Razne novice. * Promocija. Na dunajskem vseučilisču je bil 8. t. m. promoviraa doktorjem prava aaš rojak g. Srečko Laj n šič. — Dae 9. t. m. je bil promoviran v Gradcn g. Ivan Hizelberger iz Mozirja doktorjem prava. * Umrl je dae 5 t. m. v bolnisaici usmiljenih bratov v Gradcu ačitelj Ivan Čaček. * Podražene poštne pristojbine. Znamke za Davadna pinma se ne bodo podražile, kakorsmo poročali. Avstrija je pač to hotela, toda Ogrska ni s tem floglašala, zato se te zaamke ne bodo podražile. Za lokalno pismo je sedaj zadoščala znamka za 6 vinarjev, sedaj bo treba za takšao pismo zaamko za 10 vinarjev. Tadi pristojbine za avizo in denarnib nakaznic, tovoraib pošiljatev se podraže. Za brzojavni blaaket bo treba plačati 2 viaarja, za dostavljen,e brzojavke na dom pa 10 vinarjev. * Število glasov pri volitvi t V. kuriji. Čermlensek Korošec 47 Vračko 39, Sloveajavas K. 38 V. 27, Št. Jaaž aa Dr. p. K. 1 R. 1 V. 70, Breg (Ptnj) K. 7 V. 122, Sv. Aadraž v Sloveaskih goricab K. 77 R. 1 V. 1, Laacaves K. 40 V. 1, Hnm K 52 V. 2 1 neveljaven, Koračice (Sv. Totnaž) K. 145 R. 8 V. 1, Savci K. 88, Traovci K. 112, Vičaaci K. 60 V. 14, Bratoaačice K. 84, Novsštifta (Gorajigrad) K. 112 R. 6, 3 razcepljeai, Št. Rnpert pri Št. Jurijn ob j. ž. K. 66 R. 8, Griže K. 83 R. 38 V 10, Loka pri Zidaaemmosta K. 80 R. 28 V. 7 Aškerc 2, Marija Gradec K. 218 R. 8 V. 2, Jarkloster K. 46 R. 36 V. 2, Podgorci K. 89 R. 2 V. 1, Škofja vas pri Celju K. 53 R 26 V. 45 (1 listek prazea), Žeroviaci K. 115 V. 1, Oslnsovci K. 55 V. 5, Zibika K. 37 R. 1 V. 2, Sedlaček K. 38 V. 22, Novacerkev K. 47 V. 4, Leb«ik K. 35 V. 23, S?. Trojica v Halozah K. 19 V. 12, Gruikovje K. 5 V. 22, Sv. Barbara K. 9 R. 4 V. 31, GruškoTec K. 25 V. 3, Slatiaa K. 39 V. 9, 1 Bračko, Gradii K. 9 V. 36, Elizabeta K. 20 V. 30, Viatarovci, Drstela. Jaaežovci K. 32 V. 12, Jirsovci K. 33 V. 6, Destinci, L<vanjci, Gor. Vilovlak K. 17 V. 18, Sv. Urbaa K. 17 V. 22, LočiČ, Traovska ves ia vrb K. 42 R. 1 V. 6 4 aeveljavni, Žiče K. 70 V. 13, Št. Jeraej K. 20 V. 13, Koajics (trg) K. 9 R. 1 V. 112, Beziaa K. 43 V. 11, Tepanje K. 52 R. 3, Tolsti vrh (Spitalič) K. 35 R. 12, Loče K. 38 V. 76, Novacerkev K. 46 R. 9 V. 32 1 Strmsek, Št. Aadraž pri Veleajn K. 172 R. 9 V. 7, Pleterje K. 64 R. 4, Zavrč K. 23 V. 1, Goreajski vrh K. 34 V. 15, Tnrski vrh K. 98 V. 5, Sv. Motaor K. 18 V. 2, Tekačevo K. 3 V. 38, Sv. Kaaignnda aa Pob K. 68, Padeski vrh K. 51, Vraasko K. 71 R. 43 V. 4 Pleterje Zdole K. 64 R 4, Šmarje (okolica) K. 90 R. 7 V. 24, Lemberg K. 6 R 3 V. 12, Sladka gora K. 41 R 2 V. 13, Sv. Šfefaa K. 11 R 3 V. 23, Tiisko K. 25 V.14 Sv. Peter K. 13 R. 7 V. 36, Sv. Ema K. 11 V. 38, Vodraaci K. 50, Žalec K. 53 R. 62 V. 14, Vojaik K. 23 R. 2 V. 66, Velika P,reš ca K. 74 R. 8 V. 18, Teharje K. 59 R. 15 V. 171, St Lovreac aad Prož K. 30 R. 3 V. 17, C lje (okol.) K. 82 R. 20 V. 61, Petrovče K. 71 R. 9 V. 58, S?etina K. 26 R. 9, Št. Jur ob j ž. K. 30 R 33 V. 3, Gomilsko K. 82 R. 3 V. 6, PolzWa K. 122 R. 16 V. 38, Marija Reka K. 5 V. 9 Okoško K. 20 V. 3, Koajice (okol.) K. 92 V 26 Kot K. 82 R. 1 V. 1, Kozjak K. 40 V. 14, Zg. Laže K. 22 V. 25, Zbelovo K. 3 V. 47, Vrhole K. 41, Slivaica pri Celju K. 36 R. 13 V 1, Zibika K. 37 R. 1 V. 2, Žusem K. 19 R. 5 V. 63, Kokarje K. 84 R. 5, Luče K. 149, Gorajigrad K. 74 R. 26, Solčava K. 151, Bočaa K. 157, R. 12, Sv. Erištof K. 25 R. 11 V. 17 Trbovlje K. 51 R 257 V. 168 Lasko K. 13 R 12 V. 83, Leskovec K 1 R 2 V. 42, Doleaa K. 32 V. 8, Gajovci K. 149, Gradišce K. 9 V. 36, Jurovec K. 12 R 1 V. 24, Krčovina K. 19 R. 5 V. 45 Podlehaik K. 35 V. 23, Sv. Marjeta R 1 V. 75, Moskaajci K. 34 R 7 V. 4, Čraa gora K. 25 R. 2 V. 65, Paciaja K. 68 V. 15, Podvinci K. 62 V. 3, Polaaci K. 60 V. 9, Pcleasak K. 8 R 27 V. 14, Breg K. 41 V. 129, Mestai vrb K. 40 V. 10, Stojaci K. 24 V. 22, Traovci K. 6, Varca K. 12 K. 43, Vurberg K. 27 R. 8 V. 4, Misliaje K. 54, R 24 V. 69, Slabtiaci K. 52 V. 8, Vn6iave8 K. 47, R. 71 V. 5, Galašak K. 45 V. 19, Ridoslavci K. 14 R. 17 V. 17, Novizasad E. 60 V. 7, St. Jnrij ob 6čav. K. 43 V. 46, Terbegovci K. 86 V. 18, StaraaovaT88 K. 47 V. 16, Ključarovci K. 87 V. 3, Veržej K. 79 V. 2, Iljasovei K. 56 R. 1, Mala Nedelja K. 29 R. 8 V. 28, Negova K. 38 V. 31, Orehovci K. 8 V. 78, Ivaojkovci K. 30 V. 11, Zbigovci K. 10 V. 54, Očeslavci K. 38 V. 32, Ščavaica K. 30 V. 57, Polički vrh K. 36 V. 51. Čresaevci K. 16, V. 65, Gora.ja Radgoaa K. 22 R. 1 V. 45. * Krasne podobe kot spomia aa prvo sveto obhajilo v velikosti 28xl9cm (18 v>, 39x26cm (30 v), 17x24 cm (14 v), 34x24 cm (20 v), 1272 X 7 cm (5 v) ima Cirilova tiskaraa. Ako 66. gg. katehetje želijo, aatisnemo tadi župnijo ia katehetovo ime ia aaročene podobice. Ne kupujte dragod, kar dob te po isti eeni ali ceneje doma! Mariborski okraj. m Poštni in brzojavni uslnžbenci v Mariborn bo v svojem ia v imeau tovarišev v Ptnja, Celja in Zidanem mostn zadnjo nedeljo dae 10. janija poslali svoje zastopaike k državaemn poslaaca dr. Aat. Koroica, da ga zaprosijo za pomoč r svojem stremljenjn po zboljšaajn svojih življenskih razmer. Poslaaec dr. Koroiec jih je zagotovil ue samo svoje pomoči, ampak celega jngoslovanskega kluba, kateremu bo vedao pred očmi, da brani zatiraie ia preziraae staiove. m Ljndska knjižnica vMariborn. Slovaaska čitalnica v Maribom otvori 8 15. jnaijem tega leta ljndsko kajižaioo v Narodaem domn. Knjižnica se aabaja v pritličjnaa desno, kjerje navadao blagajaa. Eajige se bodo izposojevale v poletaem času vsak četrtek od 7.—8. nre zvečer ii vsako aedeljo od 10.—11. ure dopoldne. Podrobaosti in pogoje zveš ob nradnih arah pri knjiiničarjn. m Mariborske porotne obravnave. Terezija Triakans, 301etaa dekla iz Št. Jarija ob Pesnici, je bila obsojeaa zaradi detomora na dve leti težke ječe. — Posestaik Fraac Plohl iz Gabernika pri Ljutomerti je ustrelil 20. avgasta 1. 1. srojo žeao E?o, vgled česar je bil obsojen na smrt, a pomilosčea v 201etao jsčo. Dce 7. t. m. je pa stal Plohlzaova pred mariborskimi porotniki, obtožea, da je naročil Jožefn Janžekoviču iz Kukove, da je zažgal hiio Plohlove talče, da bi zgorela tašča in ajeaa hči, Ploblova žeaa. Jaažekovič je rea t noči od 1. aa 2. januarja 1905 zažgal omeajeno biio, ki je pogorela do tal, a ni bilo vsled požara končano no- beao človeško življeaje, kakor je želel Plobl. Plobl je bil zaradi poskušenega napeljevaaja k zavrataemn umoru obsojen aa 3 leta, Jaažekovič pa zaradi požiga aa 4 mesece ječe. Plohlov zastopaik je oglasil ničaostao pntožbo, oeš, da se kazajenca, aad katerim je bila izredeaa smrtBa obsodba, ne more več obsoditi. m Kamnica pri Mariboru. Pred aekaj leti 8e je tukaj zbralo nekaj mož in faatov, čes nčili se bomo godbe. Za solo jim je odprl že zuani gostilaičar ia velik Nemec Asiager vratca v svojo kobačo in aaii mazikaatje sedaj tam obdelavajo avoje iBŠtntmeate. Da bi se pa za to veliko dobroto in milost, ki 80 jim očka Asiager podelili, hvaležae skazali, začeli so se proti drngim z aemsčiao bahati, pravijo: nrd uič ae znamo sloveasko goditi; le samo nemske _8tikle.u Glejte, dragi, vsi ste siaovi sloveaskih nater, od katerih ste se brez dvoma le sloveflsko naučili. Toraj vaše bahanje z nemščiao za vas ai častno. Vsak aarod gpoštuje svoj jezikin 86 ae da zastran svoje aarodBOSti od drngih zaaičevati, ie celo oigaa ae zataji svojega roda; vsaka ptica zna 1« tisto pesem, katero se od starke aaučl Le samo ena žival je, ki se tnpatam včasi izBeveri tisti pesni, ki ji je prirojeia, ia taje: kokos. Tista začae včasi petelina poBaemati, veadar ajea kikiriki ie blizu ni podobea peteliaovemn kikiriki! Nase gospodiaje pravijo, da take kokoii aearečo k hiai kličejo. Godci! m Dirka v Mariboru. Pri dirki v Mariborn 80 dobili gledeči spodnještajerski kmetje darila: Pri drngi dirki: drngo darilo kobila BMinkau Antoaa Petovar iz Buačaa, tretje darilo kobila nSlavka" ia četrto darilo žrebec BFrictt, oba Antoma Bažaa iz Šaladina. Pri četrti dirki: drugo darilo kobila BFurioza" Fraaca Sersea v Veržeju, tretje darilokobila BZorau Jožefa Vaupotič iz Lnkavc, četrto darilo tobila nMiakau Ant. Petovar iz Buačaa ia peto darilo kobila BSlavkaa Antona Bežaa iz Šaladiaa. Pri aeati dirki: prvo darilo kobila »Zora" Jožefa VanpotiČ iz Lnkavc, drugo žrebec nFric" Autona Bežaa iz Šaladiaa, tretje darilo žrebec rHaaziu Mihaela EovaČič y Radvaajn. m Rnše. V Gradcu je umrl dne 10. t. m. tnknjšaji tovaraar Viaceac Wo8chaagg v 63. letu. Rajni je bil bad nasprotnik Sloveacev. N. v m. p.l m Velika pevska in narodna slavnost 15. julija v Rušab bode eaaka Bekdanjim taborom, ki jih je prirejal slavni Raič. Drnštva ia udeleženci se že oglasajo od vseh krajev. To bode daa veselja ia aarodaega navdušeaja! Lepa aloveaska pesem ti bode povzdigaila srce, dobra ^pohorska kapljica" pa ateaila gorje. Pa kaj se vse na tihem pripravlja! Rad bi povedal, pa ae mi je strogo ukazalo molčati. Pripeljal se je že del aekega .atraaaaako velikega" mnzeja. Ta se bojo videle silao čndae reči iz davBO preteklih časov aa Pohorju. Pa kaj vse drnzega! Zato pa 15. jnlija le vse v Ruše! m Pesnica. Poročil se je 31. m. m. g. Henrik Radej , aradaik jnžae železaice aa Pesaici, zgospodiČBO Aagelo Črep. m Jarenina. V torek 29. m. m. je omrla takaj aaaagloma bivaa kmetica Frančiska R o k a]v e c, prejšaji daa je ae bila v cerkvi pri smarcah. Bodi dobri Bepozabljeai mamici zemljica Iahka! m Pragersko. Jakob Elobasa, zidar iz Ogrskega, je vzdigail dae 7. aprila 1.1. pri aotarjn v RadgoBi 684 kroa dedline. Na potu proti domu je y restavraciji na Pragergkem zaspal. Med tem mu je aekdo zmakail denarnico 8 500 kroaami. Snmili so takoj tatvine 401etaega hlapea Jožefa Zmng. Pri preiskavi so našli denar pri ajegovi ženi. Dae 8. t. m. sta bila obsojeaa pri okrožai sodniji v Mariboru. On je dobil osem mesecev, oaa pa dva meseca težke ječe. m V Slovenski Bistrici je prijela žendarmerija aekega Pleachiatschnigga, ki je sleparil po mestu ia okolici. V Makolah se je izdal gostilaičarja Jaraiča za Fr. Viflceaca pl. UraulabergPleschiatscbaigg ter pripovedoval, da je prišel kupovat velike graščinske gozde ^StatteBberg". Napravil je dolga 80 E, si izposodil od goatilaičarja nro z zlato verižicj v vredaosti 130 E ter izgiail. Slepar je rojea v Beljaku ter pristojea v Razbor pri Sloveajgradcn. Ptujski okraj. p Haložanom pomoč! Že zadajič smo poročali, da se je poslsaec dr. Eorošec takoj obrail do glavarstva ia namegtništva, aaj pomagajo prebivalcem Dravskega polja ia Haloz, ki jih je zadela dae 30. maja tako huda aesreča, da jim je toča vse pobila. A tadi aa Dnnaju je koj v prvi seji atavil v državnem zbora z dr. Plojem ia dragimi tovarisi nujii predlog, aaj vlada takoj priskoči ubogim poskodovancem z izdatao podporo aa pomoč ter aaj jim oakloai vse običajne olajsave pri plačilih. p Iz Haloz sc nam poroča o skodi, katero je aapravil nevihta in toča dne 30. maja, sledeče: V posameznih občinah se ceni skoda samo na vinskem pridelka za letog tako-le: Velki Okič 100.000 E, Sv. Elizabeta 64.000 E, Slatiaa 60.000 E, Groskovec 40.000 E, Gradiiče 40 000 E, Vareja 40 000, SkoriŠBJak 32.000 E, Velika Varaica 24.000 E, Sv. Barbara 20.000 E, Leskovec 16.000 E, Dravce 4000 E, sknpaj torej 440.000 E. Torej se bode v teb občiaah samo letos za 440000 E manj vina pridelalo, kakor je bilo npati. Škoda aa Tiaskem pridelku za 1907 pa se sme gotovo aa 220.000 E iB obo za 1908 aa 110.000 E ceaiti. Torej sknpaj 770.000 E. Razvea tega se zeleno cepljeaje za eno leto zavleče ia ako to vpoitevamo ia pa škodo na drngib panogah kmetijstva, labko trdimo, da je skode okoli 1,000.000 E. Ta ceaitev je pa preje preaizka, aego pretiraaa. p Pobrež. Dne 20. febr. 1.1. je bilo več faatov Ba preži, kjer se je Jnrij Vidovifi ožeail. Ob 11. ari po aoči je Fraac Erajac Aatoaa PleJBŠek brez vsakega vzroka kviika vzdignil ia ga vrgel aa tla. Kmalu poprej ga je tadi Jakob Marko aa tla vrgel ia ga ndaril z nekih kolom. Pri tem si je zlomil AatOB PleJBŠek levo ključaico. Pri preiskavi 86 ni dalo dognati, kateri mu je kost strl. Fraace Erajac je prizaal, da je Antona Plejasek tako od sebe sumil, da je padel n& tla, Jakob Marko pa taji, da bi se bil takrat Aatoaa Plejasek lotil. Eer pa je Franc Erajnc trdil, da je Jakob Mnrko Antoaa Plejnšek tudi eakrat na tla vrgel ia je poškodovani gam prizaal, da ga je Mnrko 8 kolom udaril, sta prišla oba pred sodaijo. Erajac je dobil tri, Murko pa sest megecev težke ječe. p Dornova pri Ptujn. Biakoštna sobota je bila za Doraovo dan žalosti. Nemila smrt aas je obiskala in aam vzela mlado življenje, Fraaca Č e h, sele komaj 22 let starega. V^topil je med prvimi v Marijino drnžbo, koje marljiv ia aeustrašljiv ad je ostal do hladaega groba. Bil jemladenič vernega, poaižaega, pcbožaega ia prikupljivega značaja, bil je v istioi otrok Marijin, kojega lepi vzgled se je svetil med mladiao cele župnije. Rad se je adeleževal Marijiaih sbodov, pogogto prejemal svete zakrameate. Premiaol je zadaji daa meseca maja, ki je posvečea preblažeai Devici. Daj Bog, da bi se tndi v večaosti aahajal v Marijini drnžbi. Eako je bil priljnbljen pri sovasčaaih, pokazal je ajegov velikaaski pogreb, kojega se je ndeležila skoraj cela vas, staro in mlado. Ph grobn ai bilo videti sabega očesa, jokalo je vse za ajim. Pri grobn so 6. g. o. Peter Žirovaik govorili rajnemn v slovo ia aaštevali ajega lepe čedaosti, ki so kiačale mlado življenje ia obžalovali veliko zgnbo, ki je zadela celo faro, posebao pa starise ia domačo vas. Po končanih obredib je stopil k grobu rajaega pnjatelj g. Vesenjak, vsenčilUaik v Gradca, in kazal v grob, kjer bo zaaaprej počivalo telo krsčaaskega in tndi slovenskega mladeaiča, ki je ljubil iskreao sloveaski aarod. Orisal je zaslage, katere si je pridobil za sloveasko reč, posebao v domači vasi. Ob koncn so domači fantje pod spretaim vodstvom g. nadnčitelja zapeli žaloatiako. Dragi sloveaski mladeaič, počivaj v miru! p Ločič. V naše volilče so bile zdrnžeae tri občine ia sicer Traovska ves, (66 volilcev, volit jih je prislo 23), Ločič (69 volilcev, volit jih je prislo 24). Najbolj slabo ge je izkazala občiaa Trnovski vrh; izmed 62 volicev jih je prišlo aa volisče samo 6. To je pač res ie zelo zaspana občiaa. V tem voliiča jo dobil dr. Aatoa Eorošec 42 glasov, Wratschko 10 glasov, Rebsk 1 glaa. Volitev bi se lahko obnesla boljše, pa so volilci preveč gledali edea na drngega rekoč, če bo ta sel, grem tndi jaz, če pa oni ne gre, tndi jaz ae grem. Dragi ao ae zopet izgovarjali, brez meae bodo že. Vsak si aaj zapoaai ia miali, da je vsak glas odločilea, morebiti bi bil ravno tvoj, ki gi doma ostal. Nekateri so pa napravili tako kakor neki faat, ki je hotel čez brv. Na sredi brvi pa areča dve zijajoči goski. Mesto da bi goski brcail z brvi, skoči sam v vodo, 86 prehladi ia zboli. Ravao tako ae bo zgodilo tem zaspanim volilcem, ki bodo do prihodaje volitve bolai ostali. Ti volilci ao ae ustrasili Bračkovih pristalev, ki so tndi prav na airoko odpirali avoja usta proti ajim ter jih odvracali od tega, da bi volili za srojo korist, temveč za korist aemčnrjev iu Štajercijancev. p Rogatec. Da je rogaaka tržka občina aemškutarsko volila, temu se ne bo nihča čadil, kdor pozna to nemškntarsko gnjezdo. Ljadje so ta tako v aemščiao zatelebani, da rajai volijo v korist Nemcev kakor v svojo sloveasko korist ia sami aebl v skledo pljuvajo ter ne pomialijo, da tiste kupice pive, ki jih od nemškutarjev dobijo, pozaeje pri davkih desetkrat nazaj plačajo. Nemškutargki rogovileži so si seveda tadi na vso moč pete ia jezike brusili, da bi še ljudstvo po celem okrajn zmotili, ia 80 zastonj delili kar cele bale lažajivega ia umazaaega BStajercaa med ljudstvo. Pa BŠtajerčevihB laži jim še ni bilo dosti. Doatavljali ia lzmišljali so se nove. Pravili so kmetom, da bo Vračko dal duhovaikom vsa poaeBtva prodati in kmetombopotem davke znižal. Seveda, ko bi aemškntarji bili aami vladarji v Avstriji, bi meada vae dabovaike kar za malo jnžiao žive požrli. Ti pa slovenski kmet vei, da tndi dnbovaiki ne morejo od zraka živeti ia da, če bi duhovaikom rea posestva prodali, bi jim pač občiae morale potrebao za življeoje dati, in bitorej davki bili ae vežji ae pa maajši. Sicer pa je to itak bedasta laž, ki le kaže, kako ao dnhovniki nemskutarjem tra v peti, ker dnhovniki se ediai braaijo ljudstvo brezvestao goljofati, kakor bi aemškatarji radi ia kakor so aloreaako ljndstvo 8 arojim Vračkom apet hoteli aa limaaice dobiti. Eo bi vi sloveuski kmetje bolj pridao časopiae brali, ko bi ysaj BNas Dom" pri vsaki hiši imeli, potem bi bolj vedeli, kako nemaki poglaaci v Gradcn ia oa Danajn vai davek, ki ga s krvavimi žulji plačujete, le za nemške koristi obračajo ia celo za aemške veselice izmetavajo, a za koristi sloveiskega ljudstva 86 ne zmemijo. Ia s temi naaprotniki sloveaakega ljndstva bi jo seveda tudi Vračko potegail, ko bi bil izvoljea. Sloveasko ljadstvo, začai veadar eakrat več ia bolj pridao čitati, a dobre in zaaesljive časopise, da ae ae boa več dalo goljufati od aemškntarskib barab. p Iz Središča. Če me spomia ae vara, se je laai pritoževal aekdo iz središke okolice v vašem liatu, čes, da bi ga aa glavai cesti v bližiai solakega poglopja ia žaadarske postaje v Središča skoraj pomaadrali koaji, ki tamkaj proti večera okrog dirjajo. Opozoril je takrat na aevaraost, ki preti vsled tega zlasti otrokom in starim ljadem, ki se koajem ae morejo vaelej taio aaglo izogniti. Eer se merodajai krogi takrat aiao ozirali na dotičao pritožbo, ostalo je aeveda vae pri atarem. Daaea pa gi usojamo mi v iateresn teleaae varaosti opozoriti priatojae oblasti, tako c. kr. žeadarsko postajo, kakor sl. žnpangtvo, na § 430 izvlečka iz občnega kazeaskega zakoaa z dae 27. maja 1852, atev. 117. drž. zak., ki pravi med drngim. BKdor pugti kooje pod milim nebom, da aima aikdo skrbi aa d ajimi, kjer morejo z utekom ali kako drBgačeakodoaarediti,jekrivpre8topka in ae kazfluje, četudi seai zgodila aikaka škoda, prvikrat z zaporom od eaega do osmih dfli, pri poaovljefljn pa, aličeseje zareszgodilaakodaapooBtreaimzaporom do eaega meseca." Zakaj županstvo dot. gogpodarjem ae aaroči, da si oskrbi primeraega pastirja, ki bi pasel po večerih živiao aa pašniku ter je ae puščal na glavao ceato, ki mora biti vedao progta. Tadi pri farai cerkvi aa Grabah se vadi na glavai cesti aeko žreba v tekanju. p Ormož. Svoječasao smo poročali, da je izgiail trgovec Jožef Jaažekovič, ko ae je aprehajal aa obrežju Drave. Eakor se poroča iz Varaždiaa, 80 tam potegnili že 19. m. m. ajegovo traplo iz Drave. p Velika Nedelja. Goapod nredaik, daaea pa vam moram čisto tibo aekaj aa aho povedati. Glejte aas ao, gospod nredaik, pri Veliki Nedelji gremo zadnji čas tndi vrlo naprej. Mladeniska zveza izvrstao naprednje. Zborovanja imamo neprenehoma, vsaj vsako nedeljo in praznik; učimoae, navdušnjemo se med seboj za versko in narodno stvar, pa tndi storimo, kar je v aaaih močeb. Sicer pa vam poročamo o tem drngikrat. Danea vam povem le, da 86 aedaj faotje pripravljamo na prvi javni nastop. Na Petrovo, dae 29. t. m. in mogoče še v nedeljo dne 1. jnlija bomo predstavljali prelepo igro xEgiptovaki Jožef". Goapod nrednik, jaz sem prepričaa, da bi nas vi sami radi priali gledat, kaj ne? To bo naa lepo videti, velikosedeljske fante, ko bo naa okoli 30 naatopilo v tisti stari egiptovski noai, kakor je bila v Bmodi" ne vem koliko tisoč let že pred Kri8trj8om. Pa se tndi zapeli bomo kaj. Pri zadnjih volitvab smo ae tudi mosko držali, kaj ne ? Vračko je dobil v naši žnpaiji v celem kakih 30 glasov, pred letom pa ae precej nad sto. Nekateri so vendar že apoznali hinavskega »Štajerca" in njegove ljudi. Čast jim! Sicer sta se oskrbnik F1 u h a r in trgovec Škvorc noč in dan potila za orebovskcga lnteranskega preroka, trgovec V e s e 1 i č (oho!) ia nek sila nčeai ^profesor" pa sta botela z liberalaim Rebekom delati zmeanjave, a mi faatje smo ostali kristjani in Slovenci ter smo kot taki volili, pa tndi drnge podnčevali. In tako je, hvala Bogn, aaša dobra atvar zmagala. Živel naa mladeniski ljubitelj, naš poslanec dr. Eorosec! Bračkovci in Rebekovci pa labko zdaj avoje plakate, 8 katerimi so ljndi obaipavali ia hoteli prevleči vae biae, če ie so jim kateri ostali, aa kialem zeljn pojnžiaajo ia zraveu vso tiato nljndsko voljo" in Bneodvisno8t", a katero so alepili sebe in drnge. Dober tak! — Fant mladeaiske zveze. Ljntomerski okraj. 1 Cenilni možje y gornjeradgonskem okraju. Naša sodnija ae je poaluževala aedaj kot cecilnega moža nekega Vinklerja, ki aiti ne prebiva v naaem okrajn. Eer ae je jemal cenilni mož iz daljave, se je samonmevno cela cenitev hndo podražila in streaki so bili večji, kakor je bilo treba. Ia nikakor ai potrebno, da 86 jemlje tnjec za cenilca, ker ima okraj v vsaki občini dovolj cenilnih m< ž, ki boljse poznajo vrednostae razmere istega okraja aego Vinkler in pridejo ceneje nego Vinkler. Že žnpanski sbod je opozoril na to krivico, ki se godi okraju. Zadnji torek dae 12.junija je naš poslanec dr. Eorošec stavil v tej zadevi vpraaanje aa juatiČLega miaiatra, ali so mu te razmere znane, in je zabteval, da se ta nedoatatek nnjno odpravi. Upamo, da bo sedaj nasa sodnija začela postopati v tij stvari tako, da bo korist imel naš kmet, ne pa tujec Vinkler, ki je se navrh zagrizen agitator prtti elovenskim kmetom. 1 Iz gornjeradgonskega okraja. Odkar je pl. Raiaer Ijntomerski glavar, se alovensčina pri nradib popolnoma prezira. Zato prosimo, kar je pa Bicer aamo po sebi umevno, da sl. žnpnijski in občiDski nradi kakor tndi poaamniki doaledno zavračate veak nemski dopis od c. kr. nradov ter sami uradujete oz. pišete izkljnčno alovenski. Ne pustite, da bi se pl. Rainer in dtngi norčevali iz vas. Vsako popustljivoBt v tem ozirn moramo smatrati kot zatajitev aarodae zavesti! 1 Kapela. Pri nekcm tepežn dne 6. aprila 1.1. je dobil Janez Žilavec pet težkib ran. Viničaraki ain Anton Čergul, kije aam prizaal, da ga je on z nožem pebnil, je bil obsojen dne 8. t. m. t Maribora na šeat mesecev težke ječe. 1 Gornja Radgona. Lani je nstanovila dežela pri aaa viničarsko s lo, ki je bila do letos brezoapisali. Mislili bi, da se popolnoma v slovenskem krajn, kakor je Gornja Radgona, napravi popolaoma slovenaki aapis, ali pa vsaj dvojezičen. Edor bi se ndal tej skromai misli in želji, bi ae jako varal. ,Laad. Winzeracbnle Oberradkeraburg" v zeleai barvi nam pravi, da Sloveaci ničesar ne prispevajo k temn zavodu, ker so nam naatarili ta samo nemški izzivalni aapial! Škaadal vsehškaadalov, da trpimo ta napis na zavodu, ki ga moramo tndi mi vzdržavati! Morda je vodja tega zavoda, nek privandran Biratinger, ki pozna aamo avoje brate hajlovce ter hoče pri nas že prvo nlogo igrati — imenovan je solskim ogledom, ta analfabet na šolakem poljn, pri zadnji državaozborski volitvi je bil tudi v volilni komisiji — povzročil ta napia, katerega bodemo, ako ga ne odatraaijo poklicaai faktorji, zdrobili sami na drobae kose. Gornja Radgona je slovenaka in mora tadi t napiaib kazati slovensko lice. — Pa ae nekaj drugega bočemo pri tej priliki omeaiti. Edea izmed naaib gg. kapelanov, kakor aem aliaal od nekega očividca, je ael letoa v spomladi a sv. popotnico v Police k nekemn bolnikn mimo imenovaae viničarske aole, kjer so ravno pre- našali gojenci tega zavoda neko vejevje. Še le na poziv : ,,Odkrijte se!" ao nekateri pokleknoli za silo, a drngi se aiso zato zmenili ter ao ae akrili za blev, čeprav jib je g. kapelan v obojnem jezikn opomnil dolžnosti, ki jo imajo skazati vpričo Najavetejšega. Nemškntaiija in nevera sta ti torej dve zloglaaai sestri, ki vladate na tem deželaem zavodn. G. nrednik, ako bo spet kaj poročati o tej aasi nemški viničaraki ioli, vam bode rad ngodil Vas Resnicoljub. 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Dae 27. maja jo ,,Bralno druatvo" priredilo veaelico 8 predstavo igre 8Na Marijinem Srcu". Vrailo se je V8e v občno zadovoljnost. Le bračkijanstvo je z prizaano ma oliko moflo celo slavnost ia pozneje zabavo. Petorica fantov, ki so bili bržkone aajeti od tnkajšnjih bračkijanskih voditeljev — je v gostilai prav bliza ate tulila ia razgrajala. Nobeaa prošnja, noben opomin ni izdal nič, niti svarilo gg. orožniakega atražmojstra in obč. predstojnika ne; se hnjai so postajali. Eer so ti ljadje motili javno tlavaost, zaslužijo, da se ajih imena javno pribijejo! Bili 80 t tej drnžbi: Trateajak Anton, krojačev ain iz Čakove; Senčar Anton, ain velikega bračkijanca Senčarja iz Cakove; Vrbnjak Anton iz Dragotiaec; Zadravec Martin (Žmavčkin) iz Grabonoakega vrha ter — aina pokojnega cerkvenega ključarja, Antoa in Earol Eoroaak iz Jamne. — Bivsi žandar Slavič, bivsi žandar in zdaj goatilničar Podrepšek in krčmarica Slanovka ter jnrjevški stajercijanci, ponosni amete biti aa to drnžbo in nje alavne čine! Vaem pošteaomislečim mladeničem pa kličemo, da ne imejte nobenega stika s takimi Ijndmi! — Pripom njamo se, da so nekateri bračkijanaki divjaki napadli mirno domov idoče vdeležitelje veaelice ter da ao celo dekleta pretepali, kar je vsekako zaamenje skrajne snrovosti. Fej, atajercijanska olika! 1 Sv. Jnrij ob Ščavnici. Na binkoštno nedeljo v noči je Ciprošev sin iz Eralovec nevarao z nožem ranil fanta Bajzmana iz Sovjaka. Cipros je poznat popivalec in stajerskc-liberalnega niišljenja. Lepe sadove rodi Bračkova politika pri nasi mladini: pijanstvo, ponočevanje, pretepe, nbojstva in propaloat v vaakem ozirn. Jamički Slavič in Ereftov Earlek 81 pa gotovo zadovoljno maneta roke pri pogledn aa te Junake"! 1 Negova. Hud boj je bil dae 29. maja tnkaj pri Negovi. Bračkijanci bo napeli vae sile, da bi dobili koliko najreč glasov za Bračka, pa so se varali, ker so od zadnje deželnozborske daleč propali. Pri zadnji volitvi smo dobili slov. glasov komaj 9, nasprotoiki pa 46. Pri sedanji pa smo dobili slov. 38, nasprotniki 31. V narodnem ozirn »mo precej napredovali, pa ie vse premalo. — Sedaj pa si se oglejno te naie ^Štajercijance". Tokajšnji znani priataši za Bračka so z vao silo agitirali za njega, črnili dnhovsčino in vse kar je postenega. Posebno so aapadli aašega g. žnpnika, da se vsakemn poštenemn človeku kar atndi. Najbolj ae je odlikoval aedaaji negovaki žnpan. Eadar je prinesel volilne listeke na dom, je vaakega prigovarjal, aaj voli Bračka; nekateri so ae izgovarjali, da Bračkota ne bodo volili, ker je že poatal čiato neveren človek, ali on ga je zagovarjal, da se ni takien človek, kakor ljndje govorijo. Tiate pa, za katere je vedtl, da ae bodo sli na njegove limanice, ai zapisal v volilni imeaik, ker ai je a tem mialil pridobiti slavao zmago. Spet drugim je pa opoaaaal slovensčino. Tukaj na tem mestu vas vprasam, g. žnpan, ali niate vi rojea Sloveaec? Ali ste morda takrat postali Nemec, ko ste bili enkrat nekaj tednov na Nemskem? Zakaj pa potrebnjete pomagača v občinski pisarai? Saj ste ia zadosti nčen Nemec, ker nočete biti več Sloveaec! Pa tndi ajegov ain ae je odlikoval a prav lepimi izrazi čez g. župnika. Njemn bi pač sretoval, da bi se raje sel prej nčit kračaaakega nanka, kakor pa zmerjati goap. žnpnika in drugo duhovščino. — V imenu vseh poatenih občanov zakličem vaem tem možem, spokorite se še sedaj, ker po smrti ni več pokore, in nas mirne ljndi pnstite pri mirn. Vaem drngim pa želim, da bi krepko nastopili za versko reanico in je ne pnstili zatreti od naiih sovražaikov, kateri bi nasradi vtopili v žlici vode, ko bi bilo mogoče. 1 Gornje Krapje. Ker se je aa časnikarakem poljn ta lična vasica tndi nekako prikupila, naj sledi zopet nazaanilce iz Zgornjega Erapja. Javnoat naj tudi izve in bodi povedaao, oaobito pa okolici ljatomeraki, da jaz nisem dopianik člankov bodiii v BSlovencn" ali pa v nSlov. Goap.", ki prihajajo iz Zgor. Erapja. Je pač zavedna vaa, vaakdo zna pisati! To naznanjam tem potom zavoljo tega, ker aem bil čeatokrat oaebno napadea, in ker ae je to začelo goditi celo aa mojem domn. Med temi, ki me napadajo, je tudi neki priden fant, ki je obenem BSokol". No, za ^Sokole" sem tndi jaz po avojih močeh žrUoral. Izjavljam to, da ne bode vsakokrat letela aumnja aa meae, kadarkoli je kaka vrata iz aaiega kraja natisnjena, ker veadar vsaki ve, da zaajo tndi drngi Ijndje pisati ia da sem jaz miren in najraje mirao živim; toraj sem rad, da ni8em od njbene strani napaden. Ako pa katerega eenjeaega gosp. dopisni&a veaeli, pa naj le piae iz Zgor. Erapja, saj na bode odveč, ako bode vsaka stevilka aam priljnbljenega BGospodarjau prinesla kako naznaailo. Josip E a r b a, kmet v Zg. Erapju. Slovenjegraški okraj. s Slovenjgraški okrajni zastop. Cesar je potrdil izrolitev g. Alojzija Giinther kotnačelnika okrajnega zaatopa ia g. Jaboba Pernat kot njegovega aamestaika. 8 Družmirje pri Šoštaojn. Gotovo se čudi vae občinstvo, koder 86 čitajo aloveuaki čaaniki, da se je v Družmirju pri Šoštaaja aataaovilo bralno drustvo, ter da v tako kratki dobi in siuer od 29. aprila že ateje 79 ndov. Mislil si bode maraikateri čitatelj, da v tako razupiti vaai aemčnratra, kakor je Drnžmirje, 86 ne mora eaakega tutanoviti. Pač pa je ravao narobe. Nobeno bralno društvo v Šaleski dolini ni tako imeaitno ia z malim ali skoro nobeaim trudom se ustanovilo kakor v Drnžmirja. Temn pa ai v pomoč pri zavednem občinstvn nič drnzega, nego olika nekaterih nemčurskih razgrajačev, namreč štajerževih pristašev, katerib ae v vasi Drnžmirje nahaja precejšno stevilo. E nam prihaja več iztis )v ptnjskega lažnjivca, pač več številk, kakor že on zaa, brez naročitve, katere pa bo bralno druatvo moralo poča8i odstraniti. s Bralno društvo okolica Šoštanj. Kakor je že bilo naznaajeao, se je nstaaovilj nBralno društvo okoliea Sostanj" s sedežem v Drnžmirjn, t kraju poleg ŠJŠtanja, kjer se bije najbnjai boj proti sovražnikn naaega aaroda. Eer pa je vsak začetek težek, posebno se v naaib razmerab, se proaijo vsa slavaa bralaa društfa in nOitalnicea, da bi nam posodile izrabljene knjige, katere se bodo v določeaem času v reda povrnile. Proaimo tudi p. a. dobrotnike, da bi nam poslali zabavnih ia podučljivih kujig. Odbor. 8 Velenje. Dae 8. t. m. je bil tnkaj zaupni volilno sbod za IV. akupiao. Kafeor se Blisi, hočejo nekateri kaadidiraati g. Miha Voanjaka. Konjiški okraj. k Konjice. V noči od zadaje sobote na nedeljo dae 3. t. m. je bil aesrečen Jakob Orož, posetaika sia v Polenah. Eo sta se z bratom vračala iz konjiškega trga, kjer star črez dan delala kot dninarja, in sta že bila bliza doma, jn jo napadlo več f*ntalinov iz sosednib okolic, ajim na čelu Aaton Rečnik, p. d. Retaznik iz 2eč. Jakoba Oroža so tako neusmiljeno obdelali z nožem in oatrvo, da je moral že drugo jntro umreti. To je bilo sicer namenjeno njegorema brata, na katerega je imel A. ReJnik že ataro jezo, ker mn aekikrat na doma svojega očeta ai dopastil, da bi amel počenjati karsibodi. A ta je arečao nael. Vai napadalci ao znani kot zreli ptički, aajbolj pa Retnznikov Toaa, ki je že od nekdaj na glasn kot nevaren razgrajač in rogovilež ter kaj rad BobdelujeK po konjilkib krčmah. Pred zadajimi rolitvami je aeki znal maraikatero zioiti, ki jo ve povedati le, kdor bere nealaaega BŠtajereaa ali pa y gostihiah večkrat aliai bedaate pogovore Štajercijaacev. Nearečni Jakob Orož pa je bil dober in pobleven mladenič. Pobijalce ao že hraaili v Koajicah, kjer si sedaj hladijo vročo kri. Povedano se bodi, da se je to hndodel8tTo prigodilo v Polenah, v tisti okolici, od koder je zadnjič prislo na voliače koajiake okolice največ poaestaikov volit brezverakega oštirja Vračkota. Geljski okraj. c Orgljarska šola v Celju. E javnemu izpitu 86 je T tukajšnji orgljaraki šoli javilo devet gospodov, med temi eden iz Trata. Eer so vsi veači glasbeniki in zmožni obeh deželnih jezikov, ae vsled lepega vedenja č. g. župnikom toplo priporočajo. Dan skušnje ae obvesti, kakor bode določil prečastiti knezoskofiaki ordinarijat v Mariboru. Novi nčenci se aprejemajo do 15. aeptembra tega leta. Vodstvo. c Dobrna pri Celju. Dobili amo v roke razsodbo c. kr. okrajnega sodiSča v Celju z dne 27. okt.1905 U VI 930/5, ki pravi, da je Pintar Frano izZavrha bil kaznovan zavoljo prestopka tatvine po § 460 k. z. Pintar Fraac iz Zavrha je načelnik krajnega aolakega sveta na Dobrni. Voljea je bil takrat, ko je se bil Slovenec. Pintar Fraac iz Zavrha je bil pri zadajih državnozborakib volitvah nd volilae komisije, ^izvoijen" od komisarja nadnčitelja Voglarja, ki je volil vse tri nde, katere ima pravico roliti, izmed .aemskib" volilcev. Pintar Fraac iz Zavrba je odborniaki nameataik občinskega odbora na Dobrni, voljen aicer od alovenske večine, ker je ae le na dan volitve skočil v nemčuraki tabor. Pričakujemo, da Pintar Franc iz Zavrha takoj odatopi kot načelnik ia nd krajnega aolskega aveta ter odlozi takoj odbornisko namestništvo občinakega odbora oa Djbrni. Za komisijo pri volitvah pa ae — priporoča! Čakamo 14 dni, potem začnemo! c Dobrna pri Celju. Par beacdi o zadnji volitvi. Oj! to je bil smeh v nedeljo pred vohtvijo! Cela Dobrna v Vračkovih lepakih: rnmenih ia belih, slovenskih in nemskih. Poaebao so se odlikovala poalopja — deželaih toplic. Seveda bodemo v deželnem zbora vprašali deželni odbor, kdo je dal dovoljenje, da se aa dtželne hiše a čevljarskim npopom" mažejo aemčnrski lepaki in toponoči. Poštar Gol je dobil teh lepakov menda cel vagon, toliko jih je bilo. Ear jib niso prilepili, ae bodo porabili za steljo. Nemčnrji so jih nosili domu cele kupe. Pa nemčurako veselje ni trajalo dolgo. Ni miaila trra in vae je bilo v — franžab. Bledi ia neni so gledali aemčurji, kako so slovenske roke mnčkale nkmeta" Wratschka. Ia ta igra je trpela do torka. A vai lepaki aiao spravili na volišče več kakor 31 nemčnrjev. Slovenskih glaaov je bilo 204. Vaeh volilcev je nekaj čez 300. Na prizadevanje Golovo ae je vdeležila pesčica nemčurjev volitve, drngače bi jih ne prišlo niti 10. * Vidi ae, da ao mnogi postali zopet pametai in nočejo veČ na nemčuraki lim. Cudili 8bio se pa Nemcu Heisseabergerjn, da 86 je udeležil volitve proti Slovencem. Mož je krčmar na Dobrai in ima tudi v najem deželno restavracijo v toplicab. Če ai je mislil a tem pridobiti goste, ae je motil; da ai je pa odbil zavedne Slovence, vemo za gotovo. Da je prejsnji Bpolicaja Jernej Gnzej po domače Enzman, oče Janeza Guzeja, hotel glasovati drakrat za Vračka, omeaimo le mimogrede; večjega pomena je, da je Oroael Bloveaskemu volilcu strgal izkazaico in glasovaico in obe vrgel proč, kar ae je pa vae lepo vzelo na — protokol od volilne komiaije. Je že tako! Danalnji čaai ni»o več taki, da bi ae kdo bal — bogatib ljudi! Pri atetjn glasovaic je vzbndila velik krobot srlasovnica, ki se je glasila na ine doktor Franc Wratacbko; ena pa je imela preaneto pametao pripombo z besedami: jaz prosim Franc Wratachko. So pač Baklšni" nekateri nemčurji na Dobrni; mipa pravimo, zahiti kakor kolje v plotn. Sedaj pa je veliko veaelje nad alovensko zmago in slovengki volilci povprašujemo: Eje imajo nemčurji svojega poslanca?! c Laško. 0 Mariji Kokotec vMarijiGradec 86 je poročalo, da je zbolela na otrpnenju tilnika. Žena je pa minoli teden nmrla ter se je pri raztelesenju dognalo, da ni imela te bolezai. c Poročil ae je dne 11. t. m. v Petrovčah g. aotarski kandidat Milan Detiček iz Celja z gdč. Miako Bergman, hčerko zdravnika g. dr. Bergmana v Žalcn. c Polzela. Med nevibto 2. t. m. je atrela udarila v zvonik žnpne cerkve. Upognila je križ, vodilno žico atopila ter zdrobila nekaj aip. Tadi sipe na bližnjih hišah je zdrobilo. c Vransko. Gospodje, zakaj ste tako neljnbeznivo, celo krivičao ravnali z aekaterimi, ki so imeli pravico voliti? Nekaterim ate poalali ali samo izkazaico ali pa aamo glaaovaico. Saj ate menda zaali, občioBki gospodje, da je eno kakor drugo pomaajkljivo. Cemn ate naa mučili? Bodete pri naaem davkoplačevanju tudi tako povrani ? In kakšne ljndi ste imeli pri raznašanju liatkov, ki ao rekli nekomu v Brcah: MJoj, vaie cegelce 8em pa lzgubil11. Mesto da ate poslali liateke hromim, ki ne morejo na voliafie, bi je oakrbeli raji ae zdravim in dobrim kmetom, ki bi radi volili, seveda Rebeka gotovo ne. Še v imenik jih niste vpisali, dočim jib vendar niste mogli prezreti. Jaz sem bil trikrat y občinaki hisi, da me vpiiejo med volilce in dajo v roko potrebae reči ia pravočasno. Prvokrat je bilo: »Niinamo yeč listkov, v nedeljo pridite". V nedeljo sterekli: BNii-aš pravice voliti". In tako je bilo na daa volitre, ko sem se brez spričevala skliceval na vso komisijo, ki me pozna dobro. Eo bi bil poprej vedel, kako nameravate, g. občinski tajnik vranski, vi voliti, bi vam kaj povedal, da bi me pomnili. Vi se se učite postav! Vsaj toliko ae naučite, da če se boate kedaj komiaar ˇ drngi občini, ne amete se zmeaiti z vranskim koBusarjein, da bi ta vaša listeka vtaknil v žep in potem oddal. Zvedel sem, da ae je veadar pozneje ¦toral odstraaiti. To so vam bili komisarji! 3' Užaljeai mladeaič. c Vransko. Umrla je dae 8. t. m. goapa Ludovika pl. Schildenfeld t 68 letn. c Vranski okrajni zastop je pri plenarai seji dne 7. junija poleg drugih običajnib točk tudi imel točko o aolakib verskih vajab. Soglasno je zahterai, da se dosedaaje verske vaje v solab, postavno zankazaue, aikakor ne zmanjšajo. Točka je prisla v razpravo na vabilo okr. zaatopa okolica Gradec, koji bi rad verske vaje poplitvil oziroma odpravil. Nadalje je sklenil zastop, da se pri dež. solakem avetu prosi, naj bi se aolski pouk nepretrgoma delil dopoladne, da bi kmečki otroci, tndi oddaljeni, imeli doma avoje koailce, in bi vaaj popoludne svojim močem primerno delo doma opravljali, ker kmečkemu atanu delavcev tako občutljivo primanjknje. Ponk se pri tem naj ne zmanjšuje, a naj ae vzlasti zadnje solska leta poaebao na kmetijake panoge ozira. Temeljito brati, piaati in račuaati za prihodno življenje se naj vadijo v šolah na deželi, da se na tej podlagi nadaljna samoizobrazba polajaa. V tem smislu bi aaj občine po prvem oktobrn proaaje poslale dež. šol. sveta in dež. poalaace na to opozorile. c Mozirje. Na dopia, katerega je prinesel z dne 10. jnnija 1906 znani ptnjaki B6tajerctt o meni ia moji materi, aploh ae odgovarjam, ker BŠtajerc" aploh, pa tndi yai mozirski nemčurski liberalci, ki imajo naročenega B6tajercaa in ki dopianjejo v wŠtajerca", me ae morejo žaliti in ker ^Štajercu" itak nobeden trezea človek ne verjame. Samo to izjavim, da imennjem dotičnega dopisaika oziroma dopisaike (neodvisne volilce, kakor ao se podpiaali) aesramne lažnike in obrekovalce, dokler ne pridejo očitno s svojimi imeni na dan. Potem pa ne bom jaz govoril, ampak govorila bo občina, govorili bodo zavedni narodni volilci, ki aiso sli tem aemčnrskim liberaloem kljnb njihovemn hndenra pritiaku na limance. In tudi to izjavim, da, 6eravne je dandaaes Mozirje razkričano daleč na okrog, toda tako podlega, negramnega ia lažnjivega dopisa nisem aikdar pričakoval iz nekdaj tako olikanega, zavednega in tako narodnega Mozirja. Žal, da pri tem veliko trpi ngled nekaterih se zavednib, paštenih in ae v reanici narodnih tržaaov, ki ae me trobijo v ^ŠUjerčev" in BNarodoy" rog. Toliko torej v mojo in moje matere obrambo. Mozirje, dae 11. junija 1906. Ferdinand Žgank, kaplan. c Iz mozirske okolice. Čeravao vse, kar leze ia gre pod komaado ^Sloveaskega Naroda" in nPtnjakega poštenjaka". od nGroznega" krčmarja do rudeče arajce ia do Tagespoštaega aaročnika — , se, pravimo, ae je prizadevalo, da bi mozirako občiao, zlaati pa trg Mozirje pred javnostjo osramotilo, ter njima pritisnilo pečet bodisi izdajstra, bodisi aarodnega greba nealoge, veadar amo zmagali z večino, katere ne bi aihče pričakoval. Mozirski kmetje, vi ste rešili čaat Mozirja, hvala vam, slava vam! Tndi vi tržaai, ki ste ostali zvesti alovecski zastavi, vkljub zasramovanjn, čaatvam! Ločani, Dobroveljčani, kaj takega pa ae ne, kar Mozirje stoji. Vae vai občudnje! Dr. Eoroica so, čnjte, aeali pred aeboj, in prepevaje nHej Slovani" ao sli na voliače zaEoroaca. Zivelil Vi nasprotniki! Mi vas poznamo, vam bo žal, nam pa ne! Mozirski občaa. c Iz Gornje Savinjske doline. Volitve ao se izvrsile kakor je bilo pričakovati — z velikanskim porazom tiatih, ki ao, bodisi iz osebnega nasprotstva, bodisi iz sovrastva do črne snknje zatajili slovenako zastavo. Edor je deloval za Rebeka — je delal za Vračkota. Slovenski kmet, ki si pnatil svoje delo — da ai izpolail avojo Darodno dolžnost, zapomni ai, kdo je delal. zoper t^be. Agitacija je bila od nasprotae atrani aečnvena. To pa je nase kmete se bolj navdušilo. Da smo v Rečici tako aijajno zmagali, gre bvala zlasti nekaterim trgovcem iz te občine. Edo je delalal za Vračka, vemo, in prisel bo čaa, da bodo zvedela to tadi knežja naesa. c Dol pri Hrastniku. Dva pomenljiva pogreba amo imeli pretečene biakostne praznike. V ponedeljek popoldne smo apremili k večnemu počitkn ponesrečenega delavca Matevža Čeperlin, katerega je zasnl podzemeljski ogenj v braatniakih premogokopnih rovih. Nearečnež je takorekoč živ zgorel. Od njegovib oatankov so našli Ie kupček ožganih kosti, katere bo preaesli na dolsko pokopalisče ia tam pokopali. Ponearečenec je bil mlad udovec ter zapušča dvoje nepreakrbljeaih sirot. V torek zjntraj amo pa pri Sv. tŠtefanu izročili v bladno krilo zemlje pridno in pobožno deklico Frančiako Sršen. Nemila amrt ji je pretrgala rahlo nit življenja v cvetju mladih let, v aajlepsi dobi ajenega življenja. Bila je vse dni življeaja pridna in pobožna deklica. Počivaj v miru! BrežišM okraj. b Pol. drnštvo BSavaM v Brežicah priredi 24. t. m. javai ljadski shod v Kapelah ob Sotli. b Brežice. Velika nesreča se je zgodila dne 5. jnnija v Brežicah pri zgradbi mostn čez Savo in Erko. Earl Jeritsch, kljnčavaičar pri tvrdki Wagner, je ob 3. popoldae pregledoval aeka kljnčavaičaraka dela na oboku železnega mosta in je pri tem omahnil, izgnbil ravnotežje ter padel tako nesrečno na spodnje traverze, da je obležal na mtstn mrtev. Zapusča mlado vdovo in eaega aepreskrbljenega otroka. b Brežiški Slovenci so na protestnem sboda dne 9. t. m., sklicanem od dr. Ivana Beakovič, aklenili oBter protest zoper dogodke ob bipkostni alavaoati, osaovalilokalni nNarodni svet", sklenili oanovati lokalni tednik BPosavska straža", izbajajoč v Zadružni tiskarni na Erškem z aarodnoradikalaim in gospodarskim programom, in sklenili osnovati stavbiasko zadrugo nLastni Dom", katere osaovalni občai zbor ae vrai 16. t. m. ob 8. uri zvtčer v Brežicah. Jeseni ae aajbrže skliče velik ljudski tabor v bliiino Brežic. b »Brežiški Sokol" priredi 14. t. m. poš izlet aa Bizeljsko, javno teloyadbo in ljndako veselico. b Sokolska slavnost v Brežicah dne 3. in 4. jnnija povodom razvitja in blagoslovljenja zastave je izpadla nad vse veličaatuo. Zbralo se je nad 400 slovenakih, brvaških in srbakih sokolov ia na tisoče ljndstva. Na vaeh poatajah od Zidaaega moata bo bili alovenski Sokoli oavdaaeao pozdravljaai, posebno prisrčen pa je bil sprejem v Brežicah na kolodvorn, odkoder ao odkorakala vsa drustva z godbo na čela in z raivitimi zastavami y meato. Ob 5. popoldne se je vrsil obžni zbor BSokobjke zvese" ia volitev odbora; kot zvezni etarosta je bil izvoljen dr. Ravnihar, podstaroata dr. Rybaf, načelnik dr. Muraik, tajnik Bogumil Kajzel, blagajnik Veael. Zrečer je bil na čast došlim gostom v veliki dvoraai nNarodnega doma" koncert. Igrala je ljubljaaska drnatvena godba in prepaval mesani zbor brežiski pod vodstvom g. mestnega žnpnika Meaičeka. Navzoči so zlasti petje z zaaimanjem poslnšali ia bnrno pozdravljali pevski zbor. Biakostni ponedeljek dopoldne bo odkorakala vaa navzoča sokolaka društva na kolodvor k sprejemu brraškib in srbskih Sokolov. Navdušeno je pozdraTil Hryate in Srbe g. Btarosta dr. Strasek, odzdravil je v imenu hrvaškib Sokolov g. dr. Car in y imenn srbskib Sokolov g. dr. Stojanorič. Impozanten je bil sprevod, katerega je otvorila kavalkada domačih slovenskih mladeaičev. Potem se je vršila na vrtu nNarodnega doma" alovesnost razvitja ia blagoslovljenja zastave. Oivoril je slovesaost g. starosta dr. Strašek, ter je podelil besedo podataroati g. Kuneju, ki je v lepem govorn aaydnaeyal k vztrajni Ijnbezni do naroda in aaproml napoaled g. meBtnega žnpnika Masičeka itaj blag«slovi zastavo. Po dovršenem blagoalovljeBJu jo kamica goapa dr. Strašekova razvila zastavo tcr v krepkih besedab. pozivale Sokole, naj čnvajo ta biser. — Med banketom 80 86 sliiali navdušeni govori o bratski slogi med Jngoslovani. Popoldae so odkorakala drnstva z razvitimi zastavami aa vežbalisče k javni telovadbi. Že med prostimi vajami je začelo močno deževati, in ao vsled tega izostale vaje na orodju; ravno tako je raorala odpaati tudi velika ljudska veaelica na vežbališča, kjer so sloveaake dame v raznib paviljonih prodajale v korist brežiakega Sokola okrepčila. Pripomniti moramo, da je ves čaa vladal vzoren red, in da 86 mir niti najmaaje ni kalil. Da ni bilo nikaklnih izgredov, zahvaliti se je zavednoBti vseh Sloveacev. ki ao vaa izzivanja od strani nemškntarjev z zaničevanjem prezirali. S!ava ia čast Slovencem in goatom, da so ohraoili tako mirno kri in stem pripomogli, da se je slavnost tako dostojno zvrsila!! b Videm. Janez Ivačič, 21 let atar, kmečki sin iz Stare vasi, občina Videm, je bil 3. t. m. pop. z lovskim paznikom Fr. Eoritaikom na lovn. Koritnik je prepustil svojo pniko Ivačiču, naj bi streljal vrane, sam pa je sel plačat nekega delavca za delo prejšnjega tedna. Eo Ivačič čaka tako z aapetim petelim na vrane, vidi, da gre po pespoti ajegova nečakinja, a katero je imel nekaj rodbinskega govoriti; gre torej k nji, ae vatavi, opre ae na cev pnske ia se začne pogovarjati z nečakinjo Antonijo Znpančič. Petelin ae je na neznaa naSin sprožil, in ves strel jt zadel Ivačiča v praa pod deBaim ramenom. Ivačič se jezgrndilna tlain ta^oj amrl. Koritnik se bo moral zagovarjati zaradi prepustitve omeajenega orožja Ivačičn. Narodno gospodarstvo. Pozor, svinjerejci! Štajeraki deželai odbor daje kmetom, ki 86 pečajo s prešičerejo, 40 y podpodpore za svinjo, ki zboli na rudečici. Na ta način plača posestnik za cepljenje samo sledeče atroike: za sviajo do 25 klg 40 v, do 50 klg 60 v., do 75 kg 80 v, do 100 klg 1 E. Vrhn tega jam6i dežela ae za take cepljene avinje pet mescev. Če aamreč taka svinja y teku pet meaecev na rndečici crkne, se dotičnemu gviaja popolnoma izplača. Svinjerejci, poalnžnjte ae te ugodnoati! Pokličite živinozdravaika, da kar yae avinje v eni vaai cepi, da ma ae bo tieba boditi k posameznikora. Avstrijsko jugoslovansko zadružništvo T 1. 1905. Slovenskih zadrng se je toleto ustanovilo 29, in sicer na Goriakem 3, na Kranjskem 19, na Čtajerskem 4, v Trstn in okolici 3. Teh 29 novib zadrng 86 po poalovnem predmetn porazdeli sledeče: 9 posojilaic, 11 mlekarskih zadrng, 1 viaorejska zadrnga, 2 traaičarski zadrugi, 1 sadjaraka in možtarska zadruga, 1 obrtno gospodarako drustvo, 1 kmetijgko društvo, 1 konznmno (ia posojilao) društvo, 1 čipkaraka zadroga, 1 tiakarna, 1 zveza. Ranao ob rami bodijo s alovenakimi zadrngami hrvaike zadroge; teh se je nstanovilo v letn 1905 27 ia sicer y Istri 11, y Dalmaciji 16. Od teh 28 zadrng je 9 posojilnic, 4 gospodarake zadrnge, 9 konznmmh zadrug, 1 mlinarska zadroga, 2 oljaraki zadingi, 1 čebelarska »adraga, 1 zadrnga postreačekov, 1 zadrnga težakov. V Dalmaciji so se vrh tega uatanorilo 3 srbske kmetijake zadrnge. Vseb Blovenakih zadrug bilo je koncem leta 1905 že 496 in sicer na Gonskem 80, v Istri 11, na Koroskem 31, na Eranjskem 248, aa Štajerskem 105, v Trstu in okolici 21. Hrvaakih zadrug bilo je koncem leta 1905 240 in licer y Istri 59, v Dalmaoiji 81 — vrh tega jc bilo koncem leta v Dalmaciji 17 srbakih zadrng. Vseh slovanakih zadrug na avstrijskem jugu bilo je torej koncem leta 1905 — 653. — Nase slovenske zadrnge porazdelimo sledeče: Na slovenskem: GorlSkg Istra KoroSko Kranjsko Štajer. Trst z «k, Skup. Posojilnice Mlekarok* zadr. Eikorejike „ Vinorejske B Trsni&artke „ 3adjarske „ Kmetij. druStva Hmeljarske zadr. Zeljarske „ Obrtne , grojaiike , Cevljarske Mizarske , Opekarike tfipkarske Zrebljank* , Sodarske , Sodavi6awk« , Stavbinike Hotelske , EopaliSke Vodovodna Moitovno Tiskain* , Zadr. tez. i. postr. Zvez« 32 4 29 20 1 1 — — — 4 — — — —. — — — — 18 6 2 — — — — — — _ — — t  — — — i « — 1 — — _ — — _ _ — — — — — — —  — 1 — —  — — —  —  — i  1 — — 131 47 — 1 — 1 51 — 1 — — 1 1 — 1 1 1 1 3 —   1 1 1 2 2 56 3 11 2 1 — 28 1 — — — — — — — — — — 1 1 — — — — — 1 2 — — — — — 16 — — 2 — — — — — — — — — — — — — 1 — — 253 72 11 7 1 1 121 1 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 4 2 1 1 1 2 8 4 Sknpaj 80 11 S2 248 105 21 497 Kratko navodilo glede škropljenja trt proti peronospori. 1. Proti peronotpori se skropi najmaaj trikrat na leto. 2. Na tiaoč litrov vode ae Tzame 1 kg modre galice in 2 kg ngaaenega ali pa 1 kg neugašenega apna; Taako se zaae razatopi in 86 pt tcm zmeaa. Pri tem se ne sme rabiti železna posoda ali železao orodje. 3. Prvo akropljenje ae vrii takrat, kadar ao mladike zrastle pol metra dolge; to je najpozneje začetkom meseca junija. 4. Drugo skropljenje ae yrai tri tedne pozneje, tor«j koj po cvetjn. 5. Tretje škropljeaje ae vrai štiri tedne po drugem, torej koncem meaeca jnlija. 6. Pri vsakem škropljenju je treba todi grozdje dobro poskropiti in aekaj čaaa poprej mladike privezati. 7. V mokrih, dežeraih poletjih naj ae škropi v krajaih prealedkib, torej v«aj Žtirikrat na leto. 8. Za vaako ikropljenje je treba pripraviti sveio gal;co, ker stara ne nčinkuje. 9. Na anho ali aa zeleno cepljeue trte je treba akropiti kmaln potem, ko so odgnala, in večkrat v kratkih prealedkih. 10. Ce je po škropljenju deževalo, predea se je galica dobro posnšila, je treba škropljeaje kar najhitreje ponoviti. Tobačni ekstrakt, kateri ae rabi za pokoačavanje mrčes na drevjn, se dobi v tabačnih tovarnah za aledečo ceno: 1 klg za 1 60 E, 5 klg 6 E. Kmetijaka druatva ia založoiki ga dobijo ceaeje. Najnovejše novice. Izpit iz štajerske zgodovine ae je vršil na mariboraki gimaaziji dne 9. t. m. popoldne. Izpitu se je pcdvrglo deaet dijakov, ki ao bili vai obdarovani. Prvo darilo svetinji od staj. deželnega odbora ata dohila Strižič Franc iz Makol in Vrečko Joisip iz Z?.bnkovja. Nadaljoa darila ao dobili: Tribnik tretje danlo 20 E od prem. kneza in akofa, Gomzi četrto 1 dnkat od žnpana, Svetina peto 10 K v zlata od g. okrajnega glavarja grofa AttemB, Mozer čtasto 10 K v zlatu od preč. g. prelata H ibovše*?a, Goričan aedmo 10 E v zlatn od č. e. prcf. Zdanšek, ravnatelja kn. skof. deškega acmeai^ča, Eiemenčič oimo 10 E od 6. g. prof. dr. Medveda, deveto Hofl ia deaeto Vertiič, vaaki po eno knjigo. Eakor je razvidno iz imen so vsi raznn enega Sloveaci, kar kaže pridnott naših dijakov. Prva obdarovana sta gojeaca kn. akol. deskega aemeaiača. V Slov. Bistrici priredi novo-uatanoyljena BNarodoa godba" dne 17. t. m. na vrtn Narodnega doma prvi koacert, pri katerem scdeluje tndi slovenjebiatriako pevsko drnstvo. Ta najnovejsi pojav carodaega gibaaja med nami mora vzradostiti vsakega. Ustanovite? BNarodne godbe" je stala veliko trnda in mnogo požrtvovalnosti. Zato pa pričaknjemo, da na8 posetijo na tem prvem javnem nastopn naae narodne godbe vai rodoljnbi, kojim je ležeče na našem napredkn. Pričaknjemo sosebno mnogostevilen obiak iz alovenskih trgov in vaai domačega okraja, a tndi daljnib naiih aosedov. Začetek koncerta je od 4. nri popoldne. Tedaj v nedeljo v Slovensko Biatrioo! Velikanedelja. (Brzoj ay): V gostilni A. Mikl imajo po nedeljah in praznikih ormožki pragermani (Praydič, Veselič itd.) redne pevske vaje v aemskih jodlerib, »gflt* pa si redno zabelijo z ,Wacbt am Rhoin" in klici nHeil Mikl!" 0 srečaa fara! Značajnovič. Žikaree. Umrl je tnkaj spoatovani Jožef Olc, podomače Bratec. Pogreba dne 9. jnnija k Sv. Barbari se je ndeleiil občinski odbor. Bodi ma zemljica lahka! Velika skupščina družbe sy. Girila in Metoda bo letcs v Logatcu na Kranjakem.