Številka 3 Leto IX December 1987 Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah SREČNO V LETU 1988! * * • © m Obilo delovnih uspehov In osebne sreče v letu 1988 l§il VAM ŽELIJO Skupščina, izvršni svet in družbenopolitične organizacije občine Šmarje pri Jelšah © * €> Kaj bo prinesel jutrišnji dan? Le malo vspodbudnega je bilo napovedano za iztekajoče leto, pa vendar bomo složno zapisali: prekmalu je minilo, bilo je kratko, dalo nam je mnogo novega, marsikdaj nepričakovanega, bogatejši smo za marsikatero bridko izkušnjo, nekaj pa je tudi svetlejših plati; pa jih trajno vskladi-ščimo v spomin. Ob slovesu starega leta je priložnost za polaganje računov o storjenem. V naši občini nismo povsem zadovoljni, vendar menim, da smo v vseh sredinah le nekaj postorili, da nam ne more nihče očitati, da smo v razvoju zaostali. Zopet je prišla v veliki meri do izraza pridnost in enotnost naših krajanov, ko je šlo za skupne akcije. Kot da bi se bali še poglabljanja gospodarske krize, smo s samoodreka-njem, dodatnimi prispevki in prostovoljnim delom naredili veliko za lažje, boljše, človeka vrednejše življenje. Ali ni velika sreča in bogastvo, da imamo take ljudi? Res je, da si zaslužimo boljše življenje, zaslužimo si, da se nam življenjska raven nenehno izboljšuje, da zdravi svobodno ustvarjamo in živimo mirno, srečno. Ne bi nas smelo v bodoče spremljati omejevanje v odločanju o načinu svojega življenja, preglasovanja, razne zamrznitve, socialni nemiri in nacionalna nesoglasja. Okrog programa iz krize naj zmaga enotnost, dajmo vspodbudo novim ustvarjalnim močem, znanje in dobro delo se naj ustrezno nagradita. Prevladati morata poslovna morala in zakonitost. Omikano in kulturno poravnajmo medsebojne račune! Mnogo, premnogo je želja, ko si ob novem letu pogledamo v oči in srčno stisnemo roke. Naj se uresničijo vsaj nekatere! Ohranimo socialni mir. Ustvarimo pogoje, da bo lahko naš delavec in kmet z dobrim delom dovolj zaslužil, da bo brez dodatnih naporov preživel svojo družino. Naj med nami v vseh sredinah zmaguje red, tovarištvo, poštenje, strpnost, medsebojno zaupanje in čut za odgovornost. Da bi naši otroci uspešno napredovali v šoli in da bi vsi živeli zdravi in zadovoljni. Vsem občanom ob novem letu 1988 iskreno čestitam z željo za uresničitev zadanih ciljev in skritih želja. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Veljko Kolar S hitrimi koraki se približuje konec koledarskega leta. To je čas, ko na različnih nivojih in v različnih organizacijah delamo nekakšne inventure, pregled opravljenih in neopravljenih nalog. Dogajanja v preteklih letih je zaznamoval ogromen razkorak med zaposlenimi in dejanskim. Ekonomska kriza je postala družbena, kritična, kriza zaupanja. Toda največ pozornosti, na hitro sklicanih sej in polemik niso zbudila gospodarska vprašanja, padec izvoza, padajoča socialna varnost delovnih ljudi in občanov, ampak afere ob pobudi o civilnem služenju vojaškega roka, plakata za dan mladosti, interventnega zakona. Vrstile so se seje, sklepi, pozivi, ni bilo škoda časa, ne sredstev, ne energije za obtoževanja in zago- varjanja, v katerih se je vse prepogosto izgubilo racionalno jedro stvari same. Bremena vse globlje gospodarske krize, ki smo ji priča v zadnjem obdobju, nosi v glavnem delavski razred in mlada generacija. Padanje realne vrednosti osebnih dohodkov je pripeljalo večji del delavskega razreda v stanje, ko si še le s težavo zago-tovljajo ali ustvarjajo najnujnejše življenjske pogoje. Le ena tretjina gospodinjstev živi nad mejo minimalnega življenjskega standarda. Zato je povsem razumljivo, da prihaja do odrekanja izobraževanja, kulturnih dobrin in kvalitetnega preživljanja prostega časa, ki bi dalo delovnemu človeku novih moči za kvalitetnejše in boljšg delo. Omejevanje sredstev za družbene dejavnosti in slabo delovanje sistema solidarnosti vpliva na zmanjšanje programov, upadanje kvalitete storitev. Zastarela tehnologija in strojna oprema ’’proizvaja” delovne invalide, zmanjšujemo porabo kvalitetnih zdravil. Iz istih razlogov so omejeni programi v izobraževanju, vpis v srednje in visoke šole je manjši, težja je preobrazba usmerjenega izobraževanja. Obseg izobraževanja ob delu se zmanjšuje. Vemo pa, da napredek lahko temelji le na zdravem in izobraženem človeku. Zato je nerazumljivo ravnanje družbe, ki si prizadeva svoje rezultate dela kvalitetno ponuditi zahtevnim tujim tržiščem, da omejuje porabo prav na teh področjih. Vzporedno s tem pa se iz dneva v dan večajo razni davki in prispevki, ki skrbijo za zadovoljevanje potreb proračunov. Nekontrolirano se razširja administracija, vse več pa je tudi sredstev, ki se namenjajo za potrebe JLA. Erih Strašek OBČINSKA kONFERENCA SZDL V LETU 1988 (AKTUALNE NALOGE FRONTNE ORGANIZACIJE V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH) Na programski in volilni seji občinske organizacije SZDL dne 8. decembra 1987 smo pregledali delo OK SZDL in njenih organov v preteklih štirih letih, izvolili novo predsedstvo, nadzorni odbor in delegacijo za RK SZDL ter sprejeli programska izhodišča za delo. Za tiste, ki morda tega ne vedo: za predsednika OK SZDL je bil izvoljen Rudi Filej iz Podčetrtka, za podpredsednico Marija Čakš iz Kostrivnice, za sekretarja pa ponovno Marjan Šar-lah iz Šmarja pri Jelšah. Mandat bo trajal (kot je bilo sklenjeno s sprejemom sprememb in dopolnitev pravil OK SZDL) štiri leta, brez možnosti ponovitve. Štiri leta je dolga doba in zavedam se, da je nemogoče predvideti vse naloge, ki nas čakajo v SZDL naše občine, toda izhodišča, ki smo jih sprejeli na programski in volilni seji (ter jih v razpravi dopolnili, obogatili), so dovolj jasno vodilo predsedstvu in njegovim članom, krajevnim konferencam SZDL, koordinacijskim odborom in svetom pri OK SZDL in ne nazadnje sem družbenopolitičnim organizacijam, družbenim organizacijam in društvom ter vsem ostalim organizacijam in posameznikom, ki tvorijo občinsko organizacijo socialistične zveze. Izhodišča so torej jasna osnova našemu delovanju, naša naloga pa je, da jih z aktivnostmi konkretiziramo in realiziramo. Mislim, da je potrebno omenjena izhodišča predstaviti čim širšemu krogu krajanov, saj si dela SZDL brez neposrednega vključevanja čim širših krogov delovnih ljudi in občanov ne smemo in ne moremo predstavljati. Zavedati se moramo, da začenjamo mandat v trenutku mnogih nejasnosti in poudarjenih težav v našem gospodarstvu in v družbenopolitičnem sistemu. Naša prva in najpomembnejša naloga torej mora biti boj proti inflaciji (na vseh področjih življenja in dela) in hkrati bitka za hitrejši in ustreznejši razvoj gospodarstva, od katerega smo pravzaprav vsi odvisni. Družbenoekonomski razvoj nam mora biti primarna naloga in povsem jasno je, da si bomo v SZDL prizadevali predvsem za razvoj na področju kmetijstva in turizma (poleg razvoja industrije, ki jo imamo v občini). Mislim, da bi pri tem morali dati prednost v prvi vrsti kmetijstvu, pri čemer nam bodo vodilo izhodišča, stališča in sklepi CK ZKS in težnja po tem, da kmetijstvo postane proizvodna gospodarska panoga na zakonitostih trga. Osebno zelo podpiram mnenje delegata na programski in volilni seji OK SZDL, ki se je zavzel za izboljšanje zadružniških odnosov in obsodil postavljanje odkupnih cen nekaterim izmed najbolj pomembnih kmetijskih proizvodov s strani federacije. Z nobenim korakom nazaj se ne smemo sprijazniti! Na področju turizma je nedvomno še mnogo možnosti, zato naj velja vsa podpora obema zdraviliščema in njunim naporom za razvoj in še bolj pestro ponudbo, to pa ne pomeni, da turistična društva, krajevne konference SZDL in drugi nimamo v turizmu kaj delati. Kaj pa razvoj kmečkega turizma? Pa urejanje okolja, skrb za lepši videz naselij? Turizem smo ljudje! Parola naj ne bo samo parola! OK SZDL se bo nedvomno vključevala v razvoj in v reševanje problemov gospodarskih delovnih organizacij v občini in vztrajala pri tem, da se problemi tekstilne in steklarske industrije tretirajo dosti širše, kot so se v preteklosti. Jasno je, da si razvoja brez znanja ne moremo predstavljati, to smo neštetokrat zapisali in izrekli, v praksi pa se dostikrat ne obnašamo tako. Smo med najmanj razvitimi v republiki, po nekaterih pokazateljih celo zadnji. Kaj nas lahko dvigne, če ne izobraženi, usposobljeni kadri, ki pa jih moramo tudi ustrezno nagrajevati za delo!? Pretrgati moramo začarani krog oziroma niz, ki izgleda nekako takole: kvalitetni kadri bežijo v bolj razvite sredine, ker jim v naši občini zaradi nerazvitosti ne moremo nuditi dobrih pogojev za delo, manj razviti pa smo predvsem tudi zato, ker kvalitetni kadri bežijo drugam! Več pozornosti mora torej veljati tudi družbenim dejavnostim, zlasti vzgoji in izobraževanju in zdravstvu. Hočemo zdravega, sposobnega, izobraženega delavca-dajmo mu možnost, da takšen postane! Na področju kulture in telesne kulture zaradi novega načina obračunavanja prispevkov za ti dve dejavnosti lahko pričakujemo večje težave kot v minulih letih. Mislim, da bomo morali krepko razmisliti o tem, komu in čemu dati prednost pri financiranju, vsekakor pa bo pri delu obeh SIS (to pa velja tudi za vse ostale, tako družbene kot gospodarske SIS) potrebna maksimalna možna racionalizacija. Na področju socialne varnosti oziroma problematike lahko pričakujemo vedno več pobud, prošenj, izrazitih problemov, zlasti med upokojenci in med mladimi. Padec standarda je iz meseca v mesec bolj izrazit, mislim, da bomo iskali vedno nove in nove oblike solidarnosti, ki pa bo učinkovita le, če bo množična. Žal (ali k sreči) ni omejitev na čim večjo kratkost in jedrnatost ne omogoča, da bi se dotaknili vseh torišč delovanja frontne organizacije v naši občini toda mimo nečesa ni mogoče, namreč mimo naših nalog za ohranitev, izpopolnitev in okrepitev delegatskega sistema. Z ustavo leta 1974 smo ga uvedli, postavili smo ga za temelj našemu samoupravnemu socializmu, za najboljšo možnost v prizadevanjih za razširjanje odločanja. In kje smo zdaj, po letu Novo izvoljeni predsednik občinske konference SZDL in pol četrtega delegatskega mandata? Žal, ne morem zapisati ničesar posebno razveseljivega in vspodbudbega. Pretirano vmešavanje federacije v odločanje o bistvenih zadevah našega življenja in dela ter razvoja iz dneva v dan manjša možnost za širino odločanja, ki jo delegatski sistem predvideva. Lahko rečem, da so delegacije potisnjene vstran, da delegati čutijo in vedo, da mnogokrat glasujejo povsem zaradi formalnosti, to pa povzroča nezainteresiranost, celo vdanost v usodo. Mislim, da je najbolj pomembna naloga (mislim na družbenopolitično nalogo) OK SZDL in njenih organov, prav tako pa vseh KK SZDL in OO ZKS, stalna in poglobljena skrb za delovanje delegacij v vseh sredinah. Nujna je takojšnja analiza dosedanjega dela v tem mandatnem obdobju, iskanju razlogov za morebitno nedelo, odpravljanje teh razlogov, hkrati pa odpiranje možnosti za dajanje pobud in smernic delegacijam s strani čim širšega kroga delavcev in krajanov. Delegacije niso in ne smejo biti same sebi namen, pač pa so odgovorne sredinam, ki so jih izvolile, ta odgovornost pa brez tesne povezave ne pomeni nič! Če strnem svoja razmišljanja o delu OK SZDL in njenih organov ter na sploh SZDL v občini, lahko rečem, da nas čaka predvsem trd boj proti inflaciji, boj za razvoj gospodarstva v občini, predvsem seveda kmetijstva, turizma, tekstilne, steklarske in lesne industrije, prizadevanja za ohranitev družbenih dejavnosti na vsaj delno ustreznem nivoju, prizadevanja za strokovni dvig kadrov v gospodarstvu, za odpravljanje prevelikih socialnih razlik in problemov, nadaljnja prizadevanja na področju SLO in DS (če malo skrajšam) nenehna skrb za delo delegacij. SZDL bo v letu 1988 tudi nosilka javnih razprav o ustavnih spremembah, v teh razpravah pa bomo podpirali predvsem tista mnenja in predloge, ki bodo za krepitev samoupravnega socializma in delegatskega sistema. Nalog je torej veliko, saj velja (kot je veljalo v preteklosti), da za SZDL ne sme biti problema in naloge, ki bi šla mimo nje. Za uspešnost pri delu pa je potrebna predvsem odprtost za vse pametne predloge in pobude, možnost za demokratični dialog med vsemi deli fronte, predvsem pa prehod od ozkega (forumskega dela) k resnični množičnosti. SZDL sestavljajo sicer družbenopolitične in družbene organizacije ter društva, interesne oblike združevanja, toda to so v prvi vrsti ljudje in nihče drug! Zato lahko v imenu vodstva občinske organizacije in v svojem imenu zagotovim, da se ne bomo odmaknili od vsakdanjega življenja in problemov, da smo na razpolago vsem, ki mislijo in delajo pošteno in odgovorno. Ni namreč nič zame osebno bolj obvezu-jučega in dela vrednega kot zdrav, konstruktiven dogovor, temelječ na odgovornosti za izvršitev in na poštenju! Ob koncu želim vsem delovnim ljudem in občanom občine Šmarje pri Jelšah mnogo, mnogo osebne sreče, zdravja in uspehov pri premagovanju vseh težav v letu 1988 z mislijo, da nobena težava ni nepremagljiva, če smo složni in prijatelji! Rudi Filej Obrat Gorenja v novih prostorih Krajanom Bistrice ob Sotli se je uresničila dolgoletna želja, da bi v kraju pridobili novo tovarno. 79-članski delovni kolektiv Gorenjevega obrata tozda Kondenzatorji se je namreč iz stare osnovne šole preselil v nove proizvodne prostore. S simboličnim zagonom strojev so ob dnevu republike uradno predali namenu novo proizvodno halo, s katero so delavci pridobili znatno boljše pogoje za delo. Preselitev v nove prostore pa jim bo že prihodnje leto omogočila tudi povečanje proizvodnje termostatov na 740 tisoč kosov letno — letos so dosegli polovično proizvodnjo — povečal se bo tudi izvoz, z izdelavo elementov doma pa se bo izboljšala uvozna odvisnost. Z osvojitvijo še nekaterih drugih elektromehanskih komponent bo mogoče obrat v Bistrici ob Sotli zaokrožiti v zaključno proizvodno celoto ter povečati število zaposlenih od sedanjih 79 na 150. V Gorenju se namreč zavedajo, da bodo le s povečanjem proizvodnje zadostili hotenjem po hitrejšem razvoju. Gorenje tozd Kondenzatorji v Rogatcu pa ob tem tudi svojega obrata v Bistrici ob Sotli ne zane -marja. Nova proizvodna hala je veljala 400 milijonov dinarjev in so jo v celoti pokrili z združenimi sredstvi Gorenja. D. L. INTEGRAL DO PREVOZNIŠTVO 'DOINIATT' ^ MIERX # 63250 Rogaška Slatina - Kidričeva 30 TOZD PEKARNA VAM # IN SLAŠČIČARNA # Rog. Slatina V letu 1988 * vam želi @ želi srečnovožnjo SREČNO ’88 Pričakovanja... LUCIJA STUPICA, dijakinja: Naša domovina stoji na nekih majavih tleh in ko spremljamo vse te dogodke pri nas, smo lahko včasih razočarani, saj smo mladi in nam ni vseeno, kakšna bo naša prihodnost. Ne smemo pa biti preveč črnogledi, moramo videti tudi svetle strani. Mislim, da bomo le našli izhod iz te krize. Nasploh mladi danes drugače živimo, kor so nekoč. Resda se znamo zabavati, vedar je v tem razdvojenem svetu, tudi med nami vse premalo pristnosti. Moja največja želja za prihodnje leto je, da bi bilo v šoli vse v redu, da bi se rešili iz te krize, da bi ohranili to našo lepo naravo, zdravo življenje... LJUBA KOČICA, upokojenka: Večina upokojencev v teh časih tarna. Sama skoraj nikoli nisem nezadovoljna. Ob misli na prehojeno pot, ko smo kot udarniki delali brez vprašanja kolikšno bo plačilo, me današnje pehanje za denarjem močno moti. Živim s 130.000.— dinarji mesečne pokojnine in reči moram, da lahko shajam. Res je da sem navajena skromnosti, pomaga pa mi tudi velika volja in precejšnja mera optimizma. Če bomo v prihodnje bolj enotni in poskušali s skupnimi močmi premagati nastale težave, lahko računamo na bolje. Ker posebno velikih želja nimam, bom omenila samo eno, to je kabelska televizija, saj je nam upokojencem televizija dostikrat edini stik s svetom in dogajanji v njem. BRANKO ŽOGAN, kmet: ’’Hudo je kmetovati v razmerah, v katerih ne veš, kaj ti bo prinesel jutrišnji dan. Razmere se tako hitro spreminjajo, da jim je skoraj nemogoče slediti. Kmetijstvo je čisto posebna panoga, ki se ne more primerjati z ostalimi gospodarskimi panogami, ker je tu obrat kapitala zelo počasen in se kmet ne more sproti prilagajati spremembam razmer. V industriji je pa tako, da se lahko hitreje preusmeri ali celo ugasne stroj. Če pa zakolješ kravo, traja zelo dolgo časa dokler vzrediš novo. Zato ne vidim za prihodnje leto nič kaj obetavnega. Mislim, da bomo še naprej životarili, kot smo letos, ko so se razmere drastično poslabšale. Najtežje bo tistim kmetom, ki se ukvarjajo s prirejo mesa in mleka. Nove odkupne cene so le delno in za kratek čas ublažile kritično stanje na tem področju. Vzporedno s tem so se namreč zelo povišale cene nafte, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Vsak se bo torej moral še kako znajti in boriti za svoj obstoj. Ko pa bo prišlo tako daleč, da ne bo več denarja za enostavno reprodukcijo, si ne predstavljam, kako bo.” hnftnr lasna industrija Šanijur pri CJalju TOZD LESNA OPREMA MESTINJE ŽAGA KOZJE Delavci vam želimo uspeha polno leto 1988 atonisi toplice Podčetrtek ŽELI SREČNO NOVO LETO Stanje in projekcija gibanja cen v občini MARINKA ZOBEC, pomočnica vodje strežbe v hotelu Sava: ’’Zelo rada opravljam svoje delo. Najbolj me veseli delo z ljudmi. Danes, ko vsakdanje skrbi človeka preganjajo že skoraj na vsakem koraku, je morda vse težje to svoje nezadovoljstvo in slabo voljo skriti, saj moj poklic terja vedno nasmejan in prijazen obraz. Najbolj nas v gostinstvu pesti delovni čas, ki zajema vse praznike in nedelje, v večini primerov pa je tudi deljen. Pomeni, da smo, predvsem mladi, v svojih načrtih močno omejeni, saj je prostega časa vedno manj. Kljub temu pa upam, da bom zmogla toliko volje in moči, da se v svojem poklicu še dodatno usposobim, nekaj časa pa mi mora ostati tudi za zabavo in prijatelje. Poleg sreče in zdravja je ob vstopu v novo leto v meni tudi upanje, da se bo naša situacija vendarle izboljšala. Del izhoda vidim v bolj zaostreni odgovornosti zlasti najbolj odgovornih delavcev. Ne motijo me njihovi, za nekoga morda previsoki osebni dohodki, le več in bolje bi zanje morali delati.” Eden izmed ukrepov in aktivnosti za znižanje inflacije in stabilizacije gospodarstva se kaže v obliki ’’zamrznitve” cen na ravni zveze, republike in občine. Kljub temu je zvezni izvršni svet dovolil povišanje nekaterih stvari, gre pretežno za odpravo ’’disparitet v cenah” električne energije, naftnih derivatov in drugih pomembnih artiklov, ki so imele največja odstopanja v ceni. Na ravni republike je bilo z odlokom republiškega izvršnega sveta določeno, da OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega dela smejo uporabljati tiste cene, ki so jih imeli na dan 15. 11. 1987. Ali drugače povedano, vse cene v republiki in v občinah so zamrznjene na ta dan. Posledica tega je, da morajo UDS in zasebniki v primeru, da so dvignili svoje cene, po tem datumu le-te vrniti na raven pred tem datumom. Zaradi novih višjih cen energije je republiški izvršni svet dovolil povišanje cen prevoza blaga v cestnem prometu, cen prevoza potnikov v medkrajevnem cestnem prometu in zavarovalnih premij za obvezno zavarovanje osebnih vozil. V občinski pristojnosti pa je izvršni svet občine Šmarje pri Jelšah sprejel odredbo o določitvi BERTA ARTICEK, delavka: Če kolikor toliko spremljaš radio in televizijo, bereš časopise, ali pa tudi v pogovoru z ljudmi, ne vidiš pred seboj nobene jasne slike. Mladi so v tej krizi v najslabšem položaju, ni stanovanj, zasposlitve ne dobijo... Zelo se bojim, kaj bo z našimi otroki. Sama sem zaenkrat srečna, da imam delo — čeravno plača, ker pač delam v tekstilni panogi, ni velika — in da sem zaposlena v tovarni, ki je še kolikor toliko stabilna. Lažje mi je tudi, ker si lahko doma kaj pridelam. Kot rečeno pa lepše prihodnost ne vidim, tudi sprejeti ukrepi je nenapovedujejo. Morali bi bolj poprijeti za delo, biti bolj resni in gospodarni, pa gospodarskih prekrškov ne bi smelo biti.” najvišjih cen, kar ima za posledico, da se lahko naslednje storitve podražijo samo za: 1. osnovne komunalne storitve povprečno za 32% 2. gostinske storitve za 18% (jedila in prenočišča) 3. oskrbnina v VVZ, dijaških in domovih za ostarele za 18% 4. prevoz potnikov s taksi avtomobili za 25% 5. prevoz blaga zasebnikov za 15%. Cene brezalkoholnih in alkoholnih pijač so izvzete iz ukrepa neposredne kontrole cen. Še preden se je v mrzli zimi 1927 leta začelo kaditi iz dimnikov nove Steklarne v Rogaški, so v upornem in delavsko zavednem Zagorju ob Savi zaprli Steklarno in prisilili steklarje da so šli za kruhom v nov kraj - v Rogaško. Prepričani smo, da se to ne bo več ponovilo, saj smo se doslej le širili in zagotovili delo tudi mnogim delavcem izven našega kraja. Žal. ugotavljamo, da sovpadajo praznovanja okroglih obletnic steklarstva z dokaj težavnim gospodarskim položajem naše dejavnosti. In tako resen položaj tovrstne steklarske industrije še ni bil. A vendar menim, da lahko mi v našem kolektivu z optimizmom zremo v bodočnost predvsem zaradi mla- dega a z »glažarsko« dediščino bogatega kadra. Povprečna starost našega kolektiva se je zadnja leta občutno znižala. Mnogi obiskovalci Steklarne se kar ne morejo načuditi, da imamo toliko mladega kadra. In res, položaj je občutno boljši kot je bil pred nekaj leti. Skoraj vsi steklobrusilci so končali steklarsko šolo, veliko mladih je tudi pri pečeh. Če k temu dodamo še dejstvo, da v steklarni cenimo tradicijo ter znanje in strokovnost, ki se prenaša iz roda v rod, je to velik kapital. V nasprotju z nekaterimi drugimi, trdimo daje tradicija v takšni manufak-turni steklarski proizvodnji še kako pomembna, saj je strokovno znanje in specifičen pogled na steklarstvo nekaj, kar se ne pridobi preko noči.V tej dejavnosti so izredno pomembne tudi nekatere finese, ki jih bomo tudi mi morali še bolj upoštevati. Uspešne izvozne naravnanosti naše proizvodnje Steklarna je že tradicionalno z večjim delom proizvodnje usmerjena v izvoz. To zahteva, da se moramo nenehno dokazovati v merjenju s svetovno konkurenco. Razen nekaj let, za katera lahko trdimo, da so prej izjema kot pravilo, sicer za izvozno usmerjene industrije v naši družbi ni bilo pravega posluha. In prav izredno kritičen polo- Povišanje cen omenjenih storitev v SR Sloveniji predstavlja v primerjavi z vsemi področji storitev približno 10% povprečno povišanje, gledano s statističnega zajemanja podatkov. Seveda so nastali večji stroški tudi pri drugih storitvah, ki jih zaenkrat občinska odredba na zajema. Zanje se predvideva povišanje v začetku prihodnjega leta. Kakšno bo povišanje posamezne storitve še ni znano, v skladu z zvezno resolucijo in gibanjem cen ostane še po oceni 8% povprečno povišanje preostalih storitev iz celotne mase storitev po statistični evidenci. Peperko Franc žaj našega gospodarstva in družbe v celoti kažejo na to, da je bila to kratkovidna politika. Zadnji dve leti nam je uspelo skoraj podvojiti izvoz, ki bo letos dosegel okrog 13,5 milijona dolarjev. Kakšen napor m odrekanje je bilo za to potrebno in koliko sredstev smo morali vložiti v osnovanje nove tehnologije, novih proizvodnih programov in osvajanje novih tržišč, vedo le tisti kolektivi, ki so se s podobnimi zahtevami tudi sami srečevali. Povsem realno lahko pričakujemo, da bomo prihodnje leto povečali izvoz na preko petnajst milijonov dolarjev in dosegli s srednjeročnim načrtom in investicijskim elaboratom zastavljene številke. Približno takšen cilj - torej podvojitev izvoza v kratkem času, bi pa morala doseči naša država, če bi se hoteli izvleči iz krize. To bi bil največji prispevek našim stabilizacijskim prizadevanjem. A v takšnih izvozu nenaklonjenih časih, je težko pričakovati korenit preobrat. V zadnjih dveh-treh letih nam je uspelo izredno preobraziti naš Sortiment tudi v estetsko - oblikovalskem smislu. Vse te nove oblike nosijo v se- Direktor Steklarne Jože Pelko. bi klasiko steklarstva, a so prirejene sodobnemu trenutku. Na žalost moram povedati, da včasih že samo dejstvo, da so naši proizvodi iz Jugoslavije, pomeni za nas določen hendikep, v primerjavi z drugimi ekonomsko in tržno urejenimi gospodarstvi v katerih je steklarstvo močno razvito. A da smo vendar na pravi poti, nam kaže dejstvo, da se naši izdelki nahajajo na izbranih prodajnih mestih od ZDA do Japonske. Uspešno sledimo tehnološko tehničnemu razvoju Zadnjih petnajst let je tehnološki in tehnični razvoj v steklarski industriji naredil izredno velike korake, ki se jim tudi mi nismo mogli in se jim na srečo tudi nismo izognili. Še pred sedmimi-osmimi leti smo v osnovni proizvodnji vse proizvode izdelovali izključno na ročen način. Danes si našo proizvodnjo brez pomoči stiskalnic in ostale sodobne opreme težko predstavljam. Pa ne zaradi tega, ker določenih izdelkov ne bi mogli izdelati na klasičen način, ampak zaradi tega ker bi za določeno vrsto izdelkov bili enostavno predragi. Torej nam je uspelo toliko povečati izvoz ob tendenci padanja izvoznih cen, ki jih je vzpodbudil tehnološki razvoj. Ohranitev najmanj sedanjega števila delavnic ročne izdelave pri pečeh, še nadalje uvajanje strokovnih pripomočkov ter učinkovite opreme in orodij ob nadaljnjem negovanju ročnega brušenja je usmeritev, ki se je izkazala za pravilno in na kateri bo zasnovan naš razvoj tudi v prihodnje. Navedel sem torej nekaj najosnovnejših vzrokov zaradi katerih menim, da je Steklarna na pravi poti, da se bo tudi v bodoče lahko uspešno vključevala v mednarodno delitev dela in uspešno poslovala. Steklarska industrija je v izredno težkem položaju Prisilne uprave v nekaterih steklarskih kolektivih ter zmanjševanje proizvodnje je danes dejstvo v mnogih steklarskih kolektivih. Tudi splošen gospodarski položaj in visoka inflacija so pogoji v katerih je poslovanje tistih, ki veliko izvažajo izredno otežkočeno. Položaj je res negotov, saj ne moremo vedno načrtovati niti na krajši, kaj šele na srednji ali daljši rok. Mi bi pa dejansko morali vedeti kako se bo naša država kot gospodarski subjekt obnašala proti svetu in kako se bo ta proti nam. Ne pričakujemo in ne zahtevamo nič drugega kot to, da se pogoji poslovanja za izvoz izenačijo s tistimi na domačem tržišču, da se doseže vsaj takšen dohodek kot s prodajo doma. Ukrepi ekonomske politike na področju ekonomskih odnosov s tujino so zadnji dve leti nerazumljivi - ukinitev deviznih računov in razpolagalne pravice z devizami, tečajna politika ni sledila inflaciji, stimulacije se plačujejo z nekajmesečno zamudo, kreditni pogoji za izvozne kredite so se poslabšali - in vse to ima za posledico poslovanja v izredno zaostrenih razmerah. Šestedeset tet Steklarne Boris Kidrič Rogaška Slatina Če k temu dodamo še zadnja leta nenehno večanje stopenj prometnih davkov za kristalno steklo, nerazumljivo naraščanje obveznosti iz dohodka za skupno porabo in vse manjši delež dohodka, ki ostaja gospodarstvu, potem je na dlani, da so se pogoji poslovanja iz leta v leto slabšali. Torej splošni pogoji poslovanja na katere mi nimamo nobenega vpliva, so se zadnji dve leti izredno poslabšali. Nikoli nam ni bilo nič podarjeno Mi steklarji smo vedno živeli od svojega dela. Tudi sedaj nam ne preostane drugega kot to, da se opremo na lastne sile in storimo vse kar je v naši moči, da se izkopljemo iz težavnega položaja. Upam pa, da bo tudi razprava o protiinflacijskem programu, to je bilo pisano namreč še preden smo vedeli kako se je iztekla, nakazala pravo pot naši družbi za izhod iz krize in da bodo izvoz in tudi drugi načini pridobivanja deviz dobili ustrezno podporo. Kajti le tako lahko računamo na to, da bomo lahko odplačevali naše dolgove, se odprli svetu in tuji konkurenci, ter dosegli znižanje inflacije. Mislim, da je to edina alternativa naše družbe. Tudi v naši delovni organizaciji bomo pripravili določene programe delovanja in obnašanja v teh zaostrenih pogojih poslovanja in jih predstavili z osnovnimi usmeritvami za delo v prihodnjem letu - torej ukrepe na kratki rok, ter določene ukrepe na srednji in daljši rok. Dvig kvalitete celotnega poslovanja Brez poglobljene anlize lahko zapišemo, da je usmeritev v dvig kakovosti poslovanja na vseh področjih našega delovanja nesporna. Kvalitetno raven v proizvodnji, ki smo jo že dosegli moramo negovati in dvigniti še na višjo raven. Enako velja za vsa ostala področja našega poslovanja od gospodarjenja s finančnimi sredstvi, področjem politike zalog, cen in prodajnih pogojev. Skratka obeta se nam še eno težko leto, a prepričan sem, da bo že prihodnje leto tudi nam krenilo na bolje. Naj na koncu čestitam članom obeh steklarskih kolektivov ob pomembnih jubilejih z željo, da bi bil ob naslednji okrogli obletnici naš gospodarski položaj vendarle boljši.