Poštnina plačana pri pošti 2252 Dornava Domoznanski oddelek 35 GLASILO občine 2003 352(497.4 Dornava) g 70 S TJ I 6005731,2 COBISS o d )&r j 18. december/gruden 2003 __ w ' , —^ 1 j \i “Oživljeni" dvorec Dornava ob koncertu I f OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE DORNAVA ŽELIM VELIKO MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA, BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČE, ZDRAVJA IN MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 2004. Župan občina Dornava, — Franc ŠEGULA, inž.^^k V OBČINI DORNAVA SMO PRIČELI Z IZVEDBO ČISTILNE NAPRAVE Vsi si želimo, da bi živeli zdravo in v čistem okolju, zato je Občinski svet Občine Dornava že v letu 1999 sprejel idejno zasnovo za odvajanje in čiščenje gospodinjskih bioloških odplak na ravninskem območju občine Dornava, kjer sta strnjeni naselji Dornava in Mezgovci ob Pesnici. Z odvajanjem kanalizacije preko greznic in ponikalnic prav na ravninskem delu občine najbolj obremenjujemo okolje oziroma podtalnico, saj so tukaj tudi osnovna šola dr. Franja Žgeča, vrtec in Zavod dr. Marijana Borštnarja. Glede na to, da je urejanje dokumentacije od idejne zasnove do izvedbe kanalizacije oziroma gradbenega dovoljenja zelo dolgotrajen in zahteven postopek, nam je kljub temu v letošnjem letu uspelo, da smo pričeli z izvedbo najbolj potrebnega in zahtevnega projekta v občini Dornava, ki bo tudi našim naslednikom zagotavljal kvalitetnejše in bolj zdravo življenje. Želimo, da bi mlade, ko odrastejo, zadržali v domačem okolju in jim zagotovili kvalitetno življenje na področju komunalne infrastrukture, kot je v velikih urbanih naseljih. Kanalizacija poteka po več kot 600 parcelah in večina občanov je imela razumevanje, da gre za skupno akcijo za dobrobit vseh prebivalcev. Dovolili so, da tudi po njihovih parcelah poteka kanalizacija, saj jo bodo tudi sami uporabljali. Po končani izvedbi kanalizacije bodo zemljišča urejena tako, kot so bila pred pričetkom del, in se sploh ne bo videlo, kje v zemlji poteka kanalizacija. Žal pa je tudi nekaj takšnih občanov, ki nimajo razumevanja in odstopnih izjav za izvedbo kanalizacije niso podpisali. To so osamljeni primeri, ki danes ne razmišljajo, da s tem dejanjem škodijo samo sebi in svojim naslednikom. Ne glede na odločitev osamljenih primerov bo kanalizacija v občini Dornava izvedena in vsak, ki bo to želel, se bo lahko priključil na odvodno kanalizacijo. Na razpis za izvedbo biološke čistilne, ki je bil objavljen v Ur. listu RS, št. 106, dne 30. 10. 2003, se je prijavilo osem ponudnikov. Za biološko čistilno napravo Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno. Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314. Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10 Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 800 izvodov. Lektorica: Lidija Šalamun, prof. Odgovorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., Biš 6l, 2254 Trnovska vas, 041/670 -740 \Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače J zmogljivosti 2300 PE so ponudniki ponujali izvedbo del s tehnološko opremo v kompletu od 110,5 milijonov do 200,1 milijonov slovenskih tolarjev. Komisija je izbrala ponudbo v vrednosti 110.555.318,00 SIT podjetja PROTECH, d. d., iz Maribora, ki ima tudi primerne reference na izvedbi čiščenja bioloških odplak. Omenjeno podjetje je že pričelo z izvedbo del, ki bi po časovnem načrtu morala biti zaključena v maju leta 2004. V letu 2004 bomo razpisali izvedbo del za polaganje odtočne kanalizacije v Dornavi in Mezgovcih ob Pesnici. V naslednjem letu bomo naročili izvedbo idejne zasnove za odvajanje in čiščenje odplak na gričevnatem območju občine Dornava. V občinskem svetu občine Dornava želimo po zaključku izvedbe kanalizacije na ravninskem delu občine nadaljevati z izvedbo kanalizacije in čiščenja odplak v ostalih naseljih na gričevnatem območju naše občine. Župan občine Dornava, Franc ŠEGULA, inž. Na osnovi Odloka o priznanjih in nagradah Občine Dornava, sprejetega na seji Občinskega sveta, dne 22. 3. 2000, objavlja Komisija za priznanja in nagrade razpis za vložitev predlogov za podelitev nagrad in priznanj Občine Dornava v letu 2004. Predloge za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, društva in delovna telesa Občinskega sveta. Predloge sprejemamo do 30. marca 2004. Nagrade in priznanja bodo podeljena ob prazniku občine Dornava. Komisija za nagrade in priznanja OBVESTILO V DVORCU DORNAVA PRIPRAVLJAMO RAZSTAVO, zato zbiramo predloge, stare fotografije, predmete ... VABLJENI K SODELOVANJU! Odbor za obnovo dvorca Dornava Ves&te božične pršilnike* smčm® mowo ##//©* oblilo ulitkov ob brun-ju n&čegu gimiillu in čim mč dopismmnjm. 'UmdniSkl odbor PLAKETE OBČINE DORNAVA - 2003 Ob občinskem prazniku občine Dornava, ki smo ga praznovali 14. junija 2003, so bile podeljene PLAKETE OBČINE DORNAVA za leto 2003. Prejeli so jih: podjetnik Franc Hanželič iz Dornave, podjetnik Josip Golub iz Žamenc, kmetija VALIČ iz Mezgove ob Pesnici in kmetija MLINARIČ iz Polenc. Dobitniki plaket 2003 PODJETNIK FRANC HANŽELIČ Za poklic kovinarja se je izučil v obrtni delavnici Franca Valenka na Ptuju in se zaposlil v podjetju Olga Meglič. Leta 1973 je pričel z obrtjo v lastni garaži v velikosti 30 kvadratnih metrov. Ker je delo v obrti dobro steklo, je že po letu dni zaposlil enega delavca. Kot uspešen obrtnik je zgradil večje delavnice, kar je odpiralo tudi nova delovna mesta. Danes gospod Franc Hanželič zaposluje trinajst delavcev. Prelomno obdobje za delovanje obrata je prišlo leta 1992, ko so zaradi razpada Jugoslavije izgubili velik trg. S precejšnjim naporom so prebrodili pet težkih let, ki so bila potrebna za osvojitev novega trga. Tako so kljub krizi vsa delovna mesta obdržali. Letos praznujejo v mesecu oktobru 30 let od začetka delovanja. Ob tem jubileju bodo odprli nove prostore (približno 1.300 kvadratnih metrov). Za uspešno poslovanje imajo poleg podjetnika Franca Hanželiča zasluge člani celotne družine, saj so vsi zaposleni doma. Zraven svojih obsežnih del v obrti je gospod Franc Hanželič dejaven tudi v več organizacijah; vsakomur, ki ga zaprosi za pomoč, pa je vedno pripravljen tudi pomagati. POD JETNIK JOSIP GOLUB Gradbena dejavnost Josipa GOLUBA je vezana že na njegovo šolanje in uk za slikopleskarja. Nato je bil zaposlen pri Slikarju Maribor, Pleskarju Ptuj, Finalistu Maribor. Z znanjem in s sposobnostjo mu je bilo zaupano mesto vodje skupine ali enote. Z obrtno dejavnostjo gradbeništva se ukvarja deset let. V obratovalnici je redno zaposlenih šest delavcev, v konicah gradbene sezone si pomagajo s pogodbenimi zaposlitvami. Sama dejavnost industrijskih podov ali tlakov je specializirani del gradbene dejavnosti, zato delavce vzgajajo in izobražujejo ob delu. Dela izvajajo na terenu po vsej Sloveniji, nekaj tudi v tujini. Letno izvedejo okrog 55.000 kvadratnih metrov raznih kvarcnih, korud-nih, epoksidnih in drugih podov ter tlakov na kemijskih osnovah. Gospod Josip Golub je dejaven'tudi v družabnem in društvenem življenju v občini Dornava. KMETIJA VALIČ Valičeva kmetija je kmetija iz preteklosti in leži v Mezgovcih ob Pesnici 25. Je mešana kmetija poljedelskega in živinorejskega tipa. Zajema okrog 17 hektarjev obdelovalnih površin, na katerih pridelujejo koruzo, pšenico, sladkorno in jedilno rdečo peso ter ostale poljščine. Kmetija je predvsem usmerjena v mlečno proizvodnjo, vzrejo pujskov in govejih pitancev. Na kmetiji delajo tri generacije, skupaj jih je 6. Dejavno se vključujejo tudi v delo in družabno življenje v občini Dornava. KMETIJA MLINARIČ Nosilka kmetije Mlinarič je gospa Elizabeta, ki je svoje življenje poleg gospodinjskih del ter skrbi za moža in tri otroke posvetila gospodarjenju na svoji kmetiji. Rodila se je v kmečki družini, tam odraščala in kasneje s svojim možem Ivanom prevzela kmečko gospodarstvo. Samostojno kmetujeta že polnih 34 let. Sprva je bila kmetija usmerjena v govedorejo in proizvodnjo mleka. Časi so narekovali, da so morali svojo proizvodnjo razširiti in kmetijo preusmeriti v prašičerejo, in to predvsem za proizvodnjo mladičev. Tako je nastala mešana kmetija (govedoreja in prašičereja), ki premore 20 glav govedi, z letno proizvodnjo 30.000 litrov mleka, in 10 glav plemenskih svinj. Na kmetiji obdelujejo 10 hektarjev zemlje, nekaj pa je imajo tudi v najemu. Kmečko dvorišče je zelo skrbno in lepo urejeno ter je v ponos svoji soseski. Hlevi so v večini novi, delno pa tudi dograjeni in obnovljeni. Gospa Elizabeta Mlinarič je dejavna tudi na društvenem področju. Dolga leta je članica TD Polenšak in vsako leto razstavlja svoje kmečke dobrote na razstavi ob prazniku žetve na Polenšaku. ČESTITAMO! DEJAVNOSTI V VRTCU OB TEDNU OTROKA Vrtec je kraj prijetnega druženja otrok, njihovih staršev in vseh, ki skrbijo za njihov razvoj. V teh oddelkih je 54 otrok. Zanje ustvarja ugodne pogoje za njihov razvoj 6 strokovnih delavk z vodjo Vereno Mikša. Prvi teden v oktobiu, ki je še posebej izpostavljen z mednarodnim praznikom otrok, je bil vsak dan nekaj posebnega za vse skupine vrtca Dornava. Kreativnost in iznajdljivost sta se kazali na vsakem koraku. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so otroke popeljale na izlet, na orientacijski pohod, kjer so iskali skriti zaklad, uživali v jesenskem gozdu in nabirali darove narave. Le-te so obliko- vali in jim dodali še vrtnine in poljske pridelke, postavili tržnico ter kupovali za gumbe kakor v znani pravljici Vide Brest Prodajamo za gumbe. Razstavili so likovne izdelke iz plodov, a tudi želodčki niso ostali prazni. Veliko veselja je bilo tudi na kostanjevem pikniku. S pravljico je otroke in starše navdušila knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič. Smo sopotniki otrok, z drobnimi in njim primernimi dejavnostmi bogatimo dnevne programe ter lepšamo in popestrimo njihovo življenje. Vlasta Pešl, vzgojiteljica PRVI TURISTIČNI VODNIKI PO OBČINI DORNAVA Tečajniki na ogledu Dunaja Ali poznamo svoj domači kraj, običaje, ljudi, občino Dornava? Pogosto se sprašujemo, ali znamo to predstaviti in pokazati drugim, zato smo se v Odboru za obnovo dvorca Dornava odločili, da organiziramo tečaj za turistične vodnike po občini Dornava. Delovno gradivo je pripravila dr. Marjeta Ciglenečki, ki je tečaj tudi vodila. Pri predstavitvi občine smo nekaj dodali tudi domačini. Tečaj je potekal od marca do maja 2003. Sestavljen je bil: - iz predavanj z diapozitivi, - iz predavanj z ogledi dvorca Dornava, krajine občine Dornava in drugih znamenitosti, - iz spoznavanj Pokrajinskega muzeja Ptuj, kjer hranijo nekatere predmete iz dvorca Dornava, - iz zaključka, ko smo si ogledali dvorca Bellvedere in Schonbrun na Dunaju, ki sta tudi predstavnika baroka kot Dornava. Po končanih predavanjih in ogledih smo se mnogi odločili tudi za izpite. Trema je naredila svoje, a pogum je bil močnejši. Vaja dela mojstra - izplačalo se je. Danes imamo devet turističnih vodnikov po občini Dornava, in sicer so to: Franc ZAGORŠAK, Metka PIHLAR, Milka PETEK, Mateja KOVAČEC, Maja PRIMOŽIČ, Klavdija MAJCEN, Matej ZORKO, Metka JANŽEKOVIČ, Gabriela JANČAR. Znanje, ki smo ga pridobili, bomo še nadgrajevali. Hvala dr. Ciglenečki za bogato znanje, ki nam ga je dala, ter za vse prostovoljne in brezplačne ure, ki jih je posvetila nam tečajnikom in Dornavi. Znanje bomo z veseljem prenašali naprej. Ogled dvorca Dornava je možen že sedaj, in to po predhodni najavi. Program ogleda znamenitosti v občini Dornava bo pripravljen do spomladi, in to skupaj s programom o možnostih turizma v občini Dornava. TURISTIČNI VODNIKI, franc ZAGORŠAK GLASBENI SEPTEMBER 2003 Letošnji 10. jubilejni festival komorne glasbe je v sklopu svetovnih glasbenih dnevov v Sloveniji gostil Maribor, Zagreb, Slovenj Gradec in prvič tudi Dornavo. V organizaciji koncertne poslovalnice Maribor in Odbora za obnovo dvorca Dornava so nekateri svetovni glasbeniki izvajali dela največjega norveškega skladatelja Edvarda Griega. Program je bil posvečen 100-let-nici smrti Huga Wolfa iz Slovenj Gradca, najpomembnejšega poznoromantičnega skladatelja. Pod umetniškim vodstvom Radovana Vladkoviča je festival v zadnjih letih prerasel v enega največjih in najboljših v tem delu Evrope. Praznični večer v dvorcu Dornava so zraven glasbe poudarili še osebna osvetlitev, aranžiranje, izjemno akustična dvorana in mnogi obiskovalci. O dogodku povedo tudi nekatera mnenja: - G. Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor: Dvorec je enkratno okolje za tovrstne prireditve. Upam, da bomo naslednje leto imeli v Dornavi z glasbeniki domovanje za tri tedne in od tukaj gostovali v drugih krajih. - G. Radovan Vladkovič, umetniški vodja festivala: Tako kot druge glasbenike je tudi mene dvorec Dornava impre-sioniral. Enkratno je, ko se glasba in arhitektura povežeta. Prepričan sem, da se bomo v dvorec Dornava še vrnili. - Ga. Bosiljka Perič - Kempf, glasbena kritičarka iz Zagreba: Lepota in zgodovinska vrednost dvorca sta še posebej primerni za tovrstne dogodke. Ali bo Glasbeni september našel svoj prostor v ekskluzivnem ambien-tu? Festival bi lahko postal edinstveni glasbeni dogodek v Sloveniji pa tudi v širšem evropskem prostoru. To mu zaradi dosedanjih dosežkov in umetniške kvalitete iz srca želimo. - Ga. Brigita Pavlič, organizatorka koncertne poslovalnice: Po organizacijski plati sem zelo vesela uspeha koncerta v Dornavi. Pripeljali smo celotno tehniko, od lučkarjev do scenografov, ter grad osvetlili in naredili sceno, ki je krasno uspela. Publika nas je izredno lepo sprejela. Tudi v Odboru za obnovo dvorca Dornava smo zelo veseli uspeha dogodka. Dornava si je s tem odprla vrata v svetovne glasbene kroge. Zahtevna organizacija nam je dala bogate izkušnje. Hvala donatorjem, ki so razumeli pomen prireditve. To so bili: - OBČINA DORNAVA, - CVETLIČARNA Narcisa, - KLJUČAVNIČARSTVO Franc Hanželič, - TAMES, d. o. o., - VINOGRADNIŠTVO IN KLETARSTVO Mlinarič, - AVTOSERVIS Franc Terbuc, s. P- - KOVINARSTVO IN STROJEGRADNJA Peteršič, s. p., - KROJAŠTVO Šmigoc, d. o. o. - Medijski pokrovitelj je bil RADIO-TEDNIK Ptuj. ODBOR za obnovo dvorca Dornava, Franc Zaf^oršak Med nastopom Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava POROČILO O DOSEŽENIH USPEHIH NAŠIH UČENCEV NA TEKMOVANJIH V ŠOLSKEM LETU 2002/2003 Tudi v lanskem šolskem letu smo na naši šoli poleg lednega pouka izvajali različne interesne dejavnosti ali v okviru dodatnega pouka poglabljali in razširjali zanje in se tako pripravljali na različna tekmovanja. Naši učenci so pod vodstvom svojih mentorjev dosegali odlične rezultate tako na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih v znanju kakor tudi na medobčinskih, področnih in državnih prvenstvih na športnem področju. Ponosni smo na njihove uspehe in prav je, da jih predstavimo tudi širši javnosti. I TEKMOVANJA V ZNANJU 1. SLADKORNA BOLEZEN šolsko: tekmovalo je 10 učencev in vsi so osvojili bronasto priznanje državno: Petra Arnejčič in Sara Cenar iz 7. r. sta osvojili srebrno priznanje Mentorica: ga. Marta Tuš 2. RDEČI KRIŽ medobčinsko tekmovanje: ekipa četrtošolcev, Manuela Janžekovič, Mateja Čeh in David Cvetko, je osvojila 2. mesto Mentorica: ga. Suzana Cmrekar 3. VESELA ŠOLA šolsko: sodelovalo je 39 učencev od 3. do 8. razreda regijsko: uvrstilo se je 11 učencev rezultati: 6 učencev se je uvrstilo na državno tekmovanje: Jana Kavčič, Teja Šegula, Sanja Kokol, Katja Peteršič iz 8. r, Sandra Kristovič iz 7. r. in Aljaž Čuš iz 4. r. državno: zlato priznanje in naslov državne prvakinje so osvojile naslednje učenke: Jana Kavčič (že četrtič), Katja Peteršič, Teja Šegula, Sanja Kokol (dosegla je maksimalno število točk) Mentorica: ga. Nada Gregorec 4. SLOVENSKI JEZIK šolsko: 23 učencev 7. in 8. r. - 11 bronastih priznanj državno: 4 učenci: Jana Kavčič in Katja Peteršič iz 8. r. ter Amanda Golob in Sandra Kristovič iz 7. r. Amanda Golob in Sandra Kristovič iz 7. a sta osvojili srebrno priznanje Mentorica: ga. Terezija Majcenovič 5. NEMŠKI JEZIK šolsko: 13 učencev 8. r., 5 učencev je osvojilo bronasto priznanje državno: Toni Čuš in Nejc Plohl Srebrno priznanje je prejel Toni Čuš. NEMŠKA BRALNA ZNAČKA: Tekmovalo je 61 učencev od 6. do 8. r. Značko so osvojili vsi učenci, 24 jih je prejelo posebno knjižno nagrado, ker so naloge rešili brez napake ali pa samo z eno. Mentorica: ga. Marija Bezjak 6. ZGODOVINA šolsko: 25 učencev 8. r. - 11 jih je osvojilo bronasto priznanje državno: Jana Kavčič - srebrno priznanje Katja Peteršič - zlato priznanje KVIZ: Zgodovina starih Grkov do Aleksandra Velikega Ekipa treh učencev '8. r. (Jana Kavčič, Katja Peteršič in Majda Krajnc) je osvojila srebrno Turnerjevo priznanje. Mentorica: ga. Irena Galun Pravdič 7. KEMIJA šolsko: 10 učencev 7. in 8. r. - 6 jih je osvojilo bronasto priznanje državno: Samuel Rajtar - Čuš iz 7. r. - srebrno priznanje Teja Šegula iz 8. r. - zlato priznanje Mentor: g. Janez Horvat 8. FIZIKA šolsko: 27 učencev 7. in 8. r. - 9 jih je osvojilo bronasto priznanje regijsko: Boštjan Brenčič in David Majcen iz 7. r. in Teja Šegula in Jana Kavčič iz 8. r. so osvojili srebrno priznanje. Mentorica: ga. Silva Ducman 9. MATEMATIKA šolsko: 79 učencev od 5. do 8. r. - 26 jih je osvojili bronasto priznanje regijsko: 12 učencev, 2-krat srebrno priznanje: Anja Čuš, 6. r., Teja Šegula, 8. r., in prvo mesto v regiji. državno: Teja Šegula - zlato priznanje Mentorici: ga. Marta Šilak in ga. Majda Anzelc 10. MI ADI ČEBELARJI: državno tekmovanje v Cerkljah na Gorenjskem: 3 kategorije: nižja (Anja Zagoršek, 4. r., in Iva Černezel, 5. r.) - srebrno priznanje nižja (Ana Černezel, 3. r., in Katarina Zver, 4. r.) - bronasto priznanje srednja (Aljaž Čuš, 4. r., in Jenej Zver, 6. r.) - srebrno priznanje višja (Jani Zagoršek, 4. r., in Toni Pihlar, 7. r.) Mentorica: ga. Slavica Golob 11. RAČUNALNIŠTVO šolsko: sodelovalo je 11 učencev regijsko: tekmovala sta Matic Gradišer in Dejan Veselič iz 7. r. Dejan Veselič je osvojil 4. mesto, mentor: g. Danilo Muršec 12. MODELARSTVO Na srečanju mladih tehnikov sta sodelovala 2 učenca v kategoriji radijsko vodenih modelov, na Odprtem prvenstvu Slovenije v Moškanjcih pa 8 učencev. Čeprav niso ponovili lanskega uspeha, so kljub temu dosegli odlične rezultate. Mentorja: g. Miro Dajčman in g. Danilo Muršec 13. KAJ VEŠ O PROMETU medobčinsko tekmovanje: Tomas Plohl, David Majcen, David Fekonja in Nejc Plohl so osvojili ekipno 3. mesto Damir Zagoršek in David Žgeč sta tekmovala izven konkurence. S kolesi z motorjem in pokazala odlično pripravljenost. Mentorica: ga. Silva Ducman II TEKMOVANJA V ŠPORTU Medobčinski kros: jeseni - OŠ Videm: 29 učencev 4-krat 1. mesto: Miha Čuš, 2. r., Matej Svržnjak, 5. r., Jasmina Belšak, 6. r., in Samuel Rajtar - Čuš, 7. r. 3-krat 3. mesto: Katja Grabar, 2. r., Primož Ciglar, 5. r., in Damir Zagoršek, 8. r. spomladi - Moškanjci: 20 učencev - 2-krat 1. mesto: Samuel Rajtar -Čuš, 7. r., Damir Zagoršek, 8. r. 2-krat 2. mesto: Matej Svržnjak, 5. r., Jasmina Belšak, 6. r. 1-krat 3. mesto: Primož Ciglar, 5. r. Mali nogomet - medobčinsko prvenstvo: 7. in 8. r.: 4. mesto, 5. in 6. r.: 7. mesto in 3- in 4. r.: 2. mesto Košarka - medobčinsko prvenstvo: 7. in 8. r.: 3. mesto 5. in 6. r.: 2. mesto in uvrstitev na področno prvenstvo, kjer so osvojili 4. mesto Odbojka — dekleta: - medobčinsko prvenstvo: 2. mesto - področno prvenstvo: 2. mesto - četrtfinale državnega prvenstva: 4. mesto Judo: Matej Svenšek je osvojil 2. mesto na področnem prvenstvu in 3- mesto na državnem prvenstvu v kategoriji do 55 kg. Kikboks — medobčinsko prvenstvo: Denis Janžekovič — 2. mesto Kolesarstvo - medobčinsko prvenstvo: Davor Golob - 3. mesto Gimnastika — skoki z male prožne ponjave: Aljaž Hoivat je osvojil 3. mesto v polfinalu in 2. mesto v finalu državnega prvenstva. Kolesarstvo - medobčinsko prvenstvo: Davor Golob - 3- mesto Atletika - učenci od 5. do 8. r. medobčinsko prvenstvo: Slov. Bistrica: 1. mesto: Primož Ciglar - višina, Jasmina Belšak - višina, Majda Krajnc - krogla in Samuel Rajtar - Čuš - 1000 m 2. mesto: Nejc Janžekovič - višina, Boštjan Brenčič - daljina, Maja Čuš - višina, Damir Zagoršek - 1000 m, Sandi Kukovec - 60 m, štafeta 4 x 100 m - dekleta regijsko prvenstvo: Slov. Bistrica: 1. mesto: Primož Ciglar - višina, Jasmina Belšak - višina, Majda Krajnc - krogla, Samuel Rajtar - Čuš - 1000 m, 2. mesto: štafeta 4 x 100 m - dekleta, 3. mesto: Boštjan Brenčič - daljina, 4. mesto: Sandi Kukovec - 60 m in Maja Galun - daljina državno prvenstvo: 3. mesto: Jasmina Belšak - višina, 4. mesto: Majda Krajnc - krogla, 5. mesto: Samuel Rajtar - Čuš - 1000 m, 8. mesto: Primož Ciglar - višina, 13. mesto: Sandi Kukovec - 60 m. Mentorji: g. Uroš Langerholc, g. Dušan Koren in zunanji sodelavci Vsem učencem in njihovim mentorjem za dosežene rezultate iskreno čestitam in se jim zahvaljujem za ves trud, potrpežljivost in dodatno delo. Želim jim, da s pridnim delom nadaljujejo tudi v prihodnje ter tako sebe in šolo uspešno zastopajo na širšem področju. Zelenka Kostanjevec, ravnateljica Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE Dobro sodelovanje Občine Dornava in šole dr. Franja Žgeča je pripomoglo k uspešnemu delu na področju računalniškega opismenjevanja. Računalniška tehnologija je na naši šoli prisotna že od samih začetkov računalniškega opismenjevanja učencev, in sicer smo prvo opremo pridobili v času, ko so bili računalniki Commodore 64 zadnji dosežek na področju osebne uporabe računalnikov. Veliko let smo se spopadali s prostorskimi težavami in pomanjkanjem opreme, vendar smo ves čas nudili učencem vsaj minimalne možnosti za delo ob računalniku. Z obnovo in dozidavo šolske stavbe smo pridobili prostor, kjer danes lahko izvajamo računalniški pouk, podprt z ustrezno tehnologijo. Sedaj so naši napori usmerjeni v naslednja področja: - izvajanje pouka računalništva za učence devetletnega programa, - izvajanje interesnih dejavnosti s področja računalništva, - uporabo računalnika pri pouku, - izobraževanje učiteljev, posodabljanje in pridobivanje nove tehnologije. Za pouk računalništva se je v sedmem razredu devetletke odločilo precej učencev, tako da ga izvajamo v dveh skupinah, interesne dejavnosti pa ob podpori staršev obiskuje skoraj 90 učencev od drugega do osmega razreda, kar je skoraj tretjina učencev naše šole. V prejšnjem in tem šolskem letu smo v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in pooblaščenimi podjetji izvedli štiri seminarje za učitelje, ki pridobljeno znanje s pridom uporabljajo pri pouku na različnih predmetnih področjih. Velik napredek smo dosegli tudi na področju pridobivanja nove opreme. Dejstvo, da je informacijska tehnologija najhitreje se razvijajoča panoga, čutimo tudi pri nas, vendar si upam V BILO JE NEKOČ trditi, da z dobrim sodelovanjem Občine Dornava in šole ter prizadevanji in razumevanjem župana in ravnateljice uspevamo v skladu z dinamiko, ki jo narekuje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, pridobivati nujno potrebno opremo. Tako po dogovoru z občino sodelujemo na natečajih, ki jih razpisuje ministrstvo, in na tak način, pri nakupu opreme, pridobivamo velik del sredstev iz državnega proračuna. V minulem letu smo uspeli delno posodobiti opremo v računalniški učilnici, pravkar pa zaključujemo največjo investicijo v tem letu na šoli, to je omreženje in vzpostavitev računalniške mreže. Precej gradbenih del je bilo izvedenih že v času gradnje, kljub temu pa smo morali veliko dodati, razširiti (stavba vrtca) in zagotoviti ustrezno strojno in programsko opremo. Šibka točka ostaja zaenkrat povezanost šole navzven (ISDN), vendar upamo, da bo v prihodnje urejeno tudi to. Potreb je še veliko, vendar ne dvomimo, da bomo z nadaljnjimi prizadevanji uresničili načrt, ki smo ga kot posledico dogovora med občino in šolo, ob veliki podpori in razumevanju župana, za daljše obdobje zastavili v minulem letu, uspeli slediti razvoju tehnologije, višanju standardov in zahtevam sodobnega pouka. Glede na opravljeno smo v to prepričani! Danilo Muršec • • • Beseda župan izvira iz besede župa, kar je staroslovanska temeljna enota združevanja prebivalstva na stopnji, višji od dmžine. Ob selitvi Slovanov je bilo to prvotno vezano na sorodniško razmerje, ko so se pa ustalili, je bilo vezano na ozemlje. Načeloval jim je župan. Prvič se župan pisno omenja že leta 777 na Bavarskem, kjer je kot vodja skupnosti imel vlogo pravno-obvezujoče osebe v pogajanjih. Z uvajanjem zemljiških posestev je postal uradnik med kmeti in gospodstvom. Udeležen je bil pri delu deželnih sodišč. Med razvojem upravnih občin se je izraz župan uporabljal tudi za funkcijo rihtarja, po novi ureditvi občin leta 1862 pa se je uveljavil za vodjo občin, kar je v Sloveniji ostalo do leta 1945. Z novo lokalno samoupravo, z ustanovitvijo občin leta 1993, je ponovno uveljavljena vloga župana. Župana izvolimo občani na volitvah, ki so vsaka štiri leta. Kandidaturo za naslednje volitve je že napovedala znana občanka VERONIKA KOVAČEC iz Žamenc v eni od svojih mnogih starih pesmi. ŽUPAN (novi kandidat) Je čudno res današnji dan, ko hoče hiti vsak župan. Naj hode očka, striček, brat, županski vsak je kandidat. Med ta šaljivi raj in ples sprejmite tudi mene vmes. Če je res vsak, ki je neznan, zakaj hi tudi jaz ne bil župan? Mešetarov jaz ne poznam, zato ponudim se vam sam. Poglejte, božji me ljudje, od nog pa do vrh glave. Od fare fant- ne, mož, pardon, na glavi nosim trd kanon. Telovnik svilnat, frak krasan, zakaj bi jaz ne bi! župan? Postava moja to velja, zares ni takega moža, ki bi imet kot jaz talent, možgani tehtajo nad cent. Če pridem jaz na županski tron, bom moder bolj kot Salomon, jm celem svetu slavno znan. Zakaj bi le ne bil župan? Krčmarji, če bom jaz župan, pristopil bom na vašo stran. Slab cviček- geraš, betiot bo lahko točil vsaki kot. Za vsak škandal, za vsak pretep, za ravs in kavs bom gluh in slep, nihče ne bode kaznovan. Zakaj bi tudi jaz ne bil župan? Če boš volil me, krojač, izvršil bodeš sto mi hlač. Čevljar, če boš dal mi glas, boš čevlje dela! za vso vas. Le poj veselo, obrtnik, župan imel bom polno flik. Nikomur ne bom nič dolžan, zakaj bi te ne bil župan? Prijatlji, če bom jaz župan, plesali bomo dan na dan. Kjer boste pekli raco, gos, bom z vam i jaz, z menoj moj nos. Prepeval z vami bom na glas, da bo se tresla cela vas, donel moj glas bo v hrib in plan. Zakaj bi le ne bil župan? Zato ker imam rad ljudi, bom gledal, da se rod množi. Gospod lenuh in postopač, smel se oženit bo berač. Mladenke razne avšaste v zakonski jarem spravim vse. Če ne drugač, oblast imam, zakaj bi le ne bil župan? Še moram razodeti vam: učenih več jezikov znam. Kan dojčduhen, bisnbos, dasvelt iskugel, runi un groš. Taljanski znam - lata kva kva -sera un bonopodesta. Vikendeš, baratanje znam, zakaj bi torej jaz ne bil župan? Ljudje, če bom jaz župan, nihče več ne bo bolan. Kokoši polne bodo jajc, pod vsakim grmom bode zaje. Gostij bo mnogo in zabav, a vedno več telečjih glav. Bom ljubil vince, kos mastan, zakaj bi le ne bil župan? Dokazal torej sem dovolj, da jaz žufran bi bil najbolj. Zanašam se na vaš razum, volivci, torej le pogum. Če boste vrgli me pa v koš, cenili me kot počen groš, tedaj bom vzdihnil ves solzan, zakaj bi le ne bil župan? Je konec šale, naj povem resnico vam, če le jo smem. Naj bo prihodnji vaš župan Slovencem dober državljan. Da ves za blagor vaš bo imet, pogumen mož, ne slrahopet. Domovini srčno vdan, le-ta bo pravi vaš župan. Po pripovedi Veronike Kovačec pripravil Franc Zagoršak VSEBINA 1. ODLOK 3. ODLOK o javnem redu v občini Dornava o spremembi odloka o občinskih cestah 2. ODLOK o spremembi in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč 4. SKLEP o povišanju cen programov javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Dornava 1. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, Odi. US, 45/94 - Odi. US, 57/94, 14/95, 20/95 - Odi. US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 -Odi. US, 44/96 - Odi. US, 26/97, 70/97, 74/98, 59/99 - Odi. US, 70/00, 100/00 - Sklep US, 28/01 - Odi. US, 51/02), 2. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, Odi. US, 9/99 - Odi. US, 56/99, 22/00), 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97) ter 16. člena Statuta Občine Dornava (Ur. 1. RS, št. 47/99), Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Dornava (Uradni vestnik Občine Dornava, št. 2/2000 in št. 1/2003) je Občinski svet Občine Dornava na 9. seji, dne 29- 10. 2003, sprejel ODLOK o javnem redu v občini Dornava I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo javnega reda, občanov in premoženja, zdravja in čistoče ter varstva okolja in zunanje podobe kraja. 2. člen Vsakdo, ki prebiva ali se začasno mudi na območju občine Dornava, se mora obnašati tako, da ne moti, ne vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja in premoženja, da skrbi za primeren videz kraja, kjer živi, dela ali se začasno zadržuje, in da ne opušča ali opravlja dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana oziroma ogrožajo splošno varnost ljudi in javno moralo. 3. člen Za prekrške, storjene po tem odloku, so odgovorne pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb, posamezniki, ki storijo prekrške v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, in posamezniki. II. VARSTVO JAVNEGA REDA 4. člen Na območju občine Dornava je zaradi varstva javnega reda prepovedano: 1. prenočevanje v javnih prostorih in na javnih površinah; 2. po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izjav ali z vsiljevanjem prodaje blaga in storitev, razen ko je to posebej dovoljeno; 3. oglaševati in propagirati izdelke z uporabo zvočnih signalov, ki vznemirjajo občane; 4. puščati motorna vozila z delujočimi motorji v stanovanjskih naseljih ali v bližini stanovanjskih hiš; 5. kadar koli ovirati pešce in kolesarje na javnih površinah, ki so za to namenjene; 6. popivati, piti ali kako drugače uživati alkoholne pijače izven - zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (npr. v ali pred prodajalnami, črpalkami, vaških središčih ipd.), kar velja tudi za uživanje vseh oblik ostalih prepovedanih drog; 7. v stanovanjskih naseljih opravljati dela in dejavnosti, ki povzročajo prekomeren hrup v času od 22. do 6. ure, ob nedeljah in praznikih pa ves dan; 8. prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kakor koli drugače onesnažiti napisne table, ograje, žive meje, javna opozorilna znamenja, spomenike, spominska obeležja na pokopališčih, prometne znake, naprave za javno razsvetljavo, poštne nabiralnike, klopi, zabojnike za odpadke, stojala za kolesa ali druge naprave in predmete za splošno uporabo; 9. zalivati vrtove, prati avtomobile ali kako drugače po nepotrebnem prekomerno rabiti vodo iz vodovodnih omrežij v času opozorila, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena. 5. člen Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi zakona o javnih shodih in prireditvah. 6. člen Točenje in prodaja alkoholnih pijač mladoletnim osebam v prodajalnah in lokalih poteka na podlagi zakona o omejevanju alkohola. III. VARSTVO OBČANOV IN PREMOŽENJA 7. člen Zaradi varstva občanov in premoženja je prepovedano: 1. nameščati kakršne koli naprave, ovire ipd. na javne površine brez predhodnega soglasja oziroma odločbe pristojnega organa; 2. uničiti, poškodovati ali odstraniti naprave, ki služijo javnemu namenu; 3. graditi ali puščati ograje, reklamne table z napisi, drevesa in žive meje ob javnih poteh v takem stanju in tako visoko, da ogrožajo varnost občanov ali s tem kazijo videz kraja; 4. na ograje ob javnih poteh postavljati nevarne predmete (npr. steklo, bodeče žice ipd.); 5. s kamenjem, z žogami ali drugimi predmeti ogrožati varnost ljudi ali premoženja; 6. namerno ščuvati, dražiti ali plašiti živali; 7. puščati na javnih površinah ali na javnih prostorih, kjer se odvija kakršen koli promet, živali brez nadzorstva ali puščati domače živali, da povzročajo škodo na tujih njivah, vrtovih ali drugih površinah; 8. puščati živali brez hrane, vode in zaščite pred škodljivimi vremenskimi vplivi; 9. voditi pse in druge domače živali na zelenice in dvorišča otroškega vrtca in šole ter druga urejena igrišča ter javne prostore; 10. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati ljudi in pročelja objektov, ki se nahajajo ob javnih površinah ali ob cesti; 11. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem ali motorna kolesa k stenam objektov, na robnike pločnikov, izložbe ali jih puščati na drugih krajih, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet; 12. uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline v urejenih vaških središčih, javnih nasadih in na drugih javnih površinah; 13. puščati predšolske in druge otroke, ki niso sposobni samostojne hoje, brez nadzorstva na prometnih in drugih nevarnih mestih. 8. člen Postavitev reklamnih tabel z napisi, tudi s svetlobnimi, je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. 9. člen Sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno, je prepovedano. Sežiganje je v skladu z odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki dovoljeno, le če je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje. IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE 10. člen Z namenom varovanja zdravja in čistoče je prepovedano: 1. metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, na javne površine in na druge prostore, ki niso za to določeni; 2. prati motorna vozila, kmetijske stroje, priključke in druge predmete ob rekah, ribnikih, potokih in studencih ter na območju virov pitne vode; 3. zanemariti čistočo stanovanja, delavnice, hleva, pomožnih objektov, dvorišča ter kmetijske obdelovalne površine v taki meri, da to moti okolico in utegne spraviti v nevarnost zdravje občanov, živali in rastlinja; 4. puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah ali drugih mestih; 5. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene zabojnike za odpadke ali klopi; 6. puščati neočiščeno cestišče lokalnih in krajevnih cest po delu; 7. metati petarde in druga pirotehnična in eksplozivna sredstva na mestih, kjer to ogroža varnost občanov in domačih živali, razen če je za to izdano posebno upravno dovoljenje. V. VARSTVO OKOLJA IN ZUNANJE PODOBE KRAJA 11. člen Zaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja je prepovedano: 1. pisati ali risati po fasadah ali zidovih zgradb, spomenikih, spominskih ploščah, pripravah in napravah na športnih in otroških igriščih, javnih površinah, ograjah, drugih predmetih in javnih objektih, ki niso namen- jeni za to, ali te kako drugače umazati; 2. trgati cvetje v urejenih nasadih, na zelenicah in cvetličnih gredah ali hoditi po zelenih površinah, kjer je to prepovedano; 3. onesnaževati ali zasmetiti javne površine in javne ceste ter poti z blatom, zemljo, gnojem, gnojevko, žagovino, s papirjem in podobnimi snovmi, ki ovirajo promet, pešce ali zasmradijo okolico in kazijo zunanji videz kraja; 4. opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz kraja; 4. opuščati primerno urejenost nezazidanih parcel v stanovanjskih soseskah, kot je pravočasna košnja in podobno; 5. postaviti začasne ograje, ki kazijo zunanji videz kraja; 6. postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na prostorih, ki niso dovoljeni za taborjenje; 7. ravnati v nasprotju z navodili obratovanja poslovnoproizvodnih objektov. 12. člen Organizacije, ki so odgovorne za vzdrževanje čistoče na javnih prostorih, športnih igriščih, avtobusnih postajališčih, v trgovinah in lokalih, ter prireditelji javnih prireditev so dolžni: L skrbeti za čistočo na prostoru, za katerega so zadolženi; 2. skrbeti za varstvo rastlinstva, inventarja in opreme; 3. po obratovalnem času ali po končani prireditvi uporabljene prostore počistiti; 4. po končani prireditvi prireditveni prostor vzpostaviti v prejšnje stanje. 13. člen Za ureditev izložb ali drugih krajev, v sklopu poslovnih prostorov ali lokalov, ki služijo reklami v sklopu objekta in dejavnosti, ki se v tem objektu opravlja, so dolžni poskrbeti lastniki ali imetniki pravice uporabe teh prostorov ali lokalov oziroma lokala. Sama ureditev takih izložb ali drugih krajev, ki služijo namenu v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, morajo biti primerno urejene in ne smejo s svojim videzom kaziti samega lokala ali širše okolice ob lokalu. Na zaščitenih območjih naravnih in kulturnih vrednot občine Dornava se upošteva zakonodaja o kulturnih oziroma naravnih vrednotah. VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA 14. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajata pristojni občinski inšpektor in komunalni nadzornik. VII. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, če krši določila: - L, 2., 3., 4., 7., 8. in 13. točke 7. člena; - 1., 2. in 4. točke 10. člena, - 4., 5., 6. in 8. točke 11. člena, - 3. in 4. točke 12. člena. Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega člena. 16. člen Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če krši določila: - L, 2., 3., 4., 7., 8. in 13. točke 7. člena, - 1., 2. in 4. točke 10. člena, - 4., 5. in 6. točke 11. člena, - 3. in 4. točke 12. člena. 17. člen Na kraju samem se kaznuje: 1. pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, in to z denarno kaznijo 60.000 tolarjev; 2. posameznik in odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 15.000 tolarjev, če kršijo določila - 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke 4. člena, - 5., 6., 9., 10., 11. in 12. točke 7. člena, - 3., 5., 6., 7. in 8. točke 10. člena, - 1., 2., 3- in 7. točke 11. člena, - 1. in 2. točke 12. člena, - 13. člena. 18. člen Če stori mladoletnik prekršek po tem odloku, se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, če je storjeni prekršek posledica njihove opuščene dolžne skrbi za mladoletnika. Predlog za ugotavljanje odgovornosti staršev oziroma skrbnika se poda hkrati s predlogom za uvedbo postopka o prekršku mladoletnika. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Za objekte, ki so pred uveljavitvijo tega odloka že postavljeni in za katere je treba po tem odloku pridobiti ustrezna soglasja, morajo njihovi lastniki v roku 6 (šestih) mesecev po uveljavitvi tega odloka zahtevati izdajo soglasja iz 8. člena tega odloka. 20. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o javnem redu in miru v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/86). 21. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava. Številka: 002-01-472/03 Datum: 29. 10. 2003 Župan Občine Dornava Prane ŠEGULA, inž., l.r. 2. Na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 110/02), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 44/97), določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 18/84) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Ur. list RS, št. 47/99) je Občinski svet na seji, dne 3. 12. 2003, sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč 1. člen V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 106/2001) se 2. člen spremeni, tako da se glasi: »Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno zemljišče. Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Stanovanjska oziroma počitniška površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinj, kopalnic, shramb in drugih zaprtih prostorov stanovanja oziroma počitniških objektov, razen kurilnice in kleti, ter čista površina garaže za osebne avtomobile. Poslovna površina v zgradbi je čista tlorisna površina prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Upoštevajo se samo objekti, ki so zgrajeni najmanj do četrte gradbene faze. Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.« 2. člen V 3. členu se doda novi, tretji odstavek, ki se glasi: »Pri nezazidanem stavbnem zemljišču se ne upošteva komunalna opremljenost zemljišča.« 3« člen 5. člen se spremeni tako, da se glasi: »Nadomestilo se ne odmerja za objekte, ki služijo za potrebe: - gospodarske javne infrastrukture, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, - za potrebe verskih Skupnosti, ki objekte uporabljajo za svojo versko dejavnost, - za potrebe zaščite in reševanja, - za potrebe verskih skupnosti, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost, - za potrebe Rdečega križa, Karitas in drugih podobnih humanitarnih dejavnosti, - za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska poslopja, rastlinjaki, shrambe kmetijske mehanizacije).« 4. člen V 8. členu se briše zadnji odstavek z obema alinejama. Doda se besedilo: »Nezazidano stavbno zemljišče se vrednoti z 10 točkami v I. in II. območju.« 5« člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se po posameznih namembnostih pomnoži skupno število točk s površino in z vrednostjo točke za izračun. 6. člen Navedene spremembe in dopolnitve začnejo veljati dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava, uporabljati pa se pričnejo s 1. 1. 2004. Štev: 002-01-474/03 Dornava: 3- 12. 2003 Župan Občine Dornava, Franc ŠEGULA, inž., l.r. 3. Na podlagi 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83, 36/83, 42/45, 2/86, 47/87, 5/90), Zakona o prekrških (Uradni list RS št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97, 87/97, 31/00, 24/01)) in 16. člena (Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Dornava na 9. seji, dne 29. 10. 2003 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinskih cestah 1. člen S tem Odlokom o spremembi Odloka o občinskih cestah se spremeni in dopolni Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 47/99) in Odlok o spremembi odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 109/99). 2. člen V 59. členu se v prvi točki briše beseda “najmanj”, število 300.000 pa se nadomesti s številko “200.000”. 3« člen V 59. členu se v drugi točki briše beseda “najmanj”, število 30.000 pa se nadomesti s številom “60.000”. 4. člen V 60. členu se briše beseda “najmanj”, število 15.000 pa se nadomesti s številom “30.000”. 5. člen V 61. členu se v prvi točki briše beseda “najmanj”, število 300.000 pa se nadomesti s številom “200.000”. 6. člen V 6l. členu se v drugi točki briše beseda “najmanj”, število 20.000 pa se nadomesti s številom “60.000”. 7. člen V 62. členu se v prvi točki briše beseda “najmanj”, število 300.000 pa se nadomesti s številom “200.000”. 8. člen V 62. členu se v drugi točki briše beseda “najmanj”, število 30.000 pa se nadomesti s številom “60.000”. 9. člen V 62. členu se v tretji točki briše beseda “najmanj”. 10. člen Ta sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava. Štev.: 002-01-473/03 Dornava, 29. 10. 2003 Župan Občine Dornava Franc Šegula, I. r. 4. Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 12/96, 44/00, 78/03 in 113/03) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Ur. list RS, št. 47/99), Sprememb in dopolnitev Statuta (Ur. vestnik Občine Dornava, št. 2/00 in 1/03) je Občinski svet občine Dornava na 10. redni seji, dne 3. 12. 2003, sprejel SKLEP o povišanju cen programov javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Dornava Cene programov javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Dornava so naslednje: - prva starostna skupina (od 1 do 3 let) 69.300,00 SIT - druga starostna skupina (od 3 do 7 let) 57.200,00 SIT - tretja starostna skupina (od 4 do 6 let) 52.000,00 SIT Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava, uporablja pa se od 1.1. 2004. Štev.: 65-526/03 Datum: 4. 12. 2003 Župan Občine Dornava, Franc ŠEGULA, inž. ZAVOD ZA VARSTVO IN USPOSABLJANJE DR. MARIJANA BORŠTNARJA 50 LET ZAVODA Daleč je že leto 1953, ko so v dor-navski graščini nekoliko drugače zaživeli. Ustanovljen je bil Dom za duševno defektno mladino, kakor so takrat poimenovali ljudi s posebnimi potrebami, ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Novi stanovalci gradu so prišli iz Hrastovca in drugih krajev po Sloveniji. Bilo jih je 67. Prvi ravnatelj doma je bil dr. Marijan Borštnar, spec. psihiater. Tako se je vsa zgodba začela. Danes je stara že 50 let. Ni treba veliko pisati in povedati, kaj vse se je dogajalo od takrat pa do danes. Stanovalci Dornave so lahko spremljali spreminjanje skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju vsakodnevno. Tudi sami so prispevali k ustvarjanju drugačnega, humanejšega odnosa do takšnih oseb. Danes biva v Dornavi 300 oseb, 24 oseb pa na Ptuju v stanovanjih in stanovanjski hiši. V varstvenodelovnem centru je zaposlenih 98 oseb s posebnimi potrebami. Lansko leto so se iz graščine, ki je toliko let nudila svoje prostore za življenje, bivanje, učenje in varstvo, preselili še zadnji stanovalci. Sedaj vsi živijo v urejenih in primernih prostorih, graščina pa čaka nova doživetja in nove graščake. Zavod dr. Marijana Borštnarja je skozi vse leto z različnimi dejavnostmi obeležil visoko obletnico: - izdali smo prvo številko zavodskega časopisa ŠTORKLJA; - natisnili smo nove prospekte o delu v Zavodu; - uredili smo spletno stran na medmrežju; - imeli smo dan odprtih vrat Zavoda; - natisnili smo kroniko o Zavodu; - pripravili smo razstavo likovnih del varovancev Zavoda v Miheličevi galeriji na Ptuju; - pripravili smo razstavo izdelkov učnih delavnic in varstvenode-lovnega centra Zavoda v izložbi blagovnice Mercatorja v Ptuju; - priredili smo proslave s prireditvami: za ustanovitelja, varovance, sodelavce in sosede, za starše, za upokojence ter za delavce in varovance Zavoda. Vsem, ki ste kakor koli prispevali k prijetnim trenutkom ob 50-let-nici, se vsi zaposleni skupaj z varovanci lepo zahvaljujemo. Ida Jurfiec ODBOR ZA OBNOVO DVORCA DORNAVA Možnosti turizma v občini Dornava VINSKO TURISTIČNA CESTA Člani Odbora za obnovo dvorca se ob obiskih pogosto srečujemo z ljudmi, ki želijo širše spoznati našo občino. Znano nam je, da je v občini Dornava mnogo kul-turno-zgodovinskih znamenitosti, da imamo lepo krajino, mnoge stare običaje, dejavna društva in posameznike, da vemo, kaj narediti. Vse to bi bilo treba povezati, gostom ponuditi in tudi kaj iz tega iztržiti. Zato dajemo pobudo za širšo razpravo v občinskem svetu, društvih, med obrtniki, v OŠ, med posamezniki ... Dajemo tudi osnutek možnosti, ki so v občini Dornava: 1. Dvorec Dornava: ogledi, razstave, prodaja spominčkov, prireditve, poroke. 2. Kulturni spomeniki v občini: cerkvi na Polenšaku in v Dornavi, spominska obeležja, Čušekova domačija ... 3. Varovana naravna dediščina: park dvorca Dornava, zaščitena območja v Strejacih in Bratislavcih ... 4. VTC-13: Polenšak-Prerad z odcepi 5. Gostinstvo 6. Kmečki turizmi 7. Prenočišča 8. Prireditve: praznik žetve, gobarski, lukarski praznik ... 9. Popotniške in kolesarske poti, gobarjenje, ribištvo, igrišča ... 10. Obrtništvo 11. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah 12. Izdelava in prodaja proizvodov in spominčkov 13. Povezava s širšo okolico: Ptuj, sosednje občine, letališče Moškanjci ... 14. Priprava programov za različne skupine 15. Spoznavanje zanimivosti občine v OŠ Dosedanje predstavitve značilnosti v občini Dornava: - zloženke, - razglednice, - Vrišarjev zbornik, - Glasilo občine Dornava, - KTV-Dornava, - društva, - prireditve (društvene, koncerti ...), - turistični vodniki, - naloge (od osnovnošolskih do doktorskih disertacij). S tem želimo vzpodbuditi in vključiti čim širši krog posameznikov in institucij v programe turizma v občini Dornava. Odbor za obnovo dvorca Dornava, Franc ZAGORŠAK Razstava o Simonu Petroviču V četrtek, 6. novembra letos, smo v šoli v Dornavi odprli razstavo o Simonu Petroviču, posvečeno njegovemu zlatemu jubileju planinca, našega učitelja in planinskega vodnika, mentorja, fotografa, zeliščarja, kolesarja, knjižničarja in še kaj. Razstava je bila postavljena na ogled v šolski knjižnici ves mesec november. Otvoritve se je udeležilo blizu sto gostov, kar je veliko priznanje človeku, kot je Simon. Izrečenih je bilo veliko lepih besed, zahval in pohval, kar se zgodi redko v času, ko človek še živi. V kratkem kulturnem programu so nastopili četrtošolci, ravnateljica naše šole, gospa Zdenka Kostanjevec, je namenila nekaj besed Simonovemu življenju in službovanju, podžupan Občine Dornava, gospod Franc Zagoršak, je pozdravil vse prisotne in se zahvalil Simonu za prehojene planinske poti in ljubezen do planin, ki jo je dal številnim mladim, med drugim tudi njemu. Predsednik Planinskega društva Ptuj, gospod Tone Purg, je predstavil Simona -planinca in člana Planinskega EVROPSKO LETO INVALIDOV Izteka se leto, ki je bilo obeleženo kot evropsko leto invalidov. Spodbudno je, da so v sklopu Karitas dali posebno izjavo. Zapisano je bilo, da si bodo z vsemi močmi v treh letih prizadevali odstraniti ali na primeren način premostiti vse arhitektonske in druge ovire, ki otežujejo ali onemogočajo dostop do različnih objektov. To naj bi se uresničilo v sodelovanju s škofi, z župnijami, redovnimi skupnostmi in drugimi ustanovami, kot so občine in krajevne skupnosti. Smo že v adventnem času, to je čas pričakovanja. Odprimo srca na stežaj. Prišel bo novorojeni Jezus za božič, ne čakajmo ga zaman. Najbolj notranjo »kamrico duše«, kot pravi naš veliki pisatelj Ivan Cankar, pripravimo Zanj, ki je edini smisel našega življenja. Svetloba duše naj bo naše darilo za Njegov rojstni dan. Božič je praznik božje ljubezni, ki je nevsiljiva in dobrotljiva. Prihaja »Knez miru«, da bi spremenil Temo v Luč in nam pokazal pot. Naj v našo vsakdanjost prinese božič nekaj, kar je človeku dano ob njegovem rojstvu, položeno v njegovo bit, vendar tolikokrat teptano: ljubezen in mir. Pred nami je novo leto. V tem letu bomo še na poseben način (ob vstopu v Evropo) gradili mostove v svetu medčloveških odnosov. Delali bomo tako, kakor da bi bilo vse odvisno od nas, hkrati pa bomo zaupali v Boga. Ne vemo, kaj nam bo prineslo novo leto: radost, žalost, srečo ali trpljenje?! Morda ne bo prehudo ne eno ne drugo, če bomo imeli Boga radi, če bomo v srcu nosili božji mir ter ga posredovali najbližjim v župniji, vasi, občini. p. Jože Kramberger društva Ptuj, gospod Franc Korpar, vodnik pri Planinskem društvu Ptuj, je obudil spomine na nekatere prehojene planinske poti skupaj s Simonom - mentorjem planinske skupine na naši šoli. V imenu Lembržanov, Zeliščarjev in Zrelih vedežev je besede zahvale in spodbude za naprej izrekla tudi gospa Viktorija Dabič. Ker pri nas na šoli še vedno deluje planinska skupina, je nekaj besed povedala tudi gospa Suzana Kokol, mentorica mladih planincev na šoli. Razstavo je uradno odprl Dejan Vidovič, sin pokojnega Janka Vidoviča, ki mu je bila razstava posvečena. Bilo je prijetno predstaviti človeka, kot je Simon. Ponosni smo in v veselje nam je, da se je gospod Simon odločil, da pripravimo razstavo ravno pri nas na šoli, v šolski knjižnici. Iskrene čestitke in še na mnoga leta, gospod Simon! Valerija Lenari RDEČI KRIZ POLENŠAK V krajevni organizaciji RK Polenšak smo še vedno dejavni. Po svojih močeh in glede na sredstva, ki jih imamo, poskrbimo za naše krajane. Sredstva dobimo s članarino in od prostovoljnih prispevkov za koledarje. Meseca februarja smo imeli občni zbor. Na njem so potekale volitve odbora. Odborniki zastopajo vasi v naši krajevni skupnosti. Za popestritev občnega zbora so poskrbeli učenci naše šole, mladi fantje in mešani pevski zbor. Občnega zbora so se poleg članov udeležili: g. župan Franc Šegula, predsednica RK Ptuj Žalika Obran, sekretarka OORK Ptuj ga. Anica Kozoderc ter farni župnik g. Slavko Štefko. Gostje so nam povedali veliko spodbudnih besed in rekli, naj pomagamo tistim ljudem, ki so v stiski. Velikokrat je največ vredno, da si vzamemo čas in prisluhnemo njihovim besedam. S stiskom roke in z lepo besedo lahko osrečimo človeka, ki je osamljen. Po govoru omenjenih gostov smo našim krvodajalcem razdelili značke in plakete. Največ zaslug ima g. Vido Kavarič iz Prerada, saj je daroval kri 50-krat. Podelili smo mu plaketo za tolikokrat darovano kri. Stanko Plohl iz Bratislave in Alojz Kvas iz Polenšaka sta prejela značko in plaketo za 30-krat darovano kri. Za 25-krat darovano kri so prejeli značke in plakete trije krvodajalci. Podelili smo še značke in plakete za 20-, 15- in 5-krat darovano kri. Vsem krvodajalcem smo simbolično podelili rdečo ciklamo. Zadnja točka občnega zbora je bilo predavanje o krčnih žilah -varicah. Vse o njih nam je podala gospa Brigita Habjanič Merc, dr. med. Po končanem občnem zboru je bila za vse udeležence in nastopajoče mala zakuska. RK Polenšak sodeluje z gasilskim društvom Polenšak, ki nam vsako leto pomaga pri prevozu prehrambenih paketov iz Ptuja do odbornikov po vaseh. Odborniki pakete razvozijo večštevilnim družinam ter starostnikom, ki so onemogli in bolni. Letos smo od RK Ptuj dobili samo 30 paketov, kar je zdaleč premalo za naše potrebe. Na našem rednem sestanku smo se odločili, da kupimo še 40 enakih paketov. Kljub nabavi tolikih prehrambenih paketov potrebe še vedno ostajajo. Gasilsko društvo Polenšak nas je zaprosilo za finančno pomoč za nabavo novega gasilskega vozila. V odboru smo se odločili, da namesto izleta nakažemo sredstva za vozilo. Na njihov tekoči račun smo nakazali 70.000 tolarjev. V prihodnje si želimo še več sodelovanja s člani in s prostovoljnim gasilskim društvom Polenšak. Za vsako pomoč smo vsem hvaležni. Predsednica RK Polenšak, Marija Petek Božic na Polensaku Mlatev s cepini na novem gumnu Oglašamo se iz Turističnega društva Polenšak, v katerem tudi letos z našimi krajani pripravljamo skupno prireditev oziroma prikaz božične zgodbe v naši cerkvi. Letos jo bomo prikazali 28. in 30. decembra 2003 ob 18. uri, ob sami zgodbi pa bomo tudi letos poskrbeli za vse Vas, spoštovani obiskovalci, zato Vas vljudno vabimo, da pridete na Polenšak. Poskrbeli bomo, da bo to za Vas ostalo nepozabno doživetje. Vse dogajanje bomo dvignili na nekakšne odre in ga spremljali z različnimi zvočnimi in s svetlobnimi efekti, tako da bo dogajanje čim bliže Vam ob teh prazničnih dnevih ob koncu leta. Kot vidite se v našem turističnem društvu že pripravljamo in delamo vse za konec leta 2003, tako smo se tudi že dogovorili za skupni občni zbor, ki ga bomo imeli 25. januarja 2004. Takrat bo tudi čas za razgrnitev vsega narejenega v letošnjem letu. Menimo, da je bilo leto 2003 za nas zelo uspešno, saj smo vse, kar smo si začrtali v programu dela, izvedli ter opravili precej akcij, del in opravil. Najbolj ponosni smo na uspešno izpeljani 40. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, ki ga je sicer nekoliko motilo slabo vreme, toda kljub temu je prireditev stekla zelo uspešno. Ob osrednji prireditvi smo v našem društvu letos večkrat organizirali razna srečanja in kolesarjenja po naših krajih, kar sta zaznamovala dobra udeležba ter prijetno in veselo vzdušje. Organizirali smo tudi čistilne akcije urejanje naše okolice. Na investicijskem področju smo uspeli postaviti dolgo načrtovano gospodarsko poslopje GUMNO, ki jo že uspešno koristimo in uporabljamo na naših prireditvah. Več o našem delu v letošnjem letu Vam bomo povedali in napisali po zaključnem občnem zboru, sedaj pa Vas še enkrat lepo vabimo 28. in 30. decembra ob 18. uri na Polenšak v našo cerkev. V TD Polenšak upamo, da ste odgovorili na vse izzive, ki jih je prineslo leto 2003. V novem, 2004., pa naj vsem zagorijo iskre sreče. Hrane KUKOVEC 30. gobarski praznik V senci je prijetno Praznovanje 30. gobarskega praznika je letos potekalo 2. in 3. avgusta, saj so gostje iz Kopra prišli že v soboto. Popeljali smo jih po Slovenskih goricah na ogled Gomile in stolpa, Dominkove domačije v Gorišnici in še v Ptujsko klet. Po ogledu smo jih popeljali v Strmec pri Polenšaku - Pritinska, kjer smo jih pogostili na kmečkem turizmu Krabonja, zvečer pa so obiskali tudi Ptujsko noč. Ob 19. uri se je odprla tudi razstava gob, obenem pa je potekalo predavanje o gobah, ki ga je vodil g. Anton Poler iz Maribora. Predavanja se je udeležilo precejšnje število domačih in tujih gostov, ki so spoznavali užitne in neužitne gobe, saj je za gobarje zelo pomembno poznati tudi neužitne gobe. Letos je bila velika suša in je bila bera bolj skromna, a smo razstavili 104 vrste užitnih in neužitnih gob. Samo razstavo so popestrili še lovci s svojimi trofejami in z lovsko južino ter z raznimi opozorilnimi letaki, ki opozarjajo, da je treba gozdove bolje varovati pred odpadki. V nedeljo smo pričeli s programom ob 9. uri in sprejeli goste iz vse Slovenije: gobarsko društvo Slovenska Istra Koper, Ljubljana, Bisernica Celje, Ilirska Bistrica, Samorastniki Kavne na Koroškem, Planina pri Sevnici, Jurček Maribor, Lisička MB, Ježek Muta ter mnogo drugih ljubiteljev naših lepih gozdov. Na prireditvi smo izvedli družabne igre med društvi. Poslušali ali gledali smo lahko godbo na pihala iz Dornave v spremljavi mažoretk, tamburaše iz Gorišnice, folklorno skupino Lancova vas, padalce aerokluba Ptuj in Konjeniški klub Bori. Prireditev smo popestrili tudi najmlajšim, saj so lahko zajahali konje, gasilci pa smo prerezali torto velikanko, ki jo je podarila slaščičarna Marcipan oh 30-let-nici, in jo razdelili najmlajšim gostom. Za veselo razpoloženje so poskrbeli Lisjaki in Gamsi, gasilci smo poskrbeli, da gostje niso bili žejni in lačni, saj smo jim ponudili razne gobje jedi in prleške gibanice. Izvedbo prireditve so nam omogočili naši zvesti donatorji, ki se jim najlepše zahvaljujemo. Z veseljem lahko rečemo, da je bila prireditev dobro obiskana. Menimo, da so gostje odnesli lepe vtise s 30. gobarskega praznika, saj smo po prireditvi prejeli različne zahvale društev iz vse Slovenije. LOVSTVO IN OBČINA DORNAVA V torek, 4. novembra 2003, je v baročnem dvorcu v Dornavi potekala okrogla miza z geslom BESEDO TUDI LOKALNI SKUPNOSTI o lovski problematiki, ki pesti lovsko društvo Dornava-Polenšak že dobrih osem let. Okroglo mizo je organiziralo lovsko društvo skupaj z občino Dornava in županom, ki je bil tudi uradni sklicatelj. Beseda se je vrtela predvsem okrog tega, kdo je upravičen do koncesije, kar bo po novem zakonu o divjadi in lovstvu nekaj novega; kdo bo podeljeval koncesije, čigava last je divjad ... Skratka, bilo je zelo vroče, razprava pa je trajala dobre tri ure. Na okrogli mizi so sodelovali tudi vidni predstavniki slovenske poli- tike, kot so Jože Strle, sekretar za lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Janez Kastelic, podsekretar za lovstvo, poslanci Franc Pukšič, Alojz Sok, Janez Kramberger in Jože Jerovšek. Sodelovali so tudi drugi (predstavniki sindikata kmetov, predstavniki lastnikov zemljišč, lovskih organizacij in drugi) iz vse Slovenije (od Kopra, Črnomlja, Ljubljane, Solčave, Ljutomera ...). Udeleženci okrogle mize so tudi dodelali nekaj predlogov dopolnitev predloga zakona o divjadi in lovstvu, ki so bili posredovani tudi vsem poslanskim skupinam v Državni zbor, ministrstvu za kmetijstvo in Kmetijsko- gozdarski zbornici Slovenije. Okrogla miza je bila zelo odmevna v širšem slovenskem prostoru, saj so jo pokrivali različni mediji (Televizija Slovenija, TVS -Regionalni program Maribor, Radio Ptuj, Tednik, Večer, KATV ...). To pomeni, da je okrogla miza ne samo pripomogla k razpravi o novem zakonu, pač pa tudi k predstavitvi naše občine. Sadove okrogle mize bomo opazili, šele ko bo zakon dokončno sprejet in bo tudi pričel veljati. Tajnik LD Dornava-Polenšak, Ra jko Ja nžekovič KLUB MLADIH K LUIB M LADIH 9. junija je minilo leto dni, odkar je bil ustanovljen Klub mladih občine Dornava. V tem odbobju smo storili že marsikaj koristnega v smeri dejavnega preživljanja prostega časa mladih v naši občini. Izvedli smo kar nekaj projektov. V letošnjem letu smo organizirali dve večji prireditvi, ki sta bili namenjeni širši javnosti. To sta bila Valentinov ples in martinovanje, ki smo ju priredili v kulturni dvorani v Dornavi. Sodelovali smo tudi v pustni povorki, nudili brezplačne inštrukcije za učence in dijake, za naše člane smo pripravili tudi nekaj družabnih srečanj. Mnogo napora, časa in energije smo v prvi polovici letošnjega leta porabili s pridobitvijo in ureditvijo mladinskega prostora, imenovanega Lukja. To bo središče, v katerem se bodo lahko zbirali mladi iz celotne občine Dornava. To bo razvedrilno-izobraževal-no-kulturni prostor (prostor za srečevanje mladih, kraj, kjer se lahko predstavljajo mladi ustvarjalci iz naše občine in od drugod, prostor za razna predavanja, ki zadevajo mladinsko problematiko, izobraževanja, prostor za potopisna predavanja, okrogle mize itd., bo pa tudi kraj razvedrila). Otvoritev prostora je bila 10. maja 2003, vendar bo prostor začel delovati v celotnem obsegu predvidoma v začetku decembra letošnjega leta. Eden pomembnejših projektov letošnjega leta pa je tudi novoustanovljena sekcija mažoretk, ki je s svojimi nastopi začela delovati aprila letos. Sekcija šteje 28 deklet (najmlajša članica ima 17 let), vodita pa jo Klavdija Majcen in Doris Levanič Cigula. V nastajanju je tudi spletna stran Kluba mladih, ki bo začela delovati predvidoma v začetku decembra letos (www.klubm-ladih-dornava.si). V prihajajočem letu bodo naše moči usmerjene predvsem v nekatere projekte na področju izobraževanja in osveščanja mladih na različnih področjih ter v povezovanje naše organizacije z drugimi sorodnimi organizacijami v Sloveniji in tudi v tujini. Z nekaterimi smo že navezali stike. V naslednjem letu se bo tudi nekoliko spremenila notranja organiziranost kluba, s čimer se bo po mojem mnenju še povečala učinkovitost delovanja kluba. Milan Silak ml. Smučarska sekcija Polenšak Leto se počasi izteka, z njim pa prihaja tudi čas, ko se za smučarje pričenjajo zimske radosti. Tako smo se člani smučarske sekcije tudi letos pripravili na zimo. Če bo padla zadostna količina snega, si bomo prizadevali izpeljati tudi nekaj tekmovanj, saj smo z lanskima bili kar zadovoljni. Tekmovanj se je udeležilo lepo število tekmovalcev in gledalcev. Mnogo je bilo tudi prostega smučanja, ki ga tudi letos ne bo manjkalo v dnevnih in nočnih urah, saj bo proga spet razsvetljena. Uresničila se nam je tudi želja, da usposobimo vlečnico. Stara je bila dotrajana in ne bi več zagotovila neomejenega delovanja ob več smučarskih dneh. Smučanje bo potekalo predvsem ob koncih tednov in v času šolskih počitnic. S kratkimi besedami smo vam predstavili delovanje naše sekcije. Ostane nam še povabilo, da obiščete Cvetkov breg in se ob ugodni smuki poveselite z nami. dlani smučarske sekcije OBVESTILO Obveščamo Vas, da se v okviru skupne občinske uprave izvajajo tudi dela za področje komunalnega nadzora v občini Dornava. Občani, ki želite natančnejše informacije, lahko pokličete na telefonsko številko 788-59-21. Blagoslov mošta ob martinovem ZLATA POROKA ZAKONCEV BOMBEK Zlatoporocenca Bombek V baročni dvorani v Dornavi je bilo v soboto, 29. novembra, znova slovesno, ko je župan Franc Šegula za zlatoporocenca proglasil Jožefa in Terezijo Bombek iz Dornave 82a. Zlatoporocenca sta se vzela 21. novembra 1953. leta na Rogoznici. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, danes pa sta ponosna tudi na svojih šest vnukov in pravnukinjo. Oba sta še čila in dobrega zdravja, v življenju pa sta delavna in skrbna. Kljub skrbem in včasih tudi težkemu življenju sta zakonca Bombek znala ohraniti dobro voljo in življenjski optimizem, a brez ljubezni jima v življenju prav gotovo ne bi tako dobro uspevalo. Še na mnoga zdrava, srečna leta Vama želimo, draga slavljenca! Anica Vrabl GASILSKO TEKMOVANJE IN ENOTA ČLANOV PGD DORNAVA 15. avgusta je potekalo gasilsko tekmovanje za pokal 22-ih ustanoviteljev društva, ki ga organizira PGD Dornava. Bilo je dvanajsto po vrsti, saj je tekmovanje gasilskih članskih enot že tradicionalno. Udeležilo se ga je šest enot, in sicer pet moških in ena ženska. Med člani je zmagala enota PGD Slovenja vas, pri članicah je zmagovalna enota iz PGD Borovci. Tekmovanje je potekalo na prostoru ob Ribiškem domu v Dornavi, kjer pripravimo tekmovalni poligon. V letošnji sezoni smo organizirali člansko enoto. Pričeli smo s treningi, hkrati pa smo se začeli udeleževati tekmovanj. Kljub pozni sestavi enote se je ta redno sestajala 2-krat tedensko na vajah in iz vaje v vajo izboljševala tekmovalni čas. Udeležili smo se meddruštvenih tekmovanj v Slovenji vasi, Juršincih, Borovcih, Podvincih, Dornavi ... Na tekmovanjih je bilo doseženo eno tretje mesto, ki je dalo še večjo zagnanost enoti, ki se je udeležila regijskega tekmovanja. Potekalo je v Podvincih. Enota je dosegla 13. čas v močni konkurenci (Hajdoše, Šmartno na Pohorju, Kebel ...). Prav tako smo se zbirali ob deževnem vremenu in dali poudarek opera- tivnemu delu ter spoznavanju nove tehnike in pristopa h gašenju. Navedeno je v letošnji sezoni prišlo še kako prav, saj je društvo izvozilo na intervencije kar enajstkrat; sodelovali so predvsem člani enote. Vsej enoti in članom društva gre zahvala za podporo in krepitev gasilstva. Zahvala tudi donatorjem za izraženo pomoč, in to v kakršni koli obliki. Ob iztekajočem se letu 2003 in v pričakovanju leta 2004 želimo vsem občanom, krajanom, donatorjem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO LETO 2004. Poveljnik PCD Dornava. Srečko KONDRIČ NABRITI PRLEK RIŠE: VRTIČ SILVESTER PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MEZGOVCI POMEMBNO NAM JE DRUŽENJE Ker je bilo letos kongresno leto, smo dobili novo vodstvo in s tem močan zagon za izpolnjevanje ciljev, ki smo si jih zadali. Med letom se je mnogo dogajalo na vaški ravni, saj smo v dogovoru z vaškimi odbori težili k druženju vaščanov. Tako smo že spomladi postavljali majsko drevo, organizirali praznovanje ob materinskem dnevu ... Ker nam je od lanskega leta ostalo nekaj denarja, smo se odločili, da se s pomočjo vaškega odbora, občine in prostovoljnega dela vaščanov lotimo kar velikega zalogaja. Odločili smo se namreč, da obnovimo sanitarije, ki so bile skoraj neuporabne in v zelo slabem estetskem stanju. Za obnovo in dogradnjo je bilo treba žrtvovati veliko dragocenega časa, za kar smo vaščanom in ostalim, ki so nam kakor koli pomagali, iskreno hvaležni, saj smo končno dobili spodobne sanitarije, s tem pa smo tudi dokazali, da s skupnimi močmi lahko dosežemo marsikaj, in izpolnili letošnji glavni gospodarski načrt. Zraven tega smo polepšali tudi gasilsko-vaško dvorano. Obnovili smo steno na odru, saj je bila popokana in je z nje odpadal omet, kupili pa smo tudi nove odrske zavese, ki nam bodo koristile ob raznih prireditvah. Po zaključnih delih smo organizirali gasilsko-vaški piknik, ki bo verjetno postal tradicionalen, na njem pa smo vaščani lahko poskusili vroče pečene kostanje, svež kruh iz krušne peči, okusne pečenke, vaščani pa so se lahko pomerili tudi v tem, kdo ima boljši mošt oziroma vino. Leta še ni konec in pred nami je čas praznikov. Gasilci se bomo potrudili in mogoče vas pred koncem leta presenetimo s še kakšnim druženjem. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ Bruno Šincek, PGD MEZGOVCI UTRIP NOGOMETNEGA KLUBA DORNAVA Končan je jesenski del prvenstva v MNZ Ptuj. Z uvrstitvijo naših ekip smo bolj ali manj zadovoljni. Manj od pričakovanj so dosegle članska (deveto mesto), mladinska (sedmo mesto) in kadetska ekipa (peto mesto). Ponovno pa so presenetile mlajše selekcije, saj so njihove uvrstitve na lestvici nad pričakovanji. Starejši dečki U14 so uvrščeni na tretje mesto, mlajši dečki Ul2 na drugo mesto, cicibani U10 so jesenski prvaki, cicibani U8 pa so drugi. Zelo dobro so nas zastopali veterani, saj so se do zadnjega kroga uvrščali na sam vrh lestvice, vendar so zadnjo tekmo v nemogočih pogojih nesrečno izgubili in pristali na petem mestu. Šolo nogometa, ki jo sestavljajo ekipe mlajših dečkov U12, cicibanov U10 in cicibanov U8, smo ustanovili aprila letos. Danes je že znana in priznana daleč naokrog. Pri teh ekipah je treba posebej omeniti ekipo cicibanov U10, saj so odigrali dvanajst prvenstvenih tekem in prav na vseh zmagali. Od možnih 36 točk so osvojili vse, in to s sanjsko razliko v golih 118 : 8, drugouvrščena ekipa Drave iz Ptuja je osvojila 18 točk z razliko v golih 34 : 45. Kot pravi stari slovenski pregovor, seže dober glas v deveto vas. Tako smo bili z ekipo cicibanov U10 povabljeni na tradicionalni mednarodni dvoranski turnir v malem nogometu v Avstrijo, ki ga prireja mesto Gnas. Prijetnemu povabilu smo se z veseljem odzvali in se udeležili turnirja, ki je potekal v nedeljo, 23. novembra. Tudi v Avstriji so se naši mladi upi odlično odrezali in v močni mednarodni konkurenci dosegli tretje mesto. Pod vodstvom trenerja Ivana Zajca, ki je tudi vodja šole nogometa, so prikazali borbeno, kombinatorno in atraktivno igro ter tako večkrat poželi bučen aplavz avstrijskih ljubiteljev nogometa v dvorani. Tako so naši mladi nadebudneži na najlepši možni način ponos- no predstavljali naš klub in malo občino Dornavo tudi v Avstriji. V zimskem času igrajo vse naše selekcije, od cicibanov do veteranov, dvoranski nogomet v telovadnici OŠ Dornava, se s tem rekreirajo, zabavajo in vzdržujejo fizično pripravljenost, tako da bomo v spomladanski del nogometne sezone krenili novim zmagam naproti čim bolje pripravljeni. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO ZDRAVJA IN VESEIJA V NOVEM LETU. Predsednik UO NK Dornava, Robert Šegula _4L IZDELAVA IN MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA IZ Ahi in PVC PROFILOV Anton Janžekovič, s.p. Mezgovci 8, 2252 Dornava m 02/754 01 70 fax: 02/754 01 71 GSM: 041/758-668 Srečn° $004'. • okna • vrata • panoramske stene • balkoni • zimski vrtovi KOVAŠTVO IN KLJUČA VNIČARSTVO 2252 Dornava 54 Tel./fax: 02/755 01 91 GSM: 041/699-334 ZA VAS IZDELUJEMO: - kovana vrtna vrata, - kovane ograje, - kovane okenske križe, - kandelabre, od 1 m do 10 m višine, - ter najrazličnejše kovaške in ključavničarske izdelke po naročilu. Se priporočamo in Vam želimo SREČNO 2001)! SL1KOPLESKARSTVO IZDELAVA FASAD Janez Cigula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava Branko VESELIČ, s.p. ZERVIt Dornava 116/d 2252 Dornava Tel.:02/754 00 30 Fax:02/754 00 31 tERVIi Markovci 43 2281 Markovci Tcl.:02/788 81 55 Fax:02/788 81 54 Tel.: 02/755 33 41 GSM: 041/771-915 TRGOVINA IN POPRAVILO MALIH KMETIJSKIH STROJE' - kosilnic - škropinic - motornih žag - kultivatorjev AVTOMEHANIČNE STORITVE IN VULKANIZERSKE STORITVE Davorin Peteršič, s.p. Dornava 76/a 2252 Dornava S 02 755 09 41 FA PIRNICA iERVI* Markovci 43 Prešernova 15 2281 Markovci 2250 Ptuj Tcl.:02/788 81 53 Tcl.:02/771 36 81 Fax:02/771 36 80 Vesel božič in srečno 2004! GSM: 041-618-044, e pošta:branko.veselič@siol.net 1 BAR-POLENŠAK Dušan Masten, s. p. Polenci 42/c 2257 Polenšak Tel.: 02 761 01 24 Se priporočamo! Srečno 2004! orr ^2 J? VZDRŽEVANJE, UREJANJE, ZASAJANJE OKOLIC proizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov,... Jožica Kovačec Tel.: 02/755 1711, GSM: 041345 746 HIDRAVLIČNI CILINDRI VSEH VRST Za: - kmetijsko mehanizacijo - gradbene stroje - strojegradnjo Izdeluje in obnavlja: Jože PETERŠIČ, s.p. Dornava 87/a 2282 DORNAVA Nl ^Mel,:/la:0l/754#15 PETERŠIČ, s.p. Vsem občankam in občanom želimo vesel božič in srečno novo leto 2004! AVT0LKCARSTV0, AVTOKLEPARSTVO Miroslav Slodnjak, s.p. Dornava 24 TeL: 02/755 25 31, GSM: 041/755-253 JVnUMISKE STIIITVE - MEIANSNI KlEPAKSKE ITUI1VE - MNMNJE S MEUVNIMIIAIVAMI MEŠANJI JVTKIAKIV GLASIIIT - ANTIUIIZIJSM ZAidm vizit - STIIJNIPILIIANJEISBNIIVIZIL Minut* nviiNH vizil ieuvnii mi ji KMETIJSKE MEHANIZACIJE MANJE MKVKZIJ KITKI SEKVIS - SIIELITHNJE Z ZJHAIKVALNICAMI Srečno 2004!