more biti, da bi galvanski tok napravljal
si magnet in da bi gonil ž njim kladivo, kakor človek z roko?

Na to vprašanje se da naj ložej odgovor s poskusom. V pri¬
stavljeni podobi 8. se vidi podkovi podoben železen valjar, ki je
po občh konceh povit z bakrenim dratom s svilo omotanim. Ako
vzamemo na pomoč galvansko baterijo in ako zvežemo s polarno
vezjo prosta konca, ki v podobi visi od podkovi navzdoli, se
sklene baterija, ter teče galvanski tok po ovitem dratu krog že¬
leznega stebla. V tistem trenutku, ko se začne tok, postane
iz železa močan magnet,  kterega imenujemo elektromagnet.

Moč elektromagnetova se skaže s tem, da elektromagnet vleče
železo na se in da ga zdrži na sebi, ako ima dosti moči, kakor
kaže podoba, kjer na magnetični podkovi visi železen maček. —
Zdaj razumemo, kako si galvanski tok napravi magnet, s kterim
vleče železo na-se, kakor človek z roko.

Mehko kovno železo ima pa posebno lastnost, da precej,
ko se začne električen tok, postane iz njega elektromagnet, in pa

19

da precej zgine magnetična moč, ko jenja tok. — Ako bi mesto
mehkega železa vzel podkov obstoječo iz jekla,  bi tudi postala
elektromagnet, ali prikazen bila bi nekaj drugačna. Železo  postane
namreč hipoma  elektromagnet in zgubi zopet hipoma svojo moč,
ko jenja tok; jeklo  pa ne postane naenkrat močan magnet,
ampak počasi se narašča njegova moč, in ko mine električni tok,
ne mine  tudi magnetična moč jeklenega stebla, temveč jeklo ostane
dolgo časa magnetično in dolgo ohrani svojo moč.

Na te različne lastnosti mehkega železa in jekla se opirajo
mnogovrstne naše naprave. Tam,  kjer nam treba magneta, ki
dolgo trpi, kakor da bi obdržal vedno svojo moč, tam jemljemo
jekleno steblo, naj bo v podobi podkovi ali pa v podobi stegnje¬
nega kosa; kjer pa potrebujemo v tem trenutkumagnetične moči,
v drugem pa ne, tam pa jemljemo kos mehkega železa.

Elektromagnet obstoječ iz mehkega železa, nam služi pri
mnogih napravah skoraj kakor lastna roka. Ako stoji blizo pred
elektromagnetom gibljiv maček, ga potegne elektromagnet na-se v
tistem trenutku, ko pride va-nj električen tok; hitro ga pa spusti
v tistem trenutku, ko se tok jenja. To se godi ravno, kakor da
bi mi imeli služabnika, ki bi čakal na naše povelje z odprto roko,
ter bi prijel za mačka, ko bi mi rekli: zdaj,  in ga spustil zopet
iz rok, ko bi mi ukazali: zdaj.  — Elektromagnet iz mehkega že¬
leza je pa veliko bolji za rabo, kot delavec, naj ti bo ta se tako
brihten, ker elektromagnet stori nam tam daleč, daleč v ptujih
krajih vse tako zaporedoma bolj natanko, kakor bogljiv delavec,
ki zraven nas stoji; delavcu na ptujem hipa  mi ne mogli od daleč
povedati, kaj da naj stori.

Po naših imenovanih poskusih previdimo, kako se je človek
s svojimi znajdbami polastil natornih moči. Videli smo, kako zna on
obračati na ptujem stoječo magnetično iglo po volji na levo ali na
desno, kakor mu ravno služi; in k temu ne treba druzega, kot elek¬
trične vezi do ptujega kraja in pa galvanske baterije, ktera se s
polarno vezjo skleplje in odkleplje. Videli smo pa tudi pri zad¬
njem poskusu, kako urne in bogljive hlapce si je natoroznanec
vstvariliz natornih moči, ker elektromagnet, napravljen iz mehkega
železa je bogljiva in urna roka, s ktero segamo v tem trenutku,
kedar hočemo, v ptuje kraje, kakor daleč hočemo. Bolj natanko,
kakor najpodložniši sluga opravlja na ptujem naš galvanski tok
z elektromagnetom, s svojim mačkom in z vodom , kterega goni
z mačkom, vsa tista dela, ktera mu ukažemo opravljati.

Pač bo rekel vsak, kdor pri prvem branji ni razumel vseh
zadev in naprav, da je vredno truda prebirati omenjene poskuse
in naprave, in da treba se pogovarjati z drugim bralcem, kte-
remu so že bolj znane imenovane natorne moči in naredbe, s kte-
rimi se nam pokazujejo. Dokler kdo sam ni videl moči vseh teh
naprav, aparatov in poskusov in pa vsakterih prikazni, ki se

2 *

20

omenjene v predstoječem popisu, ta si bo po samem popisovanji
in po pripovedovanji kaj težko vse to tako misliti mogel kakor je
res. Kdor tedaj šeni imel priložnosti, videti vseh teh poskusov, naj
ne nezamudi nobene priložnosti več, pri kteri more kaj takega vi¬
deti. Koga ne bi mikalo, zvediti in spoznati tiste človeške pripo¬
močke, po kterih mu služi toliko natornih moči in celo blisk in
strela!

V čem pa obstoji telegrafno budilo, ktero je Wheatstone
napravil z kladivom, ki bije na zvonec? V pristavljeni podobi 9.
se vidi neka naprava, ki bi utegnila rabiti se za budilo. Na steni
PO  visi zvonec, va nj seza kladivce stoječe s svojo elastično nogo
na podnožji MN.  Njegova noga nosi pri ab  ploščico mehkega
železa; tej plošči nasproti stoji na steni pribita podkev mehkega
železa. Železna podkev je na koncih obvita s polarnim dratom,
konca pa stojita blizo železne ploščice. Ta aparat je tako vprežen
v telegrafno vez, da ko pride električen tok, stopi ta po dratu r
v to napravo, po tem dratu pa teče tok tolikokrat krog valjčastih
koncev železne podkvi, kolikorkrat je s svilo obmotan drat krog
koncev ovit; nazadnje pa stopi galvanski tok po dratu s  iz tega
aparata, ter teče dalje po telegrafnih vezeh.

Kakor nas je učil zgornji poskus, postane iz železa elektro¬
magnet v tistem trenutku, ko teče tok krog njegovega stebla. Mag-
netična moč, ki jo dobi železo, je tem močnejša, čem močnejši je
tok in čem večkrat se ovije krog železnega stebla po spiralnih
ovinkih. Ko tok naredi elektromagnet, pa potegne elektromagnet
blizo stoječo gibljivo železno ploščico ab  na-se; ploščica pa po¬
tegne na elastični nogi stoječe kladivo z seboj, ter
kladivo udari na zvon.  — Kakor hitro pa mine tok,  mine
tudi elektromagnet ter spusti ploščico, in kladivo, ki zdaj udari na
drugo stran ob zvon, ako se dosti giblje; ako ne, pa stopi v
sredi zvonca na mir. — Kedar prihaja po telegrafnih vezeh hitro
tok za tokom, goni tok za tokom kladivo z elektromagnetom, ter
bije na zvon in budi na delo.

Temu aparatu podobno napravo imajo železne cesti na po¬
stajah ali na kolodvorih, da zvončki  med tem, ko stoji vlak na
kolodvoru. Zvončekanje je znamenje, da je vse v pravem redu,
da se ne more vlak z vlakom zadeti, ko bi prišel drug vlak o
tistem času na kolodvor.

S početka je imel Wheatstonovi telegraf še preveč polarnih
dratov, ker tačas Wheatstonu še ni bila znana Steinheilova iznajdba,
pa je vendar le precej veljal, ker je imel tako osnovo, da so mag-
netične igle, ko jih je tok odbijal, kazale na alfabetične črke tako,
kakor da bi kdo s prstom kazal bralcu, ktere črke, da naj sostavi
v besedo. Tedaj je vsaki ogledovalec utegnil brati telegrafovane
misli, ako si je zapazil zaporedoma črke, na ktere je tok z iglami
zaporedoma kazal.

21

Leta 1840.  je  Wheatstone z Cookom  zboljšal osnovo
svojega telegrafa, ta je vpeljal Steinheilovo iznajdbo in vpregal
zemljo mesto polarnega dratu. Rabila sta Wheatstone in Cooke
dvojne naprave: z eno in z dvema  iglama, prvo z enim, drugo
z dvema polarnima dratovoma; alfabetične črke pa je Wbeatstone
odpravil, ter ni bilo treba toliko magnetičnih igel, kakor poprej.
Kakor sta Grauss in Weber po odklonih magnetične igle na desno
in na levo stran sostavljala znamenja za črke, enako tako je tele-
grafoval Wheatstone. Njegovi telegraf z dvema  iglama dajč zna¬
menja z obema iglama, in rabi se še dandanašnji skoraj po vseh
železnicah po Angleškem in nekaj tudi po Belgiji.

Zvedeni možje sodijo, da ima Wheatstonovi telegraf tako do¬
vršeno napravo, kakor najboljši sedanji telegrafi; kar pa posebno
povikša njegovo vrednost v djavnem življenji, je njegova hitrost
in zanesljivost. Telegraf z dvema iglama dela tako hitro, da daje
v minuti po devetdeset alfabetičnih črk, skoraj toliko, kolikor jih
more zapisati v minuti hiter pisalec.

Bainovi telegraf z zvonci in brez njih.

Nekaj drugačno napravo od Wheatstoneve je vpeljal Bain
pri svojem telegrafu, kteri se tudi opira na odklonitev magnetične
igle. Od leta 1846. sem v rabi na vladnih železnicah po Angleškem,
se je vpeljal Bainov telegraf od leta 1847. sem po celi Avstrijanski
deželi, kjer se je rabil, dokler ga ni pregnal M or s e vi telegraf.

Po Bainovi osnovi se giblje magnetična igla po odklonih med
dvema znamenjama: I. in V.  na desno in na levo stran. Tele-
grafovec, ki daje znamenja, nema druzega opraviti, kot da zavrti
ročnico svojega aparata na desno ali pa na levo, kakor hoče od¬
kloniti vnanjo magnetično iglo na levo stran k podobi I. ali pa na
desno k podobi V. Na vnanji postaji si zapazuje telegrafist zna¬
menja I. in V., kakor mu jih kaže igla zaporedoma. Po teh zna¬
menjih se pa bero besede.

Mehanik Ekling  na Dunaju je prvo Bainovo naredbo nekaj
predelal po svojim kakor kaže podoba 10; napravil je ročici I. in
V., s kterima se dajo znamenja. Mesto golih znamenj I. in V., na
ktere kaže Bainova igla, je postavil dva zvončka s tako razloč¬
ljivim glasom, da kdor je vajen njih glasu, vč ali zvoni zvonček I.
ali pa zvonček V. Da bi pa električni tok na ta zvončeka zvonil
in dajal znamenja I. in V., je pripel Ekling kladivce konci igle.
Ko tedaj pride električni tok in odkloni iglo, udari igla z kladiv¬
cem na zvonec I ali pa na zvonec V, ter daje znamenja, ko bije
na-nja in ko zvonca zvonita.

Ta naprava nadomestuje ob enem tudi budilo, kterega je
treba pri vsakem telegrafu, ker pri vsakem je treba poklicati tele¬
grafista, da stopi k aparatu in da ogleduje in opazuje znamenja

22

in da popravlja, kjer je kaj treba. S to napravo pa je mogoče
opazovati znamenja tudi po noči v tami, ker vajenemu ni treba
druzega, kot poslušati zvončke, pa ve kaj se telegrafu; e.

Morsevi elektromagnetični telegraf.

Med tistimi možmi, ki so se pečali z iznajdbami in napravami
električnega telegrafa, se bo zraven Steinheila in Wheatstona
vedno imenoval Morse.  V zadnjih letih je Morse  s svojo prak¬
tično napravo pregnal skoraj povsod Bainov telegraf. Pravijo, da
je Morse, rojen Amerikan iz Charlestoivna v Massachusethu , leta
1832. na morji, ko se je peljal iz Evrope v Ameriko, izvedel od
nekega dr. Jaksona znajdbo evropejskega električnega telegrafa.
Njegov telegraf se je pa še le leta 1844. prvikrat na Amerikanskem
vpeljal.

Amerikanski Morsejev telegraf (podoba 11.) dela znamenja z
elektromagnetičnim vodom.

Orodje, s kterim dela Morsejev telegraf svoja znamenja, se
vidi v pristavljeni podobi. Glavni udje tega orodja so: ročnica
H,  tiskarna mašina  z elektromagnetičnim vodom M,  elek¬
trična sklad ali baterija  Z  in pa bakrene vezi. — Od elek¬
trične skladi Z  gresta bakreni vezi, prva v tiskarno mašino, ter
dela, krog železnih valjarjev grede, napravo za elektromagnet; od
valjarjev M  gre vez k ročnici, kjer je privezana na podnožji h
tako, kakor bi držala naprej po pikasti poti do C in e ; druga vez
pa seza od skladi do popčeka d,  ki stoji ravno pod popčekom e.

Ko kdo pritisne pri P  s prstom na ročnico, priklone se roč¬
nica, popček e zadene ob popček d,  ter se sprimeta oba konca
imenovanih bakrenih vezi; zdaj pa gre električni tok po vezeh,
ter napravi v tiskarni mašini elektromagnet M,  ki goni vod z
mačkom ab,  in z vodom vtiskuje znamenja ob mimo gredoči pa¬
pirnati trak, kakor da bi s šilom vanj bodel.

Nad elektromagnetoma M  stoji namreč vod ce,  kterega ela¬
stično pero / v pravi legi drži. Na prvem konci ravno nadelektro-
magnetičnem železom ima vod počez ležečo ročnico ali mačka ab,
obstoječega iz mehkega kovaškega železa. Ko teče po vezi elek-
tromagnetičen tok, napravi elektromagnet, ter njegova valjarja po¬
tegneta na-se vod ali mačka ab,  ker vlečeta na-se železno ročnico
ab.  Ko ga elektromagnet z mačkom na-se potegne, se zavrti vod
krog svoje osi c, ter gre z drugim koncem kvišku. Ta konec pa
ima oster jeklen klinček ali šilo, ki ga vod kvišku grede pritiska
ob papirnati trak.

Ko bi papirnati trak stal na miru, bi vod vedno na tisto
mesto s klinčkom va-nj bil, kakor bi ga hotel prebiti ali prebosti,
ter bi ne bilo mogoče mu vtiskovati raznih k telegrafiji potrebnih
znamenj. Temu se odmore z neko napravo, ktera gre kakor

23

ura, ter žene papirnati trak, ki ga grabi z kovinskima valjarjema
vedno naprej.

Ako pa zdaj pritisne kdo na ročnico, ko ura papir mimo
žene, pritisne elektromagnet z vodom in s klinčkom ob trak, ter
tako dolgo vanj tišči in z vtiskom dela znamenje, dokler kdo na
ročnico tišči. Zdaj bi imelo znamenje podobo črte:  —. Ko bi
pa kdo na ročnico samo en trenutek pritisnil, bi tudi ektromagnet,
ako^obstoji prav iz mehkega kovaškega železa, pritisnil samo za
en trenutek vod z klinčkom ob papir, ter bi klinček zadel in za¬
bodel trak samo na enem mestu, ter bi vtisnjeno znamenje
imelo podobo pičice ali točke.

Kedar se pritisne ročnica samo na trenutek ali na mah, se
naredi z elektromagnetičnim vodom na papirnatem traku pika;
kedar se pa dalj časa tišči na ročnico, dela črta  se na traku.
— Kočnica je podprta z elastičnim peresom, ter se vzdigne, ko se
jenja pritiskati.

Ako sta se ta, ki daje znamenja na ročnico pritiskaje, in pa
oni, ki opazuje znamenja na papirji, med saboj pogovorila, kaj da
naj pomenijo ta in ona znamenja, si moreta naznanjati svoje misli
po teh znamenjih. Na primer naj pomeni pika in črta. — alfa-
betično črko a , črta in piki —.. naj pomeni d,  pika sama .

naj pomeni e , črti in pika-. naj pomenijo g,  pika, črta in

pika . — . naj pomeni r, pika, črti pa piki .-.. naj pomenijo

c i> t. d.

Znamenja Morsejevih alfabetičnih črk:

24

S znamenji, o katerih smo se pogovorili, kaj da pomenijo, se
lahko ber6 besede in povelje, ki ga kdo pošilja po telegrafu. Ko
se na primer pokažejo na papirnatem traku znamenja

jih lahko beremo po zgorej pogovorjenih znamenjih tako-le:
g r a d e c

Ako hoče kdo iz dalnjega kraja telegrafovati, na pr. iz
Gradca v Celovec, mora poprej poklicati s posebnim znamenjem
telegrafista v Celovcu, da mu ima kaj povedati. — Mislimo si v
podobi 10. vezi tako dolge, da segajo od Gradca do Celovca.
Predno začne telegrafist v Gradcu telegrafovati in naznanovati svoje
povelje, pokliče telegrafista v Celovcu, da mu ima kaj povedati,
in sicer tako-le: hitro pritiska v Gradcu na ročnico pa brez vsega
reda, ter električni tok, ki silno hitro teče, goni v tistem trenutku
pri tiskarni mašini v Celovcu elektromagnetični vod semtertje ter
kleplje z vodom  ob končno podporo i.  — S takim brezrednim
klepanjem daje znamenje, da ima kaj telegrafovati.

Ko zasliši telegrafist v Celovcu klepanje, zažene ali sproži
uro, ki je poprej stala, da vleče papirnati trak mimo klinčeka.
Zdaj pa telegrafist iz Celovca da znamenje v Gradec, da je vse
pripravljeno, ter sedaj začne oni iz Gradca telegrafovati, redne
znamenja se vtiskujejo zdaj na papir in graški telegrafovec na¬
znanja ž njimi svoje povelje.

Nekteri aparati imajo tudi napravo, s ktero električni tok,
ki pride iz ptujega kraja, sproži sam uro, da trak vleče, ter ni
treba opominjati telegrafista, da bi uro zagnal. Pri taki napravi
opravlja električni tok sam vse, kar je treba k vtiskavanju pogo¬
vorjenih znamenj, ter vtiskujejo na papirnati trak sporočila iz ptujih
krajev, naj bo kdo zraven ali pa ne.

Kdor tedaj ima kaj telegrafovati, gre na telegrafno postajo,
tam sprejme telegrafist njegovo natanko spisano sporočilo, ter ga
prestavi v pogovorjena telegrafična znamenja, ko pritiska na roč¬
nico ali hipoma ali počasoma in po tistem gotovem redu, po kte-
rem so sostavljena znamenja alfabetičnib črk. Pod ročnico se
skleplje pot električnega toka za ta čas, dokler kdo pritiska, ter
teče tok ali samo en trenutek ali pa dalj časa. Kakor dolgo pa
teče električni tok, tako dolgo ima elektromagnet svojo moč, ter
vtiska ta čas s svojim vodom znamenja na papirnati trak, ki se
mimo voda vleče.

Silna hitrost, s ktero teče električni tok po telegrafnih vezeh,
pa dela, da se na ptuji štaciji vtiskajo znamenja na papir skoraj
v tistem trenutku, ko se pri nas telegrafuje.

Aparat za priprezanje močnega domačega električnega toka.

Primeri se pri oddaljenih krajih, da električni tok na dolgi
poti po bakrenih vezčh toliko oslabi, da mu ne ostane več toliko

25

moči, da bi mogel delati na papirji natančne vtise. Takemu ope¬
šanemu električnemu toku se pride na pomoč z drugo napravo,
ki se imenuje ,,Relais“ ali priprega.

Priprega ali Relais ima namen, mesto oslabljenega iz dalj¬
nega kraja prišlega toka, vpreči drug močan tok, ki izvira iz do¬
mače galvanske baterije ondi, kjer ima vtiskovati telegrafna zna¬
menja. — Preprežen obstoji tedaj iz lahko gibljivega elektromag-
netičnega vodu, kterega oslabljen tok vendar še veliko laglje goni,
kot onega, s kterim se znamenja vtiskujejo. Oslabljen električen
tok nima tedaj druzega opraviti, kot da z lahkogibljivim elektro-
magnetičnim vodom skleplja polarne vezi domače baterije, ktera
mesto njega vtiskuje s svojim močnim tokom znamenja v papirnati
trak. — Zaporedoma, kakor pritiska telegrafist na ročnico, sklepa
tukaj oslabljen tok polarne vezi močne domače baterije po ravno
tistem redu,  ter vpreza mesto sebe močni domači tok,  ki
dela po ravno tistem redu tista znamenja in vtiskuje na papir nje¬
govo sporočilo.

Telegrafne vezi med oddaljenimi telegrafnimi postajami.

Pristavljena podoba 12. nam kaže neki posneti obraz imeno"
vane vezi dveh daljnih telegrafnih štacij. Na obeh konceh, kjer
si imamo misliti oddaljeni postaji, stoji na vsakem kraji Morsejev
telegraf, in sicer ročnica pod znamenji s  in s’,  elektromagneti in
tiskarne mašine pa pod znamenji m  in m , galvanske baterije pod
znamenji b  in b’,  v zemljo zakopane bakreni plošči pa pod zna¬
menji P  in P’.

Mislimo si, da je na desni strani postaja: Gradec, na levi
pa postaja: Celovec. Od ročnice na desni ali iz Gradca gre ba¬
krena vez opiraje se na stebre po zraku noter do ročnice na levi
strani do Celovca; plošči v zemlji ležeči pa ste v Gradci in v Ce-
lovci privezani k bakrenemu dratu, ki gre okrog železnih valjarjev
pri elektromagnetih in do popčeka pod ročnico. V Gradci, na
desni strani, je ročnica ravno pritisnjena, popčeka se zadevata eden
ob druzega, ter je sklenena pot in električni tok gre iz Gradca
od baterije b  po bakreni vezi na stebreh v Celovec. — Pri tem
stanu daje telegrafist z ročnico v Gradci znamenja, ter telegrafuje
v Celovec. V Celovcu pa počiva ročnica in stoji, kakor jo nosi
elastično pero, tedaj gre tam električni tok skozi tiskarno mašino
in vtiskuje telegrafična znamenja, po kterih telegrafist v Celovcu
bere, kar mu je naznanil telegrafist iz Gradca.

Kdor bi zdaj rad videl v podobi, kako stoji orodje, ko se tele¬
grafuje iz Celovca v Gradec, naj spremeni v mislih imena postaj,
na desni strani naj si misli zdaj Celovec, na levi pa Gradec, pa
ima obraz, ki ga viditi in poznati želi.

26

Omeniti je treba, da bakrena telegrafna vez po stebrih mora
biti izolirana,  to se pravi: bakrene telegrafne vezi se po stebrih
ne smejo nikjer zadevati z nobeno kovinsko vezjo, ki bi segala v
tla, ker bi se sicer električni tok kar vernil po tej vezi nazaj, od
kodarje prišel. — Bližej ko dobi električni tok tako zvezo s svojim
izvirom, po kteri mu je mogoče teči, rajše se vrne k izviru nazaj.
Dokler so pa telegrafne vezi izolirane, dokler se opirajo dratovi
po stebrih na steklene ali pa na porcelanaste stopinje, se pa elek¬
trični tok ne more vrniti v zemljo in ne more nazaj, marveč mora
teči dalje po telegrafnih vezeh. Tedaj vidimo po stebrih na onih
mestih, kjer so podprte telegrafne vezi, posebne steklene ali por¬
celanaste zvončke, na ktere se opirajo vezi.

Morsevi telegraf z barvo pišoč.

Ker Morsevi telegraf z klinčekom vtiskuje znamenja v papirnat
trak, mora elektromagnet precej moči imeti, da žene vod tako močno,
da se znamenja vidijo na papirji; tedaj je treba precej močnega
električnega toka in treba je prevečkrat preprezati oslabljene elek¬
trične toke. Iz tega vzroka so nekdaj prizadevali se predelati na¬
pravo tako, da bi elektromagnetični vod pisal z barvo, mesto da
vtiskuje znamenja, ker bi k temu ne potreboval toliko moči.

Siemens in Halske  na Nemškem sta rešila to nalogo naj
bolje. Kdor bi rad razumel to napravo, naj pogleda tiskalno Mor-
sevo mašino v 11. podobi. Mesto klinčka, ki se vidi v podobi,
jSta vzela Siemens in Halske ozko navpično kolesce.  Pod ko-
esce, ktero se vrti krog svoje osi, sta postavila koritce napolnjeno
z barvano kapljiuo. Kakor brusni kamen na brusu sega v korito;
enako sega kolesce s svojim spodnjim robom v koritce z barvo,
ter se ga prime barva krog in krog po robu. — Ko elektromagnet
zažene vod, udari kolesce s svojim zgornjim robom ob papir, ter
napravi na papirji barvasto pikco ali črto.

Mokra barva, s ktero je preoblečen oster kolesni rob, se rada
prime papirja, tedaj ni treba kolesca z močjo pritisniti ob papir¬
nat trak , ampak dosti je, da kolesce le malo zadene na papir.
Tedaj more s to napravo pisati še tak slab tok, ki ne bi mogel
več z klinčkom vtiskavati znamenj.

0 rabi Morsevega telegrafa v primeri z druzimi.

Bolj kot druge telegrafne osnove se prilega Morsevi telegraf
praktični rabi, ker ž njim se dela hitreje, kot z drugimi telegrafi.

Ves čas, kar se ga porabi pri telegrafnem sporočevanji, po¬
rabi se pri aparatih, s kterimi se dajo znamenja na prvi štaciji,
in pri onih, s kterimi se zapisujejo znamenja na končni postaji,
kamor se telegrafuje; tistega časa ni šteti,  kar ga potrebuje

27

električni tok, da pride po vezeh na končno postajo, ker tok teče
tako silno hitro, da bi po goli bakreni vezi po zraku plavajoči
prišel v eni sami sekundi krog in krog zemlje in še dalje. V pri¬
meru s tem časom, ki ga je aparatom treba za njihove opravke,
zgine skoraj popolnoma tisti čas, ki ga potrebuje električni tok
od konca do kraja svoje poti, kajti tok teče hitro, kakor blisk
po zraku.

Kdor ima vajeno roko, more z Morsevo ročnico tako hitro
telegrafovati, da se na vnanji postaji, kamor dohaja pisano tele-
grafno sporočilo ali telegram,  utisne vsako minuto toliko zna¬
menj, kolikor jih obsega sto ali sto in dvajset alfabetnih črk.

Ta enotna osnova in zložna hitra raba Morsevega telegrafa
je vzrok, da so ga praktični Amerikanci od leta 1844. sem, vpe¬
ljali na vse kraje po svojih deželah. Iz Amerike se je pa hitro
razširjala njegova raba po vseh vnanjih deželah.

Hitrost, s ktero daje telegrame Morsevi telegraf, je še očevid-
niša, ako se primerja s hitrostjo, ki se d;i doseči s telegrafi, kteri
kažejo alfabetne črke kakor ura. Ti kazalni telegrafi  se
primerjajo naj bolje z uro, ktera na cifrenici ima alfabetne črke,
mesto navadnih številk.

Naprava kazalnega telegrafa se naj lagleje razume, ako si
mislimo, da elektromagnetični vod Morseve tiskarne maline sega s
svojim klinčkom v kako uro. Ako klinček prime v uri za zobato
kolo, vzdigne elektromagnetični vod zob za zobom- ter se vrti ko¬
lesce v uri in z kolescem se vrti kazalo, ki je pripeto na njegovo
os. Kazalo pa kaže na alfabetne črke, ter nam naznanja od črke
do črke grede tiste črke, po kterih se imajo sostavljati telegrafo-
vane misli, s tem, da na teh črkah počiva kazalo  nekaj časa,
na drugih pa ne.

Anglež Wheatstone je iznašel kazalne telegrafe.
Odkar sta jih Siemens in Halske nekaj prenaredila, so ti telegrafi
v rabi po Pruskem in po Belgiji. Prvi Wheatstonovi kazalni tele¬
graf ni mogel več, kot kacih 20 črk pokazati vsako minuto, tedaj
je Wheatstone sam hitel prenarediti svojo napravo, ter jej je dal
dva kazalca. Pravijo, da Wheatstone z dvema kazalcima more
vsako minuto naznaniti kakih devetdeset črk. — Sploh pa velja,
da kazalni telegraf z enim kazalom dd štirideset, Morsevi pa de¬
vetdeset do sto znamenj vsako minuto.

Pri kazalnem telegrafu se rado pripeti, da kazalo preskoči po
dve in po več črk na enkrat, mesto da bi šlo zapored od črke do
črke, ter ti pokaže napačno črko mesti prave. Ako bi ostale
druge črke tiste besede, ki jo ima naznaniti, prave, bi se po¬
pačena črka dala uganiti; pri kazalnem telegrafu pa naprava v
tem naklonu skazi tudi vse poslednje črke. Naprava kazalnega
telegrafa je taka, da ko ti zgreši kazalo prvo črko, ti zgreši tudi
sledeče črke pri tistem telegramu, tako da na daljni štaciji ni mo-

28

goče brati sporočila. Ako se zgreši samo ena črka, je treba tedaj
ponoviti ves telegram. — To je velika slabost kazalnih telegrafov;
pri Morsevem in Bainovem pa pokazena črka nema tako hudega
nasledka, ker ne pokaži sledečih črk, temveč se di po drugih bliž¬
njih črkah uganiti, ter ne pokvari telegrama.

Morsevi telegraf se pa priporoča bolje, kot telegraf z iglami
ali kot oni z kazali tudi po svoji posebnosti, da ti črke s svojimi
znamenji vtiskuje v papir, ter njegova znamenja ne morejo
zginiti.  Pri telegrafih pa, ki dajo znamenja, naj bo ko bijejo z
iglami ob zvončke ali pa da kažejo z kazali na črke, treba tele-
grafovcu na končni postaji kaj natanko opazovati vsaktero zna¬
menje , ker kakor ti mine don zvončka ali kakor se premakne
kazalo, zgine ti tudi znamenje.

Pri vseh svojih dobrih posebnostih pa ima Morsevi telegraf
vendar kaj težavno opravilo,  kteremu je treba dolge in
dobre vaje,  predno se more natanko opravljati. Težavno je nam¬
reč delo z ročnico. Da se delajo zanesljiva znamenja za črke in
besede na ptuji postaji, je treba tako natanko delati pritiskovaje
na ročnico, da se pokažejo ondi popolnoma razločljive, natanko
izpeljane in v pravem redu stoječe črte in pike; ako ne, se ne
zvedo iz njih prave alfabetične črke, ter ti kaze besede. Dobro
pa je to, da, ko se pokaži črka in ž njo beseda, ni treba ponav¬
ljati celega telegrama, ampak samo pokvarjeno besedo.

Pri kazalnem Wheatstonevem telegrafu pa ni te težave, ker
vsakdo, ki znd pisati in brati, lahko ž njim telegrafuje, ker ni dru-
zega treba, ko premikovati kazalo po cifrenici na okrog tako,
da zaporedoma nekaj počiva pri vsaki črki, kakor se ktera nahaja
zaporedoma v tistih besedah, iz kterih obstoji telegram. — Kdor
hoče telegrafovati z Morsevim telegrafom, se mora vaditi več me¬
secev s pritiskovanjem na ročnico, predno mu je mogoče nazna¬
njati zanesljiva znamenja in sicer tako hitro, kakor si jih hitro
vzame v misli, ko izrekuje besedo; pri kazalnem telegrafu se pa
veliko lagljeje dajo znamenja, ter se na Angleškem navadijo fantje,
kakih dvanajst let stari, v nekterih tednih vsega tega opravila, kar
ga je treba telegrafovcu, da more dajati znamenja in da ve brati
telegrame.

Veliko so si prizadevali, da bi našli, kako bi se odpravila
težavna vaja z Morsevo ročnico ; iskali so tako napravljene ročnice,
da bi ž njo tudi nevajenemu bilo mogoče dajati zanesljiva zna¬
menja. Doslej pa ni bilo slišati, da bi se bila rešila ta naloga za
vsakdanje potrebe.

Casellijevi vsaktere obraze posnemajoči telegraf t. j. pantelegraf.

Iznajdljive glave so hitele izmišljati si druge telegrafne
osnove, pri kterih bi vse delo mašina sama opravljala. Wheat-

29

stone in drugi možje so skušali vsak po svoji iznajdljivosti iznajti
teinu pripravno orodje. Med temi možmi je imel Caselli naj več
sreče, kajti on je iznašel malino s tako napravo, da popolnoma po
obrazu posnema narisane podobe, kakor pridejo iz prve roke
na dan, t. j. Casellijeva mašina telegrafuje originale. Ravno tista
podoba, ki jo postaviš v domačo mašino, pride na vnanji postaji
v svoji prvi obliki kot original na dan.

Da razumemo osnovo Casellijeve mašine, mislimo si dvoje
popolnoma enakih plošč, eno na prvi, drugo na zadnji štaciji. Na
vsako ploščo se opira kovinski klinček, ki je konci telegrafne vezi
tako pripet, da gre električni tok po klinčku skoz njegovo ostro
nožico in skoz ploščo in onkraj plošče naprej po telegrafnem dratu,
ki je zadej na plošči pripet. Ako ste plošči kovinski, gre električni
tok na vseh mestih, kamorkoli zadeva klinčkova nožiča, skoz
plošči ter je sklenjena telegrafna vez, kadar kdo pritisne na Mor-
sejevo ročnico.

Ako bi pa kdo pokril ploščo s papirnatim listom, bi pa suh
papir zapiral električnemu toku njegovo pot, ter bi nobenega toka
ne bilo, ne bi bilo tedaj mogoče nobenega telegrafnega znamenja.
Ako pa napravimo na papirji, ki pokriva ploščo, okroglo luknjico
ravno toliko veliko, da more klinček z ostro svojo nogo mimo
grede skozi njo zadeti na ploščo, bi se z njegovo nožico po dotiki
s kovino sklenila telegrafna vez v tistem trenutku, ko bi jo klinč¬
kova noga zadela.

Ako bi v istem trenutku, ko je klinčkova noga na naši po¬
staji sklenila tok, na vnanji postaji stala nožiča klinčkova ravno

na tistem mestu na papirji,  kakor stoji pri nas, in ko bi
papir pod vnanjim klinčkom bil kemično tako pripravljen , da bi
pustil električni tok skozi in ko bi se njegova barva na tistem
mestu od toka spremenila, bi se pokazala na ptuji postaji na pa¬
pirji pod klinčkovo nožico barvasta pičica, in pičica bi stala ravno
na tistem mestu, kjer stoji luknjica na našem listu, t. j., ko bi mi
s svojim listom pokrili vnanjega, bi videli barvasto pičico skoz
luknjico.

Na ta zakon se opira telegrafno posnemanje originalov. Kar

velja od ene pičice, velja tudi od vsake druge, in veliko pikic

ena za drugo d& nam vsaktero podobo, tedaj bi podoba na našem
papirji popolnoma pokrila ono na vnanji štaciji, t. j. vnanja tele¬
grafna podoba bila bi po naši posnet original.

V našem izgledu se sicer ne prilega vse Casellijevi napravi,
a vendar se po tem zakonu kaj lahko mislimo njegovo napravo.
V resnici nema naš list na plošči nobene luknjice, mesto luknjice
si moramo misliti, da stoji tam pičica zapisana s takim črnilom na
posebno pripravljen papir, da se po tem črnilu, ki dela pičico,
sklene telegrafna vez, ko zadene klinčkova nožiča na pičico.

30

Mislimo si, da imamo na svojem listu na plošči M  (podoba 13.)
rokopis pisan — s takim črnilom, ki vodi električni tok, mislimo
si, da plošča stoji na mašini, ktera jo tako semtertje giblje, da
klinčkova noga S  zadeva zaporedoma vse pike, iz kterih se
skladajo pisane črke. Ako ravno tisti čas giblje enaka inašina
ploščo tu  s pripravljenim praznim listom na ptuji postaji tako sem¬
tertje, da tudi tamkej zadeva klinčkova nožiča s  zaporedoma
ravno tiste kraje na listu, kakor pri nas, pa napravi električni tok,
grede po telegrafni vezi, za vsako pičico, ki stoji v rokopisu, tudi
na ptujem listu barvasto piko, ki stoji ravno na tistem mestu
na listu.

Ako zadeva klinčkova nožiča na našem listu ali na originalu
zaporedoma pike, iz kterih se skladajo rokopisna znamenja ali
črke, se delajo na vnanjem listu barvaste pike zaporedoma v
ravno tistem redu, ter se sklada počasi tam iz barvastih pičic ravno
tisto znamenje ali tista črka, ktere se zadeva v originalu in sicer
po svoji lastni podobi ali popolnoma posneta, kakor je zapisana
v rokopisu.

Velika je težava napraviti tako mašino, ki bi zadostevala
omenjenemu zakonu. Naj več umetnosti tirja tista naprava, ki
ima plošči tako po redu gibati, da klinčkovi nožiči zadevate tam
in tu v tistem trenutki na ravno tisto mesto na listu. Tako teška
je ta naloga, da ga ni bilo umetnika pred Casellijem, ki bi jo bil
mogel rešiti. Tako natanko, kakor tirja naš zakon, še naj veči
umetnik nikdar ni mogel napraviti dveh  ur, da bi kazalci na obeh
urah, gibaje se po cifrenici, kazali obe uri vedno na ravno
isto piko  na cifrenici!

Da bi mogel rešiti to silno teško nalogo istočasnega gi¬
banja  obeh ploščic, je vpeljal Caselli v svojo osnovo težak per-
pendikelj (pendelj, nepokoj, nihalo.) Casellijev pendelj je tako težak,
da sama njegova leča tehta osem  kilogramov ali 16 čolnih funtov.
— Iz take teže izvira po fizičnih postavah stanovitnost  njego¬
vega gibanja. Caselli pa mu je pridjal na obeh straneh, kamor
dohaja pendel, gibaje se tudi na vsaki strani še elektromagnet za
pomagavca, da poravnuje njegovo gibanje tako natanko, da gre
pendelj mah za mahom ravno tako tam na vnanji postaji, kakor
gre naš pendelj tukaj domd. — S takimi pendlji, ki imajo sami
kaj stanovitno istočasno gibanje, poravnava Caselli gibanje ome¬
njenih plošč, tako da v istem času pišejo klinčki na istem mestu na
papirji. Taki pendelj z vso napravo vred se imenuje: „chrono-
meter regulateur.“

Casellijev pendelj pa ne ohranuje samo istočasnega gibanja pri
ploščah in pišočih klinčkih, ampak goni tudi vsa sostavna dela Ca-
sellijeve telegrafne mašine, ter telegrafist nema opraviti druzega, kot
pripenjati pisane telegrame ali originalne liste na ploščico in spro-
ževati pendelj, da se jame gibati, kedar je treba.

31

Casellijev glavni pendelj goni namreč tudi dva manjša pendlja,
pendlja pa gonita vsak svoj telegrafni klinček, ta po originalnem
pisanem listu, oni pa po pripravljenem praznem papirji, ter daje
ta telegrafna znamenja za pisane črke, oni jih pa posnema na svo¬
jem listu, ter dela posneti telegram ali kopijo.  -— Mali pendelj, ki
daje telegrafna znamenja, se rabi mesto Morseve rodnice, drugi pa, ki
dela kopije, se pa rabi mesto Morseve tiskarne mašine. Prvi mali pendelj
se tedaj imenuje: „transmetteur,  drugi pa „recepteur“.

Kdor si hoče prav natanko domisliti, kako  pride, da klinček,
ki ga goni pendelj po papirji, posname s časom ves telegram, naj
si misli, da ima pod svojo roko prazen list, da v roči drži perč
(klinček) in pa da nepretegoma risa na listu ravne črte, grede od
ene do druge strani, med tem pa naj poteguje z drugo roko list
izpod roke tako počasi naprej, da druga črta pade koj pod prvo
tako, da se s časom ves list na gosto z ravnimi črtami pokrije. —
Ako hoče videti, kakošen obraz ima posnet telegram, naj pa za¬
piše te ali one besede ali pa naj nariše kako podobo na počr-
kani list,  ter naj si misli, da zgine od sedajnih črk in od
prejšnjih črt vse, kjer se ne zadevajo ali ne presekujejo
ena z drugo,  pa bo videl, kako da se skladajo iz ostalih pičic
po presečjih v posnetem telegramu pičice, ki delajo kopijo.

Ker Casellijev telegraf posnema vsaktere rokopise in narisane
podobe in sicer sam s svojim gibanjem, se imenuje tudi: „panauto-
graf“  in pa tudi: ,,kopirtelegraf“.

Hughes-ovi telegraf tiska telegrame s tiskarnimi črkami.

Kakor zanesljiv je Morsevi telegraf, kakor imenitna naloga
se je rešila z Casellijevem panautografom, vendar vse to ni dalo
počivati človeku, preden je iznašel tako telegrafno mašino, ktera
ne potrebuje posebnih ptujih znamenj za alfabetne črke, ampak
ktera tiska telegrame z navadnimi latinskimi črkami, kakor so
tiskane bukve.

Ni še dolgo, odkar še naj umetnejši mehaniki ne bi bili ver¬
jeli, da se bo dala osnovati taka mašina, da bi tiskala kar sama,
'kakor se tiska v tiskarnici, in da bi telegramov ne bilo treba pre¬
pisovati, ampak da bi jih vsak lahko koj sam bral, kakor pridejo
iz mašine. In tudi te želje so se že precej popolnoma spolnile in
ne manjka veliko, da bi bila dosegla mehanika svoj ideal!

Menda gre čast te važne iznajdbe Amerikanom. Wheatstone
je leta 1841. že nek tak aparat na občni ogled razstavil v Lon¬
donu; ta aparat se je bil koj vpeljal v djansko življenje na želez¬
nici od Pariza do mesta Orleans.

Od tistega časa sim so se pečali skoraj vsi možje, kteri so
iznajdovali in napravljali telegrafne naprave, tudi z osnovo tiskar-
nega Casellijevega telegrafa.

32

Kako bo pa mogoče nam razumeti saj nekoliko silo sostav-
ljeno mašino Hughesovega telegrafa, ktero nam kaže podoba 14. ?

Ako hočemo razumeti, kako telegrafuje Hughes, je treba po¬
iskati zakona, po kterem je mašina narejena. Mislimo si, da bi
mi take mašine še ne imeli in da bi vganovali in skušali, kako bi
se dala narediti taka mašina. Vzemimo si na pomoč 11. podobo,
ki nam kaže sostavo Morsevega telegrafa. Kaj pa hočemo ž njo?
V mislih jo hočemo tako prenarediti, da bi nam na papirnatem
fraku dala telegram pisan s znanimi latinskimi črkami. — Zna¬
menja Morsevega klinčka na elektromagnetičnem vodu bi se mo¬
rala spremeniti v alfabetne latinske črke. Ako bi kdo zapore¬
doma na ltlinčkovi konec nasajal črke: A, B, C,. .. in ko bi pri
vsaki črki mahoma pritisnil na ročnico H,  bi se na papirnati mimo-
gredoči trak vtisnile zaporedoma črke: A, B, C,. .. Tedaj mora
elektromagnetni vod te mašine, ki jo išemo, imeti na sebi vse
alfabetne črke.

To pa ni dosti. Telegrafist, ki pritiska na ročnico, ne potre¬
buje vseh črk po alfabetni versti, ampak po tistem spremenljivem
redu, kakor se vrstč v raznih besedah. Kako pa bo zopet to mo¬
goče, da bi mogli postaviti z vodom črke v vsakteri red.

Mislimo si, da ima elektromagnetni vod kolesce mesto klinčka,
kakor ga ima Morsevi telegraf, ki po Siemens-Halskevi osnovi
piše z barvo. Mislimo si, da krog in krog kolesca po robu stoje
latinske alfabetne črke, tako, da bi se ves alf-bet na papirji na¬
tisnil, ko bi mi kolesce po papirji valili. Ko bi se zdaj kolesce
na elektromagnetnem vodu tako hitro vrtilo, kakor hitro telegra¬
fist pritiska zaporedoma na ročnico, bi se natisnile vse črke po
alfabetnem redu; ako bi pa telegrafist tako dobro vajen bil, da
bi vedel, koliko časa da je treba sprenehati s pritiskovanjem, da
pride za črko A  na vrtečem se kolesci n. pr. črka D,  za-njo zopet A,
in pa M,  bi pa vjel te črke, ter bi se natisnila na papirnatem
traku beseda: ADAM.

Zdaj pač mislim, da se zavemo dobro, kaj da je treba, ako

hoče mašina tiskati besede z alfabetnimi črkami. Treba je v

tiskalni mašini kolesca z alfabetnimi črkami, ktero se vedno v
eno mero vrti; treba pa je tudi na ročnici naprave, ktera tele¬
grafistu kaže, ktero alfabetno črko ima kolesce zdaj in zdaj pod
papirnatem trakom.

Mislimo si dalje, da stoji ročnica H  v sredi okrogle plošče T,
in sicer tako, da se krog osi C  po plošči na okrog vrti, ako je treba,
in pa da tudi spodni popček d  sega kakor okrogel robček krog

in krog. Ko vrtimo ročnico po okrožniku krog osi C  na okrog,

se vrti tudi njeni zadnji konec z nožico G,  in ta nožiča naj nam
kaže na alfabetne črke, ki stoje po vrsti krog in krog. — Zdaj
si lahko mislimo tako zvezo med ročnico in med tiskalno mašino,

33

da se kolesce z alfabetičnimi črkami ravno tako hitro vrti, kakor
vrti telegrafovec ročnico ; ako se postavi od začetka nožiča G  na
črko A  in na kolesci A  pod papirnati trak, pride vselej tista črka
pod papir, na ktero kaže ročnična nožiča.

Kedar pride tedaj ta prava črka pod ročnično nožico, pa te¬
legrafist pritisne na ročnico, ter se na ptuji postaji natisne ravno
tista črka na papir. Ako na primer pritiska zaporedoma nad čr¬
kami: G, R, A, D, E, C,  šepa natisne v Celovcu beseda: GRADEC.

Na ta zakon se opira telegrafno tiskanje telegramov z navad¬
nimi latinskimi črkami.

Vstopimo se zdaj pred Hughesovo telegrafno mašino, ktero
nam kaže podoba 14.

Na močni mizi stoji notranji uri podobna mašina. Na desni
strani  na sprednjem kolesu visi kakih sto funtov teže, ktera goni
kolesje, da se vrti hitro in močno na okrog. Na levi strani  pa
stoji pred kolesi elektromagnet E,  kteri sega z elektromagnetičnim
vodom m  med sprednja kolesca. Spredej je pa na sredi  miza
nekaj odprta, in iz nje se vidi klavirju podobna klavijatura, ki
ima bele in črne prstnice  kakor navadni klavir. Na prstnicah
vidimo znamenja latinskih črk;  ena sama prstnica na levi strani
nima nobene črke; vidi se bela.  —- Od desne strani sem pod ko¬
lesi nad mizo se vidi zbočen papirnat trak, ki sega med kolesca
R  in r  in ki izmed njih kakor jezik ven moli

Kolesce R  se vidi zobato;  vsak zob pa ima ostro latinsko
črko, in črke stoje krog in krog po robu v tistem redu, kakor na
prstnicah; tedaj je toliko zobov, kolikor je prstnic, samo enega
manjka; tam, kjer bi imela bela  prstnica svoje znamenje, tam ni
zobu. — Spodnje kolesce r , na kterem visi papirnat trak, tiči na
gibljivi osi, ktera se v pravem času cabne ali zažene kvišku tako,
da se papir zadene ob črko, ktero ima zob nad spodnjim kolescem,
ter se vtisne črka v papir, ako se je poprej z barvo namočila. Z
barvo pa previdi črke drugo kolesce F,  ktero mokro barvo v sebi
ima in se med vrtenjem črkovnega kolesca R  va nj drgne.

Pred klavijaturo se pa vidi v sredi na mizi  pod kolesi neka
okrožniku podobna naprava S.  V sredi tega okrožnika stoji navpična
os, in na-njo je pripeto drsalo  s,  tako, da se ž njo na okrog vrti,
ko se sproži mašina, da kolesa tek6. Pod drsalom stoji po krogu
toliko luknjic, kolikor ima klavijatura prstnic in alfabetičnih črk.
Ko pritisneš na kako prstnico, pa pogleda kovinsk klinček iz njene
luknjice. Ko pride drsalo nad vzdignjen klinček, se sklene po¬
larna vez, ter teče galvanski tok po telegrafnih vezeh ravno, kakor
ko se stisneta popčeka z Morsevo ročnico.

Ta električni tok pride po vezčh h  in i,  teče krog elektro-
magnetovih valjarjev, pa ne daje moči elektromagnetu, temveč po¬
konča njegovo prvo moč. To se godi tako-le: elektromagne-
tova valjarja nista iz mehkega železa, ampak sta sama jeklena

0 telegrafiji. 3

34

magneta. Tok, ki krog valjarjev teče, pa teče tako, da bi sam za- se
naredil iz železa magnet, ki ima valjarjema ravno nasprotne
pole,  tedaj tok vničuje s tem svojim delom prvo magnetično moč.
Ker pa zdaj elektromagnet zgubi nekaj svoje moči, odtrga na¬
peto jekleno pero mačka od njega, in z mačkom odleti tudi elek-
tromagnetični vod m.

Ko spusti magnet svoj elektromagnetični vod, pa zarožlja po
sprednjih oseh in kolesih in v trenutku je natisnjena črka, ktera
stoji na pritisnjeni prstnici. Kakor telegrafist pritiska zaporedoma
na prstnice, tako se vtisujejo zaporedoma tiste črke na papirnati
trak; ura vleče papir najprej izmed koles in na papirji stoji tele¬
gram tiskan z navadnimi latinskimi črkami.

Predno pa začneta telegrafista dveh postaj pogovarjati se,
je treba vselej mašino toliko popravljati, da se vrte kolesca R  z
črkami na obeh postajah enako hitro  in pa da stoji na obeh
postajah tista či-ka nad papirnatim trakom. Telegrafist pritiska
n. pr. zaporedoma na tisto či - ko B•  ako jo obe mašini natisnete
zaporedoma, je vse dobro, ker kolesca teko zdaj enako hitro pri
občil mašinah. — Telegrafist navija naprej in naprej, tako, da tek6
po mašini kolesa, kakor po uri, ki gre. Zdaj teko vsa druga ko¬
lesca in tudi drsalo se vrti na oki’og, samo kolesce R  s čidcami in
spodnje kolesce z papii-natim trakom stojite na miru, ker ju zmiraj
zavira elektx - omagnetični vod, kedar se ne telegrafu)e. Kadar se

f ia telegrafuje, spusti ta vod tudi te k tiskanji pripravljeni ko-
esci, ter se tiska, kakor smo omenili.

Hughesov aparat tiska sila hiti-o ; kolesca se vrste po mašini tako
hitro, da se drsalo in tudi kolesce R  vsako sekundo dvakrat
zavrti.  Ko  bi vsakikrat, ko se kolesce in drsalo zasuče, tele¬
grafist samo enki’at pritisnil na kako prstnico , bi se vsako se¬
kundo dve črki natisnili, tedaj bi vsako minuto telegraf natisnil
120 črk. Telegrafist pa utegne hitreje dajati znamenja, tako, da
se po navadi vsako minuto natisne okoli 180 črk. Ako se šteje
pi - ek si - ede 6 črk za eno besedo, natisne telegi - af vsako minuto 30
besedi.

Razun Hughesa so tudi drugi možje napravili telegrafične
aparate, kateri pišejo telegrame naravnost z alfabetičnimi črkami,
toda tako izvrstne mašine, kakor Hughes ni vedel nobeden iznajti.
Vsi ti telegrafi imajo eden kot dnigi sledeče naprave:

Napravo, s katero se postavi tista alfabetična črka pi d papir,
ki jo hoče telegrafist natisniti na papii - nati ti-ak; napravo kladivu
podobna, katera pritisne papir na nasproti štrlečo črko, tako da
se črka natisne; napravo s tiskaimim či-nilom , s kateifim se črne
črke, da se vidijo njihove mtisnjene podobe; in pa napravo, ka¬
tera potegne papirnati trak vselej, kedar seje črka natisnila, toliko
naprej, da se pridobi dosti prostoi’a za sledečo črko.

Vsakteri telegrafi pisajoči z tiskarni mi či’kami imajo dvojne

35

naprave, s katerimi se vodijo črke tako, da stopajo na obeli po¬
stajah tiste črke  enako hitro ena za drugo pod tiskarno kladivo.

— Kakor po urah proži pendelj (nihalo) s svojima ključicama kolesce
zob za zobom tako, da se ono vselej, kedar pendel mahne, samo za
en zob zasuče; tako puščajo nektere naprave zob za zobom in črko
za črko naprej. Te naprave sprožavajo črke  ena za drugo,

— Druge naprave pa store istočasno gibanje  po celi mašini
Tako napravo ima n. pr. Casellijev telegraf s svojimi pendlji, in
tako napravo z istočasnim gibanjem ima tudi Hughesovi telegraf.

Silo natanko morate biti izpeljani dve uri, ako hočete imeti
iztočasno gibanje, tako da se vrtč kolesca pri tej ravno tako hitro
kakor pri oni. Take popolne ure ni mogoče napraviti, pač pa,
je mogoče napraviti take mašine, da se vjema vrtenje njihovih
kolesec za kratek čas, za nekaj minut. Tako je izpeljana Hughes¬
ova mašina; ko se popravi gibanje pri obeh mašinah, se vrte za
kratek čas kolesca na ti, kot na oni enako; s časom pa se pokvari
istočasno gibanje, ter ju morajo telegrafisti vedno poskušati in
popravljati njuni tčk.

Drugi telegrafi s tiskarnimi črkami zamude največ časa s
tem, da se sprožava kolesce, ki ima črke in da med tem vselej za
trenutek počiva, posebno pa takrat, ko se ima črka natisniti. Te
zamude nima Hughesovi telegraf, kernjegovo kolesce s črkami ne
počiva med tem, ko se telegrafuje, nikoli, ampak vrti se vedno z
enako hitrostjo, ter leti črka za črko vedno na okrog. Tiskarno
kladivce pod papirnatim trakom cabne kaj hitro papir v kviško,
v tistem trenutku zadene na letečo črko  in natisnjena je! —
Črka, ki se ima natisniti, leti hitro, kakor da bi frčala, in nanjo
se zažene papirnati trak, — bati se bi bilo, da bi se črka na pa¬
pirju ne zamazala, ker barva se hitro zmaže, posebno tam, kjer
kaka barvasta stvar prileti na papir; Hughesovo kladvice pa tako
hitro cabne papir ob črko, kakor da bi se poblisknilo, ter se črka
ne zmaže. Ko bi kdo hotel z roko pritisniti papirnati trak na
črke vrtečega kolesca, bi se pa vse zamazalo, ker naša roka je
prekasna.

Kdor še ni stal zraven  telegrafista v njegovi sobi, ko se
pogovarja po Hughesovem telegrafu z ptujim telegrafistom, ta bi
se začudil, ko bi videl, kako hitro ptuji odgovarja, kakor da bi
kar iz mašine govoril. — V Gradci na telegrafni postaji imam
znanca; šel sem ga prašat, ali ve, kje na Dunaju stanuje O.
Schaffler,  ki dela Hughesove telegrafe. Pravi, da ne ve; ker
pa tudi drugih telegrafistov nobeden ni vedel, kje stanuje, pa pravi
prijatelj: Poprašajva, na Dunaju vedo gotovo. Te . besede go¬
voreč je zaigral po klavijaturi, kakor bi se norčeval, in predno se
zavem, da telegrafuje tje na Dunaj, že zarožla po mašini, papir
leti spod kolesec in odgovarja: „0. Schaeffler, Firma: Ka
eutel, Neubau, Halbgasse, 7. Bezirk“.  — To videti, da tako

3*

36

hitro odgovarja, pa pravim, morebiti da vč povedati tudi, kje stanuje
Markuš.  Komaj izgovorim besedo, že poprala iz Dunaja: „Kdo
pa je Markuš ?“ — Mehanik,  odgovorim; prijatelj pa tiska.
„Tega  pa  ne  vem 1 ' odgovori iz Dunaja tako hitro, kakor bi za
manoj stal in na moj glas odgovarjal. „Ce je vam ležeče,
bom pogledal v koledar, menda stoji notri njegovo
stanovanje."  Moj prijatelj pravi, storite le, če imate priložnost;
oni pa že odgovarja: „Mehanik, ki ravno pri nas v sobi aparate
popravlja, pravi: „Markus wohnt Mariahilf vis-a-visSchot-
tenfeldgasse."

Kdor ima priložnost opazovati take telegrafne pogovore, ta
pač hitro spozna, da pred telegrafom zginejo meje in daljave pro¬
stora in časa, ker telegraf v tistem trenutku, ko besedo izgovorimo,
v oddaljenih krajih našo besedo ponavlja, ter prala, sporočuje in
odgovarja mesto nas, kakor da bi mi bili vsega pričujoči.

Telefon ali telegraf, po kterem se sliši petje v p tuje kraje.

Skoraj vselej, kedar se posreči iznajdljivemu umetniku, da
doseže s svojo novo osnovo nedočakljivi cilj in konec, vselej, ke¬
dar kdo s to ali z ono umetno napravo reši težko nalogo, vselej
navdušuje ogledajočega človeka mogočneje dušna moč, ter mu daje
upanje, da ni nič tako težavnega, kar bi človek s pomočjo natornih
moči in z bistro glavč doseči ne mogel. — Ako je Caselli osnoval
telegraf, ki posnema naš rokopis in narisane podobe tam na ptujem,
kakor da bi mi sami tamkej pisali in risali, ter daje naši volji v
naših delih tisto vnanjo podobo, kakor mi sami s svojo roko,
zakaj ne bi mogli napraviti mašine, ktera posnema na ptujem naše
besede z glasom vred, kakor pridejo iz naših ust, zakaj ne bi
mogli posnemati in na ptuje donašati našega glasu in petja!

S takimi mislimi se navdušuje veliko ljudi, posebno odkar
se je iznašel električni telefon  ali telegraf, po kterem se sliši
naše petje celo tjevptuje kraje. Nekaj nedočakljivcev je že upalo,
da bomo po telefonu kar hitro poslušali v Gradcu godbo in petje,
ki se vrši na Dunaji!

Telefonovo napravo nam kaže pristavljena podoba 15. Telefon
se sostavlja iz dveh škatljic; s prvo napravo A  daje glas in petje,
ki prihaja va-njo, električna znamenja, ki gredo po telegrafnih
vezčh v ptuje kraje; z drugim aparatom C  pa dela električni tok
na ptujem skoraj enake glasove.

Treba je poznati aparate, ki so v teh škatljicah. Prva škat-
Ijica A  ima na sprednji strani cev S  s široko odprto ustnico, tako,
da se po tej cevi lahko va-njo govori ali poje. Na zgornji strani
pa je pokrita ta škatljica z elastično kožo in na sredi napete kože
je pripeta platinova ploščica, in sicer tako blizu polarnega dratu,
da va nj zadene, ako se trese ploščica.

37

Ko se v to škatljico poje, se stresa zrak v nji, ter se strese
tudi napeta koža, ki jo pokriva. Po glasovih trepetaje, zadeva ko¬
žica s platinovo ploščico ob goli polarni konec; drugi konec elek¬
trične vezi pa je na škatljici pripet, ter se skleplje električni tok
izvirajoči iz baterije KZ  takrat, kedar se od glasil trepetaje zadeva
ploščica ob polarni drat.

V drugi škatljici C je pa telegrafna vez v dolgo špiraljko po¬
vita, kakor krog elektromagnetovega stebla, v sredi v cevi, ki jo
obdaja ta špiraljka, pa tiči železna palčica. Ko teče električni
tok  od prve škatlje po vezeh in ko gre skozi špiraljko, pa stresa
takoželezno palčico, da palčica jame doneti od stre¬
sanja.  Z elektromagnetičnim donom pa doni tudi zaprta sodoneča
škatljena votlina, ter podpira doneče palčične glasove.

Kedar kdo poje v prvo škatljico, skleplje nje kožica, po gla¬
sovih trepetaje, kakor Morseva ročnica, električni tok; na ptujipo¬
staji pa tok po špiraljki grede obudi don železne palčice, ki v nji
tiči. Po tistem glasovnem redu, po kterem se v prvi škatljici
skleplje električni tok, po tistem glasovnem ritmu doni železna pal¬
čica v drugi sodoneči škatljici, ter poslušalec, ki posluša donenje
znanega glasovnega redu ali ritma, domišljuje si, da sliši neko me¬
lodijo ali petje tistega ritma.

Zaslišani ritem ali glasovni rčd zbuja po nevedoma v ušesih
znano melodijo tistega ritma, in sicer tako goljufivo, da bi poslu¬
šalec dejal, da telefon na ptuji postaji res tako poje, kakor na
prvi postaji kdo va nj poje.

Temu pa ni tako, ker železni klinček, stresaj ga kakor hočeš,
ti ne more dati nikdar druzega donii, kakor ravno tistega, za kte-
rega je sam stvarjen po svoji dolgosti, po debelosti in teži. Vse
kar se more s stresanjem od klinčeka doseči, se sklada na daljše ali
krajše glasove, ter telefon ne more druzega, kot ponav¬
ljati glasovni red ali ritem, terne moretelegrafovati
niti petja niti godbe.

Tukaj imenovani električni telefon se pa ne 'sme zameniti z
daljnoglasno cevjo,  ki jo dandanašnji obrtniki tudi telefon
imenujejo, akoravno ni druzega, kot votla cev, ki sega od sobe
do sobe in po kteri se utegnejo pogovarjati osebe, ki bivajo v
tisti hiši več sob vsaksebi.

Kako in kodi se je razširjal električni telegraf.

Pri svoji sila veliki imenitnosti, ki jo je dosegla telegrafija
dandanes do ljudskega napredevanja, bodisi pri menitvi dušnih ali
telesnih pridelkov, se spodobi omeniti, da gre Nemškemu ljudstvu
čast, njene iznadbe in prve vpeljave v djavno življenje. Ga us s
in Weber  sta leta 1833. prva vpeljala lastno osnovo električnega
telegrafa v svojo rabo za majhne domače potrebe. Amerikam in

38

Angleži pa so prvi jeli vpeljavati električno telegrafijo v praktično
življenje široko po svojih deželah. Od leta 1844. sem se preprezajo
bolj in bolj njihove dežele s telegrafičniroi vezna kakor z mrežami.
Leta 1845. se je jel električni telegraf vpeljavati tudi na Fran¬
coskem, leta 1847. na Avstrijskem, in leta 1849. na Ruskem.

Od zadnje sila imenitne dobe narodnega življenja po Evropi,
od leta 1848. sem pa se raztezajo telegrafične vezi kakor neskončna
pajčevina po vseh omiki odprtih krajih sveta.

Daši delata široke in globoke meje velika morja: atlanško
in tiho morje,  med deželami novega in starega sveta, vendar
že prepreza električna vez na dveh krajih atlanško morje, in dvo¬
miti ni, da bo vezala telegrafična vez tudi po tihem morji ve¬
černo Ameriko z vzhodno Azijo.

Podmorski telegraf.

Kdor pregleda trudapolna dela in silne stroške z atlanškim
telegrafom, bo se prepričal, da se obrtnijska, angleška in ameri-
kanska ljudstva ne vstrašijo dandanes nobene težave in nobene
zapreke, ker so silna pomorska brezdna in silne globočine prepregli
s telegrafnimi vezmi.

Prvi je prišel Wheatstone  na misli, da bi se utegnili mesti
Dover in Calais  zvezati z podmorskim telegrafom. To je bilo
leta 1840.; takrat pa še niso poznali lastnosti, ktero ima guta-
perha,  namreč da se izolira  ž njo  bakrena vez. Kakor je
namreč treba isolirati telegrafne vezi v zraku po stebreh. da elek¬
trika ne vhaja v zemljo, enako treba še veliko varnejše isolirati
podzemske in podmorske telegrafne vezi, ako se hoče električni
tok pripeljati do daljnih krajev.

Leta 1849. je vpeljal telegrafni ravnatelj Walker  za-se neko
podmorsko bakreno vez, po kteri je dve milji daleč telegrafoval
brez vsaktere zapreke. Te in druge skušnje so pripomogle, da se
je umetni in bistroumni tehnik J. Brett  podstopil, Dover in
Calais  zvezati z podmorskim telegrafom. 8 pomočjo akcijske
družbe je Brett dal napraviti posebno podmorsko telegrafno vez,
kteri se navadno pravi: telegrafni kabelj.  Komaj pa so srečno
potopili kabelj na dno morja in zvezali ž njim Dover in Calais,
komaj so se zavedli veselja, da je mogoče telegrafovati si pod
morjem iz francoske dežele na Angleško, — že se je vničilo nji¬
hovo veselje, ker v kratkih dneh je omolknil govor podmorskega
telegrafa. Vez so našli pretrgano. Nekteri tožije francoske ribiče
in pravijo, da bi jo bili pretrgali ali prerezali zarad gole rado¬
vednosti !

Brett in njegova družba se pa niso dali prestrašiti, ker pre¬
pričali so se, da je mogoče telegrafovati pod morjem; v kratkem
je bil napravljen veliko močneji telegrafni kabelj, obstoječ na sredi

39

iz čvetero bakrenih dratov povitih v gutaperho, na okoli pa obvit
ie z desetimi galvanizovanimi železnimi dratmi. Le ta štiri in pol
palcev debel kabelj, ki je bil tri milje dolg, so jeli potapati
25. septembra 1851., in v treh dneh je bilo delo dovršeno.

Drugi sporočniki popisujeje nekaj drugače osnovo in de¬
belost tega kablja. Pravijo, da ima v sredi štriri bakrene dratove
tiste debelosti, kakor jo imajo dratovi pri zvončkih po hišah; vsak
teh dratov pa je preoblečen z gutaperho, in vsi štirje so poviti s
konopljo napojeno z neko smolo, tako, da je kabel že za palec
debel. Razun te ovitve pa je kabelj dobil še drugo drateno obleko,
povijal se je z desetimi galvanizovanimi železnimi dratovi. Tedaj
je postal debeleji in močneji, da se laglje škode varuje.

Ta drugi telegrafni kabelj je izpolnil popolnoma želje po
trdni telegrafni vezi pod morjem, zadostoval je potrebam telegraf-
nega pogovarjanja, ter je priganjala ta skušnja obrtnijska ljudstva
k vpeljavi novih telegrafnih vezi na vse kraje po morji.

Naj hitreje so Angleži zvezovali svojo deželo na vse kraje
z glavnimi mesti poleg evropskega primorja. Hiteli pa so tudi drugi
narodi, kakor .Amerikam, Švedi, Danci, Lahi i. dr. ter so zvezovali
s telegrafnimi kablji vse bližnje in dalnje otoke tje do Indije in
do Avstralije.

Kmalo je toliko rok trebalo pri napravljanji telegrafnih kab
Ijev, daje  narašalo se to delo na veliko obrtnijo, kije  dajala
dober zaslužek. Ker pa tudi tistim družbam , ktere so vpeljavale
telegrafne kablje, ni manjkalo velicega zaslužka in ker jih je
sreča podpirala pri krajših podmorskih telegrafih, je rastla tudi
njihova moč in njihovo upanje, da bi se po sreči morebiti dala
zvezati Evropa z Ameriko po dnu atlantskega morja. To zbujeno
upanje ni prašalo, ali ne bo pot predolga, ne, ali ne bo morje pre¬
globoko, in tudi ne, kako se bodo poravnale druge silne ovire.
Dosti je bilo družbam vedeti, da je mogoče položiti telegraf po
dnu morja in da ga je obrtniji in političnemu življenji silno treba.

Z namenom, zvezati Evropo z Ameriko s podmorskim tele¬
grafom, ste osnovali se družbi. Prva leta 1854. v Ameriki pod
imenom: „New-York, New-Foundland and London Telegraph-
Compagny“, druga pa na Angleškem leta 1856. pod imenom:
„AtIantic Telegraph Compagny.“ Angleška in Amerikanska vlada
ste jima dali vsako svojo vojaško barko. Avgusta meseca 1857.1. so
naložili na barki Niagara in Agamenon  poltretji tisoč milj
dolg telegrafni kabelj ter so hiteli potapljati ga na dnu morja. Niso
pa bili še dosti skušeni; njihova mašina, po kteri se je telegrafni
kabelj razmotoval iz bark po morji, ni imela take priprave, da ne
bi bila pustila pretrgati vezi tamkaj daleč na atlantskem morji,
kjer se na 2400 črevljev globokem morskem dnu na enkrat odpira
brezno globokeje od 10.000 črevljev. Potapljale se v tako silno
brezno, se je telegrafni kabelj sam od svoje teže tako silno napel,

40

da se je pretrgal, ter jim je všel odtrgani konec v morsko brezno.
Zastonj sta bila trud in upanje.

V kratkem času ste družbi že popravili svoje mašine, posebno
motovilo , s kterim se razmota drat pri potopanji, in naredili ste
tudi toliko nove telegrafne vezi, kolikor se je je pogubilo v morji.
Meseca junija leta 1858. ste veslali tisti barki tje na sredo atlant¬
skega morjd, ter ste vsaksebi veslaj e, Agamemnon  proti Evropi,
Niagara  pa proti Ameriki, potapljali telegrafični kabelj in srečno
ste pripeli ga na suhem v Evropi vValenciji,  v Ameriki pa
v Trinity-Bay-ji. Dne 5. avgusta 1858.1. sta si kraljica Viktorija in
prvomestnik združenih amerikanskih držav sporočila po atlantskem
telegrafu svoje želje in srečo o novi zvezi svojih dežela.

Kako veliko jo bil<> veselje, ki so ga vživali Angleži in Ame¬
rikam nad izpeljanim atlantičnim telegrafom, ume vsak, kdor po¬
misli, koliko ljudi je glasno očitalo njihovo početje za prazne sanje!
Zalibog, pa veselje ni trajalo dolgo časa, kajti bolj in bolj so zgu-
bovala telegrafična znamenja svoje natančne podobe, in od začetka
meseca septembra so zgubila znamenja vso zanesljivost!

Stroški, upanje, veselje in veliko truda je bilo pokopanega
s telegrafično vezjo globoko na dnu atlantskega morja !

Preiskovaje vzroke te velike nesreče so spoznali učeni možje,
da se s skrbjo in umetnostjo utegne drugikrat ogniti take nesreče.
To spoznanje je pripomoglo Angleško družbo, da je ponavljala
svoje prizadevanje. Napravila je nov kabelj, zboljševala je mašine,
izposodila si je največo barko, kar jih je na morji: , Great-
Eastern“  po imenu, ter je pustila nanjo naložiti vez celo,  ne
pa razdeljeno na konce, kakor pri zadnji nesrečni skušnji.

Meseca julija 1865.1. so veslali na morje, ter so vedno telegra-
fovali po potopljenem kabelju nazaj v Valenci  j o. Že so bili po¬
ložili čez polovico vezi, okoli 1300 milj na dolgost, ko se je ma¬
homa pretrgala vez in zopet potopil se odtrgani konec na dnu
globokega morja. — Ko je njihovo prizadevanje , vjeti potopljeni
konec na dnu morja, vzdigniti ga in pripeti k vezi na Sarki,
splavalo po morji in uničilo se, so vrnili se velike nesreče pre
strašeni domu.

Kakor velika pa je bila ta nesreča, kakor škodljiv je tak
strah, vendar jih vse to ni moglo odpraviti od njihovega priza
devanja, odkar so po spoznanji prepričali se, da njihovo početje
niso prazne sanje, ampak da je reč v resnici izpeljati mogoče.
V kratkem času je bil napravljen nov kabelj, paznejše izdelan in
močnejši od prejšnjih. Pristavljeni podobi (16, 17) nam kažete
kablja leta 1865. in 1866. z njunimi sostavnimi deli. Kabelj ima
v sredi sedem bakrenih dratov precej debelih. Ti dratovi pa so
preoblečeni z gutaperho; v podobi se vidijo štiri gutaperčne skladi.
Okoli zunanje gutaperčne skladi je ovitih več vrvi obstoječih iz
posmoljene konoplje. Okoli konopljene odeje pa je ovito dvanajst

41

močnih železnih dratov, kteri so preoblečeni z posmol jeno konopljo
in sicer prvič vsak za-se, drugič pa tudi vsi skupaj ali cela vrv.

S početka meseca julija 1866. L, skoraj v tistih osodepolnih
dneh , ko so Prusi podrli mahoma Avstrijsko moč, je šla barka
Great-Eastern  vnovič potapljati novi telegrafni kabelj. H koncu
meseca julija je srečno priveslala barka iz Evrope v Ameriko in
je položila telegrafno vez po dnu morja od Evrope tje do Amerike.

Od 27. dne meseca julija 1866. 1. gredo telegrafna sporočila ali
telegrami brez vse zaveze po tem kablju semtertje med Evropo
in Ameriko.

Na barki Great-Eastern,  ki je ravno srečno razpela
atlanški kabelj, so pa peljali s seboj tudi tistih sedemsto milj tele-
grafnega kablja, ki se je bil odtrgal leta 1865. Sli so ž njo iskati
odtrgani konec, ki je ležal globoko na dnu morja. Ko so s po¬
močjo astronomije preračunih natanko kraj na širokem morji,
kjer je bil potopljen konec, so jeli loviti in vzdigovati ga z mašino,
ki je posebno za to delo narejena bila. K sreči so gavjeli, vzdignili
ga na vrh morja , staknili ga z odtrganim koncem. Zdaj so se
vrnili nazaj proti Ameriki potopovaje pripreti kabelj leta 1865., pri¬
veslali so srečno v Ameriko, ter so pripeli tamkaj tudi to drugo
telegrafično vez med Ameriko in Evropo.

Cim veče so bile težave, ki jih je človek moral prema¬
govati, predno se mu je posrečilo osnovati veljavno in praktično
telegrafno zvezo med Evropo in Ameriko, tim imenitoiši so tudi
nasledki srečnega dela. Storjene izkušnje so dokazale, da utegne
človek prepreči vsa morja na zemlji z telegrafičnimi vezmi, in da
ni težave tudi v najširokejšem in globokejšem morji ne, ki bi je
človek z neutrudljivim svojim prizadevanjem premagati ne mogel.

Zdaj tedaj ni nič nemogočega, da bi človek ne opasal vse
zemlje od jutra do večera krog in krog z telegrafičnimi vezmi.
Morebiti, da bo potegnila se draga podmorska telegrafna vez po
tihem morji iz večerne Amerike do jutrove Azije ali pa čez osko
Bering-ovo  pot  (Bering-Strasse) od Ruske Kamčatke do severnih
amerikanskih pokrajin. K slednji zvezi bo menda na Ruskem skoraj
vse pripravljeno, kajti zadnja leta je ruska vlada ukazala si na¬
praviti silno dolge telegrafične vezi, s kterimi se imajo prepreči
severni kraji po evropejski in azijaški Rusiji.

Telegrafija po hišah.

V Ameriki imajo že dolgo časa po hišah , po veeih krčmah
in po fabrikah v rabi pripravne manjše telegrafne naprave, s kte¬
rimi si dajo znamenja od sobe do sobe; po Evropi so jeli rabiti
hišne telegrafe najpred na Francoskem, posebno v Parizi in po
drugih obrtnijskih mestih; od tam se dandanes razširja raba hišnih
telegrafov hitro po vsih večih mestih. Naprava, ktere je treba pri

42

vsakterih navadnih telegrafih, je predraga in preveč sostavljena,
ter se ne priporoča k hišni rabi. Zarad tega se ne prilega ne
Bainovi  telegraf s zvonci ali s kazalci, pa tudi Morse-vi  tele-
grafne in Wheaston-ovi,  uri podobni, kazalni telegraf tudi ne.

Pri teh in pri druzih telegrafih, ki se nahajajo v občni rabi,
mora osnova biti tako popolna, da se utegnejo dajati sporočila
od vsaktere postaje do vseh druzih postaj semtertje. Taka osnova
pa stori drago ceno. Res je, da Morse-vi telegraf z samo ročnico
in s tiskarno malino ne velja preveč, ker se razun električne ba¬
terije dobi za kakih 80 gld.; ali spoznali smo spredej težavo, ki se
vstavlja vsakemu, kdor se ni posebno izučil,  dajati znamenj
ž njim.

Priložnejša je raba magneto-električnih telegrafov, kteri ka¬
žejo črke kakor ura ure kaže. Take magneto-električne telegrafe
so napravili Wheatstone in Siemens in Halske.  Njihova
raba je sicer lahka, ker ni druzega treba, kot da vrti ta, ki hoče
telegrafovati, neko ročnico na okrog in da postane nekaj malo
časa z ročnico vselej, kedar zadene pri vrtenji tisto črko , ki jo
ima ravno naznaniti temu, kteremu pošilja telegrafično sporočilo.
Tak Wheatstonovi telegraf se rabi v Londonu za potrebe mestne
telegrafije,  ktera prepreza celo mesto London s svojim mre¬
žami in postajami. Tudi nekaj večih kupcev in nekaj imenitnejših
obrtnijških hiš ima v Londonu ta Wheatstonovi telegraf v rabi.
Za manjši kupčijske in obrtnijske potrebe je pa cena tega tele¬
grafa previsoka, ker velja okoli 400 tolarjev.

Tudi Siemens ovi in Halske-jevi magneto električni telegraf
s svojimi uri podobnimi cifrenicami in kazalci je kaj zanesljiv
in priležen tudi za hišno rabo, pa je tudi predrag, ker par velja
okoli 200 tolarjev.

Po hišah in fabrikah pa potrebe tirjajo le malokdaj , da bi
se moralo telegrafovati semtertje, večidel zadostuje potrebam taka
naprava, po kteri se pošilja povelje iz sobe v sobo. Zvonci po
hišah in po krčmah imajo večidel namen, poklicati tega ali onega
služabnika. Ker je po krčmah, ktere sprejemajo ptujce po noči,
veliko sob, pa drže zvončne vezi iz preddvorišča v vsaktero sobo.
Ako ima kdo v ti ali oni sobi kaj naznaniti postrežniku, mu

f iozvoni kolikorkrat je treba, da izmed postrežnikov pride pravi,
zpred dvorišča pa bi postrežnik ne vedel stopiti v pravo sobo,
ko bi ne prejel druzega znamenja kot don zvonu, tedaj je zraven
zvonca še neka druga naprava, naj bo kje na kaki steni pred
durmi ali pri sobnih vratih. Te naprave so podobne pokritim škat-
Ijicam. Kjer kdo pozvoni v sobi, tam se odpre škatljica, v odprti
škatljici pa se vidi številka tiste sobe, iz ktere je kdo pozvonil.

43

Električni popki, s kterimi se pozvonuje.

Električni popki niso druzega kot priprave, Morse vi ročnici
podobne, s kterimi ee skleplje pretrgana polarna vez kake gal¬
vanske baterije. Pristavljena podoba 18. kaže električni popek b
na dnu s svitki obdane repulce. Popček stoji na elastični nogi bc ;
spodej se ga drži kovinski zob; ko ga pritisneš s prstom v re-
pulco, pa zadene se svojim zobom ob spodej stoječi zob a  tega dru¬
zega polarnega konca, ter sklene polarno vez in galavanski tok se
steka iz baterije KZ  po telegrafnih vezeh. Kakor hitro pa izpustiš
popek, ga pa vzdigne njegova elastična noga, ter je vez zopet
pretrgana in električnega toka ni več.

V tistem trenutku, ko pritisnjen popek sklene polarne vezi,
steče galvanski tok po vezeh, ter gre tudi k elektromagnetičnemu
zvoncu, ako sta dratena konca njegovih elektromagnetičnih valjarjev
zvezana s polarno vezjo V tistem trenutku napravi tok elektro¬
magnet M,  in ta potegne na-se pred sebo stoječega gibljivega
mačka to  in z mačkom vred kladivilce k,  s kterim udari elektro¬
magnet na zvonček.

Ako je treba koga buditi, ni dosti, da bi zvonec samo enkrat
zapel, ampak treba je dalje časa zvončekati. Kdor pa hoče zvon-
čekati, temu ni treba druzega, kot pritiskati zaporedoma na popek.

Pri omenjeni napravi zgine električni tok, kedar se jenja
popek pritiskati. Ako je vez tako dolga, da ta, ki pozvončekava,
ne sliši peti zvončka, pa ne ve, ali je ta telegrafna naprava pri¬
nesla znamenje tje, kamor je bilo namenjeno ali ne. Ker pa je
želeti, da zvč vsak, kdor daje znamenja in zvoni, da je prišlo zna¬
menje, kamor je bilo namenjeno in da je tamkaj zvonček pozvonil,
se je pa naprava telegrafnega popka nekaj bolje izpeljala tako,
kakor jo nam kaže podoba 19.

Ta naprava je po zunanjem obrazu nekaj podobna okrogli
skatijici, ki je z dnom na steni pribita. Na zgornji strani gleda
popček P  iz nje; notri v njej je shranjena tista naredba, s ktero
se dajo znamenja in ktera kaže, da znamenja dohajajo na svoj
cilj in konec.

V notranji škatljici tiči mali elektromagnet M.  Od kake
galvanske baterije so napeljani drateni polarni vezi k  in z  notri
v škatljico k elektromagnetu M; in sicer drži ve k  do r,  tam je
na strani pripeta elastična popčekova nožiča m,  pod njenim zobom
n  pa stoji druga elastična nožiča a , ktera je pripeta pri e in zve¬
zana z dratom, ki gre okoli elektromagnetičnega valjarja in od njega
tje proti drugem polarnem koncu Z.  Po teh vezčh so tedaj sklenjeni
polarni dratovi notri do narazen  stoječih popčekovih zob pri n  in a.

Ako tedaj pritisnemo na popček P,  zadene njegova elastična
nožiča n  s svojim zobom od spodej stoječo elastično nožico tega
druzega polarnega konca, ter je sklenjena cela polarna vez in po

44

nji teče galvanski tok. Kakor hitro pride galvanski tok, koj dobi
elektromagnet M  svojo moč, ter potegne na-se blizo stoječo vrtečo
magnetično iglo ab  in jo zavrti tako, da kaže njeni konec a  na
znamenje „Tnkaj a , na kterega gleda ta, ki daje znamenja,

Z iglo vred se je pa zavrtela tudi njena os io  in kovinski
klinček im,  ki je na osi pribit, je zadel na elastično pero s, ktero
je zvezano z r  in k.  Ker tudi od osi i  drži dratena vez do d,  od
tam do /, do elektromagneta in od njega do tega druzega polar¬
nega konca Z, — je pa zdaj zvezana galvanska baterija tudi še
potem, ko izpustimo popček P in ko stopita narazen zoba n  in a.

Pri tej napravi teče tedaj galvanski tok še naprej po vezeh,
ko smo že popček izpustili iz rok, ter kaže igla ab  dalje časa na
znamenje „Tukaj“,  in ravno tako dolgo daje galvanski tok tudi tam
na svojem cilji in koncu namenjeno znamenje in oznanilo. Elelektrični
tok daje tedaj znamenje tako dolgo nepretrgoma, dokler ga ne
opazi služabnik, kterega kličemo, in dokler ne razsname vsaksebi
polarnih vezi. V tistem trenutku, kadar pridejo polarne vezi na¬
razen, se pa povrne igla pod popkom na svoje prvo mesto, in to
kaže zopet temu, ki je znamenje dajal, da je sprejelo se njegovo
oznanilo ali povelje.

Naprave, s kterimi se opazujejo telegrafna znamenja.

Po velicih krčmah, ktere spremljejo ptujce ali po „hotelih“
in po velikih obrtnijskih poslopjih, imajo vpeljane hišne telegrafe.
V tistih sobah, kjer se dajo znamenja, stoji v vsaki naprava z
električnim popčkom, tam kamor pa drži telegrafna vez in kjer
se sprejemljejo telegrafna znamenja in povelja, tam je treba drugih
naprav, s kterimi se opazujejo telegrafna znamenja. Nekaj teh
glavnih naprav hočemo omeniti v sledečem pogovoru.

Po hotčlih imajo vratarji na preddvorišču svojo posebno sobo,
in notri na steni visi tabla, na kteri so zapisane številke, s kterimi
so zaznamovane sobe s ptujci. Zraven ti h številk pa vise na tabli
tudi gibne magnetične igle (podoba 20). V pristavljeni podobi
pomenijo P,, P 2 . P 3  električne popke, ki stojč vsak v svoji posebni
sobi. Ko prebivalec iz te ali one sobe hoče dati znamenje do vra¬
tarja, mu ni treba druzega kot pritisniti na popek P, ker zdaj
teče galvanski tok iz električne baterije KZ  po bakrenih vezeh
in gre mimo tiste  magnetične igle, ktera visi zraven številke, ki
pomeni njegovo sobo.

To se spoznava tudi po podobi, ker od popka P, drži vez
k elektromagnetu pred prvo magnetično iglo zraven številke 1,  in
ravno tako drži od popka P a  posebna vez iz druge  sobe k vra¬
tarjevi sobi in gre krog elektromagneta te druge  magnetične igle,

45

ktera visi zraven številke 2, ki pomeni to drugo  sobo, iz ktere
ima priti telegrafično znamenje.

Magnetične igle visč pendljem enako na osih a, b  in e ;
spodnji del vsake igle je magnet ns,  zgornji pa ni druzega, kakor
prispičeno kovinsko kazalo. Zraven vsake magnetične igle stoji
trdno podkovi podoben elektromagnet, krog kterega teče električni
tok, kedar pritisne prebivalec v tisti sobi na popek, ktera je za¬
znamovana s tisto številko, ki je zraven igle. Kakor hitro priteče
galvanski tok, naredi se iz podkovi elektromagnet, ta pa potegne na-se
spodnji magnetični konec magnetičnega kazalca, ter se zasuče
zgornji konec ali kazalec tako, da kaže ravno na tisto številko,
ktera pomeni sobo, iz ktere prihaja telegrafno znamenje.

Znamenje , ki ga da magnetična igla, pa ne zgine naenkrat,
ak: ravno jenja prebivalec v sobi pritiskati na popek. Podkovni
elektromagnet, ki je na se potegnil spodnji magnetični del ns  naše
igle, obdrži magnet na sebi, ker mu ostane nekaj malega elektro-
magnetične moči, ko se jenja galvanski tok in pa ker tudi igleni
magnetizem budi v železni podkovi magnetično moč. Tedaj kaže
magnetična igla tako dolgo na svojo številko , dokler ne zagleda
„portir“ tega znamenja in dokler jo ne odtegne z ročnico N  proč
od železne podkovi. — Da pa vratar more hitro zapaziti znamenje,
kterega kaže iga, gre galvanski tok ob enem tudi mimo zvončka,
ter bije s kladivom nanj in kliče vratarja, da naj gre gledati,
kdo da kaj želi ali v kteri sobi prebivalec kaj potrebuje.

Akoravno je ta osnova kaj pripravna, vendar nima posebne
veljavnosti, ker se lahko primeri, da podkov izpusti iglo, predno
jo vratar zagleda, tedaj zgine telegrafno znamenje in nobeden ne
zvč, da bi bil kdo kaj potreboval. Ker pa tudi prebivalec v sobi
ne ''obi nobenega znamenja nazaj, zato tudi on ne zvč, ali je kdo
slišal ali zagledal njegovo zamenje ali ne. Zarad tega se je jela
že zapušati ta osnova z magnetičnimi iglam! , mesti igel se vpe¬
ljava elektromagnet z mehkim železnim mačkom, kterega elektro¬
magnet pritegne in izpusti, kakor je treba. Te osnove pa morajo
biti drugače izpeljane.

Breguet-ova naprava z elektromagnetičnim mačkom in plohom.

Pristavljena podoba 21. nam kaže elektomagnet M,  do kterega
ste napeljani polarni vezi kake galvanske baterije. Nad elektro¬
magnetom visi na elastičnem peresu maček a , obstoječ iz mehkega
železa, ki ima na vrhi pri strani močan zob b.  Zraven elektroma¬
gneta in mačka pa kaže nam podoba tudi neki ploh  p,  kteri se
spodej opira na os o, zgorej se pa prijemlje s svojim zobom za
mačkovi zob.

Ta naprava je v kaki ormari tako shranjena, da se ne vidi
ne elektromagnet ne ploh, dokler se ne dd kako telegrafno na-

46

znanilo. Dokler ne priteče galvanski tok po vezeh, nima elektro¬
magnet svoje moči, ter pusti mačka na miru, in maček drži z
zobom ploh, ki na strani visi, da se ploh ne zvrne navzdoli. Kakor
hitro pa kdo pritisne na popek, kteri stoji tu ali tam v polarnih
vezeh, se pa sklenejo vezi ter teče električni tok , elektromagnet
dobi svojo moč, potegne mačka na se; pri tej priči izpusti maček
ploh, ker se razsnameta njihova zoba in ploh urnah ne na-
vzdoli, pa se ne izvrne popolnoma, ampak ostane na mestu, kteri
je s pikcami zaznamovano.

Ako si mislimo, da ima ormara (podoba 22.), v kteri je
je shranjen elektromagnetični ploh, na strani špranje tako naprav¬
ljene, da ploh, ki ga maček izpusti, ne pade na steno te ormare,
ampak da zadene v špranjo, da pogleda zgornji konec
ploha ven skozi špranjo  iz ormare ter se pokaže ogledovalcu.

Iz tega že utegnemo razumeti, kako naznanja prebivalec v
sobi vratarju ali kakemu služabniku svoje želje. V sobi, kjer sta
nuje, je pripravljen električni popek. Ko prebivalec pritisne nanj,
sklene polarne vezi, električen tok priteče, stori elektromagnetično
moč ter izproži mačka in ploh. Na plohu pa stoji zapisana številka
tiste sobe, iz ktere prihaja električno znamenje, tedaj sprejme
vratar telegrafno znamenje, kedar zagleda iz ormare prežeči ploh
in ve, kje kdo kaj potrebuje.

Temu, ki opazuje ta znamenja, ni treba druzega opravljati
kot skrbeti, da služabniki dopolnejo želje onemu, ki je telegrafoval,
in pa spraviti ploh nazaj v ormaro, da se more iz iste sobe
vnovič dati telegrafno znamenje. Podoba sama pa kaže, da ni kaj
truda s zadnjim opravilom, ker ni treba druzega kot ploh prijeti
in ga potisniti notri v ormaro. Maček je namreč odstopil od
elektromagneta, ki je zgubil svojo moč in zgrabi ploh, ko se mu
približa s svojim zobom, kakor ga je držal od začetka.

Ta naprava se lahko toliko zboljša in popravi, da se ž njo
ne pokliče samo služabnik v to ali ono sobo, ampak da se na ravnost
pokliče tista oseba, s ktero želi ptujec govoriti, naj bo, da po-
strežnika, kr senco ali pa krčmarja.

Mislimo si, da v sobi mesti enega električnega popka stoji
troje električnih popkov, prvi z znamenjem „postr ežnik“,  drugi
z znamenjem ,,kršenca“,  tretji z znamenjem ,,krčmar".  Od
vsacega električnega popka pa naj drži polarna vez tje v ormaro
na preddvorišču in v orrnari naj ima vsaka vez svoj posebni
elektromagnet s plohom vred. Na tistem plohu, kterega elektro¬
magnet je zvezan s popkom, ki ima znamenje „p o s tr ež ni k“,
naj stoji tudi znamenje „p o s t r e ž nils“; na drugem plohu, kterega
elektromagnet je zvezan s popkom, kteri ima znamenje „kr-
šenca", naj stoji znamenje „kršenca‘‘  itd.

S tako napravo utegne prebivalec v sobi poklicati ali po-
strežnika, kršenco ali pa krčmarja, kakor mu je ljubo, ker ni

47

treba druzega, kot da pritisne pravi električni popek, zaznamovan
s tistim imenom, kterega misli poklicati. Kakor pritisne, n. pr. na
popek z znamenjem „krčmar 1 ', pa pogleda tam, kjer se znamenja
ogledujejo, iz ormare ploh z znamenjem „krčmar“, ki ga ptujec
k sebi kliče.

Cela osnova hišnega telegrafa.

Doslej smo pregledovali posamem pripomočke, s kterimi dela
hišna telegrafija; zdaj ko poznamo galvansko baterijo, električne
popke, gibljajoče magnetične igle, elektromagnetični zvonec in
elektrornagnetičnega mačka s plohom, pa utegnemo sostaviti vse
te potrebne pripomočke v tako zvezo, da se napravi iz njih cel
hišni telegraf.

V pristavljeni podobi 23. je posnet obraz take osnove hišnega
telegrafa. V tej podobi pomeni MN  ormaro na preddvorišču, |V
kteri so zaprti elektromagneti z mački in plohovi, pod špranjami,
skozi ktere pogledujejo plohi iz ormare, stoje številke 1, 2, 3, 4
in 5. Vsak elektromagnet je vprežen v polarni vezi. Polarna vez
pa izhaja iz galvanične baterije B,  in sicer od bakrene plošče K
proti VV  in od VV  skozi sobe, v kterih stoje popki p n  p 2 , p 3 ,
p 3  in j> 5 . Iz sob od popkov pa držč vezi vsaka do svojega elektro¬
magneta v ormari, in se združijo v edino vez pri d , ld/'ra drži
nazaj do baterije B.  Na tej poti pa gre polarna vez in galvanski
tok skozi elektromagnet E  z elektromagnetičnim zvončkom z, k,
kteri visi na steni zraven ormare ter pozvonuje in kliče glasno
vratarja ali služabnika, da naj pogleda, kje da se je pokazalo kako
telegrafno znamenje iz ormare. Zdaj še posebno (p 3  ab).

Zdaj ko poznamo celo osnovo, pa vemo kaj se godi. ko kdo
telegrafuje iz te ali one sobe. Ako hoče prebivalec, ki stanuje v
srednji sobi, dati znamenje, pritisne na električni popek p 3 .  Pri¬
tisnjen popek sklene električne vezi ter teče električni tok iz ba¬
terije sem po poti KV c,  pri c pa se loči glavne vezi in gre skozi
sobo tega prebivalca, iz te pa stopi pri h  v ormaro, kjer dd
srednjemu elektromagnetu svojo moč. Srednji elektromagnet potegne
mačka na-se in maček spusti ploh, kteri se zvrne in pogleda iz
srednje špranje ab  v znamenje, da prebivalec v srednji sobi kaj želi.

Kedar se primeri, da se popka v dveh sobah naenkrat pri¬
tisneta, se pa glavni električni tok razcepi na dvoje ter gre polo¬
vica elektrike skozi to polovico in skozi ono sobo, ako so vezi
enake pri tej kot pri oni. Enako se utegne pripetiti, da se pritisne
ob enem na vse električne popke; takrat se razdeli tok na toliko
delov, kolikor je električnih popkov. Tedaj mora galvanska ba¬
terija imeti toliko moči, da na vse kraje razcepljeni električni tok
še ohrani pridši v ormaro toliko moči, da more razsneti mačka,
da ploh iz ormare pogleda.

48

Ako ta, ki telegrafuje z električnim popkom, kterega smo
ogledovali po 18. podobi, želi zvedeti, ali je kdo opazil njegovo
znamenje ali ne, je pa treba še druge priprave. Zvedeli smo namreč
na zgornjem mestu, da ko se pritisne električni popek, pokaže
magnetična igla v njem na znamenje „Hier.“ To kaže pa samo,
da električni tok gre po vezčh; ali pa tok opravi svoje delo, ali
prinese pošto in ako zagleda vratar ali služabnik razprožen ploh
ali ne, tega mu igla ne ve povedati, dokler kaže na znamenje
„Hier“. Ker pa je vsakemu, ki kaj potrebuje, ležeče na tem, da
zvč, ali je kdo sprejel njegovo povelje ali ne, je pa v ormari
naprava taka, da vratar, ki zagleda popek, s tistim gibom, s kterim
vzdigne ploh in ga postavi na staro mesto, razklene za kratek čas
električne vezi. Kakor hitro pa je vez pretrgana, pa jenja galvanski
tok ter igla v sobi zapusti znamenje ,,Hier“ in se skrije na svojem
navadnem mestu. Ko prebivalec vidi, da je igla skrila se, pa vč,
da je kdo zapazil njegovo povelje.

Hišni telegrafi v podobi električne ure.

Hišni telegrafi, ktere smo premišljevali v poprejšnjem pogo¬
voru, zadostujejo samo takim majhnim potrebam, ki tirjajo, da se
hitro naznanja povelje iz te ali one sobe tje na kako dalnje mesto.
Te naprave pa niso za to osnovane, da bi se mogli ž njimi po¬
govarjati iz sobe do sobe; s temi prvotnimi osnovami se ne more
pogovarjati,  ker tisti, ki zazre telegrafno znamenje, nima no¬
bene posebne naprave, da bi mogel odgovoriti, kar bi hotel, k
večem utegne dati znamenje, da je sprejel povelje.

Po večih hišah in posebno po obširnejših obrtnijskih poslopjih
pa je treba pogovarjati se z oddaljenimi osebami, da ne treba zmiraj
letati od konca do konca semtertje, ter je treba telegrafnih osnov,
s kterimi se more telegrafovati semtertje, kakor se telegrafuje z
občnim telegrafom. Omenili smo sicer že poprej, da so iznašli
Wheatstone in Siemens in Halske kaj izvrstne telegrafne naprave
s cifrenicami in s kazali, ki po cifrenicah kažejo na alfabetične črke
kakor ura kaže na cifre. Omenili pa smo tudi,  da so te izvrstne
naprave predrage.

Zarad tega so prizadevali se mehaniki neutegoma iznajti
enotnejše naprave, ktere bi ne imele take velike cene, pa bi vendar
kazale alfabetične črke, kakor kaže ura ure. Iz tega prizadevanja
izhaja Hagendorff  ovi telegraf, kteri v resnici ni druzega kot enot¬
nejša osnova sostavljenega Breguet-ovega  telegrafa s cifrenico.

Ker pa dela težavo ob enem ogledovati pri toh telegrafih po
cifrenici tekoča kazala in zapazovati si zapored vse tiste črke, pri
kterih kazalo nekaj malega počije, so pa v zadnjih letih hiteli
drugi mehaniki iznajti take telegrafe, pri kterih se alfabetične
črke dado natisniti,  kakor jih tiska Huglies-ovi telegraf. Zakaj

49

pa ne porabijo v takih hišah izvrstnega Hughesovega telegrafa?
Tudi ta je predrag,  ker velja na Uunaji pri Schaefflerju
600 gld. Ako se hoče osnovati telegraf, s kterira se pri hišni rabi
tiskajo telegrami, je treba izpustiti tisto težavno osnovo, ktera
sama tiska ter je treba pristaviti edini vod,  s kterim tiska ogle¬
dovalec. Tako so Francozi znižali ceno in dosegli so ta cilj in konec,
da se natisnejo telegrafni pogovori.

V naših dneh še ni toliko takih telegrafov, da bi utegnili,
posebno izbirati jih, pač je pa silo in silo veliko poskušenj in ve¬
liko nerabljivih naprav stopilo na dan.

Po moji razsoji se med hišnimi telegrafi, s kterimi se tiskajo
povelja, prilega najbolje telegraf, kterega je napravil mehanik
K e m o n d v Parizi (42, rue des Martjrs) , ker njegova raba ne
tirja nobenega posebnega uka in cena je nizka, ker ne velja več
kot 159 frankov.

Remondov telegraf s tiskarnim vodom.

Remondov telegraf obstoji — razun galvanske baterije —
iz dveh glavnih delov. Prvi del (podoba 24) obstoji iz naprave,
s ktero se dajo znamenja kakor z Morsetovo ročnico.  Francozi
ga imenujejo: „manipulateur“; mi bomo imenovali ga r očnico.

Na štirivoglatem lesenem podnožji je utrjena okrogla kovinska
tablica MN,  ž nje gleda na sredi os, na kteri je vprežena ročnica
PC-  Na vnanjem konci pri P  ima ročnica popek P,  kteri se prime
z roko in se vrti ročnica ž njim na okrog od leve na desno stran,
kakor kazalo na uri. Poleg okroga pa stoje pod ročnico alfabetične
črke zapored kakor v alfabeti, in ročnica je pribita  pri B  tako,
da se vidi skoz njo tista črka ali cifra, nad ktero stopi ročnica,
ko s s vrti.

Raba te ročnice je kaj pripravna, ker temu, ki hoče tele-
grafovati, ni treba druzega, kot da vrti ročnico, kakor gre ura,
samo da mora na vsaki črki, ktero meDi telegrafovati, nekaj malo
časa počiti, takrat ko se ta črka pokaže pod ročnico.

Spodej pod okrožno tablico tiči na ročnični osi zobato ko¬
vinsko kolesce, ktero ima napol  toliko zob, kolikor ima okrožnik
znamenj. Po zobeh tega kolesca pa se plazite dve kovinski kljuki
D  in D x .  Kedar poskoči kljuka D  na dno zoba, se odzdigne njeni
rep od klinčeka o, na kterim se sklepljejo polarni vezi galvanskega
toka, ki ste privezani pri A  in A.  Kedar pa vzdigne zob s svojim
hrbtom kljuko kvišku , se pa vezi pri o  zopet sklenejo ter teče
zopet električni tok. S to napravo se doseže, da se pri vsakem
zobu električni tok spusti po telegrafnih vezeh in se zopet konča.

Drugi glavni del (podoba 25) nadomestuje Morsetovo tiskarno
rnašino z elektromagnetičnim vodom. Ta obstoji iz elektromagneta
E,  kteri sega s svojim mačkovim vodom O  gori med zobč navite

0 telegrafiji. 4

50

ure U.  Ta ura pa goni kazalo, kakor navadna ura po cifrenici,
na kteri šteje znamenja: črke in cifre po tisti vrsti, kakor na roč-
nici, tako da kaže ta ura zmiraj na ravno tisto črko, ktera se vidi
skozi ročnico. Na tej uri se sprejendjejo telegrafna znamenja, in
Francozi jo imenujejo: „recepteur“; mi ji bomo rekli: s pre¬
jem 1 j ic o ali ura, ki sprejemlje telgrafna znamenja.

Naša 25. podoba nam kaže od strani telegrafno uro ali spre-
jemljico, tedaj se njeni sostavni deli ne morejo ločiti med saboj,
temveč zakrivajo jeden druzega. V tej uri je tudi tista naprava,
s ktero sprožuje elektromagnet uro z vodom S j  ta naprava se vidi
v tisti podobi na desni strani zaznamvaua serkami STinz.  Elektro¬
magnet sega z vodom S,  kteri je na zgornjem konci šivanki po¬
doben, med zobata kolesca z, tako da jih zavira, kedar je vod na
miru. Ura navita bi rada ta kolesca gnala na okrog, pa ne more,
ker so zavrte, dokler elektromagnet ne dobi moči in ne zgiblje
špičastega vodu izmed kolesčevih zob. Ta naprava se imenuje
,,echappement“ ali sprožalo.

Na tisti osi, kjer sta utrjena kolesca z, pa tiči na drugem
konci, ki sega skozi steno F,  precej veče kolesce T,  ktero ima
krog in krog po obodu zobe; iz teh zob pa gledajo tiskarne
alfabetične črke.  Ko bi zagnal poprej tn kolesce po suknju
s črnilom napojenem, potem pa po belem papirji, bi se pa natisnile
iz njegovih zob prežeče črke in na papirji bi se pokazal tiskan cel
alfabet po tisti poti, po kteri se je kolesce valilo.

Mislimo si, da kdo na ročnici vrti na okrog in da pride od
črke A  do črke B ; zdaj se pusti galvanski tok po vezeh, elektro¬
magnet dobi svojo moč ter potegne na se vod <S, kteri spusti zob ko¬
lesca na desni strani; ta pa hitro zasači na levi strani drug zob nasproti
stoječega kolesca. Ura navita, ki hiti vrteti os, jo zavrti takrat, ko
vod spusti zob na desni strani, ter pravimo, da se je sprožilo gi¬
banje. Naprava je pa taka, da se os komaj zavrti toliko, da se
kolo s tiskarnimi črkami pomakuje samo za en zob ali za eno
črko na okrog in sicer tako, da pride na tisto mesto , kjer je po¬
prej stal zob s črko A , zdaj črka B.  Kakor hitro se to zgodi,

{ >a zapre elektromagnet zopet uro, da neha teči. — Iz tega se
ahko sprevidi, da elektromagnet z vodom, s sprožalom, spušča v
uri alfabetične črke po tistem redu zapored naprej, v kterem
redu se prikazujejo pod ročnico, ki se vrti.

Zdaj, ko smo ogledali od Strane uro, ki ima sprejemati teie¬
grafna znamenja, pa zavrtimo v mislih napravo, tako da pride
leva stran 23. podobe pred naše oči, ter ogledujemo aparat od
spredaj, kakor ga nam kaže pristavljena podoba 24. Tukaj vidimo
široko steno FF.  Zgorej na levi strani gleda iz te stene zobato
kolesce T,  ktero ni druzega kot kolesce s tiskarnimi čr¬
kami,  ki smo  ga že v poprejšni podobi pod istem znamenjem T
zapazili si. Ob obod tega tiskarnega kolesca in ob njegove črke

51

se drgne majhno vretenice H  napolnjeno s črnilom ali z barvo.
Ko se vrti tiskarno kolesce , se drgnejo tiskarne črke ob barvo
na vretenu ter se pobarvajo tako, kakor se v tiskarnici barvajo
s tiskarnim črnilom, predno se natisnejo.

Spodej pod tiskarnim kolescem T  je pripravljen vod oL,
kteri se vrti krog osi L\  na levi strani pri o ima nekaj špičastega
obronka ali prizmatičen hrbtiček ra sebi, na desni strani pri L
pa je v podobi ročnice zakrivljen, da ga je lagljeje prijemati in
ga potiskati navzdoli.

Na vrhu stene je pa obešeno motovilce 11  obvito z dolgim
papirnatim trakom.  Iz motovilca ee vleče papirniti trak na¬
vzdoli , kakor kaže strelica narisana in pikasta stezica mnogo
zakrivljena, ki gre od 1  doli proti O,, od todi proti g  in gori čez
prizmatični vodni hrbet o pod tiskarnim kolescem ; od tam pa gre
papir na levo navzdoli, kjer je na vnanjem koncu pripeta neka
teža k  na njim, ki ga vleče izpod tiskarnega kolesca.

Mislimo si, da gleda na tiskarnim kolescu T  navzdoli na
spodej stoječi papirnati trak ravno tisti zob, kteri ima tiskarno
črko A;  ako se zdaj pritisne z roko vod pri L  navzdoli, vzdigne se
vod z levim koncem o  in vzdigne s seboj papirnati trak ter ga
pritisne ob pobarvano tiskarno črko A,  tako da se črka  A  na
papir natisne.

Zdaj, ko smo natisnili črko A,  je tudi ročnica,  ki daje
znamenja, kazala na A.  Ako pa zdaj zavrti telegrafovec ročnico
do B, sproži tudi elektromagnet E  s svojim mačkom in s spro-
žalom uro, ter se zavrti ob istem času tiskarno kolesce toliko, da
stopi zob s črko B  nad papirnati trak.

Zdaj bi tedaj utegnili natisniti z vodom črko B  na trak, ako
bi pod njo na prizmatičnem hrbtu ne stala poprej natisnjena črka
A.  Ako hočemo zraven A  natisniti tudi B,  je treba trak papirnati
toliko potegniti naprej izpod kolesca, da pride nov konček papirja
pod zob. To se godi takole: Poprej, ko smo natisnili črko A,
smo pritisnili z roko desni konec L  vodu navzdoli, vod se je za-
vrtil krog L,  ter je šel cel konec noter do A' navzdoli, in na tem
koncu tiči pri O, klinček v vodu, krog kterega klinčka se ovija
papirnati trak. Ko gre z vodom klinček o, navzdoli, potegne tedaj
kos papirnatega traku za seboj in ga razvije toliko iz motovilca.
To se zgodi v tistem trenutku, ko se tiska na druzem koncu črka
na papir. Zdaj, ko je natisnjena črka , izpusti roka vod L,  neko
zavito elastično pero M  pa potegne vod na njegovo staro mesto
nazaj. Zdaj gre klinček o, kvišku in spodej pod vodom je zdaj
papirnati trak dalje kot poprej, ter ni napet, dokler ga ne nategne
kdo od konca šeni. Ker visi konci traku teža k.  ga pa ta nategne,
da potegne za seboj tisti konček, ki se je poprej bil razmotal. Tedaj
pride zdaj nov konček papirja pod novo črko, ter jo utegnemo
natisniti na papir, kakor smo natisnili črko A.

52

Ko telegrafovec daje znamenja z rodnico  (podoba 22), se
vrti tedaj tiskarno kolesce, tako da vselej stoji tista črka, na ktera
zadeva rodnica, ravno nad papirnati trak, ter da se tiska črka za
črko po alfabetidnem redu, kakor zadeva rodnica pri svojem vrtenji
drke po alfabetidnem redu.

Raba tega hišnega telegrafa je tedaj kaj pritožna. Ni treba
druzega, kot da vrti ta, ki hode telegrafovati, rodnico na okrog in
da postane z rodnico nekaj malega vselej, kedar zadene z rodnico
pri vrtenji tisto črko, ktero ima naznaniti tje, kjer stoji sprejem¬
nik. Sprejemnik pa zopet nima velicega dela, ker ni treba dru¬
zega, kot da pazi, kdaj da tiskarno kolesce pri vrtenji nekaj po¬
bije, takrat ima pritisniti na tiskarni vod, da se črka telegra-
fovana v  natisne na papirji.

Se laglje pa dela sprejemnik, ako ima zraven tega tudi
cifrenico s črkami in s kazalom pred očmi. Ta se sicer v nobeni
podobi ne vidi, pa si lahko mislimo, kako da je narejena. Mislimo
si, da gleda os tiskarnega kolesca sem ven, kakor iz cifrenico na
uri gleda os na sredi. Na to os dajmo cifrenico pribiti na steno,
da mirno stoji, kakor pri uri, kazalo pa nataknimo na os , tako
da se ž njo vrti; zdaj kaže kazalo zapored na tiste drke, na katere
kaže telegrafovčeva rodnica. Kedar tedaj telegrafovec postane z
rodnico, postane tudi kazalo na tisti črki, in sprejemnik, ki drži
za vod, pritisne na nj, kakor hitro zapazi, da podiva kazalo na
ti ali na oni črki.

Pri ti osnovi se ni lahko zmotiti, ker sprejemnik vidi prvič
telegrafovane drke vse zapored, kakor je navada pri navadnih
kazalnih telegrafih, drugič jih pa ob tistem času natisne na papir.
Ni mu treba ne zapominjati si črk zaporedoma, ne zapisovati si
jih na posebni papir.

Pri vsi ti izvrstni in varni napravi je pa vendar mogoče,
da se kaj popadi, tako da se zgreši prava črka in da se za po¬
pačeno črko popačijo tudi sledeče črke. V našem razlaganji smo
si namreč mislili, da so naprave tako natančno izpeljane, da se s
pomočjo elektromagnetibnega mačka in s sprožalom  doseže
enakočasno gibanje  na rodnici in na tiskarnem kolesci. Utegne
se pa pripetiti, da telegrafovec, ko hiti dajati znamenja z rodnico,
vrti hitro in hitro po tistih črkah naprej , katerih ne potrebuje,
ter da imata elektromagnetibni maček in sprožalo hitro delati, da ga
dohajata. Teža je pa velika mehaniku tako natančno izdelati vse dele,
■posebno elektromagnetični vod in sprožalo, da bi se nikoli nič ne
zmedlo. Ako se pa pri sprožalu samo e n z o b zgreši, se pa na
tiskarnem kolesci ne zgreši samo ena črka, ampak zgreše se tudi
sledeče vse, dokler se tiskarno kolesce na popravi.

Za popravljanje tiskarnega kolesca se rabi drugi vod P,  ki
ga vidimo v zadnji podobi na levi strani Kakor hitro seje kaj po¬
kvarilo , da se besede zmedo, pa pritisne sprejemnik na ta vod.

53

S tem vodom se vzdigne os tiskarnega kolesca toliko, da se sna¬
meta zobata kolesca z  raz elektromagnetičnega vodu; zdaj pa
neha sprožalova zavira, ter ura zažene tiskarno kolesce hitro na
okrog. Osnova je pa taka, da ura, ko jo ne zavira sprožalo, postavi
tiskarno kolesce in kazalo na cifrenici vselej na prvo ali na zadnjo
alfabetično črko, na A  ali na Z.  Zdaj je popravljena ura; treba
pa naznaniti tudi prvemu telegrafovaicu, od ktere besede sem
da se je povelje pokazilo in da je treba popravljati in ponavljati.
Pri tej zmoti mora tudi on pomagati, ter mora postaviti svojo
ročnico na isto alfabetično črko, na A  ali na Z,  kakor sta med
seboj pogovorjena, in potem še le ponavlja svoje sporočilo od po¬
pačene besede naprej.

Hagendorffov hišni telegraf z uro, ki kaže črke.

Hagendorffov telegraf obstoji vsesploh iz enačili naprav kakor
Remondov telegraf, kterega smo ravno ogledovali, samo da Hagen-
dorffovemu manjka kolesca s tiskarnimi črkami in tiskarnega vodu.

Hagendorffov telegraf pogrešuje toraj tisto važno naredbo,
s ktero se telegrafna znamenja, minljiva kakor so, ne pokažejo samo
na cifrenici, ampak se tudi štampajo, da se bero, kakor knjige
tiskane. Ker na cifrenici znamenje za znamenjem hitro zgine, kakor
kazalec hitro skače od znamenja do znamenja, je pa kaj nepre¬
cenljiva Remondova tiskarna naprava, ker ž njo se daje zginljivim
telegrafnim znamenjam nezginljiva podoba, ter se ohranijo telegrami
natisnjeni na papirji za vsacega, kdor jih želi brati.

Remondov telegraf je tedaj veliko važnejši za dejavno živ¬
ljenje kot Hagendorffov. Zakaj pa se ne rabi povsodi Rčmondov
telegraf? Hagendorffov telegraf je stareja nemška iznadba, je
dober kup in razširjen je že povsod po večih nemških obrtnijskih
pohištvah, Remondov telegraf pa je mlajša francoska iznajdba,
ker ta je zagledal še le leta 1869. ta svet.

Hagendorffov telegraf obstoji, kar se ga vidi od zunaj iz
majhne ormarice (pod. 24), ktera stoji na mizi, iz sledečega: Na zgornji
steni te ormarice, ktera stoji večidel toliko napošev proti nam,
da lahko nanjo gledamo, ko sedimo pri mizi, se nam kažeta dva
okrožnika. Okrožnik na levi strani ima ročnico P  in črke alfa-
betične; ž njim se dajo znamenja ravno tako, kakor z ročnico P
pri Remondovem telegrafu. Okrožnik na levi strani pa ima cifrenico
s kazalom k  in na okrog tisto vrsto alfabetičnih črk kakor ročnica;
na njem kaže pod steno skrita ura telegrafovane črke.

Med krogoma gleda pri a  popek iz pokrova. Kedar se kaj
zmede, da kazalo ne kaže na pravo črko, se pa s popkom postavi
kazalo na prvo črko. Pritiskaje na popek poganjamo kazalo od
črke do črke, dokler ne pride do prave, ktera stoji pod ročnico v
prvem krogu.

54

Električne baterije in telegrafnih vezi pa v podobi ni videti.
Baterije nimajo skoraj nikjer v sobi, ampak ta stoji kje na kakem
varnem kraji, da se ne pokvari z butanjem in da se pri popravljanji
ne oskruni soba s kislinami in z drugim neprijetnim orodjem, ktero
se pri bateriji rabi. Najsnažnejša je Meidingerjeva galvanska ba¬
terija , in se priporoča tudi zaradi tega , ker nje tok trpi dolgo
časa, predno jo je treba popravljati.

Zgornja stena ormare se odpre kakor truga. Ko vanjo po¬
gledamo , vidimo na sredi med okrožniltoma elektromagnet M  z
elektromagnetičnim mačkem nn  in z vodom ah,  kakor nam to
kaže podoba 28.

Pod ročnico zagledamo enako napravo, kakor pod Remondovo
ročnico v podobi 24- Ko se tedaj ročnica vrti od črke do črke,
se vrti ž njo zobato kolesce K,  ter se polarne vezi zdaj stikajo,
zdaj pa razkljepljejo, da se potaka galvanski tok po vezčh in da se
zopet vstavl ja. Od galvanskega toka pa dobiva elektromagnet svojo
moč, ter giblje z mačkom vod, s kterim sega v navito uro TJ.

Sprožalo v tej uri pa ne obstoji iz dveh kolesec, kakor pri
Remondovem telegrafu, ampak iz edinega kolesca r,  ktero ima dolge
spičaste zobce.

Ko potegne elektromagnet M  mačka nn  na-se , se zgiblje
mačkovi vod ah,  tako da se njegov precepljen konec h  nekaj
malega proti nam obrne, ter vzame s sabo v precepi tičeči klinček
i  in zavrti ž njim stebriček co.  S tem stebričkom se pa zavrtita
dva dolga roga m  in u,  in sicer tako, da se oprosti kolesce r,  ko
se obrne rog m  vsled zavrtepja proti nam. Pri tisti priči pa stopi
spodnji stebričkov rog u  pred sledeči kolesčev zobček, ter se ko¬
lesce r  ne more naenkrat zavrtiti za več kot samo za pol zoba.
Ko pa potem elektromagnet zgubi moč, se pomakne maček na
svoj prvi prostor, stebriček se zavrti nazaj in kolesce r  se zavrti
za pol zobd.

Ko je tedaj vod na miru, se opira desni rog tega vodu na
kolesčev zob; kakor hitro se pa vod toliko pomakne, da pride
zob v špranjo med vodova rogova, na steče kolesce naprej, ker v
tem trenutki vod ne zavira zoba. Komaj pa je ura zagnala opro-
steno kolesce za en zob naprej, že plane ta drug rog električnega
vodu pred drugi rob, ki se porniče za prvim in ga vjame in zopet
zavre uro in kazalo na cifrenici.

Kar zadeva djavno rabo Hagendorffovega telegrafa, se ta po
prejšnjem ogledovanji lahko razume. Ako se hočeta dva, ki bivata
v daljnih sobah, pogovarjati med seboj o svojih delih in po
trebah, morata imeti vBaki celo to napravo, ktero nam kažete zadnji
podobi; in zraven te tudi električno baterijo in vezi napeljane od
baterije do obeh njihovih telelegrafnih aparatov.

Kedar se telegraf ne rabi, stoji ročnica na ormarici vselej
na gotovem prostoru med prvim in zadnjem alfabetičnem koncem.

55

Ta prostor ima znamenje f, ali zvezde ali pa ostane celo prazen
z belim poljem. Na miru more tedaj tudi kazalo na svojem krogu
kazati vedno tje, kamor kaže rodnica. Ko bi se pri kazalu to
zgrešilo, se pa postavi na svoj pravi prostor s popkom a, kakor
smo že omenili.

Ta, ki misli naznaniti daljnemu svoje želje, mora poprej dati
znamenje. Iz tega namena gre galvanski tok od začetka, ko vrti
rodnico v daljni sobi, k elektromagneličnemu zvoncu, kterega pa
v podobi ni videti, ter kliče v daljni sobi na ogled. Predno mož
priteče ogledovati znamenja, pa hočemo mi še enkrat pogledati v
ormaro, kaj da se godi v nji.

Ko se vrti ročnica P,  se vrti ž njo vred kolo K  (podoba 28),
lisica f  se opira z jeklenim peresom l  med zobe. Namen lisični
je dvojni; prvič zavira kolo /c, da se ročnica P  ne more nazaj
vrtiti, ker bi se, ako bi se nazaj vrtila, vse zmedlo in ka¬
zalec bi ne kazal na tisto črko, ki stoji pod rodnico. Drugič pa
ima lisica vpregati in razpregati električni tok; to pa opravlja s
svojim hrbtom slonove kosti. Ko namreč lisica tiči v jami za zobom,
ste telegrafih vezi za njenem hrbtom razklenjeni med kovinskima
peresoma Z in h,  ker se ta zdaj ne tišita eno druzega. Kakor pa pri
vrtenji zobovi hrbti odganjajo lisico od k , pa pritiska ono s
svojim košenim hrbtom konec telegrafne vezi l  ob konec h  ter
skleplje tok. Vselej, kedar se galvanski tok sklene in razklene,
se pa pomakne na drugem krogu kazalo, ktero daje znamenja,
vselej za eno znamenje naprej.

Ta, ki daje znamenje, pokliče od začetka, rodnico urno na
okrog vrte, na ogled; potem pa začne telegrafovati še le, ko
ogledovalec v dalnji sobi odgovori in pritrdi, da hoče paziti na
njegova znamenja. Zdaj telegrafov, c vrti rodnico ter pri vsaki črki,
ktero hoče naznaniti, postane nekaj malo časa, dalnji ogledovalec
si pa črko, ra kteri kazalo nekaj malega počiva, zapazi ali zapiše.
Iz črk se sestavijo besede, ter se tako pove po telegrafu, kar je treba.

Ozir po občnih telegrafnih osnovah.

Kakor mogočno si je človek s svojimi vednostmi osvojil
električne moči, kjerkoli ima v svoji oblasti njihove izvire, kakor
mogočno je prepregel vse kraje po suhem in po morji z električ¬
nimi vezmi in kakor mogočno on zapoveduje električnim tokom,
da morajo oznanjati njegovo voljo na vse kraje po zemlji; vendar
ga še preganja po vseh teh potih natorna vlast ali moč neukrotene
elektrike, iz ktere se delata blisk in grom.

Ko bi zdaj živeli Grki med nami, bi djali, da zavidljiv
bog, oča blisku, preganja človeka, kteri se je predrznil po sili vzeti
mu nekaj bliska in strele. Kakor je o soda  (fatum) preganjala.

56

stara ljudstva, tako preganja n at orna električna  moč  v zraku
vse telegrafne vezi.

Ko so na Semerniku (Semering) po stebrih razpenjali tele¬
grafne dratove, je profesor fizike, Baumgartner, bil nadzornik tega
dela. On nam pripoveduje boj njegovih delavcev z natornimi pri¬
kazni. Velikokrat so delavci ostrmeli in vrgli so dratove iz rok!
Na vprašanje, kaj se jim je krivega prigodilo, so odgovarjali, da jih
neka nevidna stvar stresa in trga močno po vseh udih, ko prijem¬
ljejo dratove z rokami.

Prepričal se je Baumgartner po lastnih skušnjah, da stres
in trganje po udih prihaja od električnih tokov, ktere obudi strela
pri hudem vremenu ali zračna elektrika po telegrafnih vezeh. Take
električne toke, izvirajoče po kovinskih vezeh od vnanje elektrike
imenujemo „inducirane“ toke.

Inducirani električni tok, imajoči moč, da stresa človeka po udih,
ima pa tudi lastnost, da goni elektromagnetični vod ter daje tele-
grafna znamenja in piše — se ve da vse zmešano — z Morsejevo
tiskarno mašino, kakor tudi z druzimi napravami, s kteruni se
sprejemljejo telegrafna znamenja. Ko se o hudi uri približajo črni
obiaki, po kterih se bliska in treska, se začno raztekati inducirani
toki po telegrafnih vezeh, ter sleparijo s svojo neukroteno močjo
po telegrafnih mašinah in jih pokvarijo, kedar so premočni. Straž¬
niki, kteri so vajeni njihovega nerednega dela, jih hitro spoznajo
že celo no uho po nerednem glasu in po klepetanji po mašinah
ter hite snemati telegrafne vezi, kajti utegne se prigoditi velika
nesreča ž njimi, ker rada vdari za njimi, ako so premočni, strela v
telegrafne aparate.

V vseh teh prikaznih, v streli in v blisku spoznava natoro-
znanec in vsak izvedeni omikani človek dejanje natornih moči,
nevednega človeka pa obhaja strah pred njihovim neznanim in
skrivnostnim dejanjem, kakor ga obhaja groza pred tistimi po
šasti in duhovi, ki izvirajo iz njegovih vražnih misel.

Ubraniti se nevarnosti, ktere izhajajo iz induciranih električnih
tokov o hudih urah, je iznašel Steinheil  telegrafni elektrovod
ali strelovod.

Na električnem kolovratu se je storila skušnja, da močan
električni žarek , ko se mu električna vez nekaj malega pretrga,
kaj rad preskoči v podobi električnega žarka iz enega konca do
druzega, in da raje preskoči nego bi šel po šibkejši slabi in dolgi
vezi svoja pota. Dosledno ti izkušnji je Steinheil pretrgal na po¬
staji telegrafično vez tam kje pod streho ter je postavil na pre¬
trgana konca kovinski plošči, nekaj malega vsaksebi, na plošči je
pa pripel tanke bakrene dratove, držeče v sobo k telegrafnemu
aparatu.

Telegrafični tok gre iz glavne vezi po tankih dratovih v sobo,
opravlja tam svoja znamenja in iz sobe gre po tankem dratu zopet

57

na glavne vezi, ki vise po stebreh. Ko pa pride po glavnih tele-
grafnih vezeh od strele induciran močan električen tok, ki bi
utegnil kaj poškodovati v sobi, pa rajše preskoči od plošče do
plošče ter teče po telegrafnih vezeh naprej, dokler se po stebreh
v zemljo ne pogubi. — V tej napravi obstoji tedaj telegrafni strelo¬
vod, ki obvaruje telegrafne hiše in sobe pred strelo.

Akoravno pa preganja še vedno natora človeka po telegrafnih
vezeh s silno strelo, akoravno se ni izpolnilo upanje, da bi se
z električnim tokom utegnilo telegrafovati kadei bodi pri vsakterera
vremenu, vendar sc ve človek ubraniti vseh nevarnosti, samo po¬
čakati mora pri hudem vremenu vselej toliko časa, da se raznosijo
natorne moči. Ne prašaje za nobeno nevarnost je človek razpel
telegrafne vezi po hribih in po dolinah, po dnu morja in po strašnih
morskih brezdnih. Dandanes prepregajo telegrafne vezi, kakor
neskončna mreža, večino dežekt na zemlji od ene strani do druge.
Po teh mrežah razpošilja človek svoje misli in svoja sporočila in
svoja povelja na vse kraje po svetu, in sicer s tako silno hitrostjo,
da prihaja telegrafno sporočilo v tistem trenutku, kedar se telegrafuje,
v najdalnje kraje. Po teh t elegra fnih vezeh zve človek vse iz vseh
krajev sveta, kakdPda bi''bilviegapfieujoČ, kakor Bog sam.

Kakor vredni nasledniki grških gigantov gospodarijo omikani
narodi dandenes z natornimi močmi! Ko bi grški modrijani vstali
iz svojih grobov, bi se čudili, videti današnje človeške naprave,
ter bi menda mislili, da je človek obropal njihove stare bogove
in jim vzel iz rok njihove najveee moči in se polastil njihovih
najimenitnejših lastnosti, kajti ne čas, ne prostor, ne na¬
sprotne natorne sile  ne morejo postaviti nobene meje nje¬
govemu napredovanju.

0 telegrafiji.

5

Tiskarski pogreški v telegrafiji.

mesto:
podobi 10

Casellijevega telegrafe
ena

iznadbe

kteri

Besede:
to polovico in skozi
Hier
pribita
šteje

23. podobe

24. „
črlniom

podoba 22
ktera

papirnati trak
na

podoba 24
i

ono

Dosledno ti izskušnji

beri:

podobi 11
telegrafa
eno

iznajdbe

to jn polovica skozi
tukaj
prebita
stoje

25. podobe

26. „
črnilom

podoba 24
ktero

papirnatim trakom
ne

podoba 27
e

ona

Ysled to skušnjo

ktero

.Zdaj še posebno (p 3  ab)“  naj se izpuste.

Tabla I.

*

Tabla II.

r l :il>l?i III

T»l>la IV

Pod. 12.

Pod. 13.

Pod. 15.

Tabla V.

*

Tabla TI

Železni dratovi
preoblečeni s
posmoljeno
konopljo.

Bakreni dratovi.

Konoplja

posmoljena.

Pod.

Gutaperha
4 skladi.

Tabla VII.

Tabla VIII

Pod. 20.

Tat>l» IX.

Tabla 1X1

XI




NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

. . .. . »m*