VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt 5 izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov g
P. b. b.
*-ETN'K XXXVii
CELOVEC, PETEK, 30. APRiL 1982
ŠTEV. 17 (2068)
Odprta razstava dokumentov na Peršmanovi domačiji:
Pričevanje vsej javnosti
kako krvavo smo s^priboriti pravice, ki so nam zajamčene v čienu 7
Komaj teden dni po uspeii spominski siovesnosti v Ceiovcu, ki je 'zzveneia kot mogočna manifestacija zvestobe vsebini in pomenu usod-Th dogodkov pred štiridesetimi leti, je biia minuio nedeijo spet veiika Prireditev, prav tako posvečena spominu na trpijenje in junaški boj Proških Siovencev v dobi nacističnega nasiija. Tokrat smo se zbraii ?3 Peršmanovi domačiji visoko nad Žeiezno Kapio, da se pokionimo jrrtvam strašnega ziočina na tem kraju na pragu svobode teta 1945 in 0a odpremo staino razstavo dokumentov, ki bo sodobnikom in bodo-rodovom pričata o krvavem deiežu našega ijudstva v borbi proti 'ašizmu ter nenehno opominjata, da se je treba pravočasno zoperstaviti slehernemu oživijanju tiste miseinosti, ki je že enkrat pahnita človeštvo v neizmerno nasiije, preganjanje in ubijanje.
Okoli 1500 ljudi iz vseh prede-južne Koroške ter iz sosednje Avenije se je zbralo na zgodo-'hskem kraju spomina in opomi-^ Prišli so predvsem nekdanji °0[ci prcttj fašizmu ter žrtve rtaci-S^čnega nasilja; pridružili so se številni tisti, ki jim budnost Pred zopetnimi pojavi neonacizma ' prazna beseda, ampak čast-^3 obveznost; navzoča pa je bila ^'3sti tudi mladina, ki je dolžna ^ Pripravljena, da čuva tradicije Protifašističnega boja. Med števil-častnimi gosti so bili članica ''sta federacije in narodni heroj 'Pija Šentjurc, soustanovitelj Osvo-°Pilne fronte slovenskega naroda Jj Josip Rus, generalni konzul Rj v Celovcu Marko Kržišnik s 3nj generalnega konzulata, pred-spnik komisije za mednarodne odnose Skupščine SR Slovenije ^ojan Lubej, generalni sekretar Jeznega odbora Zveze združenj orcev NOV Jugoslavije Tone Turn-s predstavniki borčevske organizacije Slovenije, znana koro-. 3 borka Olga Kastelic-Marjetka ^ zastopniki obmejnih občin in ^9ij iz Slovenije; prav tako so se o reditve udeležili kapelški župan oin Juvan s člani občinskega /Poora, zastopniki organizacij pro-' 3šističnih borcev in žrtev fašiz-^ ter predstavniki organizacij in stanov koroških Slovencev.
Dr	so se rta kraju, kjer je točno
la i ^ leti tistega strašnega 25. apri-p	omahnilo v smrt enajst članov
L ^"lanove družine. Ta zverinski po-eedotžnih žrtev 14 dni pred kon-n 7? vojne upravičeno štejemo med Skj^še*ločine'kijitijei°l<rlvilnem* nacizem na Koroškem, je v svojem dejal predsednik Zveze koro-e Partizanov Janez Wutte-Luc. Spom-
nil je tudi na vrsto drugih zločinov — od množičnega pregnanstva leta 1942 pa do obglavljenja selskih žrtev ter uboja Hojnikove družine v Lepeni in Karlutovih na Svinški planini — ter poudaril:
..Obujali teh spominov ni prijetno, vendar teh strahot ne moremo in ne smemo pozabiti, kajti fašistična misel-nost še vedno ni doceia odpravljena, marveč ogroža na tem koščku zemlje mir in sožitje med državljani dveh narodnosti in državami sosedami. Ker poznamo bistvo fašizma, ie naša dolžnost tem večja, da budno stojimo na straži za mir v deželi. Ena najplemenitejših nalog pa je v tem, da se dostojno oddolžimo vsem tistim, ki so padli v boju proti fašizmu, za mir in boljšo bodočnost. Nikdar ne sme in ne bo obledel spomin na žrtve, s ponosom in spoštljivo hvaležnostjo se
ni," je naglasil tov. Luc. ,.Z našim bojem in žrtvami smo dokazali, da smo nehaii biti hlapci gospode. Govorimo o tej zgodovini, ker ne prosimo za naše pravice, temveč terjamo, da tisti, ki so odgovorni v deželi in državi, izpolnijo obveznosti, ki so jih prevzeli ob podpisu državne pogodbe. Koroški Slovenci ne prosimo milosti in tudi ne zahtevamo privilegijev; zahtevamo samo, da nam pustijo, kar je naša last — in člen 7 je naša, s krvjo priborjena lastnina!"
Obnovljena PtVršmanova domačija s spominsko sobo naj bo dokumentacija širši avstrijski javnosti, da bo razumela, zakaj koroški Slovenci neutrudno svarimo pred nevarnostjo nacizma in neonacizma; da bo spoznala, kako krvavo smo si priborili člen 7 in da bo predvsem vedela, da se nikdar ne bomo zadovoljili s kompromisi in polovičnimi rešitvami. Predvsem pa te ugotovitve veljajo Koroški in njenim predstavnikom, sa je predsednik ZKP, ko se je zahvaljeval vsem, ki so prispevali in pomagali pri obnovi Peršmanove domačije, moral navesti tudi značilno dejstvo, da uradna Koroška, ki je za ..domovinski muzej" v Velikovcu prispevala več kot milijon šilingov, za ureditev spominske razstave pri Peršmanu ni imela niti qroša(!).
,,To je zgovoren dokaz, kakšna je enakopravnost na Koroškem," je ugotovil govornik. "Spet enkrat pa smo tudi priče, da uradni krogi niso pripravljeni varovati pridobitev oborožene borbe proti fašizmu. Zato se v takih razmerah lahko bohoti ravno tista miselnost, ki je omogočila in pri-pravijala veienemški nacistični pohod proti jugu in ki tudi še danes skrbno varuje protislovensko tradicijo na Koroškem." V tej zvezi je predsednik ZKP odločno zavrnil tudi nedavno izjavo deželnega glavarja Wagnerja, ki je na spominski slovesnosti ob 40-letnici pregnanstva in upora koroških Slovencev trdil, da se ima Avstrija za svojo obnovo zahvaliti le volji zavezniških si) in ne boju proti fašizmu. ,,Takšna na-zircnia dokazujejo," je dejal tov. Luc, ,,da kljub zmagi nad fašizmom protifašistična miselnost na Koroškem tudi še po desetletjih ni postala .salonska in da obenem tudi neonacistična nevarnost in nemškonacionalna miselnost še nista premagani. Nasprotno, ten-
jih spominjamo ter bomo spomin nanje prenesti tudi na bodoče generacije kot stalen opomin, da čuvajo pridobitve tega trpljenja in boja."
Predsednik ZKP je izrazil prepričanje, da bo spominska razstava na Peršmanovi domačiji, na zgodovinskih tleh, od koder se je iskra osvobodilnega boja razširita po celi Koroški, dostojen doprinos k boljšemu razumevanju naše polpretekle zgodovine. ..O naši zgodovini med drugo svetovno vojno pa govorimo zato, ker smo nanjo ponos-
denciozno omalovaževanje fašizma in dejstvo, da tudi uradna stran preteklosti še nikakor ni premagala, le vzpodbujata in krepita nemškonacionalna prizadevanja."
Svoja izvajanja je predsednik ZKP zaključil z željo, da bi obnovljena Peršmanova domačija postala mesto sprave, kjer se naj bi srečavati bivši borci in antifašisti obeh narodnosti ter bi spomin na grozodejstva nacizma ter na junaštvo protifašističnega boja prenašali na mladi rod — na vse tiste, ki
Ži vei Prvi ma/
mednarodni praznih deiovniii i/udi
Prej več M: osemr/Met/M /et/ je M Prv/ waf prog/ašc?! z% /?or/?en/
c/e/gMMgg rczreM /n or/ fMrgf </f/%vc/ wcg% sveta oj? 7. rnaja <7e-?HOMStr;ra;o za svoje pravice.
Ko je /Titernaciona/a prog/asr/a Prvi vtaj za MrMn/ Jan Je/avcev, o socia/iii/? pnr/oMcM še do/go m Mo govora. Takrat je Mo na dnevnem reda MfKsM/jfHo izkoriščanje otroške de/ovne siJe, de/ovni dan je traja/ najmanj dvanajst ar, krezpose/ni so Mi krez vsake podpore, zdravstveno in starostno zavarovanje pa je Mo /e iiazija. Zato so š/Z deiavci na cesto, za svoje pravice so se koriii in fadi amiraii, kajti takratna državna ok/ast in po/icija sta ščiti/i edinoie koristi premožnik, deiodaja/cev in kapitalistov.
Od takrat se je marsikaj spremeni/o. Na primer v Avstriji imamo že doigo nzakonjen osemarni deiovni dan, arejeno je zdravstveno zavarovanje, zagotov/jena je pravica do dopasta in aresničena je še marsikatera draga socZa/?M pridokitev de/ovnik /jadi. Poda vse, kar je danes samo po seki raznm/jivo, si je de/avski razred trdo prikorii,- vse socia/ne pridokitve, ki jik viadajoči tako radi poadarjajo, da ki dokaza/i, kako č/oveški da je kapita/izcm, je ki/o p/ačano s krvjo nešietik de/avcev širom sveta.
/n danes je de/avski razred znova v nevarnosti, da ma ne okrnejo /e tistega, kar si sam astvarja s svojim de/om, marveč ma prikrajšajo tadi pridokitve, ki so ma jik prikori/e de/avske generacije pretek/ik časov. Pako se na primer sindikati ne zavzemajo več to/iko za povišanje mezd in p/ač, marveč so pod ges/om, da gre za zavarovanje de/ovnik mest, priprav-/jeni pristati na kompromise, ki gredo na račan de/avcev. Zdravniška zkor-nica čeda/je g/asneje zakteva avedko /astnega prispevka zavarovancev, da ki še ko/j izžema/a ko/nike.
čč/jak tema krezpose/nost še narašča in pred/oge ministra za socia/no oskrko, da ki krezpose/nost omi/i/i s skrajšanjem de/ovnega časa, navadno diskreditirajo kot atopične, fantastične in nearesnič/jive. Vendar to ni novo; ko je š/o za osemarni de/ovni dan, so predstavniki gospodarstva kri-ča/i, da je to MfHrMnZč/jZvo,' ko je š/o za pravico do dopasta, so indastria/-ci napovedova/i, da kodo zaradi tega tovarne zarjavc/c,' ko je š/o za zdravstveno zavarovanje, so se zdravniki ka/i, da kodo zaradi tega trpe/i /a-koto. Vse, kar je danes samoamevno, je Mo še prod nedavnim atopija — resničnost je posta/o /e z kojom de/avskega razreda.
Danes se mora ta koj nada/jevati v dvek smorek — po eni strani je treka odkiti vse poskase odprav/janja oziroma zoževanja socia/nik pridokitev avstrijskik de/avcev, po dragi strani pa je te pridokitve treka še iz-popo/njevati in razširjati. Vendar v Avstriji danes ni si/e, ki ki dovo/j od/očno in dos/edno podpira/a interese de/avskega razreda. Zato je važno, da de/avstvo svoje zakfeve postav/ja povsod tam, kjer mis/i, da so naj-ko/je zastopane, /n vsako/etni Prvi maj je prav gotovo taka pri/ožnost.
Vendar pa Prvi maj ni /e praznik de/avskega razreda v gospodarskem pomena — Prvi maj je kkrati tadi praznik so/idarnosti, je dan koja vsek zatiranik /jadstev sveta, kajti samo v mednarodnik težnjak se dokaže in prikaže moč de/avskega razreda. P/ M/vador, Afganistan, Po/jska
—	tri države, kjer Prvi maj /etos ne ko v prvi vrsti praznik, temveč nov signa/ za koj za po/itične, č/ovečanske in ekonomske pravice tamkajšnjik narodov. Z/asti s temi narodi je treka za Prvi maj izraziti so/idarnost in prijate/jstvo.
Padi koroški 5/ovenci imamo vzrokov dovo/j, da Prvi maj ne okka-jamo /e kot praznik, marveč okenem tadi kot dan korke za svoje pravice
—	v zavesti, da je koj za manjšinske pravice de/ sp/ošnega koja za demokratizacijo ;/rKŽZ?fMo-po/ZfZČHegt! živ/jenja v Avstriji. Povezanost z interesi de/ovnega /jadstva v Avstriji, so/idarnost z kojem vsek zatiranik /jadstev sveta, strnjenost v /astnik vrstak in razvijanje iskrenega tovarištva med nam: — to naj ko naša izpoved za /etošnji Prvi maj/
na srečo ne vedo po lastni izkušnji, kaj pomenijo zapori in taborišča, kaj pomenijo mučenja in nasilna smrt, kaj pomenijo krvavi spopadi ob regljanju strojnic in pokanju bomb. ,,Želimo, da 2$. aprila 194$ nikoli več ne bi doživeli. Želimo v miru in narodni enakopravnosti graditi boljši svet. Toda vse ogromne žrtve nas obvezujejo, da ostanemo zvesti idealom, za katere so se borile, trpele in umirale; da ohranimo živo tradicijo protifašističnega boja."
Pomen protifašističnega boja in potrebo budnosti napram pojavom neonacizma so naglasili tudi številni drugi govorniki, katerih izvajanja objavljamo na drugem mestu. V sklop teh izpovedi je bil vtkan pester kul-turnoumetniški spored, ki so ga izvajali recitatorji ter pevski zbor SPD „Zarja" v Železni Kapli, Koroški partizanski pevski zbor in Akademski pevski zbor iz Celja (o tem delu prireditve obširneje poročamo na 3. strani). Gotovo najvažnejši in obenem trajen prispevek pa je izredno dobro urejena razstava dokumentov v obnovljeni Peršmanovi domačiji, ki bo tudi še poznim rodovom pričala o dogodkih v obdobju nacističnega nasilja in narodnoosvobodilne borbe na Koroškem.
Predsedstvo SFRJ
ocenito obisk avstrijskega predsednika Kirchschiagerja
Predsedstvo SFR Jugoslavije je razpravljalo o rezultatih nedavnega uradnega obiska avstrijskega predsednika dr. Kirchschiagerja v Jugoslaviji. Pri tem so obisk in pogovore, ki so potekali ob tej priložnosti, izredno ugodno ocenili kot pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Obisk je potrdil, da sta si obe strani pripravljeni še naprej prizadevati za uspešen razvoj dvostranskega sodelovanja na vseh področjih.
,,V tem smislu predsedstvo pripisuje poseben pomen dejstvu, da je Avstrija izrazila pripravljenost izpolniti obveznosti, ki zadevajo zagotavljanje možnost! za izboljšanje položaja in pospešitev razvoja slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji," je rečeno v poročilu o seji predsedstva SFRJ. Opozorili so, da je razvito sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo tudi dober temelj za razširitev spornih vprašanj, kar bo prispevalo k nadaljnji krepitvi medsebojnega zaupanja in prijateljskih dobrih sosedskih odno-
8 - Štev. 17 (2068)
MESTmit
30. ap
ril 1982
PREDSEDNIK ZSO DR. FRANC) ZW!TTER:
Dolžni smo borcem in žrtvam
da nadaljujemo boj do končne izpolnitve člena Z
V
-Povsem pravitno je, da tu v občini Žeiezna Kapia, na kraju strašnega ziočina nad Peršmanovo družino in v središču začetka antifašističnega upora postavimo trajen spomenik in odpremo razstavo dokumentov o dogodkih v obdobju narodnoosvobodiine borbe, ki naj bo staien opomin nam in bodočim rodovom, da je treba biti buden, da se taki časi nikdar več ne povrnejo," je poudarii predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter na nedeijski prireditvi pri Peršmanu.
zahvaiiti toiiko borbi števitnih aii maiošteviinih, marveč zgoij voiji zaveznikov. Tako postavijanje vsekakor kaže na to, da nekateri nikakor ne žeiijo priznati doprinosa koroških Siovencev za osvoboditev avstrijske domovine in zato raje
Spomnil je na ogromne žrtve, ki smo jih doprinesli koroški Slovenci
potvarjajo zgodovinska dejstva in
obujati sovraštva, je dejal govornik, ^sno moskovsko dekiaracijo iz te-pač pa želimo s tem, da strašan- ^ 1943.
v borbi proti fašizmu, ter opozoril na skifi časov in dogodkov ne poza- Predsednik ZSO je dejal, daAv-junaški boj partizanov. Pri tem je bimo, skrbeti, da bi nikdar več ne striji nihče ne očita dejanj, za ka-posebej omenil narodna heroja zavladalo tako sovraštvo med na- tera ni odgovorna. Toda prav tako Franca Pasterka-Lenarta in Mati- rodi. Zato tudi nikakor ne razume- tudi ni mogoče mimo zgodovin-ja Verdnika-Tomaža, organizatorja mo besed, ki jih je govoril dežel- skega dejstva, da so na Koroškem protifašističnega boja I. Zupanca- ni glavar VVagner na spominski slo- predstavniki strank leta 1945 prev-
Johana ter prvoborca Karla Prušni-ka-Gašperja, „ki smo mu dolžni trajno zahvalo ne le zato, da je tu prižgal baklo upora, ki se je vnela po vsej Koroški, marveč predvsem tudi zato, da je naši partizanski borbi s svojim pričevanjem v knjigi Gamsi na plazu zagotovil trajen spomin, zasluženo pozornost in mednarodno priznanje".
S poklonitvijo žrtvam, ki so nam in naši domovini s svojo vključitvijo v vstajo slovenskega naroda in z udeležbo v protifašistični borbi na štreni zavezniških sil priborile svobodo, nikakor nočemo gojiti in
Tudi danes je potrebna budnost
napram pojavom neofašizma in nacionalizma
V
#	Upam, da nafe ietje ni:o ptevisoko postavtjene, če si ieiimo, da bi PeUmanova domačija, ki je doživeta nepozabno grozoto, postaia temetj miru, srečanja in diaioga, je v kratkem pozdravnem govoru deja! predsednik Zveze stovenske mtadine Marjan Pečnik. Orisat je prispevek mtadine pri obnovi Perfmanove domačije in poudarit tudi potitični pomen mtadinske detovne aktije, ki je prispevata k poživitvi deta med mtadino, pomagata razvijati akcijsko enotnost med korožkimi Stovenci, usmerjata k sodetovanju z demokratičnimi sitami in predvsem gojita antifašistično misetnost.
#	Kapetški župan Atbin Juvan je spomnit na teta nacizma in dejai, da je prebivatstvo teh krajev doživeto vetiko gorja in trptjenja. tz tega smo se učiti in se danes pošteno trudimo, da bi bito premagano sovraštvo med narodi. V tem smistu je pozdravit statno razstavo na Peršmanovem domu ter žetet, da bi pomagata utrjevati sožitje, da bi v bodoče hoditi skupno pot v miru in brez sovraštva.
^ V imenu borčevskih organizacij Stovenije in Jugostavije je pozdrave ter čestitke k ureditvi Peršmanovega doma in spominske razstave izreke) ge-neratni sekretar zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugostavije Tone Turnher. Nagtasit je pomen razstave, ki govori o borbi koroških Sto-vencev za obstoj, za svobodo, za tepše živtjenje. Obenem pa je poudarit, da bo razstava, ki je bita urejena v spomin na Peršmanovo družino in na vse druge žrtve fašističnega nasitja, spominjata in opozarjata še pozne rodove na najbotj mračno obdobje v stovenski zgodovini, ko smo se boriti za obstoj.
^ Predsednik dežetnega vodstva Avstrijske zveze protifašističnih borcev in žrtev fašizma Josef Nischetwitzer je prav tako izreke) priznanje za ureditev razstave na Peršmanovem domu ter omenit vetike žrtve, ki jih je nacizem terjat že samo v vetikovškem okraju. Opozorit pa je tudi na zopetno nevarnost neonacizma, proti kateremu se je treba pravočasno postaviti, da ne bi bito spet prepozno.
^ Tudi predstavnik Zveze sociaiističnih borcev za svobodo Schweinzer je kritično ocenit dejstvo, da se danes spet pojavtja misetnost, ki je že enkrat privedta do nacizma. Spomnit je, da smo tedaj imeti skupnega sovražnika, proti kateremu smo se skupno boriti. Tedanjega boja in predvsem takratnih žrtev ne smemo nikdar pozabiti, ker te v tem je jamstvo, da se kaj takega ne bo več zgodito.
^ Upor koroških Stovencev proti nacizmu kot važen prispevek za osvoboditev Avstrije je poudarit predstavnik Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora Herbert Exenberger. Dejat je, da je posebno tukaj na Koroškem važno poudariti, kakšna krivica se je godita Stovencem v času nacizma, ki je zakrivit strašne ztočine tudi nad ženskami in otroci. Prav tako važno pa je razkrinkati tudi site, ki so bite tedaj na detu, kajti protistovenske potitike tedanje dobe ne gre pripisati zgotj nemškemu fašizmu, je nagtasit govornik. Opozorit je, da se je protimanjšinska germanizacijska potitika pričeta že desettetja prej in da se ta potitika nadatjuje tudi še danes, bo so te site še vedno na detu ter se upirajo uresničitvi pravic, ki so Stovencem zagotovtjene v državni pogodbi. Kot očitno taž je zavrnit trditve v Ruf der Heimat, po katerih naj bi se biti avtorji knjige o desničarskem ekstremizmu opravičiti za ugotovitev, da je KHD desnoekstremističen. ..Nasprotno je res, tako opravičito smo izrecno odktoniti in vztrajamo pri tem, da je KHD desno-ekstremistična organizacija," je dejat Ezenberger, ki je koroškim Stovencem in njihovemu pravičnemu boju za uresničitev čtena 7 izreke) neomajno soti-darnost ter poudarit, da bo dokumentacijski arhiv avstrijskega upora tudi v bodoče dvigat svoj gtas proti fašizmu in desničarskemu ekstremizmu.
#	tn končno je še govornik štajerskih partizanov Muchitsch nagtasit potrebo povezave in boja antifašističnih sit tudi danes ter dejat, da nas tudi besede nekdanjega „hochgradigen Hitterjungen ne bodo mogte odvrniti od tega boja.
vesnosti ob 40-letnici pregnanstva zeli oblast neposredno iz rok na-in upora zadnjo nedeljo v Celovcu, cističnih oblastnikov in da so na-„Če je pri tem misti) naš doprinos silno izselitev več sto koroških slo-v borbi za obnovo svobodne in ne- venskih družin že dolgo prej načr-odvisne Avstrije, potem gre vseka- tovale in potem tudi izvedle koro-kor za potvorbo zgodovine, ko vidi ške nemške nacionalistične sile, ki samo dei moskovske dekiaracije, so vse od leta 1920 — s prizna-češ, da so zavezniki žeteti obnovo njem ali vsaj s tihim privoljenjem svobodne in neodvisne Avstrije, ne uradne avstrijske manjšinske polipa tudi tistega deta, v katerem je like — vzele v zakup reševanje ko-poudarjeno, da bodo pri tem upo- roškega vprašanja in potem, ko so števaii, kotiko bo Avstrija sama do- prišle na oblast, tudi sklenile nje-prinesia k svoji osvoboditvi. Torej govo „Endl6sung". To je zgodo-je brez dvoma madeževanje zgo- vinsko dejstvo, ki je bilo dokazano dovine, če nekdo trdi, da se Av- tudi v procesu proti glavnemu kriv-strija za svojo vzpostavitev nima cu izselitve Maier-Kaibitschu, ki je
bil zaradi te genocidne politike obsojen na dosmrtno ječo, vendar pa potem očitno zaradi zaslug za asimilacijo našega ljudstva spet po-miloščen.
„Kdor te usodne kontinuitete ne vidi a!i noče videti, je neiskren in zapira oči pred zgodovinsko resnico," je naglasil govornik. „Gro-zot, ki smo jih doživeti, nikakor ne moremo pozabiti, vendar pa spomin nanje ni izraz maščevaine misij, marveč statn! opominjevaini kiic in gtas vesti, da moramo ostati budni proti vsem poskusom obnove take nacionaiistične miseinosti in potitike, ki noče priznati enakopravnosti narodu sosedu in stremi štej ko prej po asimiiaciji našega čtoveka in avtohtonega ozemtja."
V tej zvezi je dr. Zwitter opozorit na najnovejše primere diskriminacije in odrekanja pravic ter naglasil, da ob takih dejstvih ne moremo razumeti Wagnerjevih trditev o „vzorni" rešitvi manjšinskega vprašanja v Avstriji. Take trditve, ki (Dalje na 8. strani)
Njihova imena bodo ostala zapisana v naših srcih
/
Predstavniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Repubiiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Stovenije so potožiti vence ob spominsko ptoščo na Peršmanovem domu, ki spominja na žrtve krvavega ziočina, ki so ga nacistični ziočinci še tik pred koncem vojne zagrešiti nad Peršmanovo družino.
Žrtvam nacističnega nasitja ter padtim borcem proti fašizmu pa je vetjata tudi kratka spominska stovesnost na kapetškem po-kopatišču, kjer so v nedeijo opotdne zastopniki Zveze koroških partizanov ter organizacij protifašističnih borcev in žrtev fašizma potožiti vence ob skupno grobišče, kjer počiva poteg narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta še nad sto padtih partizanskih borcev in žrtev fašizma.
Domačin Peter Kuhar je v kratkem nagovoru dejat, da smo se zbrati na tem spominskem mestu, da se spomnimo dogodkov, ki so pred 37 teti pretresti ne te Žeiezno Kapto, marveč četo Koroško: ko so nemški fašisti pobiti 11-čtansko Peršmanovo družino te nekaj dni prej, preden je zasijaia krvavo priborjena svoboda.
„Vsem 146 žrtvam, ki so v našem kraju v borbi proti fašizmu žrtvovati svoja živtjenja, smo koroški partizani skupaj s sto-vensko mtadino in ob podpori tjudstva iz matične domovine urediti statno razstavo pri Peršmanu, ki bo spomenik našega krvavega boja," je dejat govornik. „Trajno naj bodo v naših srcih zapisana imena narodnih herojev Franca Pasterka-Lenarta in Matije Verdnika-Tomaža ter prvoborcev Johana Zupanca, Karta Prušnika-Gašperja, Janeza Letonje in vseh tistih, ki so padti v boju in biti pobiti v taboriščih, še posebno pa tudi imena Hojnikove in Peršmanove družine."
Ziasti naša mtadina mora poznati to težko zgodovino, če hočemo, da bo pripravijena in sposobna stopati po stopinjah svojih prednikov, je nagtasit tovariš Kuhar. Predvsem pa mora vso težo borbe, ki jo je izbojevaio stovensko ijudstvo na Koroškem v sodetovanju z matičnim narodom, spoznati avstrijsko tjudstvo, da bo vedeto, da smo se edino koroški Stovenci v okviru avstrijskih meja organizirano uprti nacifašizmu in da zato dober det zastug za zopetno vzpostavitev demokratične Avstrije gre nam in še posebej žrtvam, ki se jih danes spominjamo.
PREDSEDNtK NSKS DR. MATEVŽ GRtLC:
Wagner vodi poiitiko KHD
Koroški Slovenci se spominjamo v teh dneh najbotj žalostnega obdobja zgodovine. Spominjamo se pre- tificira s KHD,"da, lahko trdimo, da
dejal predsednik NSKS. „S takšnimi izjavami se Wagner popolnoma iden-
gnanstva naših družin pred štiridesetimi leti, trpljenja v koncentracijskih taboriščih in na bojiščih, spominjamo se vseh grozot vojne in režima, ki jo je zakrivil in ki je hotel poleg drugih uničiti tudi naš narod. Spominjamo se v teh dneh tistih naših rojakov, ki so žrtvovati najdražje — svoja življenja v taboriščih, zaporih in v junaški protifašistični borbi.
Tako je dejal na nedeljski prireditvi pri Peršmanu predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, ki je naglasil, da spomin še posebej velja enemu najbolj gnusnih umorov, umoru Perš-
kot najvišji predstavnik dežele vodi njegovo politiko."
Wagner je trdil, da imamo koroški Slovenci več pravic kot večinski narod. Proti takim izjavam najostreje protestiramo, ker so neresnične in nerazumljiv udarec vsem koroškim Slovencem, predvsem tistim, ki so v borbi trpeli in umirali, je menil dr. Grilc. Višek cinizma pa je v tem, da je Wag-ner trdil, sklicujoč se na volilne rezultate, da govori tudi v imenu koroških Slovencev. „V
končno morali vzeti na znanje tu<h tisti, ki se temu krčevito upirajo-Tukaj v bližini, v Žitari vasi, do* kumentira uradna Koroška neenako* pravnost našega ljudstva, ko niti J šolskem poslopju ne prenese dvojezič' nih napisov. „Jasno moramo izpove* dati, da ne izpolnjujejo mednarodne
pogodbe tisti, ki so proti napisom! je dejal govornik ter poudaril, da ne smemo nasedati lažni propagandi d' stih, ki nas hočejo razdvajati. „Vede* ti moramo, da je enotnost koroški" Slovencev danes potrebna bolj kot kdaj koli in vedeti moramo, da se bomo le enotni lahko uspešno bra*
re govoriti, kajti on je deželni glavar manove družine, ki so ga izvršile na- le enega dela Koroške, gotovo ne nas
„	mojem tmenu, proti načrtni asinfilaciji. Kar smo
v našem imenu m govord m ne mo- ^^^ili v preteklosti in kar ustvar*
cistične tolpe v času, ko je stopala čez prag že svoboda.
jamo danes, ustvarjamo z lastno moc* jo in s podporo države matičnega
koroških Slovencev. Toda tudi koro- naroda, nikakor ^ , pomočjo aV* ski Slovenci bomo morali v bodoče —--1 -i i i ^	^
Govornik je poudari), da je naše	da ne more govoriti
ljudstvo velik, žrtvoval, v boju pro- ^	Predstav-
ti nacifašizmu in s tem tudi za osvo-
strijskih oblasti. To bodo morali vze* ti na znanje tud) tisti pisci v kor"'
boditev Avstrije, ki bi se morala za te žrtve oddolžiti z izpolnitvijo mednarodno zajamčenih pravic in z zaščito
obstoja in vsestranskega razvoja slo- T
^	"e strinjajo, ce bodo hoteli ostati
v očeh našega naroda se verodostojni."
... .v	kot predstav- Ških časopisih, ki menijo, da sta p^
mk socialistične stranke. Tisti Slo- stro kulturno življenje in gospodah venci, ki so mandatarji in tunkcio-	- -	-	- ^	_
narji socialistične stranke, bodo morali izvajati konsekvence, iz katerih bo jasno razvidno, da se s to politi-
venske narodne skupnosti na Koroškem. „Če pa se spomnimo govora deželnega glavarja Wagnerja na nedeljski spominski prireditvi v Celovcu, potem moramo ugotoviti, da naj-
V nadaljnjem izvajanju je predsednik NSKS pribil, da še vedno čaka-
višji predstavnik dežele Koroške te mo na izpolnitev člena 7 državne po-
borbe, tega trpljenja ne priznava zanika delež, ki smo ga doprinesli
godbe in da smo koroški Slovenci
predek uspeh avstrijske manjšinska politike. To ni res in tisti, ki to trd" zavestno širi neresnico."
Ta hiša, pred katero stojimo, ^ razstava, ki priča o preteklih grozo* tah, naj ni le opomin na trpljenje, ob koncu naglasil dr. Grilc. Ta hiŠ3' ti dokumenti naj nam bodo tudi opO' min, da dolgujemo našim junakoH) in trpinom dokaz, da njihov boj 0' bil zastonj, da so nam zgled neustraš*
veliko doprinesli k osvoboditvi Av- ne borbe za lepšo bodočnost naŠeg^
Slovenci k osvoboditvi Avstrije," je strije — to so dejstva, katera bodo naroda.
izročilo naših borcev je živo tudi v naši kulturi
Kot znano, je Zveza koroških Partizanov preteklo nedeljo ob izredno veliki udeležbi otvorila stal-razstavo dokumentov o dogod-'h v obdobju narodnoosvobodilne orbe v Železni Kapli in okolici v o riovljeni Peršmanovi domačiji v openi. Ob tej priložnosti so prire-'telji pripravili tudi dogodku pri-rneren kulturni spored, ki je sodil adi v okvir 40. obletnice pregnan-a koroških Slovencev in vklju-v protifašistični upor.
Kulturni spored so oblikovali do-*^ači prosvetaši, to je mešani pev-SPD „Zarja" recitatorska ^ upina iz Železne Kaple in okolice, Koroški partizanski pevski zbor, Recitator Tonči Schlapper in Aka-ernski pevski zbor iz Celja. Tako ^ iz nakazanega razvidno, da le šlo za sodelovanje kulturnikov ^ obeh strani meje, torej za tesno Nevezanost z matičnim narodom, t er so izpričali tudi številni udeleženci iz Slovenije) in da je šlo
kvalitet
je
en in napreden prikaz slo-
venske kulture. Slišali smo partizanske pesmi in recitacije v katerih je prišla do izraza naša trdna volja do življenja in odločnost gojiti izročilo padlih borcev in vseh žrtev fašizma, ki so svoja življenja darovali za to, da bi naš človek živel v svobodi.
V nedeljo smo spet enkrat več bili priča temu, kako živa je partizanska pesem in recitacija, kako aktualna je tudi še v današnjem času, saj svet še vedno pretresajo grozote diktatorskih režimov in se človek še danes bori za svoje pravice — tudi na Koroškem, saj tudi zdaj po tolikih letih niso oz. nočejo izpolniti obvez, ki so jih prevzeli s podpisom državne pogodbe. Slišali smo recital „Pet aprilov koroških Slovencev v nacistični Nemčiji" v katerem je pesnik Valentin Polanšek opisal grozote fašizma, ki jih je naš človek utrpel v Lepeni in drugih krajih kapelske okolice in po celi južni Koroški. Kot odraz solidarnosti s ko-
roškimi Slovenci in žrtvami sedanjega terorja v svetu, zlasti južni Ameriki pa sta bila prispevka tovariša Primožiča iz Jugoslavije in Messnerja. Prvi je recitiral svoje pesmi v katerih je opisal ljubezen do Koroške in njenih žrtev fašizma, drugi pa je zločin pri Peršmanu prikazal kot dogodek današnjega časa, saj v Južni Ameriki danes prav tako padajo Peršmani kot so pri nas bili žrtve fašizma, ki je pred štiridesetimi leti divjal po naši zemlji in za sabo puščal ogenj in smrt.
Tako je preteklo nedeljo ob otvoritvi stalne razstave dokumentov na Peršmanovi domačiji v Lepeni nad Železno Kaplo tudi v kulturnem sporedu prišla do izraza naša borbenost in s tem odločnost, da nikdar ne bomo pozabili grozodejstev, storjenih nad našim človekom in da se bomo vedno postavili v bran, kadar bo šlo za teptanje najosnovnejših človekovih pravic.
Posojilnica Pliberk vabi na RAZSTAVO SLiK <N GRAFiK
umetnikov Jožef Stefan, Stanko Sadjak, Larisa Čobai in ivan Čobai v Kleini dvorani Posojiinice Piiberk
Otvoritev bo v soboto 1. maja 1982 ob 20. uri.
Kratek kuiturni spored bosta obii-Kovaia MoPZ Edinost in MoPZ Kratj Matjaž.
Razstava je odprta dnevno do 9. Oiaja od 17. do 20. ure, ob nedeijah tudi od 9. do 12. ure.
Prisrčno vabijeni.
Obisk z Dunaja
Člani Siovenskega prosvetnega 'Uštva „!van Cankar" z Dunaja se Odo 15. jn 16. maja ietos mudiii 3 izietu po Koroškem. Tu bodo obiskati nekatere zgodovinsko po-"tembne kraje Koroške ter vasi s ^ovenskim živijem. Svoj obisk pa odo povezati tudi s kutturnim na-Jopom in tako počastiti tudi dan bttadosti.
Svoj nastop bodo izvedti v hoteiu orotan v Sekiri in sicer v soboto - maja ob 18. uri. Pri sporedu o sodetovat društveni pevski zbor o otroška fotktorna skupina. Pev-Ki zbor bo izvajat stovenske na-odne in umetne pesmi, medtem o se bo fotktora predstavita s spte-3m betokranjskih in prekmurskih Piesov.
Člani Kutturnega društva „tvan snkar" na Dunaju se s tem na-topom predvsem žetijo predstavi-' stovenskim rojakom na Koro-*em. Zato vsem tjubitetjem sto-snske pesmi in fotktore priporočalo, da žeiji kutturnikov — sto-Snskih rojakov z Dunaja — ugodi-*? njihovo prireditev obiščejo, tem bomo imeti pritožnost spoz-oti sadove večietnega vztrajnega utturnega prizadevanja čtanov Kut-Urnega društva „tvan Cankar" na "unaju.
Vorančevi dnevi 82 končani
Letošnji Vorančevi dnevi, ki so jih priredili v času od februarja do konec aprila, so končani. To je bila spet ena izmed velikih kulturnih manifestacij, ki je potekala na območju Koroške onstran meje in pri kateri so sodelovala številna društva in ansambli z obeh strani meje. Kot znano, v ta okvir sodi tudi pevsko srečanje Od Pliberka do Traberka, ki je zajemalo skupno blizu dva tisoč pevk in pevcev. Razen tega so se v tem času zvrstile številne odrske in recitacijske prireditve.
Minuli teden pa so se letošnji Prežihovi dnevi iztekli z dvanajstimi nastopi, ki so potekali v znamenju pobratenih občin z občino Rav-
ne na Koroškem. Tako so minulo soboto in petek v šestih krajih Mežiške doline imeli v gosteh ansamble pobratenih občin Cačak, Var-varin, Probištipa in Travnika, torej iz južnih republik Jugoslavije.
Osrednja prireditev pa je bila v športni dvorani osnovne šole Prežihov Voranc na Ravnah, kjer so sodelovali vsi gostujoči ansambli pobratenih občin, katerih število je presegalo dvesto. To je hkrati bila tudi osrednja manifestacija ravenske občine v počastitev dneva OF.
Tako so v vseh krajih Koroške v Sloveniji dostojno počastili letošnje Prežihove dneve, ki za to regijo pomenijo pomembno kulturno gibanje.
Lovro Kramer dobitnik Priznanja OF
V Sloveniji :o tudi leto: dostojno proslavili dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 27. april. Ob tej priložnosti so oziroma bodo Se potekale razne prireditve, namenjene tej pomembni obletnici. Tako so med drugim v Ljubljani odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši pokojnega revolucionarja Edvarda Kardelja; o njegovem velikem prispevku k nastanku nove Jugoslavije in njenega povojnega razvoja je spregovoril član Federacije Marjan Brecelj.
Republiška konferenca SZDL SR Slovenije pa je na svoji slavnostni seji, posvečeni tej obletnici spet podelila dvajsetim zaslužnim in kulturnopolitičnim delavcem zlato Priznanje Osvobodilne Fronte.
Med dobitniki Priznanja OF, ki jih je podelil predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, je letos tudi Lovro Kramer, častni predsednik Zveze slovenskih izseljencev. Ker tovariš Kramer zaradi bolezni Priznanja ni mogel prevzeti sam, je le-tega zanj prevzela hčerka Rezka.
Lovro Kramer je Priznanje OF prejel „Za dolgoletno delo v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tovariš Lovro Kramer se je že v mladosti aktivno vključi) v narodno delo posebno na področju domačega prosvetnega društva in domače hranilnice v Škofičah. Takoj po prvi svetovni vojni je postal predsednik SPD ..Edinost" in bil hkrati tudi med obnovitelji škofiške Hranilnice in posojilnice, kateri je potem predsedoval dolga desetletja. Prav tako je bil dolga leta predstavnik slovenskih občanov v škofiškem občinskem odboru ter izvoljeni zastopnik slovenskih kmetov v okrajni kmečki zbornici v Ceiovcu. Lovro Kramer je bil tudi med tistimi, ki so jih nacisti v letu 1942 nasilno pregnali iz domovine ter jih internirali v taboriščih v Nemčiji. Ko se je po osvoboditvi vrnil domov, se je spet ponovno vključil v delo v domačem kraju, poleg tega pa je bil odbornik osrednjih organizacij koroških Slovencev od Osvobodilne fronte delovnega ljudstva do Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter Slovenske kmečke zveze in Slovenske prosvetne zveze. Dolga leta je bil predsednik Zveze slovenskih izseljencev v okviru katere se je boril za popravo škode bivšim pregnancem. Za njegovo delo ga je Zveza slovenskih izseljencev pred leti izvolila za svojega častnega predsednika.
Lovru Kramerju k visokemu odlikovanju iskreno čestitamo.
.Koroška pomlad" - uspešen začetek
Ko) znano, ta teden poteka v Celovcu literarna prireditev .Koroška pomlad — Kdrntner Fruhlinq" s podnaslovom .V vasi pesnikov". Prireditev, pri kateri sodelujejo tudi koroški slovenski pesniki in pesnice, se je pričela minuli ponedeljek v celovški mestni hiši. Prireditev je odprl celovški župan Leopold Guggenberger, dober potek pa je organizatorjem zaželel tudi kulturni referent mesta Celovec mestni svetnik Sigibert Metelko.
2e v naši prejšnji številki smo zapisali, da prireditev podpirajo tudi slovenske centralne politične in kulturne organizacije ZSO, NSKS, SPZ in KKZ. Od imenovanih organizacij je prireditev pozdravil podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris, ki je dejal: Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva. Kako lepo bi bilo, če bi resnično prišla .Koroška pomlad"! Kako lepo bi bilo, če bi se deželani v tej deželi naučili razumeti in sporazumevati! Kako lepo bi bilo, če bi se mogla srečavati nemško in slovensko govoreči Korošec brez strahu, brez bojazni, brez sovraštva, brez prevzetnosti, brez nezaupanja, brez sle po gospodovanju, brez malodušja! V politiki veje mrzel veter. Zato želimo, da bi rodila prizadevanja .Koroške pomladi" bogate sadove.
Za Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu se zahvaljujem Del Vedernjaku
in njegovim tovarišem, da se resnično trudijo nepopačeno prikazati koroško kulturno panoramo. Slovenci v tej deželi ne posedujejo bogatih kulturnih palač. Toda slovenska ljudska kultura in kultura slovenskega ljudstva nima vzroka, da bi se sramežljivo skrivala. Upravičeno zahteva vidno mesto v koroški kulturni sceni in je brez dvoma vredna, da se ohrani in pospešuje. Veseli naj se je tudi večji sosed v deželi."
Tako je tudi bilo: nastopu pesnika Gustava Januša, ki je tvoril osrednjo točko ponedeljkovega večera, je prisluhnilo lepo število ljubiteljev literature obeh narodnosti. Pesnik pa je s svojim ciklom .Brez oken je zdaj sreča", katerega je bral tudi v nemškem prevodu, presenetil z novim načinom svojega pisanja in brez dvoma pomeni prelomnico v njegovem dosedanjem ustvarjanju — njegov izraz je postal resnejši, bolj razmišljajoč.
Na isti prireditvi je bila tudi predstavitev nekaterih avtorjev antologije avstrijske poezije, pisane v dialektu. Med njimi sta bila tudi Milka Hartman in Janko Messner.
Tako je prva prireditev .Koroške pomladi" brez dvoma bila dober začetek tega množičnega srečanja pesnikov iz vse Avstrije. Med številnimi poslušalci je bi! tudi jugoslovanski konzul SFRJ v Celovcu Alfons Naberžnik s soprogo.
Pred nedavnim je v Ljubljani bit 9. kongres ZK Slovenije. Odvijat se je v kulturnem domu Ivan Cankar in sicer v veliki dvorani tega vseslovenskega kulturnega centra. S tem pa je bil zaključen zadnji del dograditve tega objekta, ki je medtem že postal središče slovenskega kulturnega dogajanja.
Izročitev velike dvorane svojemu namenu je brez dvoma bil velik dogodek in zato tudi časovno vsklajen tako, da je prva prireditev v le-tej bila političnega značaja. Tako je vsa slovenska, jugoslovanska in tudi mednarodna javnost nekaj dni bila uprta v dogajanje v tej dvorani. Čeprav le-ta tehnično še ni dokončno opremljena, zlasti oder, je zdaj, kot smo videli, že funkoionalna za mnoge prireditve. To, kar veliko dvorano KDIC dela tako atraktivno, je njena ogromna prostornina, ki pa optično ne daje takega videza in zato obiskovalcu daje počutje domačnosti, skratka, dvorana je prijetna in mogočna hkrati.
Že ob naši prvi predstavitvi KDIC smo poročali o veliki kapaciteti njegove največje dvorane, ki je tudi največja v Sloveniji in ena izmed največjih v Jugoslaviji, medtem ko je
VEL!KA DVORANA CANKARJEVEGA DOMA JE PRESTALA PRVO PREMKLŠNJO
njen oder sploh največji v Jugoslaviji. Velika dvorana ima prostora za 1423 obiskovalcev v najmanjši varianti, katero pa je mogoče povečati do 2137 sedežev. Posebnost dvorane je tudi njena akustičnost, ki je odlična v prazni ali zasedeni in celo presega vsa pričakovanja tozadevnih izračunov. Zato bodo koncertne prireditve v le-tej poseben glasbeni užitek.
Prava atrakcija so vgrajene koncertne orgle, ki sto že po velikosti nekaj posebnega. Orgle imajo 75 registrskih kombinacij in več kot 6 tisoč piščal, med katerimi je najvišja 9.30 metorov, celoten instrument pa vsebuje 380 litrov. To je nekaj podrobnosti orgel, ki jih je izdelal najboljši izdelovalec na svetu, zahodni Nemec Karl Schucke, doma v zahodnem Berlinu. Prva glasbena prireditev bo v tej dvorani 23. septembra letos, ko se bo pričela slovenska koncertna sezona in razumljivo je, da bo prvi koncert v dvorani imela Slovenska filharmonija.
Če smo torej zapisali, da je oder te dvorane največji v SFRJ, je treba se dodati, da je tudi njegova kon-
strukcija nekaj posebnega. Naj v ilu-tracijo navedemo samo en primer: celoten oder je namreč možno v kratkem času preurediti tudi tedaj, če je na le-tem postavljena scena nekega gledališkega dela, ker vse skupaj lahko spustijo za celo etažo nižje, tako je moč postaviti drugo prizorišče. Razen tega je možno celoten oder dvigniti za tri metre v višino, kar spet daje najboljše pogoje za recitale in druge tovrstne prireditve. Oder je širok 20, globok 11 in visok kar 37 metrov. Kljub temu je konstruk-
cija taka, da akustika dvorane ostane ista pri vsaki varianti odrske postave.
Naj ob tej priložnosti še zapišemo, da je prostore KDIC v prvih treh mesecih letošnjega leta ogledalo že več kot 250.000 ljudi iz vse Slovenije in Jugoslavije, med njimi pa so bili tudi obiskovalci iz 24 držav sveta. Končno naj še opozorimo, da bodo 10. maja letos pred kulturnim demom Ivan Cankar odkrili Cankarjev spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca.
OB 70-LETNiC! SPD „BiLKA" V BiLČOVSU:
„Niste sta!i kot bi!ka, temveč kot trdno drevo"
To je med drugim poveda! zadnjo soboto predsednik Siovenske prosvetne zveze Vaientin Poianšek v svojem siavnostnem govoru ob 70. obietnici ustanovitve Siovenskega prosvetnega društva „Biika" v Bitčovsu. Bii je eden števiinih gostov, ki so v prenapotnjeni dvorani pri Mikiavžu čestitaii društvu ob tem pomembnem jubiieju organiziranega prosvetnega deiovanja.
Mešani pev:ki zbor ..Bitka " :e!tavtjajo predvsem miadi pevci
Govorniki so poudarjati pomembno vlogo Bilke za razvoj narodnostne skupnosti v občini sami in na Koroškem na sploh. Na to dejstvo je med drugim opozorila na zadnjih kulturnih dneh tudi študija salzburških sociologov in politologov, ki so poudarili samozavestno politično prepričanje Slovencev v tej občini. Vsi govorniki so se zavedali tega dejstva. Med drugim je prinesel čestitke tudi zastopnik kulturnega društva „France Prešeren" iz Botjunca pri Trstu in zastopnik KUD ..Svoboda" iz Žalca, zastopnika društev s katerimi bilčovsko društvo že dolgo sodeluje. Čestitkam se je pridružil tudi tajnik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser in predstavniki številnih sosednjih društev.
Z obširnim kulturnim sporedom je domače društvo s pesmijo, glasbo in besedo predstavila dolgoletno delovanje domačega društva ter trenutni položaj prosvetnega deiovanja. Poleg talentiranih učencev glasbene šole je nastopil mnogoštevilni mešani pevski zbor pod vodstvom Urha Kassla in moški pevski zbor pod vodstvom Joškota Boštjančiča.
Že v svojem pozdravnem govoru je predsednik društva Gašper Ogris-Martič povedal, da društvo ni doživelo samo lepih časov in izrazil željo: „temni čas, ne povrni se!" Delovanje leta 1912 ustanov-
ljenega društva je prekinila prva svetovna vojna. Še bolj krute rane pa je zapustila druga svetovna vojna. Nacisti so leta 1942 izselili iz Bilčosa pet družin in jih odgnali v nemška taborišča. Dve leti navrh pa je Gestapo aretirala še 12 oseb, ki so podpirale odporniško gibanje, večinoma so to bili člani pro-
svetnega društva. Trije od njih so umrli v taboriščih. Zato, je dejal Gašper Ogris-Martič, se ob našem jubileju spominjamo tudi teh žrtev fašizma.
Medtem ko je trpelo prosvetno delovanje v medvojnem času tudi zaradi pomanjkanja ustreznih pro-
storov in je društvo moralo nekaj časa delovati zgolj na književno-literarnem področju, je po osvoboditvi izpod nemškega fašizma zaživelo prosvetno delo z novo močjo. Pod vodstvom umrlega Jankota Ogrisa, Miklavževega deda, kot pravijo domačini, se je razvila med drugim bogata igralska dejavnost, Slovenska prosvetna zveza pa je podprla društvo pri ureditvi odra pri Miklavžu. Poleg pevskega delovanja, lastne knjižnice, umetniških krožkov, gostovanja in drugih oblik delovanja pa je prav gotovo glasbena šola eden najaktivnejših faktorjev, ki daje upanja in zagona mladini tudi za bodočnost.
Kot posebnost na prireditvi je predsednik društva poudaril sodelovanje bilčovskega zbora, ki goji predvsem nemško pesem. Dejal je, da je to prvič v dvajsetletni zgodovini tega zbora, da sodeluje na slovenski prireditvi. Izrazil je zadovoljstvo nad tem prvim korakom zbližanja, ki mu nai bj sledili še drugi.
Tudi župan Hanzi Ogris je v svojem govoru pozdravil sodelovanje obeh narodnosti in čestital društvu za bogato dejavnost in tudi za jubilejno prireditev, ki je obsegala nastopajoče iz sosednjih društev in tudi preko državnih meja. Kot gostje so namreč sodelovali moški zbor iz Sveč in Loge vasi, an-
sambel Drava iz Borovelj, tamburaši iz Hodiš in mešani pevski zbor iz Kotmare vasi.
Med častnimi gosti pa so med drugim pozdraviti tudi dvornega svetnika dr. Pavleta Zablatnika in generalnega konzula SFRJ v Celovcu Marka Kržišnika s soprogo.
Rantava o zgodovini „Bitke" je data precej materiaia za temeijito razpravo. Razztava bo odprta pri Miktaviu še do nedeije 1. maja.
Spominski obisk
KONCENTRACtJSKEGA TABORiŠČA MAUTHAUSEN
Zveza koroških partizanov priredi ob obietnici dneva zmage nad fašizmom, 9. maja 1982 enodnevni iziet v nekdanje naci:tično koncen-tracijzko taborišče Mauthau:en. Ma ogied tega kraja groze vabimo še prav po:ebno miadino, da :e :eznani, kako :o tam trpeti in umiraii tudi naši ijudje. Ob tej priioinotti :e bomo pokioniii :pominu tizočerih irtev.
Cena voinje znaša 200 šitingov.
Prijave :o te moine do torka 4. maja 1982 na na:iov: Zveza koroških partizanov, 9020 Ceiovec, Ga:ometergaz:e 10; te!. t0 42 22) 32 5 50.
V:em, ki bodo obirkaii nekdanje naciztično koncentraciji taborišče Mauthamen, sporočamo, da bo avtobus vozit po nastednjem voznem redu:
ob 5.00 uri iz Ptiberka (Posojitnica); ob 5.20 uri iz Dobrte vasi (Sienčnik); ob 5.30 uri iz Skocijana (občina); ob 6.00 uri iz Cetovca (Gasometergasse 10).
Prispevek za voinjo (200 šitingov na osebo) bo treba piačati pri vstopu v avtobus. Za prehrano mora skrbeti vsak sam.
Odbor
Zveza koroških partizanov vabi za 20. maj na
petdnevno potovanje skozi pet dežel
Avstrijo, Italijo, Liechtenstein, Švico in Nemčijo
Cena potovanja 2400 šil. je na bazi polpenziona (prenočišče v dvoposteljnih sobah, zajtrk in večerja). Potujemo z udobnim Sienčnikovim avtobusom.
Zadnji termin prijave je 3. maj. Podrobni spored potovanja dobi vsak pravočasno v začetku maja. Pismene prijave na Zvezo koroških partizanov: 9020 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10 ali po telefonu na celovški številki: 72 4 35 (dopoldne) ali 72 17 74 (popoldne).
1981 je bi!o uspešno teto za tovarno cetutoze „0bir"
Vodstvo obrata za proizvodnjo ceiutoze „Obir" v Rebrci poroča, da je promet doseget v pretektem tetu 313 mitijonov šitingov, največja dostej dosežena proizvodnja pa je znašata 35.000 ton. Kijub davčnim otajšavam je bit zabetežen manjši dobiček
Detovna mesta so povsem zago-tovtjena, ker je za mesec maj 1982 dovotj naročit. S pričetkom obratovanja osuševaine naprave v ietu 1982-83 se bo proizvodnja predvidoma zvišata za več kot 10 odstotkov. Tudi oskrba z tesom je zado-voijiva.
Vodstvo obrata sporoča tudi, da je bito od ustanovitve obrata „Obir" investiranih več kot 40 miiijonov šitingov.
Tovarna cetutoze „Obir" je zgovoren primer uspešnega avstrijsko-jugostovanskega sodeiovanja.
DRVEŠA VAS
Pretekto sredo so spremijati na zadnji poti na pokopatišče v Libu-čah, Gregorja Opetnika-a, čevtjar-skega mojstra iz Piiberka. Bit je znan kot aktiven narodno-potitični deiavec, med zadnjo vojno je bii kot zaveden Stovenec steber upora v piiberški okoiici. Težko ga bomo pogrešati.
Ženi in svojcem izrekamo iskreno sožaije.
Radijska diskusija 8. maja v Žitari vasi
A!i je dvojezičnost prednost?
Prav gotovo bo to tudi eno izmed vprašanj, ki ga bodo staviii v soboto 8. maja v ijudski šoti v Žitari vasi števiini diskutanti. Zaradi skiepa žitrajskega občinskega sveta, ki zahteva odstranitev dvojezic* nih napisov v ijudski šoti, se je razviia v občini živa diskusija za '** proti dvojezičnosti. Domačini so ustanoviti „Komite za dvojezičnost", da bi v tej obiiki iažje predeiaii razna vprašanja, ki se pojavijajo med občani. Skupno z domačim stovenskim prosvetnim društvom „Trta" so se odiočiii, da pripravijo podijsko diskusijo, katero naj obtikujejo strokovnjaki pedagoškega področja. Poteg šotskega ravnatetja Kukoviče, so obijubiii da pridejo: univerzitetni profesor dr. Peter Gstettner in univerzitetni docent prof. dr. Dietmar Larcher, oba iz cetovške univerze, in še prof. dr. Ewaid Krainz ravnatetj pedagoške akademije v CeiovcU-Ciij podijske diskusije je osvetiiti vprašanja dvojezičnega pouke predvsem iz vzgojne in čioveške ptati. Vsi udeieženci razumejo to prireditev kot prispevek k stvarnemu in neemocionainemu obravna-vanju tega važnega vprašanja.
Obisk iz Gorice
V nedeljo, 25. tega meseca so nas obiskali prijatelji planinci iz Gorice. Zares prisrčni odnosi z njimi obstojajo že dolga desetletja in jih je popolnoma prekinila edinole zadnja vojna, ki je povsod sekala rane. Toda že kmalu po vojni so se naši in goriški planinci spet srečavali bodisi v Karavankah, Julijcih ali Dolomitih. Prav tradicionalnega značaja so srečanja na Višarjah, do katerih je prišlo več ali manj slučajno, čemur se pa ni treba čuditi — kje pa boš našel planinca, če ne v njegovem planinskem raju!
Z majhno zamudo smo torej na Vratih zaželeli našim gostom dobrodošlico in ker je ..planinski ceremoniel" dokaj preprost, je polni avtobus kmalu drvel proti Rožni dolini. Predsednik SPD Celovec žal ni mogel spremljati gostov, Lubo-ta so čakali važni družinski posli, bil pa je tudi vidno izmučen od minulih dogodkov. Med vožnjo smo skušali povedati Goričanom nekaj zanimivosti krajev, govorili smo o gospodarskih problemih, o kulturnem delovanju in jasnoda o narodnem vprašanju. Prav tukaj smo v primerjavi spoznali, da imamo zamejski Slovenci skoro povsod iste težave; da je naš človek dostikrat preobremenjen, ker je angažiran v vseh mogočnih društvih, skupinah, sekcijah itd. V Celovcu smo opozorili prijatelje iz Gorice na naše ustanove ter nadaljevali pot proti Gospe sveti. Tam smo si ogledali starodavno cerkev (ki je ravno v popravilu), se ob vojvodskem prestolu spomnili zgodovinskih dejstev, govorili o ustoličevanju deželnih knezov, ki so dajali odgovor kmetu, našim pra-pra-dedom še v naši materinščini.
Za naš telesni blagor smo na povratku poskrbeli v Miklavževi gostilni v Bilčovsu. V kratkem nagovoru se je predsednik SPD Gorica zahvalil za go-
stoljubje in v spomin na to srečanje izročil našemu planinskemu društvu le* po darilo in sicer fotografsko repr°' dukcijo: Otvoritev Triller-jeve koče na Krnu (2046 m) dne 5. velikega srpana 1901. Ta planinska postojanka na Goriškem v tej obliki danes ne obstoja več in tako je podoba neke vrste dokument. V svoji zahvali je naš planinec izrazil še enkrat veselje nad prijateljskim obiskom, omenil nujnost izmenjave mnenj, ki nedvomno pomenijo, čeprav v malem, tudi doprinos k boljšemu, medsebojnemu razumevanju ljudi preko meja in preko različnih nazorov. Ne nazadnje pa, da so taki oddihi sredi vrveža današnjega časa prepotrebni tudi za našega človeka. Vse prehitro je minil čas in že nas je vodila pot proti Kopanju. Goriški planinci so na vsak način hoteli obiskati tud' še našo kočo na Bleščeči; in tako snj° vzeli urno pot pod noge. Čeprav luže in deloma še snežni kupi — nič ni motilo nikogar, pa naj je bil ta ali °n' tudi samo v telovadnih copatah, ht'j' štiriletni Matjaž, njegova sestrica Moj' da in še drugi otroci niso prav n"* zaostajali za odraslimi. Kmalu smo tak° pozdravili na koči gospodarja Tonči* ja z ženo Marico, Tomija in Jožka, k' sicer niso več računali z nami, a pr"'' kmalu je zavladalo tisto pravo planinsko vzdušje med vsemi — ubrana slovenska pesem je zvenela v prebujajočo se naravo. Zal se je bilo treba kmO-lu posloviti od planinskega sveta, noše goste je čakala še večurna vožnjo domov. V Ločah smo se kratko ustavili — čudovit pogled na še zasnežeM Karavanke z mogočno Jepo je tako očaral goste, da je kar sama od sebe privrela pesem iz prsr- Nmav če! izaro ,Nasvidenje" — je spremijo^ oddaljujoči se avtomobil.
F. Č.
Podkraj pri Piiberku
Ni še dolgo od tega, ko smo se na libuškem pokopališču za vedno poslavljali od Gradišnikovega Anzana iz Podkraja. Mnogo ljudi se je zbralo, da se poslovi od človeka, ki je v svojem življenju moral mnogo prestati zaradi svojega značaja in svoje narodnosti. Gradišnikovega Anzana smo poznali kot vnetega delavca na našem narodnostnem polju in nikdar ni okleval priznati, da je eden od tistih potomcev spečega kralja Matjaža v Peci, ki so se prebudili in živeli resnično uporno življenje tudi takrat, ko to ni bilo lahko. Ze aprila leta 1942 so našli nacisti z domačimi biriči — brez vsakršnega ugotavljanja Slovencev — pač h Gradišniku v Podkraj in izgnali v mrzlo tujino celo Gradišnikovo družino. Hudo je bilo Anzanu, ko je moral zapustiti nenadoma svoj rojstni dom ob vznožju Pece, ki mu je do tedaj nudil brezskrbno in mirno življenje samotne in lepe Gradišnikove domačije. V pregnanstvo je moral, kot vsi ostali koroški Slovenci, ker je ljubil svoj materin jezik. Tudi tujina in z njo tisti, ki so hoteli nas uničiti, Anzana niso strli. Ostal je trden in še bolj prekaljen se je vrnil po razpadu nacizma v svoj rodni kraj. Po vojni se je zopet vključit v delo naše narodne skupnosti. Gradišnikov Anza je bil kot sto let staro drevo v Peci, ki ga ne more streti še tako močna burja ali nevihta s strelo. Ostal je trden vse svoje dni, pa čeprav mu vedno ni bilo lahko pri vsem, kar je videt, kako npr. izginjajo prastari slovenski besedni zakladi tudi v kraljestvu Matjaža.
Domača zemlja naj mu bo lahka.
ikej
MATERtNSKA PROSLAVA
Prtreditetj: KPD ..Pianina" v Setah Kraj: Farna dvorana v Setah Čas: nedetja, 9. 5. 1982 ob 14. uri Na sporedu so pevske točke in igra „KRALJEViČ iŠČE MAMtCO", ki jo bodo svojim mamicam zaigrati otroci.
ČESTiTAMO!
Zvestobo na skupni živtjenjsk' poti sta si zadnjo soboto obtjubita Marijon Gabriei iz Leš pri Šentjakobu in Martin Urbajs iz Zoprač pri Vrbi. Poročni obredi so biti ^ Šentjakobu, svatbo pa so praznovati v Lesah. Aktivni prosvetni de-iavki in nastavijenki „Naše knjige" Marijon in profesorju siovenske gimnazije Martinu žetimo na njunt skupni živijenjski poti vse najboijše-Uredništvo Siovenskega vestnika in „Naša knjiga".
DR. ERNEST PETRiČ:
O odnosu Jugoslavije manjšinskega vprašanja
V ponedeijek je na Dunaju predava) priznani siovenski strokovnjak dr. Ernest Petrič o odnosu Jugosiavije do manjšinskega vprašanja znotraj in izven njenih meja. Dr. Petrič je temeijito predstavit narodnostna načeta, na katerih je biia zgrajena nova Jugo* siavija. Med drugim je govori! e tem, kako samoupravni sistem ce-io najmanjšim narodnostnim skupinam omogoča njihovo enakopravno uveijavtjanje v okviru občin krajevnih skupnosti. Govorit je e odnosu narodnih skupnosti do matičnih držav ter dejat, da čien 7 državne pogodbe še ni uresničen da zakon o narodnostnih skupnostih nasprotuje državni pogodbi.
O predavanju, ki je bito žeto dobro obiskano, bomo poročati v pd' hodnji števiiki Siovenskega vestni-ka še obširneje.
PRETEKLO SOBOTO V DOBRLt VAS!:
Pomemben prispevek SPD „Srce" it boijšemu razumevanju
"Prepričan sem, da lahko pomeni a dvojezični večer srečanja nadalj-. korak k boljšemu razumevanju d k obojestranskemu priznavanju ^turnih vrednot obeh narodnostih skupnosti, ki jima je Koroška Skupna domovina." To je med druidi v svojem pozdravnem pismu "venskemu prosvetnemu društvu " dce" v Dobrli vasi, ki je preteklo soboto v prostorih nove ljudske s°!e priredilo srečanje pevskih zbo-povedal zvezni predsednik dr. dchschlager. Prireditev je poteka-a pod geslom „Dežela ob Dravi -as Land an der Drau".
Težo prireditvi je dal tudi pred-ssdnik koroškega deželnega zbora "sef Guttenbrunner, ki je ob tej Priložnosti spregovoril in zlasti s svojimi besedami v slovenščini pri številnemu občinstvu žel posebno Prisrčen aplavz. Predsednik SPD "Srce" Tine Wastl pa je pozdravil se vrsto drugih gostov, med njimi konzula SFRJ v Celovcu Naberž-^'ka, dobrlovaškega župana dir.
afnerja, avstrijskega konzula v ^ubijanj Šterna, višjega vladnega svetnika dr. Apovnika, podpredsednika SPZ Hudla, podpredsednika
NSKS Domeja in druge. Pozdravil pa je tudi sodelujoče pevske zbore, zlasti mešani pevski zbor SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni in Grenzlandchor iz Arnoldsteina -Podklošter, ki sta poleg domačega zbora SPD „Srce" kot gosta sodelovala pri sporedu.
S koncertom je pričel domači mešani zbor, katerega vodi Albin Kranjc, zatem so nastopile pevke in pevci iz Šentvida. Pod vodstvom Hanzeja Kežarja, koncert pa je zaključil mešani zbor Grenzlandchor iz Podkloštra, ki ga vodi Grete Komposch. Kdor vsaj nekoliko pozna zborovsko sceno na Koroškem, bo brez pridržka priznal, da je šlo za koncert na visoki ravni. To potrjujejo tudi zahtevne pesmi skladateljev Brucknerja, Mirka, Gobca, Kernjaka, Aljaža in drugih, ki so jih zbori peli. Naglasiti moramo, da so vsi trije zbori peli tako slovenske kot nemške skladbe, kar je pri občinstvu našlo tudi navdušen odziv. Posebno ugajale so pesmi s soloparti — in teh ni bilo malo. Posrečeno je bilo tudi napovedovanje, ki ga je suvereno in s prireditvi primernim dvojezičnim bese-
Stovenska prosvetna zveza in Kunstverein fur Karnten vabita na otvoritev razstave
FOTOGRAFiK
Petra Kocjančiča
v četrtek 6. maja 1982, ob 19. uri v domu umetnikov (KUnstier-haus) v Ceiovcu.
Razstava bo odprta od 6. do 22. maja 1982, od ponedeijka do petka od 11. do 13. in od 16. do 19. ure.
dilom opravil Martin Pandel.
Velik kulturno političen pomen je prireditvi dal brez dvoma govor predsednika koroškega deželnega zbora Josefa Guttenbrunnerja, ki je med drugim dejal, da ob tem ne more mimo dejstva, da sta na Koroškem dve jezikovni, dve etnični
skupini in da velja povedati, da so
odnosi med obema od razvoja nacionalizma in še sedaj žal težki in vprašljivi. Guttenbrunner je zato poudaril, da take prireditve lahko mnogo prispevajo k dosegi boljših odnosov obeh narodov v deželi in da bi Koroška lahko bila dobra domovina za vse ljudi, ki živijo v njej. Govornik je jasno povedal, da je materinščina najvažnejši element vsake etnične identitete in da je materinščina osnovna človeška pravica. Končno pa je menil, da tudi zakonskih določit ni možno uresničiti brez ustreznega prepričanja in je dejal: „To-da mogoče jih je posredovati s pogovorom ali izkušnjo, tudi z majhnimi aktivnostmi, ki spodbujajo k posnemanju in večajo zaupanje, da je mogoče, kar bi radi štorih in nas približa cilju, ki si ga predstavljamo: poglabljati medsebojni odnos nemških in slovenskih Korošcev, odnos, ki zares temelji na neomajnem medsebojnem spoštovanju obeh etničnih identitet in zagotavlja samo po sebi umevno sožitje sosedov — v deželi — ki je njihova skupna domovina. Odnos, ki tudi opravičuje v družbi potrebna pravna določila."
Prav sobotna prireditev v Dobrli vasi pa bi lahko bila povod za to, da bi v novi ljudski šoli poleg nemških namestili tudi slovenske napise in da bi duh, ki je vladal v avli šole zavladat tudi v uradni politiki občine in dežele.
Spominska prosiava
OB 40. OBLETNiCi PREGNANSTVA iN UPORA KOROŠKiH SLOVENCEV
v soboto 1. maja 1982 ob 20.00 uri v mestni hiši v Borovijah.
Prirejajo in obiikujejo jo domača siovenska društva: Borovije, Sveče, Šentjanž, Siovenji Piajberk, Seie, Seie-Kot, Šmarjeta v Rožu.
Obudi!! so spomin na težki čas
Med društva, ki prirejajo spominske slovesnosti ob štiridesetletnici pregnanstva koroških Slovencev, sodi tudi SPD „Herman Velik" v Selah-Kotu. Slednje je preteklo soboto vabilo na svojo prireditev, ki je bila v tamošnji Ijud-skišoli.
Prireditev je izredno dobro uspela. Povabili so tudi preživele bivše izseljence, katerim je predsednik Jurij Mak, potem ko je pozdravil goste, izročil spominsko grafiko „lzsenljenka", delo umetnika Nikolaja Pirnata. Spored, ki ga je povezoval dr. Zdravko Velik, je Selanom poklonita pobratena občina Škofja Loka. To pa pomeni, da so na Kotu doživeli nekaj iz-venrednega, saj so spored oblikovali gledališka igralka Štefka Drolc in Ivo Ban; Droločeva je doživeto podala odlomek prizora iz Miklove Zale v ujetništvu, iz Prežihovih Samorastnikov — monolog hudobivške Mete in odlomek iz spominov izseljenke Mire Wutte; Ivo Ban pa je izvajal recital Valentina Po-lanška z naslovom ,Odhajamo" in odlomek iz Martina Krpana. Oktet bratov Pirnat je ubrano zapel nekaj slo-
venskih narodnih pesmi, domači dijaki pa so brali zgodovinski pregled tistih težkih časov naše preizkušnje.
Na prireditvi je spregovoril tudi sel-ski župan Anton Hribernik, ki je naglasit velike žrtve, ki so jih Selani doprinesli v zadnji vojni. Med gostije bil tudi škofjeloški župan tov. Žakelj predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partt in prof. Jana, ki je poskrbel za sestav nastopajočih in za vsebino njihovega programa.
Spominska proslava v Selah-Kotu je bila dostojna počastitev spomina štiridesetletnice pregnanstva koroških Slovencev.
Ob tej priložnosti je treba še povedati, da je krajevni odbor NSKS v Selah sinoči v farni dvorani priredil spominsko svečanost, ki je bila posvečena štiridesetletnici obglavljenja trinajstih selskih žrtev na Dunaju in 40-letni-ci izseljevanja koroških Slovencev. Na-siopal je pevski zbor in recitatorji, medtem ko je primerni govor imel dr. Reginald Vospernik, pokazali pa so tudi videofilm ,Vi, ki ste ostati živi".



..ME BOM POPLATE SPAROU :
Folklorno srečanje v Gorici
To prvo foiktorno srečanje v veitki dvorani kuiturnega doma v Gorici [ttaiija) je pretekio soboto priredita Goriška totkiorna skupina .TRAVMiK" v sodetovanju z Zvezo siovenskih kuiturnih društev.
Zastopnika prirediteijev sta na začetku prireditve iahko pozdravita sode-tujoče skupine iz treh dežet in sicer: Foikiorno skupino ..France Prešeren" iz Ceija; Mtadinsko foikiorno skupino „Zarja" iz Žeiezne Kapie ter foikiorno skupino .DAMZERiMi" iz Ločnika.
Posamezne skupine so prikazaie večji dei piese svojih pokrajin in so biie dobro sprejete. Družabni dei v siovenskem dijaškem domu pa je siužii predvsem medsebojnemu spoznavanju in navezavi prijateijskih stikov posameznih skupin. Njihovi predstavniki so tu tudi spregovoriti in se je v imenu piesaicev SPD ..Zarja" [vodi Traudi Uršič) zahvaiii za prisrčen sprejem predsednik Miha Travnik. Ma izrečeno povabiio so Goričani obijubiii, da bodo ietos drugič sodeiovaii tudi na foikiornem srečanju v Žeiezni Kapii meseca juiija.

Ob štiridesettetnici pregnanstva in upora
Ob štiridesetietnici pregnanstva in upora -
^'LKA KOLENiK, roj Lombar:
3
Spomini na ieta pregnanstva
odprejo rta pošti zavoj, ostrmijo, ko ,"^io, kakšna je njegova vsebina: v pa-so bile namreč same drobne suhe ^°rje kruha, ki jih je Vasilij zbiral, da ^ njimi lahko olajša! staršem, bratom sestri glad in življenje v nemškem unikatnem taborišču. Vsi so bili zapre-j^3§čeni in soseda je rekla, da Vasiliju ven-. k ni treba zbirati suhih skorij, ker mu ° vsakih štirinajst dni, ko bo pekla kruh, 3ja pol hleba, da ga bo poslal svojcem v . ^ Vasilij je bil te obljube strašno vesel in bolj delal, čeprav je bil šibke narave, Navesti, da bo zdaj lahko še bolj lajšal /Pojenje svojcem v taborišču. Tudi vsi drugi sočustvovali z njim. Neizmerno pa je žalosten in potrt, ko je po daljšem času 3Ket, ki ga je bil poslal svojcem, prišel na-z obrazložitvijo, da so bili vsi njegovi "'čeni v KZ. Rekel je gospodinji, da kruha ' treba več dajati - še bolj se je pogreznil "se v ledeni tujini, ki je tudi njega obso-"'"a na smrt.
Ko so bili drugi premeščeni v Frauen-J^ach, sem jaz ostala pod oblastjo tabori-a Schvvarzenberg, katerega komandant je zdaj Gussregen. Vsak teden je prihajal
ta SS-ovec gledat name in je spraševal župana, kako se kaj obnašam. Po dogovoru med komandantom Gussregnom in mojim gospodarjem bi morala vsak mesec dobiti dva dni prosto, da bi lahko šla k staršem v taborišče Frauenaurach. Prosto pa sem dobila le malokdaj; v poletju gotovo ne, morda pozimi, ko ni bilo toliko dela. Sicer pa se tako nihče ni brigal, ali je kdo prost ali ne — delati smo morali od zore do mraka, in to težko in brez prestanka.
Z SS-ovcem Gussregnom je vedno prihajala tudi njegova tolmačica, po rodu Slovenka, ki pa v taborišču ni bila na dobrem glasu. Pravili so, da je študentka iz Ljubljane, da je postala ovaduhinja in se je je treba bati. V tujini je bilo posebno težko tistemu, ki ni razumel nemščine. V takih primerih so se posluževali tolmačev, ki pa niso bili vedno naklonjeni taboriščnikom — postali so hlapci hitlerjancev. V poletju, ko je bilo na polju največ dela, je naš župan zahteval od Gussregna več taboriščnikov. Tako je poslal nekoč tudi starejšega moškega, Kranjca, ki naj bi pomagal spravljati žito. Prišel je k nam, jaz pa sem morala biti za tolmačico. Strašno je gledal gospodarja
in dejal: „Ti prekleti Nemec hudičevi, vrag naj te vzame; ne bom ti delal." Župan je videt, da razodeva njegov pogled jezo in sovraštvo, pa me je vprašal, kaj pravi in zakaj ga tako grdo gleda. Rekla sem mu, da pač težko dela in da je neznosna vročina. Komaj sem potolažila obadva, da iz tega ni zraslo kaj hujšega.
V taboriščih Schvvarzenberg in Frauenaurach nam je primanjkovalo tudi hrane. Bili smo lačni in se posebno hvaležno spominjam ljudi, ki so nam iz domačih krajev pošiljali pakete. Božičevih iz Nonče vasi, Lipijevih iz Čirkovč, botre Alojzije Koren iz Libuč, Kropovih in Podgornikovih iz Vidre vasi. Tudi pisali so nam nekateri redno in pogosto. Pošiljali so nam odrezke živilskih kart, da smo lažje prestajali. V pismih so nam sporočali tudi o ..gošarjih" in tako smo daleč od doma lahko sklepali, da se doma nekaj dogaja. Pisali pa so nam tudi taki, ki so podpisovali z nacističnim „Heil Hitler" - taki pozdravi so nam bili v daljni tujini nemških taborišč naravnost v posmeh. Pa tudi korajžni so se našli in nas prišli obiskat; bili so seveda navadni ljudje in ne kaki funkcionarji. Spominjam se Lipejevega Jankota, kako je prikorakal k nam v polni vojaški opremi, najprej v Frauenaurach in potem še na Dunaj. Pogovorili smo se naj-nujneše in spet nam je bilo lažje pri srcu, ko smo si stisnili roke s človekom, ki je prišel iz domačih krajev.
Lažje je bilo po takem obisku vsem. Ta-
ko mami, ki je delala v pivovarni v Erlan-gen-Brucku, kakor tudi očetu, ki je bil zaposlen v Markt Pibartu pri nekem trgovcu za kmečke pridelke, ki je bil obenem tudi gostilničar. Pisal se je Stocker ter je bil velik antifašist. Večkrat je povabil mojega cčeta in Hanin-Kajžra iz Dvora, naj gresta z njim skrivaj poslušat radijska poročila londonske BBC. Taki zaupni sestanki in poslušanje radijskih vesti so bili za nas velikega pomena, saj drugače ne bi zvedeli nič. Ko pa smo slišali, da hitlerjanci ne zmagujejo več in da bežijo na vseh bojiščih, smo mnogo lažje pričakovali dan svobode. Seveda pa je trajalo dolgo, preden smo spoznali eden drugega in ustvarili medsebojno zaupanje. Zvedeli smo, da je omenjeni trgovec skrival sestreljenega angleškega pilota in ga spravil potem naprej v varne roke.
Še dogodek, ki kaže, kakšne razmere so vladale v taborišču Frauenaurach. Pregnanci smo dobivali tu in tam od dobrotnikov pakete, v katerih so bila razna surova živila, kot so moka, meso in podobno. Nismo pa mogli teh dobrin nikjer kuhati; v kuhinji nam niso dovoliti, druge možnosti pa ni bilo. Tako se je moj oče z dovoljenjem vodje taborišča Pfaffenbergerja loti! zidave majhne kuhinje iz ilovice, da bi lahko v njej kuhali. Tam je bito namreč dosti ilovice in oče je z golimi rokami brez vsakega orodja zgradil to našo ..kuhinjo" — stiska in težava pač spravi človeka do razmišljanja in iz-
6 - Štev. 17 (2068)
ZA DOM IN DRUŽINO
30. april 1982
O nabiranju zelišč
Prihaja obdobje, ko boste lahko začeli z vso paro nabirati zdravilna zelišča. Zato je nemara prav, da vas spomnimo na nekaj zlatih pravil, ki bi jih moral vedeti vsak nabiralec zdravilnih zelišč.
Če se boste odločili za nabiranje zeli, morate seveda najprej vedeti, kaj pravzaprav hočete nabirati. Se pravi, da morate rastline dobro poznati in tudi vedeti za njihovo zdravilnost. Predvsem je treba vedeti, v katerem delu rastline — v listih, koreninah, cvetju, plodovih — je največ zdravilnih snovi.
Zelišča nabirajte tam, kjer ni preveč prahu in kjer zrak ni hudo onesnažen, njive pa ne sveže pognojene. Nabirajte le tisto, kar dobro poznate. Na splošno velja, da se korenine in korenike nabirajo spomladi in jeseni, cela rastlina, ko začenja cveteti, cvetovi, ko se začno dobro odpirati, listi, ko so najbolj razviti, in lubje spomladi, saj ga je takrat najlaže olupiti z debla. Lubje je najbolje luščiti z mladih stebel in tankih vej, ki še niso porasle z mahom ali čim drugim.
Rastlin ne nabirajte, kadar sonce najbolj pripeka. Tudi v dežju ali po rosi zeli ne nabirajte, ker bi se hitro vnele in začele plesneti. Najboljši čas za nabiranje rastlin je dopoldan ali pozno popoldne.
Med nabiranjem rastline sproti sortirajte, da doma, ko jih boste dali sušiti, ne boste imeli nevšečnosti, saj je vsaka rastlina zdravilo za drugo bolezen.
Sušenje zdravilnih zelišč je prav tako zelo zahtevno, saj morate paziti, da se bodo med sušenjem ohranile v rastlini vse zdravilne vrednosti. Iz rastlin morate med sušenjem spraviti samo odvečno vodo. Rastline vsebujejo veliko vode, tudi 70 do 85 %.
Zdravimo doma
REVMA
1.	Sklepe namažemo s prečiščenim petrolejem in jih ovijemo s toplo flanelasto krpo. Večkrat na dan ponovimo.
2.	Tri žlice brinjevih jagod prelijemo s pol litra dobrega tropinovca in steklenico ali posodo dobro zamašimo. Postavimo na toplo mesto za štiri dni. Precedimo in s tekočino masiramo boleča mesta.
3.	Pol litra belega vina segrejemo do 70 stopinj in z njim vsak večer masiramo boleča mesta. Nato jih ovijemo s toplo flanelasto krpo in gremo v toplo posteljo. Ponavljamo vsak večer dokler bolečine ne minejo.
V lesenem delu rastline je do 50 % vode, v semenih in plodovih 10 do 15%, v mesnatih plodovih pa celo do 95 %.
Na soncu lahko sušite samo lubje, korenine pa nekatere plodove in semena. Na primer bezgovo cvetje, da tudi po sušenju ohrani svetlo barvo. Sicer pa velja, da je treba zdravilne zeli sušiti počasi, v senci na prepihu ali na toplem.
Posušene zeli hranite na suhem prostoru, da ne bodo začele plesneti. Najbolje je, da vsako zel posebej spravite v vrečko, ki „diha", (nikar v polivinil), nanjo pa prilepite etiketo z napisom, katera zel je v vrečki in kdaj ste jo nabrali. Tudi datum je namreč pomemben, saj zeli sčasoma izgubijo vrednost.
Ka%ro pomagramo da je boi/ zaspan?
#	V otro%: $0%*; M%; Me pretop/o, M%j-77 Jo M yrop;M;.
#	Zvečer 77?org?Mo $o7?o ;'zJ%fMO prezr%č;fž, v poH<2we7M zr%^% otro^
^ Otro^ov% oJe;% ?Mj Me prefop/% ?M pretežen AfMog; otroc; M%j/epče spžjo v yp<%(-M: vreč;, pozzw; oJfMCTMO z% MRMzeče^ če z vo/MeMo oJcjo. V vreč; se Me ??!ore;o r%z^rc%-n, poMoč; Me z%ze^e ;M se Me J:)o.
#	$pd/MM sr%p%% %/;' p;'Ž4MM Maj 7*0 7*OM2-j?aŽMa, se ofro^ v Mjej Me ZMoj; preveč, z%r%J; tega se /aj)^o z7*%J;.
#	Posre/pca Maj Me stoj; t;'^ poj o^MOMt.
#	Af/eČM; zJroT? M; MajprzrMerMejsa večerja za otroka. Otro^ 7*o smer s;t, s po/M;M? žc/oJ-ce?M pa 7*o s/aj?o spa/. PrmmrMejsa je /ač?^a, ?Ma/o^a/or;ČMa /vaMa, ;zJatMejse o^ro^e Maj otro^ zaaž/je čez JaM. Zvečer otroka Me Jaj-M;o p;t; MMMera/Me voJe a/; /;M;oMaJe z M?;Mf-ra/Mo voJo. AfcA^rc^;' v pjjač; MapeMjajo ;M otro^ s/a^o sp;'.
#	Otroc; potrebujejo čez JaM ve/;bo g;ba-Mja. bamo če se Jovo/j g;b/jejo, so zvečer Jo-vo/j atr^jeM;. Vsaj za babo aro greMro z otro-boMt Ma spreboJ, Ma svež zrab, pr; vsabew vreweMa.
^ ^ab zrab M;ot; otrobov spaaec. Na raJ;a-tor 7?ogrMeM;o M;obro brtsačo, pa bo zrab pr;-MterMO vfažeM.
^ Če otrob s/abo sp;, M?a zvečer Me Jovo-j;M:o g/eJat; te/ev;z;je. Raje se pogovarjaM;o z Mj;M; ;M M;a poveMto babo zgoJ^fco.
3 Otroc; so občat/j;'vejs; za vrerMCMsbe spre-M:ewbe babor oJr^zs/;' /jaJje. Že Jva JM; prej spreM;eM;bo vreweMa so MeMt;rM; ;M s;tM;, torej taJ;'s/absesp;'jo.
#	Otroc; potrebajejo MtaMj spaaja bot Jo-rMMevajo starš;. Več;'aa Jve/etM;b otrob sbaja z 70 Jo 72 araMM spaMja JMevMo.
#	Z zJravJ; ;M 7?OM:;rJ;' Me boMto Josegb M;česar, otrob bo še Maprej s/abo spa/. ^e tabo b/ažJeM čaj Me bo oJstraMJ vzroba, zaraJ; baterega otrob s/abo sp;'. Ro/je je, Ja otroba poM:;r;M;o s svojo MavzocMostjo, prežeMewo ?Ma strab, b; ga prevzaMte, bo se poMoč; zbaJ;'.
Kako premagati občutke manjvrednost!
Ljudje, ki jim manjka samozavesti, si iz strahu pred prepiri in nevleinostmi ne upajo povedati, kaj čutijo ali mislijo. Nekateri so polni občutka manjvrednosti že od otroških iet naprej, nekateri izgubijo samozavest šeie kasneje. Zanikajo svoje želje, molčijo o svojih potrebah in skrbeh. Čim dlje tako ravnajo, tem bolj so nesrečni. Zdi se jim, da jih nihče ne razume in da so na svetu čisto sami. Takšen čiovek pogosto veija za čudaka, saj si njegova okolica ne zna razlagati njegovih dejanj, njegovega vedenja. Kdor ne pove, kaj hoče in česa noče, ne more pričakovati, da ga bodo ljudje razumeli.
Nisem samozavestna, nič ne zmorem, nič ne znam. Drugi ljudje so tako srečni, ko jih gledam, izgubljam voljo do življenja, najraje bi se kam umaknila, kam odšla. Nikakršnih uspehov nimam pri delu, nimam ne družine ne prijateljev . . ." Tako je pripovedovala tridesetletna ženska. .Ne morem se veseliti prihodnosti. Vse bi morala predrugačiti, predvsem samo sebe. A kaj, ko nimam moči, ko niti ne znam."
Zaradi potrtosti in pomanjkanja volje do življenja se je zatekla po nasvet in pomoč k zdravniku. V pogovoru je ta zvedel, da je ženska že vse življenje osamljena. Tudi v otroštvu ni imela pravih prijateljev. .Moje otroštvo je bilo strašno, nerada se ga spominjam. Kadar pomislim na svojo mladost, me strese. Odrasli so mi nenehno vcepljali v glavo, da nisem nič vredna, da nič ne znam, da bi morala biti drugačna, kakor sem. Prizadevala sem si, da bi jim ugodila, postala sem preveč prilagodljiva. Vedno sem se ravnala po željah in napotkih drugih ljudi, nikoli nisem delala tistega, kar sem si želela jaz. Zdaj vidim, da sem živela zgrešeno, a kaj, ko je prepozno, da bi se spremenila. Trpim, osamljena sem, počutim se izločeno iz družbe, v kateri živim."
Prepozno je, da bi spreminjali, kar se je že zgodilo, lahko pa posežemo v sedanje razmere. Mnogim otrokom se dogaja podobno kot tej ženski: starši in vzgojitelji jih samo kritizirajo, očitajo jim nerodnost, nepremišljenost, površnost, lenobo. Vcepljajo jim prepričanje, da se morajo čimbolj spremeniti, postati takšni, kot v resnici niso. Nekateri otroci to omalovaževanje z lahkoto prenašajo, preslišijo očitke in se razvijajo tako, kot jim prija. Drugi pa niso zadosti odporni. Njihova samozavest vse bolj kopni, sčasoma začnejo verjeti, da iz njih res nikoli nič ne bo, da so nezaželeni in nevredni ljubezni.
Ne smemo pričakovati, da nas bodo ljudje, s katerimi živimo, samo cenili, spoštovali in občudovali. V življenju se takšne stvari ne dogajajo. Ljudje najprej ljubijo samega sebe, šele nato svojega bližnjega. Ko starši ati drugi odrasli ljudje očitajo otroku vse mogoče pomanjkljivosti, izražajo s tem največkrat samo svoje razočaranje ali pa previsoko leteče načrte in pričakovanja.
Zenska, ki je bila tako potrta, da si sama ni mogla več pomagati, je našla v zdravniku dobrega svetovalca. Priporočil ji je, naj najprej dožene, kaj jo veseli, kaj ji godi, kaj jo zanima in privlači. Sele potem se bo lahko začela polagoma spreminjati v svojem odnosu do življenja. Naučiti se mora priznavati svoje želje, jih glasno izražati si prizadevati, da se bodo uresničile.
Kako doženemo kaj pravzaprav hočemo od življenja? Najlaže je, če si vzamemo vsak dan, na primer, deset minut časa. Sedemo v miren prostor in razmišljamo o sebi. Ne razmišljamo o težavah in o neprijetnih doživetjih iz preteklosti, ne mislimo na daljno prihodnost, ampak na razočaranja, čustva in potrebe sedanjega trenutka. To ni tako preprosto, kot se zdi.
Človek, ki mu manjka samozavesti, ni voj"* razmišljati o sebi in svojih željah. Naučili'* mora glasno izražati svoja čustva in občutij Na primer tako, da si napiše stavke, ki se z"*' nejo takole: Jezim se ker . . . Razočarana s""*' ker... Nočem, da bi... Upam, da bom.. čutim se tako . . . Veselilo bi me, če . . Rada bi " Nato pa te stavke dopolni in dokonča.
Vajo ponavlja vsak dan ob istem času. ke izgovarja na glas, dokonča jih s trenutnj"* občutkom, s trenutno željo. Nekako tako: Jez^ se, ker moram vedno sama pomiti posodo. A*'* Upam, da se bom v ponedeljek pogovorilo s šefomosvojemdelu.
Brž ko se svojih težav zavedamo in jih zno mo tudi odkrito priznati, izpovedati, do rešili ni več daleč.
Včasih pomaga, če se človek, ki bi rad magal manjrednostne občutke, snema na ma{!* netotonski trak. Ko ponavlja vsakodnevno vjo izražanja čustev, naj snema stavke, kasneje od si posnetek predvaja in se kontrolira. Kate^ izjave so bile dovolj jasne, katere obotavlja in nerazumljive? Vse laže bomo izražali svoj^ misli, vse laže bomo tudi rekli da ali ne, kakd nam bo pač pri srcu. Ko človek prizna samen^ sebi določeno ceno, takrat zraste tudi njegove veljava v tujih očeh. Najbolj napak ravnojo ljudje, ki živijo tako, kot bi se svoji okolici os* nehno opravičevali za sitnosti, ki jih povzroče* jo, češ ^oprostite, da sploh živim."
Vaja, ko izražamo svoje občutke, jih sneti°' mo in si jih nato predvajamo, ima še eno dob^ stran. Razkrije nam naše napake in prednost' Če poznamo svoje pomanjkljivosti, jih bomo le* že premagali, če vemo za svoje dobre lastne* sti, bomo samozavestnejši.
Če se nam zdi, da smo prepogosto pol^' da nam primanjkuje samozavesti in da se ne* močno prepuščamo toku življenja, storimo vsej to, da poskusimo bolje spoznati samega sebe; Otresti se moramo neuresničljivih pričakoval (da nas bodo imeli vsi ljudje radi, da nas bobe nenadoma vzljubili, ne da bi se nam bilo treba za to prizadevati). Ljudje nas bodo ceni" le, če bodo spoznali v nas enakovrednega nasprotnika ali sopotnika. Če želimo pridobiti samozavesti, moramo najprej vedeti, kaj hočem"' nato pa se naučimo še glasno in jasno zahtevati, kar bi radi. Tega nam ne bo nihče zameril. Nasprotno!
POSKUStTB
ZV)TK)SPAPR)KO
Svinjske zrezke obložimo z mleto govedin^ in s sesekljano papriko iz zamrzovalnika. Zajemo jih in zdušimo v pikantni omaki.
Za 4 osebe potrebujemo: 4 svinjske zrez^ (750 g), sol, poper, 1 papriko (175 g), šopek drob njaka, 200 g mlete govedine, malo mlete, sladic paprike, 4 žlice olja, 25 g prekajene slanin"' 150 g čebule, % litra sladke smetane.
Zrezke lahko potolčemo, solimo jih inp^ pramo. Papriko narežemo na majhne kocke, a"' režemo tudi drobnjak. Papriko in drobnjak zmešamo z mleto govedino, zmes pikantno solim^ in začinimo z mleto papriko. Nadev porazdelimo na zrezke. Zrezke zvijemo in povežemo ^ sukancem ali pa spnemo z zobotrebci. V kozic' segrejemo olje, na katerem scvremo na kock" narezano slanino. Na maščobo damo nato zvitke, in jih zapečemo z vseh strani. Po 10 minuto" dodamo grobo sesekljano čebulo. Jed dušin^ v pokriti kozici na majhnem plamenu 30 minO" če je treba, prilijemo malo vode. Po 30 minuto" zalijemo zvitke s tekočo, sladko smetano. D"^'' mo še 35 minut. Zvitke vzamemo iz omake, ložimo jih v skledo. Omako pretlačimo, prelijemo čez zvitke. Za prilogo pripravimo dušen r'l'
- Ob štiridesetietnici pregnanstva in upora - Ob štiridesetietnici pregnanstva in upora -
najdljivosti. V neki jami, ki je bila namenjena za odpadke, smo iztaknili še star štedilnik na dolgih železnih nogah; prenesli smo ga v našo kuhinjo in že se je pokadilo iz cevi. Kuhali smo z vso paro in komaj smo čakali, da bo prva jed gotova. Kurili smo s suhljadjo, ki smo si jo oskrbeli v bližnjem gozdu. Gospa Martič je prvič skuhala ričet s presušeno kračo. Vodja taborišča je stalno hodil okoli barak in opazoval, kaj se dogaja in kaj delamo. Prišel je mimo, ko smo ravno pripravili prvo jed. Pokusil je in dejal: „Sehr gut!" — očetovo delo pa je ocenil z besedami: „Wenn Sie nach RuB-land kommen, vverden Sie vveitere Kuchen bauen." Znani so nacistični načrti, da po vojni naša domovina ne bi bila Koroška, marveč daljna Rusija. Kljub veselju, da smo si lahko skuhali in privoščili priboljšek, nam takrat jed ni teknila. Nov strah se nas je polastil — komandantove besede so nam obležale v želodcu kot težki kamni.
Spet se je izkazal tovariš Ogris, ki nas je bodril in nam vlival vero vase in v bodočnost. Rekel je, da bomo zmagali in da bomo šli kmalu spet domov. Pripravil je študenta, da je učil mladino glasbe in petja. Mali Vladimir Prušnik je vedno spet zaigral pesem „Hej Slovani". Vse to je vplivalo na nas bodrilno in blagodejno. Toliko bolj pa nas je zadela novica, ki jo je prinesla Gradišnikova Lenčka iz Podkraja, ki je služila pri samem največjem krvniku tisočletnega rajha, pri reichsfuhrerju SS Heinrichu
Himmlerju. Slišala je, kako so se najvišji fašisti na obisku pri Himmlerju pogovarjali, da nas bodo vse pomorili. Vedeli so, da ne napredujejo več in da se jim zmaga vedno bolj odmika. Med seboj so se pogovarjali, da bodo v primeru poraza pobili vse ujetnike, pregnance in prisilne delavce.
Nagonsko se vsak človek boji smrti in tako smo bili zdaj tudi mi še bolj v skrbeh, kaj bo z nami in kaj nas še čaka. Vsak je imel močno željo, da se osvobodi iz tega geta in si s tem reši življenje. Poskušali smo in nekaterim je tudi uspelo, da smo dobili delo izven taboriščnega območja. Pisali smo znancem in sorodnikom, da bi nam pomagali priti ven. Vseeno nam je bilo, kam bi šli na prisilno delo — samo da bi prišli iz krempljev SS-komande.
Nazadnje pa se je izkazalo, da niti ni bilo najboljše, da smo šli iz taborišča. Tudi za našo družino se je potegnil bratranec Joško Zadnikar na Dunaju, ki nam je tam poskrbel delo. Na dom pa tudi v zadnjem letu pregnanstva ni bilo misliti. Izkazalo se je, da je bito v tako velikem mestu, kot je Dunaj, še slabše, predvsem glede hrane. Delati sem morala od zore do mraka, zvečer pa lačna in prstrašena k počitku. Zaposlena sem bila v pralnici Hahn v Hitzingu. Prati smo morali tudi vojaške vreče, v katerih se je tu in tam našla še skorjica, nastala iz moke in vlage. Oče je take skorje potrgal iz vreč in jih zdrobil, mati pa je iz tega čudnega testa spekla kruh, ki današnjemu
niti podoben ni bil, vendar v tedanjih razmerah prava poslastica, Kaj vse je človeč pojedel takrat, ve le tisti, ki je vojno doživel daleč od doma.
Delo v mestu je bilo takrat naporno tudi zaradi pogostih letalskih alarmov, ko so zavezniška letala bombardirala Dunaj in druga mesta. Stalno smo bili v strahu, kdaj nas bodo zasule bombe. Morali smo v zaklonišče tudi za tri ali štiri ure, pač tako dolgo, da so bombniki poleteli dalje — ali pa odvrgli svoj smrtonosni tovor na mesto. Kadar so padale bombe, je strahovito pokalo in hiše so se tresle kot škatlice. To se je ponavljalo vsak dan vse do konca vojne. Bolj se je nagibala vojna proti koncu, težje je bilo v mestu za hrano. Če si že iztaknil kje kako živilsko nakaznico, pa ni bilo najti trgovine ali gostilne, kjer bi se dobila živila. Težko smo čakali pomladi, da bi si v naravi nabrali nekaj gob za priboljšek.
S pomladjo 1945 pa se je bližala tudi težko pričakovana svoboda. Vedeli smo, da so Hitlerjevi dnevi šteti in po 20. aprilu smo že slišali iz daljave strašno grmenje. Pravili so, da so to ..Stalinove orgle". Te orgle smo slišali noč in dan, vedno bliže in močneje. Bali smo se, kaj bo, ko se bo to grmenje približalo mestu. Zadnje bitke so bile med Rdečo armado in tistimi Rusi, ki so prodali svojo domovino in se boriti v sklopu fašističnih enot. Ob kapitulaciji je bilo žalostno gledati, kako strelja brat brata; izdajalski Rusi so bili videti potrti, ko jim je Hitler
propadel, kajti kot izdajalci so ostali brez domovine. V zadnji bitki je granata zadeO tudi hišo, v kateri smo stanovali, in jo mo<5-no poškodovala.
Za 1. maj pa so že bili Rusi v mestu i" prvič smo praznik dela spet obhajali v svobodi. V dneh od 1. maja do končne kapitU' lacije tisočletnega rajha je bila velika zmešnjava. Ljudje so begali sem in tja, eni so prihajali in drugi spet odhajali. Prej tako oholi hitlerjanci pa so se skrivali kot ščurki, da ne bi prišli v roke pravice, ker so se bali dajati odgovor za svoje zločine. Po letih pregnanstva smo končno le dočakaj' svobodo in z njo prostost. Spet smo zadihali svobodno. Kar nismo mogli verjeti, da je fašistična zver poginila da se spet lahke svobodno gibamo in da se bomo lahko niti na svoje domove. Nepopisno smo se veselili zmage nad krivico ter bili srečni, da smo prestali grozno uničevalno vojno.
Tudi za nas je bilo tiste dni pred in kapitulaciji nacistične Nemčije težko. DneV' brez vladja so bili polni zmede in težkiH preizkušenj. V tej anarhiji so se dogaja^ stvari, kakršnih v normalnih pogojih gotove ne bi bilo. Rdečearmejci so si kot zmagovalci privoščili vsega, kar jim je poželel srce. Čez kakih štirinajst dni po vkorakanji sovjetskih čet v mesto pa so se razmeta spet uredile. Nastal je spet red in začele se je prepoznavanje ljudi: kdo je eden f kaj je drugi, kdo je bil s Hitlerjem in kde Prot'-	pn^oJM/fč)
30- april 1982
VESTNIK
Štev. 17 (2068) - 7
Ze!o ste nas razočarati
gospod deželni giavar Wagner
Z govorom, ki ga je imel na spominski slovesnosti ob 40-letnici pregnan-; ^ ^*P°ra koroških Slovencev dne 18. aprila v celovškem Domu glasbe, deželni glavar Wagner izzval splošno ogorčenje ne le med udeleženci pri-^jjtve, marveč tudi v širši javnosti. Ne glede na narodno pripadnost ali jetično Prepričanje številni ljudje obsojajo njegove izpade ter menijo, da kot najvišji predstavnik dežele naravnost izzival na konfrontacijo, obenem Pa zalil vse tiste, ki so v nacistični dobi trpeli pod nečloveškim nasiljem ali dom	Prat' fašizmu in s tem bistveno pl-ispevali k osvoboditvi naše
- Eden izmed neposredno prizadetih je tudi bivši izseljenec Jože Urank iz "čelne vasi pri Galiciji, tamkajšnji občinski odbornik in član odbora Zveze ^ovenskih izseljencev. V pismu, ki ga je poslal deželnemu glavarju v zvezi njegovimi izjavami na spominski svečanosti, je poudaril:
40	dne 18. 4., sem bit pri
Sl' °"tetnici nasitne izsetitve koroških iim:	**er sem bit tudi sam s svo-
M	brati in sestrami izsetjen.
-s ""Sim govorom sem bit žeto raz-dei'?"	se*" mistit, da boste kot
tud' '	obeh narodov govoriti
' v stovenskem jeziku, ker vem, da i^ pokticu učitetj in bi se, če bi . 'j interes in votjo, tahko naučiti tu-^."^^"ttčine. Kot vzora bi si tahko ' "mrtega in sedanjega škofa, ki !e oba priučita stovenstsi jezik.
^	ste izjaviti, da je zakon o
"e H ^	:vetovno priznan. To
. drži. Zakon o narodnih skupinah ^	koroške Stovence žeto štab. Sto-
. ^ki uradni jezik tahko uporabtjajo t	^"i tretjini dvojezičnega ozemija,
„ P°9r°fski napisi pa so predvideni te . .. šestini tudi od Stovencev na-prostora. Od pribtižno 90 y	napisov, kakor jih predvide-
L ,	je postavtjenih te nekaj več
- ,	Sami ste izjaviti, da je treba
'One spoštovati in zato mistim, da :	/ prvi vrsti naša država Avstri-
ja dajati tozadevno dober zgied. Do-° še spominjam, ko ste v radiu
teta 1976, ko so biti pogovori za zakon o narodnih skupinah, izjaviti, da si tahko predstavtjate, da bodo tudi še nadatjnje dvojezične občine vzdruže-ne. Ob tem času je bita v zakonu zapopadena tudi še naša občina Gaii-cija, te nekaj dni na to pa je bita spet iztočena. Upam, da potem razumete, da imamo koroški Stovenci te mato zaupanja v dežetne in zvezne poiitike, ker so nam dajati že toiiko obijub, ki pa jih niso izpoiniii. Stoven-ski pregovor pravi: „Obtjuba je Bogu tjuba, samo izpotniti jo moraš".
Po prostavi sem govorit s števitnimi udeteženci in vsi so biti nad Vašim govorom močno razočarani. Zato tudi ni čuda, da so Vas izžvižgati.
Mi vsi podpiramo stoodstotno naše stovenske zastopnike in ni tako, kakor se večkrat trdi, da so osamtjeni. Za nas Stovence je čten 7 državne pogodbe do sedaj še neizpotnjen. Z zaupanjem pričakujem, da bodo dežetni in zvezni potitiki uvideti in skteniti botjši zakon za koroške Stovence. Sami ste poudariti, da naj ne ostane odprt noben račun.
Z Yugotoursom na dopust
Mnogim Korošcem je turistično Podjetje Yugotours že posredovalo dgodne počitnice v Jugoslaviji ali rugih sredozemskih deželah. Tudi e'os je ta agencija sestavila obši-''en turistični in počitniški program, ' 9a je prvič predstavila koroškemu tisku.
. Tugotours je mednarodna orga-mzacija, ki deluje v 12 evropskih . ržavah, poleg tega pa še v ZDA m Kanadi. Na jadranski obali in v
Tri raziično veitka, za zazidavo primerna zemijišča v Šent-Petru v Rožu so na prodaj. Ponudbe pod označbo „Bii-Vrbe" na upravo tista.
Notranjosti dežele ima pogodbeno ^gotovljenih 36.000 postelj. 360.000 jOstov, ki jih je lani posredoval v ugoslavijo, pa potrjujejo, da je Podjetje Yugotours eno največjih te /ste. Njen program je zelo uspe-/PP. ker organizira vrsto ugodnih ranžmajev. Sodeluje namreč tudi družbo za čarterske polete Avio-^Pnex, ki razpolaga z 8 letali Tu-Poljev — 134 A. Čarterske polete organizirajo ali z Avstrije ali z jugo-
slovanskih letališč v obalna letališča Split, Dubrovnik, v Španijo, Mallorco, Grčijo in druge sredozemske dežele.
Yugotours pa sodeluje tudi s podružnicami te agencije v Londonu, Parizu in drugje. Tako posreduje koroškim hotelirjem veliko število jugoslovanskih zimskih gostov, ravno tako pa veliko angleških, holandskih in drugih turistov, ki hočejo preživeti svoj dopust na Koroškem. Na tiskovni konferenci je zastopnik Yugotoursa med drugim omenil, da so turisti, ki jih je anketiral Yugotours-London, uvrstil Hotel Obir v Železni Kapli na 3. mesto med 130 možnimi hoteli.
Pri številnih aranžmajih, ki obsegajo poleg poleta, največkrat polpenziona v hotelu, tudi še druge stroške, je večinoma vključen tudi prevoz iz Celovca na letališče v Brnik in nazaj (Omnibusi se odpeljejo 2—3 ure pred odhodom letala od Novega trga v Celovcu).
Yugotours je predstavil posebne polete v Srednjo in Južno Dalmacijo in v Črno goro. Poletni program pa obsega tudi posebne polete v Grčijo in Ciper. Podrobnejše informacije pa je mogoče dobiti v celovški podružnici na Pfarrplatz 5 (tel. 0 42 22/80563-64).
Z YUG0T0URS0M
2 ietatišča Ljubljana
NA
POČITNICE

V ceno vključeno: prevoz iz Celovca do letališča in "azaj, poiet v obe jmeri, :torifve v hoteiu, tak:a in vodič.
Od me:eca maja do oktobra ietimo ob ponedeijkih in torkih brovnik in Split z Tvojimi avioni. Za šoizke zkupine popuzti!
za Du-
7 dni poipenzion zobe tuš WC bk od
od
H Bellevue-Budva
H Ezceizior-Dubrovnik 7 dni polpenzion zobe tuš WC Privatno-Primošten	7 dni noč-zaj julij, avguzt
H	Pernera-Ciper	14	dni	polpenzion zobe	tuš	WC
M	Peria-Atene-Giifada	14 dni	polpenzion zobe	tuš	WC
M-	Coilozzoz-Rodoz	14	dni	noč-zaj zobe tuš	WC
R	Prince-Kreta	14	dni	noč-zaj zobe
El	SunBeach-Soiun	14	dni	noč-zaj zobe
Potovanje z ladjo
tuš WC tuš WC
14 dni (Kanarzki otoki. Severna in Zahodna Atrika, Sredozemije) 'unezija/hotei El Bouzten 7 dni polni penzion zoba tuš WC
od
od
od
od
od
3.730-
3.371.-
3.307.-
8.980.-
6.360-
4.43!.-
4.893.-
3.990.-
10.830-
4.630-
Popuzt za otroke od 10—30 %
informacije in knjiženje:
YUGOTOURS - CELOVEC, Pfarrpiatz S/3 Telefon 0 43 33 / 80 S 63, 80 S 64
ORF - KOROŠKI RADIO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, M. 4.: 14.10 Koroški obzornik — iz kulturnega živijenja: 70-ietnica SPD „Bii-ka" v Biičovsu.
SOBOTA, 1. s.: 7 05 Od pesmi do pesmi
NEDELJA, !. 5.: 7 05 Duhovna misel — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, ;. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Koroški zbori.
TOREK, 4. S.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA, S. 5.: 14.10 Koroški obzornik — čas za popevko — Naša beseda — 21.00 Posnetki spominske proslave 18. 4. 1982.
ČETRTEK, J. 4.: 14.10 Koroški obzornik — Družinski magacin.
H		JUGOSLAV! JA
8		NEDELJA, 2. 5.: 9.15 Poročila — 9.20 Živ žav — 10.15
Vroči veter — 11.10 Kažipot
—	11.80 Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 15.45 Visok pritisk — 13.30 Poročila — 13.35 iz oči v oči — 18.00 športna poročita — 18.15 Država v državi — 19.00 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Nepokorjeno mesto — 21.25 čiovek brez meja — 22.00 športni pregled — 22.45 Poročila.
PONEDELJEK, !. 5.: 15.20 Poročila — 15.25 Mesta, Sidney — 13.10 Severni rt — 18.00 Znana, neznana Jugosiavija — 18.50 Obzornik — 18.45 P. Voranc: Solzice — 19.05 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Tone Čufar: ščurk
—	21.20 Aktualno: V krčih razvoja — 22.00 V znamenju.
TOREK 4. 5.: 9.00 TV v šoli — 10.00 Poročila — 14.30 Glasbena oddaja — 15.00 Prenos iz hiše cvetja — 15.30 Okteti pojo
—	15.50 šolska TV — 17.20 Poročila — 17.25 Slovenske ljudske pravljice — 17.35 Po poteh spominov — 18.05 Pisani svet: Bela krajina — 18.30 Obzornik — 18.45 čas, ki živi: V bratstvu je moč — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Zadnji pozdrav — 20.15 O Titu pripoveduje Miloš Minič — 21.15 P. Turini-W. Pevny: Alpska saga — 22.40 V znamenju.
SREDA, S. S.: 9.00 TV v šoli — 10.00 Poročila — 17.40 Poročila — 17.45 Ciciban, dober dan — 18.00 Družina Smoia — 18.30 Obzornik — 18.45 Primorska pevska pomlad — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Moram se vrniti — 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.55 V znamenju.
ČETRTEK, 3. 5.: 8.55 TV v šoli — 10.00 Poročila — 15.40 Šolska TV — 17.05 Poročila — 17.10 Mladi virtuozi — 17.30 Mi smo mali muzikanti — 18.00 Mozaik kratkega tiima
—	18.50 Obzornik — 18.45 Po siedeh napredka — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Studio 2 — 21.30 Sremska fronta - Kota 122 — 22.10 V znamenju.
Prispevajmo za gradnjo doma
dijaške, študentske in vajeniške miadine
„S!ovenski vestnik" je redno poroča! o domu, ki ga v Ce-iovcu gradi Siovensko šoisko društvo za dijaško in vajeniško miadino ter študente. Ta projekt je trenutno med vsemi stoven-skimi na Koroškem po obsegu največji, po namembnosti pa najpomembnejši v našem narodnem živtjenju. Dom bo s!uži! miadini, ki se v Ceiovcu šoia oziroma usposabija za poktic.
V prepričanju, da je izgradnja tega doma zadeva ce!otne siovenske narodne skupnosti, je Siovensko šoisko društvo pri-praviio akcijo gradbenih kamnov, ki naj prispeva h kritju deia visokih investicijskih stroškov. Ta akcija naj bo tudi nov primer sotidarnostne samopomoči, ki se je že toiikokrat pokazaia in tudi rodita trajne sadove.
Tudi tokrat objavijamo imena darovaicev in se vsem, imenovanim in prav tako tudi neimenoanim, iskreno zahvaijujemo za izkazano pomoč. Obenem pa jih stavimo za zgied vsem drugim, da prav po svojih možnostih podprejo naše skupno prizadevanje.	Siovensko šoisko društvo
Za gradnjo doma SŠD v Ceiovcu so prispevati: Kramer Lovro, Škofiče, 500.; Ogris Pepca, Slovenj Plajberk, 100 šil.; mag. Sitter, Celovec, 100 šil.; Bluml, Šentjanž, 100 šil.; gradbeno podjetje Lojz Mertel, Rožek, 7.000 šil.; Piček Joži, Škofiče 50 šil.; Ogris Hanzi, Bilčovs, 1000 šil.; kem. čistilnica Schaschl, Borovlje, 300 šil.; Oitzl Janko, 50 šil.; Pavlič Ana, Obirsko, 50 šil.; ravn. Kokot A. Celovec, 2.500 šil.; IPH Holzindustrie, Celovec, 500 šil.; VVieser Antonija, 50 šil.; Smrtnik, Obirsko, 80 šil.; dipl. trg. Millonig Andrej, Celovec, 100 šil.; Groblacher M., Škocijan, 100 šil.; Tišlar, Šentjanž, 100 šil.; Jugotours, Celovec, 1000 šil.; Grozdih Marica, 50 šil.; Leber, Pliberk, 50 šil.; Jančar F., Slovenj Plajberk, 100 šil.; Poderšnik, Obirsko, 150 šil.; krojaštvo Hanzi Weiss, Celovec, 500 šil.; Goričnik Folti, Borovlje, 50 šil.; Niemetz Marina, Kotmara vas, 100 šil.
Združenje staršev bivšim dijakom
Zvezne gimnazije za Stovence v Ceiovcu
Združenje staršev na Zvezni gimnaziji za Stovence v Ceiovcu nas je naprosiio, da tudi v našem iistu objavimo pismo, ki ga je nasioviio na vse nekdanje dijake siovenske gimnazije. Prošnji radi ustrežemo in prispevamo k temu, da bo poziv dosege) tudi tiste, katerih nasiovi pri razpošiijanju pisma niso biii znani. V pismu je rečeno:
Starši, ki imamo in smo imeti dijake na slovenski gimnaziji, skrbno in z žrtvami, z materinsko in očetovsko ljubeznijo spremljamo razvoj naših mladih. Ta skrb nas je ob 25-letnem jubileju šole napotila, da se skupno z vodstvom šole obračamo na vas kot bivše dijake naše gimnazije z dvojno željo.
PRVA ŽELJA je, da bi se vsaj ob priliki 25-letnega obstoja Zvezne gimnazije za Slovence medsebojno tesneje povezali vsi nekdanji dijaki ter vedno bolj in bolj poskušali gojiti topel in hvaležen odnos do te šole, ki je dala že tako velikemu številu naših mladih ljudi izobrazbo in jim vsadila v srce ljubezen do naših slovenskih ljudi in naše rodne Koroške. Zato vas prosimo, povežite se z nekdanjimi tovariši v vašem razredu — saj mi nimamo točnih in tudi ne vseh naslovov — in pridite vsi
# v soboto 22. 5. 1982 ob 10. uri v avlo slovenske gimnazije, da se tam srečate in prisostvujete, ko se bodo sedanj! dijaki spomnili 25-let-ne zgodovine šole ter pokojnega očeta gimnazije dv. svetnika dr. Joška Tischlerja. Ob tej priliki pa bi se pomenili o načinu in o možnostih rednih srečanj vsaj enkrat na leto ter še o tem, kako bi lah-
ko vi s svojimi zrelimi pogledi so-pomagali reševati probleme šole. Dan navrh
* v nedeljo 23. 5. 1982 ob 14. uri pa se v ..Arbeiterkammer" udeležite — res prosimo polnoštevilno slavnostne jubilejne akademije.
DRUGA ŽELJA naša pa je, da bi nas podprli tudi gmotno. Združenje staršev je prevzelo finančno odgovornost za te prireditve ter za almanah, ki je posvečen kot zgodovinski dokument 25-letnemu razvoju naše gimnazije, in jubilejno ploščo, ki bo nudila pevsko-vokal-ni prerez kulturne dejavnosti v minulih letih. Radi velikega finančnega bremena nam vse to dela zares skrbi in prosimo vas, da nam pomagate — pač po vaših močeh — z vašim prispevkom. Saj vam je
VESTNIK
tzdajatetj in zatoinik: Zveza sioven-skih organizacij na Koroškem, 9020 Cetovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Cetovec, St. Rup-rechterstraBe 19/!V, tet. 0 42 22/84 9 24, teteks 42086 sindok o Uprava: 9020 Cetovec, Gasometergasse 10, tet. 0 42 22/32 5 50 Tisk: Zatoiniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec-Borovtje
znano, da porabimo letno tekoča sredstva že za podpore, ki jih nudimo res potrebnim dijakom nižjih razredov, katerim na ta način sploh šele omogočimo študij. Zato posebna prošnja, da nas letos ob teh izrednih izdatkih podprete še posebej.
Vse one, za katere naslovi niso točni, prosimo, da nam oprostijo in nam sporočijo pravi naslov, naziv in poktic. Obvestite, lepo prosimo, tudi tovariše, saj mogoče ta ali oni našega pisma radi netočnega (zastarelega) naslova ni dobi).
S ponosom in v ljubezni do vas, do naše mladine in do naše od dedov nam izročene domovine vam mi starši, združeni v Združenju staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence, vodstvo šole in profesorji kličemo: ..Bodite z nami!" in vas toplo pozdravljamo.
Združenje staršev opozarja, da je prispevke možno prenakazati preko domače Posojilnice na konto Združenja staršev štev. 2768 pri Posojilnici Celovec, ali preko drugega denarnega zavoda na konto Posojilnice Celovec pri Poštni hranilnici štev. 4478.030 v dobro „Zdru-ženja staržev", konto štev. 2768, za ,,25-letnico". Vplačilo pa je možno tudi s poštno nakaznico (Postan-vveisung) pod šifro ,,25-letnica" na naslov: Združenje staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence, Prof. Ja-nežič-Platz 1, 9020 Klagenfurt-Ce-lovec.
Za razorožitev in mir
Okoii 1500 ijudi je zadnji petek demonstriraio v Ceiovcu za mir in razorožitev, za prijateijstvo med narodi, proti nevarnosti atomske vojne, za Evropo od Atiantika do Uraia, ki naj bi biia razorožena in brez vsakršnega jedrskega orožja.
Biia je razveseijiva akcija. Nad tisoč, večinoma miadih ijudi, ki jim je boj za mir v tem z napetostmi preobioženem svetu, prva skrb. Tu-
DRU5TVO PRiJATELJEV KLADiVA,
KLUB SLOVENSKiH ŠTUDENTOV V CELOVCU, KOROŠKA DUAŠKA ZVEZA )N ZVEZA SLOVENSKE MLADiNE
vabijo na prireditev
Hirošima nikdar več!
informativni večer o mirovnem gibanju
—	fiim o atomski katastrofi v Hirošimi
—	diskusija
4. maja ob 20. uri v Seiah — ijudska ioianaKotu
3. maja ob 20. uri na Obirskem pri Kovaču
6.	maja ob 20,30 v Posoiiiniti Piiberk
7.	maja ob 20. uri v Šentjanžu v R. pri Tischierju
10. maja ob 20.30 uri v Šentjakobu v družfveni sobi nad Posojiinito 12. maja ob 20. uri v Biičovsu pri Mi-ktavžu
di siovenske dijaške, deiavske in študentske miadine je biio precej, na transparentih je vsakdo iahko brai, da se bori siovenska miadina za mir, da je ceio med aktivnejšimi, kar ni čuda, saj je siovenska manjšina v zgodovini tega stoietja že dvakrat občutita hude posiedi krutosti vojn.
Demonstracija pa je bila prav gotovo razveseljiva zaradi udeležbe ljudi iz Furlanije Julijske krajine, pozdrave demonstraciji so prinesli tudi iz Slovenije. Torej sodelovanje Alpe-Adria tudi v boju za mir, prav gotova ena najučinkovitejših oblik sodelovanja v tem prostoru. Pri tem so bili med najbolj borbenimi gostje iz Furlanije, ki so s posebnim transparentom in v zaključnem govoru zahtevali odstranitev jedrskega orožja (raket) iz Furlanije Julijske krajine, izstop Italije iz NATO in hkrati razorožitev tudi v vzhodnem vojaškem bloku. Tudi v skupnem letaku, ki ga podpira okoli 15 organizacij (mladinske organizacije strank žal niso zastopane), je ugotovljeno, da bi ob resnejšem konfliktu med su-
persilama bila Evropa gotovo prva žrtev tega vojaškega spopada. Zato se koroški aktivisti za mir borijo za uničenje vsega atomskega orožja v Evropi oz. jedrskega orožja, ki je usmerjeno na Evropo, kar pojmujejo kot prvi korak za razorožitev, ki naj bi zaobsega! ves svet. Kot konzekvenco zahtevajo koroški podpisniki letaka (med drugim tudi Zveza slovenske mladine) razpustitev vseh vojaških blokov, predvsem NATO in Varšavskega pakta. V ospredju gesel demonstracije pa so stale tudi zahteve po pravici vsakega naroda do svobode, neodvisnosti in samoodločbe, da naj se preusmeri industrija orožja v civilno produkcijo, protestirali pa so tudi proti vsakršnji nadaljnji militarizaciji avstrijske družbe.
Na zakijučku prireditve na Novem trgu, je spregovoril po kulturnem programu v imenu slovenskih udeležencev demonstracije tudi še Urban Popotnik, ki je med drugim poudaril, da je manjšina med prvimi, ki ima željo po miru, saj je obstoj in razvoj manjšine tesno povezan z vprašanjem miru.
Celovška demonstracija je bila ena izmed priprav za vseavstrijski pohod za mir, ki bo 15. maja 1982 na Dunaju (Glej zato tudi oba oglasa poleg tega članka).
KoroSka dijaika zveza in Zveza :ioven-zke mladine pozivati na
DEMONSTRACIJO ZA MIR 13. maja na Dunaju
Odhod iz Celovca s posebnimi avtobusi ob 8. uri izpred kolodvora (iz Beljaka ob 8. uri izpred kolodvora). Vrnitev v Celovec oz. Beljak ob 23. uri. Prevozni stroški: Odrasli 200 šil; dijaki t60 šil.
Prijave: pri KDZ — Viktringer Ring 26 — pri ZSM, Gasometergasse 10, telle-fon (0 42 22) 32 5 50.
Dolžni simo borcem in žrtvam...
(Nadaljevanje z 2. strani)
nasprotujejo dejstom, nikakor ne služijo pomiritvi v deželi, marveč nasprotno' silijo v konfrontacijo ter ovirajo nadaljnji potrebni dialog za skupno in vzajemno reševanje odprtih vprašanj. Omenil je, da danes v vsem svetu doživljamo preporod narodnostnih in manjšinskih gibanj, zato ne moremo razumeti, kako pridejo koroški in avstrijski predstavniki do nevzdržnih trditev, kakor da bi bila borba za osnovne človekove pravice nesodobna.
„Koroški Slovenci v najhujšem času naše zgodovine nismo dopri-našali žrtev in se naši partizani niso borili zato, da bi se po zmagi nad nacifašizmom nadaijevala asimilacija našega čtoveka in da bi naš človek poiagoma postal tujec v svoji lastni deželi," je poudaril govornik. „Naši partizani so se boriti za osvoboditev domovine in zato, da bi lahko svobodno in enakopravno živeli z narodom sosedom v skupni domovini. S svojo borbo smo dosegii, da je bil v državno pogodbo sprejet tudi člen, ki vsebuje jasno doiočene pravice v korist obstoja in nadaljnjega razvoja slovenske in hrvaške manjšine. Smisel teh določil pa gotovo ni v
Otroci iz Dobrle va:i vabijo v:e mamice na
MATERINSKO PROSLAVO z igro ..Kraljevič išče mamico" v :o-boto, dne 8. S. 1982 ob 19.30 uri v Kulturnem domu.
SPD Radiše vabi na
MATERINSKO PROSLAVO v nedeljo 9. maja 1982 ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Radišah.
SPD Danica vabi na
MATERINSKO PROSLAVO v nedeljo 9. maja 1982 ob 18. uri v Kulturnem domu Danica Spored oblikujejo otroci in mladinci.
SPD Kočna v Svečah vabi na
MATERINSKO PROSLAVO v nedeljo 9. maja 1982 ob 18. uri pri Adamu v Svečah.
Na :poredu zo recitacije, pezmi in glaz-bene točke.
tem, da bi imele manjšine po izvedbi teh določil manj pravic, kot so jih imele pred sprejetjem tega člena, marveč je njegov namen v tem, da se pravni in dejanski položaj siovenske in hrvaške narodne skupnosti izboljša ter se prepreči dejavnost nemškonacionalnih organizacij in sil, ki delujejo proti pravicam manjšin."
Svoja izvajanja je predsednik ZSO zaključil z zagotovilom, da se bomo za popolno uresničitev člena 7 borili tako dolgo, dokler ne bomo živeli na svoji zemlji kot enakopravni med enakopravnimi. „To smo dolžni številnim borcem in žrtvam, ki so dali svoja življenja za boljšo bodočnost našega ljudstva in hkrati za mirno in bratsko sožitje med
Šentjakob
Predstava „Mladost pred sodiščem" SPD „Zarje" iz Železne Kaple je bila v Šentjakobu, v nedeljo zvečer, najbrž prav taka kot doslej, razen majhnih sprememb, ki se običajno spreminjajo s počutjem igralcev in razen sodelovanja gledalcev. Zato se tudi nihče ne spotika ob majhnih spodrsljajih, katere večkrat celo samo igralci sami opazijo.
Več poročil o uprizoritvi nizozemske drame, sem že bral v obeh tednikih, tako, da niti ne vem, kaj je bilo že vse napisano in kaj se je spregledalo. Prav tako za nekatere moje trditve ne vem, če imajo v drami res tako osnovo, kot jo jaz vidim. Vem pa, da je igra ljudem všeč, in bila nam je tudi v nedeljo, v šentjakobski farni dvorani.
Raznim interpretacijam, ki so sledile premieri sem se vendar zelo čudit. Problematično se mi namreč zdi primerjava povojnega časa s sedanjostjo — vprašanje je ali se ljudje res v vseh časih vedejo enako? AH so res starši krivi „zablodam" mladine? Zakaj bi torej morati starši na zatožno klop; ali ne bi bilo najbolje, če bi sodnik sam sebe, ter ves sistem, v katerem deluje, obsodil? Čeprav se mi zdi cela zgodba morilke zelo fiktivna in neprepričljiva je vendar škoda, da se v uprizoritvi ni dosti izcimil namig igre na začetke terorizma, ki ga tak sistem, v katerem se igra dogaja in v katerem tudi mi danes živimo (!?), naravnost izsili. Mislim, da igra nikakor noče trditi,
narodi. Ko se klanjamo njihovemu spominu in odpiramo stalno razstavo dokumentov o tej borbi, apeliramo' na vse dobromisleče derno^ kratične sile sosednega naroda, da nas podprejo v naši borbi in se združene z nami zavzemajo za mirno sožitje in za tako utrditev demokracije, da se nikdar več ne bodo mogli povrniti časi brezvestnega nasilja in nestrpnega teptanja človekovega dostojanstva."
ŠENTPETER NA VAŠiNJAH V torek tega tedna smo se za vedno posioviii od znanega narod-nopoiitičnega deiavca Šimeja Grosa, p. d. Hrena, kmeta iz Šent-petra na Vašinjah. Umri je v starosti 88. tet. Doiga teta je bii odbornik in aktivist narodnih organizacij, tako Demokratične fronte de-iovnega ijudstva in njene nasied-nice ZSO, aktiven pa je bi! tudi kot zastopnik Siovenske kmečke zveze.
Družini in svojcem izrekamo ob tej težki izgubi iskreno sožaije.
da mladina nima idealov, ter „višjih" vrednot, temveč le nasprotno. Ona ima tako preproste, a vendar v tem družbenem sistemu tako zahtevne človeške potrebe in zahteve (odkritost, pravičnost, ljubezen . . .) in v igri ji niti umor tistih, ki ji hočejo to za-braniti, ni preveč. Za doseg teh ciljev jev — seveda je že v igri sam načm vprašljiv.
Sedaj sem še sam zablode! v tisto ,,preinterpretacijio", igre, o kateri se mi zdi, da to ni na mestu, kajti v igri sami se problemi malo preveč prepletajo, ter se preveč zamegljujejo. Poleg tega se mi zdi dramsko besedilo kot tako dramaturško slabo (dobro bi bilo, če bi npr. vsaj vmesni prizor, ki se ne dogaja na sodišču, črtali, ker ničesar ne prispeva k vsebini oz. dramatičnosti igre).
Da se trud in muka dobrih vaj splača, so Kapeičani pokazali in dokazali. Želeti bi bilo, da bi se čim več gledaliških skupin trudilo obvladati tako dobro slovenščino, kot je v nedeljo prišla iz ust igralcev Zarje, katerih mentor je Poldej Zunder.
Sigurno bodo še nekajkrat igrali „Mladost pred sodiščem" zato se vsem tistim, ki še niso bili na tozadevni „obravnavi" priporočam, da se je udeležijo.	deset: Arat
Čestitamo Hanziju Wallnerju
ZMAGOVALCU EVROPSKEGA POKALA V SKOKtH
Zadnjič so se preteklo nedeljo pomerili na skakalnici „Sepp-Bradl" pod Hochkonigom športniki v smučarskih skokih. S tem skakanjem je bilo zaključeno tudi tekmovanje za evropski pokal, ki ga je letos osvojil najstanovitnejši koroški skakalec Zahomčan Hanzi VVaHner. Že dan prej si. je s sedmim mestom dokončno osvojil prvo mesto v uvrstitvi evropskega pokala, ki zaobsega številno tekem celotne letošnje zime. Na nedeljski konkurenci mu je zadostovalo deseto mesto.
S to zmago, h kateri mu prav iskreno čestitamo, je skakalec iz Za-homca pokazal da šteje brez dvoma med najstanovitnejše skakalce ne samo v Avstriji (Svoje znanje je letos pokazal tudi z avstrijskim ..srebrnim" moštvom na svetovnem prvenstvu in še v drugih tekmah (npr. je bil 5. v Planici). V
tem rezultatu moramo videti tud' nekolikšno rehabilitacijo tega sim; patičnega športnika, ki ga sodnik' navadno zaradi njegove posebne drže dostikrat preslabo ocenjujejo. Kvalificiral se je tudi še za naprej za prvo avstrijsko moštvo bo nadaljeval tudi še v prihodnje^ letu.
Končni rezultat evropskega P°* kala:
1. VVallner 132 točk; 2. Ylianti!!a (Fin) 99; 3. Peter Rohvvein (ZRN) 9& 4. Adi Himer (A) 87; 5. Claus Tu-scherer(A)74.
FRANC) VViEGELE DRUGi NA JAPO"' SKEM
Začetek marca so se japonske!!" prvenstva juniorjev v kraju Zao ude* težiti tudi trije avstrijski skakaici Sp^* ne gimnazije v Stamsu. Med njim' P bi! tudi Zahomčan Franci Wiegeie, je za japonskim zmagovatcem s 83 83 metri zasede) odtično 2. mesto.
Sinča vas 0:0
SAK JE SPET RAZOČARAL:
SAK —
Preteklo nedeljo je imel SAK na domačem igrišču za nasprotnika moštvo iz Sinče vasi. SAK je moral nastopiti brez Velika, Gregoriča (oba sta poškodovana), Polan-ška, ki je bil za to tekmo izključen, in brez Hobla, katerega ni bilo na tekmo.
V	prvem polčasu je bila tekma zelo izenačena. Na obeh straneh pa je prišlo vedno znova do nervoznih akcij. V 27. minuti pa so vsi navijači SAK mislili, da se bodo po dolgem spet lahko razveselili nad zadetkom. Kreutz Lorene je streljal na gol Sinče vasi in nasprotnikov igralec je žogo- ubranil le še z roko. Sodnik je takoj dosodil enajstmetrovko za SAK. Drnovšek je streljal, toda nasprotnikov vra-ttar je z lepo parado ubranil strel. Prvi polčas se je končal brez zadetka.
V	drugem polčasu pa je SAK prevzel iniciativo. Zapaziti pa je bilo spet isto, kot že v prejšnjih igrah. SAK ni zmožen dati gola, V drugem polčasu je SAK imel 3—4 stoodstotne priložnosti, toda žoga ni našla pot v mrežo. V 75. minuti je Fera zamenjal VVieserja.
V zadnjih minutah sta obe moštv' skušali držati rezultat, in dejansko ni prišlo do zadetka.
SAK je zopet po nepotrebne^ oddal točko. Z nekaj več končen* tracije bi SAK lahko dal gotovo kakšen gol. Trenutno je SAK na 5-mestu lestvice, z 19 točkami 6 točk zaostanka za vodečim mo* štvom iz Brež. Prav gotovo se tud' pozna, da do predzadnje igre SAn ni imel možnosti trenirati na last* nem igrišču.
Postava:	Ahlin, Sommereggeh
Kreutz M., VVoschitz, Lampichleh Babšek, Zablatnik, Wieser (Ferah Luschnik, Drnovšek, Kreutz L.
Ob 40-letnici pregnanstva in oboro* ženega upora koroških Slovencev prireja Zveza slovenske mladine " Krajevno združenje Celovec
SPOMtNSKO SVEČANOST
v petek 14. maja 1982 ob 20. v modri dvorani Doma glasbe ^ Celovcu.
Sodelujejo recitatorji, glasbena skupina slovenske mladine in KU^ „lvan Novak-Očka" iz Tacna P" Ljubljani.
SLOVENSK!	ATLETSK! KLUB
vabi na prven:tvene tekme
V NEDELJO, 2. MAJA 1982
Šmihel - SAK	^.o u,i
Smihe! „pod 23" — SAK „pod 23 '	ob 1S.00 uri
igrižče:Smihe)
SAK miadina (na Ko:chatu)	ob 10.30 uri
Prisrčno vabtjeni!
KPD Drava v Žvabeku vabi na KONCERT
v nedeijo 9. maja ob 20. uri v f""" dvorani v Žvabeku.
Nastopajo: OtroSki zbor iz Suhe, vo* di Pepi Krop. MoJki oktet iz Suhe* vodi Engeibert Logar. Dekiilki iz Nonče vasi, vodi Nežka Kert. PeV' sko instrumentaina skupina iz Žvabe^ ka, vodi Rozina Katz. Svoje pes"" bosta brata ivanka Poianc in Herman Germ.
V	globoki žalosti sporočamo, da je umrl moj ljubi mož, naš dragi oče, stari oče, tast, brat, stric, svak, gospod
Opetnik Gregor
ČEVLJARSKI MOJSTER V POKOJU
po kratki težki bolezni, v 77. letu starosti, 24. aprila 1982 v bolnici v Celovcu.
Blagega pokojnika smo spremili v sredo 28. aprila 1982' ob 15. uri od mrtvašnice na libuško pokopališče k večnem počitku.
Drveša vas, Piiberk, Švica, Kranj, Dob, Graz, dne 28. 4.1982
V	globoki žalosti:	Fani, žena
Gregor in Jožef, otroci bratje in sestre z družinami
v imenu vseh sorodnikov
MLADiNSKO POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO
LENiNGRAD - MOSKVA - KiEV od4. 7. do 11. 7.1982 (starost do 32 iet)
Prijave sprejema profesor Anton Maiie tei. (0 42 22) 24 73 35 Cena: 5650.— šiiingov z Dunaja, potreben je veijaven potni iist.