ZELEZAR
Junij
Št. 6 Í975
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN
V MAJE
Po šestih mesečih, ko smo zapored navajali samo odlične rezultate je mesec maj prvi, ko moramo registrirati zaostanke za linearnim mesečnim načrtom. Že dalj časa so odlagali popravilo visoke peči št. 1 na Jesenicah, z njenim remontom sp priseli 12. maja. Na drugi visoki peči so imeli dvodnevni zastoj. Izostanek tekočega vložka še je moral odraziti tudi na proizvodnji SM jeklarne. Slab vložek za elektro peči in večkratno zakladanje je povzročilo manjšo proizvodnjo tudi v Železarni Ravne. Ne-
kaj redukcij električne energije je povzročilo tudi izpad proizvodnje surovega železa V Štorah in seveda tudi jekla.
Naš pregled za realno oceno dela ni najboljši, ker primerjamo vedno le realizirano proizvodnjo in linearni mesečni na: črt ne glede na načrtovane dneve popravil. Lahko pa že sedaj omenim, da so dobri izgledi, da bo popravilo plavža št. 1 na Jesenicah opravljeno dva dni pred rokom, kar je prav tako vredno omembe, kot dobra proizvodnja.
Visoka proizvodnja v predela-
vi, ki je kljub odlični proizvodnji jekla v preteklih mesecih zahtevala celo' precej več vložka, kot SQ ga lahko jeklarne dale, je imela v maju že svoje po-slediče. Zaloge hladnega vložka so skopnele in prvič, ko jeklarne niso več dosegle ustrezni nivo proizvodnje, že nastopa pomanjkanje vložka za valjarne.
V	blagovni proizvodnji so tudi predelovalci dosegli slabše rezultate, sicer so se vsi zelo približali izvršitvi mesečnega načrta, nihče ga pa nj dosegel tako, da tudi skupno zá okoli 270 ton Zaostajamo za načrtovano količino.
Lanskoletna majska proizvodnja surovega železa je bila razumljivo precej večja od letošnje, saj lani ni bilo popravila. Zbirno dosežena količina zaostaja za 4.% za načrtovano in se bo zaostanek zaradi podaljška remonta v mesec junij še povečal. Ob normalnem delu in ugodnih pogojih obratovanja z dobro pripravljenim vsipom, za kar so praktično zagotovi j eni pogoj i, pa ne bo težko doseči letno načrtovano količino Surovega železa v Železarni Jesenice.
V	Železarni Štore je bila proizvodnja surovega železa , večja od linearnega načrta, kljub nekajurnim zastojem zaradi redukcij električne energije. Zbirno imajo še vedno 3 % zaostanka za načrtom. Trenutno stanje je takšno, da je zbirna proizvodnja tudi malo manjša od količine prvih petih mesecev lani.
V	proizvodnji surovega jekla je bila letošnja majska proizvodnja za 6.796 ton večja od lanskoletne. Mesečni načrt ni izvršen in je proizvodnja za 1.519 ton pod načrtovano. Zbirno je pa za 2 % nad načrtovano in Za 8 % nad lanskoletno za enako obdobje.-Zaenkrat imamo še vedno želo ugodne možnosti izvršitve ak-. cijskega programa 800.000 ton jekla, saj nam poprečje prvih petih mesecev dopušča še celo nekaj nad 808.000 ton.
Blagovno proizvodnjo so v železarnah izvršili: na Jesenicah s 97 ¡>/o, na Ravnah s 93% in v Štorah s 111% oziroma skupno malo pod 100%; saj je zaostanek samo 235 ton. Zbirno znaša izvršitev 104 % in je, za 10% večja, kot v prvih petih mesecih lani. Letošnja majska proizvodnja je za 4.411 ton večja od lanskoletne. Tudi predelovalci, če-. prav nisp izvršili mesečnega načrta so meseca maja proizvedli : 459 ton več, kot 'isti mesec lani in izvršujejo kumulativni načrt s 101 %,' kar jc za 13 % več, kot v. prvih petih mesecih lani.
Podrobnejši pregled izvrševa-
DEJAVNOST INOVATORJEV
Usmerjena dejavnost vseh vplivnih dejavnikov v podjetju, da bi, na pobudo družbenopolitičnih organizacij širše skupnosti ter v skladu .s konceptom pospešenega razvoja in potrebnega večanja storilnosti, spodbudila zaposlene k povečani aktivnosti, dajejo vidne rezultate tudi na področju izumiteljske dejavnosti:
Na povečanje aktivnosti inovatorjev in širjenje zanimanja za to - dejavnost, je vplivalo med drugim intenzivnejše obveščanje o stanju in možnostih, ki obstajajo za realizacijo predlogov. Spodbujanje in podpiranje intenzivne dejavnosti je naloga nas vseh, predvsem pa vodstev delovnih enot in službe za inovacije.
Število predlaganih tehničnih izboljšav, koristnih idej, v zadnjem času pa tudi izumov, se je tako povečalo, da je treba dopolniti metodologijo dela strokovnih delavcev na tem področju.. I
Izpopolnitev bo dosežena z u-■ veljavitvijo samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah slovenskih železarn, katerega je delavski svet Železarne štore, z nekaterimi dopolnitvami ter predlogi, že potrdil in programom, dela novo ustanovljene službe za inovacije, ki bo vseboval tudi nekatere notranje organizacijske dopolnitve.
Program dela službe za inovacije
V sklopu sektorja za razvoj in . kakovost je formirana, po zgledu ostalih 'dveh slovenskih železarn in drugih razvitejših podjetij, tudi pri nas služba , za -dMraajfei-ijB Eden izmed Osnovnih ciljev 'v začetni fazi razvoja službe je, približati se strokovnemu nivoju ostalih razvitih služb na tem področju.
Dejavnost znotraj podjetja pa bo usmerjena po naslednjem programu:
—	spodbujanje in populariziranje inventivne dejavnosti,
—	zbiranje, dopolnjevanje in urejanje gradiva za komisijo za racionalizacije,
—	vodenje predpisane evidence o predlogih in njihovih avtorjih.
—	razpisovanje tehničnih problemov .v glasilih OZD SŽ in o-pravljanje vseh drugih del v zvezi S tem,
—	sodelovanje z. enakimi službami v okviru OZD SŽ in drugih podjetjih,
—	vzpostavljanje jstikov z u-stanovami za pridobitev patentnih pravic in njihove zaščite,
—	sodelovanje pri organiziranju razstav, sejmov, obiskov in ekskurzij v zvezi z inventivno dejavnostjo,
—	proučevanje možnosti osnovanja društva ali aktiva izumiteljev v Železarni Štore,
—	obveščanje kolektiva o inovacijah po glasilih podjetja,
—	spremljanje strokovnih publikacij, ki objavljajo sezname domačih in tujih patentov s pretečeno zaščito ter obveščanje domačih strokovnjakov o posebej zanimivih publikacijah za naše področje dejavnosti,
—	opozarjanje domačih strokovnjakov na razpisane patentne predloge z namenom, da se zaščitijo . eventualno že uporabljene rešitve pri nas,
—	nudenje vsestranske strokovne pomoči avtorjem predlogov. v '. ■
Delovni program se bo dopolnjeval skladno s postopnim razvojem službe.
V okviru prizadevanj, da bi poenostavili in sr tem olajšali prijavljanje'predlogov,-so v obratih nameščeni posebni nabiralniki.
(Nadaljevanje na 3. strani)
mja blagovne proizvodnje po posameznih grupah proizvodov bomo opravili prihodnji mesec, ko bomo obravnavali polletne • rezultate.
Kot vidite, čeprav je bil mesec maj po proizvodnih rezultatih nekaj slabši, še kar dobro kaže. Skupno izvršujemo načrt blagovne proizvodnje v Slovenskih železarnah s 104% in je letošnja proizvodnja prvih petih mesecev za 10 % večja, kot v enakem obdobju lani.
Lani so znašale dobave v medsebojnem oskrbovanju do konca meseca maja 26.440 ton in je izvršitev letnega načrta 43%, Seveda da podroben pregled po eni strani razveseljivo sliko, saj je Železarna Ravne že v celo daleč presegla letno predvideno količino, Železarna Jesenice bi morala dobaviti ob enakih mesečnih dobavah že nekaj nad 15.000 ton, realizirali so pa malo manj kot 14.000 ton. V železarni Štore so obratovali dalj časa v novi valjarni samo s progo 0 550 in so vso dobo proge 0 300 in 0 250 stale ter so do konca maja izvršili samo 15 %, letno predvidene količine medsebojnih dobav.
Eksterno realizacijo imamo zelo ugodno tako v mesečni realizaciji kot tudi zbirno za pet mesecev in znaša presežek nad načrtom za železarne 9%, predelovalci so pa ravno na načrtovani višini. Skupno za Slovenske železarne znaša izvršitev 108%.
V izvozu zaostajajo vse tri železarne za lanskoletnimi količinami in za letošnjim načrtom prvih petih mesecev po količini in vrednosti.
Predelovalci imajo v primerjavi z lanskimi količinami razen v Plamenu ugodnejše rezultate, letošnje načrtovane količine pa tudi nihče ne dosega. Izvoz v mesecu maju je pri vseh delovnih organizacijah povečal zaostanek po količini in razen pri Plamenu tudi po vrednosti.
Po petih mesecih znaša količinska realizacija izvoza 62 %, vrednostna pa 68 %, oboje pa predstavlja precejšen zaostanek.
Že v pričetku tega meseca nastale redukcije električne energije,-ki so doslej sicer manjše kot so bile napovedane, niso nič obetavne za proizvodnjo v teko-čem.mesecu. Tudi popravilo visoke peči'št. 1 na: Jesenicah, ki bo: končano okoli 14. junija bo Še občutno vplivalo na proizvodnjo jekla. Kljub navedenemu, bi pa-morali -prvo polletje zaključiti- z ugodnimi proizvodnimi in poslovnimi rezultati in če bo res tako, bomo videli prihodnji mesec.!
Maši ste, nismo vas pozabili!
»Zahvaljujem se vam za vašo dolgoletno zvestobo delovnemu kolektivu naše železarne,« so izzvenele pozdravne besede predsednika delavskega sveta Železarne Štore Ivana Štefančiča skoraj 400 dragim gostom in nekdanjim delovnim tovarišem — našim upokojencem na letošnjem junijskem srečanju, ki je imelo še posebno svečano obeležje zaradi 30. obletnice osvoboditve, 25. obletnice delavskega samoupravljanja in tudi 130. obletnice naše tovarne.
Kulturni dom v Štorah je bil na ta lepi junijski dan pretesen. Prišli so od vsepovsod, domačini ,iz Celja, Šentjurja, šmarskega in kozjanskega konca, pa z laških hribov in Savinjske doline, tudi iz Ljubljane; pražnje oblečeni, z žmljavimi in trdimi rokami, od dela zaznamovanimi obrazi in telesi, od vznemirjenja in pričakovanja sijočimi očmi. In ko so posedli v dvorani, so resnih obrazov in vzravnani prisluhnili pozdravnim besedam in govorom predstavnikov samoupravnih organov, vodstva in družbenopolitičnih organizacij. Na suknjičih in jopicah pa so se jim blestele naše štorske značke, pripete ob vhodu. Prijazen nasmeh in topla beseda — to je bila dobrodošlica, to je bila misel: naši ste, nismo vas pozabili!
Ta misel je prevevala pozdravne besede tovariša Ivana Štefančiča. V prisrčnem pozdravu pomočnika direktorja dipl. inž. Du-
varišici so se nasmejale oči ob tistem stavku: »Prmej, si še fejst!« In tisti, ki je to rekel, je tudi res tako mislil; pa še zmotil se iji, saj sem bil zraven.
Pri vhodu v nove obrate so vsako skupino pričakali vodiči, katerih' prijaznost se je pokazala tudi ob drobni pomoči pri izstopanju iz avtobusa.
imeli »gisarji« glavno besedo. Sam sem se raje kar potuhnil, saj sem se resnično počutil železarskega »zelenca«. Veš sem Se potegnil skupaj v čelado, ki pa sem jo zaradi dobrih odnosov z našim varnostnim vendarle vseskozi strumno držal na glavi. Še tam, kjer ni bilo treba. No, previdnost je mati modrosti, so
liiiiiiiiii
Poldi Dobršek je za dolgoletno funkcijo predsednika društva upokojencev prejel diplomo
Ob bučanju elektro obločne peči smo se najprej znašli v novi jeklarni. »Hja, saj tu se pa kar samo dela,« je bilo slišati tu in tam med starimi mački — je-
Največ zanimanja je pritegnila naprava za kontinuirano vlivanje
jekla
šana Burnika, ki je na kratko orisal dosedanje dosežke in opozoril na vse tisto, kar je danes zrastlo na zelenem teharskem polju ih prav tako v besedah predsednika sindikata Frida Gradišnika: naša Srečanja naj bodo bolj pogosta, da se boste vedno ’znova lahko prepričali o rasti in uspehih železarne, v katero ste vložili svoje trdo delo. Nato je s programom obiska in ogleda novih obratov v Štorah II vse" navzoče seznami še vodja kad-rovsko-splošnega sektorja dipl. soc. Franc Sitar in,jih po manjših skupinah povabil v Izletnikov avtobus, ki je ta dan imel prav posebno avtobusno linijo Stare Štore—Nove štore. Sam pa sem se pomešal med množico in prisluhnil mnogim priložnostnim pogovorom. Težko ali pa nemogoče je opisati vsa drobna srečanja, pozdravljanje starih in novih znancev, smeha in šal in marsikateri še trdni in krepki to-
klarji. No, saj vemo, da ni čisto tako; res pa je, da je bilo včasih v starih obratih čisto drugače. V novi valjarni so prišli na svoj račun spet valjarji. »Proge so delale« in prav nič ni ušlo izkušenemu očesu. Vmes je bilo ničkoliko pozdravov s sodelavci in še najbolj imenitno se je slišal takle pogovor: »Ti, Lojz, nehaj zabušavat in raje prid na šiht!« In odgovor kot iz puške: »Ja, kaj misliš, da ne bi šlo. Mogoče bi dal v koš marsikaterega tehle ta mladih. Preč; če hočeš!« Nekaj metrov poti ob steni nad valjarskimi progami sva hodila' skupaj z Matevžom Goriškom iz Goričice pri Šentjurju, ki je v imenu društva upokojencev Štore—Teharje izročil diplomo in priznanje svojemu tovarišu in dolgoletnemu predsedniku društva Leopoldu Doberšku malo prej na srečanju v Kulturnem domu.
In že smo bili v livarni. Tu so
nas učili, pa še to je res, da se mi, »pisarniški tipi«, kar nekako varneje počutimo s tisto stvarjo na glavi. Kdor prizna, se mu pol oprosti, ali ne?
Pred vhodom v obrat mehanske obdelave, me je nekdo pocukal za rokav in mi skoraj zaupno povedal: »Veste, tule dela pa moj poba, samo da danes ni ‘ na šihtu.« In potem si je ogledoval valje tako natančno, da je še delovodjo zaskrbelo in ga je vprašujoče pogledoval. Možakar pa se ni dal motiti in je .nekaj mrmral o svojem nezgrešljivem »augenmasu«. Še kratek pogled na nekaj oranžnih traktorjev ob Steni in že smo bili zunaj. To, da ;so elektrikarji svoje fante posebej lepo sprejeli in jim pripeli tudi nageljne, sem slišal kasneje, saj: končno res nisem mogel biti povsod in tudi brisanje očal mi ni dosti pomagalo.
V stilu tistega znanega reka: pomagaj si sam, in še nekdo ti bo potem pomagal, sem se usedel v, svojega »spačka« (nekateri ga sicer zamenjujejo za traktor, ampak to ni bistveno in sploh ne zamerim), povabil tri predstavnice nežnega spola s se-
je izkazala s celotnim osebjem vred. R.ad bi poklepetal z brhko natakarico. pa kaj, ko ni imelâ1 časa. ';
Na piko sem si torej vzel moje sopotnice. To so bile: ŽOL-GER MONIKA, OROŽIM ROZALIJA in PINTAR MARIJA. Toliko sem jim le pustil časa, da so si oddahnile in pospravile, kar je bilo na mizi, potem pa smo malo pokramljali.
Monika: »Upokojena sem bila leta 1969. Nazadnje sem delala v komunali, prej pa največ časa v Samotami. Zelo sem srečna danes, ko vidim, da se nas še spomnite.«
Rozalija: »Kot čistilka šem bila upokojena lani in moram reči,- da se je v kratkem času veliko naredilo.«
Marija: »V pokoj sem šla že leta 1963 iz ekspedita in sem danes- zelo vesela. Ker mislim, da nikjer ne znajo tako lepo sprejeti svojih upokojencev; Pa tudi za dan žena nas vedno povabijo.«
Vse tri pa so še dodale, da vsem želijo še veliko delovnih uspehov. Mi pa vam vsem trem še veliko zdravja in da se kmalu spet vidimo!
Ko sem si torej v stilu letošnjega mednarodnega leta žensk najprej pomenil z njimi, sem obotavljivo pristopil k skupini krepkih mladeničev v najlepših letih. Komaj sem se še opravičil, ker sem zmotil med kosilom.
VENGUST ALOJZ je v valjarni preživel 17 let, na ekspeditu kot tehtalec pa -10 let. Pred tremi leti je bil upokojen. Takole je povedal: »Ko sem dobil vabilo na srečanje, sem ga bil zelo vesel. Mislim, da se nismo zaman »matrali«, da mlajši sedaj lažje delajo.« IVANU JAGRU je bilo najbolj žal, ker s seboj ni prinesel svoj e harmonike. »Veste, zanjo so me vsi najprej vprašali,« je rekel in dodal: »Najbolj pa sem vesel, ker sem se dobil s starimi kolegi.« Tudi VREČAR ALBIN je bil presenečen zaradi vabila na srečanje. »Do leta 1950 smo trdo delali, veliko zlasti udarniško: ozke in normalne tiré, Vrunčev dom, pa kočo na Svetini. Včasih je bilo vse bolj »na horuk«. Mladim pa želim, da bi vzdržali tudi tako dolgo, kot smo mi. Pa veliko delovnih uspehov Še naprej, mi je povedal.« KOCJANČIČ JOŽE: »Da bi se še večkrat srečali.«
mm
Ponovno skupaj: Marija Pinter, Rozalija Orožim in Monika žolger
boj in se z njimi namenil k Domu železarjev na Teharje. Po tihem naj povem, da sem slišal nekaj o dobri juhi in še zraven. Res je bilo tako. Tu je bilo skupno kosilo in gostinska TOZD se
Naslednji moj sogovornik je bil CIRIL SLUGA. Mirno lahko zatrdim, -da mu nobeden ne bi prisodil njegovih let, v pokoju pa je že od leta 1955. Preizkušen (Nadaljevanje na 3. strani)
MSI STE, ¡VISIO VAS POZABILI!
DEJAVNOST INOVATORJEV
(Nadaljevanje z 2. strani) . valjar, ki je valjarni zapisal vseh 35 let, 'je skromno, skoraj sentimentalno dodal: »Lepo je v novi valjarni; ko bi mi imeli tako, bi bilo najmanj desetkrat bolje.« Okrog njega so se zbrali tudi livarji. TOMPLAK IVAN je zaželel, da bi jih šlo čimveč zdravih v pokoj, sicer pa je železarno zapustil kot brusilec odlitkov. To je delal ves čas, odkar stoji nova livarna.
JAGER ANTON je »giseraj« zapustil leta 1954, tu je bil še KRULEČ MARTIN, livar in GRMEK FRANC. Tole je rekel Franc: »Večkrat bomo skupaj, bolje bo za nas vse in hvala za -vabilo — na to se pa pije.« In je nazdravil.
Dolgoletni predsednik društva upokojencev LEOPOLD DOBER-ŠEK je zaželel, da bi bilo čim manj invalidsko upokojenih in dodal, da je pač delal, dokler je
Filip Hrastnik
mogel in da danes njegovi nasledniki, valjarji, dosti manj fizično trpijo pri delu. GORJUP STANE je bil upokojen pred tremi leti, povedal pa je, da je očiten razvoj tovarne že v tem kratkem času. Njemu so pritrdili tudi 1 ostali: STARLEKAR IVAN,
VODEB KAREL, DOBOVIŠEK ALOJZ in ves mladostni FRANC TOFANT. Takole je modroval: »Res, prav lep napredek je storjen, in vsi smo lahko ponosni nanj. Spominjam- se še, kako sem še v Emajlirki delal od štirih,zjutraj do petih popoldne, s Seboj pa sem že od. 14. leta nosil kanglico prežganke ali pa fižola. Ja, tako je bilo takrat.«. Poleg je sedel dolgoletni sindikalist NOVAK JOŽE —■ kar pri priči smo ugotovili, da je bil drugi predsednik sindikata po osvobo-
ditvi — ves vesel, da se mlajši kadri in vodstvo še spomni svojih nekdanjih delovnih tovarišev. Novi obrati se mu zdijo nekaj imenitnega.- »Ja, ampak velik delež pri tem imamo pa tudi mi,« je še poudaril, pri čemer mu je SIKOŠEK KARL z nasmeškom pritrjeval.
Od mož v tej skupini sem se poslovil in nato pokramljal še z zadnjo skuipino tega mojega popotovanja med našimi dragimi gosti.
Kovač ŽNIDAR ALOJZ je bil upokojen majar 1966. Skupaj smo obudili spomin na njegovo prvo kovaško probo v stari jeklarni. »Ja, takole 14. ali 15. junija 1946 je bil prvi šarž v SM jeklarni. Vse orodje za jeklarno smo naredili mi kovači. Tole srečanje je pa res imenitna stvar — takole srečati se s starimi in sedanjimi delavci.« In potem sta se s sosedom valjarjem »usekala«, kdo je bolj, več in globlje udarniško kopal na Lipi — jeklarji ali valjarji. Oba sta imela prav, sem jima pritrjeval, pa tudi TURNŠEK MIHA, ARBAJ-TER LUDVIK, ŠPES RUDOLF so mi dali prav. In livar JERAM ANDREJ, ki je začel delati v železarni takoj po osvoboditvi. »Prav dobro se spominjam, kako smo jo jeklarji, valjarji in livarji še po nočnem »šihtu« mahnili na udarniško, na Lipo.«
Tako bi lahko kramljali v nedogled, vendar smo se zmenili še za kdaj drugič. Že pri slovesu pa sem prestregel še »sedaj Ljubljančana« FILIPIČ ANTONA, kleparja iz mehanične in navdušenega kegljača. Ob naši štorski znački se mu je na suknjiču prav imenitno bleščala zlata značka Kegljaške zveze Slovenije. Pa, da je prvo kuglo vrgel na. novem kegljišču, je hitel pripovedovati in da bi bil še danes rad železar v Štorah, še posebej, kar Zadeva nove obrate. »In koliko prahu smo se -najedli po strehah.« Ko sem mu zaželel vse dobro, sem ga še pobaral, ali jo bo kar takoj mahnil nazaj v Ljubljano, se mi je pretkano nasmejal: »A, kaj pa. Grem pogledat še malo na kegljišče.«
In potem sem se zares poslovil. V Domu železar jev .na Teharjah pa so posedele še tu in tam male skupinice dobrih starih tovarišev. Odsotno so mi še kje pokimali v slovo, saj so bili preveč nzatopljeni v svoje pogovore. Sam pa jih tudi nisem hotel več motiti. Odšel sem. Zunaj je bilo toplo. Toplo je bilo tudi meni tam nekje okrog srca — zaradi vas, dragi železarski tovariši. Saj mi dovolite, da vam tako rečem in kličem: SREČNO!
Mitja Umnik
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razen tega so pripravljeni obrazci za prijavljanje predlogov, ki na določen način usmerjajo avtorje. Obrazce lahko dobi vsak član kolektiva pri vodji enote ali njegovemu, za to pooblaščenemu sodelavcu.
Gre torej za način osvobajanja ali sproščanja idej, ki spada v metodo aktivne stimulacije inventivnih (domiselniških) sposobnosti vseh zaposlenih.
Nagrajene inovacije
Komisija za racionalizacije je imela 21 maja 1.1. 10. redno sejo, ki je pod vodstvom predsednika tov. Ploštajber Hinka, dipl. met. inž. obravnavala 7 novih predlogov in 4 predloge obračuna odškodnine za 2. oziroma 3. leto koriščenja.
Poglejmo na kratko, kakšni in čigavi so ti predlogi.
Tov. Kočar Slavko, delovodja v razbij akuti, je predložil dve racionalizaciji:
—	razkladanje in razbijanje kokil in
—	sprememba postopka pri razbijanju litine.
Komisija je predloga sprejela in potrdila obračun odškodnine na podlagi prikazanega prihranka. Tako bo za prvi predlog izplačana enkratna odškodnina v višini 3.545,10 din, za drugi pa odškodnina za koriščenje v prvem letu v višini 699,57 din.
Tov. Zapušek Jože, asistent na elektroplavžu, je predložil v obravnavo že realizirano izboljšavo pod naslovom »vpetje zaščitnih
pokrovov jakotočnegla voda na TH peči«.
Komisija je predlog sprejela in odločila, da se avtorju izplača enkratna odškodnina v višini
700,00	din.
Ostale nove predloge je treba do prihodnje seje dopolniti z e-konomskimi izračuni in mnenji strokovnih izvedencev.
Tov. Čretnik Ivanu, vodji ka-librirskega oddelka, se prizna za
2.	leto koriščenja racionalizacij-skega predloga »sprememba ka-libracije v valjarni II« odškodnina v višini 2.335,05 din.
Tovarišema Kramer Petru in Šume j Antonu iz vzdrževanja se prizna za 2. leto koriščenja predloga »sprememba sistema vklap-Ijanja razrezovalnih Škarij na progi 0300 mm« odškodnina v višini 3.503,94 din.
Tovarišema Zupanc Stanku in Hrastnik Ivanu iz elektro delavnice se odobri izplačilo odškodnine za 3. leto koriščenja po njunem predlogu izdelane »naprave za krivljenje cevi«. Odškodnina znaša 402,55 din.
Tovarišema Mlakar Danielu in inž. Gabršček Jožetu iz livarne II se odobri za 3. leto koriščenja racionalizacij skega predloga »izboljšava barvanja ulitkov v livarni II« izplačilo odškodnine v višini 1.881,55 din.
Vse odškdonine so izračunane po do sedaj veljavnem pravilniku, prihodnje pa, tako smo prepričani, bodo obračunane po novem samoupravnem sporazumu o izumih in tehničnih izboljšavah Slovenskih železarn.
G. J.
RAZPIS
Karl Plank, Ciril Sluga in Jože Kocjančič
Komisija za izume in racionalizacije pri DS OZD Sž Železarne štore
razpisuje
na osnovi samoupravnega sporazuma o izumih in tehnični izboljšavah Sž ter predloga vodstva TOZD II nagrade za najboljše tehnične rešitve problema:
»Razkladanje prispelih rabljenih jeklarskih kokil z vagonov na tla razbij alnice«.
Izhodišče: železarna štore je zainteresirana za nabavo rabljenih jeklarskih kokil za vložek livarne I. Teža kokil, ki so dosegljive na tržišču, znaša 16—18 ton, zmogljivost žerjava za razkladanje pa 7,5 ton.
NALOGA:
Va r i a n t a I:
Kako in s kakšnimi sredstvi je mogoče razložiti kokile z vagonov na tla v neposredni bližini vagonov, pri čemer ne bo presežena dovoljena obremenitev žerjava?
Varianta II:
Predlagati način lomljenja kokil na kose, manjše od 7,5 ton, v čistilnici livarne I (lomljenje s kroglo ne pride v poštev).
Podrobnejše eventualno potrebne informacije dobijo reševalci pri obratovodji livarne I ali analitiku za inovacije.
NAGRADE: 1. nagrada 1.500 din; 2. nagrada 1.000 din; 3. nagrada 500 din.
Število nagrad, ki bodo izplačane, določi komisija za racionalizacije.
Realizirana rešitev bo dodatno nagrajena po samoupravnem sporazumu o izumih in tehničnih izboljšavah SŽ.
Rešitve bo zbirala služba za inovacije v sektorju za razvoj in kakovost do 20. julija 1975.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD
17. seja, 2. junija 1975
1 Odbor je potrdil sklepe zadnje seje.
2.	Sklenil je, da se za mesec maj obračuna na račun variabilnega dela OD enotna akontacija v višini 12 %. Z upoštevanjem gornje akontacije variabilnega dela OD bo znašal povprečni osebni dohodek za maj okoli 3.600 din.
3.	Sklenil je, da se od 1. 5. 1975 dalje zaradi prerazporeditve prostih sobot ukine fiksni dodatek v višini 4 % za mesece, ko je 184 plačanih ur, s tem da se za ta dodatek sorazmerno poveča va-. riabilni del OD.
4.	Potrdil je obračun stimulativnih dodatkov za marec, s tem da se pri obračunu upoštevajo naslednje korekcije:
—	v jeklarni I se v mesecu marcu zniža operativni plan proizvodnje sorazmerno s časom trajanja redukcije elektroener-gije (za 39 ur);
—	da se rezultat obračuna po kriteriju variabilni stroški za januar in februar upošteva pri izplačilu za marec in april;
—	v obdelovalnici litine se za mesec marec ne upošteva kriterij količina proizvodnje;
—	za TOZD energetiko se od y 3. 1975 dalje upoštevajo naslednji dopolnilni kriteriji:
Skupaj
Novi pavšali za tehnično dežu-ranje se uveljavijo s l. 6. 1975.
9.	Odbor je sklenil, da TOU
7. seja, 29. maja 1975
1.	DS je pregledal sklepe prejšnje seje, jih potrdil in ugotovil, da so vsi izvršeni.
2.	Seznanil, se je z rebalansira-nim predlogom gospodarskega načrta 1975,. ki so ga sprejeli z določenimi pripombami vsi DS TOZD in OSS, in ga potrdil.
3.	Proučil je informacijo o poslovnih rezultatih za dosedanje letošnje obdobje, s posebnim poudarkom na problematiki likvidnosti. S tem v zvezi je sprejel naslednje predloge in ugotovitve komisije ža likvidnost:
a)	Iz primerjave trenutnega stanja proti začetku leta sledi, da se gibanje sredstev odvija v smeri planiranega povečanja celotnega dohodka, vendar pa se izvori pokrivanja spreminjajo na škodo pritoka denarja, predvsem od zmanjšanega izvoza.
—	Nadalje moramo ugotoviti, da naraščajo kot vir obratnih sredstev dobavitelji, vendar smo se z vezavo teh sredstev približali skrajni točki, ki nam lahko ogrozi normalni potek oskrbe proizvodnje.
—	Kljub doslej podvzetim u-krepom za bolj uspešno izterja-
a)	znižanje variabilnih stroškov
b)	znižanje specifične porabe energije na tono jekla.
5.	Potrdil je dopolnjene, dodatke za izredne pogoje dela TOZD Energetika, ki občasno nastopajo. '
6.	Potrdil je predlog za nadomestilo stroškov za prevoz z lastnimi avtomobili v Celje in nazaj, pod enakimi pogoji kot za Štore II in sicer:
—	za osebne avtomobile do
1.000	kub. cm 13,00 din
—	za osebne avtomobile nad
1.000	kub. cm 15,00 din
Maksimalno mesečno število
voženj za posamezne sektorje in TOZD določi na predlog vodij sektorjev in TOZD strokovni kolegij. Mesečno se obračuna dejansko število voženj, vendar ne več kot znaša maksimum, ki ga je določil strokovni kolegij.
7.	Odbor je obravnaval predlog dopolnitve in revalorizacije pavšalov za dežurstvo na domu in v zvezi s tem sklenil:
—	razširi se profil dežurnih na domu in sicer na tehnike, inženirje in dipl. inženirje;
—	od 1. 6. 1975 se povečajo pavšali za dežuranje na domu. Z upoštevanjem porasta OD so novi pavšali za dežuranje na domu naslednji:
in razmejevanje stroškov tam, kjer so dejansko nastali. Tako je potrebno razmejiti stroške za traktorje, jih ustrezno planirati in zasledovati realizacijo.
d)	Da zadostimo predpisu o obveznem zagotovilu trajnih obratnih sredstev v višini zalog tj. 175.106 tisoč din kar na začetku leta 1975, ki pa bodo zaradi obsega proizvodnje gotovo naraščala, nam manjka:
175.106
136.578 (posl. skl. + dolg. kred.)
38.528 tisoč din
to pomeni, da moramo računati na nova trajna sredstva v višini ca. 40.000 tisoč din oz. več kot 30%.
4.	Seznanil se je s potekom in pripravami jubilejnih proslav.
5.	Ugotovil je, da so delovni ljudje v Železarni Štore obravnavali in sprejeli naslednje samoupravne akte:
—	pravilnik o odgovornosti delavcev v združenem delu Železarne Štore
—	samoupravni sporazum o izumih in tehničnih izboljšavah
—	samoupravni sporazum o merilih za pridobivanje in 'razporejanje dohodka v črni in barvasti metalurgiji Slovenije.
Omenjena sporazuma je potrdil s pripombami delovnih skupin in delavskih svetov TOZD oz. komisije za racionalizacije.
Sprememb samoupravnega spo-razuiha o štipendiranju DS DO zaenkrat ni sprejel.
6.	Seznanil se je s spremembo investicijske vrednosti izgradnje el. obločne peči št. 2 in sprejel naslednje sklepe:
a)	Odobril je predračunsko vrednost te investicije v višini 177,700.000,00 din in potrdil vire kritja te vrednosti.
b)	Odobril je. najet j e vseh posojil navedenih, v virih financiranja ter pooblastil direktorja oz. pomočnika direktorja in vodjo finančnega sektorja za podpis vseh pogodb v zvezi z najetjem teh posojil.
c)	Odobril je najetje vseh poroštev v zvezi s kreditiranjem te investicije ter za sklenitev garancijskih pogodb pooblastil iste osebe kot pod b).
7.	Potrdil je predlog za nabavo indukcijske peči za livarno I.
8.	Odobril je najetje bančne garancije za blago v konsignaciji traktorjev v višini 500,000.000 Lit in pooblastil direktorja za sklenitev ustrezne pogodbe.
9.	Potrdil je sklep ekonomsko-gospodarskega odbora o povečanju udeležbe v mešani jugoslo-vansko-italijanski poslovni firmi SACET od 2 na 6 akcij.
10.	Odobril je najetje kredita pri »Vatrostalni« Zenica za gradnjo skladišča.
11.	Potrdil je spremembo članstva koordinacijske tehnične komisije za odpis in prodajo osnovnih sredstev, ki jo sestavljajo:
TOZD 114. panoge TOZD 117. panoge TOZD Energetika TOZD ViT TOZD GKSG TOZD DPG OSS
—	ing. Tomažin Dominik
—	dipl. ing. Kresnik Ljubo
—	tov. Krajnc Srečko
—	tov. Vovk Franc
—	tov. Sajevic Vlado
—	tov. Povalej Jože
—	ing. Zagoričnik Ignac Navedena komisija je obenem
komisija za odpis osnovnih sredstev v OSS.
za sofinanciranje izgradnje ceste in sicer 50.000 din.
—	V sklad za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah je za gradnjo vodovodov namenil 50.000 din.
—	Vodovodnemu odboru Cir-kože—Dobje je odobril pomoč v tem smislu, da se jim odproda betonsko železo po ceni, kot članom kolektiva.
—	KS Šentvid je odobril finančno pomoč pri gradnji avtobusnih postajališč v višini 5,000 din.
—	Prav tako je odobril finančno pomoč namensko za ureditev avtobusnih postajališč KS Šmarje pri Jelšah in to v višini 10.000 din.
—	10.000 din je odobril KS Breze za Ureditev ceste, poškodovane po lanskoletnem neurju.
—	Režijskemu odboru Kompo-le se nudi finančna pomoč pri asfaltiranju ceste Ocvirfc--Kom-pole takoj, ko bo znan urbanistični načrt Kompol (morda prihodnje leto).
Odbor ni ugodil naslednjim vlogam oz. prošnjam:
—	Izvršnega sveta SOb Sl. Bistrica za sklenitev samoupravnega sporazuma o financiranju potreb KS občine Sl. Bistrica.
—	Vlogi SOb Mozirje — predlogu za sklenitev samoupravnega sporazuma o financiranju KS.
—	Vlogi SOb Šentjur za sklenitev samoupravnega sporazuma o financiranju KS (že rešeno s
Izobrazbeni profil		Pavšali
delovnega mesta	delavnik prosta sobota nedelja, praznik,	
Široki profil, tehnik inženir, dipl. inežnir	50 60	100 120
8. Odbor je obravnaval predlog dežurstvo in sklenil, da.se pav-povišanja pavšalov za tehnično šali povišajo kot sledi: Delavnik Nedelja, praznik. Delavnik prosta sobota		
Pavšal za efektivne ure Pavšal za pripravljenost	(6 ur)	170 220 60 120
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
230	340
pripravi poročilo o prisotnosti na sejah ter ga posreduje koordinacijskim odborom TOZD.
vo pri kupcih, ne beležimo napredka, na kar pa ima bistveni vpliv visok dolg Tovarne vagonov Kraljevo, ki večkratnih dogovorov še vedno ni realizirala.
— Zaostajanje izvoza v teku prvih štirih mesecev (dosegli smo 24 % letnega plana) ter preseganje uvoza ima za posledico poslabšanje bilance pokrivanja in znaša 73% namesto lanskoletnih 109 % obkoncu I. četrtletja. Zmanjšanje tega zelo pomembnega priliva narekuje naslednji predlog:
Na podlagi novih rebalansira-nih kalkulacij gospodarskega načrta .je potrebno. proučiti vse možnosti in variante, na podlagi katerih bi lahko zadržali stik z inozemskimi kupci in se približali planirani vrednosti.
b)	Plan nakupov, ki je bil doslej močnejši zaradi .izkoristka blagovnega kontingenta je nujno znižati. Za II. četrtletje planiran nakup znaša od 77—82 % prodajne vrednosti, kar pa je treba znižati na 70—74 %.
c)	Glede na naraščanje deleža materialnih stroškov v 1. 1975 je nujno uvesti v podjetju maksimalno štednjo, racionalno porabo materiala, optimalne zaloge
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE
11. seja, 6. junija 1975
1.	Odbor je pregledal sklepe prejšnje seje in jih potrdil. Pri pregledu realizacije pa za vse sklepe ni bilo možno ugotoviti, če so izvršeni, zato je zadolžil TOU, da do prihodnje seje ugotovi, kaj je z realizacijo le-teh.
Seznanil se je tudi s pregledom prisotnosti na vseh sejah odbora do sedaj. Iz pregleda je razvidno, da se nekateri člani, predvsem iz TOZD GKSG in TOZD DPG neredno udeležujejo sej in zato sklenil, da TOU na to opozori vodstvo in družbenopolitične organizacije obeh TOZD, ki naj uredijo, da se kljub značaju dela v teh TOZD, omogoči udeležba na sejah samoupravnih organov vsaj polovici članov.
2.	Na predlog komisije, ki jo je imenoval na prejšnji seji za pregled nerešenih vlog krajevnih skupnosti in vlog za sofinanciranje komunalnih del, pa je iz nerazporejenih sredstev sklada skupne porabe odobril še naslednje finančne pomoči:
—	Krajevni skupnosti Štore — režijskemu odboru za gradnjo telefonske linije do Toplic in Šentjanža se dodeli finančna pomoč v višini 40.000 din.
—	Režijskemu odboru Pečovje je odobril finančno pomoč za asfaltiranje ceste štore—Pečovje v višini 200.000 din.
—	Lastnikom hiš na Lipi (Štore 102, 104, 105, 106, 107, 108, 109,
110, 112 iri 114) je odobril pomoč
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
podpisom območnega družbenega dogovora). '
—	KS Šentjur, ki predlaga sklenitev posebnega družbenega dogovora o prispevkih delovnih organizacij.
—	Vlogi KS Virštanj za pomoč pri telefonski-napeljavi in
—	KS Donačka gora pri asfaltiranju ceste Rogatec—Žetale.
Odbor pa je obravnaval še vloge, ki so prispele v zadnjih dneh in o njih sklenil naslednje:
—	Vlogi KS Štore se dodeli finančna pomoč za asfaltiranje okolice gasilskega in kulturnega doma v višini 70.000 din.
—	O vlogi Osnovne šole Štore oz. o višini pomoči za' izgradnjo centralne kurjave v šoli Kompote v okviru prizadevanja za celodnevno šolo, bo odbor razpravljal in sklepal na prihodnji seji, ko bo od strokovnih služb dobil ustrezno mnenje.
—• Sofinanciranja	programa
razvoja KS Zabukovje — občina Sevnica odbor ni odobril.
Pomoč za izvedbo ekskurzije oz. zaključnega izleta je odbor odobril tudi:
—	Učencem tretjih razredov ŠKIMC Štore v višini 2.000 din in
—	Razredni skupnosti osnovne šole »Franja Vrunča« Slivnica v višini 1.000 din.
3.	Odbor je namenil za kreditiranje individualne gradnje in adaptacij in sklada za stanovanjsko izgradnjo 2,000.000 din, s tem da se v prvi fazi razdeli 1,800.000 din, razlika 200.000 din pa se naj prihrani za kasnejše nujne primere. Pri razdelitvi teh sredstev
20.	seja, 9. junij 1975
i Pregledal je sklepe 19. seje, se seznanil z njihovo realizacijo in jih potrdil.
Pri ugotavljanju navzočnosti je ugotovil, da je na tej seji neopravičeno izostal le Štante Rudi.
2.	Sprejel je operativni plan za junij, s pripombo, da je potrebno še naprej spremljati poslovanje pri TOZD proizvodnja 117. panoge in zagotoviti boljše rezultate, kakor tudi, da kadrovsko-splošni sektor ugotovi predvideno povečanje delovne sile, ker bo le tako možno realizirati 15 % povečanje akumulacije. Kadrov-sko-splošni sektor naj do prihodnje seje pripravi poročilo o možnostih zasedbe prostih delovnih mest.
Odbor je obravnaval in se. strinjal s politiko cen za TOZD proizvodnja 117. panoge.
3.	Seznanil se je s poslovnimi rezultati v aprilu in komercialnim poročilom za ta mesec.
4.	Odbor je brez pripomb potrdil sklepe komisije za racionalizacije in Sicer:
—	Kočar Slavku iz livarne I se izplača enkratna odškodnina za racionalizatorski predlog »Razkladanje in razbijanje kokil« v višini 50% od odškodnine izračunane po pravilniku, o racionalizacijah.
Izkazani prihranek znaša 1,000.342,88 din, odškodnina pa 3.545,10 din.
—	Kočar Slavku iz livarne I se upošteva racionalizacij ski predlog »Sprememba postopka pri razbijanju litine«.
Prihranek znaša 24.638,00 din. Za prvo leto koriščenja se pred-
je treba upoštevati tudi pomoč, ki je bila izredno dodeljena (na prejšnji seji) Mirt Jožetu za gradnjo nove hiše.
Koliko sredstev se naj dodeli za novogradnje in koliko za adaptacije bo odbor določil na prihodnji seji, ko bodo že znane prijave.
—	Zgornja meja posojila ostane, z ozirom na razpoložljiva sredstva, ista kot lansko leto in to:
•	za novograditelje 50.000 din oz. 70.000 din če sta v podjetju zaposlena 2 člana
za nadomestne hiše 40.000 din
•	za večje adaptacije 30.000 din
•	za manjše adaptacije 20.000 din.
—	Rok vračanja je za vse novograditelje enak, ne glede na višino kredita in to 15 let, obrestna mera pa 2%.
—	Razpis natečaja se objavi v Štorskem informatorju najkasneje do 9. junija 1975.
—	Vloge na razpis sprejema 15 dni po objavi tov. Sajovic Vlado v komunalnem oddelku TOZD GKSG.
Odbor je imenoval tudi komisijo, ki si naj ogleda dejansko stanje prosilcev in na podlagi kriterijev, ki jih bo odbor potrdil na prihodnji seji (takoj po razpisnem roku), predlaga višino posojila.
4.	Odbor se je seznanil z informacijo o usklajevanju pripomb na osnutek pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj.
lagatelju izplača odškodnina 699,57 din.
—	Zapušek Jožetu iz el. plavža se ža predlog »Vpet j e zaščitnih pokrovov jako točnega voda na TH peči izplača enkratna pavšalna odškodnina v višini 700,00 din.
—	Čretnik Ivanu iz valjarne II
se prizna za 2. leto koriščenja racionalizacij skega	predloga
»Sprememba kalibracije v valjarni II« | na osnovi prihranka
278.508.00	din odškodnina v višini
2.335,05	din.
§|§ Kramer Petru in Šume j Antonu iz valjarne II se prizna za 2. leto koriščenja predloga »Sprememba sistema vklapljanja razrezovalnih Škarij na progi 0 300« na osnovi prihranka
473.323.00	din odškodnina v višini 3.503,94 din. Predlagatelja delita odškodnino v razmerju 50 : 50.
—	Zupanc Stanku ,in Hrastnik Ivanu iz elektro delavnice se odobri izplačilo odškodnine za 3. leto koriščenja po njunem predlogu izdelane »Naprave ža krivljenje cevi«. Prihranek znaša 31.673,60 din, odškodnina pa
402.55	din. Odškodnino si delita predlagatelja v razmerju 60 : 40 V korist tov. Zupanca.
—	Mlakar Danielu in ing. Gaberšček Jožetu se odobri za 3. leto koriščenja racionalizacij skega predloga »Izboljšava barvanja ulitkov v livarni II« izplačilo odškodnine na osnovi korigiranega prihranka 390.081,00 din v višini
1.881.55	din. Odškodnino si delita v razmerju 50 : 50.
5.	Odobril je odpise negativnih razlik po zaključkih: št. 678/Avtomontaža v znesku DM 453,56 oz. 3.169,95 din
št. 145/Avtomontaža v znesku DM 453,56 oz. 3.169,95 din št. 149/Avtomontaža v znesku DM 88 oz. 615,05 din
št. 761/Avtomontaža v znesku DM 381 oz. 2.662,80 din št. 750/Avtomontaža v znesku DM 507 oz. 3.543,40 din št. 116/Avtomontaža v znesku DM 559 oz. 3.906,85 din
6.	Odobril je službeno potovanje:
—	ing. Černak Feliksu in ing. Milovanovič Slobodanu v Pariz in naknadno potrdil potovanja:
—	Krajnc Emila in Gerkeš Štefana v Bolgarijo,
—	Hrastnik Petra v ČSSR,
—	Voga Tugomer j a in Zupanič Konrada v Avstrijo,
—	Čretnik Ivana v ČSSR. Seznanil se je tudi s poročili
o potovanju:
18.	seja, 14. maja 1975
1.	DS je pregledal sklepe, sprejete na 17. seji dne 7. aprila 1975 in jih potrdil.
Pri obravnavi njih realizacije pa je ugotovil naslednje:
—	Inventurne razlike pri valjanih prozivodih, nastale pri popisu 31. 12. 1974 še vedno niso razčiščene. DS zahteva pojasnilo najkasneje do naslednje seje, ki bo v juniju.
—	Z odgovorom na sklep št. 4 DS ni bil v celoti zadovoljen, ker iz prikazanega gibanja akordnih presežkov ni razviden najvišji in najnižji izplačan akordni presežek. To zahteva do prihodnje seje.
S tem v zvezi je DS predlagal odboru za dohodek in delitev OD, da spremlja in obravnava gibanje doseženih akordnih presežkov in po določenem obdobju — v tem primeru za I. polletje — ¡poroča DS o odstopanjih in če so ta nad dovoljenim limitom, naj zahteva spremembo akordnega pravilnika.
DS je tudi ugotovil, da sta na
17.	seji 7. aprila 1975 neopravičeno izostala Arnič Vladislav in Stojanovič Ljubo.
2.	Ugotovil je, da so samoupravne delovne Skupine obravnavale rebalansirani gospodarski načrt 1975 in ga sprejele. DS ga/ je potrdil s pripombo, da se razčisti vprašanje investicijskega vzdrževanja.
3.	Na podlagi poročila komisije
za gospodarjenje se je DS seznanil z doseženim finančnim rezultatom v I. trimesečju in meni, da je TOZD dosegel ugodne rezultate.	.
4.	Pri obravnavi organizacijske strukture DO je osvojil sklepe oz. pripombe koordinacijskega odbora TOZD proizvodnja 114. panoge kot sledi:
—	Predvidena organizacija oddelka za razvoj je v priloženem-projektu preobširna.
—	Dejavnosti razvoja se prekrivajo z nekaterimi službami v sektorju SNG in v TOZD (npr. s pripravo dela in obratovod-stvi),
—	Iz organizacije niso razvidne točno določene dejavnosti obratov in priprave dela.
—	Oddelek za kakovost je organiziran nefunkcionalno, ker je služba kontrole kakovosti- organizirana preko dveh hierarhij skih stopenj.
—	ing. Plevnik Slavka, ing. Nosan Franca in ing. Zakonjšek Nika k firmi Ingersoll Rand-Italiano — Milano in tovarni traktorjev FIAT v Modeni ter
—	ing. Senčic Srečka k firmi CONCAST.
7.	Za uveljavitev refakcije je odobril honorar uslužbencem transportne službe Krajnc Aleksandru, Mirnik Pavlu in Jager Ivici v skupnem znesku 24.000 din, tako da odpade na vsakega po 8.000 din.
8.	Odobril je sredstva za izdelavo idejnega projekta ureditve bodočih poslovnih prostorov na Titovem trgu št. 6, 7 in 8 v približni višini 20.000 din. To odobritev je potrdil pod pogojem, da so sicer o teh poslovnih prostorih razpravljali že ustrezni drugi samoupravni organi.
Predlagamo, da so pod oddelek za kakovost organizirani naslednji oddelki oziroma službe:
a)	medfazna in končna kontrola proizvodnje 114. panoge,
b)	mdefazna in končna kontrola proizvodnje 117. panoge,
c)	laboratorij,
d)	vhodna kontrola.
—	Poenotiti je potrebno nazive glede na enaka in podobna delovna mesta v smislu nomenklature delovnih mest.
—	Iz organizacije ni razvidna oblika komuniciranja vodij preventivnega in operativnega vzdrževanja napram obratom.
—	Nejasno je povezovanje vzdrževanja po elektro plati z merilno službo in z obrati. Zato se zahteva, da se postavi za komuniciranje na relaciji obrat— določena služba za vzdrževanje — samo ena oseba kot koordinator dela.
Dokler te pripombe in pripombe ostalih TOZD ne bodo usklajene, predlagana organizacijska struktura DO Železarne štore ni sprejemljiva.
5.	DS pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev ni mogel obravnavati, ker usklajevalni postopek še ni bil izveden.
6.	Ugotovil je, da so delovne skupine v TOZD proizvodnja 114. panoge razpravljale o Samoupravnem sporazumu o tehničnih izboljšavah in ga sprejele.
DS ga je brez pripomb potrdil.
7.	Obravnavo ■ srednjeročnega plana je DS preložil do nadaljnjega, ker dokumentacija ni popolna.
8.	DS se je strinjal s predlogom delovnih mest, na katerih pridejo delavci v poštev za vročinski dodatek in sicer:
ELEKTROPLAVŽ
delavcev
Prebodar	8
Žerjavovodja	v livni hali 4
Livar I	4
Livar II in III	8
Livar IV	8
Skupaj	32
SM JEKLARNA
delavcev
Pomočnik vlivališča	42
Žerjavovodja v	vlivališču 7
Ponovčar	4
Skupaj	53
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR
DELAVSKI SVET PROIZVODNJA 114, PANOGE
Delo samoupravnih organov
ELEKTRO JEKLARNA
delavcev
Topilec el. peči	5
Pomočnik topilca	15
Ponovčar I	5
Ponovčar II	5
Žerjavovodja 801 žerjava	5
Livar konti naprave	22
Skupaj	57
Do usposobitve klima naprave se upoštevajo za vročinski dodatek tudi pultisti.
VALJARNA I	delavcev
Predstegač grobe proge	6
Dvigalec grobe	proge	12
Vlačilec pr. do	Škarij	6
Rezalec	3
Ogrevalec plam. peči	6
VJagalec. gredic	6
Pečar	12
Predstegač pred. proge	12
Dvigalec grobe	proge	9
Vlačilec pr. do	f. proge	6
Vtikalec I. do VI. ogr.	18
Zarikarji	9
Ravnalci	12
Vlačilci od pr. do hi. klopi	6
Vlačilec od hi. klopi do šk. adj.	12
Predvaljar fine proge	6
Skupaj	141
VALJARNA II	delavcev
Valjar, Valjar I, Valjar II, Valjar III	36
Predvaljarni	6
Ogrevalci	5
Skupaj	47
Do usposobitve klima naprave se upoštevajo za vročinski dodatek tudi pultisti.
Na delno izplačilo vročinskega dodatka bi bili upravičeni:
delavcev
Adjuster I in II	13
Skupaj	60
Za adjustiranje se vročinski dodatek izplača le v primeru, če bomo v mesecih junij, julij in avgust valjali ploščate profile ali posebno težak program (valjanje profilov za Kitajsko).
Skupno število upravičencev za vročinski dodatek, vkljjičpo upravičencev za delno izplačilo vročinskega dodatka je 343.
Vročinski dodatek znaša 5 dni na dan. Na delovnih mestih, kjer so urejene klima naprave, vročinskega .dodatka ni.
9.	DS je odobril sredstva za izvedbo projekta »Uvajanje sistema koordiniranega krmiljenja kakovosti« Zavodu SRS za produktivnost dela v Ljubljani • v .višini -431.200 din.
10.	Odobril je nabavo IBM luknjača za prenašanje podatkov na luknjane kartice v rednosti 11.564 ameriških dolarjev in carina 25 % (v dinarjih).
ES TOZD PROIZVODNJA 117, PANOGE
20.	seja, 15. maja 1975
L DS je pregledal in potrdil sklepe 19. seje.
2.	Sprejel je . rebalancirani predlog gospodarskega načrta 1975 s pripombami samoupravnih delovnih skupin predvsem iz livarne I (premajhna planirana investicijska sredstva, nekvalitetno delo nekaterih služb, premajhna zmogljivost kupolke ipd.).
DS je še potrdil sanacijsko komisijo za rekonstrukcijo livarne II in naloge, ki jih je izdelala sama. To delo naj bo končano do konca leta s tem, da sanacijska komisija DS občasno poroča 6 opravljenem delu.
3.	Seznanil se je s poslovnimi rezultati za obdobje I. četrtletja.
4.	Strinjal se je s postavljenim operativnim planom za maj 1975.
5.	DS je sprejel kriterije za ugotavljanje variabilnega dela OD po TOZD za leto 1975 s pogojem, da so osnova za ugotavljanje akordnih presežkov vse režijske ure zaposlenih v TOZD proizvodnja 117. panoge,- individualne norme (in ustrezne akordne ure) pa so pri ugotavljanju akordnega presežka (tj. maks. 15 %) izločene,
6.	Odobril je sredstva za izvedbo projekta »Uvajanje sistema koordiniranega krmiljenja kakovosti« Zavoda SR Slovenije za produktivnost dela, Ljubljana v višini .431.200 din.
DELAVSKI SVET TOZD
9,	seja, 15. maja 1975
1.	DS je pregledal sklepe prejšnje’ seje in jih potrdil.
2.	Sprejel . je rebalansirani predlog gospodarskega načrta 19 5.
3.	Sprejel je informacijo o srednjeročnem planu in o planu
V zvezi s tem je DS menil, da je potrebno rezervirati tudi sredstva za eventualne dodatne investicije,, ki bi pripomogle, da še program lahko, izpelje.
7.	Odobril je nabavo, IBM luknjača za prenašanje podatkov na .luknjane kartice. Cena luknjača je; 11.564 ameriških dolarjev in carina 25 % v dinarjih.
8.	V zvezi z delavskim avtobusom Štore—Zabukovica pa je DS sklenil naslednje:
—	avtobus naj vozi redno, tj. naj se drži določenega časa za prihod in odhod;
—	avtobus naj parkira pri vhodu v valjarno II, kot je bilo to že. določeno;
—. vozni red naj se uskladi tako, da avtobus v Celju ne bo Imel postanka 15 minut;
—	iz Celja naj avtobus pelje v Štore I preko Štor II;
—	cene vozovnic Štore I—Celje in Štore II—Celje naj še logično postavijo.
DS je izrekel tudi precej kritike, glede odnosa voznega osebja tega avtobusa do potnikov. '
9.	-DS je sklenil, da se ponovno uvede participacija pri akordnem presežku za delovna mesta »ob-računar proizvodnje« in »administrator« -v TOZD proizvodnja 117. panoge ter; ostala režijska delov-na mesta V: administraciji..
VIT
investicija 1975—1980 ter opozoril • na kolektivno sodelovanje vseh, da bi ga čimprej uresničili oz. da bi do predvidenih objektov oz. opremljenosti čimprej prišli.
4.	Strinjal se je-s predlaganimi kriteriji za ugotavljanje variabilnega dela OD po TOZD in po-
udaril, da so ti kriteriji veljavni le za leto 1975. O eventualnih prekoračitvah pa naj odbor za dohodek in delitev OD razpravlja in takoj ukrepa.
DS je tudi sklenil, da se y strokovni team vključijo vodje vseh TOZD.
5.	Pri obravnavi organizacijske strukture DO Železarne Štore je DS osvojil naslednje pripombe:
—	Če se pri vseh obratih uvaja delovno mesto »skrbnik«, potem je vsekakor potrebno, da se tako delovno mesto predvidi tudi v organizacijski shemi mehanične delavnice in ostalih obratov v TOZD ViT.
—	Delovno mesto administrator se v okviru vodje TOZD ukine in prenese v okvir obrata mehanične delavnice, kjer to delovno mesto ni predvideno.
—	Zasedba delovnega mesta vodja vzdrževanja Štore II naj se poveča od 1 na 2 z ozirom na to, da ima 1 vodja večje število podrejenih in pa da gre tu za elektro in mehansko stroko. Za to delovno mesto se predlaga visokošolska izobrazba.
Če * je, maziv sporen, naj se ta temu primerno prilagodi oz, določi pri izdaji odločbe in to tako, da je eden vodja, drugi pa asistent.
—	Če bo naziv delovnega mesta vplival na ocenitev delovnih mest, je-potrebno najti novo ime za asistente vzdrževanja in naj bi bila ocenitev izenačena z dosedanjimi, asistenti proizvodnje I.
—- V delovnih skupinah, predvsem v skupini za vzdrževanje ob d. strojev je potrebno predvideti določeno število delovnih mest- za vzdrževanje in sprem-lanje proizvodnje v. tovarni traktorjev. Nazivi delovnih mest bi se določili po_zneje.
-- Uskladiti je potrebno nazive, kakor tudi število delovnih mest, na katerih se zahteva poklicna šola .(ključavničar, strugar) za celotno podjetje, pred-
vsem pa .poskrebt-i, da bo , startno,delovno mesto za,-KV delavce v celotnem podjetju enako ocenjeno in da bo razmerje med -zaposlenimi KV in najbolje ran-giranimi specialisti v številčnem stanju procentualno na zaposlene približno enako za. vse . obrate.
6.	DS je ugotovil, da so delovni ljudje v TOZD ViT razpravljali o Samoupravnem sporazumu o tehničnih izboljšavah in ga brez pripomb sprejeli.
7.	Ugotovil je, da so delovni ljudje osnutek pravilnika o odgovornosti delavcev v DO Železarne Štore obravnavali in dali nanj pripombe. Usklajevalni postopek je bil izveden, zato se omenjeni pravilnik sprejme.
8.	DS se je strinjal s predlogom, da se namestijo delavci mehanične delavnice na delovna mesta v smislu nove organizacijske strukture, ki je v postopku sprejemanja.
9.	Odobril je napredovanje:
—	tov. Senica Martina na delovno mesto »asistent« oz. po novi organizacijski strukturi »vodja oddelka strojnih vzdrževalnih del« in
—■ tov. Močnik Rudija na izpraznjeno delovno mesto »delovodja strojne obdelave«.
Omenjeno napredovanje velja od 1. 6. 1975 dalje.
10.	DS je odobril črtanje odbitka zaradi prenizke izobrazbe naslednjim strojevodjem na prometu:
—	Mlakar Alojzu
—	Povalej Francu in
—	Jager Jožetu.
Odbitki se črtajo od 1. junija 1975 dalje.
11.	DS se je strinjal, da tov. Senica Ivan iz prometa napreduje na delovno mešto »starejši specialist«.
Tov.' Senici naj se izda nova odločba veljavna od 1. 6. 1975 dalje.
Tajništvo organov upravljanja
PRIZNANJE KRVODAJALCEM
V počastitev dneva krvodajalcev je bila v Domu železarjev na Teharjah dne 7. junija t. L skromna slovesnost, na kateri je 76 krvodajalcev iz naše delovne organizacije prejelo priznanja za večkratno darovanje krvi. Priznanja so bila podeljena za-5, 10, 15, 20 in 25-krat-no darovanje krvi. 5-krat so darovali kri: Ambrož Majda, Arh Anton, Butinar Darko, Cmok Franc, Doberšek Peter, Drame Vladimir, Dušic Anton, Felicijan Mirko, Gajšek Branko, Goleč Silva, Gorišek Srečko, Grobelšek Franc, Jereb Jožica, Jug Emil, Kasenburger Franc, Kavka Lidija, Košec Franja, Kovač Jože, Kovač Franc, Kresnik Boris, Lesjak Franc, Majcenič Miroslav, Ojsteršek Ivan, Oset Franc, Ožek Franc, Paher Dimitrij, Pajk Vinko, Polutnik Pavel, Pungeršek Martin, Slapšak Zvone, Strašek Rudi, Tramšek Ivan, Zimšek Stanko, Zupanc Jože, Korent Konrad in Stojan Franc.
10-krat so darovali kri: Anderluh Anton, Bračun Edi, Cene Vladimir, Čanžek Vladimir, čavž Frido, Doberšek Rudolf, Fidler Vinko, Groznik Ljubo, Kocman Anton, Leskovšek Zlatko, Oprešnik Alojz, Paljič Branislav, Podgorelec Mirko, Seme Franc, Senica Martin, Sto-pinšek Alojz, Verk Stanko, Vrečko Ivan in Žohar Vlado.
15-krat so darovali kri: Bobera Adolf, Grubenšek Franc, Hribernik Vili, Karaič Zvonimir, Ladšteter Gabriel, Mirnik Pavel, Planinšek Anton, Pušnik Karl, Škoberne Franc, Veber Ivan in Žlender Jože.
20-krat so darovali kri: Jošt Angela, Štor Angela, Virant Milan, Zorc Franc in Žekar Janez.
25-krat so darovali kri: Cvirn Anton, Klanjšek Albin, Selič Jakob in Spolenak Franc.
Predsednik komisije za krvodajalstvo pri sindikalni podružnici Železarne Štore je v pozdravnem govoru omenil, da je organizacija krvodajalstva v železarni štore zelo dobro organizirana, da se vsako leto odloči za to humano dejavnost večje število mladih in da je v našem kolektivu nasploh lepo število ljudi, ki so pripravljeni pomagati sodelavcem in sotovarišem v nesreči. Ob koncu je izrazil željo, da bi se število krvodajalcev še povečalo in da bi se naj izpolnilo geslo — vsak zdrav človek naj vsaj enkrat daruje kri. Odlikovance sta pozdravila tudi predsednik sindikata tovariš Gradišnik Frido in predsednik osnovne organizacije Rdečega križa Štore tovariš Tržan Marjan.
Vsem odlikovancem iskrene čestitke.
IZ DELOVNIH SKUPIN
KRAJEVNA SKUPNOST ŠTORE
Krajevna skupnost Štore spada po velikosti področja, ki ga obsega, med največje v sklopu Skupščine' občine Celje. Njen geografski položaj, bližina večjih podjetij, kot so Železarna Štore, Cinkarna Celje ter struktura prebivalstva, pogojujejo obsežno problematiko, s katero se ukvarjajo organi krajevne skupnosti. Izjemna posebnost pri tem je tesna povezanost železarne s krajevnimi ¡problemi.
Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti, ki je bila 12, junija t. p so delegati razpravljali tudi o informiranosti občanov. Ugotovili so, da je navzlic razpletenosti sistema obveščanja, informiranost pomanjkljiva, ker je v javnih občilih odločno premalo prispevkov, ki bi obravnavali problematiko našega kraja, s katero se ukvarja osnovna samoupravna struktura — krajevna skupnost. Formalno obstajanje voljenih organov nas ne bi moglo zadovoljiti', kajti neizogibna in pričujoča potreba po utrjevanju strukture zasnovanih metod; dela krajevnih skupnosti temelji in izhaja iz potrebe po aktivnem vključevanju slehernega občana v naš sistem samoupravljanja. Pogoj za aktivno dejavnost pa je obveščenost o problematiki, real- . nih možnostih za rešitve in nameravanih usmerjenih aktivnostih.
Z ozirom na navedeno bomo člane OZD Železarne štore in o-stale občane obveščali o delu organov krajevne skupnosti po tovarniškem glasilu »železar«, ki je — to lahko trdimo, že zdavnaj postal vir informacij za širšo javnost.
Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti so delegati poslušali poročila o delu komsiije za komunalno gospodarstvo, komisije za socialno varstvo, komisije za varstvo okolja ter komisije za pokopališča.
Iz vseh poročil je moč razbrati, da je osnovni razlog zmanjšanja aktivnosti pomanjr kanje nujno potrebnih finančnih sredstev. Vse imamo: dobro voljo,- inciativo, organizacijske zmožnosti... le sredstev ni dovolj. Na tem mestu bi lahko Vprašal nekdo, ki ne živi na območju naše krajevne skupnosti, če. morda niso naše želje prevelike. Prav gotovo niso, saj skušamo le slediti drugim v naši občini. Neposredni vzrok vedno pričujočega pomanjkanja sredstev je velikost krajevne skupnosti in razmetanost ter splošna slaba komunalna urejenost zaselkov, do katerih vodijo ceste, ki jih uspe vzdrževati krajevna skupnost le ob Veliki podpori občanov. Vendar ceste niso edini problem. Tu so še vodovodi, mostovi, skrb za videz okolja, socialni problemi itd.
Y ilustracijo povejmo, da ima naše območje dve pokopališči, ki pa sta zasedeni. Da, tudi pokopališča postanejo premajhna in jih je treba razširiti, kar pa ni čisto enostavno in poceni.
Na seji je bil obravnavan in potrjen obračun delovnega programa za leto 1974 in sprejet finančni načrt za letošnje leto. V okviru programa priprav na SLO je bil potrjen Odbor za ljudsko obrambo krajevne skupnosti in Štab za civilno zaščito.
Akcijski program in predlog, finančnega načrta so obravnavali občani na občnih zborih po Stalnih območjih. Pri tem je bila zelo pozitivno ocenjena zamisel, da se obravnava na istem zboru problematika socialistične zveze in krajevne skupnosti.
Eno prihodnjih sej bo treba posvetiti proučevanju možnosti zaščite občanov pred onesnaženjem atmosfere.
GJ
STRELSKA DRUŽINA
Po razpravi, ki je potekala kar dva meseca, so samoupravne delovne skupine (SDS) zaključile sprejem aktov iz »tretjega samoupravnega paketa« in sprejele tudi rebalansirani predlog gospodarskega načrta za leto 1975.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O IZUMIH IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH
SDS so zaključile razpravo 9. maja. O sporazumu je razpravljalo in ga Sprejelo 81 od 126 skupin. Po obravnavi na delavskih svetih TOZD je dokončen sprejem tega akta opravil delavski svet delovne organizacije, ko je na svoji 7. seji Ugotovil, da So delovni ljudje po SDS sporazum sprejeli.
PREDLOG
MIKROORGANIZACIJE
številne pripombe, ki so jih posredovale SDS, so bile zbrane in posredovane ustrezni službi; služba bo pripombe proučila ih pripravila dokončen predlog za sprejemi.
Zanimivo je, da je več SDS podalo pripombe v zvezi z ocenitvijo delovnih mest, čeprav predlog take ocenitve ni vseboval — vse to bomo morali šele pripraviti.
PRAVILNIK G UREJANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
Ta, za mnoge člane delovne skupnosti zelo pomemben akt, še vedno ni sprejet. Po več ali manj temeljiti razpravi v SDS — proučevanje pravilnika je bilo bolj temeljito tam, kjer so se člani osebno zanimali za nova določila — so bile zbrane pripombe posredovane komisiji za uskladitev pripomb. Do zaključka redakcije se je ta komisija, v kateri sodelujejo tudi pooblaščeni delegati iz TOZD in OSS, sestala enkrat.
In kakšne so pripombe na o-snutek pravilnika?
Največ pozornosti so člani SDS posvetili finančni udeležbi, ki naj bi jo plačali tisti, katerim bo dodeljeno stanovanje., Na to temo je podalo pripombe kar 43 skupin (skoraj polovica vseh, ki so v razpravi sodelovale), od tega se jih je 26 izreklo proti tej udeležbi ali za občutno zmanjšanje.
Pri določilih v zvezi s stanovanji za strokovnjake so SDS razpravljale o tem, kdo je »strokovnjak«. Podane so bile tudi zahteve, da naj bo rezerviranih stanovanj za strokovnjake čim manj.
Pri točkovnem sistemu za sestavo prioritetne liste je bilo največ pripomb, da naj se pomembnost delovnega mesta ne upošteva, ali pa naj bo tabela celo obrnjena.
Pri določilih o posojilih pa je največ skupin menilo, da je o-mejitev posojil na 15 km iz Štor preozka. Predlagali so, da naj bo 30 km (13 SDS), 25 km, naj se u-
poštevajo relacije avtobusov itd.
Skupaj je o osnutku pravilnika razpravljalo 73,8 % skupin (93 od 126), pripombe pa jih je podalo 49, kar predstavlja nad polovico vseh skupin, ki so o o-snutku razpravljale.
REBALANSIRANI PREDLOG GOSPODARSKEGA NAČRTA ZA LETO 1975
O tem aktu je razpravljalo in ga z nekaterimi pripombami sprejelo 83 SDS. Po sprejemu na na delavskih svetih TOZD in OSS je plan dokončno Sprejel DS DO na svoji 7. seji.
KROS ZA DAN MLADOSTI
V okviru prireditev v tednu pred dnevom mladosti je TVD Partizan-Kovinar dne 2. 5. 1975 organiziral kros na športnih objektih na Lipi. Start in cilj je bil na Stadionu. Za mlajše kategorije je steza potekala po stadionu, za 'mladince in člane pa po naselju na Lipi. Udeležilo se ga je veliko število tekmovalcev. Prvim trem iz vsake kategorije je prireditelj podelil medalje. Posamezniki so se' razvrstili, kot sledi:
Cicibani — predšolski: 1. Ke-lenc Peter, 2. Hribernik Simona, 3. Kolar Miran.
Cicibani — 1. razred: i. Kukovič Poldka, 2. Žohar Karmen. 3. Fidler Milica.
Mlajše pionirke: 1. Perper Suzana, 2. Petrič Sabina, 3. Žohar Mojca,
Mlajši pionirji: 1. Lazički Miran, 2. Bokšan Gorazd, 3. Pirman Marko.
Starejše pionirke: 1. Frajtag Sonja 1:22,0, 2. Brejc Jolanda 1:27,0, 3. Amon Berta 1:32,0.
Starejši pionirji: 1. Krampar-šek Ivan .1:24,0, 2. Cizelj Bojan 1:25,0, 3. Mirt Branko 1:26,0.
Mladinci: 1. Klinar Gojko 1:40,5, 2. Kozovinc Leopold 1:43,0,
3.	Sevšek Zdravko 1:44,0,
Člani: 1. Lišanin Mihajlo 4:05,0,
2.	Kralj Iztok 4:07,0, 3. Cencelj Marjan 4:11,0.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža in očeta
STANISLAVA ŠKORJAKA
doma iz Senovice — Šmarje pri Jelšah, upokojenca železarne Štore, obrat ekspedit, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami v težkih trenutkih in mu podarili cvetje na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala sindikalni podružnici in obratu ekspedit za podarjene vence. Najlepša hvala pevcem s Teharij, še posebej pa tov. Aleksandru Krajncu za tolažilne besede pri odprtem grobu.
Žalujoča žena z otroki
V sredini meseca junija t. I. je bilo v Ljubljani tekmovanje mladincev in pionirjev z MK puško. Dvanajstletni BRANKO MA-LEC je z 223 krogi dosegel najboljši rezultat in tako postal republiški prvak.
Sedaj pa se že vneto pripravlja za državno prvenstvo, ki bo v Beogradu 23. junija. Tudi na tem tekmovanju mu želimo kar največ uspeha.
Bil je lep junijski dan, ko sem se Srečala s strelci na njihovem letnem strelišču nad Štorami.
Dvakrat in tudi večkrat na teden se zberejo na treningih v zaprtem strelišču ali pa na prostem. Pogovor je stekel in tov. BULE Vinko, ki je predsednik strelske družine, mi je povedal nekaj zanimivosti.
»Kako 'dolgo se že ukvarjate s strelstvom in kakšni so vaši rezultati?«
»Aktivno streljam že od leta 1950, in to z zračno in malokalibrsko puško. Bil sem nekajkratni republiški in občinski prvak. Na tekmovanju v občinski sestavi za borce in vojaške inva; lide sem večkratni republiški prvak. Letos sem se med 72 tekmovalci uspel uvrstiti na 2.
mesto.«
»Letos ste prevzeli mesto predsednika družine. Kakšne so vaše težnje in želje?«
»Vsi v družini si želimo, da bi družina zopet zaživela tako kot včasih. Želimo si, da bi se »postavili na svoje noge.«
Največji vzrok, da je družina številčno zmanjšana in da rezultati niso takšni kot bi morali biti, je v slabi kvaliteti orožja. Precej dolgoletnih članov je prenehalo prihajati na treninge, ker niso imeli dobrega strelskega o-rožja. Vodstvo sindikata nam je priskočilo na pomoč. Ker so nas finančno podprli, smo že naročili puške in v prihodnjem mesecu jih bomo lahko preizkusili. Pred leti so bila redna meddru-žinska tekmovanja z družinami »Rade Končar« iz Zagreba, iz Karlovca, iz Nove Gorice in z drugimi, sedaj pa smo to opustili. Vendar bomo letos, ob praznovanju 30. obletnice svobode, pripravili srečanje starejših članov strelskih družin, s katerimi smo imeli tradicionalna srečanja.
Vsf si želimo ponovno obuditi in obnoviti stike med družinami.
Nada B-
Storski železar. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk —< Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.
KADROVSKE VESTI
V mesecu maju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Iz JLA se je vrnil:
Mraz Ivan, PK žerjavovodja iz valjarne II.
Novi člani naše organizacije združenega dela so:
Bele Rudi, NK delavec, Bele Jurij, NK delavec, Peer Jožef, NK dealvec, Kubale Avgust, NK delavec, Belej Zvonimir, NK delavec in Mijošek Josip, NK delavec vsi iz valjarne II, Tacer Franc, NK delavec, Lokmič Mu-hamed, NK delavec, Rajber Janez, NK delavec. Bele Štefan, NK delavec vsi iz livarne I, Karmu-zel Karl, PK vrtalec, Plavčak Jožef, NK delavec, Pantoš Milan-ko, KV strugar vsi iz obdeloval-niče litine, Povalej Ludvik, KV strugar in Cerinšek Janez, PK strugar iz . obdelovanice valjev, Mahovič Hasib, NK delavec, Omerovič Huso, NK delavec, Syla Isak, NK delavec, Omerzo Janez, KV voznik motornih vozili Lugarič Josip, NK delavec in Šodolovič Buško, NK delavec vsi iz valjarne I, Kramperšek Franc, KV avtomehanik in Berginc Alojz KV avtomehanik iz oddelka za kakovost, Salobir Željko, NK delavec iz sektorja za novogradnje, Kladovšek Jože, NK delavec, Spasojevič Slavko, NK delavec, Verdinek Franc, NK delavec, Korošec Ivan, KV klepar in Volovšek Martin, KV avtoklepar iz mehanične, Sajtl Ladislav, KV avtomehanik iz elek-troobrata, Šafran 'Marjan, NK delavec iz jeklovleka, Lukič Sti-po, NK delavec iz jeklarne I, Plovčak Jožef, NK delavec iz ekspedita, Petrovič Milorad, NK delavec iz elektroplavža, Guda-lovič Borko, PK elektrovarilec iz livarne II in Germ Aleš, diplomirani pravnik iz pravne službe.
Vsem želimo prijetno počutje med nami!
Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije:
Jošt Jožef, PK valjar II iz valjarne I, Glavač Ivan, KV elektrikar iz elektroobrata in Pfaj-fer Tatjana, medicinska sestra iz obratne ambulante.
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Lupše Ferdinand, premikač iz prometa, Perič Tuna, NK delavec iz valjarne I, Asimi Dževat, NK delavec iz livarne I, Djoulič Zijad, NK delavec iz jeklarne I, Meglič Mijo, KV zidar iz stanovanjsko gradbene enote, Vulin Marko, NK delavec iz livarne II, Redžič Mehmed NK delavec iz livarne II Karič' Huseju, NK delavec iz livarne IT, Milašinovič Ranko, PK žerjavovodja iz ob-delovalnice litine, Mlakar Anton, strojni delovodja iz elektroplavža, Panič Djordje, NK delavec iz valjarne I, Ivančič Ivan, NK delavec iz valjarne I, Gajšek Karl, NK delavec iz valjarne I, Blak-
čari • Hasan, NK delavec iz livarne I, Tokič Šime, NK delavec iz livarne I, Semenič Jožef, NK delavec iz elektroplavža, Barič Dragutin, NK delavec iz stanovanjsko gradbene enote. Videc Anton PK varilec iz nadzorne službe, Škorjak Drago, NK delavec iz elektroplavža, Tadžič Šuh-rija, PK varilec iz jeklarne II, Laubič Jožef, voznik viličarja iz valjarne I.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Završek Anton iz valjarne I, Felicijan Jožica iz gostinske enote, Mastnak Franc iz valjarne I, Vreš Matevž iz jeklarne II, Kovač Marjan iz MO, Bačič Petar iz livarne II, Hrasthik Anica iz finančnega, sektorja, Lupše Martin iz valjarne I.
Vsem želimo obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
Krofi Alojz iz obdelovalnice litine, Zupanc Viktor iz kemičnega laboratorija, Tojnko Adolf iz mehanične delavnice, Kolar Anton iz energetskega oddelka, Pavie Peter iz mehanične delavnice, Barič Anton iz elektro delavnice, Ratajc Ivan iz elektro delavnice, Kok Vojko iz varnostne službe, Kolar Ivan iz ekspedita, Preskar Riko iz kadrovsko-splošnega sektorja, šmigovc Milan iz obdelovalnice litine in Koprivc Franc iz valjarne p
Vsem iskreno čestitamo!
KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI
V mesecu^maju so se komisije za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD I in TOZD II sestale dvakrat in obravnavale 20 primerov kršitev delovnih obveznosti:
HUJSE SO PREKRŠILI DELOVNO OBVEZNOST
1.	PRIDIOJČIČ Smajo, livarna II — dne 16. 4. in 15. 5. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	RATAJ Karel, livarna I — 17. 2. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	LESKOVŠEK Stanko, livarna I— dne 7. 4. in 20. 4. 1975 neopravičeno izostal z. dela — javni opomin. '
4.	POREDSKI Boris/ elektro-plavž — dne 14. in 15. 3. 1975 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	ZORKO Jože, valjarna II — dne 24. 2. 1975 neopravičeno izostal z déla; dne 15. 3. 1975 pa je hotel odnesti iz delavnice razne predmete, ki jih je naredil v delavnici 'med delovnim časom —" javni opomin. J
6.	GOLEŽ Hinko, valjarna I — dne 18. ,4. 1975. na delovnem mestu v vinjenem stanju — javni opomin.
IN MEMOR9AIVI
Vladimir Brglez
Rojen 8. 9. 1924 v Sisku, sin strojevodje,' zato se je tudi sam posvetil železniškemu poklicu. Osnovno šolo je obiskoval na Pragerskem. Kot 17-letnega fanta ga je zatekla okupacija. Bil je član osvobodilnega gibanja, zato ga je gestapo zaprl, sprva v mariborske zapore, a pozneje je bil pripeljan na Bori pri Ptuju. V zaporu je bil od 24. 9. 1941 do 24. 10. 1942. Po izpustitvi je za nekaj časa odšel na Dunaj, -kjer se je učil za strojnega mehanika. Poklican je bil v nemško vojsko, od koder je pobegnil in bil od 22. 10. 1944 do 9. 5. 1945 v ameriškem ujetništvu.
Tako mu je že kot mlademu fantu vojna nagriz-la zdravje.
Po osvoboditvi je nadaljeval šolanje tako, da je postal strojevodja, kot njegov oče. Vozil je vlake na progi Pula—Divača—Nova Gorica.
V ‘železarno Štore je prišel 1. 4. 1953 in se zaposlil kot strojevodja. Bil je takšen, da je vedno hrepenel •po znanju, hotel se je izobraževati, zato je začel izredno študirati na srednji tehnični šoli. Dve leti je študiral izredno, dosegel je lepe uspehe, zato je dobil od železarne štipendijo in nadaljeval redni študij. Od 1. 8. 1957 je bil nameščen kot asistent kurilnice, a od 1. 2. 1959 pa do njegove
fljniiiiiiiuiiimiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii |	4. JULIJA — NA SVETINO!	|
|	PROGRAM	jjjj
§	pohoda in proslave »DNEVA BORCA« 4.	julija	1975	na	E
5	Svetini:	g
—	ob 7. uri pričetek pohoda izpred bivše šamotame; E
—	vsak udeleženec pohoda prejme na startu spomin- g
g _ -sko nalepko, ki jo odda ob prihodu na Vrunčev	dom	za-	=
§j	radi evidence in žrebanja; .;	=
§	—ob 9. uri tekmovanje lovskih družin v streljanju na g
S glinaste golobe; ■	g
S	— ob 10. uri slavnostni- govor;	§
—	po govoru se lahko formirajo poljubne ekipe za tek- g
5	movanje — streljanje na glinaste golobe;	E
—	lovska družina štore, bo nudila vsem udeležencem g
g	»srnjakov golaž« in druge specialitete;	§j
—	vse ta del programa se odvija pri Vrunčevem domu g
g	na Svetini;	g
—	popoldne od 14. ure dalje: bo na terasi počitniškega 1
g	doma na Svetini prosta zabava s plesom;	§
3 s'	želj a/j e, da na ta dan pustite avtomobile doma in g
g	da se tradicionalnega pohoda udeležite v čim	večjem	šte-	g
|	vilu, peš. ’	g
.aniiHiHiiiiHniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiinimiiimiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiim
prerane smrti je | zasedal delovno mesto obratovodje prometa.
Sredi polnega dela v o-bratu, nas je, njegove sodelavce in prijatelje, - pretresla žalostna vest »umrl je obratovodja tovariš Brglez«. Nismo mogli verjeti, kakor še danes ne 'moremo, da je to resnica. Z njim je naša železarna izgubila soustvarjalca, delavci obrata pa dobrega tovariša in prijatelja.
Imel je trdno upanje, da se mu bo zdravje vrnilo, kakor tudi mi vsi z njim, čuval se je vsega — zdravju škodljivega. Toda vse to je bilo zaman. Prišel je dan, ko se mu je pretrgala nit življenja in ni se več vrnil med nas, ki smo ga tako 'potrebovali.
Spomin nanj bo ostal v nas in v našem kolektivu vedno svetel in nepozaben.
Njegovi sodelavci