INFORMATOR gorenje gi^podlainipIM Velenje, 25. februarja 1993 Leto XXVII. Številka 8 •&X‘Xw>X"X">x*; ■ Domotechnica ’93 Uspela predstavitev Gorenja " in Slovenije z teden, od 16. do 19. i februarja, je bila v Kčlnu največja id‘SVetovna predstavitev proizvajal-bele tehnike - Domotechnica ejoi /Med razstavljale! iz 47 držav ;ro' b,i° tudi Gorenje Gospodinjski 3rtaParati. Na okrog 800 nr velikem javnem prostoru, ki se je od-ykoval po domiselnosti, izstopal resj® tudi v primerjavi z drugimi ^večjimi proizvajalci bele teh-^ '^e. smo predstavili številne Povosti vseh treh programov. poslovnim partnerjem smo Podstavili letošnjo ponudbo Goren-Jm’ l..kupci 'z Zvezne rapublike '^skl ClJe Pa 50 na^' predstavniki ePali tudi dogovore o prodaji. Načrte za razstavni prostor sejma v Kolnu je - kot vsa leta - izdelal Studio Breg iz Ljubljane Pogovori in dogovori v Kčlnu obetajo, da bo letošnja prodaja Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov vsaj na lanskoletni ravni. Prizadevali pa si bomo, da izvoz in proizvodnjo še povečamo. Drugi dan sejma, 17. februarja, je pripravilo Gorenje na Domotechnici '93 n°vinarski konferenci sejma v Kolnu odlično obiskano novinarsko konferenco, na kateri so sodelovali tudi dr. Davorin Kračun, minister za ekonomske odnose in razvoj, dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti in dr. Boris Frlec, slovenski veleposlanik v ZRN. Vladna ministra sta predstavila Slovenijo kot dobrega poslovnega partnerja, resda v Evropi še zmeraj premalo znanega. Predstavnika Gorenja Franjo Bobinac, direktor trženja Gorenja Gospodinjski aparati in Stane Debevc, direktor Gorenja Vertriebs iz Munchna pa sta spregovorila o Gorenju, njihovih dosežkih in razvojnh hotenjih. Povedala sta, med drugim, da Gorenje Gospodinjski aparati proda na tuje kar 95 % vse proizvodnje, da Gorenje ustvari več kot 8 % vsega slovenskega izvoza in da proda Gorenje v Zvezni republiki Nemčiji letno okrog 550.000 velikih gospodinjskih aparatov v vrednosti 200 milijonov DEM. Na Domotechnici'93 je bila tudi skupina novinarjev iz Slovenije. Jože Stanič, Ivan Vitežnik in Franjo Bobinac so v pogovoru z njimi med drugim opozorili tudi, da v Sloveniji še vedno nimamo izoblikovane makroekonomske politike države do velikih izvoznikov, predstavili pa so tudi naša prizadevanja za zmanjšanje stroškov, razvoj novih proizvodov in osvajanje novih trgov. Modri angel je med nami Na 2. mednarodnem posvetovanju o uporabi freonov, ki se začne danes v Velenju in ga pripravlja Gorenje Inova, bo s svojimi prispevki sodelovalo tudi več naših strokovnjakov za to področje. Vsi referati bodo tudi objavljeni v Reviji Gorenja za razvojno in raziskovalno dejavnost, med prvimi domačimi prispevki na posvetovanju pa je referat Proizvodne izkušnje pri izdelavi hladilnikov z reducirano količino Ril in novimi penil-nimi sredstvi. Avtorica tega prispevka je Dragica Camloh, diplomirana inženirka kemije, sicer pa vodja tehnologije za predelavo polimernih materialov in nosilka razvojne naloge o zamenjavi freonov v trdi poliuretanski peni. V Gorenju Gospodinjski aparati moramo kot proizvajalci hladilno-zamrzovalnih aparatov (lani smo jih izdelali več kot 600 tisoč, od tega za izvoz 95 %) problem zmanjšanja oz. nadomeščanja freonov nenehno spremljati in to na vseh področjih od tehnologije in proizvodnje do njegovega pravnega vidika. Kot poudarja tudi Dragica Camloh smo v Gorenju prve korake pri zmanjšanju porabe freonov naredili že pred štirimi leti, ko smo v celotnem proizvodnem programu hladilno zamrzovalnih aparatov uvedli uporabo PU sistema, ki je imel 50 % manjšo vsebnost CFG 11. "Močna izvozna naravnanost na zahodnoevropska tržišča, ki je za nas življenjskega pomena, nas sili, da moramo v prihodnosti ne le izpolniti terminske in količinske zahteve Montrealskega protokola, temveč še mnogo bolj rigorozne zahteve drugih držav, kjer so naša tržišča." Ena izmed takšnih zahtev, ki so se pojavile šele pred časom, je znak modrega angela, simbola za okolju prijazne izdelke, ki ga podeljuje nemška institucija RAL. Ta znak lahko dobijo le tisti hladilno zamrzovalni aparati, ki v izolaciji ne vsebujejo nobenih halogeniziranih ogljikovodikov. V Gorenju Gospodinjski aparati smot es-tirali več možnih substitutov za CFG 11 in z meritvami ugotovili karakteristike vzorčnih funkcionalnih aparatov v odvisnosti od časa. Vendar pa odločitev o izbiri alternative ne bo odvisna le od tehničnih karakteristik PU izolacije, temveč bo nanjo vplivalo več faktorjev, "pravi Dagica Dragica Camloh Camloh." "Pomembnejši med njimi bodo verjetno potrebna investicijska vlaganja za uvedbo alternative v proizvodnjo in psihološki prodajno tržni element kot je v našem primeru "modri angel". Vse do nastopa "modrega angela" je dominirala rešitev problematike substitucije CFG 11 prako vmesne faze z HCFC. Pojav modrega angela pa zahteva direkten prehod iz PU pene z CFG v PU peno brez CFG, kar je trenutno možno doseči le s ciklopentanom kot gonilnim sredstvom. V tej smeri so zastavljene sedaj tudi vse naše aktivnosti." B.G. Varčnejši gospodinjski stroji Svetovni proizvajalci bele tehnike že lep čas kar tekmujejo med sabo, kdo bo zasnoval in dal na trg sodobne in čim bolj varčne gospodinjske stroje. Z zmanjšano porabo vode pri pralnih strojih so danes najbolj zanimivi tisti stroji, s katerimi gospodinja ne porabi več kot 70 litrov vode pri enem pranju, zaradi skrajšanega časa pranja pa je manjša tudi poraba električne energije. Na pravkar končanem sejmu Domotecnica v Kolnu pa je bilo mogoče videti tudi pralni stroj, ki porabi komaj 68 litrov vode za eno pranje in pokuri 1,6 kilovatne ure električne energije. Sicer pa sodijo med električno varčnejše pralne stroje tisti, pri katerih je poraba energije med 1,3 in 1,4 kilovatne ure. Med podjetja, ki izdelujejo tako varčne stroje, kot jih izdelujejo in kupcem ponujajo najbolj znani proizvajalci bele tehnike, pa se, kot smo se lahko prepričali, uvršča tudi slovensko Gorenje. (M.Š.) Domotechnica, da ali ne? Sc Z J na S svojimi izdelki smo se pred krat^' m, predstavili najbolj zahtevnim el de ropskim kupcem na Domotechnicj tiv Kolnu, o čemer pišemo tudi današnjem Informatorju. Nas pa! Če zanimalo, kaj o tem in podobi vo< sodelovanjih Gorenja Gospodinj! rat aparati menijo naši sodelavci. Ali sej11 ja|( zdijo sploh potrebna? Franc Ramšak, dela v obratu Zamrzovalne skrinje od 1971: "Mislim, da je potrebno prodreti čimbolj v svet, drugega izhoda ni, saj je Slovenija premajhna za nas." Hermina Klančnik, 23 let dela v proizvodnji štedilnikov: "Da sodelujemo na takšnih razstavah kot je Domotechnica je čisto prav in za nas vse dobro, da se nam odpira tržišče. Več bomo prodajali, boljše bomo zaslužili." Štefka Mohorko, 18 let dela večina v proizvodnji štedilnikov: "Na televiziji sem gledala posnetke iz Kolna in mislim, da je dobro, da se uvrščamo med svetovne proiz- ---------------- — vajalce in gremo v Evropo. Mogoče bo< Q na ta način še izboljšali kakovost naš6 dela pa tudi osebne dohodke." Brane Slivar, vodja kontrole kakovosti proizvodnega procesa v Galvani, dela v gorenju že 19. leto: "Za Domotehnico sem slišal malo po radiu in televiziji. Mislim, da je v redu, da s tem reprezentiramo svojo firttar/r Rabimo tuje trge, da lahko prodajamo ■•od/, tega živimo vsi." Zdravko Kunštek, "Seveda je takšna Jjpril nova tržišča, da se -Jobre poveča proizvodnja, predvsem pa iZ'yetu $ Tako imamo zagotovljena delovna m6'ak0 Če je prodaja boljša, je tudi proizvocrirogr večja." A oku , Srečanje na delovnem mestu - Nadja Rebec Sogovornike za naša Srečanja skupaj 2 nJihovimi sodelavci izbiramo glede l asi aparati, predvsem mislim na pralne h °le’ se resda ne morejo kosati z naj-jsimi nemškimi aparati, toda skušamo čimbolj približati njihovi kakovosti, I, .akovredni pa so, na primer, |t?nskim," je bila ena od ugotovitev < yJe Rebec, ki je vodja laboratorija za nkcionalnost v Pralno-pomivalnih ^Paratih. Seveda je ta laboratorij znan bolj > razvojni, v njem pa poleg nje delata še e sodelavki, Marija Hiršelj že od iql?e9a začetka, torej že pred letom I rv ko se je tudi Nadja, sicer doma iz | pQ ase zaposlila v Gorenju. Pravi, da bolj ' Vel naključju, saj je imela sorodnike v p ®niU' mož pa na voljo delovno mesto, a tudi Nadji ni bilo treba dolgo čakati na k “zaposlitev; kot diplomirana inženirka a |,l 'I6 je novembra 1974 začela delati v II g^atoriju za površinsko zaščito, od leta LVoi ° naPrej pa je odgovorna za delo raz-Iaparat*3 'al30rator|ja pralno-pomivalnih po9'ed i® morda delo v laboratoriju J nsko, enako iz dneva vdan, ko se drug za drugim vrtijo pralni in drugi stroji in se zapisujejo rezultati. V svojem bistvu pa je rutinsko le testiranje, naloge pa so venomer zahtevnejše in drugačne. "Osnovna funkcija pralnega stroja, ki je zelo zahteven avtomat, je v tem, da perilo dobro opere, poleg tega pa so vse pomembnejše nove zahteve. Te pa so, da stroj porabi čim manj vode, manj električne energije in da tudi vse manj onesnažuje okolje...." Takšni pa postajajo tudi pralni stroji v Gorenju in z izsledki razvojnega laboratorija smo se lahko seznanili pred časom, ko smo pisali o sistemu prhe, nekaj novosti pa je tokrat, predvsem o posodobitvi dela v laboratoriju, pradstavila prav tako Nadja Rebec. Sedaj jim je v največjo pomoč takoimenovani emu lato r, ki z računalniško pomočjo in natančnostjo v naprej določa izbiro programatorja. Novi programatorji 800/1000, ki so na pol hibridni, torej mehanski v kombinaciji z elektroniko, dajejo vedno več možnosti uvajanja različnih funkcij v programih. Izkušnje Nadje Rebec so znane tudi zunanjim institucijam in postala je članica komisije za ocenjevanje pralnih sredstev. To ocenjevanje opravljajo v okviru Domusa iz Ljubljane. O tem je povedala; "Meritve opravljamo na testnih tkaninah v našem laboratoriju, kjer imamo ustrezen aparat, to je spektrofotometer, ki določa belilni učinek na tkaninah. Poleg tega pa je tu še vizualno ocenjevanje, ki ga opravlja še posebna komisija. Rezultati teh ocenitev bodo kmalu objavljeni." Nadjo Rebec lahko prištevamo med uspešne inovatorje. V Gorenju je prijavila več inovacijskih predlogov tudi izven akcije Predlagaj nekaj koristnega, sodelovala je tudi v razvojni skupini, ki je prejela občinsko nagrado za inovacijo Pralni stroj PS 800. Poleg tega priznanja pa je dragocena tudi diploma z razstave inovacij RAST YU na Reki. Na področju strokovne literature orje Nadja svojevrstno ledino; spoprijela se je z napotki in praktičnimi nasveti za delo z aparati za nego perila. Žal pa njena brošura že kar nekaj časa čaka na izid. Gradivo je nastajalo postopoma, sicer pa tudi doma namenja veliko časa tuji literaturi s tega področja. Kot kaže, ji tuji jeziki ne delajo prevelikih težav. Govori nemško in italijansko, obiskuje tečaj angleščine za boljše sporazumevanje, prizna pa, da je francoščine od gimnazijskih let že kar nekaj pozabila. Z optimizmom zre v jutrišnji dan. Hinko Jerčič Gorenje Kulturnica Priporočamo °derni poslovni bonton {^!°yni bonton niso zgolj formalne rno1?’ ■fraze 'n narejeni nasmehi, Pak Ije vedenje, s katerim se izog-jn° nepotrebnim nesporazumom in fir|}a?„ ^f17/ ne le med poslovnimi e,y<. temveč tudi med sodelavci v 10 io» . lodr>, ■rcel*’ v predgovoru k svoji knjigi Vet r!-?' Posl°vni bonton pravi: "Poslovni lamih0*' n' kil in tudi nikoli ne bo družba ekat *?riie,nih ljudi. To je arena v kateri ,enH eri zmagujejo, drugi pa so poraženi, v »a n ®r utora biti igra poštena, kajti kazni ii hrifake 30 ostre, a korektne. K temu naj Tled Poval Moderni poslovni bonton." prvj- °yi Poglavij najdemo tudi takšno kot na letr|ice, menedžerke, voditeljice. Pos- 'astu.^NT ’ > 11 Itil ltiUz.Grl\G, VUUI lUlJIOG. r Uo" nesti i*3°k?Vania ai' Pa Bonton na delovnem lobro l'le manjka tudi pravil oblačenja, iZ'velu 9a gostitelja in pa pogled širom po m^ako °d Be|gije do Japonske, celo napotke '/Omročn^u'131' V *s*ancl'i' b°s,e našli v tem $ °kus Pa nekaj iz poglavja o lepem vedenju domačem podjetju: "Seveda ni mogoče ves čas v službi hoditi naokrog s prijaznim smehljajem na obrazu: to bi bilo vsekgkor pretiravanje. Vsakdo ima pravico do trenutkov slabe volje, zaskrbljenosti, celo jeze. Vendar je vsakomlur, ki kar naprej prodaja slabo voljo, čemernost in naseljenost, kakor da ima samo on skrbi na svetu, to le v škodo. Eno so razlike v stopnji družabnosti - nekateri smo bolj družabni, drugi bolj samotarski - drugo pa odljudnost." Malo dobre volje in smeha pri delu ne škodi pa tudi poslovni bonton ni brez humorja. Tako lahko v njem preberemo: "Kompjuter ni noben čudež, tako hitro dela samo zato, ker ne misli. B.G. Vabimo Pot v neznano V soboto, 6. marca bi naše moške rade popeljale v neznano. Za pot morajo imeti samo koš dobre volje in pripravljenost, da ta večer preživijo zares z nami. Zato vas drage sodelavke prosim, da se čimprej oglasite po telefonu (853-321, interna 948) ali osebno (pisarna poleg banketne sobe) zaradi dogovora. Mislimo na novo šolsko leto že zdaj! Gorenje Kulturnica že zbira predprijave za obročni nakup šolskih učbenikov! Kulturni center "Ivan Napotnik” Velenje Koledar kulturnih prireditev marec 1993 Torek, 2. marca, ob 17.00 dom kulture Velenje mladinski abonma in izven RADEŠERBEDŽIJA Ne daj se... Vstopnice 300 SIT Petek, 5. marca, ob 19.00 in sobota, 13. marca, ob 19.00 dom kulture Velenje PLES ŽIVI V NAS Nastopajo plesne skupine iz Velenja z gosti Petek, 19. marca, ob 17.00 dom kulture Velenje Svetlana Makarovič: GAL MED LUTKAMI Najboljša predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Vstopnice 250 SIT. Sobota, 20. marca, ob 19.30 obisk na Dunaju ELISABETH musical Dvodnevni izlet na Dunaj z ogledom mestnih znamenitosti in musicala Elisabeth v Theatru an cder Wien. Cena 660 ATC in vstopnica 270 ATS. Naši upokojenci Tudi v zadnjih treh mesecih se je nekaj naših sodelavcev upokojilo, največ seveda ob izteku lanskega leta. Tako so se upokojili kontrolorka kakovosti Kristina Iršič, pregledovalka sklopov Leopoldina Lipovšek, sestavljalka Marija Mir, blagovna manipulantka Ivana Bačovnik in sestavljalec Vinko Emeršič iz Kuhalnih aparatov, Martin Centrih, transporter v Pralno-pomivalnih aparatih, oddelkovodja Ivan Bizjak in sestavljalka Antonija Ebenlechner iz Hladilno-zamrzovalnih aparatov, vzdrževalec Marjan Felicijan iz Vzdrževanja ter oddelkovodja Herman Pogladič in ekonomski tehnik Ciril Špital iz strokovnih služb. V prvih dveh mesecih letošnjega leta pa sta se upokojila Roman Terglav, pomočnik direktorja programa v Hladilno-zamrzovalnih aparatih in Leopold Bervar, transporter iz strokovnih služb. Informator - naš časopis Še v lanskem letu smo v uredništfu Informatorja povprašali nekdanje sodelavce, sedaj pa naše upokojence, kako jim je všeč Informator in ali ga želijo še naprej prejemati. Njihov odziv je presenetil tudi nas. Ne toliko zaradi števila naročil Informatorja, ki ga seveda prejemajo brezplačno, temveč zaradi številnih spodbudnih besed, pohval in zahval in ne nazadnje živega zanimanja za vse kar se v njihovem nekdanjem kolektivu dogaja. V času, ko se mnogi vse bolj zapiramo vase, je to toliko bolj prijetno prebrati. "Informator mi je edini stik z Gorenjem, v katerega sem vložila 20 let trdega dela," pravi Štefka Čebul. "Rada preko Informatorja spremljam dogajanje v Gorenju," nam sporoča Marija Drofelnik. "Zelo rada ga berem in komaj čakam, da ga dobim, potem pa le vem kaj se dogaja v Gorenjču," piše Dragica Halilovič, nekoč delavka Zamrzovalne hladilne tehnike. Mnogi Informator prebirajo skupaj z vso družino, prijatelji in sosedi. Kaj pa vi, naši sodelavci, kakšno je vaše mnenje o Informatorju. Pišite nam, nas pokličite, sodelujte z nami. B.G. Kralj Matjaž pa še kar spi... Tudi 600 pohodnikov na Peco ni prebudilo Kralja Matjaža, ki spi v nedrjih te veličastne gore, na katero se vsako leto na zimski pohod podajo tudi planinci Gorenja. "Šlo je brez palic in derez, včasih je bila pot še bolj ledena," nam je povedal Bojan Hudej. "Tudi na vrh smo menda kar vsi odšli in nam seveda ni bilo žal. Peca je bila na vrhu brez snega, dan je bil lep in videlo se je vse tja do Snežnika na jugu, nadvse lep razgled pa se je odpiral proti Julijcem. Organizatorji v Mežici so poskrbeli za čaj, za lep izlet pa se lahko zahvalimo tudi Maksimiljanu Korošcu, vztrajnemu organizatorju planinstva v Gorenju Sen/is. Kolikor vem, je njegova želja povezati vse planince v Gorenju, že 13. marca pa nas vabi na Snežnik, teden dni pozneje pa že na Raduho." H.J. Ni velikih gora, ne velikih poti, ne najširših ledin; so le tvoje ali moje najvišje gore, najbolj tihe poti, najsvetlejše doline. Leopold LSuhodolčan Kmalu prvi tek Društvo za športno rekreacijo Gorenje prireja pod pokroviteljstvom Unior -Turizem Zreče I. pokalno tekmo za leto 1993 v spomladanskem krosu, 6. marca 1993. Pripravili bodo teke za 22 starostnih kategorij, od teka na 300 m za predšolske otroke do teka na 10,5 km za starejše. Proga bo speljana po ravninskem delu ob Termah Zreče in v bližnjo okolico tega kraja, ki je sicer manj znan od Rogle, toda tudi za turizem vedno bolj privlačen, saj že slovi tudi po termalnem bazenu, poleg tega pa nudijo še veliko drugih ugodnosti. Del tega pa bodo imeli na voljo tudi udeleženci prve letošnje pokalne tekme za pokal Gorenja, saj bodo organizatorji pripravili ob kopici tekmovalnih kategorij še priznanja, praktične nagrade, zakusko, kopanje itd. Predvsem pa je udeležba namenjena preverjanju telesne zmogljivosti po zimskem zatišju, saj zima tudi letos ni naklonjena za smučarske teke. Pa še to: Skupni trening v Zrečah bo že to nedeljo (odhod iz Velenja ob 9. uri od Rdeče dvorane). Malica PO 01.03. TO 02.03 SR 03.03 ČE 04.03. PE 05.03 Navadna Golaževa enolončnica, sirov zavitek Piščančji zrezki, riž, solata Pečenice z dušenim kislim zelje, sadje Mesni sir, krompir, solata Dušena govedina, kruhovi cmoki, kompot Dietna Piščančja enolončnica, sirov zavitek Rižev narastek, kompot Hrenovke, ohrovt s krompirjem Ravioli z mesom, cvetača v solati Kuhana goved., dušeno sladko zelje, cmoki Prvenstvo Gorenja v veleslalomu I Včasih, ko ni bilo prave kave, smo P kavni nadomestek. Sedaj, ko snega ni1 ni, pa na nekaterih smučiščih delajo uMe‘.. ni sneg. In na takem umetnem snegu ** vel prvenstvo Gorenja v veleslalomu. V Pe,t&mg% bo šlo zares na smučišču Rahtel r i Slovenj Gradcu, za posameznike in ekipf * za člane Društva za športno rekreadl^ Gorenje in ostale, ki se bodo pravočasni, prijavili. Rok za prijave je do petka, 26. februarja, j 10. ure v pisarni Gorenje Rekreacija (staVj EKO). j Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri kategojl ločeno moški in ženske. Za ekipe bodo 6)1 po 2 tekmovalca A in B skupine ter 1 C ali j M kategorije. j jT Prijavnina za tekmovanje je 1.000 SIT, d»|l Društva za športno rekreacijo Gorenje pla^P le 500 SIT. V to ceno je vključena 1 ganizacija tekmovanja, stroški žičnice W\, zakuske z napitkom. Prijava je veljavna, ko je plačana prijavnin*;, Iflhkn 7 nntnvinn v ntearni Hništva ali na ^ lahko z gotovino v pisarni društva ali na ‘ račun 52800-603-38797 Gorenje Rekrea<| d.o.o. T Razglasitev rezultatov bo eno uro |? končanem tekmovanju v gostišču Murke| Slovenj Gradcu. Najboljši v kategorijah Pl mejo priznanja in praktične nagrade, absolUf zmagovalec pa pokal. L Vse ostale informacije in podrobnosti razps j lahko dobite v pisarni Gorenje Rekreacija, ’' 247 (I. ATC), ali 063 - 856 908. Jdele; H.J- amrz, Zahvali ^nizati - »duelov Ob boleči izgubi dragega moža, oce'srokOVl brata se iskreno zahvaljujemo vse^jine Gorenju, zlasti še sodelavcem Gostin5-eijavg za darovano cvetje in pomoč v teP dg trenutkih. ) P7 I Pušni^o Ob nenadni izgubi drage mame zličnj^ sodelavcem Razvoja in programa Kujizac)ev nih apartov,laboratorija Pralno-pomiv^ion^ aparatov in Preizkuševališča CTL zah'a otV(j jujem za darovano cvetje in izka^eigj;^ pon,°4' d,.0oR<; —"^bivalt INFORMATOR, list za obveščanje delaven Gorenja Gospodinjski aparati. Ureja: Urew. na odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko J^.93 Strokovni sodelavki: Božena Gorjan in Dat no Vrtačnik. Izhaja tedensko. Naklada: 3800 izv^ Henj Grafična priprava: Raster, Velenje. Tisk in odPjT. '. . i1 Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davr_,1 izr sklepu 421 -1/72 z dne 23.1.1974. ;°ko nj Uvodn