Lelo Will., štev. C43 Celje, torek 28. decembra C926. Poštnina plačana v gotouini. lzha|a v torek, Četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20*—. Poeameina ötevEika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Nb"4 DOBA Uredniitvo in upravništvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglati po tarifu. Telefon int. štev. 65. Prihcdnja številka izide | v četrtek, dne 30. t. m. kot novolelna stevilka v vecjem obsegu. Nova vlada. Celje, 27. decembra. Na sveti večer smo d'obi'li za božič- ne praznike novo vl'ado. Vlada za pra- vo ni nova, ker je bi'l le obnovljen re- žitn RR s to odino važno izpremembo, da imanio sedaj na krmiilu kar dva ge- nerala naenkrat. Značilno je, da je bila dne 24. t. in., že sestavljena vlada Radi- kali-Radič-Korošec, a se je zvečer bom- bin acija razbila: Slovemska ljudska stranka je bila izlocena in Puclja so iz- rinili radilcevci saimi. Pra.vijo, da je to izpreinemibo v naglici naknadno povz- ročil dr. Milaii Srskiič Miniilstr.ska i'ilsta vsebirjo sled era imena.: Nikola Uzunovic, predsedstvo; armij.ski; general Stevo Hadživ, voj- ska in mornarica; Milorad Vujičič, vere; Mim Trifimoinč, prosveta; dr. Slavko Milelic, nar. zdravjt; Boza Maksimovič, notranje za- deve; Pnvle Radio, agrarna reforma; inž. Avgust Kosittic, gradjevi/ne; dr. Benjamin Super ina, poste; dr. Ivan Kmjac, trlgovina in indu- strija; dr. Ninko Perm, zunan.ie zadevo; dr. Bogdan Marko vie, finance; armijski general Sveiislav Miln savljevič, promet; Milan Simonovič, šume in rudp; dr. Vcwja Jovanovic, izenaetnje z-iikuiov; dr. Milan Srskic. pravda. Porjopnivreda in socijalna politi- ; ka ste ostali' nezasedeni. Prvi resor za- j stopa dr. Vasa Jovanovic, drugi pa Mi- ; Ian Simonovič. ^^ j V petek ob tri eetrt na ena.jst po ; noči so niimi/stri v avdijenci na dvoru ! položilii prisego. Prej pa so se vos dan j vršila pogajanja mod radikali, radi- čevci in klerikalci. Težkoče so bile veli- ke, ker so radikali zahtevali od kleri- ; kalcev vse mogoee koncesije. Program j dela pa bi- bid oni režima RR iz leta ; 1925. Zase pa so klerikalci zopet zahte- : vali gospodstvo v Sloveniji, radi Cesar so se sprli z radicevci iin posredno z radikali. Kaki so vzroki, da je bil izlo- een tudii minister Pucelj, je neizvestno. Gotovo pa je, da ga radicevci niso ni- koli kaj radi gledali. Sploh pa je glav- no vpraisanje tuidi ]jri sestavi te vlade bido vprasanje aseb. Mnogo preglaviee je delala radi- kalem Mstnica zunanjega miniistra. Hoteli so ga imeti na vsak način, a kdo bL naj bil? In ta.ko je priisi'o, da je do- sedan ji finančni niiiniuster dr. Perič mo- ral prevzeti zunamji resor, docim so fi- nančno mi,nistrt>tvo izrocili gen. rav- natelju Hipotekarne banke, dr. Bog- danu Mairkovicu. Najbolj pomenibno vprasanj'G pa je bilo pokrenjen.o, ko je Uzunovic positavil zabtevo, da se resoi4 mdtnistristva saobracaja mili.tarizira ter se za miimistra postavi armiijski general Svetislav Milosavljevič. Ta ka.ndidatu- ra je vzbudi'la naij-vecjo sen'zacijio, ker je znano, da je Radiceva stranka tega general a svoj čas radi njegove odloe- nosti proti njenemu delovanjiu na.jvec napadala. V ostaLem je general Milo- savjijevič znaiii kot odliicen vojaški »^tro- kovnjak v prometniih vprašanjiih. Nič manj. poniiMiifbno je, da je Uziiiiioviic re- prezentiral za mitnistra vojne in raor- narice ki-aljievega adjutant a generala Steva Hadžica, katerega vloga v Uavi- dovič-Koroščevi vladi je zna,na in.« ka- terega vstopom v kabinet je še posebej podtirtan provizorični značaj vlade. Danes dopoldne se jie vršila prva seja miinMreke&a sveta, na kateri so se novi ministri med seboj predstavili in spoznali. Predsodniik vlaide g. Uzunovic je referiral o krizi vlade. Nato so bile izvršene še nekatere formalnositi. Mi- niistri podajo zvečer žurnalistom svoje izjave. Opaziti jo bilo med njiimi mmo- go optiiniznia. Vlada Lzjavlja, da .^ skupščina sestane po praviosla.viiih bo- žičnih prazniikih. Mekatori so izrekli. nado, da vstopi v vlaido, kjer sta dva res or a nozasedena, tudi skupina dr. Korošca, verudai* pa j,e to zelo never- jetnio. Klerikalci namreč za se izjavlja- jo, da je tej vladi sojeno le kratko živ- ljienje in da jim prijatelji iz Slovenije svetujejo naj ne gredo v vlado. Vidi se pa, da bi bil tudi brez teh nasvetov vs'top v kako trajnejšo vlado težek. Ostala opozicija s sestavo vlade ni neposredno priizadet.a. Vendar pa sta njena voditelja Davidovic in Pribic'e- vic izjaviJa svoj-o zacu;den,je radi gene- rala pri prometu, Kajti bali se je, da bi se vse preveč navadilii delati z ge- neral'i. Poiiiika p PANEVROPA IN DRUŽBA NA- R0D0V. Glavni tajnik IJrmzbe narodov Sir Eric Drummond je poslal predsed- niku panevropske zveze CoudeinJioA-e- Kalergiju pismo, v katerem mu sporo- ca, da bo tajiiištvo ženevske organ.iiza- cije skrbelo za vzdrževanje stalnih sti- kov med Druzbo narodov in med pan- evropsko zveizo. — Drugi panevropski kongre« se bo vršil! meseca oktobra 1927 v Bruisftiii. p V0JAŠKA MOC ITALIJE. — Francaski listi se zelo bavijo z močjo italijaiiske a.rinade. Leta 1914. je - • pravijo — italijanska vojska štela 240 tifeoč moč iin 2400 častnikov v aktivni sluibi. Te številke se niso do leta 1926. bistveno spreme.nile. ŠtevMo orožnikov pa, ki jih je bilo lela 1914. 25.000, je sedaj naraslo na 05.000. Kolonijahio čete, ki so stele 10.000 mož, so bile oja- cene tako da šiejiejio sedaj 50,(XX) mož. Pol eg tega pa je fa.sisti.cna. vlada uista- novilia šo nave vojaške organiizacije, ka- kor na prkner aeronavtiko, ki. steje 18.000 mož, in fašisticno mil'iico, katera ra:zpola!ga z 200 do 250.0(X) mož, ki jih režiui lahko takoj motbilizira. Tudi se- danja. italijanska vojna mornarica 6 svojiini 48.000 niožini je mno'go priido- bila na moči v priimeru z onimi iz leta 1924. Kar se tonaže tiče, je italijanska vojna mornartca močnejiša od fra.nco- ske. Aerona.vtika razi)olalga že sedaj s 1200 letali in 100 eskadrilami. Tekom dveh let pa bo imela že 2(X)0 letal in zrakoplovov ter 180 o.skadril. — ltalija ]Da se no zadovoljujio samo s stevi-lloni bojevnikov iai z njihovo morahio silo, marveč posveča svojo pažnjo tudi izbi- ri vojne.ga materijala. Poljsko topni- stvo, ki je oboroženo s francoskiani to- povi od 75 mm, je brezhibno. Nov m;i- terijal za težko in poljv'iko topništvo se sedaj preskuša. V Italiji sedaj tudi pre- skušajo nov tip strojne puske za peho- to. Tudi razpolozoinijc med vojaštvom je boljše kakor je bilo svoj cas. Vendar je pa dejstvo, da ltalija nima suirovin, kar bi v slučaju vojne zelo občutila. p ALRANSKE ZMEDE. >Vrcmc« poroca iiz Skadra, da je skaderski skof proglasiil anatemo nad vsemi poslanci tiran.ske.ga pasrlamenta, ki so glasovaFi za italijamsko-alban.ski pakt. Ta pakt pomeni po mnienjn skaderskega škofa konoc ai'bainske neodvisnos»ti. Proglas je niapraviil na vso albanwko javnost agromen v.tis in priičakujejo se važno posledice. Po verodostojni informa-cijii iiz Tirane je predsednik albanske repu- blike Aliined beg Zogu za.gnozil poslan- cem tiranskega parlamenta, da jih po- čaka na stopnic&h z žandarji, ako bodo gla»sovali protii. — Pred božičem so kro- zilo v Draeu goviprice, da predsednik albaaiske repuWike, Alinied beg Zogu, na drugo obletn:ico svojoga zmagoviite- ga pohoda v Tirano (dne 24. deeem- bra) progliasi kneževiino Albanijio in da kneževisko lnesto zasede sain s svojo rodbino. Ahmetl beg Zogu se je prese- lil v novo palačo na gričku poleg Dra- ča, kjeo* je nekoč stafa vila Esad paše, a za kneza se le ni proglasitl. p ZA REVIZIJO VOJNIH DOL- GOV. Štii-ideset profesorjev univerze v Kolumbiji je objavdlo maniifest, v kate- rean uigotavljajo, da Združene države j ne raÄumejio najporov Evrope za sye- I to\iii mir, in priporocajo Zdntzenim državam, da rzpremene svoje stališče glede evropskih doligov. Manifest pred- iaiga, naj bi se sestala mednarodna konferenca, da ponovnio prouci vpra- šanje vojinih dolgov in reparacij, upo- stevajoč poliitični, trgovski in kidu.strij- ski položaj brez .ozira na uispehe Dawe- sovega načrta. Profesorji naglašajo, da je bila evropska svetoviia vojna tudi ainemka vojna iin da Združene država niso dovolj uipostovale liiaterijalnega in moralnega ekviKrai'enta, ki so ga polo- žiili v vojiio njeni evropski zavezniki. Foi'rniula plačilne sposobnoßti je nepra- vična in nepravična je vsa dosedanja ureditev vprasanja vojinih dolgov, kar bodo koncno obču.tili aineriški držav- Ljani, ki plačiijejo davke. Ameri«ka in- tranisingentiTost je izzvala v Evropi ne- varne odmeve. p ANGLIJA IN KiTAJSKA. Po- slanik angle&ke vlade v Pekingu Lamp- son je i'mel več dni trajajoce razgovore z zunanjimi ministrom kantonske vLade Čenom. Aiugleški poslanik je skušal te- kom teh pogajanj propricati Cena, da angleska vlada nikakor ne nasprotuje kitajskenui nacKiionariizmu. Nato je zji- liteval Gen, da pri,zna Aiiiglija kanton- sko vlado kot edino kitajtsko vlado. To je poslanik odklonil, ker bi prknanje v takem obsegu pome,nilo vmesavanje v kitajske razmere. Cen je nato stavil druigo zalitevo, da pristane Velika Bri- tanijia na razveljavljenje vseh staridi S pogodb s Kitajsko in da prične pogaja- ! nja za skleniitev iKovih. Tudi tej zahtevi ni u«tregel angLeški poslanik. Pogaja- ; lija so se torej končala brez uspeha. — 0 sponuMiici angloške vlade glede Ki- Charles Dickens. — Ed. Šimnic. Božičina povoHt v prozi. (A Christmas Carol in Prose.) (Dalje.) Scrooge je povccerjal v svoji jia<- vadni, mračni gostilni. Ko je prečital wse časnike ter si pregnal večer z ob- ricunsko knjiigo, je odšei' domov po- čivat. vStanoval je v sobah, v katerih je prebiival preje nje.gov umrli družabnik. Mra.kötna vrsta sob je bila, v temnem, masivnem poslopju zadaj na dvorisču. Spadalo je tako malo tje, da hi čloAek mivslil, ko je bila še mlaida hiša, se je sla z druginii hišami skrivalnice, se tja zatekla im ni našla več iizhoda. Sedaj je bila seveda stara in dovolj mraena. Razun Scroogea ni stanoval nihee v njcj, ker so bile vse ostaJe sobe dane kot pop^ovni lokali v najem. Dvorišče je bilo tako temno, da je moral še celo vScrooge, ki je poznal vsak kamen, z rokami tipati okoli sebe. MegJa in mrz- lina sta tako oblegali stare, črne liikšne duiri, da bi človek skoro verjel, genij vremena sedi na pragu v žalostnem razmisljatrijiu. — Istina je, da trkalo na vratih, ki je bilo zelo vcl'iko, ni imelo ničesar poizornost vzbujajočega na se- bi. Tudi je istina, da ga je Scrooge zve- cer in zjutraj vos ca.s, odkar je tarn sta- noval, videl. Dalje, da je Scrooge iniel omega, kar ianenujemo fantazijo, tako nut'Lo, kakor le katerikoli človek v lon- don^kem City, še celo — kar ni malo — vštevši magiistrat, svetnike in cehe. Upoštevati moramo, da Scrooge ni več mislil na Marleya, odkar je svojega pred sedmimi leti uimrlega d-ružahnika to popoldne zadnjikrat omeniL Sedaj naj mi pa kdo, kdor more razloži, kako se je nakljucilo, da ni Scrooge, ko je vtaknil ključ v duri v klju.čavnico, v trkalu, ki se ni medtem nič spremenilo, videl trkalo, marveč Marleyev obraz. Da, Marleyev obraz. Ni bil v neprodiir-¦ ni temi, kakor drugo na dvonšču, am- : pak se je grozljiivo neprijetno svetilo, kakor gnilii jastog v temni kleli. Ni bil jezen ali divji, temveč je gledal Scroo- gea, kakor ga je navadno gl'e.lal s po^ šastniimi očali, na pošastnem čeiu. Las- je so bili čudno dvignjeni kakor vsled sape ali vročega zraka in čeprav jo imol oči široko odprte, se vendar niso premikale. To in. njegova prstena bar- va sta ga delala grozotrtega. Vendar je bila ta grozota ne toliko odvisna od obraza in Lzven njegove moči, kakor del njegovega lastnega izraza. — Ko je Scrooge to prikazen natancneje pogle^ dal, je bila zopet trkalo. — Ako bi hoteli rcci, da ni bil osupljen, al'i da ni nje- gova kri zavaloviJa, bi lagaM. Prijel je z roko za kljiič ki ga je spustil, ga krcpko zavrtil, vstopil in prižgal svečo. Vendar je res obstal v trenotni. neod- ločnosti in res previdno pogledal nazaj, kakor bi priiöakovaf, da ga bo Marley- i eva kila v veži presenotila. Vendar ni bilo Jiičesar za durini razun vijakov in vijakovih matic, ki so držali trkaio. Rekel je: »Pa, pa!« in zaloputnil duri. Zvok je zabobmel po vsej hiši kakor grom. Iz vsako sobe in vsakoga soda j v kleteJi viniskega trgovea spödaj je po- j sebej odmevalo. Scrooge ni bil mož, da j bi ga odmev prestrasil. Vrata je moč- | no zaklenil, sei skozi vezo in po stop- nicah navzgor, da celo počasi in poto- ma je osnažil svočo. Ne trdim tja v en dan, ako recem, ! da bi se lahko šosterovprežo.n voz, peljal ! po starih, dobrih stopnicah, temvec s premisrekom, da bi spravili lahko mr- liški voz po (Jnih stopnicah iii bi ga pn- ; sta\ili povprek, z ojnieo proti zidu ter I vrali proti držajai in prav lahko hi šlo. ' Dovolj so bile široke in še bi bil prazni prcstor. To je najibrže povzročilo, zakaj je m.islil Scrooge, da vidi v temi prod scboj premikajoci se mrliski voz. Pol tucata uli.cnih plinovih svetilk no bi vože prevec razsvetlilo in tako si lahko mkslimo, da je bila pri Scroogeovi lo- jeni razsvetljavi precej temna. Scrooge je sel po vstopn.ieah ter se ni najmanj brigal za to. Tern a je poceni in Scroo- ge jo je imel rad. Toda predno je Z3- i klen.il svoja težka vrata, je šel skozi v rodu. Obraz je imel še ravno dovolj svež v spominu, da je to storil name- ; noma — izba, spalnijca, brkljarnica, vse je bilo v redu, Nobeden pod mizo, nobeden pod zofo; sfaboten ogonj na rešetki; žlica in piskerc ])ripravljena, mala kozica z ovisenim mocnikom (Scrooge je imel nainreč nahod) na komnovem pomolku. Nihce pod po- stoljo, nihce v stenski omari, niihčo v njegovi sumljivo dišeči ponočni halji. Brkljarnica kakor po navadi. Stara re- šetka, stari cevllji, dve koeari za riibe, umivaln.ik na treh nogah in grebača. — Zadovoljen je zaprl vrata in jih za- klon.il; da, zaklenil jih je dvakrat, kar ni bi'la njegova navada. Tako zavaro- van proti napadu, je odpef trdo ovrat- nico, obi ekel nočno haljo in copate, po- kril na glavo nočno čepiico in se vsedel k ognju, da bi zavžil ovseni močnik. Ogenj je bil res slaboton, ne za ta- ko pronko mrzlo noc. Moral s^ je biiŽje k ognju vsesti in ždeti nad njim, prod- no je mogcl iizvabiti poščici goriva naj- manjšo toploto. Komen je bil star, po- ,sta\ii ga je pred davnim časom neki holandski trgovoc tor krog in krog vložen s čudnimi holandskimi opločni- camj, ki so razlagaie sveto pismo v po- dobah. Tu so bili Kajni in Abli, Fara- onove hcere, kraljice iiz Sabe, nebeški sell, ki so If-.tali po zraku na oblokili. Abrahami. Btlzaza.ji, apostoli, ki so jadrali po movju v skodelicah za oma- ko — na stotine podob, ki bi mikale r.jegove misli in vendar je prižel obraz onega sedem let mrtvega Marleya, ka- St ran 2______ »NOVA DOB A« Štev. 143; tajiske, ki je bita predana 18. t. m. v proucevanje velesilam, je priišlo povo- dom inte,rpelacije na belgi.jfskeiga zuna- njega miniištra Va.riiclervel.dcja 0 politi ei- nem položaju na Kkajiskem do zivalme razprave. Vand-eryeid« je odbgovoril, da so se povodonT^zMljijiili, raxpraV y 2e- nevi izjavile vse inures ijpaiire' vpl.psile.na Kitajskem proti politiki v -ijä v kitaj.ske notra.iijo razmere. \ ..,ij,::a an- gleške spomeniic.e: je bila'ie priobčena belgijski vlaidi. »Ne morem vam dati-«, je nadaljeval Va.ndervel'de. »nikakih natančneJKih podatkov 0 vsebini note, toda predlogi kažejo, da je . aimglaska vlada prežeta z dubom nuirovno in kon- cilitjVin.lne politiko in da želi pOidpirati kitajske naci jonal.no a:spira<":ijo. Angli- ja apelka na soJidairnost dirmgih držav ne z .nanien/om, da ost&nejo v veljayi sedanje pogodbe, ampak da se revidU rajio in spraivijo v sklad z upraivieenimi zahtevatni naroda, ki boee. da se ravna ž njim kot!s suverenim in eiiakoprav- nim narodam.« »Prepriiean sem.«, je zakljueil Vandervelde, »da plemeniti apel amigleške vl'ade ne asta.no brez od- zi'va«. : Celjska kronika. c KRALJ - K11STN1 BOTER V GELJU. Pred nekaj dnevr je porodila soproga mesarja in gostilničarjia Fer- dinanda Dečmana v Gelju gospa Anto- nija Dečnian šestnaj,sto dete. Na proš- njo staršev je došla na srezkega pogla- varja v Gelju iz kabinetne pisarne Njo- govega Veličamstva sledeča brzojavka: »Obvestite takoj Ferdimanda in Anto- nijio Dečman v Gelju, Matija Gubčeva ulica 4, da je Nj. Vel. kraJj bla.govolil prevzeti kumstvio nad njuno novoro- jienko. 0 priihodu kraljevega zastopnika bosta pravočasno obvesčena.« — Gospn Antonrja Dečman je stara 41 let, go- spod Decman pa 44 let. Od šestnajst otrok jiiili živi še enajst, šest fantov in pet deklic v starosti od 1 tedna do 13 Let, Staršem iskreno eestRamol c OBRTNIŠKI SESTANEK. V ne- defjo (na 'Stefan ovo) zvečer se je vršil v reslavraiciji NaToclnega d.oma obrtni- ški sestanek. na katerem je bila izro- eena g. Ivanu Rebeku diploma, ki inu jo je poklonila »Splosna zveza obrtnib j zadrug v Maribotu«. Omenjeiia orga- nlzacija je i men ova la go.spoda Rebeka. za njegove zasluge za obrtne organizi- cije svojim iastnim članom in čaMnim predsednikom. Diploma jc delo gosp. Horvati, slikarja v Ljutomeru; ona j»1 krasno ii/.delana, Vecer je pokazal kako priljiibljen je g. Rebek metl obrtn.i.škirni krogi. Gospodu Rebeku cestitamo k z.n- sluržerjomu iMjjiio\aniu in mu zelnuo še obilo uspehov! c REDNI SESTANEK ČLANOV ORG. SDS V GELJU se vrsi vsako sre- do zvečer v khibovi sobi Geljskega do- ma. Začetek razprav točno ob pol de- vetih. c DR. VLADIMIR BREZ0VN1K. Naš rojak iz Vojmika g. dr. Vladimir Brezovnik se je na&elil sedaj ^f Beagra,- du, kjer je otvoril v ulici Milioša Veli- kor palica starcga preroka in je požrl ysc. Ako bi mogla vsaka gladka opfoč- nica, sprva belaiz ne>skladnih kasov njegovih misli, pričarati kako podobo na površje, bi bil gotovo na vsaki sni^- mek glave staroga Marleya. »Neum- no&t!« je rekel Scrooge iin stopica! po sobi. — Ko jie šel park rat sem in tja, se je zopet vsedel. Ko je na-slonil glavr> na slol. je obtical njegov pogled slueajr no na nek em zvoncu, na nekem nerab- \ 1 jenem zvonicu, ki je vise! v sobi ter bil zvezam, zakaj, ne vemo več, s čumnato v gornjem nadstropjiu. Z veliiki.m začu- denjem in nenavadmo, nerazjasnjeno grozo je videl, ko j« tja poigledal, da jo začel zvonec ni'liati. Sprva je ni'hal tiiho. | da se je komaj čul gl'as, potem je pa j zazvon.il glasn0 in vsak zvonec v hiži. To je trajalo kakc pol ali «no min.uto, zdelo se mu je pa kakor ena ura. Zvon- ci so vsi naenkrat prenciliali, kakor sp zaceli. Njim je šledil rožljaioči sum \ gToboko. glioboko spodaj, kakor bi kdo vlekol težko verigo po ¦Rodih v kleteh ' vimiskoga trgovca. S'crooge se je spoin- ; nil, da je cul pripovedovati. kako vie- | čejo strahovi v hišah, kjer strašijo, ve- rige za seboj. — Vrata kteti so se od- prla z bobnec'im glasom, nakar se je 1 sli.šalo ropot gla,sneje v spoidnjili ii.ad- i strop jib, potem je šel gori po stopnica.b naravnost k njegovim vratom. ;— »Vse skvipaj je neumnost!<' jo rekel Scrooge. >Nocem verjeti!« (Dalje pride.) Kam greste na Silvestrovo? V r*st«vraciiskih prostn»ih Ntr, ifoma p »rsfeeSi tamburasko društvo t>DaricüM Si^esfrov večer s piesorn. h kateremü so povabljeni vsi priiattl|i pr jetne zabave. Vstopnyia prosta. Zi telesno okrepčilo bo preskrbljeno v polni nn-ri. Dobra in pristna Uapljca, ^veže pivo, koline, jetrnice, krvavice. vse kar si sice poželi ! Če se hučetri neprisiljeno 7.ay avnti na S Uestrov večer, pr'd;te 1 kega.št. 38 »vojo specijalno kinirgično prakso. Po gimnaziji v Geljiu je študi- ral n,a uniiverzah v Grade 11 in na Du- naju tor je po doktoratu odrinil na vojno. katero je kot politi'cen osiimlje- nec preživel. Po prevratu je bil šef- zdravmk pri momarici v Boki Kotor- ski, potem pa do leta 1920. poveLjnik vojaške bolndce v Gesju, odkader je od- šel v Prago na kliiriko slavnega Ku- kule. kjer je postal asistent. Potem je dr. Breizovnik delal v Franciji na raz- nih klimikah in se vrnil z boga.to praik- »so v Fraigo. Dr. Brezovnik je ]>isal ninogo v strokovne liste v raznih jezi- kiJi. — Našemu občinstvu je g. dr. I3re- zovni'k znain že dolga leta, kajiti kot mlad giitn.na:zijec je že pi sal za nekda- njo coLjsko »Domovrno«, nato pa za »Narodni list«, ilustriraiii narodni ko- ledar in kmec-ki kol'edar. .V našem li.stu je priobčil leta 1919. dolgo vrsto pod- . li.stkov o življeiiijiu sliovenskega. voja.ka v Albaniji leta 19.18. — Odličiveniu ro- jak u in zdravniiiku želimo mnogo irspo- • hov! I c POROKA. Na Stefanavo sta se porociJa v Geljiu gdč. Pavla Omladičeva iz GaJjerja in g. Riha-rd Ratisti*-. urad- nik pri železniški cliirekciji v LjublijianK Bilo srec.no! c RAZDELITEV VISOKOSOLSKE USTANOVE TRGOVGA ANTONA KO- ; LENCA. V weji kuratorija za ustanovo trgovca Antona Kolenca, ki se je vršii- la du.o 22. t. m. so se obravnavafe prcd- i^f^ni prošnje visokošolcev. Vloženib iko posoiilnico (Na- j lodni dom) je vsled splošno znanega njoiuega previdnega in solidnega poslo- vaaija toliik* da ne more \r svojem do,so, naj v roku 5 dni, to je do 30. decembra 1926 ob 12. mri dopoldne naznaiiiijo v pisa.rni sta.n ovanjiskega sodiišča. da se potoguje- jo za eno izmed oznaeenib stanovanj. 1 Kdor se ne zglasi, se siiMitra, da sploh 1 ne reflektira in ne prosi za ta. stanova- Tiija. To iniajo storiti tudi on,i prošnji1- ki, ki so v svojih pi'osnjah navodli, da | se potegujejo za »katerosibodi« stano- j vanje, ali pa, ki so prijasvili kako dru- j go stain avail je, ki pa ji'in ni bilo dode- Ijeno, ker bi sicer ]iri dodoljevamju ne prišli v poštev kot reflektanti. Stran- j ke se opozarjajo, da si vsako stanova- nje pred. prijavo ogledajo. > Razširjajte „Movo Dobo"! , : .. .. ij-ulblges* Hoblva se v v&cLj dobro azortiranLQ kcolonišalniffi irQOv!naL. 1 JViirodii» l>HiikHt¦ fcrodit in dinar Generalni ravnatelj Narodne ban- ke g. Dra^goljub Novakovic se je pred prazniki vrnil s svojega silužbenega potovanjia v Pariz in London, kanxor je bil odpotoval novembra na želijo fi- naiicnega ministra za bančiiimi posli. I Ker je ta pot generalnega ravna- telja götovo utrdita v njogovi fhianč- ni politiki, podaijaino nekaj njegovib izja\r pred odhodoni v tujino. Generalni ra,vnatelj Narodiie ban- ke g. dr. Draigoljiub Novaikovic je ne- davino v razgovoru z in'odn.ikom gaspo- darskega dnevnika »Oko« v Beograxlu na nekatera stavljena vprašaaija poleg drugih odgovorov izjavil: Narodna ba,nka ima kot emisiaski zavüd po zakonu naanen, d.a regii-l'iira obtok novčanic, da sčiti domaioo va.luito in da daje kratkoročne kredite gospo- darjslvu v drža,vi. Naradna bainika more • vpliviati na reguliranje krod/iitniiih ra;z- mer. toda sama nima tega niti za cilj niti ne more regulirati teb razmer po svojie. Razmere kreditnih potreb so mircgo večjie od kroditov. s katerimi banka ra.zj)ola.ga,. Za sodaj iunanio na razpokigo 1.3 do 1.5 milijard diaa^jev, ki jäili banika laliko iizda na kra-tkoro- ceri kredit. In to je seveda v rewn.ici eskomptiranje, ne pa kreditk'anje, ker ni ciilj Narodne banike kreditiramje, tfitmveč reguliranjo obtoka novctank'. Oinenjeno askomptiranje se nuore po seda.njem stanju vršiti kakor receno do 1.5 mil'iijarde dinarjov. Eskompt se more povečali le, ako so poveca pod- loga. in Narodna banka more izda.ti v celem trikrat večjo vrednost od svoje po:liloge. Izdajaaije novcani'c jie vprašanje oproznosti, ker je to vprašarnjie dinar- jo vo vrodnosti in njegove stabLlizacije. To se pravi: Narodna banka lahko iz- da sanio toliko novčanio, kolikor jih obtok l'aliko prenese, ne da bi to ne- 1 iigodin0 v|>1 ivalo na d.inar. Kar se tiče priitožb radi neenake yraizdelitve kreditov po pokrajinah, jo ;g. dr. Novakoviič odločno izja.vil, da so fieo6nOTan<\ Kdor ima praviico na kre- dit. pri Nai'odni banki in nudi. y.aidost- nv, ga-raiiieiie, {lobi ta krodit. Glc^da se .na to, da se daj,e kredit tarn, kjer je stvarna potreba in se n.udi v večji mori tairn, kjer ga bolj ])otrel>ujej(o. Gliede dinar ja jie g. dr. Novak ovič i/javiJ, da jo njeg'ov tecaij stabilizira.n. NJter se dve leti naliaja na istera niivoju iiri se ima nada.lljevati delo v pravcu konsolidaciijo dinarjevega tečaja. Sta- bilizacija jo za sedaj dejanska, a za zakonsko stabilizacijo bo potrebno, da se ta stabilizaciya še n,ekoli(ko let držii iln postaine proizvod nasih gospodar- skih in finančnih prilifc. Cim se bo to zgodi'l'o. bo vpra:sa,nje do.finitiv.no za- konske stabiiliza,cije stvar zakona v .skupščini. Tedaj se bo imoglo proiti na zlato valmto. Dolg pri Narodni banki naša držaiva redno vsako leto odplačujo z deležern pri dob irk u baii-nke in z vso- tami, ki so pred.vidono v to .svrho v dr- žavnem proračumu. Generalni ravnatelj dr. Novakovic je za nadaljovanje sedanje aktivne de- vi'znc poli.liike, oois. doseda.nji rezul'tati so ^-.sekakor zato. Nairodna banka niora intervenira.ti na borzaJi, kjer je struk- tura. našega narodnoga gospodarstva takšna, da je v nekem casu prevec do- viz na razpolago, druigič jiih pa manj- ka.. Tu naistopa Narodna banka. l\i po potrebi kupuijie in prodaja. Po tej poti namerava še za na])ro,i bodvti gos]ind generalni ravnatelj. Po- Posvetovaiiija s krogi aii'gleske Bank of England in francoske Banquc do France so ga v tern utrdiila. UNION ČOKOLADA 4mho IDNBONI LISTNICA. (i. Janlt'o Foster, Celje: Ivor sino radi poinote y nag1'"' uvrs-tili Vaš oglas kot vosciilo'za praznike m novo leto, ob- jaivljaiiLo danes za popravek se entrat Va« tekoči obieajini oigla,s. Štev. 143. . »NOVA DQBA« Stran 3. Kino. MESTNl KINO. Dajnes v p*>hd<> lljek zadnjikrat mohaimetntalni fifm »Crni angel«. V svetovni filiiLsikl pro- dukciji menda ni komada, ki bi v|>re- scya! to veils astno dtlu. "7 ' ' KINO GABERJE. »Crni Orel* se predvaja da.nes poslednjikrat. Velikan- ski naval med prazniki dokazuje, da je ta film res prvovrsten. . ¦ x> Em. Lilek. Hmiry Ford. (Predaivaiiije na celjskem Ljndskem 'vseučilišču.) ; ".:;¦'¦ (Dalje.) Ko je Ford leta 1914. zvišal nad- nico od dveh- dokiirjjev na pet dolarjev za osemurnii dela,vnik, to je za 48 ur na teden, bila je v«a iimdiustrija osupla, ker že nadnica dveh dolarjev je velja- la kot visoka. Pred kratkim je uvedel v svojiih pödjetjiih šest-dolai\sko nadni- co kot nuniinafno In septembra t. 1. je raizglaisil, da se bo v vseb njegovih m- dsustrijab delalo samo 5 dni na teden po 8 wr, skuupaj 40 ur na. teden. Sobote in nedeije ho zdctj v njegovih fabrikah delov.nl prazniki, all delaivei bodo po svojtrn del-it dabiivali isto nailnico,, ka- kor bi šest dm delali. Ali ta nova od- redba ne bo še za zdaj veljala za želez- nieaije. pa "tudi ne za pazniike in pri nek ill delih. ki se ne dajo prekiniti. AH vseh ob sobotah in nedeljab zaposlenib ni \% vseh delaivcev. Oni, ki morajo 0J3 sobotab in nedeljah delati, pa do- bijo za to dva druga dneva v todnu za- poTedonia prosta. "Koni so je prepriieal da se da zdaj zc \ |)(i1ih dneh raviiio toliko iizdelati, kakor v šestih. Zakaj? Ker se je indn- vstrijsko delo pasta-vilo na znanstvem temelj. kor so zdaj potrebni vrelci za sitlo (eLektričma silai) na razpolago; kor so iziiiiiljeni dobri delov.nl stroji, s ka- terimi se prištedi inn ago na času, ma- terijalu in elaveski niO'C'i; k temu šo tro- ba pridodaiti prilštednje po na.taiu-n.em drin. Iz katerega pridobitnega razloga je Ford uvedel petdnevni del'ovni (0- don? Da bi delavci veo rasa iimeli z*i jiotrošoiijo svojega denarja, kor Zdrii- žene države ne' morejo proclati m po- rabiti izdelkov sn-oje proiizxodnje, ako se ne uvede kraitki delOATii' teden. For- dovi dolavci so ti-sti kupci. ki uajvec; nakinpijo oiiüga bla.ga, ki ga. izdeiujojo v njegovih fabriikah, n. pr. avtomobile. Oimjenica je, da se je v Zrnžen.ih ilrža- vah z znizainjiein delovnega rasa /.vi- sa la proizvodnja. S skrajšanim dolov- niiu easoni pa se naj poveca tudi kon- zuiii. Da se to doseže, uvedel se je od Ford a petdnevmi; teden kot nov delov- ni priincip v anieri«ki industriji. Ooitali so Fordu. da bodo njegovi delavci zapili »svoj zaslužek, če iniajo toliko prostega čaisa. Ua se to prepreri, jiili hoce ^¦ tern poglediu staviti pod nad- zor, kakor seta 1914. pri prvem zviša- njii nadniice. Ker je zdaj toeenje alko- liola in-epovedfi.no,. je pijancovn.ii.je de- la,vcev itak ovirano. V ostaloni raruna Ford nn razsodnost svojiih uslužbencev. V tern se še ni prevaril, ker delavci si zidajo v prastom času svoje -stanovanjr ske bi'se, pri čemer drug drngu po- maga. Za vksoke mezde zaJitwa Ford tu- di prvo\ rstno delo' od vsakoga, uslinž- benca in pa da se v vsemi podvi-xe stro- gi dlsciplini. ki vlada v näeigovih delav- nicah in v ^eh njegovih podjetjih. — Uslnžbencem ni dovoljeno kadenje in privaten ra.zgovor v delavaiici. Nobe- don delavec se ne sme snmtrati uspo- sobljenega za kako rokodelstvo in od- biti deTo izven tega rokodelstva. Ford sploh noee pripoznali specijalistov. V njegovih delavnicah morajo vsi pred- st ojniki pri delu tudi delali; nobeden ne stojii, da bi samo zapovedoval. Co prides v kaksiLO njeigoivo de.ll;ivniico. ne mores rayJikovati, kdo je prost dylavec, kdo pa lnojster ali ka>j več. Ford pi'e- .soja ljudi sa-nio po njihovih delovni'h uispehiih. Kdor ne da svoje na.jbolj:.so moci za ivodijetje, kdor se ne ciiti olar- nom tega pod jet ja, kdor se noc-e pod- ¦vret-i predi>i'sani (Uwciiplimi, tega od- Madez'i od redečega vina, sadja, črnila, kave, čokolade (vsi raz'cn madežev od rj e) i z g i n e j o 1 če kuhaš petilo pol ure RAD I O N U, ,ili ic &e oDicka »auaka 1 urov vioči raztopini. pusti takoj brez usmiljenja. Kdor pa vrži v polni meri svojio dela\isko dolž- nost je tudi za svojo staros*. preskrb- Ijen. (Dalje.) Širom domovine. š Občlnske volltve v Mozlrju. Za občinske volitve v trgu Mozirju je bila vložena samo ena kandidatna lista 7. označbo »Kompromisna llsta«. Zato jo je srezko poglavarstvo v Gornjem gradu v zmislu zakona o voluvah v občmska zastoDStva v Sloveniji pro- glasüo za izvolieno. Izmed devetih od- bornikov, ki so bili pro^lašeni za iz voljene, jih pripada 7 satnostoini demo- krütski stranki, a 2 slovenski ljudski stranki. ž Dr. Josip Fon f, V Mariboru je umrl podnredsednik okrožnega so dišča dr- Josip Fon. UmrM je b'l svoie- (Jasno državni poslanec SLS v avstrij- <škem državnem ?.boru in po previatu narodni poslanec v začasni narodni skupščini. ntkaj časa pa tudi pover- jenik .za pravosodstvo v dtželni vladi za Sfbvenijo. S Samomor zupnlka. Droferuk Anton, 60 let st^ri župmk v Polju (občina Sedlarjevo), se je obesil dne 20. t. m. v svoji sobi. Zadnje dni je bil otcžen in 1;h ter je tožil, da ima več neprijatrljev. Samomor je izvršil brezdvomno v duševni zmedenosti; katero je že več let kazal. š >IT0« pasta za zobe — najbolja. S Samomor v železnlškem vagonu. Ko se je pred nekaj dnevi inženjer Rudolf Kralj od Zidanega mosta vozil proti Zagrebu, je zaslišal blizu postaje sumljivo detonacijoi ki je prihajala iz nekega vagona: podobna je b;la poku revolverja. Na zagrebškem külodvoru je zadevo prijavil sluzbujocernu de- tektivu, ki je v stranišču vagona na5e! truplo mo?.kega v nilaki krvi. Po!-.- cijska komisija je ugotoviia, da je snmomorilec Vekoslav Bickovic, pc- slovodja zagrebške tvrdke »Cromos«. Krog'o si je pognal v desno sence. Brckovič je kot potrrk omenjene tvrdke oškodoval podjetje za 213.822 Dm. Ker je tvrdka »Cromos« prišla na sled njefcovim poneverbam, je segel po re- volverju in napravil konec svo;emu življenju. g Naslednik Čaruge v Slavonijf. V Sremu se je pojavila nova roparska tolpa, kateri načeluje edini preostali Clan Čarugine tolpe — Prpič Mali. Tolpa šteje kakih deset čianov ter se pojavlja v raznih kraj'h Slavonije, kjer napada in ropa. Nihče si ne upa več v tarnkaiSnja lovišča. Orožništvo za- sleduje drzno roparsko tolpo, a doslej brez uspeh?. š Smr? najstarejšega Hercegovca. Pred par dnevi je nmrl v Potoc h pri Mostaru najstarejSi Hercegovec, 113 let stari R'sto Kolak. Zadnja leta je price! dobivati celo novn zobe, ki so bili samo nekoliko ostreiši od prej^njih. 5 Mesto orla ustrelil slna. Tra- g čen dogodek se je primeril te dni v Oalmatinskem selu ViniSČu pri Spltu. Seljak Boža Valič je streljal s pu^ko na mogočnega orla, ki se je pognal J med perutnino. Nesreča je hotela, da j ie strel zadel njegovega sedemleinega ! sinčka, katerega oče v nagiici ni opa^il. Nesrečnega dečka so prepeljali v split- sko boliiico, kjer je podlegel poškod- bam. s Volkovi v Dalinaclji. Ker je v planinah zapadel visok sneg, so se priklatile cele tolpe volkov v nižave Dalmacijp. V Labinu je vdrla to'pa volkov v stajo nekega seljaka in rru raztrgala več ovc in inladG žrebe. s Velik požar. V Voseku, občina Sv, Maritsa v Pesnički do'ini. je iz- bruhml v Tetrtek zintraj požar pri po- sestniku Kravosu. Ob Slirih zjntiai so b li kl;cani na pcmoč mariborski ga- silci, ki se jim je posreiülo reAiti ži- vino in nekaj premičnin. Hiša z go- spodarskim pos'opiem pa je do tal poRoreki. Škodn ki ie le del^.ma V r.ta z zavarovi'nino, znaši nad 150 000 Din. š Sežig novčat.lc. Te dni je bilo vpričo komisüe v poslopiu ftnančne delegacije sežganih in nničenih skupno za 4,505 750 Din obrabljenih malih novčanic in sicer: za 2 milijona 103.000 enoditiarskih bankovcev, za 654.500 bankovcev po 0.50 Din, za 1 milijoa 748.750 Din bankovcev po 0 25 Din in čez mili|on enakih novih bankovcev, ki so bili za prornet ne- sposobni. r ZLOVEŠC VREMENSKI PRE- ROK. Leto 1927. se bo zacelJo z zelo sla- bian \renieiiiQin, piorokuje vremenski prerok iz BeaconsfieJda, ki je bil tudi napovedal slabo vrenie za dobo med 10. in 18. noveinbrom iin vremenisko kaia- strofo, ki je opustošila cvetočo Floriidio. Posebno neugodno bo vreane med 1. in 8. januiai'jeaii'. Padlo bo obilo dežja in snega, divjali bodo snežni meteži' in 11 i ! izkljuioeno, da bodo vse te vremeniske I neprifike spremljale neliivte z gromoin in bliskom! Grom in blksk \ januarju! Vi\ naj se kdo reče, da 11 i svi'.t n a robe! Za dame in otroke: Nogavice, rokavice,^ čepice in sale, pletene jopice, puloverje, trikot perilo, baržune, Creppe de chine 2a gospode: Nogavice, r rokavice, robce, naramnice, srajce, kravate, dežnike, trikot perilo somoprodajo Bat' Ceulj.u kupite le v mo dni trgovini A. Drofenik, Ce!]e, Gtavni trg 9. öüieks za gospode, dame, {ante, dtklice in otroke, .•¦ kakor tudi ,'• blvze, krila, !| pla.šče, zi rri- ske dolge in ¦ kratke suk- nje.hlafe ter sploh vso kontekcijo, najfineji tu- j in inoztni- > ski izdelki, i kupite letos [_ po izvan- i rednonizkih cenah samo v veletrßo- vini M. Ster- mecki.Celje. O^lejte si iz- ložbel Prlmeren popust za povrnitev vožnje. Ilustrovani cenik zastonj. Trgovci engros cene. Oglasuit«) v ,Novi »!obi*l S^arim vsako,vci in na željo tudi iz vseh drugiii preniogovnikov, za domačo porabo ter za obrtna in indu- strijska podjetja, dobavlja in dostavlja n;: H^- dom točno in po najnižji ceni -^i Fran jo Joss, Cel{e, aiaKjandrova ulica stev. 4. Veletrgovina vina (predvsem dalniatinskega) na debelo in drobno s točilnico v večjem mestu Slovenijf je na prodaj zelo poceni. Samo resni rtflektar.ti naj se obrnejo na oglasni zavod K 0 v a č i t, Maribor. I § č e m pisarniskega dela za večernc ure. — Naslov v upravi 1\. Strap 4. > NO V A DOBA« Stev. 143. Jiahorjc dckda ze Ißasq >stara matu *mm**<*& bilo /c pruvilno. Kuhala !e svojo kavo samo s Hrai?im Fraiickovimliai^iiiii prift&tlioiF. Ta je danes se vedno Tako fin KaKor izvrsten pridatek K zmaTi in žilrVi kavi rer bo to l"udi zmeraj ostoL Razgled po svetu. r POTRESNA KATASTROFA V LISABONI. Predzadnjo sobolo popol- diie je bil v Lisaboni mocea potres. — IJiiiclje so pre.straze.ni bežali na ulice. ki so se kmalu napolnjl'e. Ženske so kričale, otroci so javkali in tmdi možjo so tekali popolnoma zbegani semintja. $en oddajanje, s ka.tfrim more prenašati sliiko. Prenos slik je 60krat hitrejši kot z dosedanjimi mi aparati te vrste. V četrtek je inžen- jer Petenson pokazal učiinek svoje iiz- najdbn pred pova;l>ljenimi Sliko 1202 kvadra.tnih cen.timetrov je posla.l v da- ' ljavo v dobri minuti. Izumiterj pravi, da se dajo po njeigovem sistemii pre- našati slike potom brzojavne žLce na primer iz Osla v Kodanj, kjor jMi brez- ŽK'na postajfi oddaja, dalje in jih spre- iema lahko vs&k rad/io^sprejomni apa- rat, ki mu je prikljuceii njegov spre- jeniniik za slike. r POKOPALIŠGE IZ BR0NASTE DOBE NA MADJARSKEM. BiMlimpo- štanski arheaTog Hildebraaid je odkril prL SaJgotariaiiiii pradavno pokopališče iz bronaste dobe, ki je bage 3200 let sta.ro. Starinoslovec je dasfcj naštel okrog 40 grobov z raznimi kovkiastimi predmeti iz stariii časov. Našli so so tu- di paseibni ka.mieiiicki, ki so v ted&nji dobii siimbolično predstavljali duso Uimrlih in katere so pola.gali ljtudje s pokojmiitkL vreid v grob. CEL.3SKA POSOJIENICA S: Stanje hranilnih olog nad Din 50,000.000-—. V lastni palači Narodni dom. račun ter flti Izplaöuje foönalRiMHttflHi lülli wmtgtmipli obrestoronje In naJveCjo varnost. Izvršuje vse denarne, lcvedltiM Ist posoptxM» po^ic Rupuje In pro da Ja devize in valute. Stanje glaonice In r«zer, Pin 4,000.000-—¦¦ Podružnlca v SOŠTA.IVJU na GLAVNEM TRGU. Auto Peugeout 2 sedežni z električno razsvetljavo in elektricnim pogonom v dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. Natančneje pri Janko Šoster, Celje, all avtodelavnica Celje, Ljubljanska cesta. — — — — — — — Tnserirajte v „N0YI D0BI"! Kože od divjačine zajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itd., kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah IMEstksso Tändlet ZAGREB, BoSKovi^eva ulica Sfev. 40. Brzojavl: TAURIA ZAGREB. Telelon Stev. 13- 89. Tudi letos za raletno darilo se prodaja v manufakturni in rnodni trgovini IVIiXos Pšeničnik, CeXje po znizani ceni razno bla^o za rnoSke, damske in otroške obleke ter plašče, puloverji, ple- tene jopice, trikot perilo, fini cefir, popelin in svilene srajce, spalne sraj- ce, kravate, ovratnike, volnene moške in damske nogavice, rokavice, dež- niki, žepni robci itd. Postrežba solidna! Blago prvovrstno! ZajiHto* alnica Josip Qorenjak mesa;u in kl^basičar Celje, Kfatjs Petra cesta se priporoča za obilen obisk. — hde- iaje vsakovrstne mesne izdelke po nizkih cenah ter prodaja na drobno in na debelo. Specijaliteta blaga zajamčena I Delaj, nabiraj i in hrani, varčevati 1 se ne brani. 1 Popolnoma varno naloiite denarne prinranke pri zadirugi Varčuj v mlado>ti,| da stradal ne boš I v starosti ! I LÄSTNI DOM stavbena in kreditna zatiruga z omejeno zavczo v Gaberju pri Celju Martjivost, treznost, varčnost, so predpogoj »nravnüsti 1 Obrestujc hranilne oo/ vloae po ** /«*¦ Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. jamstvo za vloge nad 1,500 000 Din. Iz maifga ia te t vtliko! ''; I % d^fbnU.nApnV0doDn,n «Plsarna v Celjn, Prešernova ul. 6. Pupilarnovaren in javnokoi*isten denarni zavod ceSjskega mesta Mestna hranilnica celiska UstanovI/ena leta 1864. — Pod trajnfm državnim nadzorstvom. V laötni palači P^** koiodvopu. V8ttiranll^iCntpo8ll*elzvršuIeJo nalK^lanineJe, Htlro tntoč- no. Ugodno obresiovanj». Pojasnlla In nasveli brezplačno, Vrednost rezervnfh zak/adov nad ttron 2S.OOO.OOO Za hranilne vloye jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mjc:u. Tiska in Izdaja Zvezna tmkarna. - Odgovorna sta: za izdajatelja in tlskarno IWnlao Öetinn | za redakcijo lllnko V> Gabero. — Oba v Celju.