URN_NBN_SI_DOC-JPFUFIDD

IV. SKUPŠČINA ZVEZE DRUŠTEV BIBLIOTEKARJEV JUGOSLAVIJE Tretjič v zgodovini Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije so se njeni člani zbrali v Sloveniji, in sicer od 15. do 17. septembra 1971 na Bledu. Bila je to IV. skupščina (IX. kongres) in je obravnavala štiri vprašanja: koncepcije razvoja bibliotekarstva v Jugoslaviji, šolanje bi­ bliotekarskih kadrov, znanstveno informacijo v knjižnici ter gradnjo in opremo bibliotek. Zborovanje je odprla predsednica dr. Ljerka Markič-Cučukovič, po­ zdravila goste zborovanja, se spomnila umrlih članov v preteklih dveh letih ter očrtala namen zborovanja. Po njenem uvodu je vodilo zaseda­ nje delovno predsedstvo, izvoljeno iz vrst predstavnikov vseh republiških in pokrajinskih društev. Zborovanje so najprej {»zdravili gostje in sicer predsednik občin­ ske skupščine Radovljica Stanko Kajdiž, republiški sekretar za prosveto in kulturo SRS Slavko Bohanec, predstavnik jugoslovanske komisije za UNESCO Danica Abramovič, predstavnik republiškega sekretariata za prosveto, kulturo in telesno kulturo SR Hrvatske Ljiljana Janjetovič ter predstavnik republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Srbije Danilo Mrdjenovič. Prebrana sta bila tudi pozdravna telegrama, ki sta ju poslala zborovanju Rada Mitreva iz Skopja in v imenu Društva do­ kumentalistov in informatorjev Slovenije Ivan Zalokar. Besedo sta nato dobila prva dva referenta, dr. Ljerka Markič-Cuču- kovič in Andon Andonovski. Medtem ko se je prva zadržala pri splošnih problemih bibliotekarstva Jugoslavije, je drugi referent orisal prizade­ vanja za razvoj bibliotekarstva v Makedoniji. Ta temelji na zakonu o knjižnicah in predvideva predvsem več ljudskih in specialnih knjižnic, finančna sredstva pa naj bi rasla za 20°/o vsako leto. Popoldne se je delo nadaljevalo z referatom o razvojnih koncepci­ jah Srbije. Referirala je Stanija Gligorijevič, ki je povedala, da načrt temelji na študiji o desetletnem razvoju bibliotekarstva v Srbiji, katere nosilec je bila Narodna biblioteka SR Srbije. Program predvideva po­ vezovanje vseh knjižnic v republiki in centrov za informativno-doku- mentacijsko dejavnost v delovnih organizacijah v enoten sistem znan­ stvene informacije. Ljudsko bibliotekarstvo bi bilo povezano v sistem 18 regionalnih informativno-dokumentacijskih centrov. Visokošolske in specialne biblioteke bi bile organizirane v podsisteme po znanstvenih področjih, vertikalno vezane s celotnim bibliotekarstvom. Knjižnica 16/1972 195