VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 31. OKT. 1996 Letnik 51 Štev. 44 (2883) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. Cilj Skupnosti iužnokoroških kmetov so trije mandati! wmi vabi na spominsko svečanost ob dnevu mrtvih danes, v četrtek, 31. 10., ob 15. uri na pokopališču v Glinjah (blizu Cingelca na Trati) Poklonili se bomo štirinajstim tam pokopanim partizanom, ki so izgubili življenje v boju z bežečimi domobranci, hkrati pa posvetili spomin vsem žrtvam in borcem proti fašizmu. Pričakujemo vašo deležbo! SJK se intenzivno pripravlja na volitve v kmetijsko zbornico, ki bodo 17. novembra. Poleg skupnosti bodo se bodo za mandate potegovali še kandidati kmečke zveze (VP) ter socialističnih in svobodnjaških kmetov. Za močno zastopstvo Zbornični svetnik in frakcijski vodja Skupnosti južnokoroških kmetov dipl. inž. Stefan Domej je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal, da je cilj SJK pri teh volitvah doseči še tretji mandat. Svoj optimizem je utemeljil s tem, daje skupnost v zadnji mandatni dobi dosledno zastopala interese kmečkega prebivalstva in uspešno opravila nalogo konstruktivne opozicije v kmečkem parlamentu. SJK kot nadstrankarska organizacija postavlja v ospredje interese kmetov, ne pa politična izigravanja, ki so na dnevnem redu pri ostalih frakcijah in ki so bistveno hromile uspešno delovanje v kmečkem zastopstvu. Nadalje so predstavniki SJK po oceni Štefana Domeja pridobili na strokovni usposobljenosti, kar je osnova za uspešno in učinkovito delo. Danes je SJK, sicer majhna frakcija, spoštovana in od drugih priznana, nekajkrat pa je bila celo jeziček na tehtnici pri pomembnih odločitvah v zbornici. Lastna iniciativa Velika pridobitev v obdobju delovanja SKJ je bila ustanovitev Stroj- nega krožka Podjuna, Kmečke izobraževalne skupnosti, gospodarskega centra v Selah itd. Po pristopu Avstrije k EU seje položaj za nekatere kmete/kmetice tudi poslabšal. Pospeševalnim sredstvom, ki prihajajo iz Bruslja, bo treba v prihodnosti posvečati več pozornosti in izkoristiti vse možnosti, ki namenjene kmetom na južnem Koroškem (cilj 5 b , In-terreg, Leader programi itd.). Kmetje bodo morali postati še bolj iniciativni in inovativni, SJK pa jim bo pomagala, kjer bo le mogoče. SJK pa se poleg za interese kmetov zavzema tudi za enakopravnost slovenskega jezika v okviru kmetijske zbornice. V ta namen v maju ustanovljena delovna skupnost je imela doslej dve seji; večinske frakcije pa so obljubile, da se bo delo nadaljevalo tudi po opravljenih volitvah . Domej vidi v dvojezičnosti velike prednosti in edinstveno priložnost za Koroško v fazi odpiranja mej, trgov in prostorov; s pomočjo večjezičnosti bo laže prodreti na trg Alpe-Jadran. Prav zato ima skupnost tudi dobre stike z raznimi kmečkimi ustanovami in organizacijami v Sloveniji, kar je dolgoročno v korist obema deželama, saj ima Slovenija dobre možnosti za sprejem v Evropsko unijo. M. Š. Na prijetnem plesu SJK pri Šoštarju v Globasnici sta glavna kandidata Štefan Domej in Janko Zwitter nazdravila s svojimi volilci Štajerski Slovenci v sosvet ? Sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja je decembra 1. 1994 na svoji seji v Pliberku začel z razpravo o štajerskih Slovencih. Nato je predsednik sosveta dr. Sturm vodil razgovore z bivšim deželnim glavarjem dr. Krainerjem in nazadnje tudi s sedanjo, gospo Klasnikovo. Oba sta obljubila, da se bo Štajerska opredelila do tega vprašanja. Pretekli teden je na posebni seji zasedal pododbor ustavnega odbora štajerskega deželnega zbora, ki je bila namenjena vprašanju štajerskih Slovencev. Na sejo sta bila povabljena tudi predsednik sosveta dr. Sturm ter predsednik društva Člen 7 Branko Lenart. Lenart je izpostavil težnje društva, ki so namenjene predvsem ohranitvi in razvoju slovenskega jezika in kulture. Zato se prizadeva za pouk slovenščine v nekaterih obmejnih občinah. Društvo nima političnih ciljev, temveč se opredeluje za »medkulturni koncept«. V ta namen gradi tudi kulturni dom, ki bo »odprt za vse ljudi dobre volje«. Branko Lenart je tudi izpostavil željo društva po vključitvi v obstoječi sosvet. Predstavniki deželnozborskih strank so razpravljali konstruktivno in poudarili, daje treba ustvariti medsebojno zaupanje. Kar zadeva integracijo društva Člen 7 v obstoječi sosvet, ni bilo nasprotovanja. Na osnovi te razprave bo pododbor zavzel stališče in ga posredoval Uradu zveznega kanclerja. Predsednik sosveta dr. Marjan Sturm je razgovor ocenil za izredno konstruktiven in izrazil upanje, da bo vprašanje zastopstva štajerskih Slovencev v sosvetu mogoče rešiti do prihodnjega leta, ko se bo sosvet na novo konstituiral. Poleg problematike štajerskih Slovencev je pododbor štajerskega deželnega zbora obravnaval tudi vprašanje tako imenovane manjšine staroavstrijcev v Sloveniji. Predstavnik le-teh dipl. inž. Schmid je poročal o željah te manjšine in štajerski deželni zbor prosil za pomoč. Iz programa SJK: ■ učinkoviteje strokovno spremljanje in podpora kmečkih skupinskih projektov in krajevnih iniciativ; ■ hitra podpora krajevnim projektom; ■ poenostavljanje prošenj Evropski uniji; ■ pospeševanje dvojezičnosti; ■ razvojna strategija za podporo koroškemu kmetijstvu v različnih regijah; ■ učinkovito uresničevanje razvojnih strategij; ■ zanesljivi agrarnopolitični okvirni pogoji namesto uveljavljanja strankarskih agrarnopolitičnih nazorov; ■ pospeševanje prekomejnega sodelovanja v smislu pomoči slabo razvitim krajem na južnem Koroškem; ■ dvojezični prispevki v »Kärntner Bauer«; ■ pomoč kmeticam pri razvijanju kmečke samopomoči; ■ subvencioniranje nakupov mlečnih kontingentov v gorskih in manj razvitih področjih; ■ ustanovitev mlečnokontingdhtne borze v občinah; ■ zavzemanje proti ukinitvi gozdarske svetovalne službe; ■ trasiranje železnice 2000 po manj dragocenih poljih in površinah (Dobrova). Dražba naropanih umetnin Tako imenovana maurbaška dražba na Dunaju je naletela na izredno zanimanje. Na njej so namreč umetnine, ki so jih nacisti ukradli Judom. Po vojni so umetnine ležale v kartuziji Mauerbah, pozneje pa jih je sodišče prisodilo dunajski izraelitski verski skupnosti, ki kih je dala na dražbo. Izkupiček od prodanih umetnin je manenjen za pomoč žrtvam političnega nasilja. vabi na odprtje obnovljenega kulturnega doma v Zitari vasi v soboto, 9. novembra ob 14. uri sobota 9. 11. 18.00: odprtje razstave žitrajskega umetnika Franza Šema nedelja 10. 11. 10.30: Dopoldan za mladino 14.00: Dan odprtih vrat 20.00: Kabaret »Volldampf« s Kristianom Hölblingom AKCIJA SVETA EVROPE »Človekove pravice - zdaj!« Vzpodbudna akcija Sveta Evrope proti rasizmu in sovraštvu do tujcev Oddelek za človekove pravice pri Svetu Evrope se že dalj časa trudi, da bi se predvsem šole bolj posvetile vzgoji v smislu človekovih pravic. Prav šolska izobrazba kot javno in državno organizirana vzgoja nosi pri oblikovanju družbe svoj poseben pomen. Ponavadi je tako, da se posameznik v šoli kot javni inštituciji prvič sreča z zahtevo, da je treba življenje v družbi organizirati po načelih, ki slonijo na demokraciji, strpnosti, pravičnosti in medsebojnem spoštovanju. Šolska stvarnost je te humanistične zahteve v preteklosti zanemarjala in s tem tudi ni utrjevala zave- sti in senzibilnosti za krivico in diskriminiranje. Z odpiranjem meja in v prizadevanju, da bi demokratizirali družbene razmere, je postalo jasno, da mora šola na tem področju marsikaj nadoknaditi. Iz tega vzroka je oddelek za človekove pravice pri Svetu Evrope pred kratkim dal pobudo za daljnoročno akcijo, s katero bi opozorili šole in šolske oblasti na potrebo po vzgoji, kije usmerjena v spoštovanje človekovega dostojanstva in v upoštevanje bistvenih človekovih pravic. Za začetek te akcije so izdali videokaseto »Angažma za človekove pravice - zdaj!«, ki je namenjena delu z mladimi (med 13 in 18 leti). Vsebina kasete ima dve težišči: po eni strani nudi pomembne informacije o zgodovinskem razvoju človekovih pravic ter o delovanju inštitucij, ki se v posebni meri posvečajo tej tematiki, po drugi pa video nudi veliko napotkov in primerov za delo, kako se mladi lahko vključujejo v projekte, ki varujejo in pospešujejo človekove pravice. Producenti videokasete so namenoma posneli primere iz različnih evropskih dežel in s tem preprečili vsako enostranskost. Priložena brošura vsebuje didaktične napotke o tem, kako naj bi kaseto uporabljali v šolah in pri zunajšolskem delu z mladino. Projekt je načrtovan tako, da je material in vsebino mogoče sproti izboljševati in izpopolnjevati. Tisti, ki želijo delati s kaseto, naj bi svoje ideje, izkušnje in pripombe posredovali Svetu Evrope oziroma tistim, ki so tam za to akcijo odgovorni. Učitelji raznih predmetov (npr. jeziki, zgodovina, geografija, verouk), ki poučujejo na glavnih, srednjih in višjih šolah, lahko na tej videokaseti naj- dejo veliko vzpodbudnih idej, s katerimi bodo popestrili pouk. Kaseta je priporočljiva za vse, ki na kakršenkoli način delajo z mladino (npr. v mladinskih centrih in krožkih). Ta čas je videokaseta na razpolago v nemščini, angleščini, francoščini in španščini, njena cena skupaj z brošuro pa je 180 šilingov. Format je VHS PAL. Naročila pod geslom »Einsatz für die Menschenrechte -JETZT!« sprejema Maggie Nicholson, Informationszentrum für Menschenrechte, Europarat, F-67075 Straßburg, telefon 0033/388/412825, faks 0033/388/413700. JUBILEJA A(VSTRIJE) IN B(OROVELJ) ATRAPE PISEMSKIH BOMB Tokrat naslovnika dva Slovenca Ovitek in vsebina pisma, ki ga je prejel Nužej Tolmajer Srhljivi krog terorja z bombami različnih vrst se pčitno vrača na svoj začetek - na Koroško. Po prvi bombi pred nekaj leti pred celovško Rennerjevo šolo, v kateri deluje tudi javna dvojezična šola, so doslej neizsledeni teroristi svoj krvavi posel prenesli na vso državo. In vselej z namenom, da prizadanejo ljudi in organizacije, ki se zavzemajo za manjšine in tujce. Prejšnji četrtek, dva dni pred avstrijskim nacionalnim praznikom, sta bili v Celovcu odkriti dve, na srečo atrapi pisemskih bomb. Namenjeni sta bili dvema znanima osebama iz vrst koroških Slovncev, Mirku Bogataju, vodji slovenskega od- delka ORF, in Nužeju Tolmajer-ju, tajniku Krščanke kulturne zveze. Bombi so odkrili v tajništvih obeh zavodov in ju nemudoma predali varnostnim organom. Tajnici sta namreč opazili sumljive odebeline ter celo žice, pač vse značilnosti pisemskih bomb. Poleg žic so bile načečkani še kljukasti križi, ki so edina grafična sled za storilci. Policija je kaj kmalu ugotovila, da sta bombi atrapi, a izdelani profesionalno, kar upravičeno potrjuje sum. daje pošiljatelja oz. storilce treba iskati v osmradju pisemskih teroristov. Seveda pa je tudi mogoče, da so storilci kratkomalo po-snemalci doslej nerazkrinkanih zločinskih storilcev bavarske teroristične armije. Pismi sta bili oddani v Celovcu brez navedbe imena pošiljatelja in tudi v njih ni bilo nobenih prizna-valnih izjav. F. W. Ob nacionalnem prazniku so se člani Koroške xer, Andrea Lauritsch, Gernot Nischelwitzer zveze taboriščnikov (KZ-Verband), sorodniki in predsednik ZSO Marjan Sturm. Vsi so opo-in somišljeniki ob spomeniku Republike Av- zorili na pomen antifašizma in svarili pred strije v Trnji vasi pri Celovcu poklonili žrtvam ponovitvijo najbolj mračne dobe v človeški za neodvisno in svobodno Avstrijo. Na sveča- zgodovini v drugi svetovni vojni. Svečanost je nosti so spregovorili Peter Kaiser, Georg Le- glasbeno popestril delavski zbor iz Beljaka. 750 let »krstnega lista« Borovelj, Ždovelj in Gorič Mladinski zbor iz Slovenjega Plajberga Star pregovor pravi, da je praznike treba slaviti, kakor se pač nastavijo. Tak praznik, namreč 750-letnico prve pisne omembe svojega imena, je pretekli četrtek, 24. oktobra, slavilo mesto Borovlje. Skupno z imeni vasi Ždovlje, Medborovnica in Goriče je ime takrat majhnega zaselka prvič omenjeno v neki listini humperškega urbarja. In tako je naneslo, da je zapis neznanega vetrinjskega meniha postal »krstni list« zaselka, pozneje vasi in trga ter končno mesta Borovlje, ki danes (še) slovi kot mesto puškarjev. In zaradi nedoumljivih zgodovinskih in slučajnostnih zakonitosti je tudi naneslo, da praznik Borovelj sovpada s tisočletnico prve omembe imena Avstrije, tistega slavnega neuhofenskega »ostarrichija«, ki ga je Babenberžan tako samoumevno »podarjal« s podaniki, to je ljudmi vred svojemu prijatelju, in čigar listina je danes shranjena v bavarskem državnem arhivu v Münchnu. Zato so v Borovljah obe obletnici povezali v eno skupno prireditev (je bilo tudi ceneje, zato pa precej dolgotrajno), ki so jo oblikovale vse krajevne kulturne in pevske skupine, med drugim slovenski cerkveni zbor (vodi Edi Oraže), ki je sooblikoval ekumensko bogo- služje, moški pevski zbor »Borovlje« pod vodstvom Romana Verdela in mladinski zbor iz Slovenjega Plajberka pod vodstvom Mirka Lauseg-gerja. Ker pa je praznike lepše in prijetneje slaviti v družbi prijateljev in dobrih znancev, je mesto Borovlje na praznovanje povabilo tudi Komorni zbor »Peko« iz pobratenega Tržiča z županom Pavlom Ruparjem na čelu, ter župana pobratenega mesta Sponheim iz Nemčije. Med gosti so bili tudi deželni svetnik Haller, nadalje zastopnika slovenskega generalnega konzulata Jože Jeraj in Marko Vrevc in vsa krajevna promi-nenca ter številni sosednji župani. Vse je pozdravil župan Helmut Krainer, ravnatelj deželnega arhiva, rojeni Boro-veljčan Alfred Ogris je imel obširen in temljit referat o razvoju Borovelj, sodelavci gledališča WalTzwerk pa so brali odlomke iz del krajevnih književnikov. Ob tej priložnosti je Koroško zgodovinsko društvo izdalo tudi poseben jubilejni zbornik. V Borovljah pa se ne bojo mogli spočiti na krstnem listu, kajti 26. april 1997, začetek deželne razstave o lovu, se približuje s hitrimi koraki. Franc MVakounig AGONIJA TRŽAŠKE KREDITNE BANKE V primežu pravosodnih oblasti Kot smo v »Vestnikovih telegramih« prejšnji teden na kratko že poročali, je italijansko javno tožilstvo pred skoraj štirinajstimi dnevi začelo obširno preiskavo v Tržaški kreditni banki v Trstu. Povod zanjo je bil sum o lažnih finančnih bilancah v preteklem obdobju. Ob tem so v preiskovalni pripor vtaknili nekdanjega ravnatelja Vita Svetino in njegovega podravnatelja Ad-rijana Semeta, funkcionarja podružnice v Čedadu Nedeljka Hrovatina in goriškega podjetnika Roberta Tomassinija. Velika poslovna škoda O izgubah Tržaške kreditne banke zaradi kreditiranja propadlih podjetij (predvsem milj- no prizadeta v svojem ugledu in med slovenskimi gospodarstveniki se poraja upravičen strah pred preusmeritvijo doslejšnjih poslovnih partnerjev na druge (italijanske) banke. Udarec slovenski narodni skupnosti Nadaljnja težko popravljiva škoda pa nastaja zaradi krimi-naliziranja celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pod preiskovalnim pritiskom sta namreč tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in osrednja slovenska narodnopolitična organizacija Slovenska kulturna gospodarska zveza (SKGZ). Finančna policija je namreč izvedla narodno skupnost. Zelo modro je v svoji zaskrbljenosti reagiral podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki je za pretekli ponedeljek sklical nujni sestanek in nanj povabil vse slovenske komponente. Na njem so uskladili stališča za enotno nastopanje, ki naj vsaj delno popravi veliko škodo, predvsem pa prepreči zbeganost v narodni skupnosti. Zelo dobrodošel komentar v prid ohranitve TKB je v petkovem Piccolu, sicer Slovencem ne najbolj naklonjenem časopisu, objavil zgodovinar Diego de Castro. Zapisal je, daje treba upoštevati mednarodni aspekt banke, zato bi italijansko zunanje ministrstvo moralo Na demonstraciji za ohranitev in razvoj TKB seje preteklo soboto poleg uslužbencev banke zbralo nad dva tisoč dijakov, delničarjev in ostalih slovenskih občanov, katerim obstoj in ohranitev veliko pomeni ske ladjedelnice preko italijanskega bančnega avanturista Quercija) in o njenih težavah pred pol leta smo že poročali. Takrat jo je zbor delničarjev sklenil dokapitalizirati, kar pa ni uspelo. Iz kroga delničarjev se je umaknila tudi Ljudska banka iz Brescie s svojim 44-odstotnim deležnim kapitalom. Novo vodstvo je specializirani agenciji poverilo pregled bančnega poslovanja, ki je za lanskoletno bilanco izkazal preko 150 milijard lir primanjkljaja, banka pa razpolaga s kapitalom le v višini okrog 70 milijard. V tej izredno težki situaciji je vodstvo banke v začetku oktobra centralno banko samo povabilo, naj uvede komisarsko upravo. Prav uvedba le-te pa je sprožila verižno reakcijo, katere v tem trenutku še ni videti konca. V preteklem tednu, 23. oktobra, je komisarska uprava ustavila finančno poslovanje centrale v Trstu in podružnic v Dolini in Čedadu, kar je seveda povzročilo veliko zaskrbljenost in negotovost med varčevalci banke in tudi med poslovnimi partnerji, saj je skozi TKB potekalo več kot tri četrtine finančnega prometa med severovzhodno Italijo in Slovenijo in tudi drugimi vzhodnimi državami. S tem je banka seveda moč- preiskavo na sedežih obeh organizacij in še posebej na domovih obeh predsednikov, Marina Pečenika in Klavdija Palčiča. S tem pa preiskava dejansko prerašča tudi v politični pritisk, ki zahteva tudi politično reševanje. Najbolj odločne besede so bile izrečene na svečanosti ob 50-letnici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja pretekli petek v kulturnem domu v Trstu. Uslužbenci banke so pozivali na manifestacijo »za obstoj in preporod banke«, predsednik Pečenik pa je v svojem govoru pozval politične sile, italijansko in slovensko vlado ter obe državni banki, naj poiščejo ustrezne rešitve in preprečijo, da se nastala škoda ne bi sprevrgla v katastrofo. Iskanje izhoda Republika Slovenija je sicer reagirala in preko državnega sekretarja za zunanje zadeve Iva Vajgla italijanskemu veleposlaniku v Ljubljani izrekla zaskrbljenost, slovenski veleposlanik v Rimu Peter Bekeš pa je v tej zvezi obiskal italijansko zunanje ministrstvo. Slovenska zaskrbljenost pa je bila izražena predvsem zaradi preiskav v majšinskih organizacijah in zaradi njihovega stopnjevanega pritiska na slovensko posredovati in v dogovoru z Banko Italije in slovensko vlado Tržaško kreditno banko ohraniti, in to še posebej v času, ko bi bila zelo pomembna pri italijanskem ustvarjanju gospodarske osi preko Slovenije in Madžarske do Ukrajine in še dlje. Sta obe državi, Slovenija in Italija, vendarle spoznali gospodarski, politični in strateški pomen TKB? V torek sta se v Rimu sestala finančna ministra obeh držav, Gaspari in Chiam-pi. Po skopih vesteh sta razpravljala predvsem o agoniji TKB. Chiampi je obljubil, da bo vlada v Rimu skupaj z deželno vlado skušala rešiti TKB, bolj skeptični pa so bili visoki funkcionarji italijanske centralne banke, češ da v Italiji ni zanimanja za udeležbo pri sanaciji. Kakor pa se je zvedelo, naj bi glede na slovenski in hrvaški kapital v banki (20 in kar okrog 150 milijard lir) obe državi iskali možnosti za rešitev TKB. Obstaja možnost, da bi jo sanirale banke treh držav, saj bi se v prihodnjih dneh, po prepričanju finančnih strokovnjakov, prav gotovo našla tudi kaka italijanska banka, kajti mednarodni značaj TKB ali banke, ki bi nastala na njenem pogorišču, je zagotovo privlačen. Jože Rovšek Ufkiltori telegmi Hrvaški despot Franjo Tudjman ima že paranoični strah pred Balkanom, zato vedno znova reagira na izjave zahodnih politikov, ki »njegovo« državo uvrščajo v jugovzhodno Evropo. Na nedavnem razgovoru z izbranimi novinarji hrvaških medijev, kateri so k Tudjmanu pripuščeni po strogih kriterijih, je na vprašanje, kaj lahko pove o mednarodnih pritiskih na Hrvaško, odgovoril, da si v nekaterih ameriških krogih predstavljajo povezavo v jugovzhodni Evropi, v katero bi poleg Hrvaške vključili tudi Slovenijo, Albanijo, Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo. »Hrvaška seveda v kaj takega ne namerava privoliti, saj zanjo ni sprejemljiva nobena nova balkanska povezava.« Na nekatere očitke v javnosti, da si je prisvojil velikansko premoženje iz družbene lastnine (splitski Ferial Tribune je pisal celo o 700 milijonih dolarjev), je odgovoril, da to sodi v usklajene poskuse za destabilizacijo samostojne in suverene Hrvaške. Predvolilni sporazum treh strank ni uspel, bi lahko imenovali spodletel poskus predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije Janeza Janše, ki je preko novomeškega župana in poslanca krščanskih demokratov Francija Koncilije v Novem mestu pripravil simpozij županov SDS, ljudske stranke in krščanskih demokratov. Namesto o težavah županov in njihovem delovanju naj bi se po zadnji trenutek spremenjenem scenariju pogovarjali o volilnem sporazumu za predhodne volitve. Ta pa krščanskim demokratom ni bil posebno pogodu, saj je znano, da jim Janšejevi socialdemokrati jemljejo glasove, ljudska stranka pa je kljub svoji desničarski usmerjenosti do takih povezav zelo previdna, ker si v primeru zmage sredinskih strank ne želi zapreti vrat v koalicijo. Potezo novomeškega župana so prav zato neketeri označili kot udar v slovenski krščanski demokraciji. ■MM A KI IMKAUOKA L w •vu-ku i» f.WVR Predvolilna kampanja v Sloveniji vstopa v zaključno fazo. Še ta in prihodnji teden imajo stranke možnost prepričati volilce, da se jim bosta, če jih bodo izvolili, cedila med in mleko. Pravzaprav pa je ob velikem procentu neopredeljenih težko napovedati rezultate. Prav gotovo pa bo največ glasov pobrala Liberalna demokracija Slovenije s prvakom Janezom Drnovškom (slika zgoraj). I Prejšnji četrtek je Evropski parlament z veliko večino ratificiral pridružitveni sporazom s Slovenijo, ki bo začel polnopravno veljati s L januarjem prihodnje leto. Kljub večinskemu izglasovanju pa je treba omeniti kritične izjave italijanskih desničarskih poslancev, ki so Sloveniji očitali, da še ni prilagodila lastninske zakonodaje in da je vprašanje vračanja lastnine italijanskim ezulom še vedno nerešeno, poleg tega pa so izpostavljali nerešen status italijanske manjšine v Sloveniji (!), in pa avstrijskih poslancev, ki so nuklearko Krško ocenili za nevarnost za vso Evropo, odpirali pa so tudi problem domnevne avstrijske nemške oz. staroavstrijske manjšine v severovzhodni Sloveniji. Devizne rezerve republike Slovenije so se v zad-■ njem polletju močno povečale in zdaj znašajo že okrog 4,2 milijarde ameriških dolarjev. Po podatkih Banke Slovenije pa so narasli tudi mednarodni dolgovi, ki dosegajo skoraj enako višino. Nanjo je največ vplivalo prevzemanje slovenskega dela iz skupnega predvojnega jugoslovanskega dolga, v višini nekaj nad 16 odstotkov, pri pariškem klubu, mednarodnem konzorciju komercialnih bank in pri Svetovni banki za razvoj, nekaj pa tudi zaradi najemanja kreditov za izgradnjo avtocestnega križa sever-jug in vzhod-zahod. J. R. PREMIERA MLADIH BILČOVŠČANOV Volk jim je ušel v pravljico Na bilčovškem sodnem procesu si o krivdi volka niso bili enotni Le kdo ne pozna pravljice o Rdeči kapici? Dramatizirana zgodba o Obtoženem volku pa je njeno nadaljevanje, pravzaprav sodni proces, kot so predstavo poimenovali v Bilčovsu. Obtožen je hudobni volk, ki, kot se izkaže, tak sploh ni, ampak zelo simpatična zverinica. Prav v smislu sedanje zaščite volkov v Evropi. Toda volk ne razume človekovih norm, ne ve, daje kaj pojesti greh, ko pa je lačen, zato po obsodbi na smrt skupaj s svojimi prijatelji pobegne in se umakne v pravljico bratov Grimm. Nekako sem se bilčovškega »Obtoženega volka« bal, kajti pred sedemnajstimi leti je Marjan Srienc s tedanjimi dijaki postavil na oder odlično predstavo, s katero smo obredli pol sveta od Dunaja do Ljubljane. Ga bodo v Bilčovsu dosegli, se bomo lahko tudi ob njem tako spontano nasmejali! Pa smo se! Tisti takrat je bil prav tako svojstven, kot je bil nekaj posebnega tudi sedanji. Režiserka Bernarda Gaš-perčič je dobro ujela poanto odličnega teksta Žarka Petana. Znala je izpostaviti pomenskost posameznih izpovedi z življenjsko in prav zato humorno vsebino. Mladi igralci soji sledili. Videti je bilo, da za predstavo stojijo, da jim je blizu, da je njihova. Seveda je na predpremieri v nedeljo popoldne sem pa tja tudi kaj zaškripalo, a to sploh ni motilo. Igralci so bili sproščeni, sicer premajhen oder so koristili dobro, njihovi songi so bili z mladeniškimi glasovi zapeti sicer nekoliko prenežno, vendar lepo. Najbolj pa so se izkazali z lepim in pravilno artikuliranim jezikom. Bo že držalo, da je gledališče prava šola jezika. Brez Ane Mlakarjeve, ki jih je spremljala na seminarju v Fiesi, takega napredka najbrž ne bi bilo. Naj omenim še prizadevne igralce. Sodnijski trio so igrali Mihi Krištof, Olga Zablatnik in Danica Reichmann, simpatičnega volka Fabian Gasser, njegove živalske priče so bili Milena Reichmann - medved, Martina Lausegger - lisica in Marjeta Reichmann - zajček, Rdeča kapica in babica sta bili Janja Kolter in Martina Schel-lander, lovec pa Stefan Reich-mann. Sodno oblast sta stražila Melina Reichmann in Alexander Mann, oba brata Grimm pa je zaigrala Breda Zablatnik. Prijetno glasbo in songe je pripravila režiserkina sodelavka Metka Dulmin, za predstavo pa so v veliki meri zaslužni še mentorici Marija Hedenik in Marija Weber, ter sodelavec in oblikovalec gledališkega lista Andrej Mohar. Predstavi in predvsem igralcem želim mnogo gostovanj, na prihodnji premieri pa na svidenje! Jože Rovšek TRŽAŠKO POPOLDNE V ŠENTJANŽU Velika razstava del Klavdija Palčiča Umetnik Klavdij Palčič, umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl-Kobe in tajnik SPZ Janko Malle V kulturnem in komunikacijskem centru v Šentjanžu, na kratko k & k, so v soboto odprli veliko razstavo del Klavdija Palčiča, enega najvidnejših slovenskih sodobnih slikarjev. Ker je Palčič poleg tega, daje slikar, tudi predsednik Slovenske kulturne gospodarske zveze v Trstu, je bilo logično, da je beseda tekla tudi o položaju manjšine tako na Koroškem kot tudi na Tržaškem. Politično-kulturno delegacijo sta v Šentjanžu sprejela tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle in predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm. Umetnika in njegova dela (predvsem gafike in olja) pa je po strokovni plati predstavila umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe: Glavni motiv je odšli kava slikarjeve notranjosti. Njegove slike ne prinašajo enostavnih nostalgičnih opozoril na trpljenje nasploh, ki je in vselej bo, temveč so izpovedno prepredene z značilno ironijo, ki mestoma prehaja v grotesko. Tudi v Palčičevih novih slikah ni nepričakovanih sprememb. Bistveno je nadaljevanje tematike človekove ujetosti v svoje lastne mreže. Slikarjeva občutljivost in skušnja se razkriva skozi atribute in simbole ter celo skozi pomenljive naslove, ki jih nosijo slike... Značilnen umetnikov rokopis je v zamenjavi planov na sliki: temne, močne barve, ki večinoma dominirajo na zgornjem delu slike, se pomensko podrejajo nadrealistični skici. To ni podzavestni in fantastični, tem- več razumski vdor v prostor slike. Razstavljene slike so tudi naprodaj. Tržaški otroci pa so razveselili svoje koroške vrstnike in njihove starše z igrico “Pet Pe-pelk”, vsem skupaj pa je na koncu zaigral še Marijan Hin-teregger svojo uspešnico »Butalci«. Večera se je udeležil tudi državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl. 31. GLEDALIŠKO SREČANJE Borštnikov prstan Ivu Banu V Mariboru se je v ponedeljek končalo tekmovanje poklicnih slovenskih gledališč, ki so v dobrem tednu dni nastopila s sedmimi predstavam po izbiri letošnjega selektorja Slavka Pezdirja, ob njem pa so izvedli tudi številne spremljajoče predstave. Nastopil je tudi Marijan Hinteregger z Butalci Frana Milčinskega. Za najboljšo vlogo in za življensko delo nasploh je letošnji Borštnikov prstan prejel Ivo Ban, igralec Slovenskega narodnega gledališča »Drama« v Ljubljani. Veliko nagrado Borštnikovega srečanja za najboljšo predstavo je prejelo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane za pred- stavo Vita Tauferja »Silence, silence, silence«. Podeljene so bile tudi nagrade za režijo in igralske vloge. Prejeli so jih režiser Januš Kicar in igralci Branko Šturbej, Petra Govc, Vlado Novak in Bojan Emeršič, za najboljšega mladega igralca pa je bil razglašen Uroš Smolej. 30 LET ŠENTANELSKIH PAVROV Stare pesmi ne bodo šle v pozabo To misel je na jubilejnem koncertu, ki je potekal v prenapolnjeni dvorani Rifelnove gostilne v soboto, 19. oktobra, izrekel prenekateri govorec. Poleg domačinov so se koncerta udeležili predstavniki pevskih zborov iz Mežiške doline in zamejske Podjune, Slovenske prosvetne zveze iz Koroške, Zveze kulturnih organizacij Mežiške doline ter nekateri lokalni politiki. Največ pesmi 20-članskega pevskega zbora Šentanelski pa-vri je narečnih in so nastale ali pa se udomačile v teh krajih. Njihov izvor ali priredba pogosto nista znana. Pevci pojejo brez not, imajo svoj melos in po posluhu želijo ohraniti ljudsko petje, ki je nekdaj skoraj povsod spremljalo domačine. Negujejo tudi petje partizanskih pesmi, saj je bil Šentanel narodno zaveden in je nudil odpor proti nemškemu okupatorju. Druženje na vajah, ki potekajo v domačih okoljih pevcev, in zanimivi nastopi jih spodbujajo, da vztrajajo, meni njihov pevovodja Mitja Šipek. Zbor mu je pred 30 leti ob neki stel-jeraji zaupal Luka Kramolc, zbiralec in avtor priredb koroških ljudskih pesmi. V tem času so imeli pevci več kot 600 nastopov po Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, bodisi na praznovanjih ali kulturnih prire- ditvah, na radiu in televiziji ter v gledaliških predstavah Svetneči Gašper in Požganica. Tudi kasetni zvočni zapis z 22 pesmimi so posneli, predvsem za spomin poznejšim rodovom. Za njihova prizadevanja in uspehe na kulturnem področju so ob jubileju prejeli državno priznanje »srebrni častni znak svobode«, posamezni pevci pa v imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije Gallusove značke in lokalne Prežihove spominke. Pevcem hvaležen starejši domačin pa je vsem skupaj zaželel boljših časov, ko bi se med ljudmi spet porajale nove pesmi. Samo Save Jubilejni koncert »Šentanelskih pavrov« ŽELEZNA KAPLA »Dober večer, daljni sosed« Plesna skupina »Iršava« iz Zakrpatja Preteklo sredo je SPD »Zarja« v Železni Kapli izvedla že tradicionalni večer ob avstrijskem nacionalnem prazniku. Zarji, ki je kot prvo društvo že pred leti dala pobudo za te vrste prireditev, so pozneje sledila tudi druga društva. V farni dvorani je številno občinstvo, med njimi so bili kapelski župan Peter Haderlapp, podpredsednik NSKS Vladimir Smrtnik, predsednik SPZ Gustav Bruhinik in še drugi predstavniki javnega življenja, v obeh deželnih jezikih pozdravil predsednik »Zarje« Jože Blajs. Prav letos se je kapelskemu društvu ponudila edinstvena priložnost, da prekorači mejo tradicionalnega proslavljanja »Dober večer, sosed«. Jože Blajs je dejal: »Prireditve so bile enkrat bolj, drugič manj uspešne, vendar pa jim je ostala osnovna zamisel - srečevati se na kulturnem področju s sosedi v deželi, z narodom sosedom. Vedno bolj pa smo prišli do spoznanja, da moramo tem prireditvam dati novo obliko, da bodo postale spet privlačne za širšo publiko in bodo močneje posredovale prvotno zamisel srečanja in željo po zbliževanju. Prepričani smo, da so v preteklosti tudi te prireditve doprinesle k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Letos pa se je ponudila priložnost, da se predstavi skupina iz dežele, ki je večini skoraj povsem neznana - iz Zakrpatja. Izkoristili smo jo in našo kulturno stalnico postavili pod nekoliko širše geslo: »Srečanje z daljnimi sosedi«, z željo, da bi ob skupnem spoznavanju novega, nam neznanega, prav tako storili korak na poti do soseda. Zakrpatje, nekdaj imenovano tudi Rutenija, je danes ena od 25 dežel samostojne Ukraji- RADIŠE Za Evropo miroljubnih ljudi Gostujoča pevska skupina Dholice Prireditev »Dober večer, sosed/ Guten Abend, Nachbar« je na Radišah ohranila svojo privlačnost. V petek, 25. oktobra, zvečer je bila dvorana kulturnega doma polna do zadnjega kotička, ko je predsednik Slovenskega prosvetnega društva »Radiše« Tomaž Ogris poleg domačega pevskega zbora pozdravil gostujoči skupini: ansambel »Drava« iz Borovelj in pevsko skupino iz Dholice/ Singgemeinschaft Techelsberg. Ogris je dejal, da je treba najti pot v skupno Evropo miroljubnih ljudi in različnih kultur. Za- vrnil je yse tiste politike, ki sicer dvomijo v smisel takšnih prireditev, a se kljub temu radi in z izbočenimi prsi pobahajo z njimi. Za njim je spregovoril žrelški župan Woschitz, ki je uvodoma izrazil svoj stud in srd nad atrapami pisemskih bomb, ki sta jih isti dan dobila vodja slovenskega oddelka ORF Mirko Bogataj in tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer. Dejal je, daje prepričan o povezavi med bombami in državnim praznikom, in izrazil upanje, da bo dobra soseščina na Radišah in v ŠENTJAKOB Glasbeno-besedno sosedstvo Usklajen umetniški trio - Lechner, Oswald in Bibič ne. Na 12.800 kvadratnih kilometrih živi 1,3 milijona prebivalcev, med njimi približno 40 različnih narodnih skupnosti. Skoraj polovica je Ukrajincev, številčno močni pa so še Madžari, Rusi, Slovaki, Poljaki, Nemci, Romi in Sinti. Plesna in glasbena skupina »Iršava« je bila povabljena na pobudo koopretive Longo mai, ki v Zakrpatju, skupaj s študenti užgorodske univerze gradi študijski center in kmečko zadrugo. Že pred dvema letoma pa je bilo tam v gosteh sosednje društvo »Danica« iz Šent-primoža. »Iršava« je bila ustanovljena leta 1990. Sestavljajo jo glavnošolski glasbeni učitelji in drugi, šteje 27 članov, vodi pa jo Nadja Melnik. Skupina je že nastopala v Franciji, Švici, Rusiji, na Slovaškem in Madžarskem ter v širši domovini. Letos oktobra pa je na mednarodnem festivalu v Kolo-meji v Ukrajini osvojila prvo mesto. Umetniki v pisanih in živobarvnih nošah so predstavili plese, pesmi in običaje, tipične za tamkajšnje vaško življenje, polno življenjske volje in veselja. Vsekakor je kulturnim dela-vecm SPD »Žarja« uspelo dati temu večeru širšo, evropsko dimenzijo. Posebno danes, ko ni več zidov in železnih pregraj med blokoma in ko nastaja »nova Evropa«, je potrebno, da se predstavijo na samo bližnji, ampak tudi daljnji sosedje. Publika je bila do kraja navdušena in nastopajočo umetniško skupino poplačala z burnim aplavzom. Mirko Štukelj Na široko so pretekli petek segli prireditelji (SPD »Rož«) v Šentjakobu. Na predpraznično prireditev so povabili precej svojstvene umetnike - dva akordeonista in pesnika. Otto Lechner je Dunajčan. Kot pianist je igral pri Josefu Haderju, nato pa je začel svojo umetniško pot. Najraje improvizira, njegova glasba je predvsem razpoloženjska, od leta 1987 pa kljub slepoti komponira in igra scensko glasbo v dunajskem Burgtheatru in Schil-lertheatru. Partner v duu akordeonov je bil Bratko Bibič, interpret v improvizaciji resne, komorne, ljudske glasbe, jazza in rocka. V Ljubljani je začel pri glasbeni skupini Begnagrad, pozneje pa je kot avtor sodeloval v raznih mednarodnih skupinah, ustvarjal glasbo za plesna gledališča in filme. ROŽEK Tretji samosvojež je naše gore list, koroški pesnik, avtor pesniških zbirk Žaseka, Babiylon, Pes marica in pred kratkim še Achillesverze - Kein Heldenepos, postslovenec Jani Oswald. Kaj več, kot da z besedami ravna kot »svinja z mehom« - jih trga, cefra, meša, zamenjuje, zloge prevrača, črke obrača, ustvarja nekako kubistično koroščino in z njo zbuja smeh, žalost in bolečino - vse hkrati -, o njem res ni treba povedati. No, in ti trije so nastopili posamično, v dvoje in celo v troje. Na nekih mesti je bilo kot da so zrasli skupaj. V čast prazniku himnično, v posmeh neumnosti ironično, humorno, sarkastično, vse pa so opravili neverjetno usklajenoin odgovorno do hvaležnih obiskovalcev. Jože Rovšek Praznovanje s pesmijo in bobni občini prestala tudi to nasilno dejanje. Slavnostni govornik Peter Kaiserje nanizal nekaj misli za prihodnost, pri čemer je izhajal iz nevtralnosti kot temeljnega indentifikacijskega simbola avstrijske nacije in kot pomembnega dejavnika, da je država tako priznana in upoštevana. Poleg tega sta zavest skupnosti in pestrost avstrijske kulture, ki se odraža predvsem v narodnostnih skupnostih, bistveni značilnosti avstrijske biti. Mimo tega pa so za razvoj države pomembni tudi globalni pojavi kot so klimatske spremembe, bolezni, jedrska nevarnost in drugo. Vse te izive da pa bo mogoče ukrotiti le s solidarnostjo in primernim znanjem. In prav Avstrija s svojimi manjšinami naj bi v tem orkestru znanja igrala pomembno vlogo. Prireditev je uspela, nenazadnje prav zaradi pomlajenega in zagnanega radiškega zbora, ki je na najboljši poti med zares dobre pevske skupine. Ansambel »Drava« in pevci z Dholice so se seveda zelo dobro odrezali. Med nastope posameznih skupin so Radišani domiselno vpletli kratke recitale in aforizme. Franc Wakounig Bobnarka Nataša Konzilia Obiskovalci so skandirali v soboto zvečer v telovadnici nove ljudske šole v Rožeku ob nastopu Carlosa Arriagade in Nataše Konzilia, tako so jih razgrele južnoameriške melodije in ritmi, izvajani na kitari in bobnih. Nasploh pa je bila prireditev, prijetna, lahkotna, brez odvečnih težkih govorov. Kljub temu pa je predsednik KD »Peter Markovič« Franc Kattnig ob pozdravu spomnil tudi na nacionalni praznik, omenil prejeti strašilni bombni pismi (Mirko Bogataj na ORF in Nužej Tolmajer na KKZ) kot darilo nekaterih mračnjakov naši narodni skupnosti, namesto da bi se spomnili njenega odločilnega prispevka v proti-fačističnem boju, na katerega se je Avstrija sklicevala ob pogajanjih z zavezniki za neodvisnost in nevtralnost, ki pa postaja danes za nekatere že kar precej vprašljiva. V kulturnem programu je najprej nastopil vokalni ansambel VOX iz Pliberka. Osmerica mladih, po štirje fantje in dekleta, so zapeli nekaj bolj znanih in nekaj pesmi iz mednarodnega reportoarja. Intonirala jim je voditeljica Traudi Li-pusch, povezoval pa je (pretežno s smešnicami) Danilo Katz. Njihov nastop je bil veder, peli so ubrano, lahkotno, pesmi pa so bile v glavnem zelo ritmične. V drugem delu nas je čakalo pravo presenečenje. V duetu sta nastopila Čilenec Carlos Arria-gada, pevec in kitarist, na bobnih pa gaje spremljala študentka tolkal na celovškem konzervatoriju Nataša Konzilia iz Rov pri Šentilju. To je bil užitek posebne vrste. V centru pozornosti je bila bobnarka Nataša. Igrala je dejansko virtuozno. Ob zaključku seje duetu pridružil še ansambel VOX in prireditev je izzvenela v veliko zadovoljstvo občinstva. J. R. 6 31. oktober 1996 Obvestila SLOVENSKI VESTNIK PRIREDITVE H glasbeni simpozij « Radio Koroška ČETRTEK, 31. 10. GLINJE, na pokopališču — Zveza koroških partizanov 15.00 Spominska svečanost in polaganje vencev. Poje MoPZ »Borovlje«. VETRINJ, kavarna Fundus/Märhof—Kulturherbst Viktring 20.00 Literarno branje Markuša Bacherja in Fabjana Hafnerja NEDELJA, 3. 11. ŠMIHEL pri Pliberku 11.00 Ponovitev lutkovne igre »Leteči žabon«, nastopajo domači lutkarji TOREK, 5. 11. LOČILO, v Posojilnici-Bank 18.00 Redni občni zbor Posojilnice-Bank Žila, poslov. Ločilo ČETRTEK, 7.11. GRADEC, v Klubu SŠŠ/G 20.00 Predavanje o Jordaniji PETEK, 8. 11. TINJE, v domu 18.00 Seminar za mlajše ženske »Razvijanje ženskosti«, vodi Alenka Rebula-Tuta (do ned., 10. 11, do 13. ure) 19.30 Predavanje mag. Melitte Haber »Puberteta kot šansa za srečno življenje« ŠENTJANŽ, k & k center 19.30 P. Vojvič-Purčar: »Dialog odra z življenjem«; . igra Magda Kropivnik SOBOTA, 9. 11. TINJE, v domu 9.00 Seminar »Samozavestno nastopiti«, vodi Rosalie Stornig (do nedelje, 10. nov., ob 16. uri) VELIKOVEC, v Gospodinjski šoli v Šentrupertu — PD »Lipa« 10.00 (do 17. ure) Predstavitev krajevne zgodovine ŽITARA VAS, kulturni dom — »KUMST« 14.00 Odprtje obnovljenega kulturnega doma v Žitari vasi »Kumstovanje / Kumstfn«, nadaljevanje praznovanja ves dan v nedeljo ŠENTJANŽ, v k & k centru 19.30 Predavanje Helmuta Sussitza »Wein als Teil einer Lebenskultur / Vino kot del življenjske kulture« OBIRSKO, pri Kovaču — EL Železna Kapla in SJK 20.00 Martinovanje s kulturnim programom PETEK, 15. 11. BRNCA, v kulturnem domu — SPD »Dobrač« 19.30 Dario Fo: »Burkaški misterij — Mistero buffo«, premiera. Režija Sergej Verč. VELINJA VAS, v gostilni Seher 20.00 Koncert z glasbeniki jazza »A Band from Home«; prireditev v okviru Bilčovške jeseni SOBOTA, 16. 11. BRNCA, v kulturnem domu — SPD »Dobrač« 19.30 Dario Fo: »Burkaški misterij — Mistero buffo«, ponovitev. Režija Sergej Verč. VELINJA VAS, v gostilni Seher 19.30 »Niemand baut für sich allein«; predava Dl Hartwig Wetschko. Prireditev v okviru Bilčovške jeseni. NEDEUA, 17. 11. VELINJA VAS, v gostilni Seher 11.00 Branje: Jani Oswald »Achillesverse«. Kein Heldenepos. PETEK, 22.11. ŠENTJANŽ, v k & k centru 19.00 Odprtje razstave Draga Druškoviča »Grafike« 20.00 Koncert »Trio in flagranti« ČETRTEK, 28. 11. VETRINJ, pri Marhofu — Viktringer Kulturherbst 20.00 Literarno branje: Egyd Gstettner: »Der Heuler des Jahres« ČETRTEK, 12. 12. VETRINJ, pri Marhofu — Viktringer Kulturherbst 20.00 Merk-würdige Lieder z Barbaro Stromberger in Norbertom Eipeltauerjem ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA vabi na seminar »SAMOZAVEST« v UMAG - KATORO od petka, 8., do nedelje, 10. novembra 1996 Prijave sprejema Zveza slovenskih žena, Celovec Tel 0463/51 43 00 / 40, kjer lahko dobite tudi nadaljnje informacije. Reginale Volkskulturen im überregionalen Vergleich Prireditelji: Inštitut za glasbeno etnologijo v Gradcu, inštitut za raziskovanje ljudske glasbe, avstr, inštitut za vzhodno Evropo, izpostava Ljubljana, kontaktni naslov mag. Engelbert Logar, Leonhardstrasse 15 A, tel. 0316/389 1119, faks 0316/389 1723 V Gradcu na visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost, Leonhardstrasse 15/1 ČETRTEK, 7. 11. 13.00 Otvoritev in predavanja, ob 20. uri koncert slovenske in štajerske narodne glasbe PETEK, 8. 11. 8.30 Začetek predavanj, trajanje do 13.30 BILČOVSKA JESEN PETEK, 15. NOVEMBRA 20.30 "A band from home" - Wolfgang Puschnig - sax, Ali Gagi - vocal, Uli Scherer - piano, Karl Sayer - bass, Emil Krištof - drums SOBOTA, 16. NOVEMBRA 19.30 »Niemand baut für sich allein« - Nihče ne ustvarja samo zase; mala zgodovina arhitekture na Koroškem, predava Dl Hartwig Wetschko NEDEUA, 17. NOVEMBRA ob 11.00 Literarni zajtrk — Literaturbrunch z janijem Oswaldom »Achillesverse — kein Heldenepos« Vse prireditve v kulturnem lokalu Knaberle, Velinja vas pri Bilčovsu GOSTIŠČE J. OGRIS (pri Miklavžu) v Bilčovsu vabi na tedne specialitet od 6. do 10. nov. »MARTINOVANJE« (potrebno prednaročilo) od 22. nov. do 1. decembra »TEDEN DIVJAČINE« SREČANJE Maturantke in maturantje 8. a razreda Zvezne gimnazije za Slovence, ki so maturirali 1.1976, so vabljeni na srečanje ob 20. obletnici mature v soboto, 23. novembra '96, v kulturno taberno pri Joklnu v Celovcu. Prosimo tudi za medsebojno obveščanje! ČESTITKA Svoji dolgoletni odbornici, tovarišici in vzgojiteljici Ančki Kokot želijo vse najboljše ob njenem okroglem jubileju članice Zveze slovenskih žena. Tini Ošina iz Lepene - 50. rojstni dan; Franc Schuster iz Rožeka - rojstni dan; Jelica Steiner iz Leš - rojstni dan; Nanki Krautzer iz Rožeka - rojstni dan; Luka ligo iz Kazaz - osebni praznik; Karl Komar z Metlove -rojstni dan; Marija Schiffrer iz Mokrij - rojstni dan; Ana Krassnig iz Grabalje vasi -rojstni dan; Justina Brežjak iz Žitare vasi - rojstni dan; Franc Pegrin s Šajde - rojstni dan; Katri Magek in Franci Mak-Zerjavov iz Borovelj - rojstni dan; Siman Male iz Celovca - 70. rojstni dan; Kristi VVrolich iz Loč -4L rojstni dan; Elizabeta Leitgeb iz Strpne vasi - rojstni dan; Cecilija Lunder iz Letine pri Šmihelu - 75. rojstni dan; dr. Stanko Čegovnik iz Celovca - 70. rojstni dan; Katarina Dovjak iz Podgrada - 79. rojstni dan; Marko Čik iz Spodnjih Libuč - rojstni dan; Simej Dlopst z Dvora pri Pliberku - 85. rojstni dan; Šiinan Paulič iz Globasnice - rojstni dan; Kristjan Dlopst iz Večne vasi - rojstni dan; Karl Mert z Bistrice - rojstni dan; Karl Wutte iz Breške vasi - rojstni dan; Marta Kreutz z Blata -rojstni dan; Neža Krevvalder iz Strpne vasi - rojstni dan; Herta Kumer z Bistrice -rojstni dan; Ida Riegelnik z Obirskega - 50. rojstni dan; Majda Olip-Užnikova iz Sel - življenski jubilej; Ana Za-blatnik iz Bilnjovsa - rojstni dan; Ludvik Ogris iz Lipič -rojstni dan; Franc Kukoviča iz Sel pri Miklavčevem - rojstni dan; Ančka Kokot iz Celovca - 70. rojstni dan. SLAVLJENCEM ČESTITA TUDI SLOVENSKI VESTNIK SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 31. 10. 18.10 Rož-Podjuna-Zilja. Petek, 1.11. 6.08 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten! /Duhovna misel (J. Andolšek). 18.00 Vsi sveti (P. Zunder) Sobota, 2. 11. 18.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. Nedelja, 3. 11. 6.08 Dobro jutro. Koroška - Guten Morgen, Kärnten! /Duhovna misel (J. Andolšek). 18.00 6 x 6 - Domače uspešnice. Ponedeljek, 4. 11. 18.10 Kmetje pred novimi izzivi (diskusija) Torek, 5. 11. 18.10 Otroška oddaja. Sreda, 6. 11. 18.10 Domača glasbena mavrica. 21.04 Glasbena. Dober dan, Koroška NEDEUA, 3. 11. 13.30 ORF 2 PONOVITVI, 4. 11. Ponedeljek, 02.30 ORF 2 Ponedeljek, 16.20 TV SL01 »Kot slepci tavajo v smrt« TV monodrama »XY-nerešeno« ■ Po gledališki uspešnici, ki jo je igralec Marijan Hinter-egger snoval skupno z Jankom Messnerjem, avtorjem pripovedi o na videz komaj razumljivi tragični smrti 21-tih dijakov, ki »kot slepci tavajo v smrt« na križišču, je nastal televizijska priredba, ki se v strogo stilizirani obliki omejuje na izvirno pisateljsko besedo in koristi bogate izrazne možnosti igralca Marijana Hintereggerja. Iz messnerjeve pripovedi je tako nastal napet notranji monolog moralista, ki se loti bistvenih vprašanj neke družbe, v kateri je pluralistična vzgoja nemogoča. Urednik televizijske priredbe je Horst Ogris, snemalec pa Ivan Klarič. Produkcijo je Slovenski spored ORF pripravil v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo. SLOVENSKI VESTNIK Uredništvo Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 046 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 046 3/5143 00 71. Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s po,sebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71 ______________Tisk_______________ Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71 26. OKTOBER V MARIJINEM CELJU/MARIA ZELL Prispevek narodnih skupnosti je pomemben Narodnostne skupnosti v Avstriji niso neprijeten drobiž ali odvečna naplavina migracijskih tokov, kar bi nestrpneži spet radi zabili v glavo ljudem, ampak živa in pomembna sestavina kulturne, nacionalne, gospodarske, politične in emocionalne samobitnosti ter identitete države. To so ponovno in simbolično zelo izpovedno pokazale manjšine preteklo soboto na avstrijski nacionalni praznik v Marijinem Celju. Pod geslom »En narod - ena usoda« so v sklopu obrobnega sporeda štajerske deželne razstave predstavile svoje pesmi, plese in literaturo. Slednjo sta zastopali gra-diščansko-hrvaška pesnica Ana Šoretič iz Cogrštofa ter štajer-sko-slovenska pisateljica Jožefa Prelog iz Zgornje Radgone. Koroške Slovence in njihovo pevsko izročilo je izvrstno zastopal mešani pevski zbor Sele pod vodstvom Romana Verdela. Selani so se poleg tega izkazali tudi kot posredniki pesmi drugih narodov in so tako v bistvu za- Za spomin pa še slika pred baziliko v Marijinem Celju objeli vse narodnostne skupnosti. Kulturno bogastvo narodnostih skupnosti na Gradiščanskem so predstavili tamburaši iz hrvaškega Cogrštofa/Zagersdorf pod vodstvom Mateja Kliko-viča, madžarska plesna skupina iz Zgornje Borte/Oberwart pod taktirko Juliana Töllija in ansambel Romov pod vodstvom Juliusa Horvatha. KRIŽANKA Sonja Wakounig 1 2 3 4 5 6 m 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 15 ■ 16 17 18 ■ 19 20 ■ 21 22 ■ 23 24 ■ 25 26 ■ 27 ■ 28 ■ 29 30 ■ 31 32 ■ 33 34 ■ 35 ■ 36 37 38 39 40 d 41 42 ■ 43 44 ■ p5 ■ 46 ■ F ■ ^8 49 ■ 150 51 ■ ■ 52 ■ Vodoravno 1. pretakanje 7. sploščen »krog« 13. orožje v obliki noža 14. naokoli 15. podoba 16. prvi predsednik Združenih narodov 19. moč, energija 20. stadion v Budimpešti 21. ime slovenskega pisatelja Kersnika 23. hiter tek 24. latinski veznik 25. dežela Kurdov 27. kemijski znak za vanadij 28. egipčansko božanstvo 29. usmerjen v kaj 31. umetnostna smer v Evropi, preporod 33. staja, prebivališče domačih živali 35. Tedenska tribuna 36. prebivalec Čečenije 38. električni aparat za praženje kruhovih rezin 40. Edvard Kardelj 41. kemijski znak za molibden 42. udeleženec sinjske viteške igre alke 43. naelektren delec atoma 45. mesto v vzhodni Srbiji 46. okrajšava za »in tako naprej« 47. brezbožec, ateist 48. ime avstrijske kabaretistke Krainer 49. poziv, da kdo ostane na mestu 50. označen 51. močno sijati 52. jugoslovanska letalska družba Navpično: I. kemični znak za svinec 2. okenska navojni-ca, rolo 3. grški kralj, ki se je poročil s svojo materjo 4. trgovska akademija 5. pijača starih Slovanov 6. obrtnik z lesom, »bognar« 8. italijanski spolnik 9. neznanka v matematiki 10. kdor kaj prideva 11. obrat za pridelovanje soli 12. želatina iz alg 17. proizvodnja s stroji 18. team, delovna skupina 20. vihar, ujma 21. špansko moško ime 22. opremljen s sencami 25. nerodna hoja, krevs 26. majhen trs 30. nanesen na kup 31. atomska peč 32. figura pri četvorki, tudi francosko “poletje” 34. roman Vladimirja Nabokova 37. emirjeva vladavina 39. avtomobilska oznaka Turčije 44. velika reka na Poljskem 45. drama Henrika Ibsena 47. tip francoskega avtomobila 48. lijak 49. Slovenske železnice Nastop oz. srečanje sta v glavnem organizirali krajevna kulturna pobuda KOMM in manjšinska redakcija ORF, njen sodelavec Lakis Jordano-poulos pa je povezoval med posameznimi točkami. wafra CELOVŠKO MESTNO GLEDALIŠČE Uspela premiera »Hamleta« Z velikim pričakovanjem in premerno vročico so gledalci, še posebej pa igralci, intendant Pflegerl in njegovi sodelavci pričakali prvo predstavo v hali 7 na celovškem sejmišču. Kot je znano, potekajo v stavbi mestnega gledališča obnovitvena dela, ki bodo zaključena šele jeseni leta 1998. V nekaj mesecih intenzivnega dela so moderno sejemsko halo opremili za gledališke predstave - in res, dobro jim je uspelo. Gledalci so se v tem novem in za gledališke predstave nenavadnem ambientu kar dobro počutili. S sedežem je imel sicer marsikdo težave, pravzaprav tudi jaz, saj je bilo naslonjalo prenizko in za za noge premalo prostor. Tudi slišnost ni bila vedno najboljša, se razume. Na sporedu pa je bil večni Hamlet Willianta Shakespeara, v vlogah pa izredno dobri in izrazno močni igralci. Glavno vlogo Hamleta je suvereno igral Ernst Stötzner iz Berlina, mirno in občuteno, v nekaterih fazah tudi agresivno in z vase vtopljeno zadržanostjo. Drama Hamlet sodi še danes med najbolj genialne komade svetovne literature. Hamlet je podoba intelektualca, ki se odpove vsakršnemu ukrepanju. Tudi danes je dovolj takih primerov npr. v politiki, ob raznih konfliktih (Balkan, Afrika, Južna Amerika itd.) In v tej zvezi se postavlja vprašanje, ali je ukrepanje smiselno ali ne. Ogromen odrski prostor in skopa scena nudita dovolj možnosti za razplet te drame v konvencionalni režiji Franka Arnolda. S pomočjo 300 reflektorjev in z odličnim renesančnim glasbenim ansamblom Gesualdo iz Berlina je bila petkova premiera zagotovo višek gledališke sezone v tem letu v začasni dvorani v sejemski hali 7. Karl Lobi pa je bil v oddaji »Po premieri« nad doživetim nadvse navdušen in je celovškega Hamleta ocenil kot izreden gledališki dogodek, »kakršnega si lahko metropole samo želijo«. M.Š. Pismo bralca "Im Stil stalinstischer Greuelpropaganda " ali Untermenschen - Komisar Erlass - žeja, glad in mraz V N. K. Krone z dne 21. 9. 96. na strani 12 v prispevku pod gornjirh naslovom, ki se nanaša na razstavo o zločinih werm-machta, dr. Siegfried Lorber med drugim piše: Sie sind zum Großteil aber nicht ermordet, sondern auf Grund objektiver Umstände umgekommen. Pisec meni ujete sovjetske vojake leta 1941. Od pisca bi rad vedel, ali mu je znano, da so bili sovjetski vojaki in vsi sovjetski narodi okvalificirani kot »Untermenschen«. Morda mu je znan tudi tako imenovani Komisar Erlass - sind sofort zu erschießen. Piscu bi rad povedal, da so bili žeja, glad in še posebej mraz v Sovjetski zvezi za OKW (Oberkommando der Wermacht) celo dobrodošli. Največji vojni strateg Hitler je tudi izjavil: »Weinachten wird in Moskau gefeiert!«, nemški vojaki pa so božič res "fajrali" v Moskvi, a ne kot zmagovalci, temveč kot sovjetski vojni ujetniki. Pisec govori tudi o "das Prinzip der verbrannten Erde". Kje pa je on to videl, naj pove, saj ni Bog, ki vse vidi in vse ve! Naj k temu le dodam, da sem kot nemški vojak v letu 1941 vse od začetka napada na Sovjetsko zvezo »rajžal« vse od Lučka do Bele Cerkve. Kristi Lajčahar, Kotmara vas IZ ŽENSKEGA VIDIKA Črno in belo Piše dr. Štefka Vavti Zagotovo poznate fenomen črno-belega prikazovanja. Odvisno od našega počutja, okoliščin, v katerih se nahajamo ipd., je naše zaznavanje realnosti subjektivno. To pomeni, da na prvi pogled velikokrat vidimo le skrajnosti, bodisi negativne, bodisi pozitivne - odvisno od tega, ali je naš pristop optimističen ali pesimističen. Podoben je tudi fenomen posploševanja: trenutno ravnanje prijatelja ali prijateljice nam gre morda na živce in že vzkliknemo: »Vedno storiš to ali ono! Nikoli se ne morem zanesti nate!« Če bi si vzele nekaj trenutkov časa in pomislile, kakšna je v resnici situacija, bi morda morale priznati, da tale »vedno« v resnici ni vedno, enako pa velja za »nikoli«. Prav takšne in podobne izjave pa prinašajo veliko problemov v medsebojno komunikacijo, kajti posploševanje ali pa čmo-belo-prikazovanje ne pomaga reševati problema, s katerim se trenutno soočamo, nasprotno, naprti nam novega. Oseba, ki smo jo na ta način »napadle«, se bo namreč po vsej verjetnosti branila, morda se bo začela zagovarjati, morda nas bo napadla (s kakšno našo lastnostjo in s kakšnim našim ravnanjem, ki ga menda »vedno« imamo) in prišli bomo v začaran krog, iz katerega bo le težko najti izhod. Takšna komunikacija, ki noče (ali ne zna) videti drugega takšnega, kakršen v resnici je, in sicer z vsemi odtenki med belim in črnim, je navsezadnje destruktivna. Največkrat nas ne približa, temveč oddalji drugega od drugega. Morda se bomo tega fenomena v bodoče zavedale tudi v okviru sožitja v deželi, ne le v medsebojnih človeških in partnerskih odnosih. Videti več odtenkov pri drugem pa nas navsezadnje ne samo zbliža z drugim, temveč nas tudi obogati. Če smo zelo čustvene v našem ravnanju, nam bo racionalen pogled na problem, ki ga morda ima naš partner, pomagal, da ne bomo preveč trpele v okoliščinah, s katerimi moramo živeti. Njemu pa bo morda naš čustven pristop in vidik odprl oči za globine in intenzivnost v medčloveških odnosih in občutkih, za katere bi bil -če bi se prepustil le svoji pameti! - prikrajšan. SLOVENSKI VESTNIK SPORT SAK slavil zmago w SAK: Preschem, P. Hrstič, Kriwitz, A. Sadjak, Ziehaus; Eberhard, Škerjanec, Šmid, M. Sadjak, (85. S. Sadjak); Lippusch (81 .Hoher), Grujič (78. Wunt-schek). Gola za SAK: M. Sadjak (1. in 51. minuta). Estemberg, 300 gledalcev, sodnik Reinprecht Po nepričakovanem porazu proti Lipnici prejšnji konec tedna je Slovenski atletski klub v gosteh proti Esternbergu osvojil tri pomembne točke. Nogometaši iz Celovca so že kar na začetku tekme prišli v vodstvo, gol pa je dal odlični Marjan Sadjak. SAK, ki je tokrat spet igral lep nogomet, bil je tehnično in kondicijsko zelo dobro pripravljen, ni dovolil domačinom prav nobenih možnosti za zadetek. Iz terenske premoči je v 51. minuti Marjan Sadjak ponovno zadel v črno in tako že precej pred koncem tekmo odločil v prid SAK. Razplet prvenstva v regionalni ligi pred zadnjim krogom je napet in odprt. Vodeče moštvo iz Welsa je doma igralo samo neodločeno 1:1 proti Pöl-lauu. WAC je gladko in visoko ugnal Trg s 7:0, Austria Celovec je pičlo, vendar na osnovi boljših priložnosti zasluženo premagala Pliberk z 1:0. VSV, ki je imel kar nekaj lepih priložnosti, je proti Rohrbachu igral le 0:0. IZ DRUGIH RAZREDOV REGIONALNA LIGA 1. Wels 12 8 3 1 25:9 27 2. WAC 12 8 1 3 34:10 25 3. Leibnitz 12 7 3 2 19:11 24 4. Voitsberg 11 7 1 3 21:9 22 5. SAK 12 6 2 4 15:14 20 6. Gratkorn 11 5 3 3 12:15 18 7. Austria C. 12 3 4 5 14:15 13 8. Estemberg 12 4 1 7 17:20 13 9. VSV 11 3 3 5 11:19 12 10. Pöllau 12 2 5 5 17:20 11 11. St. Florian 11 2 5 4 4:11 11 12.Rohrbach 11 2 4 5 10:18 10 13. Trg 12 1 5 6 8:21 8 14. Pliberk 11 1 4 6 8:23 7 Zadnji krog (2./3. 11.) Trg - Leibnitz, Rohrbach -WAC, Pliberk - Wels, Voits-berg - Estemberg, St. Florian -Austria C., Pöllau - VSV. PRVENSTVENA TEKMA v četrtek, 31. oktobra, ob 19. uri SAK - Gratkom na stadionu v Celovcu Prisrčno vabljeni! Tehnično izredni igralec Basic (DSG Borovlje v temni majici) - strelec edinega gola PODLIGA VZHOD 1. Vetrinj 13 10 2 1 32:9 32 2. Sentandraž 12 9 2 1 21:7 29 3. Liebenfels 13 7 1 5 19:15 22 4. ASK 13 6 2 5 30:23 20 5. Metlova 13 6 2 5 13:17 20 6. DSG Borovlje13 5 4 4 18:17 19 7. Bilčovs 12 4 4 4 18:19 16 8. Mostič 12 4 4 4 19:23 16 9. Možberk 13 3 5 5 12:17 14 10. Pokrče 13 4 1 8 14:18 13 11.Podkrnos 12 4 1 7 13:18 13 12. Welzenegg 13 3 4 6 11:16 13 13. ATUS Borovlje 13 2 5 6 16:21 11 14. Klopini 13 2 3 8 13:29 9 PODKRNOS GLADKO PREMAGAL DSG Nepričakovano visoko je moštvo iz Podkrnosa, ki je, kot je pokazala tekma, spet v boljši formi, premagalo enajsterico DSG iz Borovelj s 4:1 (1:1). Borovljani, ki so si v zadnjih tekmah priborili nekaj pomembnih točk, so bili tokrat brez možnosti. Podkrnos, ki se bori proti izpadu, je bil skoraj 90 minut v terenski premoči. V 30. minuti je Hobel povedel z 1:0 za domačine. Nekaj minut navrh, v 34. minuti, je tehnično odlični Bašič izenačil. V drugi polovici so domačini stopnjevali pritisk in s tremi goli fiksirali zasluženo zmago. V zadnji minuti je Borovljan Schweiger zadel le prečko. Bilčovščani so na domačih tleh podlegli moštvu iz Met-love z 0:1 (0:0) Prihodnji krog (2,/3. 11.) Mostič - DSG Borovlje, Klo-pinj - ASK, Welzenegg - Met-lova, ATUS Borovlje - Pokrče, Podkrnos - Sentandraž, Liebenfels - Vetrinj, Bilčovs -Možberk. 1. RAZRED D: Selani so bili na tujem brez možnosti in so podlegli Šent-pavlu z 2:0. Presenetljivo so na domačih tleh izgubili Kapelča-ni proti Rudi z 0:2. Šmihel je igral v Grebinju 1:1, prav tako Žitara vas proti St. Stefanu. Vovbre pa so doma podlegle Labotu z 0:3. 1. Ruda 12 7 5 0 23:9 26 2.Šentpavel 12 8 2 2 22:9 26 3. Frantschach 13 6 5 2 19:6 23 4. Žel. Kapla 12 7 2 3 24:13 23 5. Šmihel 13 6 4 3 24:19 22 6. Grebinj 13 5 3 5 22:19 18 7. Labot 13 5 2 6 25:23 17 8. Eitweg 12 4 5 3 17:21 17 9.St. Stefan 13 3 5 5 17:16 14 10. Sele 13 3 3 7 16:29 12 11. Vovbre 13 3 3 7 13:28 12 12. Žitara vas 12 3 2 7 12:19 11 13. Maria Rojach12 2 4 6 20:30 10 14. St. Leonhard 13 2 3 8 13:26 9 2. RAZRED A: Po nesrečnem porazu SAK II proti Austrii je moralo moštvo k vodečemu Pliberku, in na žalost izgubilo z 0:2. Z istim rezultatom je doma VSV podle- gel Austrii. WAC je igral neodločeno proti Trgu -1:1. 2. RAZRED A 1. Pliberk 14 10 1 3 39:24 31 2. Austria C. 13 9 1 3 47:19 28 3. SAK 14 7 3 4 36:26 24 4. Trg 13 3 3 7 22:36 12 5. WAC 13 3 2 8 19:43 11 6. VSV 13 1 4 8 18:33 7 2. RAZRED F: Globašani so z visoko zmago na tujem proti Preiteneggu s 5:0 suvereno osvojili naslov jesenskega prvaka v tem razredu. Tudi Zvabek je nadaljeval s serijo zmag in v gosteh premagal Sinčo vas z 2:0. Dobrla vas je gladko premagala zadnjega na lestvici Mauterndorf s 3:0. Tinje so slavile zmago nad Djekša-mi z 1:0, Rikarja vas je igrala neodločeno proti Grabštanju 2:2, Galicija pa je doma podlegla Reichenfelsu z 1:2. 1. Globasnica 13 12 1 0 65:12 37 2. Reichenfels 12 10 0 2 31:16 30 3. Žvabek 13 8 1 4 26:16 25 4. Galicija 12 6 2 4 20:21 20 5. Dobrla vas 13 S 4 4 12:13 19 6. Šentpeter V. 13 5 4 4 23:25 19 7. Rikarja vas 8. Važenberk 13 4 S 4 20:18 17 13 5 2 6 16:24 17 9. Djekše 12 4 3 5 15:20 15 10. Tinje 13 4 3 6 13:31 15 11.Sinča vas 12 4 2 6 21:17 14 12. Preitenegg 13 3 1 9 6:21 10 13. Grabštanj 13 1 4 8 20:34 7 114. Mauterndorf 13 0 4 9 12:32 4 ŠAH Neodločeno v slovenskem derbiju SSZ še naprej v vodstvu, »Obir« četrti V tretjem kolu koroškega šahovskega prvenstva v L razredu vzhod je bil na sporedu slovenski derbi med ekipama Slovenske športne zveze/Ca-rimpex in SŠK »Obir« iz Železne Kaple. Končal se je z neodločenim rezultatom 4:4. Izidi na posameznih deskah: dr. Vinko Cuderman - Dušan Jokovič remi, Arnold Hatten-berger - Hans-Christian Wolte remi, Boris Mitrovič - Harald Wolte remi, Dunja Lukan -Adem Ramaš 1:0, Franci Rulitz - Johann Wolte remi, Franc Kolter - Wolfgang Moser 0:1, Rupert Reichmann - Andreas Karner remi, Robert Hedenik - Josef Hanschou remi. Ekipa SŠZ/Carimpex I je z neodločenim rezultatom uspešno ubranila vodstvo na lestvici in ima zdaj 16 točk. Na drugem mestu s točko manj je Trg (6:2 proti Pošti Celovec), na tretjem s 13,5 točke SV Šentvid (5,5:2,5 proti Raiffeisen Celovec), četrti pa SŠK »Obir« z 12 točkami. Vse štiri ekipe imajo še možnost za uvrstitev na prvi dve mesti lestvice, ki pomenita uvrstitev v play-off tekmovanje za vstop v spodnjo ligo. SŠZ/Carimpex igra v zadnjih dveh kolih še proti BSG Raiffeisen Celovec in Trgu, SŠK »Obir« prav tako proti Raiffeisnu in pa proti Pošti Celovec. I. L. odbojka____________________________ V derbiju zmagal SK Dob Po porazu proti Ennsu je odbojkarska ekipa SK Dob v koroškem derbiju s 3:1 premagala Hypo VBK iz Celovca. Tekma še daleč ni bila tako napeta kot pred nekaj tedni v Celovcu. Pri Dobu so odlično igrali napadalec Bojan Mlakar in sredinska igralca Adzovič in Reinhard. Celovčani so bili tokrat zaradi slabe forme brez vsakršne možnosti za zmago. ZVEZNA LIGA 1. Donaukraft 8 8 0 24:2 16 2. Salzburg 8 7 1 23:3 14 3. Enns 8 6 2 18:8 12 4. Dob 9 6 3 19:13 12 5. SVS/Sokol 7 3 4 10:13 6 6. Hypo VBK 8 3 5 12:16 6 7.Innsbruck 8 2 6 8:19 4 8. SVSII 8 1 7 3:21 2 9. Gleisdorf 7 0 7 2:21 0 Odbojkarji SK Puntigamer Aich/Dob ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 52 Golmayo - Loyd (1867) Izgleda, da seje napad črnih figur zaustavil, saj je osamljena črna trdnjava zašla med bele figure na daminem krilu. Toda črni, ki je na potezi, še vedno išče čudežno zdravilo za uspešen napad! Zagotovo a b c d e f g h ga boste tudi vi iskali in reševanje popestrili s številnimi možnostmi, vendar le eno vodi do uspeha črnih figur! Rešitev štev. 51 Beli ne more zadržati materialne prednosti, zato se odloči za prefinjeno žrtev dame za skakača. l.Dh6:! gh6 2.Sc6 (za črnega je ugodno I.Tf6: Df6: 2.SL3 Tf8) Aktivne bele figure napadajo črnega kralja 2...Df8 3.Se7+ Kg7 4. Lb2. V napad prihaja tudi črnopoljni lovec. 4...Te8 5, Te6! in črni seje vdal! Na 5...Te7: odloči 6.Lf6:+ itd. Odličen položaj belih figur je odločil!