Print Post Approved PP318852/0020
misli
THOUGHTS
M«
S
a
LETO YEAR 46 ' CEMBER J 997
J?
misli (TUOUGHTS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urednik in upravnik (Editor and Manager) Fr. Metod Ogorevc, O.F.M., Baraga House, 19 ABeckett Street, Kew, Vic. 3101+ Ureja (Edit) Katarina Mahnič + Naslov: MISLI, P.O.Box 197, Kevv, Vic. 3101 + Tel. (03)9853 7787- Fax (03)9853 6176 - E-mail: misli@infoxchange.net.au + Naročnina za leto 1997 je 10 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije 20, letalsko po posebnem dogovoru + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Prispevkov brez podpisa ne objavljamo + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kevv, Vic 3101 + Tisk(Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria3056-Tel. (03)9387 8488-Fax (03)9380 2141
Knjige
Dober dan!
Letošnje leto bo zaznamovano v zgodovini avstralskih Slovencev z izgubo p. Bazilija A. Valentina, OFM in MBE, starešine slovenske skupnosti v Viktoriji, Južni Avstraliji in daleč prek njenih meja, ter dolgoletnega urednika našega mesečnika. S svojo osebnostjo je močno zaznamoval življenje mnogih slovenskih rojakov in sredi dela odšel k Bogu po zasluženo plačilo. Naj mu Najvišji odpusti tudi vse grehe in slabosti, ki jih je v svoji človeški omejenosti naredil in odpustite mu tudi vi! Kdor dela, tudi greši, kdor pa ne dela, dvakrat greši, pravi pregovor.
Božič je priljubljen in z jaslicami in lučkami nazoren verski in družinski praznik. Tudi naša revija vam želi pomagati pri praznovanju in poglobitvi. Še najdlje bo uporaben koledar za novo leto, ki želi biti takšen, kot ste ga vajeni, pa vendar malo drugačen.
Naj še enkrat opozorim, daje naročnina za Misli z Novim letom $ 15. Seveda se še naprej priporočamo za darove za sklad, saj naročnina ne pokrije niti stroškov tiskanja in razpošiljanja. Cena je nizka zato, da bi bila revija vsem dostopna.
Lep pozdrav in drugo leto nasvidenje!
Poštnina v ceno knjig ni vključena!
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES -
Draga Gelt je v angleščini napisala slovensko zgodovino. S številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev.
VSE POTI - Kot pesem v prozi izrazena topla razmišljanja Drage Gelt iz Melbourna. Od vsake prodane knjige gre en dolar za Dom počitka matere Romane. Cena 15 dolarjev.
DAIRY OF A SUBMARINER - V angleščini pisan dnevnik slovenskega podmorničarja Johna Majnika. Cena 13 dolarjev. SLOVENIANS IN AUSTRALIA - Raziskovalna naloga Irene Birsa o slovenski emigraciji v Avstraliji v angleščini. Cena 15 dolarjev.
PESMI SIMONA GREGORČIČA - Trde platnice, s številnimi barvnimi slikami slovenskih umetnikov. Lepo darilo ljubiteljem poezije in umetnosti. Cena 20 dolarjev.
BEJŽI ZLODEJ, BABA GRE - Kraške štorije, ki sta jih zbrali Danila Kocjan in Jelka Hladin, bogata zapuščina non in nonotov s Krasa. Cena 25 dolarjev.
STO RECEPTOV SESTRE NIKOLINE, I. in II. del - Recepti šolske sestre Nikoline Rop, ki jih je objavljala v Družini. Cena I. dela 10, cena II. 11 dolarjev.
Naslovna slika, kakor tudi ilustracije v tej številki Misli in na koledarju, so delo melbournske umetnice ZORKE ČERNJAK. Na fotografiji je leseni ptič, Sveti Duh, ki je po stari navadi v slovenskih podeželskih hišah visel nad mizo v kuhinji in prinašal blagoslova domačim in prišlekom. Vsaka pokrajina je imela drugačnega. Oton Župančič v pesmi Slovenski strop lepo zapiše: Odhajali so sveti trije kralji/za zvezdo repatico, /in jaslic rti več, /ali nad mizo je ostalo nebo /z zvezdami, orehi, /s svetim Duhom,/in drulina se zbira pod njim leto in dan.
božje
■misli
!,'iin
'! ^človeške
Leto 46, št. 12 December 1997
Advent leta 200
- p. Metod Ogorevc
- stran 305 Eno dete je rojeno, božično voščilo uredništva - stran 307 Božična pesem v prozi
- Charles Dickens, priredila Vika Kos	-	stran	308
Sveti Rafael Sydney
- p. Valerijan	-	stran	311
Nagovor novomašnika Simona
Petra Berleca ob ponovitvah nove maše v Avstral ij i	- stran 314
Moj božič
- p. Bazilij Valentin - stran 318 Sveta Družina Adelaide
-p.Janez	-stran 319
Na poti do oltarja - škof Anton Martin Slomšek
- pripravila K.M.	-stran 320 Sveti Ciril in Metod Melbourne
- p. Metod	-	stran 322
Pisma o slovenščini rojakom v
Avstraliji -Mirko Mahnič	-stran 325
Izpod Triglava	-stran 326
Križem avstralske Slovenije
- stran 328
Moje celice (konec)
-Jožko Kragelj	-stran 331
Naše nabirke	-	stran 332
Kotiček naših	mladih -
Slomškova šola v Merrylandsu
- Zlatka Pondelak, Kristina Šuber	-	stran 333
Razvedrilo	-	stran 334
Advent leta 2000
p. Metod Ogorevc
Mnogi ljudje z mešanimi občutki pričakujejo prehod v novo tisočletje, Cerkev pa modro usmerja to znamenje časa tako, da bi ljudje od te prelomnice imeli čim večjo duhovno korist. Že papež Bonifacij VIII. je leta 1300 pisal, da je namen praznovanja jubilejev božja čast in utrditev vere. Še danes jubileji za Cerkev pomenijo trenutke edinosti in prenove. V ospredju je motiv občestvenosti in bratstva vseh ljudi in notranja prenova človeka.
Lani je na soboto pred prvo adventno nedeljo papež Janez Pavel II. s slovesnimi večernicami odprl triletno pripravo na praznovanje jubilejnega leta 2000. K tej molitvi in pripravi je povabil vse škofe sveta, pa tudi duhovnike in vernike.
Že novembra leta 1994 je papež izdal apostolsko pismo, v katerem je obširno pojasnil namen in vsebino priprave na praznovanje velikega jubileja ter poudarke posameznih obdobij. Tako je bilo preteklo cerkveno leto namenjeno zlasti razmišljanju o »Jezusu Kristusu, ki je isti včeraj, danes in na veke« (prim.
Heb 13,8). Ta citat iz pisma Hebrejcem je bila vodilna misel prvega leta. Medtem, ko je na svetu vse minljivo, gradi človek, ki stavi na Jezusovo besedo, svojo hišo na neporušljivem temelju (prim. Mt 7,24). Drugo leto priprave na jubilej leta 2000je posvečeno Svetemu Duhu, tretje leto pa nebeškemu Očetu in leto dva tisoč Sveti Trojici.
Drugo tisočletje gre h koncu. Bližina prehoda spodbuja vse k neponovljivemu prizadevanju za spokornost in prenovo. »Leto 1998, drugo leto pripravljalne dobe, je na poseben način posvečeno Svetemu Duhu in njegovi posvečujoči navzočnosti v skupnosti Kristusovih
I l
učencev«, piše papež. Skrivnost učlovečenja Jezusa Kristusa se je izpolnila po delovanju Duha. Sveti Duh je neustvarjen dar in je večni vir vsake podaritve. Vrhunec božjega podarjanja pa je prav učlovečenje božjega Sina. Tudi tam, kjer znajo ljudje med seboj deliti, darovati, Sveti Duh ni daleč. V tem letu naj bi ponovno odkrili »navzočnost in delovanje Duha, ki deluje v Cerkvi, tako po zakramentih, zlasti po zakramentu birme, kot po mnogovrstnih darovih (karizmah), nalogah in službah.«, vabi sveti oče. Sveti Duh je vir upanja. »Kristjani so poklicani, da se pripravijo na veliki jubilej začetka tretjega tisočletja s prenovitvijo upanja v dokončni prihod božjega kraljestva in da ga dan za dnem pripravljajo v svojem srcu, v krščanski skupnosti, ki ji pripadajo, v socialnem okolju, v katero so vključeni, in tako tudi v zgodovini sveta«. To leto priprave kliče tudi k priznavanju in sprejemanju različnih duhovnih darov, k pospeševanju vključenosti laikov v delo Cerkve, k zavzetemu prizadevanju za edinost Cerkve, k dialogu med vero in sodobno kulturo... »Kristjani so poklicani, da se pripravijo na veliki jubilej začetka tretjega tisočletja s prenovitvijo svojega upanja v dokončni prihod božjega kraljestva, in ga dan za dnem pripravljajo v svojem srcu, v krščanski skupnosti, ki ji pripadajo, socialnem okolju, v katero so vključeni, in tako tudi v zgodovini sveta.«
Marija je spočela Jezusa »po delovanju Svetega Duha in se je v svojem življenju prepustila vodstvu njegovega notranjega delovanja«.
V	tem letu naj bi po papeževi spodbudi razmišljali o Mariji zlasti kot o ženi, ki je poslušna glasu Duha, kot o ženi molka in poslušanja, upanja. Marija je znala kot Abraham sprejeti božjo voljo in je večkrat »upala proti upanju.« (Rim 4,18).
Vse rojake vabim, da skupaj prisluhnemo papeževim besedam v omenjenem dokumentu: »Nekaj je gotovo: vsakdo je povabljen, da stori, kar je v njegovih močeh, da ne bi prezrli velikega izziva leta 2000, s katerim je zanesljivo povezana milost za Cerkev in za vse človeštvo.«
Čaša naj bom
Čaša naj bom, odprta za misli o miru, čaša zate, Sveti Duh.
Svoje prazne roke telim odpreti za polnost livljenja, prazne roke zate, SvetiDuh.
Svoje srce telim odpreti, pripravljen za moč ljubezni, srce zate,
SvetiDuh.
Dobra zemlja telim biti, razrahljana za semena pravičnosti, dobra zemlja zate,
Sveti Duh.
Rečna struga telim biti, sprejemljiva za vodo dobrote,
rečna struga zate, SvetiDuh.
Anton Rotzetter
.MT
'lWM' i- „ '"“alit
: . *!*' . !':!l!jl![l[lll!;;:!ii^;,.. |l|	'	t’’	'
■te,.
JiSlf kr,
Eno je dete rojeno notri v tem mejsti Betlehe V eni preprosti štalici, v enih oslovih jaselcah
Spoznal gajeoselc, volek, tu ...............
ttsssssu. ■
To so prsli kralji trje:
r..m
Ir1
r jii"
KtffRt*
[P|lnu so h ofru prnesli
vereh, čist nu darujejo Jezu
m ,r .. 't  	......*. A .»  m.......
lubo divico Marijo kir nam je rodila Jezusa, tega krala nebeškega (izveličarja vsega sveta). Veseli se Jeruzalem, Jeruzalem, mestu lepui
'  ^ilpifc
IPP
'i
il . iiiirtlS
ale vse.
Vselimo se tega goda,
nf liP
dajmo častino hvalo Bogu
[jVi;.;.:.;, jri
O hvala tebi, Bu
■	:	Mi.........ii, i
Zatu se veselimo vsi,
/tfj! «y«P'
er, Melhior, Boltežar
!#
•iiiii
""Milili,
:■
K timu času božičnimu bodi tu dete hvalenu!
Y:> Il
božična pesem, la verjetno v 15. stoletju
i': I
T Jtr
.i '
Rojstvo božjega Otroka pa nam pove, da je Bog prav spočit v svoji iznajdljivi ljubezni do nas !||i ljudi. Na vsak način želi napraviti most do nas. Vsi sodelavci pri urejevanju in razpošiljanji* Misli vam želimo, da bi z letošnjim božičnim praznikom utrdili naš most do Boga, pa tudi do naših bližnjih, ter doživeto praznovanje božiča in upanja polno ter zdravo novo leto!
4
‘id*	Niil-	jjjjj
414$ *
* # <0	"""	,#	^	Uredništvo	Misli
':;i':: -i-*' •	^^533^'';.-"'i***»»-"Dipl
Božična pesem v prozi ali božična pravljica o duhovih
Charles Dickens
Ebenezer Stispuh je pravkar izvedel, da je njegov družabnik Jakob Lapor umrl. Stispuh je bil mož trdih pesti in garač, izžemalski, grabežljiv, oderuški, skopuški, pohlepen star grešnik. Hlad v njem je zledenil stare poteze, mu posmodilprikoničeni nos, muzgrbančil lica, olesenil hojo; zaradi njega so mu oči zardele in ustnice posinjele; rezko ga je bilo čutiti iz raskavega glasu. Noben veter ni bril tako ostro kakor on, noben sneg ne zapade tako za primej, noben bičajoči dež ni tako nepopustljiv. Slabo vreme mu nikjer ni moglo do živega. Najhujši dež in sneg in toča in sodra so bili lahko samo v eni stvari boljši od njega. Dostikrat so bili radodarni z »obiljem«, Stispuh ni bil nikoli. Nikoli ga ni nihče ustavil na ulici in mu srečnega obraza rekel: »Dragi moj Stispuh, kako ti kaj gre? Kdaj se kaj oglasiš?« Noben berač mu ni rekel za božjak vbogajme, noben otrok ga ni vprašal, koliko je ura, ne ženska ne moški nista nikoli pozvedovala pri njem, kako se pride tja in tja. Še psi slepcev so ga menda poznali in če so videli, da jim prihaja nasproti, so odvlekli gospodarja v kakšen prehod ali na dvorišče in mahali z repom, kakor bi hoteli reči: »Brez oči je bolje kakor z zlim očesom, slepi gospodar!« Toda Stispuhu tega ni bilo mar, celo srečen je bil, če so se ga izogibali in ga pustili na miru.
»Vesele božične praznike, stric! Bog daj srečo!« je zaklical radosten glas. Bilje glas Stispuhovega nečaka Freda. »Kakšen vesel božič?« se je razburjal Stispuh, »prazniki so neumnost.«
Nečaka njegovo govorjenje ni vznejevoljilo, prav nasprotno, stric se mu je smilil. Povabil gaje na božično kosilo in odšel tako veselo, kot je prišel. Prišla sta tudi dva gospoda, ki sta pobirala darove za reveže, toda Stispuh ni maral nič slišati, rekel je le, da naj jih rajši strpajo v zapore in prisilne delavnice. Zvečer je odšel v svojo bomo stanovanje, povečerjal in se grel ob kaminu, v katerem je zelo pičlo gorelo. Nenkrat je zaslišal silovit trušč spodaj v pritličju in nato na stopnišču, nazadnje je trušč prišel skozi vrata v njegovo sobo. Poleg sebe je zagledal prijatelja Laporja s težko verigo, ki seje vlekla za njim. Narejena je bila iz ročnih blagajn, knjigovodskih knjig, ključev, žabic, težkih jeklenih mošenj in listin.
Stispuh se gaje pošteno prestrašil, čeprav še zmeraj ni verjel, daje to prava prikazen, vse dokler duh ni strašno kriknil z groznim glasom. Stispuh je drgetal po vsem telesu, ko gaje vprašal, kaj bi rad. Laporje odgovoril, da hodi po svetu s težko verigo, ki si jo je sam skoval v življenju in da tudi Stispuha čaka enaka usoda, če se ne bo spremenil. Povedal mu je tudi, da ga bodo obiskali trije duhovi, ki so zanj priložnost in upanje, da se izmuzne usodi, ki bi ga sicer doletela. Vsak dan naj pričakuje enega duha, točno, ko bo ura udarila eno. Nato je prikazen
Stispuh se je	utrujen odpravil spat.
Zbudil seje šele ob dvanajstih naslednjo noč. Ko je ura odbila eno, seje v sobi prižgala luč in nekdo je odgrnil zaveso Stispuhove postelje. Stispuh je zagledal nekakšnega otroka, ki seje predstavil kot duh nekdanjega božiča. Vprašal gaje, kaj gaje pripeljalo k njemu. Duh mu je odgovoril, da gaje pripeljal Stispuhov blagor. Rekel mu je, naj vstane iz postelje in gre z njim. Duh se je odpravil proti oknu. Stispuh pa se je upiral, da je on samo smrtnik in da lahko pade. Duh mu je rekel, naj prenese dotikljaj roke na njegovo srce in bo lahko varno potoval z njim.
“Sveta nebesa!” je rekel Stispuh in plosknil z rokami, ko seje ozrl okoli sebe.
“V tem kraju sem rasel. Tukaj sem bil kot deček!”
Duh mu je rekel, da je čudno, da se ni od otroštva naprej nikoli več spomnil te poti, po kateri sta potovala. Na ulicah sta videla fante, ki so bili vsi Židane volje, kmete na vozovih, prepoznal je ljudi, ki sta jih srečevala. Stispuhu so se zaiskrile oči, navdalo gaje veselje, ko je slišal kako voščijo drug drugemu vesele božične praznike. Prišla sta do šole, ki še ni bila čisto zapuščena, v njej je sedel osamljen otrok, ki so ga prijatelji zanemarili. Stispuh je zaihtel, ko je videl svoj ubogi pozabljeni jaz, kakršen je bil ponavadi. Zagledala sta nekega gospoda pred vrati.
»Joj, to je vendar Alibaba!« je zamaknjeno zaklical Stispuh.
»In tamle je papagaj!« je spet zaklical.
Če bi Stispuha zdajle slišali njegovi poslovni prijatelji v mestu, kako se z vso resnobo svoje narave ukvarja s takimi rečmi in govori ves iz sebe z na vso moč nenavadnim glasom med smehom in jokom, in ga videli z zardelim in razburjenim obrazom, bi bili zelo presenečeni.
Duh je rekel Stispuhu: »To so le sence stvari, ki so se zgodile. Ne zavedajo se naju.« Ustavila sta se pred trgovino, kjer je bil Stispuh v mladih letih za vajenca. Stopila sta noter.
»O, to je stari Fezzivvig! Bog daj srečo; Fezzivvig je spet živ!« seje veselil Stispuh.
V	trgovini je bil tudi njegov prijatelj in sodelavec Dick in on sam v mladih letih. Kmalu za tem je prišla še gospa Fezzivvig, njene prijateljice z možmi, ostali povabljeni in sosedje z ulice. Vsi so prinašali darila. Zaigrala je godba in začelo se je veselo praznovanje božiča. Najimenitnejši trenutek večera je prišel za pečenko in govedino, ko sta zaplesala gospa in gospod Fezziwig. Ves ta čas se je Stispuh obnašal, kakor da se mu je zmešalo. S srcem in dušo je bil pri dogajanju, z vsem svojim prejšnjim jazom. Pri vsem je sodeloval, se vsega spominjal, ob vsem užival in preživljal od sile čudno razburjenost. In šele zdaj, ko sta se sijoča obraza njegovega prejšnjega jaza in Dicka obrnila od dogajanja, se je domislil duha in se zavedel, kako sceloma gleda vanj in mu nad glavo gori zelo močna lučka.
»Kako malo je treba,« je rekel duh, »da v teh neumnih ljudeh zbudiš tolikšno hvaležnost.«
m
Stispuh se je sredi	vztrajnega	smrčanja
prebudil in sedel na vjjJBfCK' posteljo. Ni mu bilo treba pogledati ”	niti na uro, vedel je,
da bo kmalu odbila eno in se bo prikazal drugi duh. Tako seje tudi zgodilo. Stispuh mu je ponižno rekel:
»Odpelji me, kamor hočeš. Sinoči sem bil že nasilno odveden in sem zvedel marsikaj, kar zdaj deluje. Če me lahko tudi ti česa naučiš, naj se še nocoj okoristim s tem.«
Duh mu je odvrnil naj se ga dotakne in ponovno sta odšla na potovanje. Ta duh je bil duh sedanjega božiča. Prispela sta na ulico, kjer so ljudje z lopatami odmetavali sneg s hiš, bili so Židane volje in zvrhani vedrine. Trgovine so bile založene s perutnino, jagodami, divjačino, paštetami, punčem, sadjem, piškoti, lešniki, kostanji, konzervami in drugimi slastnimi jedmi. Zvonovi so klicali
ljudi v cerkve in kapele, v gručah so prihajali v najboljših oblekah in veselih obrazov. Stispuh je vprašal duha:
»Alije vtem, kar škropiš iz plamenice, kakšen poseben duh?«
»Je,«je odgovoril duh.
»In se prilega vsem vrstam današnjega kosila?« je spet vprašal Stispuh.
»Vsakemu, še posebej pa najbolj revnim, ker jim je najbolj potreben«.
Odmaknila sta se s prizorišča in nevidno potovala naprej. Stispuh je nenadoma zaslišal smeh svojega nečaka Freda: »Ha, ha, ha, ha!« Opazil je, da sta z duhom v nečakovem stanovanju. Fred seje v veseli družbi svojih prijateljev norčeval iz Stispuha in njegovih besed, daje božič neumnost. Prav tako se je norčeval iz njegovega bogastva, saj z njim ne napravi nič dobrega. Niti sebi ne poveča udobja.
»Toda kljub vsemu se mi smili,« je nadaljeval Stispuhov nečak, »po mojem je bil, ker naju ne mara in se noče poveseliti z nama, ob nekaj prijetnih trenutkov, ki bi mu ne mogli škodovati. Prepričan sem, da izgublja prijaznejšo družbo, kakor si jo more najti v mislih, naj bo že v stari plesnivi pisarni ali pa v zaprašenih čumnatah. Vsako leto mu mislim ponuditi to priložnost, pa naj mu je ljubo ali ne, ker se mi smili. Lahko se do smrti norčuje iz božiča, vendar si bo moral premisliti - glavo stavim -ko bo videl, kako dobre volje prihajam leto za letom k njemu in mu ponavljam: Pozdravljeni stric Stispuh!«
Stispuhu je prišlo na misel, vse, kar mu je pokazal duh; čedalje bolj seje mečil in že preudarjal, da bi si bil najbrž lahko z lastnimi rokami pridelal kaj prijaznih plati v življenju za svojo srečo. Ko se je vesela družba naveličala glasbe, so se šli slepe miši, potem pa ugibanje imen. Stispuh seje ves srečen vživel v njihovo igro in potihem sodeloval. Duh je bil strašno vesel, ko gaje videl take volje, in gaje pogledal s tako naklonjenostjo, da ga je Stispuh kakor otrok lepo prosil, da bi smel še ostati, dokler se gostje ne razidejo.
Stric Stispuh je postal tako dobre volje in lahkega srca, da bi bil spet najrajši privoščil odgovor družbi, ki se ni zavedala njegove navzočnosti, in se ji zahvalil z neslišnimi besedami, če bi mu dal duh še malo časa. Toda ves prizor je izginil, brž ko je nečak izgovoril zadnjo besedo.
Ko je prišel zadnji od duhov k Stispuhu, je ta klecnil na kolena, ker sta se še celo po zraku, ki ga je ta razgibaval, širila mrak in skrivnost. Kljub temu, da seje Stispuh že privadil na družbo duhov, je sedaj drgetal v
negotovi, nejasni grozi, ker seje zavedal, da so pošastne oči za temno tančico strmo zavrtane vanj, medtem ko sam lahko napenja oči kolikor hoče, pa ne more videti nič drugega, kakor roko prikazni in velike gmote črne teme. Prikazen ni nič govorila, samo roko je stegnila in pokazala s prstom naravnost naprej. Stispuh seje pomikal v senci njenega oblačila in zdelo se mu je, da ga vzdiguje in odnaša s seboj. Ustavila sta se v mestu, zraven manjše skupine poslovnežev. Stispuh je slišal, kako se pogovarjajo o nekom, kije umrl. Rdečeličen gospodje vprašal: »Kaj pa je naredil z denarjem?«
»Kaj se ve,« je rekel drugi.
Spet drugi je govoril, da bo verjetno zelo poceni pogreb, saj ni nikogar, ki bi šel na pogreb. Stispuh in duh sta nadaljevala pot, ko sta se ponovno ustavila, sta slišala govoriti:
»Stari piškur jo je nazadnje le skupil ne?«
»Tako pravijo,« je odgovoril drugi.
Nato sta odšla v najrevnejši predel mesta, kjer sta srečala nekaj ljudi, ki so bili raztrgani in zanemarjeni. Preprodajali so rjuhe, brisače, dve starinski čajni žlički, nekaj čevljev, pečatnik, poseben svinčnik, par manšetnih gumbov in zaponko. Stispuh je iz pogovora izvedel, da so vse te stvari last moškega, kije umrl.
»Takle je konec, vidiš! Dokler je bil živ, je vse naganjal od sebe, sedaj imamo vsaj kaj od njega, ko je mrtev! Ha, ha, ha!« se je zasmejala ena od žensk. Stispuh se je zavedal, da ima vse kar mu duh prikazuje določeno povezavo z njim, toda še zmeraj ni vedel kakšno.
»Duh!« je rekel Stispuh in se stresel od nog do glave.
»Vidim, vidim. Usoda tega nesrečnika bi bila lahko moja. Moje živl jenje se nagiblje v to smer. Sveta nebesa, kaj pa je to!«
V	grozi se je	odmaknil,	zakaj
prizorišče se je	zamenjalo,	da se je
skoraj dotaknil postelje, kjer je na raztrgani plahti ležalo nekaj pokritega. Stispuh seje obrnil proti duhu. Ta pa je z roko kazal proti glavi. Spoznal je, da ga duh nagovarja naj odgrne rjuho, toda za to ni imel moči. V smrtni grozi je rekel duhu, naj mu pokaže vsaj enega človeka v mestu, ki gaje ganila smrt tega človeka. Hodila sta po mestnih ulicah, toda nikjer ni bilo nikogar. Nato gaje duh pripeljal na pokopališče.
»Preden pogledam nagrobnik, na katerega kažeš,« je rekel Stispuh, »mi odgovori na vprašanje. So to sence stvari, ki bodo, ali pa le sence stvari, ki bi lahko bile?«
Duh pa je še kar naprej nepremično kazal proti grobu. Stispuh je prišel do nagrobnika in prebral na njem ime EBENEZER STISPUH.
»Ne, duh! Joj, ne, ne!«
»Dobri duh,«je nadaljeval, ko se je sesedel pred njim na tla, »tvoja narava sama prosi zame in čuti z menoj. Zagotovi mi, da z drugačnim življenjem še zmeraj lahko spremenim sence, ki si mi jih pokazal! Nisem več tisti, kakor sem bil. Ne maram biti več tisti. Zakaj mi kažeš vse to, če ni več nobenega upanja zame?«
Stispuh	je	spoznal svoj posteljni
stebriček, tudi	soba je bila njegova.
Ves srečen je spoznal, daje doma in to - živ.
»Lahek sem, kakor peresce, srečen kakor angel, razposajen kakor šolar. Vesele božične praznike vsem od kraja! Srečno Novo leto vsemu svetu. Živjo! Hopla!«
Oblekel si je najboljšo obleko, se obril in odšel na ulico. Ljudje so ob tem času vreli na plan, kakor jih je videl ob duhu sedanjega božiča, sam pa si je dal roke na hrbet, se vsakemu zagledal v obraz in se mu veselo nasmejal. Bilje tako neustavljivo prijazen, da so trije ali štirje dobrodušni moški pozdravili: «Dobro jutro, gospod! Vesele božične praznike!« Odšel je v cerkev, hodil po ulicah, gledal ljudi, kako hitijo sem ter tja, trepljal otroke po glavi, ogovarjal berače, pogledoval dol v hišne kuhinje in gor v okna in ugotavljal, kako mu vsaka stvar povečuje zadovoljstvo. Nikoli se mu še sanjalo ni, da bi mu mogel kakšen sprehod - da bi mu moglo sploh kaj - prinesti toliko sreče.
Popoldne se je namenil proti nečakovi hiši. Dvanajstkrat je šel mimo vrat, preden si je upal stopiti noter. Služkinja gaje sprejela in odšel je v jedilnico. Ti moj ljubi Bog, kako se ga je nečakinja po svaštvu prestrašila.
»Ne, Bog me nima rad!« je zaklical Fred.
»Kdo je pa prišel!?«
»Jaz. Tvoj stric Stispuh. Na kosilo. Mi dovoliš, Fred?«
Čemu dovoli! Še sreča, da mu ni odtrgal roke. V petih minutah je bil kakor doma. Ni mogel biti prisrčnejši.
Z duhovi pa ni imel Stispuh nobenega opravka več, vendar je poslej živel po načelih popolne zdržnosti; povsod so pravili o njem, da ve, če le kdo na svetu, kako je treba lepo praznovati božič. Bog daj, da bi kaj takega zares govorili tudi o nas, o vseh nas!
Priredila Viktorija Kos
SV. RAFAEL SYDNEY
Fr. Valerian Jenko, OFM
St. Rapltael Slovenian Mission
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. W. 2160
(P.O.Bok 280, Merrylands, N.S. W. 2160)
Tel.: (02) 963 7 7147	Fax: (02) 9682 7692
POKOJNI - V torek, 18. novembra 1997, je okrog devete ure zjutraj dal slovo temu svetu STANISLAV RAPOTEC (RAPPY). Luč sveta je zagledal 4. 10. 1911 v Trstu. Petleten je prišel s starši v Ljubljano, kjer je končal gimnazijo. Sledil je študij ekonomije na univerzi v Zagrebu, leta 1939 pa seje zaposlil na banki v Splitu.
oficir jugoslovanske in kasneje britanske armade v Egiptu, zato njegov talent ni mogel priti do izraza. Na peti kontinent je Rapotec prispel leta 1948. Po kratkem postanku v zbirnem taborišču Bonegilla, je zaživel v Adelaidi. Leta 1955 je Rapotec že na poti v Sydney. Svoj studio sije uredil v sydneyjskem predelu Potts Point, ki je kmalu postal središče umetniškega kroga, ki so ga sestavljali John Olsen, John Pasmore, Clem Meadmore, Peter Upvvard, Billy Rose, Elwyn Lynn, Laurie Thomas in še mnogi iz tedanjega kroga umetnikov. Tu so se izmenjavale ideje, pa tudi preživele marsikatere vesele urice.
Do leta 1960je Rapotec dozoreval v pravega, pristnega in priznanega umetniškega slikarja. Razstavljal je po vsej Avstraliji in v mnogih deželah po svetu. Žal je leta 1995 Rapotcu omahnil slikarski čopič, ko ga je zadela kap, mu ohromila polovico telesa in otežila govor. Vendar je ostal umsko bister do zadnjega in je poznal vse prijatelje, ki so ga obiskovali. Rad je poslušal njihovo govorjenje, čeprav se z njimi ni mogel pogovarjati. Ves čas je zanj zgledno skrbela hčerka Aleksandra Kelly. Poleg nje zapušča sina Andreja, v domovini pa še nečaka Borisa in več daljnih sorodnikov. Poslovilne molitve za pokojnega Stanislava Rapotca so bile v petek, 21. novembra 1997, v krematoriju Eastem Suburbs, Botany, N.S.W. ob lepi
Kristusovo rojstvo leto za letom podolivljamo v predbožičnem času, ko mu skušamo pripraviti jasli v svojih srcih. To je tudi najgloblji smiseljasličarstva; pripraviti Božjemu sinu bivališče v svoji notranjosti Veliki duhovni učitelji so svetovali vernikom, naj si živo predstavljajo votlino Jezusovega rojstva in vse, kar se je v njej dogajalo. Toda le redki so lahko te dogodke doživljali v duhu, večina je potrebovala otipljivo oporo za premišljevanje.
Dolgo časa je bilo razširjeno mišljenje, da je prve jaslice postavil Frančišek Asiški Na božični večer leta 1223 je s svojimi sobrati na poseben način obhajal polnočnico v gozdni votlini pri Grecciu. Vanjo je dal postaviti s slamo napolnjene jasli in zraven prignati vola in osla. Legenda pripoveduje, da se je med povzdigovanjem v jaslih prikazalo dete, pobožalo Frančiška in izginilo. Vendar sta živa vol in osel v prvih stoletjih srednjega veka nastopala tudi drugod v cerkvenih božjih igrah, v jasličnih postavitvah pa sta navzoča še danes. Sta nema spominjevalca besed preroka Izaija: »Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega gospoda,« s čimer je povedano, daje žival spoznala Odrešenika, mimo katerega gredo ljudje, ne da bi ga spoznali
Že v zgodnji mladosti je začel s prvimi poskusi skiciranja in slikanja. Med drugo svetovno vojno je bil
udeležbi pokojnikovih poklicnih prijateljev in slovenskih rojakov.
V	petek, 14. novembra 1997, je v bolnišnici Concord v Sydneyju umrl STANKO MUSTAK. Rodil seje blizu Maribora 5. maja 1935. V Avstraliji je živel dolgo število let. Delal je v Snowy Mountains, v rudnikih in drugje
pri gradnji tunelov. Zbolel je za rakom. Nazadnje je stanoval v Croudonu. Poslovilne molitve za Stanka so bile v krematoriju v Rookwodu v sredo, 26. novembra, nakar je sledila upepelitev. Maša zadušnica zanj bo v Merrylandsu v soboto, 20. decembra, ob sedmih zvečer.
V	nedeljo, 23. novembra 1997, nekaj minut pred šesto uro zjutraj, je v bolnici v Blacktownu Kristus Kralj na svoj praznik poklical v svoje kraljestvo zvestega služabnika GABRIJELA ČEFAR1NA. Gabrijel je bil rojen 12. 3. 1931 v vasi Ajševica na Goriškem kot sin Jožefa in Venceslave, rojene Makuc. Poleg Gabrijela je bil v družini še starejši brat Mihael, ki pa je že dolga leta med pokojnimi. Gabrijel je kot mlad fantič pomagal doma na kmetiji. Vodil je volovsko vprego pri oranju in pri vožnji sena s pašnika v skedenj nad štalo. Pozimi pa je pripravljal drva za kurjavo. Pozneje se je zaposlil pri gradnji cest, mostov in tunelov; najprej je delal pri gradnji ceste med Šempetrom in Novo Gorico, potem pri gradnji tunela na Jesenicah. Ko je bil star 21 let, seje odločil, da gre po svetu. Leta 1951 je šel čez mejo v Italijo. Tam je po raznih taboriščih dve leti čakal na imigracijo v Avstralijo, kamor je prispel leta 1953. Najprej je bil v zbirnem taborišču Bonegilla, kmalu pa so ga zaposlili
na državni železnici New South VValesa, kjer je delal pet mesecev manj kot 40 let. Nazadnje je delal na železnici v kraju Condobolin, N.S.VV., kjer je srečal Dorothy Pirie. Nekoliko pozneje, 15. 8. 1959, sta se preselila v Blacktown. Gabrijel je redno obiskoval nedeljsko mašo v Merrylandsu ali pa v avstralski krajevni cerkvi. Pogrebna mašaje bila v naši cerkvi v sredo, 26. novembra, pokopan pa je bil na pokopališču Pinegrove, Eastern Creek, N.S.W. Pokojnik zapušča poleg žene Dorothy še sina Dennisa, poročenega s Colleen, s katero imata otroke Bretta, Ryana in Rachael, in hčerko Lorraine z možem Terryjem in otrokoma Danielom in Melisso.
Naše iskreno sožalje družinam in sorodnikom omenjenih pokojnikov.
KRSTA - TJADYN STEVIE FARKAŠ-ASHBY, Llandilo, N.S.W. Oče Andre, mati Tanya Farkaš. Botra sta bila Števen Doddrell in Leane Rogers. - Sv. Rafael, Merrylands, 29, novembra 1997.
ASHLE1GH MAREE SAHIN, Campbelltown, N.S. W. Oče Števen, mati Helen Elizabeth, roj. Zelič. Botra sta bila Štefanija Zelič in Richard Gallaway. - Sv. Rafael, Merrylands, 29. novembra 1997.
Novorojenčkoma, staršem in njihovim družinam ter botrom naše iskrene čestitke!
POROKE DENNIS CESAR,
St. Johns Park, N.S. W. Rojen v Sydneyju kot sin Marjana in Štefanije, roj. Oleksin, krščen v ukrajinski katoliški cerkvi sv. Andreja, Lidcombe; in RACHEL VVHITFIELD, St. Johns Park, N.S.VV. Rojena v Sydneyju kot hčerka Pavla in Kay, roj. Griffith. Priči sta bila Robbie Safi in Rebecca Whitfield. - Župna cerkev Karmelske Matere božje, Mt. Pritchard, N.S.W., 25. oktobra 1997. Parje poročil Fr. Edward Sedevic.
JOHN MARTIN 0’REILLY, Yagoona, N.S.W. Sin Briana in Erike, roj. Missum. Rojen in krščen v Dublinu na Irskem; in ANA MARIJA BOLKO, Yagoona, N.S.VV. Hčerka Bruna in Lidije, roj. Venika, rojena v Aubumu (Sydney), krščena pri sv. Rafaelu v Merrylandsu. Priči
Zahvala
Ob težki izgubi drage IVANKE TRINCO se moramo lepo zahvaliti vsem prijateljem, znancem, j molitveni skupini in pevskemu zboru, ki ste bili v času njene bolezni ves čas z nami in jo v lepem j številu spremili na zadnji poti.
'• Prisrčna hvala patru Valerijanu, ki ji je dajal veliko oporo, posebno v zadnjih mesecih, ko jo je obiskoval v bolnici in ji dal moč, da je bolezen lažje prenašala. Hvala, pater, za lep mašni obred in zelo ganljivo slovo.
Naj počiva, draga Ivanka, v božjem miru in spomnimo se je v molitvi.
Žalujoči: mož, sinovi, vnuki ter brat Lojze in sestra Olga z družinami.
sta bila Terry McCloy in Danica Matuš. - Sv. Rafael, Merrylands, 20. septembra 1997.
DANIEL KUSTEC, Canley Hts„ N.S.W. Sin Ignaca in Ide, roj. Jenuš. Rojen v Fairfieldu (Sydney), krščen
pri sv. Rafaelu v Merrylandsu; in ANDELKA BRČIČ, Casula, N.S.W. Hčerka Josipa in Zdenke, roj. Milinkovič. Rojena v Liverpoolu, krščena v hrvaški cerkvi v Summer Hillu. Priči sta bila Billy Zamagias in Maria Polistina. -Sv. Rafael, Merrylands, 20. septembra 1997.
Omenjenim parom iskrene čestitke z željo za obilico božjega blagoslova na njihovi skupni življenjski poti!
SLOMŠKOVA ŠOLA bo spet začela s poukom v začetku februarja. Vpisovanje bo v soboto, 7. februarja, ob enih popoldne. Za informacije pokličite Kristino Šuber na številko 9605 4384, ali Zlatko Pondelak na 9826 0446.
MATURANTSKI PLES je bil v klubu Triglav v soboto, 29. novembra. Letos je bilo šest maturantov, ki so opravili maturo iz slovenskega jezika: Natalie Brcar, Dejan Husakovič, Gabriela Pirc, Sylvia Šircelj, Erika Zam in Maja Zdolšek. Pri programu je sodeloval tudi moški zbor, ki je zapel obe himni in nekaj umetnih pesmi. Glavni govor je imel častni konzul Alfred Brežnik, govoril je
tudi eden prvih maturantov Alfred Breznik mlajši, točke programa paje povezovala Julie Brcar. Ob isti priložnosti se je šolski odbor zahvalil dolgoletni učiteljici Marizi Ličan za njeno vodstvo slovenske šole na gimnazijski ravni na državni šoli v Bankstovvnu. Pater Valerijan je imel govor o ljudskih pesnikih. Po programu je za ples igral ansambel Črni baron.
Kako bo s šolo v Bankstownu prihodnje leto? Vse je odvisno od zavednosti in dobre volje gimnazijcev in njihovih staršev!
PRIJAVE ZA NAUK ZA PRVO SV. OBHAJILO sprejemamo do srede februarja. Nekaj jih je že potrdilo, da bodo pripeljali otroke za nauk, drugi pa naj to store čim prej, da organiziramo pouk zanje.
-	WOLLONGONG ima izredno službo božjo tudi na novo leto, v četrtek, 1. januarja 1998, ob štirih popoldne, nato pa spet na Gospodovo razglašenje, v nedeljo, 4. januarja, ob petih popoldne.
KRISTUS NAM JE ROJEN - PRIDITE, MOLIMO! Tako se začenjajo duhovniške molitve - brevir - za božič. Padli naj bi pred jaslicami na kolena in se iz srca zahvalili božjemu Detetu Jezusu, da seje učlovečil in prišel med nas, da nas reši greha in temine. Vsako leto za božič se nam znova predočuje ta nezaslišana in nedopovedljiva skrivnost naše vere, daje Bog prišel med nas in se rodil kot nebogljen otrok v betlehemskem hlevcu. Evangelist Janez je zapisal: »...luč sveti vtemi in tema je ni sprejela« (Jn 1,5). Danes ni nič drugače. Ljudje bolj ljubijo temo, kot Luč. V naši domovini, kjer je demokracija le na papirju, je v javnih medijih vse polno laži, pretvarjanja, klevet in blatenja Cerkve, ščuvanje k sovraštvu, nezaupanju; govorijo o spravi, pa sejejo neslogo. Žal v zadnjem času ti ledenomrzli valovi silijo tudi v naše slovenske medije v Avstraliji. Zato se mi zdijo moje božične čestitke za božič časovno najbolj primerne, da se z vsemi silami upremo temi in sovraštvu in vzljubimo in sprejmemo v svoje življenje Luč - Kristusa, kije pot, resnica in življenje!
p. Valerijan
FIGTREE
Maksim Gaspari: Kajenje v bolični noči
Nagovor novomašnika Simona Petra Berleca ob ponovitvah nove maše med Slovenci v Avstraliji
ZDDDI5EI
Dragi sobrat, dragi prijatelji, dragi bratje in sestre!
Življenje se lahko spremeni v trenutku. Ali je to smrt ljubljene osebe ali pa bolezen, ki te na vrhuncu ustvarjalnosti in življenjskih moči silovito trešči na bolniško posteljo in te pusti samega in nemočnega. Mogoče je to veliki denarni dobitek na loteriji, ki te iz socialnega povprečneža ponese med tiste, ki si lahko privoščijo vse. Ali pa je to srečanje s človekom in z njim povezano rojstvo nove ljubezni.
Življenje je nepredvidljivo, polno presenečenj. Že ko nas nekdo pokliče po imenu, nas vznemiri, drugače nam je pri srcu in duši kot nam je bilo pred srečanjem. Srce
Da je to res si prikličimo v spomin samo Petrovo in Andrejevo srečanje z Jezusom ob Galilejskem jezeru. Ravno sta metala mreže v vodo, ko se jima približa Jezus in reče: HODITA ZA MENOJ! Ta dva sta takoj pustila mreže in šla za njim. Brez besed, brez spraševanja, brez obotavljanja, kajti nemogoče je srečati Kristusa in se ne zaljubiti vanj, ne biti očaran od njegove dobrote in ljubezni.
To nam pokaže tudi spreobrnjenje apostola Pavla, prej slavnega farizejskega učitelja Savla, ki je pihal grožnje in smrt zoper Gospodove učence. Na poti v Damask, kamor je potoval z namenom, da kristjane zvezane
pripelje v Jeruzalem, kjer naj bi jih zverinsko pobili, ga nenadoma obsije nebeška svetloba. Padel je s konja, oslepljen od luči in pretresen za zmerom zaslišal glas: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?« »Gospod, kdo si?« je vprašal. »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.« Samo kratko srečanje, spregovorjenih samo nekaj besed in naj zagrizen e j š i preganjalec prve Cerkve, se je po padcu s konja pobral kot apostol Pavel, največji misijonar vseh časov, kateremu je smisel v Ljubljani, 26. junij 97 življenja postalo
oznanjevanje evangelija, vesele novice, da bi vsi ljudje spoznali vsepresegajočo Kristusovo ljubezen. Odkar ga je spoznal na poti v Damask, ni imel miru, če ni govoril o Odrešeniku. Silila ga je ljubezen, ki ji je v pismu Korinčanom zapel najlepši hvalospev, kar jih pozna svetovna književnost. Apostol Pavel je moral pasti s konja, da je začel verovati v Jezusa, zato blagor nam, ki nam ni bilo treba pasti, pa verujemo.
Nova maša p. Simona Petra Berleca na Viču
je bolj veselo ali bolj žalostno, ne pa enako. Ko nas nekdo pokliče po imenu, postanemo drugačni, še posebej, če te pokliče po imenu tisti, ki vse vidi, ki vse sliši, vse razume, vse sprejema v svoji brezmejni ljubezni. Tisti, pred katerim smo tako majhni, pa prav zato tako veliki, tisti, od katerega vsi prihajamo in h kateremu se bomo vsi vrnili.
Vendar mora na nek način vsak človek pasti s konja, sestopiti mora iz ustaljenega, utečenega in lagodnega življenja, da končno uvidi, da se lahko vse tisto, kar si je v dolgih desetletjih s trudom ustvaril in od česar si je obeta! srečo in boljše življenje, v trenutku sesuje v pepelnato pogorišče. V tako pepelnato pogorišče se sesuva tudi naša Evropa, kjer ni več prostora za rože in ptice, ne za otroke, ne za človekovo srce, kaj šele za Boga. Sredi mogočnih železobetonskih konstrukcij človek doživlja le še tujost, gorje, osamljenost in obup. Vzrokov za obupanje ne manjka. Številni samomori, zlasti samomori mladih, brezposelnost, strašenje z ozonsko luknjo, onesnaževanje okolja, tatvine in nasilje. To so
prisilnega dela v Sibiriji, kjer so bili zaporniki tako rekoč izbrisani iz dežele živih. Vse do tedaj se Dostojevski ni zanimal za Boga. Tu pa se je srečal z malo knjižico Kristusovega evangelija, ki so jo zapornikom na pot v izgnanstvo podarile pobožne žene. Od tedaj ni nikdar več zapustil te knjige, kajti v izmučenem in bednem
V zgodnjem 15. stoletju so imeli v nizozemskih domovih majhne posteljice ali zibelke s kipcem deteta. Številne so bile po ženskih samostanih, kjer so redovnice dete zibale in ga negovale kot živo. Dete v zibelki se pojavi tudi v božičnih igrah, ki so jih že od srednjega veka igrali po cerkvah kot dopolnilo službe božje. Prav te igre so, poleg pomoči pri premišljevanju, najmočnejša korenina jaslic, ki so nekakšen zamrznjen prizor iz žive igre. Prve prave jaslice so postavili jezuiti leta 1560 v svojem kolegiju v Coimbri na Portugalskem, prve cerkvene pa so leta 1562 uredili v jezuitski cerkvi v Pragi Kmalu so začeli jaslice po svojih cerkvah postavljati tudi drugi redovi.
Korak naprej so naredile jaslice z vstopom v domove. Dvorom so sledile premožnejše meščanske hiše, naše kmečko ljudstvo pa jih pred 19. stoletjem doma ni postavljalo. Figurice so bile sprva voščene, izrezljane iz lesa, pa tudi glinene. Kasneje so začeli na trg v ogromnih količinah pošiljati tiskane pole s papirnatimi figurami Tudi oblike jaslic so bile različne: omarične jaslice, pa kotne in namizne. Ponekod, posebno na kmetih, so jaslice oblikovali iz testa in figurice spekli v peči na božičnem kruhu božičniku.
teme, ki preplavljajo dnevno in znanstveno časopisje. Vsaj dve grozljivi svetovni vojni je doživela ena sama generacija. In še nekoč nepoznane bolezni dodajmo, pa bo treba priznati, da ni čudno, če je svet okužen z obupom. Če pa dodamo še hudobijo in zločine, ki jih je doma zagrešila politika zadnjih petdesetih let, lonec obupa prekipi.
Na zemlji je res tako, kakor da blodimo, in ko bi ne bilo med nami dragocenega obraza Kristusovega, bi se čisto izgubili in propadli, kakor je propadel človeški rod ob vesoljnem potopu. Tako je zapisal eden največjih ruskih pisateljev Dostojevski. Sam je bil zaradi naprednega delovanja obsojen na smrt, tik pred izvršitvijo kazni pa so ga pomilostili na štiri leta
življenju ni mogel shajati brez Kristusovega veselega oznanila. Še ob smrtni uri je prosil svojo ženo, naj mu prebere evangeljski odlomek, prepričan, da bo v njem našel luč in tolažbo. Ta veliki mož, ki je srečal Kristusa v letih trpljenja na prisilnem delu, je v svojem prvem pismu po prihodu na svobodo zapisal: » VERUJEM, da ni nič lepšega, nič globljega, bolj simpatičnega, razumljivejšega, pogumnejšega in nič popolnejšega, kakor Kristus. In ne le, da ni, ampak si ljubosumno prigovarjam, da tudi ne more biti. Še več. Tudi če bi mi kdo dokazal, da je Krisus zunaj resnice, in če bi se res izkazalo, da je resnica zunaj Kristusa, bi rajši ostal s Kristusom kakor pa z resnico.«
V	labirintu možnosti, na križišču neštetih poti in
brezpotij, je edini rešilni kažipot Jezus Kristus. Tisti Jezus Kristus, ki je pred dva tisoč leti prišel med nas kot Dobrota, Resnicoljubnost in Usmiljenje. Ne, ni stopil z oblaka, Bog in človek hkrati. Na svet je prišel iz ženske, kot moški semitske rase, kot član malega okupiranega judovskega naroda. V tej dobi, ko so že poznali centralno kurjavo, se je šel ta Bog rodit v smrdljiv hlev, ki niti njegov ni bil. Njegovemu rojstvu se je poklonilo nekaj pastirjev, ki so po tamkajšnji mentaliteti veljali za družbene izvržke. Trideset najboljših let je preživel v brezimnosti, v mizarski delavnici med obliči in žagami, kar je za našo miselnost, prežeto z zavestjo, da je čas denar, komaj sprejemljivo. Tudi ko je začel javno delovati, o kakšnem zmagoslavnem pohodu ni govora.
V	Jezusa ni verovala niti njegova žlahta, kaj šele njegovi sovaščani. Čudeži, ki jih je delal, niso sami po sebi nič spektakularnega - lahko bi na primer speljal reko Jordan namakat puščavo, da bi zazelenela v slavi grenivk in limon. Kot sin okupiranega naroda bi lahko upepelil rimsko posadko v Jeruzalemu. Toda ne! Jezus naravnost izziva našo domišljijo s tem, da dela čim manj učinkovite čudeže; tako rekoč same čudeže za domačo uporabo -v večini primerov gre za ozdravljenja. Zanimivo je tudi to, da si Jezus za svoje učence namesto usposobljenega propagandnega kadra, kakor se reče, izbere dvanajst več ali manj nepismenih jezerskih ribičev. Namesto, da bi v svojem družabnem življenju iskal vplivnih prijateljev in oblastniških stikov, seda k mizi z goljufi, vlačugami, zaničevalci, gobavci. Njegova velikodušnost je brezmejna. Ko privedejo predenj prešuštnico, ki bi morala biti po takratnem zakonu kamenjana, se z njo razgovori s tako toplino, kakor če bi mu bila prinesla kosilo, kaj šele, da bi jo obsodil.
Na koncu svoje zemeljske poti umije na poslovilni večerji vseh štiriindvajset nog svojih učencev. Svojega izdajalca počasti z besedo prijatelj v hipu, ko ga ta izroča rabljem. Tudi, ko visi na križu, kliče usmiljenja nad drhal, ki se naslaja nad njegovim umiranjem. Ta Jezus, ki je začel v hlevu in v času svojega življenja ni bil niti znanstvenik niti umetnik, ne politik ne filozof, ki je ves svoj nauk združil v en sam stavek: LJUBI SVOJEGA BOGA IN SVOJEGA BLIŽNJEGA KAKOR SAMEGA SEBE, svojo zemeljsko pot pa končal nekega petka
popoldne na križu, ta Jezus je naš ODREŠENIK. Kajti evangelij ni samo pripoved nekega žalostnega poloma.
V	svojem epilogu je tudi pripoved nekega nedopovedljivega začetka. N a koncu evangeljskega filma se zemlja strese, skala odleti od groba in v pomladno jutro se vrže nekdo, ki je premagal smrt samo. JEZUS KRISTUS, ki ostaja z nami vse dni do konca sveta in bo čez nekaj trenutkov po mojih nevrednih rokah zakramentalno navzoč tukaj med nami. Ta Jezus, ki je prelomil zgodovino na pred in po Kristusu, pa se njegovo ime še vedno tako bojimo spregovoriti je POT, po kateri
V nekaterih iupnijah imajo navado, da v adventnem času postavijo v cerkev prazne jasli, otrokom pa razdelijo vrečke s slamicami. Kolikor dobrih del naredi otrok čez teden, toliko slamic lahko poloti v jasli po nedeljski maši. Več jih je, bolj mehko bo ležišče, na katerega bo leglo dete. Mu bomo znali tudi v naših domovih postlali dovolj mehko?
naj hodimo, je RESNICA, ki najjo živimo, je ŽIVLJENJE, ki nam ga prinaša v vsej polnosti.
Prav to nam hoče povedati tudi današnji prebrani evangeljski odlomek. Oglejmo si njegovo ozadje. Bilo je pred veliko nočjo. Apostole je Jezus poslal v samoten kraj, da bi si nekoliko odpočili, ker še jesti niso imeli časa. Tudi Jezus je šel z njimi in sicer onstran Genezareškega jezera blizu mesta Betsaide. Toda množice so jo udarile za njim peš, kar po obali. Pa še prej so prišle kakor Jezus z apostoli. Jezusu so se ljudje zasmilili, ker so se mu zdeli kot ovce brez pastirja. Spregovoril jim je o božjem krajestvu in jih ozdravljal. Nato je s čudežno pomnožitvijo petihječmenovih hlebov in dveh rib nasitil pet tisoč ljudi, zaradi česar so ga množice hotele proglasiti za kralja. Tedaj je Jezus nastopil s svojim znamenitim govorom, v katerem je poslušalcem skušal dopovedati, daje poleg ječmenovega
kruha še nek drug kruh, ki pa prihaja iz nebes in da je tisti kruh on sam. Da je kruh, ki ga bo on dal, njegovo meso za življenje sveta in da, če ne bomo jedli njegovega mesa in pili njegove krvi, ne bomo imeli življenja v sebi. Nevzdržna je ta beseda, le kdo jo more poslušati, se je odzvala množica učencev. In usodna posledica: po tistem je precej učencev odšlo in niso več hodili za njim. Skušajmo se vživeti v položaj! Jezus umolkne. Žalosten opazuje, kako množica godrnja nad njegovimi besedami in se redči. Čedalje manj jih je... Ječmenovih hlebov, da, teh hočejo, nebeškega kruha, evharistije, ne! Ko se je množica porazgubila, je bil najbrž Jezus v strahu še za prgišče apostolov. Kaj bodo storili? Jo bodo tudi ti pobrisali? In tedaj Jezusovo vprašanje: »ALI HOČETE TUDI VI ODITI?« Dvanajsterica je požirala slino in molčala. Pojdimo, so si morda rekli; saj tisto, da bo treba jesti njegovo meso in piti njegovo kri, je vendar noro, je ljudožersko. Toda, da bi Jezusa zapustili? Tega pa ne! Le kako? Moreči molk je prekinil Simon Peter: »GOSPOD, H KOMU NAJ GREMO?« Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.« Končno je druščina zajela sapo. Položaj je rešil nepredvidljivi Simon Peter, ki je še prejšnji večer na Genezareškem jezeru zaradi pomanjkljivega zaupanja začel toniti in vpiti: »Gospod, reši me!« Od kod je Simon Peter prinesel tako močno besedo? »Gospod, h komu naj gremo? Mi trdno verujemo, da si ti Sveti od Boga.« Najbrž mu je besede narekoval nebeški Oče, kakor mu jih je takrat v Cezareji Filipovi, ko je Jezus spraševal, kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov in je Peter izbruhnil. »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«
In tako danes za Petrom tudi sam sebe sprašujem: Gospod, h komu naj grem? Kdo je razen tebe še Sveti od Boga? Kdo ima še besede večnega življenja? Morda Edvard Kocbek? Prešeren, Cankar, Aristotel? Verjetneje Tomaž Akvinski. Kdo ve, če morda besede večnega življenja nima Marx? Mogoče pa jih ima kdo od naših politikov? Tu, v tem napetem dogodku, iščem in najdem potrdilo, da se nisem zmotil, ko sem škofu ponudil roke, da jih mazili v duhovniške. Tu, v Kafarnaumu, spoznam, da se tudi moji starši niso zmotili, ko so me brez moje vednosti in s premalo teološke izobrazbe nesli h krstu.
Tu, v Kafarnaumu, me presvetli, naj v velikem kupu knjig iščem tudi Sveto pismo. Ne ječmenovi hlebi z one strani Genezereškega jezera, ampak kruh, ki prihaja iz nebes, je hrana, ki jo potrebujem. V Kafarnaumu izvem sporočilo, ki ga ne najdem v nobeni drugi knjigi: » Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.«
Naj se Vam ob koncu mojega nagovora pogled ustavi še na brezjanski Materi božji, naši Mariji Pomagaj. Kadarkoli jo gledam, sem vedno žalosten, ker pomislim, koliko grdega se je in se še govori o tej plemeniti ženi. Nihče še ni slišal, da bi kdo rekel žal besedo o
Maksim Gaspari: Bolični motiv
Mohamedovi, Konfucijevi, Hitlerjevi, Stalinovi materi, tudi ne o Judeževi. Koliko jezikov pa je obrekovalo in koliko peres omadeževalo Jezusovo mater! Kaj je vendar storila ta uboga mati, da se jo preklinja, da je tako osovražena, prezirana? Ni lepšega, kakor je mati, ki ima v naročju svojega otroka in mu s prstom kaže nebo, od koder je prišel. Marija pa je gledala nebo v lastnem naročju. Marsikatera mati hrani svojega otroka zase, Marija pa ga je hranila za ves svet. Marija in Jezus sta neločljiva. Kakor ne moremo iztrgati otroka s kipa, ne da bi kip uničili, tako ne moremo spregledati Device Marije, ne da bi s tem prizadeli Njega, ki jo je ljubil bolj kot katero koli bitje v vesolju. Marija ni zid, od katerega bi se odbile naše molitve, marveč je okenska šipa, skozi katero Kristus prihaja do nas in skozi katero se mi vračamo k njemu. Marija je steblo, ne vrtnica. Je oblak, ne dež. Je ciborij, ne hostija. Ni Eva, ki nas je predala
JEVfiM ZDI PfUTIRCIKt. OLJTE K til SUfttU V *
Satanu, ampak žena, ki je kači glavo strla in nas vrnila svojemu božjemu Sinu v naročje ljubezni.
Ja, mi vsi smo v naročju ljubezni: ljubezen je tista, zaradi česarje kljub vsemu lepo živeti. Ljubezen je tista, ki v še tako pust in siv dan prinese žarek svetlobe in topline. Ljubezen j e tista, ki vse vidi, vse sliši, vse razume, pred katero smo vsi tako majhni, pa prav zato tako veliki. Tista, od katere vsi prihajamo in h kateri se bomo vsi vrnili. Ljubezen je tista, ki odrešuje.
ZATO: »Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vso vednost in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa ne bi imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorel, pa ne bi imel ljubezni, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna,
Moj božič
Lepo je res za praznike doma: po sobi se pretaka vonj kadila, pred jaslicami lučka drgeta -kot ona mesto mene bi molila.
Jaz pa sem daleč...
Mrzlo je v tujini pa se s spomini še tako odeni
A letos je prišel Frančišek k meni, da sva pred jasli skupaj pokleknila. Bilo lepo je kot v domovini
p. Bazilij Valentin, 24. december 1947
Zaradi pomanjkanja prostora v božični številki naših Misli, smo bili tokrat prisiljeni izpustiti zadnji del spominov rojakov na patra Bazilija. Objavljeni bodo v prvi številki prihodnjega leta, prosimo pa vas, da jih kljub temu, da jih kasneje v Mislih več ne bo, ne prenehate pošiljati. Vsakega posebej skrbno spravimo za Drago Gelt, ki bo, kot že veste, pripravila knjigo o patru Baziliju in hkrati zanimiv zapis o zgodovini slovenskega priseljevanja, križih in težavah, pa tudi veselju in upanju tistih prvih let. Naj bo v njej tudi vaše doživljanje nove domovine in dušnega pastirja, ki vas je sprejel v njej.	Uredništvo
ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli se pa resnice. Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, vednost bo prešla, kajti nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Ko pa pride popolno, bo minilo nepopolno. Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, sodil kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem dal slovo temu, kar je otroškega. Zdaj gledamo v ogledalu, megleno, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam nepopolno, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.« (IKor 13)
Kajti... Bog je ljubezen, ker je ljubezen Bog.
Amen.
avgust 1997
Maksim Gaspari: Pred znamenjem
1---------------------------------------C5—
SVETA DRUŽINA ADELAIDE
Fr. Janez Tretjak, O.F.M.,
Holy Family Slovenian Mission,
51 Young Ave, W. Hindmarsh, S.A. 5007 (P.O.Box 479, Welland, S.A. 5007)
Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 3487
Mesec november je za nami in že se bližamo prazniku, ko se spominjamo rojstva našega Odrešenika. November je bil tih, povezan z mislijo na naše rajne in molitvami zanje, mesec, ko smo pogosteje obiskali njihove grobove. Decembra se v adventnem času z resnostjo srečujemo ob misli na drugi Jezusov prihod. Posebej nas nagovarja bogoslužje in odlomki iz Svetega pisma, ko nas Janez Krstnik kliče na pot spreobrnenja in pokore, da se pripravimo na Jezusov prihod s čistimi srci. K temu nam kličejo vsi nedeljski govori v adventnem času. »Pripravite pot Gospodu.«
V	duhu tega sporočila bomo imeli na četrto adventno nedeljo spokorno bogoslužje. Njegov namen je, da nam pomaga pri pripravi na izpraševanje vesti in dobro spoved. Brez iskrene spovedi in notranjega spreobrnjenja ne moremo doživeti božičnih praznikov. Zaman je vsa zunanja priprava in bogato obložene mize, če Jezus ne more vstopiti v naša srca. Velikokrat je v njih toliko druge navlake, da res ni prostora za Boga. In kakšen je potem namen praznovanja? Ne more nam prinesti ne miru, ne notranje tihe sreče in blagoslova. Zato se potrudimo, da bomo izravnali vse, kar je hrapavo, in zapolnili vse doline naše sebičnosti in napuha...
Posebna priložnost za sveto spoved bo vsako jutro, od 21. do 24. decembra, pred mašo in po maši. Na božično vigilijo pa bo priložnost za spoved ves dan. Za božič bo polnočnica ob polnoči, na božič, praznik Jezusovega rojstva, bo sveta maša ob deseti uri, prav tako bo ob desetih dopoldne na praznik prvega mučenca, svetega Štefana. Praznik Svete družine je letos na 28. decembra
-	slovesnost zunaj bomo obhajali na prvo januarsko nedeljo, kot že vsa leta. Ta dan bo po sveti maši BBQ; vse rojake vabim na slovesnost na prostem naših zavetnikov verskega središča. Kakor je bila Sveta družina na begu v Egipt, tako ste mnogi rojaki bežali pred
komunizmom ali za boljšim kosom kruha v tuji svet. Zaupanje je bilo tista sila in moč, ki vasje držala pokonci. Zato nikoli ne pozabimo tega, kar nas je naučila naša mati in nam dala za popotnico, ko smo odhajali v svet. Vero v Boga, zaupanje, ljubezen in medsebojno odpuščanje. Vsem nam v tem času kliče Janez Krstnik: »Pripravite pot Gospodu!«
POROKE - V soboto sta si pred Bogom obljubila zvestobo EDY SAVIO in njegova izvoljenka MARIJA MUSOLINO, v cerkvi Svetega Lovrenca v North Adelaidi. Mlademu paru želimo na novi življenjski poti veliko božjega blagoslova, medsebojnega razumevanja in zdravja.
KRST - V nedeljo, 7. decembra, je bila sprejeta v občestvo božjih otrok ROSINA NEMETH. Starša sta Zoltan Nemeth in Eva Pap. Botri Andrew Ildi Stanko.
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE bo na naši etnični postaji 5 EB1FM na sveti večer program v priredbi našega verskega središča in na sam božič od enih do dveh popoldne naša božična oddaja. Vabim vas, da prisluhnete verskemu programu.
DRUGI DECEMBER 1997 bo dobromislečim in iskrenim rojakom ostal v grenkem spominu zaradi slovenske radijske oddaje na valovih radia SBS. Sprašujem se, zakaj je urednica Mariza Ličan dopustila takšno poročanje nekaterih sodelavcev, toliko sovraštva upeijenega na katoliško Cerkev v Slovenij i? Zakaj je treba podpihovati sovraštvo tudi v tujini? Sam prispevkom, ki s klevetanjem vnašajo neslogo, odločno nasprotujem. Ko sem se letos pripravljal na obisk Slovenije, sem se veselil srečanja z domovino. Vendar meje veliko stvari prizadelo in ko sem se vračal v Avstralijo, sem bil vesel, da tega tukaj ne bo. Pa sem se uštel... Vendar zaupam, daje Bog nad nami. Lahko počenjaš kar hočeš, vendar ne, kakor dolgo hočeš...
p. Janez
DELNI BOGOSLOVNI ZA VOD PRI SV. ANDRAŽU
Ena poglavitnih nalog vsakega škofa je skrb za dober duhovniški naraščaj. Slomšku je bila to resna in sveta zadeva. Duhovniško semenišče je imenoval punčico svoje škofije in gojence navadno pozdravljal: »Vi ste moje veselje.« Pogrešalje semenišče v bližini pri Sv. Andražu, ker bi bogoslovce potreboval tudi pri slovesnih škofovskih opravilih. Vsako leto je vsaj enkrat obiskal svoje gojence v Celovcu in razmišljal, kako bi vsaj zadnji letnik dobil k Sv. Andražu. Po mnogih težavah je dosegel, da je vlada to dovolila 16. aprila 1850. Slomšek je bogoslovce nastanil v svoji palači in jim dal na razpolago tudi svoj vrt. Večkrat jim je tudi prišel predavat. Fantje so se že vnaprej veselili četrtega letnika, da bodo v bližini škofa, ki je bil očetovsko mil in jim je dovolil več prostosti, da so se tako navadili na svobodo zunaj zavoda, kamor naj bi kmalu stopili. Za prestopke pa je bil zelo strog in je zahteval popoln red, saj je bil tudi sam zgled reda in točnosti.
Slomšek je ostal v zvezi z novoposvečenimi duhovniki tudi potem, ko so zavod zapustili in si je z njimi dopisoval. Od leta 1856 je zahteval od novomašnikov lastnoročno pismeno zagotovilo, s katerim se je vsak obvezal pred Bogom in svojo vestjo, da v duhovniškem stanu ne bo iskal svoje časti, bogastva in zložnosti, temveč z vsem srcem le večjo čast božjo in zveličanje duš. Svojim predstojnikom je moral zagotoviti zvestobo in pokorščino, pri morebitnih ukorih skromnost in ponižnost, v zoprnostih vdanost in potrpežljivost, v vsem pa vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti. Na istem mestu se je novomašnik tudi obvezal, da bo vsak dan premišljevaje prebral vsaj eno poglavje iz sv. pisma in kak odlomek iz Hoje za Kristusom ali kake druge katoliške knjige. Slomšek je imel navado, da je novomašnikom podaril za spomin knjigo sv. Alfonza Ligvorijskega Priročnik za duhovnike s posvetilom »Preljubemu sinu v Kristusu /V. N. Anton, škof. Zaradi tega te opominjam, da poliviš boljo milost, ki je v tebi po polaganju mojih rok. (2Tim 1, 6)« Moral se je tudi obvezati, da si bo vsak večer izprašal vest, vsak mesec vsaj enkrat opravil sveto spoved in vsako leto tridnevne duhovne vaje. Če je bil na dobrem glasu in vesten v izpolnjevanju svojih dolžnosti, ga je škof po nekaj letih odvezal te obveznosti, kar je bilo znamenje posebnega zaupanja.
Slomšek je pomagal tudi dijakom, zlasti na celjski gimnaziji, z željo, da bi iz njih izšli dobri duhovniki in učitelji. Ves čas je imel pred očmi ustanovitev semenišča,
Ot
SLOVENI}
BLAŽENE
Vrli Slovenci! Ne p* drago materinsko b vam bodi luč, matei
rekoč: »Dobri duhovniki se ne rodijo, ampak se morajo vzgajati« Tako je leta 1852 v Celju ustanovil dijaški zavod, ki je kmalu dobil ime Maksimilijanišče, 1861. v Mariboru podoben zavod z imenom Viktorinišče in še istega leta oba združil v Maximilianum - Victorianum. Iz tega dijaškega semenišča je izšlo do druge svetovne vojne okrog 250 odličnih duhovnikov.
SLOMŠEK IN MISIJONI
Slomšek se je izredno zanimal za rast Cerkve med vsemi narodi sveta. Veliko je molil za katoliške misijone,
o	njih je rad govoril in pisal. Leta 1829 so na Dunaju ustanovili bratovščino sv. Leopolda, tako imenovano Leopoldinsko društvo, ki naj bi podpiralo misijone, še posebej v Ameriki. Že leta 1936 je izšel v Celovcu v slovenskem in nemškem jeziku Slomškov govor o misijonih in bratovščini sv. Leopolda pod naslovom Keršanska beseda katoljškim misjonam pomagat. Slomšek piše: »Mi kristjani v svojih domačih delelah smo srečni otroci, katerim je Oče nebeški dal vsega potrebnega v obilnosti Prebivalci daljnih krajev za morjem so tudi naši bratje, pa tivijo revni in zapuščeni in nas kličejo na pomoč. Kdor svojim zapuščenim bratom in sestram ne pomaga in z njimi nima usmiljenja, tudi sam ne bo dosegel usmiljenja pri Bogu!« V pridigi, objavljeni v zborniku Drobtinice za leto 1851 in izdani v posebni knjižici (Povaba na botrino katolškim misijonom pomagati, Celovec 1850), Slomšek spodbuja vernike, da bi sprejeli botrino pri krstu novih kristjanov v misijonskih deželah. Takole pravi: »Čujte, milijonov ljudi čaka na svet kerst. Kerstna voda je le pripravlena, mašniki so kredi jih kerstiti; le enih še pomanjkuje, kerstnih botrov in boter. Za to pridem vas
I
tJEILA SVOJEGA PRVEGA TON MARTIN SLOMŠEK
14
ia ste sinovi matere Slave; naj vam bo ta vera in pa materina beseda! Prava vera vam bodi ključ do zveličavne omike. A. M. Slomšek
za botre (kumeje) vabit in prosit... Oh ljube duše, hitite in pristopite, de veliko starih in mladih brez svetiga kersta ne pomerje... Vi jim lehko pomagate priti v boije kraljestvo.« Slomšek je svojim duhovnikom rad dovoljeval odhod v misijone, če so začutili v sebi misijonarski poklic, pa naj je šlo za ameriške ali afriške misijone. Zavedal se je, da je Kristusova Cerkev namenjena vsem narodom in da morajo vsi člani Cerkve, zlasti pa še duhovniki in škojje, pri njeni rasti sodelovati.
SLOMŠEK IN REDOVNIŠTVO
Slomšek je cenil življenje redovnikov, ki so se javno zaobljubili, da bodo Kristusa posnemali s spolnjevanjem treh evangeljskih svetov: čistosti, uboštva in pokorščine. Ko je papež Pij IX. v želji po prenovi samostanskega življenja leta 1852 ukazal apostolsko vizitacijo vseh samostanov v takratni Avstriji, je pri tem zavzeto
sodeloval tudi Slomšek. Najprej je poslal glavnemu vizitatorju , praškemu kardinalu Schwarzenbergu, podrobno poročilo o samostanih v lavantinski škofiji: to so bili benediktinski samostan pri Sv. Pavlu v Labotski dolini, frančiškanska samostana v Nazarjah in Brežicah ter kapucinska samostana v Wolfsbergu na Koroškem in v Celju. Poročilu je dodal tudi načrt za prenovo redovniškega življenja. Pozneje,v letih 1856-57, je Slomšek, že zelo bolan, kot vizitator obiskal skoraj vse benediktinske samostane - kar 19 opatij. Večdnevni osebni obiski, skupni nagovori, pogovori s predstojniki in posameznimi menihi, modre odločitve in veliko pisarniškega dela - vse to je zahtevalo skoraj nadčloveške moči, potrpežljivost in ljubezen.
V	skrbi za duhovno prenovo svoje škofije je Slomšek, prvi v Avstriji po jožefinskih reformah, sprejel redovnike Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega ali lazariste. Septembra 1852 so se naselili pri Sv. Jožefu v Celju in Slomšek sam jih je po slovesni procesiji predstavil vernikom. Prav lazaristi so kot voditelji ljudskih misijonov veliko pomagali Slomšku pri duhovnem dvigu vernikov in je ves čas svojega življenja ostal z njimi tesno povezan. Spoštoval pa je tudi vse druge redovne skupnosti, ki so živele v njegovi škofiji, moške in ženske. Ko piše o usmiljenkah, sestrah sv. Vincencija Pavelskega, pravi:
» Velika in močna mora ljubezen dekleta biti do Boga ino do blilniga, ki v tih letah svet zapusti, kedar se ji nar slajši ponuja, ter ne porajta snubcov, ne posvetnih prilizvavcov, temuč si Jezusa svojiga lenina izvoli, le Jezusu ino na mesti Jezusa bliZnimu v revah ino teiavah zvesto slulitL ”
Pripravila Katarina Mahnič
»Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! Tako so peli angelcev glasovi v višavah pri Mesijasa prihodi; da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit ’ mor’mo se, prav ’ uk njegovi«
France Prešeren, Krst pri Savici
1---------------------C5^
vj w „Wl1.1/ m jRfMJtii m ju MELBOURNE
Fr. Metod Ogorevc, O. F.M.,
SS. Cyril & Methodius Slovenian Mission,
Baraga House, 19 A’Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom počitka m. Romane - Mother Romana Home 11-15 A’Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel. in Fax: (03) 9853 1054
BOŽIČNI SPORED V KEVVJU bo potekal tako kot ponavadi.
prižganimi svečkami prinesli Jezusa k jaslicam v lurško votlino. Vse navzoče prosim za primemo zbranost, čeprav bomo zunaj cerkve.
Ob 11.30 na božični večer bo pri lurški votlini program, ki ga pripravlja mladina. Pridite!
Božič: svete maše bodo ob osmih, desetih in ob petih popoldne.
26. december, praznik sv. Štefana: sv maša ob osmih in desetih.
28. december, nedelja svete Družine: pri deseti maši bo blagoslov otrok. Jezus je prišel na svet kot otrok in njegova posebna naklonjenost je veljala prav njim. Cerkev, ki sledi svojemu Učeniku, nadaljuje Jezusovo skrb za otroke jih blagoslavlja.
31. december, Silvestrov večer - staro leto: s sveto mašo ob sedmih zvečer se bomo Bogu zahvalili za leto, ki se izteka.
1.	januar, Novo leto, praznik Marije božje Matere
Bolično drevesce naj bi izviralo iz 8. stoletja, ko je angleški misijonar sv. Bonifacij odšel v Nemčijo, da bi poučeval ljudi o krščanski veri. Tam je nekega decembra srečal skupino ljudi, ki so stali pod hrastom in hoteli svojemu bogu na čast irtvovati otroka. Bonifacij je otroka rešil iti posekal hrast. Ob njem je rasla majhna jelka. Odrezal jo je in dal ljudem kot znamenje življenja. Imenoval jo je Jezuščkovo drevo. Zgodba se nadaljuje decembra leta 1540, ko je Martin Luter, slavni nemški reformator, odrezal jelko in jo odnesel domov. Zimzeleno drevo ga je opominjalo, da se iivljenje nadaljuje tudi pozimi, čeprav se zdi, kot da je narava umrla. Na drevo je pritrdil nekaj svečk, da ga je razsvetlil in povabil Jezusa tudi v svoj dom. Sredi 19. stoletja je v Angliji z boličnim drevescem začel princ Albert, mol kraljice Viktorije, ki je bil nemškega rodu. Postajalo je vedno bolj priljubljeno in nepogrešljiv del botičnega praznovanja.
Spovedovanje je v Kevvju vsako nedeljo pred osmo in deseto mašo ali po dogovoru (lahko pokličete po telefonu). Na božični večer bo priložnost za spoved od devetih do 11.15 zvečer.
Polnočnica bo kot običajno pred Lurško votlino, v primeru dežja pa bo v cerkvi. Otroci bodo v procesiji s
in dan miru: sv. maša bo ob osmih, desetih in ob petih popoldne.
2. januar, prvi petek v mesecu: čez dan bom obiskoval bolnike in ostarele, ki se niso mogli udeležiti božičnega praznovanja. Prosim, da me obvestite, če želite obisk (če ste bolj oddaljeni, bo morda potreben dogovor
za kakšen drug dan). Zvečer bo sveta maša ob pol osmih.
4. januar, nedelja, Gospodovo razglašenje (sveti Trije kralji): sveta maša bo kot ponavadi, ob osmih in desetih.
SPORED DRUGOD:
St. Albans: priložnost za božično spoved v slovenščini boste imeli v torek, 23. decembra, od šestih do 7.30 zvečer v cerkvi Srca Jezusovega (tam, kjer je ponavadi maša)
Springvale: V cerkvi sv. Jožefa bom spovedoval v soboto, 20. decembra, od 5. do 6. ure zvečer.
North Altona: spoved v slovenščini bo mogoča v četrtek, 18.decembra, od šestih do sedmih zvečer v cerkvi Leona Velikega.
Geelong: priložnost za božično spoved v slovenščini boste imeli v petek, 19. decembra, od šestih do sedmih zvečer, v cerkvi sv. Družine (kjer je ponavadi maša).
Morvvell: priložnost za božično spoved v slovenščini bo v božični osmini, na praznik svete Družine, 28. decembra, pred mašo. Sv.maša bo ob šestih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega (kot ponavadi).
VVodonga: vidimo se četrto nedeljo v januarju.
ŠE NEKAJ DRUGIH OBVESTIL:
Na drugo nedeljo v mesecu je sv.maša v Kewju samo ob devetih. Ker sem sam, sem moral spremeniti urnik maš za to nedeljo, ker je maša še v Geelongu (ob 11.30) in St. Albansu (ob 5h popoldne).
Mt. Eliza: Vabljeni ste na skupno počitnikovanje. Rezervirano imamo od 3. do 17. januarja. Prvi teden je namenjen predvsem družinam, drugi pa mladim.
Sprejeli pa bomo vsakega, ki se je pripravljen vključiti v skupino. Cena je $ 120, za otroke do 12 let $ 100 in za vsakega naslednjega otroka v družini $20 manj. Za otroke do štirih let je zastonj. Prijaviti pa se je treba najkasneje do 31. decembra.
Mobilni telefon. Kadar me ni doma, imam navadno s seboj mobilni telefon. Nova številka je 0412-555-840.
Lepa slovenska navada je, da za vse tri svete večere (božični, Silvestrov in večer pred praznikom Treh kraljev (6. januarja) v družini blagoslovimo stanovanje z blagoslovljeno vodo in kadilom, pri tem pa molimo rožni venec. Vabim vas, da to lepo versko navado ohranjate ali
pa obnovite, če ste jo opustili.
POKOJNI - V zadnjih mesecih nam smrt, hvala Bogu, prizanaša, tako da ni toliko pokojnih kot še nekaj mesecev prej. Imeli smo en pogreb. Pavlič Vilko je umrl 16. novembra, doma v Cranboume South. Pogreb je bil 19.
11.	s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Agate v Cranboumu in je pokopan na tamkajšnjem pokopališču. Rojenje bil 13. 1. 1918. leta v Črničah na Primorskem. V Avstralijo je prišel iz Trsta leta 1954 z ladjo Toscana. Večji del življenja je delal v ICI (tovarna stekla) kot inšpektor. Z ženo Petrino sta kupila kmetijo in jo spremenila v kokošjo farmo. Med drugim sta tudi slovenske središče v Kewju zalagala z jajci in kokošjim mesom. Bilje dober, že kar garaški delavec in dober kuhar. Rad je imel ptice in rože. Zapustil je ženo Petrino, roj. Vodopivec, in sina Williema.
Maksim Gaspari: Pri jaslicah
BOLNIKI - Na prvi petek sem z Maksem Koržejem, ki dobro pozna Melbourne, obiskal Lucijo Miklavec, kije ta mesec praznovala svoj petindevetdeseti rojstni dan, Ivana Kovačiča, Ivanko in Ivana Bratina, Marijo in Franka Božiča, Ivana Mejača, kije še vedno v bolnici, Grozdano Gojak in Ivano Krnel, h kateri so me klicali že enkrat prej, ker je imela težave s srcem in seje bala, da bo kar umrla. Pri svojih devetdeset letih se dobro drži.
KRST je bil samo eden. V nedeljo, 7. 12., je bil krščen VVilliam Harold Eden, sinček Gleena Thomasa in Irene,
roj. Dekleva. Živijo v St. Albansu.
NADALJUJEMO Z OBNOVO IN POLEPŠANJEM BARAGOVEGA DOMA. Toneta Urbasa, oče in sin, sta pobarvala del naj višje strešne obrobe, del te obrobe paje bil potreben popravila, kar je naredil Avgust Tomažin. Bernard Brenčič je popravil nekaj oken in vrat, ki so bila že preperela, Marjan Jonke se je lotil novega barvanja. Jože Potočnik je pripravljal material, organiziral delo in tudi sam pomagal pri vsem delu. Viktor Ferfolja je ob pomoči Ivana Trebše in Igorja Petroviča, ki je v Avstraliji na počitnicah, zasadil ciprese, položil cevi za zalivanje vrta, gredic z rožami in cipres. Računalnik skrbi, da bo vrt dvakrat tedensko dobro zalit. Društvo sv. Eme je organiziralo kramarski sejem (garage sale), zasadilo rože pri vhodu na dvorišče, itd. Veliko delo je naredilo tudi avstralsko podjetje, kije podrlo in izkoreninilo tri borovce in več manjših dreves in štorov, ki so kvarili izgled ali delali škodo. Žlebovi so bili polni iglic, borova
kislina paje pomorila tudi večji del trave pod bori, prav tako so korenine že dvignile del pločnika ob ograji. Viktorija in Metka Kos iz Pernice pri Mariboru sta bili tukaj en mesec in sta po tematiki uredili in uskladiščili knjige, ki so bile še neurejene, pospravili in uredili sta tudi pisarno. Še naprej se priporočam za darove, saj z delom rastejo tudi stroški. Bog povrni tudi vsem, ki s svojim delom in z molitvijo prispevate k polepšanju našega verskega središča v mateialnem in duhovnem pomenu besede!
DVORANA pod cerkvijo je dobila ogrevanje. Jože Prosenak je montiral šest infra električnih peči, Dom Matere Romane paje dal denar za projekt! Bog povrni!
Blagoslov božičnega praznika naj vas spremlja v vsem novem letu!
p. Metod
BoZično drevo z okraski in svečkami je bilo še sredi 19. stoletja pri Slovencih, posebej na kmetih, popolnoma neznano. Po mestih in trgih so si ga postavljali priseljeni nemški uradniki, trgovci in obrtniki in le zelo počasi si je utiralo pot tudi med slovensko meščansko in kmečko prebivalstvo.
Že davno pred njim pa so po skoraj vsej slovenski deZeli ob boliču obešali v bogkov kot največkrat neokrašeno smrečico, ki je pomenila drevo Življenja. Po različnih pokrajinah sojo obešali na različne načine, z vrhom spodaj ali zgoraj, in jo tudi različno imenovali: v Prekmurju ‘boZič’ ali ‘betlehem’, v Slovenskih goricah (boZje drevcev Halozah ‘hojkica’ ali ‘hojčica’, na Kolonskem ‘paradiž’... Okraski so bili preprosti: rdeča jabolka, pozlačeni ali posrebreni orehi in lešniki, doma spečeno pecivo različnih oblik, trakovi, verige ali pentlje iz pisanega papirja.
Mirko Mahnič
Naredi za svoje besede tehtnico in utel, naredi za svoja usta vrata in zapah, (starozavezni modri Sirah o jeziku in govoru)
^ J Pisma o slovenščini rojakom v Avstraliji
Imel sem srečo, da sem dober mesec prebil v vaši lepi drugi domovini Avstraliji. Srečeval sem se z rojaki in skoraj ga ni bilo, ki se ne bi opravičeval zaradi svojega "slabega znanja slovenščine Toda še zdaleč ni bilo tako slabo, kot so mislili, povrh pa je vse tisto, kar je bilo nekoliko šibko, sproti popravljala njihova ganljiva ljubezen do materinščine.
Doma v Sloveniji, kjer mi, žal, v velikih količinah udarjajo v uho zlorabe našega 'milega materinega jezika ” (Slomšek), sem se spomnil, da bi bilo prav, če bi v povračilo za prijazno srečanje z vami napisal nekaj kratkih in rad bi, da tudi prijetnih pisemc za vaše Misli.
Naj poskusim s prvim.
Gotovo ste že kdaj brali kak 'jezikovni kotiček ” - naš časniški tisk jih nenehno objavlja - in pri tem prestrašeni ugotovili, da je z vašim slovenskim izražanjem marsikaj narobe, še huje, da pravzaprav ne znate več dobro po slovensko. Kar naprej ste namreč naletavali na stroge opomine: to in to in to ni pravilno, to ni v duhu slovenskega jezika, to nikakor ni dovoljeno, to je velikanski greh zoper slovnična pravila - in še marsikaj opominjajočega in obsojajočega.
Toda iz vsakdanje izkušnje spoznavamo, da je izražanje sicer lahko na visoki stopnji slovnične pa tudi izrekovalne in estetske izlikanosti, ni pa hkrati tudi v službi resnice in poštenosti ter prijaznosti in naklonjenosti do drugega, rajši pogosto lažnivo, nestrpno, demagoško, hinavsko, ovaduško, obrekovalno, žaljivo, surovo, blebetavo, spakljivo, pobožnjakarsko, klafarsko, gnusno itd.
O tem moralnem problemu izražanja, ki naj bo v službi častnega sporazumevanja med ljudmi, v jezikovnih kotičkih ni ne duha ne sluha. Ves čas samo: to in to in to slovnično ni pravilno.
Tu pa hočemo poudariti, da ne gre samo za KA KO, samo za slovnično pravilnost, temveč predvsem za KAJ, se pravi za vsebino, hkrati pa tudi za način - naraven, jasen, izviren, iskren - s katerim jo podajamo. Ne gre le za še tako imenitno etiketo na steklenici, temveč za kakovost vina, ki je v nji, kot pravi tuja učenost.
Na kratko: če govorimo iz osebnega spoznanja in prepričanja ter ob izčiščenem, a zmeraj spoštljivem razmerju do sogovorca, bomo zmeraj govorili zanimivo, olikano, kulturno in tudi - slovnično pravilno.
Gotovo ste že srečali izobraženca visoke kategorije, ki ima slovnico v mezincu, a je njegovo govorjenje vseskoz ponarejeno, zato tudi brez izpovedne in pričevalne moči.
Prav tako gotovo pa ste tudi doživeli preprostega sogovornika brez višje jezikoslovne izobrazbe, ki vas je presenetil z miselno in čustveno bogatim, a obenem tudi slovnično zadovoljivim pripovedovanjem. Odkod to? Preprosto odtod, ker je njegovo iskreno govorno hotenje samodejno odkrilo pripadajoča slovnična pravila, kolikor jih ni prejel že iz materinih ust.
P. S. Upam, da me nihče ne bo osumil, da sem zoper slovnico; to bi pomenilo, da ni razumel namena mojega pisanja.
1.
IZPOD TRIGLAVA
LJUBLJANA - Po sklenjenem drugem krogu ocenjevanja krajev v tekmovanju Moja dežela - lepa, urejena in čista, ki ga Turistična zveza Slovenije organizira pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor in s pomočjo številnih sponzorjev, je v Slovenji vse več skrbno urejenih krajev. Po oceni Turistične zveze Slovenije je med večjimi mesti najlepši Maribor, v kategoriji srednje velikih in manjših mest je bilo za najlepše proglašeno Grosuplje, v kategoriji izrazito turističnih krajev je prvo mesto zasedel Portorož, med turističnimi kraji je bil prvi Ptuj, med kraji s prehodnim turizmom so najlepše Slovenske Konjice, v kategoriji izletniških krajev pa Cerklje. Med manjšimi slovenskimi kraji je bila Medana v Goriških Brdih, rojstni kraj pesnika Alojza Gradnika, proglašena za drugo najlepše naselje.
IZOLA - Na obalnem območju oblasti zahtevajo dosledno izvajanje dvojezičnosti. Novo dejanje pomeni odločba, ki jo je izdal dr. Nikolaj Kinkela, glavni direktor splošne bolnišnice v Izoli. V njej je vsem zaposlenim v tej osrednji zdravstveni ustanovi na obalnem območju naročil, da morajo pri stikih s pacienti italijanske narodnosti uporabljati njihov jezik. Če ga ne znajo, se ga morajo naučiti. Italijanščino bodo morali pasivno obvladati do prve polovice leta 1998, povsem pa do konca istega leta. Kdor te zahteve ne bo izpolnil, bo tvegal izgubo zaposlitve. Vodstvo bolnišnice bo namreč objavilo nove razpise za tista delovna mesta, kjer se sedanji
uslužbenci ne bi v določenem roku naučili italijanščine. Sklep direktorja izolske bolnišnice je v Sloveniji naletel na različne ocene. Bralka Dela je v pismu uredništvu zapisala: »Kdaj bodo tudi v bolnišnicah v Trstu in Gorici postavili take pogoje? Tam je pravica Slovencev trdnejša in starejša, toda zanje se nihče ne briga.«
MARIBOR - Od 29. avgusta do 26. decembra je v Sloveniji na obisku kip milostne podobe fatimske Marije Romarice. Kip je delo spretnih rok kiparja Jožefa Thedima	in
predstavlja fatimsko gospo, kakor so jo znali opisati trije pastirčki iz Fatime na Portugalskem. Po originalnem kipu fatimske Gospe, izdelanem za fatimsko kapelo, je narejen še drug kip, ki gaje 13. maja 1947 v kapeli prikazovanj v Fatimi okronal
nadškof Manuel Mendes. Od 17. oktobra do 14. novembra je Marija Romarica popotovala po štajerski škofiji, v Sloveniji pa smo se ji ob obisku izročili z naslednjo posvetilno molitvijo:
»Fatimska Devica, Mati usmiljenja, kraljica nebes in zemlje, danes se posvetimo tvojemu brezmadežnemu srcu. Tako obnavljamo svojo krstno posvetitev Bogu. Odpovedujemo se sebi in sebičnemu svetu. Obljubimo, da bomo spolnjevali deset Božjih zapovedi in Jezusovo zapoved ljubezni do bližnjega. Radi bomo molili rožni venec in zadoščevali Jezusovemu Srcu in tvojemu brezmadežnemu srcu za svoje grehe in grehe našega
V zakladnici ljudskih pesmi evropskih narodov imajo božične pesmi - poleg zaljubljenih - največji delež. Obhodi božičnih kolednikov, ki so k hiši prinašali blagoslov za novo letino, so biti na slovenskih tleh v navadi še v prejšnjem stoletju, ponekod vse do druge svetovne vojne. Najstarejše božične kolednice so bile oznanilo božičnega dogodka. Iz njih so nastale božične pesmi, ki jih pojemo v cerkvi in doma ter so za pravo božično vzdušje nepogrešljive. Poznajo jih vsi narodi Angleži imajo zelo bogate božične pesmi, nekatere stare tudi več sto let, ki jih imenujejo ‘carols \
naroda. Pomagaj nam, da bomo, kakor ti, sprejeli evangelij in ga živeli z vero, upanjem in ljubeznijo. Tako bo tvoj Sin Jezus Kristus, po svojem križu in vstajenju, za nas Pot, Resnica in Življenje. Naj se naše družine hranijo z nebeškim kruhom, da bodo odprte za življenje in bodo premagale kulturo smrti in sodobne malike. Tvoji ljubljeni otroci smo, zato se polni zaupanja zatekamo v zavetje tvojega materinskega srca. Varuj nas v vseh nevarnostih in nam po tem izgnanstvu pokaži Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa, o dobrotljiva, o milostljiva, o sveta Devica Marija, božja in naša mati. Amen.«
Pridružite se nam tudi vi, dragi rojaki iz daljne Avstralije! Z Jezusom in Marijo vas toplo pozdravljamo iz Slovenije!	M.	P.
LJUBLJANA - Prvi teden novembraje bil Cankarjev dom v Ljubljani prizorišče trinajstega Slovenskega knjižnega sejma, na katerem je sodelovalo nad 70 razstavljalcev. V štirih dneh se je zvrstilo okoli 60 tiskovnih konferenc, na katerih so posamezne založbe predstavile svoje sedanje in bodoče knjižne ponudbe. Veliko je bilo govora tudi o uvedbi 20-odstotnega davka na dodano vrednost - kot ga v okviru priprav na vstop v Evropsko zvezo pripravlja vlada - ki bi za naš prostor pomenil kulturni samomor, kakor so ugotavljali razpravljalci. Nikjer namreč nismo tako na evropski ravni kot pri knjigi. Na sejmu so razstavljale tudi katoliške založbe: Družina, Ognjišče, tri Mohorjeve založbe (Celje, Celovec, Gorica), Salve, tržaška Mladika in Dravlje.
LJUBLJANA - Na kratko še o dobro znanem izteku predsedniških volitev: Milan Kučan je dobil 55.5 %glasov, Janez Podobnik 18,39%,
Jože Bernik 9,48 %, Marjan Cerar
7.05 %, Marjan Polšak 3,21 %,
Bogomir Kovač 2,70 %, Franc Miklavčič pa 0,55 % glasov.
Predsedniških volitev seje udeležilo
68.5 % volilcev, to je 1.061.073 ljudi, ki so volili na voliščih in po pošti. Na voliščih na slovenskih diplomatsko	konzularnih predstavništvih v tujini pa 1965 ljudi, vendar je bil čas za glasovanje po pošti iz tujine prekratek.
MARIBOR - Slovenski katoliški skavti in skavtinje so se 8. in 9. novembra zbrali na dvodnevnem programskem svetu združenja. Pregledali in ovrednotili so dosedanje delo (združenje je bilo ustanovljeno leta 1991 in ima danes že okoli 3000 članov) ter začrtali pot do leta 2000. Devetdeset udeležencev je v delu po skupinah in na skupnih zasedanjih razpravljalo o srečanju vseh slovenskih voditeljev leta 1999, podali so stališča do omamljanja, opajanja in kajenja, sprejeli so zavezo slovenskemu jeziku, potrdili sodelovanje s svetovnim združenjem WAGGGS ter naložili poverjeništvu za program, da napiše kratko pojasnilo o vzgojnem namenu in pomenu kroja. Na srečanju seveda ni manjkalo skavtskega humorja, dobre volje in nenehne pripravljenosti narediti nekaj dobrega, kar je tudi vodilo vsakega skavta. Generalni svet so zaljučili z mašo, z namenom, da bi zamisli, pobude in sklepi dozoreli v bogate sadove.
V	SEPTEMBRU smo obhajali stoletnico smrti sv. Terezije Deteta Jezusa, 19. oktobra pa jo je papež Janez Pavel II. proglasil za cerkveno učiteljico. Sv. Terezija je tretja ženska, kije v zgodovini krščanstva dobila ta naslov. Tretji dogodek, ki bo zaznamoval to leto, je obisk njenih relikvij v Sloveniji. Njene relikvije so lahko slovenski kristjani počastili 25. in 26. novembra v karmeličanskem samostanu v Sori in v Ljubljani. Založba Ognjišče je ob tej priložnosti izdala knjigo z naslovom Veličina Male Terezije avtorja Conrada De Meesterja.
Maksim Gaspari: Koledniki
Klti£M AVfTfUL (K£ tlOUNUL
DARVVIN - Ne zgodi se pogosto, da se mi v naš tropski Darvvin oglasi predstavnik slovenske Cerkve in me povabi, da napišem kaj za versko glasilo avstralskih Slovencev. Je pa tudi res, da v Severnem teritoriju in Darvvinu živi le malo Slovencev in zato nismo organizirani v slovenskem društvu. Še v tistem malem, kar prispevam k slovenski radijski uri na SBS, ne poročam o tukajšnjem življenju naših rojakov. Prav tako je Damin, čeprav glavno mesto Severnega teritorija, razmeroma majhen kraj, v katerem živi okrog 70 do 80 tisoč prebivalcev vseh mogočih narodnosti, zdaj največ azijskih novoprišlekov. Svojčas je bilo tukaj največ Grkov in Italijanov. O Darwinu je svet najbrž prvič slišal kaj več po letu 1974, ko je mesto prav na sveti večer skoraj 80-odstotno porušil ciklon Tracy. To skoraj šestumo
divjanje vetra z več kot 220 kilometri na uro sem srečno preživela tudi sama, zato deževno obdobje vsako leto nekako strahoma pričakujem. Vendar seje vreme tukaj v
zadnjih dveh desetletjih precej spremenilo, poletja postajajo bolj vroča, deževna obdobja krajša in redkejša; razmeroma pozno prihajajo.
Sicer pa se nekaj podobnega dogaja tudi v Sloveniji, saj pravih dolgih zim, ko bi sneg obležal v dolinah po nekaj mesecev, skoraj ni več. Prav tako človeška objestnost in gonja za denarjem in čim večjo udobnostjo
tudi doma več ne poznata meja. Ob svojem letošnjem obisku Slovenije nisem mogla prezreti velikega števila avtomobilov, saj na mestnih pločnikih za pešca skoraj ni
Božične pesmi so v Avstraliji priljubljene, cenjene in ponarodele kot malokje po svetu. Skoraj ni kraja, kjer ob decembrskih vikendih ali na sam božični večer ne bi pripravili petja božičnih pesmi, pa naj bo to v parku, na šolskem dvorišču ali kod drugod. Najznamenitejše Christmas Carols by Candlelight so v Melbournu prav gotovo tiste v glasbeni kupoli Sydneyja Myerja, nekakšnem pokritem letnem gledališču ob Botaničnih vrtovih. In kakšna je zgodovina tega sijajnega pevskega dogodka ob plapolanju sveč?
Vse skupaj se je začelo leta 1938, ko se je radijski veteran Norman Banks pozno ponoči vračal z dela po najstarejši promenadni ulici, St KildL Pri oknu ene izmed hiš Je sedela starejša lenska, njen obraz je bil ožarjen samo s sojem sveče. Poleg sebe je imela radio in veselo prepevala božično pesem. Takrat si je Banks zamislil čaščenje novorojenega deteta pod zvezdami širnega avstralskega neba, ki na božični večer vsako leto znova privabi množice ljudi najrazličnejših starosti in veroizpovedi v središče Melbourna.
več prostora; ti zdaj ponekod služijo le še za parkiranje avtomobilov. Vprašanje pa je, če si naša majhna Slovenija ekološko to tudi lahko privošči. Alije res mogoče, da si naši občinski in vladni možje tega vprašanja tudi sami ne zastavijo?
Čeprav zadnjih nekaj let že skoraj redno obiskujem Slovenijo, pa meje pot le redko zanesla prek naših meja. Končno sem se letos odločila za dvodnevni obisk sosednje Madžarske. Budimpešta, mesto ob Donavi, ima nekaj čudovitih starih zgradb še iz časov stare Avstroogrske, nemalo pa meje presenetilo dejstvo, da v bankah v samem središču nisem mogla vnovčiti potovalnih čekov, čeprav so bili v nemških markah. Madžarska je v glavnem ravninski svet, ki ima svoje »morje« v prostranem Blatnem jezeru, kjer je bilo v tistem času veliko letoviščarjev. Kraji ob jezeru so lepo urejeni in pravi raj v primerjavi z drugo pokrajino, kjer skorajda ni gozdov. Madžarske hišice in domovi so nekoliko skromnejši od slovenskih, vendar so tisti v bližini naše meje že okrašeni s cvetjem na oknih, česar v središču Madžarske nisem opazila.
Svoje	letošnje
trimesečno bivanje v Slovenji pa sem izkoristila tudi za romanje v Vetrinje na avstrijskem Koroškem, od koder so po vojni angleške okupacijske oblasti vračale slovenske in druge povojne begunce nazaj v Jugoslavijo, za mnoge z zelo tragičnimi posledicami. Vendar to romanje ni bilo v spomin the žalostnih dogodkov.
Organizirali so ga škofje treh dežel: Slovenije, Koroške in Severne Italije. Na obsežnem samostanskem dvorišču seje na čudoviti poletni dan zbralo okrog pet tisoč romarjev iz omenjenih dežel. Med škofi različnih območij je romarje v vseh treh jezikih, slovenskem, italijanskem in nemškem, pozdravil samo slovenski nadškof dr. Rode. Tudi pesmi so predstavljale vse tri narodnosti. Vendar je bilo zame kar presenetljivo dejstvo, daje najbolj glasno in mogočno zadonela slovenska pesem. V dušah ljudi na Koroškem še vedno globoko leži in tli skriti plamen slovenstva.
Priznati moram, da sem se pravzaprav prvič v življenju kot odrasel človek udeležila romanja; prvič sem bila z mamo na Brezjah, ko mi je bilo šele pet let. Tokrat je bil moj glavni namen, da spet vidim košček te naše izgubljene Koroške, zibelke slovenstva, kjer živijo naši ljudje pod precejšnjim asimilacijskim pritiskom avstrijskih političnih strank in oblasti.
Šele po tem svojem obisku Vetrinj sem dodobra doumela pomembnost takšnih verskih srečanj z našimi ljudmi onkraj slovenskih meja, kar jim vrača samozavest in občutek, da niso sami, neka pozabljena manjšina. Pa ne le verska, tudi gospodarska povezovanja bi morale v dosti večji meri organizirati naše politične oblasti v Sloveniji. Priznati je treba, daje bila, kljub občasnim spodrsljajem, katoliška Cerkev tista, ki je skozi stoletja ogromno pripomogla, da smo se Slovenci obdržali kot narod.
S tem danes končujem in vsem našim rojakom želim vesele božične praznike in dosti zdravja in sreče v novem letu.
Mara Mericka
NEVVCASTLE - Vsa leta, odkar izhajajo Misli, smo le redko kdaj našli kakšno novico iz Newcastla, razen morda patrovega poročila, kje bo naslednja maša in kdo je v tem času umrl. Nevvcastle je drugo največje mesto v New South Walesu in prvi Slovenci so vanj prišli že leta 1949, kar je razumljivo, saj je bilo emigrantsko taborišče Greta oddaljeno le 45 kilometrov. V Newcastlu je bilo
Rojaki iz Newcastla na eni izmed prvih slovenskih maš pred samostansko
cerkvijo v Mavfieldu, okrog leta 1955
vedno veliko težke industrije, kar je seveda dalo delo mnogim našim očetom, možem in bratom. Poleg Grete sta bila zelo znana tudi hostel v Mayfieldu (predmestje Nevvcastla), v katerem so stanovali moški, ki so delali v Nevvcastlu, medtem ko so njihove družine živele v Greti, in lager v Nelson Bayu.
Slovenci se zelo radi družimo in prva srečanja v Nevvcastlu so se začela nekako leta 1955, ko je p. Bernard Ambrožič prvič bral slovensko mašo. Hermina Pihler, danes 87-letna gorenjska korenina, se še prav dobro spominja, kako je skupaj z gospo Torbico iskala primemo cerkev. Prva maša je bila v samostanski cerkvi v Mayfieldu, nekoliko pozneje pa so se maše začele v današnji katedrali Srca Jezusovega v Hamiltonu, kjer se še danes srečujemo vsako peto nedeljo v mesecu, kadar jo mesec ima. Skozi leta so nas obiskovali slovenski duhovniki in škofi, že več let pa zdaj skrbi za nas p. Valerijan Jenko, za kar smo mu izredno hvaležni.
Že nekaj let se po maši zberemo v dvorani ob dobrem prigrizku in prijetnem razgovoru. Ženske poskrbijo, da je miza polna, moški pa tudi od časa do časa ponudijo kak kozarček vina ali piva. Čeprav vsi z veseljem priskočimo na pomoč, da je naše srečanje prijetno, je prav, da omenimo vsaj nekatere. Ena od njih je Albina Mavrič, ki je že pred leti s svojim denarjem kupila
skodelice za čaj in kavo in druge potrebne stvari. Vsakokrat jih prinese s seboj in je vedno med prvimi, ki poskrbe, daje vsega dovolj. Andrej Pihler in njegova žena že vsa leta skrbita, da je dvorana odklenjena, da vrneta ključ, prineseta čaj in še kaj. Ti trije bi verjetno lahko na prste ene roke prešteli, koliko slovenskih maš so zamudili v Nevvcastlu. Morda bo kdo rekel, daje to prava malenkost, vendar so tudi malenkosti zelo važne in je prav, da jih vidimo in se primerno zahvalimo zanje. Prisrčna hvala p. Valerijanu in vsem, ki priskočijo na pomoč.
Rojakom širom Avstralije lep pozdrav iz Nevvcastla in blagoslovljene božične praznike.
Marija Grosman
MELBOURNE - Po dolgi bolezni je v bolnišnici Royal 17. novembra 1997 umrla MILKA VUKOVIČ, rojena Bebič. Rodila se je 21. januarja 1946 v Karbunu v Istri, živela je v Izoli in se leta 1969 tam poročila. Z možem Jožetom in sinom Damjanom je leta 1971 prišla v Avstralijo. Hčerka Jasna seje rodila tukaj leta 1972. Pokojna je živela v Altoni North. Pokopana je bila 21. novembra 1997 na pokopališču v Williamstovvnu v Viktoriji.
Majda Muzlai
Najbolj znana in priljubljena boiična pesem je prav gotovo Sveta noč, ki je nastala na Bavarskem v Nemčiji in bila napisana v enem samem večeru. Zgodba pripoveduje, da so na botični večer leta 1818 ugotovili, da so orgle v vaški cerkvi sv. Nikolaja v Oberndorfu pokvarjene. Kriva je bila lačna miška, ki je pregrizla meh. Kaplan Joief Mohr je ves zaskrbljen dal organistu Francu Gruberju besedilo pesmi, ki jo je sam napisal, češ, naj ga uglasbi za zbor ob spremljavi kitare. Gruber je to storil, pri polnočnici v Oberndorfu z njo poiel navdušenje, kmalu pa so jo prepevali tudi po drugih nemških cerkvah in kasneje po vsem svetu.
 :_________________________________________________________
Jožko Kragelj
J ' >	.	.*	w	/'	v
Ko sem bil poleti nekaj časa doma, je bila v Kobaridu proslava 50. obletnice Gregorčičeve smrti. Z biciklom sem se odpravil tja. V cerkvi so se zbrali duhovniki Cirilmetodijskega društva k maši zadušnici. Šel sem na kor. Pri orglah je sedel organist Ludvik Šturm. Ko meje zagledal, je bil zbegan in solze so mu prišle v oči. Imel sem vtis, da se boji, da mu bom kaj očital. Dobro je vedel, da ni ne meni ne Kobalu dajal nobenih podatkov. Pozdravil sem ga, kot da se ni bilo nič zgodilo v vsem tem času, da seje pomiril. Nisem mu zameril, ker sem vedel, da nekateri zdržijo zaslišanje, drugi pa ne.
Šturm ni bil dolgo zaprt. Ko seje vrnil domov, je hodil v službo. Nekega jutra seje v delovni obleki odpravil na delo, na službeno mesto pa ni prišel. Izginil je kot kafra. Povsod so ga iskali. Kam je izginil, je še danes uganka. Raznesli so vest, daje zbežal čez mejo in je za vrtnarja v nekem italijanskem samostanu. Zakaj je izginil???
Ne dolgo po tem dogodku me je v Velikih Žabljah obiskal Peter Šoštarič. Nisem se preveč začudil temu obisku, ker so mi ob izpustu rekli, da se bomo še kaj videli. Ob kozarcu vina je stekel pogovor: Kako sem se vživel, ali sem zadovoljen z novo službo, kakšni so ljudje itd. Zdelo se mi je, da je prav primerna priložnost za odkrit pogovor. Vedel sem, da imam pred sabo bivšega zasliševalca, uslužbenca UJV. V njem pa sem gledal tudi človeka. Opogumil sem se in ga vprašal: »Ste vi prepričani, daje bilo vse tisto res, kar je prišlo na dan na slavnem tolminskem procesu?«
Vprašanje gaje nekoliko zmedlo. »Kako to mislite?« je rekel.
»Kaj je s Šturmom?« sem mu zastavil vprašanje.
»Zakaj? Kaj se je zgodilo?« Vzel je kozarec vina in popil nekaj požirkov.
»Šturm je izginil!« sem rekel in ga gledal v oči.
»Kam? Nič ne vem!«
»Tudi jaz ne vem. Vem pa, daje izginil, da ga ni več. Vam to nič ne da misliti?«
Povedal sem mu, kako sva se srečala v kobariški cerkvi, in sem nadaljeval: »Šturm ni ne meni ne Kobalu dajal nobenih podatkov, kar je sam dobro vedel. In če je zaradi tega izginil, gaje vest pekla, ker je Kobal še zdaj v zaporu po njegovi krivdi.«
»Saj mu ni hudega. Dela na ekonomiji v Mariboru!« »V zaporu je! In leta tečejo! In vse po krivici!«
»Bi ga radi videli?«
»Seveda bi ga rad obiskal, če bi bilo mogoče. Saj sva rojaka!«
»Vam bom omogočil.«
Res mi je omogočil, da sem kmalu zatem obiskal v Mariboru Kobala in Hlada, ki sta se začudila mojemu obisku. Rekel sem jima, da se stvari tako obračajo, da ne bosta več dolgo v Mariboru. In res nista bila, dolg pa je bil njun zapor. In zakaj vse to? Ker je nekdo pod prisilo ali v zmedenosti priznal nekaj, česar niti sam ni delal?!
Administrator Toroš bi me bil rad premestil v bližino Vipave, da bi poučeval v semenišču. Ker je bil župnik v Budanjah bolehen, meje imenoval za pomočnika. Zopet sem moral pisati prošnjo na ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljani za spremembo stalnega bivališča. Dobil sem negativen odgovor. Nato mi je dal dekret za Goče in po dolgem čakanju je prišlo dovoljenje.
V	Žabljah sem si oskrbel moped kolibri in mama mi je po dobrih znancih izposlovala star topolino. Takrat je bilo dovoljeno uvažati stare avtomobile. V Italiji so bili že med staro šaro, za nas pa dragocena vozila. Bil si vsaj pod streho, ko je bilo slabo vreme. Pri takih vozilih je pa tako kot pri starem človeku - vedno mu kaj manjka. Zato ga je treba večkrat peljati k zdravniku. Ko sem bil na Gočah, sem nekega dne pripeljal svoje vozilo k mehaniku Cirilu v Štruje. Pri takih pregledih je treba čakati kot pri zdravniku. Če je družba, se pogovarjaš, če pa ni nikogar, potrpežljivo ogleduješ, kako se mehanik sklanja nad motor in mu pretipava obisti in jetra. Imel sem srečo, da je bil takrat pri Cirilu šofer-prevoznik Mario. Med najinim pogovorom je zabrnel avto in na dvorišče mehanične delavnice je pripeljal topolino. Topolini so bili treh vrst: A, B, C. Najboljši in naj lepše izdelan je bil C. Iz takega je stopil mož, suhljat in visoke postave. Ozke pumparice so ga delale še večjega. Pozorno sem si ga ogledoval. Stopil je v delavnico in govoril z mehanikom. Sklonil sem se k šoferju Mariu in mu pošepetal: »Ali ni to Sartori?!«
»Da!« mi je rekel.
»Kje je?«
»V tovarni je pravni referent. Tu živi z Brajnikovo. Zakaj? Ali ga poznate?«
»Seveda ga poznam! Ta meje leta 1949 obsodil na smrt!«
»Kaaaj?« seje začudil Mario.
»Da! Zdaj ga bom lepo pozdravil!«
Približal sem se mu in ga hladnokrvno vprašal: »Dober dan, gospod Sartori. Ali se midva nič ne poznava?«
Pogledal meje izpod čela (nosil sem kolar), zmigal z glavo in rekel: »Nič se ne spominjam!«
»Ali se ne spominjate, da sva se srečala leta 1949?!«
Gledal meje. Nato so se mu začele tresti ustnice in je skoraj jecljaje ponavljal: »Da, da!« Zdaj se spominjam.
Ja, ja, viharni časi so bili, viharni časi!«
Nastal je molk. Nato meje vprašal: »Koliko časa ste sedeli?«
»Sedem let in pol!«
Nič ni rekel. Oba sva molčala. Molk je pa v srcih govoril. Oba sva vedela, da so bili tisti ‘viharni časi’ taki, daje tudi sodnik moral prebrati, kar je bilo že prej sklenjeno.
Nisva se več srečala. Zdaj je med pokojnimi. Tudi Stane Kovač je na oni strani. Rekel mi je, da ne bom več videl Primorske. Moje oči jo še vedno gledajo. Zato še bolj ljubim svojo Tolminsko in Goriško, to zemljo moje mladosti, ki je šla skozi toliko preizkušenj.
KONEC
ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE $50,- Alojz Fabijančič; $30,- Jože in Milka Brožič, družina Mesarich; $20,-N.N.; $10.- Ladislava Vovk; $5.-Ivanka Jaušovec;
TISKOVNEMU SKLADU PATRA BERNARDA ZA NAŠE »MISLI«
$50,- Ivo Leber; $40,- Ivanka Krempl; $35.- A. in P. Djikič, Pavla Zemljak, Marija Bračko; $30.- Herman in Ana Muster; $20.- Ivan Legiša; $15.- Alojz Semenič, Martin Rovtar, Marija Spemjak, Vera Pregelj, Ivanka Bajt; $ 10,- Alojz Ašenberger, Štefka Tomšič; $5,- Majda Muzlaj, Zofija Juryszczuk, Marija Boelckey.
ZA MISIJONE IN NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE $ 100,- Anica in Toni Konda (voščita vsem znancem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto, namesto voščilnic pa darujeta za misijone), družina dr. Cobyja (namesto cvetja na grob pokojnega slovenskega umetnika Stanislava Rapotca - v imenu Slovenskega akademskega društva Sydney); $20.- Ivanka Bajt, N.N.; $10.- Marija Boelckey.
ZA OBNOVO BARAGOVEGA DOMA $300.- Agata Županič; $200,- Alojz Fabijančič, Janez in Zinka Škraba; $150,- Slavko Jernejčič; $100.- Agata Zupanič, Maks Korže, družina Grilj, N.N., družina Saksida, Andrej in Pavla Grlj; $50,- Jože in Milka Brožič, N.N., družina Pavel Krva, Berta Žele, Ivan in Nada Jenko, Ivan in Anica Mervar, Tone Tomšič, Albert Novak, družina Frank, Marija in Franc Grl, Milena Birsa, Albina Dekleva, Fani Šajn; $35,- Maks in Marija Hartman; $10.-Marija Boelckey.
SKLAD P. BAZILIJA ZA VZGOJO NOVIH FRANČIŠKANSKIH POKLICEV $50.- Pavla Zemljak, Alojz Fabijančič; $30,- Jože in Milka Brožič; $25.- Ivan Legiša; $20.- Ivan Šuštarič, Marija Boelckey.
DAR SVETOGORSKEMU SVETIŠČU $30.- Milka in Darko Stanič (namesto cvetja na grob prijateljice Ivanke Trinco).
VSEM DOBROTNIKOM NAJ BOG BOGATO POVRNE!
NAŠE NABIRKE
■D-
KOTIČEK
NAŠIH MLADIH
Vabilo v Slomškovo šolo v Merrylandsu
Zlatka Pondelak, Kristina Šuber
V tem prispevku bi radi na kratko opisali pomen Slomškove šole v Merrylandsu. Šolo trenutno obiskuje 13 učencev, razdeljenih v dva razreda. Letos, brez sestre Francke, je bilo delo kar zahtevno in naporno, vendar smo pouk nadaljevali po naših najboljših močeh.
Zelo se trudiva, da bi naslednje leto pritegnili večje število učencev. Prepričani sva, da je v slovenski skupnosti veliko več otrok, ki bi se radi naučili
slovenskega jezika. Seveda pa je pri tem pomembna tudi pripravljenost staršev, da bi otroke redno vozili v šolo in spodbujali pri učenju.
Prepričani sva, da so prva šolska leta zelo pomembna, še posebej, ker večina otrok danes doma govori le angleški jezik. Če ne bomo otroku predstavili slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenskih navad v teh letih, je malo verjetno, da se bodo otroci zanje zanimali, v najstniških in pozneje. Poglavitni namen Slomškove šole je otrokom predstaviti osnove slovenskega jezika in jih naučiti, da ga bodo spoštovali in bili ponosni, da so potomci slovenskih staršev.
Poleg branja in pisanja se učimo tudi o slovenski poeziji, pesmih in umetnosti ter barvamo in rišemo. Letos sva skupaj z učenci pripravili razstavo njihovih izdelkov.
Otroci v Slomškovi šoli tudi sklepajo nova prijateljstva.
Misliva, da bi bila vsaka mama in oče zelo ponosna, če bi njihovi otroci govorili tudi materin jezik. Obenem se bodo lahko kaj pomenili s svojimi slovenskimi sorodniki, tukaj ali doma v Sloveniji.
Zaradi vseh teh razlogov je zelo pomembno,	da
nadaljujemo s slovensko šolo in da jo obiskuje čim več učencev. S tem bomo obdržali tudi srednjo šolo (High School) v Bankstownu. Če se bodo njena vrata enkrat zaprla, jih bo zelo težko spet odpreti.
Maturantski ples 29. 11. 1997 na sydneyjskem društvu Triglav. Od leve proti desni: maturantje Sylvia Šircelj, Maja Zdolšek, Dejan Husakovič, Natalie Brcar, Gabriela Pirc, Erika Žarn; učiteljica Marie Mlliamson in zastopnik Matice Lojze Košorok.
Za več informacij o vpisu vašega otroka v Slomškovo šolo pokličite Kristino Šuber na številko (02)96054384.
KRIŽANKA (Ivanka Žabkar)
1	1	2	3	■	4	5		6
		'		8				
9	10					11	12	
13				14	15		16	
■	,		18		19	20		tl
“Tudi doma smo pred hišo vedno imeli božično drevce.”
ZA SMEH
Francoski general Charles de Gaulle je ravno na botič izvojeval veliko zmago. Zato je na tistem mestu dal bofjemu detetu na čast postaviti kapelico z napisom: “Veliki de Gaulle - malemu Jezuščku. ” Njegovi svetovalci so zmajevali z glavami in mu dejali, da napis nikakor ni primeren, saj gre vendar za Boga. Zato je de Gaulle posvetilo spremenil in dal zapisati: “Prvi mol Francije - drugi Boiji osebi ”
REŠITEV križanke iz prejšnje številke:
Vodoravno: 1. česen; 5. viden; 9. odimiti; 11. neki; 13. imam; 15. sto; 17. tam; 19. kam; 20. sin; 22. ego; 23. Ivo; 24. kod; 26. pik; 28. lom; 30. oka; 31. kosa; 34. slap; 37. ovirati; 40. sedem; 41. sokol.
Navpično: 1. čin; 2. sok; 3. Edi; 4. NI; 5. vi; 6. iti; 7. dim; 8. nem; 10. meta; 12. Ema; 14. ali; 15. skopo; 16. omika; 17. tok; 18. med; 20. sol; 21. nem; 25. oko; 27. Ikar; 29. osa; 31 kis; 32. sod; 33. Ave; 34. sto; 35. lik; 36. pol; 38. IM; 39. as.
21
26
32
[24
11
130 31
29
rrr
Vodoravno: 1. afriška dežela; 4. vsak ga ljubi; 7. sozvočje tonov; 9. mestna ptica; 11. vsak ga nosi; 13. Marijin Pozdrav; 14. pritrjevanje; 16. veznik; 17. občina (kratica); 19. nag, brez obleke; 21. vzklik veselja; 22. števnik; 24. mesec v letu; 26. na polju kima, rdečo kapo ima; 28. zvijača, trik; 30. moško ime; 32. mlado živinče; 33. stari jugoslovanski denar.
Navpično: 1. trda, negibna; 2. obmorska ptica; 3. vid; 4. zdravnik (kratica); 5. moško ime; 6. preroško znamenje; 8. objekt (kratica); 10. dva zavitka; 12. moško ime; 15. prva in osma črka abecede; 18. ako; 20. vrsta pohištva; 21. malta na hiši; 23. Narodna univerzitetna knjižnica (kratica); 25. travnata površina v gozdu; 27. se uporablja pri vinski trti; 29. bolezen (možganska ali srčna ...); 31. slovenski etnograf (kratica).
Tokrat je bila izžrebana gospa Milka Šerek, ki bo po pošti prejela knjigo.
Dom počitka matere Romane
Slovenski dom za ostarele 11-15 fl'Beckett St., Keuu, VIC. 3101
Mother Romana Home
Slovenian Hostel for the flged ite; Phone and fcuc: 03-9853-1054 " r
Dom počitka matere Romane je slovenska ustanova, ki za daljši ali krajši čas nudi domače okolje ter postrežbo ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego.
Osnovna cena je 85% od pokojnine.
Če ste sami že razmišljali o selitvi v dom, poznate koga, ki bi nas potreboval ali ste samo radovedni, kakšni so pogoji za sprejem, pokličite upravnika po telefonu, ali pa se v domu oglasite osebno. Z veseljem Vam bomo odgovorili na vsa vprašanja.
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Laitnik Simon Spacaptn
Tiskarna za broSurc, Vcnjigc in barvna dela
164 Victoria Street, Brun»wick 3056 Telephone: 9387 8488
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCI ANO VER.GA & SONS
ALDO and JOE MEMORIALS P/L
10 BANCELL STREET, CAMPBELLFIELD. VIC. 3061
T •!.:
359 1179 A.H.: 470 4095
CR©WN
Communication Technology
Rosemarie Jones Martin Oppelli
24 Lancaster St. Ashburton P.O. Box 373 Victoria 3147.
Tel: (03)9886 9393 Kax: (03) 9886 9393	in	Phaialink	TV	-antena
MELBOURNSKIM SLOVENCEM NA USLUGO. POKLIČITE NAS!
Security Acctss Control Broadband Fibre Optics in Data Cabling Nameščamo Hi Q
TOBIN BROTHERS
a better way
Viktorijskim Slovencem na uslug# v casu žalovanja
Head Office:
NORTH MELBOURNE 189 Boundary Road
9328 3999
BERWICK	9796 2866	NOBLE PARK	9558 4999
BRICHTON	9596 2253	PAKENHAM (03) 5940 1277	
CRANBOURNE (03)	5996 7211	RINGVVOOD	9870 8011
DONCASTER	9840 1155	ST ALBANS	9364 0099
EAST BURVVOOD	9886 1600	SUNSHINE	9364 8711
ESSENDON	9331 1800	VVERRIBEE	9748 7900
FRANKSTON	9775 5022		
CLENROY	9306 7211	Frances Tobin & Associates	
MALVERN	9576 0433	EAST BURVVOOD	9802 9888
MOORABBIN	9532 2211	BRICHTON	9596 8144
Member AFDA
Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact Stan Krnel Dental Technician specialising in dentures and mouthguards.
147 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066
Mobile: 019 695 576
Bi raje imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Krnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze. Suite 7/14 Market St, Box Hill Tel: 9898 6293
—————— SLO VENI A N FUNERA L SER VtCt. ~
A Mm
Tel: 724 5408	r/	9L*/U/ 1/fS	Fax: 7282253
Sydn«y«kim Slovanccm v Čilu žalovanja 24 ur dmvno na ullugo: v velikem Sydneyu, na delali, v Canbarri, A.C T., kakor tudi pri meddržavnih ali prakomorikih praporih pokojnih.
SLOVENIJE
THE I VICE OFSl.urC.VIA
| Časnik za vso druiino v sloven-, skem in angleškem jeziku.
I Izhaja dvakrat mesečno | na 16. straneh.
■ Novice iz Slovenije z interneta.
I Iz slovenske skupnosti v | Avstraliji in po svetu.
I	Vedno več rojakov sega po Glasu Slovenije!
'	Naročite	se	tudi	vi.
|	Letna	naročnina	za	Avstralijo	$	50.00
■ v prekomorske driave z letalsko pošto S 100.00
Naslov: Glas Slovenije
I	P.O. Box 411-Harris Park NSW 2150
V iktorijjkim rojakom I« priporočamo za razna obnovitven« dala na grobovih in tudi nova spomanika na v»ah pokopaliifiih Viktorija.
%&%?rfanorki[s‘2ti)£jtd.
ACN 006 Ut 624 20fiddSu«i
Cragicbum VIC 3054 Mobik: Tekephone: (03) 308 1652	018	348064
Facsimile: (03)308 1652	0)8	531 927
&
DOWN UNDER O,
THE ADVANCED SOLUTION TO INCREASING YOUR TVRE^ LIFESPAN & PERFORMANCE
Tyre Seal offers savings in fuel costs, repa trs and maintenance bills, reducing down time with corresponding benefits tor the environment. Repairs punctures instantly as they happen. For more Information contact
DOWN UNDER TYRE SEAL Factory 12, 117 Northbourne Road Campbellfleld Ph/Fax: 9305 3154
Darko Butinar
GOJAKS MEATS
& SMALL
R ojakom v Sydnayu
O O D S
>a toplo priporočam t
220 Burwood Rd. Burvvood N.S.VV. 2134 Phone: (02)747 4028
(im HVUnDRI
1 * m m 1 mantN a*«n»«n«
V.F.L
MITSUBISHI
L
MASTER BODY WORKS P/L
ACN 007 152 203
MELBOURNE, VIC.
265 PRINCESS fflGHWAY, DANDENONG, 3175
Ph: 9793 1477 Fax: 9793 1450
♦MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS ♦PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS
CAR-O-LINER-MEASURING SYSTEM
♦INSURANCE W0RK *3 VE AR GUARANTEE
A.H. Frank Kampuš - 9560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago.
C
COLONIAL MUTUAL
VA£T/
SLOVENIJA - SKOZI OGENJ DO NEODVISNOSTI - Monografija fotografij Slovenije in desetdnevne vojne v Sloveniji Franceta Steleta. Cena 30 dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov ličnega molitvenika na 305 straneh. Druga izdaja. Cena 15 dolarjev. BOŽIČNA PESEM V PROZI - poučna zgodba o duhovih znamenitega angleškega pisatelja Charlesa Dickensa z bogatimi barvnimi ilustracijami. Posrečeno božično darilo. Cena 35 dolarjev. POZDRAVLJENA SLOVENIJA - S fotografijami in podrobnimi zemljevidi opremljena knjiga o slovenskih pokrajinah. Cena 25 dolarjev.
SLOVENSKA DEŽELA V PRIPOVEDKI IN PODOBI - Izbrala in za mladino priredila Dušica Kunaver. V knjigi je zbranih sto ljudskih pripovedi, etnografskih zapisov in pesniških besedil. Cena 25 dolarjev.
MOJI MALI KAVALIRJI - Koroški romanje po zapiskih učiteljice Silvije Stemhold napisal Helmut Scharf. V šolski razred j užno-koroškega mesteca, kjer je utrpela njena družina v času nacizma hudo krivico, po več kot tridesetletni odsotnosti stopi učiteljica. Ves roman preveva tudi koroško narodnostno vprašanje. Cena 5 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolaijev.
TRENUTKI MOLKA - Kratka dnevniška duhovna razmišljanja duhovnika Franca Sodje. Cena 10 dolarjev.
DREAMS VISIONS - Cankarjeve Podobe iz sanj v odličnem angleškem prevodu. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolaijev.
JESENSKO LISTJE, ZA PEST DROBIŽA in HREPENENJA IN SANJE so pesniške zbirke adelaidskega pesnika Ivana Burnika Legiše. Cena vsake je 10 dolarjev.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Inving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
SLOVENI«. AUSTRALIAN
CELEBRATING 1998 E ASTER and SPRING in SLOVENIA and EUROPE
Departing from Adelaide-Brisbane-Canberra-Hobart-Melboume and Sydney on 30/3/98 Book now for SPECIAL airfares from $1535.00.
******************
We are novv sole agents in Australia for the ABC Car Renta) Company in Slovenia.
Please contact us for very economical rates.
SELF DRIVE HOLIDAYS FOR THE INDEPENDENT TRAVELLER
Special Long Term Car Rental Programme for touring
Slovenia and Europe.	Lic.	No:
3 0 2 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH	iiU)Ul/A
POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1998 IDUnfAt
\TRAVEl
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . ..
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel
1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666