Uplinjevalnik: v Doberdobu 26 pripomb Odstrelili preko tisoč merjascev Tassinari tržaški občinski odbornik za kulturo Primorski Renzi, Cerarin strah pred prihodnostjo SandorTence Pozabili smo na prihodnost, je v oddaji RAI Ballaro prejšnji dan dejal Roberto Be-nigni. Ostra, a realistična trditev, ki velja ne samo za Italijo, temveč tudi za Slovenijo in slovensko manjšino. Tukaj ima človek vtis, da politika celo pozablja ne le na prihodnost, temveč tudi na sedanjost. A to je druga zgodba. V našem prostoru se skoraj naravno vsiljujejo primerjave med gospodarskima in političnima situacijama v Italiji in v Sloveniji. V Rimu imamo Mattea Renzija, ki si je zadal tisoč dni časa, da spremeni državo, v Ljubljani pa je svojo pot za krmilom vlade komaj začel Miro Cerar. Oba državnika čakajo zelo zahtevne naloge, ki v marsičem spominjajo na »misijo nemogoče«. A pustimo se presenetiti. Renzi, ki v javnem nastopanju nekoliko spominja na Silvia Berlusconija, ima proti CGIL, del svoje stranke in vse tiste, ki zavračajo spremembe. Ti so v Italiji v manjšini, njihov vpliv pa je dosti večji od njihove številčnosti. Res je, da Renzi ni diplomat in da včasih pretirava. Kaj pa so naredili tisti, ki ga sedaj kritizirajo, sami pa niso ničesar spremenili, čeprav bi lahko? Cerar se mi zdi v primerjavi z Renzijem pred težjo nalogo. Italijo dušita birokracija in slaba politika, je pa velika in razmeroma bogata država, ki se bo tako ali drugače izmaza-la. Pri Sloveniji ne gre za majhnost, kot pa za številne neuresničene sanje o blagostanju in splošnem redu, ki ga je že močno načela naraščajoča korupcija v gospodarstvu in politiki. Na Cerarja in njegovo vlado, ki na prvi pogled ni videti ravno nova, Slovenci polagajo velika upanja. Slednja so vedno v sorazmerju z razočaranji, če Cerarju ne bo uspelo. Tega si ne želim. Tudi Renziju želim, da mu bi uspelo nekaj spremeniti. Ko prihodnost roma v pozabo, kot pravi Benigni, je nekaj zelo narobe v politiki in družbi na sploh, posledično tudi v nas samih. Nekoč smo se pogovarjali in razpravljali o tem kje je boljše in kdo je boljši, danes pa razmišljamo o tem kje je slabše in kdo je naredil manj škode. To so »nova merila« našega vsakdana, za kar ne moremo in ne smemo kriviti le politiko in politike. dnevnik št. 220 (21.153) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 21. SEPTEMBRA 2014 1,20 € italija - Po znanih razhajanjih z Matteom Renzijem Vodstvo CGIL poziva k dialogu Predsednik vlade zelo kritičen do levice v DS cerje - Ob pomniku braniteljem Borut Pahor pozval k prizadevanju za mir MIREN - Mir je vrednota, za katero si moramo vsakodnevno prizadevati in v njenem duhu tudi vzgajati, je poudaril predsednik republike Borut Pahor v slavnostnem govoru ob pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Dejal je, da je v interesu Slovenije, da svetovni mir ne bi bil nikoli več ogrožen. Mednarodni dan miru in že tradicionalna prireditev na Cer-ju nekako sovpadata z začetkom zasedanja generalne skupščine OZN. Na 2. strani RIM - Po znanih ostrih polemikah iz prejšnjih dni je med Matteom Renzijem in sindikalno zvezo CGIL morda napočil čas dialoga in soočenja. Največji italijanski sindikat ostaja sicer prepričan, da je Renzijeva vlada glede reforme trga dela in statuta delavcev na povsem zgrešeni poti, meni pa, da se je treba o tem soočiti tako z vlado kot s parlamentom, ki bo imel o tem vprašanju zadnjo in odločilno besedo. Na Renzijo stran so se postavili nekateri vidni voditelji UIL in CISL. Renzi je medtem v svojstvu predsednika Demokratske stranke v včerajšnjem odprtem pismu članstvu očital »stari gardi«, da glede trga dela zagovarja popolnoma preživela in ideološka stališča. V DS je torej pričakovati nove glasne polemike in razkole. Na 17. strani gorica - Deseta obletnica delovanja vokalne skupine Čarni čas Bodeče Neže Nastop odličnih pevk je uvedel novo koncertno sezono Kulturnega centra Lojze Bratuž GORICA - »Naš čarni čas.« Tako so pevke vokalne skupine Bodeča Neža naslovile večer, s katerim se je v petek začela nova koncertna sezona goriškega Kulturnega centra Lojze Bratuž. Dekleta je vodila Mateja Černic; pri izvedbah so sodelovali pianist Jan Grbec, tolkalist Patrick Quaggiato, Simon Co-tič, Elija Marušič in Mihael Lavrenčič pa pri uporabi zvočnih cevi. Za režijo dogodka je poskrbela Jasmin Kovic. Koncertna sezona centra Bratuž se bo nadaljevala 8. oktobra z orkestrom iz Pa-dove in Veneta, ki ga vodi Anton Nanut. Evergreen > TUTTO j^f'+taipinq Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov Ul. Dragotin Kette, 13 A Bazovica (Trst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 & Terme Zreče naš pogovor Breda Pahor, predsednica US SSG Slovensko stalno gledališče bo jutri predstavilo novega umetniškega vodjo abonentom in novinarjem. Vsi, ki bi radi spoznali Eduarda Milerja in kaj več izvedeli o novi sezoni, so ob 11. uri vabljeni v veliko dvorano tržaškega Kulturnega doma. Tu bo prisotne nagovorila tudi predsednica upravnega sveta Breda Pahor, ki smo jo pred jutrišnjim srečanjem zaprosili za oceno prvega pol leta na čelu tržaškega teatra. Na 3. strani Iz Trsta Poziv za trajen mir v Palestini Na 5. strani Migranti s Sicilije v Trst ter z Balkana na Kras Na 6. strani Begunci očistili soške bregove Na 18. strani V Tržiču je bil kupec v resnici tat Na 18. strani m ev; KRATEK JESENSKI ODDIH druga oseba biva 50% UGODNEJE do 20.12. 2014 Program vključuje: 2x zajtrk in večerjo s pestrim izborom jesenskih jedi iz lokalnih živil in izdelkov, dobrodošlico s kozarcem vrhunskih okoliških vin ali jabolčnega soka iz okoliških vinogradov in sadovnjakov, kopanja v termalnih bazenih, lx vstop v Savna vas, večere ob klavirski (četrtek) ali plesni glasbi (petek, sobota) ter jesensko animacijo po programu. za 2 osebi v Vilah Terme Zreče **** 165,00 € za 2 osebi v Hotelu Vital **** 213,00 € za 2 osebi v Hotelu Atrij **** S 282,00 € Informacije in rezervacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče, Slovenija. T: 00386 3 757 60 00,00386 3 757 61 48 (ga. Simona), E:terme@unitur.eu, www.terme-zrece.eu 9771124666007 2 Nedelja, 21. septembra 2014 ALPE-JADRAN, DEŽELA / MIREN - Predsednik slovenske države na tradicionalni prireditvi Borut Pahor na Cerju: »Vzgajati v duhu miru« MIREN - Mir je vrednota, za katero si moramo vsakodnevno prizadevati in v njenem duhu tudi vzgajati, je poudaril predsednik republike Borut Pahor v slavnostnem govoru ob pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Dejal je, da je v interesu Slovenije, da svetovni mir ne bi bil nikoli več ogrožen. Mednarodni dan miru in že tradicionalna prireditev na Cerju nekako sovpadata z začetkom zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov, na katero prihodnji teden odhaja predsednik republike in želi na njem v imenu Slovenije aktivno sodelovati. Združeni narodi so bili ustanovljeni prav s tem namenom, da se bodo vsi spori, ki nastajajo v mednarodni skupnosti zaradi različnih razlogov, urejevali z mirnim reševanjem, je poudaril predsednik. Kot je dodal, so bili glede tega pogosto uspešni in tudi zaradi tega ostajajo v sodobni mednarodni skupnosti Združeni narodi nenadomestljiv instrument za ohranjanje in krepitev mednarodnega miru. »Vendar, kot vidimo in spremljamo z zaskrbljenostjo, ostaja uporaba sile v mednarodnih odnosih dejstvo,« je opozoril. Po njegovem mnenju se v svetu krepi občutek, da obstoječa zasnova mednarodne skupnosti, vključno z zasnovo Organizacije združenih narodov (OZN), zlasti njen Varnostni svet, zaradi spremenjenih zgodovinskih okoliščin ni več v celoti kos svoji nalogi. Že pred leti so se začele razprave o reformi OZN, vendar vse do danes ni prišlo do potrebnih sprememb. »Zato se v miroljubnem delu mednarodne skupnosti krepi nek občutek negotovosti glede miru v prihodnje. Če se Združeni narodi ne bodo reformirali tako, da bodo uspešno pomagali urejevati mednarodne spore, se bodo ti vse bolj pogosto urejali mimo njih,« je še dejal predsednik republike. Zavzel se je, da bi vsakoletna tradicionalna prireditev za mir na Cerju prerasla te okvire in postala neka ponavljajoča dejavnost, s katero bi krepili mir in v tem duhu vzgajali tudi mlade generacije. Mir je namreč najbolj žlahten poklon žrtvam vojn, zaradi njih smo do miru sploh prišli, je še dejal Pahor. Prav zato vsako leto na proslavi ob pomniku bra-niteljem slovenske zemlje ob slovesnosti ob mednarodnem dnevu miru preberejo poslanico generalnega sekretarja OZN. Navzoče, ki jih je bilo na letošnji slovesnosti zaradi slabega vremena manj kot prejšnja leta, sta nagovorila tudi župan Občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič in predsednik Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije Milan Lovrenčič. Slednji je poudaril, da je osnovno poslanstvo organizacije prav v ohranjanju miru, zato vsako leto pripravljajo slovesnost na Cerju. Na včerajšnji prireditvi so v kulturnem programu nastopili reci-tatorji Kluba mladih Tigrovcev, moški pevski zbor iz Šempetra pri Gorici in pihalni orkester Slovenske policije. Že v petek so na Cerju pripravili druženje za mlade, na katerem so sodelovale Unesco šole s Severne Primorske ter iz Škofje Loke, Ptuja in Ljubljane. Mladi so na likovni, literarni in gledališki delavnici ustvarjali na temo miru. Govor Boruta Pahorja na Cerju Po streli popravila na daljnovodu Ajdovščina-Divača LJUBLJANA - Sistemski operater prenosnega omrežja Eles bo danes zjutraj izvajal nujno potrebna popravila na daljnovodu Ajdov-ščina-Divača, kjer je zaradi udara strele prišlo do pretrganja opleta strelovodne vrvi. Napako je treba odpraviti čim prej, saj je verjetnost izpada edinega daljnovoda za območje severne Primorske vse večja. Dela na daljnovodu bodo potekala danes od 6. do 9. ure, v primeru slabega vremena oz. neugodnih izrednih okoliščinah pa jih bodo prestavili za teden dni. V tem času bo za vse odjemalce električne energije, ki so pri-klopljeni na razdelilne transformatorske postaje Gorica, Vrtojba, Ajdovščina, Idrija, Žiri, Cerkno, Tolmin in Plave, zagotovljeno napajanje z električno energijo izključno iz proizvodnje Soških elektrarn Nova Gorica. Takšen način obratovanja se v današnjih razmerah vzpostavlja le izjemoma, ker vnaša povečana tveganja za izpad napajanja odjema in nižjo raven kakovosti dobavljene električne energije, so pojasnili v Elesu. TRST - Predstavitev dokumentarca o rezijanskem pesniku Tri Duše Renata Quaglie Pripravila ga je režiserka Marija Brecelj - Na sporedu danes na kanalu Rai 3 Bis (ponovitev v četrtek) TRST - Tam v čisto edinstvenem delu naše dežele, med visokimi gorami in bujnimi stezami, se razprostira dolina Rezije: nenadomestljiv drobec tisočerih obrazov slovenske pisane stvarnosti . Tam se je leta 1941 rodil pesnik Renato Qua-glia, kateremu je posvečen dokumentarec z naslovom Trije kraji DUše - Trije kraji Življenja v režiji Marije Brecelj. Uradno so ga predstavili občinstvu v četrtek na deželnem sedežu RAI v Trstu, na sporedu pa bo danes na kanalu RAI 3 bis v okviru slovenskih programov (ponovitev v četrtek, 25. septembra). Martina Repinc, odgovorna za slovensko programsko sktrukturo, je uvodoma izrazila ponos, da je prišlo do tega filma: »Gre za nežen, delikaten prikaz resničnosti ozemlja. Besede v njem so sicer težke in trpke, a tudi zato nam nudijo pogled v grenko plat zamujenih priložnosti. Režiserka je vanj vložila veliko čustev fotodamj@n in posledično prepričala snemalca Fran-cesca Montenera, da se je sam predal por-tretirancu in Reziji.« Montažo je podpisal Aleksander Purič, posebna zahvala pa gre kulturnemu delavcu Sandru Quagli. Marija Brecelj se sicer označuje kot radijskega človeka. Celo vrsto let pripravlja zgodovinsko oddajo »Te rozajanski glas«, zapletena rezijanska stvarnost in njeni ljudje so se tako stkali z osebnim ustvarjal- nim vzgibom. Dokumentarec je prisotnim orisala kot »radijsko oddajo opre-meljeno z 42 minutami slik.« Kakor je težko dati do potankosti izčrpno oznako dokumentarcu, je sam Renato Quaglia večplastna , nekonvencio-nalna osebnost, ki presega vsakdanje kalupe. Poleg pesnika je tudi filozof, mislec, dolgoletni sodelavec zadruge Ta rožyna dolina in ustanovitelj podjetja brusilnega orodja Mir. Posnetki v povezavi s prepletanjem rezijanščine, slovenščine in italijanščine nas popeljejo v tri ključne kraje Quaglievega življenja. Od planine nad Solbico do Vidma in Ljubljane se v nas za-režejo pesnikove besede: ostre, bridke, melanholične, a hkrati spodbudne za ohranjanje lastne biti v viharju današnjega vsestransko tehnološkega sveta. »Katero mesto ima kultura danes? Bodo lokalne stvarnosti podlegle težavam razsežnosti globalizacije?«, (se) vztrajno sprašuje Renato Quaglia. »Iti v svet pomeni s sabo nositi Rezijo z vsemi svojimi sestavinami. Ne smemo se zapirati sami vase, drugače vedno bolj rinemo proti bion-skemu človeku.« Kot Dušo, ki se pojavlja v rezi-janski različici naslova dokumentarca, pojmuje življenje v svojem samem bistvu, kar zaobjema življenje dreves, žvrgolenje ptic, žuborenje potokov, vzpenjanje stezic, premikanje oblakov... Torej kombinacijo vseh resničnosti človeka in narave. Bogastvo re-zijanščine sloni po njegovem mnenju ravno na čisti, naravi zvesti besedi: »Re-zijanščina ti omogoča izraziti tisto, kar je podobno toku vode v reki.« Ta »tupana, zatupjena basida« je po mnenju profesorja Roberta Dapita, ki v filmu ob Milku Matičetovemu edini nastopa ob portretirancu, »potencial za ro-munet celamu svetu.« (vpa) TRST - Deveta izvedba ob vseevropski Noči raziskovalcev Raziskovalne delavnice Slori TRST - Noč raziskovalcev - The researchers' Night je vseevropski dogodek, ki od leta 2006 poteka četrti petek v septembru. Znanstvene in raziskovalne organizacije, muzeji, laboratoriji in akademske ustanove prirejajo zanimive in zabavne dogodke, prek katerih želijo izpostaviti pomen in vlogo znanstvenega dela in seznaniti z rezultati svojih raziskovalnih dejavnosti. Dogodki so tudi priložnost, da se javnost, zlasti mladi, neposredno srečajo z raziskovalci. Letos bo pobuda potekala v petek, 26. septembra. V okviru Noči raziskovalcev prireja Slovenski raziskovalni inštitut raziskovalne delavnice, namenjene učencem in dijakom srednjih šol. Delavnice potekajo izmenoma na šolah vseh treh pokrajin. Pri delavnicah so že sodelovali dijaki obeh slovenskih družboslovnih licejev v Trstu in Gorici, udeležili pa so se jih tudi špetrski, doberdobski, goriški in openski nižješolci. Cilj delavnic je promocija razisko- valne dejavnosti med mlajšo generacijo in temelji na konkretni raziskovalni izkušnji. Dijaki oziroma učenci izvedejo krajšo raziskovalno nalogo in se v okviru delavnic seznanijo s potekom in metodami empiričnega oziroma anketnega raziskovanja. Delavnice potekajo dnevno, v okviru jutranjih učnih ur. Za višješolce so predvidene Slori bo tudi letos priredil raziskovalne delavnice dvotedenske delavnice, za nižješolce pa enotedenske. Raziskovalne delavnice se zaključijo s predstavitvijo izsledkov na šoli in z evalvacijo o opravljenem delu. Vsebine raziskovalnih nalog so različne. Navadno je to ena izmed aktualnih družbenih tem, ki najbližje in neposredno zadevajo najstniško generacijo: doslej so višješolci obravnavali zahtevnejše teme kot so raba in zloraba računalnika, pojav pe-dofilije, nasilje v šoli, vključevanje v spletna socialna omrežja ipd., nižješolci pa so podrobneje analizirali počutje v šolskem okolju, preživljanje prostega časa, izbiro konjičkov in videoigric, prehranjevalne in pitne navade najstnikov ipd. Ena izmed značilnosti raziskovalnih delavnic je skupinsko delo. Sodeč po zanimanju in navdušenju, ki so ju učenci oziroma dijaki doslej izkazali za tovrstno raziskovalno pobudo, je delo v skupinah nedvomno zelo privlačna in učinkovita učna metoda, ki spodbuja medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Letošnja že deveta izvedba raziskovalnih delavnicah bo potekala na špetrski dvojezični srednji šoli in sodi v program proslavljanja 40-letnice ustanovitve Slori. Raziskovalno skupino bodo sestavljali učenci tretjega razreda in raziskovalka No-rina Bogatec. / KULTURA Nedelja, 21. septembra 2014 NAŠ INTERVJU - Predsednica upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča Breda Pahor 3 »Majhnost te sili v večjo drznost« Jutri ob 11. uri javna predstavitev novega umetniškega vodje in sezone Slovensko stalno gledališče bo jutri predstavilo novega umetniškega vodjo abonentom in novinarjem. Vsi, ki bi radi spoznali Eduarda Milerja in kaj več izvedeli o novi sezoni, so ob 11. uri vabljeni v veliko dvorano tržaškega Kulturnega doma. Tu bo prisotne nagovorila tudi predsednica upravnega sveta Breda Pahor, ki smo jo pred jutrišnjim srečanjem zaprosili za oceno prvega pol leta na čelu tržaškega teatra. »To je precej intenzivno delo, ne bom rekla vsakodnevno, ampak skoraj, saj je treba sproti reševati veliko problemov, tako velikih, bistvenih, kot majhnih, vsakodnevnih. Mislila sem, da kot uporabnica in novinarka poznam gledališče, ko si na čelu, pa je stvarnost precej različna. Voditi tako ustanovo, ki je obenem zelo pomembna in mozaik, sestavljen iz številnih koščkov, ni enostavno. Največ bojazni sem imela glede upravnega dela, za katerega sem bila najmanj strokovno usposobljena, ampak imam odlične sodelavce. Ena prvih stvari, s katerimi sem se soočila, je bilo to grozodejstvo, da moraš za vsako zadevo podpisati vsaj tri papirje. Dejansko je treba priznati javnim upraviteljem, da imajo izjemno težko delo, kajti za vsako malenkost morajo pripraviti gore dokumentov, zato so upravni aparati taki kot so. In ti, ki za to ustanovo odgovarjaš pred zakonom, podpisuješ in podpisuješ. Pretirana birokracija je dejansko velik problem, velika zavora za kakršnokoli delovanje. Kot v vseh ustanovah Slovencev v Italiji je tudi v SSG premalo zaposlenih. Po eni strani je res, da gre veliko sredstev za zaposlene, istočasno pa je teh, glede na opravljeno delo in naloge, ki bi jih morala ustanova izvesti, premalo. Gledališče ima svoj ansambel, tehniko, upravo, urad za stike z javnostmi - in vsakdo dela še kaj zraven, treba je biti fleksibilni. Žal tega niso še razumeli vsi sektorji. Kot dolgoletni sindikalistki mi je žal, da mi ni uspelo rešiti sindikalnega spora, ki se vleče že dolgo. Mislim, da zato, ker nekateri ne razumejo, da je treba ob pravicah, ki sem jih vedno zagovarjala, razumeti tudi kontekst, v katerem delaš. Ostala odprta vprašanja, ki jih je podedoval ta odbor, pa so sedaj rešena Da in tega se zelo veselim. 15. septembra se je ansamblu in vsem zaposlenim predstavil nov umetniški vodja. Vtis je bil čudovit, Eduard Miler je zelo uveljavljen režiser, ki ima tudi velike izkušnje kot umetniški vodja. Omenim naj le, da je vodil ljubljansko Dramo. Novi odbor se je odločil za triletni mandat in mislim, da je to dober dosežek, ker zagotavlja neko kontinuiteto, ki je potrebna pri vodenju. Mislim, da je to ugodna izhodiščna točka, da bo lahko po tej sezoni, ki jo je pripravila prejšnja umetniška vodja, Diana Koloini, vnesel svojo estetiko in svoje poglede. Po njegovi oceni so bile zadnje sezone zelo kvalitetne in s tem se kot redna obiskovalka SSG strinjam. Problem je v tem, da to gledališče s težavo pride do širšega občinstva: tukaj mislim na domače, a tudi na širše, slovensko občinstvo. V Sloveniji ga ne obravnavajo kot bi si, tudi glede na kar visoke umetniške dosežke, zaslužilo. Pohvaliti moram svoje sodelavce oz. sodelavke, saj je v gledališču močna ženska ekipa, ki se je odločila, da gremo že v poletnem terminu v potrditev abonmajev. Dobra polovica tržaških abonentov je potrdila vpis, kar je dobro izhodišče. Izrecno sem se zavzela, da bi lahko tudi Gorici ponudili kakovosten program. Upam si trditi, da je sestavljena ponudba dobra (abonma bomo predstavili v pri- »V koprodukciji z deželnim stalnim gledališčem -Rossettijem nastaja večjezična, multimedialna predstava o Trstu in prvi svetovni vojni. Projekt režiserja Igorja Pisona je izredno zanimiv, to je noviteta z vseh vidikov, z dvema tekstoma sodobnih avtorjev (Marka Sosiča in Carla Tolazzija) in absolutno prva koprodukcija s tržaškim gledališčem, za kar ima precej zaslug novi predsednik Miloš Budin, ki si je zelo želel takega sodelovanja.« fotodamj@n hodnjih tednih), lahko pa se pohvalim, da smo na njihovo željo poskrbeli, da bo slovenska prisotnost v mestnem središču vidnejša. Simbolna dejanja tudi nekaj pomenijo. Dogovorili smo se, da bomo v goriškem Verdiju gostili veliko mednarodno ko-produkcijo Nora Gregor. Za to se moram zahvaliti vsem, ki pri njej sodelujejo, v prvi vrsti SNG Nova Gorica in Stalnemu gledališču FJK. Zavzela sem se tudi, da bi bili ponovno prisotni v Benečiji, kjer bomo nastopili tako z otroškimi in mladinskimi predstavami kot ponudbo za odrasle. Majhno, a pomembno novost predstavlja dogovor z raznimi gledališči, na podlagi katerega bodo naši abonenti imeli 10% popusta za predstave v SNG Nova Gorica, koprskem gledališču, Kosovelovem domu v Sežani, Contradi in Stalnem gledališču FJK. Tu je še nova izredna ponudba, s katero želimo spodbuditi nove abonente, ki si bodo lahko izjemoma ustvarili mini abonma s štirimi predstavami. In gledališka nagrada, ki jo bo letos prvič podelil Primorski dnevnik. Uvodni del letošnje sezone bodo zaznamovale koprodukcije Začetni predstavi bosta nedvomno zanimivi. Rdeča nit bo stoletnica začetka prve svetovne vojne, vojna kot pojav. Sezono bo 7. novembra uvedla Čarobna gora, koprodukcija z ljubljansko Dramo, na odru katere bo tudi najprej uprizorjena. Predstava bo na visoki ravni, bolj klasično sestavljena, ampak ne tradicionalno: zanimivo bo videti, kako bodo strnili vsebino tako obseženega romana. V koprodukciji z deželnim stalnim gledališčem - Rossettijem pa nastaja večjezična, multimedialna predstava o Trstu in prvi svetovni vojni. Projekt režiserja Igorja Pisona je izredno zanimiv, to je noviteta z vseh vidikov, z dvema tekstoma sodobnih avtorjev (Marka Sosiča in Carla To-lazzija) in absolutno prva koprodukcija s tržaškim gledališčem, za kar ima precej zaslug novi predsenik Miloš Budin, ki si je zelo želel takega sodelovanja. Sodelovanje z Rossettijem je velika novost, saj smo doslej sodelovali predvsem z gledališčem Miela. Tudi oni vidijo bodočnost v razvijanju ko-produkcij. Velike predstave lahko danes nastanejo samo v sodelovanju, če vsakdo nekaj prispeva. Tudi prejšnji odbor se je zavedal pomena koprodukcij. Gre za načelna in praktična vprašanja: naše ostaja gledališče slovenske manjšine, ampak ne sme biti ujeto v to danost. Vsi poznamo ekonomske omejitve, vemo pa tudi, da lahko rastemo s pomočjo koprodukcij, ki gredo v razne smeri: v Slovenijo, da se igralci soočajo z večjimi gledališči, kjer so pristop in pogledi drugačni. Poseben izziv pa je seveda italijansko gledališče, kjer pride do izraza druga kultura, drug način igranja in gledanja na gledališko umetnost. Hočeš nočeš te majhnost v številu zaposlenih in sredstev sili v večjo drznost. Bistveno je, da za vodjo takih projektov izbereš ljudi, ki vedo, kam morajo zapluti in občinstvu predstavijo gledljiv izdelek, ki jih tudi pritegne. SSG ostaja produkcijsko gledališče, kar narekuje tudi nov ministrski dekret, ki bo stopil v veljavo 1.1.2015. Ta sicer ukinja ime stalno gledališče in uvaja dve novi kategoriji - gledališča nacionalnega imena in gledališča relevantnega kulturnega pomena, med katere spadajo tudi gledališča v manj -šinskem jeziku, kot piše v dekretu. Zado-vojna sem, da so upoštevali specifiko slovenskega teatra, na vprašanje, če bomo morali zaradi teh novih kategorij spremeniti ime, pa nimam odgovora. Ministrski dekret izrecno omenja domače produkcije, ki jih SSG sicer redno pripravlja Gledališča bodo morala biti produkcijska, kar v Italiji ni uzus: razen zelo redkih izjem (Piccolo di Milano) imajo gledališča malo domačih produkcij, kar pa ni naš primer. Pohvaliti moram tudi naše umetniške vodje, ki so v repertoar redno uvrščali dela sodobnih italijanskih avtorjev - tudi to je sedaj norma. Dekret posega tudi v vsebino, kar je pohvalno, kajti italijanska gledališča so zajadrala v ljudske, populistične programe. Višino sredstev se je doslej določalo na podlagi prodanih vstopnic, kar je po mojem mnenju malo perverzno. Slovite komedije zadovoljijo vse okuse in pritegnejo dosti publike, za nekatere stvari pa že vnaprej veš, da niso tako vabljive: če moraš svoj budžet sestaviti na številu prodanih vstopnic, gradiš pač na prvih in s tem zelo siromašiš svojo ponudbo. Marsikateri italijanski gledališki poznavalec trdi, da si lahko le v SSG ogledaš sodobno gledališko predstavo. Tudi sama sem slišala te pohvalne ocene in kritike. Italijanski novinarji nas večkrat pohvalijo: vi si upate ... Moram pa priznati, da kljub italijanskim nadnapisom nimamo veliko italijanskih gledalcev. Želeli bi, da bi jih bilo več, ne samo na glasbenih in plesnih dogodkih, ampak tudi na strogo gledaliških. Istočasno pa slišiš tudi slovenskega gledalca, da gre raje v Rosset-ti, ker so tam boljše predstave . Slišim, da bi nekateri radi lahkotnejše predstave: dajte nam komedije, saj imamo že toliko problemov . Dobre komedije imajo zelo globoko vsebino, tiste bolj plehke pa ne. SSG-ju tudi malce očitajo, da zanemarja klasike in klasične postavitve. Ampak povejmo si, klasične postavitve zahtevajo velik aparat, ki si ga tudi velika gledališča težko privoščijo. Ta manko skušamo nadoknaditi s prestižnimi gostovanji, zato je abonma sestavljen iz lastne produkcije in gostujočih predstav, kar omogoča širšo paleto možnosti. Kdor sestavlja naš abonma mora biti velik mojster. Zato sem vztrajala, da mora mesto umetniškega vodje spet zasesti velik poznavalec: samo kdor veliko ve, lahko pričara abonma, ki mora zadoščati vsem tem kriterijem: dobra komedija, klasik, nekaj bolj drznega, koprodukcije. In pri tem seveda upoštevati domači ansambel, budžet ... Mislim, da z 220.000 evri, ki so namenjeni domačim produkcijam, delamo čudeže. Manj denarja imaš, več ustvarjalnosti in znanja je potrebnih, da ustvariš nekaj, kar je tebi v ponos in bo všeč tudi publiki. Ni nujno vsaka predstava dobra, vsa- ka stvar se ne posreči. Mene v gledališču moti predvsem dolgčas. Vztrajam pa pri tem, da mora to gledališče delati za svoje občinstvo, ampak take stvari, ki jih lahko gledajo tudi v Rimu in Ljabljani. S temi koprodukcijami počasi prihajamo do teh mest, tudi do Maribora in Borštnikovega srečanja smo spet našli pot. Velik problem je italijansko občinstvo, ki ni vajeno tujega jezika. SSG cilja na festivale, kjer je drugačna publika, ki je jezik ne obremenjuje in ocenjuje predstavo kot tako. Ampak tudi to ni enostavno, saj imajo tudi festivali ekonomske težave in zato raje vabijo prestižnejše ansamble. Tudi letošnja abonmajska ponudba pa je nedvomno raznolika V domači produkciji bo ob obeh ko-produkcijah nastala tudi komedija, Molie-rov Amfitrion. Na odru bodo Cankarjevi Hlapci, klasična predstava, ki sicer ne bo tradicionalna postavitev, v njej pa bodo igrali mladi igralci, ki so iz tržaške gledališke šole šli na ljubljansko akademijo. Tudi v tem je smisel teatra, da predstavlja nove režiserje, igralce, scenografe in novitete. Tako bo na sporedu tudi nov tekst Vinka Mo-derndorferja. Gostujoča predstava v abonmaju pa bo Filomena Marturano in zanimivo bo videti, kako bo koprsko gledališče predstavilo to italijansko delo. V raznih sklopih bodo zastopani zelo različni žanri, tudi taki, ki jih mi ne moremo uprizoriti - na primer muzikal (pri glasbenih predstavah lepo sodelujemo z Glasbeno matico in centrom Bratuž). Zelo sem tudi vesela, da bomo gostili Angela pozabe. V Drami so bili presenečeni, da je bila predstava, ki sloni na romanu Maje Haderlap, razoprodana in doživela izreden uspeh. Tudi pri nas je zanjo vladalo veliko zanimanje. Pisonova režija je nedvomno dobra, predstava pa je med drugim tudi izredna igralska stvaritev vseh treh nastopajočih, ena - Barbara Cerar - je bila tudi naša članica. Vse življenje obiskušuješ SSG in številna druga gledališča. Kakšni spomini te vežejo na ta svet? Imam jih več, izpostavila pa bi tega, vezanega na odprtje Kulturnega doma (5. 12. 1964; op. nov.). Bila sem v skupini dijakov, ki je prodajala abonmaje po šolah. Bili smo zelo angažirani, zagnani, sedaj bomo dobili svoj dom z veliko blestečo dvorano. Na dan odprtja so me, na mojo veliko žalost, dali v zaodrje, medtem ko sem hotela biti rediteljica. Pomagala sem tudi v baru, kar mi ni ležalo, tudi zato, ker sem videla, kako se igralci obnašajo pri šanku. Tudi danes jih veliko raje vidim na odru. (smeh) Kaj ti danes pomeni ta svet? V času, kjer je veliko grdega in se človek kaže v slabi luči, ostaja, mislim, človeška ustvarjalnost na kulturnem področju ena najlepših. Tam se pokažemo drugačni, razgrnemo svojo dušo, da svobodneje dihamo, čeprav smo vpeti v vse te stvari, na katere lahko vplivamo le parcialno. V tej optiki gledam tudi na SSG, ki je nenazadnje tudi znak kulturnega odpora, vztrajanja, dokazovanja, da smo tukaj in da se znamo predstaviti preko svoje ustvarjalnosti, svojega jezika, svoje kulture, svojih pogledov. Ne gre za togo pripadnost, ki je inertna, ampak aktivna: to sem pripravljena narediti, to je moj kamenček manjšini, drugi bodo dodali svoje ... Funkcija predsednice ostaja brezplačna? Strogo brezplačna. Ampak gledališče ostaja zame predvsem velik užitek. Poljanka Dolhar DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane 4 Nedelja, 21. septembra 2014 KULTURA / PORDENONELEGGE - Umbertu Ecu nagrada »Zgodovina v romanu« Vzporednice med zgodovino in književnostjo »Italija potrebuje več zgodovinskih romanov, saj izgubljamo osebni in kolektivni spomin«- Danes zaključni dan s kar 68 dogodki V Pordenonu je bil včeraj dan Umberta Eca. Italijanski filozof, jezikoslovec in pisatelj ni prišel predstavit najnovejše knjige: ta naj bi pri založbi Bompiani izšla v prihodnjih mesecih, novinarjem pa je zaupal le, da gre za roman. Eco je letošnji dobitnik nagrade "zgodovina v romanu", ki jo Pordenonelegge podeljuje v sodelovanju z goriškim festivalom eStoria in ob pomoči banke FriulAdria. Podelitev je potekala v nabito polnem Verdijevem gledališču, pred katerim so ljudje stali v vrsti že nekaj ur pred uradnim začetkom. Pisatelj je njihovo potrpežljivost in zavzetost poplačal z daljšim predavanjem (lectio magistralis) o vzporednicah med zgodovino in književnostjo. Ali bolj pravilno, o razlikah med zgodovinskimi in izmi- šljenimi junaki ter o intimnih odnosih, ki jih bralci vzpostavijo predvsem z zadnjimi. Eco je prepričan, da Italija potrebuje več pravih zgodovinskih romanov, saj smo vsakodnevno priče izgubljanju zgodovinskega spomina - tako kolektivnega kot osebnega, ki ga vse bolj prepuščamo svojim dlančnikom in tablicam. Avtor svetovne uspešnice Ime rože, ki jo je postavil v leto 1327, pogreša romane, ki slonijo na tehtni zgodovinski podlagi in bralcem osvetlijo določena obdobja. Ta morajo biti nujno del preteklosti, sedanjosti ne moreš "historizirati", pravi Eco: počakati je treba, da mine, če pa nas bodo medtem ubili, nič zato. Živimo pač v viharnih časih, ker pa je Eco zaverovan v moč evropske ideje, upa, da se bo ta naposled okrepila. Evropa je sicer leta 1914 dokazala, da lahko tudi pogubi sama sebe, zato ni povsem optimist. Novinarje je zanimalo, kaj meni o posnetkih obglavljenih kolegov: bi jih mediji morali predvajati, ali je cenzura v primeru tovrstnih strahot upravičena? »Če bi otroci takrat že spali, bi rekel, da je treba tovrstne scene predvajati med večerjo: ob pogledu nanje bi ljudje bruhali in se zamislili.« Kaj pa avtor eseja o "fenomenu Mike Bon-giorno" meni o današnji televiziji? »Filmi so nam predstavljali težko dosegljive heroje, z Mikovim prihodom na televizijske ekrane pa so se gledalci potolažili, saj so v njem videli junaka, ki je imel njihov isti inteligenčni količnik. Zato je bil tako uspešen. Kasneje pa se je televizijski junak spremenil v vaškega norčka: danes ima uspeh kdor je manj inteligenten. To je zmaga vsega, kar je »trash«. Žal so se v želji po večji razpoznavnosti na ta nivo spustili tudi italijanski politiki.« Pordenonski festival se bo danes zaključil, na sporedu pa je še cela vrsta dogodkov, natančneje 68! Tako bo na primer ob 11. uri mogoče prisluhniti tržaškemu pisatelju Mauru Covacichu, ki bo predstavil zbirko kratkih zgodb La sposa. "Živi spomenik" Dino Zoff bo ob 12. uri predstavil biografijo Dura solo un attimo, la gloria. Ob 15. uri bo na vrsti alžirski pisatelj Jasmina Khadra, Gorici v prvi svetovni vojni bo posvečeno srečanje z Robertom Covazem (ob 16. uri), ob 17.30 bo na Trgu sv. Marka pogovor s karibsko pisateljico Jamaico Kincaid. In še in še in še ... vse do 21. ure, ko bo v Verdijevem gledališču nastopil Beppe Severgnini, v študijskem centru pa Erri De Luca. (pd) PORDENONELEGGE - Doživet večer o italijansko-slovenskih kulturnih stikih »Največji laboratorij sožitja je Qlandia« Kdor je radoveden in željan spoznati slovensko kulturo in književnost, naj stopi v knjigarno ali seže po internetu, kjer ima danes na voljo veliko prevodov in drugega zanimivega gradiva. S tem povabilom Mihe Obita se je sinoči zaključilo prijetno srečanje, ki je v suge-stivno okolje nove Knjigarne poezije privabilo lepo število ljudi. Kajti ena od lepih plati pordenonskega praznika knjig je dobra obiskanost dogodkov: kljub izredno bogatemu sporedu, ki obiskovalca postavi v položaj, ko mora stalno izbirati med več istočasnimi pogovori ali predstavitvami, so tudi dogodki v nekoliko bolj odročnih krajih, ali ki imajo za protagoniste manj znane avtorje, odlično obiskani. In tako je tudi sinočnjemu srečanju, posvečenemu italijansko-sloven-skim kulturnim stikom, prisluhnilo dobrih petdeset ljudi. V templju poezije, ki so ga organizatorji Pordenonelegge uredili v nekdanji tiskarni v ozki uličici in kjer ponujajo izključno pesniške zbirke (ter kozarec pijače), so včeraj gostili tri pesnike: Benečana Miho Obita, Goričana (če malo poenostavim) Jurija Paljka in Ljubljančanko Aljo Adam. Kljub temu pa se pogovor ni izrecno tikal njihovih verzov, temveč bolj odnosa, ki ga slovensko okolje ima do poezije in jezika, odnosov ob nekdanji meji, pomena prevodov. Po Obi-tovem uvodu, v katerem je preletel najpomembnejše slovenske lirike, tako rekoč od Franceta Prešerna do Miroslava Košute, je Paljk pojasnil, da je med Slovenci v Italiji zraslo veliko pesnikov, ki se oplajajo vsaj v dveh kulturah. Različnost bogati, poleg tega imaš z obrobja boljši pogled na to, kar se dogaja v centru, meni pesnik in novinar. In kar se v centru -Ljubljani dogaja, mu večkrat ni všeč: "zamejske" pesnike le redko vabijo v prestolnico, tu se nekateri še vedno čudijo, kako lepo govorimo slovensko, matica pa je izgubila tisti visok čut dolžnosti, ki ga je njena komunistična predhodnica gojila do svojih manjšin. Včasih se počutimo nikogaršnji sinovi in hčere, je priznal Paljk, ki pa je zaskrbljen tudi nad stanjem v manjšini. »Ne vem, koliko notranje moči še premoremo, v morju italijanščine je tudi naša slovenščina vse bolj revna, naše jezikovne meje (po Wittgensteinu) vse ožje, med mlajšimi generacijami so pesniki redkost ... kar morda ni prevelika škoda, saj so ti za večino mone.« Obita je zanimalo, kako je s sodelovanjem med Gorico in Novo Gorico, tema dvema mestoma, kjer bi lahko nastal pravi laboratorij sobivanja in spoznava- V pordenonskem »templju poezije« so bili lepe pozornosti deležni Benečan Miha Obit, Groričan Jurij Paljk in Ljubljančanka Alja Adam nja. »Umetniki med sabo sodelujemo in se prevajamo, politiki pa že leta podpisujejo razna pisma o nameri. Največji laboratorij sožitja predstavlja v resnici Qlandia, nakupovalni center, ki so ga v Novi Gorici odprli Avstrijci. Obiskuje ga veliko Goričanov italijanske narodnosti, tudi taki, ki so se prej zaobljubljali, da ne bodo hodili »tja čez. To je fenomen, ki bi ga morali preučiti sociologi,« meni Paljk. Obit je pretežno italijanskim poslušalcem pojasnil, da ima v Sloveniji poezija posebno mesto: delno zaradi dolgoletne pesniške tradicije, delno zaradi vloge, ki jo jezik in pisana beseda imata pri ohra- njanju identitete. Vsako leto izide veliko pesniških zbirk, mu je pritrdila Alja Adam, okolje je pesnikom naklonjeno, žal pa ne premore nekega vrednostnega sistema, nihče ne ocenjuje kakovosti izdanih knjig. Mlada pesnica je prebrala pesem Krogi, ki jo je v italijanščino prevedla Jolka Milič in bo vključena v zbornik sodobne slovenske poezije, ki ga pripravlja neutrudna sežanska prevajalka. »Vsak prevod je vstop v nov svet, Jolkini prevodi so mi omogočili, da sem spoznala italijansko publiko, ki se mi zdi bolj odzivna od slovenske,« je dejala pesnica, ki pravi, da ji Italija prinaša srečo, saj je v Trstu že slavila na natečaju revije Mladika in se uvrstila v finale natečaja Devinski grad. Tisti, ki si vzamejo čas za branje pesniških verzov, imajo v sebi čut za lepoto in svetost besede, je Paljk pohvalil pozorno občinstvo, iz katerega se ja na koncu oglasila še višješolska profesorica in ponudila konkreten primer italijansko-slo-venskega sodelovanja. Njena pordenon-ska šola je v sodelovanju z novogoriško sooblikovala zanimiv projekt o verbalni in neverbalni govorici: izkušnja je bila odlična, vse šole pa bi lahko veliko bolj vneto gradile mostove. (pd) PORDENONELEGGE - Pakistansko-angleški pisatelj Hanif Kureishi ISIS je strahoten, a banalen Založnica Elisabetta Sgarbi je nekoč zapisala, da je roman Intimnost (Nell'intimita) pakistansko-angleške-ga pisatelja Hanifa Kureishija neke vrste priročnik, po katerem seči vsakič, ko moramo vzeti pomembno odločitev, ko si želimo spremembe, ko se sprašujemo, ali je smiselno življenje nadaljevati po ustaljeni poti. Kratki roman, po katerem so posneli tudi film Intimacy, je le eno od del tega plodnega pisatelja, ki so bila prevedena v številne jezike - med drugim tudi v italijanščino in slovenščino (Buda iz predmestja, Polnoč ves dan, Telo). Kureishi je včeraj v Pordenonu predstavil najnovejši italijanski prevod - L'ultima parola, ki je izšel pri založbi Bompiani. Kot je pojasnil na srečanju z novinarji, je tokrat skušal napisati nekoliko bolj lahkoten roman, v katerem je več ironije in hu- morja kot v prejšnjih. Med starim indijskim pisateljem in mladim ambicioznim angleškim biografom, se vname prava bitka, v kateri do konca ni jasno, kdo bo imel »zadnjo besedo«. Pisatelj je izrazil željo, da bi se v prihodnje posvetil komediji, v kateri bi bile tudi problematične teme začinjene s humorjem in ironijo: rad bi pisal komedije, ki bi se dogajale v peklu, pravi Kureishi, za katerega so sicer značilne tudi družbeno angažirane vsebine - rasizem, integracija, nestrpnost. Ko je leta 1985 prišel v ki-nodvorane film My Beautiful Laun-drette, za katerega je Hureishi napisal scenarij, je na primer kot eden prvih spregovoril o indijski skupnosti v Angliji in njenih odnosih z belci, v zgodbo pa vpletel tudi homoseksualno ljubezen. »Vsi so poznali te vsebine, nihče pa jih ni znal ubesedi-ti. Če ti enkrat v življenju uspe, da s svojim umetniškim delom pionirsko predstaviš neke doslej neobdelane te- me, se lahko imaš za zelo srečnega. Izvirnost je vrlina, ki jo pri umetnikih najbolj cenim. Zame ima tisti film skoraj zgodovinsko vrednost, danes pa pogrešam mlajšega režiserja, ki bi spregovoril o današnjih mladih priseljencih. Svet se je namreč medtem povsem spremenil.« Zato pa se po Kureishijevem mnenju ni veliko spremenilo na področju ideologij. Ekstremizmi, ki se danes pojavljajo v islamskem svetu, so posledica neoliberalizma, ki je dokazal vso svojo neučinkovitost: skrajneži, ki podpirajo ISIS, so strahotni, a banalni, saj živijo v utopiji in slepem idealizmu, tako kot so pred 40 leti to počeli razni somišljeniki Trockija in Maa: nekoč so verjeli v rdečo knjižico, danes v koran, v obeh primerih gre za dogmatska besedila, ki vodijo v slepo ulico. (pd) Nedelja, 21. septembra 2014 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRŽAŠKA POKRAJINA - Na Zahodnem Krasu razprava o škodi, ki jo povzročajo živali Sezona 2012-2013: odstrelili skupno 1.150 divjih prašičev Pokrajinske gozdne straže v petih letih uplenile skupno 583 parkljarjev Divji prašiči so postali zadnja leta na Zahodnem Krasu tema poletja, predvsem med krajevnimi vinogradniki, ki jim divjad vse bolj uničuje pridelek. O njih je bil govor tudi na zadnji seji za-hodnokraškega rajonskega sveta. Konec avgusta je rajonski predsednik Roberto Cattaruzza pisal podpredsedniku tržaške pokrajine in odborniku za kmetijstvo Igorju Dolencu, deželnemu odborniku za kmetijstvo Sergiu Bolzonellu in tržaškemu občinskemu odborniku za kmetijstvo Um-bertu Laureniju ter jih opozoril predvsem na škodo, ki jo divji prašiči povzročajo pod Kontovelom. Že istega dne mu je Dolenc odgovoril, da bi morali opozorilo poslati tudi tistemu, ki bi moral imeti največ opravka z divjimi prašiči, lovišču Prosek in predsedniku kraškemu lovskemu okrožju. »Brez njihovega večjega angažiranja ne bo mogoče pripraviti nobenega resnejšega ukrepa za zajezitev števila divjadi,« je zapisal Dolenc. Odgovor predsednika kraškega lovskega okraja Renza Ambrosija je bil takojšen. Pojasnil je, da je škoda, ki jo povzroča vinogradom druga divjad (predvsem srne in ptiči) desetkrat do dvajsetkrat hujša od škode divjih prašičev. 90 odstotkov slednje povzročijo svinje z mladiči. Lov na svinje pa je dovoljen le od 1. oktobra do 15. decembra, to je 45 dni letno. Ampak: ob torkih in petkih lov ni dovoljen, zato imajo lovci le 33 dni na razpolago za uplenitev svinje. »Na ta način pa ni mogoče onemogočiti številčno rast te živalske vrste,« je ocenil Ambro-si, ki je omenil še drugo težavo: prepoved nočnega lova, ki bi bil primeren, saj divji prašiči odhajajo na svoje uničevalne pohode predvsem ponoči. Kljub tem omejitvam so lovci kraškega lovskega okraja posvetili lovi na divje prašiče nekaj manj kot 14. dni letno, zaradi česar jih ni mogoče »kriviti pomanjkanja truda.« Odbornik Dolenc je s svoje strani že konec lanskega leta opozoril deželno vlado na velike težave in škodo, ki jo divji prašiči povzročajo kraškim kmetovalcem. V dopisu je omenil tudi doprinos lovcev k omejevanju števila te vrste divjadi. V sezoni 2012-2013 so na območju kraškega lovskega okrožja (13. okrožje) uplenili 975 divjih prašičev, h katerim je treba prišteti še 175 divjih prašičev, ki so jih odstrelile pokrajinske gozdne straže. Dolenc je ocenil, da bi morali na področju lova nekaj ukreniti, da bi bil slednji učinkovitejši. Ob tem je ponu- dil primer Slovenije. Lov na divjega prašiča poteka tam celo leto, in sicer v bližini kmetijskih površin, ali v jesenskem in zimskem obdobju na pogon, tudi s psi. Tako so v lovski sezoni 2012-2013 v Sloveniji uplenili kar 13 tisoč divjih prašičev. Odbornik Dolenc je spomnil, da deželna uprava pripravlja deželni načrt o favni, v katerem naj bi zaobjeli tudi vprašanje omejevanja števila divjih prašičev. Ta naj bi določil nova merila, vprašljivo pa je, ali bodo zadostovala za omejitev skokovito naraščajočega števila teh živali. Izredno podrobno poročilo o prisotnosti in odstrelu divjih prašičev je podal tudi vodja pokrajinskih gozdnih straž Ilario Zuppani. Iz njega izhaja, da so na pokrajinskem območju v lovski sezoni 2013-2014 uplenili 609 divjih prašičev. To je 173 manj od dovoljenega. Kajti: na posameznih loviščih so »popisali« 523 divjih prašičev. Po normah, ki izjemoma dopuščajo odstrel 150 odstotkov divjadi več od popisa, bi jih lahko odstrelili največ 782. Od tod - verjetno - Dolenčeva ocena, da bi se lahko lovci »bolj potrudili« pri lovu na divje prašiče. Levo divji merjasci na Tržaškem; desno Igor Dolenc; spodaj divji prašiči so »igrali« golf Zuppani je opozoril, da so se znašle pokrajinske gozdne straže v vse večjih težavah zaradi krčenja njihovega števila in povečanja posegov (na primer odstranitev poginjene divjadi in drugi posegi). Kljub temu je delovanje gozdne straže zavidljivo, kot izhaja iz poročila o odstrelu, ki so ga bili v zadnjih šestih letih opravile pokrajinske gozdne straže. Po sezonah: 2010 ......100 živali 2011 ......100 živali 2012 .......28 živali 2013 ......178 živali 2014 .......79 živali Skupaj 583 živali Leta 2012 je sezona trajala do 24. julija, letošnji ulov do 24. avgusta. M.K. APrimorski ~ dnevnik Na Radiu Trst A od torka spet Radiovlak Jesenska radijska sezona na Radiu Trst A je s seboj prinesla veliko novosti. Ena od teh je tudi kontaktna oddaja, ki je namenjena najmlajšim poslušalcem. Vsak torek okrog 14.10 bodo lahko klicali v oddajo in se posedli v ... Radiovlak. To je poseben vlak, ki sploh ne onesnažuje, saj potuje s pomočjo najčistejše in najučinkovitejše energije, to je domišljije. Predvsem pa za Radiovlak velja, da nima omejenih postorov. Nanj lahko stopi kdorkoli in to zastonj. Edino, kar bodo morali mladi poslušalci »dokazati« strojevodji Katerini in vlakovodji Alenki, je, da so radovedni, da radi preživljajo svoj čas v prijetni družbi in da radi klepetajo. Na TV Kocki reportaža z Žogarije Na slovenski televiziji RAI se pričenja nova sezona TV Kocke. Danes ob 20. uri po na sporedu reportaža z Žogarije. Snemalna ekipa Slovenskega programskega oddelka deželnega sedeža RAI za FJK je obiskala športna dogodka, ki sta združila slovenske in italijanske osnovnošolce v Miljah in Gorici. Otroci so tekmovali v nogometu, spretnostnih igrah in kvi-zu znanja ter v družbi sovrstnikov preživeli zabavno dopoldne. Ekipa Žogarije je poskrbela za bogat spored, saj so na svoj račun prišli tudi učitelji, ki so si preko zabavnih iger morali priboriti točke in prispevati k skupnemu seštevku na končni lestvici. Da je bilo dogajanje na miljski in goriški zelenici še bolj pestro, so poskrbeli otroci sami, ki so s petjem, plesom in predstavitvami šol, pokazali, »kaj znajo«. Pri organizaciji zamejske Žogarije je sodelovalo tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Ponovitev reportaže, za katero je poskrbela urednica Mairim Cheber, bo na sporedu v četrtek, 25. septembra ob 20. uri. BORZNI TRG - Pozivi italijanski vladi in Evropski uniji Protestniki zahtevali odločnejše ukrepe za dosego trajnega miru v Palestini Po ulicah tržaškega mestnega središča so sinoči plapolale palestinske zastave, slišati je bilo skandiranje gesel proti izraelskim napadom na Gazo. Shod za Palestino (fotoDamj@n) je priredilo več združenj, ki pozivajo italijansko vlado ter Evropsko unijo, naj prekineta prodajo orožja Izraelu ter vabijo k bojkotu izraelskih izdelkov, dokler se ne bo izraelska vlada odločila za resna mirovna pogajanja. Organizatorji opozarjajo, da je v julsjkih in avgustovskih napadih na Gazo umrlo več kot dva tisoč ljudi, med katerimi je bilo 570 mladih pod 15. letom starosti, sedanje premirje pa je krhko. Sprevoda med Borznim trgom, Korzom Italia in Ulico Santa Caterina se je udeležilo kakih 150 ljudi, demonstracija pa ni povzročila težav v prometu, saj je ta del mestnega središča ob v glavnem zaprt za promet. Med prireditelji včerajšnje protestne pobude so bili združenje Arci iz Trsta, gibanji Bojkot, dezinvesticije in sankcije iz Trsta in iz Slovenije, tržaški odbor Druga Evropa s Ciprasom, Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, tržaško anarhistično združenje Germinal, združenji Salam otroci oljke in Brez meja iz Trsta ter Protikapitalistična levica. 6 Nedelja, 21. septembra 2014 TRST / občina trst - Na Opčinah 20 pribežnikov Migranti s Sicilije in prek Balkana v Trst »Vse pod nadzorom« AcegasApsAmga comune di trieste Societä del Gruppo Hera Kam z odpadki? Da bi izboljšali ločeno zbiranje in zajezili pojav divjega odlaganja kosovnih odpadkov ob cestah, bomo v naslednjih sobotah od 9. do 17. ure uredili potujoče zbirne centre na različnih lokacijah. 27. SEPTEMBER Območje parkirišča ob Rižarni pri Sveti Soboti (dostop z ulice Rio Primario) 4. OKTOBER Prvi Okraj Območje javnega parkirišča "Mandrija" na Proseku 18. OKTOBER Območje parkirišča ob krožišču pri Bošketu, sedež Šestega Okraja KOSOVNI ODPADKI pohištvo, žimnice, obešalniki, lestenci, smuči, kovinske police in mreže, lonci, pločevinke, kante, železni predmeti BELA TEHNIKA IN ELEKTRONIKA hladilniki, pralni stroji, sesalniki, TV-ji, radio sprejemniki, računalniki, grelci vode ZELENI ODRE2 trava, listje, veje, odpadki rastlinskega izvora STEKLENE ŠIPE okensko steklo, ogledala NEVARNI ODPADK laki, barve, neuporabljena topila, uporabljena olja PNEVMATIKE IN SVINČEVI AKUMULATORJI (avtomobilske baterije) Veliko obupanih Afričanov se odloči za tvegano plovbo čez Sredozemlje ansa Včeraj navsezgodaj zjutraj je v spremstvu policije prispelo v Trst še okrog trideset migrantov iz raznih držav podsaharske Afrike, ki so jih v sklopu operacije Mare Nostrum rešili pred obalami Sicilije. V severno Italijo so odpotovali iz Trapanija, v Trstu so jih začasno namestili v stavbi nekdanje šole Galvani v Ulici Combi. Popoldne - malo po 14. uri - pa je tržaška mejna policija na Krasu naletela na večjo skupino pribežnikov. Na nekdanji Trbiški cesti med Opčinami in trebenskim uvozom na avtocestni priključek - točneje pri odcepu za pokrajinsko cesto št. 1 - je policijska iz- v f T_? A! 58S „ r4 g & Agencija AURORA Predano in profesionalno od davnega 1963. leta Odhodi skupinskih potovanj avtobus J Južna Poljska še zadnja mesta 29.09. - 05.10 Jesensko obarvana Plitviška jezera 04. - 05.10 Avstrija: Melk, Krems, Admont 10. - 12.10 Vicenza sejem Abilmente 18.10 Vojna dogajanja v okolišu Trevisa 19.10 Cittadella, nepoznana lepotička 25.10 Srednjeveška Koroška 31.10. - 01.11 Cremona in Mantova 01. - 02.11 Na martinovanje v Valdobbiadone 09.11 Treviso, razstava o Japonski 16.11 Rim, večno mesto 23. - 26.11 Salzkammergut 06. - 08.12 Zaključni izlet v Radencih 06. - 08.12 Adventne stojnice v Švici 10. - 14.12 Adventna Ljubljana 13.12 Adventna Koroška 21.12 Vsako nedeljo odpelje naš posebni avtobus v Rogaško Slatino, Radence, Moravce, Zreče, Dobrno, Čatež, Dolenjske in Šmarješke toplice. V Terme Olimia vozimo tudi ob četrtkih. i letalo Indija: Radžastan in Agra 25.10. - 08.11 Mehika in Gvatemala 28.10. - 11.11. Tura po Maroku še zadnja mesta 31.10. - 08.11. Odkrivajmo Kubo 16. - 28.11. Enkratna Avstralija 18.11. - 04.12. Severna Indija 22. - 30.11. London v lučkah 27. - 30.11. Nepal, pod vrhovi Himalaje 27.11. - 07.12. Božič in Silvestrovanja: Ptuj, Postojna, Berlin, Azurna obala, Mali Lošinj, Praga in Kutna Hora, Dalmacija, Zagreb z baletom, Otočec, Steyr, Dunaj, Ljubljana, Rogaška Slatina, Olimije, Rimske, Dolenjske in Šmarješke toplice Zaupajte izkuknostil POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MILANO 20, TRST Tel. 040 631300 - Fax 040 365587 e-mail aurora@auroraviaggi.com - Url www.auroraviaggi.com Urnik: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30, četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 - 12.00 vidnica opazila več skupinic pešcev temnejše polti, skupno kakih dvajset ljudi. Po prvih informacijah naj bi v glavnem šlo za državljane Sirije, države, v kateri divja vojna, manjši del beguncev pa naj bi bil iz Somalije. Vodniki so jih verjetno pripeljali do italijansko-slovenske meje, nakar so pot nadaljevali peš proti Trstu. Policisti so jih odvedli na sedež mejne policije v UL XXX. oktobra v Trstu, kjer je stekel običajni postopek. V teh primerih lahko priseljenec zaprosi za politični azil ali pa ga italijanska policija v skladu z dvostranskim sporazumom vrne v Slovenijo. Tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari je Primorskemu dnevniku razložila, kako deluje sistem sprejemanja pribežnikov. Le-ti prihajajo v Trst po dveh kanalih: na eni strani imamo tujce, ki prispejo v Trst po t. i. balkanski poti (nazadnje iz Slovenije) ali pa z ladjami v tržaško pristanišče; na drugi pa so (pravzaprav maloštevilne) osebe, ki jih italijansko notranje ministrstvo v okviru operacije Mare Nostrum iz južnoitalijanskih obal preusmerja na razne konce države. V prvem primeru se tržaška občina, konzorcij za prosilce za azil ICS, zdravstveno podjetje, škofijska Karitas in druge ustanove med seboj usklajujejo v okviru državnega program za zaščito pri-bežnikov SPRAR, ustanovljenega leta 1999. Sistem sprejemanja migrantov upravljajo na krajevni ravni (Trst je v primerjavi z drugimi italijanskimi mesti dokaj dobro organiziran), stroške pa na koncu pokrije notranje ministrstvo. V sklopu operacije Mare Nostrum pa vse skupaj neposredno vodi notranje ministrstvo, ki dodeljuje skupine pribežnikov posameznim prefekturam. Večji del predstavljajo vsekakor priseljenci, ki prispejo v Trst iz Slovenije ali pa na ladjah v tržaško pristanišče. »Trenutno je v Trstu skupno 248 pribežnikov, njihovo število pa se stalno spreminja, saj se begunci, ki jih pošiljajo s Sicilije, navadno ustavijo pri nas le nekaj ur,« pravi odbornica Famularijeva. Le-ti po prihodu v Trst sami nadaljujejo pot proti severu Evrope, le nekateri se ustavijo in zaprosijo za politični azil v Italiji. Avstrijsko notranje ministrstvo medtem celo razmišlja o začasni ukinitvi schengenskega sistema ter zaprtju meja. V Trstu so pribežniki nastanjeni v številnih stanovanjih, centrih, domovih, tudi v hotelih in kampih. Karitas skrbi za obroke hrane, vsi subjekti s skupnimi močmi ponujajo tujcem zatočišče. »V Trstu je položaj pod nadzorom. Ni enostavno, so težave in kdajpakdaj se tudi kdo znajde brez strehe nad glavo. A naposled nam uspe sprejeti vse pri-bežnike in jim ponuditi ležišče, še posebno, ker se del gostov zadrži pri nas zelo malo časa,« pojasnjuje Famularijeva. Odbornica poudarja, da je tržaški sistem zdržal pritisk tudi letos pozimi, ko je bilo v Trstu več pri-bežnikov - nekajkrat so presegli število 300. Večji del pribežnikov predstavljajo državljani Afganistana in Pakistana, mejna policija pa je letos na Krasu zabeležila strm porast števila eritrejskih državljanov. (af) DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane Odbornica Laura Famulari arhiv Včeraj so kakih 30 ljudi namestili v bivši šoli Galvani v Ulici Combi fotodamj@n / TRST Nedelja, 21. septembra 2014 7 občina trst - Imenoval ga je župan Roberto Cosolini Paolo Tassinari novi odbornik za kulturo Paolo Tassinari je novi odbornik za kulturo v tržaški občinski upravi. Novico o njegovem imenovanju je sinoči s »čivkom« na Twitterju objavil župan Roberto Cosolini, ki je novemu odborniku voščil dobro delo. Tassinari je prevzel mesto Franca Mi-racca, ki je iz osebnih razlogov odstopil ob začetku poletja. 52-letni Tassinari, ki je bil rojen v Trstu, je mednarodno priznani oblikovalec in grafik ter solastnik podjetja Tassinari-Vetta. Sodeluje s zasebnimi in javnimi družbami v Italiji in tujini. Novi občinski upravitelj je izdelal načrt za sprejemna območja grada Versailles pri Parizu in vi-zuelne projekte ob 50.obletnici beneškega Bienala. Sodeluje med drugim z časopisom New York Times in z italijansko založbo Electa. Poučuje na univerzah v Benetkah in Urbinu, prebiva v Trstu in v Riminiju. To je njegova prva upravna in politična izkušnja, politično je blizu Demokratski stranki. Novi odbornik Paolo Tassinari Župan Cosolini je po odstopu Miracca vzel v pretres več kandidatov in kandidatk za to pomembno od-borniško mesto, v zadnjih tednih pa se je krog kandidatov zožil na dve imeni: Tassinari in Giovanni Barbo, ki je občinski svetnik Demokratske stranke. Na koncu je politično bolj neodvisna kandidatura prevladala nad bolj strankarsko zaznamovano izbiro, ki bi jo predstavljal Barbo. Cosolini računa, da bo Tassinari ostal v mestni upravi do rednega izteka mandatne dobe občinskega sveta, to se pravi do spomladi leta 2016. Novega občinskega odbornika že jutri čaka delovni sestanek o problematiki mestnih gledališč, predvsem Stalnega gledališča FJK. Dekret kulturnega ministrstva Daria Fran-ceschinija namreč postavlja pod vprašaj sedanjo vlogo Rossettija, čeprav Občina upa in računa, da mu bo rimska vlada priznala pravni položaj nacionalnega gledališča. O tem je tekla beseda na zadnji občinski seji, na kateri je Cosolini izpostavil namen mestne uprave, da uredi položaj gledališča. Pri tem mu bo sedaj pomagal odbornik Tassinari. S.T. kultura - Prvi od štirih sprehodov s Skupino 85 Trst v življenju in številnih delih istrskega pisatelja Fulvia Tomizze < v&e r t.i Sprehod po Tomizzevem Trstu je vodila Patrizia Vascotto fotodamj@n Po dopoldanskem nalivu je vreme včeraj popoldne prizaneslo udeležencem prvega poznopoletnega oziroma že jesenskega sprehoda po Tomizzevem Trstu. Niz štirih literarnih sprehodov prirejata Skupina 85 in tržaška občinska služba za mestne knjižnice ob 15-letnici smrti istrskega pisatelja Ful-via Tomizze. Včerajšnji izlet pod vodstvom Patrizie Vascotto se je začel na Tomizzevem trgu pred ljudskim vrtom, nadaljeval pa v vrtu samem, pred gledališčem Rossetti (tam je bil govor o Tomizzevi dramaturški dejavnosti, o delih Vera Verk in Martin Kačur ter o vplivu njegovega srednješolskega profesorja Josipa Tavčarja). Po postanku pred sinagogo so se udeleženci odpravili v Ulico Padui-na (kjer sta sprva stanovala Tomizza in njegova mati), k stebrišču Portici di Chiozza, na Trg sv. Antona, Rusi most (Ponteroš) in pred palačo Gopčevic, saj je tržaški kanal prisoten v Frančiški in drugih romanih. Prihodnji sprehod bo v nedeljo, 28. septembra ob 10.30, z začetkom pred glavno železniško postajo. 5. oktobra ob 10.30 (zbiranje na Trgu Oberdan) bo na vrsti roman o Danici Tomažič in Stanku Vuku Mladoporočenca z Ulice Rossetti, 11. oktobra ob 16.30 pa bodo v središču pozornosti liki reformacije - Pietro Bonomo, Primož Trubar in Pie-tro Paolo Vergerio. štivan - Tradicionalna koncertna sezona Note Timave od jutri v štivanski cerkvi Vztrajnost močne motivacije in zvestoba dolgoletni tradiciji zaznamujeta delo umetniške vodje koncertne sezone Not Timave Carle Agostinello, ki je pripeljala priljubljeni niz jesenskih koncertov v suge-stivni gotski cerkvi v Štivanu do 27. izvedbe. Tudi tokrat bo imela sezona dvojni sedež, saj se bodo koncerti odvijali tudi na gradu Colloredo di Montalbano. Letošnja sezona se bo pričela jutri, 22. septembra, ob 21. uri v cerkvi v Štivanu, s klavirskim recitalom Piernarcisa Masija, mednarodnega koncertanta in pedagoga, ki je za to priložnost pripravil klasični spored s skladbami Scarlattija, Mozarta in Beethovna. »Spev sibile« pa je enig-matični naslov naslednjega koncerta, ki bo sledil 29. septembra, vedno v isti lokaciji in ob isti uri. Tokrat bo na vrsti srednjeveška glasba z nastopom uveljavljenega vokalnega ansambla Oktoechos. Zadnji koncert v Šti-vanu bo 6. oktobra z neobičajno kombinacijo skladb Bacha in Piazzolle v izvedbah bandoneonista Massimiliana Pitocca, violončelista Andree di Corata in pianistke Carle Agostinello. V Colloredu pa bosta v soboto, 11. in v soboto, 18. oktobra sledila komorna koncerta z recitalom bivše čudežne deklice, violinistke Maše Diatčenko in s koncertom dua, ki ga sestavljata že omenjena Andrea di Corato in Carla Agostinello (na sporedu Vivaldi, Bach in Brahms). Vsi koncerti so s prostim vstopom. (ROP) slovo od zglednega človeka Vojku Lovrihi v spomin V sredo se je velika množica ljudi v cerkvi sv. Martina v Dolini poslovila od prerano preminulega Vojka Lovrihe. Prišli so od vsepovsod: delovni kolegi, upravitelji in župani raznih občinskih uprav iz tržaške in goriške, upravitelji in nadzorniki bančnih in drugih zavodov in ustanov in seveda dolinski vaščani. Po blagoslovu župnika Lampeta ga je na poslednji poti pospremila pesem pevcev pevskega zbora Valentin Vodnik in Upokojencev iz Brega. Vojko se je rodil v delavski družini, očetu Pepiju in mami Marti Pertot, v Nabrežini leta 1951. Po opravljeni diplomi na Trgovski akademiji v Trstu je najprej odslužil vojaški rok in se kmalu zaposlil na občini Dolina. Že pri 22 letih se je poročil z Majdo Demark, ki je tudi končala trgovsko. Družina je kmalu narasla, rodila sta se Mitja in Jana. Potrebno je bilo poskrbeti za primeren dom. S pomočjo očeta, ki je bil po poklicu zidar, so malo družinsko hišo zvišali za poldrugo nadstropje. Tragična usoda je prizadela družino Lovriha, ko se je smrtno ponesrečil drugi sin Adriano. Kljub družinskim problemom se Vojko ni odtegnil dejavnosti v vaški skupnosti, igranju odbojke pri Bregu, vsakoletnemu delu v okviru dolinske Majence, zlasti pa delovanju v društvu Valentin Vodnik, kjer je vrsto let bil najprej odbornik, nato pa je društvu predsedoval od leta 1975 dalje za dobro desetletje. V tem času se je začel ubadati s slikanjem, ki mu je prineslo precejšnja zadoščenja. Bil je med pobudniki likovnih razstav v dolinski Torkli, ki je nekaj let slovela kot pomembna likovna galerija. Zlasti odmevno je bilo leto 1978, ko je društvo izredno slovesno proslavljalo svojo stoletnico in je bil Vojko Lovriha kot predsednik pravi motor vsega dogajanja. Preizkusil se je tudi v raziskovanju dolinske preteklosti in zbral veliko gradiva, zlasti o obdobju odporništva. Bil je aktiven tudi pri Zadrugi Dolina in je bistveno pomagal pri njeni fuziji z Zadrugo Dolga Krona. Očetu je tudi zelo rad pomagal pri obdelovanju vinograda in vrta, ter zadnja leta tudi oljčnika. S časom pa je poklicna smer postala prevladujoča. Vojko Lovriha je po upokojitvi dotedanjega ekonoma na občini Dolina prevzel njegovo mesto in z ozirom na velike spremembe v občinski zakonodaji, ko je začela čedalje bolj vplivati na proračune in obračune davčna zakonodaja, je temu posvetil veliko časa in študija. Pomagala mu je tudi izkušnja z delom pri nekaterih privatnih podjetjih, kjer je po uvedbi davka na dodano vrednost IVA, davčni del postal bistven za uspehe podjetij. Strokovno je bil zelo podkovan, ker je rad probleme poglabljal in se stalno izobraževal. Seveda to ni ostalo skrito in so ga začeli vabiti k sodelovanju pri drugih javnih upravah. Sodeloval je tako kot strokovni izvedenec s Kraško Gorsko Skupnostjo, z Združenjem rejcev, z občinami Devin Nabrežina, Sovodnje in Repen. Kot uslužbenec pa je bil odgovoren za knjigovodstvo in bilance naprej pri občini Dolina, nato pa še pri občinah Doberdob in Zgonik. V zadnjih letih je bil revizor občine Dolina in sodelavec LAS Kras. Bil je član številnih nadzornih odborov, zlasti zadružnih bank Doberdob-Sovodnje in Zadružne kraške banke, kjer je bil za nadzornika potrjen tudi na zadnjem občnem zboru. Dolga leta je bil nadzornik v Zadrugi Primorski dnevnik, to funkcijo je opravljal tudi pri Glasbeni Matici in Konzorciju olja DOP Tergeste. Vojko Lovriha je bil po značaju skromen in zadržan a tudi družaben, svoje znanje je rad posredoval mlajšim, ni se vsiljeval nikomur, a če je bilo potrebno je tudi vsakomur povedal, kar mu je šlo. Pri delu je bil dobesedno neutruden, njegov delovni dan je bil zelo dolg in intenziven. Odlikovala ga je velika vztrajnost in ni se ustrašil nobenega, še tako kočljivega problema. Prav zato je bilo njegovo sodelovanje tako iskano in cenjeno. Rad je pomagal vsem in velikokrat je delo opravljal zastonj. Vse to raz-dajanje pa je pustilo posledice na njegovem organizmu. Pred dobrim letom se je upokojil, toda čeprav je imel nekaj ur manj obveznosti dnevno, je ostali del dneva bil enako intenziven. Privoščil si je le več časa za svojo staro ljubezen - likovno ustvarjanje, ki ga je dve desetletji zanemarjal zaradi pomanjkanja časa. Vpisal se je na tečaj, ki ga v svojem atelieju vodi priznani slikar Livio Možina in sodeloval na skupinski razstavi. Njegovo delo je odkupil priložnostni obiskovalec. Njegov novi dom, ki si ga je uredil v bližini starega, ko je odkupil staro hišico v Dolini in jo okusno opremil, krasijo sedaj nova dela, ki jih je ustvaril v zadnjem obdobju. Toda ni mu bilo dano, da bi v družbi vnukcev in družine užival bolj spokojno življenje. Zahrbtna bolezen se je pojavila pred dvema mesecema in od tedaj z izjemno agresivnostjo napredovala. Vojko ji je kljuboval z njemu lastno vztrajnostjo in ironijo, na koncu pa ji je podlegel v krogu svojih domačih. Dolinska vaška skupnost je izgubila aktivnega in predanega člana, zamejska skupnost pa podkovanega strokovnjaka, ki je svoje znanje gradil s požrtvovalnim delom in študijem in bi lahko to bogastvo prišlo še kako prav javnim upravam in ustanovam. Redkokdaj dobimo namreč izvedence, ki bi sodelovali s takim številom ustanov in zavodov, zlasti pa so redki slovenski strokovnjaki v javnih upravah. Resnično ogromna škoda, da je to znanje sedaj izgubljeno, ker bi lahko pomagal vzgojiti nov rod izvedencev. Tako je pa ostal zgled, kaj se da narediti z vestnim in vztrajnim delom. Hudo prizadeti družini: ženi Majdi, sinu Mitji, hčerki Jani, vnukoma Nikolaju in Maju, očetu Pepiju in mami Marti naše iskreno sožalje. Vojko Kocijančič 8 Nedelja, 21. septembra 2014 TRST ssg - Jutri predstavitev sezone 2014 - 2015 Krožna pot naprej • •• Začenja se ključno obdobje abonmajske kampanje Slovenskega stalnega gledališča. Plakati z novo, prikupno podobo sezone bodo od ponedeljka (jutri) izobešeni v tržaškem mestnem središču, knjižice z detajli o celotnem abonmajskem in izvenabonmajskem programu so na voljo in blagajna je odprta vsak delovnih od 10 do 15. ure za informacije in vpis abonmajev. Jutri (ponedeljek, 22. septembra), ob 11. uri bo gledališče priredilo tiskovno konferenco, namenjeno novinarjem, abonentom in vsem zainteresiranim, ki se želijo udeležiti tega dopoldanskega, prvega srečanja z novim umetniškim vodstvom in prisluhniti predstavitvi vseh novosti v zvezi s programom in abonmajskimi paketi. Na tiskovni konferenci bodo spregovorili predsednica upravnega sveta SSG Breda Pahor, ki bo podala nekaj besed o gledališki reformi stalnih gledališč, umetniški vodja Eduard Miler, ki bo predstavil svoje smernice in kratko obrazložitev programa sezone, ekipa gledališča pa bo podala vse potrebne informacije o dodatnih, novih uprizoritvah in projektih SSG-ja, o bogati izvena-bonmajski ponudbi, o zanimivi konvenciji s tržaškimi in primorskimi gledališči in o možnosti »gledališke pokušnje« za nove obiskovalce tržaškega slovenskega gledališča. Med novostmi bo tudi spodbudna pobuda Primorskega dnevnika. / Včeraj danes Danes, NEDELJA, 21. septembra 2014 MATEJ Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.06 - Dolžina dneva 12.16 - Luna vzide ob 4.01 in zatone ob 17.37. Jutri, PONEDELJEK, 22. septembra 2014 MAVRICIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,1 stopinje C, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen, vlaga 100-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje C. OKLICI: Roberto Musuruana in Cristiana Rolli, Massimo Rota in Eva Tes-sitore, Aleksiei Baiankin in Ranka Sto-kic, Francesco Gori in Korin Ribeiro Guarconi Sendas, Paolo Allisi in Joanice Martins De Oliveira. [13 Lekarne Nedelja, 21. septembra 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. dell'Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. jutri DSI z vojnim dnevnikom v novo sezono Društvo slovenskih izobražencev z jutrišnjim večerom vstopa v novo sezono. Predčsni začtek ponedeljkovih srečnj je narekovala predstavitev knjige, ki je pred nekaj dnevi prišla iz tiskarne za založbo Mladika in ki je toliko pomembnejša, ker predstavlja naš doprinos k spoznavnju slovenske in evropske zgodovine. Z jutrišnjo predstavitvijo se Društvo slovenskih izobražencev vključje v številne pobude ob stoletnici začtka prve svetovne vojne. Knjiga z naslovom »Od Galicije do Južne Tirolske - Vojni dnevnik 19141918« predstavlja dragoceno pričevanje Prosečana Alojza Gorjupa, ki ga je zbral in uredil Vinko Avsenak. Zgodovinar Renato Podberšič takole označje pravkar objavljeno delo: ...dnevnik Alojza Gorjupa, prežet s spomini na strašno morijo, prinaša še dodatno vrednost. Gre za pripoved slovenskega intelektualca, ki proniclji-vo opazuje, analizira in zapisuje dogajanje med svetovnim spopadom vse od mobilizacije v juliju in odhoda na fronto v Galiciji v avgustu 1914 do zloma monarhije vjeseni leta 1918. Zanimiva in s čustvi nabita Gorjupova pripoved nas vodi po znamenitih bo-jiščh v Galiciji, Bukovini, Romuniji in na Južnem Tirolskemin se po dobrih dveh desetletjih molka "prebudi" v letih 1940-1945, ko je bil slovenski narod znova podvržen težkim preisku-šnjam, ki so usodno zaznamovale tudi Gorjupovo družino.« Da je to pomembno pričevanje zdaj objavljeno,gre zahvala predvsem sinu Alojza Gorjupa doktorju Sergiju, ki je več desetletij kot član Svetovne zdravstvene organizacije bil soudeležen v humanitarnih akcijah v držvah v razvoju in zdaj živi v Švici, a se redno vrača v domačo vas. Vinko Avsenak, ki je dnevnik zgledno uredil, je s to knjigo pokazal vse svoje poznanje vojaških tem in terminologije izpred sto let ter jo opremil z več kot petsto opombami. Na jutrišji predstavitvi v Peter-linovi dvorani, ulica Donizetti,3 bodo sodelovali dr.Sergij Gorjup, zgodovinar Renato Podberšič in urednik Vinko Avsenak. Začetek ob 20.30 glasbena matica - Ravnatelj Bogdan Kralj Začetek novega šolskega leta s spodbudnimi načrti in novostmi Na Glasbeni matici se je začelo novo šolsko leto, kot vedno s spodbudnimi načrti in nekaterimi novostmi, s katerimi nas je seznanil ravnatelj Bogdan Kralj, za katerega je začetek pravzaprav nadaljevanje vedno živahno aktivne dejavnosti: »Težko bi rekel, da je šola med poletjem »šla na počitnice«, saj je na začetku poletja kar 35 učencev opravilo izpite v okviru naše konvencije z videmskim konservatorijem. Imeli smo nato petdnevno šolo za godala Festivala Kras, tro-dnevno delavnico za kitariste, ki jo je vodil Janoš Jurinčič, zdaj pa so že na vrsti izpiti jesenskega roka, na katere so se učenci in profesorji pripravili v poletnih mesecih. Novo šolsko leto se je začelo s promocijsko pobudo Dnevov odprtih vrat, do konca septembra pa bodo na voljo brezplačne poskusne lekcije iz vseh inštrumentov. Zainteresirani se lahko prijavijo v tajništvu šole. Kjer bodo verjetno odkrili tudi vse novosti letošnjega šolskega leta ... Najprej bi omenil, da odpiramo novo podružnico v Dijaškem domu v Gorici, kjer bomo ponujali pouk kitare in klavirja. V Trstu pa nameravamo aktivirati tečaje saksofona, jazz kitare, glasbene informatike in kompozicije. Za informatiko je veliko povpraševanja in smo povabili k sodelovanju Edija Meolo, kompozicijo pa naj bi poučeval Bojan Glavina. Zasledili smo skladateljsko žilico pri marsikaterem učencu, zato se nam je zdelo primerno, da jim ponudimo strokovno podlago. Seveda bodo tečaji stekli v primeru zadostnega zanimanja. Letos bomo prvič priredili klavirsko šolo za profesorje, ki bo seveda odprta tudi za profesorje drugih šol ZPGŠ in jo bo vodil Aleksander Gadjiev. Za učence pa bomo na godalnem oddelku izvedli izredni pouk z Arminom Seškom, verjetno bomo imeli tudi mesečna srečanja z Vasilijem Meljnikovom. V drugi polovici šolskega leta bomo morda lahko napovedali še druge novosti, saj smo se prijavili na razpis za evropski projekt na dveh področjih in sicer s poklonom stoletnici prve svetovne vojne in z novo razsežnostjo Festivala Kras, ki naj bi v bodoče združil več glasbil v mreži sloven- Bogdan Kralj kroma skih, italijanskih, hrvaških, nemških in avstrijskih partnerjev. Poleg novosti ste potrdili vpeljane dejavnosti, tudi v sodelovanju z raznimi društvi in ustanovami. Dejavnost solopevskega oddelka se je v lanskem šolskem letu širila in letos potrdimo tri razrede v Trstu, Doberdobu in Špetru, kjer poučujejo Ilaria Zanetti, Mojca Milič in Elisa Jovele. Nadaljujejo se tudi uspešni tečaji predšolske vzgoje za najmlajše: na Opčinah jih prirejamo v sodelovanju z društvom Vesela pomlad, letos pod mentorstvom Veronike Grassi, na Goriškem pa poučuje Jana Drassich. Z openskim društvom, a tudi z zbori društev Krasje, Fran Venturini in Igo Gruden sodelujemo tudi na zborovskem področju, saj velja za naše učence obveza obiskovanja zborovskih vaj. Na Goriškem sodelujeta otroški zbor v Sovodnjah in mladinski zbor Neokortex, v Benečiji pa Mali lu- jerji Dvojezične šole. Načrtujemo tudi nadaljevanje koncertov po domovih za ostarele, ki jih podpira Fundacija CRTrieste. Bo ustanova ponudila tudi koncertno dejavnost? Naša koncertna dejavnost se bo odvijala v okviru abonmajske in izvena-bonmajske sezone Slovenskega stalnega gledališča, saj bomo sodelovali pri koncertu festivala Kogojevi dnevi s skupino tolkalistov Stop, nakar bomo priredili štiri nedeljske matineje, ki so nastale po zamisli Črtomirja Šiškoviča. V Gorici pa bomo v sodelovanju s Kulturnim domom priredili sklop šestih koncertov z različnimi zvrstmi glasbe. Kje pa bomo lahko poslušali učence? Na koncertnem področju bi omenil lepo novost in sicer, da bomo po pozitivni poletni izkušnji vpeljali redno sodelovanje z gledališkim muzejem Schmidl, kjer bodo učenci sodelovali na mesečnih tematskih srečanjih v kombinaciji z vodenimi ogledi, ki se bodo vsakič osredotočali na drugi inštrument. Prijetna navada Glasbenih aperitivov pa se bo nadaljevala v tržaških zgodovinskih kavarnah, a se bo letos pojavila tudi v Gorici in v Špetru. Nenazadnje razmišljamo o odmevnem dogodku. Vsaki dve leti so učenci in profesorji nastopili na prestižnem odru Male dvorane opernega gledališča Verdi: do sedaj smo izvedli poklona Chopinu in Debussyju, tokrat pa nameravamo prirediti v tem okviru naš koncert ob Dnevu slovenske kulture. ROP Obvestilo Primorski Opozarjamo vse uporabnike aplikacije Primorski za iPad, da po posodobitvi operacijskega sistema na iOS8 aplikacija ne deluje. Že pripravljamo novo, ki bo v kratkem na razpolago v Applovi spletni trgovini. Hvala za razumevanje Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. dell' Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. dell' Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 - 040 371377. Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. septembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. www.primorski.eu1 / TRST Nedelja, 21. septembra 2014 9 GLEMLISIfl VJtTILM - _ i. «T + j - - IHJ^. J^JJi, + - p HI - -r a + Mali) gledališka Sola Matej ke Peterlin PEPELKA fležjto notata KCWK IqiwrOTJ p-ip-f-ir-ie-ip-iip- Dvorna Morijnegi doma pri Sv. Ivanu ;UI. firirrletu 27) run« oh 16. url in oblTJO Sode Ulje SCWefow Klttfn /ul.vnUL'yupui^.-ü 71/D Pi Zütituldä kutIJili hdriAet. L JIftri J mi sJüVi'fiiA rfr J: iHrr. i £ L'JkVV v£ht ju tr 1 v Pe^rl no jo dvora no, DOrtiifcKijevJ JMfnv srt^iiJPfL-va^Jiri JflPJ-JDJi Predstavili bodo voj ni dnevnih Alojzija Gc rm ¡j j OD CALICIJC DO JUŽNE TiffOLSKE Sodelujejo-uit d ¡k Vmhü iVrie^ak. avUxjev sin šej(1'J fioriup in z^odoMur Renat» rad betfK ml. Začetek ob £0.30 U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tartarughe Ninja 2D«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Anime Nere«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Frances Ha«. FELLINI - 15.30, 17.00 »Dragon trainer 2«; 18.45, 20.30, 22.20 »I nostri ra-gazzi«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Le due vie del destino«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Un ragazzo d'oro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La nostra terra«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.30 »Avioni 2«; 17.50 »Fantovska leta«; 14.20, 16.20 »Hrabri avtek Plodi«; 14.10 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 16.00, 18.00, 20.00 »Lucy«; 14.00 »Nikec na počitnicah«; 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 »Od-pleši svoje sanje: Združene moči«; 18.10, 20.45 »Plačanci 3«; 17.00, 21.00 »Popotovanje«; 16.20, 19.20, 21.10 »Pot v raj«; 14.50, 18.25 »Vroči posnetki«; 16.30, 20.20 »Čarovnija v mesečini«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Antboy«; 20.00 »Inferno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.30 »Winx - il mistero degli abissi«; 16.50, 20.40, 22.15 »Sex tape - finiti in rete«; Dvorana 2: 11.00, 15.30, 16.50 »L'ape Maia«; 22.15 »Necropolis - La citta dei morti«; Dvorana 3: 11.00 »Tartarughe Ninja« 18.45, 20.30 »Tartarughe Ninja 3D«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »La preda perfetta«; 18.10, 20.10, 22.10 »Jimi: all is by my side«; Dvorana 4: 11.00, 15.30 »Disney's planes 2«; 16.50, 18.30, Pihalni orkester Ricmanje prireja informativni dan glasbenih tečajev v petek, 26.9., od 16.00 do 19.00 v Babni hiši v Ricmanjih Toplo vabljeni! 20.15, 22.00 »The Giver - Il mondo di Jonas«; 16.30, 18.30 »Colpa delle stelle«; 11.00 »Dragon Trainer 2«. SUPER - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I mercenari 3«. THE SPACE CINEMA - 11.10, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50, 21.00, 22.00 »Tartarughe Ninja«; 13.40, 21.30 »Tartarughe Ninja 3D«; 11.10, 13.20, 15.15, 17.10, 19.05 »L'ape Maia«; 11.00, 16.10, 18.45 »Colpa delle stelle«; 17.10, 19.40 »I Mercenari 3«; 11.00, 15.40, 17.50, 20.00, 22.00 »Sex tape -Finiti in rete«; 13.10, 17.30, 19.45, 22.00 »The Giver - Il mondo di Jonas«; 22.10 »Necropolis -La citta dei mor-ti«; 13.10, 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »La preda perfetta«; 11.00, 15.40 »Winx - Il mistero degli abissi«; 10.50, 13.00, 15.05 »Dragon trainer 2«; 11.10, 13.00 »Disney's planes 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.15, 19.50, 21.45 »Tartarughe Ninja«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.20, 22.15 »Sex tape - finiti in rete«; Dvorana 3: 15.00, 16.45 »L'ape Maia«; 18.10, 20.00, 22.10 »The Giver - il mondo di Jonas«; Dvorana 4: 17.30 »Le due vie del destino«; 15.20, 19.50 »Colpa delle stelle«; 22.15 »Necropolis - la citta dei morti«; Dvorana 5: 15.30, 17.40, 20.00, 22.15 »La preda perfetta«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA sporoča, da bo pouk v prvem tednu potekal po naslednjem urniku: otroški vrtci prvi in drugi dan do 12.00 brez kosila; ostale dni do 13.00 s kosilom (začetek: OV Nabrežina, Mavhinje in Gabrovec ob 7.30; OV Devin ob 7.45). COŠ v Zgoniku od 8. do 13. ure s kosilom, COŠ v Šempo-laju od 7.50 do 13.00 s kosilom. OŠ v Nabrežini in Devinu od 8. do 13. ure brez kosila. Srednja šola Igo Gruden v Nabrežini redno od 7.45 do 14.13. Na podružnici v OŠ v Nabrežini oba prva razreda srednje šole od 7.45 do 14.13. Šolabusna služba bo redno zagotovljena s prvim dnem. DIZ J. STEFAN obvešča, da bo informativni sestanek za starše dijakov, ki obiskujejo prve razrede v ponedeljek, 22. septembra, za 1. E razred ob 18.00 ter za 1. KB razred ob 18.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »JOSIP PAN-GERC« sporoča, da bo pouk v otroških vrtcih od 22. do 26. septembra, od 7.30 do 13.30 s kosilom. H Čestitke Na svet je privekala mala ANA. Tanji in Aljoši čestitamo, mali Ani pa vso srečo želimo. Vaška skupnost Praprot. Še ena sestrična je med nas prišla in že zelo rada jo imam. ASIA ji je ime in komaj čakam, da skupaj bi se igrale že. Mali punčki en velik poljubček pošilja sestrična Isabel. Zajčevo domačijo je osrečilo rojstvo male ASIE. Presrečnima staršema Petru in Cristini iskrene čestitke, mali Asii veliko srečnih dni ji iz srca želimo. Nono Sergio in nona Cinzia. Mamici Cristini in očku Petru se je rodila mala ASIA. Novorojenčki iz srca želimo veliko zdravja in ljubezni v objemu mladih staršev. Pranona Marija in teta Vilma z družinama. Mamici Cristini in tatku Petru je pokukala mala punčka ASIA. Srečni družini čestitamo iz srca, mali punčki veliko veselih in srečnih dni želijo teta Ivana in stric Dean. MARISOL! Sonce naj vedno sije v tebi, tako bo vsak dan čudovit! Mama in tata. VSlivnem praznuje danes svoj 7. rojstni dan naša ljubezniva, radodarna in igriva MARISOL. Da bi zdrava in srečna rasla v našem objemu so želje vseh nonotov iz Slivnega in Šempolaja, tete Erike in strica Robita. MARISOL! Mi igrali bomo tebi v čast na flavto, kitaro, boben in saks, ti se z nami lepo imej in naprej veliko se nasmej! Josette, Kimy in Rassel. Vse zvezde z neba naj se ti spustijo v dlan in ti polepšajo ta poseben dan. Iskrene čestitke NATAŠA!! Vsi, ki te imamo radi. Ko te nekje v hrbtu zaboli in se na obrazu prva gubica rodi, vedi, da si na pragu 40. let, da boš odslej lepša kot pisan cvet. Dragi NATAŠI KRIŽMANČIČ želimo vse najboljše! Prijateljice Alenka, Elizabeta, Lara, Nataša in Valentina. Draga NATAŠA, iz Sesljana si se k nam preselila in računovodsko službo okrepila. Še veliko srečnih dni, ti iz srca želimo vsi sodelavci občine Zgonik. Jutri bo slavil 80-letnico rojstva SAŠA MARTELANC. SKD Barkovlje mu iskreno čestita in mu želi doživeto praznovanje jubileja. Na spletni strani se pojavila je danes prav posebna spletka, da obletnico okroglo praznuje naša draga CVETKA. Zdravico ti prijatelji z veseljem pridemo zapeti, nazdravili ti bomo kar v grajski kleti. S Izleti SPDT prireja v nedeljo, 28. septembra, pohod iz Gonjač po grebenu na Sa-botin. Odhod avtobusa ob 7.00 s trga Oberdan; ob 7.15 s trga v Sesljanu. Prijave do srede, 24. septembra, na tel. 040-413025 in 040-220155. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira v nedeljo, 12. oktobra, izlet na Ptuj in v okolico. Pater Janez Ferlež nas že pričakuje. Vabljene ženske, pa tudi moški! Tel. št. 00386-31866081 (Marija). OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Zagreb v sredo, 15. oktobra. V katedrali na Kaptolu bomo imeli sv. mašo in ogled cerkve. V bližini bo »zagrebsko kosilo«, nato si bomo ogledali del starega mesta s poklicno vodičko. Vpis in informacije čim prej tel. št. 347-9322123 ali 3401395070. KRU.T - v predbožičnem času, vabi v ponedeljek, 8. decembra, na izlet v Treviso na voden ogled razstave »Japonska od samurajev do animejev«, s popoldanskim sprehajanjem med sejemskimi stojnicami, po praznično okrašenih ulicah in trgih. Info in vpisnine na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tisca-li.it. S Poslovni oglasi PRODAM CVETLIČARNO V NABREŽINI, blizu treh pokopališč, prostorna s trgovino in delavnico, straniščem, kletjo in zasebnim parkiriščem. Cena: 90.000 € Tel.: 040-201025 PRODAM STANOVANJE NA PESKU (Residence Val Rosandra) 60 kv.m. Cena po dogovoru. Tel: 333/2576225 ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA z Reke z dolgoletnimi izkušnjami pri slovenskih družinah na tržaškem išče delo kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. 331-1388610 ali 00385915561454. KAKO DO USPEHA S TAPKA-NJEM? Sklop šestih delavnic od oktobra do maja v Volčjem gradu. Vodi Barbara Žetko. Informacije na www.eft-trieste.it, prijave na info@eft-trieste.it ZAČETNA DELAVNICA TAPKA- NJA v Trstu. Vodi Barbara Žetko. Prijave na info@eft-trieste.it 0 Mali oglasi ČRNO GROZDJE prodam v Koludrov-ci. Tel: 040-2296038. ŽIVAHNE IN SIMPATIČNE 8 tednov stare mucke, podarimo. Tel.: 338-3733640. BLIZU SENENEGA TRGA (Piazza Fo-raggi) oddajam lepo enosobno stanovanje. Tel. št.: 040-948080. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 340-2719034. IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 0038631354244. MOTORNO KOLO GRAN DINK 251 CC, letnik 2004, po ugodni ceni prodam. Klicati v večernih urah tel. 040-232365. NA KRASU ugodno prodam knjižno omaro, s prostorom za televizijo, iz masivnega lesa, v barvi oreha. Tel.: 347-8204897. NSŠ PRI SV. IVANU IN NA KATINARI išče v dar izvode knjige J. Jurčiča - Jurij Kozjak. Tel. št.: 040-567500 (Sv. Ivan) 040-390716 (Katinara). ODDAJAMO opremljeno stanovanje na Proseku, 70 kv.m., s samostojnim ogrevanjem. Tel.: 320-1509155. ODDAMO PSIČKE male pasme ljubitelju živali. Tel. št.: 333-4239409. PRODAJAM knjige za klasično smer, li-cej Prešeren - Trst in Trubar - Gorica ter knjigo Pravo in ekonomija. Tel.: 040-208002. PRODAM 500-litrski rabljeni sod za vino iz rostfreia (acciaio inossidabile) s pokrovom (semprepieno) in ugraje-nim stojalom. Tel.: 348-5159966. PRODAM hladilno omaro iz inoxa, 700 litrov, temperatura 0-18 stopinj C. Tel.: 338-5098764. PRODAM posodo za grozdje (baden) veliko 12 kvintalov. Klicati na tel. št.: 040-814212. PRODAM prikolico za traktor. Nosilnost 1.500 kg, v odličnem stanju. Tel. št.: 338-1082653. V LJUBLJANI, Povšetova ulica, blok, 4. nadstropje, lep razgled, blizu fakultete za šport, oddamo garsonjero, adaptirano leta 2013. Tel.: 348-9805039. Turistične kmetije FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. SKUPEK je v Koludrovci odprl osmico. Tel.: 040-2296038. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmi-co Cvetko in Zmaga Colja. Vabljeni! BRITISH SCHOOL Trst • Ulica Torrebianca 18 • 040-369.369 LET'S COMMUNICATE! Tržič Ulica Duca d'Aosta 16 0481-411.868 Gorica Korzo Italia 17 0481-33.300 Videm Vicolo Pulesi 4 0432-50.71.71 www.Britjsh-FVG.net 10 Nedelja, 21. septembra 2014 TRST / □ Obvestila DPZ KRAŠKI SLAVČEK - KRASJE vabi v svoje vrste nove, ambiciozne in resne pevke. Vaje so ob petkih zvečer v Nabrežini. Informacije: facebook stran ali tel. 339-1115880. FOLKLORNA SKUPINA KD BORJAČ -Sežana vabi k vpisu nove člane, ki jih veseli glasba, petje in plesi slovenske dežele in si želijo spoznati običaje ter se veseliti v prijetni družbi. Vaje so ob petkih. Info in vpis na tel. 0038641549353 ali 00386-41481026. MLPZ IGO GRUDEN je začel novo sezono. Če ti je všeč druženje in lepo petje se nam pogumno pridruži. Informacije na tel. 334-5357914 (Sonja). PIHALNI ORKESTER BREG obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo ob četrtkih, od 20. ure dalje na sedežu godbe v Dolini. Informacije na tel. 338-6439938. Vabljeni. TEČAJ YOGE pri Skladu Mitja Čuk, se začenja meseca oktobra ob torkih 19.30-21.00 in četrtkih 18.30-20.00. Prijave na tel. 349-0981408 (Bruna) ali 339-7051338 (Eva). Število mest je omejeno. V ŠTALCI v Šempolaju bi v primeru zadostnega zanimanja potekali tečaji angleščine vseh stopenj in poseben tečaj za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec. Mentorica Lara Iskra. Info: taj-nistvo@skdvigred.org; tel. 3803584580 (ob delavnikih). BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Dojenčki bodo zaplavali, starše bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569. GLEDALIŠKI VRTILJAK vpisuje abonmaje za sezono 2014/15: 7 nedeljskih predstav od septembra do marca v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Prva bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Info in vpis na tel. 040-370846 ali od pon. do petka, od 9.30 do 16.30 na Ul. Donizetti 3, 3. nadstropje. OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju z WWF-Zaščitenim morskim območjem v Miramaru, prireja danes, 21. septembra, vodeni ogled v italijanskem jeziku »Botanični pionirji: od Medje vasi do vrha na Ko-kem«. Sprehod ni zahteven in bo trajal približno 3 ure, namenjen je odraslim in družinam. Za info in rezervacije vodenega ogleda tel. 3669571118 od torka do petka od 14. do 17. ure. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO IN OBLIKOVANJE TELESA - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca in vaditeljica Sandra sporočajo, da se vadba vrši ob torkih od 9. do 10. ure v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljene. OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi, v Štalco v Šempolaju, vse osnovnošolce, ki bi radi potom igre spoznali čarobni svet glasbe in razne instrumente(nekatere da na razpolago društvo), na glasbene vaje ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00. Mentor: Aljoša Saksida, 1. vaja v ponedeljek, 22. septembra. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste tudi nove pevce. Vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. Prvo srečanje v ponedeljek, 22. septembra. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ Bor obveščata, da se bo športna šola za otroke od 6. do 8. leta pričela na Stadionu 1. Maja v ponedeljek, 22. septembra, od 17.30 do 18.30. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED - Kraški fenomeni vabi v Štalco v Šempolaju, srednje in višje-šolce na skupne vaje, ob torkih od 18.00 do 19.30 (instrumente da na razpolago društvo). Mentor: Aljoša Saksida, prvo srečanje v torek, 23. septembra. SKP-EL IN SIK vabita občane v torek, 23. septembra, ob 18.30 na pokrajinski sedež v Ul. Tarabochia 3, na razpravo o zdravstvu »Živimo preveč, oprostite za nadlego!« TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za otroke in odrasle (začetni in nadaljevalni) pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev tečajev v torek, 23. septembra, ob 17.30 na sedežu Sklada, Proseška ulica 131. Vpisi in info na tel. 040212289 ali urad@skladmc.org. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 23. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja, vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. ŠAHOVSKI KROŽEK za osnovnošolce, srednješolce in odrasle, v organizaciji SKD Vigred in šahovskega društva kraške sekcije SST 1904, bo v Štalci v Šempolaju vsak torek od 16.30 do 18.30. Prvo srečanje v torek, 23. septembra. ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK začenja novo sezono ritmične gimnastike s sledečimi urniki: treningi na Stadionu 1. maj bodo potekali ob torkih od 16.30 do 17.30 za predšolska in osnovnošolska dekleta; ob petkih od 16.30 do 17.30 za predšolske deklice, za osnovnošolske pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 23. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) ob sredah; za predšolska dekleta od 16.30 do 17.30 in osnovnošolke pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 24. septembra. Za prijave in info: 040-51377 ali 328-2733390 (Petra). DELAVNICA KLEKLANJA (idrijske čipke) v prostorih SKD Vigred v Šempolaju, vsako sredo od 17.30 do 19.30. Prvo srečanje v sredo, 24. septembra. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za otroke in odrasle. Tečaje vodijo diplomirani profesorji tolkal, pihal in trobil ter se odvijajo od septembra do junija na sedežu Godbe v bivši klavnici v Nabre-žini (Kamnolomi, 12). Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 348-4203196 (Niko) ali 040-200777 (v večernih urah). JUTRANJA YOGA TABOR OPČINE: tečaj hatha yoge v društvenih prostorih, je na voljo tudi v jutranjih in opoldanskih urah, ob torkih in petkih od 9.00 do 10.20 in od 13.00 do 14.00. Info.: 340-6887720 (Jan). MI SE GREMO GLEDALIŠČE - Dramski odsek SKD Vigred, vabi v Štalco v Šempolaju otroke in mlade, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca, osnovno in srednjo šolo, na tedenska srečanja ob sredah od 16.00 do 17.00. Mentorica: Jožica Forčič, prijave v sredo, 24. septembra. BREZPLAČNI TEČAJ SLOVENŠČINE za začetnike: DSMO K. Ferluga vabi Autamarocchi, rastoče podjetje s 25-letno tradicijo v transportu zaposli nove sodelavce. Sposobnost za timsko delo, komunikativnost ter odločnost so odločilni faktorji za delovno mesto: Disponent-organizator prevozov Opis delovnega mesta: - razporejanje in spremljanje voznega parka 40/50 vozil in komunikacija z vozniki. - usposabljanje voznikov in spremljanje le-teh - komuniciranje in koordinacija z odgovorno osebo - planerjem prevozov Pričakujemo: - dobre organizacijske sposobnosti - odločnost pri doseganju ciljev - sposobnost za motiviranje in upravljanje voznikov - aktivno znanje slovenskega in italijanskega jezika, zazeleno znanje hrvaščine ali srbščine ter nemščine ali francoščine - zazeljena starost od 20 do 30 let Niso zahtevane specifične izkušnje v sektorju prevozov. Lokacija delovnega mesta: Trst in Koper Prosimo da Vaše vloge z življenjepisom in prilogami (na zivljenepis prosim navedete »rif-opetsl4«) pošljete na: personale@autamarocchi.com ali kadrovska@autamarocchi.si na 4 brezplačne ure za čiste začetnike kot uvod v slovensko kulturo in jezik. Vodi jih prof. Kristina Ličen. Ure se odvijajo v Miljah, Ul. Roma 22 - 1. nad., vsak torek v septembru s pri-četkom ob 18. uri. Za info 3475853166 (Zvezda). OBČINA ZGONIK sklicuje občinski svet v četrtek, 25. septembra, ob 12.00. PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaj plavanja na Alturi za otroke od 4. leta dalje. Info in vpis na tel. 040-51377 ob delavnikih, od 14. do 17. ure. SLOVENSKA PROSVETA IN ZALOŽBA MLADIKA sporočata, da sta zaradi večdnevne okvare na stacionarni telefonski številki, začasno dosegljivi na številki: 327-2527008. ŠOLA KLASIČNEGA BALETA: poskusne vaje bodo 25. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da so vpisnine glasbenih tečajev odprte do vključno 30. septembra. Zainteresirane vabimo na informativni dan, ki bo v petek, 26. septembra, od 16. do 19. ure v Babni hiši, v Ri-cmanjih. Info: po.ricmanje@yahoo.it ali 329-1814250. SKD F. VENTURINI organizira brezplačno predavanje na temo »Bitcoin« v petek, 26. septembra, ob 20.00 na sedežu SKD F. Venturini pri Domju 227 (za banko). Namenjeno je vsem in ne zahteva nobenega znanja informatike. Za tiste pa, ki bi želeli še podrobneje spoznati svet Bitcoinov, je predviden tudi tečaj, ki bo potekal v društvenih prostorih. Za morebitne informacije pišite na: damjan.krizman-cic@gmail.com SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 26. septembra, v dvorani občinskega sveta potekala pobuda »Dan srca«, v sodelovanju z združenjem »Cuore amico« iz Milj, od 8.00 do 12.30. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje, prostovoljce sorodnih ustanov in vse, ki se kakorkoli udej-stvujejo na področju humanitarnega dela, na duhovno okrepitev ob začetku delovnega leta, v petek, 26. septembra, (ob prazniku svetnika revnih sv. Vincencija), v kapeli zavoda šolskih sester, Ul. delle Doccie 34: ob 16. uri sv. maša, nato duhovna spodbuda ob mislih, ki nam jih bo posredoval dr. Janez Bajzek. ŠOLA JAZZ BALETA: poskusne vaje bodo v petek, 26. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. MLADINSKA PLESNA SKUPINA VI-GRED vabi mlade, ki obiskujejo 5. raz. osnovne, srednje in višje šole, na plesne vaje v Štalco v Šempolaju, vsak četrtek od 17. do 18. ure. Info.: 3200220059 tajnistvo@skdvigred.org. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VI-GRED vabi otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in 1., 2., 3., 4. raz. osnovne šole na plesne vaje v Štalco v Šempolaju, vsak četrtek od 16. do 17. ure. Info.: 320-0220059 ali tajni-stvo@skdvigred.org. KMEČKA ZVEZA vabi člane in ostale proizvajalce naj morebitno škodo po divjadi na pridelkih in strukturah prijavijo na pristojni urad Tržaške pokrajine v roku 48 ur od ugotovitve škode. Poseben obrazec za prijavo škode v slovenskem jeziku lahko dobijo na www.provincia.trieste.it. Za pojasnila in pomoč pri prijavi škode se interesenti lahko obrnejo na urade Kmečke zveze tel. št. 040-362941. OBČINA DOLINA - odbor za kmetijstvo sporoča, da so v občinski veži na razpolago publikacije o razvoju olj-karstva in posegih v oljčnih nasadih, ki jih je posredoval kmetijsko-goz-darski zavod Nova Gorica. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE v sodelovanju z Jusom Cerovlje, prireja v nedeljo, 28. septembra, 22. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 na začetku vasi. Vabljeni vsi ljubitelji narave! AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta na brezplačen začetniški tečaj hokeja na rolerjih, ki bo potekal do konca septembra ob torkih in četrtkih, od 18. do 19. ure v športni dvorani na Pi-kelcu. Info na info@polet.it. HATHA YOGA - KD Rdeča Zvezda: v Saležu se nadaljuje tečaj Hatha Yoge. Vadimo ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih. Urnik: 18.3020.00. Toplo vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti. Info na tel. št. 340-6887720 (Jan). JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge z Go-ranom Korenom vrši ob sredah v društveni dvorani občinskega gledališča; od 17.15 do 19.00 začetniki; od 19.00 do 20.30 nadaljevalni tečaj. Vabljeni. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v torek, 30. septembra, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi. Informacije in vpis: jan.grgic@alice.it ali na tel. št. 349-7386823 (v večernih urah). MLADINSKI KROŽEK DOLINA in mali kitaristi iz Brega vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Info na tel. št. 328-5761251 ali in-fo.mkib@yahoo.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Septembra so predvidene delavnice oblikovanja: Igre in skulpture in Poslušajmo kako se približuje dež. Info na tel. št. 040-299099, od pon. do sob., od 8. do 13. ure. PRI SKD F. PREŠEREN iz Boljunca bi radi pripravili fotografski arhiv slik Stanota Žerjala. Lastnike prosimo, da bi nam dovolili, da bi prišli slike fotografirati. Pokličite na tel. št. 040228016 od 14. do 15. ure. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA 1.1 obvešča vse vaščane občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, da v kratkem bodo prejeli na dom pismo s priloženim vprašalnikom, vezanim na odprtje Dnevnega centra - Alzheimer v Mavhinjah. Prosimo vašča-ne naj izpolnijo vprašalnik in ga izročijo lastni občini po navodilih navedenih v spremnem pismu. SOLETNIKI 1959 se dobimo na večerji v soboto, 4. oktobra, ob 19.30 pri Domju. Zaželjena prijava do 30. septembra. Tel.: 339-6013695 (Adriana) ali Ileana 347-7583576. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, Ul. Donizetti 3, (3. nad.) - naročanje in prevzem šolskih knjig obvešča, da deluje s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in petkih 8.30-12.30 ob sredah 15.00-19.00. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da rok prijave na deželno zborovsko revijo Nativitas zapade v torek, 30. septembra. Info na www.zskd.eu ali tel. 040635626. KD PROSEK KONTOVEL prireja tečaj karibskega skupinskega plesa s Josetom v kulturnem domu na Pro-seku ob sredah od 20. do 21. ure. Začetek v sredo, 1. oktobra. Vabljeni. PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: sreda od 17.00 do 17.45 (za otroke od 3. do 5. leta starosti) - začetek 1. oktobra. Sreda od 18.00 do 18.45 (za otroke od 6. do 10. leta starosti) - začetek 1. oktobra. Info in prijave na: www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. POSKRBIMO... DA SE ANGLEŠČINE NAUČIMO za 1. in 2. razred osnovne šole na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131/133. Vpisi in info: 040-212289 ali urad@skladmc.org PREDSMUČARSKA TELOVADBA -Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 1. oktobra, ob 20.30 začenja predsmučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz, Ul. Pin-demonte 11, v Trstu. Info in prijave na tel. št. 335-6123484. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta. Potekal bo ob sredah od 16.00 do 16.45 na društvenem sedežu, v Ul. Cicerone 8. Začetek 1. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v sredo, 1. oktobra: ob 16. uri srednja šola, ob 17. uri osnovna šola (3., 4. in 5. razred), ob 18. uri viš-ješolci, ob 19. uri odrasli. Vpisi in dodatne info: 040-212289, pon-pet, 10.00 -14.00 ali urad@skladmc.org. AŠD BREG obvešča, da bo jutranja telovadna za odrasle ob ponedeljkih od 8.00 do 9.00 in ob četrtkih od 8.30 do 9.30 v dolinski občinski telovadnici. Začela se bo v četrtek, 2. oktobra, ob 8.30. Vabljeni! KK ADRIA obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri v ŠKC v Lo-njerju, pričela telovadba za odrasle. Podrobnejše informacije na tel. št.: 040-910339 (Pierina). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo sprostitvena telovadba, pod strokovnim vodstvom Mateje Šajna pričela v četrtek, 2. oktobra, ob 19.30. Urnik: ob ponedeljkih 9.30 in 18.30; ob četrtkih 19.30. Info na tel. 346-9520796 (Alenka). MOŠKA TELOVADBA za dobro počutje pri SKD Igo Gruden, ob ponedeljkih in četrtkih od 20.00 do 21.00. Prvo srečanje bo v četrtek, 2. oktobra. Info: 338-4563202 (Katja). Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. Maja ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 10.30 in od 10.30 do 11.30 ter ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 2. oktobra. Info: urad Stadiona 1. Maja tel.: 04051377; urad.bor@gmail.com. ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 3. oktobra, in bo potekala v bazenu na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša pre-krvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave na: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bo vadba gimnastike za otroke in mlade (6-18 let) ob sredah v prostorih OŠ Bevk na Opčinah (po nivoju): A) 16.45-18.00, B) 18.00-19.15 ter C) 19.00-20.15. Novost: vadba za odrasle - Zumbaerobik ob ponedeljkih in/ali petkih od 18.00 do 19.00 ter Cheer starši ob petkih od 17.00 do 18.00 v prostorih M. Čuk. Prvo srečanje bo 3. oktobra. Info: 347-8535282 ali info@cheerdancemillenium.com Loterija 20. septembra 2014 Bari 62 71 25 78 59 Cagliari 90 89 11 39 20 Firence 39 47 70 10 18 Genova 68 80 76 15 56 Milan 6 13 84 12 31 Neapelj 88 38 45 40 35 Palermo 35 26 78 24 39 Rim 8 24 82 3 65 Turin 68 54 26 67 48 Benetke 78 73 48 3 79 Nazionale 5 17 57 39 50 Super Enalotto Št. 113 15 36 39 50 57 76 jolly 89 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 5 dobitnikov s 5 točkami 639 dobitnikov s 4 točkami 24.138 dobitnikov s 3 točkami Superstar 29.383.239,23 € --€ -- € 52.806,87 € 424,12 € 22,16€ 4 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 42.412,00 € 93 dobitnikov s 3 točkami 2.216,00 € 1.772 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 12.110 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 30.480 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 21. septembra 2014 1 1 TFS STU LEDI vabi na koncert "LJUDSKA PESEM V JESENI" v sredo, 24. septembra ob 20.30 v Centru Anton Ukmar - Miro pri Domju Sodelujejo: ŽPS Stu ledi (umetniški vodja Katja Lavrenčič) MePZ Slovenec-Slavec (zborovodja Danijel Grbec) Kraška klapa iz Sežane (zborovodja Maja Cetin) MePZ Fran Venturini (zborovodja Cinzia Sancin) Pobuda spada v Projekt "Universo del canto popolare USCI-FVG" 'K USCIfVG rj Union»Sod«iCorali V • «• P1 del FriuJitanozio Giufa • • • Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst KD Marij Kogoj - Sv. Ivan in Slovenska prosveta vabijo na koncert mešanega zbora CONSORTIUM MUSICUM vodi Gregor Klančič v cerkvi sv. Janeza Krstnika pri Sv. Ivanu v Trstu v soboto, 27. septembra, ob 20.30 SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo odvijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it. V SALEŽU se je spet začel tečaj modernega plesa za otroke, v organizaciji SKD Rdeča zvezda. Tečaj je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem: plesali bodo modern dance in hip-hop v sodobnem in dinamičnem duhu. Za informacije: 347-9773715 (Ambra). EKOLOŠKA SOBOTA NA PROSEKU: rajonski svet za Zahodni Kras in Ace-gas Aps Amga prirejata v soboto, 4. oktobra, od 10. do 18. ure na javnem parkirišču v »Mandriji« na Proseku zbiranje kosovnih odpadkov. Bele tehnike in elektronike, zelenega odreza, steklene šipe, nevarne odpadke, pnevmatike, svinčeve akumulatorje idr. SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Ka-tinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ Bor obveščata, da se bo športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu I. Maja v soboto, 4. oktobra z urnikom: 9.30-10.30 za otroke od 1. do 3. leta in II.30-12.30 za otroke, od 3. do 6. leta. Info in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. ZAČETNIŠKI IN NADALJEVALNI TEČAJI slovenščine različnih stopenj -prireja jih DSMO K. Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22- 1. nad., ob ponedeljkih in torkih od 6. oktobra dalje. Vodi jih prof. Kristina Ličen. Za info 3475853166 (Zvezda). Prireditve GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da se bo prvič zavrtel danes, 21. septembra. Na sporedu bo predstava »Pepelka« v izvedbi Male gledališke šole Matejke Peterlin iz Trsta. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. Abonmaji se vpisujejo v Ul. Donizetti 3 ali na tel. št. 327-2527008 od 9.30 do 16.30. POGREBNO PODdiE^JE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! DSI sporoča, da se bo v ponedeljek, 22. septembra, začela nova sezona ponedeljkovih srečanj. Na prvem večeru bodo predstavili vojni dnevnik Alojzija Goriupa »Od Galicije do Južne Tirolske«, ki ga je uredil Vinko Avsenak. Ob uredniku bodo sodelovali avtorjev sin Sergij Goriup in zgodovinar Renato Podberšič ml. Začetek ob 20.30. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo ogled načrta uplinjevalnika na območju med Tržičem in Štivanom omogočen občanom v Grudnovi Kamnarski hiši v Nabrežini št. 158, do 22. septembra. Urnik: ponedeljek 9.00-13.00 in 15.00-17.00; sreda 15.00-17.00; petek 9.00-13.00. TFS STU LEDI vabi na koncert »Ljudska pesem v jeseni« v sredo, 24. septembra, ob 20.30 v centru Anton Uk-mar - Miro pri Domju. Sodelujejo: MePZ Slovenec - Slavec, MePZ Fran Venturini, ZPS Stu ledi in moški sestav Kraška klapa. Pobuda spada v projekt »Universo del canto popola-re« - USCI Friuli Venezia Giulia. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE - Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzi-ni 30, vabi na predavanje na temo: »Psihiatrični problemi v odnosu do štirih osnovnih organov« (srce, pljuča, jetra, ledvice). Psihiater dr. Leonardo Marchiori bo na sedežu združenja predaval v petek, 26. septembra, ob 20.00 prvi del in v soboto, 27. septembra, ob 17.30 drugi del. SKLAD MITJA ČUK vabi na dobrodelni koncert DVS Bodeča Neža »Začaran čas«, ki bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah v petek, 26. septembra, ob 20. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja po Barkovljah v soboto, 27. septembra, »Pohod Zoro Starec - Po sledeh 1. Svetovne vojne«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Zbirališče na sedežu društva ob 14. uri. Pohod se bo v društvu tudi zaključil ob 17. uri ob pričevanjih, spominih in paštašuti, za katero se morate javiti. Tel.: 040411635 ali 349-4599458. BOLJUNČANI IN VODA - v društvenem baru n' G'rici je do konca septembra na ogled zanimiva razstava starih fotografij o vaščanih in o njihovi navezanosti na Klinšco, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 pri SKD F. Prešeren. Vabljeni k ogledu. SKLAD MITJA ČUK vabi na predavanje »Medicinska terapevtska vadba za srce« (predavanje o dejavnikih tveganja za srčno-žilna obolenja ter na medicinsko terapevtske vadbe). V ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ulica 131. SKD TABOR OPČINE: v Prosvetnem domu je na ogled do 30. septembra razstava »Opčine v 1. svetovni vojni«. Urnik ob delavnikih, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole v jutranjih urah po predhodnem telefonskem dogovoru na 040-211936, od 8. do 9. ure (Nori). ZAHVALA Pino Versic Ob izgubi mojega dragega papa se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mi bili ob strani in ki so ga pospremili na zadnji poti. Patrizia z družino Trst, 21. septembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Vojko Lovriha Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerokoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala MPZ V. Vodnik. Družina Dolina, 21. septembra 2014 t Zapustila nas je naša draga Karla Gruden por. Jazbec Zalostno vest sporočajo mož Renato, sinova Andrej' in Igor, hči Jasna z družinami Posebna zahvala dr. Igorju Guštinu. Pokojnica bo ležala v četrtek, 25. septembra, od 10.30 do 11.30 v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Sledil bo pogreb ob 12.00 v cerkvi v Na-brežini. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Nabrežina, 21. septembra 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Poljubček noni Anton, Sara, Štefan in Erik Zadnji pozdrav sestra Delči, nečakinji Alba in Cristina z družinami. Ob izgubi ljubljene mame izrekamo svojcem iskreno sožalje. Družina Bogatec Sočustvujejo z družino vsi pri Bibcu Ob prezgodnji izgubi drage Karle izrekamo družini globoko občuteno sožalje družini Smotlak in Clementini Ob smrti Karle Gruden por. Jazbec izrekamo družini občuteno sožalje. AŠD SOKOL Ob izgubi drage Karle izrekamo občuteno sožalje Igorju in vsej družini Bobo, Alen, Ciano in Aljoša z družinami Ob prerani izgubi drage žene in mame Karle izražajo družini Pahor in družina Grassi občuteno sožalje možu Renatu, sinovoma Igorju in Andreju ter hčerki Jasni. ZAHVALA Odo Kalan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti in nam stali ob strani. Hvala ZSŠDI za poslovilne besede, kvartetu, ki mu je zapel v slovo in vsem, ki ste počastili njegov spomin. Posebna zahvala osebju Doma Danica. Svojci Katinara, 21. septembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda t Mirno je zaspal naš dragi Drago Grilanc Zalujoči žena Eda, sin Mitja z Elisabetto, vnukinji Jasna in Ivana ter ostali sorodniki Pogreb bo v sredo, 24. septembra, ob 12. uri iz Ul. Costalunga v zgoniško cerkev. Salež, 21. septembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav bratu Dragotu sestra Marta z družino Ob izgubi dragega tasta izrekamo občuteno sožalje Betki in družini sodelavci občine Zgonik Ob boleči izgubi prijatelja Dragota izrekamo globoko sožalje družini Marta, Marino in Norma z družino Ob izgubi dragega Dragota sočustvujejo z družino Ivan, Vanda, Andrej in Aleksandra t V 92. letu starosti nas je zapustil naš dragi Emilio Sossi (Milko Štancmarjev) ---jHfc. f? Zalostno vest sporočajo žena Karla, hči Irene, vnuka Marko z Annapaolo, Ivan s Chiaro in družine Bilinich, Monte in Casarella Pogreb bo v torek, 23. septembra. Pokojnik bo ležal v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah od 13.15 dalje. Ob 14. uri bo sv. maša in sledil bo pokop na vaškem pokopališču. Opčine, 21. septembra 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Iskreno sožalje Irene in družini Adriano, Edi, Jani, Lida, Miloš, Mira, Tanja in Živa Ob smrti očeta Emilia Sossija izrekamo sodelavki Irene iskreno sožalje. Distriest 1 2 Nedelja, 21. septembra 2014 SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) / PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba b ča U Book P tkxiV Publishing Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si V noči med 15. in 16. avgustom se je začela cer-ska bitka pri Tekerišu. Že prvi dan je bilo jasno, da bog Mars ni na strani donavske monarhije. Srbske sile so avstro-ogrske čete po hudih izgubah potisnile nazaj na začetne položaje. To je bil hud poraz in temu primerne so bile tudi izgube, saj je avstro-ogr-ska vojska izgubila 22.000 mož, od tega 600 častnikov, srbska stran pa 17.000 ljudi, od tega 260 oficirjev. To je bila tudi prva zmaga antantnih sil v prvi svetovni vojni. Vojaški poraz s Srbijo je imel za moralo avstro-ogrskih sil hude in dolgoročne posledice. Pod vtisom uspehov na Ceru so se Srbi že 27. avgusta odločili za prodor v Srem in v Bosno pri Vi-šegradu. Tudi general Potiorek je pripravljal novo ofenzivo proti Srbom na Drini na osrednjem delu fronte. Srbom prodor v Srem ni uspel: njihov pontonski most čez Savo je bil prekratek, akcija je bila pripravljena na hitro, tako da je Srbija v nekaj dneh izgubila pet tisoč ljudi brez učinka. Vojska donavske monarhije je preko Drine spet udarila 8. septembra. Tokrat je imela več uspeha. V enem tednu je zavladala nad vsemi strateškimi točkami med reko Jadro in Drino. Tudi Srbi so prečkali Drino na večjem številu točk in poskušali prodreti proti Sarajevu. Srbi in Črnogorci so se bili kmalu prisiljeni umakniti, toda akcija je upočasnila avstro-ogrsko ofenzivo in pripeljala do prekinitve bojev na Drini. Obe strani sta se vkopali in začela se je kratkotrajna pozicijska vojna. Po močni topniški predpripravi so avstro-ogr-ske sile 6. novembra začele novo ofenzivo. Srbi so se dvakrat umaknili, skrajšali so fronto in okrepili sile na ključnih točkah na Kolubari in Ljigu. Vojvoda Put-nik je pripravljal protiofenzivo, Potiorkovi obveščevalni viri pa so poročali o obupnem položaju v srbskem zaledju. To sicer ni bilo daleč od resnice, toda vojvoda Putnik je ukazal odločilen udar. Potiorek je bil prepričan, da so Srbi na tleh in je zmanjšal pritisk na fronti. 5. armado je poslal nad Beograd, od koder so se Srbi umaknili. Med tem predahom so se Srbi spočili, uredili vrste in dobili večjo pomoč zaveznikov v topniških nabojih. Avstrijski general Frank je 3. decembra vkorakal v Beograd, istega dne pa so Srbi silovito napadli. Na Kolubari je Potiorek naletel na močan odpor, v nekaj dneh so ga Srbi vrgli iz Valjeva; do 15. decembra so se bile avstro-ogrske čete prisiljene umakniti tudi iz Beograda. Avstro-ogrski poraz v vojni z majhno Srbijo je bil povsem nepričakovan. Šlo je za simbolični spopad Davida in Goljata, toda poraz dvojne monarhije je bil popoln. Srbi so se borili na svojem ozemlju, prebivalstvo je bilo na strani lastne vojske, in to je bila kljub zelo skromnim sredstvom, ki so jih imeli na voljo, glavna motivacija za zmago. Avstro-Ogrska je takrat proti Srbiji uporabila vojsko, ki je štela 462.000 mož, imela je za polovico več vojakov kot Kraljevina Srbija, rezultatov pa ni bilo. Vojaška akcija proti Srbiji je bila slabo pripravljena in je potekala na hribovitem terenu, ki je za vojskovanje zelo zahteven. V naslednjih desetih mesecih je frontna linija med Srbijo in Avstro-Ogrsko mirovala, Donava pa je ostala zaprta za prehod rečnih konvojev proti zaveznici centralnih sil, Turčiji, ki je nujno potrebovala pomoč v oskrbi in oborožitvi. Še 29. avgusta, ko je bilo že nekaj dni jasno, kaj se dogaja na fronti proti Srbiji, je bil časopis Slovenec poln zanimivih zgodb o bojih s Srbi. Avstrijska propaganda je bila neuničljiva; beremo namreč lahko prispevek pod naslovom »Kako so naši junaki razbili srbsko drinsko divizijo«. Na »naše junake« naj bi streljali celo ženske in otroci, sovražniki pa naj bi uporabljali najbolj zahrbtne ukane, kot je dvigovanje belih zastav v znak vdaje, potem pa je sledil zahrbten napad iz zasede in podobno. Tržaška Edinost je 30. avgusta pisala o okrutnosti srbskih vojakov: tako naj bi odrli kožo nekemu avstro-ogr-skemu ujetniku, ubite časnike pa naj bi oropali. Srbi so se menda zatekali k umazanim ukanam: vojaki so se delali, da so mrtvi, pozneje pa so nasprotnika udarili s hrbta. Prva ruska zmaga Conrad von Hötzendorf ni poslušal nasvetov nemških zaveznikov, ki so mu predlagali, naj vse sile usmeri proti Rusiji in naj obračun s Srbijo prestavi na poznejši čas. Avstro-Ogrska ni imela samo bistveno slabše opremljene in usposobljene vojske od Nemčije, tudi sposobnosti njenih logističnih strategov niso bile na ravni nemških. To se je kmalu pokazalo v hudi železniški zmedi, ko so vojaki dvojne monarhije dneve in tedne čakali na prevoz na vzhod. Ko so se avstro-ogrske enote znašle na vlakih proti Srbiji, se je izkazalo, da je te kompozicije nemogoče čez noč preusmeriti na rusko bojišče, ki je zaradi ruske ofenzive nujno potrebovalo okrepitve. Preusmerjanje je trajalo cele tedne in enote dvojne monarhije so utrujene od dolge poti z veliko zamudo kapljale na rusko fronto. Rusija je šla v množično ofenzivo veliko hitreje in bolj odločno, kot je pričakoval avstro-ogrski ge-neralštab. V prvih dveh bitkah v vzhodni Prusiji, pri Gumbinennu in Stalupenenu, ki sta se začeli 20. avgusta, so Rusi zmagali, Nemci pa so imeli velike izgube, toda uspelo se jim je izmuzniti ruski obkoli-tvi. Ruski generali pa se niso odločili za odločen pregon sovražnika in to cincanje se jim je kmalu maščevalo. Ruski poveljniki so ocenili, da so Nemci doživeli velik poraz pri Gumbingennu in Stalupenenu. Močna ruska konjenica bi lahko uspešno sledila umikajočim se nemškim četam ter jim prizadejala usodne izgube, toda rusko poveljstvo se je zadovoljilo z doseženim in se ni odločilo za nove akcije. Nemški generalštab je kmalu zamenjal generala Maxa von Pritwitza, ki je poveljeval nemški vojski v vzhodni Prusiji. Svojo armado je sicer uspešno umaknil iz ruskega objema, toda njegovi nadrejeni so zahtevali, naj Rusom ne dovoli prodora v vzhodno Prusijo. Von Pritwitz je povelje odklonil, zato so ga odstavili. Očitali so mu pomanjkanje bojevitosti. Zamenjala sta ga generala Paul von Hindenburg in Erich Ludendorf. Nemci so se hitro reorganizirali in med 26. in 30. avgustom se je vnela huda bitka pri Tannenber- Zgoraj: avstro-ogrski vojaki v Karpatih; desno: po hudi zimi v Karpatih je prišla odjuga gu. Velika površnost se je Rusom usodno maščevala: poveljstva ruske vojske so si izmenjevala nešifri-rane radijske depeše med 1. in 2. armado, tako da so bili Nemci do podrobnosti seznanjeni s sovražnikovimi nameni. Lotili so se tveganih potez, ki si jih drugače ne bi privoščili. Rusi so tavali v temi, ruski ge-neralštab je od svojih armad zahteval izvršitev nemogočih dejanj, Nemci pa so se lahko igrali z njimi, saj so bili v bistveni prednosti. 26. avgusta je nemška vojska napadla vse tri skupine 2. ruske armade, ki jo je vodil general Alek-sandar Samsonov. Nemci so jo obkolili in v dveh dneh uničili. Vse se je zgodilo z bliskovito naglico, tako da 1. ruski armadi ni uspelo pravočasno priti na pomoč tovarišem v stiski. Nemci so sicer imeli prednost v težkem topništvu, toda šlo je predvsem za zmedo in površnost v poveljevanju na ruski strani. Dobra organizacija in smotrno poveljevanje sta se Nemcem obrestovala. Zajeli so skoraj 100.000 ujetnikov, Rusi so imeli tudi 40.000 mrtvih in 30.000 ranjenih. Deset dni pozneje so Nemci pri Mazur-skih jezerih porazili tudi 1. rusko armado, ki je izgubila 100.000 ljudi, preostali pa so se umaknili v zaledje. Ta dvojni poraz je Ruse streznil, saj so ugotovili, da je njihov načrt o hitrem prodoru do Berlina navadna utopija. Avstro-ogrska katastrofa v Galiciji Avstro-ogrskim silam na vzhodni fronti pa ni šlo tako dobro kot Nemcem proti istemu sovražniku. Načelnik generalštaba Conrad von Hotzendorf je od samega začetka računal na pomoč Nemcev. Podcenjevanje ruskega sovražnika je usodno vplivalo na prihodnost dvojne monarhije. Vojni načrti Con-rada von Hotzendorfa so bili ambiciozni, podobno kot ruski. Porazi avstro-ogrske vojske v galicijski operaciji so bili hudi in izgube nenadomestljive, v kratkem času sta bila vojska dvojne monarhije in njen častniški zbor zdesetkana in po teh porazih si ni nikoli več opomogla. Pozno jeseni je že bila na tem, da se umakne iz vojne in z Rusijo sklene separatni mir, toda Nemci so močneje posegli v boje na vzhodni fronti in Avstro-Ogrsko prepričali, naj nadaljuje vojskovanje na strani centralnih sil. Galicija, pokrajina velika za štiri Slovenije, ki si jo danes delita Ukrajina in Poljska, je bila zelo neprimerna za obrambo. Odprta je bila proti vzhodu in severu, tako da so Rusi lahko pripravili napad z ene ali druge strani ali pa celo z obeh hkrati. Njihov načrt za ofenzivo proti Avstro-Ogrski je predvideval napad celo s štirimi armadami. In ruske čete so krenile kakor povodenj ali, kot so govorili pozneje, kakor »ruski parni valjar«. Rusi so v prvi svetovni vojni v vojaške uniforme oblekli kar 15 milijonov ljudi, več kot katera druga država, vpletena vanjo. Obe strani sta imeli močno konjenico, ki je takoj po izbruhu sovražnosti začela izvidniške akcije in manjše spopade. Rusi so prve avstro-ogrske napade gladko odbili. Kmalu pa se je pokazalo, da je konjenica tisti rod vojske, ki pripada preteklosti. Konjeniki in konji niso mogli zdržati gostega zapornega ognja strojnic in hitrostrelnih topov. Tri tedne po začetku vojne so imeli Rusi na fronti dvakrat več divizij, kot so to pričakovali v von Hotzendorfovem štabu. Čeprav je vedel, da ne more računati na nemško podporo, se je von Hotzen-dorf 23. avgusta odločil za ofenzivo svojih štirih armad. Tako sta obe strani šli v ofenzivo s po štirimi armadami. Dežela Kranjska je v časopisu Slovenec čestitala avstro-ogrski vojski za veliko zmago pri Kras-niku. Tu so enote donavske monarhije Ruse uspešno potisnile proti Lublinu. Toda istega dne (28. avgusta) se je začela prva, dvodnevna bitka za glavno mesto Galicije, Lvov. V bitki 28. avgusta so Rusi hudo porazili avstro-ogrske enote in že 3. septembra so praktično brez bojev zasedli Lvov. Nekaj dni zatem so avstro-ogrske sile v protiofenzivi Lvov iz obupa znova poskušale dobiti v svoje roke. Ni jim uspelo: 11. septembra so se umaknile do Krakova in Karpatov, številni avstro-ogrski vojaki pa so končali v ruskem ujetništvu. Obe strani sta se na tristo kilometrov dolgi fronti odločili za ofenzivni spopad, ki je trajal mesec dni. Prišlo je do večjega števila bitk. Sveže avstrijske čete so zaradi spopada s Srbijo zamujale, Rusi pa so dobili okrepitve elitnih enot iz Sibirije. Avstro-ogrska stran je ustavila ofenzivo in prešla v obrambo. Upanje, da bodo zlomili desno rusko krilo, ki se je rodilo po zmagi pri Krasniku, se je pokazalo kot neu-resničljivo. V spopadu pri Komarowu med ruskimi in avstro-ogrskimi silami se je pehotni general Sve-tozar Borojevic, poveljnik 6. korpusa in poznejši poveljnik na soški fronti, izkazal kot nadarjen vojskovodja. Njegov 6. korpus je v tej bitki, ki se je končala z zmago dvojne monarhije, odigral pomembno vlogo. Rusom je grozilo, da jih bodo obkolili zato so se v naglici umaknili. / MANJŠINE Nedelja, 21. septembra 2014 13 Kako je britanski premier prepričal večino škotskih volivcev David Cameron veliki zmagovalec referenduma o neodvisnosti Škotske Prav nobenega dvoma ni, da je veliki zmagovalec četrtkovega referenduma za neodvisnost Škotske britanski premier David Cameron. Čeprav so od začetka pa do dneva pred glasovanjem vse javnomnenjske razprave kazale, da se večina Škotov ne bo izrekla za neodvisnost, bi lahko bil ob drugačni politiki londonske vlade rezultat bolj vprašljiv. Tako pa je vse potekalo po predvidevanjih. Cameron je zahtevo predsednika škotske vlade Alexa Salmonda, sicer li-derja Škotske nacionalne stranke (SNP), ki je želel z referendumom omogočiti Škotom, da se izrečejo o neodvisnosti, obravnaval na najbolj pragmatičen možen način. Pristal je na referendum in zagotovil, da bo spoštoval voljo ljudstva, obenem pa je dejal, da se bo njegova stranka izrekla proti neodvisnosti, ker je prepričana, da je v interesu Škotske, da ostane sestavni del Združenega kraljestva. Cameron je sicer ta sporazum sprejel s stisnjenimi zobmi in ko sta s Salmondom stopila pred novinarje, ni bil vedrega obraza; vendar se je odločil, da ne bo šel po stopinjah predsednika španske vlade Mariana Rajoya, ki se je že takrat z vsemi močmi upiral podobni pobudi Katalonije. Še več, ko ga je Ra-joy obiskal v Londonu, je novinarje opozoril na to razliko in s tem poslal v javnost znak svoje odprtosti in demokratičnosti. Drugo učinkovito potezo je Cameron potegnil dva dni pred referendumom. Njegova konservativna stranka je skupaj z laburisti in liberalnimi demokrati zagotovila Škotski večjo avtonomijo, vključno z avtonomijo na področju obdavčevanja, če ostane del Združenega kraljestva. Šlo je za nizek udarec, kajti Salmond je pred časom predlagal referendum z dvojnim vprašanjem: prvo je zadevalo neodvisnost Škotske, drugo pa večjo avtonomijo v okviru Združenega kraljestva. Takrat je Camerom drugo vprašanje zavrnil in Salmonda preslepil, češ da pristane samo na referendum o neodvisnosti. To je bila dejansko past, kajti s ponudbo o avtonomiji nekaj dni pred glasovanjem je britanski premier očitno prepričal velik del neodločenih volivcev, da glasujejo proti neodvisnosti. V tej dolgi volilni kampanji je Cameron spretno plasiral tematiko, ki je bila namenjena posameznim sektorjem škotskega prebivalstva. Tako je pri starejši generaciji vlil dvom o pokojninah. V Veliki Britaniji ni družbenega pokojninskega sistema, pokojnine zagotavljajo zavarovalnice, te pa imajo povečini sedež v Londonu. Nihče ni dejal, da pokojnin ne bodo izplačevali, vendar je zasejani dvom vplival na počutje starejših ljudi. Naslednja tema je zadevala industrijo whiskyja, ki je škotska nacionalna industrija. Nihče ni z ničemer grozil, vendar so medijske novice zasejale strah, da bi z vzpostavitvijo ločene države uvedli carinske dajatve in torej ogrozili trgovino s to žgano pijačo. Potem je bilo tu vprašanje funta šterlinga: centralna banka je namreč opozorila, da nova država ne bo mogla ohraniti funta šterlinga kot svoje nacionalne valute, kar je seveda logično, vendar za Škote nerazumljivo, saj že zdaj nacionalna banka Škotske tiska funte šterlinge, ki so enakovredni angleškim in veljavni v vsem Združenem kraljestvu. Skratka, Cameron je s sprožanjem informacij ustvaril ozračje, ki je ustvarjalo prepričanje, da osamosvojitev ne bi bila za Škotsko tako velika priložnost. Salmondu je kot edini argument ostalo le vprašanje naftnih ležišč v Severnem morju, ki jih izkoriščajo angleške in ameriške družbe, Škotska pa od tega nima praktično nič. Ampak v primerjavi s konkretnimi vprašanji, ki jih je tako spretno pošiljala v javnost Cameronova vlada, so naftne ploščadi daleč in ne vplivajo na vsakodnevno življenje večine škotskega prebivalstva, na delovna mesta v Edinburghu in Glasgowu, v bankah, zavarovalnicah in podjetjih s sedežem v Angliji, pa tudi v pristaniščih, med drugim edini britanski bazi za jedrske podmornice, ki zagotavlja veliko število delovnih mest in tem zaposlenim zagotovo ni bila pogodu trditev Salmonda, da bo samostojna Škotska država brez jedrskega orožja. In potem je tu še kraljica. Ni posegala v volilno kampanjo, dejala je samo, da pričakuje odgovorno zadržanje škotskih volivcev, na izide volitev pa je čakala v škotski rezidenci Balmoralu, torej na škotskih tleh. Vse to je prispevalo k zmagi nasprotnikov samostojnosti Škotske. Sal-mond je priznal poraz, vendar je utrdil svojo pozicijo na Škotskem. Dejansko ga je podprlo 45 odstotkov volivcev, kar pomeni, da lahko računa na ponovno izvolitev za predsednika škotske vlade. Poleg tega pa ima v rokah pomemben adut, obljubo treh tradicionalnih angleških strank, da bodo Škotski zagotovile večjo avtonomijo. To je zanj zmagovita pozicija v vsakem primeru: ali bo Škotska imela večjo avtonomijo, ali pa bo on imel nov adut v rokah za dokazovanje nezanesljivosti Londona in morda zahtevo novega referenduma čez nekaj let. Kaj pa Cameron? Zanj je ta zmaga ključnega pomena. Ne gre pozabiti, da se je prav Cameron obvezal, da bo razpisal referendum o tem, ali naj Združeno kraljestvo ostane v Evropski uniji. Brez Škotske bi bil izid takega referenduma, ob naraščanju evroskepticiz-ma v Angliji (medtem ko je Škotska izrazito proevropska) že vnaprej zapečaten. Tako pa lahko Cameron upa na politični preporod in morda celo na ublažitev poraza na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Škotska in britanska zastava bosta plapolali skupaj tudi v prihodnje Izid referenduma mrzla prha za številna avtonomistična gibanja Poraz pobudnikov neodvisnosti Škotske je znatno ohladil duhove gibanj, ki so se v zadnjih letih zavzemala za samostojnost svojih regij. Ta gibanja so se intenzivno pojavljala v zadnjih tednih referendumske kampanje na Škotskem, nekatera tudi s prisotnostjo na škotskih volilnih prizoriščih, druga pa s sporočili na družabnih omrežjih. Tako je škotsko platformo izkoristila proirska skupnost Severne Irske, z zgodovinskim voditeljem Jerryjem Adamsom na čelu: gibanje za enotno Irsko je že napovedovalo razkosanje Velike Britanije z neodvisnostjo Škotske in Walesa ter priključitvijo Severne Irske k republiki Irski. Ponovno so se oglasili predstavniki gibanja za neodvisni Quebec. To francosko govorečo kanadsko provinco so že dvakrat z referendumom poskusili odcepiti od Kanade, vendar obakrat neuspešno. Škotska bi lahko predstavljala odskočno desko za tretji poskus; očitno pa se to ne bo zgodilo, kajti izid škotskega referenduma za Quebec seveda ni spodbuden. Flamci so dogajanjem sledili z velikim zanimanjem. Belgija je že dolga leta na prepihu in Flamci se ogrevajo za delitev države. Prav zaradi nesoglasij med flamsko in franko-fonsko skupnostjo je belgijska vlada pogosto težavah: na Flamskem imajo večino konservativci, v frankofonski Valoniji pa socialisti in to je še dodatna težava. Ni pa mogoče pričakovati, da bo poraz škotskih indipen-dentistov kakorkoli blažilno vplival na razgrete duhove v Belgiji. Prav tako ni mogoče pričakovati, da bi se zaradi poraza na Škotskem umirilo stanje v Španiji. Na Škotskem so bili prisotni Baski kot nekakšni opazovalci, prisotni so bili tudi Katalonci. Vendar je Španija, zaradi radikalnih stališč madridske vlade, poseben primer. Sicer pa so se v teh dneh britanski mediji razpisali o gibanjih v Evropi, med katera vključujejo tudi Severno ligo oziroma deželo Veneto. Katalonija pred veliko preizkušnjo v ostrem sporu z madridsko vlado Res, Španija je poseben primer, vendar so kljub temu Katalonci upali v uspeh škotskega referenduma, kar bi bil veter v jadra njihovi zahtevi po pravici do samoodločbe. Katalonci so namreč še pri tem, pri pravici do samoodločbe, ki jo madridska vlada dosledno odreka. 11. septembra, na katalonski nacionalni praznik, ki spominja na padec Bar- celone in torej katalonske avtonomije pred tremi stoletji ob koncu španske na-sledstvene vojne, so z množično manifestacijo izkazali svojo voljo za odločanje na referendumu: na dveh barcelonskih vpadnicah je milijon 800 tisoč ljudi izpisalo ogromno črko V, ki označuje voljo do glasovanja, saj pomeni »Volem Votar«, hočemo glasovati. Zago- vorniki Madrida so na protimanifesta-ciji zbrali komaj nekaj tisoč ljudi. Katalonci načrtujejo referendum 9. novembra. Ni še znano, kako ga bodo izvedli, znano pa je, da bodo odgovarjali na dve vprašanji: ali naj bo Katalonija država in ali naj bo Katalonija neodvisna država. Še pred nekaj leti o tem niso resno razmišljali, saj je prevladovalo Del množice na katalonski manifestaciji 11. septembra mnenje, da bi bil tak referendum neuspešen. Potem pa je začela španska vlada zaostrovati odnose in med drugim omejevati rabo manjšinskih jezikov. Kjer je bila ljudska stranka na oblasti, to je v Valenciji, na Balearskih otokih in v Galiciji, so začeli omejevati rabo manjšinskih jezikov predvsem v javni upravi in v šolstvu. Lotili so se tudi šolskega sistema v Kataloniji, kjer so poskusili uvesti nekakšno dvojezično šolo, v kateri bi prevladala španščina. To jim zaradi odpora deželne vlade ni uspelo, vendar je bil znak razjarjenim Katalon-cem, ki so nezadovoljni predvsem z davčno ureditvijo, kajti davke pošiljajo v Madrid, v Barcelono pa prejemajo nazaj majhen del, da tako ne morejo več nadaljevati. Vse je še zaostrilo ustavno sodišče, ki je na pritožbo ljudske stranke razveljavilo statut Katalonije, ki ga je sprejel parlament v času socialistične Zapaterove oblasti. Tako so zdaj Katalonci pred ključnimi odločitvami. Referendum so napovedali, poti nazaj ni, madridska vlada pa mu nasprotuje in ga ne namerava priznati. Zapletena zgodba, torej, ki vsekakor dodaja nov problem že itak zahtevnim odnosom na stari celini, ob gospodarski in finančni krizi in ob številnih žariščih napetosti v Ukrajini, v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. 1 4 Nedelja, 21. septembra 2014 ŠOLSTVO / C.O.Š LOJZETA KOKORAVCA - GORA Na naši šoli že 40 let izhaja šolsko glasilo Veverica. V zadnjih treh šolskih letih je bila naša publikacija usmerjena v raziskovalni projekt Kako je bilo pri nas nekoč. V šolskem letu 2011 - 2012 smo si zamislili, da pobrskamo po skrinjah spominov naših dedkov in babic, navdušeno smo nadaljevali raziskovalno delo še v šolskih letih 2012 - 2013 in 2013 - 2014... Zbrali smo veliko izpovedi in pričevanj naše preteklosti in letos izdali knjigo NEKOČ, NEKOČ. Na šoli smo gostili starejše vaščane, ki so nam pripovedovali o spominih iz otroštva, bili smo na domačijah, kjer smo videli veliko skrbno ohranjenih starih predmetov in orodja, spraševali smo in si skrbno zapisovali, kako je bilo življenje nekoč. Čeprav živimo v zelo hitrem tempu, obdani z neštetimi vsakodnevnimi opravili in številnimi informacijami, si moramo v tej naglici najti čas za razmislek in kljub modernizaciji, ohranjati stare vrednote. iz nase njige... ... šola V Zgoniku je šola nekoč stala pri cerkvi, tam, kjer je tudi k'm'nska štj'rna. V zgoniško šolo so zahajali otroci iz Zgonika in bližnjih vasi. Čeprav je bilo precej otrok, so bili razredi združeni. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda so sedeli vsi skupaj v pritlični učilnici, v zgornjem nadstropju pa so bili večji učenci. Vsak razred je imel po enega učitelja, ki je poučeval vse predmete. Pozimi so v razredih morali kuriti peč. Otroci so morali skrbeti za drva, jih skrbno spravljati in paziti, da je ogenj lepo gorel, drugače jih je zeblo. Učitelji so bili zelo strogi. Kdor je bil neubogljiv, je bil lahko tudi tepen. Tepli so jih po rokah z lesenim metr'm. Vlekli so jih tudi za lase. Najbolj je bolelo, ko so jih povlekli za kratke lase ob ušesu, t' sl'dk', večkrat so jih kar izpulili in marsikdo je bil brez las ob ušesih. Otroci so morali za kazen celo klečati v kotu. Klečali so na debeli soli ali na ajdovih semenih, kar je zelo bolelo. Uboga kolena!!! Kdor je bil šaldo n'gmaš'n, je klečal z rokami pod koleni, in to je bilo še posebno boleče. Učenci so morali pisati lepo in čitljivo. Pisati je bilo treba od črte do črte. Vadili so lepopis, tanko gor, debelo dol. Namakali so peresnik s perescem v tintu, paziti so morali, da črnilo ni popacalo strani v zvezku. Rdečilo je uporabljal samo učitelj, da so bile napake bolj vidne. V šoli niso smeli pisati z levo roko, zato so se morali vsi naučiti pisati z desno. Med poukom so morali mirovati in pazljivo poslušati učitelja. Tudi nekoč so se zelo veselili odmorov. Najraje so se igrali na dvorišču. Igrali so se skrivanje, se lovili, vlekli vrv in igrali igro k'fe. IGRA K'FE je zelo zabavna. Igrata dve skupini. Prvi stoji pokoncu in je k'min, drugi se prime prvega v predklonu, tretji se prime drugega in tako naprej. Druga skupina skače na hrbte soigralcev in se ne smejo z nogami dotakniti tal. Ko se kdo dotakne tal, je skupina poražena. Če pa igralci, ki so spodaj, ne uspejo več držati soigralcev, zakričijo: "K'FE!" Igro izgubijo. Pomembno je, da kdor skoči prvi, skoči čim bliže k'mina. ... lis1 Odpadlo listje je bilo nekoč nenadomestljivo, saj so c pozni jeseni in pozimi hodile na gmajne in v hrib' grab'1 ske so zato natančno pograbile prav povsod, pobrskale jem, med kamenjem... Pomagale so si tudi z golimi rok vinograde, vrtove in zato je bil ta dragocen. Listje so morali nositi domov in ker so ponavadi grab sebnih koših imenovanih žbrinc'. Zbrinc' so izdelovali sami kmetje med zimo, ko zunaj jesenovega lesa in bj'k, ki so žbrinco držale skupaj. Veju rakl', k' je bla useč'na žej setembra, so razpolovil obliko obroča. Razpolovljeni veji sta tako stali na sodu k Vj'čji u'bruč su dali zdola, tega so razdelili na štiri ena stili daljše, so zavezali manjši obroč. Pomagali so si s kra višino približno 40 cm. Nato so na sredino večjega obrc gusto povezali s spodnjim večjim obročem, da ne bi list Za vozlanje žbrinc so naredili posebne vozle, ki so dr; dobro nabrušen. Zbrince danes krasijo naše domove, nihče jih ne upo in grmičevjem. Nekoč pa je bilo grab't listje pomembno opravilo. Po žbrinco, pomagali so si tudi s koleni. Žbrinca je morala I Zenske so si na glavo nadele svitek, nekatere tudi z'v učeno \\\.vaz' veda / ŠOLSTVO Nedelja, 21. septembra 2014 1 5 \ZDA in 1. MAJ 1945 IZ ZGONIKA tje in žbrinc' ¡a kmetje uporabljali kot steljo za živino. Predvsem ženske so v t listje. Listja ni bilo prav veliko, ker na Krasu ni večjih gozdov. Ženin počistile so vsak kotiček, da bi nabrale čimveč stelje: pod grmov-:ami. Stelja je bila važna tudi za gnoj. Z njim so nekoč gnojili njive, lili listje v odmaknjenih krajih, so ga ženske prinašale domov v poni bilo večjih opravil. Žbrinca je sestavljena iz dveh večjih obročev i in jo ovili okrog največjega soda, ki so ga imeli p'r hiši, da je dobila car dva meseca. Potem so lahko začeli oblikovati žbrincu. ke dele, na katere so trdno zavezali bj'k'; s temi vejami, ki so jih pu-ijšimi paličicami v obliki rogovil, da so med obročema dobili enako iča postavili obroček iz drota. Ta obroček so z bj'ki kar precej n' :je uhajalo. žali žbrinco skupaj. Tudi fouč, s katerim so rezali bj'k', je moral biti rablja več, saj po naših vaseh ni več živine. Listje gnije pod drevesi grabljeno listje so spravljali u šop' ali p"š'k' in te šope so stlačili v 3iti dodobra natlačena, da listje ni odpadalo. it f 'čou, nanj naložile polno žbrinco in jo nesle domov. ... ... m'rk'ncija Po njivah in med trtami so gojili tudi zelenjavo, ki so jo nosili v Trst na Ponterošo in na m'rkat. V Trst so nosili grah, f'žu-lete, cukete, peteršilj, r'bet', v'rzu't', fižol... Veliko so prodajali tudi sadja, predvsem češnje. Za prodajo so namenjali samo lj'pu frugu-lepo zelenjavo, slabšo so porabili doma. Ženske in dekleta so jo nabirale v košare, jo lepo počistile, oprale v u'r'nci-večjem škafu, jo posušile ter jo zavile v posebne štrace. Te prte so zavezale v cule. Zelenjavo so čez noč pustili v kleti, da je bila na hladnem in zgodaj zjutraj so si ženske nadele cule na glavo in jih nesle v Trst. Temu, kar so nosili prodajat v Trst, so pravili m'rk'ncija. Ženske so rade nosile m'rk'ncijo v Trst, da so kaj zaslužile. Z denarjem so si kupile blago, da so si izdelale in seštikale punjav', vantlj' - brisače in spodnje perilo. Po naših vaseh so nekateri po vrtovih in njivah gojili tudi rože, ki so jih nosili na prodaj skupaj z zelenjavo. Prodajali so m'rg'rit', meč', astr', cj'ntl', trombon', novembra tudi m'rtink'. Nabirali so tudi travniško cvetje. Prodajali so šopke ciklam, šmarnic, zvončkov, j'rj'vk-narcis, vijolic... Poleg tega so nabirali tudi različno zelenje: baf', rej'vnu, muck' . ... šopek travniškega cvetja z n' m'rkat Bilen bolen balen, polžeknesevmalen, „a ta beli kamen. M'ma muku seje, polžek seji smeje, m'mamukumejse, p07žeksepuvrat'hvejse, m'mapugačupece, polžek v hiškutece, m'mapugačujej, polžek je ne sme]! ... uspavanke Nina na na punčka je zaspana. LenišeJeneše, dokler ne pitka znese, pitka ni znesla še, zasPananiše. Polžek nese v mlinček, mlel bo petelincek; polžek gre iz mlinčka, hvali petelincka; mati moko seje, polžek seji smeje; mati kruhek pece, polž iz hiše steče; mati kruhek je, polžek ga ne sme. Dovolite nam, da se zahvalimo vsem, ki so z nami sodelovali, nam pomagali, posvetili čas in nas doživeto popeljali v svet spominov. Knjiga Nekoč, nekoč... je na razpolago vsem bralcem in radovednežem na zgoniški šoli. 16 Nedelja, 21. septembra 2014 PO SLEDOVIH ZGODOVINE / atalonski pisatelj Javier Cercas (1962) je nekje dejal, da prav vsak pisatelj vsaj enkrat pomislil, da resničnost enostavno zahteva od njega, da napiše roman. Še več. »Zares je roman tisti, ki te išče in ne ti njega,« je zatrdil. In Cercasa pogosto tudi najde, pri tem pa mu gre zgodovina Španije zelo na roko. Zadnjih dvesto let v Španiji nacionalni šport tudi približno ni nogomet, meni pisatelj, temveč državljanske vojne ali pa vsaj državni udari. Tako usodni zgodovinski dogodki zasledujejo angažirane pisce, jih navdihujejo in silijo v rekonstrukcijo preteklosti. Javier Cercas se je v knjigi Vojaki Salamine (prevod Gašper Kralj in Tina Malič, spremna beseda Gašper Kralj, Založba cf*) ujel v mrežo španske državljanske vojne, ki ga, tako zapiše v samem romanu, dolgo ni zanimala, saj so se mu strašne zgodbe vedno zdele izgovor za nostalgijo starcev in gorivo za domišljijo romanopiscev brez domišljije. Potem pa je slišal za neuspelo ekse-kucijo falangista Sanchesa Mazasa in njegovo raziskovanje se je začelo. Zgodba Sanchesa Mazasa Izhodišče Cercasovega romana je torej zgodba Sanchesa Mazasa, pisatelja predvsem pa pomembnega ideologa in soustanovitelja španskega fašizma. Ko je republikanska vojska izgubila Barcelono, se se poraženi vojaki začeli premikati proti francoski meji. Med umikanjem so izčrpani borci dobili še zadnji nesmiselni ukaz, da morajo likvidirati ujete nacionaliste. Med njimi je bil tudi Sanchez Mazas. V vrsto so postavili 50 vojakov in jih ustrelili. Vendar so Mazasa le ranili in med kaosom po ek-sekuciji mu je uspelo pobegniti v bližnji gozd. Skritega v zavetju dreves ga je našel mladi republikanski borec, ki pa ga je, kot piše pisatelj, le nekaj sekund gledal in potem ne da bi odmaknil pogled, zakričal: »Tukaj ni nikogar!« Potem se je obrnil in odšel. Mazas se je več dni skrival v gozdu, preživel pa je zaradi pomoči fantov iz bližnje vasi. »Prijatelji iz hoste« jim je dejal. V prvi Francovi vladi je postal minister, vendar se je razočaran nad banalnostjo vsakdanje politike, tako oddaljene od njegovih poetičnih idealov, oddaljil od politike. Nenavadni a resnični dogodek ob žalostnem koncu državljanske vojne je osrednja zgodba romana, pravzaprav triptiha, Javierja Cercasa. V prvem delu spoznamo pripovedovalca z imenom „Javier Cercas", ki na začetku pripovedi prostodušno prizna, da ga je pustila žena in da je pustil pisateljsko kariero, še preden jo je sploh začel. Dogodek, ki mu ga v nekem intervjuju mimogrede navrže sin Sanchesa Mazasa, ga intrigi-ra, počasi ga popolnoma prevzame, s pravo obsedenostjo se loti raziskovanja. Spet se loti pisateljevanja. Pustolovščine, ki se mu ob tem dogajajo, velikodušno deli z bralci. Vojaki Salamine je pustolovski roman, kot pravi pisatelj, saj avanture, ki jih doživlja med pisanjem prepleta z avanturami glavnega junaka. Pisatelj obsesivno, z vnemo in vztrajnostjo, nad katero je sam začuden, koplje po dokumentih in po spominih ljudi, ki so (mogoče) sodelovali pri skrivanju Sanchesa Mazasa. Razkriva njegove biografske podatke. Osebne RAZMIŠLJANJE O KNJIGI VOJAKI SALAMINE, KI JE IZŠLA V SLOVENSCINI Zgodba o španski voj ni in nj enih voj akih Besedilo in fotografije Meta Krese zgodbe njegovih sogovornikov sooblikujejo preteklost, zato resnica naenkrat ni več ena sama, zgodovinski dogodki postanejo legende, legende pa zgodovina. Pisatelj ugotovi, da je pravzaprav dogodke, ki so se odvijali pred manj kot pred 80 leti, prav tako težko preveriti kot zgodbe vojakov, ki so se borili pred 2500 leti pri Salamini. Rekonstrukcija je končana, z romanom ni zadovoljen. »Pa saj sem ti že rekla, da ne piši o fašotu,« reče prijateljica Conchi našemu pripovedovalcu. »Ti tipi zjebejo vse, kar jim pride v roke. Veš, kaj moraš narediti - pozabi na to knjigo in začni pisati drugo. Kaj praviš na kakšno o Garciu Lorci?« Pisatelja sicer ideja o Garcii Lorci ne prepriča, a življenje Sanchesa Mazasa ga pripravi do tega, da si začne postavljati vprašanje »Kaj pa je to junak?« Odgovor išče v tretjem delu romana, ko sledi človeku, ki bi lahko bil mladi republikanski borec, ki je Mazasu rešil življenje in ga pisatelj prav zato vidi kot junaka. Raziskovanje ga pripelje do Antonija Mirallesa, ki mu sicer zares nikoli naravnost ne odgovori, če je on tisti usodni republikanski borec, ki je pustil Mazasa živeti. Ampak pravi junak tako in tako ne bo za sebe dejal, da je junak, mar ne! »Junaki so junaki, šele ko umrejo ali ko jih ubijejo. In resnični vojaki se rodijo v vojni in umrejo v vojni. Zivih junakov ni, mladenič. Vsi so mrtvi, mrtvi, mrtvi,« starec razloži radovednemu pisatelju. Hemingway, Capa, Malraux... In če je španska državljanska vojna „gorivo za domišljijo romanopiscev brez domišljije", potem je ta knjiga „gorivo za radovednost bralcev, ki po več kot sedemdesetih letih od konca vojne še vedno romantiziramo republikanske borce, junake romanov Ernesta He-mingwaya, Andréja Malrauxa ... Fotografije legendarnega madžarskega fotografa Roberta Cape, ki je fotografiral ves čas vojne in tudi eksodus republikanskih borcev predvsem pa civilistov v Francijo, vizualizirajo besede Javierja Cercasa, ko govori o Antoniju Mirallesu. »Pozneje se je boril v Belchiteju, v Teruelu, ob Ebru, in ko je fronta padla, se je z vojsko umaknil proti Kataloniji ter v začetku februarja 39 prečkal francosko mejo skupaj z drugimi 450 000 Španci, ki so to naredili v zadnjih dneh vojne. Na drugi strani ga je pričakalo zbirno taborišče Argelès, v resnici velikanska gola plaža, obdana z dvojno ograjo iz bodeče žice, brez zasilnih bivališč, brez najmanjšega zavetja v ostrem Ob Ebru so potekale hude bitke. Porušeno vas (desno) so ohranili kot kulturni spomenik, spodaj osamljeni bivši mejni prehod Banyuls. februarskem mrazu, s higieno kot v svinjaku, kjer je v nečloveških razmerah -ženske, starci in otroci so spali na pesku, pokritem s snegom in slano, moški pa so blodili pod presenetljivo težo obupa in grenkobe poraza - osemdeset tisoč španskih beguncev čakalo na konec pekla.« In kakšni so ti kraji danes? Kar nekaj vasi ob Ebru je zapuščenih, ruševine osamljenih nekoč trdnih kamnitih hiš napeljujejo naključnega popotnika, da bi preklinjal vojno, pravzaprav katerokoli vojno. Nekatere vasi se nikoli niso pobrale po letalskih bombardiranjih, pri katerih so se urili italijanski in nemški vojaki, da bi kasneje čim bolj neusmiljeno pustošili po Ev- ropi. A resnici na ljubo je kar nekaj naselij le izgubilo tekmo z grmičevjem in resjem, ker so jih ljudje - le kdo ve zakaj - zadnja desetletja množično zapuščali. Mejni prehod Banyuls, kjer je pozimi leta 1939 čakalo na deset tisoče žena z otroci, da bi se jih francoske oblasti usmilile in spustile čez mejo, je danes tak kot številni drugi odsluženi prehodi v državah Evropske unije: zapuščen, včasih tako pomembne stavbe so porisane z brez smiselnimi grafiti. Prav osupljivo pa je, kako so nekateri kraji, ki so se ob koncu vojne morali spogledati z vso žalostjo obupom in grozo, ki so jo v sebi nosili otroci, ženske in premagani vojaki, osvobojeni težke zgodovine. Peščena plaža v Ar-gelesu, kamor je francoska oblast inter- nirala več kot 100.000 beguncev, ki so umirali od izčrpanosti, lakote, bolezni, predvsem pa obupa, je danes raj za brezskrbno zidanje gradov iz peska. Francoski Collioure, kjer so v strahu in bedi umirali republikanski ubežniki, je do popolnosti urejen turistični kraj, že prav nadležen zaradi nepreglednih množic počitnikarjev. Ti kraji niso nič posebnega. Neizraziti, skoraj brezbarvni. A prijetni in mirni. Ko gledam današnje prizore pekla iz Gaze, Sirije, Ukrajine ... skozi filter fotografij iz časa španske državljanske vojne, me optimistično prešine, da je pravzaprav naša civilizacija sposobna prekiniti z norostmi in da bo tudi tam tako čez 70 let ... Prijetno, mirno. Z viharnimi in junaškimi dejanji pa se bodo ubadali pisatelji. s - ■ . J ' _:_I Levo peščena plaža v Argelesu in desno živahen Collioure / ITALIJA, SVET Nedelja, 21. septembra 2014 17 italija - Po polemikah in sporih iz prejšnjih dni CGIL poziva Renzija k dialogu in soočenju RIM - Po znanih polemikah iz prejšnjih dni je med Matteom Renzijem in sindikalno zvezo CGIL morda napočil čas dialoga in soočenja. Največji italijanski sindikat ostaja sicer prepričan, da je Renzijeva vlada glede reforme trga dela in statuta delavcev na zgrešeni poti, meni pa, da se je treba o tem soočiti tako z vlado kot s parlamentom, ki bo imel o tem vprašanju zadnjo in odločilno besedo. Generalna tajnica CGIL Susanna Camusso vztraja, da je treba ohraniti sedanja pravila pri odpuščanju delavcev, je pa pripravljena na soočenje o bolj elastičnih normah na področju zaposlovanja. Camussova noče, da bi CGIL v očeh javnega mnenja (zlasti mladih) izpadel kot sindikat, ki zagovarja le stališča zaposlenih, zanemarja pa brezposelne ter prekerne delavce. CGIL za sedaj izključuje možnost splošne stavke. CISL in UIL na strani vlade Vprašanje spremembe člena 18 statuta delavcev tudi tokrat, kot v preteklosti, razdvaja sindikalne organizacije. UIL, ki ima sicer največ članstva med državnimi uslužbenci in delavci javnih uprav, ocenjuje, da statut delavcev ni nekaj »večnega« in da ga je treba prilagoditi novim gospodarskim razmeram. Bolj izrazito na Renzijevo stran se je postavil lider CISL Raffaele Bo-nanni, ki mu ni všeč, da so nekateri v CGIL ministrskega predsednika primerjali s pokojno Margareth Thacher. Vodja Confindustirie Giorgio Squin-zi, ki je bil včeraj na obisku v Sacile-ju, pa ni želel komentirati zaddnjega spora med Renzijem in Camussovo. Razhajanja znotraj DS Predsednik vlade ni prišel v spor le s CGIL, temveč tudi z manjšinskimi komponentami Demokratske stranke. Predvsem levica, ki jo vodita Pier Lui- gi Bersani in Gianni Cuperlo, odkrito očita Renziju nazadnjaška stališča v zvezi s statutom delavcev. Nekateri poslanci in senatorji iz vrst teh struj so zagrozili, da v parlamentu ne bodo podprli vladnih ukrepov na področju dela in zaposlovanja. Kritični do Renzija in njegovih stališč so v DS tudi pristaši Giuseppe-ja Civatija. Tudi oni očitajo ministrskemu predsedniku, da se je prenaglil in da je po nepotrebnem povzročil trenja s CGIL in Camussovo. Kaj pa k temu pravi Renzi? Tudi včeraj so njegovi sodelavci ponovili nujnost reforme trga dela in spet ocenili, da CGIL na tem področju zagovarja konservativna stališča. Premier je v odprtem pismu članstvu DS obtožil notranje oporečnike, da glede reforme trga dela branijo popolnoma preživela in ideološka stališča. italija - Po zgledu Škotov Susanna Camusso (CGIL), Raffaele Bonanni (CISL) in Luigi Angeletti (UIL) ansa turčija Severna liga iz Veneta spet zahteva ljudski referendum RIM - Kljub porazu gibanja za neodvisnost Škotske na četrtkovem referendumu se v Venetu krepijo zahteve po večji avtonomiji in celo po odcepitvi od Italije. Federalistično nagnjena Severna liga je namreč podprla načrte za izvedbo referenduma o posebnem statusu Veneta po vzoru Južne Tirolske, za kar se je deželni zbor Veneta zavzel že pred meseci. A deželnemu zakonu, s katerim bi razpisali referendum, nasprotuje vlada v Rimu, ki ga smatra za protiustavnega. To pa bo v prihodnjih mesecih moralo preveriti italijansko ustavno sodišče. A pobudnikov referenduma to ne bo ustavilo. »Delamo naprej, referendum bomo organizirali,« je zagotovil predsednik Veneta Luca Zaia iz Severne lige. Od posebnega statusa po modelu Južne Tirolske ter drug italijanskih avtonomnih dežel si sicer Veneto obeta večjo avtonomijo pri davčni politiki. Pri njegovih naporih Zaio precej nepričakovano podpira tudi stranka Naprej Italija nekdanjega Predsednik Veneta Luca Zaia italijanskega premiera Silvia Ber-lusconija. «Gre za vprašanje svobode. Državljani morajo imeti pravico, da se svobodno izrečejo. Želimo zbrati 20 milijonov evrov, ki so potrebni za izvedbo referenduma,« je povedal evropski poslanec Naprej Italije Remo Sernagiotto. Severna liga tudi sicer opozarja, da Rim Veneto obravnava kot nek vrste provinco imperija. »Služimo samo za plačevanje davkov,» je bil kritičen Zaia in opozoril, da je dežela davčno preobremenjena. Dežela Rimu sicer plačuje za okoli 71 milijard evrov davkov, 21 milijard več, kot jih prejme z investicijami in storitvami. V Venetu so spomladi že izvedli neuradni spletni referendum o neodvisnosti dežele. Po navedbah organizatorjev (nekateri so pod obtožbo prevratništva potem končali v zapor) je glas oddalo 2,3 milijona od skupno okoli petih milijonov prebivalcev te dežele, za neodvisnost pa naj bi glasovalo 89 odstotkov sodelujočih. Škotski referendum precej odmeva tudi na Južnem Tirolskem, kjer si nekatera gibanja že več let prizadevajo za referendum in za odcepitev bocenske pokrajine od Italije. Gre v glavnem za desno usmerjene južnotirolske politike, ki vodilni Južnotirolski ljudski stranki-SVP očitajo preveč »popustljivo« politika do italijanske centralne vlade. ukrajina - Prispel je na območje, ki ga nadzorujejo proruski separatisti Tretji ruski konvoj v Doneck Nov mirovni dogovor: predvideva umik vseh plačancev in takojšen konec sovražnosti - Od aprila umrlo 2.900 ljudi MOSKVA - Na vzhod Ukrajine, ki ga nadzorujejo proruski separatisti, je včeraj prispel tretji ruski humanitarni konvoj. Tokrat je prvič konvoj prispel neposredno v Doneck. Mejo je prestopil brez spremstva ukrajinskih sil ali kakih mednarodnih opazovalcev. Podobno sta tudi dva prejšnja konvoja, ki sta šla na območje Luganska, mejo prečkala brez sklenjenega dogovora s Kijevom oz. Mednarodnim odborom Rdečega križa. Po navedbah ruskih medijev je v konvoju okoli 200 vozil z vodo in hrano, pa tudi z električnimi generatorji. Tudi v prejšnjih dveh konvojih je bilo okoli 200 vozil; prvi je v Ukrajino vstopil avgusta, drugi pa v začetku septembra. Predvsem prvi konvoj je poskrbel za veliko napetosti, saj je Kijev Moskvo obtoževal, da želi pod pretvezo humanitarne pomoči v resnici pošiljati orožje separatistom. Po podpisu dogovora o prekinitvi ognja 5. septembra so se napetosti sicer nekoliko umirile, čeprav s terena praktično vsakodnevno poročajo o eksplozijah. Tudi včeraj so poročalio o eksplozijah iz območja Donecka. Po navedbah ruskih medijev je v konvoju okoli 200 vozil z vodo in hrano, pa tudi z električnimi generatorji. Tudi v prejšnjih dveh konvojih je bilo okoli 200 vozil ansa Pogajalci v Minsku so se sicer po maratonskih pogovorih v petek dogovorili, da razširijo sporazum o prekinitvi ognja in vzpostavijo demilitarizirano območje ter umaknejo težko orožje za najmanj 15 kilometrov od fronte v naslednjih 24 urah. Novi dogovor v devetih točkah, ki so ga pono- či sklenili predstavniki Rusije, Ukrajine, proruskih separatistov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), določa tudi umik »vseh plačancev« in takojšnji konec sovražnosti. Zatem naj bi nadzor nad premirjem prevzeli opazovalci Ovseja. Proruski separatisti naj bi ohranili nadzor nad vzhodnimi pokrajinami in v skladu z v torek sprejeto zakonodajo tri leta uživali samoupravo. Vrhovna rada je v torek sprejela tudi zakon o amnestiji za vojskujoče, z izjemo tistih, ki so storili hude zločine. Dogovor naj bi vodil v končanje konflikta, v katerem je od aprila umrlo 2.900 ljudi. (STA) 45 tisoč Kurdov CARIGRAD- Zaradi najnovejšega pohoda skrajne skupine Islamska država v Siriji je po navedbah turške vlade v Turčijo zbežalo že 45.000 Kurdov, odkar je Ankara v petek za begunce odprla svojo južno mejo. Po drugi strani pa je najmanj 300 kurdskih borcev prečkalo mejo med Turčijo in Sirijo, da bi se borili proti džihadistom Islamske drža-ve.»Doslej je mejo prečkalo 45.000 sirskih Kurdov, ki so na turško ozemlje prešli preko osem vstopnih točk,« je včeraj povedal turški namestnik premierja Nu-man Kurtulmus. Sirski Kurdi so se že od četrtka dalje množično zbirali na meji s Turčijo, potem ko je Islamska država sprožila bliskovito ofenzivo, v kateri je osvojila že več deset kurdskih vasi, zavzeti pa želi tudi strateško sirsko mesto Ain al Arab, po kurdsko Kobane. Turčija je nato v petek le odprla mejo, potem ko so spopadi blizu Kobaneja sprožili množičen beg prebivalcev mesta. A tok Kurdov gre tudi v nasprotno smer, saj se je po navedbah sirskega Observatorija za človekove pravice več sto kurdskih borcev iz Turčije šlo v Sirijo borit proti džihadistom. Najmanj 300 se jih je pridružilo kurdskim silam v Siriji v boju za Kobane. To je tretje največje kurdsko mesto v Siriji. Če bi Islamski državi uspelo osvojiti to mesto, bi nadzorovala velik del obmejnega območja s Turčijo. G20: Rusije ne bodo izključili SYDNEY - Finančni ministri skupine držav G20, ki v avstralskem Cairnsu razpravljajo o spodbujanju svetovne gospodarske rasti, so sporočili, da Rusije ne bodo izključili s srečanj predstavnikov držav G20 zaradi njene vloge v ukrajinski krizi. Avstralija se je sicer še nedavno zavzemala, da se ruski predsednik Vladimir Putin ne bi udeležil vrha G20. »Vrata bodo vedno ostala odprta za pogovor o geopolitičnih napetostih, povezanih z Rusijo,» je povedal avstralski finančni minister Joe Hockey. Po njegovih besedah so vse države G20 pristale na udeležbo Rusije. 1 8 Nedelja, 21. septembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob - Šestindvajset pripomb k uplinjevalniku, ki ga načrtuje družba Smart Gas Načrt brez podatkov o gradbišču in varnosti Med petkovim zasedanjem doberd-obskega občinskega sveta so soglasno odobrili dokument s 26 pripombami k načrtu uplinjevalnika, ki bi ga družba Smart Gas rada zgradila v industrijski coni v Tržiču nedaleč od izliva Timave. Svetniki Občinske enotnosti in Liste za Doberdob v dokumentu skupaj opozarjajo na pomanjkljivosti načrta, pri čemer so posebno pozorni na učinke uplinjevalnika na območje doberdobske občine. V načrtu je namreč predvideno, da naj bi bili cevi za prenos plina speljani iz trži-ške industrijske cone mimo Moščenic in Sa-bličev do Jamelj, kjer bi ju priključili na plinovod družbe SNAM in kjer bi tudi stala kompresijska postaja.Občinski svetniki sicer ugotavljajo, da je načrt iz tehničnega vidika pripravljen v skladu z zakonskimi določili, ob tem pa še zlasti opozarjajo, da ga morajo investitorji dopolniti s podatki o učinku na okolje in promet, ki bi ga povzročilo gradbišče. To še zlasti velja za kompresijsko postajo pri Jamljah, ki bi jo gradili nedaleč od državne ceste št. 55 ob robu vasi, kjer je že danes speljan plinovod. »Oceniti bo treba tudi tveganje in varnostne predpise, ki so povezani z obratovanjem kompresijske postaje, pri čemer je treba seveda upoštevati bližino Jamelj; kompresijska postaja bi bila od prve hiše oddaljena tristo metrov, zato pa nas zanimajo tudi ukrepi za blažitev morebitnih zvočnih in vonjskih emisij. Poleg tega morajo investitorji pripraviti oceno tveganja za občutljivejše objekte doberdobske občine, pri čemer morajo biti predmet poglobljene študije tudi morebitne okvare in zlomi na ceveh,« poudarja župan Fabio Vizintin in dodaja, da morajo investitorji bolje preučiti tudi učinek gradbišča na gozdnate površine in sploh na naravno okolje. Cevi za prenos plina bi namreč obšle Sabeljsko jezero, kjer je območje zelo občutljivo iz geološkega in hidrološkega vidika. Med Tržičem in Jamljami je tudi več jam, vendar glede njihove prisotnosti ni bila opravljana nobena raziskava na območju, kjer naj bi gradili plinovod in kom-presijsko postajo. Doberdobski občinski svetniki opozarjajo, da naj bi uplinjevalnik v polnem obratovanju omogočal krajevnim podjetjem dobavo plina po ugodnejši ceni. Zaradi tega so prepričani, da bi morali investitorji zagotoviti dobavo plina in razširiti plinsko omrežje tudi na gospodinjstva doberdobske občine, ki še nimajo zagotovljene oskrbe. To velja za del Doberdoba, za Poljane, Dol, Jamlje in Sa-bliče. V dokumentu občinski svetniki tudi opozarjajo, da projekt družbe Smart Gas trenutno ni v skladu z veljavnim regulacijskim načrtom doberdobske občine. Ne nazadnje zahtevajo pojasnila v zvezi z življenjsko dobo uplinjevalnika. Investitorji so pojasnili, da naj bi uplinjevalnik deloval petindvajset let - v primeru, da na njem ne bi opravili vzdrževalnih del. Doberdobske občinske svetnike zato zanima, kdo bo poskrbel za sanacijo objekta, če predlagatelji načrta tega ne bodo zmožni storiti. Na petkovi seji so odobrili tudi rebalans proračuna. 5500 evrov so namenili prenovi jaška v Ulici Boneti, 2000 evrov več so zagotovili socialnim storitvam. Občinski svetniki Občinske enotnosti in Liste za Doberdob so v zaključnem delu zasedanja soglasno odobrili še resolucijo z zahtevo po ovrednotenju nekdanjega fašističnega inter-nacijskega taborišča v kraju Visco na Vi-demskem. V njem je bilo do kapitulacije Italije leta 1943 zaprtih približno tri tisoč ljudi, v veliki večini Slovencev. V taborišču je umrlo 25 internirancev. Zahtevo po ovrednotenju taborišča je v prejšnjih mesecih podprlo še nekaj drugih občin. (dr) tržič - Moški pobral denar iz blagajne in pobegnil Kupec v resnici tat Prodajalko je zmotil s pretvezo, da izbrani artikel plača z bankovcem za 500 evrov Kupec je bil v resnici tat, na žalost pa se je tega prodajalka zavedala prepozno. Moški je v petek okrog 18.30 vstopil v trgovino s pohištvom in vodovodnim materialom Trevisan v Ulici Battisti v Tržiču. Prijazno je nagovoril lastnico in si ogledal več artiklov, na koncu je izbral enega in iz denarnice povlekel bankovec za 500 evrov. Medtem ko je prodajalka preverjala, ali ima dovolj denarja za zamenjavo bankovca in vračilo ostanka, se je moški približal blagajni in jo v trenutku izpraznil. Takoj zatem je zelo nonšalantno izstopil iz trgovine in se peš odpravil proti Trgu Republike in zatem po Ulici Duca DAosta. Lastnica trgovine je stekla za njim, na pomoč je poklicala nekaj svojih sodelavcev in tudi ljudi, ki jih je srečala na ulici. Moški se ni kaj dosti obotavljal, čeprav so mu sledili, in je svoje pešačenje nadaljeval do avtomobila, v katerem ga je čakal pajdaš. Sedel je v avtomobil, s katerim sta se odpeljala neznano kam. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi bil avtomobil bele barve in da naj bi imel tujo registrsko tablico. Ženska je krajo prijavila karabi-njerjem, ki so uvedli preiskavo. _ m g i -ir- ■ t ' iti -.. IB®-. ■ ■■ St, fr MIA Karabinjerji pred trgovino Trevisan bonaventura gorica - Jutri bo del priseljencev zapustil šotorišče Včeraj so očistili bregove reke Soče v pričakovanju na novo namestitev Šotorišče v Ulici Brass v Gorici naj bi jutri začeli zapuščati afganistanski begunci, ki jim bodo zagotovili zavetišče v središču Nazareno v Stražcah v okviru dogovora med nadškofijsko Karitas in goriško prefekturo. Skupno naj bi šotorišče zapustilo 25 priseljencev, tako da jih bo v njem v pričakovanju na novo namestitev ostalo okrog petdeset. Zanje iščejo primerne prostore v raznih krajih pokrajine in tudi izven nje. Včeraj dopoldne so se afganistanski priseljenci odpravili na soški breg pod goriškim sejemskim razstaviščem, da bi pobrali odpadke, ki so jih pustili za sabo med bivanjem v zasilnih zavetiščih ob Soči. Ob reki so si priseljenci uredili zavetišča pred več meseci; k Soči so zahajali večinoma podnevi, saj so imeli prenočišče zagotovljeno v hotelu Internazionale. Tako je bilo do sredine avgusta, ko je v Gorico prišlo preko sto priseljencev naenkrat. Zavetiščem s streho iz vej, lepenke in plastične folije so takrat dodali še nekaj šotorov; v začetku septembra sta begunce obiskala goriški občinski svetnik Ema-nuele Traini in pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, nekaj dni zatem je civilna zaščita na pobudo pokrajinske uprave postavila šotorišče v Ulici Brass z obljubo, da bodo v njej zagotovili zatočišče afganistanskim beguncem le dva tedna. Prvi teden je že mimo in doslej so zagotovili novo namestitev polovici začetnih gostov. Potem ko so se v prejšnjih dneh ne-strpneži izživljali s petardami v bližini šo-torišča, je noč s petka na včerajšnji dan minila mirno. Strasti so se pomirile; zdaj so na potezi krajevni upravitelji in prefektu-ra, ki imajo nalogo, da do konca tedna do konca izpraznijo šotorišče, kot so svojčas napovedali pokrajinski upravitelji. gorica - Irisacqua Trijezične račune bodo spet pošiljali Družba Irisacqua dela na tem, da bi na domove svojih uporabnikov čim prej spet pošiljala trijezične račune za vodari-no. Nekajletno večjezično prakso so prekinili v prvi polovici letošnjega leta, potem ko so zamenjali računalniški sistem in so se morali prilagoditi novim standardom, ki jih postavlja državna agencija za električno energijo in plin AEEGSI. Večjezične račune je družba Iri-sacqua po prizadevanju slovenskih javnih delavcev uvedla pred šestimi leti. Potem ko so pred meseci prekinili izdajanje računov v italijanščini, slovenščini in furlanščini, se je z vodstvom podjetja Iri-sacqua postavil v stik pokrajinski predsednik SSO in občinski svetnik Slovenske skupnosti Walter Bandelj. »Direktorica podjetja Irisacqua Barbara Cumin mi je pred dnevi odgovorila in mi pojasnila, da pripravljajo nove večjezične obrazce za izdajanje računov za vo-darino. Prihodnji teden sem bom z njo srečal, tako da si bova skupaj ogledala nove obrazce. Srečanja se bo udeležil tudi direktor furlanskega filološkega društva Feliciano Medeot,« pojasnjuje Walter Ban-delj, ki si uvajanja dvojezičnosti želi tudi v poštnih uradih. Pred časom se je postavil v stik z goriškim vodstvom poštnega podjetja, vendar so premiki zelo počasni, ker se je treba dogovarjati tudi z rimskimi uradi, kjer mlini birokracije meljejo zelo počasi. Bandlja kot bivšega predsednika rajonskega sveta za Podgoro domačini še vedno opozarjajo tudi na najrazličnejše težave. Zato bo na srečanju z direktorico podjetja Irisacqua spregovoril tudi o nekaterih odprtih vprašanjih, vezanih na kanalizacijski sistem, na katerega več hiš še ni povezanih, čeprav so pred leti obljubili, da bodo zanje poskrbeli v najkrajšem možnem času. Bandlju se številni Podgorci pritožujejo tudi zaradi divjih prašičev; ob robu vasi še naprej povzročajo škodo in se približujejo hišam. Čeprav mediji v zadnjih časih poročajo o ščetinarjih manj kot v preteklosti, je divjih prašičev še vedno zelo veliko. Marsikateri divji prašič se človeka sploh ne boji več, tako da ga je tudi težko odgnati. Ob robu Podgore in še v drugih predelih goriške občine tako ga skoraj ni več vinograda, ki ne bi bil zavarovan z električnim pastirjem, kar seveda povzroča kmetom stroške in jih nalaga z delom. ronke - Odbor o načrtu uplinjevalnika Imajo pripombe, čeprav niso vključeni v postopek Opozarjajo zlasti na povečan železniški in tovorni promet Ronški občinski odbor je pripravil dokument z mnenjem o načrtu za gradnjo uplinjevalnika družbe Smart Gas v tržiški industrijski coni ob izlivu Timave, čeprav dežela ni vključila Ronk med občine, ki sodelujejo pri upravnem postopku za izdajo gradbenega in obratovalnega dovoljenja. Ronški upravitelji so v dokument vključili več pripomb, ki jih bodo poslali pristojnim uradom na deželi in na okoljskem ministrstvu. Iz Ronk opozarjajo, da bodo v uplinje-valniku z večjim delom plina polnili cisterne, ki bodo Tržič zapuščale z vlakom oz. tovornjaki. Tako se bo letno nabralo okrog 1600 vlakov, saj naj bi jih dnevno bilo med pet in šest; vlakom je treba dnevno dodati še osem avtoci-stern, tako da so v Ronkah zaskrbljeni tako za povečani železniški promet, ki prečka njihovo občino, kot za večje število tovornjakov, ki se bodo peljali po avtocesti A4 nad Selcami in Romjanom. Zaradi tega ronški upravitelji zahtevajo podrobnejšo analizo stroškov in koristi, pojasnila pa so po njihovem mnenju potrebna tudi glede učinka na zaposlitveno raven. V uplinjevalniku naj bi bilo zaposlenih trideset ljudi, zato se v Ronkah sprašujejo, kako naj bi njegova gradnja vplivala tudi na druga podjetja in tovarne v deželi. Z odpadki so napolnili več plastičnih vreč GORIŠKI PROSTO GORICA-NOVA GORICA - Dve fakulteti odhajata, ena prihaja Racionalizirajo R Nedelja, 21. septembra 2014 1 9 GORIŠKA - Pomniki morije General Achille Papa na Gomili dobil spomenik Generalov spomenik danes (zgoraj) in takoj po postavitvi (spodaj) foto vir Novo študijsko leto na Univerzi v Novi Gorici prinaša nekatere spremembe: iz prostorov v Križni ulici v Gorici se selita Fakulteta za znanosti o okolju s programom Okolje in Fakulteta za aplikativno naravoslovje s programom Fizika, prise-ljuje pa Poslovno-tehniška fakulteta. »Gre predvsem za racionalizacijo, ki bo olajšala vsakodnevno delo študentom in zaposlenim,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil rektor Danilo Zavrtanik. SPREMEMBE V KRIŽNI ULICI Univerza v Novi Gorici je bila doslej z dvema fakultetama in visoko šolo prisotna tudi v Gorici. Fakulteta za znanosti o okolju izvaja univerzitetni študijski program Okolje I. stopnje in magistrski študijski program Okolje II. stopnje, Fakulteta za aplikativno naravoslovje pa študijska programa Fizika 1. stopnja in Fizika 2. stopnja. Obe fakulteti sta doslej delovali v Križni ulici, v nekdanjem Šolskem domu, v del palače Alvarez v Dia-zovi ulici pa so leta 2012 iz Ljubljane preselili programe Visoke šole za umetnost. Tam tako potekata program Digitalne umetnosti in prakse 1. stopnja ter drugostopenjska nadgradnja Medijske umetnosti in prakse. Spremembe se torej obetajo v Križni ulici. Fakulteta za znanosti o okolju se seli na lokacijo v Rožni Dolini, kjer ima Univerza v Novi Gorici sedež, celotna Po-slovno-tehniška fakulteta pa se od tam seli v Gorico. »Gre samo za to, da program Okolje potrebuje laboratorije, ti pa so tukaj, v Rožni Dolini. Sedaj so študentje "skakali gor in dol", tako pa bodo imeli odslej tukaj vse - izobraževanje in raziskave. Odločili smo se, da je bolj optimalno, če preselimo Poslovno-tehniško fakulteto v Gorico, saj ta ne potrebuje laboratorijev. Za te študente velike razlike ne bo: na- Novogoriška univerza v Križni ulici mesto v Rožno Dolino se bodo odpeljali na lokacijo, ki je oddaljena vsega pet minut,« pojasnjuje Zavrtanik in pristavlja, da bo tudi študijski program Fizika po vsej verjetnosti iz istega razloga preseljen iz Gorice v Ajdovščino. Tam imajo študentje na namreč voljo raziskovalno opremo. Njim in profesorjem bo tako prihranjena vožnjo na relaciji Ajdovščina-Gorica. Doslej so namreč predavanja potekala v Gorici, popoldanske laboratorijske vaje pa v Ajdovščini. Na Univerzi v Novi Gorici so razmišljali tudi o tem, da bi v Gorico prese- lili še Fakulteto za humanistiko. Če bi se zgodba z univerzitetnim kampusom namreč začela že odvijati, bi za to investicijo potrebovali finančna sredstva. V ta namen so nameravali prostore na nekdanjem mejnem prehodu Rožna Dolina, v katerih domuje Fakulteta za Humanistiko, prodati, fakulteto pa preseliti v Gorico. Ker pa se zadeva s kampusom še ni premaknila, se s prodajo ne mudi in Fakulteta za huma-nistiko ostaja na sedanji lokaciji. OKTOBRA ROK ZA KAMPUS Prav razseljenost Univerze v Novi Gorici med Vipavo, Ajdovščino, Novo Gorico, Gorico in Benetkami je eden od poglavitnih razlogov za izgradnjo univerzitetnega kampusa. Oktobra se izteče šestmesečni rok, znotraj katerega mora občina Vipava odpraviti pomanjkljivosti na zemljišču, ki ga je univerzi ponudila v prodajo. Kot je znano, je upravni odbor Univerze v Novi Gorici aprila med petimi lokacijami za najprimernejšo izbral Vipavo. Zapletlo pa se je, ker vse tri ponujene parcele ležijo na poplavnem območju, kjer gradnja izobraževalnih ustanov ni dovoljena, razen če se s celovito presojo vplivov na okolje ugotovi, da vplivi niso bistveni. Dve od omenjenih treh parcel sta v Občinskem prostorskem načrtu kategorizirani kot druge zelene površine, tretja pa kot delno kmetijsko zemljišče. Kot prvo bi bilo torej vse tri treba prekategorizirati v stavbno zazidljive. Kaj torej sledi, če občini Vipava to v določenem roku ne bo uspelo? »Ne vem,« odgovarja Zavrtanik, »poročali bomo upravnemu odboru, potem pa bomo videli, kaj se bo odločil. Morda bo podaljšal rok za kakšen mesec, ker je oktobra ravno čas volitev, ali pa bodo šli v nov razpis,« ugiba rektor Danilo Zavrtanik. Katja Munih Če iz Gorice pogledamo proti severovzhodu, bomo opazili izrez, ki ga v obliki velike črke »V« oblikujeta pobočji Škabrije-la in Sabotina. Sredi tegale namišljenega izreza lahko pred sabo opazujemo vzhodne obronke Svete Gore in večji del Banjške planote, iz katere se dviga kakih 800 metrov visoka vzpetina - Gomila. Kot po vsej Goriški so tudi tam gori med prvo svetovno divjali hudi boji. Banjška planota je vojno pobliže spoznala šele poleti 1917, ko je italijanski armadi v 11. soški ofenzivi uspelo prestopiti Sočo in zasesti skoraj polovico planote. Gomila se je znašla v prvih bojnih položajih in so jo Italijani začeli utrjevati in jo pripravljati kot odskočno desko za nova napredovanja. To jim ni uspelo, ker se je konec oktobra leta 1917 »zgodil« Kobarid, ko sta avstroogrska in nemška armada uspeli predreti fronto in pognati sovražnika daleč na zahod. Na Gomili, ki je tudi lepa izletniška točka, se nahaja večji spomenik v obliki piramide, ki nas spominja, da je bil tam med obhodom fronte 5. oktobra leta 1917 smrtno zadet italijanski general Achille Papa, sicer poveljnik 44. divizije. Mrtvega generala so prenesli v Brda in ga pokopali v Kojskem dva dni po smrti. Leta 1921 so njegove posmrtne ostanke odkopali in jih prenesli na začasno pokopališče »štirih generalov« na Oslavju; od leta 1937 general počiva v veliki kostnici na Oslavju, kjer ima najvišji čin med vsemi padlimi vojaki. Med dvema vojnama so na mestu, kjer je bil general smrtno zadet, postavili visoko piramido z napisom polnim retorike, kot je bilo pač takrat v navadi. Po pripovedih je bil z razliko od drugih poveljnikov general Papa zelo priljubljen med vojaki, saj se je pogostoma mudil na izpostavljenih bojnih položajih. To mu je bilo tudi usodno. Tik pred drugo svetovno vojno je piramido zadela strela in ji odbila koničasti vrh. V takem stanju je ostala vse do sedemdesetih let, ko so takratne jugoslovanske oblasti privolile, da je družina generala Pape popravila spomenik, na katerega so namestili tablo s preprostim spominskim napisom. Kako priti do spomenika? Iz Gorice se z avtomobilom odpeljemo do Grgarja in naprej do Bat na začetku Banjške planote. Tam zavijemo desno in po kakem kilometru do-spemo do zaselka Madoni, kjer je ohranjena tudi manjša cerkvica. Od tod se deloma po stezi in deloma po brezpotju podamo na dobrih 25 minut dolg in ne pretežaven vzpon na vrh Gomile. Trud bo poplačan z lepim razgledom. (vip) Nekdanja brv (zgoraj, arhiv Mario Muto) in Dijana Popit (desno, foto Silvan Pittoli) V poročilu o nedavni Soški regati smo omenili študentko Dijano Popit iz Cerknice, ki je ob koncu prireditve prejela pokal kot udeleženka zaradi posebnega doprinosa k letošnjemu spustu. Tik na meji na Soči pod Štma-vrom je nekaj ur pred regato s pomočjo sodelavcev čez reko potegnila jekleno žico in nanjo obesila kakih 50 kvadratnih elementov, ki so nakazovali, kako je pred prvo svetovno vojno tamkajšnja bregova povezovala lesena brv. Ker pa na startu udeležencev niso seznanili z instalacijo prek Soče, so bili vsi prepričani, da gre za enega od objektov adrenalinskega parka, ki je sicer urejen nekoliko višje ob reki. Šele na cilju v Podgori so razkrili »skrivnost« lebdeče makete, ko je mlada Dijana Popit tudi po mikrofonu pojasnila, za kaj pravzaprav gre. Zaradi nameščanja »mostiča« so Dijana in njeni spremljevalci - med njimi tudi njen docent na Univerzi v Ljubljani, Franc Policardi iz Tržiča - zamudili start v Solkanu in so na gume- njak stopili šele na plavajočem pomo- objektj kjer so |judje plačan mostni. lu pri Pevmi. Ze med plovbo sta mi p°- no, stoji še danes arhiv mario muto SOLKAN-ŠTMAVER - Znova brv? »Brooklynski« most čez Sočo vedala zgodbo o stari brvi, na cilju v Podgori pa sem si jo po njuni pripovedi še zapisal. Dijana Popit izhaja iz Cerknice, trenutno pa živi v Tolminu. Je študentka elektrotehnične fakultete v Ljubljani in obiskuje oddelek za multumedijske komunikacije v stavbi Primorskega tehnološkega parka v Vrtojbi. Na namig profesorja Policardija je opravila podrobno raziskavo o mostiču, ki je povezoval ljudi ob Soči, predvsem Sol-kance s Štmavrci in Pevmci. Pred tem je bregova povezovala čolnarska služba, ki pa je bila počasna in nezanesljiva, sta mi pojasnila sogovornika. Tako so na predlog lastnika posestva Pri gradu v Štmavru, Giovannija Fonzarija, leta 1905 začeli razmišljati o brvi prek Soče. Najprej so pridobili dovoljenje od pristojnega ministrstva na Dunaju, nakar so pričeli zbirati sredstva. Sam Fon-zari je v projekt vložil 25.000 kron, preostali denar po so nakazali nekateri zasebniki in javne ustanove. Pri gradnji so se zgledovali po brooklynskem mostu v New Yorku. Posestnik Fonzari je v projektu videl tudi možnost zaslužka, saj je bil teren na desnem bregu Soče njegova last. Tam je ob izstopu-vstopu na most dal postaviti manjše poslopje (ki še stoji), kjer so pobirali mostnino. Po pričevanjih iz preteklosti lahko sklepamo, da so domačini radi in kar množično uporabljali mostič vse do izbruha prve svetovne vojne. Po vojni ga niso več obnovili. Brv je v dolžino merila 80 metrov, široka pa je bila 1,40 metra in je dovoljevala le prehod peš, kvečjemu s kolesom v roki. Pravila so bila stroga: istočasno na brvi ni smelo biti več kot dvajset oseb hkrati. Minili sta dve vojni, povojna razmejitev pa je lego nekdanjega mostiča postavila za nekaj metrov v Italijo. Podrobnosti o projektu, namembnosti, gradnji in uporabi mosti-ča bo Dijana Popit opisala na stotih straneh svoje dvojezične knjige, ki je že v pripravi. Slovenskemu in italijanskemu jeziku bi radi dodali še nemščino. Veliko dokumentarnega gradiva ji je posredoval goriški raziskovalec Mario Muto. Obenem pa potekajo pogovori o tem, da bi zbrali denar za ponovno izgradnjo mostu, ki bi spet zbližal živeče ob Soči, po njem pa bi tudi speljali obsoško kolesarsko progo, o kateri je govor že več let. Pobudnika računata na posluh pristojnih oblasti in ustanov. Za vsestransko razpoložljivost se zahvaljujeta družini Barnaba, lastnici zemljišč na štmavrskem bregu, pa tudi članom društva za raziskave Krasa Seppenho-fer, ki so jim priskočili na pomoč pri čiščenju poti do reke in pri postavitvi makete prek Soče. Vili Prinčič 20 Nedelja, 21. septembra 2014 GORIŠKI PROSTOR gorica - Koncert ob desetletnici delovanja Čarni čas Bodeče Neže Pri desetih letih življenja je pevska skupina »odrasla« in vokalna skupina Bodeča Neža je že zdavnaj potrdila doseženo zrelost z močnim temperamentom, prepoznavno identiteto in jasnimi cilji, ki jim redno sledijo otipljivi rezultati. Dekleta zbora z Vrha so praznovala obletnico najprej z izidom nove zgoščenke »Čas«, v petek pa z osrednjim dogodkom, ki je odprl koncertno sezono Kulturnega centra Lojze Bratuž. Tudi tokrat se je naslov navezal na - v tem primeru zelo plodno in konstruktivno izkoriščeno -minevanje časa, saj so pevke izbrale »Naš čarni čas«. Da je bilo to obdobje res čarobno in posuto z biseri (kar seveda ne gre brez velikega truda, požrtvovalnosti, Dirigentka Mateja Černic in občinstvo na petkovem koncertu bumbaca, l. k Dekleta vrhovske vokalne skupine so uvedla v novo koncertno sezono Kulturnega centra Lojze Bratuž fotol.k. znatnih investicij), sta potrdili tako mala razstava fotografij, priznanj, diplom in nagrad v veži gledališča kot tudi vezni tekst večera, s katerim sta Mairim Che-ber in Nikolaj Pintar prijetno podala zgodovino in načela uveljavljene skupine. Uspeh pomeni tudi breme visokega pričakovanja publike, ki je tudi tokrat napolnila dvorano. Izzivi pa so vsakdanji kruh pevk Bodeče Neže, ki so za začetek pomembnega jubilejnega večera izbrale najbolj izpostavljen položaj, s samozavestnimi pevkami med publiko in zbo-rovodkinjo Matejo Černic, ki je sredi teme, v soju žarometa, »zborovsko« zaob-jela dvorano s svojim dirigiranjem. Koncert se je začel v znamenju sakralne literature, s smiselno povezavo dveh srednjeveških spevov v sodobnih preobrazbah priznanih italijanskih avtorjev Lorenza Donatija in Giovannija Bonata. Preplet renesanse in sodobne glasbe se je nato dotaknil skladb, ki so jih pevke v zadnjih letih, uspešno predstavile na koncertih in tekmovanjih (Pale-strina, de Victoria, Kocsar, Part), nakar je spored ubral pot romantike in slovenske literature, ki je zaznamovala drugi del koncertnega programa, tudi z upošteva- njem različnih generacij goriških in primorskih avtorjev (Mauri, Makor, Quag-giato). Pri izvedbah so sodelovali pianist Jan Grbec, tolkalist Patrick Quaggiato, Simon Cotič, Elija Marušič in Mihael La-vrenčič pa pri uporabi zvočnih cevi. Mateja Černic je prepričana, da mladi pevci ne potrebujejo nujno lahke glasbe, temveč zborovodje, ki so sposobni posredovati vsebine in lepoto klasičnega in sodobnega glasbenega zaklada. Pevke Bodeče Neže so zagotovo vzljubile raznolik repertoar, ki je v koraku s časom in trendi zborovskega sveta, hkrati so razumele, da jim bo skrb za vokalno tehniko omogočila potrebno prožnost, da bodo z enako suverenostjo pristopile k Lebičevi skladbi Čas in šaljivi lahkotnosti popevkarske V Ljubljano (ki je s koreografskim prizorom v slogu filmov iz šestdesetih let zaključila spored). Začetna napetost je med koncertom popustila in glasovi pevk so postopoma, vedno bolj prepričano prikazali in potrdili pohvalno značilnost skupine, ki na koncertu ne izvaja zaporedja skladb, temveč ovrednoti premišljene izbire s poglabljanjem v glasbeni svet vsake posamezne skladbe. K temu je pripomogla tudi režija dogodka. Jasmin Kovic, s katero sta sodelovala tehnični vodja Janez Terpin in koreografinja Monika Zajšek, je dala skladbam kontekst in jih je postavila v pravo »luč«, saj so bile ravno luči in pol-sence glavni element postavitve, ki je pustila glasbi in obrazom protagonistk osrednjo vlogo. Črnobeli posnetki pevk pa so povezovali program in so omogočali kratek oddih med skladbami. Čista režija je pristopila zelo spoštljivo k zahtevam pevskih izvedb, a bi jih lahko nadgradila z večjim leskom. Plastična, bela površina, ki je na odru služila odsevanju luči, je ustvarila vtis začasnega prizorišča, skoraj nekega gradbišča, kar pa je na svoj način ponudilo posrečeno asociacijo z laboratorijem pevske ustvarjalnosti Bodeče Neže. Koncertna sezona centra Bratuž se bo nadaljevala 8. oktobra z orkestrom iz Padove in Veneta, ki ga vodi Anton Na-nut, nakar bodo do aprila sledili božični koncert Slovenskega komornega zbora, dogodek s »štirimi pianisti za dva klavirja« in še izlet v Ljubljano za ogled baleta Labodje jezero v Operni hiši. Rossana Paliaga doc w OD DOMAČEGA LATNIKA DO Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnja vin. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli? Takšnega razgleda, kot ga uživajo Prinčičevi na Oslavju, nima zlepa kakšna domačija. Širi se od mo-numentalne kostnice čez Sabotin v Trnovski gozd do Nanosa in po kraškem grebenu čez Trstelj in Cerje do Dola in Debele griže. Bliže ležijo Nova Gorica in Gorica ter stojijo Mirenski in goriški grad ter kostanje-viški samostan. Gre za očem oprijemljivo ozemlje, vir-tualno pa zaobjemajo štiri generacije pogled na dvajset držav, kamor plasirajo svoje proizvode: stari oče je letnik 1929, oče, ki se je k Miklusovim zaradi Franke priženil iz bližnje Koštabone, je letnik 1954, sinova Andrea in Marko si tesno sledita z letnicama 1986 in 1988, zadnja dvojčka pa sta stara nekaj mesecev! Pogovarjal sem se z novopečenim očetom An-dreom in njegovim bratom Markom. Nekoč so na dveh Bregeh, Predsoncu, Trebežu. Osojenci, v Ko-štaboni in Poličevem pridelovali grozdje, ki so ga prodajali veletrgovcem. Ko je cena strahovito padla, so se odločili za samostojno vinarstvo, a niso naleteli na velik odziv, kajti izbrali so težjo pot, ki predvideva redčenje grozdov, maceriranje na luščinah v plavnikih, nekajletno zorenje v sodih, počivanje v steklenicah ter odpoved herbicidom in raznim škropilom, celo gnojenju. Travo med trtami kosijo. Morali so se posvetiti neposredni drobni prodaji in odprli so osmico s pomenom, ki ga ta izraz ima na Goriškem. Trajalo je deset let, vmes so prešli leta 1993 na stekleničenje. Potem se je trud začel obrestovati in sedaj so vsi v družini ponosni, da prodajajo svoja vina celo v Franciji, prvi državi na tem področju. Na križišču, na drugem ključu oslavske ceste ni nobene reklamne table. Tudi je nikoli ne bo. Pre- gorica - Vila Louise Zbirajo podpise in hkrati iščejo denar Ciljajo na obnovo in oživitev zapuščene palače Brata Andrea in Marko v domačem vinogradu pod kostnico na Oslavju fotoa.r. Kletni kotiček v sprejemnici za goste več časa mine, da naključnim gostom, ki jih usmeri le tabla, podrobneje obrazložijo svoje miselne in praktične pristope, obiskovalci pa si pričakujejo steklenico za nekaj evrov. Tako ne gre. Da je poleg prodaje večjih količin preko omrežja posrednikov učinkovita tudi prodaja z reklamo od ust do ust, mi je dokazala družina v luksuznem avtomobilu, ki se je tik za mano pripeljala pod hišo. Šofer in glavni v družini me je vprašal, ali je prišel na kmetijo, o kateri je slišal toliko dobrega. Oznako na Prinčičevi embalaži in nalepkah sestavljata dve stilizirani črki MM (berite rimsko število), ki jim za vsak letnik dodajo še VIII, IX, X ..., se pravi, da gre sedaj za pridelke iz let 2008, 2009, 2010. Kaj je narobe v širšem okviru? Kljub done-čim pozivom o turističnem ovrednotenju Posočja, ni nič oprijemljivega na vidiku. Tisto popoldne je pripeljal do slovite oslavske kostnice avtobus obiskovalcev, težka ograjna vrata pa zaprta! Enako je ob sobotah in nedeljah. V začetku opisani razgledni kolobar pa me je res vznemiril: treba ga bo spet prepešačiti. Aldo Rupel Vila Louise Iz Vile Louise na dnu Ulice Diaz oziroma Trga Cu-liat v Gorici se je življenje izselilo pred mnogimi leti, načrti o oživitvi pa se niso uresničili. Zgradbi so nekoč pravili palača Studeniz, in sicer po priimku češke družine, ki jo je začela graditi daljnega leta 1676. Skozi stoletja se je palače oprijelo ime Vila Louise; danes je last neprofitne fundacije Coronini Cronberg, italijanski okoljski sklad FAI pa si prizadeva, da bi se je življenje spet dotaknilo. V soboto in nedeljo, 26. in 27. septembra, ko bo v mestu poulična prireditev Okusi na meji, bodo člani goriške delegacije sklada FAI prisotni pred palačo Coronini Na Vialu, kjer bodo zbirali podpise za peticijo, s katero si prizadevajo za pridobitev sredstev za prenovo zapuščene goriške palače. Vilo Louise bodo odprli javnosti v soboto, 25. oktobra, potem ko bodo člani pokrajinskega združenja al-pincev poskrbeli za očiščenje parka in vhodov v palačo, ki jih zarašča rastlinje. V soboto, 25. oktobra, si bo mogoče tudi ogledati načrte za prenovo vile Louise, ki so jih pripravili študentje fakultete za arhitekturo Tržaške univerze. Prostovoljci sklada FAI bodo obiskovalcem na razpolago za pojasnila o zgodovini goriške palače, ki si nedvomno zasluži čim prejšnjega ovrednotenja. GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 21. septembra 2014 2 1 /- štandrež Za dobro počutje Novost bo Perfect Body Workout Poleg svojega rednega kulturnega delovanja bo kulturno društvo Oton Župančič tudi letos poskrbelo za dobro počutje svojih članov in ponudilo raznovrstne vadbe, ki se bodo odvijale v štandreškem domu Andreja Budala od 29. septembra dalje. Za vse tiste, ki so dom obiskovali že lani, se bodo tudi letos nadaljevali tečaji spinninga, pilatesa, zumbe in trebušnih plesov. Spinning je vse bolj priljubljena skupinska vadba na spinnerjih - notranjih kolesih, kjer si vsak posameznik nastavlja težavnostno stopnjo sam. Izvaja se ob glasbi pod vodstvom spinning inštruktorja. Spinning je primeren za moške in ženske vseh starosti, ki želijo pridobiti kondicijo, zmanjšati obseg telesa in učvrstiti svoje mišice. Zumba je vadba, pri kateri se znoriš in hkrati narediš še nekaj dobrega zase! Gre za skupinsko vadbo, ki spaja latinsko ameriške in pop ritme z edinstvenimi kombinacijami koreografij, ki se jim zlahka sledi! Plesno predznanje ali partner nista pogoj. Pilates pa je vadba, s katero boste svojim mišicam povečali tonus in moč ter si izboljšali telesno držo. Odpravlja bolečine v hrbtu, poveča telesno moč in energijo. Je način sprostitve in premagovanja stresa. Letos bo na voljo tudi jutranji termin pilatesa, ob četrtkih od 9. do 10. ure. Trebušni ples je namenjen bolj nežnemu spolu, vsebuje veliko gibov, ki so pogojeni z žensko konstitucijo in ga plešejo ženske po celem svetu. V letošnjo ponudbo so pri društvu vključili tudi Perfect Body Workout. Gre za kombinacijo aerobne vadbe in pilatesa, ki preoblikuje telo in ga obenem okrepi. Ta način vadbe je idealen »miks« kardio vadbe, vaj za moč in pilatesa ter obljublja hitre rezultate. Termin za predstavitev nove discipline bo v četrtek, 25. septembra 2014, ob 19. uri na društvenem sedežu. Vadbe bo vodila Urška Trampuš. Prijave in informacije: spinning, zumba, pilates in Perfect Body Workout na 347-8800556 (Sara), jutranji pilates na 00386-40-477967 (Damjana), trebušni plesi na 3403814478 (Antonella). Urniki vadbe bodo objavljeni med obvestili na goriških straneh Primorskega dnevnika. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Razstave POKRAJINSKI MUZEJI obveščajo, da bosta danes, 21. septembra, potekala v palači Attems v Gorici brezplačna vodena ogleda razstave Rudolfa Sak-side ob 11. in 16. uri. RAZSTAVO FOTOGRAFIJ »OLTRE LO SGUARDO« bodo v prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) v Gorici odprli 24. septembra ob 18. uri. FOTOGRAFSKO RAZSTAVO »NOTE DI DONNA« v organizaciji fotokluba iz Ločnika bodo odprli v četrtek, 25. Partizanstvo na Krasu V Tumovi dvorani KB centra na Verdijevem korzu v Gorici bo jutri, 22. septembra, ob 18. uri predstavitev dvojezične publikacije z naslovom »Ricordi della Lotta di liberazione sul Carso go-riziano«, ki jo je izdal center Gasparini iz Gradišča. Spomine Giuseppeja Venice je uredil Aldo Rupel, ki bo na jutrišnjem večeru sodeloval skupaj z Da-riom Mattiussijem iz centra Gasparini. Predstavitev organizira Sklad Dorče Sar-doč v sodelovanju z goriško sekcijo VZPI-ANPI in centrom Gasparini. V Tržiču o zdravstvu V občinski knjižnici v Tržiču bo jutri, 22. septembra, ob 20.30javno srečanje o deželni zdravstveni reformi, ki ga prireja pokrajinsko vodstvo Demokratske stranke. Spregovorili bosta predsednica dežele Debora Serracchiani in deželna odbornica Maria Sandra Telesca. Večer dvorne glasbe V okviru Dnevov stare glasbe in Festivala dvorne glasbe bodo nocoj ob 21. uri na goriškem gradu nastopili Marjeta Cerar (glas), Bor Zuljan (lutnja), Ensemble Dramsam in La Compagnia del Bontempo. Še pred tem bo ob 20. uri brezplačni vodeni ogled po grajski razstavi starih inštrumentov; vstop bo prost. Za čisto energijo Pobuda »People's Climate March«, ki poteka po raznih krajih sveta na temo problematike klimatskih sprememb, se bo dotaknila tudi Goriške. Na Trgu Ev-rope-Transalpini bo danes ob 12. uri dogodek z naslovom »Ljudje ob meji 100% čiste energije«. Vrhunski jazz v Krminu V Krminu in okolici ter tudi v Sloveniji bo med 23. in 26. oktobrom trinajst kakovostnih koncertov v okviru festivala Jazz & Wine of Peace. Nastopili bodo Bill Frisell, Youn Sun Nah, Avishai Cohen, Mary Halvorson in številni drugi jazz glasbeniki. V znamenju umetnosti V Štarancanu bodo danes obeležili stoletnico začetka prve svetovne vojne. Ob 17.30 bodo v knjižnici odprli razstavo del Alfreda Lacosegliaza; ob 18.30 bo plesni nastop po mestnih ulicah, začetek bo pred vrtcem. septembra, ob 18. uri na notranjem dvorišču bara Qubik na Korzu Verdi 53 v Gorici. V FOYERJU SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA v Novi Gorici bo v četrtek, 25. septembra, ob 19. uri odprtje razstave o goriški igralki Nori Gregor z naslovom »Nora, du bist ein Engel!«. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v petek, 26. septembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Viaggio ne-gli sguardi. Retrospettiva di Lorenzo Furlani«. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici bo v petek, 26. septembra, ob 20. uri odprtje fotografske razstave Petra Raucha z naslovom »Več objektov« V KMEČKEM MUZEJU V FARI bo v petek, 26. septembra, ob 17.30 odprtje razstave slikarskih del in umetniških instalacij Livia Carusa »Sembianze generative irreversibili«. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.15 -19.45 - 21.45 »Tartarughe Ninja«. Dvorana 2: 15.00 - 16.30 »L'ape Maia - Il Film«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Le due vie del destino - The Railway Man«. Dvorana 3: 15.30 »Le due vie del destino - The Railway Man«; 17.40 -19.50 - 22.00 »Jimi: All is by my side«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.15 -19.50 - 21.45 »Tartarughe Ninja«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.20 -22.15 »Sex Tape - Finiti in rete«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 »LApe Maia - Il film«; 18.10 - 20.00 - 22.10 »The Giver - Il mondo di Jonas«. Dvorana 4: 17.30 »Le due vie del destino - The Railway Man«; 15.20 -19.50 »Colpa delle stelle«; 22.15 »Necropolis - La citta dei morti«. Dvorana 5: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.15 »La preda perfetta«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 -21.45 »Tartarughe Ninja«. Dvorana 2: 17.00 »L'ape Maia - Il Film«; 18.30 - 21.00 »Le due vie del destino - The Railway Man«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Ji-mi: All is by my side«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -21.45 »Tartarughe Ninja«. Dvorana 2: 18.00 - 20.20 - 22.15 »Sex Tape - Finiti in rete«. Dvorana 3: 16.45 »LApe Maia - Il film«; 18.10 - 20.00 - 22.10 »The Giver - Il mondo di Jonas«. Dvorana 4: 17.30 »Le due vie del destino - The Railway Man«; 19.50 »Colpa delle stelle«; 22.15 »Necro-polis - La citta dei morti«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.15 »La preda perfetta«. ■M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 24. (pred-premiera), 25. (premiera) in 26. septembra, ob 20. uri »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nascosto della memoria / ein verborgener Kontinent der Erinnerung« (Ne-da R. Bric); informacije in predproda-ja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Koncerti KULTURNI DOM NOVA GORICA vpisuje nove glasbene abonmaje za koncertno sezono do 26. septembra; informacije pri blagajni (tel. 0038653354016) od ponedeljka do petka 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred predstavo, več na www.kulturnidom-ng.si. Prvi koncert bo 6. oktobra ob 20.15, nastopil bo Ansambel Cantus. 9 Šolske vesti LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA bo tudi letos delovala v Dijaškem domu v Gorici. Otrokom 2. in 3. letnika vrtca ponuja bogat program glasbene vzgoje in animacije, ki ju bo vodila Damjana Golavšek, priznana glasbenica in gledališka igralka. Ludoteka bo delovala vsako sredo od 15.30 do 17. ure. Vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. S Izleti ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 28. septembra po tel. 347-1243400. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tolmeč in okolico: odhod avtobusa ob 7.30 iz Štivana, s postanki ob 7.40 pri spomeniku v Jamljah, ob 7.50 pri spomeniku v Doberdobu, ob 8. uri pri piceriji Al Gambero v Ronkah. Prostih je še nekaj mest na avtobusu, informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). KRUT - v predbožičnem času - vabi v ponedeljek, 8. decembra, na izlet v Tre- viso na voden ogled razstave »Japonska od samurajev do animejev« s popoldanskim sprehajanjem med sejemskimi stojnicami po praznično okrašenih ulicah in trgih; informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Čestitke Na Univerzi v Ljubljani, na Naravoslovno tehniški fakulteti, je 8. septembra diplomirala MARTINA TERESA DROSGHIG in si pridobila naslov Diplomirana oblikovalka tek-stilij in oblačil. Čestita ji nono Jelko. I!3 Obvestila PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi otroke od 3. do 6. leta starosti na glasbene urice; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vpisuje otroke in mlade v novo glasbeno šolsko leto; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). »ZUMBA«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za odrasle ob ponedeljkih in četrtkih, od 20. do 21. ure v večnamenski dvorani v Jamljah. Prva brezplačna vaja bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 20. uri; informacije po tel. 347-6868225 (Patricija). MAŽORETNA SKUPINA KRAS vabi nove članice v vpis v novo sezono. Prva vaja bo v petek, 26. septembra, od 15. ure dalje; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, v gostišču Šterk pri Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. »MEDNARODNI POHOD MIRU« bo v organizaciji KŠD Kras Dol-Poljane v nedeljo, 28. septembra, ob prireditvi z naslovom »Jeziki in narodi brez meja sto let kasneje«: start izpred sedeža društva na Palkišču bo ob vsakem vremenu med 8. uro in 9.30, na izbiro bosta 8 ali 13 km dolgi progi, zaželena je prijava do 26. septembra po tel. 338-3176605, 335-5421420 ali na naslov pohodmiru2014@krasdolpo-ljane.it; www.krasdolpoljane.it. »ZUMBA KIDS«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za osnovnošolske otroke. Brezplačna poskusna lekcija bo v četrtek, 25. septembra, od 17. do 18. ure v kulturnem centru v Jamljah. Otroci naj s seboj prinesejo vodo, brisačo in telovadne copate; informacije po tel. 345-8328493. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Stru-njan od 12. do 22. oktobra, tudi z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča, da se začenja vpisovanje za jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu, ki bo stekel v torek, 7. oktobra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KD DANICA z Vrha organizira tečaj zumbe ob ponedeljkih in četrtkih z začetkom ob 19. uri; informacije po tel. 339-7484533 (Dolores). Prva lekcija bo 29. septembra. AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. Informativna seja bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v kulturnem centru v Jamljah; informacije po tel. 338-6805242 (Sonia). KD SOVODNJE tudi letos organizira tečaj zumbe. Začel se bo v sredo, 1. oktobra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije po tel. 338-2251883 (Magda) ob uri kosila ali v večernem času. SPDG vabi na rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo med 20. in 21. uro v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Prvo srečanje bo v sredo, 1. oktobra; informacije po tel. 349-5552075. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra; informacije po tel. 0481882195 ali 333-2677398 (Miriam). SKRD JADRO IZ RONK s pokroviteljstvom ronške občine prireja v sklopu projekta »Manjšinska deželna inter-kultura in poznavanje slovenskega jezika« tečaj slovenščine za odrasle. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v torek, 7. oktobra, ob 20. uri uri; informacije nudijo tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja tudi letos telovadbo za odrasle. Prva poskusna lekcija bo v torek, 7. oktobra, ob 19.30 v prostorih društva na Pal-kišču, vodila bo Ljudmila Onišenko; informacije po tel. 349-6753172 (Sara). Prireditve SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT (SLORI) vabi ob 40-letnici ustanovitve na predstavitev knjige Susanne Pertot in Marianne Kosic »Jeziki in identitete v precepu: Mišljenje, govor in predstave o identiteti pri treh generacijah maturantov šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji«, ki bo v petek, 26. septembra, ob 17. uri v prostorih Trgovskega doma v Gorici, Korzo Verdi 51. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja ob 100-letnici izbruha prve svetovne vojne prireditev z naslovom »Jeziki in narodi brez meja sto let kasneje« na sedežu društva na Palkišču: v soboto, 27. septembra, ob 18.30 projekcija filma »Pričevanja starih Doberdobcev iz prve svetovne vojne«, ki ga je pripravil Dario Frandolič, nastop godb na pihala Kras iz Doberdoba, Krmin in Prvačina, sledil bo ples s skupino Nebojsega. V nedeljo, 28. septembra, med 8. uro in 9.30 start »Mednarodnega pohoda miru«; ob 16. uri kulturni program: govor Vasje Klavore, nastopi godbe na pihala San Paolino iz Ogleja, moškega pevskega zbora Provox iz Renč, skupine tradicionalnih bezjaških folklornih noš iz Turjaka, pevske skupine prosvetnega društva in društva upokojencev iz Lendave, folklorne skupine kulturnega društva Šoto iz kraja Jurandvor-Baška iz Hrvaške, pevske skupine madžarske narodnosti iz Lendave, skupine slovenske narodne skupnosti s Koroške, pevske skupine iz kraja Szekesfehervar z Madžarske, sledil bo ples s skupino Trio Expres (David, Aleš, Mihael). GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev nove pesniške zbirke Janeza Povšeta »Pesmi ob poti« v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku 25 v Gorici. Ob prisotnosti avtorja bo novo pesniško zbirko predstavila prof. Majda Cibic. Prispevki V zahvalo in spomin na moža in očeta Tonita Volčiča darujeta Jerica in Marko z družino 50 evrov za vokalno skupino Sraka in 50 evrov za moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. V spomin na brata Tončeta darujeta Claudio in Jožica Volčič 50 evrov za vokalno skupino Sraka. V spomin na Tončeta Volčiča darujejo za vokalno skupino Sraka 50 evrov Annamaria, Marino in Roberta Plet. V spomin na dragega prijatelja Tonče-ta Volčiča darujejo Mario, Nuči, Ni-ka in Malvina 75 evrov za onkološki center CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Ferruccio Pe-corari s pokopališča v cerkev v Straž-cah in na pokopališče. JUTRI V GRADIŠČU: 9.50, Antonio Pierro s pokopališča v cerkev Sv. Valeriana, sledila bo upepelitev. 22 Nedelja, 21. septembra 2014_PRIREDITVE, KRIŽANKA GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali V sredo, 22 oktobra, ob 20.30 / Gianni Clementi: »Finis Terrae« / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: od četrtka, 23 do sobote, 25., ob 20.30 in v nedeljo, 26. oktobra, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Danes, 14. septembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. V soboto, 20. septembra, ob 17.00 / Grigor Vitez: »Antonton«. V nedeljo, 28. septembra ob 17.00 / Neil Simon: »Govorice«. V nedeljo, 12. oktobra, ob 17.00 / Neil Simon: »Govorice«. V sredo, 15. oktobra, ob 18.00 / Lyman Frank Baum: »Čarovnik iz Oza«. KOMEN Kulturni dom Danes, 21. septembra ob 19.30 / Marjan Tomšič: »Češpe na figi«. Komedija. Režija Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. POSTOJNA Kulturni dom V soboto, 27. septembra, ob 15.00 / komedija / Marjan Tomšič: »Češpe na fi-gi«.Režija: Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. Tekmovalna predstava v sklopu 23. Linhartovega srečanja. KOPER Gledališče Koper V soboto, 27. septembra, ob 10.30 / predstava za otroke / Niko Grafenauer: Pedenjped. / Ponovitev: v ponedeljek, 29. septembra, ob 9.00 V ponedeljek, 29. septembra, ob 10.30 / predstava za otroke / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 26. septembra, ob 19.30 / Thomas Mann: »Čarobna gora« / Koprodu-cent Slovensko stalno gledališče, Trst / Ponovitve: v soboto, 27. septembra ob 20.00. V torek, 30. septembra, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. Mala drama V petek, 26. septembra, ob 20.00 / Ernst Toller: » Hinkemann«. / Ponovitev: v soboto, 27. septembra, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V torek, 14. oktobra, ob 19.30 / Draga Potočnjak: »Srce na dlani«. / Ponovitve: v ponedeljek, 20. in v torek, 21. oktobra, ob 19.30. MGL Veliki oder V četrtek, 25. septembra, ob 19.30 / drama / Dominik Smole: »Zlata čeveljčka«. Mala scena V ponedeljek, 22. septembra, ob 20.00 / komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«. V četrtek, 25. septembra, ob 20.00 / komedija / Moritz Rinke: »Ljubimo in nič ne vemo«. / Ponovitev: v petek, 26. septembra, ob 20.00. Studio MGL V torek, 23. septembra, ob 16.00 / bralna uprizoritev / Dominik Smole: »Antigona«. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V četrtek, 2. oktobra, ob 20.00 / Neda R. Bric: »Nora Gregor - skriti kontinent spomina«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti V četrtek, 30. oktobra, ob 21.00 / Kon-certira mednarodna zvezda Noa, ki v spremstvu Gil Dora bo predstavila tržaški publiki svojo zadnjo stvaritev »Love Medicine«. Dvorana Bartoli ■ Le nuove rotte del Jazz 2014- NRJ V petek, 3. oktobra, ob 20.30 / SOLAR / Nastopajo: Jose Luis Gutiérrez Iberjazz Quartet (Španija) José Luis Gutiérrez: sax in dream percussion; Pedro Medina - kitara flamenco; Marco Niemietz - kontrabbas in Lar Legido - bobni in tolkala. V soboto, 4. oktobra, ob 20.00 / NEXT GENERATION / Nastopa: Mari Kvien Brunvoll(Norveška) / Mari Kvien Brunvoll - glas, vzorčenje, elektronika, tolkala, citre in kalimba. / ob 22.00 / sledi / EYM Trio (Francija) / Elie Dufour - klavir; Yann Phayphet - kontrabas; Marc Michel - bobni. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 24. septembra, ob 20.45 / koncert / London Symphony Orchestra / dirigent: Valery Gergiev. V petek, 10. oktobra, ob 20.45 / Orchestre National De France / dirigent: Daniele Gatti. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V nedeljo, 28. septembra, ob 20.00 / koncert / Nastopajo: Perpetuum Jazzi-le: vokal Xtravaganzza 2014 / Ponovitve: v ponedeljek, 29 in v torek, 30. septembra ob 20.00. Kino Šiška V sredo, 1. oktobra, ob 20.30 / koncert / Nastopajo: Billy Martin'S Wicked Knee (Ny), Kar Češ Brass Band (Cerkno). V nedeljo, 5. oktobra, ob 20.30 / koncert / Nastopata: Girl Band (Irl) in Brutal Blues (Nor). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljan-skih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Razstavni prostor IV Pomola: do 21. septembra je na ogled razstava: »Andy Warhol ...in the City«. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Konjušnica Miramarskega grada: v okviru 140. obletnici odprtja diplomatskih odnosov med Italijo in Mehiko, bo do 15. septembra je na ogled razstava o mehiški sobodni umetnosti. MILJE V galeriji občinskega muzeja Ugo Cara je na ogled likovna instalacija Gullierma Giampietra z naslovom La fine del capitalismo (Konec kapitalizma). Razstavo prirejata občinsko odborništvo za kulturo v Miljah in -/ Skupina 78, kustosinja razstave je Maria Campitelli. Giampietrova dela bodo na ogled do 22. septembra s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 18. do 22. ure, ob sobotah od 10. do 12. in od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. GORICA Kulturni dom Gorica (Ul. I. Brass 20) - do 29. septembra bo na ogled razt-sava slikarjev Dana Ličena in Aleksandra Pece. Prvič se nam bosta skupno predstavila dva mlada umetnika Dano Ličen in Aleksander Peca iz Solkana pri Novi Gorici, ki postavljata novi in stvaren izraz že tako bogatega goriškega likovnega prostora. Razstava »Dveh Solkancev« bo odprta po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija (Vojsko 64, Idrija): do 15. oktobra, od 9.00 do 16.00 je na ogled Partizanska tiskarna Slovenija. Je bila največja in tehnično najbolje opremljena partizanska tiskarna na Primorskem. V njej so tiskali Partizanski dnevnik, ki je bil edini dnevni časopis v okupirani Evropi, ki ga je tiskalo kako odporniško gibanje. Tiskarna Slovenija je še danes v celoti ohranjena in kot kulturnozgodovinski spomenik že od leta 1947 odprta za obiskovalce, prav tako še vedno delujejo tiskarski stroji. / Tel.: +386 5 37 26 600 / e-mail: tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.si. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - AMIR = rt v Libiji • GATA = toplice v zahodni Bosni, severozahodno od Bihača • ILIN = hrvaška filmska igralka • KSEROZA = izroditev očesne veznice, posledica pomanjkanja vitamina A • TAI = jezero na Kitajskem / VREME, ZANIMIVOSTI_Nedelja, 21. septembra 2014 2 3 vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Iznad Rusije sega vse do Skandinavije, srednje in jugovzhodne Evrope območje visokega zračnega tlaka. Ciklon se zadržuje zahodno od Španije in Francije. Od zahoda doteka nad naše kraje nekoliko toplejši in postopno bolj vlažen zrak. KIJEV o 6/20 VARŠAVA 14/22 1020 LIZBONA .016/21 MADRID O 14/24 ä Sonce vzide ob 6.50 in zatone g ob 19.06 Dolžina dneva 12.16 SOFIJA O 5/24 DUNAJ 014/22 LJUBLJANA ° 13/23 ^ BEOGRAD r- <&$ 017/26 r" v SPLIT w ,°17/2i ^ skopJE ^ 14/26 ATENE ' " «rfi "23/31 O- >— A 23 w\> 1961 - Ponekod na Primorskem so zabeležili vroč dan. V Kortinah pri Črnem Kalu se je ogrelo kar do 32,2 °C, v Kopru je termometer pokazal 31,6 °C, v Vi-polžah v Goriških brdih 31,0 °C, v Kubedu 30,8 °C in v Ložah pri Vipavi 29,2 °C. Povsod po deželi bo oblačno vreme, možne bodo padavine, ponekod tudi nevihte. Ob morju bo pihal šibak do zmeren veter. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo krajevne padavine, deloma nevihte. TOLMEC 013/19 CELOVEC O11/21 TRBIŽ O 12/18 KRANJSKA G. 015/24 <4 VIDEMO 16/24 O TRŽIC 13/23 ČEDADo 17/23 KRANJ O S. GRADEC O 12/22 CELJE 16/24 O GORICA 18/24 O N. GORICA O 18/24 \J PORTOROŽ O k^ ^ 18/24 J f^? o UMAG OP LJUBLJANA O 16/24 POSTOIN. N. MESTO pOSTOJNA 15/21 0 015/20 ^ KOČEVJE vo f " > ČRNOMELJ Jutri bo še nestanovitno vreme. Dopoldne so pričakovane plohe in nevihte, popoldne se bo vreme poboljšalo in ponekod se bo deloma razjasnilo. Ob morju bo pihala zmerna do močna burja. Jutri bo še spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Proti večeru se bo dež okrepil. Hladneje bo, meja sneženja se bo zvečer spustila pod 2000 m. TOLMEC O 7/18 TRBIŽ O 6/17 CELOVEC O 9/20 KRANJSKA G. 011/21 O TRŽIČ 11/19 S. GRADEC 011/19 CELJE 13/19 O VIDEMO 12/25 ČEDADo" 13/24 KRANJO LJUBLJANA 013/19 GORICA 15/25 O N. GORICA 0 16/25 v DnDTnon7 O POSTOJNA O 12/19 N. MESTO 13/16 O KOČEVJE V 0 ČRNOMELJ O Danes:ob 2.00 najnižje -47 cm, ob 8.20 naj- — ,. . . , . višje 40 cm, ob 14.24 najnižje -29 cm, g Morje je rahl° 0 ob 20.15 najvišje 36 cm. S razgiban c^tem- 1 Jutri: ob 2.28 najnižje -50 cm, ob 8.44 naj- pera tura i morJa ' višje 44 cm, ob 14.51 najnižje -34 cm, I 21,6 stopinje c ob 20.46 najvišje 40 cm. 500 m...........18 1000 m...........14 1500 m...........12 2000 m............9 2500 m............6 2864 m............3 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 5; v gorah 6. Vinjen lovec učinkovito mahnil krokodila SYDNEY - Vinjeni avstralski lovec se je izkazal kot zmagovalec v ravsu z dvome-trskim krokodilom. Ta je 20-letnega Stephena Moreena zagrabil na severu Avstralije med lovom na gosi. A lovec ga je z udarcem v oko dovolj zmedel, da ga je na koncu spustil. »Z bratrancem sva streljala gosi. Ko sem pobiral ustreljene ptice, me je zagrabil za roko,« je povedal Moreen in dodal, da ga je krokodil nato potegnil v vodo. Takrat pa ga je sunil v oko in žival ga je spustila. Po besedah Moreena je krokodila nato ustrelil njegov bratranec. 20-letnikje sicer priznal, da je bil »rahlo opit« in ni čutil bolečine, ko ga je v petek blizu odročnega kraja Pep-pimenarti, okrog 320 kilometrovjugovzhodno od Darwina, ugriznil krokodil. Poleg tega je Moreen še med čakanjem na rešilca popil nekaj piva. Moški preskočil ograjo, Belo hišo začasno evakuirali WASHINGTON - Tajna služba je v petek za nekaj časa evakuirala Belo hišo, kerje nek moški skočil čez ograjo in se pustil aretirati. Predsednika ZDA Baracka Obame več ni bilo doma, saj je malce pred tem s hčerama poletel s helikopterjem v Camp David, kjer bo družina preživela konec tedna.Skok čez ograjo je povzročil hitro reakcijo agentov tajne službe v civilnih oblačilih in uniformah, ki so nato z naperjenim orožjem pregnali iz Bele hiše tudi akreditirane novinarje. Skakača so čez nekaj minut aretirali, ukaz o evakuaciji pa je bil umaknjen. To je že drugi skok čez plot Bele hiše v tednu dni. MÜNCHEN Župan odprl največji bavarski praznika piva Za začetek Oktoberfesta štirje udarci z lesenim kladivom MÜNCHEN - Pivo bo v bavarski prestolnici ponovno teklo v potokih. Münchenski župan Dieter Reiter je namreč včeraj opoldne s štirimi udarci odprl prvi sod piva in tako slavnostno odprl letos že 181. Oktoberfest. Do konca praznovanja organizatorji sicer pričakujejo okrog šest milijonov obiskovalcev.»Ozapft is!« je s tradicionalnim bavarskim izrazom, ki pomeni, da je sod piva načet oziroma, da se slavje lahko začne, praznik piva odprl Reiter. Za odprtje prvega 200-litrskega soda je potreboval štiri udarce. »Imam še par let časa za vajo,« je ob tem pripomnil novi župan Münchna iz vrst socialdemokratov. Njegov predhodnik Christian Ude je nazadnje potreboval le dva udarca. A Reiter je opozoril, da je Ude prvič potreboval kar sedem udarcev. Župan je obiskovalcem še zaželel miren Oktoberfest. Kljub deževnem vremenu je slovesno odprtje spremljala množica ljubiteljev piva, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Že dobro uro pred uradnim začetkom Oktoberfe-sta so morali prve šotore zaradi prevelikega števila obiskovalcev zapreti. A obiskovalce Oktoberfesta čakajo navite cene, saj bo treba za litrski vrček letos v nekaterih izmed 14 velikih šotorov v središču bavarske prestolnice prvič plačati tudi po več kot deset evrov. A tudi zasoljene cene ne bodo preprečile, da bo pivo teklo v potokih. Že lani so na Oktoberfestu popili 6,7 milijona litrov piva. Oktoberfest vsako leto obišče množica turistov z vsega sveta, med katerimi prednjačijo Italijani in Američani, kljub temu pa zabava ostaja na prvem mestu kot bavarski dogodek - kar 72 odstotkov obiskovalcev je namreč iz te nemške zvezne dežele. Za München pa je Oktoberfest odlična priložnost za zaslužek - lani naj bi mesto z njim zaslužilo 1,1 milijarde evrov. V povprečju pa naj bi vsak letošnji obiskovalec porabil 68 evrov na dan, kar bo ponovno prineslo zajeten kupček denarja. Tokrat pa bo imel Oktoberfest tudi malce slovenskega pečata. Na današnji povorki, ki je tradicionalno namenjena predstavitvi noš nemških zveznih dežel in okoliških držav, bo med okoli 8000 nastopajočimi nastopila tudi pihalna godba iz Gorij pri Bledu. RIM - Zvezda italijanskega filma Sofia Loren včeraj praznovala 80. rojstni dan RIM - Italijanska filmska igralka Sophia Loren je včeraj praznovala 80. rojstni dan. Jubilej bo obeležila z razstavo, ki jo bodo 22. septembra odprli v muzeju mehiškega milijarderja Carlosa Slima v Ciudad de Mexico, le nekaj dni pred igralkinim rojstnim dnevom pa je izšla njena avtobiografi-ja. Igralkina avtobiografija nosi naslov Včeraj, danes, jutri (Ieri, oggi, domani). Po poročanju tiska ostaja Lorenova v njej zadržana in lastne zasebnosti ne razgalja povsem. Knjiga je sočasno izšla v Italiji, Braziliji, Bolgariji, Franciji, Nemčiji, Rusiji, Španiji ter na Češkem in Nizozemskem, napovedani so še izidi v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji in na Poljskem. Na razstavi v Ciudad de Mexico, ki prav tako nosi naslov Včeraj, danes jutri, bodo na ogled njeni osebni predmeti: glamurozne obleke, svilene torbice, nakit, igralkini portreti, izvirni scenariji in zlat kipec, piše francoska tiskovna agencija AFP. »Namen razstave ni slavljenje preteklosti, ampak je to prolog čudovitemu življenju, ki mi je dalo tako veliko,« je igralka dejala na novinarski konferenci pred odprtjem razstave. Kot je še povedala, je njen najljubši predmet na razstavi zlat kipec, ki ga je dobila za vlogo v filmu Dve ženski. »Imela sem težko življenje, a je bilo zelo plodovito,« je ob tej priložnosti še povedala igralka, ki se je leta 1957 poročila s producentom Carlom Pontijem, s katerim sta bila skupaj do njegove smrti leta 2007. Sophia Loren se je leta 1934 rodila kot Sofia Villani Scicolone. Kot nezakonska hči je preživela revno otroštvo v Neaplju. Kariero je začela kot fotomodel. S psevdonimom Sofia Lazzaro je igrala najprej v majhnih filmskih vlogah, leta 1952 je odigrala prvi večjo vlogo v filmu Africa sotto i mari. Leta 1953 je spoznala Pontija. Preboj je naredila z italijanskim celovečercem Vittoria De Sica L'oro di Napoli (Zlato iz Neaplja) leta 1954. Prvega oskarja je prejela za glavno vlogo v De Sicovem filmu Dve ženski iz leta 1960, ameriška filmska akademija pa jo je z zlatim kipcem za prispevek k svetovni kinematografiji nagradila še leta 1991. 2 4 Nedelja, 21. septembra 2014 APrimorski r dnevnik Hamilton najhitrejši v kvalifikacijah SINGAPUR - Britanski voznik formule 1 Lewis Hamilton (na sliki ANSA) je postavil najboljši čas kvalifikacij pred današnjo dirko (ob 14.00 Rai1) za svetovno prvenstvo v Singapurju. Član Mercedesa je v boju za prvo startno mesto za sedem tisočink premagal moštvenega tekmeca, Nemca Nica Rosberga. Na tretjem mestu je končal Avstralec Daniel Ricciar-do z Red Bullom. Ricciardu bo družbo v drugi startni vrsti delal drugi voznik Red Bulla, Nemec Sebastian Vettel. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Dolg španskega Reala višji za 11 % MADRID - Dolg španskega nogometnega prvoligaša Reala iz Madrida znaša že 602 milijona evrov, kar pomeni, da se je v primerjavi z lanskim letom povišal za 11 odstotkov. Zaradi povišanja dolga je Real sklical skupščino kluba, ki se bo morala odločiti o morebitnem nadaljnjem zadolževanju s kratkoročnimi krediti. Zaradi dolga naj bi kmalu tudi stadion Santiago Bernabeu dobil novo ime, v kolikor bo sklenjen sponzorski dogovor s podjetjem Fly Emirates, vreden kar pol milijarde evrov. JADRANJE - Matjaž Antonaz, nekdanji trener Simona Sivitza Košute in Jaša Farnetija »Vsi v istem brodetu« Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta fotodamj@n Včeraj je v Santanderju v Španiji padel zastor nad svetovnim prvenstvom v jadralnih olimpijskih klasah. V razredu 470, v katerem sta se jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti v petek uvrstila na končno solidno 19. mesto, sta lovoriko svetovnega prvaka osvojila Avstralca Mathew Belcher in William Ryan. Podprvaka sta Hrvata Šime Fantela in Igor Marenic, ki sta dobra prijatelja Jaša in Simona ter obenem tudi njuna »sparring-partnerja«. 24-letna jadralca Čupe in italijanska reprezentan-ta sta večkrat trenirala skupaj s hrvaško posadko. Nastope na španski atlantski obali je pozorno spremljal njun nekdanji trener Matjaž Antonaz. »Sfantoma smo se slišali vsak dan. Zvečer sta mi sproti sporočala, kaj in kako,« je dejal Antonaz, ki nam je zaupal: »Na začetku svetovnega prvenstva, ko sta bila fanta malo v težavah, sem bil že pripravljen, da se tudi sam odpravim v Santander. Ampak s svojo prisotnostjo nisem hotel vznemiriti selektorja italijanske reprezentance Ma-gninija, ki je odlično opravil svoje delo. Odločil sem se, da ostanem doma. Odločitev je bila pravilna. Fanta sta namreč zelo občutljiva in potrebujeta mir ter pozitivno vzdušje.« Antonaza solidna uvrstitev nekdanji varovancev (doslej najboljša na članski ravni) ni presenetila: »Vedel sem, da se bosta prej ali slej prebila med najboljše. V vseh teh letih sta se veliko trudila in dobro trenirala. Pravzaprav sem samo čakal na ta trenutek. In lahko mirne vesti povem, da njunega vzpona še ni konec. Jaš in Simon spadata med najboljših deset jadralcev na svetu.« Koprski trener je pravzaprav zadovoljen, da njuna nekdanja varovanca nista Italiji dosegla kvote za nastop na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Ja-neiru. »Doseči olimpijsko kvoto še ne pomeni matematičnega odhoda na OI. Šele jadralna zveza zadnji trenutek odloči, katera posadka dobi olimpijsko vozovnico.« Antonaz je opozoril, da sta pred kratkim znova začela trenirati stara mačka, nekdanja olimpijca Gabrio Zandona in Andrea Trani, ki sta že skupaj nastopila na olimpijskih igrah v Atenah (2004) in v Pekingu (2008). Zandona je nato tekmoval še na londonskih OI leta 2012. Skupaj s Pietrom Zucchettijem je osvojil 4. mesto. »Zandona in Trani sta upala, da bosta Jaš in Simon dosegla nor- Matjaž Antonaz mo. Najbrž sta načrtovala, da bo prihodnje leto dovolj, da ju premagata. Z njunima izkušnjama bi tudi na jadralni zvezi vplivala na končno odločitev. Tako sta se uštela: za nastop na OI bo odločala končna uvrstitev na svetovnem prvenstvu marca prihodnje leto v Izraelu. Eni in drugi imajo enake možnosti. Vsi so v istem brodetu. Naša jadralca si bosta sama krojila svojo usodo. To je dobro,« je primerjal Antonaz, ki je še dodal: »Simon in Jaš poznata zelo dobro izraelsko obalo in tamkajšnje vremenske ter vetrovne razmere. Pravzaprav jima je Izrael pisan na kožo. To je izjemno pomembno, saj je za vrhunski rezultat potrebno preštudirati vsako malenkost.« Marec 2015 ni tako daleč. »V kratkem bosta nastopila na Gardski regati in nato še na državnem prvenstvu, na katerem jima kaka kolajna ne bi škodila. Nato se bodo začele resnejše priprave na Izrael. Fanta sta nabrušena. Vsi ju moramo podpreti, saj bomo samo s skupnimi močni pripeljali projekt (Rio 2016 op. av.) do konca,« je še povedal koprski trener, ki je pogovor zaključil s prerokbo: »V Riu z Italijo, v Tokiu (leta 2020) pa s Slovenijo.« (jng) SLOVENIJI DVE OLIMPIJSKI KVOTI - Tina Mrak in Veronika Maca-rol sta na svetovnem prvenstvu v olimpijskem jadranju v razredu 470 končali na petem mestu. Na morju pred San-tanderjem v razredu finn se danes ni jadralo, Vasilij Zbogar pa je Sloveniji prijadral drugo jadralno olimpijsko vozovnico za Rio de Janeiro leta 2016. NOGOMET - Vnaprej igrana tekma lige A Vse po starem Juventus še brez poraza - V Milanu je odločil Tevez MILAN - Prvi pomembnejši dvoboj v novi sezoni Lige A je je pripadel Ju-ventusu, ki je v sinočnjem 3. krogu na milanskem San Siru premagal Milan z 1:0. Odločilni gol je v 71. minuti zabil argentinski nogometaš »stare dame« Tevez (na sliki ANSA). Za zadnjo podajo je poskrbel Pogba. Tevez je v odlični formi, saj je v zadnjih treh tekmah dosegel štiri gole: proti Udineseju, v ligi prvakov proti Maloeju (2 gola) in sinoči v Milanu. Cesena in Empoli sta včeraj igrala neodločeno 2:2. Cesena je vodila z 2:0 (Marilungo, Defrel). Empoli je nato izenačil s Tavanom (11-m) in Ruganijem. Danes: 12. 30 Chievo - Parma, 15.00 Genoa - Lazio, Roma - Cagliari, Sassuolo - Sampdoria, 18.00 Atalanta -Fiorentina, Udinese - Napoli, 20.45 Palermo - Inter, Torino - Verona. KOPER KO - Luka Koper je na domači Bonifiki morala priznati premoč Maribora (1:2). Koprčani so povedli z Ži-bertom. Za goste je izenačil Derviševič. Zmagoviti gol je v 77. minuti dosegel Ta-vares. Ostala izida 1. SNL: Celje - Velenje 1:1, Domžale - Olimpija 0:0. 8 GOLOV REALA - V Angliji je Liverpool izgubil proti West Hamu (2:0). Balotelli se je vpletel v fizični dvoboj z nasprotnikovim vratarjem Sterlin-gom. Arsenal je 3:0 premagal Aston Vil-lo. V Španiji je Real Madrid zmagal v la Coruni kar 8:2. Predstavnik kriške Mladine je po petih letih znova stopil na stopničke v etapi svetovnega FIS pokala v skirollu. Zadnjič je sicer v sprintu trikrat zmagala nekdanja članska svetovna prvakinja in zmagovalka svetovnega pokala Mateja Bogatec. Včeraj pa je odlično 3. mesto osvojil Niki Hrovatin (na sliki spodaj ODBOJKA - FInale SP Poljska drugič ali Brazilija četrtič zapored? SKIROLL - Svetovni mladinski FIS pokal Hrovatin tretji V dolini Fiemme je tekmovalec Mladine prvič v karieri stopil na zmagovalni oder KATOVICE - Odbojkarji Poljske in Brazilije so finalisti letošnjega svetovnega prvenstva, ki ga gosti Poljska. Trikratni svetovni prvaki iz Južne Amerike so v prvem polfinalu s 3:2 (18, -23, 23, -22, 12) premagali francosko izbrano vrsto, Poljska pa je s 3:1 (24, 26, -23, 21) ugnala Nemčijo (na sliki ANSA Poljak Mateusz Mika, v bloku Nemec Christian Fromm). Finale bo danes ob 20.25, obračun za tretje mesto pa ob 16.40. Brazilci bodo v finalu branili naslov svetovnega prvaka in napadali četrtega po vrsti. Poljaki bodo skušali pred domačimi gledalci osvojiti svoj drugi naslov, edinega so osvojili leta 1974. Nazadnje so na SP leta 2006 osvojili srebro. Že včeraj je bila tekma za peto mesto. Dobila jo je Rusija, ki je s 3:0 (19, 21, 18) premagala Iran. OKREPITEV - Košarkarski klub Union Olimpija se je pred začetkom sezone 2014/15 okrepil na centrskem položaju, z Ljubljančani je pogodbo, ki mu sicer omogoča predčasen odhod, sklenil Mirza Begič. KOLESARSTVO - Tradicija italijanskih zmag na dirki v spomin na italijanskega kolesarja Marca Pantanija v Cesenaticu se je nadaljevala tudi v njeni 11. izvedbi. Tokrat je 189 kilometrov dolgo dirko prve kategorije v sprintu dobil Sonny Colbrelli (Bar-diani), najbližji, da tradicijo prekine, pa je bil slovenski kolesar Grega Bole, saj je zasedel drugo mesto. SVETOVNO PRVENSTVO - Danes se bo v Ponferradi v Španiji začelo svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu: ob 10.00 ekipni kronometer, ženske (36,15 km), ob 14.00 ekipni kronometer, moški (57,1 km). ROKOMETAŠI USPEŠNI - Tržaški rokometni prvoligaš Pallamano TS je v si-nočnjem 1. krogu zmagal v gosteh v Brix-nu. Končni izid je bil 28:27. Tržačani so slavili zmago šele po izvajanju kazenskih strelov, saj se je regularni del srečanja končal 23:23. V Sloveniji: Izola - Slovenj Gradec 30:31, Sevnica - Slovan 24:28, Ormož - Velenje 17:34. med sinočnjim nagrajevanjem), ki tekmuje zadnjo sezono kot mladinec. Tekmovalec Mladine je z italijansko mladinsko izbrano vrsto nastopil včeraj v 200 metrskem sprintu v kraju Ziano di Fiemme v dolini Fiemme. V kvalifikacijah je dosegel peti čas. Nato se je v dvobojih KO Sprint uvrstil v polfinale, v katerem je moral priznati premoč ruskega tekmovalca Vitalyja Smirnova, ki je nato tudi osvojil prvo mesto. V dvoboju za 3. mesto je Hrovatin premagal Rusa Andreja Nišakova. Čez ciljno črto je dospel z dvometrsko prednostjo. V dvoboju za 1, mesto je Rus Smirnov premagal rojaka Bezgina. Niki Hrovatin, ki je v mladinskem svetovnem pokalu sicer že nastopil pred dvema letoma, je prvič stopil na zmagovalni oder. Rolkar Mladine bo danes v dolini Fiemme nastopil še v štafeti sprint. Z Albertom Della Vio bosta nastopila na 2,4 kilometra dolgi progi, ki jo bosta morala ponoviti trikrat. (jng) o**1'' Ji 4**r