KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 68 (1)
PATENTNI SPIS
1NDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1 Jula 1932.
ST. 8984
Lipuš Ignac, mehanik er, Maribor, Jugoslavija.
Kombinirana ključavnica brez vzmeti.
Prijava z dne 19. januarja 1931.	Velja od 1. avgusta 1931.
Napaka vseh z vzmetnimi pripomočki in s sličnimi organi opremljenih ključavnic je, da ne delujejo več, kakor hilro je vzmet vsled pomanjkljivosti materijala ali večletne uporabe izgubila svoje silo.
Smoter predstoječe iznajdbe je kombinirana ključavnice, ki omogoča brez uporabe vzmeti sigurno delovanje vseh organov za odpiranje in zapiranje ključavnice.
Kombinirana ključavnica brez vzmeti je označena s tem, da je v oboju ključavnice napravljeno tri ali več vsporednih, z vitjem obdanih poprečnih prevrtin, ki segajo deloma v zapiralni organ, ki je vrijen v gladko odprtino ključavničinega oboja; medtem ko so v teh prečnih prevrtinah vložene, proti popolnem izvitju zavarovane vijačne pušice z zunaj ključavničinega oboja se nahajajočimi prijemki, in da ima vsaka vijačna pušica na kakršnemkoli mestu gladki izjem ki odgovara prečni zarezi na delu presegajočega zapiralnega organa tako, da pridejo z zasukanjem vijačne pušice njih zareze točno nasproti izjeman zapiralnega organa, kar omogoča premik zapiralnega organa v oboju ključavnice.
V smislu predsfoječe iznajde so v risbi predočene nekatere izvedbene oblike kombinirane ključavnice in sicer predstavljajo fig. 1—5 takozvano visečo ključavnico za kolesa, kasete, kovčege, vrata i t. d.; fig. 6—8 takozvano nabitno ključavnico za notranjo stran vrat, blagajn i 1. d., lig. 9 takozvano vdolbno ključavnico za lesena vrata in fig. 10 kot ključ služečo šablono ključa za nabitne in vdolbne ključavnice v smislu fig. 6—9.
Pri najenostavnejši obliki kombinirane ključavnice (viseče ključavnice fig. 1—5) obstoji ključavnični oboj A iz masivnega prizmatičnega dela jekla, železa ali kaj drugega, na čegar ozkih vzdolžnih str. neh so predvidene tri vzporedne vijačne pre-vrtine D,, ki so nekako od sredine do nasproti ležeče ozke strani v nekoliko več jem primeru podaljšane v glatke previti ne D,.
Obešaljna kljuka B je z obema svojima locnema B in B2 vpostavljena v dveh vzporednih vzdolžnih prevrtinah oboja ki sta urejeni tako, da se deloma križata z vpreč-nimi prevrtinami D,. V odprtino Dj segajoči deli locna B, se obvriajo in zareze B,, o-premijo s tekočim vitjem (fig. 2, levo).
V	prevrtine D! se zavijejo z zunanjimi glavicami C2 opremljene vijačne pušice C, od katerih ima vsaka na drugi strani gladko, povprečni zarezi presegajočega dela locna Bl odgovarjajočo zarezo Ci (fig. 2 desno, in fig. 3). Na notranji strani oboja ključavnice so pušice C opremljene z glavicami C.„ ki drsijo v gladkih prevrtinah D, in preprečujejo popolno izvitje vijačnih pušic C iz ključavničnega oboja A. Prevrtine D., so na ozki strani oboja zaprte z varjenimi, spojenimi ali zavitimi pokrovi Ds tako, da ne izkazuje viseča ključavnica nikake proste odprtine, skozi katero bi mogla uhajati voda ali prah.
V	zaprtem stanju te ključavnice segajo pušice C s celim presekom popolnoma ali deloma v zereze B3 locna Bj (fig. 2, levo, in fig. 4) s čimer je onemogočen izvleček kljuke B iz ključavničnega oboja A.
Din. 15.
Ako pa se nahajo gladki izjem Cj vsake vijačne pusice C ločno nasproti k temu pripadajoči vijačni zarezi B3 locna Bi (fig. 2 desno, in fig. 3) potem se more kljuka B brez nadaljnega izvleči. Najmanjši zasuk ene same vijačne pušice C iz tega položaja zadostuje, da se locen Bt v ključavnici zapre. Ker so pušice C opremljene z tankim vitjem in leže točno v prevrtinah Dx se s tipanjem glavic C, ne more ugotoviti, katera pušica C je zapahnila locen Bj (fig. 2, levo) in katera pušica C se točasno nahaja v stanju izpustitve. Neupravičenec bi toraj moral v svrhu preizkušnje vseh številnih kombinacij, ki so utemeljeni z raznimi zasukanji glavic Ca treh vijačnih pušic, rabiti zelo veliko časa, da bi našel tisto kombinacijo v kateri so vse tri pušice C vpostavljene v odprto stanje (fig. 2, desno). Toliko časa pa neupravičenec za otvoritev ključavnice ne more imeti in je s tem uporaba odpiračev ali odvzetje voščenih odtisov za izdelavo ponarejenih ključev izključeno. Taka kombinirana ključavnica nudi torej večjo varnost, kakor sedanje komplicirane ključavnice s številnimi pripomočki.
V svrho hitre vpostavitve vseh treh vijačnih pušic C v odprto stanje (fig. 2, desno) služi lastniku ključavnice pločevinasta šablona Z (fig. 5), ki se njeni zobje Zj Z2 Z3 vrinejo pod vijačne glavice C2 (fig. 1). Debelina posameznih zob je odmerjena tako, da ob zavijanju vijačnih glavic C2 na šablono pride izjem Ct vsake vijačne pušice C točno nasproti zarezi B., locna B, (fig. 3), s čemer se more obešalna kljuka B izvleči.
Take viseče ključavnice se uporabljajo pri kolesih, kasetah, kovčekih, vratih i t. d. in so vsled njihove strojne izdelave cenejše kakor dosedaj uporabljajoče viseče ključavnice s vlikalnim ključem ali drugimi ključnimi konstrukcijami.
Pri izvedbeni obliki kombinirane ključavnice predočene v fig, 6—8 kot takozvane nabitne ključavnice in pri v fig. 9 predočeni takozvani vdolbni ključavnici je zapiralni organ ključavnični zapah R, ki ima na svojem gornjem robu z vitjem opremljene zareze (na isti način kakor B3 v locnu B,, fig. 2) za, oboj A prehajajoče in na obeh koncih s prijemkj Ca in C’2 opreipljene vijačne pušice C, dočim ima zapah R na svojem spodnjem robu obzobje, v katero sega zobato^kolesce, oboj A prehajajoče in na obeh koncih istotako s prijemki E: in neopremljene sukalne pušice E, da se zamore zapah R premikati od zunanje in notranje strani vrat.
Tako pri nabitni ključavnici (fig. 6—8), kakor tudi pri vdolbni ključavnici (fig. 9)
segajo prijemki Cž na zunanji strani vrat in prijemnikih C’2 na notranji strani vrat v nasprotni meri ven, to se pravi, najgloblje zavit prijem C2 na zunanji strani vrat odgovarja najdalje predsegajočemu pri-jemku C’, na notranji strani. Potemtakem se ne more za odpiranje ključavnice od zunaj in od znotraj uporabljati ena in ista debelost zobovja na pločevinasti šabloni Z.
V smislu predstoječe iznajdbe se torej na zunanji strani vrat kot ključ služeča šablona Z opremi s provokotno zapognjenim hrbtom R’ (fig. 10), ki izkazuje prijemkom C’2 na notranji strani vrat odgovarjajoče stopnje Ri Ro Rs, S tem izdelkom ključa se doseže to, da se omogoči z eno in isto šablono otvoritev ključavnice od zunanje strani vrat z zasukom prijemkov C2 na zobovje Z Zo Z3 in otvoritev od notranje strani vrat z zasukom prijemkov C’2 na stopnje Rj R2 Ra ključevega hrpta R’.
Da se uredi funkcija kot ključ služeče šablone neodvisno od debelosti vrat in vpostavitve ključavnice, to se pravi pri izdelavi ključavnice z razdelbo izjem Ci na vijačnih pušicah C za otvoritev zapaha R določene razlike debelosti posameznih zobov Zx Z2 Z3 oziroma višine posameznih stopenj R, R, Ra ključevega hrbta R’ kontrolirati vedno na eni in isti podstavni ploskvi za ključevo šablono, — privije se pri nabitni ključavnici (fig. 6—8) na k zunanji strani vrat obrnjeni steni ključavnice, ozir. pri vdolbni ključavnici (fig, 9) na sprednji in zadnji steni oboja ključavnice A s pomočjo rezdaljne cevke Sa ali drugih prilog in s pomočjo v ključavnični oboj prehajajoče pušice Sj plošča S, ki ima odgovarjajoče prehajalne odprtine za tri vijačne pušice C in za sukalno pušico E. S tem se obenem tudi pritrdi ključavnični oboj A na vratih T, tako da se istega od zunanje strani vrat ne mora odvzeti.
Ce so vrata pri nabitnih ključavnicah debelejša kot dolžina razdaljne cevke S,, potem se na notranji strani vrat T odvzame toliko materijala, da se zamore priviti oboj ključavnice A na koncih cevk S2. Ako pa je debelost vrat T manjša kot dolžina cevke Sa potem se med ključavniškim obojem A in vratmi T vloži priloga v potrebni debelosti dolžine predstoječih cevnih koncev in se vijaki S3 navijajo tako dolgo, dokler ni nasedel oboj A na koncih cevke S2.
Pri vdolbnih ključavnicah je uvaževati to na obeh straneh vrat.
Prospeh trajne ustalitve (razmejitve) plošč S napram ključavnišKem oboju A obstoji v tem, da zadene kot ključ služeča šablona Z tako na zunanji, kakor notranji strani vrat vedno na iste podstavne ploskve, na
katerih je bila šablona prvotno pri izdelavi ključavnice preizkušena. Odpiranje in zapiranje teh ključavnic je torej od pravilne vpostavitve istih v vrata popolnoma neodvisno.
Patentne zahteve:
1.	Kombinirana ključavnica brez vzmeti označena s tem, da je v oboju ključavnice (A) napravljeno tri ali več vzporednih, z vitjem obdanih povprečnih prevrtin (D,), ki segajo deloma v zapiralni organ (obešalj-na kljuka B, fig. 1—4 ali zapah R, fig. 6—9), ki je vrinjen v gladko odprtino ključanične-ga oboja (A), medtem ko so v teh prečnih prevrtinah (D,) vložene, proti popolnem izvitju zavarovane vijačne pušice (C) z zunaj ključavničnega oboja (A) se nahajajočimi prijemki (C.) in s tem zapiralni organ (B, R) v ključavniškem oboju zapahnejo (fig. 2, levo, in fig. 4) in da ima vsaka vijačna pušica na kateremkoli mestu gladki izjem ki odgovarja prečni zarezi (B3, fig. 2, desno, in fig. 4) na delu presegajočega zapiralnega organa (Bj fig. 1—4 in R fig. 6—9) (C-l) v svrho, da pridejo z zasukom vijačne pušice (C) njih zareze (Cj) tačno nasproti izjemam (B:) zapiralnega organa (B, R) in se more ta organ vriniti v oboj ključavnice.
2.	Izvedbena oblika ključavnice po zahtevi 1, naznačena s tem, da se med prijem-ke (C.,) vijačnih pušic (C) in ključavnični oboj (A) vrine viličasta pločevinasta šablona (Z, fig. 5 in 1) čegar vilično zobovje (Z, Z2 ZJ ima v okolišu pripadajočega prijemka (Ć2) takšno debelost, da pridejo ob navijanju glavic (Cs) na to šablono (fig. 3) zareze (CJ vseh vijačnih pušic (C) točno nasproti zarezam (B2) zapiralnega organa (B,).
3.	Izvedbena oblika ključavnice po zahtevah 1 in 2, kot viseče ključavnice, označena s tem, da so v masivnem oboju (A) ključavnice (fig. 1—4) napravljene vzporedno k ravnini obeh locnev (Bj B2) vrin-Ijive obešalne kljuke prečne prevrtine (Di)
za vijačne pušice (C) in se od sredine ključavnice do nasproti ležeče obojeve stene razširijo v glatko prevrtino nekoliko večjega premera ki je od zunaj zaprta (D3) in v kateri se premika glavica (C3) vijačnih pušic (C), ki preprečujejo popolno izvitje istih.
4.	Izvedbena oblika ključavnice v smislu zahtev 1 in 2 kol nabitne ali vdolbne ključavnice, označena s tem, da prijemajo vijačne pušice (C) na gornjem robu ključavničnega zapaha (R, fig. 6—9), prehajajo skozi ključavnični oboj in imajo na notranji in zunanji strani prijemke (C2 in C’»), dočim ima spodnji rob ključavničnega zapaha (R) obzobje, v katero prijema zobato kolesce v ključavničnem oboju (A) preha-jalne in na obeh koncih s prijemki (Ej in E’j) opremljene sukalne pušice (E) v svrho premikanja zapaha (R) v odprto ali zaprto stanje.
5.	Izvedbena oblika nabitne ali vdolbne ključavnice po zahtevah 2 in 4, označena s tem, da je kot ključ služeča šablona (Z) opremljena s pravokotno zapognjenim hrbtom (R’), ki izkazuje na notranji strani viličastemu zobovju (Z, Z2 Za) odgovarjajoče stopnje (R, R2 RO za prijemke (C’2) da pridejo zarezi (B.) na ključavničnem hrbtu (R’) točno nasproti izjemam (C,), in na vijačnih pušicah (C) pri odpiranju vrat (T) od zunanje strani s privitjem zunanjih pri-jemkov (C2) na vilično zobovje (Z, Z" Z3) in pri odpiranju vrat (T) od notranje strani s privitjem notranjih prijemkov (C’2) na stopnje (R, R2 R,) viličnega hrbta (R’).
6.	Izvedbena oblika nabitne ali vdolbne ključavnice po zahtevi 5, označena s tem da se vzporedno k zunanji steni (fig. 6—8) ali zunanji in notranji steni (fig. 9) ključavničnega oboja (A) uravna v normalni debelosti vrat (T) odgovarjajoča oddaljenost s prehodnimi odprtinami za vijačne pušice (C) in sukalno pušico (E) opremljena od-jemalno pritrjena plošča (S) v svrho da je funkcija kot ključ služeče šablone (Z) neodvisna od vpostavitve ključavnice v vratih (T).
—y
■ rt-
T^.8.
s-
'Sz
7Z
'A

%
c.
^3 r3
C




■
■ ,





• •
J i'
!. .*V ; - t-tj* '	‘



O	:.. •
.
* 0""" ■ ’ ' • ^ - - > * ‘ ■ +: *:










;rM ' "
•	• > - i
■f,

• i