flftUlfl Mil XUV. len. »Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen celo leto pol leta četrt leta na mesec tre Blitvo* K 24-12*- v upravničtvn prejemac: celo leto......K pol leta ....... eeut leta.......B na mesec. ...... _ 22*— 11 — 5*50 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. S ca nova ulica it. 5, (v pritličju levo), talefoa ŠL 34. aadalje te lasera ti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpiavniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari ——- Feaaameina aiuli vetU it vtaavfev. - Ka pteaiena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. tlakama telefon sL 15. za Avstro-Ogrsko: ceio lete.......K 25*— pol leta.......• 13* četrt leta. ...... • 650 na mesec. • • .....230 .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Nemčijo: celo leto.......K za Ameriko In vse druge dežele: celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka t pravni*', vo: Enailova alicatL 5« (spodaj, dvorišče levo); taltltalL 3» Delo 30 narod. Ideal vsakega pravega rodoljuba je pošteno, požrtvovalno in nesebično delo za narod. Deluje se lahko za narod na različnih poljih in v raznih strokah, toda cilj in smoter vsega tega delovanja mora biti sreča in blagor celokupnega naroda, a ne samo poedinih njegovih slojev in stanov. Ko je vznikla in vzcvetela v nas narodna zavednost, ko smo se vzbudili iz narodnega mrtvila, smo takoj rsi, brez razločka, vzeli v desnico motiko, da odstranimo z rodne grude Ijuljko in plevel, v levici pa sino istočasno vihteli meč v obrambo pred sovražnimi navali in naskoki. Težko je bilo takrat naše življenje, toda delo naše je bilo uspešno, ker je vsakdo izmed nas stavljat splošne koristi nad svoje interese iu nad koristi posamnih stanov in po-edinih slojev. Toda časi se spreminjajo in z njimi ljudje. Tako so se tudi med nami pojavili ljudje,ki so prejšnje idealno rodo-Ijubje vrgli med staro .šaro ter proglasili načelo, da obstoji delo za narod v tem, da se podira in razdira vse, kar se je preje s težko muko in velikim trudom ustvarilo dobrega, in da je spasonosno za ljudstvo samo to. kar je koristno in pogodu enemu edinemu stanu v narodu -— duhovščini. Od tistega časa datira kulturna borba, ki se vodi že desetletja v narodu slovenskem med rodoljubno strujo in med tistimi življi, ki zastopajo protinarodne cilje in se zavzemajo za gospodstvo in nadvlado brez domovinske, pod zunanjimi vplivi stoječe duhovniške kaste. Borba, ki so jo bili oni brezdo-m o vinski elementi proti resnično narodnemu delovanju domorodnih naših slojev, je bila brezuspešna, dokler so bili oni elementi, ki jih sicer nazivalo klerikalce, navezani zgolj sami na - se in dokler so se v !>oju posluževali samo zastarelega in vsled t<\era tudi skrhauega bojnega orožja. In šli so ter se vdinjali vladi za najponižnejše hlapce, da so si s tem zagotovili njeno pomoč in podporo. Z vladno pomočjo, a ne s svojimi močmi so nato splezali kvišku tor zavzeli gospodujoč položaj v deželi. A ker so se zavedali, da se zgolj z vladno pomočjo ne morejo trajno držati na površju, so jeli kopirati narodne elemente ter snovati organizacije, ki bi naj dajale njihovim težnjam in stremljenjem moralno zaslombo in podporo. Tako so nastale klerikalne izobraževalne in telovadne organizacije. To, kar so še nedavno proklinjali kot komedijanstvo in poganstvo, to so sedaj proglasili kot temelj uspešnemu in zdravemu razvoju slovenskega ljudstva. S tem so mislili, da so si za večne, čase zagotovili svojo nadvlado v ! ljudstvu ter si obenem pridobili ugled iu spoštovanje med narodom. Toda zidali so na pesek, ker njihova stremljenja ne slone na krepkih etičnih in moralnih temeljih, marveč zgolj na nizki špekulaciji. Računali so, da bodo vsi ljudski sloji mahoma v njihovem taboru, čim oblečejo ovčja oblačila. Toda dejali so račun brez krčma rja. Rodoljubni napredni sloji, pritiskam ob steno od klerikalcev in njihove zveste pomočnice — vlade, so se koncentrirali ter strnili svoje vrste, v jako in čilo falango, ki daje od sebe znake tako krepkega življenja in tako blestečega rodoljubja, da strmi ves svet. In ta napredna struja bi naj bila posvečena smrti? Klerikalci to prerokujejo in brez dvoma hi to radi imeli. Toda sami že u videvajo, da so ta prorokovanja samo pobožne želje. Zato jih tare onemogla jeza in divji srd in kakor zbesneli kriče ter vpijajo v »Mladosti«, v tem najstru-penejšem glasilcu klerikalnih zagri-zencev: »Slovenski liberalec in svo-bodomislec, zate ni prostora in ga biti ne sme med družino slovenskega naroda,« Zakaj pa je čestita brezdornovin-ska gospoda tako gorka slovenskemu naprednjaku in svobodomislecu! Zakaj! Zato, ker je on edina zapreka, da se črni gavrani ne morejo svojega plena, in ta plen je slovensko ljudstvo, polastiti tako, kakor bi se radi. In še nekaj je. kar greni življenje črni jati. Zglede resničnega rodoljubja in prave domovinske ljubezni dajejo samo in izključno naprednjaki. Široke plasti našega ljudstva, ki še vendar niso tako korumpirane, kakor bi jih klerikalci radi imeli, in ki še imajo mnogo idealnega čustva,, se vzgledujejo nad temi primeri pleme- nitega rodoljubnega čustva in sredi med narodom, med tistim, ki sicer slepo drvi skozi drn in strn za klerikalci, se pojavljajo glasovi, ki si upajo izreči mnenje, da so takozvani liberalci vendarle bolj vneti in požrtvovalni za narodno stvar, kakor tisti, ki imajo ljubezen do ljudstva in delo za narod in domovino neprestano na jeziku in ki so vzeli v zakup vso vero in poštenost. In ti glasovi niso redki, marveč se silno množe, kar dokazuje dejstvo, da se je že Terseglav v »Mladosti« čutil primoranega, da nastopi proti njim. Vsekakor dobro znamenje, ki kaže, da so se ljudstvu vendarle jele odpirati oči, dasi so mu klerikalci nametali vanje toliko debelega peska. Dejstva govore, da bo prišel čas, ko se bo tudi naše ljudstvo iztrezni-lo ter se otreslo svojih sedanjih osre-čevateljev in naj razni Terseglavi še tako zabavljajo na milijonske zapu-ščines na narodne prireditve in na delo za narod. Državni ztor. Dunaj, 10. februarja. Situ vari ja. Med spoŠno pozornostjo vseh parlamentarnih in političnih krogov se je danes dopoldan izvršilo ustanovno zborovanje reorganizirane »Slovanske Enote«, o katerem sem že popoldan poročal. Kakor jo bilo pričakovati je načelnik »Enotnega češkega kluba« posl. dr. F i e d 1 e r postal tudi predsednik nove »Slovanske Unije« — za prvega podpredsednika je bil izvoljen dr. Šusteršič. Tega dejstva seveda nikakor ni smatrati za izraz kake posebne veljave in ugleda, ki ga uživa dr. Šusteršič pri Čehih, temveč je le posledica dejstva, da so hoteli Čehi prepustiti Jugoslovanom prvo pod predsedniško mesto. Ker je klerikalni »Slovenski klub« vsled vstopa štirih Dalmntincev sedaj po številu močnejši, kakor »Zveza Južnih Slovanov«, je bilo lo dej stvo upoštevati in po tej aritmetični lestvi je tudi faktično zio^el dr. Šusteršič med (i podpredsedniki na prvo mesto. Nemci, ki so pričakovali, da bo obstojala cela reorganizacija »Slovanske Enote« v formalnem zborovanju, na kar se bo začelo v L'niji zopet »spanje pravičnih« so bili razočarani nad žilavostjo, s katero je nova orga- nizacija takoj posegla v parlamentarno življenje. V dvojnem oziru si je danes že stavila konkretna naloga: formalno vprašanje parlamentarnega programa se jutri nričenjajoči parlamentarni pavzi je bilo proklamirano za skupno ter sklenjeno se izreči proti temu, da bi se seja proračunskega odseka vršila za časa dele-gacijskega zasedanja; oa tudi stvarna in sieer jako važn«. zadeva, bančno vprašanje, je bilo proglašeno za skupno. Ko se zbornica zopet sestane, bo »Slovanska Enota« enotno zasledovala gospodarske in narodne interese Slovanov pri novem bančnem zakonu. Domnevanje Nemcev, da ostane nova parlarnentarnaorganizacija brez realnega pomena je že današnjim prvim dnem srečno ovrženo. Nemški listi seveda izražajo še drugo domnevanje, da se tudi nova »Enota« ne bo mogla vzdržati. Jugoslovani, pravijo, so se izročili popolnoma komandi Čehov, bodo morali hoditi za Čehe po kostanj v ogenj, ter delati češko politiko. Kmalu sprevi-drjo, da jim to ne bode v korist temveč v veliko škodo — in odtegnejo so skupnosti v »Enoti«. Ta svoja zatrjevanja utemeljuje nemški tisk z dejstvom, da imajo Čehi v odločilni parlamentarni komisiji 17 mandatov, Jugoslovani pa le 8 in Star^rusi 1. Pri tem seveda pozabljajo, da je v statutu določba, ki izreka, da so le oni sklepi obligatorni za vse klube, ki so bili sprejeti s */4 večino. Ker znaša 3/4 večino pri številu 26\—20 glasov, je jasno, da se proti volji Jugoslovanov ne more ničesar obveznega skleniti — da celo »Zveza Južnih Slovanov« nima navzlic svojim S glasom nikakor popolnoma vezanih rok — ker je za skrajnr slučaje še vedno dana možnost — abstinence. Naravno je sicer, da se bo češki vpliv v »Slovanski Enoti« kolikor možno uveljavljal, toda na lojalnost svojih čeških kolegov se smejo Jugoslovani zanesti in predsednik dr. Kiedlcr jim je to danes znova slovesno izjavljal. Resno in vztrajno sodelovanje pa jih bo v ostalem vedno obvarovala nevarnosti, da podležejo v kakem vprašanju zunanjim vplivom. Na kratko sem žc včeraj označil cilje oživljene »Slovanske Enote«: omogočiti uspešno pozitivno delo slovanskih poslancev v narlamentii ne le za specifično slovanske tetovee tudi skupne državne Interese. To je le tedaj mogoče, ako s*3 vstvari neobhodni predpogoj — objektivna, tudi Slovane vpoštevajoča vlada. Proti se* ■■ ranci ■ mi-.—: en w* is——assssszi danji nemški vladi more biti stališče »Slovanske Enote« le eno — namreč opozicijonalno. Specijalno za nas napredne Slovence je to dejstvo posebne važnosti, ker smo v zadnjem času morali že z nekako bojaznijo opazovati, kako trpijo naši narodni interesi vsled skozi in skozi oportunistične, že z vihrajo-čimi zastavami v vladni labor korakajoče slovensko - klerikalne politike. Morda pomen ja ravno dejstvo, da je dr. Š u s t e r š i č e v a »prosta roka« v »Slovanski Enoti« nemogoča za njega največji poraz. Mož, ki je v delegaciji s patosom izjavil, da bo glasoval za vse milijonske kredite — bo moral pri tozadevnem glasovanju v parlamentu oddati svoj glas proti tem kreditom ali pa oditi! Že iz tega malega karakterističnega fakta sledi, koliko je verjeti klerikalnemu pripovedovanju — da je dr. Šusteršič eden glavnih sočinite-ljev pri reorganizaciji »Slovanska Enote«. Dejstvo, da se je »Zveza Južnih Slovanov« kot prva na vprašanje načelnika »Enotnega češkega kluba« izrekla za reorganizacijo na podlagi novega statuta — je oilo *;udi za naše klerikalce — vis major, ako niso hoteli ostati — popolnoma Izolirani. Plenarna seja. V sejnici vlada danes prav nevarno razpoloženje. Ostremu nasprotovanju socijalnih demokratov in Rusinov proti krošnjarskem zakonu, h kateremu so stavili nad 200 spremi nje valnih predlogov, da zmučijo zbornico in morda v zadnjem trenot ku dosežejo, da se predloga ne sprejme ali na kak drug način vsaj za nekaj časa pokoplje, se je pridružilo ogorčenje nad odgovorom naučnega ministra grofa Stiirgkha na poljske interpelacije, ki je nov dokaz, kako temeljito se je prelevil bivši kolega kranjskega deželnega glavarja, s katerim sta zaeno dosegla tedaj še naprednjaka čast dvornega svetnika, v zaščitnika klerikalne ekspanzije v našem kulturnem življenju. Iz p. Zimmermanna je danes napravil nedolžnega trpina — iz naprednih dijakov pa razdivjano prostozidarsko tolpo. In kar je zlasti dimilo: mini ster je naznanil, da se bo proti na-daljnim »krivcem« začela zopetna disciplinarna preiskava in da oni dijaki, ki bodo v disciplinarni preiskavi, ne bodo pripušeeni k inskripciji za letni semester! Socijalni demokrati hočejo danes še predlagati, da se o tem »odgovoru« otvori debata — pričakovati je burnih prizorov. Vj LISTEK. Prvo (vede. Spisala U t v a. Angelica je slonela na oknu. Zunaj je bila lepa, topla cvetoča pomladna noč. Na vrtu so se belile črešnje in stezale so svoje cvetoče veje preko zelene vrtne ograje proti košatim kostanjem ob cesti, katerim so se mogočne veje šibi le pod težo grozdnatih cvetov. V grmičjih duh-tečih majnic se je mehko oglašal slavček s svojo večno zaljubljeno kompozicijo. Molče je zrla Angelica na polje, vrt in cesto. Kakor krona obkrožale so ji težke, temne kite drobno lepo glavico. In nocoj je bilo v tej glavi-ci toliko sladkih, mehkih in prijetnih misli. Lani osorej je sedela pred hišo pod cvetočimi kostanji. Tako-le o mraku, čisto sama samcata. Počasi so se prižigale zvezdice na nebu, i*>-lagoroa druga za drugo. Iz vrta so duhtele majnice in črešnje. Pa je prišel po beli cesti, sam bog vedi zakaj, ravno tisti hip, ko je mislila tako živo nanj. Prišel je in stopil k nji. V gumbnici je imel živo-rdečo dubtečo vrtnico. Med belimi zobmi je držal cigareto. Majhne brčiće so mn poredno silile na dan. Prisede! je k nji. Kakor kristalen vrelec zažuborele so mu prijazne in mehke besede iz ust. Razprostrl je pred njeno dušo vso svojo bodočnost, polno lepih zlatih upov in sanj. Bajni grad se je dvigal ponosno in visoko pod zlate oblake. In ondi sta kraljevala on in ona, Angelica in Dorče. Nizko pod njima so koprneli cvetoči vrtovi, izginjale bele hiše, gubila se je bliščeča cesta. Kristalen vrelec njegovih mehkih besedi je žuborel dalje in dalje, tišje in tišje. Vtihnil je. Tedaj je Angelica začutila, da jo drži mehko za roko. Zdrsnila se je. Na pragu je stal njen oče. Trd je bil njegov pogled in jezen. »Pa kaj posedaš sedaj pred hišo!« je dejal odurno. »Hladno je! Iztakneš bolezen, pa bo sitnost pri hiši. Idi gori!« Molče je Angelica vstala. Nemo ji je stisnil Dorče desnico in odšel. Videla sta se še parkrat mimogrede, potem pa je odšel v daljno veliko mesto na šole, in ni čula ničesar več o njem.--- . . Zopet cveto črešnje, dunte majnice; ob cesti ee belijo kostanji. Vse je kot pred letom, toda v srcu je An-gelici drugače. Živo ji stopa v spomin oni večer. Tedaj Je&ila^koro otrok. Tisto otroško prijateljstvo do Dorceta se je namenilo v sladko hrepenenje po ljnbenu. Ko> sedaj le prišel tako po cesti, kakor tedaj! Ko bi stopil k nji! Kaj bi ji povedal? Ali misli še tako kakor lani? Ali je dozorelo tudi v njem tisto hrepenenje, kakor ga čuti ona! Ali jo povede kdaj seboj v oni zlati grad, visoko pod oblake!--- Na cesti sta se pojavila dva čila vranca. Pred hišo se je ustavil voz. Angelica se je za hip zavedala. Glasna,' neprijetna govorica in težki koraki na stopnicah so jo prebudili iz mehkih sanjarij. Vrata so se odprla. V njeno sobo je stopil oče. Trd in grozeč je bil njegov glas. »Nadgozdar je prišel. Pojdi v sobo in ne delaj sitnosti. Stara si že dovolj. Take partije ne bo nikoli več. Pusti tisto tvoje neumno študeniov-sko budalo. — Pridi takoj i mano. Nocoj moramo biti na jasnem, da se odloČi!« Angelica se je stresla. Zlati grad se je sesul. Molče je sledila očetu . . . Pozno vnoč so zahrskali nadlo-garjevi vranci pred durmi. Jasna mesečina je padala na speči vrt in belo cesto. Mrzel piš se je pridrvil od nekod. Cvetoče veje so zatrepetale. Kakor goste snežinke u si palo se je cvetje v vetrn raz drevje. Čez trenotek je bilo prvo cvetje na beli cesti poteptano od nadlogarjevih vramcev, ki so se veseli vračali e snu Kovanja s svojim gospodarjem proti dom. Uberu nos a malo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel. (Konec.) Zgrozili so se obsojenci, ko so zagledali pred seboj iz grmad grozeče križe. Kakor besen je začel trgati Drganec ob svojih verigah, vrgel se je obupan po tleh in bil krog sebe z nogama, da se hlapci niso upali do njega. Vpil je, da je pretresalo živce celo krvi vajenim vojščakom. Slednjič so ga vendar obvladali, vtaknili so mu v usta železno hruško, da ni mogel več s svojim vpitjem motiti pobožnih kartuzijanov v njih molitvi. Topo je zrl pred se ogljar Toma-žek. Na glavi je imel visoko krono iz trdega platna in na njej je bilo v kričečih barvah naslikano z neokretno roko kako odpira hudič žrelo in hoče požreti od strahu sključenega starca, ki skuša še v zadnjem trenotkn skriti vrečo denarja. Vedno se je obračal Tomažek nazaj proti Svetemu Jovu: »Ne pozabi na mojo dušo« ga je spominjal, »denar veš kje leži zakopan.« Župnik Jovo je molčal in privzdigoval veliki bronasti križ: »Ne pel ji nas v skušnjave!« »Denar je za mojo dušo, ali slišiš sveti, dobri, ljubi gospod, za mojo dušo!« je tarnal Tomav lak in se opotekal, kar ga je sunil hlapec pod rebra. »Libera nos a malo!« je odgovoril Jovo. Kakor da ga trese mrzlica je korakal zraven To-mažka Cekon z napol zaprtimi }črai in težke solze so se mu utrinjale na lica. Zadnja v sprevodu je bila Rezi-ka. Pa to ni bila več Rezika od nekdaj. Srepo so gledale njene oči, usta je imela široko odprta in v dveh curkih ji je tekla kri na razgaljene prsi. Odrezali so ji bili jezik na povelje župnika Jova, da ni mogla izdati, kar je vedela o Ivanu. Na ostriženi glavi je imela tudi ona visoko krono iz trdega platna in na nji so bili naslikani z neokretno roko nesramni prizori. Grgrajoči, skoro živalski glasovi in njen v grozi spačeni obraz je pričal o njenih nečloveških mukah. Zasmejala se je, ko je zagledala pred seboj visoke križe, grozeče iz širokih grmad, zasmejala se je in nov curek penaste krvi se ji je ulil iz ust, zasmejala se je, a njen smeh se je glasil kakor rjovenje na smrt zadete živali in lice se ji je spačilo v blaznem strahu. Dospeli so na morišče. Kakor na povelje so planili hlapci po obsojencih in jim potrgali obleko raz telesa, v drugem hipu pa so jih že tndi postavili pred križe. Drugega za drugim ho vzdignili, roke so jim vpogni-li nazaj črez preenice in svezali na krbtn. Se noge so jim privezali ob pokončno drevo in notam so odstopili. Basi BBBBBaaai umm poz nm večernih urah bo, krVor se upa, končano glasovanje o kroa-njarskem zakonu — ce v zadnjem trenotku ne nastanejo še kake nepričakovane medigre. Predsedništvo je ze popoldan jako strogo prakticiralo določbe poslovnika in štirim govornikom je bila odvzeta beseda, ker niso govorili k stvari. V naslednjem kratko poročilo o seji: Trgovinski minister dr. \V e i s s-k i r c h ne r je odgovarjal na razne v debati izražene pomisleke z ozirom na paragraf 60. obrtnega reda. Minister je mnenja, da ta zakonski načrt nikakor ne bo tangira) paragrafa 80. obrtnega reda, — Naposled je rusinski poslanec B u d z y n o w s k i izjavil, da zakon škoduje gospodarskemu razvoju rusinskega prebivalstva. Stavil je več izprem i nje valnih predlogov, ravno tako tudi sledeči govornik krščanski socijalist po&l. Schaehinger. Sne. demokrat poslanec Widholz je polemiziral s trgovskim ministrom, ki je trdil, d« krošnjarji kupčujejo iudi z nenravni-mi.predmeti, in izjavil, da mu je samo enkrat neki krošnjar ponudil tak predmet, kar se pa ui zgodilo v kakem delavskem okraju temveč p< d arkadami. Seveda gobezdavi M a 1 i k ni mogel molčati in je zaklical, da s tem vendar še ni dokazano, da kroš-njarstvo ni škodljivo. Posl. Sc h cifer: »Aha, zopet Maiik, tisti gospod, ki je svojega tovariša dejansko napadel.« Posl. H a n u s c h je oa Maliku napravil poklon: »Vi merda niste najneumnejši, prav gotovo pa najsu-rovejši človek v sejnici.« To je M a-1 i k hitro potrdil ter obljubil Htinn-schu zaušnico. Posl. H i e g e r: »Kaj pa je bilo z Markuaom, ki je 9 električnem tramvaju klofuta! Maiika.« Ta zabava je trajala dalj e;isa Na to je mogel posl. W i d h o i z šele zopet govoriti in se je v svojem zaključnem govoru izjavil proti zakonu. , Knez Auersperg je zavzel prav čudovito in naravnost smešno stališče. Po njegovem mnenju ta zakon sicer krošnjarstva direktno ne prepoveduje, vendar ga pa posamezni paragrafi faktič. onemogočilj< jo.Vsak pameten čovek bi mislil, da bo knez Auersperg kot zastopnik kočovarskih kn> šnjarjev glasoval po tej svoji izjavi proti zakonu. Toda modri knez je izjavil, da bo glasoval za zakonsko predlogo. Govorilo je še več posla-cev, na kar je bila debata zaključena. Ko sta še govorila generalni pro-go-vornik M a v e r in kontra - govornik Kol iseher, je začel M a 1 i k pri stvarnih popravkih govorili o svojem dvoboju s prof. Mahlerjem. Podpredsednik Pernerstorfcr mu je odvzel besedo, češ, da Mali kov dvoboj nima s krošnjarskim zakonom prav nikakršnega stika, Lavnotako je odvzel podpredsednik besedo posl. Starčku. Dve in pol ure je trajalo glasovanje. Odklonili so se skoraj vsi izpreminjevalni predlogi. Zakonska predloga pa skoraj gotovo ne bo uzakonjena, ker ima yse nolho protislovij. To mnenje je izjavil tudi referent posl. S t u r m. Ob četrt na deset ->e je začelo drugo branje društvenega zakona. Ko so se prečitala še razne interpelacije, je predsednik četrt na enajst zaključil sejo. Prihodnja seja se bo primernim potom naznanila. itemftontcijorlne predrznost! sitfe ljudskega 1'rtja. Celje, 9. febr. Graška »Tagespost« je priobčila danes sledeče poročilo: »O priliki ljudskega štetja na Spod. Štajerskem in Koroškem so razvili državni uslužbenci slovenske narodnosti §!• vahno agitacijo. Pritiskal! so na prebivalstvo v jezikovnomešanlh krajih, da bi navedlo slovenščino kot obče-valni jezik. V posameznih krajih je zadela ta slovanska agitacija ob hudo nasprotje občin in večine prebivalstva. To je rodilo deloma pritožbe na kompetentne oblasti, deloma ostre proteste nemškega prebivalstva, ker so oblasti mirno trpele gonjo slovenskih uradnikov. Tudi proti Južni železnici so bile naperjene pritožbe nemških občin, ker so bili uslužbenci tega podjetja celo v čis+o nemških krajih v službi slovenskih agitatorjev. Poslanci Hofmann-Wellenhof Marckhl in Wastiau so n»v«vtli posamezne slučaje in vložili interpelacijo na ministra notranjih zadev, da odredi takoj natančno preiskavo glede slovenske agitacije pri ljudskem štetju.« Razumi* se, da ima ta interpela-j cija v prvu vrsti namen odvrniti pozornost VLade in javnosti od nečednih mahinacij, ki so jih izvrševali uslužbenci nemških občin in razni, od vlade nastavljeni ter od »Siidmarke« podkupljeni števni komisarji v obmejnih občinah ter po mestih in trgih na Spod. Štajerskem. Dalje pa ima ta interpelacija namen ovaditi one državne uslužbence, ki so imeli v jezikovnom^šanih ali celo pretežno nemških krajih toliko poguma, da so navedli za so in svoje slovenske družine slovenščino kot občc.valni jezik. To in nič drugega je tista nevarna agitacija, nad katero so se tako hinavsko zgražali nemškonacijonalni petelini po naših mestih in trgih. Kar se tiče Južne železnice, niso seveda Uradniki tudi ničesar drugega storili, kakor da so osiaii pri resnici in se držali določil zakona o ljudskem štetju. Pa ta seveda za Nemce ne eksistira, kadar se gre za naeijonnlno gonjo proti posameznim slovenskim uradnikom« Da so se mnogi slovanski, osobito češki uradniki strahopetno uklonili nemškemu terorizmu pri Južni železnici, za to imamo dovolj dokazov. Na neki postaji blizu Celja je navedel Češki postajenačelnik /.a se in celo mnogoštevilno rodbino nemščino kot obcevalni jezik, dasi ve vsako dete v dotični, notabene, slovenski občini, da ne znata niti mati in žena dotičnega uradnika nobenega drugega jezika kot češčino. Slovenski Števni komisarji pa so se žalibože naravnost strahopetno držali zakona in ga celo kršili v prilog Nemcem: kajti kako bi si "mogli drugače misliti, da eksistirajo v trdo slovenskih občinah, 3, 4; 8, 10 oseb z nemškim občevalnim jezikom, dasi no pripadajo edini rodbini ali hiši, temveč so razstreseni po celem kraju in imajo slovenske žene in deco? Ta slovenska strahopestnost in kulantnost napram posameznim rojenim, a že davno poslovenjenim Nemcem ter nemšku-tarjem se bode grdo maščevala in nič preveč ne trdimo, ako pravimo, da bi se take malomarne števne komisarje moralo postaviti na pranger. Marckhl, \Vastian in drugi prijatelji teh dveh junakov hočejo morda s svojo predrzno in čut pravičnosti vsakrga človeka izzivajoče interpelacijo doseči, da bi vlada vsled pritiska ogorčenega javnega mnenja ne odredila revizij ljudskega s'etja v marsikateri nemškutarski občini na Spod. Štajerju po nepristranskih uradnikih. V Konjicah se je to že zgodilo. Saj je bilo tudi v nebo vpijoče, kako se je tam s pritiskom, obljubami iu grožnjami deeuniralo Slovence. GraŠki »Tagblatt« je celo pisal, da je prebivalstvo s tem, da jo protipostavno navedlo nemščino za svoj obcevalni jezik, izrazilo le zaupanje nemškutarskemu trškemu županu Kowatsehu! V Celju še vedno nimajo rezultata o ljudskem Štetju, dasi Je isto le dovrieno > marsikaterem večjem Štajerskem mestu in dasi razpolaga nas magistrat s takim štabom dobro plačanega uredništva, da dosesa gotovo b nemžkonaeijonainim Gradcem vred rekord v Avstriji! Godile some seveda v Celju pri ljudskem štetju take reči, da jo prokleta dolžnost vsakega in vseh slovenskih po? slancev, zahtevati takojšnjo revizijo, kakor hitro bodemo imeli rezultat. Mestni urad je, kakor smo že v »Blo-venskcm Narodu« poročali* odpovedal sodnljsko stanovanje neki ubogi perici, ki je stanovala v mestni hlfti in po resnici ter pravici navedla slo* venščlno kot obcevalni jezik. Vemo nadalje za slučaje, da so mestni uslužbenci izpolnjevali pole različnim slovenskim ženicam, ki ne znajo pisati in si tudi z obširnimi števnimi polarni niso vedele pomagati. Povpraševalo se je ljudi, če sploh znajo nemški in vočigled takim osebam je zapisal potem komisar nemščino in slovenščino kot obcevalni jezik, ker obvelja samo eno, se je slovenščino nedvomno črtalo. Prej omejeno postopanje celjskega mestnega urada je preznačilno ravno tako kakor je preznačilno, da štajerska na mestni ja ni postopala postavno proti mestnemu uradu in da mu je sploh še pustila izvrševati ljudsko štetje. In kaj se je vse zgodilo v Ormožu, Mariboru, Ljutomeru itd., to je bilo že v »Slov. Narodu« na dolgo in široko popisano, in kaže, da je avstrijsko ljudsko štetje specijaliteta in pravi evropski škandal. Pričakujemo, da se bode našel med našimi poslanci človek, ki bode po pravici odgovoril čedni kompaniji, katera se sedaj hinavsko zgraža nad ljudskim štetjem na Spod. Štajerju po vzgledu tistega, ki je sam kradel in kriči potem iz polnih pljuč: »Držite tatu!« An:mi]i«Itfrlll. V I dr i j i, 8. februarja. »Slovencev^ poročevalci; iz deželnega odbora dr Lampe ali dr, Pe-gan, ne vemo, kdo opravlja ta nad vse častni posel, je v ponedeljkovi številki »Slovenca« priobčil sledečo bombastično notico: »Iz deželnega odbora. V Idriji slavi anarhija prave orgije. Liberalno socijalistički bl^k misli, da sine teptati postave in se norčevati iz- oblasti. V -zadevi Kohaiovc kleti sta bili vloženi pritožb) od dveh strank. Vkljub temu se je začelo takoj graditi, češ, potem se deželni odbor ne bo več upal stavbe prepovedati. Vkljub temu, da je bila stavba opetovano brzojavno ustavljena, se je gradilo dalje. Pritožbi je bilo iz stvarnih razlogov ugoditi iu vsled tega Je stavbo odstraniti. Anarhistična družba misli, da se ne bo nihče upal postave izvršiti. Županstvo svoje dolžnosti ni izpolnijo. Celo deželna gostiJničarska zadruga *A je mobilizirala. Deželni odbor je sklenil: 3. Protipostavna zgradba se odstrani po organih deželnega odbora. 2. Deželni gcstilničarski zadrug/ se odgovori da je prekoračila sv..j delokrog, kar je tembolj obsojati, ker je dobila subvencijo od deželnega odbora. 3. Sodm zapisnik ,ki vsebuje razžalitev deželne avtonomne oblasti, se pošlje prezid iju c. kr. deželnega sodišča v uradno postopanje.« Tako »Slovencev« resnicoljubni poroeevaleč. Razumen človek bo rekel: precej slabo vest mora imeti deželni odbor, če mora s takimi bohne-čimi frazami operirati. Iz neznatne stavbne zadeve je po zaslugi skrajno pristranskega postopanja deže lnega odbora nastala afera, za katere izid se zanima vsa javnost. Utihnile so molitve kartuzija-nov, preglasnih so zvonovi po cerkni-ki kotlini, umrli so zadnji glasovi vsenaokrog, le obupno i h ten je in zamolklo grgranje se je glasilo od križe v sem. Prvi se je vstopil pred zbrane centenar s Hasberško graščine ter prečital s svečanim glasom obsodbo nesrečnikov na smrt na grmadi. »Ce-kon, Diganec, ogljar Tomaže k iu Be-zika Ribičeva so očiti čarovniki in vešče, kar so priznali tudi na vprašanja v mučilnici. Obsojeni so jk> krvni pravdi gosi>oda Rauberja, da Očisti živi ogenj svet njih grešnega in bogokletnega početja. Obsojeni pa so na isto smrt še stari Ribič, njegova oba sinova in njegova, druga hčer.« Hlapci, ki so stali pod križi, so pritrdili na vsak manjši, doslej še prazni križ, po en list z imenom enega obsojrnca. »Vsak, ki jih sprejme pod streho« je nadaljeval centenar, »zapade isti kazni. Brez pravde so in prosti, da jih sme nekaznovan ubiti vsak, ki jih sreča.« Za centenarjem 6e je oglasil pater Joahim iz Bistre. Prečital je najprvo bulo papeža Inocenca VIIL, ki se prične z besedami »Summis de*i-derantrs affectibus« in v kateri za-noveduje, da morajo duhovniki zasledovati, preganjati in uničevati vesce in čarovnike. Začele so se potem molitve, klanjali in križali so se kartu-zijani, padali so na kolena in zopet vstajali, hodili na desno in se vračali na levo, škropili so z vodo zdaj grmado, zdaj gledalce, zdaj zopet sami sebe, obračali so se proti vsem štirim vetrovom in razprostirali roke kakor k objemu, zraven pa so peli, govorili ali mrmrali molitve in reke, premolknili pač tudi za par trenot-kov, kakor bi se hoteli poglobiti v svete misli, potem pa v mogočnih akordih zastavili zopet s pesmi je, ki se je končala z gromovitim: »Libera nos a malo.« —-- »Turki!« so vpili bežeči kmetje, ki so drli proti Šteberški graščini. »Turki prihajajo!« je naznanil poten jezdec, ki je prisopel med zborovale«. »Za retami so mi na brzih konjih. Od Snežnika sem me že pode. Takoj morajo priti!« Okreuil je konja, zasadil mu ostroge, da se je začela vzpenjati izmučena žival in v diru je izginil na poti proti Grahovem. Umolknile fo molitve kartuzija-* nov, plaho so s;« spogledavali oni, ki so še pred trenutki hladnokrvno zrli na muke svojih ubogih žrtev. Vse misli so bile pri preteči nevarnosti, pozabljeni so bili čarovniki in strah jim je bil zaoisan na bledih obrazih. kartuzijani in gospoda, ki so se še pred trenutkom oblastno šopirili in se naslajali ob mukah kmeta, so bežali proti gradu, da zasedejo brze ko^je in odneso vsaj golo življenje pred krvoločnimi Turki. »Zažgite!« je za povedal §veti Jovo hlapcem in iztrgal enemu gorečo bakljo iz rok ter jo porinil v grmado. Zloben nasmeh je igral krog njegovih ustnic ko so za ječali napol onemogli obsojenci na križih, potem pa je z brzimi koraki šepal za pobeglimi. Krvavo je 6vetila goreča armada čez jez?ro. Utihnilo je ječanje, le prasketanje ognja je motilo svečani večerni mir. Ustavila se je četa turških konjenikov pred grmado. »Taki so ti psi!« je zagodrujal star sivolas beg in pogladi! konja po vratu. »Nobenega prizanašanja njim, ki so hujši od zverine!« se je obrnil proti svojim vojičakom. »Kakor hočejo sami,- tako storimo mi z njimi« mu je odgovoril mlad voiščak in tlesknil ob svojo krivo sablja »Naprej!« je z*povedal stari beg in od ta ha H so jezdeci ob obrežju proti OeAnici. Podamo kratek pregled te zadeve. Gostilničar Alojzij Kobal v Idriji je vložil prošnjo pri županstvu, da sme poleg svoje hiše štev. 198 na dvo-v rižeu zgraditi klet e teraso v višini nasipa, po katerem vo/i erarična cestna železnica in vodi javna pot. Klet bi bila 21 m dolgu in 155 ni široka, zidana iz betona, prav tako bi bila terasa iz betona na železnih no-sačih, ki bi bili na cul strani t zidar ni v hišo štev. 108. Pri stavbi bi torej ne bilo nikakih lesenih obsr>,nih delov. Zgradba bi bila do višine poda v pritličju hiše štev. l:«8, kakor tudi dveh sosednih hiš. Dvorišče med hišami deli neznaten po'.očok, ki v poletnem času skoraj usahne, in se od-taka skozi odprtino pod že jmenje-nim nasipom. Ta potoček naraste le ob času hudih nalivov, takrat prestopi svojo malo strugo in, se razlije po dvorišču sosede Poljnnškove, ker to leži nižje od Kobalovega in voda nastopi tudi v hlevu, kojega Dpd je skoraj v višini struge potočka. Zunanja stena nove Kobalove kleti*se na zgornjem koncu skoraj dotika struge, na spodnjem pa je nad meter oddaljena od odprtine (tuneb). skozi katero teče potoček. Nova klet torej niti najmanje ne ovira potočkovega toka, ker zgradba nc zadeva nikjer struge, marveč je celo primerno odmaknjena od te. Tudi more vode le toliko ndta-kati, kolikor bi to d«»puščala odprtina, ki pa pri najvišjem stanju vode ni niti za eno petino napolnjena. Nova klet pa je za cel meter odmaknjena od omenjenega predora. Pripomniti je treba še važno dejstvo.da je potoček zemljekhjiŽna last c. kr. era rja, torej ne javna. Na Kobalovo prošnjo je idrijsko županstvo razpisalo konnsijonelni ogled na licu mesta. Sosedi, ena klerikalna, druga takrat še napredna, se ogleda niste udeleži'.!, pač pa ste vložili pravočasno pritožbo proti stavbnemu dovoljenju, ki ga je izdalo županstvo, ker se ni pri ogledu podalo proti nameravani zgradbi nikakega ugovora in je bila srnvha sicer v tehničnem oziru neoporečna. Sosedi t in ugovarjali iz ognjavarnostuih ozirov ter da nastane vsl^J nove stavbe večja nevarnost od strani potočka in bo nova stavba zapirala svetlobo. C. kr. erar, ki je edini neposrednji sosed nameravane stavbe, ni imel nobenega ugovora proti stavbi- Občinski odbor idrijski je vložene ugovore iz javnih ozirov zavrnil kot neutemeljene, sicer,pa pritožnici odkežal ua civilno pravdno pot. Pritožnici s*a se pritožili dalje na ..deželni odbor, ki je pritožbi ugodil ne sicer iz razlogov pritožbe, marveč vsled formalno nepravilnega postopanja, češ, da pri krajevnem ogledu ni Ml navzoč nepristranski izvedenec ter razveljavil stavbno dovoljenje županstva. Oo bi bil deželni odbor pravilno postopal, bi bil takoj tudi meritorno razsojal o vloženih ugovorih, tako pa ni nobena stranka vedela pri e>.m da je. Vršila se je nova obravnav.* na licu mesta in pri tem sta fungirala kot stavbna izvedenca arhitekt Holinskv iz Ljubljane in c. kr. poltr Vidmar iz Jdiije. Oba izvedenca sta izjavili, da je stavba neoporečna v tehničnem uziru iu tudi ni nikakega javnega pomisleka proti zgradbi. Zooet je županstvo izdalo stavbno dovoljenje in občinski odbor je vloženo pritožbo zavrnil. Proti sklepu občinskega odbora vloženi pritožbi je deželni odbor uirodil ter ukazal, da se mora med trm zgrajeno klet nemudoma podreti. Svojo rešitev je deželni odbor izdal šele po treb mesecih in jo utemeljil iz javnih ozirov ognjevarnesti ter vsled neznatnega potočka, ker bo v slučaju nalivov povečana uevarr.ost za ljudi in njih lastnino. Klerikalni gospodje pri deželnem odbora le vsjed trga toliko časa niso izdali rešitve, ker je bil Oswald na potovanju v sveto deželo in tudi je bilo treba precej tuhtanja, da bi se našli j'ivni razlogi proti zgradbi. Deželni odbor je razveljavil prvo uradno postopanje, ker ui bil pri komisijonelnem ogledu navzoč stavbni izvedenec Vsakdo bo tedaj pričakoval opravičeno, da bo deželni, odbor pri novi odloviHi upošteval iz-vedenčevo mnenje. Toda to mnenje ni bilo za Oswalda ugodno, za to sc ^deželni odhor tudi r.I nanj oziral. Pa, če že ni hotel dež*lui odbor zaupati pri ogledu navzočim izvedencem, na i bi vsaj poslal svojega izvedenca v Idrijo. Toda tudi tega deželni Odbor ni hotel, ampak slepo je zaupal Oswaldu. Mogoče se je celo bal, da bi g[a tudi deželni tehnični urainik pustil na cedilu, ker bi se bal bjaniaže; kajti še vsak tehnično naooraŽen uradnik, ki je videl to stavbo, se je smejal javnim razlogom dežtlncga odbora. Sicer pa je tudi lnjikn nerazumljivo, kako naj bo železno betonska stavba ognjenevarna in neznaten ivtoček s.par litri vode nevaren ljudem in njih lastnini, če In tudi pri tem ne upoštevali, da je ptivntna last in nova stavba niti najmanje ne zadeva potočkove stroge. Vsakdi more prevideti, da tu niso odločevali stvarni razlogi, nrnrvei edino strankarski po želji c. kr. kateheta OMniltfavki je pri deželnem'odbora kranjskem idrij- I j sko županstvo in idrijski občirski od* j bor. I Kobaiu je bilo torej zaukazano, da mora takoj podreti zgrajeno stavbo, ki ga je veljala nad 6tW K Trpeti pa bi moral tudi stroške |>odiranja, ki bi ne bili ravno majhni, ker se betonska stavba ne da kar tako lahko razdirati. Umljivo, da bi ta nozoeni-lo toliko, kakor sebi samemu uničiti eksistenco. Kobal se je poslužil vseh pravnih pripomočkov, da to prepreči. Pred vsem je vložil proti odloku deželnega odbora pritožbo na i.pravno sodišče, obenem pa prosil pri deželnem odboru, da se s podira n jem toliko časa počaka, ua bo upravno sodišče rešilo pritožbo če bi pri deželnem odboru odločevali ressamostvar-ni razlogi, bi niti trenutku ne pomišljaj ugoditi Kobakrvi prošnji. Toda deželni odbor ni imel sočutja d«» ubogega obrtnika, marveč krntkomalo prošnjo, zavrnil, "češ,'da rnviio javni (!) oziri"zahtevajo takojšnjo odsira-nitev samovoljno zgrajene. Prav to najlepše karakter izu j 3 klerikalno večino v deželnem odboru, ki hoče na vsak način uvesti srednjeveško inkvizicijo za napredna krauiske deže-lane. Ker torej Kobal sam ni Hotel podirati in se pri ponovnih dražbah ni zglasil noben podjetnik, ki bi hotel podirati in uničevati imetje svojemu stanovskemu tovarišu pričV.ltuj^ Idrija po zadnjem sklepu deželnegu ' odbora kaznjence iz deželno prisilne delavnice, da bodo to bogudopadljivo delo opravili. Preori-'ani smo, da bi pošten delavec, pa naj bi bil v £e tako veliki sjli, tega dela ne opravljal. To so torej tiočr org jo \ i jih slavi anarhija v Idrlj«. To idrijsko anarhistično družbo, ki noče ukloniti tilnika klerikalnemu terorizmu v deželnem odboru, treba brez pankma uničiti! Ne,*kleFikalni gospodje pri deželnem odboru, anarhije v Jdriji ui. Te. ima danes svoje gnezaj v deželnem dvorcu na Kongresnom trgu v Ljubljani. Tu se brez srnu u teptajo pravice naprednih občinskih odborov in brez stvarnih razlogov razveljavljajo njihovi sklepi po želji nekaj fanatiziranih kaplanov. To je dam.s vsa modrost klerikalne \ «;litikc v deželnem odboru. In to se po nase m mnenju sme opravičeno imenovati anarhijo. O preznačilnem Kobalovem slu« Čaju pa se.bo Še na drugem mesturaz-pravljalo in po zaduženju ožigosalo. Stiocl volilcev In votilk priredi Gospodarsko nanredno druSf jo 7. za Wi okraj /. f soisolo, 11. fefiniaria on po! 8. xm v gostilni „pri Sodčku" = v Hrenovi ulici. Na shodu govori g. Adolf Eibnikar o političnem položaju, zUrt z ozirom na bližnje občnske volitve v Ljubljani, Somišljeniki Iz bližnjih ulic, vsi na shod, da zveste cisto resnico S Politični kronika. Seja klubskih načelnikov se je vršila včeraj popoludne. Posvetovali so se o delovnem kalendariju za bodoči teden. Predsednik dr. Pattai je zahteval, naj proračunski odsek zboruje tudi med delegacijskim zasedanjem. Zastopniki »Slovanske Unije« so se izrekli zoper to. Ministrski predsednik baron Bienerth je izjavil, da je nemogoče, da bi se posvetovanja proračunskega odseka nadaljevala med delegacijskim zasedanjem. Po daljši debati so se zedinili, naj se opusti namera, da bi proračunski odsek in delegacija obenem zasedali. Danes se bo v proračunskem odseku začela generalna debata 6 državnem proračunu. Nato bodo parlamentarne počitnice, vendar se bo pa skušalo doseči, da 6e bo med zasedanjem delegacijskih odsekov do pri-četka plenarnih delegacijskih sej vršila ena ali dve zbornični seji. v katerih se bo absolviral društveni zakon ter na željo vlade začelo tudi posvetovanje o rekrutnem zakonu, Plenarne seje državnega zbora se bodo najbrže zopet pričele v drugem tednu meseca marca. Referenti finančnega odseka so imeli včeraj posvetovanje, v katerem so skienili, finančnega ministra naprositi, naj po končanem delegacij-skem zasedanju poroča, če se bodo obdržali obstoječi davčnoreformni predlogi. Splošno se je poudarjalo, da finančni odsek ne more več nositi odgovornosti, ker toliko časa ne zboruje. ..... V ogrskem državnem zboru je podpredsednik Kossuthove stranke Szentivamvi zavračal obrekovanja finačnega ministra. Poživljal je finančnega ministra, naj se določuo izjavi o bombah, o katerih je govoril. Govornik nima strahu pred kom-promitacijami. Ce pa minister ne more dokazati svojih besed, tedaj so navadna obrekovanja, ki nimajo drugega namena, nego da finačni minister odvrne pozornost dežele od tega, da se je svojcčasno faktično na podlagi samostojne banke pogajal z neodvisno stranko in da je celo hotel vstopiti v neodvisno stranko. Nato se je nadaljevala generalna debata o bančni predlogi. Trg. minister H i e-r o n y m i je odgovarjal grofi; An-drassvju. Finančni minister L u -k a c s je priznal, da je bil pristaš samostojne banke. Poslanec J u s t h je povedal, da se je Lukaes svojeeasuo izjavil zato, sprejeti vprašanje samostojne banke v vladni program in vstopiti v neodvisno stranko. Justh je v avdijenei pri cesarju označil Lu-kaesa kot pristaša samostojne banke, na kar mu je cesar odgovoril: »Ne, Lukaes je pristaš skupne banke!. Na to je Justh izjavil, da se noče več pogajati z Lu kaose m. Finančni minister je bil mnenja, da so bili to privatni, neobvezni pogovori. Opozicija je na to hrupno zahtevala, naj se seja prekine, česar pa predsednik ni hotel storiti. Na ernogorsko-iurški meji so se l■•■»javili nemiri. Iz Serrega st;ž odšla dva bataljona proti Škadru. V Uoiii, ialeč od črnogorske meje, je nek upornik usmrtil enega častnika in tri ^ojake. • * V bolgarskem sobranju je zahteval minister za javna dela izreden redit v znesku 25 milijonov fran-. Od te vsote je namenjenih 18'. ... milijona za gradnjo železnic, -5 milijoni za nakup vozov, 3 milijoni za gradnjo mostov, postaj in drugih železniških naprav. Kredit naj se pokrije iz doneska izdanih zadoižuic tu izdanjem zakladnic s 6mesečnim <>kom. * Situacija v Turčiji je slaba. Javna tajnost je, da se za pomlad pripravlja velika revolucija. Cela diplomacija to ve in tudi turška vlada. Morda ^e viadi posreči obvladati si-tuacijo. Ce.se pa zodinijo Albanci, Arabci in Sirci — kar so skoraj gotovo zgodi — tedaj bo položaj vlade no težaven ia nevaren, ker bo mora.] a razdeliti svojo vojno silo. Prej * to ni bilo mogoče, ker Albanci niso imeli med seboj nikakega stika. Za o stavnega režima se pa poslan -cj vr>ak dan snidejo v parlamentu ter se lahko dogovore o skupnih korakih. Parlament, ki naj bi bil največja opora novega režima, postaja naj- • eja nevarnost. Arabci so prej začeli, dočim naj Albanci začuo šele spomladi. Morda je bil to samo premišljeni manever, da je Turčija svoje vojaštvo poslala iz Evrope. S tem bo olajšana vstaja na Balkanu. Turki so faktično odpoklicali znatno število vojaštva iz svojih posadk v VIbaniji, Stari Srbiji in Makedoniji. Vlada ve, da se Albanci pripravljajo '•^tajo, toda si ne more pomagati. Morda pa vpliva tudi Nemčija, ki 'ma največji interes od tega, da si zajamči perzijski zaliv, da se Turčija bolj pc*ea z Arabci nego z Albanci. Morda pa hoče vlada s tem tudi ugoditi Albancem. Toda ljudje, ki poznajo razmere v Albaniji, trdijo, da jo razdor med Albanci iu Turki nepremostljiv. To je veliki udarec za avstrijsko politiko na Balkanu, ki je mat rala tesno zvezo Turkov in Albancev kot edino sredstvo za to, da se zajamči mohamedanska hegemonija na Balkanu. Albanci do zdaj niso hoteli sodelovati z balkanskimi Slovani. Vsled grozo vi tosti, s katerimi so jih preganjali Mladoturki, so se zatekli v Črnogoro, kjer so našli varnO zavetje. Crna gora je postala pri Albancih zelo popularna. Co zdaj albanska nstaja ne bo imela uspeha, tedaj bo pritisk turski na Albance še krutejši in Albanci se bodo v svoji obupnosti vrgli v naročje kraljevine črnogorske. Orna gora dobiva torej precej lepe perspektive. In morda se zgodi, da bO centrum srbske države na Balkanu preložen iz Belgrada v Cetinje. To bi tudi manj nasprotovalo stremljenju Avstrije, kajti s tem bi se ne zapirala Avstriji pot do Soluna. Tudi Italija bi podpirala to stremljenje. Za Italijo je življensko vprašanje, zabraniti, da Avstrija ne pride v Albanijo. To se je videlo pri rvformni akciji, ko je bil Avstriji prideljen skopijanski vilajet, ki je nadaljevanje njenega pota iz Bosne v Solun; takrat je Italija takoj zahtevala kot kompenzacijo vilajet mo-uastirski, ki je delil Avstrijo od Albanije. Ker Italija z ozirom na svojo alijanco sama ne more dobiti Albanije, ima velik interes pri tem, da dobi Crna gora vpliv v Albaniji. Kakor torej razmere kažejo, se bodo Srbi morda vendarle sporasumeli z Albanci. Revolucija v Mehiki je zadušena. Insurgenti, ki se nahajajo okoli Jna-reza, so navadni roparji. Zadnji revo-lucijonar, Madero, je pobegnil, ostale vodje revolucionarjev so usmrtili. Tristo vladnih vojakov je obkolilo neko hišo, v kateri so bili voditelji revolucionarjev. Revolucijonarji so se držali več ur. Ko so končno vendarle zavzeli vladni vojaki hišo, so vse tnože postrelili, le dvema ženskama so prizanesli. Madero sploh nima več pristašev. Štajersko. Drobne novice. Ponesrečil se je g. Franc C i z e j, župnik v Velenju. Padel je na polzki poti in si močno poškodoval levo nogo. Ubogi nemški otroci v velenjski šulferajaki šoli bodo sedaj menda brez potrebnega krščanskega nauka. — Poročil se je v Zg. Poljskavi dr. A. P e -č o v n i k, gimnazijski učitelj v Mariboru, z gdč. M. Hojnikovo, bivšo učiteljico pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. — V Trbovljah je sklenil, kakor poroča »Straža«, občinski odbor prispevati za električno razsvetljavo v farui cerkvi t>00 K. Razmere »von Anno dazumal« v Rogaški Slatini. Iz Rogaške Slatine nam pišejo: »Jako dobro se godi v našem slatinskem paradižu g. Robertu K n r i j u. Mož ima nadzorstvo nad delavci, ki delajo za deželo in si ume napraviti iz tega posla prav lepe jK>stranske dohodke, ako so resnični podatki Simona Hernavsa. Ta debi vee je pred tremi pričami (imena v uredništvu »Slov. Naroda« za Štajersko na razpolago) pripovedoval, da je nosil takrat, ko je bil v dnini za deželo, Robertu Kuriju jajca, špeh, klobase in krompir, vsega v skupni vrednosti do sto kron. Končno se je le izpametoval in je ustavil svoje darove. Izjavil je Kuriju, da nima nobene kokoši več. Odslej je bi! Kuri napram njemu čisto drug; Ilernavs mu čisto nič več ni prav napravil in končno je moral kot pijanec delo pri deželi pustiti in doma ostati, dasi H-ernavs ni noben pijanec in si je s svojim delom tudi nekaj zaslužil. Da tu v lepem našem kopališču vladajo še razmere kakor r^vou Anno dazu-mal« v Avstriji pri vseh uradih in kakor jih danes nemško-naoijonalni listi, protektorji slatinskib poveii-kašev, poročajo včasi iz blažene Madžari je in iz najbolj skritih kotov Rusije.« Iz Celja nam poročajo, da se je klerikalnim posojilnicam izplačalo vso dežele, ki so jih imele v podjetju slovenske tiskarne in Zvezue trgovine. S tem odpade torej za klerikalce vsak povod za nadaljuo hujskarijo proti temu narodnemu podjetju. Zanimiva epizoda iz spodnješta-jerskega pravosodstva. Celjska »Siid-steior. Volksstimme« je priobčila zanimiv dopis iz Maribora, ki prav lepo osvetljuje sodnijske razmere, ki vladajo v tem mestu. Načelnik kraj-nega šolskega sveta v Studencih, Feliks Vokač, jo pisal v zasebnem pismu nadučitelju na tamošnji nemški šoli, da pije učiteljica Jurič med poukom alkoholne pijače. Prvi sodnik sploh ni pripustil obtožencu (eurič je. namreč Vokaea tožila> dokaz, resnice; 5el7 let. Dr. Benkovičeve interpelacijo. Veliko veselosti jo vzbudilo v Celju naslednjo poročilo mariborsko »Straže«: »Radi kuratole dr. štor (!) na Teharjih je interpeliral dr. Benkovič pravosodnega ministra, zahtevajoč na podlagi znane kazenske obravnave, da okrajno sodišče v Celju vso potrebno ukrene.« Aka je stvar resna in ni kdo dr. Bonkoviča v »Straži« prav nekrščansko potegnil, potoni se je dr. Benkovič zopet enkrat v svojem sovraštvu do gfosp. dr. Janka Serneca, kateri mu je enkrat v Brc-žicah s pasjim bičem korigiral katoliške pojme o časti, nesmrtno blamira!. Kajti okrajno sodišče v Celju je že 30. januarja pod številko P. IV. 247/8—196 izdalo sledeči sklep: »V kuratelni zadevi kuranda dr. Štora se njegov predlog, naj se mu namesto dosedanjega varuha (dr. Janka Serneca) postavi drug knrator, kot neutemeljen zavrne. Razlogi: Kurand se v utemeljevanju svojega predloga predvsem sklicuje na tnsodni kazenski akt Ana Stor in dr. Janko Semen proti Iv. Štoru, oes, da se je v tem postopanju dognalo, da ima knrator dr. Janko Sernee nedopustno razmerje s kurandovo soprogo Ano Stor. Sodnija se je prepričala, da je to očitanje neosnovano (in je bil Ivan Stor, brat kuranda dr. Štora zaradi častikraje v vseh 13 pod obtožbo danih točkah obsojen, dr. Benkovičn pa se je dokaz resnice popolnoma ponesrečil.) Ravno tako je tudi neopravičen drugi razlog, da je namreč ku-rator nesposoben gospodar, kar je sodnija že večkrat na podlagi poizvedovanj in po izvedencih sedanje ku-r a to rje v o gospodarstvo spoznalo kot primerno in dobro. Na sklicevanje na dopise v časopisih (»Straža«, »Slovenec« in »Slov. Gospodar«) se sodnija ne more ozirati, ker ti dopisi no podajo nobenega dokaza o verodostojnosti kurandovih navedb. Sicer pa je. ta predlog zavrniti že z ozirom na svojcčasno stavljeni predlog kuranda, naj se ga izpusti iz skrbstva, ker >ta si ta dva predloga v protislovju. C. kr. okrajna sodnija v Celju, oddelek IV., dne 30. januarja 1911.« — Okrajno sodišče v Celju je torej |s brez Ben kovice ve interpelacije, ki doseza gotovo vrhunec :smeš-nosti iu zlorabe parlamenta za zasebne odvetniške kšefte, »ukrenilo vse potrebno.« Menimo, da si je dr. Benkovič nadel preveliko nalogo; ne verjamemo namreč, da bi zmagal vse ogromno delo interpelacij zaradi svojih ponesrečenih pravd. Te interpelacije končno prav nič ne pospešujejo narodnih in gospodarskih interesov pobožnih dr. Ben kovice vih voli Ice v. Trbovlje. Z ozirom na neznosno draginjo priredi naše telovadno društvo »Sokol« v soboto, dne 18. februarja v Fortejevi dvorani na Vodab velik mednaroden semenj, za kate-r ga vlada po celi dolini veliko zanimanje. Pa kdo bi se ne zanimal za prireditev, ki mu v teh dragih časih nudi za malo ceno obilo neprisiljene zabave. Priprave za ta semenj so v najboljšem tiru: priglasilo se jo že veliko sojmarjev iz vseh krajev, na sejmišču samem pa se že postavljajo šotor ji in bazarji. Na ta semenj opozarjamo zlasti naše bližnje sosede iz Zagorja, Hrastnika, Litije itd., da naj ne zamude lepe prilike in naj pribite v velikem številu v našo pisano družbo. Brezplačni vozovi bodo p. n. vnanjim gostom pri prihodu in za odhod na razpolago. Celje. Opozarjajo se enkrat na jutrišnjo predstavo v celjskem »Narodnem domu«. Začetek točno ob polu 8. uri, ker je igra »Velikomestai zrak« precej dolga. Glasbeno društva v Mariboru. Vsi redni, podporni člani in vsi prijatelji glasbenega društva in glasbe še uljudno vabijo v torek, dne 14. sve-čaua 1911 ob polu 0. uri zvečer v restavraciji (kmetski sobi) »Narodnega doma« udeležiti se prvega občnega zbora glasbenega društvo v Mariboru. Iz sodne dvorane v Mariboru. Dne 7. t. in. stal je pred našim okrajnim sodiščem Juri Jagoditseh. občinski odbornik iz Slovanske Bistrice in predsednik tamošnje nemške posojilnice. Pri obravnavi so jo ugotovilo, da je ta občinski odlKirnik že devetkrat sodnijsko kaznovan. To pot ga jo. dolrtela deseta Kazen #lol>o v znesku 100 K. To je tipus renegata na južnem Štajerskem. Iz Maribora. O naših sodnih razmerah bode treba enkrat obširnega poročila. Za *edaj opozarjamo le na nebroj nemških avskultatitov, ki ne zuajoč niti besedice slovensko vstopajo v naša sodišča, pišejo zapisnike ob slovenskih obravnavah m delajo sodbe o obtožencih, ki ne znajo besedico nemško. T>a se pravica lomi, kakor stare prekle preko kolena, pokazale bodo nekatero sodne zadeve, ki jih bo-demo spravili v javnost. Konec mora biti enkrat tistemu škandaloznemu protežiranju Sudmarko^eev, kakršno gojijo neznaPce & la Fraidl In kopec mora biti enkrat temu juridicnemn m asa kri ran ju slovenske stranke pred temi sodišči. Roroiko. Ljudsko štetje« Pri ljudskem Katja v Vovbrah pri Veliko ven so baje našteli 1080 Slovencev in 356 Nemcev. Pred desetimi loti je bilo razmerje 1440 Slovencev in 50 Nemcev. V Kotljah so našteli 803 ljudi, mod njimi 78 z nemškim ohcevnlnim jezikom, v resnici pa je dobro šteto v Kotljah nemško govorečih ljudi 17 med njimi tudi en mutec. V Gorjah nad Vrbo so napravili 8o Nemcev, pustili pa Slovencem 42 duš. Naj bi napravili v deželnem zboru vendar že enkrat zakon, da je edino dovoljeni obcevalni jezik sa Koroško nemški! Prste odrezal. V Št. Jakobu ob cesti je ta teden rezalni stroj odrezal neki deklici tri prste na le 'i roki. Deklica bi bila skoro izkrvavela. Prepeljali so jo v bolnišnico v Celovec« Prentoabe posestev. V Spodnjem Dravogradu je kupil Strnadovo hišo njen dosedanji najemnik gostilničar in mesar J. Pšeničnik za 17.000 K. — Veliko posestvo Landsman v Rab-štanju je kupil od Al. pl. Mohren-schilda g. M i ne bek iz, Vuhreda, ki misli tam postaviti tovarno za ciko-rijo. Deželna kmetijska soia. Na posestvu grofa KristaInika v Srednjih Trušnjah v občini Važenbcrg fC 1k> napravila, kakor se govori, leželna kmetijska šola za Spodnje Koroško, ki bi morala začeti že v jeseni Vso priprave za ureditev bodo stale okroglo 130.000 K. Pobil se je. Ko je stopil Jožef Vvurnitzer, delavce pri Moschoerju, iz neke predmestne kavarne v Celovcu, je padel čez stopnice in se pobil tako hudo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je čez Iva dni umrl. Ustrelil se je. David VVucherer, vojak 7. pešpolka v Celovcu še je ustrelil s službeno puško v prsi in je bil takoj mrtev. Za vzrok samomora se ne ve, vsekakor pa bi bilo dobro, da vojaške oblasti to doženejs sicer rado kaj obsodi na poveljnikih. Za kačje glave. Koroški deželni odbor bo plačal letos za vsako glavo strupene kače t K nagrade. Glavo je treba poslati še sveže na občinski urad, ki jih pošlje potem deželnemu odboru v Celovec. Nagrade se izplačajo potem v mesecu decembru. Prlmorslio, Kako delajo v goriški deželni blaznici s slovenskimi uslužbenci. Malo je tam slovenskih uslužbencev pa so s temi postopajo jako grdo. Neki slovenski strežaj je govoril po telefonu slovensko z načelnikom streža-jev, ki je seveda hud Italijan. Koj na to je prišel k njemu ta »capo« ter ga ozmerjal in mu prepovedal govoriti slovensko, češ, da je uradni jezik italijanski ter da se mora torej govoriti le italijanski; rekel j-znati in da ima tak ukaz tud! od višjih gospodov. Oni Slovenec je bil klican dugi dan k upravitelju, ki je vso verjel »eapotu«, kar je povedal, na kar je Slovenca odpustil iz službo. Ta se je pritožil na deželni odbor. Torej niti govoriti slovensko ne smejo slovenski uslužbenci v goriški deželni blaznici. Taki so sadovi Pajer Gregorčičeve zveze ob ki movedi v deželnem odboru, dr. Štepaučičit in Ber-buču. Obolel je na umu občinski zdravnik v Bovcu dr. Vorel. Pripeljali so ga v Gorico v opazovalnic:» k usmiljenim bratom. Ba je bolan na umu, se jo opažalo že lep Čas. Volitev županstva v Bovcu. Pn občins. volitvah v Bovcu jc bil letos hud boj. Nastala je lula nekaka samostojna stranka, v katero so vstopili tudi nekateri, ki se jih štelo že za klerikalce, ali to so bili bolj vsled posebnih razmer kot iz prepričanja. Sli so v boj proti bivšemu županu, ki so je prelevil iz naprednjaka v klerikalca, naveličani so bili terorizma in bali so so, da bi bi1 o še hnj^e v oljčini, če bi imela klerikalnega žanana. Zmagali so pri volitvah, bivši župan ravno toliko da je še zlezel v starešinstvo. Sedaj je izvoljen za župana Leopold Jonko; ooJžupani pa so: Fran Ostan. Anton Straussgitl, fvan Kravanja, Fran Ken.li, Andrej Mra-kič, Ivan Pavlin, A nor* j Lajler, Ivan Mrakie. Volitev- starešinstva in županstva se je vršila z devizo: S. L. S. ne bo komandirala v Bovcu! Poskusen samomor. 31 letna Ana Cejuto, stanujoča v Pa?estrinijevi ulici Št. 3 v Rojanu je skočila pred-snočnem z ulico Pomagna 10 m globoko na spodaj ležečo uho Fabio Se-vero, vendar pa se je samo neznatne poškodovala. Prepeljali so jo v bolnišnico. Za vzrok toga poskušenega samomora so ne v>\ Samomor. Prinesli smo poročilo, da so našli neko gospodično Ivanko Tornič mrtvo v njenem stauova-nju v Rojanu št. 70. Ta vest so jo izkazala kot popoln mn neresnična vsled česar jo lajata) popravljamo. Ljudsko Štetje. Pod županstvom Anhovo šteje občina Anhovo 823 prebivalcev, občina Plave GSJ in t »biina likanje 360 prebivalcev; v županstvu Št. Viška rora pa šteje Št. Viška gora 898, Pra?h?tnobrdo 056 in Police 143 prebivalcev; županstvo Vrtovin ima 659 prebivalcev. Od kod ta veter? Z novim lolom so se razmere pri okrajni sodniji v Kopru temeljito predrngačil.i in to na škodo seveda samo Slovencev. Z novim letom so bili tam odpuščeni vsi slovenski pisarniška uomočniki, tako da je ostal na sodniji od celega pisarniškega osobja en sam Slovenec. Med sedmimi slugi pa sta siuo dva Slovenca. In to se godi v okraju, ki je po pretežni ver-mi slovenskih Opravičeno vprašamo lahko: Od kod ta veter?.Ali bi nam n* vedeli no to odgovora gospodje pn v*$ji deželni solni ji v Trstu t Ravnatelj traaak* tramvajske šnmpt. Za ravnatelja ttiaJke irsm- vajse družbe je imenoval upravni svet na mesto umrlega ravnatelja Wignyja dosedanjega tajnika te družbe g. Josipa Revisa. Trst in ljudsko štetje. Nad 70 tisoč prebivalcev je vpisalo slovenski obcevalni jezik. To seveda strašuo jezi Italijane in Nomec. Zakaj se v tem slučaju tako *tra*i*n razburjajo Nemci, je res težko umevno, da Italijanom ni posebuo lahko pri srcu, da so morali njih zagrizeni komisarji sami našteti toliko -čavov in šklafov pa se da prav I ihko razumeti. Ta strašni strah m pn to presenečenje, da se je dobilo med Slovenci v Trstu kar 70 tLsoč zavednih ljudi pa je zbegal magistra to vce v Trstu tako, da ne vedo kaj bi počeli. Zatekli so se k reviziji in v ta namer iznašli novo sredstvo. Zatajili so kar enostavno števne pole onih. ki so sc vpi«ali za Slovence, in od katerih upajo, da bodo lepe ali grde besede revizorjev na nje kaj vplivale. Tem natvezijo, da na magistratu nlmjjo nj*ih pol, ter jih silijo, da naj podpišejo druge pole. Ce ostane v veljavi t* od raasii-stratovih organov izvedena rev izija, bodo požrli Lahi še marsikatero slovensko dušo. Upati pa je, iu tega se nadejamo, če vlada noče po« tat i prava marijoneta, s katero bi se igral vsak, ki niti državljanske pravice nima v Avstriji, da bo vlada podrezala v to sršenovo gnezdo in pomagala resnici in pravici do ve*j ve. Ko bi šlo popolnoma po pravici, je *udi še število 70.000 Slovencev v Tr-tu premajhno, kajti števni komisarji so že storili svoje, da bi na vsak način našteli čim več Ital'janov. Da se pa Nemci razburjaj i nad tem rezultatom, to je že od sil*. Kako lepo :»i bilo pač, ko bi vpisalo vseh teh 70.0U0 ljudi nemški obcevalni jezik! To bi bil lep, trden steber nemštvr. ob obali Adrije. Most se gr*i li od obeh koncev bi vpili v svet! Tale. v teh vrstah, iščite, gospodje z magistrata svojo sovražnike. Glejte podvojili in potro-jili so se v zadnjih desetih letih in to z našim in vašim kapitalom. Mi smo bili od nekdaj tn in naše število jc le naravna posledica razvoja mesta. V odstotkih računano nas ui b:J»« tudi pred desetimi teti manj kakor danes,' samo da ste nam takrat lažje pogoltnili na stocino duš ker se nismo čutili tako edine kakor danes. Oni pa so priromalt s «evera brez našega dovoljenja in sc vsesali kot pijavko, teh pa ne viii'e in jih celo veselite. In to si zapomnite so Niti on Italijan v Trstu ni postal Slovenec, pač pa ste Ugab;ti sto in *to svojih bratov, ki so so pogrcznili v nemško m morju. Poskusen samomor. V kavami »Chiozza« v Trstu je ustrelil 201etni trgovski pomočnik Peter Blasio iz revolverja na sobe. Samo lahko ranjenega* so pripeljali v bolnišnico. S pestjo. V Krminu so se v n<*ki gostilni vsled nesoglasja v politiki stepli gostje. Neki Anton Marčon je dobil med pretepom tak udarec na oko, da je oslepel in so ga morali prepeljati v bolnišnico v Trstu. Nezgode, V bolnišnico v Trstu so pripeljali prod včeraj šu jem 441etmga Viktorja Exnerja, ki c\ je bil med delom izpahnil nogo. 13ietnemu kovaču Jožefu Valenčiču je priletel kos železa v oko in mu je poškodov.'. kletna služkinja Terezija Šl«bar se je poparila vsled česar so jo morali oddati v bolnišnico. Nove ladje »Prostega pleveli a*« Predvčerajšnjem so podpisali v Trstu pogodbo, vsled katere preidejo Llovdovi parniki »Istri««, »India« in »Moravia« v last društva >-Prosto plovstvo«. Društvo ima sedaj 10 ladij v skupni izmeri 48.700 ton. Goljuf. Neki goljuf, ki pravi, da so piše Jones, je dvignil pri več t**ža-ških trgovinah neopravičeno denar na račun londonske ivrdke Strup. Tržaški zastonnik te tvrdke je naznanil zadevo policiji. Dnevne vesti. Zopet »velikanski u peh- klerikalnih poslancev. Včerajšnji »Slovenec« je priobčil vrtoglavo notico, v kateri do neba povišuje »velikanski uspeh«, ki so ga baje dooegli klerikalni poslanci v proračunskem odseku glede slovenskega vsoueiliškoga vprašanja. »Slovenec« nravi, da je proračunski odsek sprejel dr. Koro-ščeva »predloga«, da se prizna reci-proceta zagrebškega vseučilišča in se store vse potrebne predpriprave glede slovenske univerze, kar jc-, baje toliko, kakor uresničenje slovenskega vseučilišča. To je čisto navadno 6le-parstvo in pesek v oči nepoučenim masam. Debela laž je namreč, da hi bil proračunski odsek snrejel kakršenkoli predlog dr. Korošca, ker sploh dr. Korošec ni stavil v tem od« soku prav nobenega predloga. Dr. Korošec je pač predlagal dve ponižni resoluciji glede jugoslovanskega v senčil iškega vprašanja, toda nr*! sprejetim predlogom in sprejeto resolucijo je nebotičen razloček Sprejet predlog nora vlada vpoStevati in Izvesti, sprejeta resolucija )ta je samo izražena zelja, ki jo lahko vUda uvo- V ogrskem državnem zboru je podpredsednik Kossuthove stranke S2entivaaiyi zavračal obrekovanja finačnega ministra. Poživljal je finančnega ministra, naj se določuo izjavi o bombah, o katerih je govoril- Govornik nima strahu pred koni-promitacijami. Ce pa minister ne more dokazati svojih besed, tedaj so navadna obrekovanja, ki nimajo drugega namena, nego da finačni minister odvrne pozornost dežele od tega, da se je svoječasno faktično na podlagi samostojne banko pogajal z neodvisno stranko in da jo celo hotel vstopiti v neodvisno stranko. Nato se je nadaljevala generalna debata o bančni predlogi. Trg. minister H i e-r o n y m i je odgovarjal grofu An-drassvju. Finančni minister L u -k a c s je priznal, da je bil pristaš samostojne banke. Poslanec J u s t h je povedal, da se je Lukaes svoječasno izjavil zato, sprejeti vprašanje samostojne banke v vladni program in vstopiti v neodvisno stranko. Justh je v avdijenei pri cesarju označil Lu-kacsa kot pristaša samostojne banko, na kar mu je eesar od govoril: >Ao, Lukaes je pristaš skupno banke!:- Xa to je Justh izjavil, da se noče več pogajati z Lukacsem. Finančni m i-n i s t o r je bil mnenja, da so bili to privatni, neobvezni pogovori. Opozicija jo na to hrupno zahtevala, naj se seja prekine, česar pa predsednik ni hotel storiti. Na črnogorsko-turški meji so se pojavili nemiri. Iz Serrecra- sta odšla dva bataljona proti Skadru. V Uoiii, nedaleč od črnogorske meje, je nek ^mik usmrtil enega častnika in tri rojake. V bolgarskem sobranju je zahteval minister za javna dola izreden ■dit v znesku 25 milijonov fran-. Od te vsote je namenjenih 18*/* milijona za gradnjo železnic, o milijoni za nakup vozov, 3 milijoni za gradnjo mostov, postaj in drugih železniških naprav. Kredit naj so pokrije iz doneska izdanih zadoižuie In izdanjem zakladnic s ^mesečnim *< »kom. Situacija v Turčiji je slaba. Javna tajnost je, da se za pomlad pripravlja velika revolucija. Cela diplomacija to ve in tudi turška vlada. Mor d s so v i adi posreči obvladati si-seijo. Če so pa zodinijo Albanci, Arabci in Sirci — kar se skoraj go->vo zgodi — tedaj bo položaj vlade no težaven ia nevaren, ker bo morala razdeliti svojo vojno silo. Prej ni bilo mogoče, ker Albanci niso H med so boj nikakega stika. Za asa ustavnega režima se pa poslanci v^ak dan snidejo v parlamentu ter se lahko dogovore o skupnih korakih. Parlament, ki naj bi bil največja opora novega režima, postaja naj* i eja nevarnost. Arabci so prej začeli, dočim naj Albanci začuo šele spomladi. Morda je bil to samo prebijeni manever, da je Turčija ie vojaštvo poslala iz Evropo. S tem bo olajšana vstaja ua Balkanu. Turki so faktično odpoklica li znatno vilo vojaštva iz svojih posadk v Vlbaniji, Stari Srbiji in Makedoniji. Vlada ve, da se Albanci pripravljajo • -tajo, toda si ne more pomagati. Morda pa vpliva tudi Nemčija, ki 'ina največji interes od tega, da si /ajamei perzijski zaliv, da se Turčija bolj peča z Arabci nego z Albanci. Morda pa hoče vlada s tem tudi ugoditi Albancem. Toda ljudje, ki poznajo razmere v Albaniji, trdijo, da jo razdor med Albanci in Turki nepremostljiv. To je veliki udarec za a v-rijsko politiko na Balkanu, ki je smatrala tesno zvezo Turkov in Albancev kot »dino sredstvo za io, da se zajamči mohamedanska hegemonija na Balkanu. Albanci do zdaj ni-»0 hoteli sodelovati z balkanskimi Slovani. Vsled grozo vi tosti, s katerimi so jih preganjali Mladoturki, so se zatekli v Crnogoro, kjer so našli vemo zavetje. Crna gora je postala pri Albancih zelo popularna. Ce. zdaj albanska ustaja ne bo imela usjieha, tedaj bo pritisk turški na Albance še krutejši in Albanci se bodo v svoji obupnosti vrgli v naročje kraljevine črnogorske. Orna gora dobiva torej orecej lepe perspektive. In morda se zgodi, da bo centrum srbske države na Balkanu preložen iz Belgrada v Cetinje. To bi tudi manj nasprotovalo stremljenju Avstrije, kajti s tem bi se no zapirala Avstriji pot do Soluna. Tudi Italija bi podpirala to stremljenje. Za Italijo je življensko \prasanje, zabraniti, da Avstrija no pride v Albanijo. To so je videlo pri reformni akciji, ko je bil Avstriji prideljen skopijanski vilajet, ki je nadaljevanje njenega pota iz Bosne v Solun; takrat je Italija takoj zahtevala kot kompenzacijo vilajet mo-nastirski, ki je delil Avstrijo od Albanije. Ker Italija z ozirom na svojo alijanco sama ne more dobiti Albanije, ima velik interes pri tem, da dobi Crna gora vpliv v Albaniji. Kakor torej razmere kažejo, se bodo Srbi morda vendarle sporazumeli z Albanci. » Revolucija v Mehiki je zadušena. Insurgenti, ki se nahajajo okoli Jua-reza, so navadni roparji. Zadnji revo-lucijonar, Madero, je pobegnil, ostale vodje revolueijonarjev so usmrtili. Tristo vladnih vojakov je obkolilo neko hišo, v kateri so bili voditelji revolueijonarjev. Revolucijonarji so se držali več ur. Ko so končno vendarle zavzeli vladni vojaki hišo, so vso može postrelili, le dvema ženskama so prizanesli. Madero sploh nima več pristašev. StoiersRo. Drobne novice. Ponesrečil so je g. Franc C i z e j, župnik v Velenju. Padel jo na pol/ki poti in si močno poškodoval levo nogo. Ubogi nemški otroci v velenjski šulferajski šoli bodo sedaj menda brez' potrebnega krščanskega nauka. — Poroči 1 se je v Zg. Poljska vi dr. A. Peco v u i k, gimnazijski učitelj v Mariboru, z gdč. M. H o j n i k o v o, bivšo učiteljico pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. — V Trbovljah je sklonil, kakor poroča »Straža«, občinski odbor prispevati za električno razsvetljavo v farui cerkvi «00 K. K« zui ere - v on An no da/uma!«: v Rogaški Slatini. Iz Rogaško Slatine nam pišejo: »Jako dobro so godi v našem slatinskem paradižu g. Robertu K n r i j u. Mož ima nadzorstvo nad delavci, ki delajo za deželo in si urno napraviti iz toga posla prav lepe postranske dohodke, ako so resnični podatki Simona Hernavsa. Ta delavec je pred tremi pričami i imena v uredništvu »Slov. Naroda« za Štajersko na razpolago) pripovedoval, da je nosil takrat, ko jo bil v dnini za deželo, Robertu Kuriju jajca, špoh, klobase in krompir, vsega v skupni vrednosti do sto kron. Končno so je h izparnetoval in je ustavil svoje darove. Izjavil je Kuriju, da nima nobene kokoši več. Odslej je bil Kuri napram njemu čisto drug; Ileroavs mu čisto nič več ni prav napravil in končno je moral kot pijanec delo pri deželi pustiti in doma ostati, dasi Hernavs ni noben pijanec in si je s svojim delom tudi n^kaj zaslužil. Da tu v lepem našem kopališču vladajo še razmere kakor »von Anno dazu-mal« v Avstriji pri vseh uradih in kakor jih danes nemŠko-naeijonalni listi, protefctorji slatinskib poveii-kašev, poročajo v čas i iz blaženo Madžar i jo in iz najbolj skritih kotov Rusijo.« Iz Celja nam poročajo, da se je klerikalnim posojilnicam izplačalo vso dežele, ki so jih imelo v podjetju slovenske tiskarno in Zvezne trgovine. S tom odpade torej za klerikalce vsak povod za nadaljuo hujskarijo proti temu narodnemu podjetju. Zanimiva epizoda iz spodnješta-jerskega pravo&odstva. Celjska »Siid-steior. Volksstimme« je priobčila zanimiv dopis iz Maribora, ki prav lopo osvetljuje sodnijske razmero, ki vladajo v toin mestu. Načelnik kraj-nega šolskega sveta v Studencih, Feliks Vokač, jo pisal v zasebnem pismu nadučitelju na tamošnji nemški šoli, da pije učiteljica J uric med poukom alkoholno pijače. Prvi sodnik sploh ni pripustil obtožencu {.nirič je. namreč Vokaea tožila) dokaz, resnice; šok? prizivno sodišče jo istega dopustilo in so izpovedalo pričo, da si je učiteljica Jurič dala nositi od šola-rič mod poukom vino, rum in razno likerje, katero jo pila deloma v knjižnico; šele prizivno sodišče ga jo Predsednik prizivnoga senata, svetnik deželnega nadsodišča Fraidl, je obsodil VokaČa na 50 K globe. V obsodbi se pravi: v.Obtoženee je obdolžil tožiteljico javno nečastnega dejanja, ker je pisal pismo nadučitelju, torej oblasti, in so obsoja na 90 K globo, ker ni doprinesel niti sonce kakega dokaza resnice.« — Vivat institia! V Vitanju je umrl posestnik in župan Edvard M u 11 e i (M u Je j), star r>7 let. Dr. Benkovieeve interpelacijo. Veliko veselosti jo vzbudilo v Celju naslednje poročilo mariborske »Straže«: »Radi kuratele dr. Štor (!) na Tebarjib je interpeliral dr. Benkovič pravosodnega ministra, zahtevajoč na podlagi znane kazenske obravnave, da okrajno sodišče v Celju vso potrebno ukrene.« Aka jo stvar resna in ni kdo dr. Bonkoviča v »Straži« prav nekrŠčansko potegnil, potem se je dr. Benkovič zopet enkrat v svojem sovraštvu do gosp. dr. Janka Seraeca, kateri mu je enkrat v Brežicah s pasjim bieem korigiral katoliške pojme o časti, nesmrtno blamira1. Kajti okrajno sodišče v Celju ie že 30. januarja pod številko P. IV. 247/8—106 izdalo sledeči sklep: »V kuratelni zadevi kuranda dr. Štora se njegov predlog, naj se mu namesto dosedanjega varuha (dr. Janka Ser-neea) postavi drug korator, kot neutemeljen zavrne. Bailogi: Kurand se v utemeljevanju svojega predloga predvsem sklicuje na tnsodni kazenski akt Ana Štor in dr. Janko Sernee proti Iv. Štoru, oes, da se je v tem postopanju dognalo, da ima kurator dr. Janko Sernee nedopustno razmerje s kurandovo soprogo Ano Štor. Sodu U a se je prepričala, da je to očitanje neosnovano (in je bil Ivan Štor, brat kuranda dr. Štora zaradi častikraje v vseh 13 pod obtožbo danih točkah obsojen, dr. Benkoviču pa se je dokaz resnice popolnoma ponesrečil.) Ravno tako je tudi neopravičen drugi razlog, da je namreč kurator nesposoben gospodar, kar je sodnija že večkrat na podlagi poizvedovanj in po izvedencih sedanje ku-ratorjevo gospodarstvo spoznalo kot primerno in dobro. Na sklicevanje na dopise v časopisih (»Straža«, »Slovenec« in »Slov. Gospodar«) se sodnija no more ozirati, ker ti dopisi ne podajo nobenega dokaza o verodostojnosti kurandovih navedb. Sicer pa je. ta predlog zavrniti že z ozirom na svoječasno stavljeni predlog kuranda, naj se ga izpnsti iz skrbstva, ker sta si ta dva predloga v protislovju. C. kr. okrajna sodnija v Co-ljn, oddelek IV., dne 30. januarja 1911.« — Okrajno sodišče v Celju jo toro j žo brez Bon ko viče ve interpelacije, ki doseza gotovo vrhunec ;>meš-nosti m zlorabe parlamenta za zasebno odvetniške kšefte, »ukrenilo vse potrebno.« Menimo, da si je dr. Benkovič nadel preveliko nalogo; ne verjamemo namreč, da bi zmagal vse ogromno delo interpelacij zaradi svojih ponesrečenih pravd. To interpelacije končno prav nič ne pospešujejo narodnih in gospodarskih interesov pobožnih dr. Benkovičevih voli lce v. Trbovlje. Z ozirom na neznosno draginjo priredi našo telovadno društvo »Sokol« v soboto, dne 18. februarja v Fortejovi dvorani na Vodtih velik mednaroden semenj, za katerega vlada po celi dolini veliko zanimanje. Pa kdo bi so ne zanimal za prireditev, ki mu v teh dragih časih nudi za malo ceno obilo neprisiljene zabave. Priprave za ta semenj so v najboljšem tiru: priglasilo se jo že veliko sojmarjev iz vseh krajev, na segmišeu samem pa se že postavlja-jo šotorji in bazarji. Na ta semenj opozarjamo zlasti naše bližnje sosede iz Zagorja, Hrastnika, Litije itd-, da naj ne zamude lepe prilike in naj pribite v velikem številu v našo pisano družbo. Brezplačni vozovi bodo p. n. vnanjim gostom pri prihodu in za odhod na razpolago. Celje. Opozarjanje se enkrat na jutrišnjo predstavo v Celjskem ^Narodnem domti:v. Začetek točno ob polu 8. uri, ker je igra »Velikomestni zrak« precej do-ga. Glasbeno društvo v Mariboru. Vsi redni, podporni člani in vsi prijatelji glasbenega društva in glasbe so uljudno vabijo v torek, dne 14. svečana 1911 ob polu 0. uri Z* eeer v restavraciji ikmetski sobi) »Narodnega doma« udeb žiti se prvega občnega zbora glasbenega društva v Mariboru. Iz sodne dvorane v Mariboru. fine 7. t. in. stal je pred našito okrajnim sodiščem Juri Ja&oditsoh, občinski odbornik iz SUnensko Bistrico in predsedflšk tamošnje nemške posojilnice. Pri obravnavi se je ugotovilo, dn je ta občinski odinirmk že devetkrat sodnijsko kaznovan. To pot fra jo doletela deseta kazen glol>o v znesku 100 K. To je tipus renegata na južnem Štajerskem. Iz Maribora. O naših sodnih razmerah bodo treba enkrat obširneira poročila. Za sedaj opozarjamo lo na nobroj nemških avskultantov, ki ne znajoe niti besedico slovensko vstopajo v naša sodišča, pišejo zapisnike ob slovenskih obravnavah m delajo sodbo o obtožencih, ki ne znajo besedico nemško. Da se pravica lomi, kakor staro prokle preko kolena, pokazale bodo nekatere sodne zadevo, ki jih bo-demo spravili v javnost. Konec mora biti enkrat tistemu škandaloznemu protežiranju Sudmarkoveov, k?kršno gojijo neznalico a la Fraidl »n kopec mora biti enkrat temu jurtdionemn masakriranju slovenske stranke pred temi sodišči. Roroiko. Ljudsko Štetje, Pri ljudskem štetju v Vovbrah pri Velikovcu so baje našteli 1080 Slovencev in 356 Nemcev. Pred desetimi leti je bilo razmerje 1440 Slovencev in 50 Nemcev. V Kotljah so našteli 80:i ljudi, med njimi 78 z nemškim oiieevnlnini jezikom, v resnici pa je dobro šteto v Kotljah nemško govorečih ljudi 17 med njimi tudi en mutec. V Gorjah nad Vrbo so napravili 83 Nemcev, pustili pa Slovencem 42 duš. Naj hi napravili v deželnem zboru vendar že enkrat zakon« da je edino dovoljeni obeevalni jezik sa Koroško nemški! Prste odrezal, V St. Jakobu ob cesti je ta teden rezalni stroj odrezal neki deklici tri prste na ie 'i roki. Deklica bi bila skoro izkrvavela. Prepeljali so jo v bolnišnico v Celovec« Prenombe posestev. V* Spodnjem Dravogradu je kupil Stmaoovo hišo njen dosedanji najemnik gostilničar in mesar J. Pšeničnik za 17.000 K. — Veliko posestvo Landsman v Re.b-štanju je kupil od Al. pl. Mohron-sehilda g. Minebek U Vuhreda, ki misli tam postaviti tovarno za ciko-rijo. Deželna kmetijska šoia. Na posestvu grofa Kristalnika v Srednjih Trušnjah v občini Važenberg -«o bo napravila, kakor se govori, leželna kmetijska šola za Spodnje Koroško, ki bi morala začeti že v jeseni Vso priprave za ureditev bodo stale okroglo 130.000 K. Pobil se je. Ko je stopil Jožef VVurnitzer, delavec pri Moschnerju, iz neke predmestne kavarne v Celovcu, jo padel čez stopnice in se pobil tako hudo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer jo čez Iva dni umrl. Ustrelil se je. David \Vucherer, vojak 7. pešpolka v Celovcu *e jo ustrelil s službeno puško v prsi in je bil takoj mrtev. Za vzrok samomora se ne ve, vsekakor pa bi bih. dobro, da vojaško oblasti to doženejo sicer rado kaj obsodi na poveljnikih. Za kačje glave, Koroški deželni odbor bo plačal letos za vsako #lavo strupene kače t K nagrade. Glavo je treba poslati še sveže na občinski urad, ki jih pošlje potem deželnemu odboru v Celovec. Nagrade st< izplačajo potem v mesecu decembru. Prlmorjtai. Kako delajo v goriški deželni blazni« i s slovenskimi uslužbenci. Malo ie tam slovenskih uslužbencev pa še s temi postouijo jako grdo. Neki slovenski stroža j je Javori 1 po telefonu slovensko l načelnikom streža-jov, ki je seveda hud Italijan. Koj na to jo prišel k njemu ta >capo« *er ozmerjal in mu prepovedal govoriti slovensko, češ, da je uradni jezik italijanski ter da se mora torej govoriti lo italijanski; rekel j*, da ne poznajo slovenščine ter «!a je tudi nočejo poznati in da ima tsk ukaz tudi od višjih gospodov. Oni Slovenec je bi! klican dugi dan k upravitelju, ki je vse verjel »eapotu«, kar je povedal« na kar je Slovenca odpustil iz službe. Ta Se je pritožil na deželni odbor. Torej niti govoriti slovensko ne smejo slovenski uslužb^on v goriški deželni blaznici. Taki so sadovi Pajor Gregorčičeve zveze ob kimovoik v deželnem odboru, dr. štepaučiču m Ber-buču. Obolel jo na usnu jbeinski zdravnik v Bovcu dr. Vorel. Pripeljali so ga v Gorico v opazovalnic » k usmiljenim bratom. Da jo bolan na umu, so jo opažalo že lep čas'. Volitev županstva v Bovcu. Pri občins. volitvah v Bovcu je bil letos hud boj. Nastala je lula nekaka samostojna stranka, v katero so vstopili tudi nekateri, ki so jih štelo žo za klerikalce, ali to so bili bolj vsjed posebnih razmer kot iz prepričanja. Sli so v boj proti bivšemu županu, ki so je prelevil iz naprednjaka v klerikalca, naveličani so bili terorizma in bali so so, da bi bilo še hnj^e v ol>čini, če bi imela klerika*negn župana. Zmagali so pri volitvah, bivši župan ravno toliko da je še zlezel v starešinstvo. Sedaj je izvoljen z* župana Leopold Jonko; noJžnpani pa so: Fran Ostan, Anton Straussgitl, Ivan Kravanja, Fran Keuda, Andrej Mra-kič, Ivan Pavlin, A nor* j Lajlcr, Ivan Mrakič. Volitev starešinstva in županstva se je vršila z devizo: S. L. S. ue bo komandirala v Bovcu! Poskusen samomor. 31 letna Ana Cojuto, stanujoča v Pa?esninijevi ulici št. 3 v Bojanu je skočila pred-snočnem z ulice Poma^ua 10 m globoko na spodaj ležečo ulic > Fabio Severe, vendar pa %fi je samo neznatno poškodovala. Prepeljali so jo v bolnišnico. Za vzrok toga poskusenega samomora so ne ve. Samomor. Prinesli smo poročilo, da so našli neko gospodično Ivanko Tornič mrtvo v njenem stauovn-nju v Rojanu št. 70. Ta vest se je izkazala kot popolnoma neresnična vsled Česar jo lojalno popravljamo. Ljudsko Štetje. Pod županstvom Anhovo šteje občina Anhovo prebivalcev, občina Plave 0^3 in oIm ina tikanje 360 prebivalcev; v županstvu St. Viška rrora pa šteje Št. Viška gora 898. Prapotitobrdo S)5G in Police 143 prebivalcev; županstvo Vrtovin ima 650 prebivalcev. Od kod ta veter? Z novim letom so se razmere pri okrajni sodni ji v Kopru temeljito predrngaČil.* in to na škodo seveda samo Slovencev. Z novim letom so bili tam odpuščeni vsi slovenski pisarnišk? iMunocniki, tako da je ostal na sodni ji od celega pisarniškega osobja en som Slovenec. Med sedmimi slugi pa sta siuo dva Slovenca. In to se godi v okraju, ki je po pretežni ver-mi slovenski. Opravičeno vprašamo lahko: Od kod ta veter? Ali bi nam n* vedeh no to odgovora gospodje pn vaji dcžUni sadni ji v Trstu t Ravnatelj trftaftke tramvajske drnfre. Za ravnatelja tržaške trnje* vajse družbe je imenoval upravni svet na mesto umrlega ravnatelja Wignyja dosedanjega tajnika te družbe g. Josipa Revisa. Trst in ljudsko štetje. Nad 70 tisoč prebivalcev je vpisale slovenski občevalni jezik. To seveda strašuo jezi Italijane in N^m<«. Zakaj se v tem slučaju tako -Jia:i*o rnzhurjsjo Nemci, je res težko umevno, da Italijanom ni posebuo lahko pri srcu, da so morali njih zagrizeni komisarji sami našteti toliko -čavov in šklafov pa se da prav 1 ibko razumeti. Ta strašni strah m pn to pr« sene-čenje, da se je dobilo med Slovenci v Trstu kar 70 tioOČ zavednih ljudi pa je zbegal magistratovee v Trstu tako, da ne vedo kaj bi poeelL Zatekli so se k reviziji in v ta namer iznašli novo sredstvo. Zatapii so kar enostavno števne pole onih. ki so se vpi«ali za Slovence, in od katerih upajo, da bodo lepe ali grde lesede n?vizurjev na nje kaj vplivalo. Tem natvezijo, da na magistratu ni m ij-j njih pol, ter jih silijo, da naj podpišejo druge pole. Ce ostane v veljavi ta od masi-stratovih organov izvedena re\ izi ja, bodo požrli Lahi še marsikatero slovensko dušo. Upati pa je, iu tega sc nadejamo, če vlada noče postati prava marijoneta, s katero bi se igral vsak, ki niti držav 1 janski pravier nima v Avstriji, da bo vbtda podrezala v to sršenovo gnezdo in pomagala resnici in pravici do ve'j-'ve. Ko bi Šlo popolnoma po pravici, je ludi še Število 70.000 Slovencev v Tr4u premajhno, kajti Števni komisarji so že storili svojo, da bi na vsak način našteli čim več Italijanov. Da se pa Nemci razburjaj-) nad tem rezultatom, to je že od sih. Kako lepo »i bilo pač, ko bi vpisalo vseh teh 70.0U0 ljudi nemški občevalni jezik! To bi bil lep, trden steber iiemš;vr. ob obali Adrije. Most sc gri ii od oUb koncev bi vpili v svet! Tale. v teh vrstah, iščite, gospodje z magistrati svojo eovražnike. Glejte podvojili in f*otro-jili so se v zadnjih desetih letih in to z našim in vašim kapitalom. Mi smo bili od nekdaj tu in naše število je le naravna posledica razvoja mesta. V odstotkih računano nas ui b:it- tudi pred desetimi icti manj kakor danes, samo da ste nam takrat lažje pogoltnili na stočiuo duš ker se nismo čutili tako edine kakor danes. Oni pa so priromali s cevera brez našega dovoljenja in se vsesali kot pijavke, teh pa ne vilrte in se jih celo veselite. In to si zapomnite so Niti on Italijan v Trstu ni postal SI: venec, pač pa ste i/;*ub:.ii sto in *to svojih bratov, ki so se poveznili v nem* škom morju. Poskusen samomor. V kavami »Chioz2a« v Trstu je ustrelil 201etni trgovski pomočnik Peter BlasiG iz revolverja na sobe. Samo lahko ranjenega so pripeljali v bolnišnico. S pestjo. V Krm in u so se v neki gostilni vsled nesoglasja v politiki stepi i gostje. Neki Anton Marčon je dobil med pretepom tak udarec na oko, da je oslepel in so ga morali prepeljati v bolnišnico v Trstu. Nezgode, V bolnišnico v Trstu so pripeljali predvčerajšujem 441etn» ??a Viktorja Exnerja, ki ci je bil mod delom izpahnil nogo. 13'ietnemu kovaču Jožefu Valenčiču je priletel kos železa v oko in mu je po5kodov,\ 2Metn& služkinja Terezija Šl»bar se je poparila vsled česar so jo morali oddati v lx>lnišnico. Nove ladje »Prostega plovstva«. Predvčerajšnjem so podpisali v Trstu pogodbo, vsled katero preidejo Llovdovi parniki »Istria«, »India« in »Moravia« v last društva »Prosto plovstvo«. Društvo ima sedaj 10 la-djj v skupni izmeri 48.700 ton. Goljuf. Neki goljuf, ki pravi, da so piše Jones, je dvignil pri več t'*ža-ških trgovinah neopravičeno denar na račun londonske ivrdk^ Strup. Tržaški zastoonik te tvrdke je naznanil zadevo policiji. Dnevne vesti. + Zopet »velikanski u peh- klerikalnih poslancev. Včerajšnji »Slovenec« je priobčil vrtoglavo notico, v kateri do neba povišuje »velikanski uspeh«, ki so ga baje dooegli klerikalni poslanci v proračunskem odseku glede slovenskega \seučiliškega vprašanja. »Slovenec« nravi, da je proračunski odsek sprejel dr. Koro-ščeva »predloga«, da se prizna reci-proceta zagrebškega vseučilišča in se store vse potrebne predpriprave glede slovenske univerze, kar jc: baje toliko, kakor uresničenje slovouskecra vseučilišča. To je čisto navadno sle-parstvo in pesek v oči nepoučenim masam. Debela laž je namreč, da hi bil proračunski odsek snrejel kakr-Senkoli predlog dr. Korošca, ker sploh dr. Korošec ni stavil v tem odseku prav nobenega predloga. Dr. Korošec je pač predlagal dve ponižni resoluciji glede jugoslovanskega vse-učiličkoga vprašanja, toda nvid sprejetim predlogom in sprejeto resolucijo je nebotičen razloček Sprejet predlog mora vlada vpostevati in izvesti, sprejeta resolucija jm je samo izražena Šelja, ki jo lahko vUda ovo- tuje ali ne, kakor se ji jljubi, zakaj resolucija je nikdar no vele prav ▼ nobenem oziru. Koliko sploh zalH&ejo resolucije, imamo klasičen zgled v dr. Kramarovi resoluciji glede ljudskega štetja, ki je bila sprejeta v *an-*kem letnem zasedanju poslanske »bornico. V tej resoluciji se je izrazila želja, uaj se ljudsko štetje vrši na temelju maternega in ne obeeval-nega jezika. Ali se je vlada kakorkoli ozirala na to resolucijo? Cisto nič! Kakor preje, tako r*2 je tudi letos pri ljudskem štetju vpošteval samo občevalni jezik in poieg tega so se pri določevanju občevalnega jezika vršile še take nasiluosli, kakor še nikdar preje. Že na tem slučaju, se lahko spozna, kako dvomljive, vrednosti so resolucije. Sicer pa to vedo klerikalci sami in če hočejo sedaj sprejetim Koroščevim resolucijam pripisati toliko važnost, delajo to samo s tem namenom, da bi sloveuskt javnosti zamazali oči, da bi uc videla, kako strašen i'iasko .*^> klerikalni po-slanei doživeli s svojo polil i Ko. -f Hrvaški listi o dr. Šusterši-eevi politiki. »Agramer Tagblat«, izven strank stoječi list, ki se je doklej skrbno ogibal izreči svojo sodbo o dr. Šusteršiču in njegovi politiki.je priobčil pretekli četrtek članek, v katerem pravi med drugim: >>Dočim hoče Plojeva skupina v parlamentu voditi realno politiko, doseči to, kar je mogoče, ter pospeševati kulturo med slovenskim narodom, tira dr. Šusteršie nesmrtno, nezdravo, ter brezplodno politiko ... Morda bo razpad stare »Slovanske Enote«, izjalovljenje Susteršičeve politiko, donosio Slovencem samo korist. S tem so bodo Slovenci morda osvobodili pretkano, reakcijonarno-agrarne vijugaste politike. Slovencem bi bilo to potreba. Isto volja tudi za Hrvate v dunajskem parlamentu. Hrvati bodo brez Snsteršiča lahko veliko več do-91 irli kakor ž njim...« Ljubljanski škof in rimski papež. »Slovenec« je v izredno lako-nionj in jako nejasni notici poročal, da je rimski papež dovolil duhovnikom nadalnje sodelovanje pri zadru-gah. To je »Slovenec« poročal, čim se škof povrnil iz Rima, torej brez dvoma po škofovi informaciji. Ce je papež ros preklical svoj ukaz, ali če ga je preklical samo za ljubljansko škofijo in v koliko ga je preklical, to so mora šele pojasniti in toliko časa bomo potrpežljivo počakali. Radovedni pa smo, kako vlogo so pri tem papeževem preklicu igrale tiste škandalozne izjave, ki jih je naročil dr. Krek pri svojih zadrugah. Pravijo namreč, da je škof te izjave nesel v Rim in je ž njimi papeža prepričal, da jo potrebno dovoliti duhovnikom sodelovanje pri zadrugah. V tem oziru smo posebno radovedni! +■ Lažnjivega »Domoljuba^ podli in lažnjivi napadi na dobro stoječe in lepo procvitajiMe napredne zavode, so obudili največje ogorčenje v vseh krogih, tudi v klerikalnih krogih, in vsi obsojajo to početje. Ce mislijo gotovi klerik lini krogi, ki ;:im manjka denarja, da bed) z Inžnjivimi napadi kaj pridobil! n da bodo temi napadi priprav;!i ljudi do tega, da jim bodo zaupal? svoj denar, so jako motijo. Da m tudi med duhovniki ljudje, ki jim ni »iv zaupati, to 90 pokazali škof Kahn in prela In Wei>- m Kavser. Naj torej klerikalci kar lopo molče; v Gradiški je marsikdo, ki je vedno večji poštenjak* kakor škof Kahn in prelata Veiss in jKavser! -f Kaj je z »Gospodarsko zvezo«? Klerikalci so v zadnjem času vprizo-rili pravcati bojkot na slovensko napredne zavode. Kakor smo že enkrat naglasa! i, so gospoda igra z ognjem, zakaj tudi njihovo gospodarske organizacije stoje nit dokuj slabih nogah. T j na primer njihova »Oo-spodarsl Zveza« na robu gmotnega propada. Vemo namreč docela pozitivno, da je v zadnjem času izgubila ogromne svote. Navajamo samo en konkreten slučaj, da se nam ne bo očitalo, da lažemo ali ob rek njen m. Leta 1909. je »Gospodarska Zveza'< dobila akcijo glede dobave krme. Pri tej akciji je izgubila 49.000 kron. To lahko dokažemo Črno na belem! »Gospodarska Zveza« je namreč to sama izrecno priznala v vlogi na deželni odbor dne 13. januarja 1910. Zabeležili bi tudi lahko, koliko izgube ima -Gospodarska Zveza« pri dobavi volov za vojno mornarico v Pulju, toda to si prihranimo za slučaj, da bi klerikalno časopisje zopet jelo ščuvati proti naprednim gospodarskim zavodom. -f »Jaz sem pleni. Žukljc deželni glavar vojvodino kranjske. Danes zjutraj ob 8. uri jo pri 10° mraza ubog mestni stražnik zmrzoval na svojem mestu na Dunajski cesti pri .aFigovcu«. Kakor vsakdo ve, je na tem vogalu zlasti zjutraj zelo mnogo opravila. Naenkrat se prizibljc proti stražniku velika in dobro rojena postava, ki se ji je videlo, da je dobro prespana in spočita. Oko postave, pazeče na javni red, niti videlo ni ku-f ras tega obraza mogočnega prišieca-Kar se ta zakadi v premrzlega straž- nika in se zadere nad »jta: »Afi me ne poznate f« Strešnik ttjavi poništio, da ne pozna gospoda, ker gm ni fig nikdar videl. »Jaz sem pl. Huk I je, deželni glavar,« je bil ne ravno prijazni odgovor, »in vi me morate pozdraviti!« Gledalcem se je sedaj nudil prizor za bogove. Prestrašeni stražnik se je ves bled postavil kolikor mogoče »stranim«, je salutiral in prosil mogočnega Sukljeja za odpuščanje. In ljudomili demokratični plemenitnik Franc Sutklje se je prezirljivo odzibal naprej. Kaj se bo s stražnikom zgodilo, šc ne vemo, najbrže ga bodo obesli na kandelabru deželnega dvorca, kjer gospoduje tista podla banda, ki se imenuje »Slovenska ljudska stramka«. Šuklje se je v tem slučaju izkazal v vsi svoji nagoti. Če kak mlad lajtnant kakega vojaka »herstella«, je to še umljivo, zlasti, ker je vojak dolžan oficirju salutirati. Kako pa pride mestni stražnik, uslužbenec ljubljanske občine do tega, da naj pozdravlja kakega Šukljeta, ki ga briga toliko, kakor Cibrov Jaka? Če bi imeli sedaj neodvisnega župana na magistratu, bi ta Sukljetu že posvetil, da bi pomnil. Menda je Šuklje zopet potreben, da bi šel v Mozirje glavo hladit. Za ljubljanske VoUloe je pa ta slučaj jako podučen, saj spoznajo iz njega des-potstvo in brezmejno nadutost teh zastopnikov »ljudske« stranke, ki se rede ob ljudskih žuljih, pa kar po pasjo delajo celo z javnimi organi. + Klerikalci in Maksu Brada- šk». To - le notico je citati v včerajš-šnji »Slovenčcvi« Številki; »Iz likvidacijskega odbora »Glavne posojilnice« je izstopil računski oficijal g. Maks Bradaška. Danes i>opoldnc ima likvidacijski odbor baje eno zadnjih sej pred ofieijalno proglasitvijo kon-kurza.« — Iuformirali smo se o stvari in izvedeli to - le: Makso Brada-ška je res izstopil iz likvidacijske,«-« odbora ter je kot tak šel — seveda docela neupravičeno — prijavit kon-kurz »Glavne posojilnice« na deželno sodišče. — Na to prijavo jo zaslišalo sodišče predsednika likvidacijskega odbora, g. nadsvetnika Višui-karja in pri tem se je dognalo, da Bradaška niti v pravnem, niti v formalnem oziru ni bil upravičen, prijaviti konkurz. kakor tudi da ni za sedaj prav nobenega vzroka za konkurz, ker so tako upniki, kakor vložniki pripravljeni, počakati tako dolgo, dokler se stvar mirnim potom ne uredi. Sicer pa je gospod Makso Bradaška najmanj poklican, forsirati konkurz, ko je splošno znano, kako je mož gospodaril svoječa-sno v uradniškem konzumnem društvu, ki bi bilo čisto gotovo propadlo, ako bi ga par požrtvovalnih mož ne rešiio iz njegovih rok. Kdo je Makso Bradaška, nam pač ni treba razlagati, saj je notorično, da je mož v najožjih stikih s klerikalci. Zato tudi «ii izključeno, da bi Bradaška no bil fun-giral pri celi aferi kot orodje klerikalcev. In čemu bi se ne dal izrabljati, ko sam pri svojem znanem gmotnem položaju v slučaju konkurza ne more absolutno ničesar izgubiti?! Klerikalcem pa jo seveda največ ležeče na tem, da bi »Glavno posojil-nieo« zadela katastrofa, ker bi radi to nesrečo izrabili v svoji akciji proti naprednim denarnim zavodom in kot agitacijsko sredstvo pri ljubljanskih občinskih volitvah. Idrijskemu dekanu Ao takih ljudi pač ni potreba imeti ni kakega ob- alro ta samo pomifojemo ono naprednjake, ki imajo le to kak stik 1 idrijskimi klerikalci* ki so hlerikaL ei prav posebne vrste. + Prodaja parobrod ne družbo MtTngaro*Cro»ta«f Listi poročajo, da nameravajo delničarji parobrodu® družbo »Ungaro*Croatu« svoje pod* jetje prodati in sicer »Ogrski bančni in trgovinski delniški družbi« Kot vzrok te prodaje se navaja, da jc vlada družbi odtegnila svojo podporo in da so vsi poskusi, to podporo zopet pridobiti, ostali bresuripesni. Kukor se zatrjuje, ponuja »Ogrska bančna in trgovinska deln:š bi bila prodaja to parobrodne družbe velik udarec za hrvaško stvar v Primorju, zakaj čisto gotove* je, da hi novi lastniki takoj madžarizirali vrg. volilci in volilke v svojo in strankino korist, da se sestavijo dotične reklamacije, naj si ogledajo volilne imenike, če niso vpisani v imenikih ali če so napačno vpisani. -f* Napredno gospodarsko in presvet 110 društvo za Krakove in Trnovo naznanja svojim elanom in somišljenikom, da jc imenik volilecv za predstojeće občinske volitve razgrnjen jutri v nedelj« in ponedeljek (12. in 13. t. m.) v gostiln! pri Bor-gantu, Cerkvena ulica 3, \olileem na vpogled. Somišljeniki, prepričajte sc, če ste pravilno vpisani, ali sploh vpisani v imenik. ~j~ Odbor na prodnega političnega in izobraževalnega društva za Koli-zejski okraj vljudno naznanja svojim članom iu volilcem, la jc volilni imenik v soboto, dne 11. februarja od 8. do 10. zvečer v gostilui pri »Novem svetu« in v nedeljo, dne 12. februarja od 10. do 12, dopoldne v gostilni pri »Rusu« in pr* »Levu« ter v gostilni pri > Fort u ni« Vodovodna cesta od 3. do 5. popoldne na razpolago. — Ob istih urah bo odborniki na mestu, da podajo volilcem natančna pojasnila. 4- Zanimanje za volilne imenike postaja od dne do dne bolj živahno. Zadnji* dni prihajajo tudi volilci iz okolico prepričat se, co so vpisani v volilnih imenikih. Splošno so opaža, da je sedanji volilni red občinstvu še docela nepoznan, ali vsaj nejasen, kar pa jc povsem umevno, kajti tako spake. kakor jo ta volilni red, žo dolgo ni videl svet. -4- Izpremembe v področju postnega ravnateljstva v Trstu decembra 1910. Med uradniškim osobjom so bili imenovani: *a poštne nadofi-cijale |>oštui oficijali; Mihael Palčič v Ljubljani L, Hngon Noncovich v Trstu L, Ivan Mrmolja v Gorici IV. in Viktor 2i*ka v Trstu I.; za poštne oficijale poštni pristavi: Josip Peric, Albin Mattoesovič, Karel Umek v Trstu L, Oskar Toros in Josip Peii-zon v Trstu VI., Lucijan Taverna v Trstu VIII., Karel U##aj v Gorici I., Anton Jamttek v Gotici II Ksist Hrovatrn v Gorici IV.. Martin Hodaj v Opatiji in Fran Čnš ter- Friderik Tomažič v Ljubljani II. ~ Premeščeni so bili: oficijal Albin Mattoaeovič v Trst III., praktikant Jos. Povžič v Trst V. — Eeeigniral je kooc. prakt. dr. Ivan Pikui. — Vpokojen jc bil: nadoficijal Anton JSavemmk. — I*-prememhc med poštarji, poštuimi ofi-cijanti in ekspedijenti; imenovanja: za uadpoštarje M. Vittori za Sagrad, I. Ulepič za Krško, L. Kovačič za Sv. Lucijo ob Soči, R. Nikohč za Pulj III. in A. Hoppe za Piran; za poštarje adjunkti K. Nuni za Milja in T. Bobič za Kastav; za oficijanta v Opatiji aspirant A. Petrak; za mehanike v Trstu so bili imenovani ineha-niki-aspiranti H. Stocchina, R. Mež-nar in H. Rossbach. Oddaje: pomožni uradnik A. Bartolič je dobil mesto ekspedijenta v Pavujanu in aspirant-ka K. Torre mesto ekspedijentke v Koprivi. — Vpokojenja: ekspedijentke D. Bartolič za stalno, ofieijantka H. Garimberti začasno. 4- Odlikovanje. Nadučitelj Ivan Škerbinc na ljudski soli v Višnji gori je bil odlikovan 2 zlalini zaslužnim križcem. — Naš listek. V ponedeljek začnemo priobčevati nov listek >.Fiekov frak«. To zabavno jiovest je spisa) znani in priljubljeni humorist Blaž Pohlin. — Podpornemu društvo vi slovenske visokošolco v Pragi jo naklonil slavni deželni odbor vojvodine Kranjske podpore 200 K, katero vsoto jo izvolil izplačati po Kranjski do-žolni blagajni v Ljubljani, za kar se odbor društva najtoplej 3 zahvaljuje. — Odbor društva so nadeja, da kmalu sled*' slavnemu deželnemu odboru kranjskemu ono vaške, tržke in mestne občine ter okrajni zasiopi, na katero so jc društvo s prošnjo ?a prispevek obrnilo. Letos j? za tretjino yce prosilcev nego lani ter j* društvo letos imelo za dve tretjini manj pri-jemkov nego lani; torej jc pomoć zelo nujna. -— Na razna vprašanja, katera je zanesljivo napredna gostilna v okolici Št. Vida pri Ljubljani, odgovarjamo, da jo navdušen naprednjak in zanesljiv naš pristaš g. Fr. Sustersič, gostilničar pri »Slepem Janezu« v Zapužah in starosta št. viškega Sokola. Naprednemu občinstvu priporočamo, da ga podpira s številnim po-sotom. — Novi državljani. Tokom leta 1910 so dobile sledeče osobo, oziroma rodbine, na svojo prošnjo avstrijsko državljanstvo in domovinsko prav;eo ^v Ljubljani: Viktor Kom krovec (dotlej po državljanstvu Nemec); Mijo Nožič, brivec (Hrvat?: Katarina Egi, posredovalka služb (Ogrinja) ; Valentin Seagneiti. stavbni mojster (Italijan) : Pave? Magdić. trgovec (Hrvat) : Viljem Siemherz, trgovec (Oger): Franc Duh, čevljar (Oger) ; Leopold Grhnfeld, zavarovalni agent (Hrvat). Iz avstr. državljanstva je bila na svojo prošnjo t d-pnščemt ljubljančanka Josipina Wagnerjova, zasobnica na Reki. Umrla je na Mirkah pri Vrhniki posestniea ga. Frančiška F u r lan, roj. V o r b i č , mati ljubljanskega odvetnika dr. .!o$ipr> Purlana. P. v. m.! Tudi sankanja ne privošči idrijski Osvvald ondotnemu prebivalstvu. V najobskurnejšem denuneijantov-skem tonu kliče razne višje cestne oblastnije na pomoč, ker se je nekaj nedeljskih popolduevov sankalo na občinski cesti Dole-Idrija. Pretiravanja so taka, da so mora človeK čuditi tej Os\valdovi iznajdljivosti. V resnici pa ni tako hudo, kakor vpije ta katoliški idrijski derviš. Predvsem ni resnično, da bi se samo idrijska liberalna gospoda sankala, marveč sc jo tega sankališča posluževalo v enaki meri vse idrijsko prebivalstvo. Nekaj poštenega razvedrila pa mora imeti tudi idrijsko občinstvo, ki vendar še ni tako zakrknjeno kakor o. kr. katehet Osvvald, ki ima užitek le še v napravljanju /dražb ter v praz-nonju vrčkov in kajenju vrtink. Tudi jo njegova obila osebnost kaj malo pripravna za sankanje. Cesto na Dole in malone vse dru^e v okolici vzdržuje predvsem idrijsko mesto, ki plačuje ogromno več cestnih doklad, ko vso druge občine skupaj. Dolsko cesto, ki prihaja v postov pri sankanju, pa plačuje edino idrijska občina i u ima torej menda idrijfeko občinstvo do nje ravno iste pravice, ko dolski občani. Dokler bo torej ta cesta v upravi idrijske občine, še uo bo odločal Oswald o tem, se li bo cesta porabljala za sankanje, ali nt*. Os-wald naj se pobriga, da bo cesta oddana v upravo okraju, po iojp pa ho komandiral Didiču, za kaj se sme cesta porabljati. Prazno vpitjo pa toliko povdarjanim davkoplačevalcem prav nič ne koristi, idrijeauje so pač reveži! Karkoli naj počno, ni po volji Os\valdu in vsak dan imajo pričakovati nov papad od tega »zavratnega falota«, kakor se ga je nazvalo na velikem javnem shodu, ne da bi ta divni c. kr. katehet iskal najmanjšega zadoščenja, kakor bi storil vsak pošten človek. Prod tam hudobnim člo* vekom ne bo preje miru, da so nekaj f zgodi, kar bo vzelo tej poosebleni hudobnosti enkrat za vselsj veselje griz-ti In grizti vse, kar ni Oswaldu po volji. Na Brezovici pri Kropi je na grloma umrl znani godec Ivan Grošelj. I. tekmovalno sankanje v Bohinju. Iz Bohinja se nam poročat Prvi tekmovalci so že došli v Bohinj. Ker je že došlo več prijav, ziasti 1 a vprašanj od več strani tako iz Rf ko, Zagreba, Trsta, Gorice, Jesenic Radovljice, Tržiča, Kranja, Ljubljane, Vrbe, Celovca, Gradca itd., je pričakovati, da bo ta .eknuv ona najintore santnejših te vrste na avstrijsken« jugu, kjer bodo tekmovale med fcebcj najrazličnejše narodnosti. V začetku tega tedna je malo snežilo. Zato je sedaj sankalisče v najboljšem stanju, ker se je popravdo in tehnično pravilno zavarovalo. Tekmovalci se ne sankališču lahko vadijo v f»o!-i to dopoldne in popoldne od 4. naprej. Ravno tako tudi v nedeljo do 9. dopoldne. Te dni pa do kunca tekmo ni dovoljeno vporabljali sankaHšc;* splošno občinstvu, kar naj se blagovoli vzeti v vedojst. Vreme je sedaj najkrasnejše. Sreduja dnevna temperatura — 5 0 C. Ameriške vesli. Vlak povozil rojaka. V Midv/av, Puebla, jc ponesrečil slov«mr:ki rfjuk Matija Urbančič, 01 let star, doma iz Gornjega Logatca. Omenjenega dne jc obi skal svojo sestro v Midway. Ko ^e je okoli devetih vračal domov v Bnigei, je šel po železniški provri. Za njim je pri vozil eksprosui vlak, umaknil se mu je na drug tir, toda v tem trenol-ku jo prišel na&proti drniri vlak, ki je Urbančiča povozil. Bil jo takoj mrtev. Tretji dan se .»e se le izvedelo, da je bil na progi nek eh.vek povožen. Ker so Urbančiča pogrešali, so šli njegovi prijatelji gledat p.vožen-ca, v katerem so spoznati ne>rečnt ^ ; rojaka. — K o p z u I d r. S c h w e -gel prestavljen. »A mcrikaii-ski Slovenec« p )ioč>*. na j*' bil dr. H. Schwegel, prvi avstro-ogrsk* konzul v Winnipegn, t/aaada. prestavljen baje v New York zaradi govora, ki ga je imel povodom osemdesetletnici cesarja Franca Jožef a. Pot eni govor -baje ni bil všeč avsn ij^kim Nemcem. — Rojaka u b 1 1 o. V Thomasu, W. Va., je v premogokopu podsuln Jnžc-ta Cvetana ter :ra ubilo. Doma je bil iz notranjske vasi Celje št. JR. — Rojaka ponesrečili V Roek-dale jo ponesrečil Slovenec Jako1 Kokl. Opekel so je B par mi, vendar pa upajo, da okreva. -— *V Thomas j« 11. jan. ponesrečil rojak Josip Cv< tan. Udrlo se je km .nje na njega te ga ubilo. — Rojak a u m r 1 a. V La Sallo je umrl 0. ;an. rojak Frae Mazek, 52 let stav, d ma ?. Ji/a pri Ljubljani, kjer zapnšea sina.^ — V Chieagu je umrl John Berrje, doma iz Stare Loke na Gorenjskem. Star je bil 52 fet. — R o j a k p o 11 e^re č i 1 v premogokopu. Dne 18 jan. je ponesrečil v prem pokopu v Marianna Anton Zidar. 17. jan. jt vslod poškodb umrl. Zapustil je vdo vo in pet nedoraslih otrok. Elektroradiosraf »Idoubs zraver glavne pošte ima od sobcie, dno 11. februarja do torka, dne 14. februarja sledeči spored: Božič Lukovega bi\; ta. (Komično.) Žurnal Pathe št. 00-(Naraven posnetek.) Lov na žirafe (Naravni posnetek.) Spirochaet:^ Pallida. (Mikrobe.) Kako jo Mak-potoval okoli sveta. (Komično.) Do datek k zadnjima dvema predstavam« ob 7 in polu 9.: Smrt Lineolna. (Ameriški prigodek.) Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 20. do i, febr* t. 1. Novorojencev J3 bil) 27, mrtvorojenem 1, umrlo jih jo 21 it: r-icer za tifn zom 1, za jetiko 5, vsied nasrnula 1. za različnimi bolezuim; »4 Med Is mi jc bilo 6 tujcev, 13 P* iz zavodov. Za infekcioznimi boleznimi so obole li in sicer za ošpieami 9, ffg skrlatico 4, za tifuzom 2, z;1 nmmpsom L JE* ogiptovsko očesu > boleznijo L za use no m Si 2a vratico 2- Mladi junaki. Pred kratkim je izmaknil nek dečko svoji stari mamici hranilnično knjigo, s katero je po tem dvignil v družbi svojega tovan ša 73 K 10 vin. Ko sta imela denar v rokah, sta šla takoj k p tiskarju ter si nakupila veo flobert - pištol in ve liko množino patron, katere sta po tem razdelila tudi drugim prijate Ijem. Nakupila sin tudi žepne olek trične svetilko. Spremljevalec je dobil za svoj trud še kavalirsko napit nino 10 K. Razumno, da se jo dmž-hica oglasila tudi po delikatesnih tr govinab, sosebuo pa še pri slaščičarjih. Cetovodja jc kupil od svojega prijatelja tudi sanke za 14 K, ta p<* drsalico. Tako so bili prijatelji ipor tu in slaščic preskrbljeni z vsemi \ to stroko pripadajočimi pripravami in sedaj so se pričele vesele urice, ki pa niso dolgo trpele, kajti mlade ju nake ju naglo izvohala policija ter jim pobrala vse športne priprave Bos, kar nič smisla nima ta policiju za Sport Drsali to ee, sankali in m učili streljati, rekord je pa menih« dosegel vodja oborožene četice e tem diniB doma najbolj potegnih ušesa, Kako.ee Je godilo drugim, ago* dovina molči. Aretacije. Včeraj je mostna policija aretirala 10 oseb. Zaradi tatvine sta bila aretirana dva moška in ena ženska. Na Rimski cesti je stražnik prijel nekega dninarja z Gorenjskega, ker je beračil od hiše do hiše. Zaradi prepovedanega povratka v mesto je bil na Dunajski cesti prijet 271etni Henrik Jerman iz Homca, Kot brez dela in jela so se sami zgla-sili nek mesarski pomočnik, nek trgovski uslužbenec in nek koutorist s Hrvaškega, ki se je pripeljal iz Amerike do Trsta s parnikom, od tam pa je prišel ves premražen v Ljubljano. — Neka 481etna Litijčan-ka si je bila na Poljanski cesti kar na hodniku postlala. Ker je imela pretežko glavo, so ji preskrbeli toplejše prenočišče. Enaka se je godila nekemu razgrajaču iz Kranja. Nekatere so izročili sodišču, proti drugim se je postopalo po policijskih nared-bah, slednje je obravnaval pa odgon-ski urad. Nepoštena služkinja. Pred kratkim je ukradla 261etna služkinja Helena Mišma ševa iz A m brusa svoji gospodinji, pri kateri je stanovala, par čevljev, neki svoji sostanovalki pa srajco. Čevlje je, pognoje dobila oško-dovanka nazaj, srajco pa no. Pri preiskavi je našla policija voč stvari in raznega finega perila z monogrami, /a kar trdi osumljenka, da je vse kupila sama od neke neznane osebo za halo. Ker pa razmero pri Mišmaševi ne kažejo, da bo Še ta predpust prišla V zakonski jarem, jo jo policij** aretirala in izročila sodjšču. Perilo je brezdvomno pokradla pri strankah, pri katerih je služila in naj se oško-Hovanri čimprejo /irlaso zanj pri po-'ieijvar*le so je slednjič pokoril. Mod vozniki. Ko je prt [včerajšnjem peljal nek hlapec z vpreženim vozom po Opekarski cesti so ga sre-čali trije drugi vozniki. Eden ga je brez povoda treščil z biče v: ikoni po ^rlavi in ga znatno telesno poškodoval, druga dva sta zat-cla pa s pestmi biti po nasprotniku, slednjič so ga Se v cestni jarek. Zadnjo be- bode izreklo sodišče. ^ladkosiiedež. Policija je te dni rlila nekega sladkoauedeža, kate--e pri neki slaščičarni ponarejeni u čem odprl izložbeno okno pokradel do 5 K čokolade. Dognani di, da je dotični k so preje ukradel pa pri neki stronki celo torto. Dela\sko gibanje. Včeraj se je z ;iužnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Maeedoneev, 8 Slovencev In 11 Hrvatov, nazaj jc prišlo pa 12 Maeedoneev in IS Bolgaiov. V Ino-mosl se ie odpeljalo 14 Maeedoneev. Izgubila je gospa Lea Bežkova narnjoo, v kateri je imela srednjo to denarja. — NeKa dama je izgubila srebrne ženske uhaue z bri-ljanti in dva zlata prstana, v skupni vrednosti 424 K. Pošteni najditelj naj jih odda pri magistratu« — Neka dama j*1 izprnbila srećko mesta K rakovo iz leta 1871». št. 0*25*20, na kateri je baje izžreban manjši dobitek. Lekarniške nočne službe imajo prihodnji teden: Bohince, Kimska cesta,, Leustek, Resljeva cesta, pl. Trn-koczy, Mestni trg. narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Jože Rus, fil. na Dunaju, H K, nabranih na predlog g. n>ed. Zbačnika v spomin obletnico članka > Cirilmetodarija« na občnem zboru med člani »Slovenije« in »Zvezde«. — Mohorjani, trnovski so darovali naši družbi zopet 1 K 10 vin. po g. župniku Iv. Vrhovniku. Hvala! Jutri pa vsi na »Cirilmetodari-jo« v Moste! Pri »Miškotu« priredi, kakor smo že poročali, podružnica sv. Cirila in Metoda veliko predpust-no veselico z igro. Zabava bo čisto neprisiljena! *orod ja Min bogat. Tato bodo postregle dekleta a dobrim vinckom in ukusno pečenko, o slaščicami in cvetlioami, šaljiva, ali bolje rečeno ljubezniva posta bo funkcijonirala. Po igri so bo celo po »amerikansko« plesalo! Zato pa naj nihče ne premišljuje, kam naj gre jutri, temveč v Moste k Miškotu! Važno delo, ki ui težko, pa je vendar zelo hvaležno imajo podružnice: »Družbe sv. Ciril* in Metoda«, narodna društva sploh in vsak posamezen rodoljub v tem, da razširjajo in propagirajo blago, ki je na prodaj v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Družba bi od tega blaga imela lahko lepe letne dohodke, ki bi ji v očigled vedno večjim nalogam *clo prav prišli. Za laziirjavo tega blaga so vse premalo stori. I »umno predvsem v mislih uašo izborno »Koliu-sko kavno primana v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda,. Ta kavna prime* jo tako izvrstna, da že tflcde svoje kakovosti daleč midkri.jujc vso druge izdelke te vrsto. Kar pa pri nji *^e prav posebno prihaja v puste v, je ravno to, da je na prodaj v korist naši prepotrebni družbi Zato naj vee družbeno podružnice in vsi rodoljuhi store svojo aolžnost »n razširjajo to Kolinsko kavno primes, da so povečajo čim uajizdauiejc* letni dohodki družbo, ki ima v o Ju o večje in večje naloge na naših narodnih mejah. Društvena naznanila. Gospodarsko napredno društvo /a dvorski okraj jc imelo snoči v gostilni pri »Auru« v Wolfovi ulici izredni občni zbor, na katerem se je izvolil nov predsednik in nov odbor. Kit predsednik ni bil navzoč, jc otvo-ril občni zbor podpredsednik. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika gosp. tržni nadzornik Adolf Ribnik a r, odbor pa je ostal večinoma stari. Društvo bo začelo, kakor je zatrdil gosp. Ribnikar, s prav živahnim volilnim gibanjem. Ljubljanske dame in gospodične imajo svoj sestanek v svrho dobrodelne prireditve za »Domovino« v ponedeljek, dne 13. februarja ob \ popoldne v »Narodni kavami«. Vabljeno so na ta sestanek brez izjeme vse dame in gospodične, ki kažejo količkaj simpatije za »Domovino«. Ker je do prireditve le še malo časa, prosimo točne in obilne udeležbe. Posebna vabila se ne razpošiljajo. VII. plesni in zabavni večer »Narodne Čitalnice« v Ljubljani bo danes zvečer ob pol 9. v vseh čitalniških prostorih »Narodnega doma«. Opozarjamo na krasni koncertni spored in da se vrši ples v mali dvorani, ter prosimo za mnogoštevilen obisk gospodov, kakor za točen posot cenjenih dam. »Domovina« ima zabeležiti prvo velikodušno volilo po blagopokojni gre. Vilharjevi, znani veliki dobrotni-ci slovenskega naroda. Iz zapuščino te blage gospo so jo izplačalo »Domovini« po odbitih pristojbinah čistih 888 K. Društvo je znesek plodonosno naložilo z iskreno željo, da dobi ta plemeniti dar v prid naši učeči se mladini mnogo posnemanja. »Triglavansko« slavje v Ljubljani. Akademično tehnično društvo »Triglav« iz Gradca praznuje dne 19. februarja na slovesen način društveno 351etnico. V ponedeljek priobčimo slavnostni spored za nedelji, dne 19. februarja, dines pa navajamo program za soboto, dne 18. februarja. »Triglavani« so pripeljejo v Ljubljano skupno v soboto, dne 18. februarja ob pol 1. popoldne. Na južnem kolodvoru jih sprejme deputacija akad. fer. društva »Sava«, nakar odidejo došli v hotele in restavracijo. Popoldne je določeno prosti vporabi vsakemu, zvečer ob pol 6\ pa je pred glavno pošto zbirališče za bumel po običajni zimski promenadni poti. Ob 9. zvečer je prijateljski sestanek rednih članov in starejšin akad. tehn. društva »Triglav« in akad. fer. društva »Sava« v restavraciji »Narodnega doma«. Konec sestanku, ki je namenjen le ožjim društvenim krogom, jo z ozirom na napornosti drugega dno žo ob 11. zvečer. Prijave za udeležbo k slavnostnemu banketu dne 19. februarja v hotelu »Tivoli« o priliki 351ctnice akad. tehn. društva »Triglav«, naj blagovolijo povabljeni poslati nemudoma društvu v Gradec VL, Sehou-augasse 17/1, ker se drugače aranžiranje tega velikanskega banketa silno o tež k oči. Sestanek akad. fer. društva »Sava« se vrši v ponedeljek, dne 13. februarja točno ob pol 10. zvečer v restavraciji »Narodnega doma«. Poleg razgovora o društvenem nastopanju o priliki »Triglavauskib« alavnosti, jc na dnevnem redu nekaj važnih internih društvenih vprašanj, vsled cesar »e prosijo vsi redni člani in gg. stare jsinc za sanesljiv oblak Zaključni vetieek »Slavcev*h« plesnih vaj bode v s-bot* I*, t. m. ob pol 9. xvečer v ettalnieni dvorani v Narodnem domu. Vstop imajo gojen* ci plesnih vaj, društveni elanl in vabljeni tor vpeljani ftftti* ^ ▼•ma notu korio o uiotuaii. DftVtto je ie temu, ko so te vršili v Idnbijani končam predpusta veliki korani sprovodi, ki je vse zarajalo, •taro in mlado. V te čase nazaj nas bode leto« povedla velika »Slavceva maskarada«, ki oe vrši na pustno nedeljo £6. t. m, v veliki dvorani hotela »Union«. Nadlov pustnega korza daje priliko za. nastop vsakovrstnim maskam in narodnim nošam, in kar je poglavitno z malimi stroški. Za danes naj omenimc, da bodo na tem velikem pustnem korzu sodelovale 3 godbe in sicer Slovenska Filharmonija iz Ljubljane, Ciganska godba iz Kečkemeta na Ogrkem in Tamburaški orkester iz fmhiuegrcde na Hrvaškem v narodnih nošah. Podružnica Ljubljana I. avstrijskega društva državnih slog ima svoj občni zbor dne 19. februarja ob 3. popoldne v restavraciji v Gosposki ulici št. 3 (preje pri »Črnem orlu«). Načelstvo zadruge krojačev itd. naznanja svojim Članom, da se je vršil dne 5. februarja shod pomočnikov zadruge krojačev itd., ter se je na istem soglasno sklenilo, predložiti načelstvo zadruge v najkrajšem času zopet zvišano plačilno tabelo. Kakor hitro dobi načelstvo zadruge v roke plačilno tabelo, so takoj skliče tozadevni shod in se prosijo g. mojstri v lastnem interesu, da se tega shoda polnoštcvilno udeležijo. »Sokol« na Viču priredi jutri, v nedeljo, svojo prvo veliko maškarado v prostorih gosp. Balija na Glincah. Prijavilo se je že mnogo mask, tako da utegne biti ta maskarada zelo zabavna. Začetek ob 7. zvečer. Vabilo k ustanovnemu občnemu zboru pevskega društva »Zvezda« s sedežem v Bizoviku, ki se vrši v ne* doljo, dno 12. februarja v gostilniških prostorih g. F. Cerina v Bizoviku št. 55. Začetek ob 3. popoldne. Dnevni rod: L Pozdrav. 2. Vpisovanje rednih, podpornih in ustanovnih članov. 3. Volitev odbora. 4. Raznoterosti. — K obilni udeležbi vabi pripravljjilni odlior. Telovadno tlruštvo »Sokol« v Radovljici priredi svoj plesni venček dne 25. februarja 1911 v dvorani br. Rud. Kunstlja, pri katerem svira vojaška godba c. in kr. pcšpolka št. 17 iz Celovca. Obrtna zadruga na Bledu jo imela 2. februarja svoj občni zbor. Članov ima zadruga 35/. L stanov i la so je zadružna posredovalnica za delo. Dohodkov je imeni zadruga 2269 kron 81 vin., stroškov pa 584 kron 58 vin. Premoženja jo imela koncem leta 1910. 1738 K 2> v. Za načelnika je bil izvoljen Leopold Lobar, za podpredsednika Draj-otin Repe, za odbornike pa: Ivan Kokalj, Josip Stare. Avgust Erat, Ivan Poklukar, Jakob Žumer. Matija Godala Franc Va-lant, Mi jo Grobotek, Jakob Maienšek, Josip Odar in Josip Stare; za namestnike pa: Franc .L*me Ivan Pretnar. Simon Cerne, .'osin Pogačar. Ivan Langus, Gašper Stare, Friderik Olifeie, Ivan Pr.?fnar, Matevž Žni-dar, Ivan Rozman. V odbor zadružne boln. blagajie sta bila izvoljena Dragotin Repe in Ivan Pretnar. Kot odposlanca v pomočniški zber obrtno zadrugo sta bila izvoljena Leopold Le bar in Ivan Kus V ra/rod>čo so bili izvoljeni: Ivan i4!ei:.clj, Franc Jemo, Ivan Poklukar, Josip Odar, Ivan Mencinger in Matja Hogala, za namestnike pa; Avgust F.rat, iTr-ban Ploinolj in Dragotin Rope. Za zaupnike obrtne zadruge v lunanjiii občinah so imenu jejo sledeči člani: Za občino Gorje Ivma Poklukar, Žagar in pos. v Virnici, za Boh. Bistrico Jakob Maleni »k, k' ueavniear in pos. istotam, z.i Srednjo Vas Josip Odar, mizar iti pos. istotam. Na predlog Ivana Pok Inka rja se je sklenila sledeča resrduc*ja: Naprr bsežni knjižici so natisnjen^ tri novele: »Melita«, »Mira<: in »Dana« naslovljene. — Schwentnerjev katalog slovenskih knjig jc* pravkar izšel in stane 50 v. Izpred sodita. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Vsled obrekovanja ženo spodil. Pred kratkim je delavka M. S. očitala omožoni N. K., da ima razmerje z drugimi oženjenimi moškimi in še drugo stvari, ki se ne dajo navesti. Mož, tako obdolžene žene je tera besedam verjel in svojo ženo spodil. 8. t. m. pa so jc pred okrajnim sodiščem izkazalo, da so bile vse obdolži t ve, ki jih je izustila S. popolnoma neutemeljeno in zlagane. Vsled tega je bila S. obsojena na en teden zapora. Upajmo, da bode ljubosumni mož sedaj svojo ženico, ki jc dobila lepo zadoščenje pri sodišču, zopet sprejel nazaj k sebi. Nasilnost. Nedavno je naznanil neki Mitko Trojko, delavec v Gruberjevem prekopu, tukajšnji soduiji. da se je. dne 14. januarja t. 1. zgodil nanj roparski napad. Ta napad jo opisoval približno tako - le: »Sel sem ravno od dela v Gruberjevem prekopu, kjer sem dobil plačilo, čez Ko-delox*o. Tu me načnkrat obstopijo delavci Makso Vidi c, Franc Klein in Franc Zor man. Na h ru lijo me z besedami: iMakedonec, ti imaš denar; daj za pijačo, če ne te bomo!« Ko jim jaz odgovorim, padejo po meni. Vidic in Klein sta me držala za roke, Zorman pa me je parkrat udaril s kamnom po glavi, da sem izgubil zavest in padel. Ko se prehudim, vidim, da mi je denar zmanjkal. Oči vidno so me. napadalci oropali.« Trojko jo najprvo izpovedal, da so mu napadalci deuar ukradli, pozneje pa je rekel, da tega ne more ravno trditi,da bi mu bili napadalci denar vzeli in je ta. napad mileje opisal. Obtoženci sami dejanje tajijo, samo Zorman prizna, da jo Trojka udaril s kamnom po glavi. Priče, ki so bile precej oddaljene, pravijo, da so videle možakarje skupaj, da pa se jim ua njih vedenju ni nič posebnega zdelo in niso prišli bližje. Ker se Vidicu in Kleinu soudeležba ne more dokazati, sta bila oproščena. Zorman pa, ki je dejanje deloma sam priznal in ki je bil radi enakega delikta že predkazno-van, je bil obsojen na 3 tedne zapora, poostrenega z enim postom in dvema trdima ležiščema na teden. Naprodnjakl, prispevajte za Narodni skladi v Razne stvari * Kuga v Ariji. Včeraj so umrli v mesto Charbin 3 Kitajci in 1 Evropejec. — Kakor se poroča iz Tokija, je izbruhnila kuga v Wi - Dachn v Koreji. — V porečju Jangtekianga se dosedaj ni pripetil noben slučaj kuge, vsled česar se v teh krajih nemoteno razvija trgovina. * Strasna poštna poslatev. Žena nekega policijskega paznika v Varšavi, katere mož je bil ravno na potovanju, je dobila te dni mal zaboj. Ko ga je odprla, je našla v zaboju, v nepremočljivo platno zavito glavo svojega moža. Najbrže gre tu za maščevanje. * Deficit bruseljske razstavo. Kakor poroča »XX. Siecle«, znaša deficit bruseljske razstave 1,446.000 frankov. Te vsoto bo pokrila vlada, 1 milijon, drugo pa razstavni ^komite. * Iz rud okopov. V rudniku Co-kedale pri Trinidadu je zasulo 17 rudarjev. Dosedaj so rešili dva rudarja, za ostale pa mislijo, da ne žive več. * Sneg v Atenah. V zadnjih dneh je vladal po vsem Grškem občutljiv mraz. Predvčerajšnjim je v Atenah in okolici snežilo. V mestu je bil promet nekaj časa popolnoma ustavljen. w Aviatika. V Antvrerpnu se je ponesrečil aviatik Bognier. Pri vzletu se je zlomilo ua letalnem stroju krmilo. Bognior je težko ranjen. * Avstrijski parni k so |e ponesrečil. V pristanišču Brindisi je za-vozil parnik >Fausta Kosulič«, last delniške družbo Kosulič vsled silnega viharja, ki je razsajal po vsej obali, na plitvino. Posrečilo se je parnik ^praviti zopet v globoko vodo. Poškodbe so neznatne. ;? Roparski umor. Mesarja in hišnega posestnika Kaislerja v Ogrskem Brodu so neznani storilci v rjegovem stanovanju umorili in oropali. Razen gotovine v znesku kakih 10.000 K so odnesli tudi državne papirje in dragocenosti. * Slikar Miiller umrl. Kakor se poroča iz Dusseldorta, je tam umrl sloviti norveški slikar MiilJor po daljši bolezni. * Zaradi poškodbe Rombraudtove slike. V Amsterdamu je bil včeraj obsojen kuhar Sigrist, ki je bil dne 13. januarja poškodoval Rembrand-fcovo sliko »Na straži«, na eno leto ječe. * Kronski voz zgorel. Pri požaru v tovarni za vozove in avtomobile v \Vestendn v Londonu je zgorel *udi 200 let stari paradni kronski voz, katerega so ravno popravljali za k ral je vo kronanje. * Posledica potresa v Turkcsta-nu. V bližini epicentra zadnjega potresa, v Turkestanu. ki je porušil mesto Vjernv, so je napravila med Eulie - Ata in Pišpekom vzporedno z gorovjem nad 50 vrst dolga razpoka v zemljo. Telefonska in hrzoiavna poročila, Prebivalstvo Irsta. Trst, 11. februarja. Ljudi ko -tetje je končano. Kolikor se je dosedaj dognalo, šteje Trst 224.465 prebivalcev, ne vštevši posadke, ki *teje 3053. Dne 31. decembra 1900 je tržaško prebivalstvo štelo 178.172 duš, v zadnjih desetih letih se *e torej pomnožilo za 46.293 duš, to je za 2o*il9%. Ker se zatrjuje, da se je Slovencev naštelo okroglo 70.000. potem tvorijo Slovenci dobro tretjino vsega tržaškega prebivalstva, a vkljub temu nimajo nobene javne šole. Trst, 11. februarja. V Dolini ro našteli 5261 prebivalcev. Med temi jo 5243 Avtrijcev, 17 italijanskih podanikov (med temi tudi nekaj Slovencev) in 1 podanik republike San Marino. Po narodnosti ja 5235 Slovencev, 3 Cehi, 3 Italijani iu 2 Nemca. Po veri je 5231 katoličanov in 12 brez veroizpovedi (to so Kžemari jci). Dunajski mestni občinsk? svet in grof Tolstoj. Dunaj, 11. februarja. Občinski svet je odklonil predlog naprednih občinskih svetnikov, naj bi se ena izmed dunajskih ulic imenovala po pokojnem grofu Levu NiKolajeviču Tolstem. Odklonitev se jc atanii lje-vala s tem, da je mestna knjižnica poslala poročilo, da dela grofa Tolstega niti v slovstvenem, niti ** urn-stvenem oziru nimajo prav nobene vrednosti. (So pač pravi jbderitje, ti dunajski mestni očetje. Opomba uredništva.) Hrvaška pevka ua dvomi operi. Dunaj, 11. februarja. Znana hrvaška operna pevka Mira Kcroščova bo 19. t. m. na dvorni operi pela na angažma. Nastopila bo v operi »Srbska kraljica«. Pariamtntarlčne vesti. Kolonsko vprašanje. Dunaj, 11. februarja. V subkomi-teju poljedelskega odseka poslanske zbornice se je danes dopoldne obravnavalo kolonsko vprašanje na Primorskem. Kot prvi glavni govornik je govoril poslanec dr. Faidutti, za njim pa poslanec Bugatto, ki se je skliceval v svojih izvajanjih posebno na nazore slovitega dunajskega nacijonalnega ekonoma dvornega svetnika Schullerna. Proračunski odsek. Dunaj, 11. februarja. Danes dopoldan ob 10. je imel tu sejo proračunski odsek poslanske zbornice v kateri je govoril kot prvi dr. Svlvester ter izvajal, da naj se računski zaključki za leta 1900 in 1900 obravnavajo ob enem s proračunom za leto 1911. Generalno debato o proračunu za leto 1911 je uvedel kot generalni govornik poslanec Steinwender. Potem sta govorila še poslanca Maštalka in Buko-vic, ki sta oba poživljala vlado, da naj odgovori na vse lani stavljene resolucije Govorila sta potem še enkrat poslanec Maštalka in Gostincar, ki je zlasti kritikova! postopanja deželnega predsednika na Koroškem in gospodarsko delovanje uprave domen in razmere pri državnih železnicah ter se končno obširneje bavil z krivičnim ljudskim štetjem na Koroškem. Dunaj, 11. februarja. V nadaljni seji je maloruski poslanec dr. Okuni-jevskij izjavil, da zavzemajo Malorusi glede vodnih cest prav isto stališče kakor Poljaki. Na to je govoril češki radikalec Choc, ki je preciziral stališče Čehov nasproti Bienerthovemu kabinetu št. 3. Naglašal je, da je Bienerthova vlada Slovanom sovražna, kar se razvidi že iz njene sestave. Cehi so na ta sovražni akt odgovorili z rekonstrukcijo ^Slovanske Enote". Nato sta govorila še Vsenemca Pachcr in dr. Waldner, na kar je predsednik Chiari sejo zaključil ter izjavil, da odsek ne bo zboroval med delegacijskim zasedanjem. Rotschlld umrl. Dunaj 11. februarja. Danes je umrl baron Rotschild, zastopnik firme S. M. pl. Rotschild. * Grof Aehrenthal na dopustu. Budimpešta 11. februarja. »Pester Lloydtt izve baje iz zelo zanesljivega vira, da se groi Aehrenthal takoj po končanih delegacijah poda za 2 meseca na dopuat, ter se nastani s svojo rodbino v Opatiji. Po tem dopustu se zanesljivo vrne na svoje mesto in bo vodil tudi še naprej agende zunanjega ministrstva. EKsodus \z Justove stranke. Budimpešta 11. februarja. Parlamentarna situacija se je zopti zelo poostrila. Pripravljajo so dalekosežne izpremembe. Košutovi listi javljajo, da se pripravlja v Justovi stranki eksodus prejšnjega števila poslancev. Vseučlliški nemiri povsod. Moskva 11. iebruaria. Vscučiiiški senat je imel sejo na kateri sta podala vsled zadnjih dijaških izgredov rektor in prorektor svojo demisijo. Ruska naučna uprava jo sklenila z ozirom na dijaške izgrede zaključili zimski tečaj in otvoriti letni tečaj s 6. marcem L L Kuga v Aziji. Petro&rad 11. februarja. Predmestje Charbina Fudijahan, ki je štelo pred nastopom kuge 50.000 prebivalcev, je popolnoma izumrlo. Po ulicah se širi strahovit smrad. V severnih kitajskih provincijali se kuga z grozno hitrostjo širi, na dan umre nad 400 prebivalcev. Kitajske oblasti so popolnoma izgubile glavo, posebno ker širijo med nižjimi sloji duhovniki vest, da je kuga kazen božja I:er so Kitajci pustili v deželo Evropejce in z njimi njih stremljenja, ki je nasprotno vladajoči cerkvi. Ti verski hujskači propovedujcjo nadalje še versko vojsko proti Evropejcem. Agitacija kitajskih duhovnikov je za mir in red v državi in tudi za omejitev kuge skrajno nevarna. Zima v Carigradu. Carigrad 11. februarja. Včeraj je bil tu ves promet ustavljen vsled nenavadno hude burje. Volkovi so se približali mestu tako, da so na pokopališčih razkopali grobove in se lotili mrličev. Bagdadska železnica. Carigrad 11. (ebruarja. Pogajanja glede gradnje bagdadske železnice do Perzijskega zaliva so dokončana. — Tu krožijo vesti, da je podal zunanji minister Talaat svojo demisijo, ki je bila tudi sprejeta. Njegov naslednik bo Halil bej. Ciklon ali roparji. Carigrad 11. februarja. Včeraj so se tu izdržavale z vso trdovratnostjo vesti, da se je potopil v Črnem morju parnik, ki je imel na krovu turško vo- jaštvo in mnogo municije, Id je bila namenjena v Jemen. Vojakom se je posrečilo se rešiti, topovi in municija pa so se pogreznili v valovih. Po drugih poročilih pa se zatrjuje, da je padel parnik v roke pomorskim roparjem. Ciklon na Črnem morja. Petrograd 11. februarja. VTheodo-ziji ob Črnem morju je divjal včeraj tako hud ciklon, da se je potopilo več ladij. Vstaja v Jemenu. Rim, 11. februarja. Coriere de la Sera poroča iz Carigrada, da krožijo tam s trdovratnostjo vesti, da so vstaši v Jemenu zavzeli najvažnejše mesto v provinci Jemen, namreč mesto Hodeida. Položaj je za turško vojaštvo baje obupen. Lord George okreval. Pariz, 11. februarja. Londonski korespondent Matina javlja, da se je vrnil lord George zopet v London. Okreval je popolnoma in prevzame zopet svoje posle. Gospodantuo. Kako ril pri nas podpira čipkarska obrt. Dejstvo je, da pri nas čipkarska obrt konstantno nazaduje. V strokovnih krogih so si že zdavnaj popolnoma na jasnem, kje tiči vzrok te^a nazadovanja. Pred javnostjo morodajni krogi fco seveda skrbno prikrivajo. Vsa akcija za pospeševanje hišne industrije je doživela namreč popolen iiasko. Vso to akcijo vodi pred par leti ustanovljen o. kr. zavod za žensko hišno industrijo. Neugodne pridobitno razmere, ki vladajo v krajih, kjer jo čipkarstvo razširjeno, so prisilile državo, da je začela delovati ua to, da povzdigne materijalni in socijalni nivo on dot nega prebivalstva. Zaradi slabih gospodarskih razmer in neugodno geogra-fično loge so prebivalci nekaterih pokrajin, n. pr. idrijskega okraja prisiljeni, pečati so s hišno industrijo. In popolnoma hvalevredna jo bila akcija državo, da se pospešuje hišna industrija. Žalibože jo pa zašla ta državna akcija popolnoma na zgrešena pota in je pravzaprav škodovala, namesto da bi koristila. In nedvomno je, da jc ta državni zavod ustanovljen na popolnoma napačnem temelju in da je njegov moraličen in finančen propad samo še vprašanje časa. Pri žaloetuem finančnem položaju države se mora še bolj obžalovati, da so tako po nepotrebnem razmetavali denar. Namen tega zavoda je bi! na oni strani povzdignili čipkarsko industrijo, ua drugi strani pa izboljšati materijalno stanje čipka rio. V obeh smereh pa zavrni prav ničesar ni storil. Nameravali so posredovalno trgovino popolnoma izločiti iu napraviti neposredno zvezo med eipkarieo in Lonsumentom. V to svrbo je ustanovil zavod celo vrsto takozvanih šol. To šolo so »prejemale od čipkario čipko ter jih pošiljalo na Dunaj, kjer je bila urejena nonrhnit komercijalna, centrala, ki jo prodajala čipke v tu-in inozemstvu. Kakor znano, jo pa ravno trgovina s čipkami zelo komplicirana. Že izdelovanje čipk zahteva posebno tehnično in komercijalno znanje. Toda učiteljice, nastavljene po teh šolah, navadno niso imelo tega .nianja. Niso znalo presojati, katero so dobro, katere slabo izdelano. Iu končno se jo zgodilo, da jo savod vso čipko sprejel ter si tako napravil velike zalogo slabo izdelanega, neuporabljivoga blaga. Slabo blago, ki ga je prinašal zavod na trg, jo diskriditiral avstrijsko čipko v inozemstvu. Zavod jo pa tudi slabo in neekonomično organiziral izvoz čipk. Popolnoma ja^no je, da dela ta zavod z velikaubkim deficitom, ki e^e krije z javnimi sredstvi. Vsaka akcijska družba mora javno polagati račune. Zavod za žensko hišno industrijo, ki je državno podjetje, pa do danes ni objavil nikakršne bilanco. Tudi iz proračuna ministrst\*a za javna dela ni razvidno, koliko izda država za ta zavod. Zavod pa ni imel samo finančnega finska, imel je tudi moraličen tiasko. Socijalno - političnih nalog ni izpolnjeval v tisti meri, kakor so jo pričakovalo, kajti eipkarieam ni niti zaslužka zvišal, niti jim zajamči! trajnega dela. Če so pri začetku akcije hoteli delavke izvabiti trgovcem, tedaj so jim morali kaj posebnega obljubiti. Iu taktično so jim obljubili, da bodo dobivale razven normalnega zaslužka tudi še poseben delež od dobička. Seveda te dobrote je bilo le par delavk deležnih, sicer je pa ostalo pri praznih obljubah. Dejstvo je, da so razmere v naši čipkariji dandanes take, kakor so bile pred leti, če ne še slabše, In za to i je država potrosila mnogo milijonov. Tudi »šole«, katere jo ta zavod ustanovil, so bile nezadostne, bile niso namreč sole, temveč navadno fak-torije. Čipkarice se niso ničesar novega naučile, ker so bile učne moči navadno popolnoma nezmožno. Velika napaka je bila pa tudi ta, da je država ustanovila šole v krajih, kjer sploh ni bilo čipkarstvo razvito. S tem jo napravila veliko konkurenco dosedanjim Čipkarica m, ki že itak trpe skrajno bodo. Marsikatera železnica, mnogo cest in marsikatera strokovna šola bi se lahko zgradila z denarjem, ki ga je država potrošila za to akcijo. Prebivalstvu v idrijskem in škofjeloškem okraju bi so s temi milijoni lahko na drug: način v socijalnem in kulturnem oziru mnogo več pomagalo, kakor so mu je pa s to ponesrečeno akcijo. In ljudstvo bi bilo za to pomoč tudi hvaležno, ker bi imelo taktično korist od tega. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslenišck. Poslano ) G. Ivo Troštu, nadučitelju v To-mišlju in g. Ivanu Kumšu, predsedniku krajnega šolskega sveta v Tomišlju, izjavljamo podpisani posestniki na njiju poziv sledeče: prvič mi smo vsi za to, da se cerkvenih pevcev ne bode več poučevalo v šoli, drugič, mi nismo poslali nobenemu grozilnega pisma in sploh nismo v nikaki zvezi z dotičnimi grozilnimi pismi, tretjič pa izjavljamo, da je bil vajni poziv glede nas popolnoma neutemeljen, četrtič pa povemo, da bomo storili vse potrebne korake pri višji soiski ooiasti v svrho, da se spravijo cerkveni pevci iz pod šolske strehe. Tako je, in nič drugače, g. TroSt! V Tomtšlja, 7. februarja 1911. Posestniki in davkoplačevalci: Jakob Modic, Tomišelj; Ivan Zalar, Ivan Liković, Franc Šuštaršič, Anton Japel, Jožef Mdvc, Jurij Janežič, Jožef Štrumbelj, vsi v Tomišlju, Jakob iModic, posestnik v Brestu št 19. Darila. • Za vsebino toga spisa je uredništvo odgovorno lc toliko, kolikor to določa zakon. Borzna poročila« Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani* l/rtiai fevrsl tfsasjskc fettze f ■•3«lfc»«l p**lejl. 4 ., majeva f&ata .... 42* o srebrna renta .... 4% avstr. kronska renta . . 4% ogr. ~ „ . . 4£ 9 kranjsko dežeino ^osojiio 4s/» k. o. četks dož. banke Srečfce iz 1. 1860 »/« . . ta f» tt 18&4 .... „ thtfce .... „ zemeljske I. izdaj.: 1. februarja !SH Dt3xr»l j S?tf*r? os--1 I 96 95: I 92 95 j I 9p75] 96 — <4l- n. ogrske klpotečnš dua. tecisnalne ovsu. kreditne . avttr. rdeč. krila ogf. „ „ basiilka . . . tarike .... t |M*v- I !55ć0i I 2£9 - ! I >5 - i I 2^ 1 25 ! I ms - ; 1! 537-- i 93 20 97 15 9313 91 9> 95 — - ■ žs—i 256751 Sa>tafo*. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kredftneea zavoda . Dunajske bančne družbo . Južns Železnice .... Državne železnice . . . Alplns-Mcntan .... Češke sladkorne dražbe . Žrvnesteitske banke. . . Valut«. Cekini...... Marke ....... Franki....... Ur*........ Rnbfff........ 475— 675 75 562-5c 114 25 I 74s — B 782— I 274'-8 2to - 229 — 3)1 -161 '0 3C5 — 29! — 257 25 548 — 547 — 98— 94 — 62-« 5 2o0 75 48^— 676 75 563 0 115 25 7.50-785 — 276 50 2ss-— i 1136 5PS9 |n7-27*| i 17 47 > I 95*— 95-20 I 94 .'0 94 70 I 25325 : 254*^5 Žitne oone v Budimp One 10 februarja 1911. T o r m i rt, PSenkan z* april 1^11 . . . za 50 kg » » maj 1911 . . . L'a 50 kg » • oktober 1911. . za 50 kg R2 za april 1911 .... za 50 k* Ko ur* za maj 1911 ... za 50 kg Oves za april 1911 ... za 50 kg Cftktlt. Nespremenjeno. lici 11*32 1010 S 13 5 8> 8*69 Zahvala. Za mnoge dokaze odkritosrčnega sožalja, ki so nam vsled smrti naSe ljubljene, nepozabne soproge, matere, oziroma s»stre, tete, tašče In stare matere, gospe 574 Antonije Kaiser dospeli pismeno in ttstmeno, za darovane krasne vence in šopke, obilo udeležbo na zadnji poti, bodi izrečena -najiskrenejša zahvala Ljubljana, 11. februarja 1911. lalalrtl ostali. (Jpravništvu naših listov so t** alali * Za Ciril - Metodovo družbo: G. Joško Slobodnik 2/37 topnič. polk v Zagrebu, 6 K 30 v., darovalo veselo omizje na seljački veselici, na predlog Hrvatice ge. Zajčeve, z geslom: »Hrvati Slovencem!« — G. K. Gu-štin, Metlika, 12 K 20 vin., in sicer so darovali rodoljubni gospodje na sokolski maškaradi 10 K 20 vin. »Ko se je že sajualu gor prot Iblan!«, 2 K pa je dal g. Skala, mesto šopka materi županji. — »Nekdo«, Velika Loka, 32 K, nabral ua sokolski veselici v Trebnjem za prekoristno našo družbo z geslom, da smo poleg tega, da. smo tudi za »Sokola« posegli globoko v žep in mu naklonili čez 200 K čistega dohodka, nabrali tudi za družbo to vsoto brez posebnega bahanja. — G. Janko Golob, nadučitelj, Raka, 15 K 54 vin., nabral pri domači veselici pri Bonu pri družbi torte, ki jo je v ta namen darovala ga. Bonova. — O priliki srebrne poroke ge. Josipi rie in gosp. Fr. Lipovža, nabrali so 22 K 60 vin. — Gdč. Helena Bavde-kova 10 K, mesto venca na krsto umrle ge. Josipine Klopčičeve. — G. Drago Pinterič, Sv. Miklavž pri Ormožu, 19 K, nabrali gg. TrstenJakova iu Pinterieeva, učiteljici pri Sv. Miklavžu, ua gostiji g. Toma-žica. — »Sokol« Trebnje 10 K. »Čeravno smo zadolženi, pa vendar smo se spomnili tudi prepotrebue Ciril> Metodove družbe ter nabrali na »Sokolovi« veselici pri »Povšterlaneu« 10 K, katere pošiljamo z opombo na tiste, ki pravijo, da »Sokol« nič ne dela za narod. — G. Rudolf Essich, Bovec, K 4*27, daravala zbrana družba v Bovcu. — Skupaj K 131*91, — Hvala lepa! Na zdar! Družba sv. Cirila in Metcda v Ljubijo nf Je imela mesec?. Januarja slodeč? pri-apevke i. I. Prispevki iz nabiralnikov: Gost, Fr. Zorko, Pruživ.ska rea 10 K v; Fr. Miki, Sv. Marjeta, 1 K »2 v; Fr. Koašok. Trojane i. s. Novak 2 K 40 v, .1. Cokljaii 22 v. Fr. Cokljati 2 K 50 w. Pistai-r.:k 3i v, Ekupaj 5 K 80 v; J. Javcrnik, 2a0jma H K 12 v; M. Sila, Trzin 2 K*92 v: A. Volk. SnbOfie 2 K; Mohorčie, Divača R kron 40 v; podružnica Trebnje i s. šlav X>ah 10 K 29 r. Pavlin 12 K SO v. Boboteflc 49 v, 2n«deršič 14 K 06 v, skupaj H7 K 61 vin.; M. Korenčan, Vrhnika 4 K 23 v; Fr. Gnezda, Unec 4 K 7S v; botei Juvanči^. Zidan most 11 K; M. Gomoač, Blatovna E kron o0 v; podružnica Mengeš i. s. Gre-gore 4 K. Peenik 4 k 80 v\ Tronreli 2 K 50 v, skupaj 11 K 60 v; pri Kranjca, Tolmin o K t>6 v; Kiauta, I>andol S K; Trnov* s ;o StuHUJce, tu S K 40^ v; Pernat M., Sv. Lovrenc 7 K 14 v; G. Vidic, Lukovicu, Slaparju 23 K; hotel Austria, Slov. Ristrica 12 K; nabiralniki, Slov. Bisirica 5S K J*8 v; A. Pavlin. Podbrezje 17 K 20 v; V. Grogl, Bučka 3 K; M. Golob, Pirešica 6 K; V. Berce, št. Janž, i. s. Repovž 3 K 60 v. Majcen 7 K 25 v. Prijatelj 22 K 50 v, »kupa.i So K o5 v: gost. pri Peteliučkn. Gorica, 10 kron; M. Lončar, Tržič 9 K 25 v; Jos. Kom-Ijanee. Ptuj i. ri. čitalnica S K 55 v, Maho-rie 4 K 62 v. Zupančič 2 K 21 v% Muršeo 1 K 68 v, skupaj 17 K 06 v: G. Kotnik, Prevoje is K; gost. pri Jancu, 2alec 11 K: Vaupotic-. Ljutomer 5 K 20 v; L. Zahlačau, Trata 15 K; podr. Vipava i. s. Adrija Ti6 K Š9 v. Hrovatin 26 K 60 v. Petrovčtč 7 K 25 v. Hrib 3 K 58 v. Vita A. 7 K 58 v. Terce i j 31 K 62 v, Krečič 3 K 37 v Kobal 5 K 74 v, Zgnr 13 K C6 v. Rovan 46 K 34 v, Rudolf 11 K 87 v, čitalnica 1 K 66 v. skupaj 221 K 16 v; podružnica Sv. Pavel-Prebold i. s. trrr. Zanier 1 K 01 v, Piki 20 v, nodr. Zanier 1 K 18 v, Gojzunikar 1 K 05 v, sri-bar S K li) v. Vidmajer 49 v, slander 2 K 44 v. skupaj 14 K 56 v; omizje pri Be!om volku, tu 200 K; podružnica Trebnje, nabir. pri Spraisarju 200 K; goat. Kolenc, Cemse-nik 9 K 66 v; moška podr. Ajdovščina i. 8. '.dalik 2 K 86 v. Kovač 1 K 15 t. M are 3 K s3 v, Repič 4S K 99 v. Logar 5 K 96 v, VI-drih s K 23 v, Horvat is K 95 v. Edinost 6 K 34 v, Lokar 5 K 05 v, štekar 5 K, skupaj 105 K 86 v; Fr. Zarli. Tolmin 5 K; gost. Trpine, tu 7 K 50 v; Lebar A. Borovnica L s. Ramovš 7 K 40 v, Majaron 4 K. Diasler 2 K 52 v, Kranjc 1 K, Klemene 72 v, skupaj 15 K t>4 v; gost. Kosič. Trst 15 K 73 v; K. Jelovčan. Gorenja vas 11 K 50 v: «ost. Novi svet, tu 10 K; gost. Ceh. Grlince 3 K; V. Repinc, Prem 10 K; ženska podružnica Ribnica i. s. Picok 3 K 50 v. pri Cenetu 11 kron, Klun 3 K 30 v, pri Miklovih 10 K 80 vin., Peterlin 2 K 50 v, Arko 2 K 80 v, Lov« BiB 12 K 30 v, skupaj 46 K 20 v; podružnica Col i. s. Baje 4 K 40 v. Puc 1 K So v. Rovan 25 K 12 v, 2gur 3 K 60 v, skupaj 34 K 93 v; gost. pri Pavletu, Notranje gorice 12 K 34 v; R. Tenente, tu 5 K 90 v; gost. Rus, tu 14 K; gost. Podnar, Osilnica 4 K: V. Bon, Raka 62 K; gost. Godec, Borovnica 4 K; Iv. Bencina, St*ri trg 32 K; A. Kobal, Studeno 3 K 20 v in 3 K, 10 in 3 K 20 v, skupaj 9 K 50 v; gost- Kern, Cerklje 10 K; akadem. društvo »Ilirija it Kralj. Vino^radv 2 K 50 v; Jos. Komljanec. Ptuj i. s. Sen<>-kovič 6 K 08 v, Grahor 5 K 24 v, skupaj 11 kron 32 v; J. Dolence, tu 2 K 72 v; M. Amf, Sežana 5 K; L. Cvetnič, tu 2 K 40.v; slov. vinarna, Kral Vinojjrady 15 K; Ferdo Roš, Hrastnik-Dol S K: moška podružnica Celje i. s. Stadt Graz 9 K, Nar. dom 5 K, Beli vol 2 K 03 v, trafika v Nar. dorou I K 70 v. skupaj IS K 73 v; P. Hrastnik. Rakj. 1. s. Varsek 11 K, Hrastnik 6 K 50 v, okupaj 17 K 50 v. 11. Prispevki podružnic: Kranjsko: Trebnje 187 K 24 v: SL Peter 6 K 30 v in 6*5 K m 7 K. skupaj 78 K 30 v; siška moška 183 K 35 v; Ljubljana senklav&ko-frančiškanska 96 K; Mengeš 34 K 90 v; Cerknica 176 K 40 v; Vipava 313 K 84 v: Trojane 12 K 20 v: Col kron 86 v; Kranjska gora 21 K 20 v; Postojna, m. in ženska 150 K 63 v; Ilir. Bi-strica-Tmovo m. in ženska 109 K 74 v; Jeseniška občina 18 K 50 v, skupaj 1472 K 18 vin. SlfOjC ZCll^AVjO si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mšfce in kite se Vam ojačtjo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpoloženje bo zopet na stupilo, *ko bodete rabili pristni Fcilcrjev fluid z znamko »ElsanaRl«. Tucnt na poukusojo 5 kron franko, ladloevalec samo lekarnar E V. Feller v Stubici, Etzint rg 288 na Hrvaškem Štajersko: Brežice ženska *4 K; ;kof ja vas 4 K In 21 K In 2 K. skupaj 27 K; >tuj m. 10 K; Žalec m. 18 K 93 v; 6t. Juri n. 31 K 70 v; Sv. Pavel, PreboM 140 K ►0 v; Ponikve 7 K 44 v; Gradec akariem. 10 K; Celje m. 10 K; Maribor m. 29 K, ikupaj 438 K 27 v. Koroško: 0. Primorsko: Općine 153 K 84 v; tfiren 72 K; Pevma 30 K 04 v; Bazovica 00 K; Rocol 100 K; Kanal 28 K 20 v ii 1(5 n-on, skupaj 44 K 20 v; Gorica m. 50 K in .50 K, skupaj 200 K; Ajdovščina m. 24 K 10 v; Brje 9 K 90 v, skupaj 734 K 08 t. III. Prispevki za obrambni sklad: Podružnica Miren 100 K; Netraeno-ran, Maribor 6 K; Fr. Osei, Trbovlje 5 K; L Štefan, Zagreb 5 K; M. in Lj. Novak, }radec 8 K; Fr. Pepst, Celje 5 K; J. Bre-jant, Maribor 3 K 33 v; L. Cvetnih, tn 5 cron; J. vitez Bleiweis-Trsteniški, tu 5 K; Ir. Jos. Janko, tu 50 K; E. Kristan, tu 10 iron; ž. podružnica Idrija 33 K in 23 K, ►kapaj 56 K; posojilnica Bovec 50 K; Po-ovar, Ivanjkovci 5 K; Iva Sabadin. Sv. van 10 K; Neimenovan, Kočevje 20 K; van Klun, Ribnica 50 K: dr. A. Scbiffrer, liunica 80 K: moška podružnica, St. Juri >b južni železnici 11 K 43 v; M. Ros. Hrast-lik 50 K: A. Ziberna, Trst 5 K; dvanajst odoijubov pri omizju konzumnega društva f Rojanu 200 K; J. Veras, Maribor 40 K; nestna občira ljubljanska 200 K: slovenski poštni uradniki, Maribor 70 K; M. Sebvei-?er, Črnomelj 20 K; L. Scbwentner, tu 50 sron; Fr. Žagar in I.. Barkovlje 25 K; pa-linskJ Slovenci 15 K; moška podružnica, Postojna 200 K; ženska podružnica, Postojna 200 K; A. Vahtar, Volosko 20 K; M. Starkež, tu 40 K; A. Hrast, Trst 200 K; iov. akad. društvo -Ilirija--. Kral. Vinohra-iy BO K; ljubljanski trgovski sotrudnikl, tu 12 kron. rv. Razni prispevki: And. Podboj, Ribnica, mesto venca imrlega M. Hočevar i. s. darovali: Ivan £lun. And. Podboj, dr. Scbiffrer no 10 K, ,kupaj 30 K; Čitalnica, Kostanjevica 10 K; f. Rudolf, Bistrica na Koroškem, i.ribral |6 K; županstvo, Litija 40 K; dr. K. Jane-Volosko 20 K; dr. J Georg, omarjo 10 iron: M. Remic. tu, nabrala na Silvoetro-rem večeru 6 K; ga. Obilčnikova, nabrala ia Silvestrov večer 6 K 20 v: P. Gološ. st. lrid, nabral 2 K; Fr. Ročnik, Trst 5 K; Jel. timenc, tu nabrala na Silvestrov veCer 10 iron; Fr. Oset. Trbovlje, nabral na poziv r »Slov. Narodu« 12 K; neimenovan Mo-lorjan, tu 50 v; neki župnik na Gorenj -Lem 2 K; M. Praprotnik, Središče, m.jsto lovoletnlh voščil 2 K: Tončka dr. Stojako-,a, Celovec, nabrala 11 K 40 v; V. Bunde? j. *rh, nabral 16 K 76 v; zbirka pri igri. tu 2 K; Francelj Frelih, St. RuperU nabral »ri vese'.ici -Snegulčica< 9 K 10 v; K. Am-)rožič, Novasušica, nabral 5 K; strelski Lrožek »Centrum«. tu 14 K SO v; Štefka in vngelina Zadravec, Vurberg, nabrale 10 K; lar neimenovanega, Poljčane 11 K 20 v; J. /rhovLik, tu. meeto venca umrli M. Vil-ler 10 K; J., tu, dar 2 K; učiteijstvo v Ksa-triju, nabralo 3 K: Fr. Skrlj, RnOIoa, ua-•ral 10 K; V. Veixl, Maribor, izkupilo na :;i rodnih trakih, na plesnem venčkti 16 K 0 v: vesela družba v gostilni Podnar O^il-:ica 3 K 60 v; gdč. Indof, Celovec, nabrala sladki luknjici 13 K 74 v; dr. Novak, tu. :aženska poravnava K. — St. 10 f*; urad-! štvo kolinske tovarne, tu 12 K 80 v; A. ludovernik, tu, nabral narodnega davka 49 ron; Goiobove gospodične, Vurberg, navale 15 K 82 v; Mici Frelih in Julči Toaa-ic št. Rupert, darovale 6 K; slovensko ralno društvo, Reka 4 K 32 v: na gostji R. Drgaaca, Sv. Anton 20 K; godoviinjo To-leta S. pri Perkotu, Tržič 6 K; Dr.mmir in Darinka, čebulj, Radovljica, nabrala t K ►6 v; K. Dolenc, Modling 4 K; sokol In :o ke iz Brežic, nabrale 8 K; Ludovik et trnovskih Mohorjanov pri g. župniku v. Vrhovniku, tu 1 K 20 v; Albina Laslia-her, Ruše, nabrala 10 K; Aleks Jar*obi, •unaj, piispevek od cigaretnega papirja »9 K 18 v; Anton Gnus, Dol pri HrasuiiKU, abral 6 K 64 v; A. Dimnik, Trbovlje, na-rala med poštnimi uslužbenci 5 K; n.ime-odgalerijske družbe v konfiskov.ini atulji 1 K 08 v; Lovro Ormošnik, tu, nabral na. gostiji 12 K 10 v; Iv .Ogrin, tu, dar 10 K; J. Sfiligoj .Poreč, dar 2 K; (po »Slov. braniku«). • * 15. izkaz radovoljnih darov za Sokolski dom v Hrastujku. Od meseca oktobra daljo so poslali doneske sledeči gospodje, gospe in g-ospiee ter bL društva: Neiinenovau 50 K, Sloja 'unaj 32 K, M. Vrečko, žti-Škofja vas '50 K, Klub n.ipred. ikov Celje 25 K. Po 20 K: to telov. društvo Ljubljana, Sokol Trst in Sokol Žalec. Gramofon pri Rošu je nabral 17 K 32 v, člani -o prispevali 15 K 20 v, a -novolet-r!ba« je prinesla 12 K (>0 v. Po 10 K so poslali: Ant. Cvenkel, pisateljica Gabrijela Preissova, Praga, Ina Pire-Gabrie, Zabnkovje (265), ir. Siverak. Idrija, Sokol Solkan, dr. Kobni, Ljubljana, I^rn. Kai'fou, R. A. Smekal, Zagreli ter župan G. Vodu-jjefe Trbovlje. 0 ramo Ion 7 K 80 v. Murski Sokol (216) t» K 80 v, Toioo Koprive, Zagorje K 20 v. Po 0 K; ^tekar, Ajdovščina in A. Finžgcr, ISrezje. Po 4 K: dr. Rakež, Šmarje in Roza Maraz, Pevma, Iv. Peivlan, Ljubljana 3 K 50 v, Mil. Kopča, Trst (321) 3 K 30 v. Rud. Vraid, Vransko 3 K 10 v, d-. Fr. 6k >f, Ribnica 3 K. Po 2 K: Lud. l>orovmk, Fiorovlje, prof. Fr. Orožen in M. L. v Hrastniku. Za »polhovko« 1 K 2 v. Po 1 K: »dva Korelna«, Kika Kosi, Teharje in dr. Krautova. Nadalje dr. Vilimek, Biz ljsko 50 v in Vaso Pe-trieič, veletrgovec I-jubljana 10 v. Skopaj v 15. izkazu 394 K 44 v. Xa-trasse 27. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. februarja: Fran Sedlar, bivši čevljarski mojster, 72 let, Hrenova uliea 17. Dne 8. februarja: Ivan Klemene, strojevodja južne železnice, 42 let, Resljeva cesta 27. — Antonija Kai-ser, žena puškarja in posestnika, 54 let, Soteska 6. Dne 9. februarja: Anton Stare, rejenec, 4 mesece, Streliška ulica 15. — Terezija Flooh, žena c. kr. uadporočnika v p.. 62 let. Kolodvorska ulica 18. — Marija Merhar, bivša delavka, 95 let, Radrckega cesta 11. Dne 10. februarja: Neža Sni, bivšu šivi ja 71 let, Radcckega cesta 11. — Marija Rohn, bivša šivilja, 82 lot, Japljeva ulica 2. f_m V deželni bolnici: Dne 5. februarja: Anton Šker-jane, posestnikov sin, 6 let. — Josip Oizovičar, mokar, 76 let. — Valentin Benda, lajnar, 55 let. Dne 7. februarja: Ana Ceglar, delavka, 64 let. — Ivan Slobodnik, delavec, 21 let. Dne 8. februarja: Josip Ulamec, tovarniški delavce, 29 let. llimttn imh) iMiMt ? LifliiTai. Št. 93. Izvan absn. (Za Io!s par). flruJI. preist, 2130. V nedeljo, 12. februarja 1911. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Popoldne ob 3. uri. "£3? Ločena žena. Opereta v treh dejanjih. — Besedilo spiral Viktor Leon. Uglasbil Leon FalL Poslovenil Mil. Pugelf. Kapelnik Ed. Czajanek. Režiser Jus. Povhe. Blagajnica se odpre ob 1;,3. uri. Začetek ob 3. uri. Konec ob 1 ,6. uri. Prihodnja predstava v nedeljo zvečer &t. 97. (Nepar). Drcšt predal. 2101. V nedeljo, 12. februarja 1911. Noviteta! Drugič: Noviteta I Nad lovskem gradu. Komedija v petih dejanjih. - Spisal rr. Herczeg — Režiser Hinko Nuslič. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob 1 28. uri. Konec ob 10. MMw wti\m bo t tare*. 14. \ibnm Poslano. Mnogos&anska poraba, (jotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego ,,lVIol!o-vo francosko iganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MGLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, TncMaubon 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 18 Kašljajoče opozarjamo na inse-rat o Thyinoinel Scillae, preizkus n izdelek, ki ga zdravniki večkrat priporočajo. ova samo direktno! — črna, bela in barvana, od 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in obleke. Franko in te ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo pošto. 1 269 Tovarna a svilo HDflOERG. ZOriclL to je bila pri meni navada, dokler nisem po-kusil s Favevimi pristnimi mineralnimi pastiljami. Sedaj pa mi n«r škoduje niti kajenje niti pitje in nič več nisem zaslez^n, zjutraj pa vselej vstanem radosne vo je, ker fveCer.in /iotraj vselej pocmakam n^kaj Fayevin pristnih sodenic Skatiiico imam za _ tep ca$ in stane samo K 1 2 . Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV, I. j Grosse Meugasse 17. i Hladilen, mesni tolaže^ vsako vnetje preprećnjoe «£lsek, ki ugodno vpliva na ran b nJim obvezane, jo praškemn domaćemu mazilu iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorna dobavitelja v Pragi, pridobil glas i zbornega domaČega zdravila in se poraba tega mazila zaradi tega čim dalje bolj razširja. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. Nočemo biti nahodni, hripavi, za* slezeni, ne kaši jamo, nismo slabotni, ne nervozni, mi rabimo Fellerjev fluid z zn. »Elzin fluid«. Poizkusni tucat franko 5 K. Imamo dober tek, zdrav želodec, nič slabosti, zato pa Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. »Elzine kroglice«. — 6 škatlic franko 4 krone. Dobivajo se pri E. V. Fellerju v Stubici, Elzin trg št. 238 (Hrvaško). (4) Praktični ljudje. lv«*pn^*a ži-ni-oa z dežele oride večkrat k fevoje»\u oženjeneniu sin«i, prulneiiiu dela\cu, v mesto. »Bojim P"i»vi n. k«-ga dne, >da preveč* porab ta. Vkijnb pomanjkanja mesa in draginji pa imata vedno govejo /uho1« *>Kaj §i»% &e smeje sneha, »trrba ;e Liti praktičeu. Z Maggijevin.t ; r*H4k :i »i ■ .i izdelki, ki so sedaj tako p- e*i»i kakor od nekdaj, lahko vedno dobro, zdravo hrano nosim na niiso in ^e bran-m de-uar, čas in delo « — »Kes liul*a mati«, pravi sin, »poirlrj v mojo hranilno knjižico: nI #a meseca br<'Z vloge!« Katero sredstvo pomaga hitro in zanesljivo proti pegam in nečistostim kože? —Edino in samo Bcrg-mannovo svetovnoznano »lllijno-ndečno milo s konjičkom«. (Znamka lesen konjiček). — To dokazujejo najjasneje vsak dan iz vseh dežel do-spevajoča priznalna pisma o presenetljivem učinku tega mila, ter vec pri firmi razpoloženih uradnih sve-dočeb. — Vzrok tako izbor nem u učinku >dilijomleene#a mila« s konjičkom tiči v pravilnem razmerju boraksa v njem in voljnih^ popolnoma nevtralnih substanc tega mila, kar so že večkrat konstatirali znameniti kemiki. Torej ne samo reklama, kakor bi marsikdo mislil, je vzrok velikanskemu razširjenju (okoli 3 milijone kosov vsakoletne porabe), nego temveč neprekosljiva dobrota tega čisto medicinskega izdelka, o čemer se vsakdo pri prvem poizkusu lahko takoj prepriča. Enako izboren izdelek firme Bergmann & Co. v De-činu na L. je »Bay - rum s konjičkom« proti prhljaju in izpadanju las, ki je znano najstarejša in največja znamka Bav - ruma. Prvo po 80 h komad, poslednji po 2 K in 4 K ste*-klenica se dobiva po skoro vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. Uatna voda MeteorologiEno poročilo. v o Nebo i0 !?.pop. ' 9. zv. 11 7. zj. 7412 742 3 — 191 slab jug ; jasno —70 sr. jug m 11 5 pm.sžah Srednja včerajšnja temperatura 73\ norm- —07. Padavina v 24 urah 0 0 mm Mesto vsakega posebnega obvestila. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče in stric,, gospod Jakob Skubic danes ob 3. uri zjutraj previden s sv. zakramenti za umirajoče v 81 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspaL Pogreb predragega rajnika bo v nedeljo, dne 12. februarja ob 9. uri dopoludne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župui cerkvi v Šmarijah. Žalujoči ostali« Zahvala. CD Ob priliki bridke in nenadomestljive izgube našega predrag, ga soproga, očeta, tasta, starega očeta in stnca, gospoda Ignaca Majcna, se globoko ganjeni zahvaljujemo vsem, ki so v njegovi hudi bolezni in ob njegovi smrti čutili z nami in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, osobito častiti duhovščini za tolažilo rajnega, spoštovanim tržanom, cenjenim gospodom uradnikom, slavnim društvom za častno udeležbo, slav. učiteljstvu za sprevod šolske mladine in gg. pevcem za ganljivo petje. Bog povrni vsem! MOKRONOG, 10. februarja 1911. Žalujoči rodbini Majcen in Dcn. spreime 568 Jos. Paulin v Novem mestu. GI1G3I 571 za trgovino s papirjem in galanterijo sprejme fr. 3glič, JCjubljana, jttestni trg. Velika banka išče 572 agente is p&iaiaiis dovoljenih m garantiranih srečk proti dobri prov»z ji. Slovenske Hii hrv-*ke ponudbe )** po^a'i na S« HOFV&thf Bndapest, Bžthory uteza 5. Dečka ,\ krepke postave, poštenih staršev »\ - spreji kol mm v trgovino z mešanim blagom Z. Krajne v Kranju. 339 Zahvala. Za vse dokaze presrčnega sočutja ob bolezni in smrti naše blage matere ozir. tašče in stare matere, gospe 564 Kristine Globočnikove fužinarjeve vdove in p sestnice za prekrasne vence in za mnogoštevilno spremstvo ob pogrebu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem. Posebno zahvalo pa izrekamo prečastiti duhovščini, gosp c kr. okr. glavarju in g. c. kr. načelniku okrajne sodntje.z Radovljice, gosp. Županu iz Kamnegonce in tamošnjemu slav občinskemu, odboru, slav. požarni brambi, pevskemu društvu in vsem predragim faranom. Iskreno zahvalo pa tudi izrekamo g vladn. svetniku dr. Slajmerju, katerega obiski in požrtvovalnost so bili naši dobri materi v veliko tolažbo. V Ljubljani, dne 10. februarja 1911. 561 talujata rotfblna OloboinlkoTa, 13 60 Stampilije vaeh vrat m »rade, drmat va, trf o m itd. Anton čeme irittr li Itdelurvatelt ajavćuaavlli ttaptltl UnUjonm s«. Petne 6. Cealkl Iranko. 235 se išče na Kranjskemp Štajerskem In Koroškem dobro uveden ni k. Samo prve moči naj pošljejo svoje ponudbe z na7nan'lom pogojev in plače pod š fro „hl a.", poste restante, glavna pošta Ljubljana« 528 i Lasne vpletke (kite) ttol*ya preveza. • . K 5'- p ildolga preveza • „ 7" — kratka preveza . . „ 9'— veča .. 12' nežne svelle (blood) in sive 20 dražje priporoča S- S£rmolif brivec la lasničar, flabljana, ?oD Trančo št. 1, (zraven čevljarskega mostu). Izdeluje vsa lasnićarska dela so- lidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1164 IHHHBBBml V življenju nikdar več Z Namesto 16 kron samo 6 kron. Ker sem ceno kupil veliko tvornico ot prodajam svojo kovinske uro remonfoirko iz joiii" lit. srebra z dvojnim pokrovom, 36 ornim Izvrstnim remont, kolesjem, tekočim na kamenih, prekrasno lepo oVrovjc z vrezanim grbom, konjem, jelenom ali levom, dokler bo kaj zaloge /a smešno nizko ceno s 6 kron komad : primarna „6icria" verižica zravsn 1K 3 leta jamstva, — Razpošiljanje po povzetja. Izvoz ur AKS BOHNEL Dunaj IV., MargareteriStrasse 27 68. Ijubljana, gradišče 7 „Pri kroni*4 slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke. Uvaja: električne naprave za luč in niOČ (izven ljubljanskega me=tnega omrežja) strogo po tozadevnih prednikih ; elektr« zvonila, telefone itd. :: Strokovnjak za strelovode. :: samo prve vrste oa razpolago ff** * »milriflftli^ papir za cigarete in cigaretne stročnice se hvalijo same;, reklame sanje ni treba. 11 m Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. ■ i Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili- 99 mm vzajemno zavarovalna banka v Pragi, fosil K 4MH-7IT-. - Izplačane afpafjaj trn aapttali|e E 109,396.S60—. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo. ■ Vm zalfpstn 1LMii &f&^ši f nauki Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokortstne namene. Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča Ivo Bajželj Marije 7.$&i# isti 11 (jtoaunaJDt. Ravnokar so došle najnovejše sfovenske plošče a K 3*50. — 1000 igel K 2*—. 271 Ljudevit Borovnlk p u S kar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v Izdelovanje viikavrna pasek za lovce in strelce po n^novejsih sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelaj« stare samokreanice, sprejema vsakovrstna popra«U«, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — lluatro-57 vanl oanlkl zastonj. Najboljše in najsigurnejše sredstvo zoper ki v kratkem času odpravi rdečico in vse druge bolezni v nosu je fZr »»Kornelija". Razpošilja z natančnim pojasnilom po Sovzetju treh kron N. M. E. M odlog, Celje 116, fttalersko. 295 □HD svoj udeiek oitro Sjag strojne zidne in zarezane strešne prve vrste prve vrste priporoča 442 J. KNEZ V LJUBLJANI. Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov. Ustanovljena leta 1882. Ustanovljena leta 1882. (3 m 151 .\ Rezervni zaklad ,\ nad pol milijona kron. Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron. (O I II- Kmetska posojilnica resistrovana zadrega z neomejeno zavezo zadrap urezi ljubljanske okolice 7ZZ v lastnem zadružnem domu y LjUbljaDl hgjjjj gj M I obrestuje hranilne vloge po čistih 4 (i brez odbitka rent-0 .\ nega davka« .•• Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekavnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga. ••vv HI po 5Va% brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru. Telefon itn. 185 lotenirtiaii. Račun: pri avstr. pošt. tiran, št 828.406 pri ogr. pošt hran. št. 19.864. Eskomptuje trgovske menice, fn Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 — Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000. lOi i dobo Moto gostilno v sredini lita se proda pod ugodnimi pogoji. Kje, pove upravnJŠtvo »Slov. Naroda«. Ženitna ponudba. Mlinar, 38 let star, neoženjen, ki bi rad prevzel majhno posestvo z 12.000 K aH mlin v zakup, želi, ker mu manjka poznanstva, tem potom za Ženo kmetsko dekle ali vdovo, 30 let staro, s 6000 do 8000 kron premoženja. — Dopisi pod 121" na upravništvo »Si. Nar .o M slanovani se odda na Dolenjski cesti nasproti Rakovnika v novozgrajeni hiši, in sicer po 2 sobi, kuhinja, klet in nekoliko vrta, tudi pn 1 sobo in kuhinjo. — Poi*ve se: Ulica na Grad 7 in pri mag. sljgi I. Bevcu. 513 Jr. Čuden urar in trgovec Ljubljana 131 samo rieftnim ulica It. 1. poročni prstani v zlato, močni, na trpežnosti ne-prekosljivi, par od 7 K naprej lfal?erja zaloea stenskih ur. [n« t UlidiTiM trii n Miti latni. KASLJAJOCIM otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom TINMOHEL SCiLLAE pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušliivi kašelj, od* pravlja težkoče dušljtvosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Tnjmozaal ScUlao pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja aanf Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2*20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2*90 E. 3 steklenice ako denar naprej 7.— S. 10 steklenic ako denar naprej za SO9— X. Izdelovanje in glavna zaloga B. Fragnerja lekarna e kr. dvorni dobavitelji —— Praga III., aH. 203. — Pazite na iae izdelka, tzdetevaka in aa varstveno V LjaHjani v lekarnah. Jos. Mavr. dr. 0. Piecoli ia Jas. Ćiiaaf. Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Torto o generator]!, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst. preje Kolben in dr. Praga-Vyso6any. 3377 Vodne tarMae vseh sestavov (Francis, Pclton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za iuatautouat*. Odlitki iz Siemens-Martiaovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livarcn in jeklarto, (It vete- in malo okrt) 2999 17 DOtikf vestnih. »Omladina«, radikale! in mi. Nase mogočno gibanje je spravilo ortodoksne fanatike okrog »Omladine« v ekstazo. Da si nekoliko ohlade onemoglo jezo, so v decemberski številki svojega glasila, ki je izšlo šele letos v februarju (!) napiđaU nekak »odgovor« razpravi »Narodco-napredno dijaštvo« v »Dijaškem vest-niku«. Z virtuoznim zabavljanjem in šnopsarskimi izrazi deklamirajo raje svojo staro pesmico, katere refren jo veeni: »smrt vsem liberalcem«. Jato* riorni se zde »OmladiuU naši članki, ker se pečajo z radikalci. Res »koda, da se radikalci ne morejo povzpeti nad inferiornost, ker pa njim celo ta tako imponira, smo hoieli izključno na njih, kakor na poskušurm kumu demonstrirati vse njihove slabosti, pomanjkljivosti in njihovo metamorfozo po genetski metodi. Hoteli smo jasno pokazati razliko med nami in njimi, kajti pojmi so bih tako nejasni, da je celo neki odlični :>lov. politik smatral za edino razliko med nami sabljanje, drugi pa je celo neki napredni dijaški deputaciji rekel krilate besede: »Ce hočete delati, pojdite k radikaleemDijaski'ga Vestnika« pa se glasi: ; Nar. obrambni tečaj v Ljubljani in nt.r.-obrambna enketa v Mariboru sta bila naravnost trinmfa lepe soglasnosti v resnem de-hi in še nikjer se nismo Čutili tako edine in sorodne, ko tukaj.': Ce se čutimo v soglasju s tem tečajem v Ljubljani, še ni s tem nihče trdil, da je nar. napr. dijaštvo priredilo la tečaj >kupno z radikalci. trdimo pa. da je obrambno enketo v Mariboru rešil edino narodno - naprerlni v Klub« v Celju, ki jo je tudi vodi! in ji dal vsebino, med tem, ko je radikalna »Pro-sveta« na tej enketi igrala zelo podrejeno vlogo. Vladala je pa tudi s> srlasnost med nami in radikalci. Da bi se pa ljubljanskega obrambncera reeaja udeležil »le en narodno - ua-oreden akademik g. Milko Naglic, a ta kot poročevalec »Jutra«,« je tudi neresnična trditev »Omladine«, ko je vendar g. Kosi kot odbornik »Kluba ?2aprednih slov. akademikov v Celju«, torej liberalne ferijalne organizacije oficijelno pozdravil obrambni tečaj -'■ septembra 1910 Ravno tako je s političnim, oziroma strankarskim -vprašanjem, kjer smo edino radikalne ugovore in tozadevne izjave M. Ćerriiea Še kot radikalnega »Slovenijana« vporabljali kot argumente za izvajanja v našem članku, ki je imel striktno tendenco poučiti javnost in sebe iz vzrokov radikalnega poloma. Da pa nismo »sam! jen i s svojo »odbo o rt:dikalcih »Omladinske« sorte, nam dokazuje javna sodba, ki je v »Slovanskem Pregbdu« in v »Kolu« neodvisno od nas prišla do istih kon-kluzij in mnenja. Ker nočemo nikogar namenoma žaliti, smo vedno pri sodbah povedali ime njihovega očeta, o samovoljnem krajšanju citiranih stavkov pa ni niti govora. »Omladina« postaja strupena; kolikor bolj izgublja teren pod nogami. Ker vemo, rit niti radikalci ne prisegajo nanjo, zato jih ne mečemo v isti koš z »Omladino*, glasilom par demagoških avtokratov. ki si clo-rni šl j u jejo, da predstavlja jo mnenje vseb radikalcev. Ti pa so pame*nejši in si ne žele boja tam, kjer ga ni treba, ampak gredo raje proti resničnim nasprotnikom — klerikalcem * Vaše srednješolske razmere. Ce se »Dijaški Vestnik« ne peča zadosti pogosto z našimi srednješolskimi zadevami, so tega krivi le srednješolci, ki s primernimi vestmi in točnimi poročili iz vseh krajev ne informirajo uredništva. V resnici pa tam zasioiijfo sre^mjeaoniice razmere prav vse pozornosti in O. s. n. n. d. ima resno voljo pomagati in izboljša vat i, kjer je le mogoče. Klerikalen vpliv se namreč še mnogo hujše, ko na univerzi, kaže v slovenskih srednjih šolah. Res je, da ni pedagoško, brez prehodnih fraz dati mlademu Človeku vse svobode, res pa je tudi, da je neobhodno potrebno brez malenkostnih predsodkov dati dijaŠtvu na srednjih šolah priliko k široki izvenšolski izobrazbi, kajti šola pusti v socijaluem oziru dijaka popolnoma na cedilu in kakor je potrebna teoretično-klasična izobrazba, tako je neizogibno potreba poznati v današnjem pospešenem razvoju že dijaku sodobno kulturo in se zanimati za javna vprašanja. Da skušajo c. kr. profesorji z inkvizitor-sko in že bedasto strogostjo onemogočiti dijaku vsako prepotrebno sa-moizobrazbo, je neodpustljiv greh, ki je raz loži ji v le, če konstatujemo, da z izjemo nekaterih vzglednih pedago gov profesorstvo no pozna svojega poklica in svojo stanovsko nezmožnost s klerikalnim politikarjenjem paralizujejo v dosego svojih privatnih namenov. Tako zasužnjeno uči-teljstvo je potem marijoneta kateheto v, ki na vso moč s proti post a v no dovoljenimi Marijinimi kongregaci-tiami sistematično preparirajo že nižješolee za versko zabitost in jih pod pretvezo verskih motivov orga-nizujejo v klerikalnem smislu. Od tod divjanje proti vsem neklerikal-nim dijakom, ki nimajo v profesorjih več pravične zaslonibe, ampak so izročeni maščevalnosti klerikalnih streberjev-profesorjev. Enako je to na ljubljanskih gimnazijah, kakor v Kranju, na ljubljanski realki, v Novem mestu in v Kočevju, kjer se, kakor v Ptuju, pridruži še naeijonalni moment, tako, da je splošna posledica poslabšanje uspehov na srednjih šolah, kjer je postalo znanje )>ostraii-ska stvar in odloča le breznačajnost in priliznenost dijakov do klerikalnih politikov-profesorjev, med tem, ko napredni učitelji resignirano molče. * m * Krakovski simbol. V lobi prisege proti modernizmu >e je zgodil na Jagelonski univerzi v Krakova škandal, da je dobil stolico za socijo-logijo klerikalni agitator pater dr. Zimmermann. Da svobodomiselno dijaštvo tega zasmehovanja tako važnega predmeta in take sramote za svobodno vedo ni moglo prenašati, je več ko naravno in č> je enkrat izbruhnil dolgo zatajevan odpor proti sistematičnemu zasužnjenju avstrijskih univerz z elementarno sile na dan, bi bilo mnogo bolj na mestu, da bi rektorat in ministrstvo uvidelo, da so disciplinacije in rciegirauje najslabše sredstvo za sanacijo in bi raje poskrbelo, da se odstrani dosedanji anahronizem avstrijskih vseučilišč, odpravi nesmisel teološke Fafc ril tete, odpravijo kot profesorji duševni ka-strati, ki imajo s prisego proti modernizmu zapečateno pamet in ,>e da vsaki narodnosti celotne« šoLtvo, kajti prej ne bo miru \n ga ne sme biti, če nečemo, da ne utonemo v črnem morju duševne sterilnosti in srednje-veštva. Dobro znamenje je, d a se je dvignil enodušen cd,Jor proti temu mednarodnemu klerikalnemu atentatu na krakovski univerzi in -e svobodomiselno dijaštvo vseli ..vstrij-skih univerz in posebno slovansko dijaštvo na demonstrativen način kaže svojo solidarnost s krakovsk' ni ko-militoni. Nase slovensko s v 3 bo« i o n iiscino narodno - napredno dijaštvo je v Pragi, na Dunaju in v Gradcu na odločen način dokumentirala svoje simpatije do poljskega svobodomiselnega dijaštva, katero skuša >Maii,;ia« narod klerikalnih Poljakov, kaKor jih hočejo predstavni javnosti, naravnost utajiti. Ker pa so krakovski dogodki le simbol, ki leži kot enaka nevarnost na vseh avstrijskih univerzah, je skupen odpor iu protest potreben in utemeljen. V tem smisla je poslala O. s. n. n. d in nka J. fer. društvo »Savn« še jx>sebej deklaracijo na »Komitet strajkovv >-.-Snoma \ Kra-kow, Krupnicsa 4.«. Novi savanski couU'iir, elegantna čepica ruskega vzorca je postala takoj priljubljena radi praktičnosti in primernosti. Čepica .,e iz temno-vijo-ličastega baržuna z belim robom in savanskim jugoslovanskim znakom. S to preuredbo je akad. far. »Sava« mnogo pomagala k razširjenju nosnje kulerja med sloven;km. dijaštvom. Proslava 351etntce akad. tehn. društva »Triglav« iz Oradea, v Ljubljani 19. februarja lo zelo impozantna. Dopoldne zboruje v -Narodnem domu« Starejšinska zvez.* bivših rednih članov akad. tehn. društva »Triglav«, na to jc burni v ekvipa/ah po mestu. Ob 2. je v hotelu -Tivoli banket, katerega se udeleži do -»00 zastopnikov raznih korpo™<^> ^W po gledališki predstavi pa velik ples v »Narodnem domu«. Izmed dijaških udeležencev slovesnosti so številne iz Celja, kakor zastopstvo Ru^ov m Cehov. Ta jubilej »Triglava« bo tako nova vez vsega slov. nar napr. dijaštva in ž njim enakoniislečih slovanskih akademikov. Listnica uredništva: Zaradi obi-lega gradiva smo morali m ai o i kaj odložiti za pozneje. Odgovor »Našim zapiskom« (za februar! in članek o podpornih fondih prideta takoj po Triglavanskih slavnostih na vrsto.—[ Dopise je pošiljati na naslov: Milko Naglic, urednik, Ljubljana IV., Ilirska ulica 25. Češke brikete in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zaton t) priporoča po najnižji ceni „vOekO Skladišta premoga," llova nl3.f LJubljani. 4292 Čitajte! vsi, ki trpite na vnetlu sapnika, na katarja in na zanemarjenem revmati/ma. Zanemarjen ali slabo strežen nahod, se spremeni slednjič v vnetje pljuč ako ne v jetiko. Večkrat so kašljevi napadi tako močni da pretresajo četo telo. spanje v takem položaju je skoro nemogoče, in srčna žila bije različno. NajmanjSi hlad podvoji bolečine. Zalibog le pre-mnogokrat se narede vozli, ki se pomnože ter zamaše pljuča. V takem položaju začenjajo svoje pogubonosno delo in povzročajo velike izgube tvarin, ki jih imenujemo „stanice". Bolnik, je popolnoma podvržen melanholiji. Pljunki so v začetku beli, peneči, počasi za-dobe barvo, ki ne oznanuje nič dobrega, v zadnjem času pa postanejo rjavorumeni. Obstanek njegov je počasna borba s smrtjo in mine pri popolni zavesti. Ne more se zadostno paziti na nahod, ki se začenja, Se manj na začetek vnetja pljuč. Zatreti se mora bolezen preden se spremeni v hujšo, najbolje je sevedđ Bolezen pobijati, koj ko se znaki pokažejo. UWmn* Mikrobi jetike, uničeni po zdravilu Goudron-Guyot- Zadoituje kozarcu vode, ali kakoršnikoH drugi pijači, ki se navadno pije, primešati eno ali dve žlici zdravila ,Goudron-Guyot- da se odpravi tudi najhujši katar, kakor že zastarelo vnetje pljuč. S tem zdravilom se zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče predstavljati si priprostejšega in uspešnejšega zdravila. V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo namesto pravega »Goudron-Guvota", tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje. Rabljenje zdravila „Goudron-Guyot4, pri vsaki jedi in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. Ako hoče kdo ozdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi .Goudron-Guvot". Dobiva se ga iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega katrana in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstranitev vsake pomote naj se natančno pazi na znamko; Goudron-Guvotova nosi ime BGuyot* natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijolčasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš. To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi. Oni, ki se ne morejo privaditi katranovemu okusu, lahko nadomestijo tega s krogijicami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega katrana in katere zavzemajo, 1—2 pred aH tudi med jedjo so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo. Barva pastil Guvot je bela in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom „Guvot-, Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš In v vseh lekarnah. Dobiva se v lekarnah Gabr. Piccoli. Sušnik, U. pl. Trnkoczv in v vseh boljših lekarnah. Bstainljen lita 1860. M. Ljubljana; Kongresni trg 7 I Predtiskarlja, J Risarski atelijc I PUnlc Mriujt Mtinije. llailinruliiiiBflieiiniliiL Ma|v«t|a ft—Uh 146 roeaik 'iti in vsakovrstnega materijala. A. KUNST LjaMfaaa Židovska ulic« štev. 4. Velika zaloga obuval laataena iaaalka sa daame, te oboke |s vedno as S Vsakršna naročila se Imiajejo jntaS !■ £ # po nizki ceni. Vse mere se shraajNjfJ« J 5 zaznamnjejo. — Pri umanji* naročilih naj £ # se blagovoli viorce poslati. 40 * G. F. JURAS6K, prvi la edini četko-sloveaski uglaie-valec klavirjev ln trgovec v fjubljani, poljanska cesta 13. Priporočajo se klavirji, planini in harmoniji nepre-sežni po dobri kakovosti glasu in solidni sestavi. Vba v to strokospadajoča poptavila kakor tudi uglaševanje vseh sistemov klavirjev izvršuje po jako ni*.Kih brezkon-kurenčnih cenah Imenovana tvrdka vzame stare klavirje v račun za najvišje cene, ako se pri njej kupi nov klavir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglaSuje klavirje edinole koncestonirana tvrd« jorasek. Nove dvostranske slovenske plošče! Geaa K 4-— in po K 2*50. Gramofoni od 25 kron naprej« Dobi se tudi na mesečne obroke. Ziktmjte takoj brezpiatna cenike gramofoso? ni razaik »lt& FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 26. Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« šcine kakor tudi že obrabljene vozove In konjake nprave. Naprodaj Ima več lepih finih ročnih del TONI JADER v LJubljani, Židovska ulio« Ste«. 5. Predtiskarija | j Tamburiranje Montiranje :-: | Plisiranje :-: ;-; t UlUu-ilmIlunuV H IDI fe rloM JluUlbl le v Ribi kMMi >«pi, «Ml« **•< — >ofeta m pri Francu Kollmannu. ? Zakaj ? bi se vsakdo moral prepričati o solidnosti tkalnice inrazpošiljalnlce Bratje KrejurJoMa 11.9213 na češkem? Vsa kom u pošljemo brošuro in ve- liko zbirko platnine In pavolnine g rat I a In franko« Vse opreme in oprave. Za po-izkušnjo naročite šest rjuh la la 150 200 za K 14-. Posestvo naprodaj! V dobrem stanju se nahajajoče gospodarsko poslopje, njiv do lOO mernikov posetve, travniščina kakor tudi jako dobri pašniki, ter 10 oralov bukovega in smrekovega gozda, oddaljeno 20 minut od farne cerkve, sodišča in železniške postaje — se zaradi preselitve proda po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji. — Natančneje ?e poizve ▼ gostilni prt Bukovcu v Trebnjem aa Doleolskem. zob Pomladna in poletna sezija 1911. Kupon Metr. 310 dolg m kompletno moško obleko (suknja, hlače, telovnik) stane samo 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zaloga tvornice sukna Siegel-lmhof v Brnu. Vzorce gratis ln poštnine prosto. Prednosti direktno Stl piivarsib odjcitalccv, ato Mago n& pri ftrari Slefef-Intof so pretejšaj n&roč* saje. Zcrafi »Uaega prometa Mafa re*«« najveća isbtra popolnoma težega Maga. — Stala« najniže aeae. — Tudi Mjnanjsa naročila *e po norca Testno tzrric Ceno posteljno perje! Najbeljti r**ki naknpai vir. 2815 Kg sivega, dobrega, p u I »enega 2 K . bor -šega 2 4 J K; prima golbelega 2 8) K; elega 4 K; btlegs puhastega 5 10 K; kg veletineg t ane-2nc bel* ga, p ulje • nega, 640 K. 8 K; kg pnha, sitega6 K, 7 K, belega, finega 10 K; naifinejši prsni puh \i K. Nar« rila k- naprej fraako. Zgotovljene posteUe 'sjsgrr. drega, belega ali rumenega naokinga, pernica 1S0 c k d^tlga, 20 cm Uroka, s dvema aglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm sir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh >4 K; posamezne pernice '0 K, 1' K, »4 K, 16 K. sfflavnice 3 Kt 3 50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zgiavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir, 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iu močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, lik 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se tranko zamenja sa neugajaioče se vrne denar. Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benlsca. Delen« it 767. Četo = v znanje! = Kdor »i hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno te m peri ranem prostoru shraniti. Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primerim prostor pa da aa razpolago brilfliilf tvrdka K. ČAMEMIIK specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni Mi Ijubljana, Ihnajska cesta 1 sani CF 545 5432 1833 6533 Lokomobila z visokim pritiskom, zgrajena leta 1907 od Lanza v Mannheimu, ploščina kotla 34, zmožnost 36 do največ 45 PS 10 atm. s stopnicami, dimnik z roScm, ki se jo more ogledati še kompletno v obratu se ceno odda. — lag. pisarna L. ITMOAB. Aradec, se odda za 1. maj 570 v Gosposki ulici štev. 7. Zatekel se je Iz Postojne s lovski pes fermač, sive in rjave resaste dlake z imenom 9yBU8,f. — NaiH tel j raj ga odda v hotelu „prl KronI11. v sredini mesta, pripravna za malega obrtnika, a;i kot lepo stavb Šče. Več pove Josipina Slmoniček v Koprivnici na Štajerskem. na občni zbor Posojilni za Sda&o ter oko:i:o registro?ane zadroge z neomejeno zarezo ki se vrsi y nedeljo, dne 19. februarja t. L ob 3. nri popoldne v posojilničnib prostorih. . DNEVNI RED: Poročilo načelstva. Poročilo nadzorstva. Volitev članov načelstva. Slučajnosti in nasveti. IVaaa>a?l«a O. DOSTAVEK. Ako ne bi bil ob označeni uri občni zbor sklepčen, vrši se pol ure kasneje občni zbor z istim sporedom. OLLA je več nego 2000zdravni-kov označilo za nafzane-siivejše. Zaloga v Ljubljani: A. Rlarka, R. Sušnik. Gabriel Piccoli. lekarnar. A. Kane drogerija. Sat Krisper. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". iiustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo crodajališč zastonj od tvor* nice sa gumi OLLA na Đanajn II. 3o0, Praterstr. 57. 1000 OLLA specialiieta gumija po ćanišrjtm stanje iznesti ćtUum •^teliti CIKI IiLit* it j t Ut' lekarnkah in drcgu.jab. / v Drniša v Đalmaciii sprejema hranilne vloge od K 2*— do K 100.000-— proti 5'", obrestovan ju, ter povrača zneske do K o.OuO- - brez odpovedi, zneske do K 20.000*— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. - Za polletno izpla« č- vanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hivaškem jez Franc Zupančič, gosti!niča.* v LJubljani, Dolenjska cesta, *l pa mestni lupan v Viša ji geri. £65 O JO Gospodična, stara 21 let, tlobra go: p« dnja, s premoŽenjem 5000 kron, se zeli radi pomanjkanja znanja tem potom v svrho 2e itve seznaniti z gospodom uradnikom ali pod-uradnikom. — Le resne ponudbe naj se pošljejo s sliko, karera se vrne, pod „Srećci zakon ste v. 1H na upravnistvo »SI. Nar « lic ne parnega! Ljubljana »* Sodnijska ulica št. 5. Lastniki tovarn za opeko h cemen! K zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke t ipitiial&e tovarne sirolev za talin la Irana Praga-Visočany Opreme za \ rožne peEi, transmisije, posode za impregnovanje epenke i. t. 9. Na vpo^ed mnogo priporočil. 3820 w Briljanti na obroke! Vsak. ki pošlje R 15* , dobi takoj pristen 14 karaten zlat veritični prstan c. kr. punciran, okoli 4 grame tetak. Dalje pristan b iljantni pr tan najmodern. oblike, 2 briljanta in safir za K 159*— odi na obroke po mojifi najugodnejših pogojih 4 K mesečno. Pošlje se tnđi lahko po povzetju zneska K IS*—. Pošilja se na vse kraje. Debelost prsta naj se navede v milimetrih ali pošlje progica papirja. ■ ■ En* iiECHIVER; Breclava, (Lundenburg) Moravsko. *W Naznanilo. Cenjenim svojim naročnikom in slavnemu občinstvu.naznanjam, da sem svojo delavnico IfnV preselil v Bohoričevo ulico 3. sodarskega vajenca. Sprejmem tudi 573 FRAN BERNOT, sodar v Ljubljani Je IB OftfJM 1857 najcenejše sredstvo za pranje. Po izdatnosti neprekosljiv. Dobiva se po vseh boljših trgovinah in v tvornici za milo v Celovcu. V A aeri*o in Kanado pripravna, cenena la saaosl Iva voiaja Cunard Line. Odhod lx domaćega pristanišča Trata: Ultonia 18. februarja 1911. Saxonia, 4 marca i911. Pannonia 15. marca 1911, Is UverpooU: 274 Največji in najlepši parniki sveta. Lusitania, "nT februarja, 11 marca, 8. aprila, 29. aprila, 20 maja 1911. Mauretania, 4. marca, 25. marca, 22. aprila, 13. majai 3, junija. 1911. Pojasnila iajr zne karte pri At»*l f. OdlvflieU v Lfnbllaoi, Slomškova nlca »ter. 29, pole« cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. Najbolje ta tob* Gospodična izurjena šivilja z* vsakovrstna dela, obleke in perilo« MU etalnega dela v b. ij*i Mj. P»/iiuot-f se p tm O pod: A* Ogr>a, stotu dolina it 178, Mata in, pri MubljanL b 1 Večji na prometnem mestu se za odlično trgovino išče v najem. Ponudbe pod: „K.C.173",Gradec, poste restante. 567 s tvorniško restavracijo, žganjetočem trafiko, gost. vr oni, poljem, gospodarskimi poslopji, pri-pravna za vsako podjetje, se cend Naslov v upravništvu »S'ov. Naroda«. Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in i\M G. Flux Gosposka ulica štev. 6, išče nujno za Ljubljano in zunaj: natakarice, blagajalcarke, navadne In boljše kuharice, sobarice, deklice v kuhinjo, deklii e k otrokom. Priporoča se priden, zanesljiv koći jat z večletnimi is pričeval. 541 Pri vrtanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor. Potnina tu, natančneje v pisarni. ijimica v odda s 1. majem 1.1, v najem v „Narodnem domu". Pismene ponudbe je vložiti do 1. anšca t. 1. pri ravnateljstvu posojilnice. Natančni pogoji se izvedo v pisarni posojilnice. 546 > ■ ■ .-i-1 - ' ZalKa zadruga pri IL Bistrici želi prodati nekoliko gozda v katerem se nahaja največ bukovine, n pr-za žaganje in zi drva. Nahaja se okoli 3t0 štaba T za na žag«*, drugo za drva. Nekaj je ti*di jelševine, ceia, hrasta, črnega gabra in lipe. - Prodaja se ta gozd na 1 dčlov (I, 11, III, IV, VI, VII in VIR) in je cena za kubični meter od 26 cm do 30 po K 6*—, od 30 do 10 po K 7-50, od 40 naprej po K *» 50. Drva cepljena 1. vrste po meter K 28 , obla cd 10 cm do 16 cm K 1 80 in od 6 cm do 10 cm K 1—. Hra.-ti, jelše, lipe in g ber po dogovoru, ktr tega ni toliko. Pod gori navedenimi cenami se ne proddja, oziralo se bo pa na najugodnejšo ponudbo. — Odpadki vseh vrst za drva so po 80 h.kubični.meter. — Pot od gozda iz Žabic napravlja sama zadruga Zabiče vsako leto enkrar, tako da bo v dobrem stmju. — Les iz gozda izvoziti se mora v štirih letih. Ponudo e (oferti) opremljene za vsak del gozda z jamščino (kavojo) K 150, se morajo do 28. t. m. vložiti na zndrninega inpana Žabice, p. Ilirska Bistrica, Netranjsko. ' 549 tiBki priliki! Re8ka prilika t „J.1£ planino ae po coni proda na vogla SV. Petra ceste, vhod Hadeckega o. ŠL &9 IL nadstropje. 5SA v ^Narodni tiskarni". V „vili Pavšič" v Zg. S«ki se odda takoj ali s 1. majem 1911 lepo, moderno za veliko v kronovini že več desetletij najbolje vpeljano zavarovalnico na živ« ljenje se sprejme pr ti stalni plači, potovalnim stroškom in visoki proviziji. L29 Ponudbe pod »poštni predal 82", Ljubljana. prvo moč, dobro izurjeno v špecerijski in delikatesni stroki, išče Z. KRAJNC, Kranj. 5 48 se odda v najem s 1. majem 1911. Klet je prostorna in pripravna tudi za točenje čez ulico. Pripravna je ker je, suha, za druga skladišča. Klet se nahaja v Sp. Šiški št. 21. 545 Več se izve pri Val. Oregorcn ▼ Mengšu. 3—4 sobe, kuhinja, visoki parter ali I. nadstr., če količkaj" mogoče z vpo-rabo vrta, išče za majnikov termin K. pl. Evberger, Ljubljana, Zve-zdaraka ulica št 1. 560 v Planin! pri Rakeku. Radi smrti soproga prodam vse posestvo, katero obstoji iz dveh hiš in precej zemljišča (vrti in travniki); v eni hiši se nahaja dobro vpeljana gostilna z žganjetočem trafiko, druga hiša takoj zraven pa je jako pripravna za vsako obrt, bodisi za prodajalno ali za rokodelstvo. Nadaljna pojasnila daje Alojzij Žnideršič gostilničar „pri Novem svetu" v II. Bistrici, ali pa E. Chri« stol v Planini pri Rakeku. 562 PAT NT vseh dežela izposluje inženir 35 F^A.MJ'aea*^ oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferstrasse št. 37. Najlepše oblike. Komptrtno opratlj n*- kaseto za sanil" bo orodje, sklede, posode za omako, kavni m teini servisi, namizni naatavki, HiM umestili za prm rata. Specialni predaeti ia hotele, restavracije is kavarne ter za tensione, mešale U t G. ta kr. d voral «e»a vitel Ji ciibutofie i cie Dual L, OponrlDf it 9. (leiirlcsfiet). Dnairovajd ooaamdk zastal. Po vseh mejtik astopniki-prodajald. Za jamstvo pristnosti orsljo vsi Izdelki poleg stoječo tvorniško znamko tn polno ime 3616 Šolske potrebščine :t vseh vrst je dobe po najnižjih cenah v r. Narodni knjigarni s v PreSernovi ulici It 7. i WTN 1752 ^363554 772 Izpred »KlSo. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Nevaren vlačugar. 2e večkrat kaznovani Egidij Lunar iz Stranišča je tujemu imetju nevaren člo- si- umrli .-t-stri Mariji A v sene k, naložen v hranilnici, med tem, ko posestvo podedoval njegov nečak I ozrl V a 1 j a v e e. To je pa siluo Gorilu Smoieja, ki se je šopiril in iz ►bij* ^kodo delal na tem posestmi kar je imel tudi že s sodni jo -avta. Ko je Šel me^ca oktobra ec k orožnim vajam, izročil je - r bo vanje zemljišča svoji materi tarini. Ker se je pa ved-^l osuro-nec kot gospodar, se ni upala mati zahajati na to posestvo. Le enkrat pri>la na vrt pobirat jabolka, a jo Smolej takoj prepodil. Zagnal je r repa debel kamen proti nji ter bi bil gotovo nevarno ranil, da ni čajno med begom padla. Obdolžt-sc ničesar ne taji in pripomni, da ni človeka, da bi ga iz tega zem-prepodil, še orožniki ne bodo ■ nič opravili. Prilastil si je [di nekaj vreč krompirja, katerega prodal Za kazen se mu je prisodilo .....i t"žke ječe. Tatinska svakinja« Ivana Peč-V posestnika žena v Dravljah, sta-^ eni in isti hiši kakor njena Milja enakega imena in te mati, «0 let stara Frančiška. Obdolženka Ivana Pečnik &e je vedno nahajala v denarnih stiskah, ker ga je rada pi-fijen mož je pa odšel v Ameriko. T me J. novembra ra. 1. je pa porabila jarorino priliko ter je iz zaklonjene omare svoji svakinji vzela hranilno knjižico, s katero je dvignila 400 K, stauek 170 K pa pustila. S tem denarjem je poplačala dolg in si nakupila več drugih potrebnih reči. Obdolženka, ki odkrito svojo krivdo priznava, je bila obsojena ua tri mesece težke ječe. Humi uastop proti finančni m raži. Posestnik Jožef Burja v Markovem je bil ovaden, da skrivaj kuha žganje. V to svrho so prišli na njegov dom finančne straže uadpaz-uik in trije pazniki, kateri so po kratkem iskanju našli kotel a kapo in hladilno cev. Burja je pa iztrgal paznikoma kotel iz rok, nato pa še hladilno cev, pograbil je težak sodček, la dvignil in ž njim paznikom gro-til Paznika Len ar d a je zagrabil a orsa in ga pahnil iz sobe, tudi zari da ga bode raztrgal, če ga bona samem dobil. Obdolženec razun -'ednje grožnje vse priznava. Za kasen je dobil 10 tednov težke ječe. Po krivem pričala. Posestnik Jožef Pisto tn i k iz Hrušovke je eJ s svojo deklo Marijo Korošec nezakonskega otroka. Ker se ;e svoje /ene bal, je hotel to prikriti. A Bar-ha Klemen je proti več vaščanom Jolzila Pistotnika očetovstva. V tej /ndregi je obdolženec deklo pregovoril, naj ona pred sodiščem krivo priča, da ni on nezakonski oče. marveč uek hlapec. Povedal ji je tudi, da bo , Barbo Klemen tožil, da naj pa ona tako pred sodiščem govori, kakor ji je povedal, zato pa da bo za otroka skrbel in tudi ona lahko vedno pri hiši ostane. Pri sodniji v Kamniku, zaslišana pod prisego, je res tako trdila, da ni imela z go&podarjeni ni-kakih zvez. Ker jo je pa pekla vest, se je nato sama pri sodišču javila In izpovedala, da je po gospodarjevem prigovarjanju krivo pričala. Obsojena je bila na tri tedne ječe, gospodar Pistotnik pa na dva meseca težke ječe. V zapor se ni maral vrniti. Pri okr. sodišču v Postojni so je nahajal v zaporu Peter Ćubranovič, 22 let stari delavec iz Podgoriee v Črni gori, ker je bil osumljen nekih goljufij. Vršili sta se že dve glavni razpravi. Ko razglasi sodnik sklep, da se Voled novih poizvedb preloži razprava in ko ukaže odvesti Cubranoviča v zapor, se je le-ta temu ukazu a silo uprl, tako da ga sodni slugi nista za-mogli ukrotiti. Seje ko je prišel orožnik, ga je bilo možno odvesti v zapor, kjer je potem iz jeze, da ui bil prost, vse razbil. Obdolženec je Črnogorski vojaški begunec in ima prepovedan vhod v Avstrijo. Sodišče ga je kaznovalo s trimesečno težko ječo. Svoji ženi grozil. Ferdinand. Zima, tovarniški delavec na Jesenicah je zuau kot sirov človek, ki tudi s svojo ženo grdo postopa. To pa ni čudo, ker iina razmerje z ttoko drugo žensko. Dne 2. decembra m. 1. je prebiral doma v pričo žene neko pisano, katerega mu je njegova ljubica pihala. Mahoma in ne da bi mu bila dala njegovo žena za to povoda, jel je silno razgrajati in svoji ženi groziti, da jo bo zaklal, kar je tudi večkrat ponavljal. Preplašena valed grožnje, je zbežala Žena iz hi.-.-, in se zatekla k občinskem redarstvu. Ko je prišel stražnik v obdolženčevo stanovanje, jel ga je ta psovati in pripomnil, naj se zgubi, ker nima ta ničesar opraviti, tudi je nadalje grozil, da bo ženo zaklal Stražnik je btl primoran Zimo aretovati, a ta ga je s obema rokama od sebe sunil, šele s pomočjo drugih ga je bilo možno ukrotiti. S svojim zagovorom, da je bil popolnoma pijan nt ničesar opravil, nač pa je bil na 8 mesecev težke ječe obsojen. Posebni oko*. Zaradi nečistega dejanja, v smislu § 129 L a k. z. je bil 17 let stari Jožef Jagrič. mesarski pomočnik v Ljubljani na 3 mesece« Kžke ječe obsojen. Pretep za prazni nit. Anton Škrbine, 17 let stari vožarski pomočnik na Križu se je na vrtu Kri ške graščine spri s Katari u o Frantai zaradi nekih buč. V svoji jezi je Skr bine nasprotnico udaril z železno str-guljo in jo zadel na masmee leve roko, katerega jo nevarno poškodoval. Obdolženec, ki resnico priznava, je bil na 2 meseca jeee obsojen Tatinsko sorodstvo. Jožo Kerzie, ključavničarski pomočnik v Zelent-jami je hodil več mesecev ponoči i prodajalno branjevke Marijo Ane I \ Spod. Šiški. V to svrho si je napravi! vetrihe s katerimi je odpiral vrata prodajalne. Koliko blaga in denarja da je med tem časom izmaknil se na tanko ni dalo dognati, on pravi, da je -koda ki jo je napravil, znašala 66 K 88 v. Kerzic je inxl pa svaka, Lud vika Galleta, ki je bi i ko4 trg »vsfc pomočnik naložben pri ljubi jar« kem trgovcu Ludviku Pollaku. Tu je pa kmalu po vstopu s priponaoejo estre Karoline Keržič in njegovega aka Jožefa Keržič začel v trgovini na ta način izmikati, da je njima dajal razno blago brezplačno, ali pa na videz za par vinarjev. Po njegovem lastnem priznanju je napravil škole ga najmanj 80 K. Vsi trije obdolženci so bili tatvine krivim »poznani in t>i-eer sta bila Keržič in Galle obsojona vsak na 5 meseeev, K aro! ina Keržič pa na 3 meseee težke jeee. Zli nasledki zaradi ene steklenice žganj*- Finančne straže paznik je v žganja r i ji Načeta Kos v Krnšnji kontiskoval veliko steklenico okoli 2o litrov žganja, katero je dvakrat zapečatil. Ti konfiskaciji se je uprla eela Kosova družina, ki je s *ilo izpulila pazniku steklenico iz rok. Hči Angela jo tekla na to s steklenico na dvorišče, odtrgala pečate in izlila tekočino po tleh. Žena Načeta Kos Katarina, hči Angela in mu France so vlekli za steklenic^ mej tem ko j* Nace Kos pritiska? paznikove roki na rob steklenice tako, da jo je moral končno izpustiti. Obdolžence m nov, seno Katarino na 1 mesec, oba^ v težko ječo, hči Angelo in sina Fran četa pa vsakega na 14 dni ječe. H U ttlU, z velikim vrtom in p ri-bliiao 4 orali boste, pripravna sa vsako obrt, na okrajni cesti, 80 ll prosto roko osna Vprašan je pri lastniku: Joalp Štetanftlta, gostilničarju t Trnovom 74 pri Ilirski BistrioL Radi smrti U Zelo pripravno za zidarskega, tesarskega obrtnika, špediterja, tovarno ah zalogo premoga — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 380 državnim, železniškim is deželnim uradnikom pod najcenejšimi in najugodnejšimi pogoji proti dolgoletnemu odplače-do višine dveletnih prejemkov, daje spalsa irtijton alraMi T9iarzjstwa wa-tanm na mati i likale, nszton i Pojasnila se dajo gratis in franko. 264 vanju, Sadni soki (JCKS in jedilna masi {®ei€S so najslastnejša pijača in žiuila. PoDOinoma naravna. Bruselj in Bnanes Aires 3 pMJ pri«. Devin - Buckau. Podružnica ; Diinaj lllf Asa aeumarkt 21. vročeparne lokomoMle s precizijskim s: krmilom n brez ventila« Originalni lSoHov gradbeni način •«.♦,.. 10 B00 PS, Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti za industrijo in poljedelstvo. V celem izdelanih nad 750.000 PS. Restavracija jri mr. ŽJlnsn olka It. 5 303 se oNa o) 1. aniista 1911 naprej Varstvena znamka: Sidro* 179 limment. Capsiti comp. Nadomestilo za i priaaaso izborio. inHcdce toUSeće m odvsjaloo aasi?o ob prcfclajenja itd. po 80 h, K 1-40 in 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega spto&io priljubljenega domačega zdra\ ila naj se jem jejo le originaine steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. Rienfterjeva lekarna pri ^Zlatem levu** v taii. l 5 mi Mi prilika za potovanje Ameriko ohranijo* r? levile elegantne. velikani: Kaiserin Auguste Tictoria. 25.000 toa Amerika...... 24.000 „ Cleveland ...... 20.000 M. Cincianati...... 20,000 , Pres. Lincoln. . . . . 20.000 p Pres. Orant..... 20.000 Jrczpla&u pojasnila daje FR.SEUNIG Ljubljana, Kolodvorska ulica št 28. Gospodična z dežele, na Štajerskem, ki ima veselje do otrolr, 24 let stara, bivša učenka gospodinjske »ole, usposobljena za učitelj co ženskih ročmh del, želi priti za vzgojiteljico k s'o-venski dnjžini v mestu oziroma tudi na deželi. Vstopila bi tudi v službo kot podpora gospodinje. — Na^tori lahko takoj. — Naslov pove upravništvo »Slov. Narodac. 435 POZOR! Najnovejši in najfinejši ' i Ini stroj xa jopice, nogavice, In druge pletenine nudi v-akomui- t rez razlike trafen in dober zaalužek, Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 232 Franc Kos mehanična industrija pletenin modno konfekcije ? LlubljanL Sodna ulica štev. 3. Prospekti In ceniki brezplačno. Milko Kropeš nrar in trgovec 1954 v Ljubljani, Jurčičev trg 3. » mmum * »mm** VaHka naloga slatlk. ara-braih ln nikljaatih topnih ar ln vaittic, atenakik ar, s prstanov ln uhanov, a popravila točno in ceno! Za vsako prodano ali kupljeno uro jamčim eno leto. teifti Irtzjrtatn li pm pnti ♦ 30 U4 7874 Slitina eksistenca z« dam* ti Za ustanovitev podružnične prodtjalnlce )»V ■> klenega reehtotra (iamskegapfedjv.'a (zdravniško priporočen apirst za razvijanje rrsl ob »tlBMl lurulva M ■!•) * isec solventna inteligentna dama. Reden predmet. Velik promet. Mesečni zaslužek 300—400 kron. Prodajanje v stanovanju. Kapitala je treba 500 kron. Ob priliki ko bo navzočen šef firme v Ljubljani, v hotelu .Union*, dne 13. in 14. februarja, se resnim interesentom daje prilika, da se ustmeno pogovore in da se katerega teh dveh dni zglase tamkaj v popoldanskih urah. Kosmetiški laboratorij Fr. Schramek, Dunaj VI, Wienstrasse «0. Bela stara vina, počenšt 08 48 X, cviček in črna vina, slivovico, slavonsko rakijo priporoča 254 ;. tu. tkmmi Eelovi. Hrvafto.:. NnlsolM tvr dke 451 Bergmann & Ko. Dečin na L. je in ostane slej ko prej nedosežen vs'ed tvojega presenetljivo porodnega barvanja las in brade. Dobiva se svetel, rjav in črn steklenica po K 2*50 v drogeriji Aston Kano in pri brivca A. f ettich-Fraakheimu I prostovoljna dražba pod vi. št. 703 k. o. Kandijc vpisane Fišerjeve vile 2 vrtom cenjene 15.650 K se bo vršita 16. februarja 1911 dopoldne ob ?(?. Kri v notarski pisarni sod. ncjirjerJka dr. Albina Pomika v Novom mesto, kjer se zvedo dra^beni pogoji. 445 3 NIGRIN (Fernolendt) je najboljše čistilo za čevlje. Dobiva se povsod. Hi Urnki razstro m Bonijs tAikiviM t zlito svetinje. jedilni, semenski in krmilni vsake množine in vrste samo na vagon7 dobavlja najceneje <35e JOŽEF GESCHMAT, PlzenJ $ra :2-?.i tr§sfiaa 2 tm ia itm tamarja. (ImjtfDi nastov: totimi Pfenj, telefon Jtef. 417), gnjišča „£riumph" za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavL. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: ŠJedilna ogufidća xa hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog 204O franko proti doposlani znamki. Tvornica za sledilna ognjišča Jrinmph sin, \Cels 18, gorenje Avstrijsko. ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 18. V novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri , f igovcu" Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe e-flfevj Vork Vožnja traja samo 6 dni! Udaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake J863 ia preskrbi okrožne vozovnice (Rnndreisebillets). Avgust Replč 40 : Kivftttskc iHci R.ti (vlhrnn):. iiaelnjc. poenrlja ii irttajt vsakovrstne sode so aifitjlk Letni izdelek okoli 2000 lokomobil. IK LANZ Mannheim 5 CA Patent- vreceparne in polr.oparnc lokomobile 544 $ ventilno zavoro sistem JLenti* ■ i Avstrijska mlaju piana: Emil JConigmann DUNAJ IX., Ldblichgass« Nr. 4. f S i i Blaž Jesenko LJablJana, Start «rg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. najnovejšo fasono - ■ — po najnižji ceni. •v o Najcenejše šolnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Joss Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19, Stari trg 4, Prešernova siica 4. Piši h',/•] 'Um: *-£iV9m9&ffkvm>pctciHAft na/sv vbmefo Kaiser puškar Ljolljanl Štietknoeve ili« št. 6 priporoča svojo nogaia zi.ogw raznovrstnih pušk in samokresov lovski! utruifli. ml lil Mn mm kakor tuni nmotalal ogenj po najnižjih cenah. Pninaislantamrii siliiu. Sijajna eksistenco. Za ustanovitev prodajal isca za neti trpi ji v, presenetljivo preprost, modem IsT pomnoževalni aparat M se z lahkoto da »pečati pri oblastvih, občinskih uradih, hotelih, restavracijah, inženirjih, arhitektih, vojaških pisarnah, šolah, društvih, trgovskih .'. pisarnah itd., se išče solventen gospod. Treba je 500 kron kapitala. /. Resni Interesenti naj se 14. in 15. februarja zglasijo v hotelu .Union*. Kemiski laboratorij Fran Schramek na Dunaju V/l, VVienstrasse 69. 389 Pozor! Naznanja se p. n. občinstvu, da se od danes naprej V fjOStllnl „prt PaalnM prodaja razen drugih tudi kolo in orno po 72 v Utor vino LJubljana, Vegova nlloa štev. 10. Ruperfosfati mineralni in animalni najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo ^ josf orovo - kislinsko za vse zemlje Vsebina strogo zajamčena. Jamstvo za naj hitro j ii učinek. Nalviftji donos. S) Za spomladnjo »efev neutmljivo. ———• ansakm lalijsie ii »fitrm saerfesfite aaaevljajn m furmc za nama nojita. nftniki, knotijsks zalraje tn tfnitvi. Pisarna v Pragi, Pfikopv Stcv. 17. Pristen dober 4220 se dobi pri L SEBENIKU V Spod. ŠIŠKI. I* Uradne or od 3. »intrni do 7. zvečer litel if UstKEDIII BAffKA PIAZZA r-J^^RSsTu POtITEROSSfl 2 Oarsanfa banka fteikih hranilnic. IUK U RIUIllIE PREMIJSKE flOOE 4/4°/o g 5°/o VLOGE II TEKOČEM ttl in VL06E FIKSNE MJMtiEJt - MHDIO POSLOVANJE VSEH VRST. - ^Lm Oddelek za vadife tn kavcije, I Craine nre od 8. zjatraj do ^-r\tter H Nepreklicno dne 5. aprila vlečenje loterije ogrevalnih 1500 dobitkov v efektivni vrednosti K 55.000. mar Prvi trije glavni dobitki K 30.00G, 5000, lOOO -***» se na zahtevo dobitnika od§tevŠi 10 »0 in zakoniti dobitveni davek izplačajo v gotovem denarja. •- Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, lutenjah, me- ^3 njalnicah in v loterijski pisarni : I, Goldschmiedgasse 8. Hanfortlioul sejnini stroji „a$rtccio" ao najboljši za rs« tiste seme«. .-. Eaakoverao *.•/. posejaaje. .*.-.• Model 1911. I c t« Irt najkoliše areaka^vi. .'. Krepka, sofidna gradnja. ^ajfiiarostejšc uramanj« rn \zfmiKnjt. Tvornice kmetijskih stro* jav, jtelezolivnice in parne fužine Ph. Mayf ahrt £ Co., Duna] II.jI Taborstrasse 71. Ustanovit. 1872. IdttO delaT«v. Natančni, ilattrorasi katalogi gratti. — Zastopniki in preprodajalci ;e iščejo. 1 do 2 vinarja obratnih stroškov fljtonflll I iDOCIlini B[|* na uro in H P z mojim pat. ' tREom n za surove oue 15-3 od lb H P naprej; -i do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih loko-mobilan, dalje 2—3 HP tudi stoječe motorje Tvornica motorjev t. WARCHALOWSKI f Dunaj Din Paulcaoase l. Na tisoče motorjev v rato, Ccnovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi r.ioijtor Naznanilo preselitve, Prodajalna pisana senijanškega premogovnika w se je danes preselila v II. nadstropje hiše gosp. Urbana Zupanca, Križevniška ulica štev. 8. Prt občlnakom uradu okolico Celjske ae sprejme v službo občinski redar in obenem sluga zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi in ne sme biti čez 40 let star. Prednost imajo dosluieni vojaki ali orožniki. Plača in pogoji po dogovoru. Službo je nastopiti !• njrnt L L Prošnje se imajo vložiti najkasneje do 19. t. m. in tudi osebno se morajo prosilci predstaviti. Ob6inskl urad okolice Celje, - w. . ^ dne SV svečana 1911. ejM Župan: 77 ladalavatalj ftitt, Frane Vtejan LjaMjant, Koleimsni ulica 25 priporoča trojo bogato zalogo vozov. I Brata črlroslikaila. lahlrana. stavBna Prodajalnica s ■ Miklošičeva ulica št. 6. I nasproti hotela „Union". EBERL • • »t 243 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. JXXXXXI XXX*W» X [XX XX Najnižje cone. t* 00 O u ca Ljubljana. Turjaški trg štev, 1. vo 237 za spalno In jedilne sobe, salone In gosposke sobo. Preproge, zastor ji, modrocl na vzmet iimaatl modrocl* otroški vozički Itd. XX XX XXI ixxi__ xxxxxx xxxxxx Naisolldnelie blago. XX xxxxxx xxxxxx 4t 3960 495 Pri podpisanem mestnem magistratu se bodo vršile zaradi oddaje javne ponudbinske razprave in sicer za oddajo: naprave strelovodov in električnih zvonil 5w 2ojebnurja u Slikarskih del dne 21. februarja t. L pleskarskih 9el dne22Jebrnarjatl vsakokrat ob 10. uri dopoldne v pisarni mestnega stavbnega urada. Načrti, proračunu pogoji in drugi pripomočki so razgrnjeni v pisarni stavbnega vodstva državne obrtne šole vsak dan od S. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne na vpogled. Ponudbe opremljene s 5% vadijem od preračunjene skupne ponuđene tvote, v katerih je navesti posamezne in preračunjene cene v številkah m besedah, je izročiti v zapečatenih zavitkih do določenega časa. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpisanim predpisom ali katere bi se pogojno lasile, ter na ponudbe, katere bi prekasno ali celo naknadno vložene bile se ne bode oziralo. Mestni magistrat si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 9. februarja 19H. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. *t. deželne vlade sretnik: Laschan I. r. razni Delniška glavnica: K 60.000.000-— Rezervni in varnostni zaklad: K 16.GQ0.000. Centrala v Pragi. Ustanovljena I. 1868. Podružnice v Brnu, Budjejevicah, Iglavi, Krakova, Lvovu, Moravski Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Plznju, Prostjejovu, Taboru, Dunaju, Herreng. 12. Podružnica livnotake banke Bančni prostori w Trsta: Via s. Mleolo 30. Menjalnica: Via Bfaova 29. ... Telefon *t. 21—57. izvršuje vse bančne posle. Obrestuje vloge na vložni knjižici po 4aP na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje predujem na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbne in carinske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema borzna napočila ter se rada udeležuje s svojim kapitalom na dobrih in naprednih industrijskih podjetjih. Brao javni nstaJctvi Žlvftoatonaka, TrSta Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Poljanski easip it 8. noiohova kita. Vallka —tim štedilnik ognjišč. ne. Popravila se izvršujejo, i • ^anasssnaaasssss^ mm aha nam a njflujiii otroških vozičkov 4o *alfla«j»e žime. M. Pakte v Unbliani. urafaikon se nfilji s Mfirtjea. Josip Kojina krojač prve vrste se nabija sedaj v Ustni blši ta J J. konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Tvorniška zaloga najfinejših angl. in franc specijalitet Mana. : Zavod za aoifoiiranje.: ca—u—^-=11 g) s Najboljši kosmetiški predmeti za olepšanjc polti in telesa so: J#. milo po 80 h, Utt « cream po a —— • Bi s Menthol s natna voda po sobni prašek po SOhj za ohranitev in rast las: lasna vodapo lasna nomada Ti izdelki ,AdaJ, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev i Ph. Mr. Josip Čižmar v Ljubljani. Kupajte zaupno te domače izdelke! Odlikovana Prva Ivanjska tvornica blavirlev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva tuša Pl O < (I RAZGLAS. V tekočem letu 1911. so določeni naslednji dnevi za JSf pomočniške preizkušnje: ^SS 1. sreda, dne 22. marca, 2. n „ 24. maja, 3. m „ 20. septembra, 4. „ »6. decembra. Lastnoročno pisane prošnje za pripustitev k izkušnji je vložiti pri pod« pisanem predsedniku najpozneje 4 tedne pred določenim rokom. Takso v znesku S K je plačati pred izkušnjo pri trgovski in obrtniški zbornici. Obrtno-oblastvena preizkuševalna komisija za pomočnike« Predsednik: Ivan Šubic, c. kr. drž. obrtne Šole ravnatelj. Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planina, klavirja h ------tudi samo igrala*« Poprave in oglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. Združeni čevljarji V Ljubljani, Wolfova ulica št. M OiHaaiaal priporočajo svojo bogato zalogo obuval za zimsko sezijo. Vse vrste moških, damskih in Otroških Čevljev lastnega in tujega izdelka. Gami za pete, vrvice, zaponke, Čiatlla itd. vedno v največji izberi. Speclaliatl za prave gorske bi lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postreiha točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike. Svetovna razstava Bruselj; grand prhe. rsi Henrik Lanz, Mannhei Patentne vročeparne in polnoparae z ventilno zavoro sistem Lenz Mil 086 Avstrijska prodajalna pisarna: Honigmann, Dunaj IX, Loblicligasse št. 4. s B •£5. 3 Mednar. lovska razstava na Onnajn 1910: driavnl častni diplomi - (nafvtsta odlika.) ————— Ustanovljeno 1853. «*« MophnnuCo. družba z omej. zavezo tvornica za stroje in železolivnica Dunol X!i, CDdronstr. 15 9 grade za specialiteto; polne jarme vseh vrst za parne in vodne žage, vse stroje za obdelovanje lese 8 krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skob-ljenje (Frlsmaschine), stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije. Prospekti proračuni stroškov oblak inženirja zaslon!. 1°2 I Hajcenejia in rotiMirejža wlnja i Ameriko i painiki Jeraoneinštega Uoito 3*57 Bremna v NewYork • ^"^^aan^SSka^^ Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni. «£■ Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega Q narobrodnega dreštva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite «S 1 t Lfabllul edino le pri DIM IHiMUlI. Kuladvonki ulica m. I nasproti občeznani gostilni „pri starem Tislerj«". OOMi l> LiaMiaaa Ja mak tarek, "**E*7.¥" = Po™,UaS^ g modno in izredao ceno čei lsl ■■■■■■ Odhod na tej progi iz Bremna Q enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko taloaarairi na vse ©stale dele sveta kakoi i« BrizIHJa, Klas, IstssvAirea, Cslanaa, sjsgstsrc ▼ Anualijs itd. 19 8114 7Y 7C 8755 13 9E 98^0 X X X X I X X X X X 3£XXXXXKXXXXXX XXXXXXXXXXXXXXXX *M acjbolje, ■ajii«ataeje i* ■•jceacj« knssntccai Hvisi, k osje« in pretlecat priecrsca tovar«* olj« M. IVANČIČ .4« v Medvodah. Orehov t tropine f uboje jo 5e°/6 proteiit ti nt-scone, torej trikrat vet kakor pseoitii otrobi. Četa /mletim tropinam je K It* - za 100 kg t vrečo irel Zahtevajte vzorno in navodila. 3E t h t Tovarna cementnih in glinastih izdelkov 74 v Ilirski Bistrici priporoča svoje isde'ke kakor: raznovrstne cevi. On* kovne plošče v vseh barvah, vse vrst£ okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, znarcncrirane ln navadne stopnice, kipe in sploh vse v to stre j,q spadajoče predmete. Mila k izrte fBiOfl ii so ntjiiltil ml — Mm izMtn je izborna krojač 40 as *z*~>~" optični siavod Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče* za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. P. ZAJEC Vsak dan sveže Ljubljana, Stari trg štev. 26 priporoča veliko zalogo raznih o6a', štipaloev, toplomerjev, barometrov« tlallnOglv^dOV itd, — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem recepta. V strokovnjaiko dobro urejeai delavnici se vstavljajo nova otekla v očala In v ščipalce in izvršujejo vsa optična pepravila dobro in ceno. :: Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižice, naprsne igle itd. Hotel Trabeslnser u Celovcu 4144 Velikovška cesta štev. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu, Na kolodvoru pričakuje gostov do-aa maci ornnibus.---- Tukaj dobijo lepe, snažne ln poximf zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne sedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvori&če za vozove in trije hlevi je a konj«:. Za zabavo l(80iilŠ(2, n mi ukam h*, m* mM\m wti. V tem hotelu se nahaja vsak dan prijetna slovenska dn ba, posebno ob sredah svecer. Velike dvorane xs» shode in veselice. lastnik: 3van ]vti11on!g. e e priporoča Ljubljana rr. Ševčlk »Hia ol/. puikar priporoča svojo velike zalogo raznovrstnih 5S ik in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgilsUh, šolskih in enakih stroge preizkušenih puak, ^ katere jamćirn /.a dooer snel. Posebno pripo rocam lahke trOOevke in puške Boek s Kmppovtmi cevmi za brea- dimm smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseb lovskih potrebščin WMJ~ P« najniijih cenah. Popravila ta imel m tarrtaje]© to mmmmpm, Cano.nlkl na zahtevani« aaatonj In naatnln« nroata. I J. Zalazn Stari trg št 21 e * e s (j. Cadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Irnančevc roannf. trgovine pri porota klobuke slamnike čepice, razno moško Berilo, Kravate, ovratnike itd. iti Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. □InlDlDlDlDlDln r 3 < ***** ^ □IDiniDlDinlDln C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne dražba v Trhovllah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-ceonent v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne m podorne trdote daleć nadkiilfalotl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno npnn. Priporočila in izpričevala 205 raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago* Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. Edina zaloga Izvirnih ameriških čevljev, i zaloga čevljev v Ljubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firmo. □C DSC 3C Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrirana zadrug, z omejeno zavezo s sedežen v fjaMjauf, JUarije Zerez je cesta it. 11 (Kolizej). Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbna dela. i £1 3E jO 3G I • v i v Ameriko z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane ln kttmm v Mew-York je proga ed Star Line deča zvezda Na naših pacalkBi Finland, Kroonland, Vaderland, leeland, Lapland in Santland, Ki oskrbujejo vsai; teden ob sobotah redne vožnje med AnUvtrpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hcana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za % 4 in 6 oseb, za vsakega pomika eminentnegj pomen35 ler traja vožnja 1 dni. DdhoC iz ljubljaše vsak i £ rek popsldae Nati pomiki vozijo tudi na mesec po večkrat ces Kanado v Severno Ameriko in je \a vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Vork. Pojavila daje ilatinc eetrjesl zasiopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska ulica odjužnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tiildrjn'V od&Iej stev. 26, Najnovejša iznajdba! Velik požar se zamore lahko in nagio pogasiti samo s Smekalovimi brizgalnlcami s 40 ',. delavske sile pomanjšani« rsvaotetem nove sestave, ki od desne in leve stiani vleče«o in mečejo vodo. — V vsakem polo^ajo delujoče kretanje brizgainic nepotrebno. Na Kranjskem so dosvdaj naročila te vrste bri^galnic sledeča gasilna društvTa. Krško, Kostanjevica, Bohlaiska Bistrica, Matliks, Senćur, Koroška Bola ■rasica, Zgornja Slaka, Hrarl|e, Spednia Idriia, Predoslje, Sors, Siob. Tnin, Žabnioa, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, Valia vas. St. reter na Bolenfakem. . A. SMEKAL v Zagrebu skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnio, oevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih stro-jer ter motornih mlinov. Odplačevanje na obroke — 129 odlikovanji - 56 5706 0602 .D 61 30 Neopravičljivo Je, H ako nc rabite moj h higienskih špecialitet kt nudijo zanes* B^mamj U vo *ar*tvo varnost. Tacat K 4, 6, 10 in 12 2 gumija ■ za vzorec 1 K, tudi v pomenih znamkah. Novo! Vsak Tucat nal se pred pnšiltatviio preizWU«t in opremi s plombo. P<»šlie se — skrivaj. Edvard Redlicli, trgovina z gumastim blagom, Dunaj, VI, Ownpendorfcrstr.28 31. Julija S tor Prešernovih ulicah štev. 5. »airja žalen ^m, lanskia ia itmkil oiUn. Mm za laira-teoais ii iriitnii GOtalUb gorskih čevljev. Perje «a postelje in puh priporoča p« najniijfli cenah *3\ K lTX Pred Škofijo štev. 20. Zonanja naroČila se toCm Izvršujejo. Elegantna In jake ftkrtaa izvršitev pe veeh oenah. 8271 J. mi 3C Kdor želi kupiti dobrega nad 100 hl iz glasovitoga vinogorja v Zagorja, naj se obrne na trgovca: P. CIGLENEČKI, Sv. Križ-Začretje (Hrvaško), m zlatar v Ljubljani ■••proti slavne psits priprti m> ngrriM fsikovRtn zlatnine ter prenzijskih žepnih ur. lastna delavnica. lato in srebro. 3-\W tj : One zmerne. Solidna in realna postrežba ^ Krasna umetniška reprodukcija v več barvan .-. znamenite Groharjeve slike .-. a ustanovitelja slovenske književnosti visofea 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. y53F Cena s pošto X 3.20. Dcbiva se v KNJIGARNI v Ljubljani. Prešernova d. 1. Jttj^A ™" ' m UsUsevIJeno I84s! I ■ Parno barvarstvol ter kemično čiščenje in [Tj snaženje oblek. _ Apretura sukna. ^ -JOS.REICH" H Poljanski nasip - Oziia ulica št. i g Sprejemališče Šelenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. Bst3!m'j2no leta HCO. Oailkovane: Pvitv 100». Slav. občinstvo v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zunanja naročila se Mm nirrs In točno. Cene brez konkurence. T zalogi je vedno do 500 kosov od J K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko iibere LIC Ljubljana Mestni trg U 12. Ljubljana, Dunaiko cesto 13 Izboraš zalogs namiznih in nastropnih lik najnovejše vrste 90 nizkih cenah i* IIZII nm ■ m m m HaroOla surelemaio _ razen prodajalne pisarne S šentjanske premogok. dražbe m v Krlievniškl ulici 8, II. nadstr., sledeče tvrdke: Fr. Babic, Dolenjska cesta; E. Kavćč, Prešernova olica: Lesko ic & Meden. Jurčičev trg; I.Mencinger. Sv.Petra c; B. Sevar, Sv. Jakoba trg; Urad. gospodar društvo, Kongresni trg; Naročila in denar za premog za Šiško sprejemi Lud. Kotnik, trgovec v Spod. Šiški. Za sprejemanje naročil; kakor tudi za inkasiranje je I opravičen gosp. Josip I ■ 5 Baraga. ■■ ■ m ■ ■m • 268 Hllllilllal masi • i Hnročnlte fzorstnl SenfjonSKi premog! Po analizi, izvedeni po c. kr. geologičneu državnem zavoda na Dunaju potem po dr. A. Plussu, profesorja ke-miCne tehnologije na c. kr. visoki soli za poljedelstva na Dunaju In končno po laboratoriju „Združenih me* stecko-dnchco»5kih rudarskih revirjev* ima šeotjanški premog 4059 47J3 kalorij in 7-M—11*57 °/0 pepela ii se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim. Gena mn jo 2 K 40 b sa 100 kllogr.) toeaj nižja, kot cena vsakega dragega premoga. Kdor je kdaj kuril z njim, ne opusti ga s: nikdar več. ss»»*♦ Važno I za Važno! : v s> sosDOiieJTO(Binzi.iDOfeE Nojbcl ia In nal«ne ia potirežfia sa drogve, kemikalije, selisća cve- . tja. korenine Itd. tndl po Kneinpa, £ name vode in sobni prašek, ribje » olje, redilne ta posipalne moka na otroka, dišave, nula in sploh vse toaletne predmeta, fotografiene aparate in petrsbnilnt klrnrglcaa obveslla vsako vrsto« srodstva as desiniekelfo, vosak ia pasto aa tla itd. — Velika zaloga najllae|segs rama in koaiaka. - Zaloga svežih mineralnib ved In soli za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za\ živinorejo« posebno priporočljivo: se azv apno Itd. — Vnanja naročila rsujejo ločno in solidno. . pogorij« e ♦ *> i* *• 0 ♦ i* ♦ o e a> et i ANTON KANC _ !#> Ljubljana. Židovska ulica it 1. g napela po najvlsil ceni razna zelieča t a> (rote), cvetje, ktrtttne, seneia, skorje hV. S Josipina Šetinc - Bersin javlja častitim damam v mestu in na deželi daje svoj HaznaDilo preselitve. modni salon preselila iz Volfove ulice na Kongresni trg št. 6, 521 Za svetilni plin, sesalni plin, bencin, fceccoL, petrolel iid. Pazite: motorji sa surovo olje sistem OteseL Sahtavaite specialni prespekt 502 L. S. Specialni oddelek: Stroji sa sago ln ob de lov, losa. Popolne opreme zag in mizarnic. L^GEN &VV0LF, WIEN. X Izvolite pihati po vzorce! "Wfi I. J. M\\M ifl brat, Mtii, felo. izvozna trgovina blaga in rokodelnih izdelkov priporoča v preickušen h m vrlo znan h kakovostih plesno blago, opreme za neveste damast, kanal as, flavlićkovo tkaninoR iepne robce, brisače, namizne in kavne garniture, platno. Jlfiodno blago. Sukno. 1 kos Hav ičkove tkanine »Kvetuše« 23 m za 16 K I kos Havličkove tkanine 15 m za K 10 50. Zavoje s 40 m letnih in zimskih okusno odbranih ostankov za 18 K franko po povzetju. Od ostmkov se ne pošiliajo vzorci. Vzorci frank«. Vzemite si najboljše! Si>30 pri nas pristno. ■m sn&ft C. kr. izvedenec in učitelj f,Glasbene matice" Ljubljana ALFONZ HREZKilC Ljubljana Kongresni trg št. 13. Mmi ualstarelša io edina domača muka in lzpG£Gj&va!ilca klavirjev in \mmi Velikanska zaloga vsera glasb. Crod|ar kakor: violin, cit^«*, kiiar, tamburic, harmonik, klarinet itd , najnoll&ih strun (tudi Weicheld) ter mnziksiit. Prodaja na indevito majhne obioke tudi brez zadatfa, tako, da je vsakomur dana prilika,, izogniti se vsiljivemu „pofelsutf ter si na najugodnejši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrste. Dvorna firma klavirjev Czaftka, Kdlzl & Heitzmann, Steizhammer in Eosler ter EdrAgel in Minbori (amer. harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni * poverile in Imam le faz izključno edini te znamenite instrumente v naiv, zalo gi in tajdič vaiidn mlin. (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 66 V L|bb1|sbI: Pod grada, Trnovem, Kočevju, Trstu Borici, Golovca, Beljaku, Bolcann, Inomosta, Tri-denrn, Sadra, S pl Jetrn, Ercegnoveta, Kotora, Sarejevn in Pnlfn. Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj« Ran i tire vseh vrst naj ae skrhao varujejo vsakega onaotseenjav ker te . tem lahko -*aj manjša^ ranitev* razvije do prav hudih, težko celjn: ran. Ze #n let M praiko aVeasaoe —"•»Hlr < ... kot oinečujoč«: obveiilno sredstvo, ki vleče ue rauu. Varuje rane, lajia vnetje in bolečine, hladi in po^pcSuje raraščenje in *3ce!itev. pav* Po pose se posOJa vsak dan. ~amj| Cel lonček 7» hei. Kdor pošlje po poiti naprej S K 16 h dobi 4, > dor 7 K : 10 lončkov poitninc prosio ca vsako poslajo Avstro-OgTs 7Uv\PAN3EC i =1 najviš3eoa dvora = in m aristokracije, ustanovl0eno —=~1743:— Glavno zastopstvo : DunajUJ. Ivlične novosti plesnih so ravnokar dospele! družabnih čevljev ViImImmM Okusni plesni čevlji od 3( 3*20 naprej, čevlji z zapono oo 3( 4*20 naprej. Majvežja iabira ev vsake vrste, po najnižjih stalnih, v podplate vtisnjenih tvorniifcih cenah. ALFRED FRANKEL, komanditna družba. Prodajajiioei LJUBLJANA, Stritarjeva ulica St. S. s* ran Issoralaa Is tisk »Narodae tisk smer AB 2954 47