wbjto m trnnairnm mnwunw. mm *ww—W^HMUBweawt int. wmiiTtn whwkmwctw 1S& S^UlSSSSJLS: * *■ • ««*- F' ■ i 1 ^ ajvoljl .lorenaki damik ^^^ A ^^J T^TT A T\ XV A I Th# L»rt««t Slovenian Paifr ▼ UnM driavah. fl * I A ^^ M ■ ^P ■ 1 I 1 M ia the Ohm Itito« Lvr-:™;^: IJIJAU li AHUl/ii TjrsEr* It Mew York celo leto..-»< 6.00 _ ___ xa lnomnitTo etio iio.~ 7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki ^ 7b'°°° a^^d^r^ ^ TELEFON* 187« CORTLAHDT Enter*! u Second Ola« Matter, September M, IMS, at the Fort Office at Hew York, H. Y, voder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT -L-:--1 - 1 - NO 84 — ftTEV 84. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 9, 1920. — PETEK, 9. APRILA, 1920. VOLUME XXV11L — LETNIK XXVUL MUELLER NAPADEL "GALSKI MILITARIZEM" ■... PRAVI, DA 80 FRANCOSKE TRDITVE LE PROZORNA PRETVEZA ZA NEUPRAVIČEN NAPAD. — FRANCOZI SKUŠAJO UNIČITI NEMČIJO S TEM, DA SE POLA&ČAJO NJENIH VRAT. Berlin, Nemčija, 7. aprila. — Kancelar Mueller je izjavil dane-, da je M. Millerand, francoski ministrski predsednik, najprvo fnr-maliio privolil v sedanjo vojaško akcijo Nemčije pod domnevo. da bodo trajale operacije le dva tedna ali tri. da pa je pod uplivom francoskih generalov sklenil "kovati politični kapital iz notranjega položaja v Xemciji". Kancelar je tudi rekel, da bo sedanje postopanje Francije nudilo pomoč nemškim špartačanom. ki še nadalje vrše svoje nepostavnosti povsod, kjer se jim nudi prilika. — Zasedenje Frankfurta, Darmstadta. Ilanana in drugih nemških mest od strani Francozov, — je rekel. — je svež udarec eal-skega militarizma na mir sveta, — na mir. ki se ravnokar vrnil ]»«> dobi bede. Xaletel bo na na strogo obsodbo vseh pravično mislečih možkih in žensk vsepovsod. — Francoske trditve, da predstavljajo nemške vojaško odredbe v takozvanem nevtralnem ozemlju proti nepostavnim tolpam Ruhr okraja kršer.je mirovne pogodbe, so le prozorna pretve.^a zi neupravičen napad. * i — Materijal, katerega je nemška vlada že objavila ni 1 i bo še objavljen, bo jasno pokazal, da je bila naša akcija le začasna policijska odredba, upravičena vsled popolnega stanja anarhije, ki prevladovala tam Bila jf vseprej kot kršenje mirovne pogodbe ter je , bila neobhodno potrebna, da omogoči Nemčiji zadostiti noknt, rhu najbolj važnim določbam mirovne pogodbe. Kancelar je nato obdolžil Francijo, da je izpremenila svoj sklop. . "oeividno pod uplivom francoskih generalov" ter nadaljeval-, — Nameni Francije, kjer sta oeividno zopet zavladala mili*ari-, zem in imperijalizem, ko le preveč jasni. Z zavojevanjem mest kot so . Frankfurt, Jlanau iu Darmstadt, ki so glavna prehodna vrata med > severno in južno Nemčijo, upa Francija zadaviti nemško cesarstvo , ter povzročiti našo politično razkrojitev. j Brez obzira na to, da jc akcija Francije koristila špartačanom. j ho gotovo pomnožila število onih, ki izjavljajo, da hoT-e Francija j dovesti do popolnega uničenja Nemčije in da bo vsled tega Nemčija prisiljena pripraviti se na boj in smrt. j — bodo zavezniške vlade, če bo pošteno mnenje celega človc-čanstva mirno trpelo ta ein francoskega nasilja. — je končal kan-„ celar. — potem bo to zasedenje Frankfurta znaČilo pričetek medua-j rodne anarhije kot jc svet ni videl še nikdar poprej. l Nemška poslanica, ki se je pečala z razmerami v Ruhr okraju, r se pričenja z ugotavljanjem dejstva, da jc prišlo do krvavih bojev v j Tensko-vestfalski provinci sredi marca, nakar je predložila nemška ; vlada zaveznikom prošnjo, če sme odposlati omejeno število čet v o-, groženo ozemlje. Nemška vlada je istočasno ponudila jamstva za pri-. merno umaknenje teh čet. , Francoska vlada je odgovorila, da more ugoditi tej prošnji le v slučaju, da bi zavezniške čete zasedle Frankfurt, Homburg in Darm-z stadt v enakem številu in za isto dobo kot nemške čete. Nemška vlada je izjavila, da je pripravljena privoliti v to. da ^ nasedejo zavezniške čete imenovane kraje pod pogojem, da bi nem-a ške čete, katere bi se uporabilo v onem okraju, ne bile prisiljene za-e pustiti ozemlja 50 kilometrov tekom določene dobe. e Iz pogajanj, ki so se vršila z zavezniki glede tega predmeta, so a baje razvideli nemški zastopniki, da so zavezniške vlade v principu a za tak korak. Tako angleška kot francoska vlada sta se izrekli v . tem zmislu in francoska vlada je zatem zahtevala dokazov, da ni e mogoče vzdržati reda v 50 kilometrskem ozemlju brez nadaljnjega ^ ojačenja čet. V poslanici je nadalje rečeno, da so zelo vznemirljive novice, ki jj 80 neprestano prihajale od sedaj naprej, ur.ičiie vse dvome ter do-;e vedle vlado do prepričanja, da je vsako zopetno vstanovljenje mira a in reda nemogoče brez začasne vojaške intervencije, ki je postala ne-obhodno potrebna ne le v interesu prebivalstva dotičnih okrajev, _ temveč tudi raditega, ker jo bilo resno ogroženo celo ekonomsko jj življenje Nemčije. Komunisti so terorizirali vse javno življenje, re-a kvirirali ter plenili ter celo pretili z usmrčenji in masakri. |e V Poslanici se glasi nadalje, da so bili dogovori, katere se jc [a sklenilo med novo stvorjeno eksekutivo in centralnimi sovjeti brez w vsake koristi, ker niso imeli ustaši, ki so sklenili te dogovore, v ro-a kah nikake moči. Nemška vlada je izjavila, da jo po njenem mne-[a nju dokazala zaveznikom, da se ne sme zopetnega vstanovljenja reda hi miru za v leč i niti za en dan več. ii ii iw^MWMMWWWWBWWWWWIBiMMiMMM 111 — ^ v.'jg iiiiiiinrniiMwfa ..m »».i—«' IZZA ZADNJEGA OBISKA PERZIJSKEGA ŠAHA V RIMU. BERLINSKI DELAVCI NA * STRANI FRANCOZOV __si Stavili so Eberta in njegovo vlado vl v težak položaj, ko zahtevajo od bi poklican je čet iz Ruhr okraja m • • Berlin, Nemčija, S. aprila. — Večinski sceijalis*ični člani nem škejra kabineta so prišli v zelo mučen položaj vsled predložitve ^ zahtev od strani delavskih vodite S€ ljev. naj se umakne redne čete iz Iiuhr doline ter nastopi v drugih zadevah, ki so imele za posledico y napredovanje Francozov iztočno ' (»d Rena. p Splošno se priznava, da je prišla ta akcija kot veliko presenečenje, Q | kajti koalicijska vlada ni pričako vala nobenega napada od strani 1 Karola Legi en a. predsednika nem i ške federacije strokovnih unij ter 1 drugih voditeljev, ki so podpisali zahteve. Vlada je poslovala v pre pričanju, da ima za seiboj vse g stranke in to prav posebno z ozi ! roui na resni položaj, v katerem i se nahaja dežela. j V oficijelnih krogih se daje iz ! raza obžalovanju vspričo dejstva, I 7' da predstavljajo delavske zahteve . moralično podpiranje francoskega ; ministrskega predsednika Mille ^ jranda ter se izjavlja, da te zahte ^ I ve niso upravičene, ker si vlada ^ j na vse načine prizadeva, da na ^ ; pravi v red v Ruhr okraju. Li- ^ . beralni listi obsojajo vsi tj. mane ^ ver, katerega smatrajo za delo Le t giena. | 8 — Kaj koristi najbolj uspešni ^ | minister za zunanje zadeve, če . skušajo unijonisti odločiti vpraša nja. ki se tičejo narodnih vpr.? ^ išanj življenjskega pomena? — ^ vprašuje Tageblatt. dočim trdi j ■' Vosisehe Zeitung. da bi take za ' hteve v normalnih časih dovedle ^ * do kabinetne krize. List pravi, da i I je akcija strokovnih unij zname , j ... I II nje resnega notranjega razkroja. ] Konservativni listi pra^njo. da ( >!je bila vlada iz zaseile napadena F i v kritičnem trenutku. ' Deutsche Zeitung označuje to *. akcijo kot veleizdajo, dočim jo 1 smatra Post za diktatorstvo stro ? j ko\"nih unij. 1 Prav posebno presenetljivo je 1; bilo dejstvo, da je podpisal zahte 'jve Rihard Molkenbuhr, npliven > i član eksekutivnega sovjeta delav i cev in mornarpev. Izjavlja se, da e ni imel polnomoči, da podpira 1 akcijo Legiena. * Važno za potnike, 1 Parnik, ki bi imel odpluti iz e New Yorka v Trst 15. aprila, je preklican. Prvi parnik, ki odpluje e prihodnje dni v Trat, je "Belve-0 dere" in sicer 1. mi j«; parnik e "President Wilson" pa 8. maja. * To naj vpoitevajo poeebno oni, o katerim smo na njihovo vprmia- ^ aprila ea J^rJSk^^^.^^ ZA SKLENITEV MIRU B MED NEMČIJO IN ZDR. DRŽAVAMI s - Razprava glede odredbe, potom ] katere bi sklenile Združene drža ve mir z Nemčijo. Washington, 1>. aprila. — šl Z govorniškimi velikimi to]K>vi lia n, iJuh straneh, pripravljeni na boj. z. je poslanska zoornica pričela da \j lies /. debato glede resolucije, p<> \\ toni katere naj bi se napravilo :z. konec vojnemu stanju z Nemčijo. n Glasovanje gl»*redstavlja i prvi resni poskus, da se sprejme : tako odredbo v obeh zbornicah ter! t znači ta resolucija, da je poslan ; , ska zbornica prvič posegla v boj i , glede mirovne pogodbe. V vrstah republikanskih vodite, r 1 j«*v prevladuje naziranje. da bo ta resolucija sprejeta. Kakšna bo nje - na usoda v senatu, kjer mora biti istotako sprejeta pred no bi bila vročena predsedniku, pa republij kanski voditelji niso mogli ali niso ; 1 hoteli izjaviti. Tudi niso hoteli ( ' reei ničsar. kakšno bo glasovanje | v obeh zbornicah v slučaju, da bi ! predsednik Wilson vetiral tako odredbo, kar bo po naziranju de I mokratičnih voditeljev gotovo1 > storil, če bi bila tozadevna resolu • eija sprejeta v obeh hišah k on gre sa. — Vsa znamenja kažejo, da gre celi boj le za politično rivalstvo med obema strankama in da je mirovna pogodba kot taka zadnja ji stvar, da za katero se brigajo I naai zakonodajalci. I - 353 Ogg [253 H53 OBSESS RENNER PRQSIV >1 RIMD ZA POMOČ _ i i Izjavil je, da potreoujg Avstrija, pomoči iz vseh dežel ni prav po sebno iz Amerike. b -- k Rim, Italija. >. aprila K;ik-> ' I>i bilo mogoče zadostiti nujnim ; potrebam avstrijske republike t--r 'ustanoviti hitro zv»-zo z Združeni '/ mi držiivami prek<» Trsta. — to j«1- »» i cilj. ki je pri vedel dr. Karol Ren j ; nerja. avstrijskega kancelarja. v i Rim; Napram pori »če val ni Ass. t PreKs se je dan»'s izrazil. stri j a predvsem zojM-tnega uve n jljavljenja trgovskih odnošaj«'v z | Italijo. ia ! — Moj obisk tukaj je zanimiv t , za Ameriko. — je rek«-l. — ker je u moj cilj dovesti do zopetne usta novi t ve hitre in varne zveze s Tr r storn. ki predstavlja naš izhod na I morje. Mi se nahajamo v takem I * položaju, da potrebujemo pomoči < , iz vseh dežel ter zaupamo še naj jI več v velikodušnost ameriškega t i naroda. s — Avstrija, katero zastopam c (jaz. je povsem različna od one. ka F tero je poznala Italija v preteklo 1 Isti. Med nami in Italijo ni nikakih 1 diferenc, kajti jadransko vpraša ! nje je zadeva, ki se tiče le Italije -1 in Jugoslavije. Dejanski moram 1 reči. da ni bil noben avstrijski po s slanik v Času. ko je bila Avstrija -j še zvezana z Italijo, tako prisrčno 1 j sprejet kot «cm bil jaz. čeprav za > ■stopam prejšnjega sovražnika. Ka ! I korhitro bodo postali odnošaji med obema deželama bolj intimni, i bo lažje rešiti to vprašanje naj pravičen način. > Naša naloga je izpolniti določbe . mirovne pogodbe, sklenjene v St. -.4i>-rmain. Mi ne prosimo niti za 1 popolno, niti za delno revizijo te ' ■ popodl>e. temveč le za prijateljski sporazum glede najboljših sredstev. s pomočjo katerih bi se ]h> ■■godbo izvedlo. Mirovna pogodba -1 vsebuje številne nejasne točke in vsled tega je velike važnosti duh. i v katerem se te točke razlaga ter j j jih izvaja. - DDAtvi ronuara t ORIO. KA oouftso m VOIKiVJOO. jopolnoma sanaaljfv« .ta —daajte tameraaa primerno tudi hitro pc ! *H Ml na OoriikMB in tudi w» ; Mraapo azonlja ki jo as odmo po italjanskl armadi^ 1 aH garanti—— m taka nWJitw, toda aa kak* — foAo ado ▼ iaplaiila na —M «a p»'wtl mi**** iitiiimaat! 50 lir .... $ 2.80 100 lir .... $ 550 300 lir ____ $15.00 500 lir .... $35.00 - • 1 1000 lir ... $48.00 --- NEMČIJA PROSILA IA NOV ODLOG » i NEMČIJA IMA DO 17 APRILA ČAS ODPOKLICATI SVOJE' ČETE IZ RUHBSKEGA OKRAJA. — IZ PRIJATELJSTVA. — ANGLIJA IN AMERIKA NE ZAHTEVATA, DA BI SE FRANCO ZI UMAKNILI. - London, Anglija, h aprila. — Kot poroča Evening News je Nemčija prosila zaveznike še za teden dni odloga, da odpokliče' h\nje c rt? iz rohmkcga okraja. Sedaj ima torej cu.su do 17. aprila. Berlin, Nemčija. 8. aprila. — Berliner Tageblatt poroča, da je Nfiučija obvehtila zaveznike, tla mora im^-ti v ruhnskem okraju še vedno jako policijsko m««', ker se nemiri neprestano ponavljajo, v! slučaju, da b» o< I poklicala takoj svoje čete, bi lahko prišlo znova do j poloma Paril, Francija, > aprila. Tukaj se odločno dementira vest. da >ta Anglija in Amerika zapovedali Franciji, naj odpokliče svoje čete iz Frankfurta. Dotični dementi se glasi: Od Nemčije podkupljeni agenti so razširili po Nemčiji in nev frajnih deželah vest, da sta Anglija in Francija zapovedali Fran eiji takoj otlj>oklieati svoje čete iz Frankfurta. Ta vest jc brez > sake jxHilag«'. Pari«, Francija. - iq>rilu Francoski nadkomisar Paul Tirard in vrbo« ni poveljnik ameriške okupacijske armade Ilenrv T Allen ' sta danes obiskala generala I>e«outte, francoskega poveljnika oku pacijskili čet Hamburg, Nemčija. >. aprila Sem je dosj^lo poročilo, da je UHtopil i/ med/avezniške komisije ameriški zastopnik. Tozadevno povelje je dobil direktno iz Wahkingtoua. Bruselj, IU :gij«. S. aprila. Kralj Albert je danes predsedo v' ! kabinetni seji. v kateri je bilo sklenjeno, da bo Belgija iz prija < j s t \ a do Francije poslala v Ruhr okraj oddelke svoje armade. Pariz, Francija, fv aprila. Iz Koblenea poročajo, da so se; ■i-.polti pri \V oil stud tu francoski in nemški vojaki. Oddanih je bilo w strelov. Neki nemški Č4stnik je bil ranjen. Pariz, Francija. *v aprila. Iz 1-Vankfnrta poročajo, da je ta mošnji ]»oVr 1 jujoči peneral izdal proklamaeijo v kateri ozna.-uje Izročilo, tla se ImhIo Francozi umaknili, kot napačno. Mestni očetje m. pi i generalu slovenen protest pn.ti okupaciji mesta. l o cestah neprestano natrnlira voiašfvo AMERIŠKA VLADA PROTI RE-,, VOLUCLT1. ] Waahington, L>. C., 7. aprila. — ; I len ton MeMilan. poslan i k Ztlru- ! zenth držav v (iiiatenuill, je izdal,; prriklamaeije na narfnl te dežele v i kateri ]>ravi. da je vspričo za j am- i čenja ustavnih pravic, katero je ! dal predsednik Estrala Cabrera, m ameriška vlada trdno prepričana. ■ j tla ni nobenega povotla za revolu-( jeijonamo usta jo. I*re mm na manifestaeijc dne 1. maja. ijiJlasi s«-, da namerava spb»šno ► stavko, določeno za dan 1. majaj ■ izpreiueuiti generalno stavko ne-, določenega trajanja v slučaju, da bi delodajalci zavrnili zahteve de; laveev, tikajoče m- novih delav - skill |»ogojev. i--j i hvaliti, za sorazmerno blagostanje. katero uživa sedaj. ŠPANSKI KRALJ SPREJEL , FRANCOSKEGA POSLANIKA I . — j Madrid, Španska. y aprila. - - ] Polkovnik torji. In res. šli so za vzvišeno idejo pred Solun, vrnili Toda samo svobodo, ničesar dni-! . gega. Raztrgane čevlje in razea-j, pane obleke .so si morali izprositi oiT dobrosrčnih ljudi. 1 * » # Preklic odredbe glede »t eden j a ^ dnevne svetlobe je bil sprejet v j senatu, v zborniei pa zavrnjen. To -»je presneto temna zgodba. ? * ^ » i1 ■ * Neki ameriški admiral pravi. l" j da je bila naši« inoniariea pri vsto- s pu v vojno pripravljena, njegov ( J* tovariš pravi. da ni bila. i It Kaj torej storiti.' Na knofe pre-' šteti ' Ali pa tisto otroško: En ko.-' ti vae konje kuje. koiko žebljev po- ^ v ! trebuje. smuku. Inku itd. ■* s L) j * j.' Ska^u obljnbuje v zadnji števil-j 'ilo v nekem newvorskem pred-j I J :nestju aretiranih dvajset oseb za-I adi pijanosti. ' Poteiu je prišla prohibicija z x »-semi svojimi tolažilniini vplivi. e I Dežela je postala suha. Uspehi 1 r proliibieije so očividni. nihče jih : j ne more izpodbiti ali omalovaže- | vati. Kje so dokazi? Tukaj so: 1 i V omenjenem predmestju je bi->r! lo letošnjega marca, torej v času ,t ' ;irohibicijc. aretiranih, reei in pi-i c si. samo devetnajst oseb. ' * * M * * Nekoč in sedaj. Prej. v prejšnjih easily je š<*! v I -lovek k čevljarju in vprašal: — (AH bodo moji čevlji do jutri po-i pravi jen i ? j Pomočnik vaui je v takem slu-i '-'jčaju odvrnil: — Počakajte malo. bom vprašal mojstra. 1 I Sedaj greste k čevljarju in i-1 vprašate: — Ali bodo moji čevlji o lo jutri popravljeni? i-. Mojster vam v tem slučaju od-1 govori: — Počakajte maio. bom j vprašal pomočnika. * * * i Hoover je potegnil z republi-i f kanci. / ' Kot dolgoletni živilski admini-jstrator prav dobro ve. na kateri: ' stran i je več kruha. * * * ^ I — 1/ažeš. — pravi Skaza Jo-; I zetu. > — Lažeš, — pravi *lože Skazi. No. gospoda liajbrže drug dru- Igega dobro poznata. * * * m! Nitti je rekel v zbornici: ca! — D'Ammnzio bo izginil. Keka a-j bo pa ostala. e-j M'»j Bog. kdo bi si mislil! Do-jn sedaj smo bili vsi prepričani, da se bo 7. odhodom d'Annunzia po-greznila Keka v morje*. iunaslmtanska £ataL 3f?ihuita Ustanovljena 1. 1898 ^effiftr Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Gfamd Uradniki Predsednik: MIHAEI. ROYANSRkJ Box 251, Conemaugh, Pa. . Pod preti aed.: LOUIS BALANT, Box j 106, Pear A venae. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, j Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely.: Minnesota. i Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. 1 Vrhovni Zdnnik. Dr. JOS. V. GRAHEK, R43 E. Ohio Street. N. S-. Pittsburgn. Pa. i NadornikL JOHN GOUZE, Ely, Minnesota. . ANTHONY MOTZ, 9G41 Avenue M. So. Chicago. 111. IVAN VAROGA, 5120 Natrona Alloy, Pittsburgh, Pa. PaninftL GREGOR J. PORENTA, Box 170, BL Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK. Box 480, Ely, Minnesota. JOHN BCPXIK, S. B. Box 34, Export, Pa. Pravni Odbor. JOHN PLAUTZ Jr., 432-7th Are., Oft- Inmet, Mich. JOHN MOVEBN, «24-2nd Ave., Ehilutb, Minnesota. MATT. POGORELO, 7 W. Mftdlson St., 1 Chicago, I1L Zdrnieralni Odbor. RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Arenne. Cleveland, Ohio. FRANK SERABEC, 4ŠG4 Washington St., Denver. Colo. GREGOR IIREŠČAK. 407 — fith Ave., Johnstown. Pa. Jednotino plašilo: "GLAS NARODA" Vse stvari tikajoče se uradnih zao "National Fraternal Con prosu" lestvicL V blagajni inia okrog |300.000. (tristotisoč dolarjev). BolniSklli podpor. Odškodnin, in posmrtnin jr izplačala že nad p»fMrrr_ri miijon dolarjev. Jednota šteje okrbi; 8 tisoč rednih članov(fc-c) in okros a tisoč otrok v Mladinskem oddelku. PniStva Jednote se nahajajo raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih Se ni, priporočamo vstanovitev novih. Kdor želi postati član naj se zfclasi pri tajniku bli>..ic^a dru>tva JSKJ. Za vstanovitev novih društev se pa obrnite na glavnega tajuika. Novo druiitvo se lahko vsanovl z S člani ali članicami. ! lie, ki bo od j »rta onemu ilcl*«. pre-1 |L«valstva. ki je v ^laiiu na-i opiti; v večerni obieki. Trda sraj-'a in ple"*a bodo r>lo|)iio ziiaiue-, nje — in zal« iti bo pivvzelji nara-j vr svojo oblast. Novi kazino bo usianovl.ien /. citobrenjeni vlarle. kajti irebtt j<* priznati. ,-ula i:api*edna in tja veruj" v pospeševanjt. int»-zrnisk<"rra kapitala, ki naj bi prišel v -i.ia pr«*težua v»-eir.a gostov iz ( u-ancev sjjmih. I'pravitelji .irial-»icc bodo morali pričeti z vHiki-ni zulocram: denarja, kajti eubaii-ki plantažn ki so vaj'-ni staviti is'»ke svote. Oni ne marajo nika-.i!i -ti-ka<"-ev. V havanskein > /rn'--u ne morejo sti-kači uspevati. V pričakovanju na bodo slavo Marianao obrežja ctiaj še ne more ujroto-riti, če sj)ckulirajo uspešno ali ne. Kapitan nek«' ladj"*. ki me j,k ^rovedel nazaj v Key West, mi jc . ekel: - Prevede! sem na tisoče in tisoče njih. k: sc» imeli toliko d«*-i.arja, da bi li;hko z njim zaduš.li konja, a š< nikdar nisem videl ?ne{»a. ki bi se vračal dnitra«"e kot svojim povratnim tiketoiM. V številnih slučajih sem jim pomagal priti nazaj v Združene države. Ne morete druiregra kot čuditi se uspešnemu načinu, kako vas znajo oculiti. Kes, pravi umetniki so! V bodoči ziiui bo število Ainc-r-kancev z debelimi mošnjami, ki iitiil«» odšli n.t 1'ubo. s'* večje kot '}>• bilo v pretekli /imi in vsi bodo morali skozi proees oskubenja. firaft je s'mbol rube in cilj tej;« ^rrafta ji- Amerikaitce. DOPIS. New York City. Kakor je bilo pred kratkim na znanjeno. priio-li >fodba. Ples. plešeta gosp^tdieni Josic '^ntršek in Jenny Vidmar. Divja rožica, dv^pov. pojeta irospoilieni Klizabeth ('agran sopran in Katic Pavli-" alto. Veneck narodnih pesmi, udarja tamburaški kho "Slovenka". Predavanje: «• razpadu Avstrije. govori Ven. Fr. Akurzij Somrak. Igra: "Prisiljen ^taii je zaniče-van." Vabijo se naj vljudne j«e vsi grcaternewyoriki Jugoslovani, da p^-easte klub s svojim obiskom. Torej n» svidenje v nedeljo! 7.a odbor: Elizabeth fagran. tajnica. IŠČE SE 50 MOŽ za delati drva za kemikalije. Dobre kampe zastonj. $2.50 od klaf-tre. Pišite na: M. Vista, 40 Robert Street, Bradford, Pa. je kapitan Persius o nekem Amerikancu. ki se je pritožil nad na rastkom utilitarističnega duha v Ameriki ter rekel v obrambo svoje dežele, da je treba vse to pripisovati uplivu Nemčije. Ce bi bila Nemčija odpravila militarizem. — je rekel Amerikanec. — kot smo upali, koncem leta 1918. bi ne bilo nikakih ugodnih tal. v katerih bi se lahko militarizem v k oren mil v naši deželi, a strah pred agre- 1 si vili mi načrti Nemčije nas je zavedel v to. j" Kapitan Persius dostavlja, da je ta Amerika n ec omenil načrte j o vojaškem sodelovanja med Nemčijo, Kusijo in Japonsko, da pa t se je moral on. kapitan, smejati, ko je eul taka domnevanja. Glede j znakov militarizma v Angliji in Ameriki "nam pripoveduje kapitan j. Persius naslednje: tt i ] — Naše informacije si medsebojno nasprotujejo. Poleg nekon-i troliranih novie najdemo dejanska lakta, Čujemo. tla so v ameriških ! šolah vojaške igre skrajno priljubljene in da je najti veil 110 večje število organizacij za vojaško izvežbanje mladine. Na drugi strani pa je ameriška poslanska zbornica zavrnila predlogo za prisilno v o- ; inško službo s 106 glasovi proti sedemdesetim. Glede splošne prisilne vojaške službe je povest v Angliji precej slit na oni v Ameriki. Povsem drugačno pa je stališče Amerikaneev napram mornarici. V tej i zadevi ni niti najmanjšega dvoma, da je namen napraviti Ameriko za najmočneiso mornariško silo na svetu. Kapital Persius navaja nekatere visoke številke mornariškega programa kol ga je predlagal mornariški tajnik Daniels ter se obra ča nato proti Angliji, kjer vidi povsem razločne znake militarizma v armad ne m in mornariškem projrramu te dežele. Prav poseben utis i del« nanj dejstvo, da se je zapoeelo s tako obširnimi mornariškimi podjetji kljub velikanskemu povišanju stroškov dela in materijalu. ! Nii to pa pravi o militarizmu v splošnem: — Pomen, katerega so skušali Angleži in Amerikanei dati tej • besedi, dokler je bila še živa v Nemčiji, stoji sedaj na zelo slabili* nogah. Seveda ni militarizem še popolnoma odšel od nas. Na nesrečo ga občutimo »koro vsaki dan. Kar pa je slabega v militarizmu in , kar -o pričeli Angleži in Amerikanei šele polagoma spoznavati v prvem stadiju, tega se moramo mi sami iznebiti. Ta raku podobni t izrastek vojaške metode v civilnem življenju od poštnega nabiralni- j ka navzgor je mogoče iztrebiti le počasi. Militarizem, ki je za zima \ nji >vet pomenjal neprestano v jjno pripravljenost Nemčije, pa jc | mogel obstajati le pod mona'rhijo in sicer pod tako absolutno ino-' uarhijo kot smo jo v resnici imeli pod Viljemom II. Kdo veruje v tako možnost? Nemška republika je tukaj da ostane, razven če bil zavezniki zakrivili nepojmljive politične napake. Nemška republi j ka pa se ne bo utlala politiki orijentalskih pustolovcev. Že preostan | ki take politike vzbujajo v nas grozo. Vsak prosvitljeni politik v Nemčiji vse. da se iu-m l»o najboljše služilo potom politike Lige: narodov. Nemški narod kit tak ter pod pristnim ter varnim parla t men t a rn i m zastopstvom ne bo mislil na vojna podjetja. Taka mož nost je moralno in fizično izključena. , Kapitan Persius je isiotako prepričan, da ne bosta naroda An glije in Združenih držav dovolila, «ln bi se militarizem vkoreninil ter: , no->;i *voje u*.ode]>olue -adove. V stala bosta v vsej svoji moči Mr >(. t postavila v bran proti naklepom onih, ki zasledujejo imperialistične ( ambieije. Kna pripomba, katero ugotavlja kot mornariški izvedenec i ; je prav posebno zanimiva. Pravi namreč: 1 — Po sodbi številnih Angležev in Amerikaneev bo pretežna ve . čina angleškega brodovja koncentrirana v Tihem oceanu, kjer bo v j bodoče igrala ulogo, katero je igrala preje v Sredozemskem morju Brez dvoma obstajajo točke konflikta med raznimi narodi, ki .imajo svoja posestva v Pacifiku. Kdo bi si pa drznil napovedovati vnaprej' i zakaj in kedaj bodo okoliščine zahtevale rešitev s pomočjo vojne? — Vsakdo, ki se je kaj naučil iz zadnje vojne, ve, da je mogoče, , spore meti dvema strankama najboljše urkliti na mirovni podlagi ! , Na take m temelju, ko se bo dobrobit naroda ohranilo v mislih bo k cilj Lige narodov dosežen. Vsa oboroževanja bodo omejena in militarizem bo vržen m«-l staro šaro. Monte Carlo v Havani. "GLAS NAHODA"; MLOVIN1AN M1LVI j ^Nvnstf Mtf toy — IBM HI imi8B»Q OOVin > m m inmUM) u CRANN MMIR P III III I _LOOII MNlPIK.Tn mM ^ af I...... at Mm fwintlw aM AMnmm «f Akev* Off1cl«W» ■ CortMr>«1 KfMi ■or»M>«t o* Minhittia NMT VOffc CltV, N. V. ■ __ «■* «aa ImmII ta pranlkoy._ ^iTnSrwmum** ""n*** mi«»Šti»u'" »s s ta —« »ta__mM Z* ta—»mtv__IMe z •LAt NARODA 1 (Vata* »Mpto) _____ 4M PNI ter nccpt Sunday« aai MM __ ImIwbtIKUb afmrty —j— f MMTtlMNMMt «n Mr——»rt_____ - —i—■ hm iiOiii m mlpoitl mm am prtob.»jJ.Jo Denmr mJ mm hlamovm* l^ltfiH »t - mmm ON« m ur—i>»ibl kraj« naro^iJkoT proe.mo. te aa nmm te« vrajtaj« WvklU6i tunini, da hltrtlt nijdemo naalornlk^.____j ILAINARODA m »iKmll (Mi teaufk »a Manhattan. Na* Varfc. K.V. Tat— mm: Cartiandt _____ \ Smrt Kolčaka. > \. j»i č«>» vo |»i -\ • • otmirni iti preve«- kompln-iruni. da hi dvo- 1 I •• vali I'Oa.i mt/nikom za>/eiuati \ innikrikl jnjo«'o pozicijo, katero t -<> j»r«-jv pogosto zavjMUiali. — in to kljub go'ovi i»<»li zgo*lovinarjev. 1 \ velikih krizah preteklofti- Kljub temu pa epika in «konomija -n«- krij« t<« popobioz^a r«mIoI»ii<- zpotiovint*. S<- v«-«lno j«- prostora. *-o- pr;iv nMti iHi. xn voj;h I.. - 1. » eprav jo podrejen zboi u in ' «.rk#M«trii. Nekateri taki ftavki pa s«» dobro ai ,;uiiai»ki izgovorjeni. * \/ Silurije jt pnila sedaj povest o koticu admirala Kolčaka. Ko ' 0 m njego\»' armadt pričele umikati pred rdečimi ter je njegova ! • Irpl.i ]m;I'C'. inl.i \ iztt ni NDifji i «»li Sibirski železnici, je vsepovsod iz- 1 bruhnila revolucija. Na mesti« Kolčakovih uradnikov, kojih zasluga 1 ,)«• ponavadi obstajala v glavnem v tem, da so imeli esedla in Koleak 1 Miu je pr.bežal k češkim četam, ki s»o polagoma praznile deželo, ka- 1 t«-ro no tak<> dolgo easa uspešno ktražile in varovale. ; Kof - i i i / v * • d» I« -o ga « tli iz.otili boljševikom. ki mi za g! ožili i d,i Cehom ne bo nikdar dovolilo dospeti do morja, če bodo še na- I dilje h'ltib Kolčaka To je madež na armadi, koje rekord v drugih -oiirih je eden najbolj sijajnih in častnih \ moderni zgodovini. C'e ' ]><• ,«■ tie nn remo opravičiti dejanja Cehov, ga vsaj lahko ]»ojasnimo. ' Uni in izključtio le oni so vzdržali Kolčaka skozi mesece, tekom 1 1 iti t 'i Im bil L'otovo j i.hI brez »ijiii. .1 e7.ili vi se nad inkonapeieiico nji go\'e • le ter 1 onečno odklonili \ >ako nadaljnje vzdržavanje J v.«;.;, k kontrola se j« izmuznila i/ njih rok. Kazveutcga pa ->o 1 .tih potnl'o\ali ibuua. Oni proučevale i /irtNlovinc. ki ne ignorirajo 1 w 'M, k.h- -i j«> /g«Mlil<> pred njih lastnim i-asuiu. IumIo spomnili ; • • i iz«h'.: rv»» Kvmena iz K »trdi je o«l str.ini makedonskega ptilka s -rebrnim i ščiti. Evmene« je bil boljši vojak in državnik kot pa je bil Kob'-ak. a Kol« ak je bil v stanu prekositi Kvmena v težki uiiift- 1 iiosti. katere se ne občuduje več tako zelo kot zasluži, da je namreč ' iiunl kot kavalir in junak. K>t \ slučaju earj.t. s«- j« tudi \ -»lučaju Kclčaka glasilo, da je i « pr-i rokah. Kozak«- v bližini h kut->ka m- je imelo na »umu, da ' še vedno udani Kolčaku in boljševiki ?»<» k«»t ponavadi sklenili,*da v< ne izpostavijo nikakim ncprilikam Soglasuo s poročilom, katero je poslal ameriški poročevalee Forrest Stuart po netili izpovedi dveh atneriških častnikov, ki sta se ob onem času mudila v frkntskti. se je /cvršila 'ravreilija na naslednji način: Ob treh zjutraj dne 7 februarja so admirala zbudili ter mu povedali, da bo ob petih ustreljen: Vslal je. se oblekel v polno uniformo, izpil čašo čaja ter spisal dve pismi. Ob petih so tra odvedli na dvorišče ječe. kjer so ira slekli do pasu. Ko e.o ga vprašali, če hoče imeti oči zavezane, je odgovoril, da nr Vzravnal se je pokonci ter stopi' nasproti svojim usmr'iteljeui. dvajset strelcem. Nj dano po\tljc so slednji lisirelili in Kolčak je padel na tla. /adet od dvajsetih krogelj. Strelci so nato izvedeli, koga S4> ustrelili in pričeli so nazdravljati. I Vpela jcv. načelnik zadnjega ministrstva Kolčakn. Ki je bil ustreljen takoj nato. pa se je obnašal čisto drugače. Pokleknil je na kolena ter prosil za milost. Ilekel je, da je pripravljen služiti v ImljSeviški armadi k«>t navaden vojak, če bi mu pustili življenje. Tega pa niso storili. Kolčak je bil iic»>|k.-wu kot civilni administrator ter tudi malo uspešen kot vojni organizator. Veliko krivde v vsakem slnčajn pa te.treba naprtiti na rame onih. s katerimi je imel opravka. Njegovi vojaki se niso hoteli boriti. To ni bila njegova napaka ter le deloma napaka onih. ki sose nahajali krog njega. Njegova eivilna vlada \ Sibiriji je po menjal a izjalovijenje in na nekaterih mestih celo hujše kot to. Nobena verodostojna priča, ki s« je mudila na lieu mesta. pa ui imela uiti najmanjšega dvoma glede dobrih namenov Kolčaka samega. Večina onih, ki so l>ili podrejeni njemu, je bila inkom-petcutna in nekateri ined temi eeio tiranski. V splošnem pa so bili io najboljši ljudje, kar jih je mogel dobiti. Storil je za Rusijo vse. kar je bilo v njegovi moči in tp dni- GLAS NARODA, 9. APR. 1920 Zveza Jugosl. Pev. Društev Glavni sedež: V^ffl Johnstown, Pa. J!L ■ Priporočal bi pevskim dru-štvom. da se takoj privito vežba-ti v onih pesmih. katere nameravajo peti ■ m koneertu. ter mi d«« 1. junija naznanijo naslov pesmi in ime skladatelja, 1'imprej mi lo •in^tvo t«i >i>oro<"ilo. ' .-n 1 m »I > še kajti «.»»;« prav lahko. • h >i j t- po dvoj« društe"« izbralo eno in isto p«-"« us. kar 111 pri me r 110 z« koncert. Ako se pa tal slučaj pripeti. ti> ir/i ono društvo I;i mi je prej naznanilo, »lotičiio pesem. drugo društvo. ki mi bo naznanilo pozneje, p« -i mor;« p-Tem izbrati drugo skludbo Vsako društvo ima pravico d<> dveh petmi v moskm in tudi v mešanem zb«ni. Pri izbiri pesnil naj Kodo pevovodje zelo previdni, da izberejo tako pesem za svoje društvo, da je primerno za dni štvo glede zmožnosti in števila pevcev. Za take nastope so bolj ■ primerni- kratke pesmi.; kot pa doige. Vendar pa je to samo moj nasvet ill se izbira prepušča popolnoma pcvovodjtsu. oziroma pevcem. Za vsa pojasnila glede koncertu naj se društva obračajo ua moj nasiov S pevskim pozdravom Ign. Hude. Vj Cortland t St., New York. N Y. Vsled zaključka zadnjega zbo-[ ruvanja Zveze Jugoslovanskih j i IVvskih Društev v Forest City, l'a.. se vrši letošnji peti koncert v Yotuigstown, O. o. in <> septembra. Kolikor mi je bilo dosed« j 11a-jznanjeno. se vdeleže t«'ga koneer-11^ skoro vsa društva, ki >o ve deležila četrtega koncerta v • Forest City. l'a. Poleg tega pa v •je že prijavilo tudi nekaj novih društev. Ako s«- želi prijaviti k nastopu kako novo društvo, ■mora najprej postati član pevske ; zveze in naj naznani svo.i pristop ,zveziiiemn tajniku Mr. Josip Ihi-piu. 20S MeConatighy St.. Johnstown, Pa.: obenem pa naj naznani svojo vdeležoo za koncert na moj spodaj označeni naslov. Prosil bi vsa društva, d:-, ni- v najkrajšem času-odločijo. ako mislijo nastopiti na letošnjem kon-:eertu in naj mi to naznanijo saj d« 1. maja. da moreni v soraz-i 1 mer j 11 s številom vdeležnikov do-i ločiti skupne zbore. Pevovodjc posameznih pevskih; društev pa prosim, da mi do 1. maja predlagajo po dve pesmi za moški 111 po dve pesmi za mešani zbor. Iz te predlaganih pesmi bom izbral najprikladnejše ter boni I tekom maja razposlal društvom 1 note. Koroške novice. [da hoteli \sr vider i o t blizu. Naj-: bolj ponosen .i« bil kovač l rn /. Jokinčanini petelinom. I"kradel ^a I je sicer, a žival mu tega najbrž i ni zamerila, kajt i brez vsake jez«-j/, brska p" gnoju, poje in so š«-piri pred kurjo družino. Svatba je bila mirna 111 prij«-tna. kakor pač vedno, če .w<"> Slovnici sami med seboj. Med geste je zašel tudi neki žili poljski nemčur. Jezil se je na šolo in ua marsikaj. Misli nain-, reč. da bi iij«-srovi otroci bili holj-, ši gospodarji, če bi znali nemško. .'Jaz. pa pravim. Ti si pu polja k deklamira Miss Milena liabi«*- . jj Zrinsko Frankopanska -- Ivan Zujec (poje moški zbor slov. pevskega društva "Slavce*'). 4. a» Medatition "Thais" --Massenet. Slovanski ples — Dvorak, la Igra g. Drago Joranovič. ' ' 5. Misao Rvijeta. — S. S. Krauj-I1* čevič dtklamira g. M. Stupin). >ui 6- a i Kad mlidija unirijeti. — j Hatze bi Not t urno. Skoči — Ruži«*-. Poje g. Nikola Zaniuovič. Na glasovim ^premija g. Char- H les Ilart. ro t . ra; 7. Padla je padla slanica — i Schw ab ' poje mešani 2&or slov. v~ j pev. društva "Slavec"). 5. Slavnostni govor (g. Sndžan 4* lo Tučič.- bij Iz prijaznosti sodelujejo hrvat-ska umetnika gospoda Nikola Za-o ninovi« in Drago Jovanovič ter ž- slovensko pevsko druStvo 44 SI a - i. 'vec". _____ Iz 2eluč ob Dravi. |d Tukaj se j«; poročila po*e*tnieaj b I Klara Scrajnik pd. Sustarea z Va-j" jletitinom Kinspieler i/, sveške žu^iJ' Inije. — V Bilčovsu pa se j.? poro-P1 i čil tukajšnji posestnik Valentin i j Martič z Ano Plaveč pd. Pipan«-j P Ivo. Ko žalujemo za ženinovim bra- ,J i tom »Jožejem. za ljubeznivim, raz- v umnim, odločnim in narodno za- * vednim mladeničem, ki ua je nem- 1 ški imperijalizem gnal v prezgod- 54 njo smrt pred ruske k an one. se * veselimo s Foltijem ob velikem j prazniku njegovega življenja. Iz-i' » bral si je vrlo mladenko za dru-'* »jžico svojega življenja. Dobra ina-l* »iti. dobri hčerki. Med darili objl !sklepu ženitnine sta prejela novo-,v .{poročenca tudi križ in blago s ^ i slovenskimi barvami. I J V italjanskem vojnem ujetništvu ! so umrli: t l.eua-i Itok. rojen 1^7-"» v Itudi j i pri Velikovcu. umrl 4. majnika Jl!»10. 1 Malovršnik Franc, roj«-n • P.mmi v Železni Kapli. uiar! 14. ju- ] lilija 1919. II Majcr Rudolf, [»esec. roj. li>!»S. ' Lolič. Iiorovlje. umrl 1. uiajuika I'lMPJ. 1 Nužej Franc, ikjšcc. rojen 1-*>'J4. " Žitaravas. umrl 2:i. oktobra 191'.*. Novak Pavel, pešec. roj»?n a j na Pudlah. Labud. umrl K*, maja. o S11 >19. a Oblastnik Lenart, jm-š«'«*. rojen >-|1898 v Zgornjih Jezereali pri Vr-i-ibi. umrl junija 1919. jI Polunšek Jurij, pešee. roj. 1^77 ki v Prevaljah. umrl 1. avg. 1919. a, Ciwrlt >«> v taborišču "Campo al eoncentraiiiento prigionieri di 0!guena"'. C'asale d'Altaniura. pro-einzia liari. — Te vesti javlja Slo-. j renski Rdeči Križ v Ljubljani. Iz KotmarevasL ltoke za življenje sta si jnxlala J ? Kristan Lajčaher-Marinjak in pd i-i Rožanova Katrica. V cerkvi so ji-— !ina /apeli naši pevci, župnik pa ju cilje nagovoril s prisrčnim nagovoril rom. Že ko so vozili balo. se je kar je trlo otrok in odrastlih. ki so seve- hranke naložene v hranilnicah. Če iz bo parlament molčal, se bo prej is ali slej proglasil dinar za novo je denarno edinico in se bodo od lira »h nilnih vlo«, odpisale kar tri četr-e- tinke. S polno pravico smejo rev-e- r.i in srednji sloji od države zase htevati, da jim ščiti njih malo v premoŽenje; zato je gotovo, da bi v- narodno predstavništvo nehalo bi-Ij. ti ljudski zastop, če bi molčalo o 10 tem — lahko rečemo — najvaž-tl neišem življenjskem vprašanju. PosMice jiigBShmuske |f valutne reforme Po odredbi bivšega fin. mini-j sira dr. Veljkoviča se sedaj izine-{ njavajo jug. krone za nove kron-! sko-dinarnke noveauiee v razmer-' — ju 4:1. Prejšnja vlada je sicer določila razmerje krone d« di-i-.arja. ni se pa določno izrekla ne z;. dinarsko in ne za kronsko ..... -ii! ro valuto; izjavila je namreč, da Ik> ^ c kritju krone ali dinarja skic- ^ pal parlament: že s tem pa. da je vlada določila razmerje dinarja t e' krone (1:4 . ni pa obenem določila tudi krone za bodočo denarno edinico. je oškodovala naše|71 gospodarstvo, pa tudi našo drža-1 ,v vo za oyrromiie svote. ^ Pripadniki bivše liberalno-soei-' . jalbtične vlade sicer trdijo, da1 se škoda da še popraviti: res pa je. da trpe ljudski sloji vsled te " valutne r« forme škodo žv oil dne. -k' je bivSe ministrstvo to famoz- /K ' n<« valutno reformo sklenilo in.' da se s hitro pomočjo da le 11a- P1 1 daljna škoda odvrniti. Bivši finančni minister je s 111 svojo reformo hotel: 1. valutno m J vprašanje rešiti na hip. iu 2. pri rešitvi valutnega vprašanja ko- ni ' likor I«- mogoče ščititi premožne »1 sloje ter kraje, kjer je postavno: c« \peljauu dinarska valuta. Zato se ti " je iKlločil za rešitev valute po-'m tom devalvacije krone. b r ... Znano je. da draginja m na>ta-t 1.; čez noč: trotovo je tudi. da bo- »1 do cene preživljenjskim in dru-; 11 gim i»otrebam podale počasi pa 11 naj imamo še tako dobro vtluto. z! Cene živilom in drngim življenj- i; skiin potrebščinam ne zavise le(t< j od kakovosti valute, ampak tudi u oti množine blaga. Gotovo je, da s je produkcija znatno padla in da se bo le počasi dvigala. V prome- U ti je sicer ogromno število nov- čanie; ker pa cene blagu r:.stejo od dne do dne in k«-r se danesj^ kaiK-ije po večini sklepajo le P1*0'.^ 11 plačilu v gotovini, že primanj-j 0 kuje gotovine. Zato je bivši fiu.j. trinister jako neprevidno ravnal, j ^ ker i«' hotel število bankovcev i . » ^ takoj zmanjšati kar za tri eetr-jf trnke; 11a novih novanieah jc si- ^ e r označena kronska in dinarska.v • vrednsot; ker je pa vlada odloči-j-In razmerje obeh vrednostnih t p enot z 1:4 in ker jc o bodoči de- x v iu:mi enoti molčala, je bil vsak-,^ 0 do prepričan, da za našo bodočo t t. denarno edinieo n«* namerava proj; glasiti krone, ampak dinar. To; t t_ dokazuje za čin označenja kron-.s j. ske vrednosti na novih novčani-!l (..jeah; na 5 dinarskih uovčanicah|* a I ie kronska vrednost označena lei^ s štampiljko. na 10 dinarskih se! pji sicer natisnjena kronika vre«l-e. Iiost komaj pozna. Ce bi bivša ... vlada ne nameravala oškodovati jI jj. naših malih in sretlnjih slojev ter; .j našega gospodarstva, bi bila pro-j a glasila krono za našo bodočo edi-; nico: potem bi vladala v našem j' gospodarstvu gotovost v valuti, o kar bi prav ugmlno vplivalo na t (1j cene. Ravno negotovost v valuti ,0 j" kriva. eijalne struje, ki valo-v:to vznemirjajo prebivalstvo, ki »e pa pomirijo. Boljševiška ^ ^ talna vaja je bila v Carnavese, t kjer so delavci v mlinih zasegli z;. blago ter začeli 'deliti po bratsko' v i] med seboj. To jc najkrajša pot anarhije. Pa lo se je pole«jrh» o- sestniki mlinov so se poravnali z , • - j -1 • . kri uporniki in uredili place ter eene -jj za nakup in prodajo. V Trevizu je ^ ^ t!ošlo do ostrili spopadov med r ^ pristaši ljudske stranke in soci- ^ ji^listi. Najbogatejši del laške zem , lje. okolica feraraka. jc trpela p lastel mesečno le za okroglo 100 " - tisoč ton. Zato sedaj po v so« i vik ''*' - ii- krik proti novi naredbi Zdru- - ženili držav »i izseljevanju, po ko- ji je vsako izseljevanje v Ameri-j 1 ■ ko izključeno. Jeza ne gre samo 1 proti Wilson u radi njegovega za- ,l! - Jržanja v jadranskem vprašanju, - temveč sploh proti vladi Zdrttžc- - lih držav, ki je s to naredbo ob-f 3utno udarila Italjane. Ni se torej čuditi, da so' soci-o )(.lno orijentiratie stranke v Ita-1- liji po volitvah silno pridobile. o d« ima soeijalna demokracija v parlamentu 1">4 sedežev, da jo k podpirajo druge stranke r nje 0 u praktičnem programu in da se je " i- ctlo liga vzajemnih društev (eo- " j operativa) iziekla za njo in ji po-dala svojo zaupnico glede name-j4'' rtvanega predloga o strogih no v vih naredbah radi prisilne odda- s je industrijskih in poljdeelskih 1* „ pridelkov, radi uvedbe.kupo.iske- 11 a g; sistema, radi novih pristojbin x a oa kinč in razkošje ter radi dru- 11 i_ gih maloštevilnih predlaganih na j. r«db. koj<» se lahko prilično ozna- " 4. č» kot občo konfiskacijo zlata, src- 11 |e bra. draguljev itd. bogattaše. — * Lj P« to ni boljševizem, to so le so- ^ ie c:jalni preobrati! — To bi bil oni ,e dobri položaj, ki ga razlaga po J j svoje gospod Nitti. ki se vrača % !] zniagonosno v domovino, kjer ga čaka ponovno imenovani njegov * "naslednik" soeijalist Turati, ki » r* bi vladal po strogo soeijalnih 11a- I ^ m lih! t Ker je že stalna navada "ve- 1 rA likih" da svetu nudijo še male i stnzaeije, predno se razidejo. bo |l disi s kakim ultimatom ali pa s ' kakimi posebnim i predlogu zato j le Jt sedaj Nitti pred svojim odho- 1 iti dom predlagal, naj se Madžarski 1 — v bogi Madžarski (povera Unh- 1 heria!) tla r.azaj oni del Madža- -u- r«»v. ki bi moral prii>asti Češko- j >r* Slovaški. Rumuniji ali jugoslo- , vaiiski državi. Pa ne mislite, da je 1 >1- k tem hotel podpii*ati Madžare, kiji m bili vedno najljutejši sovraž- , ^ niki zaveznikov: one Madžare, ki ; )ji ko pred kratkim izvolili za svoje- 1 gr regenta admirala, ki je okin- , lo" čan z nekdanjimi vojnimi odlikovanji prišel v zbornieo izrazit, da Ta sI,rf"3me čast regenta, in koje$a zasluge v vojni proti ententi je [*J predsednik zbornice v pozdrav-^ nem govorit posebno hvalil. — Le "formelno" g. Nittiju ni bilo jih povšeči, da se odstopi toliko ogrske zemlje drugim zveznim »ilam. pil I In če se misli, da je s tem, da je ciK: predlagal, naj se da Nemčiji fi I naoeijelno .in - ekonomilčno pomoč,. Če prideš od ILue Rivoli proti ra luilerijam, vidiš v vrtu pri pa-'lači Louvre v mrainorju izdelano Li I postavo v rimski togi. V levi ro- l t ki drži krinko, na desno pa je za- si ! bmjen lep smehljajoč ženski o- t-"« j braz. uiikavo. ljultko ti zrot'- na- v: sproti. Ce prideš pa otl dm«e na- »e sprotne struni, vidiš isto postavo ii; .i v togi. a obraz je v»-s drugi: stra k j šno lice. široka usta, ki trobijo v bi; rsvet besede, misli, ideje.... vse m< ] umetno sestavljeno, vse iz sr- an ei. onega, ki jih govori skozi krin- š«, ko. — se I>a bi oni slavni rimski kipar, u): I ki je pred okrojrlo 2000 leti nstva- za ril original te sohe. znal. kako jo dc je pogodil z oziram na potomca pi •velikega rimskega naroda, ki pri- j^ idiguje seoskusiti re- sc šili naše živijeiisko vprašanje — te : vprašanje Jadrana — z ultimatu- m j mom. z oktroarjein. Cel svet — ni ši celo italjansko časopisje — se ra I je zgražalo nad takim postopa- p« njem proti prijateljskemu jugo- v« ■ slovanskemu narodu, ki je preli pi 'val lastno kri za iste cilje in idea- m jlle kot enteuta. Znano je. da -o se sj viMlila po danim ultimatuinu mno s-t .*gobrotimi pogajanja, da se je pi- kf 'šarilo in govorilo brez kraja, brez k -ikonca. — Sklical se je zopet se- P -'stanek "Conseil supreme"" vsemo- vi -•goenih v l^ondonu. Na dnevnem " rinln j«* bUa kot druga točka: re- k-^št nje jadranskega vprašanja. Ita- k pijanski listi so pisali naiu v pri- st I log: s^P^ Nitti. italjauski mi- lj jnistrski prdedsednik, je ozna- h "jnjal širnemu svetu, da noče samo, k ? (i:i sc s svojimi sosedi, Jugoslo- j< 1 vaui, poravna, temveč hoče u ~ j ustvariti trajne prijateljske zve- m zc. Italija iu Jugoslovani bodo ij (prijatelji — en narotl bo imel o- ti II .... 1 poro v drugem, bratsko, prijatelj- i« ski, bo vse uredilo 111 to bo o- £< L> L fma narodoma v k wist. jj 1 Tudi naši zastopniki so se po- k j dali v London, mesto darov in p Ikadila so pa nesli s seboj s l:rva- j i večini srcem privoljenje, da izgu- p t. l-imo del našega ozemlja. "Sa- 1 podpišemo" — in končano bode 5 !t< dolgo, za vse tako mučno vpra- 0.ši«nje, ker Italija kaže otlkrito j j dobro voljo iu ponuja prijatelj- 1; -- sko roko — tako so mislili, ko so cj 1.'odšli. p ' Kljub pritisku predsed. Wilso- p -Ipa je prijateljsko ponujena laška p -,roka ostala nedosegljiva in že na- c , močena peresa so naši polnomočni c n'z: atopniki zopet spravili v zavoje. J Jadransko vprašanje ni rešeno, r j ; Gospod Nitti je odpotoval v \ ! Kun zmagonosno, ker ravno ja- J - 'tiransko vprašanje ni rešeno in l ^ I ker vsako zavlačevanje pomen ja 1 ! za Italijo po mnenju g. Nitti-ja 1 i. zmago. Kaj briga Italijo ntalcn ; i kost G60 iniijonov lir na mesec, ko- 1 j/p svoto stane vsaki inesee voja- 1 glvo v zaseedenjem ozemlju ? Nje ' j-1 politični in gospodarski položaj ' 1- y tako izvrsten, da to sploh ne ( pride v poštev. "Ct»se luughe ( i-:diventano serpi". samo v Italij*' ! re. In notranji položaj Italije ni 3 H-:—;—•: Pride tiu heeri iu ju iiajde inr- ... - - • 1 i tvi. 1'oloži ju na sani, zavije v kožuh in pokrije z odejo. « Ko starka zagleda moža oddaji leč. luu pohiti nasproti ter ga J*" vpraša: ;' Kaj je s hčerkama.'' "Na saneh ležita!" ui' Starka odgrnc odejo in najde 'mrtvi hčerki. Tedaj se r*zljuti iž kakor nevihta in začne moža pse^ "'i vati: "Kaj si storil, stari ]>efcf Poguba bil si mi hčerki, moji rodni hčerki. moji krasni jabolki! Pobijem ne1 j,, j burki jami. z grebljo te potol-ki eem!"' t "Molči, koš stari! Glej. sama si j^ tbila lakomna bogastva, a tvoji otroci so bili trmoglavei! Kako • ' ,uaj bom jaz kriv? Sama si ho-m.tela!" Starka se je razsrdila, napsova-. la. nato pa ae s pastorko pomirila . in jeli no dobro živeti, na zlo po iniigo pozabili. Pastorko je zasnubil »to »o*ed. priredili so svatbo in tudi ra- Martiifta jo bila srečna. Starček je •« strašil vnučke a Mrazom in jih 11.varil pred trmoglavostjo, »ri- Tudi jaz som bil n&jnatK pil| in vino in pivo. teklo mi je po brkih! _ a v usta.m priilo, ___ I ^ --------Wir rr«- i-B 1 ......- ■ Venček ruskih narodnih pravljic. f m — Poslovenil Pran Poga&iik. "Toplo. Mraz. toplo, očka!" ] " Mraz zaškriplje se haj&c in i ^ vščipne se silnejše ter pravi 1«», roiiea ?'' . fil Devojka mu vsa premrla jedvai*1 slišno iKlvrue: !151 "Oj, toplo, golobček Mraz!" t-i Tehtaj se mu je devojka zasiiii- k. lila. ogrnil jo je s kožuhom iu ogre4 z odejo. !k Starka pravi zjutraj možu t ri "Pojdi, stara ko>d. iu zbudi;jt mlada!" !v< j Starec za p reže konja iu m- od-|d !|>»-lje. Pri4e«Hi do hčere, jo najde' ^ živo. na njej krasen kožuh in dra--^««M*euo odejo, jw.»leir nje j»m košaro'^. 1 / bogatimi darov. Brez besed: t, i zloži starec vse na sani. sede s'--hčerjo nanje in počene domov. Prideta d«0n«v in evr, zopet pa-i^ >.tork»- pred mačeho! Z^o j«- bila''.1 mačeha osupla, ko je videla de^ . vojko živo z novim kožuhom in J' koiaro ]>erila. ^ 11 "Kj". si j«- mislila ne spelje« s' .me!" . v Cez nekaj časa veli starka! b 'možu: v " Pel ji t/idi luu ji hčeri k že-*g ulnu!" Ret-eno. storjeno. Dru^i dan ra-lk n«» nasiti starku vrvoji hčeri in — si ] kakor s«* spodobi — nališpa, okra-vi z venel in ju odpusti. I r ' Starec ju je pustil ua isti načini^ P*hI sinr«-ko. l>evojki sta sedeli in;i se smejali: * "Kaj je padlo luateri v al«vt» ip oln» hkrati otnoJHti! Ali v naši va-L, i n si manjka decef Tu pa ti privede ^ vrag kdove kakega spaka!*' l>evojki sta imeli kožuščke —j vendar ju je začelo zebsti. " Par aha. meni se dela kurja j2 jMdt |k> koži. Ko pride ženin, najm*1 najde tu zmrzli!" 7 "Ne čenčaj. Maska!" * I ■ 1 "A kaj. Paraha, ako pride le !is*tui? Katero vzame C' \ 1 "Morda tebe. prismoda!" H , "No. pa tebe!" " Seveda mene!" i* 'i "Tebe? Jeujaj se vendar norčevati in prazno slamo mlatiti!'* I 1 Mraz je ozebel deklici v ix»ke.;t zat«» sta jih vtaknili pod pazduho. Ž j J in zopet začeli: j< "Kj. ti zaspanka, ti prt5|>irljiv- <> ka. ti grdavš! Ne znaš niti presti, j c kaj šele prebirati!"* | i "Ah. ti balia&ka! Mari znaš ti^jj 1 Po zabavah hoditi in jjostopati!^ i Bomo že videli, katero vzame!" ' ^ j Tako sta s«- devojki prepirali tnjj .v resnici oze4>li. Zdajci vzklikneta' > u 1 - « )ia en glas: * Kaj vraga t Dolgo ni! ti le j j 'li »i ]>osinjega!" * • i 1 Mraz je jel od daleč škripati,! j poskakovati z jelke ua jelko in .j.-anpati. V Devojki Za<-ujeta, da nekdo jiri-,1 i kaja. (l "Čuj, Paraha. že prihaja, iu s', kt-aguljčki!" > „ "Beži t»d mene. grdoba! Ne sli-'1 ,sim titčecar in mraz me zrna- , ^Ikujc!" "A se še vedno v zakon |»ouu-; 0; Prsti so jima jeli »»trpnjevati.V '.Mraz je bil eh uda i je Mižje. konč-l ie no sta ga devojki začutili 11a smre-t 1 ki. pod katero sta wedeli. m Mraz vpraša devojki: ft. "Vama je toplo, devojki 1 Va-j k-.'nia j«- toplo, prekrasni? Vama je h toplo, golobici?" ' i J "Oj, Mraz, prrmraz nama je. že d sva ozebli,.čakava ženina, a ga nil iprokletega !" j 1 * •j.I Mraz se je spuščal nižje in niž-j-'je, h u.i še škripal in čeAče šči • pal. • »-t "Vama toplo, devojki? Vama 'je toplo, prekrasni?" — "Vrag te vzemi! Ali si slep, ne1 a-.: vidiš li. da so nama odmrznili roki jijin nogi?" • , p- Mraz se spusti tedaj še nižje., a-'silno pritisne in reče: fe ' "Ali vama je toplo, devojki?" ta "Poberi se v peklo k vragom, •j- izgini, prokleti!" Devojki sta zmrznili. Zjutraj pravi starka možu: "Zaprezi. starec, položi na sani ii- povejmo sena in vzemi kožuha*to al. odejo. Devojki gotoVo zebe. Strašen mraz je Zunaj! A glei. da se ti hitro vrne*, stara koetfjSS Starec ni imel Časa niti kaje je Ztlanilo. A Starka je bila vendar nezadti\i»ljn*i i nj«» in je iil uanj« godrnjala: v op "KaJ»o dekle, kaka nemamica! Ni metle na me%tu iu to ne »'»- m slušna iu delavna ter >e ni nikdar! ]>r«*tivila. Kar *>> ji dali. to je de-|m lala m ni črhnlla niti Usedn-c.— Žal slarčrk ni vedel, kako bi zlu odjMuiioge!. Sam j«- t«il šibek, ž«-na| ifiKlrnjaška, a hčeri leni in tmna-ju, nti Staršša »ta za«"e|a misliti, »ta-rve, kako l« pre»»krbel hčere, a ^ starka, kako hi se iznetula pa f \torkc. »p. Nekoč prav 1 starka možu: sc »tarec. o utež i va Martu- !ol Dobro" pravi star»s- in zleze na p«W-. vi Starka *e vk«kh*ea za njim: | " Jutri j»reje ^-ntani. vprezi ko- V( bil«» v sani iu <>d|K*lji z Martu-ško! A ti, Martueka. »»pravi »vojcijH stvari v k<«ek in obleci l>el.» »raj-1,^ ♦•o. jutri pojde« v Ro«tti!" Dobra Mart umi »e je veselila ta-! ke *»-eče. da jo peljejo v g«*ti, iu j ^ tdi 5ko je spala viki ii«»č. Zjutraj je rano vstala, s« umila. j>omolila.' vse zbrala iep.» cležila. se sama' opravila iu bila j«- devojka, da- dr*« takih. L To je bih« ptaauui 111 ua dvoriii*«' je vladal Škripajoč mraz. Starec J je zjutraj, š«' pre-,1 jutranjo zarjo 'j, zaprefel kobilo v voz in zapeljal' k i/hodu. Nato stop« v hišo inj^ pravi: !k "Jaz sem pripravil!" "Sedita za mizo in jejtu!" pra- ^ vi starka. , . . , ,, . . 1 Maree in hei »Meta. Krusniea1 je Htala ua mizi. O11 izvleče hlebi 111 nareže kruha, sebi in hčeri. j Starka prinese lueilteta skled«! juhe in pravi: ^ "No, golobica, jej in opravi se;, dovolj sem te na^e^lala! Stari. pel ji Martusk« k žetiiuu; paxi, I f <»tara kost. pojdi nara>inmt pe|;J P«>ti, nato sc obrti? na de*iu» v b«>-| rovje, ve*, naravnost k veliki * smreki, ki stoji na p««4»<»sju 111 tamj «Klduj Martušk<» — Mrazu!" Starec i/buli oei, sd|>re usta m .'euja j»**t i. a devojka zapiska. "No. čemu s* ^nerA! Tvoj žr-p 11 in je vendar b-p in l>«>gat. |hv-' koliko ima Mags* Vse jelke.1 J sin reke in Krese «J»vla«ia. Zsvelno- ... 11 življenje una in junak je! Statve je uio"-e |M»brsl hčerine 1 stvar« 111 odpravila sta se na pot1' Sla sta dolgo .—- ne dolg«« — ko-j liečllo >trt «loW|H*lii «lo borovja. ' Krenila ^ta s pota i|i šla narav- 1 nosi j»o sue^ru. Ko prideta v g«e I s. o. starec vstavi ter veli hčeri,! 1 .1 1 /le/e - sail Sam jnistavi |mk1 ' ogromno smreko košek in pravi-.'] "Sedi in pričakuj ženina, a frfej, da u« karveda lju!>esnjivo sprej-( meš!" .] Nato obrite konja iu *e vrne dt»-| »SOV. Devojka je sedels 111 drlite!« hlad jo je stresal. Hotela je zapta-.: kali. m ni mogla Samo zobje so ji| šklepetali. Kar začuje, kako Škriplje mraz nedaleč na jelki, poska-j kuje z jelke na jelko in ieiplje Kmalu ga je bilo čutiti tudi na jelki, pod katero je sedela devojka. Z vrha sakliče: "Ti je toplo, devojka?" "Toplo, toplo, «ačka Mraz!** Mraz se je spi tičal nižje in nižje ter je še bolj škripal in ščipal. Zopet vpraža devojko: "Ali ti j« toplo, devojka! Ali ti je toplo, prekrasna?" Devojka. ki je komaj še dihais. irtJvrne; ^ _ ( AJNŽE PITO v! AU| ZAVZETJE BASTILE. i i»»u ■ Spisal Aleksander Duma«, st. j ——. » > ■ JU Nadaljevanje. — Ali. — je vzkliknil, - kaj pa delate tukaj: Saj \rudar vidite, moj dragi gospod Billot, — je odvrnil." t gent sladko. Mi iv-emo nekaj, česar še nismo našli. — Mogoče ste barditi, tatovi, vlomilci. ti. gospod moj, — jc odvrnit ajrent, — vi uaiu delate krivico. Mi sinu prav tako pošteni ljudje kot ste vi, venuar pa stojimo mi T služIli njegovega veliči nstva ter smo vsled tega prisiljeni izvrševati njegova povelja. Povelja njegoNetia veličanstva! — j»- vzkliknil Uillot. -- Ali' je dal kralj Ludovik XVI. povelje brskali po mojih predalih^ i»• r obrniti vse narobe/ — I»a | Njegovo veličanstvo, — j«- rekel Billot, - bi blagovolilo bri- : tati se /a nas, ko je bila lansko leto lakota tako velika, da smo že! mifclili /a\ziti svoje konj«* in pred dvemi leti. ko je toča dne 13. ju-' I ja razb la vse naše pridelke. Kaj ima veličanstvo opraviti z mojoj I riMavo, katere ni nikdar videlo in z menoj, katerega ne pozna ? \ Oprostite mi, gospod moj. — je rekel i.gent, ki je pri tem; previdno napol odpri vrata ter pokazal od poročnika izstavljeno! povelje, ki se je pričenjalo z običajnim: — V imenu njegovega ve-( 1'čauvtva, kralja.... Njegovo veličanstvo je čulo govoriti o vas, m čeprav osebno ne pozna, ne dajte vendar zavrniti časti, katero J a 4.111 je naklonilo ter sprejmite spodobno one. ki so prišli v njegovem, imenu Nato je agent /opet zaprl rata ter nadaljeval s svojim delom. ! I bi lot j«- molčal ter pričel hoditi po sobi gorindol kot ujet lev! svoji kletki, (util -e je ujetim ter v oblasti treh ljudi. I>elo hišne pr»isk:'ve je šlo mirno naprej. Ti ljudje so kot padli / neba N^kdo jih ni videl kot oni hlapec, ki jim je pokazal pol. Na • voriščti psi niso lajali. Voditelj t »-h biričev je moral biti mojster svoji strfiki ter najbrž ni jnvič izvrševal takepa posla. ltillot ie čnl stok;.nje svoje hčerke, ki je bila zaprta v .sobi nad njim. Spomnil se je njenih proroških besed, kajti nobenega dvoma f i i Itilo. da je l»ilu knjiga doktorja (iilberta vzrok zasledovanja, ka-, teremu je zapadel ltiiiot. I ra je bila takrat devet iu Uillot je lahko skozi zamreženo okno ■itel liliip'-e, ki s«) >.«■ \ i{ičali / dela. Ob pogledu na svoje ljudi je vi ce'. da L«; b.bi v slinvjn spopada pač moč na njegovi strani, ne j»a praviea. To prepričanje je zavrelo kri v njegovih žilah. Ni imel več potrpljeii ja. d.i l'i ne , .olrževal, prijel vrata ter jih pričel titko silno j II est i. da l-i jili »•novii razbil. •"•#» L»; dolgo nadaljeval s svijimil J a pori. !'••!'js'-: .igent .;< takoj odpri vrata ter videl najemnika, ki s.-, preteče pojavil n* pragu. Vse j»* bio razmetano. hi kiti za vraga iščete pri meni? - je vzklikni Billot. — !*»»-' ejje. ali. pri moji v. »-i, prisilil vas bom, da storite to. Počosiio \račani-* ljudi na pristavo m ušlo pozornosti tako iz-, iitjenega očesa. k«»t je bilo ono agenta. Stel je hlapce ter prišel do! prepričanju, da n-- b«» ilržati v slučaju spopada na bojnem' • Mil.pi. \ sled se . e približal Hillotu z dvorijivostjo. ki je b»la še si.nlkejša k.• »t ponava se priklonil uo tal ter tekel: Hočem vam povedati, moj dragi gospod Billot. - čeprav ui. t-« tia.sa navada. Pri mis iščemo knjigo, ki govor: o prekuciji. upor-i sk«» brošuro, katero je naša kraljevska cenzura prepovedala. Kn.pgo pri najemniku, ki ne zna čitati? Temu s«* ni eitditi, če ste prijatelj pisatelja, ki vam jo je poslal. J •laz nisem prijfielj doktorja tiilbetta. je odvrnil Billot. -J pač pa njegov ndani služabnik. Biti njegov prijatelj bi bila preve-j I ka čast za ubogega najemnika kot sem jaz. Ta nepremišljeni izpad, s katerim je Billot pokazal, da ne po-/:na le pisatelja, kar bi bilo umevno, ker je bil njegov gospodar, tem-; •■T''" tudi knjigo, je /.i* '»tovil agentu zmago. Vsled tega se je vzravnal, se dotaktv! roke Jiillota ter rekel s sladkim smehljajem: — Ti »i, ki ga je imenoval. Ali poznate ta stih. moj draeri podpori Billot? .Ta/ ne po/.nar nikakih MihOv. To j*' od gospf#da Kacina, zelo velikega pesnika No in kaj pomeni ta stih? -- je vprašal Billot nestrpno. Pomeni, da ste t>e izdali. .Tai f Kako ta* I Ker ste prvi menovali gotpodn Gilberta, kojega une soio; mi iz nljudnosti zamolčali. To j«- r«'s. u zamraral Itillot. Torej priznate? Storil bom i" vce. dr.jgi gosp hJ Billot, preveč dobri >tc. Kaj boste storili' < - j«- ta knjiga katero iščete in če vam rečem, kje jo lahko J ,ijd»te. je rekel Billot z nemirom, katerega s.i mojrel popolnoma pnkr ii. ali boste prenehali z brskanjetc? Air**i:t je ilal obema serŽantonia znamenje z roko. flotox©, - je lekcl. ker je ta knjiga predmet hišne pre-iska\e Mogoče p'1 1'um boste prianali le en i/vod. doeim jih ima-j te mogoče deset ? — je dostavil smehljaje. - Prilegam van\ da imam le cn izvod. j |>r;-i»i gospo I Billot. je rekel agent. naša dolžnost je »t ršiti l atnnčno pr^tskavo. Po?r|>ite torej š»* par minut. Mi smo le ' liou ajjrnli. ki <»<• «J.il> Ii jk»velja »m! oblasti in vi se ne boste upirali-1 t m M, da pošteni Ij-.d.e« vrše svojo lolžnost. t mi mo/ je /a.b! na |>mx> struno. Tako je bilo trel»a g«»vo-i •> i i. Billot oni. - Stor.te to. a hitro. — je rek« 1. Pri tem je obrnd sem tr"»n hrbet. .\«:»*nt je čisto nalahno zaprl viata ter obinil ključ. Billot nni' lo mirno dovolil, i • * t i ve«l**l je, da lahko Otlpre vrata kadarkoli t j ( mi >to»> pa j«- d.* >» s\ «ije strani obema seržantoma znamenje in' m t rije s>i nadaljeval s svojim delom ter /«»p«-t pričeli brskali po preti dih t*»r študirati b-tine. Naenkrat pa so /..pazili v odprtem predalu škatljieo iz hrasto-' \ ega lesa. okovano < ;»b-7on>. Agent je planil na njo kot sokol na svoj lm /e ol» |H»t'bs|i* na škailjo je spoznal, da je našel. l:ar je ( •>k.»l Hitro o skiil li»t!jieo |mm| svoj plaši" ter |»omignil obema to^Mnš'>nta. da je mis.jji knnčan«. Rhvim » t •?»» »r-i.ntkn pa je jx»stMl Billot nestrpen. Obetal je pred zaprtimi vrntini f Reeem vam. da ne boste naši. brošure, če vam ne povem, kje: ir% „ je vrkbknil Ni treba, da razmetavate vw moje stvari. Sto; vragov^Jax venilar »nsem mkak zarotnik! Ali čtijete? Odgovorite, mi' Drugače pojdeni v Pari* te rse pritožim pri kralju, pri narod-ni »kxtp^euu ui pri celcai »vrtu. (Dtlj« prihodnjih.) 1 tr glas naroda. 9. apr. 1920 Velik požar v Radovljici. ( V nedeljo T. uiarca ob 11. uri : lh> minut je izbruhnil na sredi vasi Prbdtrga v skednju cestnega' mojstra Tomaža Balanta jK>žar. ki se je v desetih minutah razširil* na VKa sose< ■nmevajo. da so zažgali «»tr«»ei. Požar je uničil osmim gospodar-! jem luše z vsemi gospodarskimi potflopji vred; živino so pravočas-1 ao,rešili. Zgorelo pa jim je tudi .tunogo obleke, hišne oprave in g<»-j ( s|>odarskega orfnlja. Na pogorišče . došlim 14 požarnim brambam se ie |»osrečilo ogenj omejiti z naj-v»*čjim naporom, ker je cel dan pihal močan jug<»zapadni veter. 1 N» lice mesta so požrtvovalno' • |*-ihitcle požarne brambe: Bled. j Mošnje, Begunje. Tržič. Xiro'.Tii-: l<'a. .Tavornik. Kranjska Bela, Je-•sonice. Kranj. Kranjska gora. Radovljica itd. Tudi postajnemu na i čelstvu v Radovljici gre javno J priznan je, ker je takoj zaprosilo I za posebne vlake in sta dva vlaka pripeljala požarne brambe z Je-iscnic. Javornika in bližnje ter en .vlak iz Kranja in Tržiča. Škodo J cenijo nad pol uiiljona kron. Na-I slednjim posestnikom je vse p»»-; j ff-orelo : Tomažu BaJantu. »lureu. 'j Vogelniku. Kalann. Gogali. Antonu Mraku. Antonu Prešernu in j Katarini Pretnar. Požar so udušili! proti večeru: nad dve uri je div-Ijal ogenj v vsem elementu ter je ; veter nosil daleč naokoli goreče j snope slame iu iskre sena. PROŠNJA. Prosiva, ako kdo kaj ve o najinem bratu ANTONU KOVAČ iz ISkrbič. Opatija, Istra. Zadnjič je (pital meseca oktobra IMls iz ruskega ujetništva njegovi ženi Cili Kovač. Ker od takrat ni nobenega ; jrla.su vn.1 njega, je njegova žena, K^ikor tudi midva brata v velikih skrbeh za njega. ka.i,se je ž njim zgedib«. Zatorej, kdor cenjenih '(rojakov v Rusiji ve kaj o njeni, je ■vljudno nap rosen sporočiti vse podrobnosti njegovi ženi Cili Kovač. Skrbiči T»4. Abbazia. Istiia. j Venezia Hiulia. Italia, ali pa bratoma na ta-le naslov: I^uiis &. I Frank Kovač, Garland Ave.. Detroit. Mien.. I". S. America. » i9-12—4» ^ : _____ POJASNILO. Po 1. aprilu 11120 plačam po i **2.7r> .ko. Rad bi izvedel za f njegov naslov, ker imam mu poročati več važnih stvari iz stare domovine, ki se njega tičejo. Prosim cenjene rojake, če kate-i ri ve za njegov naslov da mi ga naznani, ako pa sam bere ta o-"j glas, pa še rajši vidim, da se mi sam oglasi. — Anthony Primožič, Export S. R„ Box 12, West j inorelaini Co., Pa. (9-12—i 'i f NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam so-I rudnikom, znancem in prijateljem vest o smrti našega ljubega sine-; ka oziroma bratca JOHNA DOLENC. ,1 Baj ii j«* bolehal štiri tedne na hudem kašlju in ker je bil pre-i mlad. ga nismo mogli rešiti. Rojen je bil :10. januarja 192«». umrl nam je 2."». marca. Najlepša livaia botrom Vineen-«'u in Mariji Huter. ki so mi stali i na strani ves čas sinčkove lmlezni ter mi ]KuuagaIi do zadnje tire. I-epa hvala tudi Franku in Tere- I /iji (iodina ter družini Okoren, ki -■» rajnega obiskali na mrtvaškem ' dru. I>«-pa hvala tudi mojega nm->a -estri. ki nas je tolažila v teh j žalostnih urah. š«. enkrat lepa hvala vsem skupaj! i Tebi pa. dragi, ljubljeni sinček, i ~e enkrat kličemo; Spa vaj v miru v »voji rojsitni domovini in večna II luč naj ti sveti! Sladko spavaj. i • liček mali. nate ne bomo nikdar jiozabili. ko si bil še res tako mali. naj Marija te ohrani! Žalujoči ostali: , John in Antonija Dolenc, stariši ,! - Julija, Ana, Amalija in Pepca, sestrice. Franca Vldič, teta. P. O. Box 12. . Arona. Pa i » :.^mmmmmmmmmam\ »j AOJAKL NAROCAJTS Al HA roT.^iiBAtnni MAJ^BCJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE IrartiiiE Kad bi izvedel za naslov svojega i Urala JOHNA PETROVChO. | borna j** ■/. Vrhnike, podomače«)' .1 ureov. Biva nekje v Clevelau-|| tin. Ohio. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njegov naslov. ( da mi ga naznani, ali naj se pa satu oglasi. ker poročati mu imam več važnih stvari i7. stare 1 domovine. — Lavreiiee Petrov- čič. 1325 Wadsworth Avenue. Waukegan. 111. f9-10—4) j 'Rada bi izvedela za naslov svoje-( ga nečaka EDVARDA ZAJEC. Star je 24 let in doma iz Rihni- j ee. Pred vojno s«' je nahajal v i Chicagi. kjer je bil v lekarni iz-i nčen. Išče ga njegova teta Ne-| \ žika Zobec. Prosi eenjene roja-1 ke, da ga o po zore na ta oglas,! da se ji čimprej oglasi rra na-1 slov: Nežika Nečiiner. Žabja j vas, pošta Novo mesto. Slove-t nija. Jugoslavia. <8-9—I) | t". NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužno potrtega srca naznanja-' mo sorodnikom, znancem in pri ja-: tel jem širom Amerike, da smo do- ■ bili preža 1 osi n o vest iz stare domovine. da je neizprosna smrt pre-j | trgala nit življenja našemu dra-j jgemu očetu 1 MATEVŽU UEBAS. I "mrli so dne 24. februarja t. 1. I v Ivanjeui selu pri Rakeku na Notranjskem. Njih zadnja želja •je bila. še videti svoje drage otro-i jke. ki se pa ui mogla izj>oliiiti |%>leil prevelike oddaljenosti. Tu ' j kaj v Ameriki zapuščajo tri hčere.' j v starem kraju pa soprogo oziro-' • ma mater. j>et sinov in eno hčer • Torej, ker se vsled i»ddaljenosti nismo se mogli vdeležiti. izrekamo !iaš-niku Josipu Ib-ggen. ki jim p«»-jdelili svete zakrament«* za umira-! jjoee in ki s<> opravili sv. niašo-za-i dušnieo /;i ranjkega. Nadalje se i zahvaljujemo g. Francu Frbas pvki. Š<» enkrat lepa hvala vsem. katerih imen nam ni mogoče napisati. I Vam pa. dragi in nepozabljeni joče. kličemo: Počivajte v miru in zlahka naj vam bo domača gruda! Žalujoči ostali: V stari domovini: Marija Urbas, soproga in mati. Janez, Tone, Franc, Lovrenc in Jakob, sinovi. Terezija, hči. V Združenih državah: ; Maggie in Joseph Barbarich, hči in zet. Park St., Milwaukee. Wis. Frances in John Primožič, hči in zet. I Ivana in Mike Progar, hči in zet. ( Sheboygan. Wis. i ^^^^^^ wmmmmmm^m t NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem i širom Amerike žalostno novico.' da je nemila smrt pretrgala uit življenja po večmesečni mučni bo-' lezni jetiki mojemu sinu ANTONU GORNIK I mrl je dne 14. januarja 192i>. Doma je bil i/ vasi a v Soud.'iti oz. Tower Minn. Tem |»otom javno zahvalim vw.»m < -1 h 11 o 111 društv.-! sv. Barbare, kateri so mu skazali z.ires v re---, niči bratsko ljub«-/ei' ter trn spremili k zadnjemu počitku. Pred vsem sc zahvalim tudi JSKJ. za t<-M"-no idplačilo smrtnine ter jo toplo priporoč.-ui! vs.»m onim. kateri s«* nameravajo vpisati v katerokoli Jednoto. ^er JSKJ. je v resniei najbolj točna iu predvsem bratska Jednota. Tebi. uep«>zabni mi sin. naj sveti večna luč iu lahka naj ti bo svobodna ameriška zemlja! Na svidenje nad zvezdami! John Gornik, žalujoči oče. Soudan. Minn.. 4. aprila 1920. French Line CAMPAMIE 6EKMLE TflAHSATLAMTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE Hitri parnlkl s štirimi in dvtmi vijakoma. FRANCE ............. 14. aprila ROCHAMBEAU ...... 22. Jorla l-A TOUKAINE......24. aprila ^ Posebni zastopnik jugoslovanske vlade bo * oriCakal potnike ob prihodu naiih par- ', nlkov v Mavru ter Jih totno od prem il. . kamor so namenjeni. \ i Pamikl rrancoeke Črta »o tranepertlrall ^ tekem vojne na tisočo tehoelovaiklh vo* C j lakov brca vee neTrillke. "I .i Za ftifkarte in ceno vpraftajte v tDRUZUNI PISARN!, 19 StiH St,f I. T. C. ( > > i oil pa prt lokalnih agentih. 9 I Cosulich črta OirtfclM pnovaift v lilmaik [Srama] ia Trst j Paralk Betrr*re edpinje 1. Maja. 1'araik PmMot WUooo odpluje 8. naja. ' j Potom listkov, iadanih sa vee -j kraje v Jugosllavljl In Srbiji. itaikoin« ugodnontl prrefa. dru- r-^a m tr»tj«ea raareda. Potniki tretjega razreda dobivajo brozpiaCno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Paessngsr DtoortmsM i mm MM Nmm "' vbbbhbbhmhhh^MHM KRETANJE PARNIKOV KEDAJ OOPLUJEJO IZ NEW YO&KA 1 - - * - - Lafayette i 10. aprila — Havre Philadelphia 10. aprila — Cherbourg ,, France 14. aprila — Havre Rochambeau . 22. aprila — Havre La Tourain« 24. aprila — Havre Adriatic 24. aprila — Cherbourg " New York 1 24 aprila — Cherbourg j Belvedere 1. maja — Tr»t La Lorraine 1. maia — Havre *. St. Paul 1. man — Cherbourg Lafayette S. maia — Havre Pres. Wilson 8. maja — Tr«t Philadelphia 8. maia — Cherbourg France 12. maia — Havre l-1 La Sdvcie 22. maja — Havre New York 22. maia — Cherbourg Suaouehanna 22. maja _ Trst e Rochambeau 27. maja _ Havre I Adriatic 29. maja — Cherbourg L ' La Lorraine 29. maja — Havre i. St- paul 29- maja — Cherbourg Argentina ___ 1. junija^ _ Trst _ Glede cen za vozne listke In vsa drug« t pojasnila, ob.nlte ss na tvrdko .• PRANKSAKSEPt t* Cortland at. New York ' ŽENITNA PONUDBA. "; Vdovec. . star 45 let* dobrega j značaja, brez otrok, imam stalno 11! delo ter zaslužim na Surno delo 'I :^9.00 in imam tudi že lep prihra- * j nek, iščem tem potom v svrho že-i nit ve pridno žensko, bodisi dekle ali vdovo z enim ali dvema otro-I koma od 4M) do 40 let staro. Na , premoženji* sc ne oziram. Samo resne ponudbe naj se pošljejo na naslov: Vdovec, c. o Frank Sakser ,6104 St. Clair Ave.. Cleveland, (I (9-12—4) ! Kje je moja hči MARUA PE-TEBLIX, sedaj morda že poročena? Odšla je leta 1912 in se . nastanila pri stricii Jerneju 1'e; terlin na 728 N". Wariuan Ave.. Indianapolis, Ind. Od leta 1914 ' niscni prejela še nobenega pis-1 ma od nje. Rojena je bila leta' | 1H91 v Domžalah: nje oče Ja-nez Peterlin je bil železniški' delavce. Cc kdo kaj ve o njej,| i- prosim, naj mi jwroca. ali naj ii se pa sama oglasi svoji materi: >.i J era Peterlin. vdova v Kamni-t ku. Novi trir st. 2i<. Slovenija, Jiiiroslavia. (9-10—41 t-— _______ Ilad bi izvedel za naslov mojega ». brata A MUZI J A KOLEX<\| it doma iz vasi Straže pri St. IJu-[ >* j»ertn na Dolenjskem. Pred šti-"» rimi l«*ti je šel iz 4-levelanda vi i Peiiusvl vanijo v premogi iro ve, j kje s** pa zdaj nahaja, mi ni] znano. Prosim cenjene rojake, i ji ko jf kateremu znan njegov naslov, tla g-a uij naznani, ali naj s«> pa sam oglasi svojemu bratu: Frank Kolčne. 1019, K. i (»2nd Street. Cleveland. Ohio. VABILO - na plesno in zabavno veselico, - katero priredi društvo sv. Aloj- * zija št. Ht> JSKJ. v Coneniaugh. I Pa., v soboto 17. aprila v lastni dvorani na* l«t Alley. Tem potom j vabimo vse rojake in rojakinje iz "> te okolice, da blagovolijo posetiti » imienjetio veselico. Za dobro postrežbo in zabavo bo obilno preskrbljeno. Začetek ob 7.30 zvečer. * V*UfWW» * nflfc ■>i r K obilni vdele^>i vabi rNllKtr. I (,9-12—i) I Rad bi izve«.l«-l za iuoji*ga prijate-I lja lON'AClJA (»ZEHEK. lK»-'lr ma jt- i z vasi Polje pri Šentviški " gori lia Primorskem. Prosim, če f kdo ve. da mi naznani njegov naslov, ali pa ak»> sani bcr>*. na ji *■ s*- nii takoj «»glnsi. — T«»ny Ka-i uiti. ltox -"»47. Shfffield. Pa. j" <8-9—4 ^ J OGLASI NAJ 8B ANTON KOMPOŠ; išče ga sestra ii , Marija Kompo«, Rateče št. 35, Jugoslavia. — Nadalje naj se oglasi * tudi OLGA SCOGNA; pri nas ima , pismo od Spedike Piaccnt' iz Rima,Italia. Upravniatvo Glas Naroda. Cenjeni n»jiiki hirotu Združenih ' ilržav vljudno ste naprošeni. je kateremu kaj znano za .TA- j . NEZA ZADNLK, doma iz Brc št. 12, pošta Ilirska Bistrica. Po, njem poizveduje njegova nITama' Helena Zaduik iz Brc štev. 12. Rada bi namreč izvedela, če je še žiy ali mrtev, ker ji že toliko časa ni niy* pisal. Zatorej prosim cenjene rojake, ako kateri kaj ve o njem. da bi mi sporočil, za kar se že-vnaprej zahvaljujem v imenu njegove bolne matere. Ako pa sam čita ta o-gla-s. je naprošen; naj uem udoma piše svoji mami na naslov: Helena Zadnik. Brcc št. 12. pošta Ilirska Bistrica. Camiolia,; Venezia (Jiulia. via Italia. Obenem ga prosim, naj se javi tu-j di na moj naslov: John Princ. 82 Second St.. La Salle. III. _ (7-9—\) Kje je MARTIN TKŽAK.' Doma je iz Uojanje vasi št. 4 blizo Metlike. V Združeni.i državah biva že kakih 30 let. Ja/ s»*m prejel a jjisiin« i/ *starcga kraja, ilu mu * jt- mati umrla in >ke. 2<-nske in dru35!ne t**r finn | domaČa hrana po nizki r<»ni. Mr. Kin-a kola jp Ist^ijall♦*^•, v New Torkn wleo | o prvih naseljeni-ev iz JugoHlarije-r> Ne j h »zabit »j njegov naslov. . 1- If STAROK RAJSKI SLOVENSKI ZDRAVNIK. a Dr. M. MILO J K VI C ° 417 Wood St, Pittsburgh, Pa. a _________ ; " -i Dr. MOT ja uspešno oadravil na . dnho, božjast, ttajmjc Todanioo r _trrce, jetr«, ledkl ielddSnt bolo (e na čndežaa ^^^ Bolečine ip,,;, J tfrebnhn, t prsih 4 I A, ali krtin; o * 1 Vtklin«. revmati j »em, koine boles ! I ni, izpuščaje, ogree. Možka M ' Iranska bolezni ali slabo kri sa lab H ko ozdravi bres operacija ▼ naj. J krejiem času in po najniiji ceni . * Uradne ure: ob delavnikih 06 9. Jop do* fl I- pop. Ob nedeljah In praznikih: od 1 do« d:1 w Br. JIN FUEY M0Y 308 6rait Street »MTTSBUR6H, PA. ■j IšftM IHMSKt: IMKiAKJe. Imuni mnoeu TuiJlK>ijirKu l.-«a. v vi>ini. 1 -uli :n /.'(uv h. 1 »tj LuLku ilelalf tnaK dan. tu nn»c-v»r}jt. tji lovodcu) m tl'^ri ' "tutltriu'iiica. i'l.n'iim viaoke n-nt- Uubrim . d.>KaT)«ni, -Ulno J.-U. In plaium vuir.Ju. I.. d^Lij.j n^-kaj iit«»«-v*.\ z.i 11,a." MAX j j KI.Klss>.*llKi: . Mfjiiplne. I Tfiiii. 1.-- Suho grozdje 1 importirano iz starega kraja 22 centov funt* I Boksa 50 funtov $ILOO. Posebne cene na veliko. Balkan Importing Co. 51-53 Cherry Street, New York, N. Y. __L_ " Rad l»i izvedel za ANTONA KO < KVAR, podomaee Mikel 1/. Koža rs. Ilila sva skupaj pre.l * dest'timi l«*ti in zdaj jia že dv«* l«'ti ne v^ni nič o njeem. l*isal ' seni mu že dve pismi in oba mi " je pošta vrnila nazaj. 1'rosiin eenjene roj.iki«. če kdi» ve ' njeffov naslov, da ff" mi nazna m. ali naj se pa sam oglasi. Anthony Strle. R. F. I). No. 1 liox 125. Johnstown, Pa. <8-9—1) >-_______________ Trakulja j. j Veliko m ni k ili, tentk In otrok zdravijo bres uipeha za druae bol-fini, v resnici pa trpe bodisi vsled trakulje, iker ali glist. Gotova znamenja so: oddajenje malih delov tega zajedalca. Pnbliina znamenja ao: izpuba teka •• večji ali manjii meri. pokrit jezik zgaga, bolečine v želodcu, '.eike bolečine v notranjosti, izpehavanje neures->?- tano pluvanje. neprebava. bolečine v hrbto" in bo-a \ omotica. »-1 7 j Izdelanost, potr- r, \ tost vsled Jz- II 'l I praznjenega že- lodca. črni ko-lobarji krog oči. g^Mi _ Zelo sploino zna menje pri otro-* 'h nePre«tano v- trebljenje nosa. nespečnost, po--^Žl/jn manjkanje po-V* čltUa. ter nobe-ne vol;e do iqranja. Laxatodes je namenjen v to, da preiene črve i'J iz telesa in kot tak je slavno semensko zdravilo zoper črve. ki je v spiosni rabi v Evropi in o katerega vrednosti m 1« nihče dvomil. To je pravi zdravnik v obl>ki siad-i korčHa, katerega ljubijo otroci. Če slutite, da imate trakuljo aH kake ! druge črve, ne pozabite v svoj do-' brobit poskušati nai Laxatodes. Prodaja ga samo Laxal Medicine , Co. 666 Laxal Bldg , Pittsburgh, Pa. Polno zdravljenje. 6 ikatelj »10 , po-• 1 lovično Zdravljenje, 3 $6. V. I Ta vsako bakso 8c. davka. Dokazi. hO | - IS ! ____ "-- Dr. Koler tLOVINSKl ZDSAVMK 638 Peon Are. Pittsburgh, Pa. r ^^flSBft I>r. Koler je naj- al'»vene ki \ zdravnik. ftpecia--Tn. 11 rt v Plttshurrhu. ki Ima 28-letno _] A prakso v soravl]« ^^P^ nju vseh motklta ^ 1 bolezni. C ^JI^LJhi: Zastrupljanje kr vi zdravi m ala-9§ i eovitem *0«. ki n Je lrumel dr. prof. Erllch. Ce Imate mozolje ali menur-9 j čke po telesu v »riti. Izpadajte laa. m i bolečine v kosteh, pridite In uftstll ■ I vam bora kri. » čakaj t«, ker ta. bo ee naleze. ^ Vee motkf bolezen! adravlm po o-krajSanl metodi. Kakor hitro opazit® 0 i da vam pren<-huje zdravje, n« <\aku 1 . !»■. temv^i pridite In jaz vam ica borr. I x<>t>-t povrnil, ti' II drr*He ali vodno kilo ozdravim I 1 v 3"".. urah In sicer brez opera«-lj«». H Itolezni in^hurj«. ki tt'ivxrn^Hlo Ko «• i leirtf v kri tu In hrbtu In vdanih tudi h t>rl Duiianju »odi-, ozdravim n k .to * vrst jo. ^ I T:-vina 11 z^m. Ircan)«. bolerm* o j t«-klln»-. arbečfe. AkroOs In dru*" kr>- * • tn* bolezni, ki naatanejo vnled n»čl-I ste krvi. ozdravim v kratkem času p ni t* »t rebn o ležati. frudne ur«»: vnak dan od 9. ur* *Ju-traj do zvečer: v i~tkih »m! *. xju-traj davll Mft vee bolezni. Kotne, krvne, iivčne, ttistfins In revmatlzem Kr * ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokažem več P" dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem mj*} ozdravil, ko druo« niso mo«jli. Ne iakajte. Pridite k meni Pp, pred no Je prepozno. Cene ao ta!. 9. da JIH lahko vaakdr Wr^^^ zmoro. Preiskava brupltini. ^^ Prof. Dr. H. G. BACK J^^m iPCCIJ ALIIT »BIHJ 111 SMITHFIELO STRCCT PlTTSBUMGH PA Naapcoti petnega urada.