Leto XXIV., št 251
Poštnina platna r gotovini Postgebšfar bar bezahtt
Ljubljana, sreda 1. novembra 1944
Upravuišrvo. Ljubljana, fucanijeva ali ca >
Telefoo U i 1-22. il-2}. 51-24
tnse.-auu jdoeiek: Ljubljana. Puccinijeva ali-
ca i - Telefoo M }1-25, 31-26 fodružmca Novo asesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za iglase t2 Italije to inozemstvo UPI !> a.. MILANO
Kač uni. a Ljubljanske pokrajine pn poštno čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale krajt
Italije: Servizio Cona. Con. Post. No 11-3118
Frds — Cena 1.— L
izhaja vsak ti«" razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 Ur
U redniStvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št- 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
Die sowjetisdteii GrossangriSfe in der 14-faglgen Schlacht im ostpreussischen Grenz-geblet znm Stehen gebracht
Uber 35 Divisionen und zahlreiche Panzerverbande seheiterten an dem Wider-standsuillen deutscher Divisionen und des Deutsches Volkssturmes — Deutsche Gegenangriffe driingten die Sovvjets bei Ungvar auf engem Baum zusammen — Uber 10.000 Gefangene in den Kampfen gegen das sloVvakische Bandenzentrum
Altsohl-Neusohl
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 31. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht giot bekannt:
Unter dem Eindruck der nachhaltigen Abwehr unserer Besatzungen hat der Feind gestern seine Angriffe vveder auf die Fe-stung Dunkirchen noeh gegan unseren lirUekenkopf nordostlich Briigge fortge-setzt. In schweren Kampfen haben sich unsere bšsher auf Siid-Bcveland kampfen-den Truppen nach Wa,!eheren zuriiekgezo-gen. Kanadier, die sich den Zugang dort-hin erz\vingen vvollten, wurden durch zu-sammengefasstes Feuer zerschlagen.
In der Schlacht in Nord-Brabant fasste der Feind seine Panzerverbande vor allem zvvischen Rocsendaai und Breda und ostlich Oosterhout zu starken Durchbruchs-kellen zusammen. In erbitterter Abivehr veroil.'Jten unsere schwer ringenden Truppen alle Versuche, ihre Front aufzuspalten und brachten die vordringcnden gegneri-schen Divisionen an vorbereiteten Briicken-kopfstelhsngen sudlich der unteren Maas und ihrer Miindun«r zum Stehen.
Eigene Angriffsunternehmen siidfistlieh Heimond fiihrtr-n zu Steliungsverbesserun-gm, Feindliche Gegenangriffe seheiterten. Bei diesen Kampfen vvurden innerhalb von dre! Tagen 85 feindliche Panzer abgeeehos-sen.
In den Wa!dern zvvischen der oboren Meurths und Tvlortagne vvurde auch gestern erblttert gekampft. Die immer vvieder an-grelfpiiden Nordamerikaner kamen nur uenig iiber ihre A usgangsstellungen hinaus. Ein eigener Angriff nordostlich Remire-mont stiess in angreifende nerdamerikani-#rhe Bataiilone.
London lag vvieder unter dem Feuer von »V 1«.
In Mittelitalien rriff der Feind ;m vvest-
liebe i Frontabf:chnitt vergeblieh den Ranm von Castel Nuovo an. Zaher Widerstand nnsf-rer Trappen brachte aueh siidvvestlich Vergeto die :?e r,d'ichen Angriffe rum Sohei-tern. Nach starker Feuervorbereitnng kennten br"t:sche Verbande nordlich Mel-doJo den tifcergang iiber den Roneo er-mingen.
Unsere ytfit7.punktb«satzungen. die auch meh der Tiiinrrnng Grlechenlands anf e5-nigen agair-^hen Inseln belassen vvurden, stehen auf Miloš nnd Piskopf im Kampf »efapiete feindliche Krafte.
Auf dem Balkan vvurden bulgarieehe An-grfffe *re<ren unsere SteHumren ostlich des Vr^-.r-^Jrs »bg-^vlcs®«. Aueh bei Priština und th der wentl'chen Morava hat
si«], iji,-> T.-»rre tr"t"7. amh^.ltenden bc^sehevii-
.rhr-n Dmckes nicht vvesentlieh veran-dert.
Z-,\isehen Donau und unserer Theiss dri^rt der Feind mit neu herangefiihrten
Verbanden in Richtung auf Kecskemet vor. Deutsche und ungarisehe Schlachtflieger tiihrten wirkungsvolle Angriffe gegen die feindlichen Angriffsspitzen. Flakartillerie der Luftvvaffe vernichtete dort gestern 20 Panzer.
Bei Ungvar drangten unsere Gegenangriffe den in einen Abschnitt eingebroehe-nen Feind auf engem Raum zusammen. In den Ostbeskiden erlitt der Gegner bei vergeblichen Angriff en erneut hohe Ver-iuste.
Nach vorliiufigen Zahlungen wurden seit dem 26. Oktober in den Kampfen gegen das s!owakische Bandenzentrum Altsohl-Neusohl iiber 10.000 Gefangene ge-macht und iiber 100 Gesehiitze aller Kaliber, 600 Lastkraft\vagen und ein Panzer-zug erl>eutet. Aiisserdem 1'ielen uniiberseh-bare Mengen an Waffen und Ausriistung in unsere Hand. Die Sauberung des Rau-mes von den Restgruppen der unter bol-schevvistischer Fuhrung st^henden Auf-standisehen ist weiter im Gange.
Am Narew nahmen di^ Sowjets beiderseits Ostenhnrg ihre Angriffe \vieder auf, konnten jedoch keine nennenswerten Er-folge erzielen.
In der 14 tiigigen Schlacht im ostpreussischen Grenzgebiet haben dfe unter dem Ofcerhefehl des Generals der Infmterie | Hossbach stehenden Verbi' r»de die sovvjeti-I schen Grossangriffe zum Stehen gehracht J und den Feind unter sclmersten Verlusten j geschlagen. tvber 35 Schiittend*visionen i und zahlreiche Panzerverbande seheiterten an dem zahen Widerstandswillen und den entsehlossenen Gegenangriffen nnserer Divisionen soivie dem vorbfl^Mehen Einsat^ des Deut^ehen Volkssturms. A»«*h die 5Ta-terialausfalle der Sowjets sind horh. Tn der Zeit vom 16. bis 28. Ol tober dort 1036 Panzer. 330 Gesehiitze und 48 Flnsrzcuge durch Truppen des He^re^ v ernichtet oder erheutet, Flier^ende Verbp^de und Flakartillerie einer Lnftflotte, nnter Fuhrung ven Generaloberst Ritt^r vnn Greim, schossen im ostr»ren«se'«so.hen Knmi>f-raum in der gleichen ZeH sotv-etf^ehe F'3ugze?ige ab und vernichtet en 189 Panzer.
In Kurland setzte der Fefnd sjidostlieh Liha u 15 n d im Rsum von Autz se*ne Grossangriffe in verstarktem Masse fort. Nech sehvverem Ringen wurden dfe Durehbrnchs-versuehe der Sovvjets vereitelt und debei 111 feindliche Panzer vernichtet.
Feindliche Terrorflieger griffen bei Trsge Hamburg, Miinster, Hamra und rheinisches Gebiet, bei Nacht Koln an. Ausserdem v/ar in der vergengenen Nacht die Re?chshoupt-stadt das Ziel schneller britiseher Flugzeuge.
Sovjetski velenapadi v 14-dnevni bitki na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju ustavljeni
Napadi nad 35 divizij in številnih oklopniških oddelkov so se zrušili ob odporni volji nemških divizij in nemške ljudske vojske — Nemški protinapadi so stisnili sovjetske čete pri Užhorodu na ozek prostor — Nad 10.000 ujetnikov v bojih proti slovaškemu središču tolp Zvolen-Banska Bystrica
Fiihrerjev glavni stan, 31. okt. DNB. Vrhovno poveijništvo oboroženih sil objavlja:
Pod vtisom stanovitne obrambe naših posadk sovražnik včeraj ni nadaljeval napadov niti na trdnjavo Dunkerque niti na naše predmostje severnovzhodno od Bru-
gesa. Naše čete. ki so se doslej borile na Zuid Bevelandu, so se odmaknile na Wal. chercB. Kanadce, ki so si hoteli izsiliti dohod tjakaj, smo razbiii z osredotočenim ognjem.
V	bi t Iti v severnem Brabantu je združil sovražnik svoje oklopniške oddelke v močne probojne kline, predvsem med Roosen-dftalom in Bredo ter vzhodno od OosSer-houta. V ogorčeni obrambi so preprečile naše težko se boreče čete vse sovražnikove pcv/,kuse. da bi razbili i;a."ic oporišče, ter ustavile napredujoče nasprotnikove divizije na pripravljenih predmostnih postojankah južno od spodnje Maase in ob njenem izlivu.
Z lastnim: napedi južnovzhodno od Hel-monda smo zbolišali posiojanke. Sovražnikom protinapad: so se Izjalovili. V teh Jm»-,'ih smo v ta—h dneh uničili 85 sovražnikovih oklopnikov.
V	gozdovih med gornjo Meurtho in Mor-tagno smo se 'ijdi včeraj ogorčrno berili. Vedno znova napadajoči .Američani so le n aV- naprkovali preko svojih izho:lisčn!h pr«to.jank. Z lastnim napadom sevemo-vzhoJno od Rc^mrcmonia smo zadeli nakladajoče severnoameriške bataljone.
London je bil zopet pod ognjem »V 1«.
V	srednji Faliji je sovražnik v za;>ao-nem odseku bojišča brezuspešno v^pvfl?! na področju Castel Ni'ovo. Oh žslavem odboru nagih čet so se zruš'11 sovražnikovi napadi tnd5 lužno?.?.p?»dno od Verra^a. Fr> močni cgnjcnl pripravi so izpilili britans!?; oddelki severno od Meiaole prehod preKo Eonca.
Naše popadke eno*-!?? ki «o ostale tud! po izpraznitvi OrSIfe na nekaterih Egej-skih otokih. s° boiijo ra iMrervu in P: .ke-plju z inlvrcanim! sovražniliovbni silami.
Na TS*?,!k?Jr.u smo od bi'j bolgar ke nap*v -
proti našim postojankam vhodno od deMne Vardarja. Tudi p-! Prj?<;!n! in ob zapadni	se pe!e^.e| k'hil> nadalj-
nle-nu be'iševišker.iu pritisku ni bistveno izpremenU.
Med Dunavom in spodnjo Tiso prodira sovražnik z novo dovedenimi oddelki v smeri proti Kecskemetu. Nemški in madžarski bojni letalci so uspešno napadali sovražnikove napadalne osti. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva je uničilo tamkaj včeraj 20 oklopnikov.
Pri Užhorodu smo stisnili z lastnimi protinapadi v nekem odseku vdrlega sovražnika na ozek prostor. V vzhodnih Beskidih je utrpel nasprotnik pri brezuspešnih napadih ponovno velike izgube.
Po dosedanjih štetjih smo od 26. oktobra v bojih proti slovaškemu središču tolp Zvolen-Banska Bistrica zajeli nad 10.000 ujetnikov in zaplenili nad 100 topov vseh kalibrov, 600 tovornih vozil in en oklopniški vlak. Razen tega so padle v naše roke nepregledne količine orožja in opreme. Nadaljujemo čiščenje področja ostankov skupin upornikov, ki so pod boljševiškim vodstvom.
Ob Narevu so pričele sovjetske čete zopet napadati na obeh straneh Ostenburga, vendar niso dosegle omembe vrednih uspehov.
V	14 dnevni bitki na vzhodno-pruskem obmejnem ozemlju so oddelki pod vrhovnim poveljstvom pehotnega generala Koss-bacha ustavili sovjetske velenapade in po-
: razili sovražnika z najtežjimi izgubami, j Napadi nad 35 strelskih divizij in številnih | oklopniških oddelkov so se izjalovili ob ; žilavi odporni volji, odločnih protinapadih j našsh divizij in zglednem zadržanju nemške ljnd?ke vojske. Tudi sovjetske materialne 'izgnbo so velike. Od 16. do 28. oktobra so «r'Mle ali zaplcnfe tamkaj čete vojske 1066 ok'opnikov, 330 topov ln 48 letal. Leteč! oddelki in protiletalsko topništvo nekega letalskega brodovja pod poveljstvom generalnega polkovnika Rittert* v. Gre!ma so sestrelili nnd vzhodnopnisklm bojiščem v Istem času 264 sovjetskih letal ter uničili lf?9 oklopnikov.
V	Kurlandijl je nadaljeval sovražnik v oječeni meri velenapade južnovzhodno od L^enaie in ga področju Antza. Po težkih boiih smo pr^T»re?lli sovjetske posknse pro-boja ter uničili pri tem 111 sovražnikovih ek'opnlkov.
Sovražnikovi teroristični letalci so na-n^dM podnevi Ff^mbnrtr. Miinster, Hamm H P«»ren,ie, ponoči Koln. Razen tega je b'l v pr^ekli p^či Re -Mn cilj britanskih brzih letal.
i. tek.
Berlin, 31. okt. Prva bitka v Vzhodni Prusiji je odiočena v korist nemške obrambe, veliki boji divi~io le še na severnih > : i ih vzhoanega n Zctp^nega bojišča. S temi ugotovitvami označuje vojaški dopisnik DNB Martin Hallensleben evropski vojaški položaj ob pričetku tega tedna. Haliensieben piše:
Puiožaj na vseh evropskih bojiščih se je v zadnjtii dneh popolnoma izpremenil. Na zapadu so osredotočili Američani svoje napore skoraj izključno na to, da bi z razbitjem nemških zapornic pred izlivom Šeide izključili ogražanje, ki ga predstavljajo nemške posiojanKe na nizozemskem obalnem področju južno od Maase za zapadni bok njihovega do Nijmegna segajo-čega kima. V ta namen so vrgli v bitko večino sil z nizozemskega bojišča in so borbe dobile značaj velikih spopadov. Prva kaps-dska m britanska 2. armada sta ojačeni še z ameriškimi oddelki. E;senho-wer hoče z veliko količino oklopn kov in bojnih letal potisniti nemške siie najprej ob obali proti severu, da bi se tako lažje polastil težko oboroženih otokov v Zee-landu, brez katerih bi bil dovoz v anver-ško hiko težak kljub izločitvi nemškega predmostja pri Breskensu. Ta cilj mora dokaj hitro doseči, *ako namerava nadaljevat- ofenzivo proti severu in zapadu, še preden se bodo čutili gotovi nemški protiukrepi. Spričo pričetnega položaja, ki je bil zelo ugoden za napad, je bila nemški tc " ; jt že predpisana. Z vsemi sredstvi s; je morala prizadevati, da prepreči predčasno izločitev proti jugu visečega nemškega obalnega krila in drži toliko časa, da bodo končane priprave severno od Maase. Boj bo izredno trd in bo spričo premoči nemških obrambnih postojank | na zeeiandskih otokih prisilil Angleže, da ! privedejo na široko področje izliva spod- j nje Maase nove sile, pri čemer je sploh j še vprašanje, ali se jim bo brez uporabe | mornarice in novih pristankov iz zraka, | posrečilo dokončno premagati nemške bra j nilce na otokih. Po današnjem položaju se I mora nad tem dvomiti. Nemci pričakuje- I jo, da bo sovražnik uporabil mornarico in j letalske čete.
Najbolj se je položaj spremen1'! na I vzhodnem bojišču. Odločeni sta prvi veliki bitki v Vzhodni Prusiji in na Madžarskem. Nemci so se povsod obdržali na bojišču. Sovjetske čete so utrpele ogromne izgube, največje seveda na vzhodnopruskem obmejnem področju. Zato je tudi sovjetska splošna ofenziva precej ohromela. Treba bo dalje časa, da t*> tu sovjetsko vodstvo znova lahko pričelo napadati v velikem obsegu. Pričakujemo, da bodo Nemci v kratkem tudi s številkami označili svoj obrambni uspeh, ki ima obseg zmage. Iz nemških pokretov se tudi lahko sklepa, da napadalne akcije nemškega vodstva še niso ustavljene. Nemci izkoriščajo enako vročično sedanji odmor, ki ga Označuje sovjetsko defenzivno zadržanje.
Pač pa so zato sovjetske čete osredotočeno napadle nemško predmostje v Kur-landiji in sicer s skoraj 50 divizijami. Dejstvo, da niso mogli niti južnovzhodno od Liepaje, niti pri Autzu prebiti nemških zapornih postojank, ne dokazuje le» da popušča njihova bojna moč. temveč tudi, da so nemške postojanke tamkaj izredno močne. To dejstvo predstavlja istočasno resno nevarnost za sovjetske armade, ki prodirajo proti Vzhodni Prusiji.
Na južnem krilu vzhodnega bojišča so doživele sovjetske čete prav tako občuten udarec, ki sliči porazu. Nemci in Madžari so v teh bitkah tako razbili napadalno moč močnih sovjetskih armad, ki so skušale priti iz Rumunije proti prelazu Dukli, da je sedaj odstranjena nevarnost pregaženja Madžarske, zlasti pa tudi nevarnost obkolitve nemško-madžarskih oddelkov, ki so še ostali v južnovzhodni Madžarski. S spretnim manevrom se je poslužilo nemško vodstvo za uničenje sovjetskih armad severno od Debrecina prav onih oddelkov, ki so jih hotele sovjetske čete obkoliti Tako je preprečilo sovjetskim armadam možnost izmaknitve v vzhodni smeri in prisililo ostaie sovjetske divizije k naglemu umiku proti jugu za črto Debrecin—Veliki Varadin. Zma ga nemško-madžarskih divizij pod skupnim poveljstvom je največjega pomena, ker dopušča popolnoma nove operativne možnosti. Napadalna moč vzhodnih nasprotnikov je na tem področju tako oslabljena, da se trenutno skoraj ne more računati z obnovo velikih sovjetskih akcij proti Madžarski.
Elika vr, IUsese
Berlin, 31. okt. Na zapadnem Nizozemskem so Angleži in Američani predvčerajšnjim ojačili svoj pritisk. Novi napad se je pričel z zelo hudimi letalskimi napadi na vse baterije na otoku Walchercnu. Saradi zadetkov na topniških postojankah, bunkerjih in drugih napravah je bila zmanjšana moč teh baterij. Kljub veano manjši topniški podpori so se nemški grenadirji ter kot pehota se boreči mornariški topničarji na predmostju južno od izliva šeide še nadalje fanatično upirali ter so prizadejali v bojih iz bližine z jugoza-pada prodirajočim Kanadcem ponovno težke izgube.
Kanadci in Britanci fo ojačili svoje napade tudi na polotoku Zuid Bevelandu. S svojega predmestja so prodrli proti zapadu in severu in z vzhoda so prekoračili prekop med Osterschelde in Westerschel-de. V teku so hudi boji za oporišča in cestna križišča ob zapadni in južni obali in na vzhodnem delu polotoka.
Med Bergen ep Zcomom in s'Hertogen-bosehom so se združili posamezni sunki sovražnika v poslednjih dneh v velenapade na široki bojni črti in so nastali ogorčeni boji na obeh straneh P.ooserdaala in Brede. Nasprotnikove vdore na zapadni in vzhodni strani bojišča so nemške čete na srednjem delu s krajevnimi odmiki izravnale. pri čemer so podpirale svoje pokrete za skrajšanje bojišča z močnimi protisunki, posebno severnovzhodno od Brede in
severno od Tilburga. Na več mestih je moral sovražnik opustiti spočetka izvojevano ozemlje. Sovražnik je obdržal ostale pridobitve v smeri prehodov na področje izliva Maase, vendar je plačal to z visokimi izgubami. Pretežni del 53 oklopnikov, ki so bili uničeni v nedeljo na zapadnem bojišču, odpade na uspešne akcije nemških čet v teh težkih bojih v zapadni Nizozemski. Nadaljnje britanske oklopnike so uničile nemške čete jugovzhodno od Helmon-da, kjer so odbile močne napade sovražnika in še nadalje poglobile svoje tamkajšnje predmostje preko prekopa Deurne.
Na srednjem odseku zapadnega bojišča je prišlo med Aachenom in Ramberviller-som do krajevnih, za nemške čete uspešnih bojev pri Wttrselenu in Stolbergu. južno od Diedenhofena in severno od Metza ter ob južnem robu gozda Parroy. Težišče jugozapadnega bojišča je bilo še nadalje gozdnato področje med Rambervillersom in St. Diejem. Tu so Američani silno napadli na severnem m južnem delu svojega starega vdornega področja ter so poskušali prodreti iz velikega gozda v odprto polje. Vendar so se morali zadovoljiti le z majhnimi uspehi ob severnovzhodnem delu Foret de Rambervillersa in ob južnem robu Foret de Champa. Vsi ostali napadi so bili brezuspešni, tako da je sovražnik prisiljen nadaljevati svoje sunke proti posameznim gozdnim oporiščem, pri čemer so mu bili prizadejane velike izgube.
Tragofllp ©teSca Wslcherena
Amsterdam, 31. okt. Po večVedenskem sistematičnem angloamerskem bombard ranju vseh prometnih naprav in potov na Nizozemkam. ki je še poveča'o bedo n-zozem-ff-Teja prebivalstva, ie dosegla sedaj n eflova stiska z nesmiselnim razdejanjem otnka Wa!-chcrena svoj višek Več sto sovražnih bomb-n^cv j t tako dolgo bombardiralo je^"? ''a jih je popolnomi porušilo in da se je s^ana voda rabila preko otoka. Zato je več:na Wal-j chcrena 2.5 metrov pod vedo. kar pomeni, da
^ Filipine Japonske m presenetil
Fs?e©kret v vzfootocaziisfci vefsii Sovražnik bi? €t£utm> zadet — Koisc- o p&lsžaf a
Tokio, 31. okt. »Pričakovani odločilni boji v tej vojni so se pričeli z bitko pri Formozi,« je včeraj izjavil japonski ministrski predsednik Koiso na nekem zborovanju v Osaki. »Uspeni, ki sta jih dosegli japonska mornarica in vojska v poslednjih bojih tako na Formozi kakor tudi pri Filipinih, so edinstveni v zgodovini,« je poudaril Koiso. »Ti uspehi so prav tako veliki kot japonske zmage pri Pearl Har-bouru in pri Malaji ter bodo povzročili v vzhodnoazijski vojni nov preokret. Skozi mračne oblake, ki so viseli v poslednjem času nad nami, je zopet prodrla svetla luč.« Koiso je podal nato kratek pregled znanih vojaških dogodkov v poslednjih tednih ter še enkrat poudaril, da je Japonska pričakovala ameriški velenapad na Filipine. »Zmaga pri Formozi ni niti za trenutek vplivala na popuščanje naporov in priprav naše vojske in mornarice. Mi smo lahko izvojevali nove velik© uspehe, ki so sovražnika kljub njegovi materialni premoči občutno zadeli. Nas čakajo še težke bitke. Resna odločitve se šele sedaj jgrlče-
njajo. Naše zmage bodo še bolj združile različne rase na vzhedn^an-iskem p- d^oč-ju. Pomenile bodo trd; r,a našega nemškega zaveznika podporo, ki bo prav tako lahko preukreni! vojno v Evropi odločilno v svoj prid. Naši vojaki so ponovno dokazali,« tako je naglasi! Koiso zaključno, »da materialna premoč še ni odločilna.« Ministrski predsednik je obeležil tudi usodo, kakršno so namenili zavezniki Japonski in tudi Nemčiji v primeru poraza ter je pozval Japonce, da v tem odločilnem obdobju vojne nadalje izvršujejo dolžnost, da bo izvojevana d.-končna zmaga.
Tokio, 31. okt. Po poslednjih vojnih poročilih imajo Američani v zalivu otoka Lejta še vedno 51 prevoznih ladij ter nekaj desetin križark in rušilcev. V noči na nedeljo se je posrečilo nasprotniku spraviti v bližino otoka še 10 prevoznih ladij. Prejšnjega dne so našteli japonski izvidniki približno 40 prevoznih ladij v zalivu. Trenutno še niso znane podrobnosti o še vedno trajajočih silnih bojih proti lnvazij-ski mornarici in proti izkrcanim fatijm,
je ves otok takorekoč izginil 35.000 prebivalcev se ie rešilo na majhne višine, kjer so ljudje sedaj v največji stiski.
Nemški komisar dr Sev»-Inquart je izjavil. da se je sovražnik pač zelo motil, ako je hotel na ta način przadeti nemSco posadko. Kjei je le mogoče podpirajo nemški voiak nizozemsko prebivalstvo, ki je ogorčeno nad brutalnim britanskim vojevanjem, zlasti še ker nemška okupacija ni v 4 letih naprav la nikake škode, dočim so Angleži v 4 dneh otok popolnoma uničili. Dr. Seyss-ln-quart je izrecno opozoril da orjaške nemške baterije s poplavo nikakor niso bile prizadete. Zapustitev naprav v notranjosti otoka pa ne predstavlja nekake vojaške škode, obratno je še koristno. ka<ti od tam ne preti sedaj nobeni nevarnost več ter je izpraznitev središča otoka oprostia znatne sile.
V zvezi s tem je govoril nemš&i komisar za Nizozemsko o poplavah, kj so jih napra-v li Nemc: iz vpia;kih razlogov na nizozemskem ozemlju Podčrtal je niih razliko v primeri z hrtan-kim uničevan jem ki je v tem, da so Nemci nreplavili kraje s sladko vodo, predvsem pa niso lo ohran li. temveč stavili jezove še pod posebno nadzorstvo Tako bo po gotovem številu let zopet mogoče izpre-menit' te kraje v ku'turno zem!:o. Pred poldrugim letom so tudi Nemci mislili na to. da bi preplav.li glavni dej otoka Walcherena To pa so hoteli storiti s sladko vodo. a so se kasneje odločili, da kaj takega s predeli, ki so važni za nizozemsko prehrano, ne bodo storili.
Seyss-Inquart je izjavil na koncu, da se trudi, da bi izvedel vse potrebne ukrepe za pomoč, seveda kolikor to dopuščajo vojaške nujnosti. Predvsem pa je na Nizozemcih somih ležeče, da pomagajo svojim rojakom, ki so prišli v stisko. Nemška posadka jim bo pri tem v okviru ofcjranitve svoje obrambne sile in pripravljenosti pomagala.
Vsem padlim
Danes je praznik tihega spomina vseh mrtvih, vseh preminulih, vseh dragih, znanih in neznanih nepovrnljivih, je praznik tihega spomina vseh naših slovenskih bratov, ki so dali svoje najdražje za naroda življenje, za naroda srečo in njegovo bodočnost.
Danes je ta praznik, ta spominski dan globlji, temačnejši in težji po svoji vsebini, po svojem pomenu, po svoji tragiki, ki zajema v svoje črno okrilje ves naš čas trpljenja in premagovanj.
Ves naš slovenski narod doživlja svoj žalni dan in današnji, Vseh svetih dan, je dan vse naše slovenske narodne družine, odmaknjene in pregnane iz sonca veselja v temo bratskega boja, prelivanja krvi, na veliko in neusmiljeno koseče smrti!
Ce bi vsak naš slovenski brat, ki je padel pod roko rdečega rablja, vsak brat, ki ga je ubilo sovraštvo naših temačnih revolucionarnih dni, mogel najti svoj skromni leseni križ, bi se pred našimi cčmi odprla široka polja tihih počivališč sinov našega im^na in naše krvi. Nepregledna mrtva se-nožet posekanih bilk, ki so imele pred seboj še polno rast in polno življenje!
Dragi bratje in drage sestre! Vse tragike, vse globin" velikih dogajanj, vse obupnosti na široko uničujoče smrti današnjih dni ni moči dojeti, ni moči doumeti. Mi vemo samo eno, da nam je bila v tistih časih, ki so nam jih pregnali in razdrli izgubljenci našega rodu, smrt enega samega človeka več kot težka, več kot boleča! Danes pa smrti ni kraja in naših slovenskih grobov postaja brez števila!
Cemu!?
Zato, ker je zlo obsedlo človeka, zato, ker smo si svet po sv eji lastni omejeni pameti ur« jevati nameri.!, zato, ker smo razdrli križ, pozabili na ljubezen, poštenje, zvestobo in vse tiste velike vrednote, duhovne in etične dragotine, ki so človeka dvigale k ciljem in idealom, ki so človeka resnično vredni.
Med nami so se pojavili ljudje, ki so oznanja1! novi sv"t in novega človeka. V svojem praporu so fric!i rdečo zvezdo. Pojavili so se in v krvi in smrti so oznanjali novega človeka in nov! red! Kakšen nesmisel, kakšna tragična ironija, kakšna beda za narod, za slovensk" domove, za nnšega č'oveka in našo družino! Na rrobeh, na gomilah graditi človečke srečo!? Iz solz in krvi brrtov privab*ti smeh !n veselja ljudem!« Krk"ne nesrr. tja, kakšna prevara nad človekom, narodom in človeštvom!
Resnica pa ie novs^m preprosto, trda in neizprosna. Drziš-Mna Hudi, sknppk izgub-' Menih v krvavi dogmi, naznani »Korouni-ftična partlla«. je he*e»a in hoče oblast. Kjer koli se ie uveljavila, se ie uveljavila na mrtvih. Kjer koli se drži. se drži na mrtvih, na zagreb°n>h ljudeh. Poglejte nazaj v čas; kjer kcli vidite sledove bratske kirvi — tam so bili oni.
Druga resnica na je. da smo mi vstali zato, da očuvamo tista rnise!, ki iz dela in poštenja črpa živl jen ja in moči za blagor
in srečo človeka in naroda.
*
Sto devetnajst iih je bilo, večinoma kmetov, ki so jih temačnega jesenskega oktobra odgnali v noč, da jih daleč od ijudi pobijejo kot divjad. Jelcndolska noč je noč groze, je noč sovraštva in nepojmljive zlobe, pokvarjenosti in izgubljenosti človekove.
Ti kmetje so prijeli za orožje, da oču-vajo sebi in svojim tisti borni kos domačega kruha, ki so ga jim v nočeh s silo in s svincem jemali bratje, svojemu bratu!
Vso moč srca je treba zbrati in se potem za hip zamisliti v ure, ki so jih z žico vezali, da jih pobijejo kot garjeve pse. že samo to, da so jih nemočne povezali z žico, da jih postrele in zagrebejo, da sklepati na mraz in hlad rabcljskih src, na odurnost in nepojmljivo pokvarjenost.
Bratje in sestre, čs je to podoba novega človeka, če bi imela zmagati miselnost takšnega novega človeka, tedaj bi bilo bolje, da se vse naše slovenstvo zbere in zgrne k svojemu lastnemu žalnemu sprevodu, da si samo izkoplje grob, položi vanj vse svoje stare tradicije, vrednote in dra-gotine in svoje življenje.
Toda, v našem narodu je še zdravje, so še moči, je še vera v moč lastne, nepokvarjene slovenske krvi, poštenja in zaupanja v zmago božjih in zemeljskih resnic. In na teh resnicah gradi slovenski protikomunistični človek svojega slovenskega novega človeka.
*
Današnji dan je poglobljeni dan spomina na naše slovensko Kosovo. Danes bodo naše misli romale nad kraške in krimske jame, bodo romale na narodni grob tihega Moz-lja. Na grobove brez cvetja in rož, brez križev in luči, brez bližine korakov svojca, da bi zmolil en sam očenaš za junakov pokoj in mir njegove duše. Tam so strta srca mojih in tvojih bratov, tam so za grebeni junaki, borci, ki so verovali v ideale, za katere so dali svoja življenja. Tam so Vošner, kapetan, Strniša, poročnik, Milo-vrh, slovenski duhovnik, Marinčič in še mnogi, mnogi drugi. Umirali so junaško in s pesmijo, njihove oči pa so bile uprte v bodočnost, za katero so s svojimi trupli postavljali temelj! Na sive stene, mračne zidove kočevskih ječ, kjer jim je bilo v veliko srečo pred dvema, letoma prebiti nekaj dni, so poslavljajoči junaki zapisali svoje poslednje besede in svoja poslednja naročila: »Nadaljujte nedokončano delo! Na naših kosteh in naši krvi naj vzrasto rože nage vere in naših pričakovanj!«
Na koncu naše njive miru snivajo talci, žrtve, ki jih je od našega naroda tlrjalo izdajsko savojstvo. Nekaj jih je med njimi, Id so bili resnično sokrivi morij med nami, toda tudi kri nedolžnih je tam, ki jo je rdeče tiranstvo gnalo v smrt. Potem imamo grobove naših mož, naših luči v temi narodovega Iskanja, imamo grobove velikega Slovenca, slovenskega bana doktorja Marka Natlačena, imamo grob slovenskega služabnika božjega, duhovnika Lamberta Ebrlicha, narodnjaka Avgusta Praprotnika, Imamo turjačane in naše slovenske študente, Imamo v mirnem smrečju počivajoči
Orlov vrh, z njegovimi nemimi dompimn-
* . » .
Nadaljevanje na 2. strani
f
Nar^dm LJubljani!
Slovensko domobranstvo priredi v spomin svojim junakom, padlim za narod i? domovino,
v sredo 1. novembra ob 9.30 na Orlovem vrhu SVEČANO SPOMINSKO POKLONITEV
Narodna dolžnost vse Ljubljane je, da se spominske svečanosti za padlimi junaki, ki so za narod žrtvovali najdražje — svoje življenje, polnoštevilno udeleži.
Dohod na Orlov vrh s Kar lovske ceste.
Svojcem junakov-domobrancev je rezerviran poseben častni prostor desno od glavnega križa.
V drugI polovici oktobra so komunisti samo v bojih pri
Žužemberku m Stišssi izgubili nad 800 padlih
V tednu od nedelje 15. pa do 22. oktobra so bile na Dolenjskem v velikem tri-kotu med Čatežem. Žužemberkom in Mirno pečjo doslej po obsegu udeleženih edi-nic pa tudi po številu komunističnih žrtev največje borbe. V sodelovanju domobranskih in nemških edinic sc doživeli komunisti strahoten poraz, ki jih je stal 722 mrtvih, pri čemer pa niso všteti številni utopljenci, ki jih je pogoltnila Krka, ko so bežeče komuniste domobranci vrgli z levega na desni breg reke. Število mrtvih komunistov se tako giblje nad 8D0. Koliko je število ranjenih, ni ugotovljeno, vsekakor pa mora biti glede na število mrtvih, silno visoka V zvezi s temi akcijami se je predalo domobrancem okrog sto prisilnih mobilizirancev, v glavnem Štajercev. Njih izjave so polne obsod komunističnih priganjačev, ki so jih kot topovsko krmo gnali v borbe. Skoro soglasno izjavljajo, da imajo vsega dovolj.
Kakor vedno, so imeli domobranci tudi to pot le neznatne izgube, ako se primerjajo s komunističnimi izgubami. Padlo je 8 domobrancev, ranjenih pa je bilo 35. Med 800 padlim, komunisti so tudi 3 komandanti »brigad«, 4 bataljonski komandanti in en brigadni politkomisar.
Kakor kažejo poročila, je bil osnovni namen združenih komunističnih krdel ta, da pred »koncem te vojne in dokončno osvobodijo«, kakor so se izražali, zadajo zadnji, torej »smrtni sunek« domobrancem. V prvi vrsti so hoteli napasti St. Vid in Stično ter se nad tamošnjimi posadkami maščevati za težke udarce, ki so jih doživeli v prejšnjih tednih. Zbrali so vse svoje »udarne sile«. V borbah je sodelovalo kar osem komunističnih »brigad«, med njimi tudi ena badoljevska. Domobranci pa so jim njih račune temeljito prekrižali. Zajeli so namreč komunističnega kurirja, zvedeli za pripravljajoče se dogodke ter se nanje tudi primerno pripravili. Komunističnega združenega napada niso pričakovali na svojih postojankah, ampak so ga prehiteli z lastnim napadom.
Frve velike borbe so bile okrog Čateža in Trebnjega. Tri štajerske »brigade«, ki so sodelovale v teh borbah, so bile popolnoma razbite Posamezne, do 20 moz broječe skupine so se nato prebijale proti meji in strahotno preklinjale komunistično vodstvo, ki jih je poslalo v dolenjski pekel. Jasno je, da so imeli zelo velike izgube.
Južno od tega bojišča so se nato v dolini Krke razvile še nove borbe. Tu sta
v glavnem operirali Cankarjeva in Gub-čeva »brigada«, na pomoč pa so jima prišle seveda še druge. Komunistična krdela so se najprej zadrževala v okolici Dobr niča, odkoder pa so jih domobranci pognali preko Krke v Suho krajino, kjer so padla v novo zasedo. To pot je komuniste sprejel južni odred domobrancev, na kar so z velikimi izgubami zopet preselili svoje sile preko Krke na stare postojanke. Svojo pot pa so morali ponoviti še enkrat: bili so namreč pregnani tudi to pot.
Vse te borbe niso bile lahke. Posebno
nekateri komunistični odredi so bili še precej oboroženi, kar pa jim vendar ni pomagalo. Domobranci so jim uničevali krdelo za krdelom, razbita in uničena pa je bila tudi glavnina. Borbe so trajale ves teden. Vršile so se podnevi in ponoči. Domobranci so bili komunistom stalno za petami in so stalno stiskali okrog njih obroč, tako da komunisti sploh niso mogli iz njega.
Ko so se po končanih glavnih operacijah, pri katerih so komunistom zadali tako velike izgube, domobranci vračali na svoje postojanke, jih je napadel še neki izbrani komunistični oddelek. Toda v polurni bitki so domobranci opravili tudi z njim.
Okrog 22. oktobra so bile domobranske operacije v glavnem zaključene. Za pora ze in težke izgube, katere so komunisti utrpeli, so se hoteli njihovi kolovodje maščevati. Komandanti brigad so imeli sestanek, na katerem so naredili načrt za napad na Št. Vid pri Stični. Kakor izpovedujejo ujetniki, je bil načrt zelo enostaven in se je glasil takole: zgodaj zjutraj se začne napad- do poldneva mora biti domobranska posadka likvidirana, ob 12. bo slavnostno vkorakanje v Št. Vid, ob 17. pa »manifestacijski miting«. Prišlo pa je vnovič vse drugače. Nameravani maščevalni pohod se je tudi to pot spremenil v hud komunističen poraz. Napadajoče »brigade« so bile od domobrancev odločno odbite in so pustile na bojišču nadaljnjih 71 mrtvih. Izgubile so tudi precej ujetnikov, med njimi dva kurirja ter mnogo orožja, hrane in opreme. Domobranci so imeli pri tem boju le enega mrtvega in pet ranjenih.
Ko se je bila borba za Št. Vid. so drugi komunistični oddelki izropali 12 vasi v okolici ter vaščane prisilili, da so j;m morali sami »rekvirirano« blago peljati proti Dvoru pri Žužemberku.
pa me Mad
©Topniška bitka na pregradi med vzhsdcm ia

3SSS2
Od vojnega poročevalca Treffz- Eicboferja.
...30. okt. fPK). Na področju Debrecina, «kalvinskega Rima«, mesta s 120.000 prebivalci. divja že več dni ogorčena oklopniška b-tka. Debrecin leži na meji med velko madžarsko ravnino -n Sedmograško. Mogočni gozdovi obkrožajo to staro mesto, ki je obdano z vinograd- in številnimi vodniki prek oni. Pri Debrecinu prehaja ravnina v pogorje, gre pot od zapada proti vzhodu in nasprotno vodi pot od vzhoda preko Debrec;na v pusto. Prizorišče sedanjih trd'h bo;ev je torej nekakšna prebrala med vzhodom in zapadom.
Madžarska se je že pred tisoč leti odločila za zapad. Njeni pametni prebivalci so že mnogokrat kljubovali navalu od vzhoda, nikdar pa ni bila za prezkušeni narod nevarnost tako velika kakor sedaj Na ozemljih, ki so jih pregazile Stalinove horde, je izumrlo vse življenje. Pobito in potolčeno je vse, kar ni moglo zbežat' na zanad za br?nik, ki ga držijo honvedi z nem-kimi zavezniki proti navalju-jočim sovjetskih množicam Ko je sovražnik pred tedni prekoračil mejo in so njegove cklopn ške osti od jugovzhoda dosegle madžarsko ravnino je že bila ust?nov'jena narodna garda. Tisoči in tisoči so bili pripravljeni. da branijo veako ped zemlje O junaškem zadržanju honvedov ie govorilo v preteki h tednih marsikatero vojno poročilo, številna posamezna junaštva pa bodo še kasneje počaščena. Notranje bojišče Madžarske se preureja v teh dneh na totalno vojno. Nobene ciganske gosli ne jokajo več. mnogo lokalov so zaprli. Ljudie jedo na nakaznice 'n dela;o za zmago. Delovni bataljoni z c?e-ett'soči :z vseh plasti naroda so stopili v službo za osvoboditev dežele.
Se vedno divja oklonniška bitka pri Debrecinu Stalinove armade poizkušajo razpolovti deželo od severa in juga. S severnim delom klešč naj bi prodrli preko prelaza Dukle proti jugu v madžarsko ravnino z južnim delom pa naj bi se združili pri Debrecinu. Ce b: se to
Vsem padlim
Nadaljevanje s 1. strani
skimi junaki, ki so dali svojo mladost in svoje življenjske ideale v zaobljubi, da nadaljujejo delo prvoborcev za čast, ponos in blagor rodu slovenskega imena. Vsi ti grobovi, vse te slovenske gomile, da vsi, prav vsa, tudi tisti zapeljane!, ki so v naših gozdovih našli smrt po krivdi brezvestnih rdečih hujakačev, vsi ti trpini, vsi ti junaki, vsa ta na široko razsejana smrt je x naših srcih zapustila oporoko, testament, In na nas je, da to oporoko izpolnimo, da ta testament izvršimo.
Stanko Sedlak.
posrečilo, bi padla Budimpešta kot zrelo ;a-bolko. Obkolene bi b'le cele armade n Madžarska bi propadla v umorih in požigih. Da bi preprečila narodno nesrečo, se honvedska armada herojsko bori ob strani evropskih zaveznikov. Njeni častnik in vojaki se ne pustijo varati z nobenimi svetohlnkim: kapitu-lacijskimi pogoji. Oni poznajo Belo Khuna in njegove rablje in vedo, da so Britanci in Amerikanci nemočni napram sovjetskemu besu in ekspanzijskim zahtevam. Zato prenašajo vsie bojne težkoče v lastni deže'i. neprestane letalske napade in nrehodno izgubo posameznih ozemelj, ki bi bila ob popolni predaji tako in tako izgubljena.
Bolpsvtike grczftvItosS] V E3M$31152?P
Dunaj. 31. okt. Nemški vojaki so na srb-sko-rumunski meji ujeli poštnega goloba, pri katerem so. našli listek z naslednjo vsebino: »Kišinjev, 10. septembra 1944. Boljševiki hočejo iztrebiti Beserabce! Prosimo nujne pomoči! V 14 dneh so iz našega mesta napravili pokopališče. Vse življenje je unčeno« Sledi nekoliko nečitljivih vrstic, nato pa se pismo nadaljuie takole: »Ed:na živa b;tja je neke j starih ljudi, ki se od časa do časa vidijo na cestah. Ti nesrečniki bivajo v kleteh ker so boljševiki vsa stanovanja zaplenil zase.« Po nekoliko nečitljivih vrsticah nada'juie poslanica: »Noč in dan hodijo posebni likvidacijski oddelki od hiše do hiše in odva;ajo zadnje moške, ženske n otroke Preostale starce silijo k najgroznejšemu delu. kar si jih človek lahko predstavlja: Pobir"ti morajo trupla, k: leže na cestah in jih voziti iz mesta. Vse na:e nade stavimo na tega edinega poštnega goloba, ki je po odhodu nemških vojakov osta! tukaj.« Tako se godi ljudem, ki jih je »osvobodila« rdeča vojska.
Vez generacij
Od nekdaj časti človeški rod spomin na mrtve. Ljudstva krščanske kulture se jih spominjajo na današnji dan. Na božjo njivo hite sorodniki, prijatelji in znanci dragih pokojnikov, da preko groba izpričajo z lučko, cvetlico in pobožno mislijo veljavnost plemenitih vezi, Id so jih družile v življenju. Na grobove velikih mož, graditeljev naše kulture, narodnih in političnih vodnikov in neznanega vojaka pa roma ves narod« da jim potrdi trajno hvaležnost. V tem spominu nanje in v hvaležnosti za njih dela žive mrtvi še vedno med nami.
Vsi svetniki so praznik spomina na rajne. To je simbol duhovne vezi rodu z rodom iz preteklosti v sedanjost in bodočnost. Na današnji dan se vsak kulturen narod spoštljivo in hvaležno pokloni prošlim generacijam, ki so s svojimi duhovnimi stvaritvami in žrtvami utirale napredek sedanjemu rodu. Tega dne bi se morali bolj ko kdaj zavedati, da uživamo sadove nepretrganega razvoja iz roda v rod in da stopnja duhovne in materialne kulture, na kateri stojimo, ni le naša zasluga in da teh skozi dolg in trd zgodovinski razvoj nastalih vrednot ne more in ne sme razvrednotiti ena sama uporniška generacija zoper tisočletno rast vsega naroda.
V času sedanjih zmot, ko bi nekateri radi popolnoma in »brez sentimentalnosti« pretrgali z našo preteklostjo in nam s krvjo lastnih bratov zaznamujejo pot v »novo prihodnjost«, se moramo tega dne zavedati ob starih in svežih grobovih, da sta naša sedanjost in prihodnost organično povezani s preteklostjo in da obstoji neka stalna »oblast mrtvih nad živimi«. Preteklost moralno obvezuje sedanjost. Narod, ki na to pozabi, se izneveri samemu sebi. Ideje naših velikih mož in izročila od očeta na sina gospodujejo nad nami kot sveta zapuščina, katero smo dolžni braniti kot svoje narodno bistvo in osnovo, iz katere ras temo. Izključujemo vsako možnost zdravega napredka, ki bi ne izhajal iz tega narodnega temelja, ki so ga gradili vsi rodovi od primitivne davnine do sedanje kulturne stopnje. Poznavanje preteklosti in izkustva neštetih rodov bi nam lahko prihranila zmote in nesreče.
Vsi svetniki in dan vernih duš naj nas poleg drugega spominjata tudi te večne resnice.
Velik vtis Gobbelsovega govora na Anglijo
Madrid, 30. okt. Londonski dopisnik španskega lista »Ya« poroča, da je napravil govor ministra dr. Goebbelsa \ Angliji močan vtis« in da ga je več angleških listov, med njimi »Daily Mail« prineslo na prvi strani pred izjavo britanskega min. predsednika v spodnji zbornici. Nepristranski kritiki označujejo izvajanja dr. Goebbelsa, ki je v skladu z izjavami Fiihrerja in Himmlerja označil za nemški cilj, »časten mir. ki bo zajamčil narodno neodvisnost«, kot realistična.
Berlin, 30. okt. Berlinsk. nedeljski listi se bavi j o v uvodnih člankih posebno s političnim in vojaškim položajem, ki ga je jasno razčlenil govor dr. Goebbelsa. »Volkscher Beobachter« piše pod naslovom »In vendar ste. i Nemčija« med drugim: »Nobena zlob-nest ne bi mogla očitati Goebbelsovemu govoru. da bi, čeprav le morda v najmanjši stvari našega narodnega zdravstvenega stanja, segel bojazljivo in v zadregi. Dobro vemo, da brezobziren poseg v spoznanje vseh obremer.''n;h dejstev šel? osvobodi podago, na kateri se grad; zavest lastne sile in nove možnosti za popolnoma gotovo vero v zmago Nemčija ima še več želez v ognju in sovražnik se tega boji. On bi rad dospe! do odločilnega konca, še predan bodo ta železa razžarjena, ojeklenela in preden bodo udarila.«
Ksrses aisgSsške p®21t!!se evropskega ravnovesja
Bern. 31. okt. »Basler Nachrichtcn« piše k Churchillovem govoru: Še nikdar nismo imeli tako jasno vtisa, da ie Velika Britanija heče^ nočeš opustila svojo politiko evropskega ravnotežja, ki jo je vodila 2 stoletji Kaže. da Ang'ija ne more več vztrajat: na svoji tradicionalni liniji, marveč ck ee mora zadovoljiti z onim delom Evrope, ki ga še ni zajela Sovjetska zveza.
Bojevniki pocaste spomin mrtvih tovarišev
•
Na vseh vernih duš dan se bodo bivši bojevniki iz prve svetovne vojne spomnffl svojih padlih In umrlih tovarišev pri sv. maši v frančiškanski cerkvi Marijinega Oznanjenja. Sv. mašo bo daroval bivši vojni kurat častiti g. dr. Hadrijan Kokalj. Svojci padlih ln umrlih tovarišev kakor tudi vsi bojevniki so vabljeni, da se sv. maše in
molitev za pokojne udeleže v polnem številu.
*
Kakor vsako leto, tako se bodo tudi letos bojevniki iz prve svetovne vojne spomnili svojih padlih In umrlih sobojevnikov v žalni spominski svečanosti na pokopališču prt Sv. Križu pred grobnico slovenskih fantov na dan 1. novembra popoldne.
Po opravljenih molitvah na pokopališču pred sv. križem, ki jih bo opravil prevzvi-šeni knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Božman, bodo molitve in govor prevzvišenega pred grobnico slovenskih fantov, padlih v prvi svetovni vojni. Občinstvo se naproša, da se strogo pokori policijskim odredbam. Vsi bojevniki iz prve svetovne vojne so vabljeni, da se spominske žalne svečanotl gotovo udeleže v polnem številu. Zanje bo rezerviran prostor pred grobnico, ako pojdejo v sprevodu za častito duhovščino po molitvah od sv. Križa proti grobnici.
Ameriški vojaki pobili pripadnika nemškega Rdečega križa
Koln, 31. okt. »Volk scher Beobachter« poroča: »Trije begunci iz Monschaua. ki so se preko štiri tedn« zadrževali v gozdovih in evakuiranih vaseh v okolici tega kraja, so dosegli včeraj zjutraj nemi&e črte ter so poročali o grozovitem umoru, ki so ga sami videli.
Neka ameriška izvidniška skupina je zajela pripadnika nemškega Rdečega križa Hermanna Schonena iz Monschaua. ki je bil na begu in ki se je zamudil zaradi tega, ker je hotel vzet. s seboj svojo rodbino in tudi svojo staro bolehno mater. Priče so videle, kako so Schonena z brutalno silo ločili od njegovih svojcev. Američani eo mu strgali s telesa njegovo uniformo Rdečega križa, ga zve zali ter ga nato obdeloval z udarci in brcami. Ko je ležal brez moči in ves krvav na tleh. so ga ti gangsterji umorili s stre'om v trebuh ter ga pustili ležati. Dogodku so morali prisostvovati njegova mati, žena in otroci, ki so pobegnili v neko bližnjo hišo.
Umor je bil izvršen zvečer ob 17. uri. Sele ponoči so lahko trije begunci pokopali truplo. O rodb ni Schonena begunci niso ničesar več slišali in videli in sodijo, da bodi kje okrog po gozdovih. Vzrok za grozoviti umor je bla očitno sanjo okolnost. da je bil Schonen s svojo rodbino na cesti, kajti v ostalem se ni v ničemer pregrešil proti ameriškim odredbam.«
V Me&kvi odMaf!fafo udeležbo na letalski kcnSe-rsnei v Cfeicagu
Stockholm, 30. okt Severnoameriški listi so prenaglo zatrobili v svet. da bo poslala Sovjetska zveza zastepn ka na mednarodno konferenco za leta'ski promet v Chicago. sedaj pa prihaja iz Moskve kratek demanti.
Agencija Tars. uradni sovjetski poročevalski urad ob avlja, »da te vesti niso resn čne in da v Moskvi niti ne mislijo na to. da bi poslali zastopnike na konferenco v Ch cagu.
To je staro komunistično pravilo, da se izognejo vsakemu mednarodnemu dogovoru, da se ne bi kje vezali. Čeprav bi to sovjetsko taktiko morali Ang'oameričani že poznati, je vplivalo poročilo agencije Tass kakor prha. Kakor javlja agencija Reuter, so Angloame-ičani hudo presenečeni Tudi udeleženci letalskih dogovorov Commonvveatha, ki so bili v petek zakijučeni v Mcntrealu. so bili močno potrti. Poročilo smatrajo z mednarodnega vidika kot veliko razočaranje, toda skušajo se tolažiti 6 tem. da neudeležba Sovjetske zveze ne bo udarec za načrte, ki 50 jih sklenili pretekli teden v Montrealu glede letalskega prometa.
Pagcjl premfrfa % EtsSfo
csta&efo še nadalje tajni
Bern, 30 okt. Kakor javlja švicarska brzojavna r.gencij3 iz \Vash'ngtona. je izjavil namestnik zunanjega ministra Stett nius. da še ni nastopil trenutek za cbiavo zavezn ških pogojev premirja z Italijo, ker je to vojaška zadeva. Končncrveljavna m'rovn3 pogodba bo sklen:ena šele na mirovni konfercnci.

'■< i -m i
Zanesssjava v
Merjenje sil med De Gaulleom in odpornim pokrctom
Nsrašžasifs k^^isialaosti v AngSifi
London, 31. okt. Angleški list »Leader« poroča v vznemirjenem tonu o naraščajoči kriminalnosti, ki se širi med angleško mladino. V sedanjih vojnh razmerah se lahko označuje doraščajoča angleška mladina za pravi pravcati gangstrski naraščaj Izmed vseh kriminalnih primerov ki so jih v prvih šestih mesecih letošnjega leta obravnavala angleška sodišča, odpade dobrih 40% na mladoletnike. List pripomnja, da ta položaj ne bo ostal brez slabega vpliva na angleško življenje po vojni.
Zatemnitev od 17.lo do 6.20
Ženeva, 30 okt. Že dolgo trajajoči spor med degolistično osrednjo upravo v Par.zu in francoskim odpornim pokretom, ki hoče biti soudeležen pr, upravi države, je prišel z odlokom »notranjega ministra« o razorož.tvi in verjetno tudi razpustitvi tako Jmenovane »patriotske milice« \ kritičen položaj. Po poročilu I« »Sirs-e« iz Pariza je to preizkušnja si' med Gaullovo osrednjo vlado in odpornim pokretom. vsaj pri tem ie bila reakciji nanj izredno silovita.
Osrednji organ francoskega odpornega po-kreta se je takoj po obiavi odloka sestal k sej.. Fo seji je podal predt^dtrik sveta Sa:!lant tisku izjavo, da bo od'ok notranjega mnistra »dokaj težko izvesti« Se v soboto zvečer je deegacva odpornega vodstva osebno protestirala pri De G-vj 'u. Neka ReutCT eva vert pravi, da je zavzel De Gaulle odkiomlno stališče. V Parizu se že vpra-ujejo al bo »narodni odpern- svet« v n"?d?'5evanju tega protesta nasvetoval svojim milicam naj ne od-lože orožja, s čimer bi se ta stfcr seveda po-g'obil Za dogodki, ki «o še bolj povečali zmedo v Fr"rr li. stoii tud-- Moskva, ki se bo v prirr-mem ttenutku zopet pojavila na površju.
Bern. 30 ckt. Za razmere v Franciji značilen dogodek objavlja švicarski list »De Tat«. De Gaulle je bil nedavno obiskal Tou-loire Pr' sprejemu je manjkal prefekt, ki ga je bil De Gaulle imenoval, ker so ga mestni oblastniki kratkoma o zaprli. Na De Gaullovo odredbo go prefekta takoi zopet izpustili, da se lahko udeleži pozdravnih slovesnosti, ko pa se je De Gaulle odpeljal, so prefekta zopet aretiral !n spravili v ječo.
Stockholm. 30. okt. O obupnem položaju Francije po vkorakanju Ang'oameričanov je moral priznati londonski radijski komentator Bedfort med drugim: »Francija je revna obupno revna, žalostna in nekoliko obrezhra-brena. lačna, da še več kakor lačna. V Parizu n' tople vode. Luč odoove večkrat na teden, enostavno zato, ker manjka premoga Francija n?ma mkakegp janukega lesa in zato tudi ne premoga brez tega pa ne morejo voziti železnice, delati elektrarne, brez njfega ni
jekla, brez vseh teh stvari pa bo Francija težko dosegla zopet svoj« bagostanje.«
Berlm. 30 okt. Spr.čo naraščajočih notranjih nemirov v Franciji sc prosle degolistične | vojaške oblasti generala Fis<_nhcwra, da bi smela umakniti 1. degol stično divizijo in 1. armado pod poveljstvom generala Delattre de Tass gnvja z bojišča v Vogezih in jo uporabiti za vzpostavitev reda v notranjosti dežele.
Tolovajska zverstva v Francifi
Strassburg, 27. okt. O prilikah v Franciji so javnost poučili francoski kmetje, ki so zbežali iz vasi Malans, okrožje Gray, pred boljševiškimi tolpami. 48-letni kmet Pavel Riquets. ki se mu je posrečil beg k nemškim vojakom, je izpovedal naslednje:
'Srr m me je priznati, da smo bili veseli, ko so nemške čete zapustile aaso vas. Pripravljali smo se na slovesni sprejem Angležev in Američanov, namestu njih pa je pridrvela v vas sodrga razcapanih ma-kijcev. Poveljnik teh tolovajev je bil v Grayu dobro znani verižnik in zločinec Guttenbourg, ki je med grožnjami zahteval, da mora naša mala vas oskibovati njegov oddelek kakih tisoč mož. 2e po nekoliko dneh so morali kmetje zaklati zadnje krave in oddati vse zaloge krmil. Vaščani so morali prenočevati po kozolcih, tolovaji pa so se raztegovali po njihovih čistih posteljah. Celo majhne otroke so makljci nagnali iz hiš. Poleg mnogo drugih zločinov omenjam le strahoviti umor mlade učiteljice Gabrijele Lucien. Ker je odločno zavračala ljubavne ponudbe židovskega poveljnika tolovajev, je ukazal kratko ln malo umor učiteljice kot »izdajalke«. Njeno strahotno razmesarjeno truplo je odkril moj svak na bregu reke Tvonns in le s težavo smo mogli ugotoviti istovetnost nesrečne žrtve.«
Kakor se vidi lz poročila francoskega kmeta. Imajo »ljudski osvoboditelji« povsod iste divjaške šege ln navade.
Obvestila »Prevoda«
Prodaja drobovine
V četrtek 2. novembra dobijo delavci pri težkih delih na odrezek TD št. 8 od štev. 255.000 do 256.670 in od 257.000 do 258.000 septembrske dodatne živilske nakaznice z rjavimi črtami, izdane od MPU v Ljubljani, 25 do 50 dkg drobovine v razmerju: 25 dkg ledvic, jeter, srca — ali 40 dkg govejih gobcev, vampov — ali 50 dkg pljuč.
Drobovino bodo prodajali mesarji: čer-nivec Stanko, Marjetič Ivan, Kumar Matija in Kocjan Lojze na mesarskih stojnicah na PogaCarjevem trgu od 8 do 13.
€S o$podav&i%>®
Zagotovitev preskrbe z lesern
Na podlagi pooblastila iz čL 5. naredbe vrhovnega komisarja za zagotovitev oskrbe z lesom z dne 20. septerr.bra 1944 (ki je bila objavljena v »Službenem listu« 21. t. m.) in čl- 1. naredbe o upravljanju Ljvb-Ijanske pokrajine je prezident pckraji:ske uprave div. general Pkupnik izdal naslednje •zvršiine določbe:
Ves posekan, žagan ali obdelan les se stavi ja pod zaporo. Vsakršen nakup, prodaja ali odsvojitev lesa je brez dovoljenja Pokrajinskega gospodarskega sveta prepovedana.
Imetniki lesa, in sicer: hlodov in drogov, rezanega lesa in fumirskega le?a, lesa za celulozo, jamskega lesa, tesar.ega lesa in drv, izvzernši ko-ično do 5 prostornih metrov, so dolžni prijaviti svoje zaloge po stanju z dne 1. novembra 1944 naj^asneie do 6. novembra 1944, šefu pokrajinske uprave, oddelku VIII, odseku za otkrbo, ločeno po tu naštetih vrstah in izraženo v kubičnih metrih.
Razen imetnika lesa je dolžan vlozm prijavo tudi lastnik skladišča, če je les pri njem od tretjih oseb vskladišcav, če pa ]e skladišče dano v zakup aii v najem, je imetnik lesa dolžan v prijavi navesti tudi lastnika skladišča. Ce ima tvrdka več s. la-dišč, mora prijaviti zaloge lesa ločeno za vsako skladišče posebej.
Prijavi je podvržen tudi tehnični ler, za čigar porabo, n. pr. kot ogrodje pri gradnji, je" Pokrajinski gospoda: ski svet že izdal odobritev. Obrtniki (mizarji, tesarji itd.) od prijavne dolžnosti niso izvzeti.
Kršitve prednjih določb sa katerih izvršitev so odgovorni imetniki obrtov in poslovodje, se kaznujejo po ol. 6. navedbe vrhovnega komisarja o zajetju gospodarstva za vojne namene z ene 27. avgusta 1944
Prednje določbe stopijo v veljavo na dan objave. Nasprotne določbe nareube vlso" kega komisarja o proizvodnji in razdeljevanju tehničnega lesa z dne 25. marca 1942 št. 52. in naredbe visokega kom:saria o proizvodnji, razdeljevanju in porabi lesnega oglja in drv z d- e 2. septembra 1942, št 170, se s tem razveljavljajo.
Gospodarske vesti
= Vojni izdatki Nemčije. Iz Bzrlipa poročajo, da so celokupni izdatki Nernč.je v pet h letih vojne po zasebnih računih dosegli 525 do 525 milijard maK. Oa tega je bilo 240 d-o 250 milijard, to je okrog 46 odstotkov krit ;h z davki m drugam dohodki, okrog 285 milijard pa 3e b:lo k:itin s posojili.
= Podržavljeni« rudnikov na Mizarskem. Gospodarski delovni program nove madžarske vlade predvideva dalekosežne ukrepe v pogledu rudnikov m obratov za proizvajanje energije, ki bodo proglašeni kot skuona last naroda. Do za .onite ureditve tega vprašanja se vsa ta podlMJa stavijo pod državno kontrolo Predvidena je tudi d: .>vr.a kontrola velemdustroskih podjetij do pravne ureditve celotnega vpra-
Sa=3Bo!garski pridelek vina in tobaka zasežen. Iz Sofije poročajo, da je bolgarska vlada zasegla ves lanski pridelek v^nam tobaka Država bo letno odkupila m lzvo-
Zit=%tenfvk omotih bilijonov. Pol gor-n*m naslovom prinaša gražka »Tages-pJost« poročilo iz Aten po izjavah nekaterih beguncev, ki so se prebili iz Grfr? pre-Albanije v Hrvatsko. V dobi nsrr,'kc zasedbe je bil organiziran dovoz živil in so tudi "prihajale pošiljke od Mednarodnega rdečega križa, kar je vsaj preprečilo glad med prebivalstvom. Sedaj so dobave že več telnov izostale. Sicer pa ne bi bilo ni-kocar, ki bi lahko skrbel za pravično razdelitev. Grčiji grozi glad v strašnem obsegu. ki se od zunaj ne da več omiliti. K temu prihaja še naravnost fantastična inflacija, za katero sta v enAkih delih odgovorna London in Moskva. Ko je letos v maju Grška banka zaradi olajšanja denarnega pcometa izlala bankovce po 500.000 drahem, je to povzročilo novo vznemirjenje med grškim prebivalstvom, češ, da mora temu slediti finančni polom. V res-n c; stane danes v Atenah najslabša cigareta 4 milijarde drahem, kdor pa se hoče do sitega najesti v srednjedobri restavraciji, mora imeti na razpolago vsaj en bilijon ali poldrugi bilijon drahem. Seveda preprosti Grki nimajo tega denarja z astronomskimi številkami, razen nekaj eto ljudi, ki se pečajo s črno borzo.
Novi assgleški poslanik v Madridu
Ženeva, 30. okt. Kakor poroča diplomatski dopisnik dnevnika »Sundav Times«, obstoja možnos, da bo poljska begunska vlada v Londonu poslala nove predloge v Moskvo, da bi zopet spravila v tek pogajanja med obema vladama.
Prasident General Rupnik mit Brigadefuhrer Harm und Kreisleiter Pilz auf dem
Wege zur Kundgebung Eine Gruppe der »Voiks-Pioniere«, der Freivvilligen des Arbeitsdienstes, auf der Ver-
sammlung
Zu der Kundgebung versammelten sich Zehntausende Laibacher und Laibachertnnen
Eine Abteilung der Landeswehrunteroffiziere wohnt der Kundgebung bei Vorbeimarsch einer Landeswehrabteilung vor dem Prasidenten und den Vertretem
der Militar- und Zivilbehdrden
Z msgočoe pfotikgmnfiistlčiie manifestacije v Lfubffaiii
Prezident general Rupnik, Brigadefuhrer Harm in Kreisleiter Pilz na potu k zborovanja Skupina »narodnih pionirjev«, prostovoljcev in obveznikov delovne službe na zborovanju
K manifestaciji so se zbrali desettisoči Ljubljančanov in Ljubljančank Oddelek domobranskih podoficirjev prisostvuje manifestaciji Mimohod domobranskega oddelka pred preodentom ter zastopniki vojaških in civilnih
oblasti
V®® der ant&ossKma1s£?*£fee3? F£os$e**lcttralg3bung
m Laibach
Ljubljana, 1. novembra Po enoletnem trpljenju je umrl 30. oktobra dr. Alojz Zalokar, ustanovitelj in prvi upravnik Bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. S pokojnikom izgublja slovensko zdra vrni t vo moža, ki je s svojo strokovno sposobnostjo in široko razgledanostjo odločilno uplival na razvoj slovenskega zdravstva v dobi med obema svetovnima vojnama.

upi ji ve, so pozneje v vedno večjem št_vi'u prihajale rodit in iskat zdravja v Žensko bolnico. Zadnje leto prod vojno je sprejela bolnica pod svoj gostoljubni krov preko 2.000 porodnic in skoro 2 000 ginekoloških bolnic. Spričo tolikšnega navala žen je bi o potrebno resno razmišljati, kako dom materinstva razširiti. Druga svetovna vojna je izvršitev načrtov preprečila.
Profesor Zalokarjevo zdravniško delo Je bilo kaj mnogostransko. Poleg n; p i nega kliničnega dela, ki je absorbiralo dub.šen del njegovih sil, je posvetil kot pro.e.or porodništva na babiški šoli dosti truda vzgoji mladih babic in uredtvi babišk -ga vprašanja na sploh. Njegovo pedagoško delo se je raztezalo tudi na mlade zdravnike, ki jih ni uvajal samo v praktično delo, ampak jih z besedo in zgledom -p-.d juja! k znanstvenemu delu in objavi ianju izsledkov v strokovnih časopisih. Sam je ob avi veliko razprav iz g:neko!ogi,e in p ro:lni-štva ter sorodnih stro* v domačih ln medicinskih revijah. Izdal je tudi dve samostojni knjigi, v katerih poroča o svojem ginekološkem in porodniškem delu. Mnogo se je bavil s problemom raka in kriminalnega abortusa. V slednjem je vide; največjega sovražnika slovenskega naroda,
ki pri koreninah slabi njegovo moč in žlv-
i.euj.-iki, s.lo. Pokojnik je bil odličen oi\_a-nizator. Bil je eden izmed prvobo iteljtv za popolno medicinsko takvlteto dobro se zavedajoč, da brez nje ne more biti pravega razmaha slov~n ke medicine. Ba ii -e je tudi z vprašanjem ureditve-naših zdravstvenih ustanov, pr- dvsem bo:n;c. So:.e o-val je pri zgradbi Zakona >> boln cah. Vodil je več zdravniških str-'kovnih oigandza-cii ter tako soodločal p: i ureditvi zdravniškega stanu. Aktivno je sodeloval tud-pri medicinskh časopis h in s:cei kot t ij-nik redakcije srbskega Medi in ke^a pr -gleaa in kol čian redakc js' e a odx-.a Zdravniškega 'estn.ka. ki izgublja z urim svojega najaj-ilne šega sodelavca. Po e? riedldne so ga zanimala tudi kul;ur.~a ir politična vprašanja slovenskega narola
O-eb-o je bi profecor Za'okar zna* jen pošten in dober človek. Za n? videz resniv in strogim pogledom je v prMh skrivvo mehko n čuteče srce, ki ie ime!o sm se: n vaz:, mešane za v e in k' je odpršč.Io tudi njsgovLn osebam na«pro'n ko-;-. Mars'kaieri slovenski žar.i bodo ob njegovi krni pohite'e mkli razaj v preteklost in v marsikateri ženi se bodo obud li že skoro pozabljeni *pemin; na dan, ko Ji1"' je dr. Zalokar z veščo roko rešil življenje
Zadnje leto so mu vidn pešale moči Z njemu lastno energijo ie sicer skušal bo-
! lezen premagati in d?Jati dalje. Ve dar je končno v neenaki o rbi <n ral pod -či prav isti bolezni, ki jo je pri ženah z n žem v raki tako uspešno zdravil in j:h rešil tz objema smrti.
Stvarnik mu bodi pravičen sodn k in dj>-ber plačnik za njegovo de"o!	V. L.
Griša Rorltnik:
Pozabljenim na gareb
Se eno lučko tistim, ki jih ni ne tu pod križi ne v vrst&h okoli. Se tem v spomin, ki jim tiohne kosti raztresene, pozabljene kjer koli ...
Vsevidna luč naj najde jih v temi, otmč ljubezen jih odrešujoča, povede v krog jih teple skupnosti, v domovja svetla, vseohranjujoča.

Zatemnitev od 17>2o do 6»Xo
Sestre in bratje!
Te dni, ko trkajo na naša srca iz kraja trpljenja dude naših dragih pokojnikov, proseč pomoči, se razlega po naši slovenski zemlji Se drugi pretresljivi klic iz po-mSenih in požganlh domov, iz temnih podzemskih in podstrešnih »stanovanj — krik naših trpečih Se živih bratov in sestra, ki prosijo pomoči pri usmiljenih srcih: »Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!«
Zato bo »Socialna pomoč« v zvezi s Škofijsko dobrodelno pisarno in drugimi kari-tatJvnimi ustanovami priredila za letošnje praznike Vseh svetnikov in Vernih duš dan denarno zbirko za te neštete, pomoči potrebne siromake.
Podprite to akcijo »Socialne pomoči«, prepričani, da bo denar, ki ga boste poklonili ob tej priliki, prišel v roke najpotrebnejšim in najsirosnašnejšim.
Dr. Alojz Zalokar se je rodil kot sin okrajnega zdravnika -ra nocelndk a dne 12. febr." 1887 v Velikih Laščah. Medicino je študiral na Dunaju, kjer je promoviral leta 1913. za doktorja vsega zdravstva. Med prvo svetovno vajno je živel na Dunaju, kjer si pri profesorjih Schauti, Piskaču, Foderlu in Schnitzlarju pridobil obilo teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj v kirurgiji, ginekologiji in porodništvu. Proti koncu prve svetovne vojne se je vrnil v Ljubljano in delal na kirugičnem oddelku Deželne bolnice. Dne 21. maja 1919. leta je bil imenovan za profesorja teoretičnega in praktičnega porodništva na babiški šoli in sočasno za primarija ginekološkega od- i d cika tedanje Deželne bolnice v Ljubljani, f Imenovanje na tako vidno in odgovorno mesto je dalo 32'etnemu možu z mladostnim zanosom in neverjetno vztrajnostjo dovolj prilike, da se uvlejavi. Vendar je kaj kmalu spoznal, da razmah ginekološko-porodniškega oddelka v tesnih prostorih j sedanjega 3. oddelka Splošne bolnice v t Ljubljani ni možen. Zato je iskal in našel f v stavbi bivše sirotišnice ob sedanji Š:aj-merjevi ulici primeren kraj, kjer bi mlad« matere in bolne ženske našle dostojno zavetje v težki url Dosegel je s pomočjo predstavnikov tedanjega javnega življenja, da je bivši državni erar kupil stavbo od Kranjske hranilnice. Dne 3. okt 1922 je bil imenovan za ravnatelja novoustanovljene samostojne Bolnice za ženske bolezni, ki je že 23. januarja naslednjega leta pričela sprejemati prve porodnice in bolnice. Spričo skromno odmerjenih denarnih sredstev je bila preureditev sirotišnice v bolnico kaj težko delo. S pomočjo ekonoma, sedaj že pokojnega Alojza Turka mu je uspelo, da je zavod pričel obratovati brez trenja. Poznejša leta je profesor Zalokar bolnico še dalje izpopolnjeval: leta 1931. je uredil moderne operacijske prostore, nato rentgenološki oddelek in bolniške sobe. 2e težko bolan je letos 25. avg. ob svoji 251etnici dela za materinstvo otvoril zavo-dovo strokovno knjižnico, kii jo je ured:l iz ostankov knjižnice Slovenskega zdravniškega društva in izpolnil z na novo na-kupljenimi knjigami. Z neumornim delom je dvignil zavod na dostojno višino in utrdil v širokih slojih slovenskega naroda zaupanje vanj. 2ene v začetku dokaj neza-
romanski ornament iz Slivnice«, »Bizantinske m po bizantinskih posnete Maiijine podobe med Stovena« m »Ikonografski kompleks slike „Svete Nedeljem y Crn&obu*. Kakor je videti. segajo vse tri razprave ▼ slovensko umetnostno zgodovino in prinašajo dognanja, ki so ne le zanimiva, marveč delno tucfi pomembna za boljše presojanje razvoja cerkvenega slikarstva na Slovenskem. Te tri razprave so opremljene s prilogami na posebnih straneh — 24 strani z 41 posnetki. Kakor druge razprave imajo tudi te ob koncu daljše resumeje v nemškem jeziku, s čimer olajšujejo pot dognanj naših znanstvenikov v mednarodno znanstveno literaturo.
Kakor priča pričujoči vseJrnski pregled, je vsdbna tega zbornika »Razprav« dokaj široka m kljub intenzivni znanstveni obdelavi posameznih vprašanj vsaj delno dostopna tudi splošno izobraženemu bralcu. Sem sodijo zlasti razprave Janžekonča. Breznika, Melika, Moleta in do neke mere tudi Steletove študije iz zgodovine domače upodabljajoče umetnosti. Knjige smo* zlasti v teh časih veseli. saj znova potrjuje de stvo. da slovenska znanost vzl c vsem utesnitvam vojnih razmer nezadržno deluje m napreduje.
Slikar Milan Radin
Te dni je tretjič v teku enega leta stopil s svojimi dali pred slovensko javnost upodab-ljalec Milan Radin. Zbirko srvojih najnovejših stvaritev je postavil na ogled v izložbe Koso-vega salona v prehodu nebotičnika. Naša kulturna javnost se nedvomno še spominja njegovega prvega nastopa pri n3s. kolektivne razstave. prirejene lansko leto jeseni v zgornjih prostorih Obersnelove galerije. Pozne;e je še enkrat 'izstavil nekaj svoiih oodob na veliki skupni razstavi v istem razstavnem prostoru. Tudi fckrat so bila njegova dela v ospredju zanimanja
M:!an Rad'n ie novomeSk" rojak Najprej ie tri leta študiral arhitekturo na Dunaju. Potem je študij pretrgal, želee.se posvetiti
na grobovih spričo velike revščine ni primerno. — Zato o prazniki! mrtvih počastite rajne z dobrimi deli in darujte za Socialno pomoč!
KULTURNI PREGLED
U
99
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
v Ljubljani je pravkar zdala drugo knjigo »Razprav« svojega filozofs^o-filološko-hitori-čnega razreda. Zaietna, 740 strani obsegajoča in z 41 ilustracijami na posebnih prilogah onrerr.ljc.-ta knjiga, lc jo je uredil generalni tajnik Akadcmje prof. dr. Ramovš, odlično predstavlja našo znanost navedenih zvrsti v sedanjih razmerah in se uvršča med najzanimivejše knj;2e. kar jih je doslej izdala Akademija. V nji so objavljene tudi nekatere. ožje znanstveno obzorje posameznih strok presegajoče rszprave, ki jih bo s pridom prebral vsak kulturno razgledan braiec. Za danes se omejujemo samo na splošen prikaz bogate in podnetne vsebine te knjige, k nekaterim razpravam se nameravamo še vrniti in seznaniti bralce nekoliko podrobneje z n iihovlmi splošno zanim vimi dognanji.
»Razprave« začenia sipi? filozofa dr. Janeza Janžekov ča »IzvestnvM o bivanju zunanjega svet t«. Pisec s<e v svoiem obravnavanju filozofskih problemov z zornega kota sodobne shola-tke podrobno bavi z enim izmed temeljnih noetičr.ih vprašanj: ali je mogočee z isto po1 no razvidnostjo, k je značilna za miseln: gvet i-n za pojave v območju zavesti, dokazati tudi dej.-tvo. da biva zunanji, tvami svet. Stari spor med spcznava!n:nr filo7-)f; se obravnava v tej razprav' z novimi pogledi ;n argumenti Pisec razglabl a v svojem spi~u: 1. Postanek vsakdanjega prepričanja o zunanjem svetu. 2 Občutke kot dokaz za zunanjo stvarnost 3 Vzročno načelo kot most med zavestjo in tvamim svetom P'eec se pri svojem mgiabljanju starega spornega problema peslužuje tudi gradiva sodobnih naravoslovnih ved in pr haja k skepu da dokazi za bivanje t^arnepa sve*a niso razvidni v f;lo-zof^kr-^jnozravalifri fpiHu. vmd.r Ii bivanje teles iik^istveno. naiavoc^>vJto dejstvo,
kakor svojstva in zakonitosti teles. Posnetek v latmšč'ni približuje izsledke teh razglabljanj mednarodnemu filozofskemu svetu. — V filozofijo sega nada je donesek doc. dr. Aime Sodnik - Zupančeve »Iz zgodovine filozofije pn Slovencih«. Avtorica rekonstru:ra na podlagi rokon sov v frančiškanski knjižnici v Ljubljani skotistični (pod vplivom Duns Sco^a obravnavani) problem distinetio forma-iis ex natura rei n podaja tehten prispevek k zgodovini skotizma na slovenskih tleh Dun Scotove fHozofeke teoriie so imele prist še med slovenskimi frančiškani, ki so mar^kateri-krat živahno opocirali tomistom Razprava se naslanja na stare rokopisne trakt-ste ma o znan;h in neznanih olstveskih filozofov, kakor so b ii H:eronim Mark:lič (1712—1790^ Jakob Hofstetier (1670—1737), Evpenii Kočevar (1676—1747) Žiga Škerpin (1688—1755) in dva anon;mna filo7ofska pisca
Nadaljnje razprave segajo na področje slovenskega in slovanskega jezikoslovja. Posebno zanimiv ie prisrevok pokojnega dr. .4,nt'>na Breznika »Zloženke v slovenščini«. P sec pravi v uvodu: »Slovenščina n;ma to'iko z'o-ženk kakor drugi slovanski ježki, n. pr. ruščina in srbohrvaščina, vrndar pa nith štev:lo ni neznatno: zlasti števlne so z'ožerke v kra-evnih in osebn;h 'men h Od ruščine in srbohrvaščine se ic*' tudi po tem. da več ne de!a novih zloženk. r>zen pri najprenrosteiših vrstah Umetno iih tvor.io nisei za on" predmete in noime za katere ljudski ezik nima izrazov.« Pisec loči sklop (iuxta"neitum) in zloženke v ožiem pomenu in na vab z starih urbarjev .n po drugih	veiko zanimiv;h,
že pozabljenih rodbinskih pri mkov. ki sc nekoč živeli med našim ljudstvom in so zna-čiini po «-voji sestav (na pr. Bertold D? i Bog, T.ukež .A1ali Krjh M?Tt'n Len« Glava p.!nže lArbia Mihami Mrzli Trthuli itd. Iz t«h
priimkov so nastale nekatere še danes veljavne zloženke v osebnih imenih. Zloženke v ožjem pomenu besede obravnava pisec v štirih njihov h vr-tah. Prof. dr. Ra.iko Nah-t i g a 1 ie zastopan z dvema razpravama iz starcceikvenosiovenskih študi;: »Sl&rocerkve-rioslovamki imperativ s formantom a	in
»Starocerbsenodovanfki part. praes. aci gred-eci: gredi in pod.« Obe razpravi segata nr. specialno področje jezikoslovnih proučevanj in nrin?.š0ta material in dognanja, ki utegnejo vzbuditi ž.vo zanimanje vseh proučevalcev starega cerkv enoslovan-kega p smenstva in njegovih jezikovnih problemov. To velja tudi za razpravo prof dr Ramovša »Fonetični vrednost r-č«. Staro vprašanje vrednosti pra&lovan ktga e je ostalo sporno in ga p:«ec na pod ag' najnovej-« iiterabne pono^-no nre-tresa ter prihaja k sklepom. V osvet' ujejo z novo lučjo ta c'iološki problem, tičoč se vseh •iovn+ih iez'kov
V	k'a^-'čno :czlko«lovjp sedajo prisoevki dr M''ana Grošl ja zbrani v c-klus 7 naslovom V prvem pi^ec fonna no in jez kovno razlaga znamenito Horatijevo Odo Deiiju. v diugem tolmači nej-asn.? mesta v nroemiju Vergilove »Eneide« v tretjem p"e>-tre5« sntaklične probleme j»r.:kega vokat:va; nadalje bavi z nekaterimi s'edovi klasfika-terne dntžine v indoevropskih 'ezikih. nato na z negr.ci'o :n fcktom v grščin.. primerjajoč jo s slovemko
Prof dr Frane G r i v e c ie zastopan z razpravo »O :de T.h m izrazih žiti j Konstantina in Mefodija«. V tem daljnem sp»su obravnava besede »uč-tcl - doktor«, »slovo učenja«. »ljenost«. »slabost«, »podvig«. »dobryj čin« in »wjet k svjeti?« vse iz znanih Zitii; razlaga j h z nov-im: dr#*nanii in onomnjami. hoteč tako zanesti čim več jasnost' v ta dokumentarni sp:s o življenju solunskih svetih bratov.
V	cerkveno literarno zgodovino segata dve rezpr-v : nrof dr Franca Ks. Luk m a na »Pri.T- -h? h krr>nn'og'i' Cipri&noi■ :h trakts-iov« iu dr. Ivuua Grafe naue rja »O
srednjeveški slovenski Marijini litsnijski pesmiIzmed teh sega druga kakor vidimo, v zgodovino slovenskega slovstva in naše narodne pesmi; pisec je spieaJ o tej snovi obširnejšo razpravo in podaja na teh straneh samo poročilo o najbistvenejših izsledkih z najbolj nazornimi dokazili.
Prav tako je s3mo izvleček !z večjega spisa razprava prof. dr. Antona Melika lo-stisčarsko jezero in dediščina po njem«. Razprava se tiče zadnje ojezeritve prostora, ki ga tvori Ljubljansko barje, torej jezera, ki je traiolo še v prazgodovinsko dobo ter prešlo v barje zgodovinskih časov. Je to natančna r-tudija o obsegu, legi. globini in drugih geo-loško-geografskih značilnostih zadnjega jezera j na Barski ravnini. Izdelana je na podlagi rezultatov, ki so jih dala novejša raziskavanja in vrtanja; ba^-i se tudi z lokelizacijo mosti-ščarsk:h naselij m z nekaterimi drugimi vprašanj', ki so v zvezi z nekdanjim jezerom in s č'overko civilizacijo, segajočo k temu jezera. Dalje se bavi s poznejšim osuševanjem m z drugimi pojavi. Razprava odpira v marsičem nove vidke na geografski razvoj tega dela ljubjanske okolice.
Rektor ra"e uni^rze. zgodcr. mar dr Milko Kos razglablja v posebni razpravi »O pismu napeža Hadrirnn II. knezom Rastisiavu, Sve-topolku in KocljuTo mnogo komentirano s pismo kakor je chran:eno v Žitju Metodovem in nekaterih drugih starocerkvenoslovan-skih tekstih, s stališča diplomatike papeške istine; proučuje torej tekst pisma kot izdelek kur alne pisarne tiste dobe in sku&a tako podpreti zgodovinarje in jezikoslovce pri pravilnem reševanju proMemor. ki so v zveri s tem pismom in sploh z zgodovino obeh slo-van k:h apostolov.
Frof. dr V:ijesl:v Mole je prispeval dal'-šc razpravo »Umetnostna zpodovim in problem umetnikove osebnosti«. K temu. za splošno umetnostno kulturo prav tehtnemu spifj se vrnemo z daljšim poročVm. — V umetnos 110 zgodovino efiajo tudi tri raz-pi.aw"e prof. dr, Frooceta S tele ta »Pred-

Rpdtiffgg
• Zadnje ure v gorečem Beogradu. Vojni poročevalec Armin Sthonberg popisuje v graški »Tagespost« zadnje ure v go.e-čem Beogradu in pravi; Masto Beograd so nemške čete po unčenju vseh vojaško važnih naprav izpraznile. V strnjenem pohodu se je nemšica posadka umaknila preko savskega mostu, ki je gorel in katerega so nasprotniki obstreljeva-i s težkim orožjem. Umik je bil izvršen z vsemi vojnimi potrebščinami z orožjem in vozili. Tudi težki ranjenci iz zadnjih bojev so bil. odpeljani. Borbo za Beograd so v glavnem dokončali možje, pripadajoči tako zvani službi v zaledju. Med borci v Beogradu je bil marsikateri višji plačilni mojster, tudi marsikateri inšpektor in pisarniški desetnik je bil med njimi. V zadnjem spopadu je šlo le še za to, da se ohrani mostišče Beograda tako dolgo, da so prispeli do njega vojaki bojne skupine na južni strani mesta. Razmeroma šibko, v posamezne odporne skupine razdeljena kopica nemških branilcev je navzlic veliki bo'jš&vi-ški premoči vzdržala pritisk. Zgoraj v parku Ka'emegdana so ti vojski zadrž?vali sovjetske strelce, ki so ob pjdpori tankov skušali predreti v živalski vrt. Ta skupina je branila hiše nasproti zgoreli Kolar-čevi univerzi kljub težkim napadom topništva in sovražnih strelcev, ki so streljali iz oken nasproti ležečih hiš. Vedno na no vo so branilci odrivali oklepnike, ki so se pojavljali na Terezijah in se pom kali iz obLižja kolodvora. To je bila obupra bor ba, zlasti pri mostu, na katerega je sovražnik naravnost vsipa! topovske in druge izstrelke. Čeprav je bi! most močno poškodovan, je vendar še bil sposoben za prevoz. Tistega dne, ko si je sovražnik domišljal, da bo odločilen zanj, je bil odločilen za branitelje Beograda. Ko je namreč prišlo obvestilo, da se je skupina, ki se je prebila proti zapadu, premestila na nasprotni breg Save, je prišlo tudi povelje, naj se Beograd izprazni.
* Povsod so enaki. »Slovak« poroča, da postopajo češko boljševiške tolpe s svojimi žrtvami, ki so si jih izbrale med civilnim prebivalstvom, naravnost bEstijal-no. Iz Novakov so odpeljali svoje ujetnike y Neusohl. Žrtve so marale vso pot klecati v avtomobilu in imeti glavo na tleh. V Neusohlu je prevzel ujetnike bivši poročnik S2cansky, ki ie da! npjprs-j vsakemu ujetniku vžgati križ na čelo. Nato so reveže pretepali z jermeni in puškinimi kopiti. Končno so morali z lopatami in krampi zepet na avtomobile, s katerimi so jih prepeljali v nek gozd, kjer so si morali izkopati skupni grob ter se nato ob njem postaviti v vrsto, nakar so jih s strojnicami pobili, vrgli v jamo in zakopali.
u— izšla
u-
Prihodnja redna številka »Jutra« bo v četrtek zvečer.
Poziv domobrancem. Vsi možje letnikov 1S14—1926, ki so vpisani v Slovensko domobranstvo in so dobili odlog za vstop do 1. XI. t. 1., naj se javijo 2. XI. t. 1. v sprejemnem uradu Slov. dom., Knafljeva ul. 2, radi nastopa vojaške službe. — Poveljstvo Slovenskih domobrancev.
u— Pokopališče pri Sv. Križu se je že nekaj dni pripravljalo na praznik mrtvih. Kljub dežju je bilo včeraj popoldne na grobovih živahno vrvenje. Povsod so čistili grobove, dovažali novega peska in prinašali rož Oskrbovalci grobov so polno zaposleni in jih je prema'o, da bi mogli vsem ustreči. Mnogi meščani so očistili in okrasi]i grobove kar sami. Nekateri so letos opustili tudi navažanje peska, _ki ga najboljše kakovosti niti ni naprodaj. Kar ga prodajajo, je zelo drag. Manj premožni so pietetno očistili grobove, zrahjali stari pesek in potrgali iz zemlje travo in plevel. Kdor je mogel, pa je poskrbel tudi za vsa druga običajna olepševalna dela. Vrtnarji, poklicni in priložnostni, so bili polno zaposleni. Tudi kamnoseki so se trudili, da bi kljub raznim oviram opravili najnujnejša naročila. Pred pokopališčem pa so pormjale prodajalke na stojnicah naprodaj obilo cvetja, glinastih vaz, sveč m drugih potrebščin za grobove.
u— Janez Selan Dne 17. septembra je v Beogradu umrl naš cžji rojak Janez Selan, inšpektor državnega statističnega urada v Beogradu. Pokojnik je bil rodom iz znane Selanove družine v Stepanji vasi. Bil je star šele 49 let, ko mu je zavratna bolezen, združena s pljučnico ugasni!a luč življenja. G. Selan je b'l eden najboljših uradnikov državnega statističnega urada. Na tem mestu je deloval polnih 23 le<t ter je bil najmočnejša opora važnega oddelka za ljudsko štetje. Vse publikacije, ki jih je izdal državni statistični urad o rezulta-
tih ljudskih štetij leta 1921. in 1931., so
bile po večini plod njegova tihega, marljivanga in natančnega dela. Zaradi svoje službene vrline je bil leta 1938. po izredni poti imenovan za statističnega inšpektorja. Naj bo blagemu možu ohranjen časten spomin. — R. A.
u— Sveta maša za žrtve komunizma Ma-rinčiča Bogomira in tovariše, padie na Travni gori, se bo darovala na obletnico 2. novembra ob 7. uri v cerkvi sv. Antona na Viču. Počastite z udeležbo spomin narodnih junakov in mučencev.
u— Diplomirana je bi!a na juridični fakulteti v Ljubljani gospodična Marija Grobelnikova. Čestitamo!
u— Vabljeni ste, da si ogledate razstavo slikarja SušteršiCa v »Galeriji Obersnelc, Gosposvetska cesta št. 3. Razstavljenih je okoli štirideset slik, pokrajinskih motivov s Fužin.
u— Nadzorovanje zatemnitve je v zadnjem času poostreno, na kar opozarjamo vse, ki še vedno le površno zagrinjajo okna. Zlasti tudi dvoriščno stran je treba takoj z nastopom teme zatemniti. Stražniki nadzorujejo dvorišča in koder prvič naiete na pomanjkljivost, opozore na predpise o protiletalski zaščiti, prihodnjič pa bo sledila kazen in ovekevečenje v naših dnevnikih. Ljubljančani naj ne mislijo, da je zatemnitev šele »izum« sedanje vojne. 2e v prvi svetovni vojni je bilo treba v ogroženih kraj:h zatemnjevati, a Ljubljana je pač imela srečo, da ni bila prizadeta od letalcev, čeprav je bila veliko etapno mesto. Takrat se ni bilo treba bati nočnih letalskih napadov od tedanjega šibkega sovraž. nka. Vse drugače pa je v današnjih časih, ko poletavajo nad nami v gostih rojih letalci bogve kakšnih ras, ki jim je presneto malo mar, kam treščijo njihove bombe.
upocM>! ialstvu. ki ea je ves čss bolj mikalo kakor pa tehnika. Da bi ugodil želji staršev, je vseeno dokončal tehnični študi, in siceT v Ljubljani leta 1927. Upodabljaistvu se je popolnoma oredal po prejemu inženirske diplome Študiral ie v Beogradu v družbi tedaj nastopajočih nradih beograjskih talentov kakor so Lucev, Lukič. Vasic. Popovič, Huter itd., v ateljeju znanega mojstra in sl;karskega pedagoga Jovana Bijeliča. Nato je kren:l v Italijo, kjer ei ie v različnih središčih tamkajšnjega umetnostnega življenja poskušal poglobiti znanje, predvsem s študijem del renesančnih in baročnih mojstrov. Leta 1930. se je prvič z uspehom udeležil skupne razstave beograjskih umetnikov v paviljonu »Cvijete Zuzorič«. v teh prostorih je ponovno postavil na og'ed svoja dela leta 1931.
Zaradi hude bolez i. ki je. pretila popolnoma izpodkopati njegovo zdravje, je moral Ra-din zapustiti naporno bobemsko ž;vljenje. Po okrevanju leta 1931. je prevzet službo profesorja na tehnični srednji šoli v Novem Sadu, kjer ga je presenetila druga svetovna vojna. V tej dobi si? je umaknil iz javnosti ter se je v zatiiju jkušal izpopo'n:ti. zasledujoč napore sodobnih slikarjev Leta 1938. je spet stopil s svojimi deli pred beograjsko ja\nost. in s^cer na jub lejni razstavi vseh upodabljajočih umetnikov bivše Jugoslavije.
Od maja meseca leta 1941. Radin živi in upodablja v Ljubljani, kjer si pridobiva občinstvo zlasti z uspelimi portreti V treh vojnih letih ie dovršil že nad 70 portretov v oopcino zadovoljstvo portretirancev Poleg portreta goji Mi'an Radh predvsem figura'no s.l;kar-stvo. kier poiskuša prenest; na platno z živahno koloristiko življenjsko dinamiko ljudskega bitja. Pri ustvarjanju svojih del hod: trmoglavo svojo pot, prepričan, dla le tako lahko doprinese svoj del v veliki družini slovenskih umetnikov.
Z na'novejšo zbirko uspelih portretov in prodornih figuraln h kompozicij ie Radln nudil lep prikaz svojih visokih upodabljalskih sposobnosti. Njegove podobe so polne življpnja
STOTA

u— Vse dijake in dijakinje opozarjamo
na instrukcije vseh predmetov za vse razrede srednjih šol in tečaje tujih jezikov. Pričetek 8. novembra. Vpisovanje dnevno. Informacije in prospekti: Specijalne instrukcije, Kongresni trg 2/IL
u— Za Socialno pomoč so darovali: v počastitev spomina rajnih družin Agnola, Stancer tvrdka Avgust Agnola 1000 Mr; ga. Petriček — Ana Kolterer 500 lir v počastitev spomina mrtvih; ga. Irma Stupica 1000 lir v počastitev spomina pok. soproga Franca Stupica; g. Adolf Zalta, Pod Gc^dom, 5000 lir; g. mg. ph. Levstek in soproga, lekarnar v Ljubljani, darujeta namesto okrasitve grobov 600 lir; g. Pre-log in gospa, trgovina s pisalnimi stroja, v počastitev svojih rajnih 5000 lir; g. Ivan Božič, Sv. Petra cesta 11, 250 lir in za bombordirance v Borovnici 250 lir v počastitev spomina svoje rajne mame.
u— Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg št. 2,
Neštevilne bolezni so za človeka velika in huda nadloga. In koliko jih je, ki ogra-žajo že otroke!
Kaj bi dejali, če bi vam kdo obljubil: Najhujšega nahoda te rešim v enem dnevu? In kaj šele, če bi potem svojo obljubo tudi pošteno izpolnil ? Take in še večje obljube je dajal in jih v blagor trpečih izpolnjeval
SEBASTIJAN KNEIPP.
Ves svet mu je priznaval neizmerne zasluge, da je ljudem pokazal preprosto in naravno pot do zdravja: uporabo vode in zelišč. Kar pa je v skoraj 50 letni praksi uspešno opravljal, je zapisal dve leti pred svojo smrtjo v trpečim posvečeni knjigi:
MOJ TESTAMENT Blasnikova tiskarna je za 50 letnico Testamenta izdala knjigo v slovenskem prevodu, saj tudi sama slavi 100 letnico Velike Pratike. Moj testament je že natisnjen in bo v kratkem izšel. Mnogi so se že doslej radi »knajpali«, poslej pa jih bo Kneipp sam natančno učil — negovati zdravje zanesljivo in poceni — s samo vodo in zelmi.
n osvežujoče učinkujejo na okolico. Vzbudile so resnično pozornost in živo zanimanje.
__m.
Cerkven koncert v Trnovem. V nedeljo ob 17 je trnovska župnija priredila v trnovski cerkvi zanimiv koncert. Za prireditev je vladalo živo zanimanje. Trnovska cerkev je bila polno zasedena, prireditev pa so s svojo navzočnostjo počastili tudi nekateri odličniki. Pestri in skrbno izbrani spored so izvajali sopranistka Pranja Senegačnikova, baritonist Marijan Kos in tenor Vinko Slanovec, spremljal pa jih je na orgijah prof. Matija TOmc. Nadalje je še sodeloval mešani zbor župne cerkve Sv. Cirila in Metoda pod vodstvom J. Han-ca. Spored je obsegal Krekovo Slavnostno zaigro, Maškovo Fugo na temo »Aleluja« (orgije), Sattnerjevo »Vstal je Gospod«, ki jo je izvajal mešani zbor s spremi j eva-njem orgelj, Nedvedovo »Ave Marijo«, ki jo je izvajal tenor solo s spremljevanjem orgelj, Hochreiterjev Preludij v c-mo'u, Premr'ovo zaigro na pesem »Zveličar nam je rojen zdaj« (orgije), Tomčevo Sanctus benedietus, Lisztovo Na Oljski gori, Tomčevo Prošnjo brezijanski Mariji in HSnd-lovo »Alelujo« iz oratorija »Mesija«. Vse točke so bile podane občuteno in prepričujoče v splošno zadovoljstvo nazočih. Cisti prebitek koncerta je namenjen za popravo po požaru poškodovane župne cerkve.
popravi! V včerajšnjem članku »Uprizoritev Clivie« je tiskarski škrat zakrivil nejasnosti, ki motijo smisel. V tretjem stolpcu, kjer je beseda o igralcih, čitaj v stavku o Bukovčevi: »vendar je v splošnem napravila prav ugoden vtis. Tenorist Anton Koren, ki se je kot Juan Damigo predstavil ljubljanskemu občinstvu, Je po postavi in fizignomiji prav primerna odrska pojava.« Med imeni nadaljnjih sodelujočih čitaj pravilno J. Humar kot stotnik Diaz.
Vam nudi praktično izobrazbo, potrebno
vsakomur. Izbira predmetov po želji (knjigovodstvo, korespondenca, stenografija, jeziki itd.). Učnina zmerna, vpisovanje dnevno še ves teden. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo.
u— Društvu slepih sta darovala namesto venca na grob blagopokojne gdč. Jo-sipine Javornik g. Hugo Milavec 300 in tvrdka Avšič Ivan 200 lir. Darovalcema Izreka odbor najtoplejšo zahvalo.
u— Namesto venca na grob pok. Frančiške Koren, daru!e g. Ivanka Kurnik 200 lir za dom slepih.
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so pok I on i'e znesek 220 lir sošolke pokojne Zlatke Bučarjeve v počastitev njenega spomina. Plemenitim darova'kam se društvo iskreno zahvaljuje.
u— Za stare in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Ja.pljevi ulici je podarila tvrdka Avgust Agnola 1000 lir v počastitev spomina rajnih družin Agnota-Štancar, gg. Dolničar in Presker, Listn ka kavarne »Emona«, sta pa spomin mrtvih počastila z darilom 500 lir. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 3., 4. in 6. novembra. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Vpisovanje dnevno, tudi zvečer. Informacije, prospekti: Trgovsko nči-lišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekarnah.
u— Knjigovodski tečaj in ^posebni za stenografijo, jezike, strojepisje itd. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ah* javnem poklicu. Izbira predmeta po želji. Priporočljivo tudi akademikom-čarkam in dijakom-injam. Vpisovanje še ves ta teden. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Nesreče. S kolesa je padel in se potolkel po glavi 27 letni sin posestnika Jože Uhan iz Trebnjega. Z vtečo juho se je opekel po obrazu 2 letni Sinček delavca Silvo Lakner iz Ljubljane. Na cirkularkt si je poškodoval desnico 14 letni sin posestnika Anton Glavan iz Tomišlja. 41 letna postrežnica Marija Zavrlova iz Ljubljane je padla in si zlomila levico. Desnico pa si je zlomil pri padcu z vagona 43 letni kretnik državnih železnic Jože Fink iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Iz Novega mesta
LočenSko pokopališče ali prav za prav mestno pokopališče bi naj bilo kot zadnje domovanje dragih pokojnih v čast mestu. Zal, moramo reči, da to ni. Vnanje lice, ki ga kaže, nikakor ni v ponos mestu. Trava in drug plevel prerašča pota ln grobove, v kolikor posamezniki ne oskrbujejo okolico grobov svojih rajnih. Bilo bi prav, da počastimo spomin na drage umrle tudi s tem, da njih zadnje domovanje dostojno oskrbujemo. Nič napak bi tudi ne bilo, če bi nastavili marljivega pokopališkega čuvaja. Zgodilo se je že namreč večkrat, da je s tega ali onega groba Izginila kaka dragocena svetilka, kamnita ali bronasta vaza i. dr. Zasačene pokopališke hijene pa zaslužijo eksemplarLčno kazen.
Predzadnja oktobrska nedelja je bila mokra in hladna. Kmalu popoldne je začelo rositi in je potem lahno deževalo ves dan. Ceste in ulice so bile zapuščene. Vsakdanji promet je zamrl v klokotanju deževnice v žlebnikih. Edino zabavišče, kino, je bilo dobro obiskano. Gostilne so bile slabo obiskane. Tu ln tam so vrgli skromen mar-jaš ali so s; preganjali dolgčas s kegljanjem. Visoki datum in cene so zadržale večino na domovih. Po trgu se je zapeljivo širil vonj pečenega kostanja. Stojnice z jabolki, hruškami in groedjem ter surovim kostanjem, k{ je po 20 lir, niso delale kupčije. Kdo bo» pa kupoval grozdje po 36 lir kg, jabolka po 14 lir, hruške pa po 16—18 lir ter breskve po 30 lir?
živilski trg- Pusto in oblačno vreme v ponedeljek 23. oktobra ni oviralo kupčije. Na trgu je bilo zelo živahno. Okoličanke so pripeljale dostt blaga naprodaj. 2e na prvi pogled je bilo opaziti, da prevladuje zelje in to lepe, zdrave glave, ki jim je cena zaradi obilne ponudbe nekoliko padla. Poldrugi kilogram težka glava zelja velja okoli 10—12 lir. Mnogo je bilo tudi repe po 2 liri kos. Redkev je bila po liri. Endi-vijo so cenili ol 2—3 lire glavo, krožnik kisle repe 5 lir. Nekaj je bilo tudi korenja, zelene in peteršllja po liri. Precej je bilo jabolk po 2 lirti kos. 30 orehov si dobil za 1.50 lir. Nekaj je bilo tudi mleka po 10 lir za liter. Sarčkl, veliki za dober oreh, po 2 liri, surovo maslo kolobarčeK okoli 5—6 dkg 14 lir, jajca po 6 lir. Celo prekajene klobase so bile na trgu po 35 lir, a tudi po 30 lir. Piščanci po 100 lir kos.
Z Gsrenlskega
Na Savi pri Jesenicah so imeli v zadnjem času več tečajev za uradniške zaupnike železniškega ravnateljstva beljaškega področja Udeležencem so predavali tudi o važnah političnih vprašanjih. Predavanj se je udeležil tudi predsednik beijaške železniške direkcije dr. Zechmann.
Nesreče na železnici. Delavec pri nemških državnih železnicah Franc Anž'ovar si je 22. oktobra pri ranžirnih delih na kolodvoru v Knittelfeldu težko poškodoval desnico. Pri Sv. Magdaleni blizu Beljaka je prišel z levo nogo pod rsnž;mo lokomotivo železniški delavec Franc Sirnčdč lz Ljubljane.
Na sprehodu je zadela srčna kap 77-
letnega upokojenega polkovnika Rudolfa Macioleka iz Celovca, ki je padel v vodo in utonil.
S štajerskega
Na Spodnjem Štajerskem So umrli
oktobra: Katarina Arnuš. Jože Berložnik, Elizabeta Kopčiličeva, Brih Kopčilič, Mici Kopčiličeva, Anton Krašo-vic, Alcjzija Kresnikova, Marija Minihova, Genov efa Minihova, Jožef Ogrizek, Frančiška Praš-nikova, Marija Rakuša, Marija Rojko. Rudolf Ručman, Ana Viher, Janez VObič, Olga Voblč in Vlncenc Clringer.
Vzgojitelji mariborskega okraja so Imeli dne 24. oktobra službeno zborovanje, katerega se je udeležil tudi okrožni vodja Do-boczky, ki je podal na koncu zborovanja smernice za politično delo v naslednjih mesecih, šolski svetnik Schnelder je obravnaval na sestanku zadeve, ki se tičejo Šolske stroke.
Iz Trsta
Maša zadušnica za žrtve letalskega napada. V katedrali sv. J usta je bila maša zadušnica Za padlimi nedolžnimi žrtvami terorističnega letalskega napada na Trst. Maši zadušnici so prisostvovali svojci pokojnih, številni pre Istavniki oblastev in drugo občinstvo.
žalna Svečanost na Opčinah. Ob številni udeležbi predstavnikov stranke, vojske in drugih oblastev je bila v soboto dopoldne na Opčinah žalna svečanost za vodjo pravnega oddelka pri nemškem svetovalcu na Reki dr. Geraldom Mosserjem, ki je bil ob priliki svojega službenega petovanja po tolovajih ka hrbtno umorjen.
Spremcm!>e na avtobusni progi Reka— Lovr^n. S 30. oktobrom je bil uveljavljen na progi Reka—Opotija—Lov ran nov avtobusni vozni rel: Z Reke odhaja avtobus v Opatijo ob 6, 6.45, 7.30, 16, 16.45, 17.05, 18.15. Z Reke v Lovran ob 6, 7.30 in 17.05. Odhod iz Opatije na Reko ob 6.20, 7, 8, 16.30, 17.30, 18.15 in 18.45. Odhod iz Lov-rana na Reko ob 6.45 in 17.55. Odhod z Voloskega na Reko ob 15.30.
Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 25. oktobra je bilo v Trstu 12 rojstev, 15 smrtnih primerov in tri poroke.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 73 letni Anton Sancin, 85 letna Ivanka Vo-dopivec, Maver Zuban, 10 letni Avguštin Mozetič, Sigfrid Zavan, Virgil Anllovic, 22 letni Natal Lazar, 39 letni Maks Silan, 52 letni Zmagoslav štefč, 42 letni Jurij Fa_ bijan, 52 letna Marija Mahnič, 48 letna Marija Zorko-Vižintin in 100 letna Apoloni j a Karis.
Ponesrečenci. 30 letni poljedelec Danilo Zanela se je ponesrečil pri delu; ima ranjeno desnico. 5 letna Damina Murgolo se je vzpela preko okna prvega nadstropja in padla v globino več metrov. 53 letna Alojzija Karih je palla z voza in Obležala s številnimi poškodbami. 83 letna Erne-sta Va?sel se je pri padcu zlomila desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
Krte. Po hudih bojih z neprijate!jem so Hrvati tolovaje pregnali z otoka ter ponovno uvedli hrvatsko civilno in vojno uprav. Ljudstvo je povsod z navdušenjem pozdravilo osvobodilno vojsko.
Iz Geriee
Ponesrečenci v mestu in okolici. Na levici se je porezal 14letni Ivan Selan iz Marconijeve ulice 3. Poškodbe na desnici in desnii nogi ima 18!etna gospodinja Rafaela Scarano iz Morelijeve ulice 34. Levico ima ranjeno 56letni pek Peter Cabas iz Raštela. Na desnem kolenu se je potolkel 331etni mehanik Rajmund Bole iz ulice sv. Štefana 45. 30letna Kristina Kosič iz Fare ob Soči se je pri padcu s kolesa potolkla na desnici. Desnico si je zlomil pri delu 561etni kmetovalec Andrej Markošič. 18letna gospodinja Silva Marini iz Moše je padla 6 kolesa in dobila več poškodb na obeh rokah, obrazu in levi nogi. 151etni Ruger Ferman iz RašteCa 32 je padel z drevesa; ima več ran. 33letni Atilij Velušček iz goriške okolice je našel izstrelek, ki je eksplodiral in ga ranil. Desno nogo ima poSkodovano 72letni kmetovalec Franc Reldnger iz grgarske okolice. Desnico ima poškodovano 7letni Jurij Duca iz Dolge ulice 21. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici
Iz Hrvatske
Strateški položaj na mej®h Hrvatske. Iz Zagreba poročajo: Na vzhodni in severovzhodni meji Hrvatske, t. j. na Drini, na Savi ln na Dunavu se pričakuje velika bitka med rdečo armado ter med hrvatski mi ustaškimi in domobranskimi četami. Z ene in druge strani se graie utrdbe ln de lajo razne priprave, kajti fronta se je pri bližala Hrvatski. Velika premikanja rdeče Jn hrvatske vojske se zadnje dni vse bolj ln bolj opažajo, žarišče te borbe bo vsekakor ob mejah Hrvatske in njena vojska s svoje strani dela vse, da bi se žilavo uprla sovjetskemu navalu. Kje bo potekala nova fronta, se doslej še ne ve, kajti samo krajevne zemljepisne prilike lahko odrede glavno obrambno črto na Hrvat skem. Razumljivo je, da je rdeča armada doslej tekaristlla svoje strateške uspehe v Rumuniji, Bolgariji in Srbiji ter si prizadeva, da bi Hrvatom ne dala časa, da se ustalijo ter stvori jo močno fronto. Z obeh strani se na položaje pošiljajo nove in sveže sile, zlasti na one točke, kjer se pričakujejo močnejši spopadi med obema nasprotnikoma. Hrvatska vojska je budno na straži, dasi vsi znaki ruskih operacij kažejo, da nameravajo sovjetske čete pod-vzeti čelni napad na Budimpešto ln da je v danem trenutku glavni cilj F.usov to, da čimprej zlomijo Madžarsko. Položaj na hrvatskih mejah je doslej neizpremenjen, ker smer ruskega navalnega klina drži proti madžarski prestolnici. Zato za sedaj ni nikakršne neposredne nevarnosti, vendar je za vsak primer pripravljen hrvatski odpor z močnimi silami.
Otok Krk osvobojen. Po poročilih zagrebškega radia so hrvatske čete pred nekoliko dnevi osvobodile in očistile otok
ENO ALI DVE SOBI
PRIMERNI ZA SKLADI6ČE — IŠČEM ZA TAKOJ.
TRGOVINA TBOGRLIC/ LJUBLJANA, KOLODVORSKA 41.
KINO UNION	Telefon 22-21
Najnovejša revija SREČA PRI ŽENSKAH Johannes Heesters, Herta Majen
Na praznik predstave ob 15., 17. in 19.
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Usodepolna ljubezen v filmu
SPROSCENE ROKE B. Horney, O. Tschechowa, C. Raddatz
Predstave ob 10., 15.. 17. in 19. url
HLNO MATICA	1'elrfnn «-41
Prekrasen dramatičen film GOSPODAR MAJORATA V glavnih vlogah: Vlktoria v. Balasko
in WUly Btrgel Predstave ob 10.30, 15., 17. in 19. url
KINO MOSTE Danes nepreklicno zadnjikrat film
PREMIERA
Predstave v sredo na praznik ob 14.30, 16.30 in 18.30 url
BcležCTlco
ROLEDAB Sreda, 1. novembra: Vsi sveti. Cetr^eK, 2. novembra: Verne duše.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gospodar majorata Kino Sloga: Sproščene roke Kino Union: Sreča pri ženskah Kino Moste: Premiera.
PRIREDITVE V ČETRTEK
Kinematografi nespremenjeno.
DEŽURNE LEKARNE Sred«: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Mr. Ramor, Miklošičeva 20, Mr. Mur-mayer, Sv. Petra c. 78.
Četrtek: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Mr. Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4, Mr. Bohinec Jed., Cesta 29. oktobra 31.
Praznično dežurno zdravniško službo vrši mestni zdravnik dr. Vizjak Fran, Ljubljana, Tržaška cesta 42. Telefon 26-81 (inž. šramel).
Zatemnitev od 17.2-0 do bJZu
DRŽAVKSO GLEDALIŠČE
DRAMA Sreda, 1. novembra: Zaprto. Četrtek, 2. novembra, ob 17: September.
Red Četrtek. Petek, 3- novembra, cb 17: Kar hočete.
Red B.
*
Marij Skal*n: »September«. Drama v treh dejanjih. Osebe: ing. arh. Poliščak, stavbenik — Sever, Pavla, njegova žena — Mira Danilova, Danila, njuna hči — Majda Skrbinškova, Borut, njim sin — Starič, inž. Ivan Makovec — Jan, dr. Janko škodnik, zdravnik — Kovač. Marta šoljanova, tovarnar jeva žena — Ukmar-Boltarjeva, dr. Mirko štembur, odvetniški pripravnik — Nakerst, Vlado Beseničar, stud. iur. — Blaž. Majda šteblajeva, stud. phil. — Svetelova. Minka. Poljšč^kova sobarica — Pugljeva. — Kraj: Ljubljana. Cas: leto 1938. — Režiser: M. Skrbinšek. Scena: inž. arh. Franz.
OPERA Sreda, 1. novembra: Zaprto. Četrtek, 2. novembra, cb 17: Mignon.
Red D.
Petek, 3. novembra: Zaprto.
Danes na praznik 1. novembra bo poslovala dnevna blagajna v Operi samo dopoldne od pol 11. do pol 13. ure. Popoldne bo blagajna zaprta.
•
Thomasova Opera »Mignon« sreda med tista dela operne literature, ki so si pridobila svetoven sloves. K njemu je pripomogla melodioznost glasbe in gledališko učinkoviti lirični libreto, v katerem so posebno poudarjena razna duševna razpoloženja. — Osebe: Mignon — Kogejeva, Fi-lina — Ivančičeva, Viljem — Franci, Lo-thario — Lupša, Laertes — Dolničar, Jar-no — Langus, Friderik — Kobal, Antonio — Gregorin. — Dirigent: S. Hubad. Režiser in koreograf: P. Golovin. — Scena: inž. E. Franz. Kcstumi: D. Kačerieva. — Prvo ln drugo dejanje se godi v Nemčiji, tretje v Italiji, v letu 1790. Predstava v četrtek 2. novembra bo za rei D.
Iddajniška skupina Jadransko Pritrorje
RADIO LJUBLJANA
SREDA, 1. NOVEMBRA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji koncert. Vmes od 8.30—8.40: Poročila v sovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nem-šč ni. 9.10—10.00: Josef Haydn: Simfonija v G-duru (Oxfordgka simfonija). 10 00—11.30: Dopoldansk koncert. 11.30—12.: Slov. ljud. oddaja. 12—14 : Napoved sporeda. Opoldanski konccrt. Vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemščini. PoročHo k položaju. Poročila v slovenščini. 14—14.10: Poročila v nemščni. 14.10—15.: Vsakemu nekaj. 15.—15.30: L. V. Beethoven: Godalni kvartet v C-molu Op. 18 št. 4. 15.30—16.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: So''stična glasba. 16.—17.: Dela Rih. Straussa. 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Otro"ka ura — vodi Slavica Vencajz.. 17.45—18.15: Mali konccrt. 18.15—19.00: Večerne pesmi — sodelujejo: sopranistka Majda Zakrajšek; baritonist Dušan Pertot; pri klavirju Marjan Lipov šek. — 19.—19.30: Koncert na dveh klavirjih — igrata Mila Dernovšek in Silva Hrašovec. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.: Prenos osrednjega nemškega sporeda (predavanje). 20,—20.15: »Pcmni. o duša« — sodelujejo: Tr. Kellner. recitacija, čelist Adolf Zupane ln pianist Marjan Lipovšek. 21.—22.: Kako vam ugaja. 22.—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.: Glasba za lahko noč.
ČETRTEK, 2. NOVEMBRA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Juti-anji koncert. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—14.00: Napoved sporeda. Opoldanski koncert Vmes od* 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini. Poročilo k položaju. Porcčila v slovenščini. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—1845: Popoldanski koncert. 18.45—19.00: Narodopisno predavanje — Boris Orel: Pogrebni običaji. 19.00—19.30: Komorni zbor. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 29.15—21.00: »Noč na verne duše«, zvočna igra. Napisal Oton Zupančič. Izvajajo člani liub^an-ske drame, vodi inž. L Pengov. 2100 do 21.15: Glasbena m odigra. 21.15—22.00: Večerni koncert — Radijski orkester vodi D. \1 Sijanec, sodelujejo: altistka Franja Go-obova in violinista Miran V;her in Jelka Staničeva, prolog govori T. Kellner. 22.00 do 22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.00: Prenos o-rednjega nemškega sporeda. G'asba pred polnočjo.
V taklooiščo naj bo obnašanje posameznika ie bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povleči Tebi samemu! — Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče,
Leta niso ovira za najvišje duhovne storitve
Ali so kakšne starostne meje za najvišje duhovne storitve ? Navzgor ali navzdol ? številke govore. Victor Hugo je prejel s 15 leti pohvalno priznanje pri nekem akademskem natečaju, pri čemer so mu njegove namige na tolikšno mladost zamerili, češ da jih je hotel potegniti. 76 let je štel Aleksander v. Humboldt. ko je dokončal svoje življenjsko delo »Kosmos«. Med tema mejama, ki bi ju pa utegnili z mnogimi drugimi primeri razširiti še navzgor ln navzdol, leži kopica desetletij, ki so jih veliki duhovi £>olj ali manj izkoristili. Le tempo je bil malo različen.
Silovito se ie mudilo vsekako Devici Orleanski, kfiti bilo ji je komaj 17 pomladi, ko je osvobodila Reims in kronala svojega kralja. Ta naglica je do neke mere sicer umljiva, kajti ni ji preostajalo mnogo časa in kmalu potem so jo objeli plameni grmade.
Nič manj se ni mudilo do slave Aleksandru Velikemu. Z "is leti je bil bitko pri He-roneji in jo tudi dobil.
V svojem 19. letu ie Schubert skompo-niral ^Mlinskega kralja«.
21 let je bilo Paganiniju, ko je poslušalce spravljal v začudenie s svojimi ča-rovniškimi plesi na struni g.
Schiller je štel 22 let, ko je ustvaril »Razbojnike«. Samo za eno leto starejši je bil Newton, ko je odkril težnostni zakon.
24. leto tudi ni napak. Toliko ie bilo Ottu V/einingerju, ko je spisal svoj >Spol in zmačni« ter se ustrelil. S 24. letom je pa tudi Charles Lindberrrh nreletei Ocean.
Michelangelo je štel 25 let. ko ie dovršil eno svojih največjih del za cerkev sv. Petra (Pieta), v isti starosti je Charles Dik-kens ustvaril *Pickwickovce«.
Leto dni več: s 26 leti je Mozart skom-poniral »Beg iz serajla« in Philipp Reis je izumil telefon.
27 let je bilo Mascagniiu, ko je zložil »Cavallerio rusticano« — nobeno izmed
V razredu 45 letnikov nahajamo Dostojevskega, ko je dovršil »Zločin in kazen«. Svoj veliki trenutek pa so doživeli v 46. letu Leonardo da Vinci, ko je slikal »Zadnjo večerjo«, Hus, ko je za svoje prepričanje stopil na grmado, »Lepa Helena«, ko je s svojimi miki očarala Parida, da jo je ugrabil, in Franklin, ko je izumil strelovod.
48 let je poteklo Lafontainu od rojstva, ko je izdal svoje »Basni«, Scottu, ko je napisal »Ivanhoea«, in Guerickeju, ko je svet presenetil s svojo zračno sesalko.
Da je človek s 50. letom pogosto še na vrhuncu svoje sile, nam dokazujeta prof. Roentgen, ki je tedaj odkril X-žarke, in Darvvin, ki je izdal »Nastanek vrst z naravnim izborom«.
52 letni Cromwell je zmagoslavno prodrl v London, Galvani pa je opazoval drhteče žabje krake — kaj je iz tega nastalo, ve vsak srednješolec.
Z višjimi številkamj postajajo imena bolj redka, vendar pa nahajamo n. pr. med 54 letniki Beethovna, prav ko je podaril
svetu »Deveto simfonijo«, in prot. EhrH-cha, ko je po 606 poskusih odkril salvar-
san. Kot 56 letnik je dr. Eckener z zrakoplovom preletel Ocean, a med 57 letniki se je proslavil gotovo najbolj Immanuel Kant s svojo »Kritiko čistega razuma«. Z 58. letom je Miguel Cervantes z zlomljenim telesom, z eno samo roko (drugo je izgubil v bitki pri Lepantu), toda na vrhuncu svoje duševne sile napisal nesmrtnega »Dona Kišota«. Za eno leto pozneje je Johann Strauss zložil »Netopirja«, a še več nam je podaril v isti starosti Tolstoj s svojo »Ano Karenino«, medtem ko je Cesare Lombroso objavil svoje slavno delo »Genij in blaznost«.
Bramante je z 62 leti položil temeljni kamen za cerkev sv. Petra v Rimu.
V svojem 67. letu je Hindenburg zmagal pri Tannenbergu, Tintoretto pa je štel celo 72 let, ko je ustvaril stotine angelov, Ma-don in svetnikov za vse čase. Maršalu Blii-cherju je bilo 73 let, ko se je pri Water-looju pomeril z Napoleonom. Aleksandra v. Humboldta smo že omenili. Ce bi se potrudili, bi nemara našli tudi preko njegove starosti marsikateri dokaz za našo trditev, da so velika dela mogoča v vseh starostnih dobah.
modernem
Stari H:pokrat je dejal, da cčišča vročica : o kakor ogenj, njegov ro ak Parmemdes se
se drugih odločilnih zdravniških ukrepov, b tem ni rečeno, da ie umetna vročina dmgo-vrsten zdravilh postopek — saj nas že Wag-
je povzpel do trditve: »Dajte m' moč, da bom | vrsten zdravili ......	, .
'ahko ustvarjal vročico, n ozdravim vam vsa- i ncr-Jaurcg.gov in not;vini drugi uspeh:	uce, ko bolezen!« Prav tako je b"l najznamenitejši j da je drugače — toda ta postopek ona	vendarle svoje meje, ki se ne skladajo z	nek-
zdravnik baročne dobe. Boerhaave. mnenja, da ne stremi narava z vročino v te'esu za ničimer drug m. nego da bi ga ubranila smrti.
Kakšno stališče zavzema do takšnih izjav modema medcina?
Popolnoma iasne podobe s' s svojim'- raz-
... .	.... , , . . stavam; o vročic «e ni ustvarila tudi srditi
•n-jpo-ovih preišniih in pozn.eiših del m do-	. . - N , , c „	-
Svelo svetovne slave. S 27. letom je na- P*P * ^preteklega časa o tem vprašanju
niso razčistili položaja.
Zdrrvnik se je proti vročici ob;čajno
boril,
le v redk h primerih ie sledil Parmenida Danes pa, ko mu je dano, da poljubno ustvarja vročino in poseže odločilno v tok marsikatere bo:ezni. je videti, krfcor bi imela dvojen, Janov obraz: na eni stran' obljublja pomoč, na drugi pa preti.
Odkar je napravil \Vagner-.Tauregg drzni poskus, da je malarijo kot umetno vročico uporabil zoper paralizo, ere je štev.Io podobnih postopkov zelo povečalo. V ospredju stoje tu tri možnosti: razen malarije uporab7jajo injekcije bakterijskih snov', ki povzroča;o s cer vročico, a ne bolezni; drugič uporabljajo /a višanje telesne temperature električni tek, z!-isti v podobi kratkh valov; tretjič pa tako zvano »progrevalno kopel« in »vročinsk; ob-kadek«. Prva dva načina ustvarjata »pravo vročico«, če smemo ta izraz uporabiti Pc-
stopil tudi Gerhart Hauotmann s svojim delom -Pred sončnim vzhodom« ter zapo-čel novo dobo v nemški literaturi.
Ko je dr. Robert Mayer dokazal zakon o ohranitvi energije, ko je Dumas ml. izdal >Damo s kamelijami« in je Stanlev v Udi-šidšiju srečal Livingstona, so šteli ti možje komaj po 28 let.
Aleksander Veliki je kot 29 letnik prodrl v Indijo in postal s tem gospodar vse tedaj znane zemlje. Nič starejši ni bil Andrej Hofer, ko ie povedei stotnijo Tirolcev v borbo proti Francozom, pa čeprav bi ga zavoljo njegove brade marsikdo smatral za starejšega.
30 letni Helmholtz ie izumil očesno zrcalo, Andersen je izdal svoje nesmrtne »Pravljice«. Vasco "da Gama si je utrl pomorsko pot v Indijo.
32 letnika sta bila Hertz, ko je odkril električne valove, in Edison, ko je izdelal svojo žarnico.
Luther je v 34. letu nabil svojih 95 tez na vrata grajske cerkve v Wittenbergu. — V isti starosti je Weber ustvaril »čsro-Strelca«.
Ali ste vedeli, da je Dante v 35. letu
začel pisati »Božansko komedijo«, da je Torricelli izumil barometer, Rafael naslikal Sikstinsko Madono ter se Napoleon proglasil za francoskega, cesarja?
S 36. letom pa je Kolumb odkril Ameriko. Tudi »37« ni slabo leto: Knigge jih je toliko štel, ko je napisal svoja znamenita navodila, kako naj ljudje občujemo drug z drugim, in nič več jih ni imel Bleriot, ko je preletel Rokavski preliv in dosegel nesmrtnost, Wagner, ko je doživel prvo uprizoritev svojega »Lohengrina«, in Cooper, čarodej naše mladosti, ko je ustvaril »Zadnjega Mohikanca«.
A kar se tiče 38. letnika, bi navedli Keplerja. ki je v tej starosti spoznal zakone o gibanju premičnic, in Lessinga, ki je napisal »Minno von Barnhelm«.
Z 39. letom je Amundsen dosegel južni tečaj in Kleopatra si je takrat osvojila Antonijevo srce (to je bilo nemara lažje).
»Tirolska leta« so pomenila za Mohameda božje razodetje v koranu, za Maee-lana prvo potovanje okrog zemlje, za prof. Behringa početek terapije s krvnim serumom.
V 42. letu se je postavil Nietzsche »Onkraj dobrega in zla«.
danjim prekipevajočim optimizmom, z vsenv upi. ki so j h polagali vanj.
Kar se tiče vprašanja, kateri izmed navedenih treh metod naj damo prednost, infekeji z maarijo. terapiji s kratk mi valovi ali pre-grevalni kopeli, je odgovor ta. da se ravna to pač po bolezenski obliki. V splošnem pa je videti. da gre večji pomen ptegrevaln kopeli. Parmenides vsekako ni imel prav. ko je stremel za prpomočki, s katerimi bi ustvarjal zdravilne vročice. Z njimi bi pač lahko ozdra-vl nekatere bolezni, toda ne v6eh.
Še važnejše je vprašanje, da li je tudi vsaka naravna vroč ca zdravilna vročica. Prof. Berg-mann. velk; klinik, odgovarja, da ne. Ogenj, k ga netijo v telo zašle bakterije, lahko čisti, toda vedno ni dobro, da gori. To vidimo že iz prakse z umetnimi vročicami.
Pri boleznih, ki so zvezane ze farne p° sebi z vročino, umetne vročice prej škodujejo, nego koi'st;;o. Če so pri pregrevalni kopeli potenje spoznali kot b stveno, nam nemara že to govori, da gre pr' zbujanju umetne vročine manj za vročino samo na sebi, nego za povečano izločevanje.
Debate o vrednost? vrocce za prakso so pa imele vsekako svojo korist, tud če se ne j oziramo na zdravlne uspehe teh metod. Po-
sredno ali neposredno pripravljata toplotno , kpjHe ^ nam ^ ni nujn0 potrebno. takoj sredisce osrednjega z.vcevja do tega. da _ po- j	Mravno vroč-no> Ta ?e ,ahko izkor£ti
viša telesno temperaturo. Doziranje te temperature je zdravniku mogoče seveda le do neke meje. Pregreva'na kopel, to je tako vroča kopel, ks-kor jo more- telo še prenesti, povzroča toplotne zastoje. Teto v vreli vedi ne more več oddajati toplote, a ker jo zavoljo presnove še dalje tvori, se mu seveda kop:či. S toplomerom v bolnkovih usFh nadzira zdravnik stalno to temperaturo, da prekine kopel, čim postane to potrebno. To nadzorstvo je potrebno sploh pri vseh teh načinih, ker utegnejo v krvnem obtoku povzročiti nevarne oslabitve. Pri ljudeh, ki imajo bo'no srce, motnje v krvnem obtoku, okvare v obi&tih ali jetiko, sc sploh ne smejo uporabljati. Uporaba umetne vročine je torej pri-lično omejena. Naj navedemo nekoliko bolezenskih oblik, ki so jih obravnavali na takšen način: posledice sifilide, skleroza, kronično revmatska obolenja, kronične bolečrie v mišicah in živcih, kronična goncre.ja, a'ergije, naduha, krči ob izhodu želodca, kožne otekine.
Ta seznam ki učinkuje nekam čudno zmešano, nam kaže dvoje: prvič dokazuje, da uporaba umetne vročice ne temelji na golem znanstvenem spoznanju, temveč na izkušnjah: diugč pi se dado skoraj vse te bolezni zdrav t; tudi na dmge načine. aF pa zahtevajo po'eg umetne vročine
I kakor katerikoli zdravilni ukrep", zlasti za ! nos potenje izločevanja znon h žlez. Navadili smo se tudij z večjo previdnostjo uporabljati zdravila, ki zmanjšujejo vročino. A da b< vročica čisti'a telo kakor ogenj, dokazi za splošno veljavnost te trd tve do danes nimamc.
Kako konserviranio
9
Sedsj v jeseni Je ostalo mnogo paradižnikov nezrelih na vrtovih. In tudi ni upanja, da bi dozoreli. Zato si nrn ge gospodinje belijo gteve. kam z zelenimi paradižniki. Tu vam. dajemo navodilo:
Z c?1 ene paradižnike ob'«?i, da bodo "Tihi. Vsi moraijo biti zdravi s kratkim penijem. Vloži jih v zaboj, na katerega dnu je slama. Nanjo položi paradiž.nilke, tako da se ne dotiikajo. Na to plast daj zopet plast slame, nato pa zopet paradižnike do vrha zaboja, katerega nato spravi v ne prehladen prostor. Paradižniki bodo počasi postali rdeči. Na ta način se je pc-sr č;lo ofcdržaiti zdrave — rdeče — paradižnike do božiča.
Torej poskusite in potem poročajte o
uspehu.
'F&J<5
Tako neizrekljivo udobno, pokojno in prijazno je bilo pri Podbbmkovih 1 Frančišek Antonij ml. je bil zaspal, gospa Viki je bila zieknjera na ležalniku in je pož rala svoj pod-listni roman, gospod Frančišek Antonij st pa je sedel v svojem najudobnejšem naslanjaču in prebiral knjigo, ki si jo je bil že davno želel Visoka ->tojna svet;lka je metala topel soj, stara ura ie riktakila rn zunaj je deževalo. Skratka, bilo jc čudovito udobno.
Tc:'aj se je priplazil on, pajek Plazil se je po sten' nad kniižno omaro, velik, čm in dolgonog. Ne da b: se mu kaj mudilo, se je šetal proti vratom Ko je Frančišek Antonij obrnil novo stran v svoji knjigi, ga je odkril. Odprl je usta, da bi dejal:
»Poglej, Vikica. pajek!«
A prav tedaj je Franč:šek Antonij začutil »e posebno raz'ocr.o kako pokojno in udobno je bilo ta večer, krko dobro se mu je sedelo v nas'anjaču in kako np.peta je bila knjiga. Zsprl je spet usta in si m;slil:
Če pokažem Viki pajka, bo skočila pokonci, pritisnila bo roke na oči in zavpila: Frančišek, Frančišek! Obogobogobog!! Spravi ga dol! ObcgoboTol>og! Vstan: vendar. Frančišek, spravi ga dol! A ne ubij ga. kajti to pomeni nesrečo! Spravi ga dol ?n vrzi skozi okno! — In potem, si je mislil Frančišek Antonij, bom moral vstati, čeprav tu tako lepo sedim, in po iskati bom moral kos papirja, napravit; iz njega škrnice'j. v škrnicelj vloviti pajka in paz't\ da m; pajek ne zleze v roka\, a ves čas bo Viki vreščala in tekala kakor obsedena po sobi sem in tja, v rokami na obrazu, in zato se bo nemara zbudil Frančišek Antonij ml. in napc^ed ne bom imel ta večer nobene mime minute več. Ah, rajši ne povem ničesar!
Pajek je bil sedaj na pol pota do vrat.
Tako velikega, debelega pajka nisem v'-del vse svoje življenje, je mislil Frančišek Antonij dalje. Toda v petih minutah ga ne bo več. Požuri se. gnusoba!	, .
Tedaj je gosipa Vik; zazehala, spustila svoj časnik in dvignila oči.
Qa bi vsaj oe opazila pajka — zamoriti jo
moram, je misli Podobnik. Potem je dejal
ljubeznivo:
»Knko lepo se t; podaja ta obleka. Vikica!«
Oči gorpe Podobnikove so se razširile.
»Čudno.« j? dejaa. »Še nikoli se nisi zani-m?J za moje obleke, v vseh šestih let'h najinega zakona A zdaj n-rav za te stare cunje!«
»Hm! Morda zsto ker ei videti nocoj farna tako sijajna, ljubica. Tvoje oči so tako svetle, tako čudovito svetle. In tvoia usta ...«
Gospa Viki se je na svojem ležaVTku kar sprožila v viš:no, pogled !a ie svojega moža z ostrim pogledom "in dejala:
»Frančišek Antonij! Kaj je prav za prav s teboj?«
»Z menoi?« je dpjal Podobnik »Z menoj n: n'č posebnega. Takšen sem vendar vedno.«
»Nu. hva'a! Že. nu. že najmanj pet let mi nisi napravil nobenega komplimenta zaradi mojih oči!«
Ko je gospa Viki to 'zrekla. je meharrčno obrnila glavo da b-' vMa primerjajoč pog'ed na svojo sliko iz mladih let. ki je visela na steni.
Frančišek Antonij ji je mora1 za vs^ko ceno preprečiti, da bi pogledal to s''ko. kai*i p\jek je bil komaj d^et centimetrov oddaljen od njenega okvira. Žival je lezla zelo pečasi.
Frančišek Antonij se je sklonil mah naprej, nagnil glavo in dejal nežno, čeprav malo prisiljeno:
»Vikica nog'ej me malo!«
Gospa Viki se je hitro vzdign'la, potem je spet težko siedla in strmela ves čas z odprtimi ust-; v svojega moža.
»Frančišek Antonij.« je izdavila, meni to? Kaj je s teboj?«
»Toda. ljubica.« je dejal prilizovalno ^paj to vendar ni nič nenavadnega, da jaz...«
»Kaj je s teboj. Frančišek Antonij? Kaj naj to pf-men i?«
Podobnik ie hitro posedal za pajkom Pravkar «e je bil ta obrnil in jo je mahal proti knjižni omarj nazaj Mahal jo je noč;*-' no vsej priliki globoko zamišljen. Podobnik je tiho vzdlihnil.
»Toda draga, ljuba, mala Viki..,« je začel znova.
Tedaj je gcepa Viki planila pokonci. Oči cjo ii sipale strele Zacepetala je po tleh ir siknila:
»kaj po-
»Vem. Frančišek Antonij, vem! Nekaj mi prikrivaš! Ah, Beg! Vera ic imela prav, da si. .. da s • •. ah Bog. ah Bog!«
Potem je gospa Viki znov:i zacepetala, vrgla se je na ležalnik in pričela tako plakati. da je Škripalo skozi vse vzmeti.
»Ne—kaj—mi—pri—kri—važ!« je vpila. — »Ve n! J?z...«
škrip šlirap. škrp škrap. eo rekle vzmeti.
Podobnik si je etri potno čelo Pogledal je pajka, ki se je bil urtavil prav nsd knj-žno omaro ter je bil videti neodločen, kam naj krene.
»Toda, ljuba V'ki,« ie dejal Podobnk. »saj je b"o le zato <?a ..
»Ne govori mi!« ie hropla gospa Viki in si pr't iskala prste v ušesa.
Podobnik ie met vzdihnM ter «e dvignil ;z udobnega stola Stopil ie hkratu na obe nogi da se je stojna svetilka zamaiala Z dvema dolgima, odločnima korakoma je še' do knj ž-ne omare iztegnil roko n prijel pajka
»Da. V:k\ 7flre«« je deial potem trdo, »nekaj Tm tj prikrva'.«
»To. to sem ven-dar ve-de-Ia. ve dc-la!« Škr:r> "-krap fkrin Scrap — »Ujujuju!«
»V:k:. poglej sem kaj cem ti je dejal Podobnik prdušeno.
Gospa Viki se je nevoljnn dvignil ?n sc zaglcda'a v Podobnikovo st:sri leno pe t.
»Kaj meniš?« je vprašala »Uiujujuju!«
FrTičisek Anton:j ie odprl prst in pajek je stekel na konec njegovega ko ,fllc> ter ste-gova' svoje noge proti gosme V'ki
»Sedaj si zvede'a« ie reke' Podobnik, ko je goepa Viki naposled nehala ječati.
Potem je Podobnik stopil, pridržal še ma-'ajočo se svetilko, dejal »Nu nuN Fr^nč:,"ku Antoniju ml., ki se je bil prebud-1. noickal je list pap'rja. sn zvil ;z niega škrnice'j in ga zaprl. Pot"m je odprl okno. odpri šknreelj. ctresel pa-'ka iz n.ieg^ — pri tem je pazil, (fe mu ni zlezel v rokav — okno nanovo zaprl 'n spravil svojo Viki končno spet v ž'v-1 jen je
Ko je vse to opravil, je vzH svoj klobuk, zaloputnil vrata :n od-el v dež. ki mu je gnal težke, hadne, neskončne dobrodejne kaplje v cbraz.
prikrival,«
SPOHT
Še ena tekma z žoga — za žoge
Dopoldne na igrišča Ljubljane srečanje Ljubljana — Žabjak
Nedeljski spored na zelenem polju je bil močno okrnjen in tekmovanje za Me.gen-thalerjeve žoge je ta dan napredovalo za eno samo tekmo, ki pa vendar ni bila kar tako. Z izdatno zmago nad Herme-om si je v njej Iztok osvojil nadaljnji dve točki n nepremakljivo zasedel najmanj drugo mesto med vsemi, kolikor se mu z morebitnim uspehom proti Ljubljani ne obeta še kaj častnejšega. Tekma iz istega kola med Ljubljano in Žabjakom je bila zaredi časovne zadrege odgodena prav, tali o pa tudi ves mladinski del 6por3da, ki je obsegaj tri srečanja.
Ker bi prireditelji čimprej radi' potegnili črto pod prvi del tekmovanja — kakor =n» obveščeni, se bo turnir natančno po razpisu še nadaljeval tudi z vsemi povratnimi tekmami — so sklenili izpolniti tabelo z izidom druge takme V. kola kar v današnjih dopoldanskih urah, tembolj, ker je vprašanje zmagovalca v tem dvoboju komaj odprto in gre bolj ali mani samo za formalno zadostitev pogojem tekmovanja.
V ostalem je v tekmovanju do zaključka prvega dela nerešenih še zelo malo vprašanj, saj so izmed petih preostalih tekem prve polovice štiri take , katerih izidi so z največjo verjetnostjo izgub jene za oba šibka nasprotnika, moštvi Zab.iaka in Viča. Edina preizkušnja, ki bi s pogoji labko še prevrgla račune na papirju, je meds:boi.ini obračun med Ljubljano in Iztokom, vendar v normalnih okoliščinah tudi tukaj ni računati s prevelikimi pretres lja j L Po vsem tem skoraj ni težko prorokovata, da bo vrstni red udeležencev po končani prvi polovici tekmovanja naslednji: 1. Ljubljana, 2. Iztok, 3. Hermes, 4. Mladika, 5. Zabjak in 6. Vič.
Spored za današnje dopoldanske ure je medklubski turnirski odbor razporedil takole:
ob 9.30 Ljubljana jun. — Iztok jun. in ob 10.30 Ljubljana—žabjak.
Obe tekmi bosta na igrišču Ljubljane. •
SK žabjak. igralci I. moštva naj bodcf ob 10 na igrišču Ljubljane za tekmo z Ljubljano. Načelnik.
Spet gostje s Koroške
V nedeljo 5. t. m. mednarodna nogometna tekma Villacher SV — Hermes
Kakor je bilo dogovorjeno, bodo koroški nogometaši v Ljiubijanii vrnili tudi drugi obisk naš;h nogometnih igralcev onstran Karavank, in sicer v nedeljo 5. t. m. na igrišču Hermesa v Sški. To pot bodo prišli v g ceste Beljačani iz kluba V SV, proti katerim je kombinirana enajstoriea Hermesa pred tedni na beliaških tleh odigrala prijateljsko tekmo neodločeno 5:5.
Beljačani so koroški in pokckii prvaki ter letos še niso morali spraviti nobenega poraza, čeprav so odigrali celo vrsto 1e-kem ne samo skoroškimii, temveč tudi z drugimi močnimi nemškima klubi. Njihov največji uspeh je bil remis, ki so ga v Be'jaku in potem še na Dunaju dosegli proti znani cnajstorici Ma~kersd* rfa. Pro;i monakovskemu prvaku Miinchen 1860 so v Beljaku zmagali z nič mani kakor 7:2. S svojim krajevnim nasprotnikom KAC
Rapidom iz Celovca so se letos sestali Šestkrat, pri čemer so petkrat zmagali, enkrat pa je uspelo Celovčanom, da so izvili neodločeni 2:2.
Ljubljansko gostovanje jenrfjetjo nogometni gostje s Koroške kar se da resno. Na to gostovanje ne bodo poslali samo svojega prvaka, temveč pravo nogometno zastopstvo Koroške. Da bi pri sestavi tega moštva zadeli res najboljše, so preteklo nedeljo v Celovcu priredili posebno izbirno tekmo, po kateri bodo izbrali najzanesljivejše moči za nedeljsko tekmo v Ljubljani Med igralci, ki so jih v ta namen ocenjevali v nedeljo, so bili mnogi znani zastopniki koroškega nogometa, o katerih smo zadnji čas precej slišali in jih nekaj tudi sami videli v Ljubljani, in sicer vratar Razbornik (bivši Hermcžan), branilca Me-lisnik in Maier, krilci Palkovič, Pestiček, Tenk ter napadalci Meehior, Petz, Gajšek (bivši član prvega SSK Maribora), Kaill-maeir in Belak. Razen tega so bile na preizkušnji še igralci Rukovina, Nemetz, Pel-leck in Dorrien, ki sp^da v moštvo bivšega nemškega državnega prveka iz Hamburga, pa je sedaj službeno v Celovcu in bo tud: tamkaj do nadaljnjega igral nogomet Te obsežne priprave za nedeljsko tekmo v Ljubljani dokazujejo, .da posvečajo voditelji koroškega nogometa temu dogodku ve'iko pozornost.
Ni treba posebej povdarjati. da je spričo teh priprav tudi dolžnost ljubljanskih nogometašev storiti vse. da bodo v tej tekmi postavili na zeleno polje res najboljše, kar premorejo, in častno zastopaj naš nogometni šport. Kolikor jim to p ed tedni v tekmi proti KAC R-npidu iz Cetovca ni uspelo po splošni sodbi precej onih tš-so-čev, ki so takrat osebno prisostvovali oni preskušnji, bodo imeli v nedeljo ponovno priložnost, da zamujeno popravijo. Predvsem pa veljaj za vse, ki jih bo to nedeljo doletela častna naloga zastopati Ljubljano na zelenem polju, naj bodo na delu s pravim elanom in požrtvovalnostjo, ki sta razen tehničnih vrlin včasi lahko tudi precej odločilna za uspeh.
Drobiž po svetu
Nogometno prvenstvo v Nemčiji
V	nedeljo jc bilo v Nemčiji odigranih nad sto nogometnih tekem za točke po okrožjih. Med najvažnejšimi bi bilo omenit naslednje:
V	Sudeth: Moštvo iz Lomu to va. je že jesenski prvak. Z zmago 4:0 nad Falknovom s: je to mošitvo že zagotovilo jesensko prvenstvo med Sudeti.
Na Dunaju je prevzel vodstvo dunajski Rapid. Na igrišču Wackra v Meidlrngu sta 6© sestala Rapid in Austria Pred. 14.000 g'e-dalci se je pokazal Rapid z najboljše strani ter zasluženo zmagal s 3:1. Moštvo VVackra, ki je doslej vodilo, je odpravil novinec SK Oberlaa z 2:1. Rapid vodi z 8:2 zarad: boljšega količnika pred Flcridsdorfer AC, ki pa jc premagal Admiro z 2:1 (1:1). Vienna je to pot nastopila zopet z Deckerjcm m Sabe-dičem ter zmagala s 3:1 nad FC \Vien-om ter je sedaj v sredni tablice.
Aladžarska lahka atletika
Kot zaključna prireditev madžarske lah-koatletske sezone je bilo izvedeno tekmo, vanje za državno prvenstvo v metih po moštvih. MAC Budimpešta je zmagal trikrat. Fovprečni uspehi njegovih lahko-atletov so bili: 50.09 m v metu kopja(!), 37.03 m v metu kladiva in 12.31 m v metu krogle. Največjo daljino v metu kladiva je dosegel madžarski prvak Nemeth s 50 53 m. Ta atlet je v evropski ( in bržkone tudi na svetovni) tablici v metu kladiva na drugem mestu.
Križaitka štev. 73
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Ime svetnika, ki se je po njem imenovalo nekdanje ljubljansko pokopališče, 7. vodna žival, 8. reka na Peloponezu (Eurotas), 9. domače živali, 13. osebni zaimek, 14. vzklik, 16. poudarjen veznik, 20. prokletstvo, izobčenje, 21. odpadnik, 22. predpis, običaj, napis, 28. navodilo, nasvet, 33. ravan, višina, 34. predlog, 35. predlog, 36. potreba, nuja, 39. skupina žuželk, 42. glagol premikanja, 43. žensko ime, 44. vladar, cesar, 45. število. 46. nadavek, predplačilo, 47. število, 48. v vrancu, 49. Arabija je na svetu največji, 57. pripadnik balkanskega naroda, 64. neprijazen, odljuden. 65. podredni veznik, 66, pesem, 68. glasbila, 69. bolezen, 70. rudnik bakra v Srbiji, 71. sorodnik, 73. gosposka soba, 74. športni klub v Novem mestu, 75. stanovanjski prostori, 76. grška pokrajina, 78. ptice, 79. kaznjenec. 80. starogrška javna ustanova.
Navpično: 1. otok na Jadranu, 2. egipčanski sončni bog, 3. sveta podoba, 4. madžarsko moSko ime, 5. pritok Urala, 6. rahel, nežen, droben, 9. plačilo za moralno slabo dejanje, 10. osebni zaimek, 11. predlog, 12. latinski veznik, 13. reka v Sibiriji, 15. oblika pjmožnega glagola, 16. nikalnica, 17. vas pri Ljubljani, 18.
kazalni zaimek, 19. Odisejeva domovina,
23.	osebni zaimek, 24. rimsko število, 25. podredni veznik, 26. osebni zaimek, 27. prebivalec velike celine, 28. poročilo, vest o neznanem dogodku, 29. latinski predlog, 30. del kolesa, 31. osebni zaimek, 32. španski spolnik, 37. močen, trden, 38. evropsko glavno mesto, 40. samec domače živali, 42. teža ovoja, 49. zraven, blizu, 50. domača žival, 51. nadzornik nad gozdovi, 52. obdelano (polje, njiva), 53. veznik, 54. osebni zaimek, 55. rudarski kraj v Bosni, 56. Jazonova žena, 58. v molku, 59. vzklik, ki zahteva ponovitev, 60. napad* ofenziva, 61. mandat, zapoved, poverjena dolžnost, 62. bog starih Grkov, 63. seznam prodajnih cen, 65. čas, razdobje, 67. moško ime, 70. bitka, borba, 72. tek, naglo premikanje, 75. oblika pomožnega glagola, 77. grška črka.
Rešitev križanke štev. 77 Vodoravno: 1. Abesinija, 8. Potop, 9. en,
11.	maj, 12. št, 13. tam, 15. oči, 16. Amor, 17. vnuk, 18. cel, 20. okr., 2L in, 22. ait,
24.	a, i, 25. kisik, 27. apartnost Navpično: 1. aretacija, 2. ep, 3. som, 4.
itak, S. noj, 6. i, p, 7. Antikrist, 10. namen,
12.	Ščuka, 14. MOL, 15. ono, 19. list, 22. sir, 23. Tin (Ujevic), 25. k, a, 26. ko.
asi
POSTRE2NICA
čista, išče zao&litve od 7. do 16. ure. Ponudbe na OrA odd Jutra pod »Postrežniea* 29137-1
KUHARICA srednjih let. sprejme službo pri odrasli, do bri druž ni Ponudbe na ogl.	Jutra pod ši-
fro »Samostojna«
29153-1 STENOGRAFKA ln strojepiska z nekaj obrtno-strokovne zob razbe. Išče mesto D'=ar niške službe. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Začetnica«	29104-1
POSTR1ŽNTCA
vaieni kuhe n ostalih. eo Spodinisk'h del pr-dna in poštena, išče službo Po nudbe na oc! odd lutra pod »S hrano«
29243-!
DAMSKo KOLO
luksuzno, priznane nem ške znamke malo rabljeno, prodam. Naslov v offl. odd. Jutra. 29128 6
LESENO KORITO dolgo 4 m. visoko 70 cm za mlevske in deželne pridelke ali drugo, ugcd no prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
29129 6
RAD'OAPARAT
odličnega glasu, z je-klenkiunl 5 + 1 p-octem. Naslov v ogl odd. Jutra.	29130 6
PLASCER rokav čke im čepico za 2 d-> 3 letnega- prodam. Mihničeva 8-1. Kodelje vo.	29131 6
DAMSKE SNEŽKE za visoko peto. dobro chr. nione. predam. Na op led • Gijeva 9. <-rata 4 2913« 6
RADIO
6 cevn> Philip- prvovrst
5 kg ŽIME	i ČRNO OBLEKO
predvojne predam. Na- I skoraj novo, fino angl. slov v ogl. odd. Jutra. ! blago ugodno prodam.
29113-6 j I-to tako boo iz lepe di NOVE ŠKORNJE • ' -- -	- -
št 42, zamenja.m Za goj zarje št. 43. Trg. Umetnost. Kolodvorska 30.
29092-6 G UMIJ. ŠKORNJE moške, št. 41. 3 kg po steljnega perja, 10 kg ovčje volne ln kotel za 160 1, prodam. Naslov v ogl- odd. Jutra
29094-6
KAUC
dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra.	28429-6
DARILA
burje ve kože. Krojač Boc. Tavčarjeva 4.
29067 0
OTROŠKO POSTELJO prodam. Celovška c. 145
29195-6
ČRNE ČEVLJE
elegantne, nove. št. 38, prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
29196-6
BLAGO
za moško obieko. površ. nik. nove čevlje št. 38 in volnen plet zj narod
DAMSKo KOLO	t DAMSKE GOJZARJE
krem. zelo lepo zadnji j št. 40 kupim. Ponudba
model, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	29210-6 iJAMSKl PLAŠČ
nov. modre barve in novo temno modro hlačno krilo, prodam. Gaieva 9, vrata 4.	29228-6
MOŠKE GOJZERJE okovane. predvojne, št. 42 do 43, še nepopravlje-ne, ugodno prodam. Ljubljana, Florjanska ul. 13/111, desno, zadnja vrata. Pozvoniti.	29237-6 MOŠKO KOLO prav dobrem stanju, z novimi predvojnimi plašči.
PCATOfNTKE
2 kov-šk-i in 2 kolarpft?. iščem Terlen Ma+Mn — šiška. Jerne.iev.i 9
29111 la
KUHARICO
? i vestojno k 2 oseba
rr.,> v centni me-*"' — išč°m Va-Iov v osrl --d d .>•",; Jutra 29'39 1
i tu prod. m Ogled od j 14 ur<= dalje. Naslov v ">2 ndd Jutra.
29140 6
PRIMOŽA
paralelna fSchraubstockl br0 ohranjene, zam proda Kerkules, Poljan j njaoi Za št. 33-34. Na
n0 nošo. prodam. Gle-	_______
, dallška 12 B igojevič — prodam za Lir 4400. "Liub-za žensko osebo. nov i priti., levo	29198 6 liana. Florainska ul. 13/III
kpvceg 60x35. brušen J NOVE ŠKORNJE	; desno, zadnia vrat?. Po-
servis (tasa. steklenica, i iz črnega bck>a dam za I zvoniti	29^38-fi
kozarci) in skoraj nove 1 butare, event prodam. 1 */ECK KOZARCE otroške čeveljčke št. 23 1 Idrijska ul. 3. 29201-6 , po 11. prod-m. Naslov -prodam. Naslov v oglas- DAMSKI PLAŠČ	1 otr'. odd. Tutra 29"M9-S
nem odd. Jutra Ogied črn, dobrn ohranjen. — UGODNO PRODAM Od 12. dO 14. 29093-6 ; c-odam za 2500 lir. Na : »ne drsalke št. 2S nek
5 POST. MREŽ >gled Od 14. do 16. ure. • raznega orodia in produm Vogelna ul. 3-1. Naslov v ogl odd Ju- i -an »Sl.nenec« letnik 19V Trnovo* Opled depo'dne 1 tra. ?9202 6 1 Iz priiaznost," na oeled 29090 6	--------
PRAŠIČA
;ka 42 po!e^ vojašnice 29141 6 DAMSKI KOŽUH'
ru k> mačka, krasen, po čolnoma nov prodam 0;>rl 7- prijaznosti v
npsp. FOMOfNTCO 1 trgovin Bizfak. Irana;
pridne r>0':tcnn in «r 1«. no za kuho tn dm»a gc-p del- r-z?n princa, sp eime hoM"-' tričlan ska družini v centru — N 'ov v ot?l ocM J 1.1 tra	29143 1 a
FANTA za rasnražsnip « trici-kiorp n z;- !nž.i:. dela spreimem Frror-k-i ce sta 2 v lokalu
29194 la DORPA SOBARICA
in 1'k'rica privatno stanovanic — dob! +,3ko.1 službo Go-ti'n" "■-ko Rimska 4.	29249 la
S -	■
VAJENCE
sprejme ti?karr>B. Merkur. Gregorčičev^ 23.
20162 44
DOBRO ŠIVILJO
in č-vi i ari a, spreimem na dom. Kališek, Fužine 1.
______ 29229-3
'"Ui.
BICIKEL
za trgovino. 5 prtljažnikom spredaj. 2 brzini — prodam Škafar Peter, Rimska cesta. Borštnikov trg	28380 6
PjLETILNE STROJE št. 8 in št. 10 — 60 cm, št. 13 — 30, in mali Sin 2er šivalni stroj kakor tudi t:s'kalnico za knjige, pro-c~m. Naslov v ogl. odd. Tu tri	28656-6
LEPE IGRAČE za Miklavža m Božič ter več parov dobro ohranjenih otroških čevljev £5-27. prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 28899 6
STOLČKI
zelo praktični, iz par jene bukovine, krasno^ izdelani, za potovanje, zaklonišča, kuhinje, podnožje L t. d. — Oglejte si jih.
RUDOLF ZOBE, Ljubljana, Gledališka ulica 12 6 Novih rjuh
prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Rjuhe« 29119 6
FOTOAPARAT
9x12 cm. Rcdenstock— Trinar 1:4.5 in poveče valnik. ug<-dno naprodaj Foto Mancini, Trž.iška žt. 83.	29033-6
VOLNENO BLAGO črno, za damslii plašč— ugodno prodam Celov ška 49-1.	29101 6
SESALEC ZA PRAH ugodno nap-odaj. Elek tro-Lux I. Brišček. Rimska c. 6 1.	29114-6
GLASOVIH dobro ohranjen, v brezhibnem stanju. zelo ugodno prodam. Mestni tn? 3-IX. od 9. do pol 12. in od 2. do 3. ure.
J-430-6 ČISTI KAMGARN za moško obleko s kom. pletno podlogo, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra.	29152-6
DAMSKE ČEVLJE športne, rjave malo no šene, št 37 38 ln moške lakaste št. 41-42, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	29155-6
Kongresni trg-.
29142-6
BEI, PRT
= 6 prti''k;. ročno delo prsdvojn«- blago prelom ali 7.3menjam za še dobro • branlene čev. Ije št. 38. Naslov v Ogl. odd Jutra	29145 6
ZIMSKO SUKNJO sivo. ftkorp s novo. ored vojno blacv, Z' spodnjo ooftivo. prcKi;.m Naslov v erl. odd. Jutre
29147 6
PREPROGO
olrotsko »Sara R^šioeva-140x200 cm prodom. — Naslov v ogl odd Jutra	29148 6
LEPO OBLEKO rneško. popolnoma novo iz predvojnega blaga.— prodam. 0<*-'eri dnevno od 12. do 13. in 19. do 20. ure. Nas'ov v oglas nenm odd. Jutra.
291486
2 POSTELJI
iz trdega lesa in eno žimnico na peresih, pro-dam. Naslov v ogl. od delku Jutra. 29151-6
DE2NI PLAŠČ snež.ke »Tretorn«, št. 40, v dobrem stanju, vse predvojno blago, železni umi valnik in stenski kavni mlinček prodam. Naslov v 05!. odd. Jutra. Vprašati od 12. do 15. ure.
29003-6 USNJENO SUKNJO dobro ohranjeno pro dam ali zamenjam -Laznk, Alešovče-va ul. 31. Šička. 29096-6
PUDER DOZO krasno, ročno delo na kovini prodlam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
29154-6
MOŠKO KOLO
dobro, prodam. Celovška 141.	29158-6
PREPROGO bosansko 3x1.80 m, rjuhe. vrč za pivo (2 1) in 3 mes. staro raco prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. .	29159-6
ČRNE SALONARJE semiš. z visoko' peto, št. 39. prodam. Naslov V ogl. odd. Jutra.
29160-6 ŠIVALNI STROJ
z dolgim čolničkom — prodam. Vprašati: Za-kotnikova št. 4.
29161-6
PIANTNO
v zelo dobrem stanju— prodsm. Pegan, Bežigrad 13.	29163-6
RADIO skoraj nov. prodam. — Naslov v ogl cdd. Ju tra .	29165-6
BLAGO Zn moško obleko, dobro prode.m. Florijanska 40 pritličje.	29166-6
KLAV. HARMONIKO Meinl-Herold. 60 basov, prodam. Ogled od 11. dp 15. ure Beethovnova 13 U. levo.	29169-6
PRODAM garnituro iz damasta — prt, 6 velikih, 6 malih servietov ter 1 par ženskih semiš polčevljev št. 40V2. predvojno blago.— J. K. Glinšfca ul. 7-1.
29079-6
DARILO
primerno Zg. damo. prodam Ogled pri vratarju Jutra.	29082-6
KRATEK POVRŠNIK zimski dobro ohranjen, prodam. Celovška c. 56. I. nadstr levo. 29078-6
VEČ PAROV COPAT prodam Ročno delo. št. 37 do 43. Novak, Alešev čeva 18	28927-6
GRAMOFON kovčeg. znamke Colum-bia, v zelo dobrem stanju s ploščami in moške čevlje, visoke, šitev. 42-43 primerne za delav-•Ca ugodno prodam. Zaloška 27, brivnlca.
29062-6
cca 40 kg. prodam. Ce 1 lov v ogl. odd. Jutra, sta v Mestni lorr 5S ;	29203 6
29085 6 3 RADIO APARATE OTROŠKE ČEVLJE > popolnoma pove. z rde. visoke. št. 35 zelo do- j čimi žarnicami, magičnim očesom, elegantnimi kasetami in lepim glasom. ugodno prodam 5 minut cd Sv. Križa, — Cilenškova 26 29204 6
SPALNE JOPICE in nekai rjuh. prodam. Na-slov v ogl odd. Jutra	29205-6
MOŠKE ČEVLJE suknje, gugalni stol. ob ieke za 14 do 16 letne dekii.ee in razno perilo, prodam Naslov v oglasnem odd. Jutra.
29206-6 MOŠKE GO 'ZARJE št. 43 predam. F. Hri bar. Poljanska c. 1 II.
?9202-6 • !z prijaznosti PERZ. PREPROGO J ircstilna »Tromosfie«. Car -,75x115 cm prodani. Na 1 karjevo nib-c5e 5
slov v ogl. odd. Jutra.
29080 6
BLAGO
z?, darr.ski plašč in za moško športno obleko— pt-odam Vprašati Rimska c. 9-ti., vrata 16.
29150 6 DAMSKE SNEŽKE 1 seke št. 37. skoraj no. Ve in rjave gumijaste škornle z zapiračem. do bro ohranjene, št. 37.— bel pulover čista volna, srednje velikosti in mo .5ke črne škornje, štev. 42-43 v odličnem stanju ter slona-igračo na kolesih. primernega za jaha nje, — predam po zelo ugodni ceni. F\igina — Gallusovo nabr 7-III.
29063-6 BEL KOŽUŠČEK janček. dobro ohranjen, prodam Glinška. 6 1.
129068-6
ZBIRKO
nagačen h ptic. hroš*ev in metuljev, vse dobro ohranjeno, ugodne, pro-daim. Jernejeva c. 43.
29070 6
VOZ GNOJA
(komposta) prodam. — Poizve se: Cankarjevo nabr. 3-II. levo od 12. do 2 ure. ' 29071-6
ŠPORTNI VOZIČEK predvojni, predam. Vpra ššati Dolenc. Aškerčeva 42-II. od 11. do 12 ure 29073-6
2 POSTELJI
z vložki, 2 posteljni oma rici in žimnico zamenjam za kauč Ne-1 o v v ogl. odd. Jutra. 29173 6 j DARILO	i
zelo lep zdelek. posebno primerno za gospo ali gospodično, ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 29174-6
ŽELEZNI KOTEL 32 litrski, znotraj pocl-njen, prodam za 1200 lir. Naslov v ogl. oddal-ku Jutra.	29175-6
ROČNI VOZIČEK prodam Pp zelo ugodni ceni. Milčinskega 62. — Slška.	29176-6
MOŠKO OBLEKO kauč, dolnji del. koncert no in šolsko violino — ugodno prodam. Stari trg 24. lokal. 29177-6
GOJZARJE moške št. 42 in 38 ter ženske št. 40 in 38. ter moške platnene št. 38, vse dobro ohranjeno, — prodani. Svetosavska ul. št. 6, podpritl. Bežigrad 29178-6 MOŠKO DARILO dragoceno, prodam. Na ogled od 10. do 14. ure. Levičnikova 10-1., Zg. Ši. ška poleg šole. 29179-6
GOIZARJE št. 34, skoraj nove. zamen j aim za št. 37 ali pro dam. Žabjak 8. 29180-6 CELO PLATNO Cm široko, predvojno blago orodam Naslov v ogl. odid. Jutra. 29181-6
GRAMOFON in 20 plešč, kovčeg ln novo posteljo, prodam.— Lavš, Janševa ul. 1.
29182-6 DAMSKI PLAŠČ volneno blago, predvojni. -sa srednjo postavo, prodam Naslov v oglasnem odd. Jutra.
29186-6 MOŠKE HLAČE miajce triko »Maco« — predvojne, nekaj koma. dov in blago za 3 pidža ■me prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29187-6
VREČE 100. 85 in 50 kg. prodam. Podbevšek Filip. Ob Irska 4, Šiška.
PREŠITE ODEJE posteljne, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
29191-6 DAMSKI KOSTUM temnamoder 4 m čiste svile, temnomodre, 4 m črne svile (georget) — znamke AGB. — vse Po ugodni ceni prodam. Na ogled od 2. do 4. ure. Borštnikov trg 1-HI.
29184-6
29254-6
PADIO APARAT
Philips. 6-cevni. z maeič n'm očesom, ueodio proda »Radioclis«. To->nišk> u! 16.	29255-6
"ADIO >;Mir)?rvn<' 6-oevni. z ma-2'čnim očesom, ter 5-cev-p! imli	--. '	n:
i prodam. Tržaški r ?4.
' ZIMSKI PLAŠČ 292 7"6 za 13-letnega dečka ueo dno prodam ali zamenjam 'a močne štraparne ženske cevlie št. 38. Naslov v op' rdd I>it"
ŠIVAT NI STROT prvovrsten, v dob-en sta. niu. prodam. Ntslov v Ogl odd. Tutra. 29">4J-fi
DVE ODETI novi. nerab'i»ni. ueodn^ 29208 6 i	Vodnikova cest-
SNEŽKE	j 106"	29247-6
št. 25. zamenjam za snež ke št 26 ali 27. Seunig. i Muzejska 3. 28867 6 |
ZIMSKO SUKNJO j KRZNENE PLAŠČE moško. črno. predvojno bele kožuščke, lisičje, di-
blago. za majhno posta vo, prodam. Ogled dopoldne. Naslov v oglasnem odd. Jutra 29209-6
ŽENSKO KOLO z ravnimi cevmi moderno, lepe barve, kompl. z lučjo. p:oaam aa 4800 lir. Na ogled: Ambrož, Dunajski cesta 71.
29211-6
TFICIKEL
iz jeklenih cevi garantiran. balon-gume 26x8 in lahek do 200 kg. nosilnost do 400 kg, ugod. no predam. Ambrož — Dunalska 71	29212-6
ŽENSKE GOJZARJE št 37 in moške škornje št. 41. prodam. Ogled od 10. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra..
29214-6
PRAŠIČ izkoristi za tvorbo mesa jn masti le 501'« dane hrane želite doseči 80°/o izrabo? Potreben preparat z navodili glede pitanja-reje prejmete pri: Inž. Prezelj, — Wolfova ul. 3. 29218-6
HRASTOV SOD 285 1. dam za 2 manjs« novi kadi. Naslov v ogl. odd. Jutra	29221-6
LIPO IN ČREŠNJO spomladi posekani. zamenjam za bukov les. Ogled na Erjavčevi c. 14
29222-6
MOŠKO KOLO
novo. znamke Torpedo,
hurieve, kunje boe. dobro ohranjene in kože domačih živali, kupuje Rot. krznar stvo. Mestni trg 5.
401-7
KUPUJEM
!n prevzemam v komisijsko prodajo perzijske Pirotske in bosanske pre Droge, kakor tudi pred posteljmke stenske pre. proge, tekače ln vse po-steljno perilo, odeje Itd. Hinko Privšek. komisij, ska trgovina. Gradišče 7 nasproti dramskega gledališča.	29042-7 OTROŠKE VOZIČKE kupuje tvrdka »Promet« nasproti križan-ke cer. kve 29066-7
STEKLENICE različnih vrst. kupujemo Dobro plačamo Na Va ?o željo Jih prevzamemo na domu. B Guštin. Vodnikov trg 2
T 318 N -7 PISALNE STROJE
dobro ohranjene boljše znamke, kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrd ka »Everest«. Prešemnva ul 44.	j 429-7
VSAKO antlkvarično slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tu dl stare listine kupuje ln najboljše plača knji-garna Janez Dolžan. — LJubljana Stritarjeva ul. 8.	J 407-7
SMOLO
s prvovrstnimi gumami, j borovo in smrekovo, — prodam. Godec, Celov- ■ vsako količino kupi ška c. 107.	29248-6 ; Obersnel. Gosposvetska,
BLAGO	j št. 3 ali delavnica Vod-
Za moško obleke, rjavo, nikova 89.	29132-7
športno, s podlogo pro- j MOŠKO PELERINO
dam. Celovška 491
29250 6
6 m FLANELE
pr,-xS°m. Naslov v ogl. odd. Jutra.	29242-6
MOŠKO KOLO kot novo. štrapatno, zelo močno, zelo ugodno naprodaj. Ogled od 13. do 16 ure Naslov v ogl. odd. Jutra.	29224-6
DEŠKE ČEVLJE nizke. št. 37, riave. dobro ohranjene, prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra 29225-6
MOŠKI PLAŠČ zimsk, dobro ohranjen, prodam. Krakovski nasip it 22. 299226-6
OTROŠKE ČEVLJE za 1-, 2- in 6-letne. škornje. 2 krasna plaščka za
4—&	letne, volnene jopice za 1—2 letne, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
29230-6
OVČTI KOŽUH
za pod suknjo, nov. prodam ali zamenjam. Naslov v ogl odd. Jutra. 29232-6 RADIO
5-cevni,	popolnoma nov, prodam Rožna dolina, cesta 3/7. 29231-6
DAMSKI PI.AŠČ lep, črn in siv kostum, malo nošeno, predvoino blago, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
29234-6 DVA POVRŠNIKA rnarengo. zimska. enaka na obe strani, v najboljšem stanju, prodam. Eden temno siv, drugi temno moder. Ljubljana., Florjanska ul. 13/111» desno, zadnja vrata. Pozvoniti.
29236-6
nepremočljivo ali plašč, v dolžini 1.40—1.50 m, s kapueo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kapuca« 29136-7
LEPO OMARO dv0 ali tridelno, kupim. Naslov v ogl. odd Juta*.	29146-7
ELEKTROMOTOR gramofonski, kupim. — Naslov v ogl. odd. Jutra.	29117-7
LUTZOVO PEČ manjšo, dobro ohranjeno, kupim ev. za,menjam za zelo dobr0 ohranjeno peč na žaganje, ki bi jo lahko kuril tudi s premogom ali drvmi. — Zaloška 27. brivnica. -
29061-7 OTROŠKI VOZIČEK športni, lep, kupim. Po nudbe aa ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Zaprt«	29064-7
KUPIM KNJIGO dobro ohranjeno: Ra-mačaraka. Filozofija jo. gljev, in Orientalski okultizem. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod šifro »Knjiga«
29065-7
KOTEL
za žganjekuho. kakorkoli kupim. Kastellc, Dolenjska c. 5. 29074-7
APARAT za obsvanje (ultraviolet-ni žarki), kupim. Puccl-nijeva 4-1.	29172-7
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na oglas. nI odd. Jutra pod »Gotovina takoj« 29252-7
na ogl. odd. Jutra poj »Damske gojzarje»«
29072-7
KRONIKO
slovenskih mest, VI letnik. kupimo. Ljudska knjigama v Ljubljani
29200-7
ŽENSKO KOLO elegantno, dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Damsko kolo« 29213-7
KINOADAPTER
za Rolleiflex in navaden fili^ki ap?rat. kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Adapter«
29215-7
FOTOAPARAT
za film in oovečevalnik kupim tikoi. Ponudbe z op'.-om na ogl. odd. Ju tra Pod -Fotoaparat«
29216 7
BLAGAJNO
reg:-trimo dobro ohranjeno. kupim Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod >>Tovel-ša t pa*	29217-7
KROMPIR 7-menlam Ponudbe na ogi. o-m Jutra pod šifro *Ha.koj< 29220 7
FT EKTRONKO UT 11. no--o il: dobro ohranjeno, kuplrr. Ponudbe na op!, odd Jutra pod »Elektronka«-
29220 7
PREMOG ALI D*VA \
zamenjam	Ponudbe
rr-, ozl odd. Jutra pod »Kurivo,	29223-7
GO-TZARJE
št. 44 kuoim Dostavite : prosim k meni. Naslov , v o?l. odd. Jutra.	;
29185-'' ,
PREJTCO
razn h barv in svilo za umetno pletenje. — ku. pim Fonudbe na oglas ni odd. Jutra p-^d Tre-jica*	29084 7 {
KI AVIR
oz. pianino. dobro ohra-ntep kupim. Ponudbe 1 navedbo znamke na ocl odd Jutra pod »I.epi ton" 29253-"
RJAVE ŠKORNJE
a'l go.izer.ee. št. 38 ali 39 dobro ohranjene — kupim. Ponuditi od 1. do 3. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
292517
HIŠO v
ali stavbno parcelo do 300.000 lir, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela«
28197-20 HIŠO Z GOSTILNO novejšo, ob prometni cesti v Ljubljani, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi zamenjam«.
29233-20 STAVBNO PARCELO v Rožni dolini, ugodno prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.	29244-20
STAVBNIH PARCEL več lepih, ugodno proda, realitetna pisarna Habijan Miro, Cigaletova l/p.
29245-20
VIIO
v najlepšem kotičku me, sta ugodno prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »1,700.000«. 29246-20
OPREMLJ. SOBO
s poeebnlm vhodom oddam gospodični. Mar-montova ul. 40. 29168-23
ZAKONSKI PAR brez otrok, spejmem takoj v sobo kot sostanovalca. Kuha možna. Z lastnim perilom Imajo prednost. Jegličeva 5-1., Maver Anton. 29170-23
GOSPODA preprostega — vzamem kot sostanovalca takoi na stanovanje šmartinska 26. Gradišnik. 29171-23
OPREMLJENA SOBA lepa. se odda boljšemu go spodu ali zakonskemu paru. Naslov v ogl. odd. Jutra.	29227-23
PRAZNO SOBO
s posebnim vhodom v Zeleni jami, Mostah ali na Kodelje vem, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodno plačam«
29188-23a PRAZNO SOBO s posebnim vhodom — iščeta mlada zakonca za takoi ali pozneje. CVoa v službi. Naslov v oglas nem odd. Jutra.
29156-22a OPREMLJ. SOBO z dvema posteljama, — najraje okrog magistrata, Sv. Jakoba, Dolenjske c.. Išče zakonski par Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonski par«	29110-23®
PRAZNO SOBO ali kabinet išče samostojen gospod v stalni službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren« 2S189-23a
OPREMLJ. SOBO Za 2 osebi, s kuhinjo — iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra ood -Nujno«
29107-23a SOBo V MESTU iščem. Pomagala bi za to v gospodinjstvu. Ponud be na ogl odd Jutra pod »Sobo« 29135 23a
OPREMLJ. SOBo s posebnim vhodo r lšfe boljši gospod v strogem centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam ; dobro-	29192 23s
1 OPREMLJ. SOBO v b'iž:n> Mestnega ali Krekovega trga. išče mirna gospodična Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Ves dan odsotna«	29207 23a
VA*E ROKAVICE
ri u-njene čevlje vse iz delke >z usnja barvami .n ,em š čevlje čiMiiii« po najn.žji cen; Ožema .Ia:rul3 Mestn, trg 11 1 340 N 37 ZAPESTNo URO žensko. zia;o. sem izgubila. Poštenega najdite lja pros m. naj jo pro ti nagradi vrne v oglas-nem odd. Jutra.
29091-37
V SOBOTO
28 t m je 6 letna de klica iz šole grede po-1 ožila n ograjo nasproti nekdanje kavarne Cen rrjl, novo pelerino iz ce. lofans.. nežnorjuvkaste barve in io tsm pozabi la. Ker sem vdova m težko preživljam svoja otroka oro-lm poštenega najd.teija. da Jo od di proti nagrad- pn slu gi na učitelj šču. Reslje va cesta	29102-37
POZIV! Gospod, ki je v nedeljo Po končanem alarmu v Gr,-.dišču v spremstvu mlajše deklice s pomoč jo še ostalih otrok ulo vi! in odnesel proti Mir ju malo putko in isto-t.akega petellnčka se po živa. da vrr.e takoj v gostilno Vegova ul. 10, sicer bom z. devo prijavil policiji, ker je gospod od nekih oseb dobro poznan.
29138 37
PS!ČEK dolgodlaki beli šplc se Je izgubil v nedeljo ob času alarma iz šentja kobskega okoliša Sliši na im« Bobi. Prosim plemen'tega najditelja, da ga odda proti dobri nagradi na naslov: Cesta v Rožno dolino 5.
29086-37 ZAPESTNA URA je bila najdena. Dobi se v trg Božič. Pod trančo št 2.	29157 37
PROSIM OSEBO, ki Je vzela 29 al: 30. X. usnjeno desno roka vico z betonske ograje na Tržaški c. 68, naj jo vrne: Erjavec Alojz. — Campova ul. 4. Glince. Dob: nagrado! 291617-37
ČRN KLOBUK damski. sem zgubila v ponedeljek zvečer na Dunajski cesti od Sv. Krištofa do konca st-a : diona. Poštenega najdi j telja prosim da ga pro. ' ti nagradi vrne v Her bereteinovi ul. 20.
29193 37
V SOBOTO 4. novembra 00 8. uri zjutraj bo prostovoljna javna dražba na Starem trgu 9-II. Naprodai bo
hištvo in drug; pred j meti	29199 37
GOSPODIČNA v stalni službi, išče poso iilo do zneska Lir 3000. proti ev. protivrednostni paranci'i. Nislov pustiti v n;l. odd Jutra pod »Zeli--nujno«.	29235-3""
IZGUBILA sem 31. X. ruiavo torbi co. z rdečo zadrgo z vso to 950 Lir. Naiditelia prosim. da io vrne proti na "radi v ogl. odd. lutra.
29256-J-KATERA GOSPA bi spreiela v reio dva otroka od 10 do 12 let proti dobremu plačilu. Ni slov pustiti v ogl. odd T,itra pod »Če mogoče ta ko;«.	29258-37
Prevodi, pntinje. pri-•lisi razmnoieva n v
informacije »SERVIS BFKf
vif<ibnrg^va ulica tesefon «t. 21 Of-
DELAVCE
SPOSOBNE za Izdelavo drv,
sprejme
Ravnateljstvo drž. gozdov,
LJUBLJANA, Puccinijeva ulica štev. 9 (palača Pokrajinske hranilnice)
Prav dober zaslužek v akordu! Bazne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi i, t. d.
s
Umrl nam je naš ljubljeni mož, oče in brat
profesor
dr. Alojz Zaiokar
upravnik Ženske bolnice v Ljubljani
Pogreb pokojnika bo v četrtek 2. novembra 1944 ob uri z Žal, kapelice sv. Nikolaja.
Ljubljana, 31. oktobra 1944.
Žalujoči:
DR. ANA, žena; ing. IVAN, dr. TATJANA, dr. MARKO,
ŽAK;\0, BORUT, otroci; NASTJA. snaha; HELENA poročena ŠKULJ, sestra FELIKS, brat
Bodi kmet,
študent, gospod, krema RAP1DA povsod
BfftVIfA KREMA v
RAPIDA
P R o i Z -V/O D I i -V A N K A I T
KLiOBUOARNA
M? A J K"
Vam strokovno osnaži, preobKka tn prebarva' Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica.
Se priporoča
RUDOLF PAJR, LJUBLJANA, SV. PETRA CEST4 ST 38
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union)
Zahvala
Ob smrti naše preljube sestre, tete in svakinje, gospodične
Jssiplise Javmik
nam je bilo izkazanega toliko in tako iskrenega sočustvovanja, da nam je to v veliko uteho.
Dolžni smo globoke zahvale vsem, posebno pa se zahvaljujemo gospodu primariju doktorju Branstetterju za njegovo res požrtvovalno in skrbno zdravljenje za časa njene dolge bolezni. Isto-tako se iz srca zahvaljujemo gg. ! Angelci Govekar in Anici Bra- j tina za njih neumorno in nad vse ljubezni polno nego. Nada- j Ije iskrena hvala vsem daroval- j cem prekrasnega cvetja, vsem, ki j so se spomnili nje z velikodušni- | mi darovi v socialne svrhe, ter j vsem, prav vsem, ki so jo spre- | mili v tako lepem številu na njeni zadnji poti.
Ljubljana, 31. oktobra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani
s tugo naznanja, da je umrl 30. oktobra 1944 njen prvi
upravnik
dr. Alor 1J
i
91»
profesor porodništva na Babiški šoli
Bolnica' bo ohranila pokojnika, ki si je pridobil veliko zaslug za ustanovitev in razmah zavoda, v trajnem in hvaležnem spominu.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto 4. novembra t. 1. ob 8 uri v kapeli Ženske bolnice v Ljubljani.
Ljubljana, 31. oktobra 1941.
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob bolezni in smrti naše nepozabne, ljubljene mame, stare matere, tašče, tete, gospe
Neže
na katerikoli način z nami sočustvovali, nas tolažili in blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo!
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 3. novembra t. 1. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja
Ljubljana, 1. novembra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
D. Goebeler:
26
Sestri In »ost«
Roman
»Pač, znano ji je, razložila sem ji, ko je nedavno tega prišlo njegovo pismo, pa tudi sama je bila že to im ono u.ganiila; a njegovo ravnanje se ji zdi vzlic temu docela razumljivo.«
»Roza!« je skoraj jezno vzklilknril.
»Da, razumljivo, tako rrfi je reikla. Da naj pomislim, majhno mesto in vse tiste čenče zastran reči, ki so se bile zgodile ali ki so vsaj trdili, da so se, in zdaj prihaja ta človek iz daljnih dežela. To ji irniponi-ra.« Roze se je polaščala trpknba. »Ob tem pa pozablja Ahima!«
»Cilika je nespametno dekletce. In zdaj se potolaži. Mož se je pojavil in spet izginil, da se več ne vrne.«
»Da se le ne bi!«
»Saj si mu dovolj razločno pokazala, da ti njegova navzočnost ni zaželena.«
»Da, in moja gospodična sestra mu je rekla, da sva v nedeljo popoldne skoraj vedno doma.«
»Bilo ga pa vendarle nii, že dve nedelji ne.«
»Ne, in Cilika je polna notranjega nemira, z otroki se smeje in razgovaria, potem pa spet sedi in strmi predse, z menoj govori samo najpotrebnejše, vse venomer
^hr«ftJelter Urejuje-. Davorin Ravijeu
nekajj mozga, misleč, da ne opažam, kako sama pri sebi nečesa čaka.«
»Cesa bd le čakala? Svojega Ahima, kakopak! Samo potrpi, da bo spet tu, pa bo tokoj vse v redu.«
»Ko bi ti mogla verjeti!« je reikla bolj saima pri sefbi kakor njemu. Prijel jo je za roko in jo pobožal. »Pač, Roza,« je dejal, »vse se bo uredilo, in, miislim, hitreje, nego ti slutiš. Poročita niaij se, in to prej ko mogoče. Spomladi, sem hotel reči!«
»Ahim se noče poročiti, dolkler ne dobi stalnega, vodilnega mesta. T)o vemo, miti obvezno zaročiti se preji ne mara--—«
»Pa ee bo! Prav za prav še ne bi smietla zvedeti, a meni je pisail, in ko se vrne, vama sam pove. Zelo velike rečd so pred durmi. Poklicali so ga v TOkio, da tatm zgradi in uredi bolnišnico za otroke, kri. jo bo sam vodil. Stvar je toiilko kakor sklenjena«
»Heinz — Heinz Jordan! TO — to je več, nego bi se drznila upati, zlasti spričo njegovih mladih let! Oh, kako ponosni - ' ""i Ahim? '<
»Lahko smo ponosni.« Prijei jo je za iztegnjeno roko in jo stresel. »Mislim, da s tem izginejo tudi vse sence, ne izvzetmšl pobožnega Tomaža Maltena, Priprav bo zdaj toliko, da voboe ne borno utegnili misliti nanj. Govoril sem že s svo(jo višjo
sestro, seveda strogo zaupno. Ta pojde z njim —«
»S sestro Gertrudo? A to je vendar tvoja najbodjiša moč! Herinz, kdo pa naj stopi na njeno mesto?«
»Mislim, da sem namestnico že našel, le tega ne vem, ali bo hotela.«
»Ali bo hotela? Kdo ne bd hotel, če ga kličeš ti?« Talko govoreč se je odvrnila, da bi skrila rdečico, ki ji je zalila obraz.
»Ali bo hotela? Da, Roza, ali bo hotela? Hočeš? Ne samo za sestro, ampak kot družica za vise življenje?« Stopil je k n(ji in privzdignil njeno obličje k sebi »Ti ob moji strani, Roza, s tvojo roko v moji roki, kaj bi res šla z meno(j?«
Ni ga hotela pogledati, hfcratu pa ni mogla umakniti oči. Glas, napol vrisk, napol ihtijaj, ji je planil iz grla: »S teboj, Herinz Jordan, do konca najinih dni.« Tedaj jo je pri vil k sebi, in nekaj minut sta se čvrsto držala v objemu. Nato se je rahlo izvila, in še enkrat ji je prišlo na ustnice: »Kamor hočeš. Kaimor kola hočeš! A naj ostane za zdaj še skrivnost, dokler ne pride Ahim in dokler ne bo ta reč s Ciliko urejiana.«
»To ne more več dolgo trajati, kvečjemu nefleao dni! Oh, Roza, da te imam! Ze od nekdaj sem te imel rad, pa nisem mogel govoriti, ker sem mislil, da ne moreš pozabiti onega drugega.«
»Ko je bdi v resnici zdavnaj izbrisan.« Znova sta padla drug drugemu v objem
»■Takisto je, kakor da bi nečesa čakala!« je bila rejkla Roza, sama ne vedoč, kako blizu so te besede resnici Cilika je čakala, čakala z vročim notranjim nemirom, dasi ni vedela, česa Ahimove vrnitve? Zdaj je bila tik pred durmi, in kadar je mislila na to, se je nekaj v nji še vedno dvigalo, da bd zavriskalo. Poleg tega pa je vstajalo nekaj drugega: spomin na moža, ki je bil šel vštric nje po somračnem vrtu.
Roza ga je bila nemilostno odslovila, ni mu bila rekla: »Na svidenje.« A ona? Kaj je bila storila? Kaj jd je bilo vdihnilo besede, ki so jo zdta'j kakor ogenj pekle v duši: »Ob nedeljah popoldne sva skoraj vedno doma.« Zakaj jih je bala izrekla? Ali je hotela, da bi prišel? Ali mar še hoče?
Nekaj je rilo po nji in jd ni dalo, da bi se umirila. Zadnjo nedeljo je ob slehernem koraku, ki ga je začula od vhoda, vse v nji vztrepetalo. Oddahnila se je, ko je dan napredoval in se je vrstila ura za uro, ne da bi se bdi pokazal Tomaž Maltten, in vendar je bila vsa zbita, ko je prišel večer, tak, kakor so vsi večeri. Stekla je bila k vodi, se skrila v grmovje in oprezala proti pristajalni brvi, a pamilki so prihajaBi in odhajali, ne da bi bila zagledala znan obraz, obraz, ki se ga je bala,
hkratu pa skrivaj koprnela po njem.
»Da, Cilika, danes je bila taka tiha nedelja,« je dejala Roza, ko sta se zvečer odpravljali vsaika v svojo sobo, da iežela k počitku. Ali ni zvenel v njenih besedah rahel posmeh, češ: »Vidiš, tvojemu tolikanj občudovanemu pustolovcu se nič bogvekako ne mudi, da bi prihitel k tebi.«
Tisti večer je Roza Fabriciusova po dolgem času spet z mirnim srcem legla spat. *
Ahim pride! Samo še trd dni, samo še dva! Cilika je hodila po hiši, kakor da bi plesala. Smejala se je in prepevala, in vsaik je lahko videl, da ji prihaja iz srca. Celo sestre Renate in njene družbe se je nehala ogibati; hotela se je učiti, še marsičesa naučiti za svoje delo, ki je bilo tudi Ahiimovo delo. Pri tihi sestri je nahajala popolno razumevanje za svojo pritajeno radost. Kaj ji je prav za prav bilo doslej? Kako je mogla biti ljubosumna na to mirno, zmerom enakomerno prijazno ženo?
»Ahim pride! Ahim pride! In potem se popeljeva v Wannsee na regato, v jadrnici bova sedela, in kdo ve, stric Heinz je snoči rekeL da pride potem še nekaj posebno lepega, nemara dobi Ahim dopust, tako da bi res lahko šla za nekaj dni k morju na Rujano ali v Kodanj; tam, pravi Roza, je po bolnišnicah mnogo takega, kar bi bilo vredno videti in vzorne dečje domove baje tudi imajo.«
mnsliti nanj. Govoru sem ze s svojo višjo zaom onega drugega.«	gledala znan obraz, ooraz, jn se ga je bala, je tudi imajo.«
— Fttr das &onsorttum »Jutro« als Verlag • Za aonzorclj »Jutra« kot izdajatelja; Stanko Vtrant — Fto »Narodna dska^ia A. GL« »u L>rucUst^o* - 7» »Narndnn tiskarno d. <L* k** tjskarnarjat Fran Jeran — Fttr den InaeratenteU verantwarUich • Zft ln»T<atni oddelek odgovarjat Ljnbomli Volčič