St. 38. V Gorici, 21. septembra 1877 Tedaj-inBs „SoCa" izhaja vsak petek in velja 9 poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....,, 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,.fo- tlanicah" se placuje za navadno tmtop- no vrsto: 8 kr. Se se tiska 1 krat, ¦-..........~~T~„.......„'";,.....„""2~'„ 6 „ „ „ M 3 „ Za vcfie firke po prostoru. &c Posamezne gtevilke se dottvajp fee 10 soldov v Gorici v tobakarnici y go-sposki ulici Wi?o „treh kroa". •>— ¦ v Trstu v tobakarnici „Via della ca-serma 60". Narocnina in dopisi naj se blago* voljno poSiljajo pod naslovom; Viktor Dolenec v Gorici, — Rokopisi se t>e waeajo; dopisi naj se blagovoljao ftan-kujejo. — Delalcem in drugim nepte* moSnim se naroCninazniia, akoie ogla-se pri urednifetvu. Glasilo slovenskcga politi&iega dra§t?a goriSkcga za brambo naroduih firavic Vojaa za osvobojenje Jugoslovanov. | Evropsko bojisie. Stvari zalibog ne napmlujejo take, kakor l)i i^e-leli in kakor mho se tudi o zaeetku bojevanja glede na rusko pre>ilo zana&ali. Turska vojsdta razodeva odlicno spretuost v dtdenzivi, je na Plcvcuskcm boji-sOi v izvistnib poziujah izvr.stno zasawana in se s toliko srfnostjo in v»trujno.itjo bojujc, kolikor se lc more, kuiuur gre /a obstoj, za „sein oder nieht sp'm.a 12. t. in. je peroral tcdegrain iz UukaieSta, da se rusko-iuniuiihka voj>ka cedalje oze oklcpa okoli turskih po/icij in da »o se Ttirki veckrat z vso niIo lotiii prodrcti ubkrozece vr»te pa brez uspcha. To i>ti*m ttdegramu ji* bilo na rusko-ruiutiiNki sirani bO.Oou moz in jlit* topcv, Ojiuauuva vojska pa jc ht«-la 00 000 moz in okoh 220 topoy, toda .stru&ausko zasiuramh. Oe .se lotijo nasi napada, tako se je da-Ije glasiio into p-noeilo, in fie sodium pu tem, kako se jf pri l.tivri <>o()o Tutkuv skoal 12 ur trdovratuo upiuln 20.000 Uuniiii, niuramo • klcpati. da bodo inii-lt nasi *tia*uo krvavo dido. Iu to se je tudi pO-puilllMU VI't'MUCilo. Dan poprej ze na vse zgodaj so zaeeli rusko-rtimuu»ki topovi strtdjuti na Plevno iu ni.su preueha-li do .;. urc p»>poludiM\ Na to sw je pa slovau.ska voj«ka lotila z v.s» srOnuiitjo natikakavati moc-iio vtr-jt'noga Hovraznika. l»ioti vefit'ru so bile vzcUi tri re-ilute na juzni fionti in velika tcdnta Gtivica, katera je zatad bVoj« vzvip.ene b'gc nad I'Icvno po.scbno va^-na. Iiusko-runmni-ke zgube so znaSalc istu.^a due dva gtMiurala: iSehliter iu Dobrovolsski inrtva, general Ho-djoaov raujeti in nad 7U00 nutvili in ranjencev. Drugi dan so Uutio-Uuinuni nadaljevali svojc na-skoke od juzue strani na I'Icvno in s>icer Iluinuuci na desnem kiiln, Ktinletu'ijuv a. kor v cewtruinu in Zotov-ov 4. kor z 20.000 moz pod gcuerali luieretiu-hki in Skobclef na skrajni levici. Turki so iineli H mocnih redut, zvezanih z lovskimi prckopi. Ta dan je bila vojna osoda slovant-kiin osvoboditeljem ueuiila. Wso tijiixove vtfkrat s (udovito fcienostjo in vatrajuo-stjo ponovijene naskoke >o zares junahko boreii se Turki iz s\«jih izvr^no vttjcitih puzicij odbili, iu slcd-njic so morali vsi vpchani fruao-Kumuui ob 5 uti po-poludne lojevanje preueliati. Tudi ta dan je tckla blovaubka ka v potocih; poroC-evalci pravijo, da so tnrtcvci in ranjenci kar vsi nasp v cehb kopah lezali LISTEK na bojiiai in ruski uradni telegram poro2a, da so prf-nesli do vefiera nad 0000 ranjencev na dotiena leli-fifa, o mi'tvih niti tie govori. Naslednji dan so pa Turki zaLeli napadati; general Skobek'f jo odbil zaporedoma 5 krepkih nasko-kov, po soNtcm pa se jo moral vmakniti iz vtrjenfh pozicij, katerc je bil pribojeval ll. septembra. „I)iie 1.1. t. m.u, tako porofia ruski oficijalni tidegram iz Poradima, so naSe baterijo eeli dan in 11. do (i. urc zvecor strcljale na Plevno. Turki also nuzaj suidjali. U. zvecer so pa Turki zofteli ostro streljanje na (Jrivico - reduto in so jo potem uapadli, ali bili so s sodelovaujem uasih iu runiuiwkih reiorv nazaj vrzeui. Danes se bode obstreljavanje Flevue nadaljevalo, mesto gori. Nasu cola zguba od 7. sep-teinbra zuaSa do 300 ofieirjev in 12.500 moz mrtvib iu raujenili. Izguba ittuuunov je do 14. zjutraj 00 ofieirjev iu 3000 vojakov mrtvih in ranjonih." Zaduje dui so mrgoUdi v turkofilnih organih to-legrami, koji so porofali o velikanskih turskih zma-Hah in o Mrasanskib zadregah rusko-nnnunske voj-ske. 1 trail smo ua pr., da so lintsi bres iivt'ia in brez deuara, da ste bili zavezni vojski pred Plevno popolnoiua pobiti, da je Skobelei-ov kor eistoma uni-eeu, da je postala vas Grivica, kojo so bili Kumuni zavzeli, v praveni ponienu besede — pokopalisfie, da je ruski ear, ko je od dalee opazoval straSansko ne» zgodo svoje vojske, dvakrat v omedlevico pal, da je prosila cariuja pruskega kralja, naj za bozjo voljopo-sretluje, in innogo taeih izmisljenih in pretiranih ve-sti, o katerih bi, se ve, da zagrizeni nasprotniki slo-vanske stvari Uog ve kaj dali, da bi bile resnicne. V resnici je bilo tursko orozje v bitvi dne 15. t. m. zmagovaluo in Itusi so iuidi zopet velike zgube, a bitva ni bila glavna in Ruso-Uumuni, kakor da-nes celo turski viri porocajo, diie §e veduo Plevno obkoljeuo tcr neprunehoina obstreljavajo turske pozi-cije. — Itusko-rumuuske zgube pred Plevno znaSajo do zdaj po oiicijalnih ruskih poroCilih nad 16.000 moz; TurSke se niso znane. Vse hvali srenost in obfiudovanja vredno vstraj-nost rusko-rumunske vojske, enako pa grajajo vsi ne-pristranski listi njih vodje, kateri so edini krivi, da se s tohkim prelitjem krvi in s tolikimi ^rtvami tako male opravi iu da vojevanje tako slabo in kesno napieduje. Celo ruski listi v tern oziru prav ostro pi-k'jo ter svetujejo, naj bi se car oziral na zelje ru-skega naroda. Sodba v ceskem Brodu. HistoriSna novela. (C«jki ipiia". rrokop Cioeholomlelc, poiJorscll AnJrejckot Jolt). (Dalje). „laz le ne zapopadem8, vmeSal se je v govor drugi „zakaj takov uilad plemife, kot je gospod Jan, ki ima od davna dobrih prijateljev bodi si na dvoru kralja Yaclava, kakor tudi na dvoru kralja JoSta, od-reCe se za vselej dvornej slu^bi, vzdor temu, da ni preve6 s pozemskim bogastvom blagoslovljen?" BTo ti lehko razjasnim, gospod brate;" pravi Jan Jaz sem dvakrat poskusil pti dvoru, enkrat tu-kaj v Pragi pri dvoru kralja Vaclava, UrngiC pak v Bndinu pri dvoru kralja Zikmunta, a vsakokrat sem spoznal, da na kraljevih dvorih moja sreca ne cvete ; noLem tega ie v tretje poskuSiti." „A eesa ti je manjkalo pri kralju Vaclavu?" ob-stal je eden izmed dvomikov Vaclavovih, kajti med tem pogovorom so se sprehajali med gnjeco ljudstva, ki se je razgovarjalo v razlicnih jezicih, od ute do utc. „Za vsakdanju potrebo, se ve, mi ni bilo treba Bkrbetitt odvrne Jan „jaz pa aem potreboval ve6, ne-gQ 9blek0j ptyafio In jed? a te^a ^veda? tako aem 8no« znal, ne dobom tukaj nikjer, zato sem §el iskat svojo sreCo drugam.w nA naSel si jo mar na dvoru zvitega Zikmun-ta ?a prasa ga prejSnji. „Xisem niti lokavec, niti lizun" refie Jan aza-to se mi ni moglo posreciti tudi pri njem ne," Med tem pogovorom so se pribli^ali v zakotje, kjer je oni moi v ogerskej obleki svoja jabelka po-kladal na deske. Plemici so se jeli na glas smijati, ko hitro so to cudno blago zagledali, kakor§no morda doslej §e ni-koli ni bilo izlozeno na tynskem dvoru. Moi v ogerskej obleki je stal malomamo, kot ne bi bil sliSal tega smeha, samo namignil je Janu, kakor da bi se razumela. „Prijatelj 1K ogovorii ga je eden iz dvornikov Vaclavovih „ali ti ostane zadosti na pot, ko bi tudi vse svoje blago prodal?K ,Glovek se mora iz pocetka dovoljiti z malim" odvrne IStvau skromno »a z neznatno stvarjo more se Cestokrat dospeti do velikih refii, in jaz upam, da po vsej fieski dezeli ue raste niti edino jabelko tako-ve kraaote in velikosti, kakor je toK kazal jim je jabelko res nenavadue krasote. nZar^s, redko blago" pritrdil je eden dvornikov Jo^tovih. „Alia!a omeni prej§nji dvornik' Vaclavov „pri-ljubljenost kralja in mejnega grofa JoSta za to Badje polastila se je tudi njc|ovih jplemieev^ m to $m jo» Iz Petrograda se poroca, da je odsel general Totiebenv giavni kvartir juifae armade. Morda pomenja to kako tspremembo. Tudi iz soteske v Sibki so dohajala te dnl ue-ugodna porofiila, Danes pa beremo telegram iz Petrograda: „Tur§ki napad 17. t. m. nagoro sv. Nikola v Sibki je bil odbit po deset ur trajajofiem boji. Izgu-be na obeh straneh so velike", In iz Carigrada telegrafuje Corr. Havas%: „RuBka utvrjenja v Sibki. ki so jib bili Turki osvojili, so Itusi danes zopet v z e I i.u Kaj pofienja ruska vojska pod goneralom Zim-mermanom v Dobruci, o tem ni prav nobenega zanesljivega uoroLila. Turfiki flQorisiauol, je priobcil veeruj nek telegram o volikanski zmagi Melnned-Ali-jevi in o stra^anskih („favolosew) zgubah mske vojske, katera jo vsa raadrutyjena pobegnila v Biolo,,, a do zdaj ui fa od nobeue atrani stvar ofieijalno niti onuMn'iMKL, torn miiiij pa potrjoiia. V „Gorizianovlhu predalih plavajo vsak dan delude tiirgke race. JunaSki Crnogorski sokoli hrabro 'napredu-jejo. Telegram od 16. t. in. poroca iz Cctinja: „ Pre-sjeka, fort v Diigi in mesto Itilcce (Bilek) bo Cmo-gorci danes vzeli z bombardanjem. TurSke posadke 60 so brezpogojno vdale. Iz Azijatskega bojiaca ni va^uih porofiil. Dopisi. V GoriCI, 18. septembra. (TiSina v Gorici; —skoro se za&iejo Sole;— brambovske vaje; —to-Ca o lepem vremenu; — trgatev.) Zopet je vse tiho in mirno v naSem raestu. Di-jakov ni Se s poCitnic, brambovci so se po konecnih vajah vrnili vsak na svoj dom, konjiki, kateri so se par tednov deleZili voja§kih vaj, so odjahali po So6-ki dolini nazaj na KoroSko »n razne tuje gospode, ki jo je o pasjih dneh pobrisala na kmete, tudi Se ni nazaj; celo one prijazne zvergolevke, katere Bi vsako poletje, zanaiaje se na naSo gostoljubnost, pod uaSi-mi stresnimi kapi prosta stanovanja najemajo, ter nam „vsako jutro zgodaj prepevajo zvecer pa nas sladko zazibajo", imele so te dni svoj letni kontrolni zbor v Gorici in so se po tem za dalje casa poslovile. Vslcd vsega tega vlada zdaj nenavadna tiSina po zabil. Prijatclj!" obrne se k Istvanu „zdi so mi, da narediS dobro kupcljo." tatvan se priklooi. nBodimo prvi kupci, gospodje bratil" opomni Jan „se vsaj prepricamo, ce je slast enaka njihni krasoti, a 6e so to prava sremaka jabelka, kakor se mi zdijo, in kakorSne sem jedel v Budinu." JDeloma iz Saljivosti. delonra iz zvedavosti kupi-li so plemici vsak po end jabelko ter tudi koj jedli, a brL je kupoval vsakdo z veto slastjo v neraalo za-Cudenje sosednih kupcev, ki so se zavistno ozirali na Istvana. „Prijatclj !u pravi eden JoStovih dvornikov „iz-beri, kar imaS najboljSega blaga ter nalofi v Skrinjo. . Ne prodajaj pa nikomur, kar si izbral, kajti to je za kralja JoSta. Dvorni oskrbnik pride sam po blaga, a plaea, kar stane." „Zgodi se tako, mogofini gospod!0 pravi Istvan poni^no z vidno radostjo v oceh. „Verjamema pristavi eden Vaclavovih dvornikov „s tem se najbolj prikupiS, kajti govori se, da ne bi zaspal, ko ne bi imel vsaj enega jabelka, a oziroma na to, kar mi ravno sedaj tako digi, mu tega tudi ne zamerim. Plemitd so pla^ali ter odsli; Istvan pa sejepri-plazil nevulom k odhajajoSemu Janu tcr mu posepe-tal na uho: „Danes zveLer tedaj." Jan prikimaje z glavo odsel je za tlrugimi, ^Takol" omepi ed^R '# mi cjib, ko 80 prjfiU i .j air ¦ . frijazsi doricii a kmalo je bo konec. Zadnje dni 5agar^*ozopet polyoma nahirala Solska mla-dina in 2 njo pride novo zivljenje v mesto. Med rtznimi vesti naznanjamo danes dneve, odloCene za v$&v*nje u&ncev in uCenk na raznih zavodih. Tit' pi: svarimo prav rcsno nekatere starSe, naj after ne tfridrzejejo svojih scarteljckova Cez dolocen 2sjb dcma, da jim zarad zamude ne nastanejo nepo-trebne zadrege in Skode; kajti ravnatelji se v tem o-rira navadno strogo drite svojih pravil in ne poslu&a-io rads praznih izgovorov. w Kake- spremembe nam pnnese novo solsko icto in zat6 aem se odpravil vzdor svojej rani koj Y Prago." flA zakaj to ?tt praSa njegov tovari§. „Zat6, Iter je oni zavratnik tudi v Prago odselB —¦odvrna Guntiam Ba ne bode ga tezko najti. Ako pa pride na mestnih tleh na§im beriCem ali mojemu o-cetn y roke, potem ga gotovo za vselej zelja mine. napadati ijudi na dan njihne snubitve." *AK ga poznaS ?tf praSa ga prijatelj. sOsebno ga ne poznam" pravi Gantram „ali njegovo ime vem, akoprem bi si pri njegovem izgo'vo-» clovek kmalo jezik odtrgal, je to"—tu se nagne k avojemu prijatelju, a ker sta zavila v platnarske uli-ce, koso plemiii §!i naravnost y mecarske, se ni sli-Wo, feakovo ime je ixustih tudi nekoliko pritegniia in tako jim ni ostalo druze-ga, nego nada do boljse prihodnjosti in pa—vojaSka eksekucija!— ____________ Od Vipave, 15 septembra. (Izv. dop.) (Enako-pravnost pri c. k. okr. glavarstvu v Gorid.) Nek do-pisnik iz GoriSke okoiice se je v §tev. 36 Vasega cenjene'ga lista prito?.il, kako slabo je preskrbljeno za postrezbo slovenskih strank pri Gori^ki mestni Pre-turi in kolikor mi je znano, povedal je golo resnico. Take pritozbe, naj so opravicer.e kolikor hofejo, vendar zalibog redko kedaj pomagajo; gospodje pri pri-stojnih visih oblastnijab ne marajo imeti razuma za njo, izgovarjaje se, da so to domisljije prenapetih glav in da v dezeli, kder sc govori vefi jezikov. ni mogoLe vsem vatrecl Prazni izgovori! Postavljm pred kazenskoga sodnika, kateri zna samo italijttnski jezik, naj slovenski kmet, govoref in razumefi samo avoj nuHterui jezik, tozi all se zagovarja n. pr. zarad raz-zaljeuja t'-osti; v kakem zalostnem polozaji y r*"vez, reni 'zapri»e'^nega tolmafa in fe ga niti zapihttikar ddbro ne razume! Man bi govoril 0 vseh mogoLih misledkihV Bob v steno! Pa skoro enako nei>riliinost zapazujem pri nasi politicni okrajni gospobki. (iospod glavar in tudi ne-kateri drngi uradniki razi:me sicer in govorf sloven-ski, obSevanje se strankami je uljudno in tudi vstre-za se jim, kolikor se more; a pismeno uradovanje si** zupanstvi in strankami je postalo skoro brez izj**me nein.sko. Kako vsc drngafe je bilo, ko jf» pri nas glava-ril sedanji gospod namestnik! napfttjal je vse zil«% da je po mogofnosti vstrezal pravifntm ieljam in zaht.e-vam slovpnskega pn;bivalstva: okroznice, poduk** in sploh taka pisma, s kojimi se je nalagala 2upanom ka-ka poscbna dol/nost in odgovomoat. dobivnla so zu-piuj>tva vselej v slovenskem jeziku. Po njegowtn od-hodii je zaceia ta priimrrna in pravifna navadn pola-goma 'pojemati, zdaj se je uze skoro Aistoma pozuubi-la. Slovenski dekreti, slovenske okroznice so redkejsp od belih mub. Posebno okroznice v vojaskih zadevalu po katerih se je zupanom v ogib velike odgovorno.-ti najstroze ravnati, so sestavljene navadno v tako ne-prebavljiveni lU^mskem „AmtssttIu(l1 da si se kak pra» prebiihtan tajnik dolgo glavo lomi, predno razmota zapletne strene dolgili, s tehnifnimi izrazi vna^p»ka-nih" perijod. Pa kako bled in pretrgan ali pobrisnn ji» mnogokrat kamnotisk na takih okro^nicah, da je potreba ostrili ofalov in bistrega lima, da se prave bescdc razcifrajo!Mnogo kratdohajajonasim ziipan^tvoin netnski ukuzi, da se mora ta ali unastvar v 24 ali v 4S u-rab spolniti, drugaCu se grozi zupanu z globo ah s kazenskim obliodnikom. A v okraju Goriske okoiice imamo tudi take zupane, kateri na samoti stanujejo, znajo samo slovenski brati, tajnik pa le enkrat ali k veiiemu dvakrat na tedinu k njtm dobaja. (S. pr. JJa BanjSicah, v Kalu, v Ajbi, v Opacjeselu). Kako naj si tak zupan pomaga, kam naj se obrne z nemskim dekrctom 'i To se pravi zupanom, katerira brezplaSna njrho-va sluzba uze brez tega premnogo dolznosti in odgo-vornosti nalaga, tezave delati in zapreke staviti in to vendar ni prav. S6 sposobnim osebjem preskrbljeno bi okrajuo glavarstvo uze lehko siovensko uradovalo in posebno vazne okro^nicc in podnke v narodnem jpzi-ku razpo§iljalo. S tem bi zupanstvom njihovo nalogo prav moeno zlajaalo, pa tudi to bi doseglo. da bi se njegova povelja rednejSe in toLnej§e spolnovala in da Jan je bil koj pri prvih besedah spoznal svojega tekmeca v mladencu, se zavezano roko, ki je pred njim koraiil, a zato je pazno poslusal, med tem, ko se njegov: tovariSi za pugovor onih dveh mladikov-cev niso dosti brigaii. nAli je kdo sli§al onega §irokoustnega decaka pred nami?<{ pra§a svoje tovariSe Bkdo je ta Oertl, kterega se mora fiuvati oni, ki je ranil njegovega fanta'?i! „Nemec je* odgovore mu ra zraveu tega mestni svetovalec, kakor zalibog §e doslej Nemci po mestu vladajo, akopram se \te Cestokrat male praske med mescani zarad mestne vlade god^. Ko ne bi kralj Vaclav, Bog vedi iz kacih uzrokov. Nemcev varoval, bili bi vze davno se avojo slavo prikraji. A takisto!* spomni se nakrat rti si prasal, 6e se,ga mora elovek bati, ako je ranil njegovega fanta? Ce je ta elovek neznau, da bi se nihee ne mogel zanj poteguiti. po-tiej bi mu ne svetoval, da bi se dolgo v Pragi mudil: nasi nemski svetovalci se ne straSijo kterega si bodi nasilja, posebno zoper Cehe, a Jakob Oertl ima velik upliv." Tu zavijo v meCarske ulice, kjer je oro^je in bojna oprava razltfne baze razobeSena njihno pozor-nost k sebi vabila ter razgovor na druge reLi presti-kala. Bilo je proti 23. uri, tedaj proti 3. uri zvef»r po naSem Steviljenjn, ko je stopil Jan v kicrao ra Porifi (porecji), kjer se je ustanovil njegov *opotni!v iz Ogerskega v Cehe, Istvan. Kmalo potem je stopil v njegovo sobo, koje duri, kakor navadno, so drzale na leseno pavlafio. bi bilo sploh obCevanje med glavarstvom in obcroami za vzajemno javno korist veliko uspesnejse. ____________ R.B. IrBatllj, 11. sept. (Izv. dop.) V zadnjemlistu 8Soce" modraje nekdo iz Cernifc tako-le: ffNa§i kmetje so mnogo sami krivi, da se jim slaba godi; naj po-mislijo, ki po uradnijah za vsako majhno refc letajo, koliko uradnikov je vsled tega potreba i.t.d." Ni tre-treba na Siroko in dolgo razkladati, da se sam slepi, kedormisli da zarad „manjih reCi" moramo vec uradnikov vzdrievati, kajti uradniki niso na dan ali uro placeni, kakor dclavci, temvee so stalno namesCeni. Gotovo je, da ne bi niti enega uraduika manj imeli, ko bi nasi kmetje vse takozvane ^manje red- opustili in zarad njih v nradnijo ne letali. Res je, da dotiCniki mnogo zamujajo, ako za malenkosti v uraduijv letajo, toda naravwfet naj poveii'O, da doticna opazkanase Ijud-stvo sploh ne zadeva. Mogoce, da wlja Oerniranem, pa tudi to mi ni znano; v obCe pa ne velja to za nase ljudstvo n i k a k 0. Kar g. dopisnik iz IVmic nailalje kvasi 0 ma-njih prekuprijah i.t.d., nema tudi nobene veljavne podlagp. Ni li bolj^e, da na^e ljudstvo samo kupuje od svojih in prekupuje, ktikor da bi, ko do sedaj, tujci in potujeeni nasinei nase ljudstvo slepili in nje-ge novce v inozemstvo puMljaliV Ni prav, ako ote s kako kuprijo krajcar za*luzi, ko sin doma inajlmo po-sestvo pre^krbuje? Sieer ni treba 0 tem vedh po-jusnil, vsakeinu mora ztsano biti. da so ijudstva, ki so s«* s kupeijo pecala, do uujvecega duAevnega in mate-rijaluega blagra dospela. Prav razzaljivo je pa dopisnikovo svarjenje, da naj nasi kniftji* ofMi^rujo pijiuucv.utji* in zapra vljanje. Konmr so ziianp razmeie v Vipavski dolini, mi gotovo prifidi. da se ni >e nikdav manj pijanfevanja in zapravljanja vid»*l;». kakor btos. in ko bi vrdel, da iiH'ti omi dtipir»nikova op;i/ka na b'tosnje obtia anje UiiAcgR ljud>tva, moral bi >i mi>Iiti, tla se 1110/u po glavi mcsi. Istina je, da pri nas in tudi v bliznjili vaseh letos kmnarji vef dni niti enega „kvarfina ali s^utka" ne potofijo. Kje je potem pijandevunjeV V bliznjem Sidu je danes okoli i uri- zjutraj nastnl po do sedaj iieznanem iizroku ogenj, kar nam je zalo>tno zvoneiije takoj na/nnniio. .skode ni bilo velike, ker je ljudstvo >e 0 pnivom »'asu privrolo in ftgeuj zadti.>ilor in to bode dot'n'nik tamnsnji kremar tem niiinj obuuil, ker je. bil pii bauki wSla\iji" za-varovau. ki mu skodo gotovo povme. Pri tej priliki imram omeniti, da bi bilo jako zeleti, ko bi se vsi posestuiki zavarovali pri zaufsljivih bankabvnied kale-re snieno vStevati gotovo tudi ^SSavijo1*. Zalibog. da je pri nas prav malo kmetov zavarovaitih, tl 1 ^i \>aki dobroto zavarovanja pripoztiava. (Kedar pogori! Hied.) V tem ozirii bi trebalo tukajsnjim posestuikotn se mnogo poduka. 0 slabi letini ne bodem pisal, ker so to vze do-pisniki izpod Cavita, iz Sela i. dr. dovolj dobro nari-sali; toda se nekaj imam uze davno na sreu, kar bi trebalo javnosti izro^iti. Mitnica pri sv. Janpzis, kjer se eraricua in dornberska cesla strinjati, je za naSo ob-Cino, za Dornberzane, za Selce i. dr. jako krivifna; kajti. ako kedo \i doruberskc ce^te na enuieno le stopi, mora mitnino tako placati kot oni, ki se tii ure po erarivui vozari. Kmetom. ki rabijo dornbrr$ko cesto in jo sami popravljajo, bi se morale mitnina v-saj znizati, ce ne cisto odpraviti. Mozje potrudite se, da tej krivici v okom pridete! Iz dolenjega Krasa, IT. sept. (Novo stareSin* stvo opajsko; narodnost: vsiljevanje 5aifine ; pomanj-kanje pravd: zadovoljno»t in veselje.) Veselje je sli-sati, ako si obcina tako staresii^tvo izvoli, od kterega sine pricakovati, da bode skrbelo za mir, edtoost in blagostanje eele obeme. Tako start Sinstvo so menda dobili Gorjanci, Ne takega pa obcina opajska. Tudi ona je letos spreinenila svoje viad-se moie. Pa kakor ne od prejstijega, tako tudi od sedanjega staresinstva ne bode veliko sadu priCakovati. zato ker ni nobene edinosti. Eni vlecejo obcinski voz naprej, drugi pa nazaj. in tako stoji vedno na mestu: obcina pa pri tem nima nobenega dobieka. Pri takem staresinstvu ima novi zupan gotovo zelo tezavno nalogo, in skoro nemogoce je. dajej zadosti, ^e tudi una najboljso voljo. V narodnem oziru se ljudstvo malo zaveda, in kar je posebno zalostno, se mladir.a skoro tudi noce. Biizua iakina je v>e nkuzila. Mia-line ui slisnti dru-zega puti — boije leeeno — tuhti, kakor lasko. Kaj in koga menda sami ne vedo; tudi jih ne more nihee razumeti. Lascina se nam prikupuje ie kot sosedinja, pa verhu tega jo priporo&ijejo tudi uradi. V TrziCi je veljala in Se velja menda izkljucljivo le lamina, a-koravno za slovpnskega Krasevca. Prav je tedaj, da se je opaj.tka obeiua odtetgala pred malo casom od Terzica in pruda pod goriski okraj od kjer se je na-dejati vifega fpostovanja naSega slovenskega jezika. Veliko jih je. kteii >e dandam-s nimajo vec zakaj pravdati. Zato pa. da bi >o ti'inu pnljubljeiiemu ..me-stirjuu prevee ««» odvadiii. zaC-H >;; (In\eka loviti nn besedah, tako da je pri r.as y.elo \. ;ziti. kaj in kako se govori. -Se zave se ne elovek, in ze ga ima na* sprotnik, ee tudi na videz prijazea in ves poQ^en, na paragrafu zarad razzaljene fiasti. Y kratkem se ve da sledi tozba. Za cast, za to se vse poteguje; ce je nima, jo pa i§ee. VeCkrat se bere o pritozbah, da je na Krasu velika revScina, slabe letine, pomanjkanja denarja. No, tisti, ki cez to to&jo, gotovo aiso v tako blagem kraju, kakor mi dolenji KraSevci. Pri nas, posebno pa v opajski zupaniji, imauio vsega dovolj iu za to pleSemo, da je veselje. Se tiste suSe se uismo ustra-Sili, kakor drugi, ampak smo imeli kljub temu plese prav redno, tako da se nam ne more oeitati, da v tern obziru svoje dolznosti nismo storili Tisto kom-pauijo vojakov, ktera nas je priSla nSekirat", smo kmalu odpravili, da nam ni motila naSega vesclja, ktero nam je fez vse Jjubo. Za to si ga znamo tudi podaljsati. Oe ni zadosti v nedeljo, se nategne Se drugi dan in se lepo praznuje Krispiuov dan, kakor so storili nasi verli Opajci. ki ne Se zadovoljui s ple-som v nedeljo UK sept., so se sukali tudi v pouede-Ijek zjutraj in popt>Idan. Bodo niorda merniski iVv-Ijarji kaj vee dela imeli! Upamo pa tudi, da enacega veseliam hi konec, saj ajda dobro ka/e. (Po zimi pa z bisago na Tolmin^ko • I'red.i Tedaj k nam pridite vsi, ki ttigujete zarad revsfine in mi van hocenio raz-veseliti, aii ce tega ne, vsaj iiokazati, kako se je treba veseliti. Jz Kanalft- l."i. sept. ko ek>ekueiji> sila dela, da jib morajo plueati. Okoli :»0.ooo jrld. je nekda v nasem okraji tukili zan>tunkot! Koliko hue je bilo proti plarevati, nego v se-duiijik .stiskuh pod tolikim breiuenoui jecati! V zad-njili letih m> se pa tudi davki zdatuu pumno/.ili, pri-rasle .-o jim muogittere duklade, iu letos mora biti vse poravuano /.aostauek iu tekoci davek. Tako stro-go povelji* ima nekda davkarija. Iu se davki iuno2e, temu se ni po.^bno euditi, ee he pomisli, da rasejo tudi pofrebe, eerie bl.ma iu v.siktijaki /u*ltizki. Poinno-*«miu >trviln r-nl. hu\yv v/di/rvauje jawiih eest in uiar-sik.iteri pnra-trk s\obf)dne, koustifueijonalue dobe, vse to zabteva vttih zilev. Voj>ka pnzira n«v»!da najvec dr/avnjh dobodkov iu sega da\koplaeevulcein najglu-beji! v zep. A kaj Itocfiikk ku je \>a Kvrepa v oro/ji, mora tudi A\>t«tja za ^\ujo \aiuo>t >krliittt! XasVruu p«!-C"Muku se zn tovali, da bi ga bill ee/ ziiw* preziveli, letosseje trtni zarod tudi po/gubil iu ne bo vinia, da bi si kinet pii trdem di-ln zejo j>oga^il; sadu tudi ni uobeuega, da bi se }. njega kak krajear sdioial — in psrnieo treba na vrat na no» po kakor=t.ikoli ceui prodati, da se davvk po-placa, predno vojak z ek=ekueij:kim listkoui na duri potrka. A pretrpelo bi se se v^e. da bi ne bilo dol-gov, zastaranili dolgov, kateri vsa boljSa poscstva dru-go za drugim pozirajo. Toliko slabih letin zaporedoma ni menda noben okraj na Goriskem prestal nego Ka-nalski, ker se ni uikder trtna lxdezeu tako trdovrat-no vgnjezdila, kakor tukaj. in to je glarm nagib tu-kajnje splo&ne ekoaoiai6ue mizerije. Zoper wiSe sosedc Itueinjce se je pa osoda §e posebuo zarotila; lani jim je puzar pokoucal trinajst go?podarskih po^lopij in uinogo blaga. letos jim je zopet vpepelil kakih <;»'» his in drugih postupij z vsem, kai* je bilo v njih. Nad ^0 diuzin je tisto brez sire-he, brez obleke, brez hraue, brez vsega. Naj se skoda viie ali nize ceni: siromascine nesrecuih pogorelcev ne more uihee prereniti. In zima trka z ledeuo roko na duri! A hvala Bogu! tu'li rahlocutna, usmiljyna srca se odpirajo in pomoc prihaja od mnogih strani. Tudi v Kaualu se cvrsto nabira in kakor smo z ve-seljfcin pozvedeli. napravi nasa Siialnica due 30 t. m. koncertno besedo s torabolo v isti biagi namen! Naj bi obilna vdeleiba in visokodusiia rododarnost zagoto-Tili Rocinskim nasim bratom izdatno pomoC! —V. IZ Tolmina. 1L. sept. (Izv. dop.) V nedeljo 1G. t. m. je imela nasi mladtna prav zanimivo veselico v dvorani gospoda Guliua: vrsda se je prav gladko po programu v prico obile innozice poslu^alcev. Prvi je nastopil 15 letni gospodic Franjo tiulin, da si neko-liko bojazljivo. obnesel se je v primernein slavnostnera govoru vendar v obcno zadovoljnost. Za njim je v „Slepcevem zdihljejiu g.ena Milka GaberL6ek-ov prav z obcutkom svoj njezen glas nzvila, drugi so pa za njo prav mozko breneali. Gospodicna UrSiueva je z deklamacijo „Sirotau vsem do srca segla ter zela zaslu^e-no pohvalo. Po deklamaciji zadoueli so zopet mladi gla-sovi in krepki mesan zbor nJaz nisem Taiijanka" je vzbudil toliko rokoploska, da se jc moral ponavljati. Na to je nastopila v drugie g.cua Milka GabersCek-ova, zdaj kot vrla deklainoviilka pesni nMaceha-4 iz Vrteca. Prav euditi se jej je bilo, kako je razlocno govorila iu s pravim obcutkom spreuiinjala glas iu poudarek. V.saloigri ftSam ne ve kaj hoCeu je pac vsakdo za-pazoval nekoliko bojazljivosti, kakorgna se vselej za- pazuje pri diletantih, koji stopijo prvikrat na oder pred radovedno mnozlco. Obnesli so se vendar vsi delezniki prav vrlo: GospodiCne Pavlen6i6-eva, Ur-§i6-eva iu Gabre§eek-ova so vsaka v svojej zadaci prav dopadale, pa tudi mladenci niso zaostajali. Prav pri-merno se je na pr. sukai gospodic Rudolf Poleucifi kot sluga in zabiti mi tudi ni malega majorja (g. Ljude-vita Breznik-a), saj ga je bilo tako miCno gledati in poslusati, ko se je prav vojaSko trdo obracal in je tako ostro govoril, kakor pravi vojak. Gospoda se je s pravim zaniraanjem deleftla, pa tudi igralci so se veselili, da jih je tako obila in odbrana mno^ica po-castila. Mi pa izrazujemo 2eljo, da bi se tak koncert vsako lets pohavljal, dabomo videli napredovanje naSe mladiue. Iz kobariskega Kota Soca 2e dolgo ni nicesar sporocila, naj torej daues omeni posebno cerkvcn© Bloyesnost due T 'H ¦.. m. v Logeh. Cerkcv v Logeh je majbua in A ,aace ljudi komaj dovolj prostorna; ni torej cu, t s.\ ju bila ta dan prcnatlafcena in da je bil prostor okoli in okoli cerkve napolnjen gledal-eev in poshiSakev, ker iz treh duhovnij zunanjih na-suga Kota iu iz dveh Viduinsko nadskofije prislo je mlado in staio, da vidi nove podobc krizevega pota iu slisi prelepi govor P. Kvstaba Osimk-a, ktcri je krizevi pot, blagoslavljal, Podobe so na platno prav mojstrsko posnete po Fttriehu, iu snudo trdim, da s takimi ponasale bi se laliko tudi vece cerkve. Won-dreck, trguvec eorkvenih oprav na Dunaji opravicil jc popolnoina zaupanje, ktero je cerkveno oskrbniStvo stavilo vanj, ko nut je posredovanje dtda izrocdo. Zua-uega govoraika, ki ve tako prisrcno govoriti, ne bom oiuenjal; gotovo pa je, da stari in mladi se bodo nje-govih besed Se leta in leta spominjali. Zamolcati pa vendar ne nioieni opomiua, da naj ne pozabijo liva-lezno se veduo spominjati ranjkega cesarja lfardiuanda 1, kateri je kratko pjed smrtjo daroval tej cerkvl400 gold, ravuo v namen, da se, napravi nov krizev pot. S to slovesnostjo vrsila se je po kratkem od-dibleju druga. Gosp. farni oskrlmik J. Slokar je nam-ree blagosluvil novo pokopnliAeu in v kratkem pa prav jedriiatun govoru dokuzal, kako se obe dauasuji slo-veniiohti stiiujate, da pelje ravuo pot kri2a do poti mini in casnega iu vecuega poiiitka. Iz Trsta, l.J. sept. (Izv. dop.). (GoriSko re-klatiujejo Italijaui za-se. -- Opera. — Virtuoz na basil. — Voile! Obsodba urednika „Ii'Indipendentei"). VeerajSnji nCittadiuort je princsnl dopis iz Gorice, v katerein dopisuik hvali italijausko stranko, iu p:)seb-no velike posestnike italijanske, da so tako kompakt-no stali proti vladnemu kaudidatu pri zadnji dopoi-nitni volitvi za drz. zbor. Slovenccv nic ne oSteva dopisuik, molci o njih, kakor da bi jih ne bilo, pac pa maha po dr. Pajerju, vladnemu kandidatu. To vse nas Slovence malo briga; mi samo to vemo, da bi bili Slovenci z dr. Abramom lehko zmagali pri o-menjeni volitvi, ko bi se bili o pravem casu lotili de-la in bi ne poslusali pesimistov; a proti teinu prote-stuje vsak Slovenec, kar pravi oui dopisnik, da je zadnja volivtev dokazala, da GoriSka je italijanska de-2ela. Po iSmerlingovem volilnem redu se lehko doka-ic, da je cclo Kina italijanska dezela; a pameten in v geografiji podkovan clovek dobro ve> da je avstrij-ska Furlanija Ie manjSi del GoriSke in da, ce se loci Furlanija od GoriSkega, ostane pravo Gorifiko brez Gradiske cisto slovansko, — Kadar bo 40 vefi kot 140, po tern bo raogoce kaj tacega trditi; dokler pa to nij, je taka trditev abotna in smeSi le tistega, ki jo javlja. V Trstu je pomanjkanje vode veliko; naSi me-stni ocetje u2e ve6 let Studirajo, od kje bi v Trstu dobre in mnoge vode preskrbeli, potrosili so uze toliko za studije in „za zobe", da bi z onim denarjem Gorica napravila lehko nov vodotok; a Se do zdaj se ne ve, kedaj in kako vodo se bode napeljalo v Trst. — Ce bi se v resnici nasel flMerzlek" pri Solkanu v oni visocini, kakor ga zdaj iscejo, po tx?m je celd mogoCe, da postane BMerzlekK Trzacan, tako saj se sliSi, ker z Reko nij nic, z Hubljem tudi ne. V kratkem bo zacela tukaj opera; poskuSnje so u2e, osekje je nekda zbrano; primadonna sluja po vsej Kvropi, prav tako tenor in bariton. V tern obziru ponuja Trst to, kar zamorejo le velika mesta, kakor Dunuj, Pariz itd. in na§ publikum je jako razvajen. Producira se zdaj v Trstu v poletnem glediSdi prvi virtuoz na base, nek Bottesini; nij mogoce mis-liti, kake glasove on zna izvabiti terau za solo jako okornemu instrumentu; imenujejo ga po pravici Paga-ninija na basu. Odgovornega urednika lista nL' Indipendente", o katerem listu scm Vam uze sporocal, da ga hoce via-da zatreti, je obsodila denes navadna sodnija na % meseca zapora, 70 gld. globe in 800 gld. zgube na kaveiji. Ker bi ga porotna sodnija morda ne bila obsodila, naSU so drugi pot; namesto pod „knminal" denili so ga, kakor Gambetto v Parizu kot manjSega gresnika pod ^tribunal correctional" in so mu tarn nagli iijicor K&zen je tako ostra? da ostrej§azaure- stopek skoro ne more biti. Dok,az jv\ to,, d>imar.vM4tn mnoga pptov, fa ho)So^tr-ta4Mi'ifio^lM^i Political pregled; V Ooi^ij m seftu Veeraj sta w seSla v Solno^radtt gw^An-drassy in knez B ism ark. Mnogo' Ufflbijb Wl sopisi o pomenu teg^ sltoda,, pti ka^SjA p^; gotovo do vaMi razgpvorov — a pp8itiyp^ga,r nih6e ne ve povediiti. Nekateri! miBlijo, d* ifl^ utegneta posvetovatij kako posredoVAtfc u mh» — a Rusija, icakot ses tefeg*ifl$r Polit!,, Wrt} iz retrograda, ugovarja odlo6ito prott vsM$6;. voricam, da bi zelela kako posrodovanj^ mymt mirje. V vtajgnji seji MMmzMffL JMttteN, peloval poslauec Fnxs27 tovarisi mlmwdk predseduika: Aii mislt vlada v o6%led' naJao> vejSili dogodeb na bojiSCi nacdo' po^oltie my tralnosti proti vojujo6im stfaflkftrt vzAtttfiti if v resuici ravnati se po njem? All niUU vla^ posebno, dasodoseZe vzdr^evanje te n«utwl|iketei in da so zavrnejo prihodnje nevarnosti za av-strijeke intercse, ves svoj upli? portiJtti^ da se Serbija ne udele^i vojske? V cnakem zmislu, pa Se odloiJnejSe so «e! glasile tc dni tri interpolate v ogetskem dH, zboru posebno Simonyijcva: „ali je fie trocarska zvcza ineeje, zakaj jeogerska vlada tako zvozo potrdilaV" — To so sami lojalni odmevl iva|f skih in inugjarskih turkov na cesarjevo napfct-nico prijatelju in zavezniku carju Aleksandru. Ogri impravljajo sijajne razsvetljave nailavo* turfikih zmag; sami uze ne ved6, kako bi razo* devali svoj zagrizen srd do Slovatistva in vsvd* jih dcmoiistracijah ne poznajo nobone meje. Tu4( mugjaronski Hccani so se te dni v tern ozlru obnesli. Ko je v preteklem tednu VrnivSi se iz Pulja Nj. cos. in kr. Vis. carcvi6 Rudolf, po-eastil se svojim poliodom Reko, bile so aomtep tija po mestu razveseue tudi hrvaike norodiie zastavc. Teh se je z vso zagrizeno strastjo lo-tila magjaronska druhal, ter jih povsod prav poj balinsko trgala naz his znafiajnih narodnjakov. Taki so le Azijatski kulturonosci I V drzavnem zboru na Dunaji razpravJjaJQ na dalje da^no reformo in sicer so prestopiU uie k nadrobni razpravi odsekovega elaborate. 0 svojem casu spregovorimo kaj o tern v^nent vprasanji in to tern vec, ker vse kafce, da bo nasvetovana reforma sprejeta. V Pragi se je 16. t. in, zbralo bfio 314 velicih obrtnikov, kateri so sklenili resolttd|0^ naj se domate delo varuje s primernim eoloJ^*^ Iz Beriina prihaja novica, da poj4o tTPf Beust na§ poslanik v Londonu, kmalo v prfc vatoo zivljenje. SreSen potl Voiitve na Francoskem bodo definitiyno 14, oktobra. Koiikor se more zdaj soditi, bodo re* pubiikanci zmagali. Gambetta bo imel zopet tsaboto obWiV-' navo pred prizivnim sodi§6em» po lent tajcetrf bode §e mogel voljen biti, ker po rekurzu bod^ njegova obsodba se le 19. oktobri veljavnar Italija hiti oboroievati se j fabrike so' do-bile ukaz Wetterli-puSke izdelavati, kakof tot mogoce. Ad quid? ¦ <\ Nekateri Casniki vsak dan preiyekyajo; fe misljeno vest, da je sv. oce papei zelo holehat in da je kriza pred durmi. A te dni so deSia prav zanesljiva poro6ila, da so^ to le polw^i zelje tistih, kateri pricakujejo Bog ye kakjb: & matij po pape2evi srarti in da je P^j IX, pFAtf cvrstega duha in za svojo starost tudi Se>vrltf Razne vesti. Sole. Na c. k. uciteljiskem izobfaieVa^rV Gorici se bodo vpisovale zrejankedne 26. in L7/te-ga meseca. One 28. t. m. zaCnejO sprejemne skiiSnj^. Na deski vaduici (normalki) ?o bodo vplsovali u^ensi gftdnje M diu; mpEumeaecju. ^a c, k. fimnftziji ztfm w Solsko leto |. oktobra. Ucenei se sprejemajovravnateljevej pisanaci zadnjedaimeseca septembra od 9-12 ure predpoldne. Kdor prosi spijejema ˇ L razred, naj pride od 26-29. sept, spremljan od svojih starSev in naj pnne-se sebo brezaogojno krstni Hst — - . Na e. k. vi§i realki bo tudi zacetek 1. ottobra. TJcenci ae sprejemajo od 27-30. sept, od 9-12 pred-pold. in od 3-5 popold. v ravnateljevem uradu. Starfiem. Pripravnica za ufiiteljsko izobrazeva-liSee na Proseku zacne svoj ceterti tecaj 1. oktobra tek. leta. iPogoji za sprejem so: 1. DoverSeno 14. le-to, ali saj do konca tek. leta; 2. fizifina sposobnost in nravna nepokvarjenost; 3. odpustno spricevalo Jjud-skt (ali meScanskej sole. Oglasiti se je cas eel ta mesec pri solskem Yoditeljstvu pismeno ali ustno. — To sporoSilo podajemo posebno onim starsem po do-IcDiem Krasu in Vipavskera, ki bi hoteli svoje sinove za ufiitelje izsolati; kajti kakor slisimo ne bode pri-hodnje leto vefi pripravljavnice za ud. izobr. v Gorici. gprem«mbe med uradniki. Gosp. Josip Gorjup, c. k. okrajni sodnik v Kanalu je preme-tten y enaki lastoosti ˇ Kormin, na mesto g. Tomato Graf*, kateri jt postal svetovalec pri c. k. o-kroini sodnyi v Gorici. — G. k. okroine sodnije taj-nik g. Rechf eld vGorici je po prav kratki bolez-ni 12 t m. umerl. Imel je se le 52 let, je bil sin znanega nekdanjega profesorja" na Ljubljanskem gim-naziji, pa zet ranc gimnazijskega prof. Milharcica v Gorici. UftttQfka sluiba se slovenskim in laikim ucnim jezikom je razpisana na goriski gluhonemici. Plate je 500 f. in 100 f. za stanovanje. Doticne pro-Snje naj se poloiijo pri goriskem dezelnem odbcru do konec tega meseca. Deidni dolg. Ker dolzuje nasa dezela Trza-Skero mestu nad 130.000 gl. na bolnisnicnih stro&ih, sklenil je trzaski dezelni odbor naprositi vlado, da sekvwtruje dezelne dohodke, doklcr bo poravnan ves dolg. Tako beremo v „Adriji.M Javna draiba uzitninskega davka za mesto Gorico bo 29. septembra. Najniza ponudba je 47.000 gl. in sicer 30.000 gl. za vino, 17.000 gl. pa za me-10. Za Bovec bo pa enaka draiba dne 9. oktobra; najniia ponudba 3000 gl. in sicer 2600 gl. za vino, 400 gl. pa za mesd. Dr. Raf. Vicentini, nov drzavni poslanec, ko-jega je volilo GoriSko-GradiSko veleposestvo, je obja-vil v „Gorizianuu in „Isonzu" svoj program. On spo-Stoje vsako poSteno mnenje, sam pa je naroden in liberalen ter zeli razvoj italijanske narodnosti, (dazl-vi v dezeli Se druga narodnost, h kateri se priSteva lepo stevilo veleposestnikov, tega v svoji liberalnosti ne vidi. Ured.) Za najboljso drzavno obliko spozna-va federalistifino, tej daja brezizjemeprednost pred sedanjo, samo da se naslanja na popolnem liberalna nafiela ter se tjema se znacajem in s kulturo posamez-nih narodnosti, iz kojih obstoji drzava. V gospodar* stvenenem oziru je privrzenec svobodne kupcije. Na-sproten je vsem naredbam, katere brez potrebe mno-16 ljudska bremena; posebno je nasproten takim naredbam, katere prizadevajo drzavnim dohodkom ne-primerjene stroSke in jemljejo produkciji najboljse moci. Modra vlada, pravi dalje, mora pred vsem mnbiiti drzavne dohodke in atvarjati nove vire na-rodnemu bogatstvu., Slednjife se spenjajo njegove ze-Jje po sploSni in radikahii reform! javnega uka. — Lep program, kaj ne da? Bomo videli, kako se bo moi po Djem ravnal! Milodari za Rodinjske pogorelce. Slavoo C. k. okrajno glavarstvo nam je poslalo pridjan raz-kaz visbkoduSnih darovateljev v GoriSkera mestu; P. n. gg. Knezo-nadskof Andrej 100 gl.; — AndrejPau-letig 25 gl. — D.r Pajer 50 gl., — D.r Deperis za GoriSkb obLino 150 gl. — D.r Deperis za se 10 gl., — Baron Bogomir Degrazia 10 gl., — W. Bitter 100 gl. — Karol pi. Bitter 25 gl. — Pavel Sbisa 10 gl., — Mihael UrbanciL 10 gl. — Henrik grof Stras-aoldo 5 gL, — F. bar. Bechbach 25 gl. — J. Dflr-fles. 10 gl. *- Seiller 10 gL, — Anton Goriup c. k. nadsod. svetovalec 20 gl. — Jakob Decolle 4 gl. — Bratje Morpurgo 5. gl. — Alojzy Bader 5 gl. — Pe-ter Venuti 3 gl. — Josip Turn 2 gl. — Castellani 5 gk — Abram 2 gl. — Legisa 2 gl. — Marizza 5 gl, — Sudan kanonik 5 gl., — Graf 2 gl. — D.r Rojic 5 gl. — Mulitsch 2 gl. — Dell'Ara Alojzij 2. gl. — StubenrauchG. 2 gl. — Steinhard 2 gl. — D.r Josip Jakopie 10 gl. — L.Beggio2 gl. — Edvard Cohn in tov. 10 gl. — Druiina Frapporti 5 gl. — D.r Josip Tonkli 5 gl. — Jakob Bolaftio 5 gl, — Codelli 5gl. — Leopold Furlani 2 gl. — Egidij Schreiber 2 gl. — D.r Jona za odvetniSko zbornico 30 gl. — Eupnik Milost 2 gl. — A. V. Jona 5 gl — Lindemann 5 gl. —D.r Nirdini 2 gl.,~ DrDoliac 2 gl. — Gasser Ivan 5 gl. — Baron Hektor Bitter 50 gl. — Baron Henrik Bitter 200 gl. — Grof Saval Nugent 60 gl. ^ M. Amalia Naef 30 gl., — Grof Samuel Gyulaj 50 gl. — F. D. 5 gl. - Vsega skupaj 1012 gl. Goriska gospoda je s tern sijajno pokazala svo- jo visokodu§no radodarnost v pomofi nesreCnim dru-zinam. A tn spoznavamo za svojo dol2nost, s posebno pohvalo omenjati visokorodnega gosp. dvoraega sveto-valca barona R e c h b ac h-a, kateri si je mnogo priza-del, da se je nabral tako obilen milodar. Bog plati vsem skupaj stoterokrat! — Milodari za onesredene Ro&injce: Gosp. Andr. BrezovSfek ^.upnik v Rihenberku 5 gl. — Jak. Cebular c. k. profesor 1 gl. — Ant Skobin, ncitelj na pripravnici 1 gi. — Teodor Dcljak, c. k. sodn. u-radnik 1 gl. Valentin Vidic, c. k. raCunski svetovalec v pokoji 1 gl. Fr. Hmeljak posestnik 2 gl. skupaj 11 gl. in priStevaje znesek 2S gl. 30 kr. zapopaden v poprej§njem listu^ pokaze se vsega 38 gl. 30 kr. Predsednistvo s. Citalnice v Gorki 20. sept. 1*76 Predsednik: Jeglifc Tajnik: Vidic. Tudi za pogorelce v Rotinji se je nabralo pri koncertu telovadnega lirustva (^ginnastica") v *io-rici 336 gl. — Lep dar, katerega bodo siromaki go-tovo z hvaleznim srcem sprejeli. Slovenscina pesa. Da je terau res tako, pre-prical sem se pred kratkim p:i nekaterih ple^ih v bli2nji okolici, kjer sem sliaal slovenske kmete lo-miti furlansLino. FurlanSCina in pa ntajt4 postal! sti na Goriskem nekako „nobel Sprain." Ven-dar mislim, da bi se §irecewu se furlanizinu postavil mogoten jez, ako bi vsi gospodje uLitelji bliznje okolice bili nekoliko bolj neustrasijivi borilci za na-rodno reC; ako bi se kaj veL pobrinuli za to, da se ustanavljajo osobito po onih vasidi, kjer se tuji furlanski element §iri, citalnice, da bi narod zadobil veselje do mile materinSCine. Pa-------moleimo! Banka BSloveaija* v likvidaciji je imela 12. t. m. svoj obeni zbor, pri katereni je bilo 308 delnic zastopanih. Na programu je bilo: 1. Porocilo likvidacijskega oWnega zbora od 17. avg. 1874. 1. o 15% dopla6evanji. Iz porofiila o stanji likvidacijc je razvidno, da je bankino stanje aktivno in ugodneje, nego ga nasprotniki sodijo, ki pa niti delnicarji nijso in jih tedaj ta stvar pae menj briga. Ker se je po predlogu dr. Bleiweisovem skkitiio, da se porocilo o bankinem stanji tiska in delnicaiji>m razpo§lje, se nam nepotrebno zdi ve( govoriti. Pri drngej programnej tocki se sklep obenega zbora od 17. avg. 1874. 1. o lSft/O doplaeenanji enoglasno o* dobri. Sakrat namrefi bi se bilo po programu imelo samo o 10% dopMevanji sklepati, a sklenib se jc po nasvetu enega delnicarja 15% doplacila. Vsled tega so se nekateri deiniCarji bramli 15% doplalati, SeS, da je zbor po psogramu imel pravico samo o 10% doplacevanji sklepati. Ker je bil ta sklep z dotieiio trgovinsko postavo v resnici v naspro^i in je najviSje sodiSce vslcd tega uie ueko pravdo mej banko in e-nim delnicarjem zavrglo, bilo je botreba, da so tedanji sklep pravilno odobri, kar se je tudi zgodilo, ter vsled tega 15% doplacevanje pri sodiSCih pravno veljavo zadobilo. Tukaj nij tedaj SIo za kako novo doplacevanje, kakor „Laibacher Zeitung" o tem poroca. Dalje se je po nasvetu dr. Bleiweisovem sklenilo, da se lik-vidacijskemu odboru naroCi, bankini hisi po o5itnej drazbi prodati, vendar se pa odboru na prosto voljo pusti, ti hi^i, ako bi se po drazbi ne mogii dovolj ugoduo prodati, se dalje obdrzati in koncno kolikor mogoCe prodati. Kolikor se da iz sedanjega bauktiiega premo^enja soditi, ne bo dosedanje dopla&Io le popolnem zadostovalo, marveC je upauje opraviSeuo, da se delnicarjem konCno se nekoliko povrne, ako mej tem banko kaka posebna nesreca ne zadeue.nAa>-orf" Listnica arcdniStva. Oosp. T. r K. Lepa hta'a; le n© zamerite, da smo jo drugace zasoknili. Za to je ale dobro pfeskrbljeno, da se kmetu leto za Ietom pereaa pulijo, ne da bi ie „8oia" r to avetovala. — G. J. II. t 2fabr. Za danes noa posawmis, ker ni Yikt. doma. Poslali smo mu Ya$e pismo. Kajaovejie vesti, BUKARE§T 19. sept. Dne 17. je Sulejman pa-§a z naskokom vzel viSine, na katerih se vzdiguje fort S. Nikobj; pa je bil koj se strasanskimi zguba-mi nazaj vr^en. Fort sam ni bil niti en sam trenutek v turSki oblasti. — Skobelef je imenovan za general-lieutenanta in poveljnika 13. infant, divizije, ki je zdaj pred Plevno. CETINJE 19. TurSki posadki v Bileku je dovo-Ijen prost odhod. Crnogorci so napotjeni proti Stola-cu. V Trebinjah in Mostarju se pripravljajo Turki za obrambo. Crnogorci ho u^e zaceli operacije proti for-toma Nosdre in Sloztup v soteski Dugi. leiteljskc sluzbe. Za prihodnju skolsku godinu se razpidiju u ovom kotaru sledefie uditeljske sluzbe sa rio-hodci odmerjenimi po zemaljskom zakonu od a. Novembra 18741 1. Sluzba uMtelja III verste u Rukavcti, hervatskim ufinim jezikom; 2. Sluzba ufiitelja III verste u Mo§cenicah, hervatskim ucnim jezikom; 3. Sluzba ufcitelja III verste a Tatreh, sa slovenskim ucnim jezikom, i 4. Slu2ba uCiteljice III verste u Kastvu, za hervatskim ucnim jezikom. Prosuje sa dokazi starosti, sposobnosti i dosedanjega sluzbovanja imadu se od onih, koji su jurve u siuzbi, tragom predpostavljene obla-sti, a od onih, koji jos ne sluzbuju, ravnim pu-tem, naj dalje do 10. oktobra t. g. na ovo c. k. kot. sk. yjece predloziti. OD C. K. KOTAK8KOGA SKOLSKOGA VJKCA U VOLOSKOJ, due 0. scptoinbra 1877. priporoca starsem in dijakoiu k blizujeTiiu za-cetku Solskoga leta. svojo zalo^ro iK'iiih knji^ in solskih potreb^^iu za vse mestne in ljud-ske sole. Fraaic hchler, sodar v Maribom na Bravi, pripo-roCa se za izdelanje sddov za vino in pivo iz najboljSega slavonskega lirasto-vega (dobovega) lesii vsakovcrstne ve-likosti od 25 litrov naprej — po naj-nizjili ccnali. >-!™zL>^. _s->-CSS> v:i-->4Tv 3^S^ -T2^» -C? ^S^v7i Mmim tajiiika. Eazpisuje se sluzbn obdiimkega tajnika z letnim plaeilom 420 gl., prostim stanovanjem in ronogim stranskim zaslu^kom. Prositelji naj pri podpisanem zupanstvu vloie do 15. okt. t. I. prosnje z dokazotn popolne zmoznosti sloven* Sdine in nemsCine ter s spriCevalom o closeda-njem sluzbovanju in spretnosti v obCinskem u-radovanju, Zupanstvo v Haklem (z. p. Divada) 18. sept. 1877. JOSIP AMBR02IC, nadiupan. Froiaica lp is K (i> VALENTIN A GORIUPA v Gorki v Radtelu h. §t. 298. ITsojam si opozoriti mnogo spoitovane duhov-nike gori§ke nadskofije,. moje dobrohotne kupovalcet da mi je do§Io te dni iz pervih Lionskib in PariSkih tovarniz mnogo raznoterega cerkvenega blaga t naj-novejiimi risanjt, kakor: Damask, popolnoma svila, na pol svila v raznib barvah. Damask, popolnoma svila, na pol svila s pozla-cenimi cvetlicami v raznib barvah. Ha pol damask, pol svila s cvetlicami v raznib barvah. Gros v razoih barvah, BlainJ plasci in pluvial! (za veaernice in pri procesijah) popolnoma izdelani in kar je ie zraven potrebno. Ogrinjala in stole, popolnoma svila, na pol svila, volna. Razne horde, nespremenljive, zlate, srebrae, pozkdene, svilnate, ozke in iiroke. Spice, cvirnate in .bombaiaste. Platno za albe (masne srajce), roketevin drugo cerkveno perilo iz cviraa prvih tovarnic v Ceskem in slezkem. Pernvienes, Dosrhking, Tiiffel, Rips, Prin-eiptas, Drap d*6te, Brunei, tlnhA in druzega blaga za cerkwue obk'k=>. kukoi tudi ninuguvercluih dpznikov popolnoma «vil.i.itih Gros, Alpacca, Luster. Pr. vzi-iua; • &e \s;*kujakr *:i.uui*. /a i/.d<-iavanjf ceikvi-i.ik oble.-., v»«* po i-jijiu^.h v .siii \m*t bojazni pred konkim'uo). MtjjStrc sl- iiauhO |n.s:ljajo in se vsako naroCilo U uezole izviTii po p^sti. |^S>*i w0»v»tejj iQ wectoik; VICTOR DOLjpEC. — Tiskax: MAILING v Gorici,