ME dolenjka, d.d JULIJ - MESEC FRUCTALA V DOLENJKI Redna Akcijska MPC MPC jabolko nektar 1/1 129,00 Pijača pomaranča + limona 1/1 A&SXr 119,00 •»»bita tropic, orange 2/1 -J«W 209,00 sirup limona, pingo, jabolko 1/1 -492^tT 339.00 sirup oranža, malina ročka 3/1 J4?W(r 849,00 [71 ■ 1 1 rj I S i 0 i ISSN 0416-2242 130 LET SLOVENSKEGA GASILSTVA 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI list Gasilci rušijo meje vseh vrst V Metliki osrednja državna slovesnost ob gasilskih jubilejih - Kučan slavnostni govornik METLIKA - V nedeljo je bilo v Metliki veliko slavje ob treh pomembnih gasilskih jubilejih. 18. septembra 1869 je bila namreč v Metliki ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem, ta datum pa velja tudi za začetek slovenskega gasilstva (več o proslavi ob 130-letnici Gasilskega društva Metlika na 4. strani). Pred 50 leti je bila osnovana Gasilska zveza Slovenije, pred tremi desetletji pa v Metliki odprt Slovenski gasilski muzej. množico najprej pozdravil Ernest Eory. Orisal je zgodovino sloven-(Nadaljevanje na 2. strani) V krškem IVonu je že 3 tedne izredno stanje Moldavci odšli domov _ KRŠKO - Slovenski mediji se razpisali o neznosnem ;,“ ®alu delavcev, trdem delu, atuh delovnih in bivalnih r^merah ter o še slabšem pta-Uza opravljeno delo. Da so P.fd v Tronu prišli na dan, je Sr•». i kak*h '50 moldav-■h delavcev, ki so pred tremi rJn' Prekinili delom. Po tem ie Podjetje Tron za-tj sno območno enoto Zavo-: Za zaposlovanje, da je do 21. jP Prcklic;»la delovna dovoda. Vendar pa so Moldavci 7a»me -ve*javne delovne vize, j . s,9 želeli ostati in si še kaj zasluzit, pd okoliških kmetih L -Podjetjih. Preteklo sredo, L.„,,e.jektor Trona Peter Jan-* sk'ieal tiskovno konfe-vnr °-so Moldavcem po dogo-busp •Ze.tretii.e poklicali avto-Dnt mJlm pripravili malico za Hpi,,v /Romunijo. Slovenski žen;VC1,v"asado so zaradi gro-enrd r ca*‘ močno policijsko i7lri„°’'?an*cov'č pa je delavcem na s v°do in elektriko. Več na strani. Ko je pred 130 leti metliški graščak vitez dr. Josip Savinšek zbral na grajskem vrtu 27 meščanov, gotovo niti pomislil ni, da bo ta skromna druščina gasilskih brambovcev po desetletjih prerasla v armado gasilcev, ki šteje danes v Sloveniji že 119 tisoč članov, združenih v 1405 društev. Le del od njih se je na nedeljski slovesnosti predstavil v veličastni paradi. V mimohodu se je pred predsednikom države Milanom Kučanom, njegovo ženo Štefko, obrambnim ministrom dr. Francijem Demšarjem, predsednikom Gasilske zveze Slovenije Ernestom POLETNA LITERARNA ŠOLA ČATEŽ PRI TREBNJEM - Tukajšnji dom šolskih in obšolskih dejavnosti Čebelica gosti udeležence poletne literarne šole. V ponedeljek je bilo srečanje s pesnikom Ivom Frbežarjem, v torek s pisateljico Lelo B. Njatin, včeraj s pisateljem Andrejem Blatnikom, drevi bo srečanje s pisateljem Goranom Glu-vičem, v petek pa s pesnikom Ivom Stropnikom. Med šolo potekajo literarne in mentorske delavnice, Miha Mohor je spregovoril o izbirnih predmetih kot novi možnosti pri pouku materinščine, Marko Jenšterle o sodobni hispanoameri-ški literaturi, Djurdja Stroglavec o tem, kaj je novega pri naših južnih sosedih in Irena Samida o svežih vetrovih v nemški književnosti. Šolo bodo končali v soboto. U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. Pl PE NOVO MESTO Odprli smo novo poslovalnico ^J^Sevnici, Kvedrova 28. “B 0608141-371. BpH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), S 068/342-410 ®pH, Rimska cesta 11, Trebnje, tr 068/460-730 BpH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, "S 068/56-480 •n j * A sreČu,,ANJE upVKOJENCEV SLOVENIJE - 11. vseslovenskega h Ig (jZff^ojencev v Dolenjskih Toplicah se je v torek udeležilo oko-venije k, /ud‘< 'ned njimi tudi številni ugledni gostje: predsednik Slo-V ^ n Kučan, podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ministra k sprg °P ‘n -funko Kušar, župani nekaterih dolenjskih občin. Zbranim Go6ec /0/1^Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko da up(l nos,n' govornik pa je bil predsednik Kučan, ki je poudaril, ‘n so v, i°Jenc‘ predstavljajo skoraj četrtino slovenskega prebivalstva Pri ,Ven del slovenskega volilnega telesa ter pomemben dejavnik družil"111 nuinega soglasja o prihodnosti Slovenije. “Slovenska ZurU(li P°lrebuje vaše izkušnje in razsodnost zaradi sedanjosti in tudi *|*-v y°jeprihodnosti —1 —*■'*** 7,. v, "je med drugim dejal predsednik Kučan. Za Stvu/j j"1 Pripravili bogat program in prijetno druženje se je nada-' o večernih ur. (Foto: Marko Klinc) Eoryjem, poveljnikom republiške uprave Civilne zaščite Miranom Bogatajem in mnogimi drugimi gosti iz domovine in tujine zvrstilo v 20 ešalonih 3.000 uniformiranih gasilcev. Pridružil se jim je še ešalon za zaščito, reševanje in pomoč. Predstavili so tudi gasilsko tehniko od gasilskega avtomobila iz leta 1913 in gasilskega voza na konjsko vprego iz leta 1933 do sodobnih vozil ter celo letal Slovenske vojske in policije. Na osrednjem prireditvenem prostoru pred metliškim gasilskim domom je več kot pettisočglavo INVALIDI DOLENJSKE V KOČEVJU KOČEVJE - Letošnje srečanje invalidov Dolenjske in Bele krajine je bilo 26. junija v Kočevju. Okoli 400 invalidov si je ogledalo z vodiči mesto in okolico ter obiskalo Pokrajinski muzej. Na glavnem delu srečanja, ki je bilo v gostišču Tušek v Ložinah je kočevski župan Janko Veber predstavil občino Kočevje, govoril pa je še predstavnik Zveze Društev delovnih invalidov Slovenije, ki je med drugim opozoril tudi na pravice in dolžnosti invalidov. DOlfNJSKfl ifGUA MIMOHOD GASILCEV - Ob visokem jubileju slovenskega gasilstva je v mimohodu sodelovalo okrog tri tisoč prostovoljnih in poklicnih gasilcev, reševalcev in drugih, ki so kakorkoli povezani s humanim delom. Na fotografiji ešalon iz dolenjske regije, ki ga je vodil Tone Banovec. (Foto: M. B.-J.) DAVČNA NOVOST ŽE DELUJE Sil m t j L Slavko Zličar Nared pred sezono? Odsek avtoceste Višnja Gora-Bič naj bi končali v juliju leta 2000 IVANČNA GORICA -Vodja projekta izgradnje odseka avtoceste Višnja Gora-Bič, z Družbe za državne ceste, inž. Slavko Žličar, ki je od investitorja gradnje tudi te avtoceste, Družbe za avtoceste Slovenije (DARS), pooblaščen tudi za izgradnjo celotne trase do Obrežja, je na zadnji junijski seji občinskega sveta v Ivančni Gorici slišal številna vprašanja in zahteve. Svetniki se bodo še ta mesec dokončno opredelili glede naložbe, ki jo je Pavel Groznik poimenoval “projekt stoletja za našo občino”. Žličar je povedal, da naj bi letos od predvidenih 9 milijard tolarjev za gradbena dela pri 11,2 km dolgem odseku Višnja Gora-Bič, porabili 5 milijard tolarjev. Vsekakor pa načrtujejo, da bo ta odsek avtoceste odprt z enoletno zamudo v juliju leta 2000, še pred turistično sezono. P. P. DDV na pokopališču in stranišču Podražitve nekaterih storitev novomeške Komunale občinski svet že odobril NOVO MESTO - Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta so odobrili povišanje cen storitev tržnice, javnih sanitarij, pogrebnih storitev in najemnin za grobove, po novem pa bosta dražja tudi parkiranje (razen v parkirni hiši, kjer bo cenejše) in odvoz vozil s pajkom. Novomeška Komunala podražitve utemeljuje s tem, da se cene niso spremenile od aprila lani, pri predlogu za nove cene pa so upoštevali rast cen na drobno v zadnjem letu dni; pri cenah storitev na tržnici, za uporabo javnih sanitarij ter parkiranja in odvoza vozil s pajkom pa so tej podražitvi “nabili’ še razliko od sedanjega 6,5-odst. prometnega davka do 19-odst. davka na dodano vrednost, ki začne veljati danes, pri pogrebnih storitvah pa je treba novim cenam dodati še 8-odst. davek na dodano vrednost. Tako ura opravljanja pogrebnih storitev namesto prejšnjih 1.573 tolarjev po novem velja 1.718 to- larjev; letna najemnina za enojni grob stane 3.640 tolarjev (prej PETICIJO POSLALI PREDSEDNIKU VLADE METLIKA - Člani odbora za oživitev stare Metlike Anton Bezenšek, Božidar Flajšman, Janez Majzelj, Jakobina Pahor-Pugelj, Matjaž Rus in Rudolf Vlašič so pred dnevi naslovili na predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, nekatere ministre, metliškega župana in mestno skupnost Metlika peticijo o oživitvi starega mestnega jedra, ki jo je podpisalo nekaj sto občanov. Upajo, da bodo naslovljenci podprli njihova prizadevanja. VREME V Do konca tedna bo vroče poletno vreme, v nedeljo pa popoldanske nevihte. 3.332 tolarjev), za dvojni grob 5.359 SIT (4.905 tolarjev), za žarni grob 2.574 SIT (2.331 SIT) - k vsem tem cenam je treba prišteti še 8-odst. DDV. Prva ura parkiranja na Novem trgu in ZBORNICO BO VODILA SILVANA MOZER KRŠKO - Novi člani upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Posavje so na svoji prvi seji preteklo sredo za predsednico izvolili Silvano Mozer iz Kostaka. Novi podpredsedniki so: Marija Jazbec iz Inpleta, Miran Stanko iz Hermesa (hkrati tudi predsednik Združenja podjetnikov Posavja) ter Izidor Slatnik iz Pohištva Brežice. Za direktorja zbornice so ponovno imenovali Valentina Dvojmoča, ki mora pridobiti še soglasje predsednika GZS. Državi Daj Vnaprej Iz Dneva v Dan se Veča Države Davčna Vreča. Zato Daj Davek Vsak. Državo Drma Vrag. Država Daje v Vednost Davek na Dodano Vrednost se po novem bo odslej Državi Dajalo Vnaprej. Glede na novo varianto naj pripišem še poanto: Zanimivo, da doslej Denar Dobivale Vnaprej za svoje so usluge Do Danes le Vlačuge. JURE MURN Berite danes stran 2: •Za Slovence prelomni Baragov čas stran 3: •Mesto bo dobilo potniški promet stran 6: • Obstrukcija trebanjskih pomladnikov stran 7: •Podbočje se spomni Sancta Crucsa stran 9: •Prvič drugačno plačilo pšenice stran 10: •Likovni Babilon v Trebnjem stran 11: •Pogorelo poslopje, žito in stroji • Nehajte že enkrat s to “majhno” Slovenijo! (Nancy Halliday Ely- Raphel, ameriška veleposlanica v Sloveniji) Glavnem trgu stane po novem 170 tolarjev (prej 150 tolarjev), vsaka nadaljnja začeta ura parkiranja pa 220 namesto prejšnjih 200 tolarjev. Le prva ura parkiranja v parkirni hiši seje od 180 pocenila na 150 tolarjev. Odvoz nepravilno parkiranega vozila s pajkom pa bo lastnika veljal 12.100 tolarjev (do sedaj 10.800 SIT). Podražila se je tudi uporaba javnih sanitarij, in to od 70 na 90 oz. od 50 na 60 tolarjev, dražje pa so tudi storitve na tržnici. A. B. OSEM LET PO PR VEM POKU -V ponedeljek, 28. junija, je minilo natanko osem let, kar je pri mlinu na Pogancah počila prva puška, s čimer se je zares začela tudi slovenska osamosvojitvena vojna. V spomin na ta dogodek so predstavniki poveljstev Slovenske vojske na Pogancah skupaj z novomeškim župa -nom Antonom Starcem položili spominski venec. Slavnostni govornik polkovnik Bogdan Mali je ob tej priložnosti poudaril skupen odločen odpor enot teritorialcev, policistov in vsega slovenskega prebivalstva. Po proslavi na Pogancah je delegacija v Prečni položila venec tudi na grob v bitki na Medvedjeku padlega teritorialca Francija Uršiča. (Foto: 1. V.) DANES ZAČETEK NOVOSTI Pa je tu, dan D-DV! Davek na dodano vrednost zdaj ni več noben bavbav. Že pred uvedbo je terjal mnogo denarja in opreme, zdaj zahteva še doslednost in znanje, vzbuja pričakovanja in po drugi strani bojazni. Potrošniki trepetamo pred nekontrolirano draginjo, čeprav upamo, da bo konkurenca opravila z neupravičenim navijanjem cen. Vpodjetjih se bojijopredsem težav z likvidnostjo, saj bodo v prvem obdobju potrebovali več denarja. Ob tem se še posebej slabo piše tistim, ki so že zdaj nelikvidni, medtem ko bo druge udarilo posredno, ker bodo nelikvidni njihovi kupci. Verjetno bi vsi skupaj precej lažje dihali, če ne bi davka uvajali tako na hitro in bi država pravočasno pripravila zakon, predpise in pravilnike. Res pa je tudi, da noben predpis ne bi zajel prav vseh primerov iz prakse, poleg tega država zagotavlja, da bodo davčni inšpektorji na začetku tudi opozarjali in ne le kaznovali. V podjetjih ob tem niso prepričani, da se bodo obljube spomnili tudi čez leta, ko bo že vse okrog DDV popolnoma jasno, medtem ko bodo podjetniške knjige še vedno razkrivale začetniške nepravilnosti. Edina, ki se v vsej dedevejevski verigi nima česa bati, je država. Ta z novim sistemom dobiva redne prilive denarja, ki bodo za nameček še večji od dosedanjih. Sedanje prilive od prometnih davkov bi po nekaterih izračunih namreč ohranila že 13,5- odstotna splošna in 7,4 -odstotna znižana stopnja. Parlament se je odločil za višji stopnji, zato bo državni proračun bogatejši. Žal to ni nobeno jamstvo, da bo dodatni denar gospodarno porabljen. . BREDA DUŠIC GORNIK NASA A N U E T A Vas skrbi izvor živil? Zagotavljamo vam, da je kokakola, ki jo pijete tu, neoporečna in da nima nobene zveze s tisto, ki jo delajo v Belgiji. Obvestilo s tako vsebino lahko v teh dneh preberete po lokalih v Sloveniji. Njegovo resničnost jamči podpis direktorja slovenskega kokakolinega podjetja. Kaj dodati takemu uradnemu zagotovilu, ki naj bi nas zadržalo v družbi tipično ameriške pijače? Mogoče namig, daje okusnejša kokta. Vendar kdaj drugič o tem, ali je boljše slovensko ali ameriško. Sicer sploh ne gre za to, kaj je boljše in kaj slabše, ampak načelno za to, kaj je užitno in kaj neužitno. Dejstvo je, da se v razvitih evropskih državah prehranjujejo tudi z nekako strupeno hrano, kot so uvideli sami. Nekatere evropske države so bile v zad- njem času zato primorane narediti seznam strupenih živil in ..........~ j Ev "* ta spisek je dolg. Tistega s spiska sumljivih živil Evropejec več ne je, seveda od tistega trenutka dalje, ko je izbruhnila afera z neuporabnimi pijačami in drugimi izdelki. Grozljivo! V tokratni anketi se je Dolenjski list napotil med vas z vprašanjem, ali pogledate izvor živil, ki jih kupite. Če se ob taki mali raziskavi javnega mnenja spomnite akcije iz preteklosti, naj bi Slovenci kupovali predvsem slovensko blago, se lahko počutite malce bolje od tistih, ki so prepričani, da nam najboljše za v želodec in za na zadnjico da razvita Evropa. Manj Slovencev je zbolelo zaradi suhih podgorskih krhljev kot zaradi fabrikatov Made in EU. Krhlje jemo že stoletja, evropska roba pa nas preplavlja v zadnjih letih. Kaj bo še? BISERKA HASIČEVIČ, konfek-cionarka iz Metlike: “Že pred izbruhom afere o zastrupljeni hrani sem pazila in sem kupovala predvsem slovensko hrano. Tudi zato, ker so na etiketah natančneje opisane njene sestavine. A na nekaterih živilih je preslabo označeno, od kod prihajajo. Zadnje čase sem bolj pozorna tudi na to, katere jedi so bolj zdrave, in na rok trajanja.” BERNARD BUCIK, grafik iz Vavpče vasi pri Semiču: “Moja poklicna navada je, da najprej pogledam embalažo, in če je izredno lepa, preverim, od kod prihaja živilo, in ga kupim. Kupujem predvsem slovensko blago, ker mu najbolj zaupam. Nekatera uvožena živila so namreč že na prvi pogled sumljivega porekla, tako da takoj odvrnem pogled od njih, kaj šele, da bi jih kupil.” MARJETA GABRIJEL, konfekcijska modelarka v Labodu Temenica, doma v Trebnjem: “Ne hodim kaj dosti po trgovinah, to prepuščam bratu in mu popolnoma zaupam. Ne morem reči, da bi bila brezbrižna, če bi se tudi pri nas zgodilo kaj takega, kot se je v Belgiji. Toda ker s tem nisem najbolj seznanjena, se mi zdijo odveč pretirane skrbi za izvor hrane.” RENATA FELICIJAN, absolventka srednje vrtnarske šole, doma na Šmarčni: “Vse poglavitne prehrambene artikle živalskega izvora pridela- mo sami oziroma so iz doačih, zanesljivih virov. Zato nimam kakšnih potreb po nakupih po trgovinah. Doslej nisem o tem problemu kaj posebno razmišljala, čeprav ga ne podcenjujem. Je že tako pri nas, da mislimo, da se nam ne more zgoditi kaj hudega.” ŠTEFKA LEKŠE, delavka iz Drenovca pri Leskovcu pri Krškem: “Doma imamo kmetijo, zato ne kupujem veliko živil in mi ni potrebno dosti gledati na poreklo živil. Zdi se mi, da je za vsem skupaj politika. Nekaj časa nekaj hvalijo, potem pa svarijo pred tistim. Denarje sveta vladar. Kaj če tudi pri teh rečeh ne gre samo za zaslužek?” IVAN OMERZU, obrtnik iz Artič: “Sam ne gledam na izvor živil, ker za nabavo skrbi žena. Bilo bi zaželeno, da bi se pri nas stvari vzele pod drobnogled. Zaradi prehoda iz sistema v sistem bi bilo možno, da je premalo kontrole. Kriza je, veliko je trgovin, zato je velika možnost, da je blago sumljivega porekla. Trgovec lahko tudi iz neznanja nabavi tako blago." NINA TOMIČ, zobozdravnica iz Kočevja: “Vse od bolezni norih krav pazim, kaj kupujem. Vedno preverim roke trajanja živil in kaj je v hrani oziroma kakšne so surovine. Nisem pa prepričana, da je vse, kar je belgijsko, slabo, prav tako ne, da se kaj takega ne bi moglo zgoditi tudi Slovencem, vendar pa domačim proizvajalcem še vedno bolj zaupam kot tujim.” JUSTINA CVELBAR, upokojenka iz Novega mesta: “V glavnem si hrano, predvsem zelenjavo, pridelam sama, kar pa moram kupiti, kupim domače, čeprav morda sadje ali zelenjava na pogled nista tako privlačna kot uvožena. Vse bolj pomembno je, kje in kako je hrana pridelana, zato je prav. da začnemo ceniti domačo hrano. Če bi ljudje kupovali le njo, se za zdravje ne bi smeli bati." SNEŽANA MILOŠEVIČ, prodajalka iz Ribnice : “Vedno gledam na izvor hrane. Zamrznjene skoraj ne kupujem, jogurti, sladoledi in meso so slovenski, siri nemški. Akcijskim prodajam ne nasedam, saj kot prodajalka vem, kaj to pomeni. Kvaliteta prehrambenih izdelkov slovenskih proizvajalcev je dobra, zato kupujem v glavnem našo hrano. Na ceno pri tem ne gledam, zato kupujem samo v Sloveniji in ne hodim po nakupih v tujino.” VETERAN - V paradi, ki se je vila skozi vso Metliko, so predstavili moderno opremo za pomoč ljudem v naravnih in drugih nesrečah. Največje pozornosti pa sta bila deležna gasilski voz iz leta 1933 na konjsko vprego, ki so ga temeljito obnovili v Gasilskem društvu Lok-vica, ter gasilski avtomobil poklicnega gasilstva Mestne občine ljubljanske iz leta 1913 (na fotografiji), ki so je občasno vlekli, občasno pa je vozil na precej smrdljivo pogonsko gorivo. (Foto: M. B.-J.) Gasilci rušijo... (Nadaljevanje s 1. strani) skega gasilstva, ki je doživelo največji razmah v letih 1975 do 1988. Pohvalil je gasilce, ki so od leta 1946 zgradili ali prenovili več kot tisoč gasilskih domov, ki v katerih se odvija tudi bogato družabno življenje. Minister Demšar je dejal, da je ob tako dolgi zgodovini gasilstva odveč bojazen, da se v prihodnjih rodovih ne bi ohranjala gasilska tradicija. Slavnostni govornik Milan Kučan je dejal, da smo na slovensko gasilstvo lahko upravičeno ponosni, saj je naš dosežek, prepoznaven in izjemen tudi v širših evropskih razsežjih. Ima velik ugled dobro organizirane in učinkovite, množične humanitarne organizacije in civilnodružbenega gibanja. “Ljudje vam priznavajo, da bi brez vas ne bilo zagotovljene požarne varnosti in da bi bil tudi celotni sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami brez vas veliko manj učinkovit in zanesljiv. Še več, marsikje tudi kulturnega in družabnega življenja brez gasilskih društev ne bi bilo,” je dejal predsednik. Poudaril je, da so gasilci že zaradi narave svojega dela morali presegati z mejami vseh vrst zamejeno ozkosrčnost. To so ljudje skusili tudi v Beli krajini in na drugi strani Kolpe, takšno sodelovanje in vzajemna pomoč ob naših mejah in preko njih pa naj bo po njegovem zgled upravljalcem v lokalnih skupnostih in državi. “Naj bodo odločna spodbuda za krepitev dobrososedskega sodelovanja in življenja ljudi ob mejah, razumevanja, strpnosti, solidarnosti, za upoštevanje skupnih interesov in potreb. Naj bodo apel za odpravljanje ostankov nerazumnih preprek in ograd, ki ovirajo sodelovanje in sožitje ljudi tu na slovensko-hrvaški meji in na mejah z vsemi drugimi sosedi. In naj bo vaše delo tudi spodbuda in razlog več, da se iz vladnih hodnikov vendarle izvije in končno pripravi za podpis sporazum o nuj- • V bogatem kulturnem programu na osrednji republiški slovesnosti ob 130-letnici slovenskega gasilstva je v združenem gasilskem pevskem zboru zapelo okrog 150 pevcev. Nastopili pa so tudi domačini: Mestna godba Metlika, metliška folklorna skupina “Ivan Navratil” in Pojoče stelce. nem za vse koristnim obmejnem sodelovanju,” je dejal Milan Kučan, ki seje dotaknil tudi tragedij v naši soseščini, nastalih po zli človeški volji, zaradi katerih so ponovno na preizkušnji naša zavezanost humanosti in solidarnosti. M. BEZEK-JAKŠE SREČANJE V PADEZU • Evropo in ZDA vodijo kreteni. (Dr. Stipe Suvar) *Bog je bil iz tega kraja izgnan. (Škof Grmič v govoru na Ljubelju) Za Slovence prelomni Baragov čas Spominski Baragov dan občine Trebnje - Predstavili Zbornik občine Trebnje - Baragov zbornik in njegova albuma - Pohod po Baragovi poti in maša v Mali vasi TREBNJE - Z nedeljsko mašo v Mali vasi, rojstnem kraju škofa in jezikoslovca Friderika Barage, so se v trebanjski občini končale prireditve ob spominskem dnevu občine TVebnje - 29. juniju, rojstnem dnevu tega pomembnega Dolenjca in Slovenca. Somaševanje v Mali vasi je vodil dr. Franci Baraga, predsednik Baragovega odbora, kulturni program pa so oblikovali pevci župnije Dobrnič. V soboto je Baragov odbor pri- simpozija. Kar pet avtorjev piše o pravil že tradicionalni pohod po Baragovi poti od Baragovega spomenika pri trebanjski župnijski cerkvi do Male vasi. Osrednji dogodek pa je bila petkova novinarska konferenca ob izidu 1. številke Zbornika občine Trebnje - Baragovega zbornika in predstavitvi knjižice, ki govori o Baragi - slikarju, ter slavnostna akademija v avli Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem. Marjan Zupančič je napovedal, da letos izide še druga številka zbornika, o prvi pa je podrobneje spregovoril predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije dr. Stane Granda. Poudaril je, da je Trebnje z Mirnsko dolino še premalo znan del slovenske dežele, čeravno ponuja veliko lepih kulturnozgodovinskih spomenikov, od cerkva do gradov, ki jih obnavljajo. Na primeru Trebnjega bi bilo po Grandovem mnenju zanimivo izdelati analizo uspešnosti slovenske samostojnosti. Prva številka Baragovega zbornika prinaša 10 referatov z lanskega Baragovega izseljenskem fenomenu Baragovega časa, dr. Marjan Drnovšek še posebej natančno piše o izse; Ijevanju Slovencev v času misijonarja Barage, dr. Drago Friš pa o prizadevanjih ameriških Slovencev za beatifikacijo škofa Friderika Barage med leti 1929 in 1952. Za spominska albuma, ki ju je Baraga izdelal za svojo sestro Amalijo med študijem prava na Dunaju, je spremno besedo napisal akademik Emilijan Cevc. Dr. Cevc je ob predstavitvi knjižice, ki jo je založil in izdal Studio 5 Mar- ka Kapusa z Mirne, dejal, da kažeta, da je Baraga bil risarski talent, ne pa še umetnik. “Kar pogrešamo pri tem njegovem deluje domišljija. Škoda pa, daje vsa dokumentacija Baragove družine uničena, saj so bili v njej tudi dragoceni Langusovi portreti, je dejal akademik Cevc. Na slavnostni akademiji, ki seje je udeležil tudi trebanjski župan ----- - - bii Dr. Bogdan Kolar Ciril Metod Pungartnik, je 1 slavnostni govornik dr. Bogdan Kolar, vodja nadškofijskega ordi; nariata v Ljubljani, za glasbeni program pa je poskrbela Glasbe-na šola Trebnje. Kolar je poudari, da nam pogled na slovensko misi jonstvo odpira eno najbolj zanimivih poglavij naše narodne bij • Kaže nam na paleto vezi, ki soji praktično z vsemi deli sveta v pre teklosti, zlasti pa v prvih dese letjih našega stoletja, vzpostavi naši rojaki misijonarji. Vec jK 600 takih ljudi je bilo že doslej, so si kot svoje življenjsko po?.. stvo izbrali širjenje evangehjs blagovesti. Baragov čas je po d sedah dr. Kolarja zapisan kot pr lomni čas tako v slovensko zg dovino kot v zgodovino Zdruz nih držav, katoliške skupnosti p nas in v Severni Ameriki. p pERC O ROMIH LE Z ROMI Romi se bodo morali organizirati Razgovor ob izidu zbornika o položaju Romov v srednji in vzhodni Evropi NOVO MESTO - Natančnega podatka, koliko Romov živi v Sloveniji, ni, po podatkih centrov za socialno delo jih živi v Sloveniji okrog 7.000 Romov. Največ jih je v Prekmurju in na Dolenjskem ter v Beli krajini, med njimi pa so velike razlike, na najnižji stopnji socializacije in integracije v okolje so prav dolenjski Romi. Kako izboljšati njihov položaj, je vprašanje, na katerega so poskušali poiskati odgovor tudi avtorji prispevkov nedavno izdanega zbornika z naslovom “Poti za izboljšanje položaja Romov v srednji in vzhodni Evropi”. štetih letih dosegli napredek. ^ večuje se število romskih otr vrtcih in šolah, pomembno p J j • .uspen- da dosegajo tudi vse boljši usp®^ Predstavitev omenjenega zbornika, kjer so zbrani referati z znanstvenega srečanja o romski problematiki, ki je bilo predlani aprila v Murski Soboti, je bila prejšnji četrtek tudi v Novem mestu, v knjižnici Mirana Jarca. Urednika zbornika mag. Vera Klopčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in dr. Miroslav Polzer iz ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo sta povedala, da so k organizaciji avstrijsko - slovenskega strokovnega posveta o položaju Romov v srednji in vzhodni Evropi pritegnili tudi Kulturno društvo avstrijskih Romov in Zvezo romskih društev Slovenije, kar je zelo pomembno, saj se o Romih brez Romov ne da govoriti. Na predstavitvi zbornika je sodeloval tudi Peter Winkler, direktor Urada za narodnosti RS, ki je govoril o izkušnjah naše države pri urejanju položaja Romov. Povedal je, da se je z reševanjem romskega vprašanja ukvarjala že prejšnja država, še posebej občine, kjer živijo Romi. Leta 1995 je vlada sprejela poseben program ukrepov, ki ga izvajajo posamezna ministrstva, celoten program pa usklajujeta vladna komisija za pomoč Romom in Urad vlade RS za narodnosti. “Romsko vprašanje je v tem trenutku predvsem socialno vprašanje, ki ga je treba najprej razrešiti. Romi nimajo urejenih bivalnih razmer. Paradoks je, da okoliški ljudje že desetletja tolerirajo njihova črna naselja, niso pa pripravljeni dati je soglasje za njihovo ureditev, poudaril Winkler. Večina Romov živi od socialne pomoči, ki pa jih žal tudi odvrača, da bi si poiskali zaposlitev. Frane Smerdu iz novomeške enote zavoda za zaposlovanje je dejal, da so Romi v tržnem gospodarstvu še težje zaposljivi zaradi neizobraženosti, slabega zdravstvenega stanja, njihovih navad in tudi odnosa večinskega prebivalstva do njih. Na področju vključevanja otrok v vrtce in šole so v zadnjih dvaj- Pri izobraževanju večja ovira njihov jezik; kiju P zadevanju, da bi pridobili u i ^ med Romi, jim to do danes uspelo. “Dokler se Romi ne sami organizirali, bodo vsa p devanja za izboljšanje njih°. položaja le na pol poti, ’ je Pr P • čan Peter Winkler. Prve org . rane skupine Romov so se poj le na kulturnem in športne r dročju, sedaj pa se pojavljaj®^ štva, ki delujejo tudi na ' področjih. V Zvezo Romov si jb nije se združuje že 8r0^T'prve društev, ki predstavljajo^p i resne sogovornike pri uVlnjvjlŽ nju svojih interesov. J- DO j NOVO MESTO - Dan državnosti so člani krajevnega združenja Zveze borcev z Drske 25. junija počastili s prijetno družabno prireditvijo, tokrat pri lovski koči v Pa-dežu. Prišlo jih je nad 30, tudi z družinskimi člani. Poskrbeli so za dober prigrizek, vino pa prinesejo na taka srečanja posamezni člani vinogradniki. Nekateri so poskusili srečo tudi v gobarjenju, vsi pa so bili zadovoljni z druženjem in z gostoljubnostjo lovcev LD Padež. Tg. . UREDNIKA ZBORNIKA - Mag. Vera Klopčič in dr. Miroslav Polzer, v ozadju pa je razstava fotografij, ki jih je ob praznovanju dneva Romov posnel naš novinar Igor Vidmar. (Foto: J. D.) stopku, ki je predviden za ' rpHnp nntrphp Hr73V6i lHiC j Ljubljansko pismo redne potrebe države, —- , y e nesreče obrambe ali naravne Poslanske pokojnine Pa n'0. izredna potreba države; n F trebujemo jih, da bi držav jaško obvarovali pred agTf n0 in, vsaj kolikor vemo pred ^ fle upokojevanje poslancev tu velja za naravno nesrečo. In zakaj seje poslancem i mudilo? Celo nepoznavan- ^ dogodkov v politiki je jasn ’ jz, se skušajo politiki zvijač ■ ogniti ostrim reakcijam ju ^ in javnim razpravam o las položaju. Kratko ma'?’.ljržaV-teresu poslancev, da bi Ijani kaj preveč vedeli a*.1® V rili o privilegijih oblastni času, ko je pokojninski sis ^ krizi, ko državljanom gr®g,eV hnrln morali zaradi od Sramota velika, posledice pa katastrofalne Poskusiti ni greh LJUBLJANA - Po raziskavi Slovensko javno mnenje 1998 dohodek vsakega tretjega Slovenca le v manjši meri zadostuje za preživetje, vsak drugi državljan pa meni, da so razlike v plačah prevelike. Če upoštevamo še brezposelnost in dejstvo, da danes začenja veljati davek na dodano vrednost, se lahko gmotni položaj posameznika zelo poslabša. Lep primer za to je sosednja Hrvaška. In vendar si ob takšnih razmerah naši poslanci dovolijo priti na dan z absurdom, kot so zakon o predčasni poslanski upokojitvi in temu pripadajoče pokojnine, kljub kar nekaj aferam, ki so pogoste v zadnjem času in vsiljujejo dvom o poštenosti slovenskih političnih delavcev. Poslanci naj bi v pokoj odhajali z 58 in poslanke s 53 leti. Pokojnine, ki naj bi sledile, naj bi bile seveda primerne njihovemu stažu. Razlog za sporni zakon naj bi bila nezmožnost poslancev za pridobitev dela po poteku njihovega mandata, kar je svojevrstna potegavščina. Predčasne pokojnine so si poslanci uzakonili po hitrem po- istih poslancev do P0^ im i n puMdiicv v vjvz r y ^ delati dlje kot kadarkoli» ^ ueiau uije kui njih desetletjih in vsako ^afl. dlje, soglasja javnosti ske privilegije pač m pričakovati. c|edice Sramota je velika, pc» g* so katastrofalne, ra ^ .cjjsk' miru ni več. Medgene zjj-sporazum je pokopa^; ^ ^0. ska reforma, P0*'1' ?a.ere 'd' nomska prioriteta, ,a M.:e id-vedbo pričaku jejo tudi h stitucije, denimo Svetov ka in Evropska unija, Minimalno zaupanje v :e| je ugasnilo, če bo id«*g®fpV val stavk, bodo za to slanci. Ce bodo kam _ afJ' to krivl blokirali ceste, bodo za i za poslanci. Če bo,— - , jna bankrotirala, b° ..pot*’ krivi poslanci, kritiz'ra i(%cno' zo Mladina. In to uPr‘IVA.rfJll* VINKO BLA^ Novomeška kronika SEKRET - Trata pred nekdanjo Ropasovo vilo. kjer ima prostore Etnološki oddelek Dolenjskega muzeja, je največji novomeški pasji sekret. Lastniki psov z bližnjega Brega pa tudi iz drugih novomeških predelov redno dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, vodijo svoje cucke, da se tam v miru in izdatno otrebijo, oni pa medtem izmenjajo izkušnje pri šolanju in vzgoji psov. Dobro bi bilo, ko bi njihovi uglajeni štiri-nozniki nje peljali na kakšno osnovno sanitarno dresuro. SEJA - Zadnjo sejo novomeškega občinskega sveta je zaradi odsotnosti župana Starca vodil amaterski podžupan Somrak. Za Tli ° od Prejšoji sej, ki so se v ,'e v nedogled (ena pa je bila celo v dveh delih), se je zadnja Končala v slabih treh urah. Poznavalci pravijo, da sta za to dva emeljna razloga: če bi morali vetmki še naprej za tistih 44 jur-|ev sejnine garati po več ur, bi tnalu iskali nasvete pri Revozo-1 ajzenponarskih sindikalistih; P° drugi strani pa menda ne po-•ctjski, kaj šele opozicijski po-anci, ne vidijo radi, da bi imel ex munist Somrak več kot tri ure gmvno besedo. v.^l^DlšRATI - Birokrat je člo-v_„’ 1 n'b ne ustvarja in “zajeba-. ™tc> na račun katerih dobro i '■ *d potrjuje tudi primer, ki se mX° PrejŠnj'četrtek na nov°- in i Zavodu za pokojninsko " mvahdsko zavarovanje. Tam se oglasil možak, ki živi v odda-h"ernvkraju 'n že dalj časa bole-jit eL,caka na predčasno upoko-v. Ja dan je imel v mestu oprav-7ri’pa *eJe oglasil še na zavodu z pravniškimi izvidi in hotel pov-vJa'>’ kaj mora še postoriti, povedal" bili PriPravljeni uran j -ie’ a v četrtek niso "jo čelahtVi' Na P°nižno Proš' j. j .u,n° samo nekaj vpraša, dnev °dgovor’da na neuradne variatT^ T vprašanja ne odgo-kali J . 1 kodo pa mirno doča-Kal* svoj p0k0j! Za u ^osPaJe rekla, da k ceni ne J-0rab° javnega stranišča iod S'"e^ Prištevati davka na Vrednos’ aš na oddano Konjeniki na nanos 25. TŽEMBERK - V petek, nieniiT-a’„S0 se odpravili ko-‘Z Ukrajine na vee-Liuh;, P°Potovanje na Nanos. Brada® Ja konj Pe,er in Žan Voli« e st.a Jezdecem dala na zaviht na sedla pa so se skunaf * nj.ihovi sinovi in hči ter Večdn,.S Pr'Jatelji odpotovali na °d tvv Vno Pot> ki jih je vodila nice kT'1 prek° Lašč do Rib-Se iim^rS°*ud' Prenočiii- Tam Manin1® Pr‘družila konjenica badaiio3 vpana in skupaj so ga0sVn®r pot na Nanos, ki so I njiS'vtor_ek,29.junija.Za I P°t Do a i3 večdnevna prijetna I knah n 0 nJskih gričih in do-I konif’.r^e*ena Gramc iz Sfc *rki - ^na, Saška Radeja '\Y;el!kc8a Orehka -?raKomi;’ ^lr}ka Kočevar iz ?reja Piri® v,as' ' Domna, An-’ Jasna « Z Urke vasi - Andra-DaT im,čičs Preloke - Kla- ■ °ejan ■ ' Janj0’ ^rnomrKa,J°> kitica Stuhne ^iz^ ja - Niko, Vanja Bar- l? Dvo m T°Pilc - Leo, Marti- $0, Štefka ? Kostap)cvice ‘ , '-ana p' dZ°ran iz Škocjana l\bnieEa a ika Slepic z Vrh- .°rniki-.x^® 'co ‘n Mateja S?Novci?'kronoga - dečka. aSlrWERGAMI^TA:l.,di- iV°jca i\« ’ Sagovo 2 - deklico, Sena ?ar’ Prečna 39 a I n1?. Br,-,’;.^adrcJana 1 ludor- ki JCa 1 ’ Damjano, Maja Lana ®lbuch’ Košenice ach, Košenice Čestitamo! HMi IZ MAŠI H OBČIM HMH Mesto bo dobilo potniški promet Septembra naj bi stekel mestni potniški promet na najmanj štirih linijah - Izdatna subvencija občine - Od 88 postajališč jih je treba polovico še urediti NOVO MESTO - Enu od zavezujočih predvolilnih obljub - ureditev mestnega potniškega prometa - novomeški župan dr. Tone Starc izpolnjuje te dni. Na zadnji seji občinskega sveta so namreč po hitrem postopku sprejeli odlok, ki ureja jo za mesto, meščane in okoliške prebivalce zelo pomembno področje. Če bo vse teklo po načrtih, bo v Novem mestu septembra stekel javni mestni potniški promet. Zanj bodo podelili koncesijo, za kar je med številnimi prevozniki precej zanimanja, kako tudi ne, saj bo občina iz proračuna subvencionirala mestni promet do višine 40 odst. stroškov, kar naj bi zneslo okoli 40 milijonov tolarjev na leto. Na občini so prepričani, da je v poslovnih in trgovskih predelih Novem mestu dovolj ljudi, ki bodo uporabljali javni mestni promet, čeprav je tudi res, da Novo mesto za racionalno in tekočo izvedbo takega prometa ni prav primerno. Vsekakor pa drži, da se potniški promet v mestu povečuje iz dneva v dan in z njim prometne in druge zagate ter problemi. Na mestnih vpadnicah naštejejo že več kot 20.000 motornih vozil na dan, kar je velik dejavnik tveganja. Z javnim mestnim potniškim prometom želijo seveda razbremeniti dnevni promet, povečati mobilnost prebivalcev, zlasti ostarelih, šolajoče se mladine, invalidov, socialno šibkejših občanov, ki nimajo lastnega prevoza; nadalje zmanjšati potrebe po dodatnih parkirnih prostorih v mestu ter v Suhokranjski drobiž SREČANJE HARMONIKARJEV - Gasilci iz Hinj pripravljajo že 11. srečanje godcev na frajtonarico, ki bo v soboto, 3. julija, s pričetkom ob 19. uri. Prijavite se lahko na telefon 43-902 ali 43-930. Po tekmovanju bo gasilska veselica, igral bo ansambel Gamsi, opolnoči pa bo ognjemet. ŠPORTNIKA ŠOLE - Ob zaključku leta so v osnovni šoli Žužemberk na prireditvi razglasili tudi športnika in športnico šole. Ta mesta; s primerno (nizko) ceno preusmeriti okoli 20 odst. dnevne migracije z osebnega avtomobila na javni promet, s tem zmanjšati kolone v prometnih konicah in ne nazadnje zmanjšati količino škodljivih snovi, ki jih proizvaja promet in z njimi onesnažuje naše okolje. Predvidoma bo mestni potniški promet potekal na najmanj štirih osnovnih linijah, in sicer: Cikava (Mali Slatnik) - Dol. Kamence, Sevno pod Trško goro - Drska (Srebrniče), Gotna vas (Pogance) - Cegelnica (Muhaber), Regrške košenice - Mačkovec (Sevno). Dokončno naj bi potek prog določili po izteku šestmesečnega poskusnega obdobja, ki naj bi se začelo septembra letos in se izteklo februarja prihodnje leto. Vozni čas bo med pol šesto uro zjutraj in pol enajsto zvečer, ob delavni- kih bodo avtobusi vozili v času prometnih konic (med četrt na sedem in osmo uro ter med poldrugo in polčetrto uro popoldne) na pol ure, sicer na tričetrt ure, ob nedeljah in praznikih pa vsako uro. Za to bo prevoznik potreboval najmanj 4 nizkopodne avtobuse, največ pa 8, in 12 do 18 šoferjev. Za sedaj so načrtovalci predvideli 88 postajališč, od tega jih bo treba polovico še urediti. A. BARTELJ TATU VRATA ODPRTA HMELJČIČ - V vinorodnem okolišu Hmeljčarska gora je neznanec 23. junija v nezaklenjeni zidanici iz hlač, ki so visele na obešalniku, iz denarnice vzel devize in tolaije, iz odklenjenega avtomobila pa še 10 tisoč tolarjev. Lasnika A. F. iz Šentjerneja je oškodoval za 48 tisoč tolarjev. • Smisel izobraževanja ne more biti v tem, da zna vsak razložiti Einsteinovo relativnostno teorijo, nihče pa popraviti puščajoče vodovodne pipe. (Bliim) • Lasten pes ne povzroča hrupa, samo laja. (Tucholsky) TUDI V NOVEM MESTU VARNA HIŠA - V nedeljo je bil na Loki zaključek dobrodelne akcije dijakov šolskega centra za nevladno vamo hišo, ki jo je novomeško društvo Življenje brez nasilja prejšnji mesec odprlo v Novem mestu. Dijaki so zanjo zbirali denar, podali pa so se tudi na dvodnevno kolesarsko turo od Novega mesta preko Celja in Ljubljane nazaj v Novo mesto in se pripeljali na zaključno prireditev, kjer so nastopili folklorna skupina, mladi pevci, baletna skupina in drugi, ki so se odpovedali honorarju. Bolj slabo obiskane prireditve so se udeležili številni gostje, med drugim tudi novomeški župan in direktorica urada za žensko politiko Vera Kozmik. (Foto: J. Domiž) PRODAJNI SALON LESNINE -Novomeški župan dr. Tone Starc (desni) in vodja novomeške Lesninine trgovine Roman Vidic sta na slovesnosti v ponedeljek v novem novomeškem poslovno-trgovskem središču Notranji trg v Bršljinu odprla nov prodajni salon Lesnine, največje slovenske firme za prodajo pohištva. Veljal je 350 milijonov tolarjev, obsega 2.500 m2 trgovskih in skladiščnih površin, od tega je 1.500 m2 razstavnega prostora. V dosedanjih prostorih na Seidlovi cesti bodo uredili diskontno trgovino za najugodnejše nakupe. (Foto: A. B.) Zbiranja nevarnih odpadkov Od 5. do 20. julija jo pripravlja novomeška Komunala skupaj s podjetjem Kemis iz Radomelj pri gasilskem centru v Ločni; 6. julija na parkirišču pri OŠ Bršljin in na parkirišču pri Šolskem centru v Šmihelu; 7. julija na parkirišču pri Oš Mali Slatnik in na parkirišču pri Agroservisu v Žabji vasi; 8. julija pri gasilskem domu na Ratežu in pri gasilskem domu v Gabrjah; 9. julija na parkirišču pri OŠ Stopiče in pri gasilskem domu v Stranski vasi; 12. julija pri trgovini (zadružni dom) na Uršnih selih in na parkirišču pri OŠ Dolenjske Toplice; 13. julija na parkirišču pri OŠ Vavta vas in na parkirišču pri pokopališču v Prečni; 14. julija na parkirišču pri OŠ Šmar-jeta in pri gasilskem domu na Dolenjih Kamencah; 15. julija na parkirišču pri OŠ Mirna Peč (od 12. do 18. ure); 16. julija na parkirišču na Grajskem trgu v Žužemberku (od 12. do 18. ure); 19. julija pri gasilskem domu v Škocjanu (od 12. do 18. ure) in 20. julija pri gasilskem domu v Šentjerneju in pri gasilskem domu v Orehovici. J. D. NOVO MESTO - Prvo tovrstno zbiralno akcijo na območju novomeške, šentjernejske, škocjanske, žužemberške, topliške in mirnope-ške občine bo novomeška Komunala skupaj s podjetjem Kemis iz Radomelj organizirala od 5. do 20. julija, in sicer na enaindvajsetih posebej določenih mestih. Zbirali in odstranjevali bodo le nevarne odpadke iz gospodinjstev, saj morajo podjetja in obrtniki za odstranitev svojih nevarnih odpadkov sami poskrbeti. Med nevarne gospodinjske odpadke sodijo laki, barve, topila, smole, olja, emulzije, hladilne tekočine, lepila, zdravila, škropiva, akumulatorji, baterije idr. Na Komunali naprošajo ljudi, naj nevarnih odpadkov ne mešajo med seboj. Če zamudite oddajo nevarnih odpadkov na vam najbližjem zbirnem mestu, lahko odpadke v času akcije oddate na kateremkoli predvidenem zbirališču. O akciji bo Komunala obveščala tudi preko Studia D in novomeške televizije Vaš kanal na Video straneh, za dodatne informacije pa lahko pokličete tudi Komunalo na tel.: 323 - 594. Podjetje Kemis, ki ima certifikat ISO 9002 za zbiranje, sortiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov, bo nevarne odpadke prevzelo in odpeljalo s kamionom, ki je opremljen s posebnimi zabojniki, na reciklažo in uničenje. Nekaj odpadkov bodo sežgali v Sloveniji, ostale pa v tujini. Nevarne odpadke bodo zbirali od 5. do 20. julija med 12. in 20. uro razen ob sobotah in nedeljah, in sicer: 5. julija na parkirišču na Glavnem trgu, po 16. uri pa na parkirišču OBISK V REVOZU - Ministrstvo za zdravstvo in Inštitut za varovanje zdravja RS sta prejšnji teden na Otočcu organizirala 10. mednarodni simpozij o delu, delovnem mestu, okolju in trajnostnem razvoju, ki so se ga udeležili predstavniki iz Amerike in iz držav zahodne in vzhodne Evrope. Namen simpozija je, da bi izkušnje razvitih držav prenašali v države pri prehodu na tržno gospodarstvo. V sklopu simpozija je bil tudi obisk novomeških podjetij Laboda, Krke in Revoza. V Revozu so jim potem, ko so jim predstavili podjetje, pokazali film o njihovi medicini dela in predstavili metodo ergonomske ocenitve delovnih mest. Najtežja delovna mesta nadomeščajo z roboti, teh imajo v Revozu že 22, v proizvodnji pa so jim pokazali tudi primera najtežjih delovnih mest (montažo sedežev in varjenje poda). (Foto: J. Domiž) s*....... •j/bi, m NOV BENCINSKI SERVIS - Naftna družba OMV Istrabenz je v Novem mestu odprla najsodobnejši bencinski servis. Veljal je 272 milijonov tolarjev; v njegovem okviru delujeta še mini market in gostinski lokal, usposobili bodo tudi avtopralnico. Za sedaj je le na tem servisu moč dobiti tudi 98-oktanski neosvinčeni bencin. (Foto: A. B.) Istrabenzovih sedem dolgih let V Novem mestu odprli bencinski servis naftne družbe OMV Istrabenz - Najemnik firma Novodom - Tkidi neosvinčeni 98-oktanski bencin - Fasada iz kerrocka laskavi naslov sta letos osvojila Alenka Može in Rok Nose. Rok je letos kar osemnajstkrat zmagal na občinskih in državnih tekmovanjih (na sliki). NOVI PROSTORI - Z velikim veseljem in nestrpno pričakujejo dva nova vadbena prostora v prizidku ob šolski telovadnici in nove tribune tudi šolarji. Tako bodo možnosti za športne aktivnosti predšolskih otrok, šolarjev in odraslih veliko večje. Dela tečejo po programu, otvoritev pa bo predvidoma na začetku novega šolskega leta. S. M. PRAZNIK OBČINE ŠKOCJAN ŠKOCJAN - V počastitev praznika občine Škocjan, Knob-ieharjevega dne, so v Škocjanu pripravili več prireditev, ki potekajo že od 1-9. junija. Prireditve bodo potekale tudi še v juliju, in sicer: v petek, 2. julija, ob 20. uri bo v farni cerkvi v Škocjanu akademija v počastitev 180-letnice rojstva dr. Ignacija Knobleharja. Osrednja prireditev pa bo v soboto, 3. julija: dopoldan bo srečanje mladine na igrišču pri šoli, ob 18. uri pa sc bo začela slavnostna seja občinskega sveta, potem bo na ploščadi pred občinsko stavbo v Škocjanu sledil kulturni program z govorom župana, podelili pa bodo tudi naziv častnega občana in priznanje občine Škocjan. Tega dne bo tudi ribiško tekmovanje za prehodni pokal občine Škocjan. 11. julija pa bodo v Škocjanu pripravili še kmečke igre. NOVO MESTO - Prejšnji četrtek opoldne sta novomeški župan dr. Tone Starc in glavni direktor OMV Istrabenz Jordan Klabjan slovesno odprla prvi bencinski servis te firme v Novem mestu. Novi bencinski servis stoji v Žabji vasi, ob obvoznici, ki pelje od Žabje vasi proti Ločni. Gre za liasodobnejši bencinski servis s spremljajočimi dejavnostmi, 96. v mreži te naftne družbe, katerega gradnja je veljala 272 milijonov tolarjev. Ob otvoritvi so direktorici novomeškega zdravstvenega doma dr. Tatjani Gazvoda izročili ček za 300.000 tolarjev kot prispevek OMV Iztrabenza za nov reševalni avtomobil. zovih bencinskih servisov je tudi novomeški v tako imenovanem franšiznem najemu, najemnik pa je firma Novodom. A. B. OMV Istrabenz sije močno prizadeval priti v Novo mesto, saj je to ena redkih slovenskih mestnih občin, kjer do sedaj še niso imeli svojega bencinskega servisa. To jim je uspelo šele po sedmih letih prizadevanj in na tretji lokaciji. “Vse, kar smo v teh sedmih letih zamudili, bomo nadoknadili,” napoveduje direktor Klabjan. Vsekakor ima OMV Istrabenz v Novem mestu in na Dolenjskem še velike načrte. Sicer pa ima OMV Istrabenz v Sloveniji 25-odst. tržni delež, ki ga namerava povečati najmanj na 30 odst. Zanimivo je, da se ta sicer naftna družba že približuje prvi deseterici največjih slovenskih trgovcev z mešanim blagom, kar govori, kako pomembne so trgovine v bencinskih servisih. Za sedaj je tudi edino na tem novem bencinskem servisu v Novem mestu moč dobiti 98-oktanski neosvinčeni bencin, tako imenovani europlus, ki ga priporočajo za novejše generacije motorjev in se tudi pri nas zelo uspešno uveljavlja. Pri gradnji tega servisa je imelo “glavno besedo” novomeško Cestno podjetje, kot zanimivost pa velja omeniti, da je pročelje obdano s ploščami iz kerrocka, materiala, ki ga proizvaja metliška Kolpa. To je prva taka fasada na bencinskem servisu pri nas in nasploh. Tako kot večina Istraben- USTVARJALNE POČITNICE V DOLENJSKEM MUZEJU NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju so za čas šolskih počitnic pripravili več dejavnosti za najmlajše in šolarje. Za učence višje stopnje osnovne šole in srednješolce bosta dve delavnici: od 6. do 9. julija tečaj izdelovanja vezenin (prijava do 2. julija) in tečaj slikanja v akvarelu (prijava do 9. julija), otroci pa bodo od 13. do 16. julija izdelovali igračke iz blaga (predhodna prijava ni potrebna). Učenci, ki imajo muzejsko izkaznico, imajo tečaje brezplačno. POSKRBLJENO ZA UDELEŽENCE ROCK OTOČCA PREČNA - Organizatorji so za udeležence, ki želijo brezplačno šotoriti ob prireditvenem prostoru pripravili prostor 500 m X 30. Urejena bodo tudi stranišča in tuši. Parkirni prostor je urejen na koncu letališke steze v smeri proti Straži, od koder bo do prizorišča in nazaj (2 km) vse tri dni vozil brezplačni avtobus. Promet za obiskovalce festivala z osebnimi vozili bo urejen enosmerno od Bršljina mimo velodroma in Cešče vasi skozi Zalog do parkirišča (postavljene bodo usmerjevalne table). Ves čas bo obiskovalcem na voljo tudi brezlačni avtobus z bršljinske železniške postaje. Za tiste, ki jih bo v Prečni poleg glasbe zanimalo še kaj drugega, bo novomeški aeroklub, čigar člani so uredili tudi prireditveni prostor, organiziral panoramske vožnje z letali, skoke s padalom v tandemu. L2601), 1. julija 1999 DOLENJSKI LIST ttiii I Z H ASIH O BČI M 130 let metliškega gasilstva Sprehod po Metliki DANES ZAČETEK METLIŠKEGA KULTURNEGA POLETJA METLIKA - S koncertom Ljubljanskih madrigalistov v metliški župnijski cerkvi se bodo danes, L julija, ob 21. uri pričele metliške mednarodne poletne kulturne prireditve “Pridi zvečer na grad”. Slavnostno odprtje kulturnega poletja pa bo v soboto, 3. julija, ob 21. uri na igrišču pri kulturnem domu. Slavnostni nagovor bo imel metliški župan Slavko Dra-govan, prireditve pa bo odprl igralec Ivo Godnič v vlogi tovariša Tita, ki uro pred otvoritvijo vabi na srečanje v kulturni dom. V nedeljo, 4. julija, pa bo ob 21. uri na Pungartu komedija “Žurka za punce”, ki jo je režirala domačinka Violeta Tomič. ŽIVAHEN PREDPRAZNIČNI DAN - Na predvečer dneva državnosti so na metliškem Pungartu pripravili pester program. Otroci so ustvarjali kar v 12 delavnicah, se pomerili na neresni olimpiadi ter na karaokah, si ogledali razstavo znamk ter skupaj s starši pozdravili maratonce ob zaključku 4. etape teka ob slovenski meji. Zaigrala je tudi Mestna godba Metlika, medtem ko je občane pozdravil župan Slavko Dragovan. (Foto: M. B.-J.) Mnogi se vračajo v kategorizirani kamp v Podzemlju METLIKA - Kamp v Podzemlju, s katerim upravlja podjetje Gostinstvo in turizem iz Metlike (GTM), je edini kategorizirani kamp v Beli krajini. Ima dve od treh možnih zvezdic, saj nima stalnih prenočitvenih zmogljivosti, kot so na primer bungalovi. Kot je povedala direktorica GTM Vera Pešelj, so kamp, ki je odprt že od maja, za letošnjo poletno sezono še dodatno uredili. Na voljo ima 50 kam-pirnih mest, junija pa so se v njem na poti proti jugu ustavljali predvsem za kratek čas turisti iz Nizozemske, Danske in Norveške, ki so za podzemeljski kamp zvedeli iz kataloga o kampih v Sloveniji. Med poletnimi počitnicami pa v Podzemlju pričakujejo predvsem Slovence, ki imajo radi mir, kamp dobro poznajo in se že leta vračajo vanj. “Z lanskim obiskom pa smo bili zadovoljni, saj je bila ob koncih tedna zasedenost celo do 80-odstot-na,” je pojasnila Pešljeva ter dodala, da vsak gost ob prihodu v kamp prejme tudi seznam možnih izletniških točk. Lahko se odloči tudi za organizirane izlete. V kampu je nova gostilna, nasploh pa je kopališče urejeno tako, da lahko gostje preživijo v njem ves dan, saj ima- • GTM je poleg kampa v Podzemlju tudi lastnik kopališča v Metliki, ki pa ga je podjetje dalo v najem. V Metliki lahko kampirajo le taborniki, v GTM pa načrtujejo, da bodo pričeli z urejanjem tega kopališča takrat, ko bo stekla ureditev rekreacijsko-turistične-ga in posiovno-trgovskega centra na območju mednarodnega mejnega prehoda. jo poleg kopanja na voljo tudi urejeno otroško igrišče, igrišče za odbojko in namizni tenis. M. B.-J. \ Pred osrednjo državno slovesnostjo ob 130-letnici slovenskega gasilstva so metliški gasilci pripravili slavnostno sejo ob visokem jubileju svojega društva METLIKA - Preteklo soboto so metliški gasilci pripravili svečano sejo ob 130-letnici svojega društva, sicer najstarejšega v Sloveniji. Tako kot naslednji dan na osrednji republiški slovesnosti so tudi tokrat povabili pomembne goste s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Ernestom Eoryjem na čelu. Na slovesnosti, na kateri so v kulturnem programu nastopili Mestna godba Metlika, oktet Vi-tis in recitatorji iz metliške osnovne šole, je o bogati zgodovini Gasilskega društva Metlika, njegovih pomembnih članih in prelomnicah spregovoril njegov predsednik Stanislav Bajuk. Pregled dela metliških gasilcev; je povzel po knjižici prof. Jožeta Dularja “130 let metliškega gasilstva”. Knjižico, četrto izpod peresa istega avtorja, ki govori o gasilstvu in Slovenskem gasilskem muzeju v Metliki, je predstavil Andrej Dular. Na slavnostni seji so podelili številna društvena priznanja članom in veteranom Gasilskega društva Metlika, priznanja Gasilske zveze Metlika, odlikovanja Gasilske zveze Slovenije ter odlikovanja za posebne zasluge v gasilstvu. Podelili so tudi plakete za sodelovanje z metliškim Gasilskim društvom ter številna priznanja mnogim, ki so pomagali pri delu društva in nabavi opreme. Metliški gasilci so prejeli številna darila gostov, ki so prišli tudi iz Avstrije, Italije, Madžarske ter Bosne in Hercegovine. Omenimo le zanimivo darilo dolgoletnega člana Slava Černiča svojemu društvu: gobelin, ki ga je pri 65 letih starosti sam izvezel. Osemnajstim zaslužnim, ki so doslej že postali častni člani Gasilskega društva Metlika, pa sta se tokrat pridružila še dva. Listini o častnem članstvu sta predsednik Bajuk in poveljnik Pavel Lipej izročila Francu Kropetu, zasebnemu podjetniku iz Nemčije, ki je metliškim gasilcem podaril avtomobilsko lestev, ter Jožetu Slobodniku, belokranjskemu rojaku, zasebnemu podjetniku in častnemu konzulu Slovenije v kanadskem Južnem Ontariu. Slednji je bil tudi boter novega društvenega prapora, ki ga je na slovesnosti v njegovem imenu razvil brat Ivan, ki prav tako živi v Kanadi. Sicer pa so metliški gasilci poleg lestve od preteklega tedna bogatejši še za eno moderno gasilsko vozilo. M. B.-J. « N ZOPET STEKLINA ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so pretekli teden po daljšem času zopet odkrili virus stekline, in sicer najprej pri mački na Jelševniku ter nekoliko pozneje še na mladi lisici v Pribincih pri Adlešičih. Lovci opozarjajo ljudi, naj pozorno spremljajo obnašanje psov in mačk ter bodo previdni pri ravnanju z divjimi živalmi, kot so lisice, jazbeci, kune. Če se jim bo zdelo obnašanje živali nenavadno, naj obvestijo pristojne službe ali lovce. Hkrati naj starši opozorijo otroke na nevarnost pred steklimi živalmi. NOV PRAPOR - V imenu botra Jožeta Slobodnika je novi prapor Gasilskega društva Metlika razvil njegov brat Ivan, v varstvo pa ga je sprejel praporščak Slavko Prijanovič. Med drugimi jena prapor obesil trak tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) DEKLISCINA IN FANTOVŠČINA ČREŠNJEVEC - Turistično društvo Semič vabi v soboto, 3. julija, ob 18. uri na dekliščino in fantovščino parov, ki se bodo 17. julija poročili na Semiški ohceti. Prireditev bo na Škofovi kmetiji na Črešnjevcu pri Semiču. Za zabavo bo poskrbel ansambel Mladi Dolenjci. Končno le uresničevanje obljub? Septembra naj bi začeli v nekdanji vojaški ambulanti urejati nov Varstveno-delovni center - Utesnjenih 20 varovancev, 15 pa jih še čaka na sprejem RAZSTAVA O ŠKOFU STARIHI - V galerijskem prostoru semiškega muzeja so v soboto odprli razstavo o življenju in delu škofa Janeza Starihe, ki je bil leta 1845 rojen v Sadinji vasi pri Semiču. Leta 1867je iz vojske pobegnil v Ameriko, kjer je 40 let služboval v številnih župnijah. Leta 1902 je bil imenovan za prvega škofa nove škofije v Leadu v Južni Dakoti. Veliko časa je posvetil 20.000 Indijancem v škofiji in sezidal 23 cerkva, za študente pa je ustanovil štipendijski sklad, ki so ga uživali tudi novomeški študenti. Zaradi bolezni se je leta 1909 vrnil v domovino in šest let pozneje umrl. Gradivo za razstavo, ki jo je odprl semiški župan Janko Bukovec, je zbral Slavko Grahek, razstavo pa je pripravila Rozalija Mohar. Škofa Stariho je predstavil prelat Franci Vrhunc, nekdanji semiški kaplan, ob otvoritvi pa je zapel moški pevski zbor Sv. Štefan pod vodstvom Agate Ahdali. (Foto: M. B.-J.) ČRNOMELJ - Ko so pred trinajstimi leti v Črnomlju odpirali Delavnice pod posebnimi pogoji, ki so se pozneje preimenovale v Varstveno-delovni center (VDC), je v A-testu pisalo, da jih morajo najmanj v dveh letih razširiti, s^j je bilo premalo prostora za 12 varovancev. Danes na enakih površinah dela 20 varovancev, nadaljnjih 15 pa jih v osnovni šoli s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše še čaka na sprejem v VDC. Odkar sta predlani takratni obrambni minister Tit Turnšek in črnomaljski župan Andrej Fabjan podpisala pogodbo, s katero je obrambno ministrstvo predalo občini za ureditev VDC stavbo nekdanje vojaške ambulante na Majerju, je vse kazalo, da so se odraslim motenim osebam, ki delajo v centru, začeli končno obetati boljši časi. Še pred letom Dober kažipot delavcem v turizmu TUristični podmladkarji na semiški osnovni šoli so pripravili projekt, ki bo lahko v dobrodošlo pomoč vsem, ki si prizadevajo za turistični razvoj v občini - Zgovorne ankete dni smo namreč zapisali, da naj bi septembra lani - takšne so bile pač obljube - začeli urejati VDC na Majerju. Toda do danes se ni v nekdanji ambulanti prav nič spremenilo. Pravzaprav se je: močno razdejana stavba, ki je že ob Turnškovi predaji spominjala na hišo strahov, je danes le še bolj razdejana in zaraščena. Potem ko so vandali uničili vsa stekla, električno in vodovodno napeljavo ter centralno kurjavo, so se lotili še uničevanja stropa in izolacije na njem, ki danes leži po vsej stavbi in neznosno zaudarja. Razumljiveje, da so tako starši otrok, ki so v VDC kot tistih, ki na sprejem še čakajo, nezadovoljni, ker se - vsaj na pogled - pri gradnji novega VDC nič ne premakne. Tudi Ema Šujica, ravnateljica OŠ Milke Šobar-Nataše, je, čeprav je seznanjena z vsemi postopki, pretekli teden dejala, da jo moti, ker se vse v zvezi z novim VDC predolgo vleče. Črnomaljski župan Andrej Fabjan pa je pojasnil, da s tem projektom pospešeno delajo tri leta ter da strokovne službe sedaj pripravljajo razpis za izvajalce. Zagotovil je, da bodo z naložbo zagotovo začeli letošnjega septembra. Letos naj bi porabili 60 milijonov tolarjev. Z dobrodelnimi prispevki in donatorstvom treh belokranjskih občin se je doslej za VDC zbralo okrog 10 milijonov tolarjev, od katevrih je šel del denarja za projekte. Župan je obljubil, da bo otvoritev novega VDC na Majerju najpozneje jeseni prihodnje leto. M. BEZEK-JAKŠE SEMIČ - V iztekajočem se šolskem letu je na semiški osnovni šoli začel z delom turistični krožek, v katerem so učenci, ki so hkrati tudi člani novinarskega in dramskega krožka. Mentorica vseh teh krožkov je Anica Jakša, kije turistične podmladkarje takoj prijavila tudi na tekmovanje “Turizmu pomaga lastna glava”. Semičani so na regijskem tek- kmetijo ter Semiško goro, ki je movanju v Šmarjeti predstavili nalogo “Semič-moj kraj”, za katero so dobili bronasto priznanje. Samo za razstavo pa so na državnem tekmovanju v Lendavi prejeli srebrno priznanje. Naloga semi-ških turističnih podmladkarjev ima tudi veliko sporočilno in uporabno vrednost, če bodo tisti, ki se ukvarjajo s turizmom, znali iz nje pravilno potegniti zaključke. Učenci so v nalogi opisali vse turistične znamenitosti v semiški občini: 600 let staro lipo v Kotu, zidanici, namenjeni turizmu, kmetijo odprtih vrat in turistično bila rdeča nit celotnega projekta. Predstavili so tudi tri poti: gozdno učno pot Planina-Mirna gora, kraško učno pot in Trdinovo pot. “Med krajani smo naredili anketo o teh poteh. Najbolj poznajo kraško, medtem ko o Trdinovi poti skoraj nihče še ni slišal. O gostilnah pa so menili, da jih je dovolj, a premalo dobrih,” so povedali učenci, ki so si zamislili tudi vinsko pot po Semiški gori, o kateri so šestošolci in sedmošolci pisali pesmi. Dotaknili so se tudi prireditve Semiške ohceti, s katero so Semičani že v začetku tega stolet- ja gostovali na Dunaju. Za razstavo so na panoju predstavili načrt turistične karte semiške občine, na vsak trtni list pa so napisali eno od znamenitosti. Predstavili so še narodno nošo, domač kruh, brezovo piščal kot spominek, medene izdelke in prospekte o občini. V odrski predstavitvi se prepleta način življenja treh generacij, ki v semiškem narečju pripovedujejo, kako bi lahko privabljali turiste. Idejo za scenarij, ki gaje napisala Anica Jakša, je dal šolski hišnik Slavo Plut, kije izdelal tudi kulise. Pobarvali pa so jih pri likovnem krožku, ki ga vodi Vlasta Henigs-man. Prav to dobro sodelovanje učencev in zaposlenih na šoli je veliko pripomoglo k uspehu projekta. M. B.-J. m TURISTIČNI PODMLADKARJI - Učenci semiške osnovne šole, ki so pripravili raziskovalno nalogo o turizmu v občini ali nastopili v igrici, s prizadevno mentorico Anico Jakša ter neutrudnim in s številnimi idejami “oboroženim"šolskim hišnikom Slavom Plutom. (Foto: M. B.-J.) PEČENKA - Junij je znan po tem, daje v njem po naši ljubi domovini množica prireditev, saj hočejo na pragu poletja vsi pospraviti “pod streho” vse otvoritve, slovesnosti, tiskovne konference in kar je še takšnih stvari. Da ob takšnih priložnostih pripravijo tudi kaj za pod zob, ni potrebno posebej poudarjati. Zlasti pa so pri tem gostoljubni Belokranjci. In ko je bila nedavno tega ena od takšnih prireditev v Metliki, so seveda postregli tudi s pečenko, s svinjino in z jagnjetino. Pa gostu z drugega konca Slovenije, nevajenemu taksnih priljubljenih jedi belokranjskih sladokuscev; nikakor ni šlo v glavo, kako lahko ločijo pečenega odojčka od pečenega jagenjčka. Eden od Metličanov mu je strokovno razložil: “Veš, svinjska pečenka je podobna kremšmti-POSLANEC - Metliški svetniki so nedavno ugotovili, da se jun poslanec v državnem zboru An; drej Fabjan, sicer črnomaljski župan, sploh še ni predstavil in da je to zelo žalostno. “Če ni prise' prejšnjem svetniškem mandatu, čeprav smo dali pobudo,” so modrovali, “ga bomo pa jeseni zn0V.. povabili.” Vsekakor bodo mora pohiteti, kajti poslancu Fabjanu s počasi že iztekla mandat. Črnomaljski drobir KORUZA - Na dragatuškem Ivanju so se kmečke igre kar pr cej zavlekle predvsem na_raC. tehtanja koruze, ki so jo zens nekajkrat hitreje oružile, kot p je uspelo strokovni komisiji ug toviti, katera ekipa je bila pn de najspretnejša. Najprej so tehta na staro tehtnico z utežmi, pol£ pa še na digitalno. Vmes je k misija celo predlagala, da bie pi iz Gribelj in Adlešičev, ki naj po prvem tehtanju naruziij grama enako količino, ruzilj enkrat. Ženske z zardelim obolelimi rokami seveda niso za to. Rešila jih je digitalna te nica in šest zrn, ki jih je bilo v g beljskem Žaklju več kot v* šiškem. A pred končno odi vijo je bilo veliko hude krvi-gledalo je nekako tako kot v venskem parlamentu, ko spr J majo zakone. Naj omenimo, črnomaljskega župana ini po ca v državnem zboru And J Fabjana ni bilo na prireditvi, ne bi morda kdo pomislil, J. dajal ženskam nasvete, kak bodo čimbolj zdrahaste. . KURJENJE - V poslovni sta bi Rudnika Kanižarica v zap nju je bilo drugi poletni dan n > kot da s polno paro kopljejo> p* mog globoko pod zemljo, te kot da ga imajo na povrsint .j likanske zaloge. Radiator)'i j namreč prijetno topu. v . |:aji namreč prijemu - . ,:a pa so zadnje kose rude prip L na svetlo pred dobrimi trem in nikakor ni šlo, kot so prv ^ nutek pomislili obiskoval , sežiganje starih zalog. Mor imajo na rudniku skriven nutek pomisliti ooimsu;--g sežiganje starih zalog. Mo r(nj imajo na rudniku skriven vrelec. retec. ,;7na- PRV1 - Črnomaljci res prtfj. vajo Metličanom, da so Prv. f li semafor, zaradi česar se s ne bodo tako hitro pobralU^ijjco pa zato Črnomaljci vsaj ne potolažili, ko so ob jurjeva J „e gledali v jurjevanjski drag'.. ^ skulpture štirih akadem' . j(,jji parjev. Prišli so na idejo, o 0. to lahko zametki galerije n k stem, in kar oddahnili so s, izvedeli, da v metliški1ob s0 nimajo kaj takšnega. Kon pri nečem prvi! Semiške tropfo^ so odg“' sl- TELEFONIJA - V sem1**, občini je vedno več nerganj.’. ^ bi se ljudje radi prikjju . ISDN, pa to - tako vsaj so vorni dali vedeti nekate ^g. trajnim “zahtevnežem -_ (|)erji goče. Po drugi sfran'JLjrahj®’ zahtevajo takšno komun gpfj, ki ga lahko omogoči 16 .j^ga Zadnjič je bilo na sep!se ., da občinskega sveta celo s' zeiV Telekom sicer ima v zla ^ (0, kable, a jih ne da. A gl®. xakaj° da tudi na občinski upra unibe na izpolnitev Telekomove ,gg. o ISDN, lahko Semičan' t^j, kujejo, da bodo krmilu a £u. to čudo sodobne te|efcTiepoZ' panova vztrajnost namre na meja. ,,„,raietije NABIRALNIK ' Vz*tniko>p-tudi eden od semiških s taje Na zadnji seji občinskeg uSo-ponovno pobaral, kak. settii; da poštnega nabiralnika j^aj ški železniški posluj1,10J i,.nesP* visel na pročelju stnvbe, . pa ga nekateri močno P°^,„pijkeSa ga ne bi imeli za Prc .jganj1* nergača, je k svojemu P ^jti" hitro pristavil pojasnilo. ^ (ih je mudilo Semič ralnik. Kajti m w— h:ri Semičani poštnega n' tudilo vprašati zato, g(,j- ,ič prej dobil ISDN kfj^rJ, iik. Kajti ko bodo im® |fll|ca —ličani poštnega na glj. sploh ne bodo več pot Kočevski svet je dokončno razdeljen IIMM j IZ NAŠI H OBČI IN Sporna izvolitev Jožeta Lindiča za podžupana KOČEVJE - “Današnji dan bo zapisan kot dan, ko smo se dokončno razdelili na pozicijo in opozicijo,” je na ponedeljkovi seji občinskega sveta poudaril Vincenc Janša (SKD). Sporna tema, k> naj bi odločilno in dokončno vplivala na polarizacijo sil v "^višjem organu odločanja v občini, je bil županov predlog, da se za drugega podžupana imenuje Jože Lindič iz ZLSD. . Ze od samega začetka je bilo J^no, da imata koalicijski stranki LSD in LDS zadostno število 8 asov za Lindičevo izvolitev (iz-vo‘jen je bil s 14 glasovi za in 8 Proti), vendar pa se predstavniki amooklicanih opozicijskih rank SKD, SDS in Zelenih raz-Pfavi niso odpovedali. Kot je povedal Andrej Krese 1 DSh ni prav, da bi bil tudi dru-s'podžupan upokojenec. Vprašal eje, ali sploh potrebujejo še enega podžupana. Bojan Kocjan L ?. ®n0 Je predlog imenovanja drugega podžupana iz vrste Galicijskih strank označil za Itn l'0.P°jmovanje demokracije v . a 'j* 'n “napadel” pozicijske etmke, da se ne odločajo svo-no. Prav to na ie imel v mis- lil, . , ! io pa je imel v tudi Vincenc Janša, ko je t , j.ome- enoutuje. Tako kot vse ostale S Dpi- tud' te8a župan zavrnil. Jai je, da na lokalnem nivoju ni \ UmZno 8?vor>ti0 političnem eno-Ju>saj so naloge, ki jih občina l ,ra bajati, neodvisne od tega, oblasd P°litična °Pc'ja ie na M. L.-S. l^SSi^obotrcbci CESTI S1LJANa PO ravni na B07h Cedalje bolJ obremenje-ni p? ? cesta *z središča Rib-lj . Pr°ti Sv. Ani, sicer priljub-in JZlftniški tQčki Ribničanov ,0 ka.V aib dfugih pohodnikov, pok.' u,u8ln ponodniKov Mai; 'do centralne deponije \ gon smeti odvaža tudi rib- niška v u,cl* oovaza tudi nb-drža,, °(nunala, je ob dnevu PodoboSK-nek°lik0 sPremenila ninski i3e-r Pn cerkvici in pla- ninski . p cerkvlcl in Pla‘ ljajo 0,°,_Ze nekaj let priprav- V J ,vi L I u vensk‘Sre^n^° Pr*re^‘tev °b slo-to nri! s?most°jnosti, so cesto za to nril so eesio za 2ravna?fn°i!- nasuli s Peskom in se Don, grhtne. Prizadevanja so maši £ i a’ saJ so se ob kresu, sv. a 'jzttfčku ruj nega na Vrhu 'nVenci? i?** številni pohodniki ntu kni. so Prisluhnili krajše- tasovn nemu Programu ter rnana in°c a Benjamina Henig-^KD in J.anca Buta, prvakov r'bn?škpEoJE PEL1L URE ' Vrh se po n rokometnega kluba, ki hiše n ovem imenuje Inles Riko stavllai‘ mCa iPrcJ Ribnica), se-koroha Pomenibni možje iz su-Lad0 n k? dežele. Predsednik je. k°čevju , ’ odvcln|k s službo v ribni<"iU’-V ozjem vodstvu so tudi s'anec 1v^aiJ,Jože Tanko, po- nče v n V d , i10' nian a Benjamin Henig-Main.. z, ravje igralcev skrbi dr. Majda ‘graicev skrbi dr. ^ankose °V^e. PCumelj. Župan ha yeseb slehernega uspe-Ribnjč°Ph 0,rok”; tako kot vse krstitev Aiga naJbo|j ganila ligo C1anske ekipe v prvo 'go, ter „ -r- ■ ■----- prv° mesto kadetske vrste na \r* w ,ucslu KaueisKt ralcem ai rzavnem prvenstvu. Ig-'i's Podn|inSkc ekipe se je zahva-b°d(, dnL-pV1j° ročnih ur, ure pa Vrnitvi i 6tud' kadeti, a šele po za$etku ; |-.vedskc, kjer bodo v itadet J llja 'gmli na evropskem Osvojili n01 Prvenstvu. Če bodo *uPan mesto, bi jim moral . Podeliti še en komplet ur! -^sUftiški blečki ^Pl-AN| Potrafe-' NA PETRUVO Petruvnm 'Cli!so na prireditev ob ^iPcšarirIZ Ro^cvja v Osilnico la. s„ j ‘k tudi planinci i/ KmVv- s"edn!,UUd' Planinci iz Kočev- ^Žilo nUrr"uegap°h0da sc e,ežilrv ponoda se je klinj p.reRo 60 planincev, ki ^vrte|,k,8cnui Pohodu takoj Bp a, glasbi. J.nže iir^VNl ŽUPNIK- Župnik l dela i-l^.unel za petruvo ve- JUjoJS*? nai,prci 26' junija 'karmi- Pri blagoslo- r?to je f i0 križa v Zi ' Hici'^- 16\uri k ,!nici n u i0- uri maso v 'uh k°sec v maJi pa ic sodeloval >ip°ka STAR.', . S°Va”: v n E JE ZEBLO - Krc- ti USCo » * J hUUtlUVdl k i Pok-. 0"v°rki petruvega in ^ikoso kak° se kiepije in i vaniu Tfofcj SstIB°S‘jivi Loki sc je ude- ^žcb|0 'n mlado, aje starejše tak "tr^lo * b'i° ob kolpi del i -• upi SO kii domov ter dirti. PrcPustili bolj vroči I A Upoštevati ustavo in voljo volilcev Na slovesnosti ob dnevu državnosti je župan Veber spregovoril o volilnem sistemu KOČEVJE - Na mestni ploščadi v Kočevju je v četrtek popoldan potekala slovesnost, ki jo je kočevska občina pripravila v počastitev dneva državnosti. V slovesnem delu prireditve, ki se je nadaljevala z veselico, je zbrane nagovoril kočevski župan Janko Veber. Brez predolgega zadrževanja v je interese uveljavljali na organizi- naštevanju doseženega v osmih letih obstoja samostojne Slovenije je Veber poudaril, da s praznovanjem dneva državnosti izkazujemo zasluženo priznanje in čast vsem udeležencem osamosvojitvene vojne, še posebno pa padlim za samostojno Slovenijo. O pomenu vzpostavitve demokracije je dejal, da je pomenila priložnost za uveljavitev številnih interesov posameznikov, ki da so ustanavljali politične stranke, da bi lahko svo- ran in demokratičen način. “V parlamentarnem sistemu volitve niso odločilne le z vidika zagotavljanja takšne sestave zakonodajnega telesa, ki bo odražala voljo ljudstva, ampak so obenem odločanje o tem, kateri politični program bo v naslednjem mandatnem obdobju podlaga in nosilec vladne politike,” je dejal. Zaradi slednjega kaže večinski volilni sistem slabosti, saj lahko stranka, ki je dobila na volitvah DVA PRAZNIKA KOSTEL - V Kostelu so minuli vikend praznovali občinski praznik 24. junij in dan državnosti 25. junij. V počastitev obeh praznikov so najprej na križišču pri Fari postavili 25 m visok mlaj, 24. junija je bil na prireditvenem prostoru kres in družabno srečanje pa še kulturni program, odprli pa so tudi razstavo del kiparja Draga Koširja z naslovom “Gorje premaganim”, ki je bila v šoli, v treh dneh pa si jo je ogledalo preko 150 obiskovalcev, predvsem mladih. V prostorih banke in pošte pa so odprli razstavo del umetniškega varilca Jožeta Lisca iz Kočevja, ki bo odprta še do konca avgusta. MLATILNICA IN BRUNARICA NEVZDRŽEVANI LOŠKI POTOK - Vaška skupnost Travnik ima že desetletja svojo mlatilnico, ki je nekoč mlatila noč in dan. Danes stoji zapuščena, ker žit več ni. Vaški odbor Travnika meni, da je nujno popraviti streho, poslopje pa nameniti kakšni drugi dejavnosti ali ga kar podreti. To pa ne bi bilo prav, saj je mlatilnica že pravi muzejski eksponat. Podobno usodo doživlja tudi brunarica Pri malnih, ki jo občasno uporabljajo planinci in bi jo morali po mnenju odbora tudi vzdrževati. Sicer pa menijo odborniki, daje Travnik, kije drugo največje naselje v občini, zapostavljen. SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI - O nedavnem obisku predsednika Clintona je Veber dejal, da dokazuje, da so bili do sedaj opravljeni koraki pri uveljavljanju demokracije uspešni in da zato 8 let hudih polemik ni bilo jalovo delo. KOLESARSKE IZPITE OPRAVILO 218 OTROK KOČEVJE-V dneh med 9. in 18. junijem so mentorji prometne vzgoje na kočevskih osnovnih šolah v sodelovanju z AMD in ZŠAM Kočevje ter kočevskimi policisti izpeljali celotni program izvedbe kolesarskih izpitov. Učenci vseh treh kočevskih osnovnih šol in obeh podružničnih v Kočevski Reki in Livodu so pokazali dobro teoretično in praktično znanje, še posebno dobro pa so se v obvladovanju vožnje s kolesi odrezali učenci iz Stare Cerkve. Kolesarske izpite, ki jih že, kot je običajno, organizira občinski svet za preventivno in vzgojo v cestenm prometu v okviru preventivnega delovanja na šolah, je letos opravilo skupno 218 učencev. “DOBER VEČER, LUBA DAKLE” VELIKE LAŠČE - Zelo razgiban letošnji kulturni utrip v velikolaški občini so ta teden popestrili tudi z večernimi podoknicami v Veliki in Mali Slevici (1. julija), Dvorski vasi (6. julija) in na Rašici (8. julija). Obujanje spominov na stare čase se povsod začelo ob 21. uri, v programu pa bodo nastopili člani velikolaške vokalne skupine, recitatorka Ana Rigler in harmonikar Franci Košir. Člani TD Rašica bodo četrt stoletja svojega dela počastili v nedeljo, 4.julija, ob 10. uri s prvim Komarjevim dnevom. Pripravili bodo tekmovanje v kajakih na Rašici, v kulturnem programu pa se bodo predstavili člani folklorne skupine iz Račne, vokalne skupine iz Velikih Lašč, harmonikarji, gimnastičarke, konjeniki in vitezi z Turjaka. Kmečke igre bodo pripravili mladi iz Velikega Osolnika. (2601), 1. Julija 1999 manjšino glasov, osvoji večino sedežev in s tem vlado. Vendar pa ima slabosti tudi proporcionalni sistem, saj volilcu onemogoča, da bi izbral najboljšega med posameznimi kandidati. Zato bo morala rešitev dileme, kako oblikovati volilni sistem, kot je dejal, slediti možnostim, ki jih dopušča ustava, biti pa bo morala takšna, da bo v največji možni meri omogočala upoštevanje volje volilcev. M. LESKOVŠEK-SVETE NAJ FOTOGRAFIJA MESECA RIBNICA - Fotoklub Fuji Ribnica-Kočevje je za svoje številne člane pripravil poletno akcijo (v prihodnje bo tradicionalna) “Naj fotografija meseca”. V njej lahko sodelujejo vsi, katerim je fotografiranje poklic, konjiček ali priložnostni izziv. Najboljšo fotografijo bodo po lastni presoji brezplačno izdelali v studiu v Ribnici ali v Kočevju, tri fotografije meseca po oceni posebne strokovne komisije pa bodo posebej nagradili. Za julijsko ocenjevanje bodo fotografije sprejemali do konca prihodnjega meseca. SLOVESNOST V DRAGI DRAGA - Pred kratkim je bila dokončana in prevzeta mrliška vežica, zadnji čas pa pospešeno obnavljajo tudi farno cerkev. Zlasti streha zvonika je grozila, da se bo sama sesula. Tokrat bo poslopje, kije bilo zgrajeno 1874. leta, dobilo tudi novo zunanjo podobo. Kaj je s predlogom, da bi cerkev, ki je imela v času avstro-ogrskega vladanja poseben status, proglasili za kulturni spomenik, še ni znano. V soboto, 9. julija, bo ob 15. uri dela na cerkvi in novo vežico blagoslovil škof Jože Kvas. A. K. Najboljši osmošolec Aleš Lampe Odličnjaki zapisani v zlato knjigo Po zgledu Prešerna RIBNICA - Ravnateljica šole Andreja Šulentic je povedala, da se z letošnjim šolskim letom poslavljajo od izjemne generacije osmošolcev, ki je med drugim s številnimi akcijami zbrala tudi denar za nakup dvigala za učence s posebnimi potrebami. Od osemletke se je poslovilo 121 učencev, nihče izmed njih pa ni imel popravnega izpita. Za uspehe na kulturnem, športnem in šolskem področju so najboljšim učencem podelili posebna priznanja, v zlato knjigo, ki so jo ponovno odprli leta 1973, so bili vpisani odličnjaki, torej učenci, ki imeli vseh osem let odličen uspeh. To so: Martina Tanko, Ema Kozina, Petra Stopar, Simon Kljun, Lucija Kos, Alenka Bojc, Ana Starc, Luka Valčič, Jerca Oblak, Nataša Ilc, Manca Ložar, Matej Žagar, Aleš Lampe, Marija Bojc, Katja Grebenc, Helena Ilc, Jani Kozina in Grega Omerza. Pred podelitvijo priznanj so učenci glasbene in osnovne šole pripravil glasbeno pravljico Kres-niček v priredbi Radovana Gobca in v'režiji Marjane Starc. M. G. ZASTOJI NA JUŽNI MEJI MIMOGREDE (Ne)pošten odnos So težave Milana Žagarja res potrebne? V vasi Podplanina v občini Loški Potok ima Milan Žagar v bregu nad Čabranko dokaj veliko posest. S posegom v prostor je nehote prizadet, zlasti zato, ker ne zna reči ne, in to lastnost nekateri s pridom izrabljajo. Tako je že 21. julija 1997podpisal pogodbo s Cestnim podjetjem (CP) Novo mesto, ki je pri sanaciji plazovite ceste tik mejnega prehoda potrebovalo tudi nekaj Žagarjeve zemlje. Tudi odvodnjavanje je bilo speljano po njegovi zemlji. Pomoč za odškodnino mu je menda obljubil tudi potoški župan, čeprav občina ni bila investitor. V bistvu naj bi šlo za neko nadomestilo. Pa ni bilo nič ne od obljube in ne od podpisane pogodbe. Svoje je dodalo še lansko neurje. Odvodne cevi, ki so speljane preko Žagarjeve- ga zemljišča, kažejojgola rebra, ' i Cab zemljo pa je odnesla Čabranka. 3. aprila letos se je Žagar oglasil na občini, kjer so sestavili pritožbo in jo poslali na C P Novo mesto. V njej so zapisali, da je omenjeni občan upravičen do odškodnine, da se dela nova škoda itd. Vse to z namenom, da se prepreči tožba. Žagar pravi, da odgovora ni nikoli prejel, in se je končno odločil za zasebno tožbo. A. KOŠMERL POMEMBNE PRIDOBITVE V KOBLARJIH KOBLARJI - V tem naselju z 270 prebivalci, ki je od Kočevja oddaljeno okrog 5 kilometrov, ob večjem deževju voda poplavi njive in pašnike z ilovnatimi naplavinami. V okolici vasi sta Koblarska in Lisičja jama, v katerih je bila najdena lončevina iz pozne bronaste dobe. V naselju je še nekaj kočevarskih hiš, večina stavb pa je bila pozidana v osemdesetih letih. Vaščani večkrat stopijo skupaj bodisi pri organizaciji veselic bodisi pri akcijah, ko urejajo ceste, vaške poti ali igrišče. Pred kratkim so večjo “lužo” na Kočevskem polju uredili v prijeten kraj oddiha in sprostitve. KONJENIKI NA POHODU VELIKE LAŠČE - Pred štirimi leti ustanovljeno konjeniško društvo iz Velikih Lašč, ki ga vodi Peter Indihar, šteje trideset zelo dejavnih članov. Nepogrešljivi so pri vseh večjih prireditvah, širši javnosti se bodo kmalu predstavili ob jubilejih turističnih društev Rašica in Kurešček. Septembra bodo v Velikih Laščah pripravili konjeniško prireditev s spretnost-nim jahanjem in nekoliko že pozabljenimi igrami plemenitih štirinožcev. SREČANJE NA VASI - Čeprav so v Ribnici ob dnevu državnosti pripravili številne prireditve, pa so bile le-te zelo slabo obiskane. Večjo množico so pričakovali tudi člani etnološko-turističnega društva iz Hrovače, ki so pripravili Srečanje na vasi, etnografsko prireditev, ki naj bi bila poslej tradci-cionalna. Ob tej priložnosti je beograjski nadškof dr. France Perko blagoslovil podružnično cerkev sv. Trojice, v kulturnem delu programa so zapeli člani Ribniškega okteta in prikupna dekleta vokalne skupine Trenutek. Pod stoletno lipo so igrali vaški godci, gospodinje so ponujale domače dobrote in hrano. Pred začetkom prireditve so se do cerkve v kočijah pripeljali nadškof, ribniški župan, udeleženci v kulturnem programu in nekaj pomembnih mož. (Foto: M. Glavonjič) ZMAGA VEZENIN IN OSOVNIKA DOBREPOLJE - V natečaju za izbor turističnega spominka Dobrepolje sta med osmimi poslanimi primerki dosegla po 75 točk izdelka Osovnik in Vezenine in tako skupaj zmagala, medtem ko je bilo tretje mesto s 65 točkami prisojeno Palici. V komisiji ki je ocenjevala spominke, so bili umetnostna zgodovinarka prof. Olga Zupan, etnologinja Anka Novak, podjetnica Jelka Štern in še Stane Škulj, Jelka Samec ter Mihaela Steklasa. Prometne obljube niso uresničene Domačini morajo za pot po Sloveniji čakati, kot da gredo preko državne meje IZ PORA BJA V SLO VENSKE A TENE - Na osnovni šoli Primoža Trubarja Velikih Laščah se je končal enotedenski seminar slovenskega jezika za KOSTEL - Kljub že lanskim obljubam, da letos med turistično sezono ne bo zastojev na meji pri mejnem prehodu Petrina-Brod na Kolpi, so bili zastoji že konec minulega meseca, ko seje turistična sezona komaj dobro začela. Avtomobilisti so morali čakati na prehod meje tudi po dve do tri ure. Vzrok je predvsem ta, da so Hrvatje poostrili predpise, po katerih potnik lahko pelje preko meje le kg posebno obdelanega mesa, liter mleka itd. učitelje slovenskih šol v Porabju na Madžarskem\ Goste je po velikolaški kulturni poti in po Beli krajini popeljal ravnatelj OŠ Velike Lašče Edi Zgonc. Rojaki iz Porabja so bili navdušeni nad velikolaško pokrajino. Po besedah Valerije Pergar iz območne enote Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, ki skrbi za slovenske učitelje v Porabju, so v sosednji državi ustvarjene dobre možnosti za splošno rabo slovenščine. Učitelji imajo potrebno pomoč tako s strani matice kot tudi domicilne domovine. (Foto: M. Glavonjič) Še posebno pa ti ukrepi in pregledi ovirajo pretok domačinov po slovenski obali Kolpe od Kostela do Osilnice. Na magistralni cesti je namreč urejen le en vozni pas za tiste turiste, ki gredo preko meje, in za domačine, ki so namenjeni po slovenski strani ob Kolpi v smeri Osilnice. Domačinom ne bi bilo treba čakati ure in ure, če bi bil dograjen obljubljeni vozni pas zanje, zdaj pa morajo čakati v koloni, kot da gredo preko meje. Posebni vozni pas za domačine še ni narejen, ker zanj delajo šele načrte. Prav pa bi bilo, da bi policisti s svojimi ljudmi ali posebnimi redarji uredili promet tako, da domačinom ne bi bilo treba čakati v koloni (za turiste na Hrvaško), ampak bi jih policisti usmerjali mimo kolone do odcepa za Osilnico. To bi bilo sicer nekoliko težko urediti, vendar bi se z dobro voljo le dalo in tako bi tudi olajšali domačinom sedanje muke. J. PRIMC DOLENJSKI LIST 12 NAŠIH O 3 C I Trimo posloval z večjim dobičkom Sirijo tržno mrežo - Največje težave z dovoljenji za delo na tujem - Izvoz povečali za četrtino - Lani za četrtino večji čisti dobiček - Dividenda 50 tolarjev TREBNJE - V največjem trebanjskem podjetju Trimo so v letošnjih prvih petih mesecih ustvarili za več kot 3 milijade tolarjev prihodkov, kolikor so tudi načrtovali za to obdobje. Največ so trimovci prodali v Sloveniji in zahodnoevropskih državah. Tudi letos še širijo in poglabljajo tržno mrežo po Evropi. Računajo, da bodo na ta način nadomestili morebitno manjše povpraševanje v Sloveniji v drugi polovici tega leta. NAJBOLJŠI UČENCI V TREBANJSKI OBČINI - Po sprejemu najuspešnejših učencev osmih razredov pri trebanjskem županu Cirilu Pungartniku smo jih v prostorih CIK Trebnje takole ovekovečili na sliko. “Naj” učenci so: Meta Kržan, Lea Holc, Grega Kraljevski, Karmen Ro-mozi, Matej Zaplotnik, Jasmina Jakopin, Ksenija Krištof, Urška in Spela Silvester, Jernej Markovič, Petra Peskar (vsi OS Mirna); Urška Zagorc^ Saša Janežič, Martin Stimpfel, Petra Regent, Simon Lamovšek, David Škarja, Borut Jevševar, Pina Tratar (OŠ Mokronog); Petra Gracar, Jana Smolič Jure Gačnik, Jera Rot, Mojca Lindič, Martina Pancarin Klavdija Grm (OS Trebnje); Andreja Udovčj Tina Medved, Teja Brezovar, Aleksandra Kralj (OS dr. Petra Lunačka Šentrupert) in Mateja Marolt (OS Veliki Gaber). (Foto: P.P.) Načrtujejo, da bodo letos posodobili tehnologijo za proizvodnjo jeklenih konstrukcij, med večje naložbe pa uvrščajo tudi nadaljnjo posodobitev informacijske tehnologije. Letos bi radi zaključili tudi izgradnjo novih parkirnih prostorov, za katere so že odkupili zemljišče. Večjega novega zaposlovanja v Trimu ne predvidevajo, pač pa bi potrebo- SRECANJE PODEŽELSKIH ŽENSK POSAVJA SEVNICA - V soboto, 10. julija, vabi Društvo kmetic Sevnica ob 15. uri na sevniški grad na srečanje podeželskih žensk Posavja. Na ogled bo razstava ročnih del s podeželja, nastopili bodo tudi ljudski godci in pevke. JANEZ GARTNAR MED TREBANJSKIMI SLA VUENCl - Upokojeni sodnik, dolgoletna “duša ” Tabora likovnih samorastnikov - Janez Gortnar (prvi z leve), je na prireditvi na predvečer Dneva državnosti in trebanjskega krajevnega praznika, ki sta jo polepšala še Trebanjski oktet in orkester Mandolina iz Ljubljane, prvi prejel priznanje KS in se je tudi zahvalil zanj v svojem in v imenu ostalih prejemnikov. Med temi so še: Marija Kolar, Mitja Prijatelj, Planinsko društvo Trebnje. Tretje leto zapored pa so priznanja KS prejeli še trebanjski učenci, tokrat so bili med slavljenci za delo in dosežke v obšolskih dejavnostih in društvih Jana Smolič, Jera Rot, Petra Gracar, Klavdija Grm in Jure Gačnik. (Foto: P. P.) SREČANJE UPOKOJENCEV TREBNJE - Društvo upokojencev Trebnje obvešča vse svoje člane, da bomo letos organizirali srečanje 4. julija ob 15. uri v prostorih Trima Trebnje. PTIČKI BREZ GNEZDA - Ganljivo je bilo sobotno prvo srečanje med 2. svetovno vojno rojene generacije učencev blanške osnovne šole, ki so pričeli s poukom v letih od 1949 do 1952. Nekateri “ptički brez gnezda", kot so jih poimenovali nekateri, ker so medvojna generacija in so se razkropili povsod po Sloveniji pa tudi v tujino, so se prvikrat srečali po 40 letih, prišli pa so tudi iz Nemčije. Do različnih poklicev se je došolala ta generacija z obrobja Kozjanskega, med dobro petdeseterico so bili tudi profesorji in učitelji, ki so jim vodstvo in učenci blanške osnovne šole pripravili prisrčen kulturni spored. (Foto: P. Perc) GASILSKI PRAZNIK V KRMELJU KRMELJ - Ob 70-letnici PGD Krmelj je bilo v soboto v Krmelju tekmovanje gasilskih enot rudnikov in energetikov Slovenije. Zmagala je druga ekipa Rudnika Velenje, 2. je bila prva velenjska ekipa, na 3. mestu med 14 ekipami pa je pristalo prvo moštvo PGD Sečovlje. Pri veteranih se je najbolj odrezala ekipa TE Trbovlje. Predsednik Gasilske zveze Sevnica Zvone Košmerl in poveljnik GZ Sevnica Milan Kajič sta ob tej priložnosti podelila priznanja še za dosežke na občinskih gasilskih tekmovanjih. Na mladinskem tekmovanju na Studencu so zmagali pri cicibanih Sevničani, pri pionirkah Boštanjčanke, pri pionirjih PGD Tržišče, pri mladincih Boštanjčani in pri mladincih - mešano Veliki Cir-nik. Na članskem tekmovanju v Sevnici so bili zmagovalci: PGD Blanca (kategorija članice Tomos), Šoštanj (članice MB), Primož 1. ekipa (člani MB 5/8), Tržišče (člani A), Bo-štanj (člani B), Loka (veterani). Hudo, ko je vode premalo ali preveč Zaščita nove vrtine za vodovoda Krmelj in Šentjanž - Bodo lastniki priobrežnih zemljišč Grahovice čistili naplavine? • Nujen projekt za Florjanski potok SEVNICA - Iz vrtine, ki ju je na območju krajevne skupnosti Šentjanž naredil konec lanskega leta Inštitut za geologfjo, geotehniko in geofiziko pri Geološkem zavodu Ljubljana, je možno tudi v sušnih obdobjih načrpati vsaj 10 litrov zdrave pitne vode v sekundi. Ta življenjsko pomembni vir za vodovodna sistema v KS Šentjanž in KS Krmelj naj bi sevniški občinski svet zavaroval s posebnim občinskim odlokom, tako kot je to že storil za vodne vire Podskalica, Blanca in Nova Gora - Telče. Sprejeti odlok pa bo le eden izmed pogojev za pridobitev koncesije za gospodarsko izkorišanje vode in s tem možnost pridobitve nepovratnih sredstev na razpisih različnih ministrstev. Še poprej pa mora KS Šentjanž kot za stavo hitijo z asfaltiranjem naročiti strokovne podlage za zavarovanje tega vodnega vira, sevniški Občinarji odgovarjajo svetniku Boštjanu Repovžu (LDS), da bi evidentirali to vrtino, da bi lahko prihodnje leto računali na kakšne denarce iz državne blagajne. Predsednik sveta KS Šentjanž Milan Jamšek nam je pretekli ponedeljek povedal, da rešujejo vo-dooskrbo v krajevni skupnosti s celovitim projektom, s katerim bi radi zagotovili pitno vodo tudi naseljem v šentjanških hribih, kamor so šentjanški gasilci samo lani s svojo cisteno zvozili okrog 700.000 m’ vode. Sicer pa zadnje tedne, cest, te dni so asfaltirali še 2 km ceste na Svinjskem. Potok Grahovica je ob zadnjih obilnih padavinah v spodnjem delu naplavili precej materiala na brežino. Svetnik Alojz Zalašček (SLS) je dal pobudo, naj bo o tem obvestili upravljavca vodotokov Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, da bi očistilo brežine. Po veljavnem občinskem odloku bi morali lastniki priobrežnih zemljišč - potokov, ki so v upravljanju javne službe za varstvo voda, redno vzdrževati oz. najmanj dvakrat letno čistiti priobrežna zemljišča, struge potokov in odpr- tih kanalov. KS Boštanj naj bi pripravila spisek lastnikov priobrežnih zemljišč potoka Grahovica, da jih bodo sevniški Občinarji obvestili o datumu sestanka z novomeškim VGP. Podžupan Andrej Štricelj je opozoril, da Florjanski potok zaradi napake na ceveh povprečno dvakrat letno poplavi do višine enega metra dve hiši, zato je dal pobudo za čimprejšnjo sanacijo. Na občini so izbrskali podatke, da so cevovod, v katerega so sredi 70-ih let speljali Florjanski potok, gradili krajani za KS Sevnica brez soglasja vzdrževalca potoka. Zato ta ne vzdržuje tega odseka in zavrača sodelovna-je tudi pri interventnih posegih, kakršen je bil potreben oktobra lani zaradi zabitja cevovoda Florjanskega potoka pri hiši Ivnikovih. Prizadetim so takrat priskočili na pomoč sevniški gasilci. Za celovito rešitev bi bil potreben načrt, ki bi predvidel sanacijo vtoka v cevovod nad hišo Kovačičevih, ki jim je lani jeseni tudi poplavilo delavnico. P. P. vali nekaj visokošolsko izobraženih strokovnjakov tehničnih smeri za delo na področju trženja, razvoja in projektive. Letos jim največ sivih las povzročajo vse bolj zaostreni pogoji za pridobitev dovoljenj za izvajanje del v tujini, bodisi v Nemčiji, Švici, na Danskem in še kje. To jim otežuje izvedbo tudi že podpisanih pogodb. Vodilni v Trimu menijo, da bi morali v Sloveniji pospešiti sprejem tehnične regula-tive, da bi zagotovili enake pogoje, kot jih zahtevajo v Evropski uniji. Poudarjajo, da so, kljub temu da so necarinske barirere še vedno velika ovira pri pospeše- 0 GEOINFORMACIJSKEM SISTEMU SEVNICA - Sevniška občina je vse, ki se srečujejo ob planiranju in upravljanju z občinskim prostorom na predstavitev možnosti vzpostavitve geoinformacijskega sistema. Dr. Jure Beseničar iz ITC (mednarodni inštitut za geoinformacijske vede) s sodelavci pa je lahko v konferenčni sobi sevniškega gradu predstavil izkušnje maloštevilnim, zvečine “že prepričanim”. POLETNA LITERATNA ŠOLA ČATEŽ PRI TREBNJEM - Od 28. junija do 3. julija prireja Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Čentru izvenšolskih in obšolskih dejavnosti v domu Čebelica na Čatežu poletno literarno šolo. Dopoldne so predavanja in pogovori o sodobni slovenski in svetovni literaturi, popoldan mentorska in literarna delavnica, zvečer pa srečanja z uveljavljenimi pesniki in pisatelji. KONCERT PEVCEV IZ NOTRANJSKE SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih društev vabi v soboto, 3. julija, ob 18. uri v atrij sevniškega gradu na koncert mešanega pevskega zbora Peter Jereb iz Cerknega, Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska iz Logatca in mešanega pevskega zbora Lisca iz Sevnice. • Kako lepo je nič delati in potem počivati. (Španski pregovor) vanju izvoza, v prvih letošnjih mesecih vendarle izvoz povečali za četrtino v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Na 7. skupščini podjetja Trimo, d.d., Trebnje, so delničarji sprejeli letno poročilo o poslovanju v letu 1998, ki kaže 7,1 milijarde tolarjev realizacije prodaje in pomeni 19,6-odstotni porast. Za četrtino je porasel tudi neto dobiček in znaša 130.640.000 tolarjev. Za opravljanje revizije zaključenega računa za leto 1999 so izbrali ljubljansko revizijsko hišo In revizija, d.o.o. Novi 5-članski nadzorni svet sestavljajo Andreja Čeh, Marijan GrofT, dr. Metka Tekavčič, Silvo Štih in Tomaž Petan. Sprejeli so sklep za oblikovanje sklada lastnih delnic v višini dese- • Delničarji so potrdili predlog uprave in nadzornega sveta, da se neto dobiček iz zaključnega računa iz leta 1998 zadrži kot nerazdeljen dobiček. Kljub temu pa bodo delničarji TVima prejeli dividende tudi letos, in sicer 50 tolarjev bruto na delnico iz nerazporejenega dobička iz leta 1997. tine osnovnega kapitala, katerega vir je vplačani presežek kapitala in njegov revalorizacijski popravek. P. P. Krst ob Dušici Krst novega mešanega pevskega zbora KUD Popotovanje Frana Levstika ČATEŽ PRI TREBNJEM - Kul-turno-umetniško drujtvo Popotovanje Frana Lestika s Čateža, ki ga vodi Mija Benedičič, je komaj poldrugo leto po ustanovitvi pripravilo še drugo letošnjo prireditev, tokrat namenjeno krstu novega domačega pevskega zbora in v pozdrav kresu. Zato je tudi mešani pevski zbor dobil ime Kres. V njem za zdaj prepeva 18 pevcev, ki si želijo, da bi se jim pridružili še novi člani. Na prireditvi v okrilju turistične kmetije Obolnar v Dolenji vasi pri Čatežu, ki leži v dolini Dušice, tik ob meji trebanjske občine s sosednjo litijsko, se je predstavilo kar 60 nastopajočih: folklorna skupina iz Račne pri Grosupljem z dolenjskimi plesi, zapel je moški pevski zbor iz sosednje Gabrovke, s plesno skupino kan-kana pa so se predstavile plesalke plesne skupine Črte iz domačega društva. Vsekakor so to dobri obeti za oživitev kulturnega utripa na Čatežu! P. P. Obstrukcija trebanjskih pomladnikov Povračilni udarec TREBNJE - 5. redne seje trebanjskega občinskega sveta ni bilo zaradi nesklepčnosti, kajti vseh 14 svetnikov t.i. pomladnih strank (SDS, SKD in SLS), ki imajo v 25-članskem svetu večino, je sejo nepričakovano bojkotiralo. Da jih ne bo na sejo, na kateri naj bi med drugim obravnavali in sprejeli ureditveni načrt za center mesta Trebnje, so sporočili tik pred sejo s pisno izjavo. Zamerijo županu Cirilu Pungartniku, ker se ni udeležil 3. izredne seje 2. junija, katere sklic so zahtevali zaradi Pungartnikove izjave o osamosvojitveni vojni oz. “martinčkanju ” na Medvedjeku. Na tej izredni seji so pomladniki zahtevali, naj Pungartnik zaradi svoje izjave in reakcij nanjo odstopi kot župan in poslanec. Pomladniki očitajo svetnikom LDS, DeSUS, ZLSDSin Gospodarske liste, ki se izredne seje niso udeležili, da s svojim ravnanjem podpirajo županove izjave in kažejo nespoštovanje do osamosvojitvene vojne in države. Takšni razlagi oz. povezovanju odločno nasprotujejo svetniki vseh strank levosredinskega tabora. Igor Ter- šar (LDS) meni, da je obnašanje pomladnikov neodgovorno do kolegov, predvsem pa občanov, ki so jih izvolili, da bi reševali probleme v prid hitrejšega razvoja. Peter Frelih (LDS) je prepričan, da je v trebanjskem svetu premalo gospodarstva in preveč politike. Ivan Vovk (ZLDS) ne dovoli, da bi kdo krnil njegovo pravico do avtonomnega opredeljevanja. Janez Kovačič (DeSUS) je prepričan, da izsiljevanje svetniških skupin ni instrument za doseganje skupnih interesov v občini. Zupan Pungartnik obstrukcije pomladnikov ni želel komentirati. Direktorja občinske uprave, Janeza Slaka pa smo pobarali, kaj to pomeni v luči zakonodaje. 90. b člen Zakona o lokalni samoupravi govori, da vlada predlaga državnemu zboru razpust občinskega sveta, če se ta trikrat v obdobju šestih mesecev ne uspe sestati na sklepčni seji. Bodo trebanjski pomladniki tako • PONOVEN SKLIC SEJE V TREBNJEM - Trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik ponovno sklicuje 5. redno sejo občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 5. julija, ob 15. uri v sejni dvorani občine. Dnevni red ostaja nespremenjen. napeljali lok in z ustvarjanjem izrednih razmer tvegali celo nove volitve!? PAVEL PERC Trebanjske iveri DAN DRŽAVNOSTI 1. -Predsednik sveta krajevne skupnosti Trebnje Stane Sitarje zaželel krajanom, naj jim bo 25. junij, praznik KS Trebnje in dan državnosti, dan toplih rok in nezaklenjenih src. Zal pa dobra misel občitno ni prišla na pravi naslov, kajti na osrednji prireditvi ob krajevnem prazniku smo izmed osmih svetnikov opazili le Jožeta Smoliča (SLS), ki je bil tudi v funkciji očeta - spremljevalca odlične učenke Jane, izmed obeh poslancev pa samo poslanca m župana Pungartnika v isti osebi. Če smo koga spregledali, se ze zdaj iskreno opravičujemo, zaim mivo pa, da se ni opravičil niti vedno tako “fini” koordinator svetnikov v trebanjskem občinskem svetu Franc Hribar (SDS). ... DAN DRŽAVNOSTI 2. -Dirigent folklornega orkestra Mandolina iz Ljubljane, Dušan Nedovič, je imel za nastop na prereditvi v Trebnjem nekoliko težje razmere kot ob gostovanjih na Dunaju, kjer so Slovenci pokazali, kaj je slovanska duša. V Trebnjem je Nedovič ob 21.20 vsaj debelo minutko čakal z dvignjeno taktirko v roki, da bi prenehalo zvonjenje cerkvenih zvonov iz soseščine, ker pa se to ni zgodno, je spet spustil taktirko ob aplav zu in smehu iz dvorane. ... DAN DRŽAVNOSTI 3. -Za te kulturne užitke je bil Prj' krajšan bivši župan Lojze Mete ko, ker je bil preveč utrujen o kresovanja 70 vinogradnikov n Gradišču. Je pa Metelko zagroz gostilničarju Janezu Pavlinu, kij ob Baragovem dnevu imenitn pogostil obiskovalce slavnostn akademije (nekatere pa je tu letos motil s prinašanjem hra med prireditvijo, da so se jim cedile sline po hrani kot po pon jenih kulturnih dobrinah), da^ njemu ne bo njega niti še ma sikoga, če tudi ob prihodnje dnevu državnosti ne bo izobe slovenske zastave... 2. ROJSTNI DAN 2V0^, FALKNER - Uglajeni Predse. r nik sveta KS Trebnje Stane o« ni liotel niti novinarjem P0^. ^ koliko je v resnici stara malce preveč patetična) m° torka praznične prireditve Z ka Falkner, ki ji je čestital op čerji pri Megliču za - dr“fjku pli ni dan, županu Pungartn . za - tretjega. No, za Punga ^ smo zvedeli, da ima o- ■ (Foto: P. P.) Sevniški paberkj, sodelO; POMEBNO JE SD^ob VATI - Krmeljski gasilci so^bfj svojem jubileju izkazali ko a. gostitelji. Čeprav so v slln -iigli :u.: ranCITiar«1* .drobno nizacijski ihti malce zanein , pozabili na kakšno podf yg.|et denimo, da bi povabili na1'Ljjie nico društva tudi Pre n0vi-sedme sile, imamo seve jj,-narji še zmeraj dovolj do zg0-formatorje, da zvemo za _,e|j-dovinski dogodek. Da so. («se ski gasilci res gostitelj1. 0|jrri' šika”, in da dobro pozn^J jj rn* pijska načela, so dokazan .^jh sobotnem tekmovanju ® etikov; enot rudnikov in cnerg jStali Člani so, za vraževerne,F ^ na (ne)srečnem 13. rnei. , .0. Ijčani so bili nekoliko ^e. Ijubni le do gasilcev kr ^d- arke in jih pustili za sabo, njem mestu. Pri članica ^e, Krmeljčanke odlične , ^o-takoj za PDG Sečovlje-vali sta, žal, le dve ekip1--., LOMLJENJE RADI ROŽ!?-Da sKr?|(i,p0' sploh ni dobro češenj z ^ ob trjujc napis na karton ograji krmeljskega vrta < vnetn bloki. Takole je v ve ^jjzl0' opozorilu zapisano: lj> t0 s«5 mil rožo, vem, kdo s*' po' pazi! Naslednjič ti pol ■ tl)di kvarjene prste, da z nj o jedel ne boš več!” bolje zlomljen prst, ko p pod noge. -— Krške novice Mtftt j IZ MAŠI H OBČI M ttMtt -vvuauriU 1 INf\ Z.AV1U- LJIVOST - Potem ko je glasbena sola Brežice leta 1996 slavila 50-letnico, je letos kot zapoznelo darilo za jubilej dobila nove prostore. Ravnatelj Glasbene šole Krško Drago Gradišek je ob nedavni otvoritvi novih prostorov Glasbene šole Brežice čestital “z dobrohotno zavidljivostjo” brežiškemu kolegu Križaniču. “Upam, da bo v Krškem tudi tako majhna zamuda z darilom,” je dodal Gradišek. Ker je krška glasbena sola praznovala 50-letnico delovanja letos, nedavno, preprosta matematika pove, da se bo Gra-ek z učiteljskim zborom selil v nove prostore leta 2002. Vsekakor bi se to lahko zgodilo najpozneje takrat, saj imajo v Krškem toliko praznega prostora, a se iz njega dobesedno dela Prah. Zato je toliko bolj razum-Jiva ravnateljeva zavidljivost, čeravno dobrohotna. SPREMEMBE - Pošta na Ra-1 je zdaj med najslabšimi v Slove-jjijj* Kmalu naj bi bila najlepša v rzavi- Raka si od te spremembe e bo tako kmalu opomogla. LEPO, lepše, se lepše -Kostanjevico obnavljajo na vse riplje. Tako bo lepa, da je kmalu e bodo spoznali niti domačini. i župan Franci Bogovič o cin pravi, da bo Kostanjevica in?1ta kot ž-cnska z nakitom, ki i a zapemarjen obraz. Pa še prav tal? ,Pa skoraj dobesedno °P-V‘i° tudi nekateri doma-i> lahko občina kmalu pričaku-Prve kostanjeviške prošnje za narno pomoč pri obnovi hiš. Novo v Brežicah m5hLaCaj in praznuj - nie. lJ"m ko so po vsej krški občine. j 0 vldn' 'ePaki vabili na d ednJ° občinsko proslavo ob niihVU drzavnosti, ki je do jutra-Lih UrPotekala ob kresovanju na rtr„n' Je 1)110 v brežiški občini vse 2j,i?ace- Med lepaki je bilo opa-ki pae tlSte’ kl so vabili na golaž, dala 16 svoi' 470-letnici zastonj ter 8°stilna Rrulc na Mostecu, na koncert “črnskoduhovne-misli,an,eta” iz Celja. Le kdo bi si skim ■’ se 1)0 za lepim sloven-tet" "Ilenom “New Swing Ouar-uradni praznični kate V°r !1rez^kega župana, za vc»„ tc^a je bilo treba celo kupiti nih nK-C°' ^*?kaj bolje obvešče-niai, canov je tudi brez pomoči m aov odšlo na slavnostno kre . sv-Y>du, kjer je zatem ob zastav0 Vellkl plapolajoči državni Vesejj? v'adalo pravo praznično žicah‘GER IN KOPAČI - V Bie-SraH,.Se \ mestnem predelu pri bapra zadnie čase bojijo vsakega Ko i? naJ 1)1 začel kaj kopati. str0jevPrcd časom eden takih nam**?1 v parku Pri 8radu- Jc Pi-etroa, °v tno v zemli‘ nekaj bila so« , erJetno kabel, saj je tri^e veska dolgo časa brez elek-Pred h- erjetno Pa Je odveč strah tistih seJe treba bati štalaci' * Z na^rta mestne in- itiestnaCtiZa^enjaj° ***** V ^re^‘^a J^rakza korakom vzgojnih sredstev t)5^ICE - Vrtec Mavrica v k°tako sodeluJe v Koraku za učnim n'’ poskusnim, vzgojno-)0vsk,fr°8ramom> ki ga izvaja-inv.r Pno 30 vrtcih v Sloveniji vah. v e?° ^ evropskih drža-daVnin, Pu te8a so pred ne-fazsta v Vrtcu Mavrica odprli kateri;° vz8°jn i h sredstev, na ^osavi A0(lelovalo 0 vrtcev iz jitte. ’ 0olenjske in Bele kra-z Vzgoj?Zstavo so sodelujoče ! Mkaz-u Varstvene ustanove d°tttiSei e dcl ustvarjalnosti in Vz8ojiteU^Sti- 'Z ŽivlienJa otrok-Pr0s>r;.J ln staršev v okviru Lakoj 3 Korak za korakom. Nstnrazstava dokazala, daje Vitn0vf c Ustvarjalnosti in iz-■ ti na pretek. turistična PEŠ SgJ NA SROMLJAH Ptiložn,^11'3E - Jutri bodo s novn Stno Pfifeditvijo odpr v° srom»i;.i._ . »L *b, »ki Po Večer sti{ *• vini v ijvj uujji - p0,^meljsko turistično Jtalj ob , delezonci se bodo >kreDčp 'i • Uri na Silovcu pri >0 Ur-i . lc' Kranjčič, kjer bo * p .ncrn delu družabni :no,f‘Pot Je zasnovalo Turi- Pted« U?tVo Sromlje, katere-usednica;- * lca je Ana Kranjčič. Indira osvojila obiskovalce Indiri Simunič dva naslova na 2. državnem prvenstvu harmonikark SENOVO - Še ne !4-letna Indira Simunič iz Kozjega igra manj kot štiri leta na diatonično harmoniko, vendar je s tem inštrumentom požela že prenekateri aplavz daleč naokrog. Zadnji s seznama njenih glasbenih uspehov je 1. mesto na nedavnem drugem državnem prvenstvu harmonikark z diatonično harmoniko na gradu Rajhenburg v Brestanici. Lani je z brestaniškega državnega prvenstva odšla z 2. mestom, zato pa ji je lanski nastop na znanem harmonikarskem tekmovanju v Ljubečni prinesel zlato plaketo. Tako sama kot njeni navdušeni navijači se zadovoljni vračajo z mnogih lokalnih nastopov, kjer s priljubljenim inštrumentom dosega prva mesta. Na letošnje tekmovanje je prišla sicer z upanjem na dobro uvrstitev. “Vendar nisem mislila, da bom dosegla 1. mesto,” je po prireditvi priznala Indira, vidno vesela uspeha. Prsti Indire so pred tem imenitno pritiskali tipke harmonike, tudi drugače se je pred okrog 300 poslušalci in gledalci dobro držala na odru in tako je učenko 7. razreda osnovne šole Kozje občinstvo izbralo za najpri-kupnejšo harmonikarko ’99. Letošnja državna prvakinja z diatonično harmoniko živi z glasbo in tudi nekako zanjo. V Glas- • Lojze Štih iz Krškega: “Ženska s harmoniko je nekaj posebnega. Moški so mogoče bolj okorni. Ženski prsti so na tipkah zelo spretni, zato so ženske mogoče celo bolj za harmoniko kot moški, ženske so prisrčnejše, z nasmehom, z nastopom znajo pritegniti publiko. Indira Simunič beni šoli Krško igra kitaro, prav kitari se bo verjetno posvečala tudi pozneje kot študentka. Vse to Indirinih iskrenih navijačev in občudovalcev niti ne preseneča, saj vedo za tisti njen drobni veroučni zvezek, kamor je bila nekoč zapisala Simuničeva deklica, da bi bila rada profesorica glasbe. L. M. • Drugo državno prvenstvo harmonikark z diatonično harmoniko, ki so ga zaradi slabega vremena prestavili z dvorišča brestaniškega gradu v Dom XIV divizije na Senovo, so organizirali sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti območna izpostava Krško, Tiiristična agencija BooM Krško in Radio Sevnica. Organizatorji so trdno odločeni nadaljevati s prireditvami. Kaj o tem menijo nekateri od obiskovalcev? “Franci Bogovič, župan občine Krško, ki je podelil pokale najboljšim tekmovalkam: “Posavci so veseli ljudje, ljubitelji dobrih vin in harmonikarji. Državno prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko je prava prireditev. Ni se še izrodila v duši, tu ni rivalstva. Zato: dobro, pohvalno. Frajtonarica je ena od korenin našega naroda. Večina nas je bila poročena ob frajtonarici.” Podbočje se spomni Sancta Crucsa Praznovanje 750-letnico prve omembe kraja Sv. Križ - V soboto popoldne na slavnostni seji sveta KS Podbočje podelili krajevna priznanja - Obljuba o občinski pomoči PODBOČJE - V Podbočju si bodo lahko zapomnili, daje v letošnjem letu, ko beleži svet nekatere opazne spominske datume, praznovalo 750-letnico prve omembe kraja Sv. Križ, današnjega Podbočja. Podbočje je ne le prebralo v arhivih o svojih krajevnih začetkih, marveč obletnico tudi praznuje z vrsto dogodkov, ki niso zgolj razvedrilne ali ceremonialne narave. Celotno, dalj časa trajajoče obeleževanje obletnice so simbolično poudarili v soboto popoldne. Po maši za domovino v farni cerkvi so se zbrali na slavnostni seji sveta KS Podbočje v dvorani kulturnega doma, nato so se preselili na trg, ki se je znova poka- VPODBOČJU NA TRGU SO PROSLAVLJALI - Praznovanje 750-let-niceprve omembe kraja z današnjim imenom Podbočje, dneva državnosti in krajevnega praznika je minilo v vedrem razpoloženju. K temu so pripomogli nastopajoči v kulturnem programu na trgu v Podbočju, od koder je tudi posnetek. Plesu in glasbi so dodali zanimive in zbadljive drobtinice iz krajevne zgodovine in slovenske stvarnosti. Za zaključek je bila veselica. (Foto: L. M.) t % PLES - Mladi (na fotografiji) in starejši plesalci so z nastopi na odru Kulturnega doma Krško nedavno prijetno zaključili plesno sezono 1998/99. Plesni klub Krško, ki je organiziral prireditev, je poleg plesa zagotovil številnim obiskovalcem tudi petje, med drugim zmagovito slovensko popevko. (Foto: L. M.) O DELU NA CRNO KRŠKO - Društvo kadrovskih delavcev Posavja je v Krškem pripravilo zanimiv posvet o delu oz. zaposlovanju na črno. Po nekaterih ocenah je že za četrtino t.i. sive ekonomije in z njo naj bi ustvarili delodajalci za okrog 3 milijarde prihodkov. V Posavju so inšpekcije zaradi zaposlovanja na črno izrekle 25 mandatnih kazni. EVROPSKE POTI PODSREDA - Bavarsko-slov-ensko društvo in Kozjanski park vabita danes, 1. julija, ob sedmih zvečer na grad Podsreda na otvoritev razstave Evropske poti, na kateri se bodo predstavile bavarske umetnice: Renate Christin, Johanna Obermueller, Christine Sabel in Sabine Straub. Na otvoritvi bo igral Slovenski Kvintet trobil. 15 odstotkov več prometnih nesreč Poostren nadzor KRŠKO - V Posavju ugotavljajo neugodno prometno varnost, kajti v prvih petih mesecih letošnjega leta so prometne nesreče v primerjavi z enakim obdobjem lani porasle za 15 odstotkov. Ker je bilo v prvih petih mesecih letos 10,2 odstotka povzročiteljev nesreč vinjenih, v prvih treh pa 7,7 odstotka, so policisti PU Krško v petek, 18. junija, med 22. in 5. uro izvedli poostren nadzor prometa s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. Ustavili so 196 voznikov motornih vozil. Zoper 38 so odredili preizkus z alkotestom. 24 voznikov (12,2 odstotka) vseh ustavljenih je bilo pod vplivom alkohola in so jim vzeli vozniška dovoljenja ter prepovedali nadaljnjo vožnjo. Trije vozniki so odklonili preizkus. Najvišjo stopnjo alkoholiziranosti (3,42 promila) so ugotovili pri vozniku na območju sevniške občine. Policisti so ugotovili še pet drugih kršitev cestnoprometnih predpisov, izrekli pa so tudi 12 mandatnih kazni na kraju prekrška. S poostrenimi nadzori bodo nadaljevali tudi julija in avgusta. DOLENJSKI LIST Za začetek sejma obljube obrtnikom V Brežicah ob koncu minulega tedna 5. sejem obrti in podjetništva • Malo gospodarstvo kot paradni konj - M. Grah: “Z vstopom v Evropsko unijo se ne mudi • Gospodarstvo brez meja BREŽICE - Ali Brežice resnično postajajo sejemsko mesto, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da pripravljajo na vsaki dve leti sejem obrtj in podjetništva in taka prireditev, že 5. po vrsti, je bila v Brežicah ob koncu minulega tedna. Janko Hrastovšck, predsednik Območne obrtne zbornice Brežice in organizacijskega odbora, je ob otvoritvi menil, da si prireditev utira pot med obrtnike in podjetnike s tem, ko so na razstavnih prostorih prikazali dejavnost tudi člani obrtne zbornice Zagreb, združenja obrtnikov Zaprešič. Za razvoj obrti in sejemske dejavnosti v Brežicah, za katerega si prizadeva predsednik I Irastovšek, bo v bodoče pomembno tudi, kako si bodo sejmi in sploh obrtništvo utrli pot v urade. V tem pogledu je obrtnike precej spodbudil v nagovoru ob otvoritvi sejma Vlado Dcržič, brežiški župan. “Gospodarstvo je naloga države in zakon o lokalni samoupravi občinam o tem ne nalaga direktnih nalog. Kljub temu moramo tej sferi življenja nameniti več pozornosti, kot smo jo do sedaj. Mislim, daje potrebno malemu gospodarstvu nameniti veliko truda in dela, kajti le na takšen način vidim razvoj naše občine,” je dejal župan občine Brežice. PRIZNANJE - Obrtna zbornica Slovenije je podelila priznanje Območni obrtni zbornici Brežice. Njen predsednik Miha Grah ga je izročil Janku Hrastovšku, predsedniku Območne obrtne zbornice Brežice. Z županom je soglašal Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, ki je ob otvoritvi poudaril, da obrtniki in podjetniki “znova dokazujete, da ste organizacija, ki deluje dobro in da niste samo organizacija na papirju”. Po Grahovem mnenju moramo biti na prehodu v Evropsko unijo dobro organizirani, da ne bomo plen dobro organiziranega evropskega trga, ampak da bomo od tega trga čimveč dobili. “Zato se bomo potrudili, da bomo naše obrtnike na ta vstop dobro pripravili,” je obljubil prvi mož slovenske obrti in dodal: “Osebno sem mnenja, da se nam z vstopom v Evropsko unijo prav nič ne mudi. Vstopimo takrat, ko bomo dobro pripravljeni, da bomo več dobili, kot izgubili. Zato naj ta vstop v evropsko unijo ne bo političen, naj pomeni odprta vrata za naše gospodarstvo.” Grah je izrazil veselje nad prisotnostjo obrtnikov iz občine Zaprešič. Njihova navzočnost na sejmu dokazuje, kot je menil Grah, da je gospodarstvo brez meja. M. LUZAR Zanimive podrobnosti skozi Benčinovo optiko Fotografska razstava PODBOČJE - Branko Benčin rad fotografira. Čeprav je željo po pritiskanju na sprožilec fotografske kamere začutil že v zelo zgodnjih letih otroštva, ki ga je preživljal v Velikem Mraševem, se je s fotografijo začel ukvarjati šele kot dijak srednje šole. A le bolj zase, v lastno zadovoljstvo. Ko pa se je pred dvema letoma včlanil v krško Društvo ljubiteljev fotografije, je ob druženju z ostalimi “zasvojenci” Branko Benčin (na fotografiji) je bil vesel množičnega obiska ob otvoritvi njegove druge samostojne razstave. (Foto: L. M.) prišel do spoznanja, da bi veljalo stotere drobne trenutke, ki so ob pomoči njegove kamere postali večni, pokazati tudi drugim. Tako je pričel razstavljati najprej na skupinskih razstavah, ki ga razveseljujejo še danes. Tem je v kratkem času sledila prva samostojna, v soboto pa smo bili priča že njegovi drugi, a doslej največji predstavitvi lastnih del. Tu je svojim nekdanjim sokrajanom - zadnja leta prebiva v Brežicah - na 70 fotografijah pokazal umirajoče hiše, pozabljene poti, skrite kraške jame, skromne in malo manj skromne cerkve ter veliko drugih zanimivih podrobnosti iz okolice Podbočja, ki tudi po njegovi zaslugi nikoli ne bodo utonile v pozabo. Vse te fotografije je posnel premišljeno in z natančnostjo, kakršno ima v sebi lahko le specialist za vzdrževanje merilno regulacijske opreme v krški jedrski elektrarni, zato čas, ki si ga boste vzeli za ogled nje-goveih del, ki krasijo zidove večnamenske dvorane župnije v Podbočju, gotovo ne bo vržen stran. T. Z. zal kot pravi prostor za kulturne prireditve. Ljubitelji fotografije so prišli na svoje nekoliko pozneje z odprtjem fotografske razstave. Z omenjeno slavnostno sejo krajevne skupnosti so v navzočnosti krškega župana Francija Bogoviča in župana Obrigheima Rolanda Lauerja počastili poleg prve omembe kraja Sv. Križ tudi dan državnosti in krajevni praznik. Martin Kodrič, predsednik sveta krajevne skupnosti, je v slavnostnem nagovoru omenil težko življenje domačinov v preteklosti. Po njegovih besedah je kraj v zadnjih 30 letih napredoval. Župan Krške občine Franci Bogovič je na slavnostni seji domačine nekako spodbudil k delu tudi v prihodnje. Izrekel je tudi upanje, da bo občina Krško podprla z občinskim denarjem razvojne načrte Podbočja. Podbočje, ki ga ustanovna listina iz leta 1249 omenja kot Sancta Crucs, premore danes obilo zagnanosti, inovativnosti. Nekaterim ljudem iz kraja in okolice so za to na slavnostni seji sveta KS podelili krajevna priznanja. Tako je Franc Černelič prejel najvišje krajevno priznanje znak krajevne skupnosti. Jože Zupančič, Viljem Vrhovšek, Martin Frankovič in Jože Kovačič so dobili priznanje za dolgoletno in uspešno delo v KS. France Novak, župnik, je prejel priznanje za dolgoletno in uspešno delo v župniji Sv. Križ. Gostilna Gadova peč iz Podbočja je prejela priznanje ob 50-letnici uspešnega delovanja. L. M. Jutri dračje in donosnejše Prostovoljstvo PODBOČJE - Pred dnevi so na proslavi v Podbočju podelili priznanja domačinom za dolgoletno in uspešno delo. Ta podelitev je časovno najbližje. Vendar je bilo v Posavju letos že več podobnih dogodkov s podelitvami, saj ježe julij in je bilo dozdaj že veliko proslav, kjer se ponavadi naredi tako delo. Vse podobne proslave krajevnih praznikov in kar je še podobnih priložnosti postavijo v ospredje ljudi, med katerimi mnogi že leta in leta, nekateri skoraj vse življenje, tiho in skromno delajo. Delajo manj za svojo in bolj za korist skupnosti. Delajo za malo denarja ali zastonj, za “hvala”in “boglonaj”. S takimi zagnanci širom Posavja, Dolenjske in Slovenije nastaja in raseta prostovoljno gasilstvo in ljubiteljska kultura. Zanesenjaštvo omenjene vrste širi in asfaltira ceste, obnavlja cerkve, ohranja pred izginotjem bohorske in gorjanske zaselke, pošilja v kolonijo revne otroke in oblači in oskrbuje dedka Mraza ter prinaša drva starim. Za prostovoljstvo gre, tisto prostovoljstvo, ki ne šteje za skupno dobro porabljenih ur ne kilometrov in ne porabljenih lastnih tolarjev. Nekatere izmed omenjenih zanesenjakov pohvalijo s priznanji, mnogih ne. Vseh ne bodo nikoli. V prihodnje bo glede tega podobno, kot je zdaj, le prostovoljstvo bo drugačno. Veliko dražje bo. In, gledano iz drugega zornega kota, veliko donosnejše. Res! M. LUZAR KRŠKO OBISKALA DELEGACIJA OBRIGHEIMA KRŠKO - V petek sta se v Krškem na uradnih pogovorih sestali delegaciji Krškega in Obrigheima, ki sta jo vodila župana Franci Bogovič in Roland Lauer. Z delegacijo Obrigheima, v kateri so bili poleg predstavnikov tamkajšnje občine tudi predstavniki gasilcev, so se pogovarjali predstavniki krške občine ter organizacij, ki že sodelujejo z omenjenim nemškim mestom. Nemški gostje so bili na obisku v krški občini tri dni. m $ b. Ni obračun, je način mišljenja Z današnjim dnem je začel veljati nov sistem obračunavanja davkov - dobili smo trošarino in davek na dodano vrednost - Kako državi plačati čim manj? NOVO MESTO - Davek na dodano vrednost z 19-odst. splošno in 8-odst. znižano stopnjo obdavčuje prav vsak promet blaga in storitev, tudi uvoz, in to brez razlik med zavezanci. Doslej veljavnega enofaznega prometnega davka, kije 80 odst. blaga in storitev obdavčil v zadnji fazi prometa, običajno v trgovini na drobno, ni več. Moldavci čakajo na odhod. (Foto: R. D. G.) Značilno za DDV je, da zavezanci lahko zahtevajo od davkarije vračilo plačanega davka iz prejšnje faze prometa. Tega občani ali podjetja, ki niso zavezanci, ne morejo, zato naj bi sistem DDV tudi dodobra počistil s prodajo na črno. Kdor namreč kupuje pri tistih, ki niso zavezanci, kupi brez davka in torej nima vstopnega davka, zato plača več davka, kot bi bilo treba. V strahu pred tem, da bodo izgubili trg, so se zato v sistem kot zavezanci prijavili mnogi, ki po višini letnega prometa ali katastrskega dohodka niso zavezanci. Število prostovoljnih zavezancev je presenetilo vse, tudi državo. Davek, ki ga zavezanec plača pri nabavi v enem mesecu, se pri davčni napovedi odšteje od dav- ka, ki ga zaračuna kupcem v istem mesecu. Če je vstopni davek večji od izstopnega, mora država vrniti razliko. Tu je ključni del sistema, ki sili podjetja k drugačnemu poslovanju, trgovanju in zaračunavanju. Država je z njim poskrbela, da bo dobila svoje, podjetja pa bodo morala izkoristiti znanje in iznajdljivost ter se truditi, da ji bodo plačala čim manj. Kot opozarjajo davčni svetovalci in gospodarstveniki, za kaj takega ni dovolj seminar o načinu obračuna davka, temveč je treba spremeniti obnašanje in razmišljanje. Tega se predvsem v manjših in srednje velikih podjetjih še premalo zavedajo. Premišljeno poslovanje, nakupi in prodaje ali naložbe namreč niso stvar računovodskih servisov ali davčnih svetovalcev. Izredno stanje v krškem Tronu Moldavci odšli domov brez plačila, v ponedeljek pa so protestirali tudi javni delavci -Direktor TVona Peter Jankovič pravi, da so zapleti z Moldavci zanj pomemben nauk KRŠKO - Kot je na novinarski konferenci dejal Jankovič, bo podjetje v bodoče tudi v sezoni obiranja jagod poskušalo zaposlovati domače delavce. Moldavski obiralci dobra dva tedna po protestu v Krškem niso delali (pol jih je delalo le mesec dni, druga polovica nič), so pa bivali in se prehranjevali pri Tbonu, zaradi česar jim je to podjetje, kot je zapisano v pogodbi, stroške odbilo od zaslužka, izračunalo, da jim je vsak delavec povprečno dolžan še 15 tisočakov, ter jih brez zaslužka odpravilo domov. Delavci so bili ogorčeni in zmedeni, zato so se večkrat premislili o odhodu in podaljševali dramo na prizorišču jagodnih nasadov v Vrbini. Moldavski obiralci so si obetali mnogo večje zaslužke, kot je bilo zapisano v pogodbi o delu (poleg hrane, bivanja, prevoza in • V ponedeljek dopoldne so protestirali tudi javni delavci v TVo-nu. Kot nam je povedal direktor območne enote Zavoda za zaposlovanje Novo mesto Frane Smerdu, so ob pogovru (trenutno dela v krškem 28 Dolenjcev) ugotovili, da jih skrbijo različna izplačila. Svetovali so jim, naj se o dodatku za uspešnost pogovorijo z delodajalcem. Kot kaže, bodo tudi ti delavci v Vrbini ostali le do konca junija. stroškov za dovoljenja še 100 tolarjev za delo na uro), saj so računali na dodatno delo na črno. Ker pa so v Tronu letos zaostrili nadzor, so se jim načrti podrli. S težkim delom in slabim zaslužkom v rastlinjakih niso bili več zadovoljni, zato so začeli izsiljevati in bojkotirati delo. Predstavniki posavske enote Zavoda za zaposlovanje menijo, da bi se Jankovič lahko izognil zapletom, če bi ponudil boljše plačilo slovenskim delavcem, po drugi strani pa priznavajo, da brez tujcev pri sezonskih opravilih v Sloveniji tudi v bodoče ne bo šlo. Čeprav se je 142 Moldavcev v nedeljo z avtobusi odpravilo proti Romuniji, jih je približno za en avtobus še ostalo kdovekje v Sloveniji. Vrnili so se brez Tronove-ga plačila, a mnogi med njimi ne brez denarja. Kot je v pismu javnosti zapisala peterica zaposlen- ih v Tronu, ki so delali s tujci, so Moldavci pogosto menjavali bankovce po 5.000 tolarjev ali po 200 mark. Celodnevno obiranje jagod v vročini nikakor ni lahko delo in tudi spati v barakah in pod šotori ni prav prijetno. Vsak od Moldavcev ima svoj razlog, da seje prišel tako daleč borit za zaslužek, tako kot se bori zanj naš kmet, pa čeprav morda ne zasluži niti za pokojninsko zavarovanje, ali pa delavka za šivalnim strojem, ki jo priganjajo navite norme. Nje nihče ne vpraša, ali je zadovoljna s plačilom, kako živi in kaj kuha za večerjo. K njej ne pridejo ne s POP teveja in ne od Slovenskih novic. B. DUŠIČ GORNIK Učinke DDV bomo v največji meri občutili končni potrošniki. Nekateri sojih že, ko so nasedali iznajdljivi propagandi trgovcev in nakupovali vse počez še pred davkom, češ da bo potem itak vse dražje. Drugi so ravnali razsodno, saj se bo nekatero blago in še posebej storitve zares podražilo. S posebno zanesljivostjo pa v dneh tik pred uvedbo novega sistema obdavčevanja z DDV in trošarino nihče ni govoril o tem, kam bodo šle cene. Bojazen pred valom podražitev ostaja, zato je tudi država pripravila nekaj akcij, ki naj bi jih zaustavile. Predvsem se je tu oprla na potrošnike same, ki naj bi opozarjali na neupravičene podražitve, po drugi strani pa bo v treh mesecih po uvedbi DDV sistematično spremljala gibanje cen. B. DUŠIČ GORNIK IZTERJAVA DOLGOV NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto je v torek, 22. junija, pripravil seminar, na katerem sta odvetnik in zasebni detektiv udeležencem razlagala, kako izterjati denar od dolžnikov. Prvi je osvetlil določila zakona o izvršbi in drugih zakonov, drugi pa povedal, kako izvršilni postopek, rubež in drugi postopki potekajo v praksi. Govorili so tudi o metodah za izterjavo dolgov in o tem, kaj storiti ob stečaju podjetja. POKRILI BODO IZGUBO KOČEVSKA REKA - Za jutri, 2. julija, je sklicana skupščina delničarjev podjetja za proizvodnjo in storitve Šnežnik. Po predlaganem dnevnem redu bodo med ostalim obravnavali poročilo o poslovanju v minulem letu z revizorskim mnenjem. Po predlogu naj bi ugotovljeno izgubo iz leta 1998, ki je je bilo za 36,4 milijona tolarjev, in izgubo iz preteklih let pokrivali v zakonskem roku petih let. V. D. KAJ PRAVIJO DIREKTORJI? V Se so luknje v predpisih Pripravljeni ali ne, I. julij je tu in z njim drugačno obračunavanje nekaterih davkov. O davku na dodano vrednost in o trošarinah smo zadnjega pol leta toliko slišali ali brali, kljub temu pa so nekatera pojasnila prišla zadnji hip. Poznavalci razmer v posameznih dejavnostih opozarjajo, da ostaja še mnogo nejasnosti. O tem, ali jim je tik pred uvedbo DDV že vse jasno, ali so se dobro pripravili in alt načrtujejo podražitve, smo vprašali nekaj direktorjev podjetij na našem območju. se kar dobro pripravili na DDV in z njim seznanili ne le računovodstvo, ampak tudi komercialo. Na področju nepremičnin je na splošno še veliko lukenj v predpisih, zato še čakamo na pojasnila. Bolj kot to pa nas skrbi, kako bodo ravnali inšpe-ktorji čez pet let, ko bodo obveznosti že povsem jasne. MARIJA JAZBEC, Inplet Sevnica: “Dovolj priložnosti je bilo, da smo se podučili, res pa je, da se bo vsakodnevno šele v praksi pokazalo, kaj se v resnici dogaja, zato se bomo morali sproti prilagajati. Menim, da se svet ne bo podiral, bo pa gotovo mnogo več težav z likvidnostjo. Naše podjetje je del reprodukcijske verige, zato bodo naši kupci dobili za tkanine cene z davkom, kako bo s cenami njihove konfekcije, pa je odvisno od vrste konfekcije. Vsekakor pričakujem, da bo država s pobranim denarjem varčno ravnala in dobro gospodarila.” Marija Jazbec Jože Pravne JOŽE PRAVNE, Dana Mirna: “Načeloma je vse jasno, vendar navodila še prihajajo. Vprašanje je, kako bo z likvidnostjo. Za nas so poleg DDV pomembne še trošarine, ki bodo povečale stroške ob enakih prodanih količinah. Pričakujemo, da bomo povprečno dosegali enake cene, saj naj bi se sokovi za nekaj odstotkov podražili, gazirane pijače in ledeni čaji pa pocenili. Alkoholne pijače naj bi se v trgovini pocenile, pri nas pp bo cena nespremenjena. Naj še povem, da seje zaradi spremenjenih navad poraba alkohola v zadnjem času močno zmanjšala.” STOJAN HORVAT, Zarja Novo mesto: “V podjetju smo Stojan Horvat Mirjan Kulovec Bodo ob pregledih upoštevali, da so bile na začetku nejasnosti? V prometu z nepremičninami ne bo sprememb pri cen-ah, porastle pa bodo pri grah' njah.” . MIRJAN KULOVEC, Kolpa Metlika: “Vse z uvedbo DDV nam je jasno toliko, kolikor je jasno državi, ki p? nl vsega uredila, še posebej na področju stanovanjske izgrafl' nje. Na davek smo se pripravi k učinek davka bo odvisen o tega, kdo bo kupoval naše bia go, kdo bo gradil (posamezni^ sam ali inštalater) in kaj bogra dil (stanovanja, poslovne sta be). Na splošno se bo v nove sistemu pohištvo pocenilo, mo kri del kopalniške opreme p podražil. V zadnjem času se J zato precej povečala prodaj dražje kopalniške °Prerne'jS' cer pa računamo, da bo pro ja ostala na isti ravni. V pN treh mesecih pričakujemo tu zaostrene likvidnostne ra mere, saj se bodo naši kup znašli v težavah.” KAKO KAZE NA BORZI? Prihaja moratorij m pide Preživeli smo Clintonov obisk, dočakali konec vojaškega posega na Kosovu, še celo Banka Slovenije je omilila omejitve za port-feljske naložbe tujcev, naš borzni trg pa je še naprej imun za vse pozitivne informacije. Vlagatelji se še vedno na daleč izogibajo delnicam, tako da so razmere že nekaj tednov nespremenjene. Sila skromne promete spremljajo izredno nizki tečaji delnic, saj jih ni malo, ki dosegajo najnižje vrednosti v letošnjem letu. Za nekoč zelo iskane delnice (pri bistveno višjih tečajih) obeh farmacevtskih podjetij je trenutno treba odšteti nekaj čez 25.000 (Krka) oz. 33.000 tolarjev (Lek). Medtem ko je nizka cena slednjih v veliki meri posledica težav na ameriškem trgu in neizplačila dividend, pa novomeška družba posluje dobro in namerava za preteklo leto izplačati 450 tolarjev dividende na delnico. Po mnenju mnogih je delnica naložbeno zanimiva, vendar večina vlagateljev že po tradiciji poceni delnic ne mara, temveč jih kupujejo šele po nekajodstotni rasti tečaja. Ena redkih delnic s stalno nekajtedensko rastjo vrednosti je Mercatorjeva. Žarijo je treba odšteti 9.200 do 9.300 tolarjev, zagon pa ji je dal ugoden razplet spora z Emono Merkurjem. Družbi sta objavili, da sta umaknili vse medsebojne tožbe in da se dogovarjata o strateškem sodelo- vanju. Mercator ima trenutno že 24,9 odst. delnic Emone Merkurja, še 15 odst. pa jih bo dobil med letom od notranjih delničarjev. Mercator bo tako z napovedanimi in že uresničenimi prevzemi po nekaterih ocenah dosegel že 30-odst. tržni delež in postaja vse mogočnejši poslovni partner in ena redkih domačih trgovskih družb, ki zaradi svoje velikosti ni prisiljena iskati povezave s tujimi trgovskimi giganti. Na trgu pooblaščenih investicijskih družb se še nadaljuje razprodaja delnic, ki beležijo nove rekorde v najnižjili vrednostih. Končno je v Uradnem listu izšel tudi zakon o prvem pokojninskem skladu, kar pomeni, da se 15 dni po objavi uvede začasni moratorij na trgovanje z mnogimi pidi. Zato se ne čudite, če vas bodo v poletnih mesecih mnogi bombardirali z razno pošto. Če želite svoje delnice praznih in polpraznih /udov zamenjati za pokojninske bone, si le preberite prejeto pošto, da boste pravočasno in pravilno ukrepali, predvsem pa bodite previdni in ne sklepajte poslov po telefonu ali prek akviziterjev kar doma, ampak se obrnite na ustrezne osebe v družbah za upravljanje ali v borznih družbah. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 MEJNI PREHOD OBREŽJE Korak bliže k obmejni ploščadi ivil' V naslednjem letu naj bi gospodarsko ploščad komunalno opremili in Pr‘Pra. načrte za gradnjo - Gradnjo in širitev ploščadi bo narekovala gostota proin^. Janez Avšič BREŽICE - Če na Balkanu ne bi zavrelo, bi vse, ki so povezani z mednarodnim mejnim prehodom Obrežje, presenetile kolone vozil na meji. Brežiški občinski veljaki so vrednost mejnega prehoda zaznali že takoj poosmaosvojitvi in začeli ob njem načrtovati gospodarsko ploščad. Žal seje uresničitev ideje zavlekla, a je zdgj, kot pravijo v Gospodarskem terminalu Obrežje, Gospodarskem interesnem združenju, ki so ga ustanovili pred 4 leti, izgradnja ploščadi že povsem blizu. Slovensko gospodarstvo je ta- gospodarskih zmogljivosti Hrva- koj po vzpostavitvi meje želelo ške. Ne nazadnje gre za pomem- priti na območje prehoda zaradi ben mejni prehod in za avtocest- bližine Zagreba z veliko kupno no povezavo med Salzburgom in tudi občine, saj bo to rešit®Ltek za bližnja naselja. Ker se P del na območju meje .' Ajn gradbeniki že močno zam a potegujejo za dela. uraui j 0 bo zaživela sočasno z g ie(jnje avtoceste, ki se začne ."“.' epoleto, s polno paro pa naj bi 8 darska ploščad rasla v letu2^_— močjo in precejšnjim deležem 7 INTEL SERVIS NA POTI V KAKOVOST - To novomeško podjetje je, kot so povedali na slovesnosti, prvi čistilni servis v povsem slovenski lasti, ki je pridobil certifikat kakovosti ISO 9002. Podjetje je v 9 letih delovanja močno razširilo dejavnost, za nedoločen čas zaposlilo 189 delavcev in ponudilo delo za določen čas ali pogodbeno še 60 do 70 delavcem. Ob podelitvi certifikata v dvorcu Impoljca je zakoncema Štrukelj (levo) med drugimi čestital tudi novomeški župan Anton Stare (desno), prireditve pa so se udeležili še: škocjanski župan Franc Povšič, slovenski veleposlanik na Hrvaškem mag. Boštjan Kovačič, predsednika novomeške gospodarske in obrtne zbornice ter številni predstavniki poslovnih partnerjev. Več prihodnjič. (Foto: B. D. G.) Atenami. Kot pravi Janez Avšič, direktor GIZ Gospodarski terminal Obrežje, je pri uresničitvi ploščadi prišlo do zapletov, ker državi nista uredili medsebojnih odnosov, še posebej pa se nista dogovorili o gradnji avtoceste in gradnji ob meji. Kljub vsemu po njegovem to ni bil osnovni razlog za zastoje, saj so Hrvati kljub vsemu gradili avtocesto in posodobili mejni prehod. Med drugim je razvoj gospodarske ploščadi na meji zavrla usmeritev v izgradnjo cest v smeri od zahoda proti vzhodu. Šele potem, ko je v program izgradnje prišel odsek od meje do Čateža in ko so se v občini dogovorili za potek avtoceste skozi Čatež, je mogoče doreči izgradnjo na meji. Trenutno je v izdelavi zazidalni načrt za to območje, ki naj bi ga jeseni obravnaval občinski svet. Petrol in Istrabenz bosta že v juliju začela graditi bencinski črpalki pri Mokricah, 500 metrov pred mejnim prehodom, kjer bo bodoči priključek na avtocesto. Črpalki bosta oksrbovali tudi okoliške vasi. Kot že rečeno, naj bi v naslednjem letu poskrbeli za infrastrukturo na območju, ki naj bi bila skupna naložba GIZ Gospodarski terminal, Poslovno-trgovskega centra Slovenska vas, države, kije investitor mejnega prehoda, in • “Slovensko gospodar8^1 močno zanima za *,rv.a.^ad(' zato bo gospodarska pl°s tej meji nekoliko drugačna* f. drugod. Na ploščadi bo e' 0 nica, ki bo pokrivala 'cl ?nlCji,i8 mejnih prehodov najužni službe, ki bodo skrbele za^ ^e. prometu blaga in potni ® sjyo, diterji, bančne službe, gl,s ,.stj trgovine). Naš program J ,s(vU obcestni program in se . ynini dopolnjuje s Trgovsko P°Jnvesti' - - - I[)Vv centrom Slovenska vas- torji se zelo zanimajo za Jelina ploščadi in mnogi se n‘ve„d®r jo pridružiti v združen) ’efIie članstva ne bomo širil1*,, j^vU' pride do pravih investieU8 ^ * 1 GIZ-U * zdaJ rof ga n j na meji. * -- ul ostajamo: šprediter 1" . y8iiii* Koper, Emona Mercur Ul g jji Gorenje Velenje, AH’ „ *e po' CRP inženiring Brežice, vedal Janez Avšič. Znane so ocene, da bo jObi^ najmočnejši slovenski mč)^vje hod. Pretok blaga m P°‘ vecM£ že zdaj dober; ker se JV‘L,na*r gospodarska obnova » 0f0^' lahko pričakujemo ^vlVvrops1 ta. Obeta se tudi, da b0 .0n»,£J unija sofinancirala kon ^cJ meji, vendar to pogojd^^j 1 *,c • iiin iK IIIVJI, i viiviiii I iz nostjo Slovenije, da l)M ^ jni prehod po evropsi V PRIČAKOVANJU ŽETVE Prvič drugačno plačilo pšenice Po tržnem redu 23 tolarjev za kilogram in še 54 tisočakov na hektar kmečki praznik METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika in tukajšnje Društvo podeželske mladine bosta pripravila v nedeljo, 4. julija, ob 15. uri v metliškem Mestnem logu kmečki praznik z zabavnimi kmečkimi ■grami. Hkrati bodo predstavili društva, ki so povezana s kmetijstvom, ovčarske pse, domačo pbrt, Turistično društvo Vigred ■z Metlike, na ogled bo razstava starega kmečkega orodja, pokusiti bo mogoče različne vrste kruha, Kmetijska zadruga Metlika pa bo pripravila dan °dprtih vrat. SPREJET PROGRAM KMETIJ STAA LOŠKI POTOK - Za program mefjstva v občini Loški Potok je wet odobril 3.650.000 tolarjev. V adu s tem programom bo v teko- varC • U su*1vencionirala osemnje-^ je m zavarovalne premije živine, ■stem programu je sprejet tudi epo sklenitvi pogodbe za izdela-nKrTdfrlov agromeliorizacije na rtm !,'C|U vas' Rdje. ki se bo začela hr. i ■ že 'etos, najkasneje pa v prihodnjem letu J F F A. K. ZNOVOMESKE tržnice bog ponedeUek je bila tržnica gato založena z zelenjavo, turi?’JeyLe pa so na trg prinesle l50n®.' i ' jotoke so prodajale po Po tnrv>^ev kil°gram. lisičke pa tud'k ^200. Naprodaj šobile laril Lrovnice P° 400 do 500 to' y pzarec, letošnje hruške po Do aoo ’ breskve po 200, višnje ril,00’l?bolka Po 70 do 200, op nektarine in mareli- Dir r 99’ špinača po 500, krom-če P° 'OH do 120, radič po 200, kor»n*P° šopek mladega k°renčka po 200. sejmišča .o^ŽICE - Na sobotnem sejmu sta .,e 1 naprodaj 35 do 3 mesece n>e"ecevraŠiČ,eV’ 24’ starih 3 do 5 Pri . ’ ,n 7 starejših. Prvih so 17 a '23 po 290 do 340, drugih ,80do‘2ftnd,°,270’ ,re‘Jih pa 2 P” 200 tolarjev kilogram. Žetev ozimnega ječmena se je pričakujemo začetek žetve v Posavju ga mesta pa okrog 10. julija. Najprej koncu pozne sorte na osojnih legah Letos se pridelovalcem pšenice obeta nekaj novosti pri odkupu in načinu plačila. Zaščitna cena za pšenico standardne kakovosti po Uredbi o določitvi tržnega reda 1999 znaša 23 tolaijev za kilogram franko odkupno mesto. Za izravnavo stroškov pridelave bodo pridelovalci letos prvič upravičeni do • Kmetijska svetovalna služba tako kot že več let organizira vodene oglede poskusnih posevkov pšenice. Ogledi so organizirani po celi Sloveniji. Na našem območju bo 9. julija ob 10. uri v Novem mestu v Srebrničah na posestvu SKŠ Grm, ki je tudi izvedla poskus skupaj s kmetijsko svtovalno službo. Vsi pridelovalci ste lepo vabljeni. neposrednega plačila, ki znaša 54.000 tolarjev na hektar. Pšenica je standarne kakovosti, kadar ima naslednje lastnosti: vsebnost vlage 13 %, vsebnost primesi 2 %, teža 76 kg/100 litrov, količina surovih beljakovin 11.5 % in število padanja 225. Z uredbo pa so določeni tudi minimalni pogoji kakovosti za interventni odkup, ki so za pšenico: vsebnost primesi največ 8 %, teža najmanj 72 kg/100 litrov in število padanja najmanj 185. Pšenica, ki ne bo ustrezala minimalnim pogojem kakovosti, zavod ne bo odkupoval. V primeru, da se bo šele po opravljenem prevzemu z analizo ugotovilo, da prevzeto zrnje ne ustreza minimalnim pogojem kakovosti, bo taka pšenica plačana le po 15 tolarjev kilogram. že začela, za ozimno pšenico okrog 5. julija, na območju Nove-zgodnje sorte na lahkih tleh in na na težjih tleh. Kmetom, ki se ne bodo vključili v sistem davka na dodano vrednost kot davčni zavezanci, pač pa bodo uveljavljali pavšalno nadomestilo, svetujemo, da na davčnem uradu čimprej izpolnijo vlogo za pridobitev pavšalnega nado-mestila. Po pošti bodo kasneje dobili dovoljenje za pavšalno nadomestilo in s tem dovoljenjem bodo dobili izplačan 4-odst. dodatek na prodajno ceno pridelka (konkretno pšenice). Za doseganje kar najboljše kvalitete zrnja, sedaj pa je najpomembnejše določiti pravi čas žetve. Zato priporočamo takoj začeti žeti posevke, ki so predčasno ali prisilno dozoreli zaradi visokih temperatur, pomanjkanja vlage, močnejšega napada bolezni ali škodljivcev. Taki posevki so zadovoljni s PODALJŠANJEM KOČEVJE - Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ki je b*l sprejet v januarju 1994 in je v veljavi od 4. februarja istega leta, naj bi prenehal veljati konec junija letošnjega leta. Zaradi zapletenosti pri reševanju predlogov članov agrarnih skupnosti so ves čas nastajale težave in nekatere zadeve niso rešene. Zato so interesenti za vzpostavitev teh skupnosti z zadovoljstvom sprejeli predlog posameznih poslancev, da naj bi končni rok za vložitev zahtevkov podaljšali še za nadalnji dve leti, to je do 30.6.2001. 1 ŽETEV SE JE PRIČELA - Okrog 20. junija so r Beli krajini pričeli z žetvijo ječmena (na fotografiji žetev pri Gradcu) in ga pretekli teden tudi že pospravili z njiv. Za setev tega žita se odloča vse več kmetov, ki ječmen uporabljajo predvsem kot krmo živalim, le redko pa ga tudi prodajo. Sedaj se Belokranjci že pripravljajo na žetev pšenice, s katero naj bi, če bo le primemo vreme, pričeli v naslednjih dneh. (Foto: M. B.-J.) kmetijski Novo za zajedalce na paši *itjenfn° P°*ctic> kakršno je bilo lansko, zelo olajša in pospeši prie/ ?ajcdalskih bolezni pri pašnih živalih, zato lahko letos žei0j.uJen}° večje invazije. Najbolj nevarni in razširjeni so Priza cn.°'£revesni zajedalci, ki močno oslabijo čredo. Ne odpoj. asajo ne govedu ne drobnici, predvsem pa ne manj p°Zn !’lrn tnlajšim živalim, ki še niso imune. Bolezni ni težko pre-esk in J'3'* 2'vab opazno hujšajo, niso običajno živahne, zgubijo Ventiv. - te.r so v mnogih primerih le še za zasilen zakol. Pre-Z „Uic Pf' njih že zamujena. začetk<1Crtn'I31 zat>ranjem zajedalcev je treba začeti že pred ni več'0,01 Pa^e’ tako da nima zajedalcev ne žival ne pašnik. Če b°|j5aJe nevarnosti za razmah zajedalcev včasih zadostuje že njavaPna higiena, predvsem pa pravilno čredenje, to ie me-Pa t« Je Pa^e *n košnie. V bolj nevarnih in bolj okuženin letih 2a(jC zadostuje in je treba poseči po kemičnih pripravkih. zaje(j a se Je v svetu začel uveljavljati nov način za za‘:— Učjnc ?ev, tako imenovana “pour-on” metoda, pri_________________________ fcj)2jjjV9 tamični pripravek, raztopljen v alkoholu ali oljni sus- zatiranje pri kateri - v’ Preprosto polijemo po hrbtu živali. Tako tretirano zdravi-°tUoči|nZe na k°žno maščobo in ga dež ne more sprati. To je tiidj nr3a Prednost pri pašnih živalih. V novejšem času so izdelali ZitngL JPravke, ki vplivajo ne le na notranje, temveč tudi na Dni.. N zajedale,' irivjde, muhe, bolhe in klope, ki v soparnih kako nadlegujejo in vznemirjajo pašne eno tretjino, li imeni cydcctin, m up0r-’"«'i|cc,cxprinexindectomax,so natančnejša navodila arbtn„ °’ k' mora biti večkratna. Prvo “polivanje” živalskih POt • P°letn;i,Zjjedalce> obade, živali lh dnch lahko še ka N|a’ ^anjšajo prirast mesa ali mleka celo za er vaihiS(lfraVk|h,k' j'*1 prodajajo pod trgovskimi it fa Upor uIVotPcc, exprinex in dectomax, so natanč fhtov 3 tttora biti večkratna. Prvo "poliva._________________________ t'i’°bvlii P°.trc.hno ob začetku paše, drugo poleti, tretje pa jese-Praktiein 'ianju živali. Kljub temu je tovrstna zaščita mnogo bolj Janje J]3, . Je hilo nekdanje cepljenje ogroženih živali ali da-'cžašk0 j3j '*a ora*no- to je v gobec živali, kar je zamudno it in Inž. M. L. Zelenjava iz Makedonije ni radioaktivna Nato je uporabljal le osiromašen uran V zadnjem času se je v nekaterih medijih pojavilo namigovanje, da je makedonska zelenjava kontaminirana z uranom, ki naj bi ga sile Nata uporabljale pri obstreljevanju srbskih ciljev na Kosovu. Na Zavodu za varstvo pri delu, ki je tudi sicer izvajalec opazovanja in proučevanja radioaktivnosti v Republiki Sloveniji, so se zato nemudoma lotili analize pridelkov iz Makedonije. Pri bombardiranju in obstreljevanju srbskih položajev na Kosovu je Nato res uporabljal tudi izstrelke z uranom, ki pa m bil radioaktiven. To je osiromašen uran, ki ga vojaška industrija up posebej pogosti na lažjih tleh. Enako velja tudi za polegle posevke, da jih je včasih treba pospraviti pri višji vlagi. Pri zgodnjih sortah, kot so: marija, ana, žitarka, pinka, murka in druge, je treba paziti na zgodnejše spravilo. Kmetovalcem svetujemo, naj pri navednih sortah ne čakajo, da vlaga pade na 13 %, pač pa začnejo z žetvijo že pri nekoliko višji vlagi. Poznejše sorte, kot so profit, brutus, justus itd., niso tako občutljive na zamik žetve ali na padavine v času žetve in se jim padajoče število ne niža tako hitro. Inž. MATEJA STRGULEC Vprašljiva le usoda romske kooperative Po obrtni sedaj še kmetijska zadruga KOČEVJE - Po nedavni ustanovitvi obrtne zadruge Univerzal bodo v Kočevju v teh dneh ustanovili še kmetijsko zadrugo Eko kooperativa. S tem bodo uresničili že drugega izmed štirih projektov kooperativ, ki jih med 16 izbranimi iz vse Slovenije na lanskoletnem javnem razpisu financira Zavod RS za zaposlovanje. V Kočevju je nosilec projektov kooperativ družba Najk, d.o.o, ki ji je z ustanovitvijo obrtne zadruge Univerzal že uspelo uresničiti projekt komunalno-gradbene kooperative. Zadruga se bo ukvarjala s komunalnim urejanjem okolic stanovanjskih in drugih objektov, zaključnimi deli v gradbeništvu ter proizvodnjo, število zaposlenih pa bodo z zaposlitvijo v zadrugi ali preko njenega dela še pred koncem leta povečali od sedanjih treh na sedem delavcev. V obliki zadruge bodo uresničili tudi projekt kmetijske kooperative. Zadruga Eko kooperativa bo povezovala zadružnike preko skupnih projektov. V sami zadrugi ne bo nihče zaposlen, pričakujejo pa, da bo njeno delovanje prispevalo k povečanju zaposlovanja na kmetijah. Podobno bo omogočil stalno zaposlitev vsaj sedmim delavkam - občasno in preko javnih del pa še znatno večjemu številu tudi zavod, v obliki katerega bodo uresničili projekt socialne kooperative. Poleg nudenja pomoči starejšim na domu se bo ukvarjal s projekti in vpeljavo socialnih programov, ki v Kočevju še niso razviti. Zavod bodo ustanovili predvidoma še letos, neznana pa ostaja usoda romske kooperative. Razen Droge Portorož in Dinosa iz Ljubljane namreč nobeno izmed slovenskih podjetij do sedaj ni pokazalo pripravljenosti, da bi sodelovali z romsko gospodarsko družbo, ki bi se ukvarjala z nabiranjem in prodajo gob, zdravilnih zelišč in reciklažnim materialom. M. LESKOVŠEK-SVETE za povečanje prebojne in zažigalne moči izstrelka. Sicer lahko povzroči manjše onesnaženje zraka z uranovimi aerosoli, vendar pa v zraku le kratek čas in se kmalu sesedejo na tla, kar povzroči manjše onesnaženje tal z uranom. Doseg takšnega onesnaženja je lahko v vetrovnem vremenu največ do 20 kilometrov. Kljub gotovosti, da do onesnaženja zunaj krajev spopadov ni prišlo, so pri Zavodu za varstvo pri delu zaradi varnosti potrošnikov preverili (delo je opravila firma Kline & Kline) Izsledki meritev, ki jih je v imenu Zavoda podal prof. fizike Borut Kuhar, so pokazali, da je vsebnost urana v makedonskem paradižniku pod 0,1 Bequerel/kilogram. To pa pomeni, da se ne razlikuje od vsebnosti urana v sadju in zelenjavi, ki raste N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Kolikokrat filtrirati vino za stekleničenje? S podobnim naslovom je izšel članek v južnotirolski majski reviji Obstbau-Weinbau. Odločitev ni lahka in je odvisna od več dejavnikov. V normalnih razmerah oziroma večinoma, je potrebno vino za stekleničenje ostro filtrirati, ker: • večina vin je stekleničena v roku pol leta po trgatvi ali vsaj v enem letu, zato vino vsebuje še veliko število mikrooganiz-mov, predvsem kvasovk in bakterij; • večina letnikov in tudi vin ima stopnje aktualne kislosti (pH) na ravni, da sev njem lahko razvijajo mikroorganizmi in jih je s predpisano in dovoljeno vsebnostjo žvepla težko ali nemogoče zaustaviti pri delovanju (razmnoževanju); • tudi najmanjše količine ostanka sladkorja v vinu (pod 4 g/l torej pri suhih vinih) zadostujejo, da se alkoholno vrenje v vinu lahko sproži, kar povzroči v steklenici usedlino, prosti SO, se zmanjša ali celo popolnoma veže, pojavijo se spremembe v kakovosti vina, ki se pokažejo kot penjenje, nečist vonj, hitro | staranje itd.; • tudi najmanjše količine jabolčne kisline v vinu, pri biološko razkisanem vinu, ki znašajo lahko samo 0,1 g/l, zadostujejo bakterijam, da podobno “spremenijo” vino kot kvasovke iz sladkorja v suhem vinu. Kako si potem lahko nekateri vinarji po svetu privoščijo stekleničenje vina, ne da bi ga filtrirali? Vina morajo zoreti v sodu več kot eno leto in naravno samoočiščenje traja dovolj dol- i go, pa tudi ostanka sladkorja in ! jabolčne kisline se popolnoma razgradita, ker vino zori na kvasovkah;. Naravno kemično stanje v vinu je takšno, da so vina skoraj naravno konzervirana. Torej so vina alkoholno zelo močna (čez 13 vol. %) in imajo tudi pH nižji pod 3,1. Kakšno filtriranje sicer stroka svetuje pred stekleničenjem? Odločujoč ni postopek, temveč rezulat filtriranja. Za mlada vina, to so vsa vina, stekelničena pol leta do eno leto po trgatvi, svetuje tristopenjsko filtriranje. Predfiltriranje ali grobo filtriranje se opravi, ko seje vino naravno očistilo, toliko da je prozorno, ko se še komaj zazna rahla meglica. Prakticirajo se grobe, bolj pretočne filtrime plošče ali groba kremenčeva pena. Cilj tega filtriranja je odstrani grobe delce motnosti iz vina in tudi en del mikroorganizmov. Drugo filtriranje je s ciljem, da se vino reši motnosti, ki jo oko ne zazna, vino se zbistri da višje stopnje in predvsem, da se zmanjša število živečih mikroorganizmov do 10.000 na mililiter. Za takšno filtriranje, ki mora izločiti iz vina zelo majhne delce motnosti in zelo majhne mikroorganizme, se uporablja drobnozrnata kremenčeva pena (rjave barve) ali drobnoluknjačaste filtrirne plošče. To filtriranje se opravi nekako šest tednov pred stekleničenjem, da se v tem času ne morejo ponovno razmnožiti mikroorganizmi, do sterilnega filtriranja, ki se opravi hkrati s stekleničenjem vina. (Nadaljevalce sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ DOLENJSKI LIST STARA KMEČKA DELA - Društvo kmečkih žena Draga tuš je pripravilo v nedeljo v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Črnomelj prireditev, ki so jo poimenovali “Ivanje ". Na njej so se članice vseh belokranjskih Društev kmečkih žena pomerile v ruženju koruze. Ekipa iz Gribelj je bila za borih šest zm boljša od adlešiške, sledile pa so ekipe iz Zilj, Semiča, Dragatuša, Črnomlja in Metlike. Kmečke ženske so tudi narejale pšenico in mesile rženi kruh (najbtografiji) ter pripravile razstavo kulinarike, ročnih del in slik. (Foto: M. B.-J.) € HELENA M gospodinjski kotiček Vsestransko nojevo meso KAPELICA OB JUŽNI MEJI - V vasici Zakrajc nad Kolpo so minulo soboto blagoslovili kapelico Srca Jezusovega in še križ ob cesti. Oboje so postavili člani družin Pajnič, Šti-mec, Štimac in Knežič, ki izhajajo iz te vasi, danes pa žive v Kočevju in drugod. (Foto: J. Primc) V ponudbo alternativnih vrst mesa prištevamo kunčje meso, divjačino, perutnino, jagnjetino, konjsko in nojevo meso. Priznani kuharji pravijo, daje pri tem mesu najbolj pomemben način priprave, saj je od nje odvisna mehkost. Začne se že pri predpripravi, ko mora meso zoreti v olju. Pred glavnim pečenjem je treba meso najprej opeči površinsko in za večje kose mesa je treba računati najmanj 15 minut za vsakih 500 g mesa. Med peko pri 180° C se meso ne sme osušiti, zato ga prelivamo z lastnim sokom ali pa ga za nekaj časa prekrijemo z alu folijo. Predvsem pa je pomembno, da mesa med peko ne prebadamo. Nojevo meso je vsestransko uporabno in primerno za predjed ali glavno jed. Po barvi je podobno pljučni pečenki ali govedini in brez pikantnih začimb bi bilo pusto. Znane so: nojeva solata z avokadom, nojeva juha s porom, nojeve rezine s pikantno omako in sladice iz nojevega jajca. V maloprodaji so na voljo enokilogramski vakuumsko pakirani zavitki. Cena enega kilograma je okoli osem tisoč tolarjev. Nojevo meso je zara- di svoje biološke sestave zdravo. V 100 g mesa je le 96,9 Kcal, 22 g be-ljakovin,. 58 mg holesterola in samo 1,1, g maščobe. Na jedilnem listu se nahaja NOJEV ZREZEK S POPROM. Za 4 osebe potrebujemo 4 nojeve zrezke s težo po 200 g za vsakega, 10 g surovega masla in 4 žlice mešanice grobo mletega popra. Omako napravimo iz žlice gorčice, 3,5 dl tekoče smetane, žličke masla, 2 žlic konjaka in soli. Posoljene zrezke povaljamo v moki in v mešanici popra. Na segretem maslu pečemo zrezke po dve minuti na vsaki strani, nato jih odmaknemo z ognja in jih pustimo na toplem. V mesnem soku gladko razmešamo gorčico in dodamo tekočo smetano. Dobro premešamo in nekoliko prevremo, da dobimo gosto omako. Dodamo še maslo in mesni sok. Zrezke položimo na pladenj in jih prelijemo s poprovo omako. Poleg ponudimo krompirjev čips. S strgalnikom za zelenjavo ali ostrim nožem narežemo krompir na zelo tanke lističe in jih na hitro ocvremo. Iz nojevega jajca se pripravi desert, ki zadostuje za 10 oseb. K JT JI flkif MLADI TALENTI - Številni obi- skovalci so radi prisluhnili mladim glasbenikom. Večer z mladimi glasbeniki Drugi koncert ob svečah GLOBODOL - V Domu glasbene dediščine v Globodolu ne gostijo le priznanih glasbenikov, ampak ponudijo priložnost predstavitve tudi mladim glasbenim talentom. Tako so se na drugem letošnjem t.i. Koncertu ob svečah v četrtek, 24. junija, predstavili nagrajeni učenci violine in violončela glasbenih šol Ljubljana - Vič, Kranj in Škofja Loka: Gregor Hrabar in Matjaž Bogataj (violina) ter Marjetka Hribernik in Jošt Kosmač (violončelo), na špinetu pa jih je spremljala prof. Vlasta Doležal Rus. Številne obiskovalce so navdušili z igranjem del Bacha, Veracinija, Sammartinija, Corellija, Vivaldija in Tartinija. Milko Bizjak je povedal, daje Koncerte ob svečah podprla nova mirnopeška občina ter prvič tudi Ministrstvo za kulturo, za kar upa, da bo tudi v prihodnje. Letos je predvidenih sedem koncertov, naslednji bo 22. julija ob 21. uri, ko bo nastopila harfistka Pavla Uršič Kunej. L. M. KONCERT V PROŠTUI NOVO MESTO - Kulturni center Janeza Trdine in KUD Krka vabita na celovečerni koncert sopranistke Pije Brodnik in pianistke Nataše Valant, ki bo jutri, 2. julija, ob devetih zvečer na dvorišču proštije. V primeru slabega vremena bo koncert v Kapiteljski cerkvi. PRANČIČEVA RAZSTAVA KOSTANJEVICA - Jutri, 2. julija, bo direktor Narodne galerije dr. Andrej Smrekar ob osmih zvečer v nekdanji samostanski cerkvi odprl razstavo del akademskega slikarja Iva Prančiča. V glasbenem programu bosta nastopila violinist Volodja Balžarovsky in kitarist Igor Saje. KONCERT KOLEDVE ŠENTJERNEJ - V župni cerkvi bo danes, 1. julija, ob osmih zvečer nastopil komorni zbor Koled-va iz Krope pod vodstvom dirigenta Egidija Gašperšiča. Koncert je pripravilo Društvo sloven-sko-poljskega prijateljstva. Krajina, povzdignjena v metaforo V Lamutovem likovnem salonu je na ogled pregledna razstava slikarskih, grafičnih in kiparskih del Vladimirja Makuca - Prvič samostojno v Kostanjevici KOSTANJEVICA - Kot enega osrednjih letošnjih razstavitvenih projektov Galerije Božidarja Jakca so v Lamutovem likovnem salonu pripravili pregledno razstavo slik, risb, grafik in kipov Vladimirja Makuca, ki spada med najvidnejše živeče slovenske likovne ustvarjalce. Razstavo so odprli na predvečer državnega praznika, 24. junija. Pozdravni nagovor je imel direktor galerije Bojan Božič, dr. Andrej Smrekar pa je spregovoril o avtorju in njegovem delu. Vladimir Makuc je doma iz Primorske, ki je pomembno zaznamovala njegovo ustvarjanje. Umetnikove intimne povezanosti s primorsko- kraškim svetom namreč ni mogoče prezreti. Njegova umetnost je temeljno zaznamovana z lirskim doživljanjem tega sveta, a povzdignjenega na raven metafore ter celostne filozofije življenja in človeka. V Kostanjevici se Makuc prvikrat predstavlja s samostojno razstavo. V sodelovanju z dr. Smrekarjem je zanjo pripravil izbor novejših slik na papirju in kiparskih del iz obdobja zadnjih treh let, vanj pa vključil tudi nekaj starejših slik in grafik. Prav po svojih grafičnih listih je bil dolgo časa najbolj poznan in tudi cenjen, saj je bil^ grafika njegov najbolj primarni ustvarjalni izraz. V sedemdesetih letih se je ponovno vrnil k slikanju in plastičnemu oblikovanju, a tudi v slikah in prostor- Vladimir Makuc na svoji prvi samostojni razstavi v Kostanjevici. skih stvaritvah ostaja pri svojih temeljnih likovnih izhodiščih, predvsem pri črti kot svojem poglavitnem izrazilu. “S črto daje značaj teksturi posameznih površin, s črto označuje prostor z izjemnim občutkom... Ravne črte, horizontale in vertikale, prostoročno otroško robato nane- Deseti brat pod zvezdami V letnem gledališču na Muljavi igrajo Jurčičevega Desetega brata - Premiera pritegnila šeststo gledalcev MULJAVA - Lovro Kvas, Mar-tinek Spak, Manica Slemeniška, premeteni Krjavelj, zapiti Dolef in drugi liki iz znamenitega romana Deseti brat so ponovno zaživeli v letnem gledališču ob rojstni hiši svojega literarnega očeta.Josipa Jurčiča in spregovorili v pojočem dolenjskem narečju, kot se je in se še govori na Muljavi. Muljavčani V/ r. HUDIČA JE PRESEKAL - Znamenit prizor iz Desetega brata: Krjavelj v gostilni pri Obrščaku pripoveduje, kako je hudiča presekal na pol. se niso izneverili tradiciji in so tudi letos pod režiserskim vodstvom Janeza Eržena pripravili še eno od tradicionalnih gledaliških predstav na prostem, s katerimi že sedemnajst let oživljajo literarna dela svojega slavnega rojaka, pisatelja Jurčiča. Letos so se odločili za dramsko uprizoritev prvega slovenskega romana Deseti brat, pri čemer je ob ljubiteljskih igralcih domačega Kulturnega društva Josip Jurčič sodeloval tako rekoč ves kraj, sku- paj kar okrog osemdeset krajanov, od starejših do kratkohlačnikov je vsak naredil kaj za predstavo, če ni že igral, je pa pomagal pri postavljanju scene, osvetljevanju, kostumih ali čem drugem, saj opravil pri tako obsežno zasnovani predstavi zlepa ne zmanjka. Premiera Desetega brata je bila na dan državnosti, 25. junija, do polnočne ure pa je dogajanje zavzeto spremljalo okrog šeststo gledalcev, ki so na Muljavo prišli z vseh koncev Slovenije. Igralci z Markom in Francijem Ilovarjem, Tonetom Tekavcem, Cirilom Jurčičem, Slavkom Miklavčičem, Marijo Pečjak in Jankom Godcem v glavnih vlogah so se z oblikovalcem scene Doretom Južino, maskerkama Vero Per in Jelko Legan, organizatorico Tatjano Lampret in seveda režiserjem Janezom Erženom potrudili in pripravili prijetno gledališko doživetje, kije pod zvezdnatim nebom nekaj posebnega. Predstavo so ponovili naslednji dan, ponovitve pa bodo še 2., 3., 9. in 10. julija. M. MARKELJ sene sledi različnih črtal in čopiča, igrive in goste spirale ovčjih kožuhov, trat na gričih, trt v vinogradu, oblakov na nebu, so prav tako najenostavnejša obnašanja črte,” je zapisal dr. Andrej Smrekar v katalogu razstave, ki so ga izdali ob tej priložnosti. M. MARKELJ Dolenjci v Zagrebu Razstava in proslava za dan državnosti ZAGREB - Proslava, ki so jo v četrtek, 24. junija, zvečer pripravili v Slovenskem domu v počastitev dneva državnosti, je imela močan dolenjski poudarek. Slavnostni govornik je bil slovenski veleposlanik v Zagrebu Boštjan Kovačič, doma iz Novega mesta, osrednji dogodek pa je bila otvoritev likovne razstave del Jožice Medle, slikarke iz Šentjerneja, o kateri je govoril umetnostni zgodovinar in višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. Medle-tova je razstavila petnajst del iz cikla Vita somniom breve - Življenje je kratek^en. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor Slovenskega doma, igralec Josip Mareotti je zrecitiral Gregorčičevo pesem Soči, glavni urednik Novega odmeva Silvin Jerman in igralec Ivica Kunej sta predstavila novo številko tega glasila, prijetno vzdušje na proslavi pa je še dodatno ogrel pevec Janez Lotrič z znamenito pivsko pesmijo En starček. LITERARNA SOLA ČATEŽ PRI TREBNJEM -Sklad republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti je pripravil že 20. poletno literarno šolo, ki poteka od ponedeljka do sobote, od 28. junija do 3. julija. Udeleženci poslušajo predavanja, ob večerih imajo srečanja s slovenskimi literati, danes pa so se odpravili na ekskurzijo po Dolenjski. POČASTITEV STOLETNIC ROJSTVA LJUBLJANA - V spodnjih prostorih Muzeja novejše zgodovine je od konca junija pa vse do konca avgusta odprta likovna razstava, s katero so počastili stoletnice rojstva umetnikov ekspresionistične generacije: Božidarja Jakca, Domicijana Serajnika in Nande Vidmar. NOVOMEŠKA COPPELIA - Baletni studio Novo mesto je v sodelovanju s folklorno skupino Kres in nekaj gostujočlimi plesalci v ponedeljek, 28. junija, zvečer v veliki dvorani Kulurnega centra Janeza Trdine v Novem mestu pripravil za naše razmere presenetljiv kulturni dogodek. Pod vodstvom baletne pedagoginje Maritze Galaz in ob podpori mestne občine, Zveze kulturnih društev in območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti so postavili na oder prvi dejanji Coppelie, mojstrovine francoskega skladatelja Lea Delibesa. Doseženi stopnji baletnega znanja primemo so ob čudoviti glasbi mladi plesalci oživili očarljivo zgodbo o ljubezenskem trikotniku med lutko dr. Coppelia, Svvanilido in Franzom. Celoten balet bodo pripravili do konca tega leta, takrat pa najbrž dvorana ne bo več napol prazna, saj si predstava zasluži dober obisk za spodbudo domačim plesnim močem. (Foto: M. Markelj) Kulturi boljšo streho V Straži bodo obnovili dotrajani kulturni dom -Najprej obnova ostrešja, kasneje še dvorane STRAŽA - Tukajšnji kulturni dom je potreben obnove. Časi njegove mladosti so že davno mimo, zato so se v krajevni skupnosti, ko jim je dosedanja uradna lastnica Kmetijska zadruga Krka vrnila stavbo, znašli pred dejstvom, da bo treba “darilo” za njegove kulturne namene usposobiti. Kot pravi predsednik komisije za kulturo pri svetu krajevne skupnosti Franc Plut je za obnove kulturnega doma zagreta vsa krajevna skupnost, saj je kulturno dogajanje v nji iz leta v leto bogatejše. “V krajevnem samoprispevku je 5 odstotkov namenjenih delovanju društev in vzdrževanju objektov za skupno rabo. Odločili smo se, da poslej vsa ta sredstva namenimo obnovi kulturnega doma. Pri zbiranju denarja za tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov in godb so naši podjetniki, obrtniki in delovne organizacije pokazali razumevanje, tako da bo nekaj denarja ostalo tudi za obnovitvena dela na kulturnem domu. V načrtu imamo najprej saniranje ostrešja, da preprečimo škodo zaradi zamakanja, nato pa bomo v tem delu stavbe uredili prostor, kjer bo lahko vadil Franc Plut: “Vpetih, šestih letih bo kulturni dom obnovljen. ” naš priznani pihalni orkester Krka Zdravilišča, uporaben pa bo tudi za druga društva,” pravi Franc Plut. V drugi fazi obnove naj bi prišla na vrsto večnamenska dvorana, pri čemer pa bodo Stražani poiskali širšo družbeno pomoč. Dvorana je tretja po velikosti v novomeški občini in bi prišla prav tudi za večje skupne prireditve. Straški kulturniki so prepričani, da bo ob prenovljeni dvorani kulturno življenje še bolj zaživelo in da bo spodbudila zorenje nove generacije kulturnikov. MiM Espasandin Maria Cristina, Janez Repnik, Evgenij Izosimov Jan in Pavol Sarišsky 32. MEDNARODNI TABOR LIKOVNIH SAMORASTNIKOV Likovni Babilon v Trebnjem Na letošnjem likovnem taboru kar tretjina novih ustvarjalcev - Kako predstaviti bogastvo ustvarjenega TREBNJE - V zgornjih prostorih Galerije likovnih samorastnikov je bilo prejšnji leden spet živahno, kot je v prvih poletnih dnevih že kar dolgo vrsto let. Slišati je bilo govorico z različnih koncev sveta, od španščine, ruščine, slovaščine do hrvaščine, slovenščine in seveda povezovalne angleščine, kadar sta občasno pri delu zastala čopič ali kiparsko dleto in je stekel pogovor med likovniki, udeleženci letošnjega mednarodnega tabora. V Trebnjern so ga pripravili že dvaintridesetič po vrsti, nanj pa povabili petnajst urne -nikov, ki so od 19. do 26. junija ustvarjali nova dela in z njimi obogatili ne samo pri nas, ampak tudi v svetu izjemno galerijo naivne umetnosti, trajen sad trebanjskih likovnih taborov. Med likovniki, ki jih je v skupni atelje združil letošnji tabor, je kar tretjina takih, ki so tu prvič. Espasandin Maria Cristina iz argentinskega mesta Villa Constitu-cion doslej za trebanjska likovna srečanja ni vedela in tudi Slovenija je bila zanjo neznana dežela, zato je bila toliko bolj presenečena, ko je prišla v Trebnje. “Tu je zelo lepo, družba je krasna in prav prijetno je delati. Ljudje so zelo prisrčni, odprti in prijazni,” je povedala argentinska slikarka, ki s svojimi slikami vnaša v naivo motive iz urbanega življenja. Prvič je bil pri nas tudi kipar Pavol Šarišsky iz Prešova na Slovaškem. Prišel je skupaj s sinom Janom, ki prav tako kot on kipari v lesu. Pavol seje posvetil izdelavi skulpture slovaškega dekleta, Jan pa podobi izdelovalna domačega sira. Povedala sta, da je v njuni domovini samorastniško likovno ustvarjanje zelo močno, da imajo kar nekaj takih kolonij, kot je trebanjska, vendar je ustvarjanje v Sloveniji zanju zanimiva izkušnja predvsem zato, ker sta se lahko srečala z umetniki iz drugih držav. Janez Repnik iz Mute na Koroškem je bil tudi novinec na trebanjskem taboru, a mu je bilo okolje v galeriji domače, saj se je tu srečeval s slikami, ki jih je ustvaril njegov oče Anton Repnik, “klasik” slovenske naive in edeii izmed udeležencev prvega trebanjskega tabora. Očetovim slikam je Janez pridružil svoje delo Osamljen, na katerem je upodobil slovenskega kmeta, ki mu družbo delajo le kozarec vina, cigareta in Križani na steni. “Tu se počutim kot doma,” je povedal Repnik. “Vzdušje je zelo prijetno in spoznal sem nove prijatelje.” Že drugič je bil na taboru Evgenij Izosimov iz ruske prestolnice Moskve. Med slikanjem Virtuoza, glasbenika na debeluša-stem konju s človeškim obrazom, značilnem za Izosimovo slikarstvo, je povedal, da ga v Trebnjem navdušuje delovno in prijateljsko vzdušje, na tabor pa je prav rad prišel, ker je zanj srečanje z drugimi umetniki zanimiva in koristna izkušnja. Novinca na taboru sta bila še Guido Vedovato iz Italije in Jure Miloš Grgin iz Srbije (ustvarjal je doma), medtem ko so bili ostali udeleženci že stari znanci trebanjske galerije, od Antonia Protta iz Italije, Dragice Dujnič Smičibra-da, Darje Lovak Lobnikar, Zlatka Huzljaka in Josipa Puca Pinta- riča iz Hrvaške do slovenskih likov nikov Nataše Prestor, Cirila Pjjv šeta, Borisa Žoharja in Irene ro-lanec, ki je z več kot desetkratn udeležbo pravi taborski veteran-Letošnji tabor je poteka prenovitvenem duhu zadnjih tre > štirih let, ko je v trebanjski obet spet čutiti trdno skupno voljo z to kulturno prireditev, kar ntie drugim potrjuje tudi to, daje gla no sponzorstvo prevzel občins^ svet. Darinka Tomplak, direkto ica Centra za izobraževanje j kulturo ter članica organizac j skega odbora tabora, pravi, da je dobro obnesel koncept, P° .. terem na vsak tabor povamJ tretjino novih ustvarjalcev, r pričana je, da je pred trebanjs mi tabori še lepa prihodnost, n j ti pa bo treba primerne pros za več kot 800 umetnin, ki se stale na dosedanjih taborih. Darinka Tomplak petsto bi jih radi imeli ^alni razstavljenih, zdaj jih je nf1 .-0 s razstavi pol manj. Za ga c stalno in občasnimi razstava" nujno treba dobiti primera ^ store. Najbolje bi bilo, če 1 P, do samostojne stavbe s pa‘ t0fj Bojim sem, da načrtovani v večnamenski stav*,',.*cy° ne pričeli graditi morda že le JaIn bodo zadostili vsem p« jn tabora,” pravi Tomplak« ^ dodaja, da se bosta tako un1 svet kot organizacijski ,j|3i tabora kmalu nekoliko p«uanj-kar prav tako obljublja jr skemu taboru še mnoga « M. MAK**' POTA IN ST# > urni poročajo mojster za ključavnice eznan storilec je v noči z 21. na ■ junij vlomil v Mercatorjevo tr-„ v'n° v Dolenji vasi. Iz spodnjega dpi a uregistrske blagajne je ukra-nri a°bnh deset tisoč tolarjev, „ astl'Pa si je tudi več zavitkov ci-mpfi-i j -*e °dhajal, je v vrata na-v|.., dele odlomljenih cilindričnih ’ škode pa je naredil za 100 "soč tolarjev. UUBITELJ ZLATNINE - B. O. stan -*a Pr‘ Planini je v njenem ci nn°vanj.Q na Trgu svobode v Sevni-dnm lun,ja obiskal neznanec ter iz veri j”6 SObe odnesel škatlo z dvema rola -lcama’ mobilni telefon Moto- feoVtofagvParat'ŠkodejeZal0° alin^Li'JBIJEN V VIDEO - Eden iunii of neznanccv se v noči na 24. zvrarit S Pfiprto okno splazilo v takra, Tenisk>uba v Krškem. Od nik ,, !nanjkaj0 barvni TV sprejem-kar nn eorck°rder in video kamera, PriM a n dsoč tolarjev škode. mein°pNAREJANJE LISTIN - Na cisti n 10 Prebodu Obrežje so poli-Golf VPre8ledu vozila znamke VW ni M'7ater™ se je pripeljal 25-let-številkoilz.. I)a’ ugotovili, da se vtisninn asiJe ne ujemajo s številko, s Driiai ?-na Piočevini. Osumljeni je B«TsnnaVt°mendakUPilV teznan , nemških mark od tezervn3’doma Pa bi ga razrezal in karamK6!- uP°rabil za svoje seeii ,°llrano vozilo. Vozilo so za- 0vadba°Per ^ s ' kazenska VOMST2f°EL S TUJIM GORI-Itec na n i,)Uniia P°noči je nezna-iaAvt Par.klrnem prostoru podjet-rezervn v Semiču na silo odprl Lastnik r3 na dveb avtomobilih. E Da isr A' ie iztočil 70 litrov, V. uAnl‘trov goriva. 27.Tnd °N1RAR - Neznanec je v Prečn ' Ron°či na gasilski veselici atesta , i B' iz okolice Novega Vredt0harmoeniko.OkrO8 50 prevrnil se je s traktorjem ZGORNJE VODALE -obla Ja.seie 58-letni C. J. jem Uri odpravil s traktor-bližninamkc Zetor 6245 na krmo 7av,nik zgrabljevat 2aPeli'tl n°uraČalnikom ie Pod ti* Erežtno, ki se je ?priS°nUdrlain traktor se Padel venTrk OZnikje 30 itietrl u l,,rpa se je po na ma'i 0 ta na kolesih čeni,, ravnini. Ponesre-dovan kje obležal Poško-jetak’nasla ®a Je hčerka, ki Pomn-J P°klica'a sosede. Na J. Z l]e PriScl zdravnik, C. odneii-i1-6 ifim vozilom h v celjsko bolnišnico. DVE LETI PROTITOBACNEGA ZAKONA Več preveijanj kot izrekov kazni Republiška zdravstvena inšpekcija opravila preko 12 tisoč pregledov, novomeška preko tisoč - Največ v gostinskih lokalih - Malo kazni - Različno razumevanje zakona NOVO MESTO - V Sloveniji imamo že dve leti zakon, ki omejuje uporabo, prodajo in oglaševanje tobačnih izdelkov. Kako v praksi deluje protitobačni zakon, vsak lahko opazuje v svojem okolju, zanimivo pa je, kako resno nadzor nad izvajanjem zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov izvajajo za to pristojni - zdravstveni inšpektorji. Glavni republiški zdravstveni inšpektor dr. Jože Šamu, ki vodi statistiko, je povedal, da so zdravstveni inšpektorji po vsej državi od začetka zakona (18. maja 1997 je začela veljati večina določb o omejitvah kajenja) do konca letošnjega februarja opravili 12158 pregledov, večino od teh - 7599 v gostinskih lokalih, pri čemer so sodnikom za prekrške izročili 295 prijav in izrekli še 94 mandatnih kazni. Na drugem mestu glede števila pregledov so trgovine in trgi - 1286, slaščičarne in mlečne restavracije - 356, različne šole -603, vzgojno-varstveni zavodi -623, zdravstvene ustanove - 751 itd. Inšpektor dr. Šamu je presenečen nad zelo majhnim številom izrečenih mandatnih kazni kadilcem, ki so jih zdravstveni inšpektorji zalotili pri kajenju v lokalih ali prostorih, kjer to ni dovoljeno. Po 22. členu zakona se jih namreč kaznuje s pet tisoč tolarji kazni. Iz vseh prijav sodniku za prekrške tudi ni razbral, da bi bilo katero od podjetij kršiteljev kaznovano v skladu z zakonom: v 21. členu je namreč zapisano, da se z 250 tisoč tolarji kaznuje pravna oseba, ki krši zakon. “Po mojem mnenju je težava, da sodniki za prekrške različno razmejo določene člene zakona. po dolenjski deželi • VINJEN, DAJE KAJ!-Bilo je proti večeru 26. junija, ko se je 20-letni S. B. iz Krškega žejen odpravil v gostilno na Drnovem popivat. Ker mu je bilo očitno dolgčas, je pristopil k T. K. in H. K (oba državljana ZRJ) in jima kar na lepem pričel groziti, da ju bo pretepel in ubil. Tudi prihod krških policistov ga ni ustavil pri vpitju, zato so ga pridržali do iz-treznitve. Da je bilo to nujno potrebno, pove dejstvo, da je preizkus alkoholiziranosti v izdihanem zraku S. B. pokazal vrednost 4,45 g/kg alkohola. Malo verjetno, da je bila žeja res tolikšna. • SPEKEL SIJE PLESKAVICE - Neznanec je 24. junija ponoči obiskal okrepčevalnico Orhideja v Krškem, seveda pa je pazil, da takrat tam ni bilo nikogar. Ukradel je moško ročno uro, šest avdio kaset, žepni organizator znamke Casio, zlato verižico, zlato zapestnico. Bil pa je tudi žejen in lačen, zato ni spregledal različne pijače, postregel pa si je tudi z desetimi lepinjami in desetimi pleskavicami. Očitno se mu ni mudilo, saj si jih je kar sam spekel na štedilniku. Škode je za okrog 200 tisoč tolarjev. #1$ ■IMAOLT mm m SSI^kvzitu- ^hoZ*Z,ZITU ■ Prem 'eden se je za 31-letnega Ljubljančana Č0rni Qvi °n^lo, ko je po hitri cesti št. I iz Obrežja proti Ljubljani vozil % s priklopnikom. Pri Mačkovcu je zapeljal izven vozišča bankino in pri tem z desnimi kolesi oplazil drsno varoval-Iii 17, in >u,!oPu še betonsko ograjo podvoza ceste. Izgubil je oblast nad 4 p ^ levo preko vozišča, nato pa po strmem nasipu na njivo im^eškoh fe ie I1111!« poškodoval in so ga na zdravljenje odpeljali v i°le r„i °!n^nico. Tudi materialna škoda je velika - znaša okrog tri ,olanev. (Foto: L. Murn) Nekateri menijo, da je dovolj, če gostinec samo označi kadilski in nekadilski del lokala, pri tem pa ne zagotovi fizične ločenosti prostorov in primernega prezračevanja. Tobačni dim iz kadilskega dela pa ne sme prehajati v nekadilskega!”, je povedal dr. Šamu, ki ni v celoti zadovoljen z izvajanjem protitobačnega zakona. “Nekatera določila bi morala biti drugačna. Če na primer kdo prižge cigareto tam, kjer je prepovedano, potem mu mora odgovorni reči, da tega ne sme. Če ne uboga, lahko pokliče policista. Toda v praksi to ne deluje.” Na Zdravstvenem inšpektoratu RS, Območni enoti Novo mesto, ki pokriva veliko področje občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Metlika, Črnomelj, Semič, Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna Peč, so z nadzorom nad izvajanjem zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov kar zadovoljni. “Ljudje so proti našim pričakovanjem sprejeli ta zakon in ga upoštevajo,” je povedala pomočnica glavnega republiškega inšpektorja Eda Sotošek iz novomeške enote. Od uveljavitve zakona do konca letošnjega maja so skupaj opravili 1012 pregledov, največ v gostinskih lokalih (661), sledijo trgovine in tržnice (107), slaščičarne in mlečne restavracije (43), različne šole (39), zdravstveni domovi, bolnišnice, zdravilišča (38), vzgojno-varstveni zavodi (34), čakalnice za javna promet- HUDO POŠKODOVANA OTROKA JALOVEC - 22. junija ob 14.40 se je po lokalni cesti iz smeri Jalovca proti križišču z regionalno cesto pripeljal 14-letni voznik kolesa z motorjem znamke Tomos G. U., skupaj s sopotnikom 10-letnim D. V.; oba sta iz okolice Sevnice. Kljub znaku STOP G. U. ni ustavil in je zapeljal v sredino križišča, takrat pa je z njegove leve strani pripeljal voznik tovornega vozila znamke TAM J. K. iz okolice Boštanja. Slednji se je pričel umikati v levo, vendar je vseeno prišlo do trčenja. Kolo z motorjem je padlo pod tovorno vozilo, oba otroka je vrglo po vozišču, kjer sta po 18,40 m obležala hudo poškodovana. Voznik kolesa je imel na glavi homologi-rano varnostno čelado, a ne pripeto, sopotnik je bil brez nje. Oba so odpeljalu v novomeško bolnišnico. PIJANA ZA VOLANOM SEVNICA - Pri kontroli prometa so 23. junija ponoči policisti med Boštanjem in Sevnico med drugim ustavili dva zanimiva voznika. Pri prvem, 33-letnem, J. Č., je preizkus alkoholiziranosti pokazal 3,64 g/kg alkohola v izdihanem zraku, pri 49-letnem Z. K. pa 2,49 g/kg. Zoper oba je uveden postopek pri sodniku za prekrške. KRADEL SLADOLED, CIGARETE ČRNOMELJ - V noči na 24. junij je neznanec vlomil v gostinski lokal v Črnomlju in ukradel 13 tisoč tolarjev ter devet zavojev cigaret, dva kartona sladoleda kornet, 25 lučk, več čokolad in zavitkov žvečilnih gumijev. Gostinstvo Črnomelj je oškodoval za okrog 50 tisoč tolarjev. AVTO POGOREL ŠUTNO - 54-letni A. Z. iz Podbočja se je skupaj z ženo 26. junija peljal z osebnim avtomobilom znamke Zastava Yugo 45 po regionalni cesti iz smeri Šutne proti Podbočju. Na armaturi je opazil, da gori opozorilna lučka za elektriko. Pri tem je že prišlo do samodejnega izklopa motorja vozila. Ko je ustavil, se je izpod pokrova motorja močno pokadilo. V nekaj sekundah je bil avto v plamenih in-je v celoti pogorel. A. Z. in žena nista bila poškodovana. Požar so pogasili krški poklicni gasilci. na sredstva (25), kinodvorane in gledališča (22) itn. Sodniku za prekrške so izročili 21 prijav, izrekli pa so 7 mandatnih kazni. Inšpektorji obljubljajo, da bodo kontrole izvajali še naprej. Dela jim prav gotovo ne manjka, le dobro se morajo ozreti naokrog. Ni težko dobiti občutek, daje zdaj bolje poskrbljeno za kadilce kot nekadilce. Če nekadilci že imajo svoj prostor v gostinskem lokalu, je ta skorajda vedno manjši in manj privlačen. Gre za sobico nekje zadaj, skratka manj prijeten kotiček, ki je zato skoraj vedno prazen, če ga sploh povsod imajo. V središču Novega mesta je namreč še vedno mogoče najti lokal, v katerem pečejo pizze, pojesti pa jih je treba kar v družbi cigaretnega dima. L. MURN Mojster goljufij J. L. ovaden NOVO MESTO - Ljubljanski kriminalisti so te dni poslali na tožilstvo ovadbo zoper 36-letnega J. L. iz Novega mesta, kije osumljen več goljufij z lažnim prikazovanjem oz. prikrivanjem dejanskih okoliščin od leta 1991 do lani. Neki obrtnici naj bi obljubil, da bo za 27.240 nemških mark izpeljal registracijo njenega podjetja s sedežem v Miinchnu, dobila pa naj bi še tuje posojilo. Za to naj bi porabil največ 3 tisoč, ostalo je bilo njegovo. Na podobno ponudbo J. L. je nasedel tudi Domžalčan, ki mu je plačal 16.500 nemških mark. J. L. naj bi mu jih ostalo 11.500; pa še en podjetnik iz okolice Domžal, ki je novomeškemu “strokovnjaku” za registracijo podjetij dal 36.890 mark (porabil naj bi jih le 3 tisoč DEM), druga “žrtev” mu je vnaprej dala 46.400 nemških mark (porabil le 5.429 DEM). V ovadbi so opisani tudi podvigi, ko je J. L. sklepal pogodbe kot direktor neke ljubljanske firme, pa posel v kranjskem podjetju, kjer je “nakupil” za skoraj 2,5 milijona tolarjev računalniških komponent, od preko 2-milijonske kupnine pa je plačal šele 330 tisoč tolarjev. KOSTANJEVICA - Policijska uprava (PU) Krško, Policijsko veteransko društvo Sever Posavje in Območni policijski sindikat Posavja je v sredo, 23. junija, v prostorih Galerije Božidarja Jakca priredil slovesnost v počastitev dneva policije. Praznovanje dneva policije Slavnostni govornik brežiški župan - Podelitev priznanj - Najboljša športna enota PU Krško Udeležilo se je je veliko gostov, med njimi tudi slavnostni govornik, brežiški župan Franci Bogovič, ki seje policistom zahvalil za hrabra dejanja v osamosvojitveni vojni ter poudaril, naj ostanejo steber slovenske samostojnosti. Pomemben del svečanosti, ki so jo s prijetnim kulturnim programom popestrili učenci Glasbene šole Krško in vokalna skupina Solzice, je predstavljala podelitev priznanj delavcem PU Krško. Srebrni znak zaslug za varnost je prejel Beno Der-gan iz PP Sevnica, bronasti znak so podelili: Robertu Ko-betu, Bojanu Kaplanu, Zlatku Fišerju, Ivanu Kostanjšku, Igorju Petelincu, Bogdanu Slaku in Antonu Vodopivcu. Osebe, ki niso zaposlene pri policiji, pa so prejele bronasti znak, so: Jožica Cirinski, Duško Bašič, Franc Franko in Roman Zofič. Pisne pohvale so bili deležni: Boris Brinovec, Drago Butara, Zifad Gromilič, Duško Jevtič, Mirko Kaplan, Boris Kostevc, Stanko Oštir, Damjan Roš-karič, Boštjan Ruedl, Branko Zupanc, Igor Zupanc in Roman Zofič. L. M. PODELITEV POKALOV - Direktor PU Krško Miha Molan je ob koncu podelil še pokale najboljšim športnim ekipam v PU Krško. Na 1. mesto se je uvrstila PU Krško, 2. PP Sevnica in 3. PP Brežice. (Foto: L. M.) Podelitev priznanj Zlati znak Zdravku Cervu NOVO MESTO - Na Policijski upravi (PU) Novo mesto je v torek, 29. junija, potekala slovesnost ob dnevu slovenske policije, ki so se je udeležili številni delavci PU, ugledni gostje in policisti iz sosednje R Hrvaške. Po kratkem kulturnem programu sta direktor PU Franci Povše in svetovalec vlade iz Urada za javno varnost Generalne policijske uprave Peter Solar podelila priznanja delavcem. Zlati znak zaslug za varnost je prejel načelnik OKC Zdravko Červ, srebrni znak zaslug za varnost sta prejela vodja referata za kriminalistično tehniko v UKS Stane Mašilo in Štefan Derepasko, ki mu je priznanje podelil že notranji minister Borut Suklje 24. junija na osrednji slovesnosti v Tacnu. Bronasti znak zaslug za varnost so prejeli delavci organov za notranje zadeve: administrativna referentka v UKS Pavla Černe, samostojni analitik v UN Zdenka Likar, vodja referata za gospodarsko kriminaliteto v UKS Stane Pungerčar in vodja patrulje na PPP Novo mesto Branko Turk. Pisno pohvalo za uspešno opravljanje delovnih nalog v preteklem letu so prejeli še: Aleš Burger, Simon Bartolj, Anto Dukič, Dušan Fifolt, Blaž Gorenje, Miro Jakofčič, Milan Kocuvan, Robert Krištof, Janez Obran, Andrej Podlogar, Dejan Progar, Dušan Raj, Anton Tomšič, Peter Vipavec in Dušan Zaplatar. 4000 INMPULZOV ZASTONJ ČRMOŠNJICE - Neznanec je Telekom Slovenije - PE Novo mesto oškodoval za preko 320 tisoč tolarjev, ko je maja na neugotovljen način s telefonsko kartico iz govorilnice Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Lipa opravil 4000 impulzov. Pogorelo poslopje, žito in stroji Pri Gašparinovih je v gospodarsko poslopje udarila strela ■ Stavba pogorela do tal, zraven pa pet ton koruze, šest prikolic krme in več strojev - Zahvala za pomoč sosedom in gasilcem GABERJE PRI DOBOVI - Medtem ko je bila večina Slovencev v ponedeljek, 21. junija, zvečer zbrana pred televizijskimi sprejemniki in je zvedavo opazovala vsak korak ameriškega predsednika Billa Clintona in njegove žene Hillary na obisku pri nas, so se v Gaber-jah ukvarjali čisto z drugimi stvarmi. Pri Gašparinovih je namreč med neurjem, ki gaje spremljajo grmenje in bliskanje, udarila strela v gospodarsko poslopje. Kljub hitri pomoči bližnjih in gasilcev, je ogenj naredil svoje in poslopje je skorajda v celoti pogorelo. Škoda znaša dva milijona tolarjev. Žalosten je pogled na pogorišče, kjer še nekaj dni po usodnem večeru močno diši po dimu. Domači kar ne morejo verjeti, da je ogenj v nekaj minutah uničil, kar so vrsto let s trudom in odpovedovanjem spravili skupaj. “Bilo je okrog 18. ure. V kuhinji sem pekla pecivo, ko je močno počilo. Po nogah sem čutila elektriko in seveda takoj pomislila, da je v neurju morda udarilo v hišo,” je povedala gospodinja Marija Gašparin. Tudi stari starši so takrat skozi okno menda videli vse rdeče. Takoj so pregledali hišo, poslopja zunaj, toda vse je bilo mirno. “Čez kakšni dve uri, okrog 20. ure, pa je mož Franci pogledal skozi okno in zakričal, da gori,” je pripoveduje Marija. Ognjeni zublji so bili že kakšen meter nad gospodarskim poslopjem. Seveda so na pomoč takoj priskočili sosedje, ki so poklicali gasilce. Prišlo jih je ekrog 40 iz PGD Veliki Obrež, Mihalovec, Gaberje in Kapele. Požar jim je uspelo ustaviti in preprečiti njegovo širitev na bližnjo garažo in hlev, toda gospodarsko poslopje, veliko 16 krat 8 metrov, je pogorelo skoraj v celoti, z njim pa okrog ŽALOSTEN POGLED NA POGORIŠČE - "Pred štirimi leti smo poskrbeli za novo ostrešje, zdaj bo pa spet treba, ” pravi gospodinja Marija, žalostna ob pogledu na pogorišče. (Foto: L. M.) 5 ton koruze v zrnju, 6 prikolic lanskega sena in tudi več manjših gospodarskih strojev: lič-kalnik, sadilec za krompir, sejalnica za koruzo, traktorska kosilnica, platonar, mlin, razno orodje pa tudi veliko lesa, ki so ga imeli zloženega zadaj. Traktor so še pravočasno odpeljali. Kot sta povedala gospodarja, so ljudje vso noč čuvali pogorišče in se resnično izkazali s solidarnostjo. “Naslednji dan je 15 ljudi ves dan pomagalo pospravljati in odvažati, kar dvajset traktorskih prikolic je bilo odpada. Sami, ne vem, kdaj bi to zmogli,” je prijetno presenečena Marija, ki se za pomoč še posebej zahvaljuje podjetju SŽ CD Ljubljana, Proizvodni center Dobova. Kako bo stekla obnova, si Gašparinovi težko predstavljajo. Objekt je bil sicer zavarovan, toda ne visoko, dohodka pa od majhne kmetije z dvema kravama tudi ni veliko. Marija je zaposlena v tovarni Beti v Dobovi, mož Franci pa je od januarja invalidsko upokojen. Pri hiši živita še stara starša, vnukinja študira v Ljubljani, vnuk pa je že prišel do prve zaposlitve. “Da bi letos dali vsaj pod streho, da se ne bo delala škoda,” pravita Gašparinova in žalostno gledata pogorišče. Zanimivo: pred več kot dvajsetimi leti sta se spoznala ravno na požaru. Iskra med njima se je vnela, ko je Franci prišel gasit v Marijino vas Sela. Tokrat pa se je pri njima žal vnela čisto drugačna iskra in povzročila čisto drugačen ogenj. L. MURN L26*>1), 1. julija 1999 DOLENJSKI LIST OSREDNJI KONCERTI 17.7. - 31.7.1999 Sobota, 17.7.1999 ob 20:30 Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice CONCERTO COPENHAGEN (Kopenhagen, Danska) Nedelja, 18.7.1999 ob 20:30 Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice SCHUPPANZIGH-QUARTETT (Koln, Nemčija) Torek, 20.7.1999 ob 20:30 Samostanska cerkev Kostanjevica na Krki SOSPIR1 (London, Velika Britanija) MODUS VTVENDI (Haifa, Izrael) Četrtek, 22.7.1999 ob 20:30 Samostanska cerkev Kostanjevica na Krki ANONYMUS 4 (Združene države Amerike) Petek, 23.7.1999 ob 20:30 Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice PALLADIAN ENSEMBLE (London, Velika Britanija) Sobota, 24.7.1999 ob 20:30 Grad Mokrice ACCENTUS (Dunaj, Avstrija) Nedelja, 25.7.1999 ob 20:30 Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice ARABESQUE (Pariz, Francija) Torek, 27.7.1999 ob 20:30 Samostanska cerkev Kostanjevica na Krki GOTH1C VOICES (London, Velika Britanija) Sreda, 28.7.1999 ob 20:30 Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice CAPELLA REGIA MUSICALIS (Praga, Češka) Četrtek, 29.7.1999 ob 20:30 Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice LA DADA AMSTERDAM (Amsterdam, Nizozemska) Petek, 30.7.1999 ob 20:30 Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice FLAMSKI KVARTET KIJUNAST1H FLAVT (Belgija) Sobota, 31.7.1999 ob 20:30 Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice THE K1NG S CONSORT (London, Velika Britanija) INFORMACUE ARS RAMOVŠ, zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje 1000 Ljubljana, Slovenska cesta 1, tel. (061) 125 33 66, fax (061) 174 15 41, GSM (041) 67 40 60, e-pošta: info@k-ramovs.si PRODANA MESTA VSTOPNIC Zavod Ars Ramovš, tel. (061) 125 33 66 (ni šalterskega poslovanja - prodaja samo po pošti) Posavski muzej Brežice, tel. (0608) 61 271 DZS Bohoričeva knjigama in papirnica Brežice, tel. (0608) 62 447 Gorenjski glas Kranj, malooglasna služba, tel. (064) 223 444 in 223 111 Festival Ljubljana, tel. (061) 226 544 ŠTUDENTSKI FESTIVAL Torek, 6.7.1999 ob 20:30 Grad Bogenšperk LE COSE GENT1LF, (Dunaj, Avstrija) Sreda, 7.7.1999 ob 20:00 Grad Rajhenburg, LE COSE GENTILE (Dunaj, Avstrija) Četrtek, 8.7.1999 ob 20:30 Kapiteljska cerkev Novo mesto LE COSE GENTILE (Dunaj, Avstrija) Torek, 20.7.1999 ob 20:30 Grad Bogenšperk DUO MROWCA TOMCZYK (Krakow, Poljska) Sreda, 21.7.1999 ob 20:00 Grad Rajhenburg DUO MROWCA TOMCZYK (Krakovv, Poljska) Četrtek, 22.7.1999 ob 20:30 Kapiteljska cerkev Novo mesto DUO MROWCA TOMCZYK (Krakow, Poljska) Petek, 23.7.1999 ob 20:00 Grad Pišece DUO MROWCA TOMCZYK (Krakovv, Poljska) Torek, 3.8.1999 ob 20:30 Grad Bogenšperk ŠIVAN ENSEMBLE 0eruzalem, Izrael) Sreda, 4.8.1999 ob 20:00 Grad Rajhenburg ŠIVAN ENSEMBLE (Jeruzalem, Izrael) Četrtek, 5.8.1999 ob 20:30 Kapiteljska cerkev Novo mesto ŠIVAN ENSEMBLE (Jeruzalem, Izrael) Petek, 6.8.1999 ob 20:00 Grad Pišece ŠIVAN ENSEMBLE (Jeruzalem, Izrael) INFORMACIJE ARS RAMOVŠ, zavod-za umetnost, markel promocijo in investiranje 1000 Ljubljana, Slovenska cesta 1, Slovenija Tel (061) 125 33 66, fax (061) 174 15 41, . GSM (041) 67 40 60 E-pošta: info@k-ramovs.si Za koncerte na Bogenšperku: Javni zavod Bogenšperk, tel. (061) 887-867, (041) 703-992 Za koncerte v Novem mestu: Zveza kulturnih društev Novo mesto, tel. (068) 322-371 Za koncerte na Pišecah: Krajevna skupnost Pišece, tel. (0608) 51-387 %. Za koncerte na Rajhenburgu: Zveza kulturnih društev Krško, tel. (0608) 22-913 Oblikovanje: Jure JanfciC & Galerija 2 Vrhnika MITE REDNOST J h N 00> Račun ima z uvedbo DAVKA NA DODANO VREDNOST mnogo večji pomen. Tisti, ki ga ne bo izstavil, se bo izognil plačilu davka. Zato: VZEMITE RAČUN! S tem, ko ga zahtevate, že pripomorete k učinkovitejšem pobiranju davkov. Za vse, ki bodo na ta način pomagali državi, bo Davčna uprava RS jeseni organizirala NAGRADNO IGRO. Pogoji za sodelovanje bodo objavljeni naknadno, z zbiranjem računov pa pričnite že danes! S REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENI1E RA Mmnlrttvo 1* bntntt, DURA. toenkuv« 1. 1000 ljutolpn« ^^STANOVANJSKO VARČEVANJE rS/temelj vaše prihodnosti VARCUJEM -5 let po 30.000 SIT na mesec .... 1,800.000 SIT -obresti banke (ob predpostavki, da je TOM 0,4% mesečno).... 585.000 SlT -prispevek Stanovanjskega sklada 150.000 SlT SKUPAJ 2,535.000 SIT + P0S0JIL0 ( x 2,2 ) 5,577.000 SIT DOBIM 8,112.000 SlT ODPLAČUJEM 10 let 5,577.000 SIT mesečni obrok: ...................... 56.570 SIT DOLENJSKA BANKA ________________________ 26(2601), 1. julija 1999 Najhitrejši prenos mednarodnih pošiljk s Pošto Slovenije in mednarodnim kurirskim podjetjem XJ POSTA SLOVENIJE Pošiljke, oddane na pošti ali prevzete pri pošiljateljih, bodo v enem ali dveh dneh dosegle naslovnike v Evropi, Severni Ameriki in v Aziji, do Avstralije pa bodo potrebovale tri dni. Pošiljanje pisemskih pošiljk je preprosto in varno. Črtna koda omogoča sledenje po internetu ali telefonu. Za nadaljnje informacije so vam na voljo: Ljubljana 061 174 1712. Maribor__________________________ Celje____________________________ Kranj____________________________ Koper____________________________ Nova Gorica______________________ Novo mesto_______________________ Murska Sobota Eni hodijo v Bruselj po nasvete, drugi po medalje Letos smo iz Bruslja prinesli ZLATE MEDALJE MONDE SELECTION ZA KAKOVOST, IN SICER ZA UNION pivo, Union Tivoli in Union Radler ter velike zlate medalje za Multisolo, ZA lemon ter NARAVNO PITNO VODO ZALA. Telekartice imaio eur?p chip VašaTelekartica, brez eurochipa, bo veljavna do I. septembra. Telekom Slovenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom. Če imate $e neizkoriščeno Telekartico brez oznake eurochip.Vas vabimo, da se oglasite v najbližji Teletrgovini in neveljavno Telekartico Vam bomo zamenjali z novo. Število neporabljenih impulzov bomo zaokrožili v Vašo korist. INFORMACIJE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 80 01 V Telekom Vs Slovenije Z nam, Mimopeški praznik spet Kejžaiju Roman Kejžar drugič zapored zmagal na Mirnopeških tekih - Med ženskami Šušteršičeva, na 10 km pa Kosmač in Viragova - Letos najtežje s pokrovitelji MIRNA PEC - Tako težko kot letos, ko so Mirnopečani pripravili svoje teke prvič v lastni občini, ni bilo težko zbrati denarja za prireditev še nikoli. Kljub temu daje alfa SPET PRAZNIK V MIRNI PEČI - Mirnopeški teki - v 18 letih so jih prizadevni Mirnopečani pripravili 17 - so že po tradiciji pravi praznik za kraj, kjer je od letos tudi sedež nove občine. V sklop Mirnopeških tekov sodijo številne kulturne in zabavne prireditve, ki trajajo cel teden, vrhunec pa je seveda skupni štart tekačev na 21 in 10 km. Prireditelji upajo, da bo domača občina prihodnje leto pokazala več zanimanja za prireditev, ki ime kraja in občine vsako leto ponese po vsej Sloveniji. (Foto: I. V.) in omega Mirnopeških tekov Iztok Golobič še malo pred štartom letošnjega, sedemnajstega teka zatrjeval, da bo zadnji, seje, ko je videl, s kakšnim navdušenjem se je na različno dolge tekmovalne proge podalo blizu 500 tekačev, hitro premislil in športnike povabil tudi na 18. Mirnopeške teke, kijih bo ob pomoči številnih sokrajanov pripravil leta 2000. Zmagovalec letošnje preizkušnje v polovičnem maratonu je drugo leto zapored Roman Kejžar iz Železnikov, ki je za 21-kilometrsko progo, speljano po okolici Mirne Peči, potreboval 1 uro 10 minut in 37 sekund. To je zadnji nastop našega maratonca v prvem delu sezone, po krajši pavzi pa se bo posvetil predvsem pravim maratonskim preizkušnjem v tujini. Pohvalil je tudi tradicionalno prijaznost domačinov ob progi, ki tekačem vas čas ponujajo okrepčilo in jih vzpodbujajo. Od domačih tekmovalcev se je v absolutnem vrstnem redu najvišje uvrstil Šentjemejčan Franci Menič, član novomeškega tekaškega kluba Roman Kejžar Novomeščani praznih rok na Ptuju Kolesarji novomeške krke Telekoma po dolgih let brez medalje na cestnem državnem prvenstvu Novomeško čast rešil Branko Filip - Bolj zadovoljni so v krškem Savaprojektu Naslov državnega prvaka v cestni vožnji je lovorika, ki med kolesarji velja največ, zato se za ta nastop še posebej skrbno pripravljalo. Letos je bilo cestno državno prvenstvo slovenskih kolesarjev v nedeljo, 27. junija, na Ptuju, Kjer pa kolesarjem novomeške Krke Telekoma ni uspelo prav nič. Kot je bilo pričakovati, je zmagovalca državnega prvenstva odloči! taktični boj med tradicionalnimi tekmeci, med katerimi so glavno vlogo odigrali kolesarji ljubljanskega moštva Perutnina Ptuj & Radenska Rog (PP&RR), ki pa jih je v ciljnem šprintu ukanil Kranjčan Tadej Križnar, izmed poklicnih kolesarjev pa seje med najboljše uvrstil le Novomeščan Branko Filip, ki letos tekmuje v dresu nemškega poklicnega moštva Geroldsteiner. Za končno uvrstitev je bil usoden že pobeg skupine petih kolesarjev, med katerimi so bili v večini Ljubljančani, v drugem od enajstih krogov. Tem se je v zadnjem krogu pridružilo še pet kolesarjev, med katerimi je bil tudi Branko Filip. Kolesarjem ljubljanskega moštva PP&RR, ki je imel med ubežno deseterico kar sedem sedanjih oziroma bivših članov, vseeno ni uspelo zmagati, saj jih je presenetil mladi Kranjčan Tadej Križnar, edino medaljo je Ljubljančanom prinesel ta čas njihov najboljši mož, lanski prvak Brestaničan Igor Kranjec, Branko Filip pa je na nek način rešil novomeško čast. Če je Ljubljamčanom spodletelo med člani, jim ni v ostalih kategorijah, kjer so Novomeščani prav tako ostali povsem praznih rok. Precej bolj zadovoljni so bili Krčani S četrtim mestom Sandija Šmerca med člani in bronasto medaljo Gregorja Kodriča med mlajšimi mladinci. Kot je bilo pričakovati, je cestno državno prvenstvo minilo v taktičnem boju ostalih slovenskih kolesarjev proti profesionalcem Krke Telekoma in Martinu Hvastiji. Prav besede slednjega povedo največ: “Vsakič, ko sem pospešil, mi je sledilo po deset kolesarjev, ki bi mi lahko dolgo sledili, saj je bila proga lahka. Sam proti vsem nisem imel možnosti.” Martin je v predzadnjem krogu odstopil, tako kot njemu pa se je godilo tudi kolesarjem Krke Telekoma. Če bi bila proga težja, bi bil končni vrstni red bistveno drugačen. Na Ptuju so manjkali le štirje ko- lesarji od tistih, ki tvorijo vrh slovenskega kolesarstva; izmed profesionalcev na štartu ni bilo poškodovanih Novomeščanov Gorazda Štanglja in Milana Eržena, od amaterjev pa Novomeščana Martina Derganca in Kranjčana Tadeja Valjavca, ki vozita za italijanski moštvi in sta nastopala na Giru za mlade kolesarje, kjer je Valjavec zmagal v skupnem vrstnem redu, Derganc pa se je izkazal v uvodnih etapah z enim drugim in dvema devetima mestoma, na eni izmed etap pa mu je padec tik pred ciljem preprečil etapno zmago. V končnem vrstnem redu je Martin osvojil 27. mesto. Izidi državnega prvenstva v cestni vožnji, člani (157,3 km): 1. Tadej Križnar (Sava Kranj) 3:53:29,2. Igor Kranjec (Perutnina Ptuj & Radenska Rog), 3. Branko Filip (Gerolstein-er), 4. Sandi Smerc (Savaprojekt); do 23 let (157,3 km): 1. Matjaž Batič (PP&RR) 3:53:29; st. mladinci (114,4 km): 1. Miha Koncilja (Radenska Rog); ml. mladinci (85,8 km): 1. Gregor Senčar (Radenska Rog) 2:13:44; 3. Gregor Kodrič (Savaprojekt Krško) isti čas, 5. Aleš Kebelj (Krka Telekom) isti čas. I. V. Portovald, ki si je tretje mesto priboril s časom 1:17,52, Brežičan Boris Sagernik je bil 12., njegov sokrajan Boris Kuzmin 14. in Novomeščan Stane Ilar 15. Med mladinci je zmagal Matej Jakša iz Logatca, Mirnopečani Aleš Matoh, Marjan Kocjan in Tomaž Gorenc pa so se uvrstili na 3., 4. in 5. mesto. V ženski konkurenci je zmagala Mateja Šuštaršič iz Ivančne Gorice, Metka Lindič iz Šmarjeških Toplic pa je bila druga v absolutnem vrstnem redu in prva med veterankami nad 35. letom. Na cilj malega maratona je prispelo 62 moških in 4 ženske. V teku na 10 km je med moškimi zmagal Tone Kosmač iz Gorenje vasi (čas 31:18), Novomeščan Janez Penca (37:16) je bil šesti, Drago Črnič iz Brusnic (39:29) pa osmi. Med ženskami je zmagala Sonja Virag iz Beltinec (43:08) nad Ano Lupin iz Velikih Brusnic (45:21) in Ireno Hočevar iz Mokronoga (49:18). Najmlajši so se glede na starost pomerili na krajših razdaljah. Medtem ko so po teku cicibanov na 210 m dobili medalje vsi udeleženci ne glede na uvrstitev, sta zmago na 420 m slavila Tjaša Ogulin iz Novega mesta in Uroš Zadnik iz Brusnic, nav1.500 m pa Janja in Jože Bučar iz Šentjerneja. j y Filipu zlato v vožnji na čas S tem seje uvrstil na svetovno prvenstvo, kjer je bil lani sedemnajsti - Točke UCI tudi rekreativcu NOVO MESTO - Novomeški Branko Filip, ki je letos dres novomeškega moštva Krka Telekom zamenjal za dres nem- škega poklicnega moštva Geroldsteiner, je v petek, 25. juni- ja, na Ptuju dokazal, da mu zaradi odsotnosti najboljšega slovenskega kolesarja v vožnji na čas Martina Hvastije med slovenskimi kolesarji nihče ni kos. Branko, ki se je v vožnji na čas izkazal že na lanskem sve- tovnem prvenstvu, ko je med vsemi najboljšimi poklicnimi kolesarji osvojil 17. mesto, z odličnim nastopom v kronometru pa je oblekel rumeno majico na lanski dirki Po Sloveniji, je tudi tokrat na 48,6 km dolgi progi najbolje razporedil moči in dosegel zavidanja vredno poprečno hitrost 47,8 km/h. Po zmagi je Filip povedal, da mu je žal, da na prvenstvu ni nastopil Martin Hvastija, ki velja za enega najboljših kolesarjev v vožnji na čas na svetu, kar je dokazal tudi na Giru, ko je zasedel 4. mesto z minimalnim zaostankom za svetovnim prvakom Jalabertom. Po njegovem mnenju bi šele neposredna primerjava s Hvastijo pokazala njegovo pravo vrednost. Z zmago na državnem prvenstvu seje Branko Filip uvrstil tudi na svetovno prvenstvo, kjer bo poskušal izboljšati lansko uvrstitev na 17. mestu. Podobno kot dva dni kasneje na državnem prvenstvu v cestni vožnji tudi v dirki na čas poklicnim kolesarjem novomeške Krke Telekoma ni uspelo osvojiti medalje. Najhitreje je progo prevozil trikratni državni prvak Robert Pintarič, ki je dosegel četrti čas, le nekoliko počasneje pa sta s progo opravila tudi Uroš Murn in Sandi Papež, ki sta se uvrstila na šesto oziroma sedmo mesto. Dejstvo, da je na prvenstvu med člani nastopilo le 10 kolesarjev, ne zmanjšuje uspeha Branka Filipa, opozarja pa na premajhno pozornost slovenskega kolesarstva tej disciplini, ki ji v svetovnem merilu dajejo precej večji poudarek. Vzrok za tako slabo udeležbo gre iskati v dejstvu, da so na naporni preizkušnji nastopili le kandidati za medalje oziroma za naslov prvaka. Tak odnos do tekme je dobro izkoristil novomeški rekreativec Alojz Može, ki je z zadnjim mestom prišel celo do točk mednarodne kolesarske zveze UCI. Edino medaljo za Krko Telekom je osvojil Kebelj, ki je bil drugi med mlajšimi mladinci. I.V. Branko Filip V Semiču najhitrejši Roman Jelen Po padcu vodilnega Kerna dirko za državno prvenstvo dobil Roman Jelen, domačin Špehar pa odličen tretji - V razredu 80 ccm Natalija Konda kljub padcu četrta _ STRANSKA VAS - Semiški motoklub NIX je v nedeljo, 27. junija, na svoji progi v Stranski vasi pripravil letošnjo šesto dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredu 125 ccm in obeh razredov prvenstva podmladka; v razredu 80 ccm pa so se motokrosisti in motokrosistka pomerili na pozivni dirki. Po padcu ta čas našega najboljšega Sebastijana Kerna, ki je v prvi vožnji dirke v razredu 125 ccm že premočno vodil, je obe vožnji brez težav dobil Roman Jelen. Po dirki v razredu 125 ccm je bilo veselo tudi v domačem taboru, saj je član semiškega NIX-a Odbojka s parketa na plažo Jana Vernig na Madžarskem proglašena za najboljšo igralko slovenske reprezentance - Zdaj na mivki NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK, MOKRONOG - Odbojkarice in odbojkarji so sezono zaključili z reprezentančnimi nastopi. iz Dolenjske je v dresu članske slovenske reprezentance nastopala le Jana Vernig, ki je bila v Szombathelyju na Madžarskem proglašena za najboljšo igralko slovenske izbrape vrste, ki je na pokalu Savarija osvojila tretje mesto; zmagale so Romunke, druge pa so bile Madžarke. Jana je nastopila tudi na dveh tekmah B-skupine evropskega prvenstva, na katerih je Slovenija s 3:0 premagala Slovaško in z 0:3 izgubila s Francijo. Takoj po končani sezoni tekmovanj v dvoranah so se slovenski odbojkarji preselili na mivko. Prvi turnir Nivejinega slovenskega pokala v odbojki na mivki so igrali na Vrhniki, kjer sta sestri Jana in Katja Vernig (TPV) prez poprejšnjih priprav in še nevajeni drugačne podlage in pravil osvojili 6. mesto, med fanti pa sta se Novomeščana Gregor Žunič in Uroš Babnik (Tiskarna Vesel) uvrstila na 9. do 12. mesto. Oba novomeška para sta 26. in 27. junija nastopila tudi na kvalifikacijah za drugi turnir v Portorožu in se oba brez poraza uvrstila na finalni del turnirja, ki bo ta konec tedna. V ženskem odbojkarskem klubu TPV imajo ta čas polne roke dela s sestavljanjem ekipe za naslednjo sezono. V ekipi v prihodnje ne bo več dolgoletne kapetanke Alenke Kotnik (prej Ostroveršnik), ki se je poslovila od tekmovalnega športa, o podobni odločitvi pa še razmišlja tudi Rebeka Koncilija. Nova članica novomeške vrste pa bo visoka srednja blokerka Mojca Guštin, ki je do sedaj vadila pri mariborskem Braniku. Mojca se je odločila zamenjati klub, ker študira v Ljubljani in ji je Novo mesto blizu, poleg tega pa bi rada več igrala, saj v mariborskem klubu ni dobila prav veliko priložnosti za vstop v igro. Po besedah trenerja Bojana Verniga se dogovarjajo z novo podajalko, 191 cm visoko Rusinjo Marijo Kopilovo, ki je pred leti že igrala za mariborski Branik. Nekoliko vprašljiv je tudi nastop Jane Vernig, ki je prestop v drug slovenski klub ne zanima, če pa bi dobila ugodno ponudbo iz tujine, pa bi morda le zapustila domačo vrsto. Žužemberčani so na občnem zboru le potrdili dosedanji povsem amaterski način dela, saj glede na skromen izbor pokroviteljev ne morejo računati na plačane okrepitve iz močnejših klubov, edini, ki naj bi se jim morda priključil, pa je podajalec Drobnič iz Kočevja. Na letnem zboru je zagnani tajnik kluba Dare Pucelj članstvu predstavil tudi novi klubski grb. Prav tako so se na občnem zboru zbrali Mokronožani, ki bodo tudi v naslednji sezoni poskušali priti v drugo ligo, ligaške tekme pa bodo v prihodnje igrali v Trebnjem ali Krmelju, saj je domača telovadnica celo za tekme tretje lige neprimerna. I. V. VODSTVO PO ŠTARTU - Takole je Krčan Nik Rovan takoj po štartu prevzel vodstvo v drugi vožnji podmladka v razredu 80 ccm in prvega mesta ni izpustil iz rok vse do cilja. Poletna atletska šola Marko Špehar, ki je zasedel zanj izvrstno tretje mesto, medtem ko je obetavni Novomeščan Jaka Može (Mel) v drugi vožnji, potem ko mu je motor zablokiral, odstopil in v skupnem vrstnem redu osvojil šele osmo mesto. S četrtim mestom se je izkazal tudi član AMD Brežice Primož Jazbar. Kljub nekoliko slabši konkurenci je bila tudi pozivna dirka v razredu 80 ccm zanimiva. Zmagal je Sebastijan Eder (Radenci), predvsem z izjemno prvo vožnjo, v kateri je osvojila tretje mesto, pa je srca številnih gledalcev osvojilo edino dekle med motokrosisti - domačinka Natalija Konda, ki v drugi vožnji ni imela sreče - eden izmed tekmecev je padel nanjo, tako da ni mogla dovolj hitro izvleči motorja in je nekoliko zaostala - a je bila kljub temu osma, kar ji je v skupnem vrstnem redu prineslo četrto mesto. Natalija Konda, edino dekli motokrosisti, od dirke do at dokazuje, da v tem športu dek ne predstavljajo šibkejšega sp° VIJUJIS 11 J " O i. saj ji mora večina fantov Pnzn- ’z da je hitrejša, čeprav so njen . občutkom speljani skoki in za^ na oko mehkejši. Tudi strahu talija ne pozna. Atletski klub krka tretje leto pripravlja poletno šolo, namenjeno mladim atletom - Lani ekipno zlato NOVO MESTO - Atletski klub Krka bo med šolskimi počitnicami ob podpori Mestne občine Novo mesto in Agencije za šport Novo mesto že tretje leto zapored pripravil poletno atletsko šolo, namenjeno otrokom, ki so letos uspešno nastopali na šolskih atletskih tekmovanjih ali kako drugače opozorili na svojo nadarjenost. Vadbo bo vodil višji atletski trener Slavko Malnar, ki se v Novem mestu že vrsto let ukvarja predvsem z vzgojo mladih atletov. Treningi bodo vsak delovni dan ob 19. uri razen v primeru posebnega dogovora. Otroci se bodo lahko vključili v vadbo v času, ko ne bodo na letovanju, se pravi, ko bodo doma in bodo imeli čas.Naučeno in natre-nirano bodo mladi atleti, udeleženci poletne atletske šole, lahko preverili na več tekmovanjih. Nastopili bodo na vsaj enem atletskem mitingu za mlajše kategorije in na atletksem pokalu Slovenije, kije ekipno državno prvenstvo za pionitje in pionirke, poleg tega pa tudi na posamičnem državnem prvenstvu za to kategorijo. Za razvedrilo bo trener Malnar, kot je že v navadi, udeležence poletne atletske šole popeljal z raftom po slapovih reke Krke in še kam. Dokaz uspešnosti je lanska zmaga udlcžencev poletne atletske šole na ekipnem državnem prvenstvu, kjer so mladi novomeški atleti po koncu poletne šole zbrali skoraj še enkrat več točk kot drugouvrščena ekipa. V poletno atletsko šolo se poleg mladih atletov lahko vklučijo tudi učenci, ki se sicer ukvarjajo z drugimi športi, saj je atletika osnova za vse druge športe, in jim bo atletska vadba zagotovo pomagala do boljših izidov. Prijave in dodatna pojasnila o poletni atletski šoli lahko dobite pri Slavku Malnarju po telefonu (040) 673 472. I.V. BELOKRANJCI LE SE ENKRAT SEMIČ - V osmem kolu belokranjske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Partizan : Pekarna Presta 3:0, Griblje : Svib 4:0, Krokar: Pivnica Sodec 2:2, Republikanci : Gostinstvo Cvet 1:1. Pekarna Presta : Veterani 8:6, Partizan Dragovanja vas 1:1. Lestvica: 1. Gostinstvo Cvet 17, 2. Republikanci 16, 3. Pivnica Sodec 15. Zadnje kolo se bo na igrišču pri šoli v Semiču začelo v soboto, 3. julija, ob 18.30. Dirki podmladka sta do brata Jernej in Matevž Irt- » _ i7 dobil3 t V raZ' uiaia jcmcj m maicv^ ^ redu 60 ccm je bil Jure Fortu Trebnjega drugi, Tomaž Sa (Fun šport Krško) pa četrti1 “ —i—dmi. V moral Nik šem razredu se je in<->. van (Fun šport Krško) po dri« . mestu v prvi in zmagi v vožnji zadovoljiti z ‘Jru8IIIL :an stom, medtem ko domačin D J Ogulin (NIX Semič)po zmag ^ semiški prvomajski dirki tok- a. imel sreče in je pristal na n ^ ležnem četrtem mestu, ^Cp0|jn-njint pa se je uvrstil Denis šek (Fun šport). . PETERLIN TRETJI S SESTAVLJENIM LOKOM NOVO MESTO - Člani lokostrelskega kluba Novo mesto so v nedeljo, 27. junija, nastopili na lokostrelskem turnirju v Zagrebu, kjer so se pomerili v disciplini Fita na 70 m. V kategoriji sestavljeni lok je bil Drago Peterlin tretji, Uroš Glavan pa četrti. Med ženskami je bila Slavka Jerman četrta. Med dečki je bil Matej Povž z golim lokom prvi. NOGOMETNI TURN^ VINICA PRI ŠMARJET* - SP? jn no društvo Vinica pri :'r?^ILarj6-Nogometni klub Vinica pri 6 ti organizirata nogometnitu eSto, pokal trgovine Granit Novo . j pri ki bo 11. julija ob 8. uri ur* Šmarjeti. Ekipe sc prijavijtU’^ tfj pred začetkom turnirja. r na[ne ekipe prejmejo pokale m . ni)j. nagrade, nagradili bodo t boljšega igralca in vratarja. A Sevničan v Crepinšek drugi na svetovnem pokalu Izvrsten nastop sevniških karateistov na Švedskem SEVNICA - Mladi karateisti sevniškega Stlilesa so po uspešnem nastopu na državnem prvenstvu, kjer so Denis Orač, Danilo Lisec in Besim Dautbegovič med mlajšimi mladinci osvojili naslov ekipnega državnega prvaka v športnih borbah, zelo uspešno nastopili tudi na tekmovanju za svetovni pokal v Eslovu na Švedskem. V kategoriji do 16. mta je bil v športnih borbah Rok Crepinšek drugi, Dautbegovič peti in Orač deveti, v kategoriji do 17. leta pa Danilo Lisec tretji. Na tekmovanju ekip v katah so na Švedskem Slovenijo zastopali Sevničani Danilo Lisec, Denis Orač in Rok Črepinšek, osvojili pa so tretje mesto, v športnih borbah, kjer se je Sevničanom Dautbegoviču, Draču in Liscu pridružil Trboveljčan Jernej Simerl, pa je slovenska vrsta osvojila peto mesto. V Cerovem Logu je močno pokalo Največ zmag na tekmovanju v praktičnem streljanju za sredneevropski pokal Spancem, od naših najbolje domačin in organizator Ludwig Dvojmoč - Med župani Škufca CEROV LOG - Strelska šola Dvojmoč je od 25. do 27. junija v peskokopu v Cerovem Logu pripravila mednarodno prvenstvo Slovenije v praktičnem streljanju, ki je tokrat štelo tudi za srednjevropski evropski pokal. V treh dneh je 115 strelcev iz 13 držav iz različnih pištol velikega kalibra izstrelilo 20 tisoč nabojev. Strelci so se pomerili s tremi vrstami orožja v 15 strelskih vajah, ki ponazarjajo situacije vsakdanjega življenja policistov ali varnostnikov. V odprtem razredu s pištolami brez omejitev predelave je zmagal Španec Eduardo de Cobos, najbolje uvrščeni Slovenec pa je bil šele 34. V razredu modified, kjer so dovoljene delne predelave orožja, je šla zmaga z Diegom Cruzom prav tako v Španijo, odlično drugo mesto pa je osvojil domačin Ludwig Dvojmoč, ki je tekmovanje tudi organiziral. V streljanju s serijskim orožjem NOGOMET IN BALINANJE KOSTEL - Ob občinskemu prazniki in dnevu državnosti so člani Turistično-športnega društva Kostel pripravili turnir v malem nogometu in balinanju v dvojicah. Na malo-nogometnemu turnirju je nastopilo sedem ekip. Prvo mesto so zasedli igralci Kovinarja iz Kočevja pred Kostelom in Radarjem. V balinanju je zmagal Kostel. 24 ur podaljšali na 27 2. tradicionalno tekmovanje v odbojki na mivki v Kočevju -_Zmaga domačinov - Brez predstavnikov odbojkarske zveze k EVJE - Na igrišču za odboj-l na m'vki gostišča Corel v Mani ,V,U Pri Kočevju se je na praz-t H-' dan °b 17. uri pričelo že 2. aaicionalno 24-umo tekmovanje v sranju odbojke na mivki. Tekmo-clnKxJe or8an'z'ra' Beach valley se o • do ',z Kočevja, udeležilo pa . ]eokolj 110 otrok, rekreativcev KrJi IVn'.h igralcev odbojke iz §k0fjpa’ Ljubljane, Žužemberka in go P°n°či se je ohladilo na vsega le 3 7a’tmiV*5a Pa iih le 'me*a morda le van' ° Sm° °k L ur' zjutraj tekmo-H Iškimi, in ga ponovno nada-na j 'i ur'’ Popoldan pa smo ga takoH 0 udeležencev podaljšali, vaj a ie tekmovanje, ne upošte-Ur „ .Prekinitev, trajalo skoraj 27 v’;*tud* o letos uspelem tekmo-ieril- P°vvedal lastnik gostišča in po, k3 , e Corel. Tekmovanje je alo tako kot lani: glede na določeno mejo pri pošti v Kočevju so bili igralci razdeljeni v ekipi vzhod - zahod, igra je bila časovno omejena na pol ure, med seboj pa so se pomerili igralci različnih starostnih skupin pri moških in ženskah. Po skupnem seštevku točk vseh iger je s 623 :583 zmagala ekipa vzhoda, kar z drugimi besedami pomeni domačine, saj so za ekipo vzhoda nastopih pretežno igralci iz Kočevja. “Namen tekmovanja je popularizirati igranje odbojke na mivki, obenem pa tudi, da bi pri pristojnih na občini in športni zvezi dosegli več posluha za ta pri nas še razmeroma mlad šport, ki pa ima tudi v Kočevju vse več privržencev,” pravi Corel. Zato so na ogled tekmovanja letos povabili tudi predstavnike odbojkarske zveze Slovenije. Vendar pa se na zvezi povabilu niso odzvali, češ da tekmovanje ni v skladu s pravili zveze. M. LESKOVŠEK-SVETE šola:e ZAGRETO BRCALI - Športno društvo Portoval - nogometna novom illniia> °b izdatni pomoči staršev in pokroviteljev na in d0 J2 ,ern š,adionu pripravilo mednarodni turnir za kategoriji do 10. prv0m L kategoriji do 10. leta je domača ekipa izgubila tekmo za p(-ta 2Zagrebom z 0:2, tretji je bil Rudar, četrta Maria Saal iz Avstrije, 12. iet lrnP'ia in Šesta druga ekipa domačega Portovala. V kategoriji do t°Vai ale zmagala Olimpija, drugi je bil Zagreb, tretje Velenje, četrti Porta peta Maria Saal. (Foto: 1. V.) je v razredu standard zmagal Slovak Marian Vysny, drugi je bil Ljubljančan Andrej Feguš in tretji član kluba Posavje iz Krškega Franc Umek. Med ženskami, kjer Slovenci nismo imeli svoje predstavnice, je zmagala evropska prvakinja Avstrijka Gabriele Kraushofer. Prireditev se je v bistvu začela že 23. junija, ko je strelska šola Dvojmoč za sponzorje tekmovanja in župane okoliških občin pripravila MAVSARJEVA DRUGA V LOVU NA LISICO KRŠKO - Na odprtem prvenstvu v radiogonometriranju v Ormožu je članica radiokluba Krško Cvetka Mavsar osvojila drugo mesto, njen klubski kolega Janez Kuselj pa je bil med starejšimi veterani četrti. Med mladinci je bil Rok Kerin enajsti in Darko Arh štirinajsti, Sevničan Miha Stibrič pa je bil enajsti med člani. CUGELJ S PIŠTOLO IN PUŠKO KRUPA PRI SEMIČU - V soboto, 26. junija, je strelska družina Iskra iz Semiča na strelišču na Krupi pripravila 3. odprto prvenstvo Bele krajine v streljanju z malokalibrskim orožjem serijske izdelave. Nastopilo je 26 tekmovalcev in petih ekip. Med ekipami je prvo mesto osvojila Iskra I (Jože Ivanetič, Martin Ilenič in Tadej Burazer), ki je nastreljala 695 krogov, drugo je bilo Trebnje (654) in tretji klub praktičnega streljanja iz Semiča (493). Med posamezniki je s puško zmagal Franc Cugelj iz Trebnjega (317), nad Martinom Ileničem (306) in Tadejem Burazerjem (304), s pištolo fia prav tako Cugelj (139) nad leničem (132) in Ivanom Žlogarjem (Iskra, 124). AVTOMOBILSKI MODELI PRED SLAKOM NOVO MESTO - V nedeljo, 20. junija, se je na parkirišču pred avto-centrom Slak v Bršljinu več kot 60 tekmovalcev iz vse Slovenije pomerilo v tekmovanju radisjko vodeni avtomobilskih modelov. V najbolj množičnem razredu Raly je v finalu zmagal Gregor Prodan iz Ljubljane nad članom domačega društva Šport klub Novo mesto Sebastijanom Jurkovičem in Novogoričanom Bojanom Bezjakom. Najhitrejši avtomobilski modeli v razredu C-l dosežejo hitrosti do 160 km/h. MOTOKROS LIGA NA RAKEKU KONČANA Po sedmih dirkah se je končala motokros liga na Rakeku. Na njej so uspešno nastopili tudi štirje motokrosisti krškega Fun športa. Tako je bil Nik Rovan v razredu podmladka z licencami drugi, zmagal je tudi na zadnji dirki v soboto; Denis Dolinšek je bil na tej dirki drugi, skupno pa je osvojil tretje mesto. V razredu 80 ccm brez vozniških licenc je bil Boštjan Ocvirk četrti, saj predzadnje dirke zaradi okvare motorja ni izpeljal, sicer pa se mu je nasmihalo celo tretje mesto, Tomaž Salobir pa je ligo v razredu 60 ccm z licencami končal na petem mestu. tako imenovano VIP streljanje, na katerem so med 34 pomembnimi gosti najbolje streljali Anton Klob-čaver, Blaž Usenik in Borut Usenik, med župani pa so bili s pištolo najbolj spretni Franc Škufca iz Žužemberka, Janez Povšič iz Škocjana in Zvone Lah iz Mirne Peči, župan domače šentjcrnejske občine Franc Hudoklin, ki je lani zmagal, pa je bil letos le dober gostitelj in je zmagoslavje prepustil gostom, sam pa seje zadovoljil z zadnjim, šestim mestom. I. V. DOLENJSKI LISf j TURK IN KASTELEC NA GLAVNEM TURNIRJU NOVO MESTO - Novomeška tenisača Blaž Turk in Tomaž Kastelec na članskem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije v Domžalah nista izpadla v kvalifikacijah, kot nam je bilo pred tednom pomotoma sporočeno in objavljeno v novicah iz Teniškega centra Otočec. Oba mlada tenisača sta se uvrstila na glavni turnir. V prvem kolu je Kastelec s 7:5 in 6:1 premagal Domžalčana Fritza, Blaž Turk pa s 6:4,4:6 in 7:6 Kranjčana Davida Lenarja. V drugem kolu je Kastelec izgubil z Ljub-ljančanom Jermanom in Turk z Ljubljančanom Jurjecem. NOČNI NOGOMET V BELI CERKVI BELA CERKEV - V soboto, 3. julija, bodo v Beli Cerkvi pripravili nočni turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo v gostilni Pri Ameri-kancu v Družinski vasi, kjer bo 1. julija ob 20. uri tudi žrebanje. Turnir se bo začel ob 18. uri, trajal pa naj bi vse do jutranjih ur. INTEL NA OLŠEVO NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 10. julija, pripravilo planinski izlet na 1929 visoko goro Olševo v Karavankah. Izlet bo vodila planinska vodnica Mateja Vidmar, prijave pa zbira Marko Rems (telefon 323 724 ah (041) 779 205). Odhod avtobusa izpred novomeškega štadiona bo ob 6. uri. PORAZ SODRAŽICE SODRAŽICA - V osmem, zadnjem spomladanskem krogu v drugi državni balinarski ligi - skupina zahod so igralci Sodražice s 7:9 izgubili proti Hrastu v Kobjeglavi. Sodražani so poraz pričakovali, a bi mu se lahko izognili, če bi imel v zadnji igri Vesel več športne sreče. V obračanju je namreč vodil z 10:4, a ga je domači igralec premagal z 12:11. V soboto bo na sporedu že prvi krog jesenske sezone, potem pa bo prekinitev lige do konca avgusta. V Sodražici je bil polfinale, v Starem trgu pri Ložu pa finale notranjske območne lige v dvojicah. Prvo mesto so so osvojili igralci Logatca, drugo je bilo Begunje, ekipa Sodražice v sestavi Boris Matelič, Ivan Stupica in Jože Košmrlj pa je osvojila tretje mesto in se uvrstila na državno prvenstvo, ki bo septembra. M. G. Dvojni zmagi Manje in Boruta Na prvenstvu v atletiki za mlajše mladince zablestela Topličanka in Sevničan - Zlato tudi v Novo mesto in Šentjernej wcar / ^ BUREKOM NA POT - Novomeški alpinisti Tomaž iulija jr’ y(ire Juhasz, Andrej Markovič in Roman Mihalič, kibodo od 1. britju " avgusta v okviru prve dolenjske alpinistične odprave plezali v Pred?e w l°rek tik pred odhodom takole pred društvenimi prostori ttika pins^e^a ‘^‘štva Jožeta Peršeta, pred potjo pa sta se Zalokar in ^pravg nBčposladkala z znamenitim Šikovim sirovim burekom. Cilj S(e/i0 ( .ta P'eptezati najtežjo plezalno smer v perujskih Andih zahodno m visokega Zahodnega Čahrarahuja. Foto: I. V.) Mladi atleti iz Dolenjskih Toplic so osvojli kar tri naslove državnega prvaka. Po pričakovanju je v troskoku zmagala udeleženka svetovnega prvenstva Manja Praznik (12,80 m), ki je presenetila še v daljini, kjer je s 583 cm ugnala Koprčanko Vukmi-rovičevo. Drugo mesto v troskoku je z osebnim rekordom 12,10 m osvojila Tanja Prudič, pionirka Nina Ši-munič pa je bila z 11,77 m dolgim skokom četrta. Med fanti seje zlate medalje v troskoku veselil Željko Jotanovič (14,27), Aleš Konda pa je bil s 13,29 m dolgim skokom tretji. Tretje mesto je v teku na 300 m z ovirami s časom 39,92 osvojil tudi Matjaž Bukovec, ki si je očitno pozdravil poškodbo rame in na mladinskem svetovnem prvenstvu pričakuje dobro uvrstitev. Po uspešnem nastopu Topličane Snežano Miladinovič, Tanjo Prudič, Željka Jotanoviča in Saša Lukeža čaka nastop v dresu državne reprezentance STRELJANJE ZA NAGRADE - Po končanem uradnem delu tekmovanja za srednjevropski pokal v praktičnem streljanju so se v peskokopu Cerovem Logu najboljši strelci pomerili še v dvobojih za posebne nagrade. Neutrudni organizator tekmovanja Ludwig Dvojmoč (v sredi med merjenjem ) je v prvem kolu zmagal, v drugem kolu pa mu je žreb namenil Spanca Diega Cruza (levo), ki je bil od Dvojmoča boljši že v uradnem tekmovanju in tudi tokrat je bilo tako. (Foto: I. V) ROKOMET V ŠKOCJANU - Rokometni klub Škocjan je v soboto, 26. junija pripravil ženski rokometni turnir, na katerem je v prvem kolu domača vrsta brez težav opravila z Izolčankami, medtem ko so Šentjemejčanke izgubile z velenjskim Vegradom. V finalu so Velenjčanke po izenačenem boju ugnale domačinke, Izolčanke pa precej lažje Šentjemejčanke (na sliki). Vrstni red: 1. Vegrad Velenje, 2. Škocjan, 3. Bajc Daewoo Izola, 4. Viaz Šentjernej. Najboljša igralka turnirja je bila Velenjčanka Milena Topič, ki je dosegla 19, zadetkov, najboljša vratarka je bila njena klubska kolegica Maja Grudnik, posebna komisija pa jeza najlešo igralko turnirja proglasila Sentjemejčanko Matejo Jordan. Pomembnejši kot izidi turnirja je dogovor med ravnateljem škocjanske osnovne šole Antonom Zupetom in lokalnimi podjetniki, ki bodo šoli pomagali do večje telovadnice, kjer bo potem več prostora tudi za tekme rokometašic, ki nastopajo v drugi ligi. (Foto: I. V) ŽUPAN IN TROJKE - Takole se je župan Dolenjskih Toplic Franci Vovk pridružil zmagovalcem petega turnirja trojk, ki ga je pripravil Košarkarski klub Dolenjske Toplice članom ekipe Comex, Slavku Hočevarju, Asnirju Haliloviču, Vladu Gavranoviču in Simu Raduloviču. Pred začetkom turnirja je Košarkarski klub Dolenjske Toplice domači osnovni šoli podaril kombi, ki ga je pred dvema letoma kupil z denarjem pokroviteljev. Na turnirju je 35 članskih ekip in 3 ekipe do 15. leta. Med člani je drugo mesto osvojila ekipa Vamašramadharma, tretje Nitrade in četrto Cofk, med mladimi pa so bili najboljši Čapci. Najboljši strelec turnirja je bil Darko Klobučar (Račka), najboljši igralec pa Matjaž Uršič (Vamašramadharma). (Foto: M. Klinc) v Miinchnu, medtem ko se bosta Praznikova in Bukovec reprezentančnemu nastopu odpovedala zaradi priprav na mladinsko svetovno prvenstvo. Enako kot Praznikova se je na prvenstvu z dvema zmagama izkazal tudi Sevničan Borut Veber, ki je bil najhitrejši v teku na 1000 (2:31,31) in 2000 metrov (5:37,77). Alenka Radej je osvojila četrto mesto v teku na 300 m, Bojan Bedrač je bil peti na 3000 m in Janja Pungerčar prav teko peta na 600 m. Izmed atletov novomeške Krke seje najbolje uvrstil Dejan Ambrožič, ki je s časom 4:37,78 zmagal na 1.500 m, Luka Lužarje bil s časom 15,30 tretji na 110 m z ovirami, Gordana Dragišič pa s 162 cm prav tako treja v skoku v višino, kjer je Šent-jernejčanka Alenka Žnidaršič s 172 cm zmagala. Željko Kolman je Brežičane razveselil s 3. mestom v teku na 2000 m (5:58,18). DRŽA VNO PRVENSTVO ZMAJARJEV - Pretekli konec tedna je bilo na belokranjskem športnem letališču v Prilozju 7. državno prvenstvo v letenju z motornimi zmaji. Pripravil ga je Aeroklub Bela krajina. V navigaciji, časovni točnosti in pristajanju se je najbolje odrezal Tomaž Gajser iz Aerokluba Mavrica Lendava. Gajser je bil najboljši tudi v treh etapnih nalogah, drugi je bil Roman Caf, tretji pa Jože Gajser, oba Aeroklub Prlek Ljutomer. Pokale in medalje sta zmajarjem podelila predsednik Aerokluba Bela krajina Jože Matekovič (na skrajni levi) in metliški župan Slavko Dragovan (na skrajno desni). (Foto: M. B.-J.) I KRKkZDRAVI LIŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC (2601), I. Julija 1999 DOLENJSKI LIST Odgovori, in mnen Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Brusniški praznik češenj DL št. 25, 24. junija Že ves teden so Brusničani s plakati vabili Novomeščane in vse druge na tradicionalni praznik češenj v Brusnice. Tako imenovani praznik češenj naj bi bil v nedeljo, 20. junija. Tu naj bi se dobil češnjevec, češnjev zavitek, prodaja češenj pa naj bi se začela ob deveti uri zjutraj. Tudi naša družina seje odpravila v Brusnice z namenom, da kupimo nekaj kilogramov češenj za vlaganje in za v skrinjo. Ob deveti uri smo prispeli v Brusnice, na hitro pojedli vsak po en košček sicer okusnega, a (močno) predragega češnjevega zavitka (250 tolarjev košček) in se postavili v vrsto za češnje. Ko smo ob pol desetih končno stopili skozi vrata gasilskega doma, kjer so prodajali češnje po 400 tolarjev kilogram, nam je prodajalka hladnokrvno povedala, da češenj ni več in da naj pridemo pogledat popoldne. Prodajalka je še razložila, da je prejšnji dan deževalo in niso mogli nabirati češenj. Tako je brusniškim mačkom že v pol ure zmanjkalo češenj, nasmoljenci pa smo lahko samo še pili češnjevec in mijavkali v Gasilski dom. Obrnili smo se in, preklinjajoč podgorske organizatorje, odšli na novomeško tržnico kupit nesrečne češnje. Toda tudi tam nas je čakal hladen tuš: gospod z največjo stojnico na tržnici prodaja češnje po 850 tolarjev. Pa smo rekli, naj jih kar ima, in odšli do gospe v sosednjem kiosku, kije prodajala češnje po 500 tolarjev, a jih je imela le še 60 dag. Kaj nam bo 60 dag, ko smo jih potrebovali 10 kg? In smo spet šli... Tokrat do prodajalca pri novomeški bolnici. Ker pa Murphyjevi zakoni vedno delujejo, ta prodajalec sploh ni imel češenj, imel pa je poceni in dobre marelice (290 tolarjev). Kupili smo jih dva kilograma in si z njimi zdravili ranjeno dušo. Na kvazi prazniku češenj smo bili že tretjič in vsakič je zmanjkalo češenj. Dragi organizatorji v Brusnicah, če je naziv prireditve praznik češenj, to pomeni, da bo češenj na pretek, ne pa da jih zmanjka v pol ure. Izgovor, da niste pričakovali tolikšnega povpraševanja ne vzdrži, saj imate že toliko let izkušenj, da bi morali vsaj približno vedeti, koliko češenj morate pripraviti. Tudi razlaga, daje deževalo in niste mogli nabrati češenj ne vzdrži. Če je praznik češenj, češnje morajo biti. Bi jih pa uvozili s Primorske ali pa iz Španije, saj je vseeno. T.D. Novo mesto Dolenjka z Glavnega trga v Bršljin DL št. 25, 24. junija V poročilu o odprtju nove Dole-njkine trgovine v Bršljinu z zgoraj navedenim naslovom, ki je bilo objavljeno, verjetno po izjavah Dolenj-kinih vodilnih mož, tudi odstavek s poudarjenim tiskom, ki se glasi: Znano je, da bi Mercator rad kupil Dolenjko, vendar mu to Se ni uspelo; proti temu, da bi Dolenjsko, Belo krajino in Posavje obvladovalo le eno podjetje, je tudi vodstvo Dolenjke, kar ni čudno, saj so Dolenjkini kazalci poslovanja za četrino boljši kot Mercatorjevi. Proti prevzemu so se zava- rovali tako, da imajo družbo poob-laščenko, ki ima 58,8 odst. Dolenj-kinih delnic, Mercatorju pa jih je doslej uspelo pokupiti 20 odst. Dolenjka ostaja v skupini ABC, v kateri ima pložaj regijskega centra. V zvezi s temi trditvami sem bralcem dolžan v imenu Mercatorja dati naslednja pojasnila: 1. Tudi če bi Mercator kupil Dolenjko, s tem dejanjem na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju ne bi nastala prevlada Mercatorja, ker so na trgu prisotna še druga trgovska podjetja (Emona-Merkur, Spar, Emona-Blagovni center, Živila Kranj, zasebni trgovci itd.), zato lahko govorimo le o medsebojnem sodelovanju, in ne o monopolu. 2. Trgovskemu podjetju Dolenjki lahko čestitamo za v članku navedene dosežene poslovne rezultate, kjer trdijo, da so za četrtino, to je za 25 %, boljši od Mercatorjevih. Že na predhodnem dogovarjanju smo v Mercatorju želeli primerjati naše in njihove kazalce poslovanja, pa so nas arogantno zavrnili, ker naj bi jih v Dolenjki, po njihovem mnenju seveda, imeli boljše. Verjetno so k svojim uspehom prišteli tudi izid sodnega spora, ki se je uspešno končal za njihovo delavko Željko Bračika. Glede proti prevzemnega zavarovanja s pomočjo družbe poobla-ščenke, ki ima 58,8 % Dolenjkinih delnic, pa lahko dodamo le še informacijo, da je Dolenjka s tem načinom svoje delavce prisilila v podpis, da svojih delnic ne morejo prodati nikomur drugemu kot tej pooblaščeni družbi po ceni, ki jo le ta določa, ker se cena Dolenjkinih delnic ne oblikuje prosto na trgu. kot je to normalno za druge delnice. Če bi bili v Dolenjki prepričani v svoje vodstvo, ne bi bilo treba ustanavljati te družbe, ker je le-ta ščit uprave. Družba pooblaščenka tako pomeni le zaščito za upravo družbe, saj ima le-ta enako vodstvo, kot ga ima Dolenjka, d.d. Š tem je onemogočena neodvisna kontrola delničarjev nad poslovanjem, saj ista uprava v pooblaščenki in v družbi, kjer ima pooblaščenka 58,8 odst. delež, pomeni le to, da kontrolirajo sami sebe. generalni direktor STANISLAV HRIBAR Bill je bil! In dočakali smo ga! Bill je bil! Ker je bil g. Clinton tudi predsednik na moji enoletni avanturi v ZDA, sem sega tudi sam odpravil pozdravit. Vendar pa zaradi spleta nesrečnih okoliščin - da, tudi dež je lil kot zmešan - do tam nisem prišel, ampak sem ga pozdravil kar preko TV ekrana. Ljudje so bili polni navdušenja in veselja, kar je v slovenskem zahrbtnem političnem mrtvilu, ko človek že vnaprej ve, kaj bo kdo zinil, prava osvežitev. Prisotni so spontano pozdravili predsednika, starejše gospe so se obnašale kot mladenke, le še padanje v trans je manjkalo, skratka, neverjetno lepo je bilo videti Slovence, polne ponosa na svojo državo. Nas je res Clinton moral spomniti na to? Na žalost je človek moral počakati le na Odmeve, da bi slišal prve tipično zatežene in pesimistične izjave. Ljudje, razvedrite se vendar že enkrat! Očitno mora biti nekaj v zraku, saj je vse več ljudi navdušenih in navdahnjenih. Tako so se v Metliki odločili oživiti stari del mesta in še dobro, da je o tem pisalo v časopisju po ustanovitvi. Sicer menim, da zapiranje lokalov vendarle ni največji in najpomembnejši problem, vsekakor pa je sama ideja pohvalna in lahko upamo, da se bo res kaj postorilo. Če ne bo šlo drugače, bo najbolje, da tudi v Metliko povabimo Billa. DEJAN' LADIKA “PUSTI KNJIGE -KLOBASA, KLOBASA!” ŠENTJERNEJ - Na stojnici sejmišča sta delavca knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta nedavno tega razstavila tudi razne knjige po zelo znižanih in zato vsem dostopnih cenah. Med njimi so bile tudi pisane slikanice. Mimo razstavljenih knjig je prišel možakar z otrokom, ki je skočil k slikanicam in jih začel listati, a ga je oče ustavil: “Pusti knjige - klobasa, klobasa!" in kazal zavitek omaščenega papirja, ki ga je nosil v rokah. _ Tg- lice se ( 5.000 ooo4L KAJ PIŠEJO DRUGI Anton Anderlič brez viagre Vodja poslanske skupine LDS, po poreklu Dolenjec, je bil zmeraj take vrste politik, ki je znal okrog sebe zbirati tudi intelektualno sposobnejše ljudi, jih “izkoristil” za dogovorjeno politiko in potlej “veleumna razmišljanja” povedati v preprosti besedi. Tudi tokrat je ob glasovanju občinskem volilnem sistemu dokazal, da zna misliti s svojo glavo. Drnovškove, bržkone taktične “premisleke”, je z glasovanjem proti razblinil v nič. Anderlič in še nekateri, ki se zavedajo pasti večinskega sistema in polarizacije na slovenskem političnem prizorišču, so tokrat v LDS pravzaprav dokazali, da s strogo partijsko disciplino in uboganjem za vsako ceno nočejo imeti opravka. Toneta Anderliča lahko marata ali pa ne, zagotovo pa sodi med tiste poslance, ki uporabljajo disciplinski bič le takrat, ko gre za velike stvari, potrebne in nujne za vso državo in narod, ne pa, ko hoče kdo brez trezne razčlembe vzrokov in posledic za kakšno odločitev vsiliti rešitev. (Panorama) PREDLOG ZA LASTNIKE IN UPRAVLJALCE Na strehah mesta, zakaj pa ne? Tkidi v Novem mestu bi bilo mogoče primerno izkoristiti ravne strehe velikih stavb SKRITI LJUBITELJI CVICKA... NOVO MESTO - Že nekaj tednov krasi marmornato oblogo velikih oken Dolenjkine trgovine v Novem mestu na spodnji etaži z modro barvo napisan masten grafit: “Mi cvičk rabimo da se šolat ne pozabimo”. Vsak ga lahko prebere na oknu desno ob vhodu v trgovino, na levem oknu pa je verjetno “podpis" slaboumnih piscev: “Trgovci 3 a 98/99" Z maternim jezikom so skregani, z nesramnostjo pa ne. Nad velikim oknom, kjer so pustili svojo osebno izkaznico, je velik napis trgovine: VINOTEKA. Diktator Adolf Hitler si je čez vse želel postati arhitekt, pa mu ni šlo na sprejemnih izpitih in tudi naš arhitekt Fabiani ga je, ko se je tedaj še mladi Adolf znašel pri njem v ateljeju, kmalu poslal skozi vrata v negotovo prihodnost, češ da veliko raje čveka, kot pa dela. Čvekač Adolf se je nato skušal v slikarstvu, kjer pa mu tudi ni šlo. Očitali so mu, da riše, sicer ne slabo, zgolj arhitekturo brez ljudi. Tako se je navsezadnje razočaranec žal uspešno spečal s politiko ter se “posvetil” prav ljudskim masam, za katere že kot slikar na svojih slikah ni imel posluha. Ker pa se sodbam o arhitekturi ta nesojeni veliki graditelj ni in ni hotel odpovedati, je med ostalim napletel misel, ki je v skladu s tedanjo tudi arhitekturno “Blut und Boden” filozofijo. V svojem delu “Mein Kampfu” je resnično in očitno iz srca zasovražil tudi ravne strehe, ki jih je imel za orientalske, židovske in boljševistične ter jih kot takšne seveda ni prenašal. Pa vendar so te tedaj, v času moderne, na veliko klile po svetu, tudi v Nemčiji, zibelki Bauhausa. Pri nas so ravne strehe še posebno po drugi svetovni vojni začele uspešen osvajalski pohod, ki se še dandanes ni končal. Kdor je že imel možnost hoditi po novomeških ravnih strehah, je lahko opazil čudovit razgled, ki se ponuja od tam. Predvsem s streh Tilie, Dolenjske banke, hotela Krka ter stavbe na Novem trgu, da o strehi Doma kulture sploh ne govorim, je razgled naravnost fantastičen; toda to je tudi vse, kar ti prostori ponujajo - če vam sploh dovolijo priti tja gor. O zelenju se- Litijske novice 7. POHOD VALVASORJEVE KONJENICE - Tudi letos je zadnji junijski teden odšla na tradicionalno pot Valvasorjeva konjenica. Z gradu Bogenšperk je na 5-dnevno ježo krenilo 25 konjenikov. Pot jih tokrat izjemoma ni vodila na Primorsko, ampak proti severni meji, na vrh Ljubelja, kjer je hotel Valvasor zgraditi predor. To mu je preprečila kuga, ki je takrat razsajala v Avstriji, pozneje pa ni bilo ne posluha ne denarja. Na Ljubelju jih je sprejel tamkajšnji župan dr. Helmut Kreiner, kateremu so predali listino. Valvasorjeva konjenica se v nedeljo popoldne vrnila na grad Bogenšperk, kjer so po starih običajih sprejeli v konjenico vse tiste, ki so letos prvič prejezdili celotno pot. Tisti, ki so jo že petič, pa so postali vitezi Valvasorjeve konjenice. BRALNA ZNAČKA - Od skupnega števila 2066 osnovnošolcev v vseh litijskih šolah jih je bralno značko prejelo 1403, prejšnje leto pa le 1296. Na posameznih šolah so podatki naslednji: OŠ Litija 418, OS Gradec 406, OŠ Šmartno 430 in OŠ Gabrovka 149 učencev. VPIS V ZLATO KNJIGO - Že dvajsetič po vrsti so se v zlato knjigo vpisali tisti učenci litijskih osnovnih šol, ki so z odličnim uspehom zaključili vseh osem razredov. Takih je bilo 40. Za izjemne dosežke sojih v knjigo vpisali 91. Priznanja je podeljeval litijski župan Mirko Kaplja. KRESNI VEČER - Na predvečer dneva državnosti in kresnega večera je Občina Litija v sodelovanju z mestno skupnostjo organizirala prireditev na Svetčevi ploščadi. V kulturnem programu so sodelovali učenci litijskih osnovnih šol, oktet Valvasor in Litijska godba na pihala, ki letos praznuje sto let. Villa Litta klub je izdal priložnostno kuverto in poštni žig. Slavnostni govornik je bil litijski župan, prisotne pa je pozdravil tudi predsednik mestne skupnosti Nace Štefrl. K. ŠUŠTERŠIČ veda niti slučajno ni moč govoriti. Pa vendar: če že drugje ne, bi vsaj na strehah hotela Krka, mon-struma na Novem trgu, pa tudi na vrhu Doma kulture smeli pričakovati, da bo kdo prostor primerno uredil, ga napravil dostopnega ljudem, ter, denimo, pridal primerno vsebino v smislu gostinske in kulturne ponudbe. Statično seveda tudi te strehe povsem ust- V NEOBVEZEN PREMISLEK Zgovorna tišina Metlika ne doživlja razcveta. Že bežen sprehod po mestu vas bo prepričal, da ni pravega vrveža, da ni ustvarjalnega zagona, novogradenj, da ni graditeljskega nemira. Tako bo ■vse dotlej, dokler bodo dajale tempo življenju plače delavk, ki v tekstilni industriji zaslužijo kvečjemu za plačilo položnic, za liter ali dva mleka in kilogram kruha na mesec - pa pika. Šibka je kupna moč, z njo pa je itak povezano vse. Metliški občinski velmožje bodo morali sesti za okroglo ali oglato mizo in se krepko zamisliti. Narediti bodo morali premike, storiti bodo morali kaj usodnega, velikega, sicer bo občina občepela, propadlo bo še to, kar je nastalo takoj po osamosvojitvi. Prihodnosti ni mogoče načrtovati in graditi na plačah, ki se gibljejo pod petdesetimi tisočaki tolarjev, kot ni mogoče pričakovati vsesplošne blaginje, če bo končno pricurljala voda iz vrtine na Kimačini. Ljudje so (za zdaj) še tiho. Tisti, ki imajo službe, so zadovoljni, da jih imajo, tisti, ki so brez njih, pa tudi, saj so nadomestila za brezposelnost največkrat višja od mizernih plač po metliških podjetjih. Zadovoljstvo je navidezno in potuhnjeno. Pametni “vladarji” bi morali znati prisluhniti tišini, ki pove veliko več od še tako močnega hrupa. In se zmigati, da ne bo prepozno. Premikanje Titovega spomenika po parku pred gradom je lahko sila zanimiva zadeva, ki pa je žal ni mogoče vtakniti v lonec in iz nje skuhati kosila. TONI GA Š PERIČ rezajo takšnim zadevam in gre neizkoriščenost teh izredno atraktivnih prostorov pripisati le lastnikom in nekolikanj čudnim arhitektom oz. “arhitektom”, ki niso zmogli napraviti v kakšnem primeru niti primernega dostopa do tja gor. Tistih nekaj tehničnih, organizacijskih problemov, ki jim botruje nenačrtnost “arhitektov ten objektov, je seveda moč hitro m uspešno rešiti brez večjih zapletov. Gotovo boste pritrdili, da mora biti poleti prijetneje sedeti na strehi stavbe na Novem trgu, kjer se skorajda dotikate krošenj kostanjevega drevoreda, od koder je lep razgled in vam skoraj ni potrebn gledati (po prepričanju mnogm; slabe arhitekture, na katere stre hi bi bili. Poletni obed z glasbeniki na odru na strehi hotela Krka bil prav tako prijetnejši kot v zapr restavraciji v spodnjem delu tel sa zgradbe. O razliki med pitje kozarčka primerno ohlajeneg rujnega izpod senčnice z vr Doma kulture po kvalitetni g e dal iški predstavi, od koder vidi hkrati skoraj vse Novo mesto nevsakdanje in človeku celo nek liko tuje perspektive namesto zatohli “grobnici” pod njim, pa verjetno vendarle ni potrebno datneje pričati. » V času funkcionalizma p strehe niso bile in niso ravne zg zaradi lepšega. v F TOMAŽ LEVIČAR USTVARJALNE POČITNICE Društvo prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta sP°r? ča, da bodo mladi, ki jih e jo ročne spretnosti, P° , j11., lahko preživeli tudi v polem"' delavnicah, ki jih pripravljaj Dolenjskem muzeju. Se ju bodo v Jakčevem domu iz lovali zgibanke in pisan naK > od 6. do 9. julija se bodo muzeju učili vesti in med i->. 16. julijem izdelovati igračkeoz blaga. V Jakčevem domu oouv medtem slikali v akvarelu, m 20. in 23. julijem pa bodo iz:ae lovali vetrnice, dvosme govoreče telefone, štampi j iz krompirja ter stiskali in su rastline. Avgusta pa bodo me 17. in 20. v Jakčevem domu ustvarjali lončke za svinen in naredili herbarij, v muzej pa bodo od 24. do 27. avg ■ . spet vezli. Vse delavnice, potekajo pod vodstvom Pr • devne mentorice kustos j Ivane Tanko, bodo med 1 12. uro. mi TRAVNI DOL OBETOM TOPIČE mr« NOVO MESTO da>e0„ KAMERA ODKRIVA - Stara tabla na hiši v Travnem Dolu prteo-^-pd vasica sodila v nekdanjo občino Dolenjske Toplice. Vnajnovejši ^0e, Travni Dol, ta nekdanja kočevarska vasica, v kateri so naseljene vatne*1: ni pripadel novi občini Dolenjske Toplice, ampak je ostal t ,0,ne*1 Kljub temu pa je Travni Dol prej obiskal topliški župan k°}Jun , po*' Nedeljskega srečanja Kočevarjev se je udeležil tudi topliški (,B) medtem ko novomeškega Starca na prireditev niso povabili- (ho V KOSTANJEVICI NA KRKI se je 29. maja srečalo 152 članov društva Kerini in Stritarji, ki združuj?^ t sorodnike obeh družin. Društvo so ustanovili 24. junija 1995, sestajajo pa se vedno z dobro pripM'’J {j turnim, zabavnim in družabnim sporedom. Tokrat so se sešli v Lamutovem salonu, nastopili pits0 • društva in njihovi spremljevalci ter prijatelji. __________________________________ ‘•26(2601), 1. julija 1999 mimogrede v Crna gradnja sredi vasi, policija pa nič Kaj se je spremenilo? V načrtih takojšnje oživitve Gotenice, ki je pred osamosvojitvijo slovela kot črna pika na slovenskem zemljevidu, so leta 1992 oh odprti cesti Dolenja vas-Grčarice-Kočevska Reka zgradili tudi bencinsko črpalo. Obratovala je le nekaj dni, največ pa so jo za vaje pri prejemu storilcev kaznivih dejanj ” uporabljali pripadniki posebnih enot. Potem so se oglasili inšpektorjiin pri pregledu ugotovili, da lična Petrolova stavba nima ustrezne dokumentacije, torej črna gradnja sredi mogočnih kočevskih gozdov. Na tem območju je tudi prvi vodovarstveni pas za oskrbo Ribnice in Kočevja s pitno vodo. Povrh pa so vse posege v pro- stor opravili brez vednosti kočevske občine, ki ima roko tudi nad tem območjem, a ga država še čvrsto drži v svojemu objemu. Policija bi rada v bližini Gotenice zgradila tudi večnamensko strelišče, čeprav so v Kočevju že zdavnaj rekli ne. Lani je pristojni inšpektor izdal odločbo o odstranitvi crpalke. Policija oziroma MNZ pa nič! Do kdaj? M. G. ZGODOVINSKI RESNICI NA LJUBO Andrej TUijaški ni padel pri Sisku So leta 1593 hrvaško-slovenske čete premagale Turke ali pa je bila to zmaga Kranjcev? V Delu je bilo v zgodovinskem kotičku za 22. junij 1999 med drugim zapisano: “V znameniti bitki pri Sisku 22. junija 1593 so hrvaško- slovenske čete premagale turško vojsko. Zmaga je bila ena redkih in je povzročila velikansko navdušenje, pa tudi žalost, saj je padel eden izmed vodij slovenskih čet, grof Andrej Turjaški.” Žal je v teh dveh stavkih kar nekaj netočnosti. Tako grof Andrej Turjaški, rojen 1557, ni bil le poveljnih slovenskih čet, ampak je bil od leta 1589 in tudi med omenjeno bitko vrhovni poveljnik Vojne krajine s središčem v Karlovcu. Tudi ni padel v tej bitki, ampak “je v slavi in bogastvu živel še do oktobra istega leta”. Podatki o njegovi smrti so različni. Po nekaterih naj bi se zgrudil na eni izmed gostij v njegovo čast in umrl (kar je bolj malo verjetno, saj je bil star komaj 36 let), se pravi v najlepših moških letih), po drugih pa je na tisti gostiji umrl zaradi zastrupitve (kar je verjetnejše, saj so mu bili zaradi zmage mnogi zavistni). * Tudi podatek o zmagi hrvaško-slovenskih čet je vprašljiv. Pravilneje bi bilo, če bi pisalo slovensko-hrvaških čet oziroma še bolje Kranjcev, Štajercev in Krajišnikov, med katerimi so bili Uskoki tudi s slovenskega ozemlja. Prav četo, ki je preprečevala Turkom umik preko mostu (da so skakali v narasli reki in se utapljali) je vodil grof Blagaj, sicer uskok oziroma krajišnik, a takrat zakupnik Kočevskega gospostva. Že Valvasor, ki je živel bliže tistim dogodkom, kot mi, je zapisal, da je šlo v tej bitki za zmago kristjanov, predvsem Kranjcev. Hrvatje so res bitko pri Sisku še do nedavnega opevali kot največjo hrvaško zmago, zdaj pa so že bolj molčeči. Zakaj? Zgodovinski viri tudi o tem govore različno. Po nekaterih naj bi hrvaške čete prikorakale na bojišče, ko je bila bitka že končana; po drugih pa so bili Hrvatje sicer razporejeni na desnem krilu, a so že v začetku bitke popustili, se pravi se umak- NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kje v Murski Soboti se nahaja trgovina Stop 300 tolarjev Shop? (Nagrada: sedem izdelkov.); Katera je največja velikost nedrčka v trgovini PE Modiana iz Ljubljane? (Nagrada: darilo Mo-diane.) Odgovore je treba do sobote, 3. julija, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 13. junija sta: Pavel Mušič iz Mengša in Cvetka Prevodnik iz Naklega. ^OVA DEJSTVA Italijani so morili leta 1942 ^jtarem Logu na Kočevskem umorili 103 ljudi, med njimi nekaj ranjenih partizanov 1 .an' avgusta sem napisal za Do-eir '*st članek “Pozabljena tra- na obletnica”, s katerim sem želel Sta l0nt‘ 113 StFaŠni P°k01 15- aygu" n,(-x? so Italijani ob zidu na poko- 1 ču v Starem Logu na Kočev-Dre? UIr|orili 103 ljudi. Od bralcev, r i v|scm borcev, domačinov in so-n i . ov ustreljenih, sem dobil nato '^aj novih podatkov. Dr ,an Log (nemško Altlag) je bil bilo |V°^no sedež občine, v kateri je *^9 26 vasi, v njih pa je 47-,1438 kočevskih Nemcev in lom .vencev- V Starem Logu, Porod U 'n na ^muk‘ so delovale na-(dan°St?° mešane osnovne šole ven„f?kn* nobene več). Večina sloka? 1 učite|jev je bila v te kraje na;, °.Premeščena. Med njimi Vo n menim VUdimirja Bračiča (po M-irV6 ^ c*r- Bračič ustanovitelj valvPmSkeuniv-erze)' k* Je P°uče-je bil iom.u’ln Štefana Trobiža, ki 2 žen V ,t.ar'Log premeščen skupaj sta telj>co in vso družino. Oba o?ir Pom'adi 1942 delovala za OF Po"1",*01 Part‘zana-ga d k*i ljans^em seznamu, ki sem parti* •e ?ni’ so bili vsi ustreljeni So bip n!a*' k°munisti. V resnici pa snrm,i' s, oraj vsi kmetje, ki so se adi 1942 (po odselitvi kočev- skih Nemcev) sem preselili iz Suhe krajine oziroma porečja Krke. Vsem je na območju Starega Loga dala OF v najem hiše in posestva odseljenih kočevskih Nemcev. Obveza priseljencev pa je bila, da so za partizane delali na partizanskih posestih, in sicer, da so zbirali in sušili sadje, pripravljali meso in mesne izdelke, krmo za živino in pripravljali skladišča. To je bila po italijanski razvrstitvi “prva skupina partizanov in komunistov”. V “drugi skupini partizanov in komunistov” so bili ubežniki iz Posavja, ki so na Kočevsko pribežali, da bi se izognili izseljevanju, ki so ga načrtovali in izvajali Nemci oz. nacisti. V “tretji skupini partizanov in komunistov” pa so člani tako imenovanega delavskega bataljona. To so bili tisti, ki sojih Italijani peljali z vlakom v internacijo, vlak pa so pri Verdu napadli partizani in ljudi osvobodili. Nekateri takratni osvobojenci so se pridružili partizanom, tisti, ki se niso hoteli boriti, stari, bolni, onemogli in ženske pa so bili vključeni v delavski bataljon. Vse člane tega bataljona so Italijani zajeli v bližnji vasi Cesta, kjer so bili nezastraženi in neoboroženi pa tudi orodja niso imeli, saj so ga po obi- čaju puščali na delovnem mestu. Takrat je delalo na partizanskem državnem posestvu okoli 60 koscev in okoli 80 grabljic. Italijani so med roško ofenzivo goreče izpolnjevali ukaz poveljnika: “Če bo treba, bodite tudi rablji!” 13. in 14. avgusta so polovili vse moške na širšem območju Starega Loga, jih zvezali z žico in zaprli v prvo nadstropje hiše izseljenega Hoenigma-na. Tu je bilo natlačenih 76 zajetih, med njimi nekaj težje in lažje ranjenih partizanov. Ranjencem niso nudili zdravstvene pomoči, vsi pa niso dobili ne hrane in ne pijače, čeprav je bilo takrat zelo vroče. V spodnje prostore iste hiše pa so zaprli 78 žensk in otrok. Večino zajetih so naslednji dan postrelili, preostale pa odpeljali v internacijo. Med rešenimi sta bila izmed moških le dva Suhokranjca, ki jima je uspelo pobegniti, kasneje pa je bilo zanju ugotovljeno, da sta izdajala Italijanom. ZDRAVKO TROHA nili oziroma zbežali. Daje šlo res za kranjsko (slovensko) zmago, pa je potrdilo tudi, da je bil plašč premaganega turškega sultana Hasan paše, prinesen na Kranjsko (in ne v Zagreb ali kam drugam na Hrvaško) in da je še danes, predelan v mašni plašč, v Sloveniji. Če bi zmagale hrvaško-slovenske čete, bi ostat plašč gotovo na Hrvaškem. JOŽE PRIMC KAMNITI LEV NA TRGU V PODBOČJU PODBOČJE - Na trgu v Podbočju so pred nedavnim postavili kamnitega leva. Gre za kopijo kamnitega leva, ki so ga izkopali v razvalinah na Starem Gradu v Podbočju. Originalnega leva hranijo v muzeju v Ljubljani. Zbornik ob 30-letnici transverzale Pot kurirjev in vezistov Ob 30-letnem jubileju transverzale - Poti kurirjev in vezistov je pred kratkim izšel zbornik, katerega namen je predvsem opisati njeno 30-letno pot in pomen ter vlogo, ki jo ima danes. Danes služi pot predvsem za sprostitev pohodnikom in doživljanje slovenskih naravnih lepot, hkrati pa spominja tudi na junaški narodnoosvobodilni boj Slovencev, predvsem mladih partizanov, ki so si poiskali bližnjice za hiter in zanesljiv prenos sporočila. Transverzala ali kot so jo pred kratkim preimenovali v Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije je dolga več kot tisoč kilometrov z okrog 330 urami hoda, vije pa se od severovzhodne do jugozahodne meje naše domovine. Leta 1967 je takrat združeno podjetje za PTT promet sprejelo sklep o domicilu kurirjem in vezistom NOV. Čez dve leti je bila planinska in spominska pot nared, poimenovali so jo Transverzala kurirjev in vezistov. Potekala pa je na območju vseh takratnih devetih PTT podjetij, z začetkom v Ganča-nih v Prekmurju in se končala na Slavniku na Primorskem. To je ena najbolj priljubljenih planinskih transverzal, saj se nanjo lahko podajo tudi tisti, ki sicer ne morejo na pohode v strme gore. Njeno priljubljenost dokazuje več tisoč prodanih dnevnikov in že 480 podeljenih značk za prehojeno pot. O tej poti je bilo objavljenih veliko prispevkov, ki so jih tokrat zbrali v zborniku. Urednik zbornika Bruno Fras je zapisal, da so prispevke zanj pripravili prav ljudje, ki so za transverzalo zelo veliko naredili, od Martina Prevorčnika, Jožeta Dobnika in Dragice Rome do Milana Rejca. J. D. Prebujena nova energija Praznovanje dneva državnosti pri sv. Vidu nad Čatežem ŠE BOLJŠE PETRUVO - Osilničanje z ljudskim praznikom petruvo obujajo stare običaje ob petruvem, se pravi Petru in Pavlu, ki sta zavetnika osilniške Fare. Letošnje petruvo je bilo še prijetnejše in raznovrstnejše od prejšnjih, saj so prikazali v besedi petju,slikah in igranih prizorih tudi nekatere običaje, ki jih na dosededanjih tradicionalnih prireditvah "Petruvo v deželi Petra Klepca ” še niso. Ena takih je bil prizor, ko skopa ženska ne nagradi kresnic z jajci, zato so ji ugrabile moža (na fotografiji). Petruvo so letos praznovali 26. junija, na predvečer pa so na Gričku v Bosljivi Loki kurili kres in imeli prireditev, ki je bila posvečena tudi dnevu državnosti. (Foto: J. Primc) KRESOVANJE V ŠENTJERNEJU - Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja je na kresni večer, 23. junija, priredilo praznovanje najdaljšega dne v letu. Kulturni program je oblikovalo 130 nastopajočih. O pomenu kresovanja je govorila dipl. etnologinja Ivica Križ iz Dolenjskega muzeja, prireditev pa si je ogledalo več kot 500 obiskovalcev, ki so bili priče tudi zgodovinskemu trenutku, ko so predstavniki vseh političnih strank, ki delujejo v občini Šentjernej, skupaj z baklami simbolično prižgali kres (na fotografiji). Dan državnosti so svečano obeležili 24. junija v pleterski gotski cerkvi s koncertom priznanega okteta Adora-mus iz Novega mesta. OB DNEVU DRŽAVNOSTI - V četrtek, 24. junija, ob 20. uri je občina Šentjernej v sodelovanju s Kulturnim društvom Šentjernej pripravila slavnostno akademijo ob dnevu državnosti v atriju osnovne šole. Nastopili so pihalni orkester občine Šentjernej, MePZ Ajda Orehovica - Šentjernej, Kulturno društvo MePZ Vlaste Tavčar, Sentjernejski oktet in recitator Šentjernejske osnovne šole Matevž Kerin. Slavnostni govornik je bil župan Franc Hudoklin, program pa je povezovala Marina Jordan. (Foto: M. Hočevar) 'JNcp v Ponesi VSAKOGAR - Učenci Osnovne šole Žužemberk so tudi letos športa' "ne v RMcojski in slovenski prostor, odlikovali so se na področju vS,(' zg°d(>vine, zborovskega petja, matematike, likovnega ustvarjanja. s°nclf a ln a,,gL'škega jezika in vesele šole. Konec leta je priložnost, da btiela '■ dosežke pokazali tudi staršem in krajanom. Na prireditvi, ki je s° ml S'r Učen naslov “Sonce za vsakogar”, posvečeni dnevu državnosti pri iiut riaziskovalci predstavili pet raziskovalnih nalog in dva projekta. prgv . (, 1 Je sodelovalo čez sto učencev. Vse naloge so bile razstavljene, Kiimer tlu^ Nseni mozaik na steni jedilnice, ki ga je izdelal slikar Jože vSqI(0 , Pomočjo učencev in mentorjev. Umetniška upodobitev “Sonce za ljen01 Ponazarja najlepši del Žužemberka z gradom in okolico, sestav-t tyv a le tz raznih različnih kosov lesa, ki ga je darovalo podjetje Jaklič ravZa,.Zbr“ne sta pozdravila gost večera skladatelj Miro Kokolj in stava, Jr U maS- Jelka Mrvar, v kulturnem programu pa se je predeti (p otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Aleška Makov-< nl0: S. Mirtič) Narod, ki se zaveda svojih korenin in ne pozablja na svoj zgodovinski spomin ima svojo prihodnost. Tega se dobro zavedajo ljudje iz čateške župnije in bližnje okolice. Od osamosvojitve Slovenije se zato vsako leto zberejo tisti, ki v srcu dobro mislijo pri svojem najljubšem kraju ob starodavni cerkvici sv. Vida nad Čatežem ob Savi z namenom, da počastijo dan državnosti. To naredijo brez velikega hrupa kot nekaj samoumevnega. Tudi letošpje leto se je slavje začelo s sv. mašo in nadaljevalo s priložnostno proslavo. Domači moški in mešani zbor Anton Kreč sta občuteno prepevala domoljubne in narodne pesmi, citrarki Petra in Simona pa so iz svojega instrumenta privabljali melodije, ki gredo človeku v srce. Za starejše ljudi je bila to priložnost, da so se z neko otožnostjo spominjali nekdanjih lepih časov, mladina pa je ob teh pesmih začutila bogato izročilo naših prednikov. Lepo doživetje je bilo seveda tudi prižiganje mogočnega kresa. Ob tem starodavnem običaju smo se spominjali na rojevanje nove države, toplina ognja pa nas jc simbolično spomnila na vse tiste ljudi, ki so doprinesli svoje žrtve za slovensko samostojnost in nas vabila k ljubezni do naše slovenske domovine. To je zaveza, ki nas zavezuje za ljubezen do vsakega koščka slovenske zemlje, naše besede, kulture in običajev. Blagoslovili smo tudi novo slovensko zastavo, ki bo ponosno skozi vse leto plapola na drogu ob cerkvi. Kakih 150 ljudi je v čudoviti kresni noči nazdravilo na čas dneva državnosti. Vesela pesem je potem še dolgo časa odmevala v noč in se iz hriba spuščala v dolino. Bila je to pesem veselja in hvaležnosti, ki prihaja iz src svobodnih ljudi. Pri narodu, ki ne živi v svobodi preneha ljubezen, prijateljstvo, veselje nad življenjem, smeha, poguma in upanja. Upanje nam je potrebno v tej prelomnici tisočletja, ker v človeku prebuja silno energijo. S tako energijo je možno graditi novo državo, novo družbo, novo kulturo in civilizacijo ljubezni. JOŽE PACEK VZROK BIRČNA VAS - Vtem lepem kraju je minuli petek bila izobešena samo ena državna zastava, vse druge hiše pa so bile brez nje. Dober novomeški znanec starega vaščana je tega vprašal, zakaj ni izobesil zastave, pa mu je ta povedal: "Zato ne, ker se naši politiki vedno samo kregajo med seboj in ne spoštujejo priborjene slovenske državnosti!” PRAZNIČNO NA PREVOLAH - V osnovni šoli Prevole je bila v četrtek, 24. junija, kulturna prireditev ob dnevu državnosti. Nastopili so otroci male šole in vrtca, predstavili pa so se tudi učenci nižje in višje stopnje. Učencem, učiteljem in prisotnim krajanom se je v drugem delu predstavil tudi mešani pevski zbor Kulturnega društva Dvor pod vodstvom prof. Franca M ožeta. Kvi skupaj pa so konec šolskega leta zaključili na športnem srečanju. (Foto: S. Mirtič) ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE - Glasbena šola Kočevje je prejšnjo sredo pripravila v Šeškovem domu zaključni koncert, ki ga že od nekdaj organizira ob izteku šolskega leta. Učenci so svoje znanje pokazali v igranju posamično ali v orkestru, za kar so bili nagrajeni z aplavzom, ravnateljicu Mateja Junc pa se je za to, da tako dobro znajo, zahvalila tudi njihovim učiteljem in staršem. (Foto: M. L.-S.) V ŽUŽEMBERKU ZAČETEK GRAJSKIH PRIREDITEV- Medtem ko na jugozahodni steni žužemberškega gradu tečejo obnovitvena dela, so se v vinski kleti pričele poletne prireditve. Ilirska Bistrica se je predstavila s široko paleto glasbenih gostov. Na začetku so dlani segreli člani ansambla Bistre’ s priljubljeno skladbo “Tječe, tječe, bistra voda, Bistr’ca”, zatemsta se predstavila družinski trio Vovk ter ženska pevska skupina Resa. Vrhunec je bil nastop Ansambla bratov Boštjančič, na katere so lahko Bistričani upravičeno ponosni. Franc Gombač je povezoval prijetni večer v značilnem narečju več kot odlično, žal pa pred maloštevilno publiko. Na sliki: bratje Lojze, Marjan, Silvo in Sašo Boštjančič. (Foto: S. Mirtič) BOGATEJŠI ZA VRETENO - V črnomaljski osnovni šoli s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše veliko ustvarjajo z glinO, bodisi pri likovni vzgoji ali likovnem krožku, zlasti pa varovanci Varstveno-delovnega centra (VDC) in tisti, ki čakajo na sprejem v VDC. Vendar doslej niso imeli lončarskega vretena. Ne čudi torej, da si je likovna pedagoginja Alenka Vrlinič zelo prizadevala, da bi ga kupili. Zanj so namenili 60 tisočakov nagrade z likovnega natečaja, na pomoč pa so priskočili še sponzorji: ključavničar Jože Sterk, Evi Črnomelj, trgovina Panda, Elektrohvc, El-šport, STP Muren, Estera in Pletilstvo Tajner. V šoli se jim za pomoč najlepše zahvaljujejo. Na fotografiji Franci Lakner iz VDC in Andrej Žagar iz oddelka vzgoje in izobraževanja ob vretenu z Vrliničevo, ki je že pripravila prednovoletni prodajni program izdelkov iz gline. (Foto: M. B.-J.) POSNELI LASTNI CD - Ubrano petje otroškega in mladinskega zbora osnovne šole Žužemberk pod vodstvom Aleša Makovca bo odslej posneto na lastni zgoščenki, ki so jo posneli v tem šolskem letu. Snemanje je bilo za učence napornejše, kot so si predstavljali, saj je bilo potrebno veliko truda in koncentracije, potekalo pa je v OS Žužemberk v poznih večernih urah. Na zgoščenki, ki bo zaradi časovnih ovir v prodaji v mesecu juliju, ob 600-letnici omembe trga, v Žužemberku, je posneto dvanajst pesmi. Pri tem pomembnem projektu so sodelovali tudi zunanji sodelavci. Snemanje je opravil Marko Česen, na klavirju pa je mlade pevce spremljal korepetitor Berislav Budak. Na sliki: del mladinskega pevskega zbora z zborovodjem Alešom Makovcem (za klavirjem). (Foto: S. Mirtič) SREČANJE INVALIDOV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE - Srečanje je bilo v soboto, 26. junija, v Kočevju, kjer smo si ogledali Šeškov dom, v katerem je pokrajinski muzej Kočevje, stalna razstava Božidarja Jakca in stalna razstava kočevstva. Med vožnjo smo si ogledali znamenitosti Kočevja, med katerimi je bil najbolj zanimiv rudnik rjavega premoga, ki ga je zalila voda in iz katerega je nastalo lepo jezero. Ob 12. uri je Dl Kočevje pripravilo v restavraciji Tušek Dallas v Ložinah kulturni program s pozdravnim nagovorom predsednika, župana, ženskim pevskim zborom, mažoretami, recitacijo in krajšo igro. Za lakoto in žejo je poskrbelo tamkajšnje osebje. Ob lepem sončnem zahodu smo zvečer prispeli zadovoljni in veseli v Novo mesto. (M. Golob, Novo mesto) SE BODO SPET SREČALI? - Karlo Kantužar, ki je bil doma iz Sevnice, je v uredništvo prinesel fotografijo učencev Industrijske rudarske šole v Zagorju ob Savi. Fantje in možje, ki so leta 1956 končali triletno šolanje, so prišli iz vseh koncev Slovenije, precej jih je bilo tudi iz Dolenjske in Posavja. Po končanem šolanju so se razkropili po deželi: mnogi so bili inženirji v rudarstvu, nekateri tudi učitelji, policisti, uradniki. Od takrat se niso več videli, zato Karlo Kantužar naproša sošolce, naj se mu oglasijo na naslov: Dol. Suhadol 5, pošta Brusnice, da bi se dogovorili za srečanje. V Škocjanu o letošnjih investicijah V interesu cele občine ŠKOCJAN - 8. seje škocjanskega občinskega sveta seje udeležilo le 7 od 12 svetnikov. Najdlje so se zadržali pri predlogu investicijskega programa za letošnje leto, ki ga je pripravil odbor za komunalne zadeve, investicije in finance pri občinskem svetu, predstavila pa gaje predsednica odbora Marjeta Peterlin. Na predlog se je prvi odzval župan Janez Povšič, češ da nekateri odseki cest letos niso upravičeni, npr. cesta Štrit - HI ker pelje na magistralno cesto črni priključek, in če na avtocesto ne bo pripeljan kot legalen, bi ves denar za urejanje te ceste vrgli stran. Župan je svetnikom tudi očital, da ne smejo gledati le na svoje interese, ampak na interese cele občine. Kar nekaj svetnikov pa je poudarilo, da je potrebno izdelati projekte, s katerimi bodo kandidirali na državne razpise. Župan je svetnike še opozoril, da bo septembra treba pripraviti že osnutek programa za leto 2000. Na koncu so sprejeli sklep, da se dokonča cesta Velike Poljane-Brez-nik, da se asfaltira cesta Bučka-Jarčji vrh in cesta Dobrova-Hoče-var-Bregar, za cesto Škocjan-Za-grad se pripravi projekt, prav tako za cesto od Strita do magistralke, na obstoječi pa se naredi odvodnjava-nje. Za cesto Stara Bučka - Resa je projekt že naročen, na obstoječi cesti pa se opravi odvodnjavanje in jo pripravi za asfaltiranje, prav tako so sklenili, da se, kjer je potrebno, dokončajo mulde. Skupaj naj bi za ceste namenili dobrih 28 milijonov tolarjev. V Kulturnem domu na Bučki naj bi obnovili električno napeljavo, izolirali strop nad odrom, položili talno oblogo v kuhinji in uredili ogrevanje, za kar so namenili milijon tolarjev. Dobre 4 milijone tolarjev pa so namenili za investicije in vzdrževanje za šolo v Škocjanu in na Bučki. J. D. Hribar ubranil čast Dolenjske Srečanje motoristov TREBNJE - Pretekli konec tedna, ki je bil v Trebnjem zaradi občinskega praznika precej živahen, je popestril tudi motoklub pri Avto-moto društvu Trebnje (MKT). Potem ko je MKT nekaj let zvečine miroval, je v nedeljo, 27. junija, popoldne na prostoru poleg gostišča Hribar ob magistralni cesti pripravil družabno srečanje motoristov, katerega osrednji del je bila spretnostna vožnja. Na stezi so se vozniki pomerili v prenašanju vode, natančni vožnji v ovinek, slalomu med stožci in vožnji čez prekucno desko, vse s čim manj napakami in kar najhitreje. Med najmlajšimi motoristi (do 10 let) se je najbolje odrezala 8-letna Nastja Pečnik iz Celja, edino zmago za Dolenjce je v kategoriji “chopper” dosegel Jože Hribar iz Velikega Gabra, med motorji enduro in cross je bil najboljši Toni Podobnik iz Lesc, kar v dveh razredih (cestni motorji do 750 ccm in odprti razred nad 750 ccm) pa je bil najhitrejši Drago Kataršnik iz Radovljice, ki je dosegel tudi skupni najboljši čas. Skupno 25 tekmovalcev je spodbujalo nekaj deset motoristov in mnogo drugih gledalcev. J. Š. KAMERA ODKRIVA - Svetniška je težka. Za borih 44 jurjev se morajo novomeški svetniki po več ur presedati po foteljih. Tako ni čudno, da je na junijski seji svetnik novomeške SKD in podpredsednik te stranke, upokojenec Lojze Zupančič, svetniško dolgočasje preganjal z branjem glasila novomeških krajevnih skupnosti - iz lanskega novembra. Dobra informiranost je pogoj za pomembne odločitve. (Foto: A. B.) Občina potrebuje dvigalo! Pisarna za borce se seli v pritličje - Problem ostalih KOČEVJE - S preselitvijo Geodetske uprave iz občinske stavbe na Ljubljanski 27 v stavbno v Kidričevi ob Trgoprometovi samopostrežni trgovini, je kočevska upravna enota končno dobila 85-LET GASILSTVA V DOL. MAHAROVCU - Minulo soboto so v Dolenjem Maharovcu praznovali 85-letnico obstoja njihovega gasilskega društva. Ob tej priložnosti so izvedli tudi občinsko gasilsko tekmovanje, pripravili kulturni program in slovesno prevzeli novo gasilsko vozilo. Slavnostni govornik je bil župan Franc Hudoklin. Delovanje društva je opisal predsednik PGD Maharovec Jože Grgovič. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najboljšim tekmovalcem in jubilejna priznanja zaslužnim članom PGD Maharovec. možnost, da zadovolji željam preko tisoč ljudi, ki prihajajo že leta vsaj enkrat na leto uveljavljat svoje pravice iz naslova zakona o borcih, vojnih invalidih in drugih žrtvah vojnega nasilja. Po sklenitvi najemnega razmerja z občino bodo v izpraznjene prostore v pritličju stavbe v teh dneh preselili pisarno za borce. Upravna enota ima svoje prostore v 2. in 3. nadstropju stavbe občine. Ker se zavedajo, da za nekatere to predstavlja nepremagljivo oviro, imajo invalidi in ostali, ki težko hodijo, možnost, da v vložišču zaprosijo, da pride referent do njih. Te možnosti so se do sedaj najpogosteje posluževale stranke pisarne za borce oziroma referata, v katerem delajo trije referenti. Po njihovi preselitvi v prostore v pritličju, bodo tako zadovoljili dolgoletne želje in potrebe svojih strank, ob manjšem posegu, ki ga bo morala opraviti kočevska občina, pa bo pisarna lahko prvič dostopna tudi invalidom na vozičkih. Upravna enota bo s tem odpravila perečo težavo enega referata, medtem ko bo problem težje dostopnosti, kot pravi načelnik upravne enote Bogomir Štefanič, za vse ostale ostal. Rešitev bi bila, če bi imeli v stavbi dvigalo, saj, kot pravi Štefanič, problem ne zadeva le invalidov in starejših oseb in tudi ne samo upravne enote. V 3. nadstropju ima namreč svoje prostore tudi občinski sodnik za prekrške. M. L.-S. • Odlika žensk je sposobnost, da imajo iluzije za dejstva. (Fellini) 1 L Pavlina Svetič Srečanje obrtnikov ČRNOMEU - Na dan državnosti je bilo v Črnomlju 20. srečanje članov območnih obrtnih zbornic Metlika, Novo mesto, Trebnje in Črnomelj. Organizatorica jubilejnega srečanja, ki se ga je udeležilo okrog tisoč obrtnikov, pri njih zaposlenih delavcev in njihovih družinskih članov, je bila OOZ Črnomelj, zbranim pa je spregovorila njegova predsednica Pavlina Svetič. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah se namreč zaradi nepredvidenih delovnih obveznosti ni mogel udeležiti tega najbolj množičnega srečanja obrtnikov v Sloveniji. Poslal pa je pozdravno pismo. Svetičeva se je na srečanju, na katero so povabili tudi vse dosedanje predsednike vseh štirih dolenjskih in belokranjskih obrtnih zbornic, spomnila novosti, ki so spremljale obrtnike od osamosvojitve Slovenije. “Zadnje čase se ukvarjamo predvsem z uvajanjem davka na dodano vrednost. Pričakujemo pa, da se bo s približevanjem naše države K Evropi povečal tudi ugled obrti v Sloveniji in bo dobila takšno veljavo kot v drugih državah- V Evropi so prav obrtne delavnice in mala podjetja pomembna postavka v socialnoekonomskem načrtovanju, ustvarjajo pa tudi večino novin delovnih mest. Upamo, da b° tako kmalu tudi pri nas, Je dejala predsednica OOZ Črnomelj Pavlina Svetič. , J M. B.-J- GASILSKI PODVIG - V nedeljo 27.6. ob 21.30 je zagorelo pri Gašperšičevih na Resah v Straži. Zaradi domnevnega samovžiga se je vnela mrva. Gasilci GD Dolenja Straža so prišli na kraj požara v zelo kratkem času po tuljenju sirene. Nekaj minut kasneje pa so na pomoč prišli še novomeški poklicni gasilci. Prav kratek reakcijski čas gasilcev je bil odločilen, da se ni požar razširil na celotno poslopje, v katerem je tudi stanovanjski del. Za popolno pogasitev je bilo potrebno premetati tudi 200 m3 mrve. Pri tem so izdatno pomagali sosedje, a kljub temu je celotna intervencija trajala celih osem ur, do petih zjutraj. Zaradi prisebne akcije gasilcev in vaščanov je požar naredil minimalno škodo. (Foto: Borut Peterlin) NAJPREJ: KDO BO PLAČAL? NOVO MESTO - Prebivalce krajevne skupnosti Drska že nem mesecev moti nepospravljen k zdaj že suhega vejevja v rfrevorc . ob Dolenjkinem marketu. P° ' kem snegu so delavci požagi<>UP. lomljene in preveč upognjene 1 ter jih zložili na konec drev. ’a tam pa so tudi ostale. Ko je izmed krajank spraševala na ^ munali, pri podjetju Trata ,n... koncu še sekretariat za konutnuf' gospodarstvo na mestni obe > zakaj suhih vej ne odpelje] - / dobila samo nikalne odgov°re. tonila samo nikalne ua6u' :J u0 ‘se jih to ne tiče” ali i: nb plačal? ". Kup takih vej je lua. v transformatorju ob Kristaltovi transjormatorju on eC ci in morda še kje. Kdor j ih je k zime porezal, bi jih moral tudi P" praviti, menijo prebivalci blok Očeii n sil nr lep riv ezai na i\ h ud ii nesreči Oče umrl na kraju nesreče, sinovo življenje še v življenjski nevarnosti KOMPOLJE - Glavna cesta pri naselju Kompolje je v petek ponoči po hudi prometni nesreči kazala žalostno podobo, kajti zaradi neprevidnega prehitevanja v škarje je ob 21.35 izgubil življenje 39-letni Slavko K. z Ledine nad Sevnico, medtem ko se zdravniki v celjski bolnišnici še borijo za življenje njegovega 9-letnega sina, ki se je tega tragičnega večera peljal poleg očeta. Če bi bila učenec 2. razreda sevniške osnovne šole in njegov očka privezana z varnostnim pasom, bi se po mnenju strokovnjakov končalo manj boleče, tako pa... Zračni blazini in uporabljena varnostna pasova pa sta pripomogla, da sta jo odnesla le z lažjimi poškodbami voznik osebnega avtomobila Citroen Berlingo, 19-letni Boštanjčan S. K. in njegova 18-letna sopotnica I. W., v katerega je treščil nesrečni Slavko K. s svojim oplom kadetom, ko je prehiteval tovornjak znamke FAR Voznik tega, A. R. iz Velenja, je skušal preprečiti nesrečo in je zapeljal na peščeno bankino ter pričel zavirati, medtem ko je Boštanjčan, kije pripeljal nasproti iz Radeč pri Boštanju, takoj ko je opazil prehitevanje, močno zaviral berlin-ga (policisti so izmerili skoraj 50 m sledi gum). Čelno trčenje z levim delom vozil je bilo tako silovito, da je berlinga zasukalo za 180 stopinj, opla pa vrglo več metrov stran na travnik ob cesti. Slavka K., ki mu ni bilo pomoči, so iz objema zmečkane pločevine rešili sevniški gasilci, medtem ko sta njegovega sinka ozivijuia scviusku /A.11 Željko Halapija in dr. Jurij r jak ml. 5e Tragedija bi bila lahko hujša ali pa do nje sploh ne prišlo, če... Da, veliko je čejev, a ti prav nič ne Pon},:m jo lajšati bolečine prizade ^ niti odgovoriti, kaj še stori(ti, . bi bile slovenske ceste m krvave' p pERC KOMPOLJE (SPET) TERJALO KRVNI DAVEK - Tako J*^ prizorišče hude prometne nesreče na travniku, kjer je v oplu dg ^ življeje 39-letnega Ledinčana Slavka K. Prizorišče nesreče sije og tudi javna tožilka iz Brežic. (Foto: P. P.) * ^fš vir y\ H P D O««*4 TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do L raorebitnih sprememb sporedov! četrtek, 1 .VII SLOVENIJA 1 7-40 -2.10 Teletekst Vremenska panorama '■30 Tedenski izbor Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Boj za obstanek, angl. serija, 7/12 n iv, i ^ Sloveniji, dok. fdm 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Portret 14.30 Zoom !,30 Slovenski utrinki |7-00 Enasta šola jH* M°j prijatdj Piki Jakob, 1/7 8.00 Obzornik J® Spoznavajmo, amer. serija, 1/8 '•15 Risanka inne !?nevnik'vreme, šport 20.05 Tednik 3100 Leteči cirkus Montvja Pvthona. anel. „ "“m- serija fi-30 Turistična oddaja pOmevi,kultura.šport ff-50 Somrak stoletja 0 Brane Rončel izza odra SlOVENIJA 2 &menska panorama • 10.05 Tedenski iz-n. j, l^rln8> 10.30 Wildbach, nem. naniz., 5/ Siuke pa ni, ščuke pa ne, TV nadalj.; ni' , Poroča -12.45 Euronevvs - 15.25 17 in n c! Boz'd 'n P016®-, franc, film -n,_. aveniji -18.05 Doktor Finlay, Škot. 20 (m n ^°1° sreče -19.30 Videoring • - 21 nn c ,emne avanture' 30.25 Filmski triki nnoUa !? ie šansona-1/4- 32.00 Poseben mi , Vrnitev, film - 23.25 Sovražnikov Ived. nadalj.. 3/8 - 0.15 Alka. evrop-* k“lturm magazin - 035 Tenis kanal a B«dv|San'le 8d® S1°rk in Mindy, naniz. - 8.30 Mni7 o in * '• nan'z' " ^ava družine, Kra|ii ^lOe, prosim, hum. naniz. -10.00 ■ l?nn rvj, P°nov- -11-00 Nemogoče, nadalj. D „j^P^op-moOprah show - 14.30 nada i i?^deve’ naniz-' 15'°° Manekenke, nadali ' lijSP'*show' 17 00 Kraliicasrc’ Ne mi i .8,U0Korakza korakom, naniz. -18.30 19.3(17 eZ1\naa‘z'' 1V00 Sam svoj mojster -cev Tvfn nanle' 30.00 Film po izbiri gledal-Petek i Brews>erjevi milijoni, film - 0.10 ' nnajstega, naniz. - 1.00 Nemogoče. Vaš kanal Pmd!,^'?^"' -17-30 Risanka - 18.15 Iz Novice, to '8.30 Rezerviran čas -19.00 24 ur m m Iedenskl kulturni pregled -19.30 ^natc' v!m0Mtaklnaodda)a- 20-40 Nas •urni n, 1.00 Novice - 21.15 Tedenski kul- Kuhajmo\eUpai21'25LitiiSki mozaik'21'45 HTVl '0.30plS^ed ’ 8-30 Dobro jutro, Hrvaška Vlidovi i '10 « Kraljestvo divjine -11.3 Oba], d “P®'6'11 • 12 00 Poročila -12.33 Stolni ? Uhoda 1*^) • '3-20 Ubogo PbslovniTi u (senla> ‘1410 Bernstein -15.20 '»azk/,. 6-05 Rlsanka 16.15 Prof. Poop- (serin, , ")a> j1715 Uročila -17.30 Jalna Ddcv -l Usode -18.50 Kolo sreče -19 JO gastva ih- 20.10 Bajeslovna bo-Lllica san°/f SCnial' 2110 Izziv, kviz - 21.45 33.50 c‘. B*m) ‘ 33.25 Opazovalnica - HTV ' r,,n^n' Eadcr drama) Koledar -15.00 Zgodba o Silkcn Lau- .30 orann (fii^., r" 15.00 Zgodba o Silkcn Lau-tv " 17-°°Stoletje (dok. serija) -18.05 19.00 Hrvati j '8'30 Prijalcli> Vr'NlJA 2 ^ V,de'rka panHrama • 10.05 Tedenski iz-ln8> 10.30 Doktor Finlay, Škot. naniz.; 11.20 Euronews; 13.40 Stoletje šansona, 1/4; 14.35 Usoda Lee Khana. hongkong. film; 16.15 Aliča, evropski kulturni magazin - 16.40 Vzhajajočemu soncu naproti, serija, 3/4 - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, naniz., 2/24 - 18.30 Simpsonovi -19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Z Michaelom Palinom okoli oceana, dok. serija, 10/10 - 21.05 Jugofilm, avstrij, film - 22.35 Red in zakonitost, amer. naniz., 4/22 - 23.20 Koda 10-07, kan. nadalj., 3/ 8 -1.10 Sharman, angl. naniz. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy. naniz. - 830 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Nemogoče, nadalj. -12.00 Atlantis -1330 Oprah show, ponov. - 14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 20.000 milj pod morjem, film - 23.10 Petek, trinajstega, naniz. -1.00 Nemogoče, naniz. - 0.50 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videotop - 17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboora 40 - 21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.30 Kako ustanavljamo podjetje HTV 1 8.20 Tv spored - 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.35 Vpisi na fakultete -11.30 Mladostniške izpovedi -12.00 Poročila -12.35 Obala sončnega zahoda (serija) -13.20 Ubogo bogato dekle (serija) -14.10 Bernstein -15.20 Živa resnica - 16.20 Ferris Bueller (serija) -16.45 Kažipot - 17.30 Jalna (serija) -18.50 Kolo sreče -1930 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Drama - 21.40 Foxov filmski večer - 2330 Opazovalnica - 2335 Nočna straža: Roseanne show (serija); JAG. (serija); Sedmi element; Film HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Film -17.00 Stoletje (serija) -18.05 Hugo, tv igra -18.30 Prijatelji (serija) -19.00 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Zakon v LA (serija) - 21.25 Pavarotti v Zagrebu - 23.30 Melodije hrvaškega Jadrana SOBOTA, J.VII. SLOVENIJA 1 7.05 -120 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Cofko cof, ris. naniz. 830 Pod klobukom 9.40 Don Kihot, naniz. 10.25 Legenda o Camelotu. angl. film 11.35 Seinfeld, naniz. 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor Turistična oddaja 14.00 Športni kviz 15.15 Roka pregnancem 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Svet čudes, avstral. serija, 10/13 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Igre brez meja 21.55 Rolada 22.35 Druženje in praznovanje, dok. serija 23.10 Poročila, šport 23.40 Življeneje z Rogerjem, amer. naniz., 14/20 0.00 Divjina, angl. naniz., 2/3 050 Kikboksar, amer. film SLOVENIJA 2 9.25 Videoring - 9.30 Čmi in beli. Šved. nadalj., 1/6 -10.00 Učitelj, franc, nadalj., 1/18 -1030 Davov svet, amer. naniz. -11.15 Pcarl. amer. naniz. -12.10 Euronews-13.30 Šport: Košarka: 14.00 Atletika; 14.55 Tenis -1930 Videoring - 20.00 Noro zaljubljena, amer. naniz. - 20.25 Starman, amer. film - 22.20 Cik-cak - 22.50 Sobotna noč - 0.50 Srhljivo, avstral. naniz., 10/12 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. - 10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Kri ni voda, naniz. -11.00 Charles je glavni -11.30 Meego, naniz. -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Kralj David. film -16.00 Zahrbtna morilka, film -18.00 Odklop -19.00 Lovec, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, naniz. - 21.00 Mreža, naniz. - 2100 Umor v ulici, film - 23.40 Cestni bojevniki, naniz. - 030 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-16.50 Videoboom 40-17.45 Kako biti zdrav in zmagovati - 18.20 Kako ustanavljamo podjetje -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.40 Tv spored - 8.55 Poročila - 9.00 Power Rangcrs (serija) - 9.25 Ulica Sezam (serija) - 10.25 Koncert -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -1135 Ekhaja (serija) -13.20 Roseanne sho» -14.50 Film -16 JO Informacijski mozaik -19.10 V začetku je bila Beseda - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Drama -21.40 Film - 23.25 Opazovalnica - 2350 Nočna straža HTV 2 14.05 Tv koledar -14.15 Črno-bclo v barvi -15.45 Sodobnik: Pero Kvrgič -16.45 Glasbena oddaja -17.45 Hišni prijatelji -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Dok. serija - 21.00 Melodije hrvaškega Jadrana - 23.05 Svet zabave -23.35 Pearl (hum. serija) NEDELJA, 4.VII. SLOVENIJA 1 7.05 - 0.40 Teletekst 8.00 Živ žav Živahni svet iz zgodb Richarda Scanyja 8.25 Risanke 9.15Telerime 9.20 Pika Nogavička, Šved. naniz. 9.55 Ozare 10.00 Evangelistično bogoslužje 11.00 Povodni raziskovalec, dok. serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.20 4 x4 1350 Tedenski izbor Igre brez meja 1530 Rolada 16.00 Leteči cirkus Montyja Pythona. hum. serija 16.30 Ljudje poleg nas 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Po sledeh ritma, angl. glasb, serija 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.00 Nenadoma Susan, amer. naniz. 21.35 Večerni gost 22.30 Poročila, šport 2150 Oddaja o irski plesni skupini SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring - 9.30 Emily z mesečeve domačije, kan. naniz., II 13 -10.20 Davov svet, naniz. -10.45 Murphy Brown, amer. naniz. -11.10 Zvezde Hollywo-oda -11.40 Cik cik -12.10 Pripravljeni -12.40 Euronetvs -13.25 Šport: Motociklizem; 14.25 SP v show plesih; 18.45 Kolesarska dirka po Franciji -19.30 Videoring - 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv nadalj., 6/7 - 21.05 Nacisti: Švari-lo iz zgodovine, dok. serija, 3/6 - 22.00 Šport v nedeljo - 22.30 Jugofilm, avstrij. film KANAL A 8.00 Risanka - 930 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša. naniz. - 1030 Kri ni voda, naniz. - 11.00 Charles je glavni -11.30 Meego, hum. naniz. -12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver -14.00 Arob-ni vrt, film -1550 Klik: Pravdarji, hum. naniz.; Katie Joplin; Atlantis; Polno na poročila, hum. naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 V strelni črti, film - 21.40 Stilski izziv - 22.20 Umor v ulici Morgue, film - 0.00 Nezgodni oddelek, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 2030 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 2130 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 5.VII. SLOVENIJA 1 7.40- 1.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Tedenski izbor Risanki 9.30 V telovadnici, braz. nadalj. 10.20 Raziskovalec, dok. serija, 3/13 11.10 Na vrtu 11.35 Svet čudes, dok. serija, 10/13 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 1145 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Legenda o Camelotu, angl. film 14.50 4x4 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, Šved. naniz. 18.00 Obzornik 18.10 Človeško telo, dok. serija, 1/8 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 1930 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz., 5/26 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Inšpektor Morse, angl. film SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Nacisti, svarilo zgodovine, dok. serija, 3/6-15.10 Žgoče sence, franc, film -17.00 Pripravljeni -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Sestre, nadalj. -19.00 Ljubimkanja in nogomet, angl. nadalj., 1/6 - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Noč z Dickom, naniz. - 2255 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv. naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 'Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Dan-nyjeve zvezde - 13.30 Oprah show - 14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Dekle z diamanti, film - 21.40 Kupid. nadalj. - 22.40 'Alo. 'alo, hum. naniz. - 23.15 Petek, trinajstega. naniz. - 0.10 Nemogoče, naniz. -1.00 Dan-nyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Potujete z nami - 21.50 Brez šminke TOREK, 6.VII. SLOVENIJA 1 7.40- 1.40 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 1025 Wavnove dogodivščine, naniz., 5/26 1050 Človeško telo, dok. serija, 1/8 11.40 Ljudje poleg nas 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, naniz., 5/26 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.00 Inšpektor Morse, angl. film 15.50 Duhovni utrip 17.00 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 1/13 17.25 Azil, norv. nadalj., 1/14 18.00 Obzornik 18.10 Frostovo stoletje, amer. dok. serija, 3/13 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Župnik za deset tednov , nnaniz., 16/20 21.00 Pogovor s predsednikom države Milanom Kučanom 22.00 Odmevi, šport 22.50 Bloška planota 23.20 Na sončni vročini, angl. drama, 1/3 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Sestre, nadalj.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Ljubimkanja in nogomet, angl. nadalj., 1/ 6 -15.35 Mali veliki Trener, amer. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nadalj., 15/26 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Kole- sarkša'dirka po Franciji'- 2I.()0P6letni'fesfival’, prenos - 22.00 Rusko meso, hrv. film - 23.50 Svet poroča - 0.20 Murphy Brown, naniz. KANAL A 730 Risanka - 8.00 Mork in Mindv, naniz. - 830 Bradvjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. -9.30 'Alo, 'alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah show -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Sinovi in hčere, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. - 19.00 Sam svoj mojster -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Bela sled, film - 22.45 'Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.30 Petek, trinajstega, naniz. - 0.20 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Šport - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 V smeri urinega kazalca, film - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.25 Brez šminke SREDA, 7.VII. SLOVENIJA 1 7.40-1.15 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 1/13 955 Azil, norv. nadalj., 1/14 10.20 Frostovo stoletje, serija, 3/13 11.10 Pogovor s predsednikom države Milanom Kučanom 1105 Župnik za deset tednov, naniz., 16/20 13.00 Poročila 14.15 Tedenski izbor Ljudje in zemlja 15.05 Bloška planota 15.35 Pomp 16.30 Obzorje duha 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Boj za obstanek, angl. serija, 8/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, franc.-špan. film 22.05 Odmevi, kultura, šport 22.00 Podoba beneških podob 2330 Resna glasba SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 15/26; 11.20 Poletni festival -12.20 Euronetvs -16.00 Kralj v svojem mlinu, franc, film - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Wildbach, naniz. - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Atletika - 22.30 Papež mora umreti, angl. film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 'Alo, 'alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Sinovi in hčere, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Tvoj nasmeh, film -21.45 Sever in jug, nadalj. - 22.45'Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.20 Petek, trinajstega, naniz. - 0.10 Nemogoče, naniz. -1.00 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 V smeri urinega kazalca, ponov. filma -18.25 Smo dobri gospodarji? - 19.00 Novice -19.30 24 ur -20.00 Potujete z nami - 20.35 Kuhajmo skupaj - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.45 Andrenalin za vsak dan TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha^l na kanalu i I 03.0 MHZ S H RADIO MAX 88,9 FM 87,6 FM 6 M\V- RADIO K M g J BREŽICE i na 18,9 in 95,9 MHz NAGRADE V KOČEVJE, NOVO MESTO IN ARTIČE Žreb je izmecfreševalcev 24. nagradne križanke izbral Petra Brunerja iz Kočevja, Ružo Zupanc iz Novega mesta in Pavla Molana iz Artič. Brunerju je pripadla denama nagrada, Zupančeva in Molan pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 12. julija na naslov: Dolenjski list. Glavni trg24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 26". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 24. KRIŽANKE Pravilna rešitev 24. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SAMOTA, ARETINO, MAJORAT, MIŠA MOLK. ALI, ALI A, SLOBODAN, LATA, DAJAK, ABO, IDA, ERA, POLA-RIMETER, ARIMAN, SRST, RATINE, TATA. NAGRADNA KRIŽANKA 26 # t AVTOR: JOŽE UDIR DOMAČE MOŠKO IME VZHOONO GERMANSKO LJUDSTVO OTOK V TIHOMORSKEM ARHIPELAGU TUAMOTU NORDIJSKA BOGINJA MORJA GOSJI SAMEC STARO- SLOVANSKI BOG SONCA DESNI PRITOK PADA JUŽNI SADEŽ DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ZVEZNA DRŽAVA V MALEZIJI OPORNI ELEMENT No ALJ K NITRAT RAVNOTEŽJE, MIROVANJE KEM. SIMBOL ZALANTAN NAJVIŠJA TURŠKA GORA MOČNIK APOSTOL Sž O POSLANSTVO SMOLA INDONEZIJSKIH DREVES (ZA LAKE!) VRSTA PAPIGE GOROVJE V BOLGARIJI SULTANOV PISMENI UKAZ STAROPERZIJSKI DUH ZLA INDIJSKI BOG OGNJA ETNIČNA SKUPINA V VZH. AFRIKI (HIMA) KEMIČNI SIMBOL ZA RADON IME ANGLEŠKEGA IGRALCA GUINNESSA SLOVENSKI PESNIK (LOJZE) INDONE- ZIJSKA TISKOVNA AGENCIJA KREKOVA BANKA Poletje - raj za črevesne Zdravniška priporočila za varstvo pred črevesnimi nalezljivimi boleznimi v Poletje je čas povečanega števila nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano in/ali vodo. Visoke temperature okolja so ugodne za razvoj mikrobov v živilih/hrani, ki lahko povzročijo zdravstvene težave. Sušna obdobja ali dolgotrajna deževja pa so lahko vzrok za onesnaženje podtalnice in s tem pitne vode. Na Dolenjskem je zaradi poroznosti tal podtalnica pogosto onesnažena, v vročih mesecih leta pa pogosto tudi topla. Na zavodu za zdravstveno varstvo redno spremljamo pojavljanje nalezljivih bolezni in tudi letos v toplih mesecih opažamo med prebivalci Dolenjske porast črevesnih nalezljivih bolezni. Nekaj ur ali dni po zaužitju mikrobi povzročijo zlasti črevesne težave: bruhanje in/ali drisko, slabosti, izgubo apetita, krče v trebuhu, redkeje povišano telesno temperaturo ali hujše težave. Za sicer zdravo odraslo osebo te težave ne pomenijo večje nevarnosti. Če pa trajajo dlje časa, pri majhnih otrocih in starih osebah pa tudi prej, lahko pride do prevelike izgube tekočine in organizmu dragocenih snovi. Zato se je potrebno čimprej zglasiti pri svojem zdravniku. Od zdravnika zahtevajte, naj pošlje blato, po možnosti tudi izbruhanino, na preiskavo za ugotavljanje povzročitelja bolezni. Zbolevajo posamezne osebe, zaradi nehigienskih navad pa se lahko bolezen prenese tudi na druge družinske člane. Pri uživanju nepravilno pripravljene hrane doma, na izletih, v obratih družbene prehrane in pri pitju onesnažene vode se lahko razvijejo manjše ali večje epidemije. Okužena so najrazličnejša živila. Najpogosteje so izvor okužbe živila živalskega izvora (perutnina, drugo 20. rojstni dan Uspešno PGD Ždinja vas ŽD1NJA VAS - Eno mlajših gasilskih društev v Gasilski zvezi Novo mesto je PGD Ždinja vas, ki je te dni praznovalo 20-letnico delovanja. Prav zato so zaključek 29. gasilskega avtorallyja s podelitvijo priznanj za dolgoletno delo organizirali pri njih. Kot sta povedala predsednik PGD Ždinja vas Franc Rifelj in dolgoletni poveljnik Martin Bla- Martin Blažič in Franc Rifelj Žič, so zametki društva nastali že dve leti pred uradno ustavitvijo leta 1979, ko je v okviru PGD Otočec nastala gasilska desetina. Prvi predsednik društva je bil Jože Škufca. Ždinjski gasilci - v začetku jih je bilo 46, zdaj pa 73 - so hitro poprijeli za delo. Leta 1983 so začeli z gradnjo novega gasilnega doma, saj so do takrat imeli le leseno priročno garažo. Ponosni so, da so ga do tretje faze zgradili le z lastnimi sredstvi. V novem domu imajo orodjarno, garažo za avtomobile, sejno sobo itd. Leta 1983 jim je uspelo nabaviti prvi gasilski avto IMV 1600, lani pa so ga zamenjali z novejšim avtom Renault Master. Zgradili so si tudi veliko otroško igrišče, letos so poskrbeli še za nadstrešek, kjer imajo primeren prostor za veselice. Po Bla-žičevih besedah zdaj želijo nabaviti orodno prikolico za avtomobil in drugo opremo za gašenje, čeprav upajo, da ta ne bo pogosto rabila. V 20 letih so morali priskočiti na pomoč v petih večjih požarih, v zadnjih letih pa v nobenem. Ždinjski gasilci se zavedajo tudi pomena izobraževanja, pionirska desetina deklet in desetina članov pa se uspešno udeležuje gasilskih tekmovanj. L. M. meso in mesni izdelki, nepasterizi-rano mleko in mlečni izdelki, jajca, slaščice, kreme, doma pripravljena majoneza) pa tudi močnate jedi, zlasti riž, krompirjev pire, razne solate, zelenjava itd. Najpomembnejši ukrepi, s katerimi se izognemo tovrstnim težavam, so: • stroga osebna higiena, še posebno higiena rok: temeljito umivanje rok s toplo tekočo vodo in milom pred pripravo hrane, med posameznimi delovnimi postopki v kuhinji, pred jedjo, po uporabi stranišča; • stroga higiena v kuhinji: uporabljamo ločeno posodo, pribor in delovne površine za surovo in termično že obdelana živila. Posodo in jedilni pribor umijemo temeljito v vroči vodi z detergentom in splahnemo pod toplo tekočo vodo. Ne smemo pozabiti tudi na redno vzdr-ževanje higiene v hladilniku in zamrzovalniku! Površine in opremo v kuhinji čistimo redno in natančno s čisto toplo vodo in čistilnimi pripomočki (vedra, krpe), kijih uporabljamo ločeno glede na namen uporabe. Kuhinjske krpe moramo pogosto menjavati in prekuhavati. • Pred pripravo hrane vedno preverimo rok uporabe živil in uporabljamo samo po barvi, vonju in okusu zdrava živila. Hrane ne sme pripravljati bolna oseba ali oseba s kožnimi vnetji!! • Živila živalskega izvora moramo vedno termično obdelati, pri tem mora imeti tudi sredina živila vsaj 30 minut nad 85° C. Visoka temperatura mikrobe v živilu uniči. Sadje in zelenjavo temeljito očistimo in operemo pod čisto tekočo vodo in termično obdelamo tista, ki se lahko kuhajo. • Pripravljeno hrano zaužijemo takoj. Če to ni možno, jo na hitro ohladimo (posodo z jedjo postavimo v mrzlo vodo) in damo v hladilnik, vendar le za krajši čas. Ne uživajmo surovih (tatarski biftek, jedi iz surovih jajc (doma pripravljena majoneza!) ali termično slabo obdelanih živil živalskega izvora, prav tako ne surovega (neprekuhanega) mleka in mlečnih izdelkov iz surovega mleka. • Živila hranimo v hladilniku pri temp. do 4° C. Pazimo, da se surova živila ne dotikajo živil, ki jih toplotno več ne obdelujemo (npr. surov piščanec ne sme biti v stiku s salamo, torto...). Živila zamrzujemo vsaj pod -18° C. Pri shranjevanju živil upoštevamo čas, v katerem moramo porabiti hlajena oz. zamrznjena živila. V hladilniku in zamrzovalniku redno preverjamo temperaturo! • Če se odpravljate na piknik v naravi, shranite živila/hrano v hladilni torbi in jo zaužijte čimprej. Temperatura okolja (še posebno med 20 in 30° C) je najbolj ugodna za razmnoževanje mikrobov v hrani. • Pazimo tudi na higieno stranišč, saj so lahko izvor okužbe iztrebki V Gluhem dolu 1 c Na Gorjancih v Gluhem dolu stare bukve so razpele goste krošnje nad dolino. V grapi vode so cezele in se zgubljale v globino. Tista leta v Gluhem dolu so postavili barake. Ranjenim za domovino pod oznako petokrake so blažili bolečino. Vode rdeče v Gluhem dolu so hladile jim vročice. Mnogim rana je scezela v grob na bližnje košenice; huda rana od šrapnela. Skorja bukve v Gluhem dolu je z razrastjo raztegnila z muko vrezane spomine; zvezdo, križ je ohranila kot zarasle brazgotine. Stari bukvi v Gluhem dolu že brni motorna žaga. Sila jo bo prevrnila; za sekača bo to zmaga. Zaječala bo gomila. Le gomila v Gluhem dolu na zarasli košenici priča o človeškem bolu v tistih bojih, o resnici, ■ ki odreka se simbolu, petokraki v gluhem dolu. JANEZ JEŠTOVSK1 Avtomobili bodo dražji V pol leta pokupili že 50 tisoč novih vozil, lani v celem letu 67.500 Kaže, da se kupci niso zmotili, saj bodo vozila po 1. juliju nekoliko dražja. Do sedaj smo plačevali davke po 20-odst. stopnji za vozila s prostornino do 1800 ccm oz. 19.00 ccm za dizelske motorje ter po 32-odst. stopnji za močnejša vozila. Po uvedbi DDV bo stopnja enotna (19 odst.), kar bi pomenilo, da bi se nekatera vozi-ia celo pocenila. Da se to ne bi zgodilo, je državni zbor sprejel davek na avtomobile (trošarino), ki ga bodo odmerjali glede na njihovo vrednost. Vrednost davka prištejemo k ceni vozila in vsoti dodamo še 19-odst. davek na dodano vrednost, da dobimo končno ceno vozila. Davek bo najbolj obremenil lahka dostavna vozila, ki so bila doslej obdavčena le s 5-odst. prometnim davkom. Še naprej ostaja s 5-odst. stopnjo obdavčen tudi promet z rabljenimi vozili. Davku se bodo izognile državne ustanove, diplomati, lastniki muzejskih vozil, vozil za športna tekmovanja, družine s tremi ali več otroki do 18. leta, invalidi z 80-odst. okvaro nog ali medenice, slepi, duševno prizadeti in otroci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Do konca leta 2000 davka ne potrebno plačati še civilni zaščiti, gasilcem in reševalni službi. BORUT ŠTAJNAHER, Avto Times RAZGRAJAL IN GROZIL MIRNA - 34-letnega vinjenega M. J. iz okolice Gabrovke so 25. junija policisti pridržali do iztrez-nitve. Š stanovanjske hiše, ki jc last E. G. na Mirni, je zmetal z okenskih polic 12 cvetličnih lončkov in vpil, da želi svoj denar. Ker iz hiše ni bilo nikogar, se je brez vozniškega dovoljenja in z neregistriranim tovornim vozilom vozil ter se kmalu zaletel. V bolnišnici so ugotovili lahke telesne poškodbe. Ob 22.30 se jc ponovno vrnil k hiši E. G. in grozil, da bo vse razbil, če ne bo dobil plačila. Odpeljali so ga policisti. Vrednost vozila Davčna stopnja do 1,0 mio tolarjev 1,0% nad 1,0 mio do 1,4 mio tolarjev 1,4% nad 1,4 mio do 1,8 mio tolarjev 2,0% nad 1,8 mio do 2,4 mio tolarjev 3,5% nad 2,4 mio do 3,0 mio tolarjev 5,0% nad 3,0 mio do 4,0 mio tolarjev 7,0% nad 4,0 mio do 5,0 mio tolarjev 9,0% nad 5,0 mio do 6,0 mio tolarjev 11,0% nad 6,0 mio tolarjev 13,0% MODNI KOTIČEK Poosebljanje Kaj pooseblja ženska v: • Uniformi, npr. vojaški ali policijski? Avtoriteto. • Bikini kopalnem kostumu? Samovšečnost. • Športnem spodnjem perilu? Gibčnost. • Čipkastem spodnjem perilu? Seksualnost. • Večerni toaleti? Eleganco. • Krilnem kostimu, svileni bluzi in v čevljih z visoko peto? Poslovnost. • Hlačnem kostimu, s kravato, v čevljih z nizko peto? Enakopravnost. • Raztrganih in umazanih oblačilih ? Zanemarjenost. • Narodni noši? Nacionalno pripadnost. • Z veliko vrednem nakitu? Razsipnost. • Razkošni beli obleki, z belimi modnimi dodatki? Ljubezenska predanost. • Črn em oblačilu s tančico peko obraza? Žalovanje. • Mini krilu? Zapeljivost. • Kimonu? Ritualnost. To je le nekaj primerov, ki komunicirajo z našimi asociacijami. Nazorno zaključujejo spoznanje, da “obleka naredi človeka", torej da je komuniciranje z oblačenjem, z modo bilo, je in bo relevanten družbeni pojav. JERCA LEGAN ZAHVALA 16. junija smo se na pokopališču v Vavti vasi poslovili od našega ROKA DULARJA Nesrečna izguba našega sina in brata, ki ni dopolnil niti 25 let, jc pustila v naših srcih neizn1^ bolečino. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih poklonili tople besede, pomagali in nam še vedno stojite ob strani. Hvala vsem, ki ste pokojnega Roka v tako velikem ste ^ pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter tople poslovilne besede. Vse ' žalujemo za našim Rokom, pa naj bo v uteho, da je njegov vedno vedri in nasmejan obraz izražal nje e srečno življenje, katerega živijo skromni ljudje, ki si v življenju zastavljajo le dosegljive cilje. V globoki žalosti: mati Franja, oče Zdenko, brata Blaž in Žiga ter ostalo sorodstvo • Pijemo samo vodo, ki je zanesljivo čista! Če to ni mogoče, moramo vodo prekuhati (vreti mora vsaj 20 minut). JASMINA PATKOVIČ COLARIČ, dr. med., spec. epidemiologije Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto VITEŠKE IGRE NA TURJAKU -Člani turističnega društva Turjak so v območju Velikolaške občine za zidovi daleč naokrog poznanega turjaškega gradu pripravili prve viteške igre, in sicer v spomin zmage Andreja Turjaškega v bitki pri Sisku 22. junija 1593. Na igrah je nastopilo 110 predstavnikov iz Italije, Češke, Madžarske, Avstrije in Slovenije. V eni izmed najbolj vabljivih točk, tekmovanju v najhitrejšem turškem selu (raznašanju pošte), je zmagal Turjačan Franc Vrh. Prireditelji so v grajskega gospoda skupaj z ženo oblekli tudi velikolaškega župana Antona Zakrajška. Prireditelji so pripravili ples v srednjeveških oblačilih in tudi pojedino. KMEČKA ZADRUGA BREŽICE Pod obzidjem 39, 8250 BREŽICE OBJAVA PRODAJE VOZIL, KI BO V SREDO 7.7.1999 ob 10. URI V ŠENTLENARTU 72 1. TAM190T 15 letnik 1991, moč motorja 125 kW oziroma 9572 ccm, nosilnost 9115 kg, zabojnik z nadgradnjo in cerado. IZKLICNA CENA 1.200.000,00 SIT. Prikolica ITAS P 5 PAL, letnik 1984, dolžine 4 m, nosilnosti 5000 kg kason s cerado. IZKLICNA CENA 150.000,00 SIT. Specialno tovorno vozilo ZASTAVA 8012 AN, letnik 1991, motorja 86 kW oziroma 3908 ccm, nosilnost 4020 kg, prirejeno za prevoz živine. IZKLICNA CENA 700.000,00 SIT Tovorno vozilo ZASTAVA 35,8 AN z nadgradnjo, letnik 1990, moč motorja 60 kW oziroma 3457 ccm, nosilnost 1445 kg, kasoner, nadgradnja in cerada. IZKLICNA CENA 200.000,00 SIT. Tovorno vozilo z nadgradnjo ZASTAVA 50,8 AN, letnik 1989. moč motorja 60 kW oziroma 3456 ccm, nosilnost 2200 kg, nadgradnja za prevoz zelenjave. IZKLICNA CENA 250.000,00 SIT. Ogled vozil je možen dve uri pred licitacijo v Šentlenartu 72^ Dodatne informacije lahko dobite na telefonu št. 62-130 vsak delovni dan od 7. do 8. ure. Varščino v višini 10% od izklicne cene je treba plačati na ZR 51620-601-10974 pred licitacijo in imeti dokazilo o plačilu varščine. 8. Prodaja vozil bo po principu “videno-kupljeno”. 9. Davek na promet premičnin in ostale dajatve pri prepisu premičnin plača kupec. 10. Pri izbranem kupcu se varščina upošteva v kupnino. Pri odstopu od sklenitve pogodbe kupec izgubi varščino. Ponudniku, ki ne bo izbran bo varščina vrnjena najkasneje v 15 dneh po opravljeni licitaciji. 2. 3. 4. 5. 7. UKRADLI FIAT UNO SEVNICA-21. junija je ob 18- uri 42-letni B. F. iz Sevnice par« ral svoj avto znamke Fiat U pred blokom v Naselju Maroka. Ko se je naslednje ju ob 6.15 hotel z njim odpeljati, g ni bilo več. Vse, ki karkoli vedo avtomobilu (reg. št. KK55-511' naj pokličejo na najbližjo polKU sko postajo ali na št. 1 l3-,^is0č je oškodovan za okrog 5uu tolarjev. bolezni poletnih mesecih bolnika ali tudi zdrave osebe, ki ima v iztrebkih klice (klicenosec). Z vročo vodo in detergenti pomijemo ves sanitarni prostor enkrat dnevno, zlasti sedežno desko, potezno vrvico z ročajem, kljuke, umivalnike s pipami ter seveda stene in tla. • Mrčesu moramo onemogočiti dostop do živil. Muhe in ostali insekti prenašajo pa tudi izločajo številne mikrobe in imajo pomembno vlogo pri širjenju nalezljivih bolezni. ZA VAS NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE Centrala: 068/ 371 9860 Direktorica: 068/ 371 9880 Fax: 068/ 371 9888 Pokličite nas, prijazno vam bomo svetovali! PL NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 322-190 www.krekova-banka.si 'DsU bo Lšj?./ V rfrj MOJA PRVA PATENTNA PRIJAVA - To je bila tema letošnje raziskovalne delavnice, med Veselošolskimi inovatorji pa se je zelo izkazala skupina četrtošolcev sevniške osnovne šole Sava Kladnika, Sara Bizjak, Vesna Mlinarič, Marija Dražetič, Marjan Hribar in Tadej Tušar, ki je ob vodstvu mentorice Katarine Šantej (na posnetku) razvila izum, didaktično igro s kartami za učenje različnih učnih snovi. Zaenkrat so se osredotočili, kako z igro priti do (vremenskih) pregovorov. Pri patentni prijavi so jim pomagali znanstveniki Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, kako po najkrajši poti do te listine, ki bo zaščitila njihovo intelektualno lastnino za morebitno poznejše trženje kart z motivi iz Razborškove galerije krasilne umetnosti na sevniškem gradu. (Foto: P. Perc) .9 MHz UKy a ulica 39, Kočevje /fax 061/855-666 Dediči in propadajoča domačija Za vsak poseg v prostor in za vsako investicijsko vzdrževanje je potrebno soglasje vseh šestih občin, kar postopke močno podaljšuje - Rešitev je delitvena bilanca NOVO MESTO - Ker delitvena bilanca med občinami, nastalimi iz nckdanje novomeške (v prvi fazi so nastale tri nove, sedaj pa jih je šest), ni narejena, prihaja do težav, zlasti pri posegih v prostor, saj je za vsak .poseg potrebno soglasje vseh šestih občin. Te težave se kopičijo in S° dosegle točko, ko bi lahko ogrožale celo razvoj občin. Zato je Prejšiyi teden načelnik novomeške Upravne enote Jože Preskar sklical sestanek z vsemi šestimi župani, na katerem naj bi se dogovorili, 0 Poenostaviti te sicer dolgotrajne in mučne postopke. Vendar kaj Posebnega niso dosegli. Župani manjših novih občin se niso dali prepričati, da bi bilo naj-Hač’ i ki njihovi občinski sveti ■ nekakšno vnaprejšnje soglas-_-i^a Posege v prostor v posamez-■nnobčmah, jn to na tistih zemlji-. ’kl so v lasti občin. Sedaj je za v rečeno, potrebno soglasje Ism Ses,'h občinskih svetov in to se lahko vleče zelo dolgo, prizadeti pa se zaradi tega pritožujejo. Zanimi-. ie; tU(n posamezne občine, če tiin j Postopku investitor, ben-ojo nad Upravno enoto, češ kolina CaSa Se vsa s^var vleče. Uprav-,e”?ta Pa v resnici sploh ne more „1 ® Postopka, dokler nima so-rn AVs.eh lastnikov, v tem primeseh šestih občin. Tako Upravna enota ne sme brez soglasja vseh šestih občin izdati niti dovoljenja za kakršnokoli investicijo ali celo investicijsko vzdrževanje na objektu, ki je bil nekdaj last skupne občine in je sedaj predmet delitvene bilance. To je tako, kot če se dediči velike domačije ne morejo dogovoriti, kaj je od koga in zato cela domačija propada, plodno zemljo pa prerašča osat. In zakaj večina županov ni za to, da bi njihovi sveti uali bianco soglasje? Eden od njih, mirnopeški, je povedal naravnost, daje soglasje za posege v prostor edina stvar, s katero še lahko “držijo” novomeško občino. Mestna občina pač najpogostoje in največkrat potre- ZAHVALA Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošle so ti moči in za vedno zaprl si oči. V 58. letu starosti nas je zapustil dragi LOJZE ZARABEC iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in |l0p?IneiTIU darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo KL in Pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, oretovim in Zdenki Vidic za vso nesebično pomoč, ■ delavcem, njegovin kolegom iz ZŠAM, govornikoma, , ‘belskemu in šmarješkemu župniku za lepo opravljen red, šmihelskim pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino, vala prav vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi ac|nji poti. Vsi žalujoči ZAHVALA V 68. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga FAUSTA JAMNIK iz Novega mesta, Kočevarjeva 14 sos 'zgubi iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, cver m’ s°delavcem 'n znancem za izraze sožalja, darovano p Ie ln sveče. Hvala g. proštu Lapu za lepo opravljen obred, Ccm’ gospodu za zaigrano Tišino in pogrebni službi Zah Una'.a Novo mesto za organizacijo pogreba. Pos Valiui.emo se vsem, ki ste pokojno imeli radi in jo ki, Prerr|ili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat skrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat JOŽE STARIČ s Cikave 22. Isk Prija?11,? sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, , e|jem in znancem za izrečeno sožalje in vso pomoč ter j J Zahv f.HVano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej se g. župniku za opravljen obred in pevcem za 1ien '.Pesrn'- Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na ® V| zadnji poti. Žalujoči: žena Marjja, otroci: Angelca, Marija in Jože z družinami ter sestra Marica. buje taka soglasja, saj se na njenem območju največ dela. Denar za nove tri občine, Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirno Peč, iz države prihaja na skupni račun v novomeški občini, ki z njim tudi dejansko upravlja. Stvar gre celo tako daleč, da te manjše občine dobivajo opomine za neplačane račune, čeprav so župani dali na- log za plačilo. Očitno Novomešča-ni plačajo, kadar se njim zdi in zahoče. “Mi smo proračun sprejeli, potrdili zaključnivračun, denarja ni pa nobenega. Če bi dali še to vnaprejšnje soglasje, bi bila naša občina dejansko blokirana!” je dejal mirnopeški župan Zvone Lah. Na koncu so se le dogovorili, da bodo občinskim svetom predlagali, naj ti za izdajo soglasja pooblastijo župane, kar bi postopek močno skrajšalo. Edina prava rešitev pa je, da končno kar se da pravično razdelijo nekdanje skupno premoženje in začne vsak gospodariti s svojim na svojem. A. BARTEU ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po kratkotrajni bolezni nepričakovano zapustila draga sestra in teta TEREZIJA KLEMENČIČ iz Dolža Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, se v teh dneh poslednjič poslovili od nje, ji darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na poti k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob hudi, boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega očka, moža in sina ALEŠA BOŽICA iz Florjanske 107, Sevnica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti v ponedeljek, 28.6.1999, na pokopališču v Velikem Trnu pri Krškem. Prisrčna hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, ter izrečene poslovilne besede na njegovem grobu. Žalujoči: hčerkici Nika, Eva, žena Edita, brat Damjan z družino in ati Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. V 51. letu starosti je umrla ZORA KULOVEC medicinska sestra Od nje smo se poslovili na pokopališču v Vavti vasi. Vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast ANTON STARIHA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornici ge. Albini Tošeski, gospodu župniku za opravljen obred, Pogrebnemu društvu Metlika, kolektivom KZ Metlika, OŠ Metlika, Domu počitka Metlika, Splošni bolnici Novo mesto ter ZB Metlika. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi • Dobra vzgoja je v tem, da človek skrije, kako visoko ceni sebe in kako malo ceni druge ljudi. (TVvain) • Ni velikih odkritij in korakov naprej, dokler je na Zemlji še kak nesrečen otrok. (Einstein) • Samostojnost in dostojanstvo dosežeš samo z delom in bojem. (Dostojevski) • Življenje je lepo tudi takrat, ko se ne živi lepo. (Niko- ZAHVALA Ne čutiš več zdaj žarkov sonca, ne slišiš ptic žgolenja, ne vidiš dragih nas. Izpila si kelih svoj trpljenja, uživaj zdaj svoj mir. V 81. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica JOŽEFA LUZAR iz Viher 37, Mirna Peč Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, se v teh dneh poslednjič poslovili od nje, ji darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na poti k večnemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric in tast ALOJZ SAJE Hudo Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, denarno pomoč, maše, sveče, ustno in pisno izraženo sožalje ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil naš najdražji mož, oče, ate, stric in tast ALOJZ MURN iz Podgrada Iz srca se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali, in vsem, ki ste se od njega v dnevih žalosti poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sovaščanom za lepe poslovilne besede, prav tako tudi krajevni in občinski Zvezi borcev NOV. Iskrena hvala sosedom, prijateljem in sorodstvu za nudeno pomoč, kolektivu Dolenjske banke, d.d., in vsem, ki ste ga imeli radi. Hvaležni: žena Ivanka, sin Srečko, snaha Marina ter vnučka Matic in Nejc ZAHVALA V 61. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga ' MARIJA SMOLIČ iz Straže, Novomeška c. 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojno spremili na zadnji poti. Hvala sodelavcem Pošte Slovenije-PE Novo mesto, Novolesu PC-Storitve, gasilcem, govorniku Slavku Turku, Gnidovčevima, Koširjevim, g. proštu Lapu za ganljive besede in lepo opravljen obred, pevcem ter pogrebni službi Oklešen. Hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi. Vsi njeni »601), 1. Julija 1999 DOLENJSKI LIST 21 m mM/h TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -JnU U INtU Z=\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski Četrtek, 1. julija - Bogoslav Petek, 2. julija - Marija Sobota, 3. julija - lrenej Nedelja, 4. julija - Urh Ponedeljek, 5. julija - Anton Torek, 6. julija - Bogomila Sreda, 7. julija - Ciril, Metod LUNINE MENE 6. julija ob 13.57 - zadnji krajec kino BREŽICE: 1. in 2.7. (ob 19. uri) ter od 3. do 5.7. (ob 21. uri) komedija Vrnitev obiskovalcev. 1. in 2.7. (ob 21. uri) ter 3. in 4.7. (ob 19. uri) kriminalni film Kvartopir- ci. 7.7. (ob 21. uri) akcijski film Perdita Durango. ČRNOMELJ: 2. in 3.7. (ob 21. uri) akcijski film Maščevanje. 4.7. (ob 20.30) jugoslovanska drama Rane. GROSUPLJE: 2.7. (ob 20. uri) ameriška drama Ljubezen v steklenički. KOČEVJE: 5.7. (ob 20.30) ameriška drama Ljubezen v steklenički. KRŠKO: 2.7. (ob 20. uri) in 4.7. (ob 18. uri) slovenski film V leru. METLIKA: 2.7. (ob 21. uri) jugoslovanska drama Rane. 4.7. (ob 18.30 in 20.30) akcijski film Maščevanje. NOVO MESTO: Od 1. do 7.7. (ob 19. in 21. uri) kriminalna komedija Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki. RIBNICA: 3.7. (ob 22. uri) ameriška drama Ljubezen v steklenički. VELIKE LAŠČE: 3.7. (ob 20. uri) ameriška drama Ljubezen v steklenički. film f • ANALIZA PA TAKA, komedija (Analyze This, 1999, ZDA, 100 minul, režija: Harold Ramis) Res, film pa tak! Gangster gre k psihiatru, ker ga napade panika. Recimo, da je to že vredno nasmeška. Prvega igra v tovrstnih vlogah preizkušeni Robert de Niro, drugega za tovrstno vlogo prav tako nadvse primerni Billy Crystal. To naj bi bilo vredno že drugega nasmeška. In potem pride še kvečjemu do dveh, treh nasmeškov. Filma je po dobri uri in pol končno konec, gledali naj bi nekaj komičnega, ampak začuda vas ne bolijo trebušne in obrazne mišice, pač pa ste se le dodobra zasedeli in nazehali. De Niro je Paul Vitti, zloglasni neusmiljeni, brutalni šef ene izmed newyorških družin, ki ne zmore več ustreliti niti lastnega morilca, prav tako nima srca, da bi kot nekoč prostodušno zamahnil s kijem in razčesnil glavo vsaki mali ribi, ki naj bi ga ovajala. Televizijska reklama z majhnimi otroki in kužki ga spravi v krčevit jok, ni mu več do seksa z ljubico, skratka, tip odpoveduje. Toda če se to zgodi navadnim ljudem, ni panike - človeške šibkosti pač -če pa se gangsterju, je to alarm in znak za sovražnike, v tem primeru za šefa konkurenčne družine Sindona, Chazza Palminterija, da je goden za pokoj na pokopališču. Vitti se odloči za skrajni korak, za pomoč zdravnika za glavo, za psihiatra. Kot osebnega “shrinka ” si izbere zmedenega doktorja Bena Sobela, ki se pravkar ženi v drugo, ima skoraj že odraslega sina in rahlo fru-strativen odnos do očeta, ki je avtor psihiatričnih bestsellerjev. Sobel se upira, toda gangsterju ne moreš reči ne. Vmes so zapleti z njegovo poroko, ki jo Vitti uspešno prekinja s svojimi malimi in velikimi fobijami. Seveda mora razčistiti s preteklostjo, z Ojdipovim kompleksom, s Freudovo psihoanalizo obskurnih sanj. Seveda Vitti razume terapijo popolnoma narobe, češ “zaje-bani Grki” in “da te ne slišim več govoriti take reči o moji mami. ” Gangster med drugim razkrije, da ima ljubico zato, ker z njo lahko počne stvari, ki jih z ženo ne more. Zapleti so šolsko enostavni, dialogi pričakovani, mimika banalna, oba glavna igralca, sicer huda frajerja, podpovprečna. Sicer pa komedije s šibko razdelanim scenarijem in redkimi dobrimi šalami ne more rešiti še tako slaven obraz niti ne dva. TOMAŽ BRATOŽ Spoštovani naročniki in bralci! Danes je nastopil dolgo pričakovani dan DDV - dan uvedbe davka na dodano vrednost. Ne bomo vam težili s pojasnjevanjem, kaj vse smo morali postoriti, da bo Dolenjski list posloval skladno z novim davčnim zakonom, povedati vam želimo le tisto, česar morebiti niste pričakovali, in sicer: naročnina in cena Dolenjskega lista v prosti prodaji kljub večji davščini ostajata enaki do konca leta. Edina sprememba je ta, da bomo naročnino pobirali na tri mesece, in to glede na število izvodov, kolikor jih bo izšlo vtem času. Tako bo z naročnino za 3. trimesečje plačanih 14 izvodov Dolenjskega lista, za zadnje trimesečje pa 13 izvodov - in temu primerno nižja bo tudi naročnina. Za plačilo naročnine boste kmalu prejeli posebno položnico (najbrž ni nikogar, ki je še ne bi poznal, saj z njo že vsi plačujemo elektriko, telefon, vodo, televizijsko naročnino in podobno), kljub poldrugi mesec dolgemu roku plačila pa želimo, da s plačilom ne bi odlašali do zadnjega dne, kajti Dolenjski list bo moral davek na dodano vrednost iz naslova naročnine odšteti državi že do konca julija. Hvala za razumevanje! Uprava Dol. lista IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZH M N ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 14 izvodov v X trimesečju 2.770 tolarjev, za upokojence 2.493 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 5.540 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomski oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. V ceni oglasa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvom računovodstvo (068)323-606,324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898 Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. I 1 , KMETIJSKI STROJI TRAKTORSKI PRIKUUČEKza polaganje folije Mas prodamo. ^ in fax: (065)553-343. PUHALNIK za žito in mešalnico za žito prodam. tt (0608)74-076. 2421 KOMBAJN Deutz Fahr 922, letnik 1981, in traktor Zetor 5711, dobro ohranjen, prodam, tt (068)771-030. 2360 MOTORNA VOZILA PEUGEOT2061.4, letnik 1998, registriran do konca leta, kovinske barve, prodam. TT (041)628-851. 2340 OPEL ASTRO GSI 1.8 16 V, belo, veliko dodatne opreme, lepo ohranjeno, prodam. 3(041)628-851. 2341 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 6/2000, prodam. 3 (068)75-334 ali (041)697-963. CLIO 1.4 RT, troje vrat, bele barve, registriran do maja 2000, prodam. 3 041/628-385 R 5 CAMPUS, letnik 1989/90, registriran do 3/2000, prvi lastnik, prodam. 3 (068)26-552 ali (041)769-631. 2353 FIATTIPO 1.4 i.e., letnik 12/93, prvi lastnik, redno vzdrževan, prodam za 600.000 SIT. 3 (041)691-432 ali (068)324-774. 2357 LADO NIVO, letnik 1988, registrirano do 3/2000, prodam. 3 (068)87-580. 2358 126 P, letnik 1988, registriran do 1/2000, 60.000 km, rumeno-rjav, prodam za 55.000 SIT 3 (068)341-364. 2359 GOLF III TDI, letnik 1996, prodam. 3 (068)344-127. 2374 OPEL VECTRO 2.0 i, letnik 1991, veliko opreme, registrirano celo leto, ugodno prodam. 3 (068)89-233, dopoldne, ali (068)81-564, popoldne. 2376 CLIO 1.2, letnik 1993, prodam. 3 (068)323-309. 2382 RENAULT LAGUNA RT, letnik 1994, klima, ugodno prodam. 3 (041 )623-700. 2385 GOLF 1.4 CL, letnik 5/96, prvi lastnik, 82.000 km, nikoli poškodovan, servisna knjižica, rdeč, alu platišča, registriran do 5/ 2000, prodam. 3 (041)651-803. 2388 UNO 55 S, letnik 1985, registriran do 6/2000, prodam. 3 (068)58-236. 2389 1IYUNDAI LANTRA WAGON 1.6 GLS, letnik 3/96, prodam. Faleskini, 3 (068)83-104. 2395 GOLF GTI cabrio, letnik 1989, kovinsko moder, lepo ohranjen, prodam. 3 (041)628-851. 2400 CLIO 1.4 RT, letnik 1995, z vso opremo in airbagom, prodam. 3 (041)726-661. 2402 R 4 GTL, letnik 1991, rdeč, prvi lastnik, prodam. 3 (068)76-159. 2404 R 19 addagio, letnik 1995,46.000 km, rdeč, 5V, prodam. 3 (068)372-470. 240.7 MARUTI, letnik 1993,56.000 km, registriran do 5/2000, prodam. 3 (068)81-231, po 16. uri. 2409 SAMARO 1300, letnik 1990, registrirano do 11/99, kovinske sive barve, zelo ohranjeno, ugodno prodam. 3 (0608)87-786. 2412 BMW 316, letnik 1986, dvoje vrat, kovinsko moder, registriran za celo leto, nikoli karam-boliran, euro vlečna kljuka, prodam. 3 (041)745-832. 2414 R 4 GTL, letnik 12/89, 94.000 km, registriran do 1/2000, lepo ohranjen, ugodno prodam. 3 (068)53-001. 2419 TRICIKEL PIAGO s kasončkom, v zelo dobrem stanju, moder, prodam. 3 (068)67-120. 2377 OPEL KADETT135 Berlina, letnik 1982, z radiom, zvočniki, lita platišča, prodam 3 (041)503-872 ali (068)50-336. 2379 R 21, letnik 1990,108.000 km, 5V, kovinske zelene barve, lepo ohranjen, zelo ugodno prodam. 3 (068)83-655. 2408 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 11/99, zelo dobro ohranjen, prodam. 3 (068)42-115. 2365 GOLF CLD, letnik 1991, registriran do 4/ 2000, 85.000 km, sive kovinske barve, zelo lepo ohranjen, prodam. 3 (068)42-764 ali (041)773-485. 2372 R 21, letnik 1989, 165.000 km, prodam 3 (068)75-180. 2387 R 5 CAMPUS, letnik 1993, bel, registriran do maja 2000,5 vrat, 66.000 km, prodam. 3 (068)60-155. 2384 POSEST PRODAM OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. tt (063)451 -082. 1621 600 LITROV dobrega rdečega vina iz bizeljsko - sremiškega okoliša (Pišece) prodajamo (od 120 SIT dalje). tt (0608)65-526 ali (041)823-938. 2216 ŠTEDILNIK na drva za centralno ogrevanje in vzidljiv kamin ugodno prodam. tt (068) 341-747 ali 321-203. 2362 150 KOMADOV 8 valjnih salonitk ugodno prodam. tt ( 068)344-127. 2375 BELO VINO, cepljeo, po 180 SIT/1, in belo šmarnico po 100 SIT/I prodam, tt (068)65-139. 2401 VINO, žganje in leglo posavskih goničev prodam. tt (068)324-094. 2413 SPALNICO, luči, zavese in oblačila ugodno prodam. tt (068)321-691. 2425 VEČJO KOLIČINO domačega žganja - tropinovca prodam po 700 SIT/1. tt (068)22-498. 2426 RAZNO SI ŽELITE DRUŽBE, pogovora ali nasvet? tt (090)46-52,156 SIT/min. 2295 V VARSTVO vzamem otroka. tt (068)324-629. 2368 V NOVEM MESTU prodam lokal, 100 + 60 m2 ali več, primeren za gostišče, pisarno, obrt. Lastno parkirišče! tt (041)757-531. VABLJENA NA PLES vsa srednja generacija, pari in posamezniki! Zabava ob dobri glasbi amsambla Lira s pevko Barbi v petek ob 20. uri v Motelu Grosuplje. Organizator: društvo Metulji. 2392 VODICE, Hrvaška, oddam apartmaje za 4 do 5 oseb in za 7 do 8 oseb. Vrt, plaža, parkirišče. Izvensezona ugodno! tt (068)324-890, Sladoljev. 2405 CRIKVENICA - Klanfari, oddam različno velike opremljene apartmaje s parkirišči. tt (0041)52-203-35-57. 2418 OPREMLJENO PISARNO v Novem mestu s telefonom. 18,5 m2, oddam ali prodam tt (068)83-685 ali (0609)616-360. 2378 SLUŽBO DOBI NA URŠNIH SELIH, (okolica Novega mesta), v okrepčevalnici Kralj zaposlimo 2 KV natakarici za nedoločen ali določan čas. tt (068)66-689 ali (041)568-689. 2363 ZAPOSLIM mlajšega izkušenega elektro-inštalaterja. S (041)650-265. 2371 DELO NA DOMU. Sestava igrač po modelih. Informacije od 9. do 20. ure 0(041)620-021. 2383 DELAVCA na kmetiji zaposlim. O (041) 717-756. 2406 GOSTIŠČE NA HRASTU zaposli dva kuhar-ja in dve natakarici. O (041)628-385 ali 0609/ 628-385. Iščemo nove sodelavce. Za dobro delo, dobro plačilo. Pogoj: veselje do dela z ljudmi, prosti čas, avto. Dodatne informacije: GSM 041/734-168 ali 041/734-167. V SADINJI VASI pri Semiču prodam staro domačijo z vrtom in njivo, 26 a. TT (068)322-535. 2354 V NOVEM MESTU, Bršljin, prodamo za 22.000.000 SIT hišo, 702 m2,240 m2, telefon, CK. Media nepremičnine, TT (068)325-449 ali (041)418-172. 2393 V ŽUŽEMBERKU prodam 30 a njive, sadni vrt, z uporabno barako, v Dolnjem Kolu pa prodam vikend, prva gradbena faza. IT (068)87-214. 2403 VIKEND z vinogradom na Vinjem Vrhu 297 nad Dobruško vasjo, 27 a, 600 trt, prodam. 0(061)14-17-490. 2424 V CENTRU Semiča prodam starejšo pritlično hišo, 80 m2, voda, elektrika. TT (068)66-599. 2397 GRADBENO PARCELO v Šmarjeti prodam. O (068)73-944. 2380 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem, skupaj 3,25 ha zemlje, v Goljeku pri Trebnjem prodamo. IT (068)48-302, (0609) 624-044. 2367 IŠČETE dodatno ali redno zaposlitev in vas veseli prodaja? Možnost zaslužka 10.000 SIT na dan. Tt (068)326-235 ali (041)671-414. DEKLE za delo v strežbi v Šentjerneju zaposlimo. IT (0609)647-179. 2415 STANOVANJA V SEMIČU prodam enosobno stanovanje, takoj vseljivo, prvo nadstropje. TT (068)67-168 ali (041)802-043. 2369 V NOVEM MESTU prodamo enosobno, enoinpolosbno in dvosobno stanovanje. Media nepremičnine, TT (068)325-449 ali (041)418-172. 2394 PRODAMO ali damo v najem novo, enoinpolosbno stanovanje, 44.80 m2, ter oddamo v najem poslovne prostore, 46.70 m2, na Mušičevi 15, Novo mesto. Tt (068)371-220 ali (041)612-368. 2399 ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam. W (041)671-414. 2411 GARSONJERO oddam. TT (068)65-285. ZAHVALE OB PRAZNOVANJU najine srebrne poroke in zlate poroke mojih staršev se zahvaljujem mojim sorodnikom za njihov obisk v daljnem Durenu v Nemčiji. Silva in Peter Tschauko. ŽIVALI d.o.o. Dolenjska borznoposredniška družba sprejema NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d., in v AKTIVI, d.o.o., Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710,371-82-21 KRAVO SIMENTALKO s tretjim teličkom prodam. Tt (068)76-440. 2386 RJAVE JARKICE pred nesnostjo prodajamo vsak dan. Možna dostava. Čatež pri Trebnjem, ® (068)489-075 ali (068)49-711. 2396 PRAŠIČE, 100 kg in koruzo v zrnju prodam. Tt (068)325-308. 2398 PRAŠIČA, 100 kg, prodam. TT (068)81-867. VOZNO starejšo kobilo kupim. Tt (0608)43-255. 2420 3 KRAVE, breje 7 mesecev, ter eno primerno za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Rupar, Klenovik 11,0 (068)76-381. 2422 2 MLADA KOZLIČKA prodamo. Okoren, 3 (068)40-016 ali 40-138. 2423 TELICO SIVO, brejo 8 mesecev, prodam a (068)79-830. 2370 ENOLETNE KOKOŠI nesnice prodam, a (068)82-060, Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej. 2355 ZENITNE PONUDBE Konjeniški klub Posavje Krško obvešča, da so nagrade po izžrebanih številkah vstopnic (št. 78 in št. 99) na prireditvi 13.6.1999 ostale nerazdeljene. Srečne izžrebance obveščamo, da nagrade lahko dvignejo do četrtka 8.7.1999 pri tajniku kluba po predhodni najavi po telefonu št. 0608/25-661- STROJ za izdelavo strešne opeke prodam. V račun vzamem avto. Tt (041)543-763. MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nesnostjo, in grahaste, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. IT (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9, tT (068)84-111, Anita Janežič, Slepšck, Mokronog, IT (068)49-813. 1287 MLADO brejo kravo prodam. TT (068)45-102. 2361 KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. TT (061)785-680. 2366 TELICO s teletom in mlado kravo, brejo 9 ntcseccv, obe simentalki, in originalno kabino za traktor TV, 30 KM, možnost dostave, ugodno prodam. IT (064)725-254. 2373 TELICO, brejo 6 mesecev, ali kravo po izbiri prodam. TT (0608)75-203. 2381 OBJEM tudi v Novem mestu. Ste osamljeni? Če želite resne zveze, nas pokličite! Tel. 068/342-002. Mo OGNJIŠČE Krvavec 104,5 IZŠLA JE DVOJNA POLETNA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO Na športnih straneh gostujejo: Martin Hvastja, Vasilij Žbogar, Boštjan Horvat, Nataša Derepasko, Evgen Bubnič, Nestor Mankoč, Pišemo o slovenski nogometni ligi, NBA, italijanskem nogometu, Wimbledonu, Andreju Medvedevu in nekaterih drugih aktualni dogodkih. Modne strani vam bodo pričarale poletje v nikoli pozabljeni crnj barvi. Pogovarjali smo se z Dragico Gantar. Pišemo o preno’ beli srajci, hlačah za vse priložnosti, modi na plaži, Polet kozmetiki in drugih modnih zanimivostih. Na avtomobilskih straneh smo preizkusili mitsubishi pajero šport, BMW 530d, fiat multiplo in opel astro. Predstavljamo vam Ladiri desetko, BMW 730, audi A4, seat toledo in lexus IS 200, na s I račun pa bodo prišli tudi ljubitelji motociklov. Nova dvojna poletna številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov! v , Prav tako vas čakajo tudi nove POLETNE E-ŠPORT KRIZANKc- DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 3. julija, bodo odprte naslednje proda- od 8. jalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19, ure: Dom Bršljin od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7, do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market ■ Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17, ure: Samopostrežba Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7, do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 4. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska. Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7. do 13. ure: Vita.trgovma Darja, Ljubljanska v»„. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gru od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdino« uK« od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, SmW od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas _ od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusn od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, pr - jalna Kandija • Uršna sela: od 8, do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna postrežba • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopos Šentjernej . od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje prt od 7.'do 12. ure: trgovina Na Goric, Gor. Vrtvp# • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu ^ • Trebnje: od 8 do 11. ure: Samopos Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samop— ( • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod kpo. čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8, do 11. ure: Market IGM STREŠNIK, d.d. Dobruška vas 45 8275 Škocjan IGM Strešnik, d.d., objavlja odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: • KADET 1,4 1,1.1991 • R4 GTL, transporter, 1.1991 • VILIČAR LITOSTROJ 3,5 t, 1.1973 Ponudbe zbiramo na sedežu podjetja do 8.7.1999. Ogled od 5.7. do 8.7.1999, od 7. do 8. ure zjutraj. Informacije na tel. št. 0609/613-570. OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE Pionirska cesta 35 8350 DOLENJSKE TOPLICE RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000 PROSTA DELOVNA MESTA: * UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA nedoločen čas, s polnim delovnim časom ’ UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za določen čas, s polovičnim delovnim časom Nastop dela: 1.9.1999 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi, določeni v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v 8 dneh po objavi na naslov šole s pripisom “ZA RAZPIS”. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO Oddelek za okolje in prostor Novo mesto, Seidlova c. 1 8000 Novo mesto Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor, objavlja / skladu s 4. odstavkom 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni llst RS, št. 32/93 in 1/96) OBVESTILO i. Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor, je ^ercatorju-Dolenjska, trgovina, storitve, d.d., Novo mesto, Livada izdal enotno dovoljenje za gradnjo pod št. 351 -04-153/99 z dne 8-6.1999, in sicer za ureditev nakupovalnega centra v obstoječem objektu bivšega Iskrinega obrata na Cikavi v Novem mestu z . ozidavo in za zunanjo ureditev kompleksa s pripadajočo infrastrukturo na zemljiščih pare. št. 2007, 2011/3, 2013/2, 2013/ A 2013/10, 2015/1, 2015/3, 2015/10, 2015/11, 2015/12, 2016/4, 16/8, 2016/9, 2016/10 in 2018/2, k.o. Smolenja vas. r * D3d^ z 2'odstavkom 59- člena Zakona o varstvu okolja (Uradni I RS, št. 32/93 in 1/96) je Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava ©publike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana, Vojkova 1, k Predvidenim posegom izdalo okoljevarstveno soglasje pod št. 354-°5-30/99 z dne 17*6.1999. Obrazložitev g ercator-Dolenjska, trgovina, storitve, d.d., Novo mesto, Livada I i?.na upravni enoti Novo mesto pri Oddelku za okolje in prostor °2|l zahtevek za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo, in sicer ,a ureditev nakupovalnega centra v obstoječem objektu bivšega Kr|nega obrata na Cikavi v Novem mestu z dozidavo in za zunanjo reditev kompleksa s pripadajočo infrastrukturo na zemljiščih pare. st- 2007, 2011/3, 2013/2, 2013/4, 2013/10, 2015/1, 2015/3, 2015/ 'd. 2015/11, 2015/12, 2016/4, 2016/8, 2016/9, 2016/10 in 2018/2 Smolenja vas. |-t D9dU- z 2. odstavkom 59. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni Za 82/93 in 1/96) je Upravna enota Novo mesto, Oddelek okolje in prostor, z javnim naznanilom z dne 15.4.1999 pozvala aiane Mestne občine Novo mesto na javno predstavitev edvidenih posegov in vabil na javno obravnavo osnutka za°r 6®a 9radbenega dovoljenja in poročila o vplivih na okolje z sl|sanjem nosilca posegov. avne obravnave se krajani niso udeležili in ni bilo podanih edlogov in pripomb v času javne predstavitve. Ker le bila predložena predpisana dokumentacija in je bilo Hrirt L . K' ouiutci la picupioana uunuiiiumuviju m ^^ okni ■6no °ko|jevarstveno soglasje, je pristojni upravni organ za 0lie in prostor na podlagi 21. člena Zakona o spremembah in št Zakona o graditvi objektov (ZGO-B) (Uradni list RS, ■ 59/96) investitorju izdal enotno dovoljenje za gradnjo. Upravna enota Novo mesto 'uFuVV JdlU nJ I PIAVA LAGUNA ■ P«R|C NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas od 3. do 30. julija. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja (4 osebe) že od 135 DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj. Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Park, Laguna Materada, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cena polpenziona po osebi na dan že od 65 DEM! V hotelih B kategorije: paviljoni Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin cena polpenziona po osebi dnevno že od 44 DEM! V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane samopostrežne bife restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO POSEBNE POPUSTE IA OTROKE! Turistična taksa znaša 2,10 DEM po osebi na dan! Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50%! Informacije pri agenciji vašega zaupanja ali pa pri PLAVA LAGUNA, POREČ tel.: 00 385 52 410 136, 410 101 fax: 00 385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr , _________________ SPAR SLOVENIJA, d.o.o. zaposli nove sodelavce za delo v novi trgovini Ema® VNOVEMMESTU POSLOVODJO ENOTE MESARJA PEKA - PRODAJALCA PRODAJALCE / KE /živilske smeri/ Pisno prijavo pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SPAR SLOVENIJA, d.o.o., “za razpis” Šmartinska 152G, 1000 Ljubljana Telefonskih informacij ne dajemo. DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj Medle, d.o.o Šentjernejska c. 13, 8000 Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta: 1. monter PVC stavbnega pohištva 2. monter senčil Pogoji: - končana poklicna šola - izkušnje pri delu z gips oblogami - vozniški izpit B kategorije - veselje do dela na terenu Pismene vloge sprejemamo 8 dni po objavi na gornjem naslovu. ^N, d.o.o. V 50 let Mercator Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8 p.p. 670,8000 Novo mesto objavlja prosto delovno mesto MESARJA (3 kandidati) Pogoji: • končana IV. stopnja srednje šole za mesarja - sekača • opravljen izpit iz higienskega minimuma • vozniški izpit B- kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Mesarje potrebujemo za območje Novega mesta, Metlike in Trebnjega. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: MERCATOR DOLENJSKA, d.d. LIVADA 8, 8000 NOVO MESTO. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri. Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje ^-Žkrepeevoin^-^ 7 EZt Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ® 068/321-878 Vabljeni DOLENJSKI LIST KO CRKNE TV... Pokličite! 1-1 -f-\ / SERVIS ZA VAŠ DOM K I V SERVIS MUHABER 39, NM ELEKTRONIKA TEI..: 06B 25 046 □ A I I—> gsm: 041 673 4B7 P LJ I—> Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • hiše: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku, Mokronogu, Srednjem Lipovcu, Semiču, Kostanjevici, Straži, Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, Zagradu, Škocjanu, Grobljah, Volč-kovi vasi, Gor. Vrhpolju in drugod; • stanovanja: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Kranju, Smolenji vasi; • vikendi: na Otočcu - okolici, v Brežicah - okolici, Dvor-Boršt, Kot pri Dvoru, Straža, Trška gora, Gabrje, Bučka, Podturn-Jagodnik, Stari Ljuben, Tolsti Vrh, Šmarješke Toplice, Šentrupert - okolica in dugod; • gradbene parcele: v Češči vasi. Mirni Peči, Mokronogu, Šentjerneju-Groblje, Vrh nad Šentrupertom; • poslovni objekti in prostori: v Novem mestu, Črnomlju, Sevnici -Dol. Boštanj, Šentrupertu, Žužemberku ■ ostalo: prodamo kmetije, oddamo v najem stanovanja in poslovne prostore. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. VI NAM - 1 oglas na kratko s pošto po •S 068/323-610 ali 041/623-116 MI VAM odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU ŠTUDENTSKI TABOR Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho, poceni bivanje lahko vedno dobite ANKARAN pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki gredo na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci, v času od junija do septembra. Informacije in rezervacije "S /faks: 061/271-471, 061/1232-122, int. 249. A vaš četrtkov ^ prijatelj Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. H Naročilnica za DOLENJSKI LIST n S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek: _________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka); Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1999 Kraj: Datum: Podpis: PORTRET TEQA TEclNA Sasa M Prišle so šolske počitnice in z njimi čas morja, potovanj, zabave in brezdelja za vse, ki so se več mesecev zapovrstjo trudili, da bi jim bila dva najlepša poletna meseca v letu čimbolj brezkrbna. Za to se je trudila in bila v svojih prizadevanjih uspešna tudi Saša Mlakar iz Ribnice. Vendar pa 22-letni študentki plesa in glasbe na akademiji umetnosti v Seattleu počitnice ne pomenijo samo predaha med koncem in novim začetkom napornega dela. Medtem ko mnogi med počitnicami odhajajo od doma, je pri Saši ravno obratno. Počitnice so zanjo ponovno snidenje s sorodniki, prijatelji in znanci, skratka - vrnitev domov. Pri 10. letih je začela plesati v domačem plesnem klubu Di iz Ribnice, pri 14. letih pa je že začela razmišljati, da bi postala poklicna plesalka. Kljub temu je po končani osnovni šoli v Ribnici nadaljevala šolanje v Kočevju in na tamkajšnji gimnaziji ostala dve leti. Kot nadarjeno učenko so jo sprejeli na bežigrajsko mednarodno gimnazijo, od tam pa jo je po maturi želja po pridobitvi najboljše možne izobrazbe popeljala čez "veliko lužo ”. Odhod ni bil lahak in v prvem letu študija jo je domotožje hudo mučilo. Vendar se je ob sklenitvi novih prijateljstev počasi privadila samostojnosti in sedaj, ko je končala že tretji letnik, ravi, da je rada neodvisna, čeprav za zdaj samo v smislu svobodnega odločanja in sprejemanja odločitev. Finančno je namreč še vedno odvisna od staršev, saj čeprav prejema Zoisovo štipendijo, še vedno kar polovica vseh stroškov njenega študija v tujini bremeni starše. V letu svojega odhoda v Ameriko je osvojila naslov slovenske državne prvakinje v shotv danceu med člani posamezniki. Če je zato mislila, da o plesu že kar nekaj ve, je na akademiji umetnosti v Seattlu spoznala, da je ples čisto nekaj drugega. “Pri show danceu gre samo za tehniko in za o, da na odru lepo izgle-daš, ” se spominja prve primerjave, ki jo je prešinila, ko je začela spoznavati moderen ples in balet. Osvajanje vedno novih znanj in spoznanj v dosedanjih treh letih študija, predvsem pa alternativnih tehnikah plesa, jo danes postavlja v položaj, da se svojih plesnih začetkov v Ribnici ne spominja s ponosom. “To je bilo nekaj čisto drugega, “pravi. Nasprotno pa ji je Ribnica dala dobre osnove za njeno današnje delo v glasbi. Oboje, ples in glasba, sta Saši zelo blizu. Ples je njen glavni predmet, zato se klavirju in komponiranju posveča v glavnem med vikendi. Februarja lani je izdala svojo prvo zgoščenko, s petimi pesmimi, sedaj pa ima skupno že okoli 30 svojih skladb. Ali bo po končanem študiju poklicno plesala, še ne ve, prav tako tudi ne, ali bo še skladala, prepričana pa je, da bo imela v njenem delu pomembno vlogo somatika - veja alternativne medicine. Uspešno premagovanje težav zaradi poškodbe kolena, s katero živi že, odkar se je pred sedmimi leti pri plesu poškodovala, ji je namreč vzbudilo željo, da bi na sebi preizkušeno znanje zdravljenja prenašala tudi na druge. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE ZMAGOVALNA EKIPA IZ KOČEVJA - Ekipni zmagovalci v muharjenju na Kolpi so bili v hudi konkurenci v soboto člani Ribiške družine Kočevje Andrej Hrovatin in brata Ivan in Franc Mestek (na fotografiji), ki so za svoj dosežek prejeli zlate medalje. V muharjenju zmaga Avstrijca in ekipe Kočevja Poseben način tekmovanja OSILNICA - Sobotnega tekmovanja v muharjenju na Kolpi pri Osilnici seje udeležilo 17 tri-član-skih ekip iz vse Slovenije in Avstrije s skupno 50 ribiči. Pravila tekmovanja so bila taka, da vsak tekmovalec lahko upleni le eno ribo, in ko jo ima na suhem, je zanj tekmovanja konec, nadaljujejo pa ga ostali tekmovalci iz njegove ekipe. Med posamezniki, ki so za prva tri mesta prejeli pokale, je uplenil največjega lipana (39,2 cm) in si priboril največji pokal Gerhart Umfa-rer, član Kluba koroških ribičev iz Avstrije. Drugo mesto je zasedel Timi Ečimovič z Vrhnike z lipanom 38,3 cm, tretji je bil Bojan Martinšek iz Radeč z lipanom 36,7 cm itd. Med ekipami pa so bili najboljši člani Ribiške družine Kočevje (Aji-drej Hrovatin ter Igor in Franc Mestek), ki so edini uplenili tri ribe v skupni dolžini 104,4 cm. Na drugo mesto se je v zadnjih minutah prebila ekipa Radeč (Martinšek, Pikel, Krajšek) 70,5 cm, tretje mesto pa so si priborili člani Kluba koroških ribičev (Umfarer, Reichman, Oto-vic) 69,5 cm itd. J. PRIMC SREČANJE HARMONIKARJEV NA STUDENCU STUDENEC - V soboto, 3. julija, ob 15. uri se bo pred prosvetnim domom na Studencu pričelo tradicionalno izbirno srečanje harmonikarjev za zlato harmoniko Ljubečne. Po srečanju bo vrtna veselica z bogatim srečelovom. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Clintona sprejeli brez cerkvenih dostojanstvenikov - “Zadane”, kako je to grdo - Brez regresa - Druga polovica leta, mnoge ceste pa še neoznačene - Kdo je begunec, mi ali oni?! Marija z Seidlove ceste v Novem mestu je povedala, daje malce razočarana nad strogim protokolom, kot pravi, pri sprejemu nam dragega predsednika Clintona. “Razočarana sem, ker na sprejem ni bil povabljen noben cerkveni dostojanstvenik,” je rekla Marija. Opozorila je tudi na nekatere jezikovne posebnosti v javni rabi. Moti jo npr. “naj sreča zadane tudi vas”, kot se izražajo nekateri. “To je zelo grdo, ker od 'zadane' ni daleč do 'zadače'. Po Marijinem mnenju bi naši govorniki in politiki morali nehati uporabljati besedo smatrati. Ob koncu pogovora ja pohvalila osebje Mercatorja v Ločni za vso pozornost, ki jo posveča kupcem. Kmečka upokojenka iz Škocjana je opozorila na žalostno resnico iz našega vsakdana. “Vsi se pogovarjajo o regresih. H kmečkim pokojninam ne dajo nič regresa, čeprav so že nizke. Prav bi bilo, ko bi dali vsaj za en izlet. Človeka razjezi tudi, ko ga kličejo, češ: 'Naročite knjige, zdaj ko ste dobili regres!’ Pa ga nismo dobili.” leopold Korevec iz Črnomlja je med tistimi Belokranjci in Dolenjci, ki ga moti, da na mnogih cestah, tako tudi v Črnomlju, manjkajo talne označbe, čeravno je že druga polovica leta. Velik problem je v tem pogledu vhod v obrtno poslovno cono Majer. Tudi partizanska magistrala nima niti ene črte. Voznike take “čiste” ceste motijo. Če bi bile črte, bi tudi policija lahko vedela, kdo je kriv,če se zgodi nesreča. Tako je Korevec opozoril z resno, čeprav malce na humor obrnjeno pripombo. Docela resno smo vprašali o zadevi na občino Črnomelj. Tam so zagotovili, da na občinskih cestah delajo talne oznake. Vendar za to pridejo v poštev le ceste, širše od 5 m. Težava je na državnih cestah, za katere ni pristojna občina. Besedo je namenil tudi begunstvu. “Zakaj živa duša ni prišla vprašati kako se mi sosedje počutimo ob begunskem centru. Begunci nam že leta pobirajo pridelke, kradejo. Z njimi so problemi. Če je Slovenija pripeljala begunce, nimam nič proti, vendar je narobe, da je iz nas naredila begunce.” Če radi preberete pohvale, tole: Rudo Žabkar z Bučke je pohvalil Pepeta v Logičeh, da peče najboljši kruh. L. M. SPET ZANIMIVA NAJDBA Kabel zadel ob antično stavbo So v Dolenji Dobravi stari Rimljani prepregali konje? - Izkopavanja ostankov metnico v Podonavje, sklepamo, da smo naleteli na ostanke pre-vprežne postaje, lahko pa bi šlo tudi za ostanke rimske podeželske vile. Iz najdenih predmetov -predvsem gre za ostanke luksuzne keramike in rimski novčič - ki smo ga našli te dni, bo mogoče najdbo natančneje datirati.” Arheološka ekipa pa ni zakopala le v rimsko dobo, pod temelji rimske stavbe so odkrili še ostanke iz bronaste dobe. Uroš Bavec sklepa, da gre za ostaline bronas-todobnega naselja, ki je ležalo nekoliko višje. , M. MARKELJ DOLENJA DOBRAVA - Pri kopanju jarka za Telekomov telefonski kabel so sredi maja v Dolenji Dobravi pri Lukovku naleteli na ostanke zidov, za katere se je ob strokovnem ogledu izkazalo, da gre za ostanke stavbe iz rimskih časov. Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu so se odločili za zaščitno izkopavanje in pregled celotnega zemljišča. Pokazalo se je, da so ponovno naleteli na zanimivo arheološko najdbo, saj so ugotovili, da se na lokaciji nahajajo kar trije objekti velikosti 20 x 20 metrov, izkopali pa so le del ostankov ene od stavb, toliko, da omogočijo Telekomu polaganje kabla. Večji del najdišča bo moral počakati na boljše čase, če seveda medtem ne bo postalo kako ogroženo in bodo potrebna nova zaščitna izkopavanja. “Dosedanje delo je pokazalo, da imamo opravka z rimsko arhitekturo v dveh gradbenih fazah,” pravi vodja izkopavanja arheolog Uroš Bavec. “Glede na lego najdišča ob rimski cesti med Emono in Siskom, pomembno antično pro- DANES PODGANE IZ KLETI ČRNOMELJ - Mladinski kulturni klub organizira v sodelovanju z Društvom prijateljev zmernega napredka danes, 1. julija, z začetkom ob 20. uri, v jurjevanjski dragi koncert skupine Ratos de Porao (Podgane iz kleti) iz Brazilije. Kot predskupini bosta nastopili Cripple Bastard iz Italije in Sarcom iz Metlike. Če bo deževalo, bo koncert v mladinskem klubu. Vstopnine ni. Stoje na konjskem hrbtu Anton Pašič s konjem Vrancem povsod pritegne pozornost ma zapravljivčkoma in lojtrnikom komaj kos naročilom. Na srečo je tudi žena Nada odraščala s konji in rada dela z njimi. “Mnogi se želijo peljati z vozom na poroko ali zgolj na izlet, prevažam dedka Mraza pa na Semiški ohceti, včasih sem vozil tudi pusta. Letos sem že drugič peljal na vozu vino iz Bele krajine v Ljubljano,” našteva Anton. Pri tem ne pozabi omeniti, da so njegovi konji zelo krotki, najbolj med njimi pa Vranec, kmečki konj z izrazito širokim hrbtom. “Dovoli mi, da tudi po celo uro stojim na njegovem hrbtu, kjer sem celo že plesal tvist. Na zadnjem Vinskem sejmu v Ljubljani je muzikant, stoje na Vrancu, igral na harmoniko. To je vedno velika atrakcija,” pravi Anton in že se postavi na Vranca. M. BEZEK-JAKŠE BREZJE - Anton Pašič z Brezij pri Vinjem Vrhu v semiški občini je že od malih nog delal s konji. Tako doma na Štrekljevcu kot tudi pozneje na Brezju, kamor se je oženil. Tudi takrat, ko si je kupil prvi traktor, je konje obdržal, danes pa imajo Pašičevi dva traktorja, a kar pet kmečkih konj in enega športnega. Njegovi konji nimajo počitka. Z vsemi Anton trdo dela, nekatere, zlasti tiste, ki so krotki, da bi z njimi lahko delali celo otroci, pa tudi posoja po Beli krajini in celo onstran Gorjancev. “Okrog Semiča imajo ljudje majhne parcele na strmih pobočjih, zato je kar precej dela z oranjem in ogrinjanjem krompirja. Včasih sem preoral vso Semiško goro, danes pa oijem le še v mladem vinogradu,” pripoveduje Pašič, ki je moral že zelo zgodaj poprijeti za vajeti. “Petnajst let mi je bilo, ko sem moral namesto očeta peljati mrtvaški voz. Tako me je bilo strah, da se nisem upal ozreti na krsto.” Bolj kot z oranjem so Pašič in njegovi konji danes zaposleni s prevozi ljudi. Povpraševanje je vse večje, tako da je marsikdaj z dve- O STA N KI RIMSKE STAVBE■ Zaščitno izkopavanje je odkrilo dobro ohranjene stavbne ostanke <2 antike. &»' ARS RAMOVŠ 0rCSimi( Cj^rcžice Telekom^) Slovenije \\ Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. (061) 125 33 66 NA KONJU - Anton Pašič z ženo Nado in konjem Vrancem. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. GOSPODAR LD USTRELIL LOVSKEGA PSA TREBNJE - Dan državnosti bo lovec Marjan Kotar iz Velike Sevnice pomnil predvsem po žalostnem dogodku, kajti gospodar lovske družine Trebnje Milan Kovačič mu je ravno 25. junija ustrelil lovskega psa, resastega istrskega goniča, psico za katero je v začetku junija dobil odlično oceno. Kovačič mu je v sektorju Blato, kjer ima LD Trebnje teren za šolanje lovskih psov, s šibrami obstrelil še brak jazbečarja. Kotar se nikakor ne more sprijazniti s Kovačičevim izgovorom, da je psico zamenjal za potepuškega psa, saj bi vsak izprašani lovec z lovskim izpitom moral poznati lovske pse, sicer si niti ne zasluži mesta v zeleni bratovščini. Zato je Kotar LD Trebnje predlagal, naj izključi Kovačiča iz LD. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV DOLENJSKE, POSAVJA IN ŠTAJERSKE - Kar 22 skupin ljudskih pevcev se je preteklo sončno nedeljsko popoldne zvrstilo na odru v stoletnem parku sevniškegu gradu. Nastopili so: pevke iz Budne vasi, z Razborja, pevci društev upokojencev Brežice, Sevnica in Škocjan, pevci z Rake, Bizeljskega, Preske in Velikega Trna, iz Sromelj, Dobrine na Kozjanskem, Boštunja, Kotelj na Koroškem, Artič, Sv. Štefana, pevke iz Dobovca pod Kumom, iz Šmartno na Pohorju, iz Dobrine na Kozjanskem, iz Beltincev v Prekmurju, Kostanjevice ter pevke in pevci KD Zvezda Dobova. V Krškem pa so si omislili kar kulturno društvo ljudskih pevcev Roženkravt (na posnetku). Zbrane je najprej pozdravi! sevniški župan Kristijan Janc. Esc nastopajoče, tudi ob zaključni skupni pesmi En hribček bom kupil, je posnela ekipa radia Slovenija, nacionalni radio pa je tako ol> pomoči organizatorja, sevniške ZKD, in podpori območne izpostave SLKD prišel do dragocenega gradiva. (Foto: P. Perc) DOLENJSKI LIST 29. junija 1967 “Most smrti” le še do konca leta Nov most v Goriči vasi mora biti dograjen najkasneje do konca le j smo zvedeli na občinski skupščini Ribnica. Že ta mesec bodo z®. ie odstranjevati zgradbe, ki jih je treba porušiti zaradi mostu. P1 na,, ni znano, kdo bo most gradil. Ponudbe so poslali: Gradbenik iz K nice, Zidar iz Kočevja in Cestno podjetje Novo mesto, Kakršna travca, taka bo kravca Kravji gobec je najboljša in najccnejša mehanizacija. Žal mo tudi v najboljšem primeru pri nas polovico leta krmiti jaslih, zato se moramo ukvarjati s spravilom krme, pa četudi je ^ še toliko nevšečnosti. Tokrat želimo opozoriti na preprosta Pran0Sj ki naj bi jih poznal tudi tisti živinorejec, ki še kleplje koso in oslovnik okrog pasu, pri nas na Dolenjskem pa so taki še v vect V velikem Gabru požgalo krompirjevko V Velikem Gabru so kmetje po napovedih antifitoftornc’s škropili krompir z duterjem, novejšim in zelo uspešnim ,sr p^jjica- Toda kmalu so na robovih listov mladih rastlin opazili ožig- »Jr. u(jj va je pokazala, da so uporabili predpisane količine, to so potrdi strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije. Ostaja sum, da so ^ ^ količine tekočega pantakana, ki so ga kmetje vmešali v duter. hkrati zatrli koloradarja, povzročile nesrečo. Če kozolec gradi železničar j “Ko smo kcflLlcc do kraja pokrili in sem gledala proti s*rc^offjte, je zazdelo, da se je začel nagibati. Vila sem roke in zavpila: ,0 ^ bežite!’ Otroci in delavci so skočili vstran. Zahreščalo je, stllj |ata" kozolec je padel po tleh, zdrobljena opeka je bila pomešana rne f mi in nosilci. Mojster je jokal, jokali smo vsi. Na srečo m ni g t ubilo,” je Ana Rakar opisovala nesrečo v Igleniku pri Veliki Lo ■ so gradili kozolec brez pravega mojstra, le s priučenim žclcznte Brezobzirni obiskovalci Krke Na zasebnem travniku ob Krki je parkiralo 20 avtomobilov *n (() niki s« jih vsi po vrsti umivali v vodi. Ko jih je kmet posvaril, prepovedano, bi ga skoraj pretepli. Nujno hi bilo, da bi vsaj0 :ejo do časa Krko nadzoroval miličnik in kaznoval tiste, ki ne sP? ,jnska predpisov. Tudi kazen 500 dinarjev, ki jo je lani uvedla obj ^ ^j. skupščina Brežice, je prenizka in umivanje avtomobila je tutl meru še vedno cenejša kot v servisu.