4t. 61. V Gorici, v četrtek dne 2. junija 1910. TafiaJ ML Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob i uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom posiljana : vse leto . . 15 K % „ . . 10 „ • V. * . . ft „ Posamične Številke stanejo 10.vin.. ^1V%Oori;^LpMa$i*»^^ vseh tobakarnah. »SOČA« ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Sradiš6anskemu in dvakrat v letu „ Vozni red že« leznic, ilarnlkov irpoštnih zvez". Na naročila brez doposiane naročnine se ne oziramo. Vse za narod, svobodo in naptfedek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavHč v Gorici. TsUfon ki. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabČič) tiska in zal. Naša sedanjost in naša bodočnost v Egiptu. (Piše A. Gabršček). (Dalje.) Pasi ni več teklo v Egiptu mleko in med, kakor za vlade kediva lzmaila, ven- ' 'dar izseljevanje ženskega elementa iz slo- | venskih pokrajin ni prenehalo, ker so v onih slovenskih krajih, ki so dajali in še j dajejo največji kontingent za to žalostno ' emigracijo, prebivalci bili pod živini vtis- j kom-onega v primeri s siromaštvom teh j krajev razmerno velikega bogastva, ki so [ si ga pridobile poedine ženske, ki so se | vrnile v domovino, ali pod živim vtiskoni • razkošnosti in razsipnosti onih rodbin, ka- j terih hčere so prebivale v Egiptu in od tamkaj pošiljale svoje prihranke. Leta 1881. in 1882. so na tukajšnjem avstro-ogrskem konzulatu izračunali, da je bilo v Egiptu okrog 300(1 do 3200 žensk iz tržaške okolice in z Goriškega, a med njimi takorekoč niti enega moškega Slovenca. Meseca junija I. 1882. je izbruhnila krvava revolucija arabska proti kristjanom. Prekrasno mesto Aleksandrija je pri tem i revratku trpelo največjo škodo, ker je njegove najlepše dele uničil deloma požar, ki so ga zanetili revohicijonarji, deloma pa strahoviti bornbardma z angleškega brodovju. Večji del Evropejcev je pobegnil in se rešil na evropske vojne in trgovske ladje, usidrane v aleksandrijski luki. Evropa' so nato odpotovali v domovino, čakajoč tam, da Angleži uduše upor in da pride zopet ugoden čas. da se vrnejo k svojemu staremu poslu. Tudi Slovenke so se v pretežni večini vrnile v domovino. Šele koncem 1. 1882 so se begrnci jelš Vračati, toda izmed Slovenk, ki so za časa vstaje videle smrt pred očmi, se je vrnila le redkokatera. Do leta 1882 so ostajale ženske, ki so bile v domovini omožene, v Egiptu .samo 2—5 leta, ker jim je vsled velikega blagostanja zadostovalo to ruzdoblje, da si prištedijo potrebna sredstva iu da lahko nadalje žive v svojem rodnem kraju brez velikih skrbi in z relativno udobnostjo. V času svojega prebivanja v Egiptu, so te omožene žene polagoma plačevale morebitne rodbinske dolgove, kupovale zemljišča, si zgradile hišo ali hišico, iu ko so vse to plačale, so štedile dalje groš za grošem; ko pa so si prihranile primerno vsoto v gotovini, so za vedno rekle Egiptu z bogom in se niso več vrnile. Do 1. 1882. so te omožene ženske večinoma živele vseskozi pošteno in zelo redka je bila tista, ki bi bila zašla na kriva pota. Zato so vedno imele prednost ne samo pri Evropcih, marveč tudi po haremih, zakaj haremske gospe so bolj zaupale v solidno poštenje naših Slovenk, kakor v ono arabskih, sirijskih iu čerkezkih služkinj. Po letu 1882. je nastala vseobča stagnacija v vseh podjetjih tako trgovskih, kakor industrijskih. Država je ustavila vsa večja dela in zatvorila svoje blagajne, da bi mogla izplačati ogromne odškodnine za škodo, ki so jo imeli Evropejci vsled zadnjega prevrata. Zavladalo je nezaupanje med Arabci in Evropejci ni» vsi črti, nezaupanje vseh teh nasproti Angležem, ki so vojaško in administrativno zavzeli to deielo. Na tem afriškem ozemlju, preje tako plodonosnem. je nastalo silno pomanjkanje, malodane siromaštvo, pravi svetopisemski egiptski glad. Vkljub tem obupnim razmeram so Slovenke zopet jele dohajati v Aleksan-drijo, toda niso več dobivale niti tako hitro kakor preje niti tako dobrih služb, kakor je to bilo v prejšnjem času. Evropci so do skrajnosti omejili svoj luksus in svoje obiteljske izdatke, ker jim niso več cvetele, kakor preje rožice v .Egiptu. Haremi so prenehali sprejemati evropske služkinje, ker je krvavi prevrat povzročil nepremostljiv prepad v oduo-" šajih me*d kristjani in mohamedanci, vsled česar so mohamedanci bojkotirali kristjane, v kolikor so le mogli. Vkljub temu so Slovenke v jatah prispevale v Egipt in dve leti po vstaji, ki je težko zadela usodepolnega leta 1882. to nesrečno deželo, jih je bilo na konzulatu prijavljenih okrog 200U. V tem času pričenja nepopisno gorje in sramotne posledice slovenskega ženskega izseljevanja v Egipt. Ker niso dobile službe in ker niso imele sredstev za življenje, so jih stanodajalci enostavno metali na ulico, ako niso v najkrajšem času plačale svoj dolg za stanovanje in hrano. Takih stanodajalcev je bilo v izobilju in vsak dan so se odpirale nove hiše za upropaščenje teh deklet. V čigavih rokah so bile in so te hiše, to bi najbolje mogla opisati kriminalna policija. Vsi izmečki človeške družbe po velikih mestih so se natepli v Aleksandri-jo jn Kairo po udušenem arabskem uporu in ti elementi so se lotili poleg drugih »častnih« podjetij tudi posla, da so otvar-jali hotele, prenočišča, zavetišča in spalne dvorane za ženske. V taka stanovanja, smrdeča, gnusna, brez svetlosti in zraka, ker so skrita v najskromnejših in. najtesnejših ulicah, kjer se ne pojavljajo samo lopovi, razbojniki, dovodniki in prostitutke, v taka stanovanja pravimo, so zahajale in še zahajajo naša uboga dekleta, ki jih je zla usoda in lakomnost njihovih rodbin dovedla v te kraje. Vsa ta dekleta so vrlo mlada: ko prispo v Egipt, v obče niso starejša kakor H) do i7 let. Roje: e na kmetih, v kočah od kmet-skih rodteljev, večinoma nepismene, brez življen:.ke skušnje, brez vsake duševne vzgoje, kako bi se naj laka dekleta brez s!;',be in brez sredstev, izmučene od gladu, oblečene v cunje, ki so jih prinesle od doma, imajoč neprestano pred očmi grož- njo, da jih stanodajalec vrže na cesto, dobivajoč z vsako pošto iz domovine očitanja, zakaj ne pošljejo denarja — k•».' o bi se naj taka dekleta vzprotivile ljuti nevo-lji, da bi ne padle v skušnjavo in pozneje v prostitucijo?! Tako se je godilo! (Pride še.) DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz Branice. — Žalostne razmere doživljamo pri nas, odkar hoče naš Šmid, da bi se vsi zavili v njegovo črno suknjo; tega pa ne doživi, tudi če si zbrusi ves svoj novostrujarski jezik. Za mir in spra- | v o v turi moli zinira),. ali toliko tožarenja in sovraštva ni še imela Braniea kot ga ima nekaj časa sem. Ko je prišel k nam, ' je tekel, da bo delal mir in obetal nam je velike gospodarske naprave; po njego- j vem govorjenju smo mislili, da se res vsi vladni organi tresejo pred njim, ali kmalu j smo spoznali, da on zna samo obetati ali ne doseže ničesar; obetal je, da udobi denar za popolno regulacijo hudournika Rase pa ne vidimo še nobenega dela; Kodri-čanom je obetal vodovod pa nič ni, šolo pa je premestil iz farovža, češ, da bodo takoj drugo zgradili pa zopet ni nič; iz prejšnje šole so mu morali ubogi Brani-čarji napraviti dve sobi in lakirane pode. Plača ljudstvo, okoli katerega hodi ekse-kutor. Da bi še bolj sfanatiziral ljudstvo, je ustanovil Marijino društvo in katoliško zdražbarsko društvo in zraven še čuka-rijo, tako, da smo ločeni v dva tabora. — Delal je proti veselici v korist družbe sv. C. in M.; za oni dan je dovolil svojemu t rganistu, da je brez usmiljenja natezal harmoniko v neki drugi gostilni, čuki so smeli plesati na katoliški podlagi, klefali so po golažih in vampih ter pili, da je bilo joj in vse brezplačno. (Doznali smo, da je bil Šmid prejšnji dan v Gorici.) Da se Smid Še bolj maščuje ni hotel dati niti blagoslova pri maši, češ, da kjer se pleše, tam ni ljudstvo vredno božjega blagoslo- Kapitan Hatteras j ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jules Verne. — Preve! 0,1, (Dalje). Drugi dan, kakor tudi naslednji dnevi so minili brez kakega posebnega dogodka; potovanje je bilo sedaj lahko sedaj težavno, sed«.j spešno sedaj počasno, kakoršno je že bilo vreme, ostro in mrzlo, ali vlažno in občutno. Seveda je bilo treba tudi črevije menjavati, po tem, Kakor-šna so bila tla. Tako je prišel petnajsti prosinec; mesec je bil že v svojem zadnjem krajcu in je bil še malo časa viden. Sobice je bilo še vedno skrito za obzorjem, a vendar se je že po šest ur svetlikalo kot bi se hotelo daniti; seveda pot še ni bila dovol razsvitljena. Treba se je bilo ravnati po kompasu. V ta namen je šel Bel! naprej, Hatteras naravnost za njim, Simpson in doktor pa za tem. tako da sta videla pred seboj samo Hatterasa; tako so se lažje vzdržali v isti smeri, a so še včasih zavili po trideset do štiri-l deset stopinj v stran. Petnajstega prosinca je Hatteras sodil, da so prišli že sto milj proti jugu. Dopoldne tega dne so posvetili temu, da so malo popravili obleko in razne priprave za šotorje; seveda tudi službe božje niso opustili. O poldne pa se odpravijo zopet na pot. Nebo je bilo zelo čisto, a mrzlo, — 36" pod ničlo. Kar naenkrat se je nepričakovano dvignil iz tal popolnoma zmrzel oblak in se je vzpel do petindvajset črev-Ijev visoko, potem pa je mirno obstal. Nastala je tema, da se niti za korak daleč ni videk\ hlapi pa so se prijemali J obleke in tvorili na njej dolge sveče. i Potnike osupne čudni pojav in v začetku ne mislijo na drugo, nego da se združijo; koj se začujejo klici: »Halo, Simpson! »Bell, semkaj!'< »Gospod Clavvbonny!« »Doktor.'« »Kapitan, kje ste?« Z raztegnjenimi rokami so se potniki iskali v gosti megli, skozi katero se ni dalo prav nič videti. Še bolj pa jih je vznemirilo, da nihče ni slišal odgovora; Zdelo se je, da ta megla ni M)osobna za prevajanje glasu. Tedaj pride vsakemu-na m . da ustreli iz svoje puške, da bi se tako lažje zbrali. T«. . , %. je bil glas govora preslab, je bil pa pok strelivnega o; . ja premočan, kajti nastalo je odme-vanje, ki se je odbij.-;! : na vs? smeri, tako da se je slišalo le nedoločno bobnenje, ni pa se mogla presoditi smer. Vsak je bil torej le nase r.ivezan. Hatteras se vstavi, si prekriža roke in cika. Sin»us->n si prizadeva, da pride do svojih sani. Bell gre nazaj po svojih stopinjah, ki jih z roko otiplje. Doktor se zadeva ob ledene gruče, pada in se pobira, gre sedaj na desno sedaj na levo, večkrat križa svojo pot in se vedno bolj izgublja. »To ne more iti tako dalje«, si reče doktor črez nekaj minut; »to je čudno podnebje; človek se ne more na nobeno stvar zanesti; potem po še te ledene sveče, ki človeku obraz kar skupaj vlečejo. Alo, alo, kapitan!« zakriči znova. Toda odgovora ne dobi; za vsak slučaj je Še enkrat nabil puško; mrzle cevi so mu roki kar žgale, Četudi je imel debele rokavice. Ko je to delal, pa zapazi neko stvar, ki se je pred njim gibala. »Vendar enkrat,« reče doktor; »Hatteras, Bell, Simpson, ali ste vi?« 7a • <; rje se zamolklo renčanje. 0«ia stvar se bliža, svojo prvotno velikost izgublja, in kažejo se že njeni obrisi. Strašna misel privre doktorju na dan iu zavpije: »Medved!« Moral je to biti orjaški medved; bil je tudi izgubljen v megli, taval je, vračal se, da bi kmalu zadel ob kakega potnika, o katerih navzočnosti gotovo ni nič slutil. »To je zmešnjava,« si misli doktor in obstoji nepremično. . i< Sedaj je čutii sapo živali, ki se je naglo zopet izgubila v meglenem ivju, sedaj je videl široke tace pošasti, ki so mahale po zraku in mu prišle tako blizu, da so mu natrgale obleko z ostrimi kremplji. Skočil je nazaj in tedaj se je ona stvar tudi premaknila in izginila kot prikazen. Ko se je doktor tako umikal, je zapazit da sd tla pod njim vzdlgujejo; pomagal si je z rokami, se oprijr-*nal za ledene izrastke in splezal od ene grude na drugo ,. Mpal s koncem svoje palice. »To mora biti ledena gora; da bi mogel splezati na njo, pa se rešim,« si misli. To rekši prične kobacati po vseh štirih in pripleza kakih štirindvajset črevljev visoko; glava luu je že molela iz zmrzle megle, ki je bila na Vrhu kakor odrezana. »Izborno,« si'misli, pogleda okrog sebe in opaži, da njegovi sodrugi istotako plezajo iz goste megle.' »Hatteras!« ...... »Gospod Clawbonny!« »BeUU . . „ va. Tako da je ukazal škof. V noč nas je bila prišla pozdravit s svojim izzivanjem tudi klerikalna druhal iz sosednjega Ga-brja. — Čestitamo Valentinčiču in Šmidu! Imenitna božja namestnika sta. Iz Gor, Branice. — Naš g. Šmid ima jako dobre pristaše in pristašinje. Govori se, da je rekla neka ženska, da rajši izgubi svojega lastnega ;otroka, kakor da bi šel od nas g. Šmid. Nam je prav, če je njej prav. Iz tega s*' vsaj vidi, kako ljubezen ima do lastnega otroka. Iz komenskega okraja. Iz Kostanjevice na Krasu. (Odgovor, k o m u r t i č e.) »Nekdaj so fantje hodili okrog snubit dekleta,« zato so bila (seveda le Mar. hčerke) dolgo pred poroko v blagoslovljenem stanu; »a časi se spreminjajo in ž njimi nekatera dekleta«, - te bi radi klerikalci pohujšali, ker žal jim je, da se tako dostojno in nravno vedejo. »Pod vodstvom kostanjeviškega profesorja hodijo nekatera kostanjeviška in menda tudi škrbinska dekleta po raznih« ne plesih, ampak veselicah, za katere se učijo peti in pri katerih se vnemajo za petje in dramatiko. Slovenci so že od nekdaj radi prepevali in poslušali petje. Zato bi se res čudili starišem, če bi jim tega ne dovoljevali. — vNe pleše Tina, pri pol litru vina, ker taka ni mladina, ki hoče biti fina«, pač pa je Lekin in sam Stepančič ž • njim. »A stara se ne Tina pod vodstvom mi Fakina«, temveč le suženstvo z našim Bratino. »Če tud' se saldo štima«, je ljudstvo vendar nima! Dijaški tamburaški zbor, i- Po zaslišanju še nekaterih drugih prič in kl ,amb«raškl zbor kateri-prj. ^."S zdravnikov ie bilo stavljeno sabavni večer 4. jtnnja U. pr P.*po ^ je m_ redi svoj__..... »zlatem Jelenu«, otvori svoj program slovensko marseljezo: »Naprejl« ob pri- I porotnikom dvoje vprašanj: 1.) ali je Ma I rija Strukljeva kriva,da je začetkom mc- slovensko marseljezo: »Naprej!« on pri- i um ouu.w,^,„ .......,_.. . liki 50 letnice njene uglasbitve. Vabila se K seča aprila 1909. ravnala: tako s svojim * * '..........*" ¦ c»»»nm Ivanom, da mu je vzročila vsled /zborne se Pekatete, to se priznava a le tedaj ako so pravlilno pripravljene. TlaroSi si vsaka kuharica in gospodinja kuharsko knjigo, ki fo vdobi zastonj pri Prvi kranjski tovarni testenin v /t. Sisfriei, Družba sv. Cirila in Podružnica Cirii-Metodove družbe v Solkanu je imela 30. maja 1.1. občni zbor, na katerem je bilo izvoljeno stalno podružnično načelstvo. Sklenilo se je, qje novih gojencev za p r v i tečaj za šolsko leto 1910/11 dne 28. junija (v torek) od 3.-6. popoludne, dne 29. junija, (v sredo) ob 9.—12. dopoludne, ter dne 3. julija, (v nedeljo) od 9.—12. dopoldne. — Pri zglasitvi se je treba zkazati: 1) z rojstnim listom; 2) z zadnjim šolskim izpri-čevalom; 3) z uradno-zdravniškim izpri-čevalom o telesni čvrstosti. Sprejemni izpiti za prvi tečaj se prično v ponedeljek dne 4. j u I i j a o b 8 u r i z j u t.r a j. — Ako bode na podlagi teh sprejemnih izpitov doseženo dovoljno število prvoletnikov, se ob pričetku prihodnjega šolskega leta (dne 9. septembra 1910.) nove zglasitve za prvi tečaj ne bodo upoštevale. — Prijave za vstop v kak višji tečaj se bodo sprejemale dne 9. in 10. septembra 1910, vsakokrat od 9—12 dopoludne. Kotnikova zapuščina družbi sv. C. in M. — Gosp. Josip Lenarčič, predsednik ljubljanske trgovske in obrtne zbornice je v »Slov. Narodu« priobčil sledeče: POSLANO. Z ozirom na napade, ki se vrste zadnje čase dan za dnem v raznih listih, podajam javnosti sledeča suha dejstva: da med družbo sv. Ciriia in Metoda in menoj ne vlada prav nikako nesoglasje; da dobi družba sv. C. in M. 630.000 K in nekaj delnic raznih zavodov ter na podlagi računskih zaključkov z diverznimj denarnimi zavodi dotične svote; da ima družba sv. Cirila in Metoda od tega plačati že tolikrat omenjena volila.— Vse to se izkaže pri zapuščinski razpravi, ki se bode v kratkem vršila. Mislim, da je z zgoraj navedenimi dejstvi razno nadaljno natolcevanje onemogočeno. Sodbo pa prepuščam mirnim srcem javnosti. Prednaznanilo. •— Kakor vsako leto, priredi tudi letos »Slovensko bralno in podporno društvo« v Gorici svojo vrtno veselico n a d a n s v. P e t r a i n P a v 1 a. Slavna okoličanska društva so uljudno naprošena, da oni dan ne prirejajo veselic in se s tem pridružijo in pomore-jo, da vspč veselica tega prepotrebnega društva v goriškem mestu, kakor druga leta, v vsakem pogledu dobro. — Odbor. Porotne razprave. — Druga razprava se je vršila proti 29 letni Mariji Štru-kljevi, pristojni v Sv. Lucijo, radi deto-mora. Dnč 2. junija lani je našel neki Ferdinand Žbogar v potoku trupelce novorojenčka, nago, z vrvico okoli vratu. Poklical je podžupana z Loma, prišla je komisija ter konštatirala, da je otrok star kakih 5 mesecev ter da je bil zadušen. Trupelce je ležalo pod težkim kamenjem. — Sumili so hitro Marijo Štrukljevo ter jo aretirali. Strukljeva že ima jednega nezakonskega otroka, iz leta 190G. Otrok živi. Prvotno je tajila, pozneje je priznala, da je porodila na skrivnem brez vsake pomoči, otrok je bil živ, ona je trdila, da jo boli noga; ko je uvidela, da ne bi mogla več skrivati, je sklenila otroka udušiti, ker je sodila, da V. ga ne mogla vzdrževati. Zadušila je otroka, potem skrivala trupelce, slednjič je nesla isto s perilom v potok. Pred sodnijo je izpovedala, da je otrok prišel na svet šibak, da ga je krstila na ime Ivan, da je pa neki dan kakor v deliriju stisnila otroka za vrat. Trdila je, da je oče otroka 60 letni Ivan Šturm, da je nasilen človek ter da se ni več brigal za njo. Žbogar je kot priča povedal, kako je našel trupelce, vrvico so pokazali tudi Strukljevi. Zaslišan je bil med drugimi tudi Ivan Šturm, ki je rekel, da on ni oče udušenega otroka. Tu se je razljutila Strukljeva in nastal je prepir med njima. sinom Ivanom, da mu je vzročila vsled tega smrt; 2.) ali je Marija Strukljeva kriva, da je ravnala začetkom aprila 1909. z namenom, vzeti mu življenje, s svojim nezakonskim sinom-tako, da je nastopila srnrt? Porotniki so odgovoriM na glavno vprašanje z ne soglasno; na eventuelno z 8 da in 4 ne. Sodni dvor je prisodil Mariji Štrukljevi 6 let težke ječe. Na zatožni klopi je sedel včeraj Josip ttrovat iz Gorice, rojen 1. 1876., sobni slikar, poročen, obtožen oskrumbe svoje lastne II letne hčerke. Razprava se je vršila pri zaprtih durih. Deklica je na policiji označila, po anonimni ovadbi, očeta za storilca, žena Hrovatova pa, da je storilec brat Hrovatov, ki se nahaja v Ameriki. Hrovat je obsojen na 4 leta težke ječe s trdim ležiščem vsak mesec in jednim postom vsaka dva meseca. Novostrujarji pri Sv. Luciji. — V nedeljo je imela tolminska »Kmečka zveza« občni zbor pri Sv. Luciji. Zbrali so za nalašč dan, na katerega so mislili, da pride vse polno kmetov, poslušat novostru-jarske zveličane. V »Slovencu« skušajo zakriti svojo blamažo s tem, da pravijo, da je udeležba 100 kmetov jako velika, če pomislimo, da je bil isti dan trg v Tolminu, kamor je šlo mnogo ljudstva. Nam se pa zdi, da ravno radi »trga« so sklicali na ta dan občni zbor popoldne češ, to bo ljudi! Ali bilo jih ni niti 100! Počasi ljudstvo uvideva, kaka farbarija so te »Kmečke zveze« in kako zapeljevanje kmeta tiči v takih »zvezah«. Na shodu sta huj-skala proti »svobodomiselnemu učitelj-stvu« dr. Brecelj iz Gorice in pa tisti sin slovenskega učitelja Kremžar, ki biva brezplačno pod »Montovo« streho v Gorici, da toliko lažje uganja hujskanje po deželi. »Kmečka zveza« je morala končno proglasiti novostrujarski Mst za svoje društveno glasilo. Velika nevolja v upravni-štvu »Primorskega Lista«! Na zborovanju »Lege« v nedeljo so govorili in sklepali tudi o laškem vseučilišču, ki mora priti seveda v Trsi, potem so preganjali iz Gorice slovensko .noško učiteljišče, delili so žensko učiteljišče v laški in slovenski oddelek ter slovenski podili iz Gorice, češ, laške šole na laško zemljo, slovenske na slovensko! Prav! Potem morajo hitro odpraviti laške šole iz Gorice, ki stoji na slovenskih tleh, v Furlanijo. Torej marš v Červinjan! V Avčah je hujskal v nedeljo poslušalce v Kmečkem »izobraževalnem« društvu neki visokošolec Šček. Govoril je o »nalogah klerikalcev proti svobodomisel-stvu«. »Slovenec« pravi, da je odločno grajal delovanje »liberalnih učiteljev«. — Nam se zdi, da ie bolj vredno graje n j e-govo delovanje! — Ali ni nobene oblasti, ki bi ustavila tako nesramno hujskanje proti učiteljskemu stanu? Gorje našemu ljudstvu, ako bi se uresničila klerikalna stremljenja glede učiteljstva in šole! Deželni odbor goriški razglaša po uradnem listu »L* Osservatore Triestino« vse reči le po laško. Te dni se bahajo po »Gorici«, da je namestnik deželnega glavarja v deželnem odboru odbornik prof. Berbuč. Ali pošilja on kot namestnik take razglase le v laškem jeziku v uradni list?! »Basta che rende!« — V Gradežu se nahaja med kopališčniki neki človek, ki dopisuje »Gorici«. — »Gorica« z dne 28, pr. m. je prinesla iz Gradeža dopis, v katerem čitamo med drugim: »Tudi letos je Vaš goriški Kramarjev Drejc odprl svojo kratnarijo v Gradežu. Ne mislite, dragi čitatelji, da se je Gabršček v Gradežu naselil radi tega, da bi tam pospeševal slovenstvo. Ne, to ni res.....»Basta che rende«! ..... Prav je povedal. Gabršček res ni po Klerikalca v »Gorici« tare grda ne-voščljivost, drugega nič. Če bi imel kak klerikalec tako urejen kiosk v Gradežu kakor Gabršček, bi rekli klerikalci, da je vse prav in v redu; in če bi prišel kdo pa bi rekel, da je dolžnost dotičnika: pospeševati slovenstvo v Gradežu, bi mu pregreti svete jeze siknili v obraz: norec! »V ožjem kuratoriju zasebne slovenske gimnazije so tudi naprednjaki« ..... to laž ponavlja »Gorica« v številki za šte-1 viiko. Imen članov tega kuratorija pa še dosedaj ni objavila. V soboto 28. maja je zopet lagala, da so v kuratoriju tudi naprednjaki. V »Soči« št. 55. smo že navedli . imena članov kuratorija, danes jih ponavljamo: V kuratoriju so: profesor Berbuč, profesor dr. Kos, vpokojeni poštni ravnatelj Fran Leban, profesor Ipavec, poslanec Fon, dr. Gregorčič, odvetnik dr. Pavletič, kateliet dr. Zoni, semeniški profesor dr. Žigon ter profesorja Mastnak in Zupančič. Izvzemši zadnja dva gospoda so vsi prej imenovani znani za strastne klerikalne za~ grizence. To ve cela dežela. Zadnja dva gospoda profesorja pa sta prišla v kura-torij kot zastopnika podružnice prof. društva. Povedali smo že, da sta spoštovana mirna gospoda, katerih ne moremo prištevati ne eni ne drugi stranki. To je prva resnica. Druga je ta: da bi ju ostali člani, sami zagrizeni pristaši klerikalne stranke, med njimi znani kaporijoni in poslanci, ne hoteli v kuratorij, ako bi bila gospoda, znana kot pristaša napredne stranke. Snovatelji kuratorija so se postavili od prvega početka na to stališče, da napravijo giede zasebne slovenske gimnazije vse lepo sami med seboj ter da ne sme noben naprednjak v kuratorij! — Pri jednem takem zborovanju je rekel nekdo, da utegne v javnosti vendar napraviti neprijeten utis ter da bo morda škodovalo, ako se prezre narodno-napredna stranka ter se sestavi vse čisto strankarsko. — Merodajni zborovalci so rekli, da mora ostati tako, kakor so prvotno sklenili, torei da se na narodno-napreduo .stranko pri sestavi kuratorija. ne bodo čisto nič ozirali! Pri tem so ostali, v javnosti pa lažejo klerikalci, da se kadi .okoli njih, da so v ožjem kuratoriju klerikalci poleg na-prednjakov ter da je neresnična trditev, da se je prezrla narodno-napredna stranka. Tako lagati zna samo Gregorčičeva »Gorica« ki hoče imeti naprednjake za norce ter izvabiti iz njih žepov prispevke za »zasebno slov. gimnazijo« ....... kar je pa nič ne ženira, da ne bi zmeriala naprednjakov z zalego, katero treba za-treti. — V soboto bo najbrže zopet lagala* da so v kuratoriju tudi naprednjaki, imen pa ne.bo navedla. Naj jih vendar na vede, da bodo poznali backi.pristaše napredne stranke v kuratoriju: dr. Gregorčiča, Fona, dr. Pavletiča, Berbuča itd___ Tako laganje po »Gorici« pomeni.slab začetek. . Važno za agente in zastopnike. — Tvrdka bratje Uccelli v Gorici, . Magistra tna ulica št. 6. je sprejela v svoj delokrog tudi različna zavarovanja. V ta namen sprejema več agentov in zastopnikov. Javni ples priredijo fantje v nedeljo, dne 5. junija na Dobravem. Javni ples priredijo fantje na Volčji-dragi v prostorih g. Iv. Kodermaca v nedeljo, dne 5. junija. _...._, < res ni po- i stavil svojega kioska v Gradežu v ta na- I men, da bo v Gradežu pospeševal slo- j venstvo, in res je, da velja: »basia che I rende«! — Vsi, ki imajo v Gradežu kioske in trgovine, se držijo tega: basta che rende! Domačini kakor tujci. Prav bi bilo, da bi posnemali g. GabršČeka tudi drugi podjetni Slovenci. Kaj je res treba, da naj se okoriščajo v takem kopališču, kakor je Gradež, po večini le tujci, Dunajčani in kdo ve vse odkod? Kaj je prav, cia naj se dobi v Gradežu slovenski živelj le med hlapci in deklami? I. zlet Primorske Sokolske Župe se bo vršil dne 19. junija 1910. v Š t. P e t r u pri Gorici. — V s p o r e d: 1. N a p r e d-večer dne 18. junija 1910. 1. Sprejemanje gostov, 2. ob 8. uri zvečer ko-mers na vrtu hotela »Pri zlatem jelenu« v Gorici z govorom, petjem, godbo, itd. — U. Dne 1 9. junija 1910. 1. Ob 6. uri zjutraj tekma. 2. Sprejem doslih gostov. Zjutranji koncert. 3. popoldne ob 4. uri pričetek javne telovadbe: a) nastop ženskih oddelkov z vajami z vretenci, b) nastop članov s prostimi vajami, c) nastop naraščaja z vajami s proporci, d) telovadba Članov P. S. Ž. na orodju, e) nastop gostov, f) telovadba članov na. 6 bradljah, g) skupine. — 4. L j u d s k a v e s e J i c a s petjem, godbo, plesom, na 2 plesiščih itd. itd. Jedila in pijačo dobilo se bode v 8 zato nalašč postavljenih šotorih. Med veselico prodaja spominskih razglednic, šaljiva pošta, pošta na veseličnem prostoru itd. Vstopnine: Na predvečer h komer zu 50 vin. K javni telovadbi in ljudski veselici 50 vin. Sedeži na tribuni po 1 K. Vsak plesni komad 20 vin. Srečke po 10 v. Razglednice po 10 vin. Idrijska Sokolska Župa je priglasila svoj korporativni prihod. — Na zdar! Kraetsko izobraževalno društvo v Lo-kovcu priredi dne 5. junija veselico in ples s sledečim vsporedom: 1.) Aljaž, Soči. 2. Hej Slovani (godba). 3. Deklamacijal 4. Lepe* naša dorff&Virfa (godba). 5. F. S. Vil-har, Slovenec i Hi vat. 6. Po jezeru, (godba.) 7. Mašek, Lahko noč. — Ples. — Veselica se bo vršila v prostorih g. J. Win-kler. Vstopnina k veselici za ude 20 v, za neude 30 v. Sedeži 10 v dražji. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. I Bralno društvo v Šeinpasu vabi k veselici, ki se bode vršila v nedeljo, dne 5. junija v prostorih g. J. Humarja. Vspo-red: iT Pozdrav gostom. 2. J. Vogl: »Cigani«, možki zbor bralnega društva v Šertipasu. 3. J. Stritar: »Rojakom«, de-klaniacija g.ca Ličen. 4. A. Nedved: »Zvezna«, možki zbor kmečkega bralnega društva »Lijak« z Vogrskega. 5. Hajdrich: »V sladkih sanjah«, možki zbor narodno-izobraževalnega društva »Ajševica«. 6. M. Bajuk: »Venec slovenskih narodnih pesmi«, tnožki zbor bralnega društva iz Šem-pasa. 7. »Blaznima y. prvem nadstropju«. Burka v enem dejanju. —- Po veselici ples v venčkih za društvenike in povabljene goste. Pri veselici svira sokolska godba iz Prvačine. Pričetek ob 3. uri in pol popoldne Vstopnina s sedežem 1 K, stojišča 40 vinarjev. Plesni venček 1 K. V slučaju slabega vremena, se bode vršila veselica teden pozneje. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Ročinj. .....- V nedeljo 5. junija priredi tukajšnje društvo »Sloga« svojo veselico v prostorih gostilne Franca Kregav. Vs-pored bode zelo bogat in raznovrsten in se bode izvedel tako-lc: 1.) H. Volarič: Slovan na dan, mešan zbor, 2.) Tovacov-sky: Sporočilo, kvartet, 3.) V Ljubljano jo dajmo, veseloigra v treh dejanjih, 4.) H. Sattner: Na planine, mešan zbor, 5) H. Sattner: Po zimi iz šole, mešan zbor, 6.) Hijakpva zarubitev, opereta, 7.) Šaljivo srečkanje se vrši med veselico, 8.) Ples. Kmetsko izobraževalno društvo v Štorjah vabi na prvo veselico s petjem, igro in plesom, katero priredi v nedeljo dne 5. junija t. 1. ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne g. K. Suša. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti: Pevsko društvo »Zori-slava iz Sežane in pevski zbor društva »Tomaj« iz Tomaja. Čisti dobiček je namenjen za nabavo toliko potrebne domače ljudske knjižnice. — Prepiačila se hvaležno sprejemajo. Na obilno vdeležbo vabi odbor. Bavčar Viktor, kateri je rabil 39 min. — 2." Danevčič Anton, 39 min. 2 sek., 3. Krpan Andrej, 39 min. 4 sek., 4. Mihael Jožef, 39 min. 6 sek., 5. Bavčar Anton, 41 min. — Veselica se je vršila v najlepšem redu. Udeležba je bila povoljna. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici se uljudno obrača na vsa slavna bratska kolesarska društva, da bi blagovolila -v^obilnenf^tevilu prisostvovati pri veliki cestni dirki in kontroli, katera se bo vršila'12. junija t. 1. predpoldne iz Ajdovščine-Gorice popoldne iz Mirna-Oorice. Ob lednem se tudi uljudno naproša vsa slovenska kolesarska društva, da naznanijo pravočasno imena gg. dirkačev, kateri so pripravljeni udeležiti se teh dirk. Kakor se vidi po pripravah in poročilih iz mesta in dežele, obeta biti v nedeljo 12. t. m. veliki športni slavnostni dan, ker je obširen vspored, dve cestni dirki in ena polževa dirka, šaljivo srečkanje, Šaljiva pošta, srečkanje za novo dvokolo, vojaški koncert, javni ples, umetni ognji itd. Kolesarsko društvo »Miren« v Mirnti priredi 7. avgusta t. 1. veselico združeno s cestno dirko, s srečkanjem in javnim plesom. Naproša se vsa bratska društva, da sprejmejo to na znanje. - Odbor. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Oddaja pisarniških potrebščin. — Pri c. kr. državno železniškem ravnateljstvu v Trstu se odda dobava pisarniških potrebščin (tudi telegrafnega papirja) za I. 1911. — Podrobni pogoji za oddajo dobave so vsebinjeni v uradnem listu »L os-servatore Triestino« v Trstu, ki izide 10. junija t. 1. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: knjigovodje 3, kontoristov 2, korespondente 3, poslovodja l, potnikov 2, sklaniščnik 1, pomočnikov mešane stroke 6, pomočnikov manufakturne stroke 2, pomočnikov špecerijske stroke 2, pomočnikov galanterijske stroke 1, blagajničark 4, kontoristinj 1, prodajalk 6, učencev 7, učenk I. — Službe išče: knjigovodja 1, kontoristov 4, korespondent 1, poslovodij 2, pomočnikov mešane stroke 20, pomočnikov železniške stroke 4, pomočnikov manufakturne stroke 8, pomočnikov špecerijske stroke 4, kontoristinj 4, blagajničark 5, prodajalk 7, učencev 4, učenk 2.— Posredovlnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Soriška kolesarska zveza. Izid kolesarske dirke društva »Vrtojba«, katera se je vršila 29. pr. m. iz Sela-Vrtojbe, je sledeči: 1. je došel na cilj Politični pregled. Cesar v Bosni. — Pred vhodom v vladno palačo v Sarajevu je pričakoval vladarja častniški kor. Od 9'/,, je začeio sprejemanje. Prišli so se poklonit cesarju nadškof dr. Stadler, metropolit Letica, reis il ulema, vsi ti s številno duhovščino, verske občine židovske, protestantske, potem konzuli, častniki, deželni uradniki, župan Cssad Effendi Kuiovič z zastopstvom občine, razne deputacije. Na uda-nostni nagovor sarajevsk. župana je cesar odgovoril: Vrlo vzradoščen in ganjen j radi mnogih spontanih dokazov odkritosrčne zvestobe in udanosti, izkazane mi v | zadnjem času mojega prebivanja v mojem ' deželnem glavnem mestu, se Vam zahvaljujem, gospoda moja, za te manifestacije ter Vas zagotavljam, da bom z vso vnemo skrbel za razvoj tega lepega mesta in se bom vedno rad spominjal dnij, ki sem jih preživel tukaj. »Saopčite moj pozdrav m orne vjernorn stanovničtvu lijepog grada Sarajeva«. Na razne udanostne nagovore je cesar odgovarjal najuljudneje, zahvaljujoč se za izraze zvestobe in udanosti. Kazal je zanimanje za politične, kulturne, gospodarske in socialne razmere dežele. Popo-ludne si je ogledal cerkve vseh veroizpo-vedanj. Zvečer 31. pr. m. je bil dvorni di-ner. — Govori se, da bosta Bosna in Hercegovina povzdignjena v kraljestvo, s čemur bi se jim dala le ona čast, ki jo je imela ta dežela davno prej. Defiiiranje čet je bilo impozantno. De-filirali so pred cesarjem tudi šolski otroci. — Za avdijenco je prosilo tudi 10 članov odposlanstva srbskih kmetov, da bi izročili prošnjo za obvezno odkupljenje kmetov. Reklo pa se jim je, naj izroče spomenico kabinetni pisarni. — Pomiloščenih je 200 kazneueev, med temi 31 vojaških beguncev iz Oacke, 6 veleizdajnikov in druge radi političnih zločinov obsojene osebe. Cesarjev ukor nadškofu Stadlerju. — Znani bosenski nadškof Stadler tira v Bosni politiko najskrajnejšega klerikalizma v Škodo prebivalstva. Razcepil je Hrvate v dve stranki ter "proglasil stranko, v kateri so frančiškani, za brezvesko! Dr. Stadler je v svojem fanatizmu šel celo v Rim, da bi izposloval kak ukrep sv. Stolice proti frančiškanom; a kakor je razvidno iz ukora, ki ga je dobil dr. Stadler od samega cesarja, je hotel doseči v Rimu tudi to, da bi sv. Stolica uplivala na skupno vlado, oziroma na vladarja, da bi se spremenil sedanji politični kurz. Ko se je nadškof dr. Stadler, na čelu katoliške duhovščine, poklonil cesarju v sarajevski vladni palači, je cesar vprašal dr.a Stad-lerja s posebnim povdarkom: »Vi ste bili zopet v Rimu?« Nadškof je odvrnil: »Njegova Svetost vošči Vašemu Veličanstvu, cla bi dosegli starost bavarskega princa-regenta in še sto let po vrhu«. Cesar je zamahnil nejevoljno z roko ter rekel: Znam, da mi je Njeg. Svetost blagohotno naklonjena, ali Vaša ekscelenca bi bili storili pametneje, da niste Šli v Rim ter da bi bili opustili vsaki poskus, da bi pregovorili Vatikan, da bi se vmeševal v našo politiko«. Potem je pustil cesar Stadlerja in * se obrnil proti frančiškanskemu provincia-lu Mišica, s katerim se je jako prijazno razgovarjal ter mu se zahvalil za delovanje rned volitvami! — Stadler je odšel z dolgim nosom. Zopet nova bremena. — V seji finančnega- otsseka je minister vitez Bilinski imel govor, ki je povzročil veliko senzacijo. Med drugim je rekel, da bo znašal primankljaj za 1. 1910. 71 milijonov kron Izdatki za socialno zavarovanje se niti približno ne dado preračunati. Uvedba dveletne vojaške službe bo stala ' na leto 90 milijonov. K temu še pridejo enkratni izdatki v prvem letu, ki se tudi še ne dado v naprej določiti. Za nove vojne ladje bo treba 300 milijonov, za popravo starih vsako leto 20 milijonov, za razne druge ladje, za zgradbo ladjedelnic in novih vojašnic 100 milijonov itd. Vse te izdatke bo težko pokriti z novimi davki, zato bo naj-brže potreba najeti novo posojilo. Če se ne bo posrečilo letošnji deficit pokriti z novimi davki, potem lahko nastane nevarnost, kakor je naglasa! minister, da bo proračun za I. 1911. navzel katastrofalni karakter. Na Ogrskem se vršijo državnozbor-ske volitve. Po danes je znanih 246 volilnih rezultatov. Volitve so burne kakor navadno. V Korpenu so volilci pognali z di-uamitom v zrak župnišče, ker je volil župnik vladnega kandidata. Načrt novega poslovnika za naš parlament je izdelal po naročilu poslovniškega odseka, ki je vladno predlogo zavrgel, posl. dr. Steinwender. Bistveno važna nova določila so sledeča: v prihodnje se lahko na interpelacije odgovarja pismeno; poslancem se da stalna letna plača; govoriti se mora samo s tribune; zbornica lahko odmeri posameznim govornikom čas za govore; nujni predlogi pridejo po končani razpravi o kakem predmetu na vrsto, ako to sklene zbornica s priprosto večino; plenarne seje se imajo vršiti redno trikrat na teden in imajo trajati po štiri ure. Predsednik dobi večje pravice. Načrt zahteva častni sod za slučaje neopravičenih napadov in posebna določila za obrambo onih oseb, ki se ne morejo na napade poslancev v zbornici braniti. Dopolnilna državnozborska volitev na Spodnjem Štajerskem. — Narodna stranka je sklicala javen shod v Slovenjem gradcu. Na tem shodu je bil postavljen za kandidata Ivan Kac, župan v Šmartnem pri Slovenjem grandcu. Klerikalni kandidat je prof. Vrtovšek, deželni poslanec. Hrvatska volilna reforma je dobila 28. pr. m. sankcijo. Črnagora bo najbrže proglašena za kraljestvo povodom bodočih slavnosti ob Nikolajevi 50-letnici vladanja. Še prej pa naj Nikola pomilosti žrtve znanega cetinj-skega bombnega procesa, ki so bile obsojene na podlagi izpovedb slavnega Na-stiča. Pomiloščenje bi bilo v interesu dinastije in države. Kompromis med hrvatsko In demokratično stranko v Splitu za dopolnilno državnozborsko volitev je že sklenjen. — Obe stranki bosta glasovali za dr. Smod-laka, vsled česar je njegova izvolitev zagotovljena. 2y2 m ter je vzela s seboj eno barako in 11 oseb. Med ponesrečenimi je 7 Hrvatov, 2 Nemca in 2 Slovenca iz Spod. Štajerske. Vojaške čete v Ogrski radi volitev. »Arbeiter Zeitung« poroča iz Przemy-sla, da so po nalogu vojnega ministerstva imeli dne 28. t. m. častniki generalnega štaba dolgo konferenco glede odpošiljat-ve vojaških čet na Ogrsko za dobo dr- ¦. žavnozborskih volitev. Sklenili so odpo-slati stotnije, ki bodo nalašč zato sestavljene. Vsak vojak ima 110 patron. Dvojno življenje. — Grof Danilov iz Petrograda je bival z ženo in hčerko v Parizu v neki skromni vili. Ko ga ni bilo doma, je pa šel na drug kraj mesta, kjer je najel svoji ljubici bivši plesalki Don-daine elegantno palačo. Slednjič bi pa moral zapustiti Pariz z družino, šel je k ljubici po slovo in pri njej se je ustrelil v sence. Umrl je takoj. In komaj sedaj je prišlo na dan, da je živel čez dan pri ženi, po noči pri ljubici. Edmund Rostand, sloveči pisatelj drame »Chantecler«, je pričel pisati novo dramo »Faust«. Kakor je delovala pri prejšnji drami reklama, tako opozarjajo tudi sedaj francoski listi na to najnovejše delo. Vsak dan se priobčujejo nove vesti. No, reklama že izvrši svojo nalogo, toda bati se je, da »Faust« ravno tako malo zadovolji občinstvo kakor »Chantecler«. Glavna stvar pisatelju ne uide in to so novi milijoni. Prejšnjega hrvaškega ministra Mirko pl. Josipoviča je zadela kap na dunajski Karntuerci, Star je bil 78 let. Truplo pre-neso v domovino. Poročni prstan v telovniku. — Na Ogrskem se je hotela ločiti grofica od svojega moža, ker nosi, kadar je na vojaških vajah, poročni prstan v telovniku in živi kakor kak samec. Prva instanca je izrekla ločitev zakona. Druga istanca je pa drugega mnenja in je vsled tega dvignila prvi sklep, češ življenja oficirja živečega v tujini ni tako strogo soditi. — Kaj poreče na to kraljevska kurija?Vse je radovedno. Dve detomorilki sta bili pred ljubljansko poroto oproščeni. 24 letna Ivana Lavrenci, dekla, ima že enega nezakonskega otroka. Novorojenčka je zadušila, češ, da ga ne bo mogla preskrbovati, ker jo že prejšnji stane mesečno 14 K, nezakonski oče pa je pijanec in zapravljivec. V obupu je storila zločin. — 22 letno Heleno Krivec iz Zgoš pri Begunjah je zapeljal neki dragonec na vajah. Otroka je umorila iz strahu pred očetom. Obe sta oproščeni. Razne vesti. Slovenski vojaki pri ogrskih volitvah. V ponedeljek dopoldne ;>t je odpeljalo 600 vojakov pešpolka št. 17 iz Celovca k ogrskim volitvam. Vseslovanska univerza v Pragi. — Kakor poročajo bolgarski listi, se bo na slovanskem kongresu v Sofiji govorilo tudi o eventuelni ustanovitvi vseslovan-ske univerze v Pragi potom kreacije srbskih, bolgarskih in ruskih stolic. Državna policija v Rovinju. — V Ro-vinju se ustanovi s tekočim mesecem policijski komisarijat z omejenim področjem. Delovanje komisarijata se razteza na mestno občino rovinjsko; komisarijat bo opravljal posle, ki jih je doslej opravljal mestni magistrat v Rovinju v prenesenem delokrogu. Strašna nesreča se je zgodila v kraju Weiz na Gor. Štajerskem, kakor nam poroča od tam naš rojak, namreč 21. maja ponoči se je bliskalo in grmelo. Nastal je strašen naliv, voda je narasla na Zavarovanja proti ognju, vlomu, nezgodam, civilnim poroštvom, za življenje in nevestine opreme se lahko sklenejo po zme.nih tarifih pri tvrdki bratje Uccelli Gorica, Magistratna ulita 6. Sprejmejo se agenti In zastopniki. UMibvam pekarlja in tladtifcrna Karo! Draščik v Borisi n hm v (lastni hiti) zvršuje nar^ila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vSna In llk«rj« na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ga** po jako zmernih cenah. ~*fl 72 7 Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obseftnejli se računa za vsako besedo 3 vin. NaJpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike. r|fti i lisa se sprejme takoj v Gorici. Biti mora UUjIlIvd zdrava, mirne, ne razburljive krvi ; (temperamenta) in z ne prestarim mlekom, raje j hribovka, kakor iz doline. — Naslov pove j naše upravniš.vo. . .. Dosedanje, zglasilke se lahko zopet javijo, 1 ker se niso pri nas sprejele zgolj radi pomote. Fran Novak, brivec se priporoča si. slov. Ibeinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna on čista. V zalogi se dobi razne toaletne po-irebšcine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa tasničarska dela ter kupuje zmešane ženske , lase od K 12 naprej kg. i fjM#]~živi ^e dobčfv"gostilni Komel na Ajše-| nalvl vici vsako soboto in nedeljo. Na željo odjemalcev se pošilja na dom. Anton Potatzky v Corici. N» sredi lUfcteljti ?, TRfiOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupevtliče alriberškega In drobnega blaga ter tkanin, praje In nitij POTREBŠČINE ia piiarnice, taiilee in popotnike. Najboljše Sivanke za šivali«* stroje POTREBŠČINE za krojafo in šeol/aiie. STetlnJlce. — Rožni venci. — Masne knjlilce. lišns obuAala za vse letna čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krofiujarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Še nekaj poletnih stanovanj v Medvodah = ob gorenjski železnici = z sobno - kuhinjsko in ohcdovalno opravo, lepimi senčnimi nasadi, rečnimi in peščenimi kopel ji, športnimi prostori se odda za poletje. Deč poue lastnik Franc 3are u ffleduodah. Varstvena znamka: „Sidro" Bi I, KžM iinlment. Capsici cgtnp.pl Nadomestek ia I Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domaČega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr, RICHTERJEVA LEKARNA pri „ ilatem leva" v Pragi isabethgasso štev. d no On«T..o r»*poailj»nJt>. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici |j registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. gu Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom %* na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri m. skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: t 8* Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po j^l> 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanjur g* Dob? za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi &* tudi na 16 ali več let. »* Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine §* %# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. &$ Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/,%, SP večje, stalno naložene pa po dogovora &f Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. <0 Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. ^ Nova pravila so se razposlala vsem .članom ; če jih pa po pomoti ni kdo do- Sto bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. «L Načelstvo in nadzorstvo. §# oooooooooooooooooooooo hof tovarniško znamk* pnporocujemo ffjnf/rn kotpriznano Sl. žagan Y1655, 1:101 'JZf pridatek t Ol za kavo! Novost! 0«0<>o<>00 Novost! Ravnokar sta izšli v založili „f*oviške Tiskarne" A. Gabršček: »Kraljica Dagmar" Zgodovinski roman. — knjižnica« snopič i73 Spisal: VACLAV BENEŠ-TRŽBIZSKY. - »Slovanska 180. -- Cena za nenaročnike K Jl*20. P štnina 20 vin Guij de niaupassont: nouele. Prcvel: Pastiiškin. Poštnina 20 vin. »Salonska knjižnica" št. XII. — Cena K 3* Naroča 56 v „Goriški Tiskarni" /\. Gabršček v Gorici. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel ..Pri Zlatem Jelenu" 11J V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 120 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Imouifejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe si). C. in ITI. bodi Dam suela dolžnost! Založili smo posebne vrste blazinice za štampilke znamka „IDEAL" na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. — Blazinica „Ideal" se odlikuj« posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže in da se ga ne more izbrisali. Pred uporabo te blazinice naj se očisti štampilko s Špiritom ali pa z mlačno ŽajlniCO. — Blazinica bodi vedno zaprta, da se ne zapraši in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljati izključno le barvilo »Ideal«, katero imamo tudi v zalogi. _ Blazinice pošljemo na željo tudi na poskušnjo. Cena z barvilom \ied K 2'60. Sprejemajo se tudi naročila na štampilke. jigarna A. dabrtček - Carin. Veiika zaloga clvokoles od K30-;i(H); šivalnih strojev od K 30—250; gramofonov od K 15-1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. - - Mehanična delavnica pri Batjel- Gorica Stolna ulica 3-4, Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej Napoleon stopal od zmage do slave, bil mož je v resnici prebrisane //lave; gotovo — (o tem zgodovina moki) — »O I [O* je oh nosil, vsaj meni se zdi. „0H0" J. Medved, Gorica Tekališiie, Josipa Verdi it. 32.