večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> 5. uri zvečer.
Urednidtvo ln upravnlfitvo: Kolodvorsko ulico itov. 16. — K urednikom so moro govoriti vnak dan od 11. do 12. tire. — Rokopisi so no vračajo. — Inaeratl: Šeststopna potit-vrsta 4 kr., pri vočkratnom ponav Ijanji dajo so popust. — Velja za I«JnblJano v upravniitvn: r.a colo leto 6 gld., za pol lota 8 gld., »a čotrt leta 1 gld. 60 kr., na moseo 60 kr., poiiljatov na dom volja mosočno 9 kr. voč. Po poiti velja *a oelo
loto 10 gl., sa pol leta 6 gld., aa čotrt leta 2 gld. 60 kr. in isa jodon mesec 86 kr.
Štev. 226.	V	Ljnblj ti n i v ponedeljek) 5. oktobra 1885.	_lečaj	11.
Srbski prestolni govor.
V	gosto temo zavita je cela zadeva bolgarske ustaje. Prišla je tako nepričakovano, da je ves svet, začudenja ostrmel in izvršila se je v tako nenavadnih okoliščinah, da se še danes zastonj ugiblje, kako je zamoglo takd priti. V zgodovini zaman iščemo slučajev, kateri bi se zamogli primerjati s tem dogodkom na balkanskem poluotoku. Ne kaplice krvi ni teklo in vender izvršil se je Prevrat največje pomenljivosti. Ni čudo, da se je •avno zaradi hitrosti, s kojo se je odpravila dosedanja vlada v vzhodnji Rumeliji ter vstvarila Zedinjena Bolgarija, sklepalo na to, da je cela ta nadeva bila uže davno pripravljena, in da se je izvršila gotovo z vednostjo evropskih velevlasti. To, da je bil knez Aleksander malo prej še pri vojaških vajah v Budjejevicah in da je na Češkem imel priložnost dogovoriti se z avstrijskimi in ruskimi diplomatijskimi krogi, podpiralo je le še bolj ono menenje. A temu menenju se je od me-r°(lajnih krogov kmalu odločno nasproti stopilo in danes prevladuje prepričanje, da je bolgarsko ljudstvo delalo na svojo pest in da je knez Aleksander brez vednosti evropskih vlasti položil si na glavo krono zjedinjene Bolgarije.
A naj bo temu, kakor hoče, kako se je izvršil tu prevrat, to vprašanje je sedaj le male važnosti več, večje pomenljivosti je vprašanje, se bode li od strani onih vlastij, ki so bile pri bero-'inskem shodu vstvarile vz'iodnjo Rumelijo, to Z(lruženje obeh polovic Bolgarije, priznalo ali ne. Ko bi na balkanskem polutoku prebival samo bolgarski narod, ko bi ne bilo ondi še druzih držav, ki hrepentS po povečanji, potem bi se moralo reči, da temu združenji pač nič ni na poti, tim manj, ako se knez bolgarski sam proglaša vazalom sultanovim.
Listek.
Prokleta!
(Roman Spisal Emile Richobourg; po E. Vacanovi prodo-lavi prosto poslovenil Janko Lobun.)
(Dalje.)
Stok izvije se iz Blanche-inih prsij. Pripogne
ae ter Poljubi nagrobni kamen. Tako pripognena ostane dolgo.
Naposled izpregovori botra: »Pojdi, pojdi, srčece moje!« ter deklici pomaga na noge. „Zdaj veš, kje ti počiva mati; zdaj bove večkrat hodile
'e-sim."
„0 da, večkrat, večkrat!" šepne Blanche. Pobožna njena pot je bila pri kraji. Čutila se •je močnejšo, srčnejšo. Ni se bila utolažila; pa bilo J' je lažje pri srci.
Zopet se nasloni na roko botrine in obe ženski ^ zapustite	pokopališče.
»Še nekaj	bi	rada vedela," reče	Blanche.
»Le povej!	lo	povej!"	— „Videla	bi	rada
bišo, kjer sem	se	rodila,	kjer je uboga	moja
mati . .
V	okoliščinah pa, kakor vladajo sedaj na Balkanu, je ta stvar težavneja. Komaj se je bila raznesla vest o tem znamenitem dogodku, uže je Srbija začela oboroževati in v primerno zelo malem času postavila je do 100 000 mož na nogo, ki so se takoj razvrstili po strategično važnih krajih. A kakor je vsa zadeva temna in nejasna, tako je tudi to skrito, kaj Srbija prav za prav namerava s to svojo mobilizacijo. Tudi v tem oziru slišale so se vsakojake slutnje in trdilo se je celo, da misli Srbija napasti Bolgarijo, ako se ondi ne vstvari zopet status quo. Od druge strani trdilo se je zopet, da misli Srbija polastiti se stare Srbije in z njo Kosovega polja, kjer je bila nekedaj pokopana za stoletja moč srbske države. Toda tudi tu ostalo je vse le ugibanje, gotovega tudi tu ne more nihče nič povedati.
Pri teh razmerah je umljivo, da se je s pravo nestrpljivostjo čakalo na govor, s kojim je imel kralj Milan otvoriti skupštino. Nadejati se je bilo, da se bode v prestolnem govoru zbornici natanko razkril namen oboroževanja, vsled česar bi bila tudi evropska diplomacija imela lažjo nalogo. A vsi upi, ki so se v tem oziru gojili, bili so prepiri. Prestolni govor ni povedal ničesa, kar bi se ne bilo uže prej povedalo. Omenjalo se je v njem le, da se je po združenji Bolgarije uničila bero-linska pogodba, da je ravnotežje na Balkanu razdejano in da je Srbija skoz vse to v vitalnih svojih interesih oškodovana. Kako da naj se vse to prepreči, o vsem tem ne nahajamo v prestolnem govoru niti besedice in sedaj vlada o načrtih in namenih Srbije ista negotovost, kakor je vladala pred. Sicer pa je treba premisliti, da državi, kakor je Srbija, ne nalaga majhnih bremen, vzdrževati za dalje časa armado sto tisoč mož broječo; ako se stvar od te strani razmotriva, mora se priti do
Starka zmaje z glavo. »Hišice ni več!“ dč. »Zapuščena je bila ter je razpala ter se posula. Ni je več druzega kakor groblja."
Blanche vzdihne.
»Hočem pa to grobljo videti," reče.
Ženski krenete po potu med dvema sečima. Pot le-ta se je vil okolo vasi, in tako dospete po nekolikem času pred kočo.
Blanche se napoti okolo nje ter tožno pregleduje te podrtine. Tu sta živela njen oče in njena mati, tu je ugledala bila luč sveta!
Nekoliko trenutkov se ji je zdelo, kakor da vidi hišico, kakeršna je bila nekdaj: lepo bela, s6 zelenimi oboknicami, obsijana od solnca, oživljena po človeških glasovih!
Potem pa izgine ta vizija in videla je pred sabo le podrtine, nagrobnik uboge Genevičve in kazensko kolonijo, kjer se je pokoril njen oče za svoje zlodejstvo!
Revna deklica otlo zastoče.
»Tu je minolost!" zamrmra, »a kje je pri-hodnjest?"
sklepa, da misli Srbija vsakako resno poseči v nadaljno razvijanje dogodkov na balkanskem poluotoku.
Ta nejasnost, ki zavija vse gibanje na jugu v nekako meglo, leži kot mora na prsih Evrope. Ker srbski prestolni govor, od kojega se je toliko pričakovalo, ni podal zaželjenega pojasnila, bilo bi pač v splošnjem interesu, da se uže napovedano zborovanje evropskih poslanikov kmalu prične, da se kmalu določijo meje, kojih se je tej ali oni državi na Balkanu držati. Kajti znalo bi priti, da se beseda diplomatov nekega dne ne bi hotele več slišati. Vsakdo, ki stvari na jugu nekoliko let sem opazuje, vč kaj pomeni ondi, če je jedenkrat počila puška. Še je čas, kakor se vidi, brez prelivanja krvi urediti ondotne zadeve. V Rumeliji ohranil se je do sedaj na občno čudenje najlepši red in mir. V Macedoniji, od kjer so pred nedavnem še prihajale vznemirljive vesti, je sedaj vse tiho in mirno. Ako evropska diplomacija o pravem času še poseže s spretno roko vmes, razpršč se takoj temni oblaki s političnega obzorja.
A če se še nekoliko časa čaka, potem zna priti, da postanejo ljudstva na Balkanu nestrpna. Sto tisoč mož, katere je Srbija postavila na mejo, ne da se za dolgo držati v pasivnem čakanji. Srbskega ljudstva zna se polotiti želja po dejanjih in tedaj ne bilo bi več mogoče vzdržati red, ki vlada zdaj še doli Cim prej je tedaj evropska diplomacija govorila svojo besedo ter spravila jasnost v nejasne te zadeve, tim več upanja je, da se srečno, brez prelivanja krvi reši tako kočljivo vzhodno prašanje.
Lovske karte.
Jesen s svojimi darili je dospela do vrhunca. Sadjerejec in poljedelec spravljata veselega obličja,
Nek glas odgovori:	»Upaj!"	Blanche se
zgane ter prestrašena pogleda okolo sebe, kakor bi pričakovala, da stopi duh iz podrtin. Pa videla ni druzega kakor razpalo zidovje.
In vender je besedico »upaj!" razločno bila slišala. Morda je bila pomota? Najbrže! In vender nehotč je ponavljala: »Jaz upam!"
Še enkrat pogleda razpalo kočo ter pospeši korak, da dohiti botro, katera je bila odšla naprej ter jo je, nekoliko oddaljena, čakala.
»Prosila bom svojega botra, da zopet sezida hišico moje matere," reče starki. — »On te gotovo usliši!" mčnila je žena.
Obe ženski stopite zopet na sečnato pot ter odidete hitro.
Zdajci se pokaže glava Mardoche-ova v ob-krajci okna, pred katerim je postala bila Blanche. Starček se je smehljal ter je poljub poslal za svojim otrokom.
»Blanche, ali ne bi nekoliko se spočila pri meni ?" povpraša botra. — »Ne, hvala", odgovori deklica. »Le poglej, uže solnce zahaja, in hočem biti doma še za časa. Sicer bi na pristavi še v
kar sta si pridobila v potu svojega obraza in do-brovoljui veseljak, naš Dolenjec uže težko pričakuje pričetka trgatve, katera ima marsikateremu pomagati zopet na noge iz dolgov, v katere je zabredel. Pa tudi za našo inteligenco na kmetih je pričel težko pričakovani veseli čas — lovska sezon a.
Zatorej menda ue bode času neprimerno, če se ozremo tu nekoliko na one naredbe in naprave, ki stoje v ozki in tesni zvezi z lovom in lovskimi koristi. Pregledati hočemo za danes naš naj novejši deželni zakon v tej stroki, zakon, s katerim so se uvčle lovske karte za našo vojvodino.
Deželni zakon z dne 17. aprila 1884. leta o uvedenji lovskih kart za Kranjsko določa v kratkih potezah to-le: Kdor hoče pa lov, mora si pred vsem drugim preskrbeti dovoljenje politične oblasti v podobi lovskega lista, za katerega znaša na leto pristojbina 3 gld. Kdor prekrši ta zakon, zapade globi v znesku od 5 do 10 gld. Te globe so namenjene ubožnemu zakladu dotične občine, pristojbine za lovske liste pa ae stakajo v deželni kulturni fond.
To je v kratkem vsebina zakona o lovskih listih, kakeršen obstoji z malimi spremembami na Francoskem, Pruskem, v Avstriji, na Ogersketm Češkem, Štajerskem in drugodi. Odkar obstoji vaš deželni zbor, že menda še ni sklenil zakon, kateri ne bi imel nobenega principalnega nasprotnika. Uže to je zanj lepo priporočilo, a še lepše je ta čudna okolnost, da so bili pri posvetovanji njegovem v našem deželnem zboru najboljši in najvnetejši priporočniki njegovi oni, zoper katere je navidezno obrnen in katerim nalaga bremena, namreč lovci sami.
In gotovo ne brez vzroka. Namen te postave je dvojen: Prvič se tiče prve točke, skrčiti število lovcev, je to gotovo živa potreba. Če imenujemo vsacega, kdor na lov hodi, »lovca", potem je potrebno na deželi toliko lovcev, kolikor je onih ljudi, katere naš ne posebno priljuden gorenjsk kmet časti s priimkom »škric". In teh nas je le-gijon! Od gospoda okrajnega sodnika, do najmlajšega davkarskega praktikanta, od vpokojenega uradnega sluge, do dacarja in agenta, vse zahaja na lov. Zatorej ni čuda, da je lov pri nas v primeri z drugimi kronovinami na tako nizki stopinji in skoro bi bil nedavno verjel staremu lovcu, ki je prerokoval, da bodemo morali kmalu svojo deco voditi v Rudolfinum, kazat jim kaki so bili svoje dni — zajčki.
Če pa se skrči število lovcev, pomnožila se bode divjačina in lov se bode povzdignil in ne le v korist zakapnikov lova, temveč v prid naših občin, katerim se bode najemarina od lova neprimerno povišati morala. Škoda, ki bi utegnila s pomnoženo divjačino nastati, je zelo minimalna in vrhu tega je najemnik lova za škodo, katero napravi divjačina, odgovoren in jo povrniti dolžan.
strahu bili zaradi mene, zakaj odšla sem, ne da bi komu bila kaj rekla." — »Na, kakor pa misliš, srčece moje.|Do konca senčnate poti te pa hočem spremiti."
Ko zagleda seuillonsko pristavo, poljubi stara kmetica deklico presrčno in razidete se.
Botra Blanche-ina je živela v prav ugodnih-razmerah, v kar ji je pomogel bil Rouvenat. Njen sin je bil vlastnik čedne gostilnice v Ci-vry-u.
Blanche je bila uže uro doma, ko se Rouvenat povrne s kratkega svojega potovanja. Pogo-vorivši se sč svojim gospodarjem, stopi v sobo mlade deklice.
»Ko sem danes odhajal, spala si še,“ izpre-govori. »Prihajam tedaj sedaj po poljub."
Blanche ga objame.
»No, zadovoljen sem, ko vidim, da nisi več tako brezupna," nadaljuje Rouvenat. „Mellier in jaz hočeva te zopet razveseliti. Saj te imava tako rada! Kaj hočeš, pozabiti moraš na vse brit-kosti."
»Ali je to mogoče?" — „Se vč, da je mogoče, s časom, ko postaneš prav srečna "
Drugič smo dejali, ima ta zakon namen, pomnožiti dohodke deželnega kulturnega zaklada. Kdor le nekoliko pozna naše razmere, pritrditi mi mora, da so dohodki našega deželnega kulturnega fonda v primeri s potrebami sila neznatni. Zatorej je vsak davek, ki ima namen povišati te dohodke in ki obremenuje kmetskega stanu, uže sam na sebi opravičen, kako silno potrebne so na Gorenjskem sadjerejske šole, kako si žele Dolenjci vinarskih šol in kolike koristi bi bile povsodi poljedeljske učilnice! In vse te bi imele zajemati iz deželnega kulturnega fonda.
Ni nam sicer znano, dasi bi bilo zelo zanimivo zvedeti, koliko so donesle pristojbine od lovskih kart v prvem letu in za trdno pričakujemo, da bode deželni odbor o svojem času vestno objavil te statistične date, vender bi po skušnjah v svojem okraji smeli trditi, da bode ta svota gotovo za polovico manjša, kakor bi po številu lovcev imela biti.
Nadejamo se, da se nam od nobene strani ne bode ničesa očitalo, če opozarjamo s tem člankom dotične kroge na strogo izvrševanje omenjenega zakona, vsaj to je le deželi v korist in zakone imamo gotovo le zato, da se po njih ravnamo.
Politični pregled.
Avstrijskn-ogerska država.
Klub desnega središča imel je minoli petek sejo, v kateri se je sklenilo, da se za adresni odsek kandidujejo grof Hohenvvart, baron Giova-nelli in dr. Klaič. Na to se je pričela debata o prestolnem govoru in o adresi, katere debate so se udeležili gospodje poslanci Klaič, Tonkli, Šuklje, Styrcea, Lupul, Hohenvvart, Voš-njak, Kljun, Hren in Vi te Žič. Posamezni poslanci navajali so predmete, kateri naj bi se v adresi naveli ter bolj ali menj poudarjali.
V	ogerski poslanski zbornici odgovoril je mi-nisterski predsednik na interpelacijo glede dogodkov v vzhodni Rumeliji. Predsednik je dejal, da je bil shod v Kromeriži neposredua posledica shoda v Skjerujevicah. V Kromeriži se ni nič sklenilo, ta shod da je bil samo izraz osebnega prijateljstva, katero se je tam še bolj utrdilo. Tisza je dejal, da vladi ni nič znano o tem, da bi kaka država hotela intervenirati z orožjem. Vlasti želijo ohraniti berolinsko pogodbo; in nihče ne bode Turčije oviral, če se bode potegnila za svoje pravice. Vlasti so takoj vložile ugovor proti dalnjeinu razširjanju gibanja. Poslaniki se zbero h konferenci na željo sultanovo. O aneksiji Bosne in Ercego-vine ni govora, če bi prizadevanja vlade ne imela uspeha in bi bili vitalni interesi države v nevarnosti, vedela si bode vlada varovati svobodo.
Tuje dežole.
Dne 1. t. m. izročil je pruski poslanik pri Vatikanu, Schlozer, papežu pismo nemškega ee-
Deklica je žalostno zmajala z glavo. »Danes si bila izšla?" povpraša nadalje boter. — »Da, bila sem v Civry-u. Bol ra me je peljala na grob moje matere. Tam sem molila — in to je moje srce olajšalo. Grob moje matere je poln cvetlic, prav pogosto se na njem menjavajo venci in šopki. Odsehdob hočem sama to preskrbovati, ker do zdaj je to delal kdo drug, po tvojem naročilu, ne-li?“
Rouvenat zarudi.
»Ne!“ reče odločno. „Ne očitaj mi te pozabljivosti, otrok moj! Sicer je imela Genevi&ve mnogo prijateljev v Civry-u; izvestno so oni to stvar oskrbovali." — »Kako me to veseli!" opomni Blanche. »In potem, boter moj, bila sem tudi pri hišici Jean Renaudovi, našla sem jo le kot razvalino. Zatorej pa bi te nekaj prosila; jaz bi . . . rada, da hišico zopet sezidaš." — »V osmih dnevih pričnejo delavci.1' — »Pa ničesar se ne smč prenarediti na njej, kajti videla bi jo rada tako, kakeršna je bila nekdaj." — »Hočem ti željo izpolniti." — »Kako dober si mi!“ — »Zdaj pa dovoli mi, da te nekaj vprašam. Kaj je s skrivnostjo, ki si mi jo hotela včeraj zaupati?"
sarja; v tem pismu predlaga cesar, naj bi papež prevzel posredovanje med Nemčijo in Španijo glede Karolinških otokov.
V petek otvoril je srbski kralj Milan v Nišu slovesno s prestolnim govorom skupščino. Kralj izražal je globoko obžalovanje, da so dogodki v južni Bolgariji omajali berolinsko pogodbo, kar bi moglo imeti za Srbijo usodne posledice. Prestolni govor stavi alternativo, ali naj dobi berolinska pogodba v svoji prvotni obliki zopet veljavo ali pa naj se moteno ravnotežje med narodi na Balkanskem poluotoku zopet uvede. Konečno izrekal je kralj nadejo, da se posreči varovati interese Srbije zdaj in v bodočnosti.
Iz vzhodne Rnmelije ni posebnih poročil. Iz Plovdiva se poroča, da vsled strogih ukazov bolgarskega kneza vlada na macedonski meji po-polen red. — Ruski car odgovoril je na brzojav katerega mu je poslalo sobranje ter dejal v odgovoru, da mu je blagor Bolgarije bil vedno zelo na skrbi, a da nikakor ne more odobravati združenja, katero se je zvršilo brez njegove vednosti in volje.
V Franciji pričele so se včeraj splošne volitve za poslansko zbornico. Da se vzdrži povsodi mir in red, zaukazalo se je vsem v Parizu garni-zujočiin vojaškim četam, da so vedno pripravljene.
Dopisi.
Z Dunaja, 3. oktobra. (Izv. dop.) Danes vršila se je četrta seja poslanske zbornice. Seja ni trajala dolgo, ker se ni obravnavalo o uikakih važnih zadevah; predložilo se je le nekaj postavnih načrtov ter se vršile volitve v razne odseke.
Posl. K e i 1 in dr. predlagali so postavni načrt, s katerim naj bi se podaljšala veljavnost zakona z dne 3. marcija 18G8 o prostosti pristojbin in koleka pri arondaciji zemljišč,
Posl. Tiirk je pn dlagal, naj se izvoli odsek, sestajoč iz 24 članov, kateri se bode imel baviti z agrikulturnimi zadevami.
Posl. dr. Lueger in dr. stavili bo interpe-cijo glede dunajske tramway-družbe.
Prva točka dnevnega reda bilo je prvo čitanje vladne predloge o novačenji za 1886. I.
Posl. Zeithammer je predlagal z ozirom na to, da namerava vlada predložili postavni načrt o usnovi »črne vojske", naj se ta postavni načrt izroči posebnemu, iz 24 članov sestoječemu odseku.
Posl. grof Gor oni ni, dr. Ja qu e s in dr* predložijo postavni načrt, vsled katerega naj bi se postavil posebni sodni dvor, kateri bi imel razso-jevati o veljavnosti volitev. V ta sodni dvor bi se izvolili članovi najvišjega sodnega dvora, državnega in upravnega sodišča. Kakor znano, se je ta predlog stavil uže v prejšujein zasedanji, a se ni zaradi pomanjkanja časa o njem obrav-
Blanche prebledi.
»Ne," reče, »jaz ti neinam ničesar več zaupati." — „Morda stvar lehko uganem." — »Tega ne verujem." — „Ali se strar ne tiče mladega človeku, ki si ga spoznala v Grayu?"
»Blanche ga začudena pogleda.
»Ali ga ljubiš, Blanche?" nadaljuje Rouvenat z negotovim glasom. — „Če bi bila Blanche Mel-iierova, rekla bi morda »da"!; Blančhe Renau-dova pa ti odgovarja: Jaz ga ne smem ljubiti!"
Rouvenat pač ni čutil vse grenkosti te iz-jave. Objame deklico ter izpregovori:
»Tako je prav, srčece moje, tako je prav! Ne, ti ga ne smeš ljubiti, to sama spoznaš. Ptf' slušaj: malo današnje moje potovanje bilo je radi tebe. Bil sem v Vesoulu pri okrajnih uradu*' kih. Ni bilo to prvo. Pa ti ljudje so tako le' nobni, tako počasni; moral sem jih malo p0‘,,e zati. Zdaj mi bodo iskali po vsem FrancoskeItl’ ^)0 vsej Evropi, s kratka povsod, in to z razp>s* časopisih. Tega ne moreš umeti, kuj ”e’ . *	’
Blanche? Nič ne d6! Povem ti sum°- v0 čenec je, ki ga iščem.. . O, najdemo {-,•»• veiuj mi,
najdemo ga!"
navalo. Na to so se vršile volitve v a d res ni, legitimacijski in peticijski odsek. V adresni odsek bilje izmed Slovencev izvoljen grof Hohen-'vart, v legitimacijski odsek dr. Poklukar in v peticijski odsek Bož. Raič.
Prihodnja seja je v sredo dne 7. t. m.
Domače stvari.
— Presvitli cesar, ki je pred,-4<J'atkim za %)enjcfir^o,pevihti in toči poškodovane podaril SODO^gold. iz Najvišje znsebne blagajnice, blago-v°lil je za Ngtraujce, ki so go^ zadnjem viharji toliko trpeli, podeliti svoto 4QQ£)_gold. Tujfi- noy dokaz—kllkn sWrh)iiypfr<l in ii«ipiii»ml].n avstriiski narodi v svojem preblagem vladarji. Zato smo pa tudi uverjeni, da je včeraj na Njegov imendan tisoč in tisoč src kipelo želj in prošnje k večnemu, da Ga ohrani še dolgo, dolgo let na cesarskem prestolu v blagor države in njenih narodov.
(Najvišji imondan.) Nj. veličanstva cesarja obhajal so jo včeraj v Ljubljani slovesno. Ob 10. uri dopoludne daroval je v stolni cerkvi premil, g- knezoškof dr. Misija svečano sv. mašo, katero so se udoložili: gosp. deželni prcdsodnik baron Winkler, dvorni svetovalec grof Chorinsky in mnogo uradnikov deželne vlade, finančno direkcije, finančne proburature, C' kr. pošte, okr. glavarstva, predsednik deželne sod-n'je g. Kočevar z mnogimi svetovalci deželne sod-111 je in uradniki državnega pravdništva, deželni glavar Sr°f Thurn-Valsassina, ces. svetovalec gosp. Burnik, trgovinsko zbornice predsednik g. Kušar 2 mnogimi zborničnimi svetovalci, župan g. G r asse 1 lif mostni uradniki, gospodje ravnatelji srodnjih in ljudskih a°l in mnogo profesorjev ter mnogo vernega naroda. Slovesna božja služba so jo skončala ob l|!j[jiri. V minski cerkvi služil je ob 9. uri dopoludne božjo službo gospod vojaški kurat Pri božič; službe božje udeležil 80 jo nj. ekscelenca fml. baron Roinlilndor, gm. ^rolier-Mildensee, mnogo častnikov in moštvo.
končani božji službi zasvirala jo godba narodno kitnno, katero so voiaki stoje poslušali. V vsoh drugih mestnih cerkvah obhajal so je tudi na slovesen način ^nivišji imonda z božjo službo, katoro se je udeležilo mnogo vernega naroda.
— (Naj višji dar.) Nj. voličanstvo cesar izvolil jo kongregaciji oo. lazaristov v Celji podoliti podporo 300 gld.
— (Osebne vesti.) Nj. voličanstvo cesar izvolil je profesorja na državni realki v Ljubljani gosp. Andreja Senekoviča imenovati ravnatoljom za državni gimnazij v Rudolfovem.
(Nj. veličanstvo prosvitla cesarica) Poljala se jo danes zjutraj po 5. uri s posobnim vlakom skozi Ljubljano v Miramaro, od koder odpotujo brez prostanka po morji proti jugu. Cesaričini vlak obstal jo v Ljubljani samo 3 minuto; ob postanku ni 'm nikogar videti iz spremstva Nj. veličanstva cesarico.
Blanche v istini ni razumela.
»Jaz se nečem nikoli poročiti 1“ zakliče. —
bodeš pač molčala?" jezi se Rouvenat presno. _ ni)a) (iat ti se poročiš, ker brhka de-ICa, kakeršna si ti, ne sme ostati samica. Le po-akaj; stari Pierre, hoče, da postaneš srečna, in hadeja se, da bode tako dolgo živel, dokler tega ne doseže!“
Mislila01!1*04 poves,i glav0 teI' g*°boko vzdahne.
jo na Leona, katerega ne sme videti nikoli več!	’
28.
Ob deveti uri lezla sta dva človeka liki senci sk°h° P08'0!^ pnstavinega. To, da sta se znala n- tl0 odmikati v temo, dokazovalo je, da nista b!.(: dobrega namerjala. Oba Parizla združila sta 'a svojo jezo ter sta po storjenem načrtu pre-ula na trenotek, ko bi se mogla maščevati.
.. Rouvenat je bodil, kakor vemo, zmerom zad-'J1 k počitku; poprej pa je zmerom vse pregledal * ° hlevih.
Tudi danes je vprašal kakor navadno: „Ali se Jo živini v ovčarski hiši dalo vsega | otrebuega?"
— (Imenovanja in premeščenja.) Okrajni sodnik gosp. Ferdo Stare premeščen je na lastno prošnjo z Brda v Kranj in okr. sodnije pristav gosp. Julij Pol o c imenovan okr. sodnikom na Brdu. Dalje je bil na lastno prošnjo premeščen okr. sodnije pristav gosp. Pavl Juvančič iz Kočevja v Ilir. Bistrico in avskultant Ernest vitez Hiiffern-Saalfeld imenovan okr. sodnije pristav v Kočevji. Okr. sodnije pristav gosp. Anton Vidic premeščen je bil na lastno prošnjo iz Logatca v Kamenik, okr. sodnije pristav gosp. Andr. Ogorek iz Črnomlja na Brdo in gospoda avskultanta Aleks. Ravnikar in Bučar imonovana okr. sodnije pristavoma, prvi za Logatec, drugi za Črnomelj.
— (Nokaj o taktiki »Slovonskoga Narod a“.) „Slovenski Narod" je meseca septembra t. 1. dr. Pfiznjka, notarja v Rudolfovem, sta^ega^našaga ji£n-ritelja, katerega upliv na Dolenjskem mu ni všeč, v tem obrekoval, da je tiskal v dopisu iz Rudolfovega, katerega mu je po vsem Dolenjskem znani R. N. poslal, da je nek rodoljub v Rudolfovem v gostilnici rokel, da ga jo pri zidanji „Narodnega Doma" v Rudolfovem »goljufal". — Dr. Poznik ni o tej razžalitvi nič vedel in jo vsled omenjenega dopisa tega rodoljuba, Ki je mogel le gosp. A. K., trgovoc v Rudolfovem, biti, zaradi žalitve časti tožil. Pri obravnavi, ki se je prod tednom vršila, jo g. A. K. izrecno izjavil, da omenjene žalitve nikdar v mislih ni imel, še manj pa je izpro-govoril. On čisla doktorja Poznika preveč, da bi le kedaj sploh kaj žaloga in celo tako strahovitosti o njem govoril. Izjavil je ta mož, da z dr. Poznikom nikdar ni gledč „Narodnoga Doma" v donarnih stvareh imel opraviti. Kot priča zaslišani gosp. O., ki je v krčmi tik gosp. A. K. sedel, je izjavil, da gosp. A. K. omenjenih ali jednacih besed ni rabil. — Dr. Poznik se veda »Slovenskega Naroda" ne bo tožil. Bil bi velik škandal, ako bi domoljub dr. Poznik in afccijnnar MNarodno Tiskarne" tožil ta .narodni" čhsopis. — Sicer jo pa »Slovenski Narod" uže tako daloč prišel, da je za človeka dobro priporočilo, ako ga on mandra.
„Rosni Glasovi".
— (Rudolfovo.) Pri javni dražbi plemenskih bikov dne 3. oktobra t. 1. so se vsi — bilo jih je devet prav lepih — prodalo, in sicer nad polovico iste cono, za katoro jih jo bila kupila c. kr. kmetijska družba kranjska in kljubu od šest na dovot povokšanom štovilu. Kupa željnega ljudstva je bilo prav mnogo, tako da jo človeka veselilo to zanimanje za napredek v živinoreji. Ros da bodo troški za transport, kateri jo trajal več dni, nokoliko več stali, ko če bi se bilo to vršilo v Ljubljani, a pomisliti so pa vender more, da so je to godilo na Dolonjskom, za katoro so sploh malo stori. Vodja dražbinega navoda jo bil znani podpredsednik c. kr. kmetijsko družbe, gospod Josip Friderik Seunig, graščak v Bokavcah, sam, kateri je kot veščak vso zadevo vrlo rešil. Priznavati se mu mora, da je on kupne živali kljubu več dni trajajočemu potovanji v čilem in prav zdravem stanji dovel na mesto prodaje, za kar mu gre vsa hvala.
„Da“, odgovori jeden poslov. — »Jaz vsekako tja pogledam." — »Hočem iti z vami."
Tako je nadzoroval vse. Davši poslu še nekaj ukazov za prihodnji dan, odstrani se.
»Ali ne greste še domov, gospod Rouvenat?" povpraša hlapec.
„Ne, hočem še nekoliko vživati svežega zraku?"
„Ali naj vam svetiluico tu pustim?“
„čeinu li? Ne potrebujem je več?“
„Potem pa lekko noč, gospod Rouvenat.11
„Lehko noč!"
Hlapec odide.
Rouvenat potegne *svoj tabak iz žepa ter si nabaše pipo. Potem si jo prižgč. Prišel je bil k staremu, nerabljenemu vodnjaku.
Oba Parizla zlezeta izza nekega zida ter splezata po vseh štirih bliže.
Rouvenat, ves vtopljen v svoje misli ter brez suma, ni videl in slišal nič. Kako bi tudi mogel misliti, da ga tu kilo napade, dva koraka od pristave?
(Dalje prihodnjič.)
Književnost.
Slovenski časopisi leta 1885.
Letos izhajajo v Slovencih naslednji časopisi:
1.) Novice gospodarske, obrtniške in narodne.
V Ljubljani, XLIII. leto, vsako sredo na celi poli v 4.
—	Odgovorni urednik Gustav Pirc; tiskarji in založniki J. Blaznikovi nasledniki. — Stoje po pošti 4 gld. 60 kr. za vse leto, 2 gld. 40 kr. za pol in 1 gld. 30 kr. za četrt leta.
2.) Zgodnja Danica. Katoliški cerkven list.
V Ljubljani, XXXVIII. loto, vsak teden po joden pot na celi p61i v 4. — Odgovorni urednik Luka Jeran: tiskarji in založniki Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. — Naročnina, kakor pri „Novicah.“
8.) Državni zakonik za kraljevino in dežele v državnem zboru zastopane. Razglaša vse državno zakone, cesarske patente in najvažnejše ukaze in razpise c. kr. ministerstev. Na Dunaji, XXXIV. leto v 4. — Urednika Matej Cigale in Jos. Stritar; založnik c. kr. dvorska ia državna tiskarna na Dunaji. — Vseletna naročnina 2 gld. 50 kr.
4) De žolni zakonik za vojvodino Kranjsko. Razglaša vse doželne zakone, razglasila ces. kr. deželne vlado in drugih cesarskih in deželnih oblastev in ukaze c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem.
V Ljubljani, XXV. leto v 4., s slovenskim in nemškim tekstom. — Translator prof Fr. Levec. Tiskata Klein in Kovač v Ljubljani, ki prodajata tudi posamične številke, po 4 kr. tiskovno p61o.
5.) Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko. Razglaša vse deželne zakone, razglasila c. kr. namestništva in drugih cesarskih in deželnih oblastov in ukaze c. kr. namestnika na Štajerskem. V Gradci, leto 1885. v 4., s slovenskim in nemškim tekstom. — Translator prof. Anton Kas-pret. Tiskar „Loykam“ v Gradci.
6.) Zakonik in ukaznik za avstrijsko-ilirsko Primorje, ki obstoji iz poknežene grofije Goriške in Gradiške, mejne grofije Isterske in državno-neposrednjega mosta Trsta z njegovim obmestjem. V Trstu, loto 1885. Razglaša jednako tvarino, kakor deželni zakonik za vojvodino Kranjsko, a samč v slovenski besedi, t. j. italijanski ali nemški tekst se izdajata posebej. — Translator? (Šolske zakone in ukaze prelaga najbrž, kakor sodimo po jeziku, sam g. c. kr. deželni šolski nadzornik A. Klodič, vitez Sabladoski, druge stvari menda razni c. kr. politični uradniki.) Tiskarna ni imenovana.
7.) Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom
V Ljubljani, XXV. leto izhaja 1. in 15. dan vsacega meseca na celi poli v veliki 8. — Odgovorni urednik Andrej Praprotnik; tiskar in založnik J. R. Milic. — Stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 30 kr.
8.) Slovenski Gospodar. List ljudstvu v pouk. Izhaja XIX. leto v Mariboru vsak četrtek na coli poli v 4. ter stoji po pošti vse leto samo 3 gld,, za pol leta 1 gld 60 kr., za četrt leta 80 kr. Doležniki tiskovnega društva prejemajo list brez posebne naročnine. »Slovenski Gospodar" prinaša vsak mesec po pol pole „Gospodarstvene priloge" in po ravno toliko »Cerkvene priloge". — Izdajatelj in založnik »Katoliško tiskovno društvo"; odgovorni urednik Lavoslav Kordeš; tiskar J. Leon v Mariboru.
9.) Slovenski Narod. Izhaja vsak dan zvečer v Ljubljani, XVIII. leto in folio ter stoji po pošti vse leto 15 gld, pol lota 8 gld., četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Železnikar; lastnina in tisk »Narodne Tiskarne" v Ljubljani.	(Dalje	prihodnjič).
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Atene, 5. oktobra. Ministerski svčt je sklenil, naj se mobilizujejo vojne čete; skličeta naj se dva letnika pomorskih reservistov. Vojaške priprave se pridno nadaljujejo.
Kopenhagen, 5. oktobra. Ruski car sprejel je v soboto opoludne bolgarsko deputacijo; kakor se poroča iz zanesljivega vira, je deputacijo zagotovil, da bode skušal soglasno z drugimi vlastmi, katere so podpisale berolinsko pogodbo, mirnim pdtem rešiti bolgarsko vprašanje.
Niš, 5. oktobra. Skupščina se je včeraj zaključila.	__________
D u n a j, 4. oktobra. Povodom Naj višjega imen-dana Nj. veličanstva cesarja vršila se jo v Štefanovi in votivni cerkvi slovesna božja služba. Prve udeležili so se ministri in civilni dostojanstveniki, druge nadvojvodi, generaliteta in častniki. Iz vseh dežel došla so poročila, da se je Najvišji imeu-dan slovesno obhajal.
Bel g rad, 4. oktobra. V Nišu zbrane čete odhajejo na meje.
Niš, 4. oktobra. Skupščina dovolila je jedno-glasno posojila 25 milijouov.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 5. oktobra
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................... .	81	-25
»	>	»	»	srebru..............................82	'15
Zlata renta.................................................108	-20
5°/c avstr, renta........................................... 98	80
Delnice n&rodne banke.....................................  858-	—
Kreditne delnice........................................... 280	25
London 10 lir sterling..................................... 125	95
20 frarikovec............................................... 10	25
Cekini c. ki'................................................. 5-98
100 drž. mark.............................................  fil-95
TTinrli so:
Dni 2. oktobra. Marijana Slovnik, delavka, 23 let, Žabjak št. 5, jetika.
Dn6 3. oktobra. Polona Eržen, uradnega sluge soproga, 66 1., Florijanske ulice St. 36, jetika.
Dn6 4. oktobra. Frančiška Kozjek, delavka, 36 let, Pred škofijo št. 14, meningitis.
V civilni hčlnici:
Dnž 2 9. septemhra. Luka Justin, gostač, 60 let, splošna vodenica.
D n 6 2. oktobra. Janez Suš ter, goslač, 72 1., Poljanska cesta št. 42, starostno opešanje.
Srečke
z dn6 3. oktob ra.
Dunaj:	72	10	6	58
Gradec: 23	15	37	22
70.
57.
Tržne cene.
'V Ljubljani, 3. oktobra.
Hektoliter banaške pšenice velja 6 gld. 98 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 4 gld. 37 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 23 kr.; proso 5 gld. 4 kr.; tur-šica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 80 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2'/a kr-; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 62 kr., svinjsko 62 kr., drobniško po 34 kr, — Piške po 50 kr., golob 17 ki-.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
§ o	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tompo- rnturn	Votrovi	Nehn	Mole rina v mm
t-i 4a	7. zjutraj	741-02	5-0	bzv.	megla	
M	2. pop.	739-50	12 0	»	jasno	000
co	9. zvečer	740 20	7-2	>		
u	7. zjutraj	739 10	3-6	bzv.	megla	
M	2. pop.	738-36	11-8	jzpd. sil.	jasno	0 00
	9. zvečer	737-40	8-4	jzpd. sl.	»	
n
Samo «Richterjev
Pain-Expeller
z kotvico«
je pravi, in ta preparat, s kojim se kot znano čudovito povoljno ozdravlja protin (giht) in revmatizem. To staro, sknšeno domače zdravilo se prodaja po 40 in 70 kr. skoro po vseh , lekarnah. Glavnazaloga: Lekarna« pri zlatem levu«, p Praga, Staro mesto. V Ljubljani: E. Birschitz. A
 	(145)	10—2
V> l raf
La.
yf Moje tak6 priljubljeno, ne prozorno, ampak istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
univerzalno glicerin-milo
p] priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože j! H ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši [K Jjj porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rjj uj rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in S Gj čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. — H Oj Neobhodno potrebno za umivanje otrok. Samo pri- }fl gj stno iz tovarne	(49)	20—17
Ja H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku.
K	Jedina zaloga v Ljubljani pri
jjj K. Karingerji Mestni trg štev. 8. j= ^sasaMsasaiBLsasasaHasasasasdsaHasasHsasasB^
Tržaška
Trstu.
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36—18
Ur« Ilirscla
dobro znani specijalni zdravnik za sifilitiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu	(58)	24
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni sedla in v mehurji, polucije, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Za prihodnje leto 1.8SG«
V zalogi
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
je izšla:
<f
Prvo berilo in slovnica
za slovenske ljudske šole
sestavila jKa.zion.g-er in Ž-aiaer,
založila	(148)
Kleinmayr & Bamberg,
pripuščeno je od vis. c. kr. naučnega ministerstva, da se uvede v učilnice ter se bode pričelo razpošiljali še sredi meseca oktobra t. 1.
V našem založništvu je izišel na svif.lo
drugi pomnoženi natis:
I
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr 8 Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
*mm
¥ knjigarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
se dobivajo:
' Josipa Jurčiča
i	n	n
J,
m
•J *}
Slovenska
Pratik a
za navadno leto 1886.
Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše.
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
v • 'i c * • Prlp,0Yed,nl »PlBl: Jurij Kozjak, spomini na deda, Jesenska noč mej
slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba.
— Cena 70 kr.
IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošlerski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr.
V. zvezek: Pripovedni spisi: Hči mestnega sodnika, Nemški vdlpet, Sin kmetskega cesarja, Lipe, Pipa tobaka, V voini kraiini.
— Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 41
Knjigotržnica
Ig. pl. K!einmayr & Fed. Bambergova
r_jj iti>ij 2 in m
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
■vseli. na tukajšnjih in vnanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah vpeljanih
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zel6 nlzlclli cenah..
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno
16—14
Odgovorni urednik J. Naglifi.
Tiskata in zalagata I g. v. K1 ei n m a y r * S1**1	v	^"Mjani