Cena VSO din
#
Urodnlitvo In uprava: Maribor, Kopallika ul. < - Tal. 28-87 - lihaja vsako soboto Velja letno 3< din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za Inozemstvo letno 10 din Rokopisi se ne vračajo - Poit. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
brente
od sobote do sobote
(Napoved od 16. do 23. lulila)
V	severnem in južnem predelu Slovenije bo še nadalje vladalo sedanje nestanovitno vreme. Obetajo se sicer posamezni lepi in sončni dnevi, vendar pa bo v celoti prevladovalo oblačno vreme. Ponekod je celo spet pričakovati močnejših padavin, nalivov in neurij. Nekoliko hladnejše bo postalo.
Kliub	težkemu	položaju
Slovenski kmet vestno plačuj a svole dolgove
Zadnje poročilo Privilegirane agrarne tanke prikazuje gibanje vplačil za kmetske dolgove. Iz poročila je razvidno, da so doslej plačali kmetje na račun svojih dolgov, ki v celoti znašajo 2 milijardi 996 milijonov din, 187 milijonov 800.000 din. Ta znesek je bil vplačan na račun prve in druge anuitete (odplačilne kvote). O dtega vplačanega zneska odpade na račun slovenskih kmetov-dolžnikov 40 milijonov 800.000 din. Ce primerjamo vplačilo slovenskih kmetov z vplačili kmetov v ostalih pokrajinah, vidimo, da so slovenski kmetje najvestnejši plačniki svojih dolgov. V odstotkih izraženo so odplačali za 2 in četrt odstotka več svojih dolgov nego kmetje v drugih pokrajinah naše države.
Celotna podoba dolgov in pa že vplačanih obrokov je naslednja (v milijonih din):
izročeni km. plač. kmečkih
Podr. Ljubljana centr. Beograd Zagreb Sarajevo
dolgovi dolžnikov 479.7	40.8	8.5%
1581.5	99.3	6.3%
562.4	34.7	6.2%
373.2	12.9	3.5%
2996.7	187.7	6.3%
Zgornje ugotovitve so	dokaz,	kako
vestno in redno odplačuje slovenski kmet svoje obveznosti. So pa obenem dovolj jasen dokaz, da kmet noče živeti na račun drugih stanov in da ve dovolj jasno ceniti uslugo države, ko mu je uredila
Podr. Podr. _ skupaj
vprašanje dolgov ter ga rešila pred neizbežnim propadom in navarnost »židovskim« zasledovanjem upnikov. Nikogar pa ne sme dejstvo, da je slovenski kmet vesten in reden plačnik svojih dolgov, zavesti na krivo pot, najmanj pa merodajnih in odgovornih činiteljev. Ta vestnost slovenskega kmeta nikakor ni dokaz, da je kmetskemu stanu zavladalo blagostanje ter da ga ne tarejo več gospodarske skrbi in stiska. Znano je namreč, da ima slovenski kmet naravnost prirojeno lastnost, da takoj, čim iz te ali one kupčije prejme par dinarjev, hiti odrajtati davek in pa poravnati dolg. Ti dve postavki sta pri našem kmetu prej nego on sam in vsa njegova družina z vsemi življenjskimi potrebami vred, obleko, obutvijo itd. Ce je stiska še tako velika, če so potrebe za življenjski obstoj še tako kričeče, najprej so kmetu davki in dolgovi. Ta kmetova poteza je v našem narodnem gospodarstvu tako visoka vrlina vsega kmetskega stanu, da bi zato storili kmetu dvakratno krivico, če bi na tihem menili, da živi le dobro in v blagostanju, ko ima vendar še možnost, da odrajtuje svoje dolgove. Kmet si pritrga od ust, hodi bos tja do zime, beraško oblečen ter si najnujnejšega ne privošči, da le plača davke in dolgove. Ta pozitivnost našega kmeta, ta narodno-go-spodarska tvornost brez dvoma zasluži, da se da kmetu zanjo vse priznanje. Za-
služi, da se kmetu v težkem položaju pomaga ter mu omogoči, da ne bo zmožen samo plačil davkov in svojih dolgov, nego da bo polagoma začel tudi on živeti človeka vredno in dostojno življenje. Ob takih prilikah je treba spomniti na besede: požrtvovalnost za požrtvovalnosti če kmet žrtvuje vse, celo najnujnejše ter tako doprinaša dokaz, da hoče biti aktivni tvorec v našem gospodarstvu, potem so na drugi strani tem bolj upravičene njegove zahteve po izboljšanju osebnega in gospodarskega položaja.
Zakaj jasno je, da bi bil neodpustljiv greh izrabljati to kmetovo vrlino ter jo natezati do absurda, tako da bi se kmet spričo svoje vestnosti in poštenosti upro-paščal, upropaščal samega sebe in vso svojo družino, živeti in pustiti živeti — to načelo naj vodi vse naše stanove, pa tudi tiste, ki imajo na skrbi, kako naj se suče naše gospodarstvo in naše življenje, če kaže kmet v toliki meri svojo dobro voljo, naj jo pokažejo tudi vsi ostali. Dajte zatorej kmetu čim več možnosti, da ne bo mogel samo odplačevati svojih dolgov in odrajtovatl davkov, nego da bo postal čim prej tudi močan konzu-ment vseh dobrin, ki jih danes človeku nudi življenje, da bo vsak dan pošteno jedel, da bo dobro in primemo oblečen in obut ter da se bo mogel kot tak tudi uvrstiti kot pozitiven sodelavec v našem kulturnem življenju!	—ž—
Naša prva in nalvečla skrb:
Svobodna država in narodna samostojnost
Pred 20. leti je klic po svobodi prišel v sleherno slovensko vas. Vzklilo je seme izkrvavelega naroda v deželah majniške dekleracije.
Pred vsem svetom smo v zadnjih 20-Ih letih dokazali, da znamo živeti sami iz sebe, biti tvorci samobitnega življenja in kovači svoje sreče in usode. Na vseh poljih smo orali ledino, v brazde smo vrgli meno, zdravo zrno, ki je vrglo bogato žetev dvajsetih svobodnih let. Dali smo zgodovini dokaz, da znamo v svoji hiši gospodariti sami. 20 let življenia v narodni državi terja obračun o našem delu.
Sredi dela smo. Narodi živijo iz davni-ne v večnost. Svobodna država in narodna samostojnost sta nam prva in največja skrb in zgodovinska naloga. Vse naše misli in delo posvečamo tej nalogi. Polni vere gledamo oprti na lastno državo v svojo bodočnost To je ob 20. letnici Jugoslavije naša ]%vna izpoved, katero uomo povedali v obmejnem M. riboru.
Maribor je bil vsa desetletja ognjišče domače narodne kulture. Maribor je vodil narodne-obrambne boje in je pod vodstvom generala Maistra postavil pred leti Jugoslaviji državne mejnike na severu. Maribor hoče rasti v svobodi in z njo čuvati državno mejo. Maribor bo n» veliki kulturni razstavi od 6,—15. avgusta 1. 1938 svoj narodni razvoj v zadnjih 20. letih in v nedeljo, pred Velike maše dan, dne 14. avgusta 1938, bo na velikem narodnem taboru ponovil prisego dano na taborih pred 70. letih In izpolnjeno pre d20. leti.
Trdna meja — varna domovina! Obmejni Maribor vabi!
Slovenci, Jugosloveni, pridite!
Dr. Juvan Alojz, s. r. predsednik mestne občine Maribor in predsednik Odbora za proslovo 20-let-nice Jugoslavije v Mariboru.
(Ob proilavi 20-letnice osvobojeaja)
Proslava 20-let. otvobogen/a
V znamenju edinosti in skupnosti!
Pravkar se pričenjajo po državi proslave 20-letnice obstoja naše nove nacionalne države in kraljevine Jugoslavije.
Ko proslavljamo, bodimo tudi dosledni. Ne organizirajmo takih proslav na način, ki bi utegnil vzbuditi vtis, da ne gre za proslavo vseh Slovencev in Jugoslovanov, nego kvečjemu za to ali ono stranko. Te proslave bi morali organizirati odbori, sestavljeni iz vseh svetovno-nazornih in političnih skupin našega naroda. Nikogar menda ne bo motilo, če bodo imeli
predsedstvo tisti, ki so slučajno sedaj odgovorni ali soodgovorni za vodstvo državne politike; bilo bi pa vseeno edino pravilno, če bi ob taki priliki videli našo mladino — up vsega naroda — strnjeno v eni vrsti: Sokola poleg slovenskega fanta in člana agrarno usmerjene mladine poleg mladega delavca. Le v tem slučaju bi dokazali, da se vsaj v jubilejnem letu znamo otresti tistega duha, ki nas tepe huje nego vsa »tujčeva peta«: naša ne-edinost in strankarska zagrizenost med raznimi tabori slovenskega ljudstva. So namreč dnevi v življenju naroda, ko ie lepo in sladko vsako pozabljenje na tisto, kar nas loči, tem lepši pa je tedaj pogled na vse tisto, kar nas spaja. Bodimo torej dostojni dvajsetletnice naše narodne države in pokažimo, da znamo strankarske in svetovno-nazorne razlike zabrisati vsaj tedaj, kadar gre za manifestacijo ene volje, ene misli in enega samega narodnega hotenja!
Od besed	In	obllub	k
Slovenija terja javna de'a
Dokler smo navezani Ie na lastno, t. j. zasebno iniciativo in dokler država kot edino mogoč faktor ne vrže svojega pogleda na našo ožjo domovino tako, kakor znajo takšni stvari ustreči drugod (pri teh pogojih kakor jih je'dala n. pr. priroda nam, Slovencem), bomo pač morali računati le z lastno pridnostjo. Človek, ki pogleda le nekoliko drugam preko državnih mejž, se ne more načuditi, kako znajo vse Izkoristiti drugod in kako smo prav za prav nazadnjaški doma. Morda pa — navsezadnje — pride tisti čas, ko
se bo pri nas nekoliko moderneje delalo, gradilo in hitelo. Južna Srbija, ki je več ali manj zelo redko naseljena, ima kupe obljub in del in celo zavod za Južno Srbijo. Prepričani smo, da bo iz štirlmlll-jardnega posojila padlo na Slovenijo vsaj polovica milijarde za naša javna dela. Za prejem te vsote imamo vse pozitivne pogoje: smo pokrajina, kjer se bo vsaka para bogato obrestovala. Zadovoljni bomo s polovico milijarde, zavoda za Slovenijo, mislimo, pri tem niti ne bo treba ustanavljati.
Izigravanje delavstva
Kako pri nas v Sloveniji živi delovni človek, smo v našem listu že večkrat poročali. Danes naj samo na kratko navedemo neko novo metodo, ki se skuša vpeljati, da se tako izigrava delavstvo. Pred dnevi se je oglasil v našem uredni-
štvu delavec, ki je bil brez posebnega razloga odpuščen z dela. Zaman se je cglašal naokoli, moledujoč za zaslužkom. Po nekaj tednih brezposelnih počitnic in brezuspešnega iskanja dela se je povrnil spet k prejšnjemu delodajalcu in ga prosil, naj ga sprejme nazaj na delo. Ta ga je bil takoj pripravljen .sprejeti na
Prejemniki dolžniki „Edinosti“ moralo naroinino takol nakazati, ali pa današnjo številko vrniti, da lih Irtamo!	Č.tai	prošnlo uprave I
Prošnja uprave
NA OGLED
pošiljamo občasno nekoliko zaporednih številk s poštno položnico (čekom), ki jih ni treba vračati.
KDOR ŽELI NAROČITI »EDINOST«, KI JO
JE DOBIL NA OGLED,
naj izvoli nakazati naročnino takoj, da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje 5 dni po prejemu prvih številk na ogled, in sicer vselej po možnosti obenem vsaj za 6 mesecev (18 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vnarrej. Za tekoče 1. leto — 11 mbsecev, februar — december 1938 — znaša naročnina samo 33 din.
DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA,
ki ne bodo poravnali naročnine pravo-. časno, bomo morali črtati. Naročniki la mariborskega poštnega okolja lahko plačujejo naročnino osebno upravi.
KDOR LIST VRNE,
ker ga ne more ali noče naročiti, naj se pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno podpiše, ker so nam doslej vračali neke izvode tudi brez vednosti naslovnika.
Napačno jo mnenje, da je naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«;
»EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN
TEDNIK.
Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborsko tiskarne d. d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »Edinost«. Kdor položnico 'zgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (bisn-ket) položnice za 25 par, ki jo je treba samo ustrezno izpolniti. Ena poločnica lahko služi obenem za več naročnikov, kolikor jih pač lahko pripišemo na srednjem delu položnice zadl zaradi tzvld-nosti.
VAŽNO JE:
lahko čitljivo Ime in popoln naslov z navedbo pošte naročnika; potem pa: vsako spremembo naslova je treba takoj javiti z navedbo morebitne nove In prej-inje pošte.
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE
ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE
NASA PROŠNJA,
ki jo blagovolite upoštevati!
UPRAVA »EDINOSTI«.
Maribor, Kopališka ulica 6.
delo, toda s pogojem, da mu zaslužek na uro zniža od 4 na 3 dinarje. Spričo stiske je bilo treba ugrizniti tudi v to kislo jabolko. Vsekakor pa je treba pripomniti, da je vsak tak način izigravanja delavstva vsega obsojanja vreden: odpustiti delavca zato, da ga potem prisiliš, da sprejme delo pod še težjimi pogoji.
Vse ostane pri starem
■ r 1 n s ' It i s a o Jtf &t y n u* \i	ui j a tn iji tik! i,olt
i r> lin • ta tii -vf ^'1 v J o 4'a
j’ a ”, t I f J ^	^	rti) * ra fw taf,
'it 1	L, h	- 'i!	jfkl*	ta	t> i iia	a*
iti	f'i	14	v m	vi i e.d •	p*'*'	*
hi * i	‘'t*	k n •	; ;	,4	* a! Vw
i-«:«: i	5 i Wi j	A	m A t At Ji '
t"o	tfjta tli ’}	i	r\	lil J' t	li
I« Aj «	Si Ju ’A h	) ti ' j«	, J(	8 +,	!; it
jtf■,’% <	t nj fui'wr	e 4~ 'ž •	dPtat
i i W j’.	"JU	J L; .s .i«) Mt »
ji k	t	p r*”	'X	i ji k	i n	,* j
i ji	at	tim'	4*4 t ju	,	«i	;wrti •#
j Tjc"s' b m	v j	1 n \ a'	'	>	t > V
Vi i	k it	a t	Ki!	i j 'i J	Ji	(»i 'ta
5 • 4 l -	1 an ura	lir	vi	ii	v W	i' 'n'
»JiJi	,3 U	»1/	jt	Je) ti /ih it”*
Mii	Sdr	-,.r	4i	Stat/ .* «-a1’
ji c.1	'ji	X- H n vr\s
'ali ‘	l , * f *	* 1	'ULtd
»< id	/Ti '	~x_ j3l,	L ■ I. i a ^4:
1*1 J f.» -f lii 3 J; p<
' x 1 V'j	tCj, si j ji tilk
t 3t . jrtl
Pri a
t i . .■ * j
SitUe idmst
Kdo naš nas zastopa?
Proč s krivimi preroki
Izobrazba in šola bodočnosti nam mora vzgojiti ljudi, ki se bodo zavedali, da je sreča posameznika odvisna od vseh skupaj, da je ravno prevelika sebičnost kriva vsega zla, ki danes mori in duši ves svet. Zakonodaja bodočnosti pa mora preprečiti izkoriščanje človeka po svojem sobratu. Ustvariti se mora red, kjer ne^ bo izkoriščevalcev in ne izkoriščanih.
Težka je torej naša naloga, kadar je treba odločiti, kdo naj nas zastopa in komu naj poverimo krmilo. Kdo naj prenaša in pravilno tolmači naše težkoče in potrebe na mestih, kjer se o tem :az-pravlja, kdo naj z vso odločnostjo in jasnostjo dokazuje krivice, ki se nam godijo in kdo se naj poteguje za pravice, ki nam pripadajo. Kmet nima stanovskih organizacij v tem smislu, kot jih imajo drugi, katere znajo takoj povzdigniti svoj glas, ako le kje malo zaboli. Kmetski stan je raztresen širom države in s pogledom uprt v svojo zemljo, da niti dosti ne opazi, kaj se okrog njega godi. Zato morajo biti njegovi zastopniki taki nesebični ljudje, ki bodo z vso doslednostjo zastopali interese kmeta.
Preden se torej določi zastopnika, je treba dobro premisliti zgodovino njegovih dejanj, saj evangelij pravi:'»Po njih delih jih boste spoznali«.
Tega načela bi se držali pri izbiri svojih eksponentov mi kmetje. Proč s strankarskim licitiranjem, poznali naj bi le eno
stranko: Stanko poštenjakov in nesebičnih delavcev za javnost, torej za narod iu državo!
Ob času volitev, ko gre za zastopnike ljudstva, imamo vedno dovolj prijateljev, ki se celo nazivajo »kmetje«, katerih usta so polna prijateljskih vzklikov in obljub. Naj se v bodoče take vsiljivce, ki se vsiljujejo zato, da dosežejo kaj za žep in svojo nenasitno častiželjnost, odločno odklanja! Naj nas zastopajo ljudje, ki so za nas delali tudi takrat, ko jim njihovo delo za javnost ni donašalo dobičkov, tisti, ki niso samo govorili, ampak z dejanji tudi nekaj pokazali, ker takrat smo lahko prepričani, da nimamo za zastopnika egoista, ampak človeka, ki je zmožen narodu vračati to, kar mu narod daje. Kadar bomo imeli takšne zastopnike. se ne bo več vedelo povedati, da morajo biti naši slovenski kmetski zastopniki zadovoljni, da le smejo za kljuko prijeti na merodajnem mestu, ne pa še zahtevati naše pravice. Proč s takimi eksponenti, ki tako govore! Mi ne moremo in ne smemo biti slepa igračka v njihovih rokah, mi moramo zahtevati svoje pravice. Naj nas zategadelj zastopajo ljudje, ki so po možnosti našega stanu, ki z nami trpijo, so naših misli, vsiljevce in krive preroke pa odvrnimo za vselej!
Stanko I I j a ž.
Pošta „Edinosti“
Kai nam ofie delavec
Gospod urednik! »Edinost« in nje pisanje zasledujemo v naši naselbini z veliko pazljivostjo, žalostna resnica je, da je pri nas malo listov, ki bi služili skupnim interesom. O »Edinosti« upamo, da ne bo zapustila te črte, biti organ vseh slojev!
Da Vam pišem, je vzrok ta, ker ste nas zadnjič pozvali, naj izrazimo svoje misli. In pa tudi ta, ker sem bil zelo vesel članka o pijančevanju na 1. strani zadnje »Edinosti«, ali smo res babe ali slabiči. Kakor da bi nam nekaterim govorili od srca, tako ste zapisali. V naši delavski vasi je cel kup gostiln, vsaka druga hiša. Marsikje jesti ne dobiš, slabe pijače in umetnega šnopsa pa dovolj. Delavci (ne vsi) zelo pijančujejo, doma pa stradajo. To ni prav. Imajo pa nekateri slabo voljo, izboljšati življenje in še to zapijejo, kar zaslužijo. Potem doma nekateri še pijani razsajajo in tepejo ponoči ženo in otroke. Večkrat se zgodi, da kdo svoje ljudi zbajka tudi na 'cesto. Vse to stori pijača in pa to, ker nekateri na prazni želodec pijejo. Uboge družine, uboge žene in otroci! Najbolj so ubogi delavci siromaki, ki morajo za to grdo in nečloveško življenje dajati denar. Denar pa je tako težko zaslužiti. Delavci, grdo je pijančevanje! Pustite to! Res je marsikje ponehalo, drugod pa se še ugonab-ljajo! če imate preveč denarja, si naročite dobre delavske časopise! Posečaj-te knjižnice! Namesto vina sl privoščite jesti! Namesto sam v gostilno pa idi rajši z družino v naravo!
Pozdravljam Vas in prosim, da te vrstice o priliki priobčite! V. K., G. p. C.
Odgovor uredništva. Spoštovani prijatelj ! Veseli smo Vaših vrstic in jih iz srca radi priobčimo. Vidimo, da mislite in čutite tako, kakor je za današnje tež-
T a bor pri
Preteklo nedeljo je bil pri Sv. Trojici v Slov. goricah narodni tabor, ki je bil združen s proslavo 20-letnice osvoboje-nja in ustanovitve neodvisne in samostojne kraljevine Jugoslavije. Tabor je kljub nepovoljnemu vremenu odlično uspel ter se ga je udeležilo nad 10.000 ljudi iz Slov. goric, Prekmurja, Medji-murja in okolice Maribora. Najvažnejši je bil na tem taboru govor notranjega ministra dr. Korošca, ki sc je v govoru
ke čase potrebno in kakor bi morali vsi Slovenci misliti in čutiti. Tako je, kakor pravite: vsi bi morali predvsem jesti! Oh, kaj vse bi lahko napisali o slovenskem pijančevanju! Toda ni naš namen, le pisati, čutimo se poklicane, učiti in reševati. Nekateri, ki smatrajo, da se jim mi postavljamo za »nasprotnike«, ali nas po sili slovenskega polit, strankarstva sami delajo za »nasprotnike«, morda našega poslanstva ne razumejo. Dolžnost slehernega slov. človekoljuba pa vendar bodi, učiti in skrbeti za svoje mlajše in nevedne brate! To ste, dragi prijatelj delavec, pravilno doumeli: Vi, ki vidite gorje svojega zares bližnjega, mu pomagajte z zgledom in dejanjem, da bo krenil na boljša pota! Tako boste najlepše služili naši skupnosti in lepši bodočnosti slovenskega naroda, če hočemo kdajkoli v življenju napredovati, moramo biti Slovenci v prvi vrsti na jasnem sami s seboj, s svojo dušo. V skrbi za zdravje moramo najprej jesti, potem bi si smeli šele privoščiti tudi kozarček rujne slovenske kapljice, kakršna slovi po svetu in nam jo rodijo lepe slovenske gorice. 'I elesno zdravje bodi predpogoj našega dela in tu imamo svoje glavno torišče vsi, W nimamo naroda samo na jeziku, temveč tudi v duši. Verjemite nam, cenj. prijatelj, da niste sami! Idealistov z Vašim delom in željami je samo med slov. delavci mnogo, mnogo, da smemo biti veseli, še pred 10 leti se je med delavci pijančevalo na veliko, dandanes smemo beležiti o tem razveseljivo nazadovanje. Upajmo in delajmo vsi po svojih močeh, da bo še bolje! Pošiljamo Vam in vsem, ki so Vaših misli, prav lepe pozdrave, z upanjem v dobre uspehe!
Op. ur.: Prejeli smo še več pisem. Polagoma bodo prišla vsa na vrsto,
Sv. Trojici
dotaknil najrazličnejših vprašanj, tako notranjepolitičnih kot zunanjepolitičnih in celo gospodarskih. Tabor je bil lepa manifestacija, vendar pa je treba obžalovati, da ni bil ta tabor z ozirom na svoj pomen in namen res tabor skupnosti in sloge. Upamo, da sc pri nadaljnjih taborih, ki bodo imeli za namen proslavo 20-letnice osvobojenja, ne bo kazalo v ospredju strankarsko obeležje, kot se je to zgodilo v Sv. Trojici.
7 dni____________________________________
domačih ve$ii
* Ban Dravske banovine dr. Natlačen je nastopi! 12. t. m. dopust ter do konca tega meseca ne bo sprejemal strank.
Po toči prizadete kraje v brežiškem in šmarskem okraju so obiskali razni predstavniki oblasti, med njimi tudi ban dr. Natlačen. V večini krajev je toča uničila ves letošnji pridelek. Po dosedanjih cenitvah znaša škoda nad 10 milijonov dinarjev.
^ Na Krškem polju je pretekle dni moralo zasilno pristati neko nemško letalo ki je v neugodnem vremenu zgrešilo pot.
* Iz Prage so se vrnili z vsesokolske-ga zleta Sokoli. Povsod so jim priredili ob prihodu lepe sprejeme. Ti sprejemi pa pčividno delajo obema slovenskima dnevnikoma hude preglavice.
Na progi Maribor—Ruše je bil s 15. t. m. ukinjen mestni avtobusni promet, Z istim dnem je bila ustavljena sezonska proga Maribor—Št. Ilj.
* V Slovenskih goricah se gradi cestna zveza med banovinsko cesto Št. Ilj— Apače in božjo potjo Marijo Snežno. Cesta, ki bo omogočila ugoden dostop do Marije Snežne, bo verjetno do jeseni že gotova.
Lesne trgovce in izvoznike bo gotovo zanimalo, da je te dni Madžarska dovolila svobodno trgovino z drvmi. Urad za zunanjo trgovino daje uvoznice vsem trgovcem.
* V naši državi bo letošnja pšenična in koruzna žetev odlična. Za izvoz bo na razpolago okoli 45 tisoč vagonov pšenice in okoli 10 tisoč vagonov koruze.
Pri ljubljanskem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev je bilo v mesecu Juniju zavarovanih 104.435 delavcev in delavk. To je doslej naj višjo število, ki ga je dosegel OUZD. Povprečna zavarovana dnevna mezda je znašala za moške 26.67, ženske 19.92 din. Skupna dnevna mezda pa je znašala 2,584.236 din.
* Nj. Vel. kraljica Marija je pretekle dni odpotovala v London, kjer se bo delj časa mudila.
* Na knježjem dvorcu na Brdu sta bila v ponedeljek sprejeta v avdijenci pri kfiezu-namestniku novi apostolski nuncij v Beogradu msgr. Filici Ettore in madžarski poslanik Jurij Beseny. — V avdijenci je bil sprejet tudi novi čsl. poslanik dr. Lipa.
* Stavka zavarovalnih uradnikov, o
čemer smo že poročali, še vedno traja. Zastopniki zavarovalnic zahtevajo od uradništva, naj se najprej vrne v službo in šele nato se bodo zavarovalnice pogajale z njimi o zvišanju plač.
Na vse vstopnice za vaje in tekme nabili viteških in športnih društev je vlada s posebno odredbo ukinila dosedanjo 20% takso.
Zadrugarji so se le sporazumeli. Med posameznimi zadružnimi zvezami je delj časa vladal nesporazum, katera naj bo vrhovna organizacija vsega jugoslovanskega zadružništva. Končno pa je bil dosežen sporazum in se bo 1. septembra v Beogradu vršil občni zbor Glavne zadružne zveze, ki se bo prilagodila novemu zadružnemu zakonu ter tako potem prevzela reprezentanco vsega jugoslovanskega zadružništva.
* Izseljenska zbornica je bila ustanovljena preteklo nedeljo v Ljubljani. Uoati je, da se bomo odslej malo intenzivnejše zanimali za našo kri, ki si mora iti v tujino iskat kos kruha. Ustanovitev te pomembne institucije je treba toplo pozdraviti.
^ Gasilstvo v naši državi. Jugoslovanska gasilska zveza šteje skupno 79.794 aktivnih in 68.619 podpornih članov, ki so organizirani v 2409 četah. Najboljše je organizirano gasilstvo v Sloveniji, na ka-iero odpade 953 čet s 30.394 aktivnimi in 16.542 podpornimi člani. Tozadevno sledi Sloveniji po številu članstva in moči organizacij Hrvatska.
* Poštno ministrstvo je pripravilo uredbo o avtomatizaciji telefonskega prometa. V smislu te uredbe se bodo postavile med drugim nove avtomatične telefonske centrale v Celju in Kranju.
* Tekstilna industrija je v naši državi kaj rentabilen posel, tako je n. pr. »Beograjska tekstilna industrija« zaključila svojo bilanco za 1937 z dobičkom 317.229 din. Z dobičkom pa delajo tudi vse številne druge industrije.
* Po novi trgovinski pogodbi s Švico bomo mogli letno izvoziti v Švico 3000 vagonov pšenice, 1000 vagonov ječmena in 4000 vagonov koruze.
Med Bilcčo In Nlkšičem v Črni gori je bila te dni otvorjena ozkotirna železniška proga.
★V Moravski banovini se je zadnji čas začelo med tamošnjim delavstvom živahno gibanje za zvišanje in izboljšanje mezd.
^ Naša čipkarska obrt ogrožena. Italija ni dovolila kontingenta za naše čipke na milanskem velesejmu. Pravtako neugoden pa je tudi položaj glede prodaje v Nemčijo, ker ni dovoljenja za uvoz. Vse te omejitve imaoj v naših središčih čipkarske obrti tudi svoj odmev v teni, da je zavladala med tamošnjimi čipkaricami brezposelnost. Morda se pa bodo na merodajnih mestih le kaj zganili!?
ijf- Sadna letina. Po raznih poročilih je razvidno, da bo letos skoraj v vseli državah Evrope bolj slaba sadna letina, medtem ko se pri nas zaenkrat prav lepo ohbeta. Pojavljajo se še celo interesent! za naša jabolka. Upati je, da bo letos sadna kupčija prinesla zadovoljive uspehe ter da da v tem oziru ne bomo ničesar zamudili.
★ Odlog plačil je kmetijsko ministrstvo dovolilo Posojilnici v Loškem potoku, Kmečki posojilnici v Kapeli ter Narodni hranilnici in posojilnici v Radečah.
★ Pravosodni minister je izdal uredbo o prenosu lastnine nepremičnin. Po tej uredbi je na ozemlju sreskih sodišč v območju okrožnih sodišč Maribora, Murske Sobote, Celja, Ljubljane in Novega mesta dovoljen prenos lastnine nepremičnin samo po pristanku komisije za dovoljevanje prenosa.
★ V Ptuju je preminul znani notar in zgodovinar Viktor Skrabar.
Obmejni promet med našo državo in Nemčijo je zadnji čas skoraj popolnoma zastal. Zaradi tega so precej prizadeti naši obmejni mali ljudje, obrtniki, gostilničarji itd.	1
Zene in otroci naj glasu/e/o
o p@?r@!b! ^esftiKne
Preteklo je že nekoliko tednov, ko smo se »šli« »treznostni ali protialkoholni teden«. Misel sama je brez dvo' • velikega pomena, še večjega pomena pa bi bili uspehi, žal kolikor je takšnih akcij, vse padejo nazaj v vodo — lahko bi -ekli v vino. Pa zakaj? Če se v naše ži ijcnje le nekoliko zamislimo (nikar naoorov. ni se treba zamisliti »globoko)!), nam bo odgovor dokaj jasen: Ker doslednosti pri Slovencih sploh nobene ne vidimo! Idealisti se bore, oblasti odnosno predstavniki oblasti tudi »blagoslavljajo« napore teh idealistov z zvenečimi besedami in priporočili, potem pa . .
Povedal bom tole zgodbo.
V nekem industrijskem kraiu si je nekdo, ki ni prav za nrav še nikoli v življenju delal, razen da se je »bavil« z gostilničarskimi »posli«., ki so gotovo, kadar krokaš, tudi »težavni« — zmislil na ustanovitev gostilne. Zaslužiti bi se dalo, si je mislil mož, sezidal hišo tik pred tovarno, delavcem tako rekoč pred nos pos ... — in čeprav seveda leta in leta nikdo od strani delavcev ni čutil tam »potrebe« po kaki gostilni, je naenkrat postala »krajevna potreba« nezaslišano važna in potrebna. Mož si je »izposloval« dovolienje z ozirom na kraievno potrebo in začel točiti alkoholne pijače, delavci pa — mimogrede — smuk v gostilno na »brizganec«! Poprej ie hodil tam mimo in na pijačo še zmislil ni; s hrepenečim srcem jo je delavec mahnil k družini domov; zdaj pa moj Bog, skušnjava je skušnjava in vsi smo pod kožo krvavi! — začuti žejo:
»Samo za trenutek, na požirek, danes je bil vroč dan, le brizganec stv-?m! In kaj se izcimi dostikrat iz 1 brizganca, slovenski javnosti ni treba praviti!
Kadar bi se še kak »dobrotnik«, čuteč »potrebe«, obrnil za dovoljenje na oblast, naj oblast vpraša za nasvet in mnenje delavske družine; odredi naj »plebiscit«, glasujejo pa naj žene, otroci in — možje! Brez tega glasovanja in odobritve naj ne bo nikomur dovoljena »obrt«, pa četudi bi bil pripravljen plačati 1000 kratno takso!
Nekaf vainih navodil
Za uspešen tujski promet
Smo sredi sezone, sredi tujskega prometa. Ponekod so s številom gostov zadovoljni, drugod tožijo, da je slabo, tretji se tolažijo, da bo že boljše. Tujcem imamo marsikaj nuditi. Priroda nas je bogato obdarila. Res je, s cestami pa se ne moremo ravno pobahati. Zdaj, ko imamo prijatejico na levici in desnici in ko večkrat pokukamo preko državne meje k sosedom in prijateljem, nam je šele mogoče videti dobroto lepe in moderne ceste. Pri nas torej se s cestami ne moremo pobahati, a se tudi nočemo. Lahko pa nudimo tujcem kaj drugega.
Predvsem in najprej moramo omeniti hrano. Tujci, ki prestopajo državno mejo bodisi z ene, bodisi z druge strani, so s hrano pri nas zelo zadovoljni. Všeč jim je kakovost hrane, množina in cena. Prav dobro jim tekne tudi naš kruh. Naše gospodinjstvo, če se smemo tako izraziti, odnosno če smemo to imenovati »gospodinjstvo«, je torej na prav lepem glasu. Zdaj je dolžnost naše hotelske in gostinske obrti, da ta sloves vzdrži ali da si pridobi še lepšega. Seveda radi kljub temu nekateri »navijajo«. Znano je dejstvo, da takšnim navijačem, ki hočejo na vsak način obogateti, kmalu odklenka. Ves uspeh tujskega prometa zavisi od solidne postrežbe, ljubeznivosti domačinov in naše dovzetnosti za primerne cene hrani in stanovanju.
Ljubeznivost domačinov in širokogrud-nost našega naroda je nadalje tudi privlačna sila za vse, ki potujejo v našo zemljo na oddih. Lepo vedenje posameznika kakor celote ustvarja naši podobi tisto lepoto, ki je potrebna vsakemu napredku na tem polju. Zavedati se moramo, da je dobra vzgoja čezdalie važnejši člnitelj tujskega prometa. Od nje zavise moralne in materialne posledice.
V kraje, ki slovijo po pretepih, pobojih in sl., nihče rad ne zaide, čeprav radi posameznih slučajev ne smemo generalizirati, ustvarjajoč slab glas o našem narodu, kar smo v našem listu že večkrat upravičeno grajali, moramo pa vztrajati na zahtevi, da ukrenejo lokalni faktorji kot čuvarji javnega reda in poštenja vse potrebno, da izrodke iz našega naroda iztrebimo, koristili pa tudi tistim nepoboljšljivim posameznikom, ki v današnjih težkih in kritičnih časih brez ve ;.no zapravljajo težko prislužene denarce, a zraven ugonabljajo tudi zdravje.
V vse’ ozirih je takšna »samopomoč« celoti ” korist, v korist predvsem glede na naš tinski promet, ki bo postal v bodočnosti, če se bomo znali dobro rbrniti, naša zlata jama.	—a—
Tedensko zrcalo
6
Motranie volitve in politika
Na taboru pri Sv. Trojici v Slov. gor. je govoril tudi notranji minister dr. Anton Korošec. O notranji politiki in volitvah je izjavil naslednje;
»Z ozirom na našo notranjo politiko se lahko pohvalimo, da smo zanesli v notranje razmere pomirljivost, strpljivost, mir in red. Mi smo od svoje strani ustvarili vse predpogoje za mirno rešitev vseh notranjih problemov, ki si jih upamo rešiti, ako ne že načelno pred volitvami, pa gotovo po volitvah.
Kdaj bodo volitve? Na to vprašanje se še danes ne more odgovoriti. Lahko pa rečemo s sv. pismom: »Bodite pripravljeni, kajti ne vemo ne ure ne dneva.« Gotovo pa je, da volitev jutri še ne bo kakor je rekel predsednik vlade v Južni Srbiji.«
To izjavo dr. Korošca pa Peter Rešetar v »Slovenskem gospodarju« takole komentira:
»Na taboru pri Sv. Trojici je notranji minister dr. Korošec povedal, da bodo volitve v državni zbor tedaj, ko bo žito pod streho, ko bo krompir skopan in vsi pridelki spravljeni ter bodo ceste proste, da bomo lahko šli na volitve. Ker pa se JNS volitev boji, je sedaj naročila svojim pristašem, naj kar pustijo na njivi koruzo in krompir, da še ne bi bilo volitev in da ne bi prehitro prišlo spoznanje v Beogradu, da je sedanja JNS samo še po milosti zakona in volitev leta 1935 na svetu.«
MemSkl nažrt
Angleški časopis »News Chronicle« je pred dnevi objavil naravnost senzacionalno vest o tajnih načrtih Nemčije v Španiji in Portugalski. Svoje informacije je ta list črpal iz nekega predavanja, ki ga je imel v zaključenem krogu ljudi nek visok nemški častnik. Omenjeni angleški časopis navaja, da je sedanja španska državljanska vojna »odlična vojna pre-iskušnja in šola za Nemčijo«, poleg tega >a tuld prekrasna zmaga nemške politike n diplomacije. Smisel sedanje vojne v Španiji je predvsem v tem, da dobi Nemčija nasproti Franciji v Španiji in pa kasneje tudi v Portugalski primerna strate-gična vojaška oporišča. Španija naj bi bila nekako oporišče proti Franciji, Portugalska pa oporišče proti Angliji. — Te vesti so seveda v Nemčiji silno neugod' no odjeknile. Iz vseh mest so jih zavrnili kot neresnlče in izmišljene.
Proti blokom in frontam
Na taboru pri Sv. Trojici je minister dr. Korošec izvajal tudi naslednje:
»Z vsemi sosednimi državami hočemo živeti v miru in prijateljstvu. Maloštevil ni kratkovidni ljudje sicer želijo v zad njem času, da bi naša država sla v neke bloke in fronte. Za te fronte bi hoteli, kakor izjavljajo, preliti celo zadnjo kapljo krvi, a koiikor jih poznamo, ne Bvoje krvi, ampak drugo, širokoustneži so ponavadi slabi junaki. Tudi o naših fron-taših v Španiji nismo čuli posebnih junaštev niti s njihovih lastnih samohvalah Sicer pa si bomo s temi španskimi junak) kmalu strogo pogledali iz oči v oči, ker nam jih sedaj vračajo,«
Oratttvo pri nav in pa ČSR
Razmere, ki se razvijajo pri nas med takozvanlma dvema taboroma, so naravnost porazne za slovensko skupnost in slogo. Iz razumljivih razlogov nam ni mogoče navajati v nebo vpijočih slučajev, s katerimi se pri nas zastruplja ozračje in ki v nobenem pogledu ne morejo nuditi mladi generaciji vzpodbudnih vzgledov. V pogledu strpljlvosti In bratstva ter sloge bi se pač lahko tudi kaj naučili od češkoslovaških Orlov in Sokolov.
Ko 50 se vračali iz ljubljanskega mla dinskega tabora čsl. Orli, so jim bili na meji ob prihodu v domovino prirejeni prisrčni in topli sprejemi. Iz Ljubljane se vračajoče Orle pa niso zagrizeno pozdravljali samo in izključno Orli. ampak jih je sprejela in pozdravila vsa javnost brez razlike, čudo, čudovito, za naše pojme malone nerazumljivo: prisrčno so jih sprejeli in pozdravili tudi čsl. Sokoli, po vdarjajoč niih zasluge, ki so jih doprl nesh s svoiim sodelovanjem na mladinskem taboru v Ljubljani v prid slovan skemu bratstvu.
Na češkoslovaškem zararil tega n! na stala nohtna »afera«. Nikamor še m na kraj nameti ni prišlo, da bi štel, k°li)<(] je bilo teh in teh, ali pa da bi objavljal podobe o teh in teh itd, Drug z drugim so se složno veselili uspehov in koristi, ki so jih doprinesli za utrditev slovanske vzalemnostl.
Cerkev v Veliki Memilii
Vatikansko glavno glasilo »Osserva-tore Romano« objavila pod naslovom
Mariborski problemi
Kriče?a potreba Maribora: nov most
Nobenega dvoma ni, da je bila regulacija mariborskega Glavnega trga nujno potrebna. Spričo velikega javnega dela, ki je zvezano s to regulacijo, bi človek mislil, da se bo v bodoče ves mariborski promet med obema bregoma Drave odigraval za vso bodočnost samo na tej točki, to se pravi preko sedanjega državnega mostu. 2e sedaj smo priče, da se ves promet odvija le na skrčenem delu transverzale, ki jo pravzaprav tvorita Koroška cesta in Tattenbachova ulica. Ta razvoj pa ne more obroditi nič pametnega, ker so mu postavljene jasno začrtane meje. Ena teh meja je državni most sam, ki danes že s težavo požira množice pasantov, kolesarjev, motociklistov, osebnih in tovornih avtomobilov, poleg tega pa še ves mestni in privatni avtobusni promet. Tudi »pešpot« na državnem mostu je skoro preozka, tako da bi bilo treba misliti na razširjenje iste na ta način, da bi se vsaj v območju železne konstrukcije podajšali obe »platformi« s posebnimi nosilci na zunaj.
Vse to pa seveda ne more nadomestiti drugega mostu preko Drave. Maribor potrebuje drugi most, ki bo razbremenil državni most tako glede pešcev kakor tudi drugih vozil, tako da bi bil državni most po zgraditvi drugega mostu prvenstveno pridržan avtobusnemu prometu in prometu z vozili sploh.
O tem. kje naj bi stal novi most, so si Mariborčani — poklicani In nepoklicani — že dovolj belili glave. Veliko diskusijskega prahu le svoječasno dvignil pro-
7 dn
jekt, ki naj bi bil zvezal Melje s Pobrežjem, projekt, ki so ga zelo zagovarjali razni občinski očetje in drugi interesenti na Pobrežju. Tudi Meljčani so se zanimali iz razumljivih razlogov za ta projekt, in sicer z edino izjemo: brodnikom, ker bi mu nov most za vedno odnesel brod po Dravi.	i
Bilo kakor bilo: problem drugega mostu je tu in ga niti mestna občina, niti okoliške občine zlahka ne bodo spravile na dolgo klop. Da je most nujno potreben. je izven dvoma, vprašanje pa ostane odprto, kje naj bi se drugi most čez Dravo zgradil. Najprimernejše mesto bi bilo vsekakor na višini Kopališke ulice. Tu so terenske in višinske razmere obeh bregov najpovoljnejše, razun tega bi novi most direktno spojil Kopališko ulico in državno cesto proti Ljubljani. Preko tega mostu bi lahko speljali v slučaju zgra-1 ditve ves tranzitni avtomobilski promet med Nemčijo in Italijo, s čimer bi zelo razbremenili sedanji državni most. Pomisliti je treba, da je Maribor mesto, ki šteje z okoliškimi občinami že skoraj 50.000 ljudi. En samcat most preko Drave1 je popolnoma nezadosten. V Melju bi prišel tak Most v poštev šele tedaj, če bi Marijino ulico zvezali s pomočio posebnega viadukta izpod železniškega nasipa tako, da bi potem bilo Melje samo bolj pristopno za promet s centrom mesta. Tisti, ki so poklicani o tem razmišljati, naj ne pozabijo, da je potreba po drugem mostu v Mariboru postala kričeča.
Maribor ootrabufe otroško bolnišnico
Mesto Maribor šteje 34.000 prebivalcev. Z okoliškimi, še ne inkorporiranimi občinami šteje Maribor okrog 50.000 duš. Nobenega dvoma ni, da igra Maribor kljub demontiranju nekdanje oblastne samouprave še vedno prav veliko vlogo, saj je to severno-zapadno sreri!?če Slovenije uprav radi velike oddaljenosti Ljub ljane poklicano, prevzeti celo vrsto nalog zlasti na zdravstvenem področju. Ogromen del nekdanjega oblastnega teritorija gravitira brez dvoma proti Mariboru. Mariborska javna bolnišnica jedva premaguje bolniško frekvenco in zato je vse hvale vredno, da so spravili nove trakte tega zavoda pod streho. Sedaj bi se morala čimprej najti sredstva za dogo-tovitev započetega dela, kajti 20mllijon-sko posojilo, ki ga misli dobiti banska uprava dravske banovine pri Središnjem uredu za osiguranje radnika bi se izplačalo baje šele drugo leto. Tako je zamujeno zopet eno leto. Interesi vsega prebivalstva zahtevajo, da preskrbi banska uprava za končno izgraditev novih traktov mariborske javne bolnišnice potrebna sredstva pri Drž. hipotekarni banki ali kje drugje, saj bi pa tako nujno posojilo lahko vrnila dotičnemu državnemu zavo-
du v trenutku, ko bi ga prejela s strani SUZOR-a.
Glede tako prepotrebnega povečanja mariborske javne bolnišnice bi bilo Pripomniti zelo mnogo. Mi sicer ne vemo, v koliko in za koliko dobo let bo zadostovalo dosedanje povečanje, vemo pa, da s tem ni rešen problem, ki se postavlja z vso resnostjo: problem mariborske otroške bolnišnice v vseh njegovih oddel kih. Taka bolnišnica bi sprejemala deco ne le iz mesta, nego od blizu in daleč, in sicer v glavnih svojih oddelkih. Znano je, da mora deca danes ležati v bolnišnici v skupnih sobah z odraslimi. Naj bo vzgoja otroka doma in v šoli še tako dobra, v bolnišnici slišijo otroci obojega spola od strani odraslih marsikaj, česar ne bi smeli slišati’. Tako se često polagajo prve klice moralne izprijenosti, če hočemo, da bo mlada generacija obvarovana takih možnih uplivov, je nujno potrebno, da zgradimo otroško bolnišnico v obliki samostojnih traktov sedanje Javne bolnišnice v Mariboru. To bi bilo veliko delo v korist moralnega dviga tiste naše mladine, ki je vsled bolezni primorana k zdravljenju v javnih zdravstvenih zavodih.
Edan sma. drugi na »mu
Dvo no merile morale
v Boga in v resnico božjo, takšne prakse doumeti? Težko!
Nič drugega ni na Daljnjem Vzhodu
človek, ki zasleduje zunanjepolitične dogodke v Evropi in Aziji, a tudi drugod, zadene na polno dogodkov, nad katerimi si beli in beli glavo, a jih ne more razumeti, če se zamislimo samo nad Španijo, ali na drugi 6trani nad Kitajsko, že stopa ta nerazumljivost pred nas: odkod ta čudna logika, da sme eden vse, drugi pa nič. Recimo v Španiji: upornikom proti zakoniti, tedaj od Boga samega postavljeni vladi, ker izvolilo jo je ljudstvo, smejo I prvi I drugi pomagati z orožjem In vojnim materialom in »prostovoljci« odkrito, pred očmi vse Evrope — in vse je v redu. Nihče ne protestira. Ako pa bi kdo pomagal, četudi samo moralno, zakoniti vladi, ki je pred nasilstvi i prvih i drugih tako rekoč v obrambi, boreč se za najosnovnejše človečanske pravice, katere reakcija in nasilje i prvih i drugih ogroža, tedaj se razburjajo i prvi 1 drugi, kakor da jim gre za kožo. Tako torej: enemu je dovoljeno vse, drugemu pa figo! Ali more tedaj človek, ki še vsaj nekoliko veruje
Japonski kapitalizem napravi z najbru-talnejšim korakom roparski pohod nad mirno kmetsko prebivalstvo. Brez vojne napovedi celo! In kaj se zgodi? Japonska nesramnost prepoveduje državam, ki podpirajo napadeno in branečo se Kitaj- j sko z orožjem in vojnim materialom, da bi Kitajsko še nadalje podpirale. Grozi r. represalijami. S kakšno pravico?
Skozi vso zgodovino je povsod, na vseh koncih in krajih zmagovalo nasilje. Bodisi nad posameznikom ali nad narodi. Toda pest, težek udarec, gorje pre-, maganim! Pravica? Iskali so jo je slabiči in jo iščejo še danes. Moč, nasilje, nesramnost — to so činitelji, ki krojijo njim, ki jih posedujejo, lepo življenje; siromakom pa ustvarjajo težke dni. Ker je nesramnost najglasnejše sredstvo nekulturnosti in dejanske surovosti, vidimo, kdo zmaguje i v Evropi i v Aziji.
»Verski položaj v Nemčiji« daljši članek, v katerem so zbrani poleg drugega tudi mnogi dokumenti nadškofa Konrada Grbberja iz Freiburga, s katerimi dokazuje nadškof, kako se v Nemčiji postopa s katoliško cerkvijo, članek navaja med drugim:
»V Nemčiji je versko katoliško izživ-lanje zelo onemogočeno. Vsepovsod se razširjajo letaki in najrazličnejši material kot propaganda proti katoliški veri. Samo v diocezl Freiburg je v letu 1937 izstopilo iz katoliške vere 3317 oseb. O verski svobodi sploh govora ni. Zapirajo se cerkve, posameznim osebam se pre-
poveduje obisk cerkve itd. Kljub konkordatu med papeško stolico in državo so bila razpuščena katoliška društva, zlasti mladinska. Cerkvam so bile odtegnjene vse podpore s strani oblasti in občin. Mnogi duhovnik) so bili zaradi svojih pridig v cerkvah aretirani. Prepovedan je malone ves katoliški tisk. V deželi Baden je čez noč neznanokam izginilo 21 katoliških duhovnikov. V frei-burški diocezi je bilo 32 profesorjem za-' ranjeno poučevanje verouka. Prepovedana so vsa katoliška karitativna ’ društva, prav tako pa je zabranjcno poučevanje iz katekizma itd. . . .«
svetovne politike in dogodkov
□ Iz kitajskega posojila v Angliji v
znesku 20 milijonov funtov ne bo nič. Anglija ej to posojilo odklonila, ker si no-č enakopati sovraštva Japonske.
□ Japonska je uradno razglasila, da mednarodne svetovne razstave in svetovne olimpijade 1. 1940 v Tokiju ne bo, ker do takrat predvidoma še ne bo konca vojne s Kitajci.
□ Francoski ministrski predsednik Da-ladier je imel te dni na nekem banketu govor, v katerem je opozoril na nevarnost, ki je letos pretila evropskemu miru. Prvič je Daladier priznal, da je poleg Francije in Anglije prispevala k miru tudi Nemčija.
□ Na teruelskem bojišču je pričela nova ofenziva, ki jo vodi general Varela z velikim uspehom. Valeneijo že izpraz-njujejo.
□ General Franco je napovedal za drugo obletnico državljanske vojne dne 18. t. m. manifest na ves španski narod.
P Venezuela se je nasitila članstva v Društvu narodov in je izstopila iz tega društva.
□ Turčija bo izselila Iz romunske Do-brudže 12.000 svojih rojakov, ki se nameravajo naseliti v Anatoliji in v evropskem delu Turčije,
□ Amerlškj predsednik Roosevelt bo baje v tretjič kandidiral za predsednika USA. Prihodnje dni bo Roosevelt v Kaliforniji baje podal važno izjavo o svoji zunanji politiki.
□ Francosko-nemška trgovinska pogajanja so bila te dni v znaku nekake atmosfere zbližanja uspešno zaključena. Francoski trgovinski minister je ob tej priliki preredil slavnostno kosilo, ki so se ga udeležili člani obeh delegacij in razne visoke osebnosti,
□ V znaku novega zbliževanja med Anglijo in Nemčijo je povabi! angleški ministrski predsednik Chamberlain novega nemškega veleposlanika Dirksena na kosilo.
□ Zasedba otočja Paracelsus je postala kamen spodtike med Francijo in Japonsko. Japonci odrekajo Franciji pravico zasedbe z motivacijo, da je ta otok. nesporno kitajski.
□ švicarski novinarji so na občnem zboru svojega združenja sklenili izstop iz Mednarodne novinarske organizacije.
B Med južnoameriškima republikama rija in Paragvaj je bila te dni podpisana mirovna pogodba glede pustinje Gran Chaco, ki je znana po obilnih ležiščih petroleja.
□ Obvezno civilno poroko je nemška vlada uvedla s posebnim zakonom tudi za aystrijsko ozemlje. Stari zakonski predpisi, po katerih je katoliški zakon neločljiv tudi po formalni ločitvi zakoncev, so odpravljeni.
□ Sovjetska Rusija letos ne bo prirejala vojaških manevrov, ker se ji vsled notranjepolitične napetosti ne zdi primerno, koncentrirati velike edinice.
□ V Nemčiji letos tudi ne bo manevrov, kar pa utemeljujejo s tem, da nočejo z vojaštvom poškodovati njih, travnikov itd. Kot nadomestilo bodo sledile manjše vaje in velike parade v NUrnber-gu o priliki kongresa nacistične stranke.
S Pogajanja za prijateljsko pogodbo Sirijo in Turčijo se pravkar vrle na pobudo Franclje v Ankari.
□ šef generalnega štaba italijanske fašistične milice, general Russo, se pravkar mudi v Berlinu. General Russo je vrnil obisk šefa štaba nemške SA, Lutze-ja.
□ Trgovinska plovba je v palestinskih lukah nemogoča, ker so te luke zasedle vsled novih nemirov angleške vojne ladje, ki tam sedaj Izkrcavajo vojaštvo.
□ Palestina je postala pravcati peklenski kotel. Nemiri, poboji, borbe med Arabci in policijo so na dnevnem redu. Anglija hoče s silo vzpostaviti mir in red, zato pošilja v Palestino nova ojačenja mandatski eksekutivi.
□ Manjšinsko vprašanje na češkoslovaškem namerava rešiti praška vlada po obvestilih iz Londona na ta način, da bo v kratkem predložila manjšinski statut narodnemu predstavništvu, in sicer brez ozira na pogajanja s predstavniki narodnih manjšin.
□ Angleški kralj Jurij VI. je pred par dnevi zbolel za influenco. Nekaj dni je moral ostati v postelji. Njegovo stanje se hitro izboljšuje.
□ Za takojšnje sklicanje mednarodne konference za rešitev židovskega vprašanja se je zavzel kongres menamdnih 11 za Društvo narodov v Kopenhagenu.
□ Del italijanske mornarice bo te dni posetil Bejrut. V političnih krogih v Antiohiji pripisujejo temu obisku veliko važnost.
Po toči v gorici
Splošno obvezno zavarovan/e je stara zahteva! — Po vsaltl loči ikropi takoj proti peronospori, ki se v ran/eno fisije In mladje z zarodkom vred najrajši zajedal In pozneje večkrat ko navadno! Tudi žveplan je ne zamudi! Vse „n»rlvo“ odreži!
I. Toča konec maja — sredi junija:
1. Ako toča trsje samo malo ošvrkne, si narava sama pomaga.
2. Ako toča mladje in kabrnke pošteno oklesti, da ostanejo le kratki štrclji, je treba ostanke poganjkov obrezati na eno ali dve očesi. Podrastek ali podrašcina v ugodnem ietu dozori in da rodni les za drugo leto.
II. Toča konec junija — sredi julija:
1.	Po rahli toči si narava navadno sama pomaga.
2. Jačja toča oklesti najbolj nežne vršičke, pokvari listje in kabrnke. Odklešče-ne ali samo nalomljene mladice prireži! Podrastek pri vrhu služi za podaljšek. Nasledek: mnogo zalistnikov ali panog s kabrnki, odnosno grozdiči (martinščaki). Vršiče panog priščipavaj! Zelenih grozdi-čev z zalistnikov ne devaj v branje!
3. Huda toča oklesti najbolj vrhove. Prevesni vršiči' kolikor toliko obvarujejo dolnje dele trsja. Zato trsja v splošnem pred drugo polovico avgusta dokončno ne vršičkajmo! Upoštevaj, kar smo prej povedali!
4. Prav huda toča zbije in oguli vse trsno zelenje, pa tudi starejši les. Preudarno upoštevaj, kar smo že rekli! Trsje poganja iznova. Poganjki iz starega lesa so lahko dobrodošli za nadomestek, odnosno za pomladitev trsja, a so malokdaj rodni. Podraščino po potrebi in smotrno razredčavaj! Kvečjemu kakih pet poganjkov pusti! To je nekakšno trebljenje, plc-fev ali mandanje bolnega trsja, ki si skuša na vse načine samo pomagati. Novo mladje še morda dozori. Konec oktobra
—	začetek novembra je visoko ogrinjanje trsja koristno. Trsje je močno oslabljeno. Drugo leto malo da. Treba mu ie pomagati z gnojili.
III. Po jako pozni toči, konec julija — začetek avgusta, je najbolj nrizadeto morda že na pol zrelo grozdje. Podrastetc ne dozori več. Močno obtolčeno Iti Pokvarjeno grozdje poberemo in ga porabimo, kakor vemo in_ znamo, manj pokvarjeno grozdje pa še pustimo na trsju, da še kaj pozori.
Rez ali rezatev po hudi toči:
Vselej ne moremo vnaprej pravilno pre soditi vseh nasledkov »hude ure« na trsju, kakor tudi ne, kako bi najbolj pravilno obavili prihodnjo rezatev. V mnogih primerih kaže, da počakamo z rezjo, dokler trsje ne požene. Potem pa se lahko ravna-
mo po navodilih, ki smo jih priobčili leta 1929. in 1930. v »Naših goricah« za ustrezno trsno rezatev po tisti hudi zimi, ki je ponekod, koder se jih niso držali, močno okrnila rodovitost pozeblega trsja. Torej: reži pozno in ne na preveč! Poročaj o svojih uspehih in neusnehih! Pa o boljših načinih popravljanja škode po hudih uimah, da bomo imeli vsi kaj od tega! Da se drug od drugega čim več naučimo.
Ali vse to je samo nekaka prva pomoč v nezgodi. Huda toča je velika nesreča seveda za vse panoge kmetijstva. Posebno za kmeta samega. Pa tudi za druge ljudi, ki živimo od poštenega dela svojih rok in svoje glave. Prave odpomoči ni od nikoder. Na splošno obvezno zavarovanje vseh kmetijskih pridelkov — tudi proti drugim uimam — smo že večkrat opozarjali. Z zasebnimi zavarovalnicami nam ni’ nič pomagano. Naj navedemo, kar je pisec teh vrstic sprejel že v svojo knjigo »Vinarstvo« iz leta 1925. pri obravnavi tega vprašanja na strani 124! Ker je ta knjiga pošla, utegne navedek iz nje zanimati tiste, ki »Vinarstva« nimajo, in sicer:
»Zavarovalnina ali premija za zavarovanje vinogradov proti poškodbam po toči je izredno visoka. Koder klesti toča pogostoma, pa zavarovalnice sploh neče-jo zavarovati vinogradov, dasi bi bilo tod najbolj potrebno. Dokler nimamo prepotrebne splošne državne zavarovalnice, urejene seveda po načelih in načinu zasebnih zavarovalnic s ceno in prožno upravo, kaže, da se vinar sam zavaruje, to je, da primeren odstotek skupička povprečne letine redno nalaga kot sklad za zavarovanje proti toči, kar ni nič drugega ko modro varčenje, hranilna vloga, ki oškodovancu pomaga v nesreči.
Ponekod so se podnebne razmere radi škodljivega uničevanja gozdov tako poslabšale, da je zdaj toča ondod reden gost. Kmetovalci bi morali posvečati vprav gozdarstvu več razumevanja in ljubezni.
Streljanje proti toči se ni obneslo. Sploh so se izjalovili vsi dosedanji poizkusi, da bi se toča preprečila. Dobra organizacija zavarovanja proti poškodbam po toči na najširši podlagi je nujna potreba.«
Andrej Žmavc.
Nova uredba o gostinski obrti
Razvrstitev obratov in določitev obveznih cen
V	»Službenih novinah« je izšla uredba o razporeditvi gostinskih obratov in o določitvi najvišjih cen v teh obratih. Potreba po ureditvi tega vprašanja se je poudarjala vsako leto bolj in bolj. Domači in tuji gostje so bili pogostokrat zapeljani po brezvestni propagandi nekaterih lastnikov gostinskih obratov, ki so oglaševali svoje °prat? kot prvorazredne, dočim v resnici ti obrati niso imeli niti najpotrebnejšega udobja. Po drugi strani pa se Je pogostokrat dogajalo, da so se nekateri gostinski ohrati držali objavljenih cen le v začetku sezone, v sredi najštevilnejšega obiska turistov pa so dvignili cene daleč nad tiste, ki so jih najavili v svojih prospektih.
Imenovana uredba deli hotele v štiri pen-siotie pa v tri razrede. Za vsak razred je predpisano najmanjše udobje za poedini obrat, upoštevajoč pri tem naš posebne razmere. Klasifikacija se bo uradno izpeljala tako, da bodo smeli lastniki obratov označiti v prospektih in ostalem propagandnem materialu samo oni razred, v katerega je uradna komisija obrat uvrstila. V turističnih krajih morjo vsi lastniki hotelov, pensionov, re-stavacij, kavarn, prenočišč in gostiln najkasneje do konca januarja vsakega leta poslati v odobritev nadrejenim oblastem osnut-
ke svojih cenikov za prenočišča, jed in Pijačo. Oblasti bodo po svoji dolžnosti cenike pregledale in jih odobrile, če bodo uvidele, da so predloženi ceniki v redu. V nasprotnem primeru pa bodo oblasti zahtevale spremembe cenika in šele nato cenik potrdile. Pri potrditvah cenikov bodo nadrejene oblasti upoštevale poleg drugega predvsem razred, v katerega je bil uvrščen dotični obrat. Cenike, odobrene od oblasti, bodo morali lastniki obratov izobesiti na vidnem mestu v vsakem gostinskem podjetju. Lastniki gostinskih obratov se bodo morali točno držati maksimiranih cenikov. V cene. odrejene na pension, je treba vračunati tudi vsa takse in stroške za kurjavo, v kolikor to dejansko obstoji. Posebej se sme računati samo naknadno plačilo za posamezno osebje v smislu uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih (anpitnina). Da se bo uredba dejansko izvajala, bo oblast poskrbela za strogo ndzorstvo. Za lastnike obratov, ki bi se ne držali zakonskih predpisov te uredbe, so predvidene sankcije v denarnih kaznih do 10.000 din. Nedvomno je, da bo uveljavitev te uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in o maksimiranju cen znatno priopmogla k ureditvi naših turističnih razmer.
Vaina navodila za trgovino
in izvoz sadia
Najnovejša uredba z zakonsko močjo o nadzorstvu s sadjem in sadnimi izdelki, ki so namenjeni za izvoz, ima namen izboljšati pogoje za prodajo sadja in še ta, da našemu sadju v zamejstvu zagotovi čim boljše cene, kar je ne samo v korist naših sadjarskih krajev, temveč tudi v korist naše trgovine. Potrebno je, da dobi naše sadje v zamejstvu dober glas in ta dober glas tudi obdrži, To je naš splošni interes, ki se često zanemarja, ker se gleda samo na poedine in trenutne koristi. Potrebo po uveljavitvi te uredbe je povzročila tudi okolnost, da se je dosedanji način nadzorstva nad izvozom pokazal kot nezadostno učinkovit, pa se je čestokrat izvažalo sadje v takem stanju, da tujim kupcem ni moglo vliti zaupanja v ta naš izvozni predmet in sploh v našo izvozno trgovino. To velia samo za. sadje v svežem
stanju ter za mezgo in posušene slive. Nova uredba točno predpisuje, v kakšnem stanju se smejo izvažati suhe slive. Ne samo da vsebuje uredba predpise o kakovost; sadja, namenjen za izvoz, temveč ima tudi predpise o zavijanju. Važna novost te uredbe je v tem, da bo moralo vsako podjetje, ki hoče izvažati sadje in sadne izdelke, imeti svojo zaščitno znamko, ki bo obstojala iz začetnih črk tvrdke ali iz simboličnih besed, dalje iz neke slike in to znamko bodo morali izvozniki lepiti na zavitke (zaboje, sode ali vreče), v katerih bodo izvažali sadje ali sadne pridelke. Poleg te svoje znamke bodo morali izvozniki na vsak zavitek pristaviti tudi označko kakovostne stopnje sadja ali mezge, ki se nahaia v zavitku. Označba podjetja in kakovostne stopnje se morajo 'eniti na zavitek takoj, čim pridejo sadje ali sadni pri-
delki v promet. Na ta način se bo dalo povsod ugotoviti, kdo je dal v promet sadje ali sadne izdelke. Že ta uredba bo onemogočila mnoge nepravilnosti. Pa ne samo to. aT novi način izvozne trgbvine ,rbo povzročil Pri nas tekmo za boljšo kakovost ter s tem onemogočil nesolidno trgovino s sadjem. Nadzorstvo nad izvozom sadja bodo kakor do sedaj izvajali posebni nadzorniki, ki so za svoje delo odgovorni tudi materialno. Nadzornike bodo imenovali bani vsak na svojem področju. Delo teh terenskih organov bo stalno pod nadzorstvom posebnih revizorjev, ki so organi ministra za trgovino in industrijo, četudi izdajo nadzorniki potrdilo o kakovosti za vsako pošiljko sadja ali sadnih izdelkov za inozemstvo, pa uredba izrecno predpisuje, da ta potrdila še ne odrešujejo izvoznika odgovornosti, če se naknadno ugotovi, da pošiljka ne ustreza predpisom uredbe. Za prekrške proti tej uredbi kakor tudi za prekrške proti predpišem, izdanih na osnovi te uredbe, se bodo krivci kaznovali po odredbah zakona o nadzorstvu podljedelskih proizvodov, namenjenih izvozu. Po tretji kazni bo izvoznik izgubil pravico na tekoče in na naslednje leto do iz-, važanja.
Pred sadno letino
Uredite vse potrebno za izvoz in za cene
Ni več dolgo, ko bo postalo zelo aktualno vprašanje izvoza sadja in drugih polj skih pridelkov v kolikor prihajajo v poštev za izvoz. Naši sadjarji, naši kmetje, naši mali ljudje čakajo sedaj, da jim zemlja povrne in nagradi njih trud. Zato je še posebno važno, da se letos v nobenem pogledu ničesar ne zamudi in prezre. Poklicani naj pravočasno uredijo vse potrebno za izvoz. Posebno važno pa je tudi, da se vprašanja cen ne prepusti kar tja v -en dan komurkoli. Našega pridnega sadjarja in kmeta je treba pred vs-.ko zlorabo in špekulacijo zadostno zaščititi, da ne bo ogoljufan za sadove svojega trdega dela. Naj se ne čaka, da spet ne bo prepozno kot se to redno leto za letom dogaja. Naj se med ljudstvom ne vzbuja upravičene nejevolje. Ljudstvu je treba iti na roko. Ponekod letina dobro kaže. Sezona je pred durmi. Pripravite vse, da bo gladko teklo.
izvoz naših vin v Nemčijo
Prihajajo nam vpraašnja,. kako bo z izvozom naših vin v Nemčijo. O stvari smo poročali v številka 16. in 19. »Edinosti« od 28. maja, odnosno od 18. junija t. L kar smo pač takrat vedeli, in bomo zopet poročali, ko kaj novega, bolj določenega zvemo o tem. S činitelji, ki so pri tem 'zelo odločilni in naši stvari naklonjeni, smo slej ko prej v stalni zvezi. — A. 2.
Prevažanje čebel na ajdovo pašo
Zadnji »Službeni list« objavlja, banovo uredbo o prevažanju čebe lna ajdovo pašo v okraje Dolnja Lendava, Ljutomer. Maribor d. br., Murska.Sobota, Škofja Loka in Ptuj. V navedenih okrajih se smejo postavljati čebele na pašo samo v naprej odrejenili in določenih stojiščih, na posamezna 'stojišča pa samo določeno število panjev. Na ta stojišča smejo postavljati svoje čebele panje le oni čebelarji, ki se jirn^ prizna pravica po omenjeni uredbi v SL. Vsakdo, ki namerava peljati svoje čebele na ajdovo pašo, mora prej prijaviti svoje stojišče pristojnemu okrajnemu načelstvu.
S E 1 M I
17. julija: v Radečah-pri Zid. mostu, Zden-ski vasi, Muti, Podčetrtku v Verečah, Ščavnici.
18. julija: v Velenju, Zabukovju nad Sevnico.
19. julija: v Ormožu, Ptuju. Mariji Gradcu, Laškem, Dol. Lendavi.
20. julija: v Ljubljani, Celju, Ptuju, Trbovljah, Loki liri Žusmu, Vitanju.
21. julija: \ Šmihelu-Stopičah, Velikih Laščah, Štrigovi, Turnišču.
32. julija: v Sodražici. Mariboru, Slivnici.
23. julija: v Brežicah, Celju. Trbovljah, Blanci.
Vrednost denarja
Za mesec julij veljajo naslednji uradni tečaji: 1 napoleondor 298.50 din, 1 zlata turška lira 339.50 din. 1 angleški funt 238 din,
1 ameriški dolar 43.30 din, 1 nemška marka 15 din, 1 poljski zlot 8.20 din, 1 belga 7.40 din, 1 madžarska penga 8.60 din. 1 brazilski milrajs 2.60 din, 1 urugvajski pezos 15 din,
1 palestinski funt 237 din, 1 turška papirnata lira 34.50 din. 1 albanski frank 14.10 din, 1 francoski frank 1.33 din, 1 švicarski frank 10 din, 1 italijanska lira 2.27 din, 1 holandski goldinar 24 din, 100 bolgarskih levov 44.50 din, 100 romunskih lejev 32.40 din-1 danska krona 9.96 din, 1 Švedska krona
11.10	din, 1 danska krona 9.60 din, 1 švedska krona 11.10 din. 100 španskih pezet 250 din. 100 grških drahem 39 din, 100 češkoslovaških kron 151 din, 100 finskih inark 95 din. 100 let)lsk!h latov 8)0 din, 100 perzijskih, rijalov 100 din.	J
RADIO LJUBLJANA
Nedelja, 17. julija. 8 Vesele^ pesmice. 9 Napovedi px>ročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 9.45 Verski govor. 10 Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. 11.30 Otroška ura- Gašperček ;gra. 12 Za dober tek (plošče). 13 Napovedi. 13.20 Pevski jazz-kvartet. 17 Kmet. ura: Kapunje-nje petelinov (ravn. ing. Absec Matija). 17.30 Koncert lahke glasbe. 19 Napovedi, poročila.
19.30 Nac. ura. 19.50 Citraški trio »Vesna«.
20.30 Violinski koncert. 21.20 Sinfonične slike (plošče)., 22 Napovedi, poročila. 22.15 Slovenske narodne.
Ponedeljek, 18. junija. 12 Veseli češki godci in pevci (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Edvard Kovač igra ha harmoniko. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura.
19.50 Zanimivosti. 20 Verdi- Aida (plošče).
20.10 Slikar Jožef Petkovšek (g. dr. Rajko Ložar). 20.30 Koncert plesne glasbe. 22 Napovedi, poročila. 22.15 »La Mascotte«, opereta.
Torek, 19. julija. 12 Vesele in okrogle (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Pevski koncert g. Marjana Rusa. 14 Napovedi. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Deset minut zabave. 20 Edw. German: Neli Gwyn. 20.10 Tintorettov sv. Miklavž (g. J. Gregorič). 20.30 Slovenski vokalni kvintet.
21.15 Šornov Šramel. 22 Napovedi, poročila.
22.15 Mandolinistični kvartet.
Sreda, 20. julija. 12 Vsakemu nekaj (plošče). 12.45 Poročila, 13 Napovedi. 13.20 Kvartet Stritar poje narodne pesmi. '14 Napovedi. 18 Poskočnice (plošče). 18.40 O pomenu časnikarstva (g. prof. France Vodnik). 19 Napovedi. poročila. 19.30 Nac. ura. 19:50 Nekaj Dvorakovih orkestralnih skladb (plošče). 20.20 Klavirska ura — Josip Prohazka. 21 Praški učiteljski zbor (plošče). 21.20 Cimermanov kvartet. 22 Napovedi, potočila. 22.15 Prenos, lahke glasbe,
Četrtek, 21. julija. 12 Operetni napevi (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Po domače (plošče). 14 Napovedi. 19.30 Nac. ura. 19.50 Deset minut zabave. 20 Paganini.
20.10 Značaj in telesna konstitucija (g. prof. Emil Hrovat). 20.30 Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Koncert lahke glasbe r— igra oddelek -godbe »Sloga«.	.	.
Petek, 22. julija. 12 Iz naših krajev (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Vesele pesmi poje ga. Valči Smerkolj. 14 Napovedi. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura.
19.50 Zanimivosti. 20 Strauss-Griinfeld: Večer na Dunaju. 20.10 Žena v kiparstvu (ga. Mara Kraljeva). 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Angleške plošče.
Sobota, 23. julija. 12 Plošča za ploščo. 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Plošča za ploščo. 14 Napovedi. 18 Prenos promenadnega koncerta. 18.40 Kaj je in kaj hoče soc. skrbstvo (gdč. Zlata Pirnatova). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Pisan večer. 22 Napovedi, poročila 22.15 Pevski koncert (g. Drago Žagar). 23 Poročilo o pripravah za XX. kongres kat. esperantistov.
Izkoriščanje našega sezonskega delavstva
V	našem listu smo svojčas že poročali, kako se godi slovenskim fantom in dekletom, ki odhajajo na sezonsko delo bodisi' v tujino ali pa v nekatere p krajine naše države. Že takrat smo opozorili, naj zato poklicani poskrbijo, da se z našimi ljudmi ne bo postopalo kot z živino ter naj sc jih zaščiti kar se največ da. če morajo na tak način s trebuhi m za kru’* ■ m, naj pri tem grenkem poslu 'obijo vsaj dovolj moralne in socialne zaslombe.
Iz posameznih krajev še ,redno prihajajo pisma s pritožbami in poročili, kako se tej naši raji doma in na tujem godi. žalostna so ta poročila. Iz vseh odseva tožba nad ravnanjem in razmerami. Nij se vendar nekdo za te ljudi zavzame! Saj to vendar zaslužijo in tudi naša dolžnost je, da jim pomagamo.
Naše tržišiein cene
Živina. Povprečno se cene gibljejo naslednje: debeli voli od 4.50—5.25 din, plemenski 4.50—5.75, klavne krave 4—5, plemenske 3.50—4.50, klobasarice 2.50—3.50, molzne krave 4—5.50, mlada živina 4.50 do 6 in teleta od 5—6.50 din.
Svinje. Povprečne cene na posameznih trgih in sejmih: debele svinje po 8—10 din, pršutarji 8—9 din. plemenske svinje 6.50 do 8 din, mladi pujski 5—6 tednov stari 90 do 120 din, 7—0 tednov stari 130—160, 3 do 4 mesece stari 175—280, 5—7 mesecev stari 400—450 din, 8—10 mesecev stari 450—500 in leto stari 700—800 din.
Kože. Goveje surove do 12 din, telečje 10 do 12 in svinjske po 8 din za kg.
Odrežite In priložite vprašanju
Svetovalec
odgovarja samo no *pratanla. Ul llm le nrtlotan ’» prtrezek
,.E D f M O S T" 16. lullja 192V
Popili ..Edinosti'*_______________________
Razstava ..Maribor 19181938”
Proslava 20-letnice Jugoslavije v Mariboru bo pokazala v dnevih od 6. do 15. avgusta bilanco prosvetnega, kulturnega in socialnega razvoja Maribora in njegovega zaledja v jugoslovanski dobi.
Na razstavi sodelujejo vse mariborske prosvetne, kulturne in socialne organizacije, ki Podajo v lastnem delokrogu svoje delo in svoj razvoj; obenem s temi organizacijami Prireja razstavo tudi mesto Maribor.
Zgodovinsko društvo, Študijska knjižnica, Pedagoška centrala. Šolske sestre. Lavantinski škofijski ordinariat in Umetniški klub organizirajo kulturno razstavo, ki prikaže prevrat, literarno, pedagoško, šolsko in umetniško delo ter varstvo spomenikov.
Prosvetna zveza, Sokol, Vzajemnost in Zveza kulturnih društev organizirajo razstavo prosvetnega dela in življenja Maribora s Podravjem in Pomurjem. Prosvetno razstavo bodo izpopolnile specielne mariborske organizacije Ljudska univerza, Francoski krožek, Narodna strokovna zveza in Slov. trgovsko društvo.
Posebni del razstave 'bo zavzemalo social-
Hrastnik
Klatj	1'i.HlsiM IJ
U mA th>F »s# k It'Vi »ti* s hfri.KI.Je •*Kiax s fr..sr.k, ■ n tft< it 4 U r*i? iekhs rvHv An iji ffirjtii f n. i n ,m v j« li uj >«.!tr alm tiri. ifi »'nit fr r W!» ,rm i’iw FtfSi n-§ (i^i*	m	r.smi	ks.>L!	Llf krili.
w !» *rirlk .■ji*)'!* llrvH, h V «w* d&Uf m iC r.cud ar le r« t 4,1«. * .'H »	#rf\rH	In	fiViif fr.
!u«.u Vtit u*.*r	u	iii «*
»r« HUte	w	k 'rr.n
'L tt 71» k r* JnfsC. »J «.! tf k Wt". ti* ‘»»i ftMtjl 'hfcm hib? 111 ta 9* Pl 'i* ■irt.r’ fc> Mr, Sr MM db Uir 1» m m »i mr*	d*' l'm a itfl h
w VM.ll W iii»it t fcalfe • r.»f d MLdt m » r*ht k Ik In sTJ m ra /» liiwifc m. n. .Mii fjt«< *. rn.ul*, i tR'lr. fc inUuui' Sli« &l	rHtaatfeffitl
Rogaška Slatina
Ljubljanska opera vprizori v gledališki dvorani banov, zdravilišča v soboto, 16. julija t. 1. ob 20.30 uri opero »Manon«, v nedeljo. 17. julija ob istem času pa opero »Lu-cia di Lammermoor«. Prebivalce iz ožje in širše slatinske okolice, ki jim je Ljubljana daleč, opozarjamo na obe prireditve. Zveze so ugodne!
Srečolov priredi v nedeljo, 17. t. m. naše agilno Kolo jugoslovanskih sester. Šotor z lepimi dobitki namestijo poleg godbenega paviljona. Vršil se bo ves dan in ob vsakem vremenu. Segajte pridno po srečkah! Dohodki društva so namenjeni siromašnim in podpore potrebnim.
Proslava 15-letnice Rdečega križa v Rog. Slatini se bo vršila v nedeljo, 31. juilja t. 1. Prihodnjič bomo o R. k. spregovorili nekoliko več. Za danes vabimo posebno kmete in delavce, da vstopijo v to potrebno humanitarno društvo, da bo proslava 15-letnice čim veli-častnejša!
Vojnik
Ne z orožjem, z dobrim zgledom in dobrim naukom bomo ozdravili bolne razmere! Ob
»riliki kmetsko-mladinske prireditve v Vojniku, o čemer smo že poročali, je imela Fanika Skrlovnik naslednji govor, ki v vsej svoji enostavnosti in preprostosti kaže, kako 7-dravo in pošteno misli naša kmetska mladina:
»Kmetsko delo redi ves svet. Pa vprašamo, kako se to naše trdo in težko delo spoštuje? So nekateri, ki ga celo zaničujejo. Z druge plati pa se nain vendarle dobrikajo, dapotein lažje na račun kmetskih žuljev živijo. Te krvave resnice se tnora zavedati kmetska mladina in stresti s svojih ramen vse pijavke. .Da ne bomo samo delali in garali, ampak da bomo za svoje delo prejeli tudi pošteno in Pravično plačilo. Kmetje In kmetice nočemo živeti na račun drugih, hočemo pa, da tudi drugi ne živlio na naš račun. Kruh naj se med narod pravično razdeli, da bomo vsi siti. Ko bi na svetu vladala poštenost in pa pravica, bi se nikomur ne bilo bati prelivanja krvi. Kmetski ljudje z žalostjo gledamo in poslušamo, kaj se vse po svetu godi. Vsega tega bi ne bilo, če bi na svetu vladala pravica za vsakogar in poštenje. Ljudje bi morali biti res ljudje, drug drugemu pomagati in složno ramo ob rami prenašati vse težave in nadloge, pa tudi složno uživati vse sladkosti.
V	ljubezni do naroda in države se poprimimo kulturnega in prosvetnega dela na deželi.
v	liubez.nl in slogi se biimo na vsak korak, da bo v vsem narodu zavladala pravica, poštenost in složnost. Ne z orožiem, ampak z dobrimi vzgledi in dobrimi nauki poidimo vsi na delo, ki nai obrodi bogat In od Boga blagoslovljen sad. Žultave so in zgarane roke kmetskih fantov Iii deklet, toda poštene so ln čiste. In mnogo, mnogo volje in upanja Je v nas. da gremo s svojim delom nasproti boljšim in svetlejšim časom.«
Soek* pri Motniku
Cim več znaš- tem več veljaš! Naša prostovoljna gasilska četa je zelo agilna tudi na Prosvetnem polju. Njen kultunti odsek vsestransko skrbi za izobrazbo in napredek svojega članstva. V to svrho si je pričel odsek nabavljati tudi poučne in pa zanimive knjige. Prijatelji dobrega čtiva- sezite po njih-širite svoje obzorie ter se izobražujte.
no skrbstvo, katerega prikažejo Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Društvo za zdravsteno zaščito dece in mladine ter Jadranska straža. Prehodni položaj med prosvetno in socialno razstavo pa bo zavzemala razstava mariborskih gasilcev.
Na jubilejni razstavi »Maribor 1918—1938« bo prvič razstavila pri nas državna železnica, ki bo z razvojno sliko mariborskih delavnic državnih železnic združila tudi sliko prosvetnega in kulturnega življenja mariborskih železničarjev v času po svetovni vojni.
Mesto Maribor pa bo nazorno predočilo urbanistični razvoj zelene metropole na Dra-
vi	in tako povezalo kot pokrajinsko gospodarsko, kulturno in prosvetno središče pokrajine vse gornje razstave v eno organsko zaključeno enoto.
Jubilejna razstava »Maribor 1918—1938« bo podala vse aktivne in pozitivne strani dvajsetletnega razvoja Podravja in Pomurja; podala pa bo tudi pasivne in senčne strani obmejnega našega življenja v zadnjih letih, kar je za nas enako važno, da vemo in za-moremo v zavesti naših slabosti usmeriti razvoj za bodočnost.
Murska tofoota
29. junija t. 1. se je vršila na prostem pri Sokolskem domu lepo uspela veselica Ciril-Metodove podružnice v Murski Soboti,, katere dobiček je namenjen narodno-obramb-nim potrebam.
Na veliki tomboli Tujskoprometnega in olepševalnega društva, katere se je udeležila velika množica ljudi, sta dobila prvi dve tomboli, štirisedežni luksuzni avto in kompletno spalnico Avgust Pal hlapec v Murski Soboti ter Rottner Ivan, zasebni uradnik iz Maribora.
V soboto, 9. t. m. je priredilo murskosoboč-ko Sokolsko društvo v veliki dvorani Sokolskega doma pozdravni večer svojim bratom, ki so se udeležili X. vsesokolskega zleta. Na tem večeru se je mnogo pokramljalo o lepih vtisih in doživljajih v zlati Pragi.
Nesreča. Predpoldne, v torek, 12. t. m. se je dogodila na Tišinski cesti v bližini vojaškega vežbališča huda nesreča. Nek avto iz savske banovine, ki je vozil v smeri proti mostecu, je do smrti povozil 9-letno štiftar Angelico, hčerko up. finančnega uradnika, v trenutku, ko je dekletce skočilo z voza iti hotelo prečkati cesto. Dogodek je vzbudil mnogo sočutja.
Dobrna pri Ceiiu
V našem zdravilišču vlada že nekaj časa precejšnja živahnost. Doslej je prišlo še precej gostov, ki se pri nas izredno dobro počutijo. Tega obiska smo veseli tudi mi okoliški kmetje, ker natn tujski promet še vrže kak dinarček, ki ga sicer tako težko zaslužimo. Zelo mnogo bi naše zdravilišče pridobilo in z njim posredno tudi vsa okolica, če bi se že enkrat zgradila že tako dolgo časa obetana cesitna zveza Dobrna—Socka—Frankolovo. Po	cestnem	kongresu v
Ljubljani se tudi pri nas precej govori o spe-ljavi državne ceste v odseku Stranice—Dobrna—Sv. Peter v Sav. dol., s čemer bi bila znatno skrajšana zveza med Mariborom in Ljubljano. S prvo kot drugo cesto bi naše zdravilišče mnogo pridobilo. Kajpada, to so zaenkrat šele lepe besede in obljube. Vprašanje pa je, kdaj bo vse to zgrajeno, ko pa je pri nas med obljubami in storitvami tako velika razdalja?! Obljubiti je lahko, storiti težko.
Tezno pri Mariboru
Za prejšnjo nedeljo napovedani tabor kmetske mladine s tekmo žanjic je bil zaradi slabega vremena preložen na nedeljo, 17. t. m. Prireditev se vrši popoldne ob 3. uri. Zbirališče na vojaškem vežbališču, odkoder krene povorka na tekmovališče. Prijatelji kmetske mladine, pridite!
Šmartno ob Dreti
Manifestacija kmetske mladine. V naši
Oornjesavinjski dolini ne bomo nikoli pozabili veličastnega kmetskega praznika, ki se ;e vršil na praznik sv. Petra m Pavla 29. junija. Na ta dan je naše mlado Društvo kmetskih fantov in deklet priredilo tekmo koscev. Obisk je bil tako velik, da so se vsi kar povpraševali, odkod toliko ljudi, posebno kmetske mladine. Ob 2. uri pop. so se pričeli zbirati v Zg. Krašah naši vrli kosci in grabljice, ponosni konjeniki, okrašeni vozovi, kolesarji itd. Med vsemi pa so bili najbolj navdušeni mladi kosci in grabljice. Ob pol 3. uri je z nepopisnim navdušenjem odkorakala povorka s konjenikom-zastavonošo na čelu. Za njim se je uvrstila konjenica, kosci, grabljice, mladi kosci in njih tovarišice, za temi kolesarji itd. Nepregledna povorka se ie vila med njivami in travniki. Višek navdušenja je bilo, ko je vsa ta množica prispela v Šmartno. Frantje in dekleta so vriskali in peli, društvena godba pa ie neumorno udarjala vesele koračnice. V vasi se je povorka obrnila proti zborovalneniu prostoru, ki je bil ves okrašen z državnimi, narodnimi in kmetskimi zastavami. Vitka slavoloka pred vhodom sta pozdrovliola ljudi z geslom: »Vstani, dvigni se. slovenska vas — ker nov prihaja čas!« Veliko množico ljudstva ie pozdravil tov. Mirko Levar. Za njim ie govoril Zvezin predsednik tov. Ivan Kronovšek, katerega govor ie spremljala nad 1000 glava množica z vzkliki in odohravanjem. Po govoru je sledila tekma koscev, v kateri je sodelovalo 19 koscev. Na dano znamenje je zamrgolelo na prostranem travniku in
fantje so v nekaj minutah dokazali svoje sposobnosti in dali priznanje kmetskemu delu. Prvo nagrado je dobil Franc Deleja iz Sp. Kraš- drugo Anton Glojek iz Zg. Kraš tretjo pa Ant^n Slapnik od Sv. Jošta. Tudi vsi ostali kosci so dobili lepe nagrade. Ta kmetska slavnost je dokazala, da so se začeli Imdje dramiti. Med mladino vstaja kmetski duh in zavest. Nai nam ponosno plapola naš zeleni prapor in naj bo kmetski mladini kažipot v lepše čase slovenskega kmeta!
BolSestk pri Središču
Uspela proslava »Praznika žetve« v Prlekiji. Kakor vsako leto, je tudi letos prejšnjo nedeljo, 3. julija priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet praznik žetve, ki je prav lepo uspel in se- razvil v veličastno manifestacijo kmetske miselnosti. Kmalu popoldne so se zbrali pri tov. Tomažiču na Vitanu: konjeniki, žanjice, kosci, kolesarji, deca in drugi gostje, od koder se je razvila slikovita povorka, ki je ob zvokih priznane domače godbe ter med vriskanjem in petjem mladine strumno korakala v Jastrebce na njivo tov. Josipa Kolariča, kjer je ob obžetih pasovih stala lično okinčana tribuna, na kateri je poleg trobojke vihrala tudi zelena zastava s štiriperesno deteljico. Krog in krog rumenega klasja je stala v gostem špalirju čez 1200 gostov broječa množica. Živahen pomenek so prekinile krepke besede tov. predsednika Joška Tomažiča, ki je otvoril mladinsko zborovanje s prisrčnim pozdravom na vse navzoče goste ter orisal razovj tekem od vsega početka do danes, povdarja-
joč, da so fantje in dekleta za trdno odločeni in pripravljeni braniti čast kmetskega dela ter mu priboriti zasluženo veljavo, priznanje in plačilo Za njim je burno pozdravljen povzel besedo delegat Zveze njen predsednik tov. Ivan Kronovšek. Z njemu lastno prepričevalno besedo je obrazložil pomen in smisel tekem v kmetskem delu. Pazničtio razpoloženje in navdušenje, ki je vladalo že od začtka povorke ter se med govori stopnjevalo, je pred tekmo doseglo svoj višek. Dekleta so po govorih žrebala za tekmovalne prostore, nakar so ob istih zavzele svoje prostore in na dano znamenje so srpi zapeli svojo bojno pesem. Ocenjevalna komisija, sestavljena iz gospodnij tov. Marije Kolarič, M. Flegerič in T. Hlebec so priznale I. nagrado tov. Hani Čurinovi, II. nagrado Miciki Zabavnikov!, II. nagr. Frančiki Štamparjevi, IV. nagrado Veroni Lukmanovi itd. Pohvalnega priznanja za najlepšo žetev in iiajveč snopov je bila deležna tov. Mimica Črnčič. Vse tekmovalke so prejele lepa spominska darila. Sledile so kolesarske dirke na progi 15 km v Središče in nazaj, v katerih je zmagal tov. Srečko Vernik, drugi je bil tov. M. Čurin jn tretji tov. V. Čurin. V malih presledkih je sledilo ostalih 7 dirkačev. Z lepo pirejenim in uspelim praznikom dela je mladina ponovno dokazala, da vztraja pr začrtanem progrmu ter se ne ozira na ovire, ki ji križajo pot. Tudi je razveseljivo dejstvo, da se njih vrste vedno množijo z mladimi fanti in dekleti, tako da se organizacija vedno pomaja. Zato je neumorno delavna, zato ji želimo še obilo uspehov v dobrobit naše
vasi!
Kulturna obzorja______________________
V skrbi za mariborsko gledališče
Na kongresu »Udruženja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije« v Splitu, ki se je vršil od 5. do 8. julija 1938, sta delegata mariborske sekcije Pavel Ras-berger in Mileva Zakrajškova predložila anketni komisiji sledeči nujni apel:
Vsem je znano, da smo s priključitvijo Avstrije veliki Nemčiji dobili na severni meji naše kraljevine nove močne sosede, že v bivši Avstriji so bila na glasu njihova gledališča, tako najbližja v Celovcu, a še v večji meri v Gradcu. S tem priključenjem pa je nastal popolnoma nov položaj. Nemci iz Rajha, ki so prevzeli oblast, ko dali tem gledališčem takoj ogromne podpore, da bi se mogli še bolj kot doslej izticati s svojo nemško gledališko kulturo. Naše mariborsko Narodno gledališče je prišlo s tem še v težji položaj, ker ne more radi majhne subvencije nuditi tega, kar lahko nudijo moč ni sosedi. Zato je nujna potreba, da se tako pri ministru prosvete, ministru fi-
OB ZOR J A (5 6)
V kratkem času svojega izhajanja so si »Obzorja« s pridobivanjem spretnih sodelavcev med znanimi slovenskimi publicisti in pisatelji, ki so dvignili njihov nivo do dostojne višine, zagotvoila svojo eksistenčno upravičenost. Že imena Kranjec. Ingolič, Potrč, Rudolf, Glaser in druga dajejo neko jamstvo, da za to našo revijo ne bodo obveljale Glaserjeve trde, a odkrite besede o kvalitete mariborske literarne produkcije, oziroma izdaj.
Branko Rudolf je prispeval dve tenko izbrušeni lirični pesmi: »V naravi« in »Zelje«. V obeh se kaže njegovo svojsko slikovito, ali bolje: slikarsko dojemanje in doživljanje narave. Ingoličeva črtica »Ugasle oči« osvetljuje življenje slepca Matije Brenka z vso jarkostjo in ostrino pisateljevega realizma. Pesmi Janka Sa mca»Jutro« in »Nočn iizprehodi« sta značilni za njegovo gladko rahlo refleksivno liriko. Potrč se nam v svojih »Prvih srečanjih« pokaže iz osebne, skoro bi rekel intimne strani, ln vendar je ta zgodba več kakor samoizpoved pisatelja, je grenak dokument časa in družbenega reda. Zanimiv je stavek, v katerem se primerja z Miškom ». . . samo da vem, da ne bom mogel ostati nikoli tako hladen in da bom jaz vedno kričal z življenjem, ki bo teklo skozi pero«. Borkov potopis »Na Jonskem morju« je poln kulturnih in političnih refleksij, ki ne označujejo zgolj klasične pokrajine, ampak tudi harmonično ubranega pisca.
V publicističnem delu razpravlja I. Tavčar v članku »Ali smo že preboleli gospodarsko krizo« o klirinškem gospodarstvu in polemizira z Van Zelandovo teorijo o avtarkiji. Ing. J. Teržan navaja v svojem članku »Kmetijstvo in industrija« nekaj arugmentov za industrializacijo. Na delo dr. H. GroBa o južnovzhodni Evropi se opira zanimivi, s statističnimi podatki podprti članek I. Bratka »Južno-vzhodna Evropa, njen gospodarski ustroj in razvoj«. J. Kerenčič nadaljuje svoje »Zemljiške odnose v Jeruzalemskih goricah«. Ob koncu je še kratek in tem bolj aktualen članek J. Petriča »Nekaj misli k agrarnemu vprašanju«.
Potem sledi referat o mariborskem »Umetnostnem tednu« izpod peresa F. Šijanca in V. K. Posebne pozornosti je
tianc in pri banovini izvede akcija, da se Narodnemu gledališču v Mariboru izposluje subvencija, katera bi bila dovoljna, da bi lahko dostojno reprezentirali naš obmejni Maribor tudi na polju gledališke kulture.
Pa še nekaj:
Poslopje, katero se imenuje »Narodno gledališče«, je že davno odslužilo svojemu namenu. Staro, leseno, tesno in nepraktično prav tako ne more niti na zunaj, a niti na znotraj predstavljati tega, kar bi moralo, posebno ne v sedanjih novih razmerah.
Zato apeliramo na vse državne oblasti in na vse odločujoče činitelje, na vse prijatelje naše umetnosti, da se zavzemajo, da dobi Maribor, ki se v vsakem pogledu krasno in hitro razvija, novo, moderno gledališko poslopje, v katerem bi lahko s podvojenimi silami širili našo umetnost in kulturo na najsevernejši meji naše kraljevine Jugoslavije!
vredno Glaserjeva kritika R. L. Petelinove »Žaromila«. Tu nam je poleg zahteve po realistični mladinski književnosti in naravnost klasični kritični analizi napisal kritik nekaj trpkih ,a prav tako resničnih besed o kvaliteti mariborskih literarnih izdaj. Revijo zaključuje Reharjeva ocena knjig »Mladinske Matice«.
Orug drugemu oreitevaSo žene!
Slovensko »vodilno« časopisje, ki je hkratu idejna sol Kranjske dežele, je začelo zadnje čase s prav svojevrstno prakso, kakršno bi zaman zasledovali v še tako zakotnih listih drugih narodov. Začeli so namreč »vodje« in »voditelji« in kar že so šteti vrste nasprotnikov. Kjerkoli je kak nastop, zbor i. sl. — koj na prežo in zdaj štejmo: Toliko četverostopov, toliko klobukov, toliko nog, toliko las na glavi, toliko zob v čeljustih. Naše vrste so imele toliko milijonov las na glavi! A — naše vrste pa so imele toliko zob v čeljustih! štetje sem, štetje tja, drug drugemu očitanja laži itd. •— naravnost otročje vse skupaj! človek že ne more doumeti, ali izdajajo in pišejo časopise resni ljudje ali se le otroci igrajo! »Polemike« se potem vlečejo v mesece in mesece in za čisto neduhovito, za to prazno neumnost porabijo več črnila, kot še za tako veliko nesrečo , . . To so izrodki v naši javnosti, ki jih pameten človek ne more dovolj ožigosati.
rc	širokogrudni	štajerc.
□ Trgovinska vojna je nastala med
Brazilijo in Nemčijo, ker je odpovedala azilska državna banka sprejemanje ra-
čunske marke za nemški nakup v Braziliji. Nemčija je zato zapustila b-azilska tržišča za razno kolonialno blago.
□ Japonska ne reflektira niti najmanj na posredovanje s strani kake tretje sile
v konfliktu s Kitajsko. Tako je dejal zu-’°nii minister f?ener ’l 1 irrnki •-	-'“m.
□ Madžarski ministrski predsednik Imredy in zunanji minister Kanya se bosta 18. t. m. odpeljala preko Jugoslavije v Rim, kjer se bodo vršili politični razgovori z Mussolinijem in grofom Cianom.
S kMhBBB
Tudi Belgijci hočejo bili na vse pripravljeni! Pred nedavnim so v Bruslju priredili letalski napad In portiletaisko obrambo civilnega prebivalstva. Takrat ste videli po ulicah vse polno prizorov, kakršnega predstavlja naša podoba.
Za dom in pridne roke
Materinstvo
Matere, poučite svoje hčere! Povsod v mestu kakor na deželi, je navada, da matere svoje hčere kolikor mogoče dobro vzgojijo, nauče nekoliko kuhanja in splošnih gospodinjskih znanosti, da, skušajo jih celo v gmotnem oziru kolikor mogoče pripraviti na zakon. A skoraj vse matere grešijo nad svojimi hčerkami v enem pogledu, to je ne poučijo jih pravilno in pravočasno o raznih resnih in potrebnih življenjskih vprašanjih, predvsem o vprašanjih, ki zadevajo dekle kot poznejšo ženo in mater. Se bolje je rečeno, da večina mater svojih hčera sploh o tem prav nič ne pouči, tudi nepravilno ne. Saj verjamemo, da to materi ni lahka stvar. Neka sramežljivost, ki pa tu ni na mestu, ji ovira odkrito besedo. Materi je neprijetno pred svojo doraščajočo hčerko načenjati tako kočljiva vprašanja. Nerodno je njej, a nerodno ji je tudi radi tega, da bi hčerko spravila v . zadrego. To pa ni prav, Med materjo in doraščajočo hčerko bi morala vladati neka zaupnost in prijateljstvo. Nekatere matere pa si mislijo: ah kaj, premlada je še in ji še ni treba tega vedeti. Ne, mati, ni tako! Ti moraš ujeti- pravi trenutek pri svoji hčerki, da jo poučiš, ne čakaj, da bo ne vem kako stara, kajti medtem bodo opravili ta posel drugi ljudje, ki ji bodo podali vso to sicer potrebno znanje na grd, ogaben in mogoče celo neresni-
čen način. Kolikokrat je mlademu dekletu napačno podano pojmovanje ženskega življenja, pomešano s strupom, pokvarilo celo življenjsko pot! že preden dobi dekle menstruacijo ali mesečno perilo, mora pričeti mati z vzgojo žene v svoji hčerki. Ali ni neumno, če se dekletu lepega dne pojavi ta izprememba, a ona ne ve, ne čemu, odkod in zakaj. Ne ve, kaj bi si začela, kako bi si pomagala, in mnogo deklet se pri tem prvem pojavu menstruacije zelo pokvari. Materi ne pove, ker ji to brani ona napačna sramežljivost. Tu mora biti mati pametnejša in že poprej hčerko pripraviti na to. v prvi dobi menstruacije mora posvetiti mati veliko pažnjo tudi duševnemu stanju svojega otroka, kajti znano je, da ta, odrasli ženi popolnoma prlroden pojav, jako potare in omaloduši mnoga dekleta. Druga, važna naloga matere pa je, da svojo hčerko seznani s tem, kar jo čaka v zakonskem življenju. Po drugih osebah pridobljeno znanje o tem je navadno tako umazano, da lahko mladi ženi v telesnem in duševnem oziru zelo škoduje. Ni dovolj, če si mati misli: saj meni tudi ni moja mati ničesar povedala, pa sem le dobro in srečno živela. Toda tudi takšna mati mora priznati, da bi ji bilo še bolje, če bi bila o vsem vnaprej poučena. In upoštevati mora tudi to, da mogoče njena hči ne bo imela v življenju
toliko sreče, kolikor je je imela ona sama.
Ako nam bodo dale matere dobro vzgojenih in pravilno za življenje pri-pravljenih hčera, bomo imeli dobre In zdrave žene, zdrave matere in enako potomstvo.	(Dalje.)
Praktičen način vkuhavan/a
Vkuhavanje sadja je draga stvar. Večina gospodinj mora sadje kupiti, vsaka pa mora kupiti sladkor in tu in tam dokupiti tudi nekaj kozarcev za vkuhavanje. Sadje končno ni tako drago, a zelo drag je sladkor in premnoga gospodinja ga ne more kupiti večjo množino naenkrat. Vsaka bi pa hotela, da si pripravi za zimske mesece nekaj konzerviranega sadja. Neka gospodinja je našla izhod iz tega vprašanja. Priporoča pripravljanje dušenega sadja brez sladkorja, sladkor pa pozimi sproti po potrebi dodajamo. Ta način vkuhavanja je mnogo enostavnejši in povzroči le malo dela, a daje sadju večjo trajnost, kajti sadje po njem ne vre in ne more postati plesnivo. Za pripravljanje dušenega sadja lahko uporabimo vsakovrstne kozarce. Ce nimimo onih s patentiranim zapiračem, lahko uporabimo pokrove z gumijastimi obroči ali pa tudi samo. pergamentni papir, toda v tem slučaju -moramo poprej papir in vrvico zmočiti, da se pozneje, ko se osuši, napne.
Kozarce za vlaganje je treba najprej ožveplati, in sicer tako, da držimo odprtino kozarca nad gorečim žveplom. Nato naložimo suho sadje v kozarec, a moramo paziti, da nam žveplo ne uide iz njega. Sadje naložimo tesno do roba. Veliko sadje razrežemo na polovico ter damo zraven samo eno jedro, ki ga olupimo. Pri razrezanem sadju mora biti okrogli del obrnjen navzgor. Kozarec stresamo, da se vleže sadje čim tesneje. Ko je steklenica polna, dodamo malo salicila in jo takoj zapremo. Napolnjene steklenice položimo v večjo posodo s hladno vodo in jih obložimo s cunjami ali časopisnim papirjem. Nato pristavimo k ognju. Voda naj potem počasi vre tako dolgo, dokler ne izstopi iz sadja toliko soka, da sadje prekrije. Steklenice je treba večkrat pretresti, da se sadje sesede. Ko je soka dovoli, odstavimo, in pustimo, da se vse skupaj v vodi ohladi.
Na ta način vkuhano sadje uporabljamo pozimi za kompote in dodatke k raznim močnatim jedem. Sok odlijemo, sadje pa kuhamo s sladkorjem, da se zgosti. Ako hočemo kompot, potem seveda soka ne odlijemo, ampak dodamo sladkor in le segrejemo, ker kuhati ga ni več treba. Omeniti pa je treba, da se sme za ta način konzerviranja uporabljati res le lepo, zdravo- in predvsem suho sadje.
Go/an/a gozdnih iagod
v vrtu
'Lnano je, da so izmed vseh jagod gozdne jagode najboljše.. Ljubitelje jagod bo gotovo razveselilo dejstvo, da lahko gozdne jagode gojimo tudi • v vrtu. Ob
robu gozda izkopljemo zdrave jagodne sadike v mesecu avgustu ali septembru in jih vsadimo v dobro pognojeno vrtno gredo. Že v naslednjem letu te jagode ooga-to obrodijo. Jagode imajo v-likost srednje debele črešnje. Ne samo, da so gozdne jagode po svojem okusu mnogo bolje od vrtnih, tudi sicer imajo razne - vednosti. Gozdne jagode namreč rastejo na visokih pecljih in se radi tega ne valjajo po zemlji, kjer prične sad kaj rad gniti. Razen te svoje višine pa se jagode 'udi težje dosegljive polžem, ki jih kaj radi obžirajo. Gozdne jagode pa so tudi bolj odporne proti rastlinskim ’ -'eznim m poznemu mrazu, nego vrtne jagode, vi so postale občutljivejše. Pri skrbnem negovanju postanejo te gozdne jagode v vrtu do štirikrat tako debele kakor so bile v gozdi#. Vedno pa obdrže prijeten duh gozdnih jagod.
KUHINJA
Zelenjavna juha. Različno zelenjavo drobno zreži in daj v mast. v kateri si poprei opražila nekoliko čebule. Duši nekaj časa in počasi zalivaj z juho (kostno juho, peter-šiljevko), dokler se zelenjava ne zmehča. Nato zelenjavo pretlači, daj v prežganje, ki si ga naredila na surovem maslu, po potrebi zalij in osoli.
Prikuha iz stročnega ližola. _ Stročni fižol očisti in drobno zreži. Skuhaj ga v slani vodi. Napravi prežganje, v katerega daš nekoliko sesekljanega peteršilja in česna. V to prežganje vlij fižol z vodo vred. Osoli, opo-praj, prilij malo kisa in ko je prikuha gotova, lahko dodaš žlico kisle smetane.
Prikuha iz buč, Za to prikuho lahko vzameš podolgovato jedilno ali pa navadno okroglo bučo. Bučo olupi, izloči seme, bučno meso pa nastrgaj, osoli in .pusti stati, da izstopi voda. Medtem napravi prežganje. Buče ožml, jih daj na prežganje, nekaj čaja duši, zalij z nekoliko kisa, nato pa z vodo. Pusti četrt ure vreti. Ko je prikuha gotova, lahko dodaš žlico kisle smetane.
Mineštra s karflolo ali smetano. Cvetačo razlomimo v majhne koščke. Na maslu ali masti opražimo nekoliko drobno sesekljane čebule, dodamo nato cvetačo, zalijemo z malo juhe in dušimo tako dolgo, da postane cvetača mehka. Nato prilijemo iuho. v kateri smo kuhali približno četrt litra riža, premešamo, še malo prekuhamo In postavimo jed ,na.jmizo. Servira se lahko s parmezanom.
Pečena telečia ietra. Jetra dobro preslanim. Daj v posodo za pečenje mast, v njo pa drobno sesekljane čebule in limonine lupine. V to položi prcslaninjena jetra, Peči v pečici in zalivaj z mastjo ali maslom, popraži z moko, polij ž žlico kisle smetane, limoninim sokom in juho ter pusti, da se to vs.c prekuha. Pred serviranjem omako pretlači in polij čez ietra.
Dušen grah. V posodo daj nekoliko surovega masla ali masti, nato lepega zelenega graha ter nekoliko soli, To duši na zmernem ognju in zalivaj po potrebi z juho. Proti koncu dušenja popraži grah z moko, nekoliko osladi in dodaj žlico. • drobno sesekljanega peteršilja. Grah, kakor peteršilj, ne smeta zgubiti pri dušenju svoje zelene barve.
SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošliejo svoje prispevke nal-kasneie do vsake srede v tednu.
Tudi Sreda uradniškega stanu kliče
Keite uradnike dolgov!
V	času. ko strada kmet, ko delavec vodi v družbi ogorčene borbe za svoj boljši' položaj, ko obrtnik s strahom zre v čezdnlje hujšo konkurenco industrije, ko vsi vsestransko razmišljamo, kako bi ustvarili narodu lepše pogoje življenja, se moramo zamisliti tudi nad življenjem tistega sloja prebivalstva, ki nekako od' daljen od živega vrvenja delovnega ljudstva samcat preživlja težke in črne dneve, ne vedoč, kako bi si pomagal, da bi sl mogel boljše pogoje življenja priboriti. Ta sloj, ki je vse pomoči potreben in ki ga Imamo v mislili, je naša uboga uradniška para.
Res je, slovenski stanovski listi raznih uradniških združenj stalno opozarjajo na potrebe uradniškega stanu, toda so široki javnosti manj znani ali dostopni. Slovensko dnevno časopisje, čeprav tvorijo njega glavni kader naročnikov ravno uradniški krogi, polaga na probleme našega uradništva bore malo pozornosti. In tako ni čudno, da Je slovensko delovno ljudstvo z uradniškimi sloji nekako razprto in da ne ve za njegove težave, zadevajoče naravnost eksistenco in golo življenje, mtč Pa v|di tu ki tam v tem nekoliko »bolje oblečenem« stanu dobro situirane, gmotno podprte ljudi, ki od presitega življenja že ne vedo več, kako bi se obnašali... Ne, tako mnenje je zmotno in zato nikakor ne bo odveč, če spregovorimo o zadevi nekoliko več besedi.
Splošno siromaštvo in »nerodni časi«, v katerih nam je treba živeti, so stvoriii neko čudno gledanje drug na drugega, kar sožitju naroda gotovo ni v dobro, kal šele v korist, Ker pa smo se končno ven-
darle »dokopali« že tudi pri nas do edinega pravega načela, da je vsako delo, ročno ali duševno, s kladivom ali peresom, častno in človeškega dostojanstva vredno, da prav za prav nobenega dela, posebno kmteskega ne, ne smemo obravnavati kot »hlapčevsko delo«, je torej nujno, da v povezanosti sodobnega življenja tudi življenjska vprašanja vseh stanov merimo z enakim merilom: da torej ne bomo priznavali nobenemu sta nu kakih posebnih privilegijev, niti kak stan radi namišljenega »hlapčevskega dela« podcenjevali, ali obratno, kar se včasih tudi dogaja. Zavedamo se, da smo vsi ustvarjeni po isti podobi božji in da nam lebdi pred očmi samo eno bitje: Človek!
Uradniški stan je igral v zgodovini slovenskega naroda pomembno in svojevrstno vlogo. Sicer se je od naroda vedno nekako »razločeval«, tvoreč slovensko »meščanstvo«, bil pa je tudi zares nekoč dobro »podložen«, t. j. dobro gmotno podprt, da ie v vrstah preprostih ljudi vedno predstavljal nekakšen »ideal«. 2c kot'»navaden« nižji državni nastavljenec je človek mnogo pomenil, in našemu preprostemu ženstvu je bila n. pr. poroka, recimo z železničarjem ali pismonošo, takšen »ideal«, saj je taka poroka nudila vse — stransko preskrbo in nazadnje, na stare dni. še »penzion«, ki se je zdei še ce!6 zelo imeniten. Blagrovali so torej ežnsko, ki je dobila za moža državnega nameščenca, ker sc je obetalo ugodno življenje, sicer ne bogato, toda dobro preskrbljeno, kjer no bo treba stradati. Kak višji uradniški položaj je bil seveda še bolj imeniten in dekle je napravilo
»dobro partijo«, če se je zvezalo v sv zakonu s tem ali onim državnim uradnikom. Mnenje, da je ljudem na drugem bregu, v varnem pristanu državne službe, najlepše postlano, se je držalo skoz vse čase, ponekod tudi do današnjih dni, ko bi mogli o vsem drugem na tisoč načinov razpravljati, ne da bi jemali v obzir za današnje čase bajko o dobro postlani postelji, Bodi, kakor je bilo, toda za današnji čas nam je mogoče prikazati le na bedo, ki skrivoma gleda iz uradniških domov, kjer ogroža zdravje in življenje. Z nastopom gospodarske krize, ki je danes jačja kot ie bila pred leti — saj jo nižji sloji še nikoli v vseh teh letih niso čutili tako hude kot v teh dneh! — je bil udarjen mimo drugih stanov najbolj uradniški stan: iz leta v leto so se nižale plače, ko so je življenje z vsakim dnem bolj in bolj dražilo, dokler ubogi uradnik ni utonil v dolgovih, iz katerih vije danes v ta čas obupno obupne roke in kliče na pomoč! V zamotanosti časa In v filmu naših dni leži morda vzrok, da na obupne klice nismo pravočasno obrnili pogledov in storili tega, kar bi bilo za ta delček našega naroda potrebno, to ie. nudili mu pomoč!
Danes uradniški stan v zgodovini slovenskega ljudstva ne igra več kake pomembne ali svojevrstne vloge. Tisti časi so odšli v večnost in čas in razmere so ustvarile enakost, skupnost in cnoduš-nost slovenskega naroda — ustvarile so to enodušnost na kal čudni podlagi; na siromaštvu in vsesplošni obubožanostl.
Nobenega stanu v družbi ne smemo podcenjevati, niti povzdigovati. Zato je izboljšanje žtvllenia uradniških slojev enako važno vprašanje, kakor izboljšanie položaja kmetov ali delavcev. Do danes vprašanja izboljšanja živlienia uradniškega stanu pri nas še nikdo ni načel —
prej bi se imeli nadejati poslabšanja..., če pa bi kdor koli, nameščencem pomagati, pokazal vsaj dobro voljo, pa bi tudi imel priliko videti ogromno prezadolženost stanu, pri posamezniku in družini bedo, slabo, nezadostno hrano, slabo obleko, glad, nehigienska stanovanja (zdravih, dobrih stanovanj, ki pa so zato silno draga, si ne more privoščiti siromašen uradnik z mesečno plačo 800 do 1200 din!) In nikjer, nikjer zadovoljstva, ki bi kovalo lepo, tiho srečo, kakršno naj bo — saj še vedno trdimo tako! —■■ podlaga moči in odpornosti države. Nad bedo bi se resno zamislil in ne pustil vprašanja čakati, da bi življenje ne uničilo še_ tega, kar Je ostalo.
Z vprašanjem izboljšanja življenja uradniškega stani se moramo torej ravno tako stalno pečati, kakor smo se pečali z vsemi našimi perečimi socialnimi zadevami. Dobrobit države zahteva, da so zadovoljni v mirnem sožitju vsi stanovi. Mnogo smo se pri nas že pečali s kmetskimi problemi, reševali smo kmetsko vprašanje, vprašanje kmetskih dolgov > sl. Brez dvoma smo tudi nekaj ustvarili, pa naj je	bil	učinek	uspešen ali ne.	Predvsem pa	bo	treba	najti	sredstva,	da se
uradništvu, ki v celoti tiči do vratu v dolgovih, in sicer v strašnih dolgovih, oomore k pravočasni rešitvi nevarnih spon, ki ogražajo veselje do živlienia in dela ter ustvarjajo malodušje, pričetek propadanja.
‘ t J '	,n	’ H!	"<	r rt' fi	\j j
'.. J»'k, Id	k	‘i i » ‘1 «1	i, ii k 'suit au. i
•s >n J ,n ni fr t’1ti f tj * fr m i i n 't m 1/uhI n m At	. 3 a *
h n:! m **'	\ i •
ii4 1 i a’ i Vi 1.1 i M i, ^ ii i .
"l »	*. >1 M	t	J Jt \ y'	i
n '* z i t t VN t Jh« a h " it+l J'4'I. r.1' « w#l	—k.
more tudi rešiti svo-:. Izkazalo prometni':
noma ne
vežbe angleške vojske. Pred nedavnim je Imela 9. pehotna brigada na južni ilife velike vojaške vežbe. pri katerih so sodelovala tudi letala In pa motorlzi-
rani oddelki vojske. _________________________________________
Monakovska podzemna železnica - ogromno javno delo
V svrho gradbc nove podzemne železnice v Monakovem (Miinchen) bodo morali 300.000 kvadratnih metrov cest »raztrgati« in zopet obnoviti. Novi glavni kolodvor bodo »potisnili» za cela 2.5 kilometra od dosedanjega mesta, da bi na ta način lepše povezali vse proge, ki vodijo iz Monakovega, tudi z podzemno železnico. Nova podzemna železnica bo dolga 25.5 kilometrov, speljana bo v dveh diagonalah. Podzemni kolodvori bodo oddaljeni eden od drugega 700 do 800 metrov. Kako globoko bodo razrovali za ta dela zemljo, se vidi po tem, da bodo na največjem podzemnem kolodvoru šli v globino 18 metrov, tako da bi' lahko v to ogromno »luknjo« prav mirno pospravili petnadstropno hišo. Poleg zemlje, s katero bodo pozneje zopet zasipovali — te zemlje bodo izkopali 2,700.000 kub. metrov — potrebujejo za to ogromno delo 1,750.000 kub. metrov betona. 510.000 ton cementa ter 2.2 milijonov kub. metrov peska. Za zgradbe bodo rabili 200.000 ton jekla in 150.000 ton drugega železja. Podzemna železnica bo imela predore v višini 5 metrov in širini 9 metrov. Ogromna^dela še čakajo projektante in udeležene gradbene družbe v pogledu na preložitev
aznih kablov, cevi itd. V vsaki smeri bo lahko vozilo 40 vlakov na uro. Nanjmanj-ši vlak bo imel dva vagona v skupni dolžini 35 metrov, najdaljši pa osem voz v dolžini 140 metrov, ki bo imel 480 sedežev in stojišč.
Bilanca pariške svetovne razstave: 1274 milijonov frankov deficita.
V Parizu so pravkar obelodanili finančni efekt pariške svetovne razstave. Računali so sicer z deficitom, vendar ne s tako poraznim, saj znaša primanjkljaj nič manj kot 1274 milijonov francoskih frankov.
Steklo in žreblje je jedel ...
V Lincolnu v Angliji je zasačila neka mati svojega triletnega sinčka, ki je prav kar pojedel zadnji ostanek stekla od žepne ure. Fantka so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu takoj dali surovega masla in bombaža, da se ne bi stene želodčka ranile s steklom. Pri rentgenizaciji so pa na svoje začudenje našli v želodcu otroka celo malo skladišče rislanih žebljičkov, igel, prstanov itd. Skupaj so našteli 23 predmetov. Fantek je že v »rani« mladosti po izpovedbi matere kazal naravnost perverzno simpatijo za take stvari.
Sovjetska rusija je podržavila starinarne
Spričo velikega pomanjkanja obleke, čevljev, pohištva itd. v Sovjetski Rusiji je vlada v Moskvi sklenila podržavljanje vseh starinarnic. V Leningradu že imajo 23 velikih državnih starinarnic. Ljudje stoje v dolgih kolonah pred temi starinarnicami, da bi prišli ceneje do rabljenih stvari. Sedaj bodo otvorili v Leningradu še nadaljnjih 20 starinarnic.
Bismarcka ne morejo glumiti
Ameriška filmska družba »20 th. Cen-tury Fox« se bavi pravkar s posnemanjem nekega sueškega filma, v katerem je predvidena tudi neka Bsimarckova vloga. Omenjeni lik pa dela filmskim producen-i tom velike težave. Nič manj kakor 800 gledaliških in filmskih igralcev se je prijavilo za to vlogo, toda niti eden ni odgovarjal zahtevam. Vlogo so radi tega črtali. Taka je »resnost« ameriškega filmskega ustvarjanja!
Mednarodna filatelistična razstava v Pragi končala z deficitom.
Kakor poročajo iz Prage, je končala mednarodna razstava poštnih znamk in drugih vrednotnic z deficitom, ki znaša pol milijona češkoslovaških kron.
Pred.2G iieti umor rilske car$k© r®dSs>
to ra s
Vojaške obali
V noči od 16. na 17. julija 1. 1917. so bolj-ševiki ob prvem zaletu ruske komunistične revolucije v Jekateringradu na krvav način umorili celo rusko carsko rodbino in
Nazadovanje Francije na pol’u športa
Znani francoski publicist Henry de Ke-ryllis se bavi v listu »L Epoque« z nazadovanjem Francije na polju športa. Henry de Keryllis je mnenja, da Francozi na stavbiščih, v tovarnah in na športnih prostorih tako dolgo ne bodo imeli pokazati kaj nadpovprečnega, dokler ne bodo voditelji države gojili »mistiko dela, podjetnosti in upravičenega ponosa«. Medtem ko v sosednih državah delajo, pridigujejo v Franciji — tako pravi omenjeni avtor — počivanje in vsako nerazumevanje za častihlepje.
Propagandni marš zidov
Kakor poročajo iz Varšave, je židovski odvetnik Ruppel dal inicijativo za propagandni pohod poljskih Židov v Palestino. Marša se bo baje udeležilo 10.000 Židov. Marširali bodo čez Romunijo, Bolgarijo in Turčijo. To čudno potovanje bo trajalo tri mesece.
Prometni izpit za kolesarje
Nikar se ne čudite! Tudi to je mogoče. Žalostno pri vsem tem je le to, da je bila ta koristna reforma uvedena sedaj kot prva te vrste v — Carigradu. Kolesar bo moral pokazati pred izpitno da-li je tolikanj .siguren, da si more v največjem prometnem metežu kožo s tehniko svoje vožnje je namreč, da je velik del sreč pripisati uprav kolesarjem, ki poznajo disciplino, v mnogih pa tudi ne razpolagajo s tisto nostjo izmikanja in balansiranja, ki je potrebna za količkaj sigurno vožnjo. Bojazljivcev, ki v metežu ustvarjajo paniko, turška policija sploh noče pripustiti v promet.	____________
s tem glavne predstavnike rodbine Romanov.
Na sliki vidimo carsko rodbino, kakor je izgledala tik pred voino. Na levi vidinfo veliko knjeginjo Olgo in Marijo, carja Nikolaja 11. in carico, nadalje veliko knjeginjo Anastazijo, carjeviča Alekseja in veliko knjeginjo Tatjano. Po vojni so razširjali vest, da .sta se veliki knjeginji Anastazija in Tatjana ?araogli rešiti. Toda Kolčakova armada, ki je vkorakala osem dni po umoru v Jekaterinograd, je izdala poročilo, da je v omenjeni noči bila umorjena cela carska rodbina.
Na drugi sliki vidimo carja Nikolaja II., posnetega par dni pred smrtjo. V ozadju eden izmed boljševiških vojakov, ki so ga stražili.
SKRBI ZA »EDINOST«! ■iiiiiiiMiiiiiMiiingrniinnmri
Zgodba
o slovenskem fantu
HUDINJSKI
Janez Jurčič je postajal vsak dan ner-voznejši. Ni čudno, so spočetka dejali znanci. Toplo sonce, vroč julij, ki sije »a glavo, tu pa tam posejano s sramežljivo plešico, pa neznosna sopara — vse to rahlja živce. Smehljali so se, grdavši, včasih za hrbtom soseda, tudi namignili o kaki Jurčičevi slabosti, grehih črne noči, ki jih je bilo vsepovsod polno; živci Pa so iz dneva v dan bolj slabeli. Prekleti živci, je klel gospod Janez, klel pa je le zato, da so ga slišali drugi, o katerih jc vedel, da bodo vsako izjavo po-des. tnrili, raznašajoč jo jadrno na vse strani. Zaka- hotel jih je vse po vrsti speljati na krivo kot, da ne bi sumili, čeprav so vedeli že vsi po vrsti, da je ...
Tega st je najbolj bal. Tile časi, je koval misli sam pri sebi, so neverjetno nevarni. Ne veš, kako se bo obrnilo. Za starega sar ca je stvar se celo neprijetna. Dvignejo te, pa hajd drugam, a tvoje m. - o zasede kak pritepenec, no, kako bi rekel, da se ne bi zameril sam sebi! Vseeno je, naj zasede, kdor hoče; gotovo j a je, da se drugje ne bi Janez nikjer tako lepo počutil kot se počuti v tem trškem gnezdu. Gospod Janez je trepetal, ker je silne sunke trpel zavoljo fantovstva, dokler se ni odločil, končati nerodne stanje . ; .
Kaj sonce, kaj vroči julij in neznosna
sopaia in zaporedno krokanje črnih noči! Faniovstvo, fantovstvo je temu vzgled nemu petdesetletniku jemalo živce. Preganjale ga je na živo in mrtvo vago že tedne sem in kazalo ni in nič drugače, kot da napravi življenju konec, ali pa...
Kakor senca za človekom, si je domišljal, da se plazi za njim sum. Sum se je rodil v njegovi glavi, dokler ni pogledal skozi oči v beli dan, da so jo otipali ravno tisti, ki ni želel, da bi vedeli. Zavedal se je nekrivde, zraven pa se je obnašal, kot da je največji zločinec. In živci so bili vsak dan slabši.
Pted petimi meseci se je začelo. Go-dovali so in glavni govornik je slavil slavljenca današnjega tisočkrat, kak vrl fant je. živijo fant! — so zaploskali vi-njenci in pili na zdravje. Kdo je prisluškoval tisitmu govoru? Nihče ne ve in ne bo zvedel. Drugo jutro, ko je gospod godovnjak Janez prihitel v urad, še precej zmešan, kakor se slavljencu spodobi, ga je z jeznimi gubami na čelu sprejel g. šef in ne da bi čestital, spregovoril:
—- Vi veste, gospod Jurčič, da sein jaz v opoziciji proti sedanjemu režimu. 1 udi ves e, d; se bodo časi spremenili! Zakaj ste tedaj preskočili v vladni tabor, ko ste tako dolgo vztrajali na naši strani?
Janez je prebledel. Ni razumel niti črke niti glasu. Buljil je v gospoda šefa, ne vedoč, kateri tabor je zapustil in v katerega je zašel. V taboru ni bil nikoli nobenem, razen v kaki gostilni. V grlu mu je nekaj zastalo, hotel bi nekaj povedati, a ni šlo naprej, beseda je obvisela na jeziku in čakala, kdaj se bo dalo skočiti sobesedniku v uho. Gospod Šef pa je nadaljeval:
—	Saj bi vas razumel. Samec ste. Dobro, samec, in že nekaj let niste napredovali. Plačo imate majhno. Verujem, težko živite. Toda ali ste pozabili, da ste finfmger? Petdesetletnik! Petdeset let ste bili naše misli, našega duha, našega hribčka list, sedaj pa naj bi presedlali na drugo stran, takole, klobuk na glavo, z rdečim trakom pa krivčki in rdeči pas okrog trebuha? Oportunist ste! V najhujših časih zapuščate našo zastavo!
Janezu se je zameglilo pred očmi. V prvem hipu se ni spomnil nobene zastave. A tako! V glavi se mu je zasvetilo. Zdaj je razumel. Gospod šef ga dolži, da je postal fant — slovenski fant. Kaj vražeca, ali ni morda tudi zares fant? Fant od fare je bil vse življenje — 2daj bo pa radi »fantovstva« moral nehati biti fant?
Gospod šef se je umaknil v svoj odde lek, Janez pa je klecnil na bližnji stol. Tresle so se mu roke in vsega je polival pot. S tein dnem je začelo v njem glodati in je glodalo naprej, da mu je živce docela uničilo
Tisti dar. mu je minil s splošno slabostjo. Do drugega dne pa si je že to-
liko opomogel, da je potrkal pri šefu na vrata. N: še utegnil odpreti ust, ko je g. šef že osorno spregovoril:
—	In še to, gospod Jurčič! Najbolj našo stranko boli, da ste svoj vstop k našim idejnim nasprotnikom praznovali z zdravicami in popivanjem. Nikar ne mislite, da bomo mi na to pozabili, ko pridemo na--------------
Kadar je hotel odpreti usta, mu je šef že zlog prekinil, tako da se je žalosten obrnil in sedel za svoj stol k delu.
Od tega dne se je začela zgodba z živci, a nihče prav za prav ni vedel, za kaj gre. če je kdo v službi gospoda Jur-či*a pohvalil z vzklikom: »Ej, ti si že fejst fant!« ali če je za njim zahrepenelo kftero zakona željno srce z glasnim vzdihom: »Ah, če bi bil Janez vsaj moj fant!« ze ga jc pretreslo. Da ne bi bil zašel v neugoden duševni položaj, se je izogni! vsaki družbi; trške koprnele je začel naravnost ignorirati. V začetku so ugibali, da je sonce vzrok tem čudaškim izpremembam, potem pa so izvedeli (vse se zve), da je prestopil k fantom., čudili so se vsevprek po trgu in še dalje okrog; k; i a ni slišal, so ga do neznosnosti obrekovali. Janez pa je trpel politične muke in se prav po nepotrebnem (mi že vemo, kf smo nepristranski gledalci!) raz-buijal.
Nazadnje že ni več zdržal. Treba
čati to zgodbo, ali pa----------
razmišljati sam pri sebi: Ali treba biti fant? To sramoto je praviti!
In Je šel in se pri priči — oženil!
Kis za vlaganle
Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ter žganjarna
4292
JAKOB PERHAVEC
MARIBOR. GOSPOSKA UL. 9 — TELEFON 25-80
Špirit za viaganie
Vedno v zalogi:	Rum,	koniak,
slivovka i. t. d.
Na drobno i	Na	debelo!
Specialiteta
tvrdke
FBUSKOGORSKI BISPR
taiitia m.
Telef. 37-5-55 Zastopnik t
FRANC VOGRlb
Maribor, Ha strova 15/1
Tel. 26-64
13
2500 Din rabite,
da zaslužite 1000 Din mesečno doma.
D o p i » •:
„Anos“ Maribor
Orožnova 6
"rilozite znamko
ali oglasi
beseda 0*55 din, dopisovanje po VSO din: Inse-ratnl davek do 40 besed 1*- din, nad 40 besed 2‘- din. Za Šifrirana pisma se plaia 10*— din. Za odgovor ie priložiti 3*-din v znamkah
Pas
Kvalitetno Ustilo za čevlje in usnje is najtinejiih voskov in originalnega traneoskega bal-sam terpentina
Zahtevajte in uporabljajte samo FOX4:remo Dobi se v vsaki boi
rade kupujejo SVilO za Obieke perilo i. t. d. pri
I. Trpin-u
Maribor, Vetrinjska ul.i5
Mura, Sotla. Savinja, potoki In hudourniki opozarjajo I
Ne pozabimo narodnih nesrei
Narodna nesreča je vsakojaka. Narodna nesreča je že lahko »narodni voditelj«, ki »vodi« narod v propast. Narodna nesreča je lahko lenoba, fatalizem, alkoholizem, bolezni ;td. Kaj vse bi lahko našteli! Toda so nesreče, kojih okoliščine so nepredvidene in udarijo človeka kljub njegovi največji pridnosti in požrtvovalnosti. Pri nas jih je mnogo. Za enkrat se bomo ustavili ob neprestano ponavljajočih se povodnjih hudournikov in rek. Opozoriti hočemo na stvar, ki je sicer jasna, kadar narod v povodnji tone, o kateri pa pozabimo, jedva smo se obrnili na drugo stran, misleč, da ni več aktualna. Niso namreč povodnji same tista nesreča, ki narod leto za letom prizadevajo, temveč v bistvu njih posledice, upo-stošenje dela, uničenje rasti, do žalostnega konca, ki mu pravimo: lakota!
Dejstvo je, da so povodnji na zemlji slovenski vsako leto silovitejše. Takrat, ko poplavlja voda rodovitna polja, mlado rast, nepokošene travnike i. dr., o stvari mnogo pišemo — jedva voda splahne, zadeva čaka »rešitve« spet do druge povodnji. Za olajšavo v težkih dneh nudimo iz javnih sredstev ali iz sredstev humanitarnih društev lepe vsote denarja, tudi nekateri posamezni rodoljubi žrtvujejo težke tisočake — toda vsa ta pomoč je kakor kaplja v povodenj — ne izda mnogo.
Rekli smo že, da postajajo povodnji pri nas vsako ieto hujše in silovitejše. Seveda temu primerna je tudi škoda na našem narodnem gospodarstvu. Kaj je temu vzrok? Pač povodnji, ki leto za letom trgajo plodno zemljo, ustvarjajoč si tako za razorno delo nove pogoje za večji razmah, medtem ko človek v svojo obrambo ne stori dosti ali n i č. Saj vidimo ! Ali smo se v zadnjih letih (In sploh kedaj!) pečali pri nas z resno mislijo, pri-
četi sistematično regulirati potoke, hudournike, reke i. sl.? Ali imamo sploh kie kak načrt? Ko nam Je voda segala do grla, smo kovali vsakojake zamisli, potem pa je vse zaspalo. In tako romamo iz leta v leto, ne da bi prišli kam naprej. Kaj tedaj treba? Napraviti načrt v okviru štiri- ali petletke, na podlagi katerega bo čas dirigiral javna dela tako, da bomo zares prišli enkrat do uspešnega konca!
Denarna sredstva? Pomoči ali podpore, ki smo jih omenili zgoraj, so pri obsežnosti povodenj in neprecenljivih posledicah kaplja v morju. »Dobili smo za tobak!« pravijo hudomušno naši ljudje v takih primerih, ko izgleda zares, kakor da so te podpore šala v nesreči. Kaj ho-
čemo tedaj? Denar mora dati država; saj bodo vsa javna dela samo nji v korist! Leta in leta taka, zdramimo se že vendar! In poleg vsega: Tisti, ki so se »postavili« nad nas, da »delijo« milost in sipljejo našemu narodu drobtine, naj vedo, da se bo tudi naš narod enkrat naveličal na to milost čakati!
Upamo pa, da nam država ne bo mačeha, temveč skrbna mati!
Senzacija v kodanjskem zooloikem vrtu
V	Kodanju je v tamkajšnjem zoološkem vrtu povrgla levinja »Bella« pet zdravih mladičev. Ker povrže levinja po navadi le dva do tri mladiče, je kodanjska levinja pravcata senzacija.
OMvska tekma. V Marlboroughu na Angleškem so pred nedavnim priredili pravcato dirko na csllh. Dirka ie vzbujala mnogo smeha In dobre volje med gledalci
Priporočamo,
da na/ litmteljl ..edinosti" Utajo po motnosti tudi druge liste I Treba Je namrel poznati mnenja drugih in lih stvarno ocen« Jati s svojo glavo, da bo potem naše mnenje bolj pravo. Kdor pa priporoia samo .svoj* lasnlk. vsa drugo pa odklanja, odsvetuje ali celo prepoveduje, se boji resnice, ki ga obdoliuje.
Kako je treba pripravljati kumarte ali murke
Mnogi ljudje ne upajo jesti solate, narejene iz kumare, ker se boje, da jih bo potem bolel želodec. Matere vedno uče otroke, da nikakor ne smejo piti vode, če so jedli kumarčno solato. Tako je padla brez vsake krivde, sicer dobra in zdrava murka pri ljudeh v nemilost. To je pa popolnoma zgrešeno, če koga po kumarčni solati boli želodec, je vzrok v tem, da želodec ni zdrav, ali pa solata ni pravilno pripravljena. Edino zdravilno pri kumarici je njen sok. Vse drugo je samo nekoristno in težko prebavno tkivo, ki želodec Ie obteži. Zelo nespametno ie torej, če kumarce razrežemo na lističe, osolimo, da izstopi sok, ožmemo in ta sok odlijemo, zabelimo lističe z oljeni, poprom in kisom ter tako uživamo. Edino pravilno je, da kumarce tik pred uporabo razrežemo na lističe, lahno osolimo in opopramo ter okisamo s sokom citrone. Olje je težko prebavljivo in lahko izostane. Kmečki ljudje jedo kumarce kar surove, nekoliko osoljene, in prigrizujejo črni kruh. To je še pametnejše, nego poprej omenjena priprava.
Tudi uživanje kislih kumare je jako priporočljivo.
Oglasi v „EDINOSTI“ posredujejo med mestom in deželo!
Tiskarna
Litografija
Knigoveznica Kamnotlsk O tf set tisk Bakrotisk Anilinski tisk Plakaterski zavod Tisk časopisov
PIROFAN!A patent
MARIBORSKA TISKARNA .. MARIBOR
KOPALIŠKA ULICA 6
Telefon 25-67. 25-68, 25-69
S—SHS
—miš
Izdaja konzorcii »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Francfe Gerželj, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., preds|av. ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.