St. 60. Trst, četrtek dne "29. februarja 1912. Ljubljana Leto I, NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK P(iC9m07l19 ct A. uin nJutr°K izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praz-I UoalllOAlia Ol. ‘t vlil« nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica 8. Francesco d’Asslsi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič11 v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane ,Jutro“ mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Padajoča trdnjava. Na našem Primorskem so si ustvarili Italijani nekoliko trdnjav, v katerih se še vedno branijo pred naskoki prebujajočih se naših množic, v obmorskih mestih se držijo še vedno na površju s pomočjo raznih sredstev, največ pa zato, ker vlada povsod favorizira njih, nas pa zatira in sicer sama, ali nas pa izroča na milost in nemilost Italijanom, ki naj delajo z nami kar hočejo. . Vlada tako ne dela iz kake ljubezni do Italijanov; nasprotno, ona te ljubezni ne pozna, ona ima enako niada" Slovence kot Italijane in bi najrajše videla, da ne bi bilo na Primorskem niti enih niti drugih, temveč da bi zasedli te kraje Nemci, četudi iz .rajha", ali stvar je naslednja: Italijani so za sebe vedno zahtevali z vso odločnostjo vstf privilegije, mi smo pa samo, prosili za svoje pravice in vlada se je, seveda uklonila rajše zahtevam onih, ki se jih je bala, ter jim je dala zahtevane privilegije, kot da bi uslišala naše prošnje za pravice. Mi ne zamerimo niti Italijanom, da so vedno zahtevali za sebe privilegije na našo škodo in ne zamerimo niti vladi, da se je tem zahtevam vedno uklanjala, ker to je vendar jasno, da se drugi ne bo brigal za nas, ako se sami ne brigamo in ne zahtevamo naših pravic z ono odločnostjo, ki bi bila za to potrebna. Sami smo krivi, da smo vedno in povsod zapostavljeni, ker naši nastopi niso bili nikdar, ali pa prav redko kedaj moški, temveč navadno beraški. In vendar se majejo italijanske trdnjave po Primorskem; Trst zato, ker smo poslali Slovenci v zadnjem času res malo odločnejši in nas vlada ne more več tako bagateli/i-rati, kot je poprej; Pulj pa smatramo danes lahko že za padajočo italijansko trdnjavo, ker je posegla vmes vlada, da napravi red v tej občini, kjer je vladal tak nered, kot v malokateri občini na svetu. Nismo prijatelji vladnih komisarijatov in sploh kakršnihsibodi represivnih mer od strani vlade proti posameznim autonomnim korporacijam, četudi se te nahajajo v nasprotnih rokah in četudi bi mi morda imeli od tega kakih koristi. To je naše principi-jalno stališče, ki se mu ne izneverimo, ker stojimo na stališču, da občinska avtonomija ni nobena milost, temveč pravica in — to priznamo odkrito — mi niti komisarjata v Pulju ne bi odobravali, da ga je vlada vpeljala iz političnih motivov, ker so pa motivi — vsaj v glavnem — čisto drugačni, je tudi naše stališče nasproti komisarijatu drugačno.^ V puljski občini je vladal skrajni nered, na magistratu je vladala najhu ša korupcija in občinsko premoženje so smatrali gotovi mogotci za svoje privatno premoženje, ki so ga tudi uporabljali za svoje osehne potrebe. Prišlo je tako daleč, da občina niti svojih delavcev ni več mogla plačevati. Vlada je tukaj morala poseči vmes, ona je to tudi storila in takoj se je pokazalo, da bil njen korak upravičen: občinski blagajnik so je takoj sam javil sodišču in priznal, da je poneveril 60.000 kron občinskega denarja; sedaj je zaprt on in še nekoliko višjih in nižjih občinskih uradnihov, vsa znamenja pa kažejo, da pridejo na dan še veliki škandali uad katerimi bo strmel svet. In danes je Pulj za Italijane padajoča trdnjava. Onemogočili so svoje gospodarstvo v tem mestu Italijani sami z brezprimerno korupcijo, ki so jo upeljali v komunalnem “ LISTEK. Nostradamus. DESETO POGLAVJE. Dvor kralja Henrika* II. Vizija na kraljevskem dvoru. V dvorani, ki jo je bil Pierre Lescot po renesančnem okusu preobložil s kiparskimi deli in kjer so občudovali štiri kamnate karijatide, ki jih je bil pravkar dovršil Jean Goujon, je vrvela sijajna množica. Svileni jopiči, baršunasti plašči, demanti, biseri, bareti s perjanicami, zlati ročniki mečev, posejani z dragimi kamni, živahne barve teh kostumov v svoji harmonični raznobojnosti, blesk ženskih toalet, razposajena veselost, svobodnost namigljajev, nau-čenost atitud, razkošni okvir tega zbora — vse to je nudilo magično sliko, ki je bila življenju in s svojim brezvestnim „gospo-darstvom", ki je bilo tako, da mu na blizu ni najti primere. ' Dezolatne razmere v Pulju hoče sedaj sanirati vlada, ali svoje autonomije ne more biti mesto oropano za vselej. Vladina dolžnost je, preiskati vse natančno in vestno urediti razmere, potem pa zopet restaurirati občinsko autonomijo, ki jo je italijanska klika tako brezvestno zaigrala in kompromitirala. Radi te klike ne sme biti kaznovano vse prebivalstvo, ki sedaj gotovo uvi-deva, kaka nesreča za občino, torej tudi za nje, je bilo gospodstvo na magistratu one klike ki je danes brez moči in ugleda, osramočena in obsojena. Pri prvih volitvah ob sodi to kliko še to prebivalstvo, ako si bo klika sploh upala še stopiti v kak volilni boj. Italijanstvu Pulja so zadali močan udarec sami Italijani in ta italijanska trdnjava je že popolnoma dozorela za — padec. Letni občni zbor politič. društva za Hrvate in Slovence v Istri. Volosko-Opatija, 27. febr. 1912. Dne 26. februarja t. 1. vršil se je v čitalnici „Zora“ v Opatiji občni zbor gorime-novanega društva. Vdeiežencev, članov političnega društva, bilo je navzočih okoli 400 iz raznih delov Istre Zborovanje je otvoril točno ob 2 uri popoldne, predsednik političnega društva gospod prof. Matko Mandič in z laskavimi besedami pozdravil navzoče a specijelno gosp. dr. Andrijo Stangerja kot načelnika Volosko-Opatijske občine. Nato je prebral sedanji tajnik, gosp. dr. Kurelič poročilo o delovanju političnega društva v zadnjih letih, kar se je vzelo na znanje, kakor se je vzelo na znanje tudi poročilo blagajnika g. Mandiča Gosp. dr. Stanger prosi po tem za besedo in se zahvali predsedniku na pozdravu in želi političnemu društvu najbolji vspeh. Ker je bila točka tretja namenjena spremembi pravil, razpravljalo se je dalje časa o ti spremembi in je bilo konečno sklenjeno da ostane sedež .vodstva stranke še nadalje v Pazinu. Ker se je po tem moralo preiti na 4 točko dnevnega reda, to je, na izvolitev novega odbora je predsednik prekinil zborovanje za 10 minut. Po 10 minutah otvoril je zopet zborovanje, na kar je bilo po daljši debati sklenjeno, da ostane dose-sedanji odbor, kateremu se je poleg drugih dolžnosti naložilo tudi to, da v teku treh mesecev izvrši naloženo mu delo, in da potem zopet skliče občni zbor, na katerem se bode definitivno sklenilo glede novega odbora. S tem je bil glavni del programa izvršen in prešlo se je na zadnja točko dnevnega reda, na raznoterosti. Oglasilo se je k besedi več govornikov, ki so razpravljali vsak na svoj način, v giavnem, kaj bi se moralo storiti v korist našega, do sedaj še od vseh strani tlačenega naroda v Istri. Vsi ti govorniki so pa morali priti k koncu le do zaključka, da je ravno sedaj prgvi čas, da se s združenimi močmi prodre v sovražni tabor in ga razprši na vse štiri vetrove sveta. Dalje je bilo tudi sklenjeno, da se morajo sedaj, kakor tudi v naprej, ko se dela na političnem kakor na gospodarskem polju, opustiti vsa osebna sovraštva z enostavnega raz-.loga, ker ne spadajo v ta delokrog. Naučimo se tega od naših nasprotnikov, ki se med seboj koljejo kakor divji merjasci, a ko jih narodna dolžnost zove na skupni boj proti mogoča pač le na francoskem kraljevskem dvoru. Tisti večer je šla iz rok v roke medalja, ki jo je bil kralj ukazal kovati v čast vojvodinje valentinoiške; mnogo jih je iz laskavosti nosilo to medaljo na pr^ih, mnogo tudi na mečevem ročniku. Medalja je nosila Dianino sliko z nadpisom: .Diana, preslavna vojvodinja valentinoiška" v latinskem jeziku. Nedaleč od naslanjača, pripravljenega za Henrika II je stala skupina mladih mož, oblečenih z rafinirano eleganso.. Govorili so glasno, in se gvohotali na vsa usta. „Daj, Biron*, je rekel eden izmed njih, povej mi, kaj pomeni ta ,preslavna41 na medalji". »Dragi Tavanes", je odgovoril vprašani, ,saj veš, da ne znam grški!* „Saj to ni grško", je dejal mladi La Tremoille, ,latinsko je!'1 .Latinsko! Ej, hudiča! No, saj ravno prihaja bourdeillski župnik, gospod de Brantome, ki nam bo razjasnil to uganko." Slovanom puste svoja medsebojna sovraštva doma in gredo skupno v boj proti nam, kakor lačni psi, ki že 14 dni niso nič jedli. — Pokažimo, da smo res pravi sinovi „Slave", katere ne pustimo blatiti od nobenega, a da smo vredni prokleti vsakega izmed nas, do devetega kolena, ki bi se usodil tako daleč se pozabiti, da bi jo oblatil, on kakor sin te matere .Slave", pa bil v talarju ali pa navadni smrtnik. Na delo torej. V boj, nev-strašeno za naše pravice, katere imamo do sedaj na žilost, šele na papirju. — Bodimo možje, trdi, jekleni in neizprosni proti vsakemu, ki hoče te naše pravice teptati z nogami. Te noge se mora odbiti, a telo predstavljajoče umetno italijansko večino v Istri, mora se zvaliti, nesposobno za vsako na-daljne nasilstvo nad večino istrskega prebivalstva v jamo kamor že od nekdaj spada. Do tega cija prišli bodemo gotovo, če bo- I demo Kakor gori omenjeno složni in združeni edino v narodno stranko. — Kdor bode prvi nasprotnega mišljenja, naj se pri isti priči pogrezne v črno zemljo. Zašel sem nekoliko od predmeta, — namreč od občnega zbora, od katerega pa tako ali tako nimam druzega omeniti kakor to, da je predsednik prof. Mandič predložil skupščini še resolucijo, v kateri se najostreje protestira proti sedanjem absolutističnem in terorističnemu sistemu v Ilrvatski, in se zahteva da se ta evropejski škandal že enkrat konča. Resolucija je bila seveda z viharnim odobravanjem sprejeta. Nato se predsednik še enkrat najtoplejše navzočim zahvali na tako mnogoštevilni vdeležbi in zaključi točno ob 7. uri zvečer zborovanje, pri katerem zborovanju so se duhovi poedinih oseb precej razbistrili. Iz slovenskih krajev. Iz Borovnice. Da s’e stražnl namestnik Franc Slanovec ne bo preveč jezil, ker ve, da jeza škoduje, in da ne bo govoril, da je to laž, kar je Jutro* zadnjič o njem poročalo, mu moramo še malo bližje posvetiti. Torej g. Slanovec, odgovorite na sledeča vprašanja : „Ali niste na postaji Planina zmerjali svojega kurjača s takimi besedami, kakršnih se ne poslužuje noben izobražen človek. Ali niste rekli, da je kurjač pes pri stcoju ? Ali niste res dvakrat na stroju peljali 50 glav zelja v Logatec in v tem oškodovali južno železnico ? Ali niste zahtevali od kurjača, katerega ste smatrali za vinjenega, da mora stati za kazen na eni nogi in da — tožite delavce za vsako najmanjšo reč, ker imate od g. Grundnerja potuho ? Dalje se morda tudi spominjate, da se je moral tovorni vlak št. 851 umakniti brzovlaku v Borovnici mesto v Logatcu 1 Ali niste zahtevali od kurjača, da Vam mora zapeljati stroj na kanal, kar je strogo prepovedano in bi|kur-jač radi tega lahko izgubil službo Za vse to Vam lahko navedemo natančne datume in tudi priče. Bodite uverjeni, da mi toliko časa ue odnehamo, dokler ne postanejo take razmere kakor morajo biti. — Der grdsste Schuft im ganzen Land ist und bleibt der Denunziant. Iz Klanca. Našega župnika Šašlja je zopet enkrat zbodla šivanka v peti. Ni še dolgo tega, odkar je propadla lansko leto ustanovljena Marijina družba, za katero je župnik brez vspeha tako zelo agit ral in sedaj mu dela zopet velike skrbi papežev motu pro-prio, s katerim se odpravljajo nekateri dosedanji prazniki. Naš župnik je to v nedeljo slovesno razglasil raz prižnico, obenem pa Zdelo se je, da mladi župnik ki so mu veljale te besede, ne sliši dobro. „Ohe, BrantAme!" je zaklical Biron. „ Ali spiš ?“ „Ne, messieurs" ; je odgovoril Brantome, samo gledam." „Ženske gleda, navihanec!“ se je zasmejal Tavannes. „On občuduje leteči škadron kraljice !" je dodal Biron. „Kot župnik išče greha ... da bi ga storil!" je dejal La Tremoille. .Gospodje,11 je odgovoril Brantome, „motite se. Maske gledam, nič drugegaJ Povsod jih vidim polno, ne da bi potreboval velikih naočnikov kakor gospod Nostradamus. Velikaše, sluge, imenitne dame in visoke uradnike, ves ta svet bi rad prej ali slej opisal v knjigi, ki me že zdaj nepopisno zanima!“ „V knjigi! Ti hočeš torej postati nekakšen Plutarh ?“ „Bogme, Tavannes, nemara imaš prav. Kajti moji knjigi bo naslov: Življenje slavnih mož." na drugi strani tudi oznanil, da morajo ljudje na te dneve vseeno hoditi k maši in vpoštevati odpravljene praznike ravnotako kakor dosedaj. Seveda je zraven tudi pov-darjal, da ne bo imel imel nihče greha, kdor gre na te dneve delat. Naj bo že kakor hoče, mi smo na take čenčarije od strani župnika že navajeni in nas tudi sedaj nič ne motijo. Liudje božji! odprite vendar enkrat oči In prišli boste gotovo vsi do prepričanja, da duhovniška politika ni nič drugega kakor zapeljivost. Župniku Šašlju pa svetujemo, naj vendar že neha s svojimi čenčarijami, sicer se mu lahko zgodi, da njegovih čenč ne bodo poslušali več niti njegovi dosedanji pristaši. DNEVNE VESTI. Od jutri naprej se bo prodajalo posamezne izvode »Jutra« po 6 vinarjev, ker pri sedanji ceni nam ni mogoče izvesti onih reform pri listu, ki jih smatramo za potrebne. Pri posameznem izvodu se to neznatno povišanje cene ne bo niti poznalo, naši prejemki bodo pa veliko večii in nam bo mogoče list zboljšati. Hočemo dati slovenskemu občinstvu dober neodvisni politični dnevnik, kar je pa pri sedanji nizki ceni nemogoče. Naročnina ostane dosedanja. Našim ljubljanskim p. n. naročnikom! Kakor smo že v včerajšnji izdaji poročali, zahteva reforma, ki jo nameravamo uvesti pri listu, da povišamo naročnino listu v podrobni razprodaji od 4 na 6 vinarjev. Prvo reformo bomo izvedli s tem, da se pričnemo zopet s karikaturami intenzivneje baviti, kot je bilo to dosedaj mogoče. Drugo reformo za Ljubljano in Kranjsko smo deloma že v zadnjem času ob priliki preuredili naše ljubljanske podružnice izvajali. In sicer na ta način, da smo skušali se v prvotni izdaji ljubljanskega „ Jutra" zanimati specijelno tudi za razmere v Ljubljani in na Kranjskem sploh, tako da smo skušali postaviti vsakogar na laž, ki je trosil vesti, da je „Jutro* sedaj le še tržaški list. Ta svoj namen hočemo odslej še v večji meri izvajati zlasti za ljubljanske naročnike. Kdor pa se hoče izogniti podraženju, naj se naroči na list, naročnina ostane neizpremenjena. Dr. Šušteršičev salon v deželnem dvorcu. Po Ljubljani se mnogo govori o dr. Šu-šteršičevem salonu v deželnem dvorcu, Oče-vidci tega salona ne morajo prehvaliti dragocene oprave tega salona, ki je še izza Šu-kljejevega vladanja deželo stal denarja, katerega pa je Šukljejev naslednik dr. Šušteršič čisto po svojem in najfinejšem okusu njegove milostive kakor pravimo luksurijoz-no opremil in prenaredil. Poznavalci takih luksurijoznih pohištev so mnenja, da je novi. deželni glavar za preuredbo tega salona potratil najmanj 12.000 K. Seveda dr. Šušteršič ni bil tako neumen da bi si bil ta luk-.=us privoščil iz svojega žepa; vsaj ima dežela dovolj denarja in ^ogromna večina slovenskega ljudstva na Kranjskem z vso vnemo rada glasuje za nove, še večje davke. In če kdo nasprotno misli, da taista dežela ki nima denarja, da z malimi podporami obriše solze zapuščanih sirot, s takimi potratnostmi ne gospodari vzorno z deželnim denarjem, ta napačno, krivično sodi. Kajti z 12.000 K ali „Kaj pa boš napravil z ženskmi ?“ je vzkliknil La Tremoille." .Nje opišem v drugi knjigi, ki ji bo ime: „Ž i v 1 j e n j e imenitnih da m.* „Družba se je zagrohotala. Nato je povzel Biron: wVse to mi še ne pove, kaj pomeni beseda „preslavnaw na novi medalji." V tem trenotku se je približalo družbi čudno bitje v našemljeni obleki, kakršno so nosili tiste čase dvorni norci. Bil je dolg, suh človek na slokih nogah, suhega vratu, s večnim režanjem na obrazu, ki je spotoma stresal tisoč zvončkov in kraguljčkov, privezanih na njegovi fantastični opravi. „Slava Brusquetu I., slavnemu norcu njegovega veličanstva;" je rekel Brantome resnobno in se odkril. „ Pozdravljen, župnik iz stranske ulice, poslušavec pri ključanici in vohalec škandalov,* je odgovoril Brusquet. .Zakaj ste mi namignili, naj pridem bliže? Ali vas ni že dovolj norcev skupaj ? „Brusquet, radi bi vedeli, kaj pomen pa še malo več preurediti salon, ki je bil popolnoma v dobrem za vsakega bodočega ministra primernem stanju, to je vendar veliko bolj potrebno, kakor podpirati udove in sirote deželnih uslužbencev. Reveži lahko od gladu in pomanjkanja poginejo, salon deželnega glavarja pa mor? obstati in se razvijati v novem luksusu za novega deželnega glavarja. To boste vendar uvideli, ali ne ? Kako bi sicer soproga g. deželnege glavarja gospa Bogumila dr. Šušteršičeva v svojem črnem žametastem oblačilu »facon Reit-kleid* mogla sedeti na dragocenih mehkih blazinah in sprejemati izraze udanosti deželnih podanikov! Tega seveda navadni umrjoči ne razumijo. Za to pa kdor tega ne more od daleč razumeti, naj si od bližje ogleda ta dragoceni salon, ki bo še poznim rodovom pričal o slavi in vzornem deželnem gospodarstvu izza dobe dr. Šušteršiča kot deželnega glavarja. Salon je opremljen v belo-modrih-roza barvah, to še pristavljamo, da ga vsakdo najde, kdor ga hoče gledat. K pojavu ubojev na Kranjskem je v torkovi porotni razpravi stvarno in uvaževanja vredno govoril dr. Pajnič, kot zastopnik državnega pravdništva. Povsod se je začelo spoznavati neprecenljivo vrednost človeške krvi in življenja, pri našem dobrem vernem ljudstvu pa je človeško življenje kakor muha. Uboj med našimi fanti' je nekaj že vsakdanjega, že prav nič posebnega. Pa ravno taki poboji storjeni brez posebnih razlogov ka žejo, kako malo vedo naši fantje ceniti naj-dragocenejši produkt stvarjenja, to je človek in njegovo življenje. Vsled tega trpi naš sicer pošteni narod na ugledu napram tujcem. V tem porotnem zasedanju imamo 3 slučaje uboja (ravno tako je imelo tudi novomeško porotno sodišče tri slučaje). Z obrazbo se bo dalo to zlo, ki je celi deželi na sramoto, omejiti, treba pa je tudi to zlo pobijati s tem, da taki slučaji ne ostanejo nekaznovani. V tem smislu je govoril g. dr. Pajnič. Ima prav! Toda tudi mi imamo prav, če če vse te kranjske poboje med fanti pripišemo na rovaš, odgovornost in vest tistih, ki imajo to „dobro verno“ ljudstvo v svojih rokah, ki imajo največji upiiv nad njim, to je naša katoliška duhovščina. Ona je, ki tudi tam, kjer so ustanovili katoliško izobraževalna društva, ne skrbi za oplemenitev srca, za vgojo značaja, nego le za raznetitev v vsakem človeku spečih slabih strasti sovraštva do svojega bližnjega. Ravno v slučaja uboja v Besnici se je pokazalo, da sega surovost ondotnih fantov tako daleč, da ji dajejo celo v cerkvi med službo božjo duška, na način, ki jasno dokazuje, da je srce našega dobrega vernega ljudstva prazno prave vere, in da vsa tista od klerikalcev tolikajn slavljena »globokovornost“ ,v dejanju ni nič drugega, kakor zgolj formelnost sama vnanja navidezna »pobožnost". Ker kako bi sicer pravi kristjan katerega šele in ravno ljubezen do bližnjega označuje za kristjana mogel tudi brez pravega povoda človeka, svojega bližnjega pobijati kakor se pobija živina iz razlogov potrebe? Ima pač pokojni socijolog Gumplo\vicz še vedno prav: v boju, v klanju med seboj se je pričela človeška družba, se razvija in se bo končala. Kanibalizem je v dobi 20. stoletja civilizacije zadobil le pri olikani družbi nove oblike, v bivstvu pa je ostal neizpremenjen kakor je še danes med našimi kmečkimi fanti in kakor je bil pred milijon leti med prvimi ljudožrei. Tiskovni pravdi ki sta bili določeni za sredo 28. februarja, sta odpadli, ker sta obtoženca učitelj. Gartner in urednik Štefe zadevo še pred razpravo poravnala. Škofovo glasilo preganja ljubljanske ^Meglo" in sicer radi kritike, ki jo je „Megla“ razpršila o občnem zboru bivše c. kr. kmetijske družbe. Hbčemo počakati, da se gospoda med seboj pogovori. Več dopisov iz Ljubljane in Novega mesta smo morali radi konfiskacije torkove beseda »preslavna na medalji vojvodinje Va-lentinoiske." »Preslavna ? Clarissima ? Oh, to je superlativ. Zapomnite si, gospodje, da so superlativi izumljeni za kralje, ministre in tepce. . Clarissima" je nezmisel. Napaka je v tej besedi; ena črna je preveč. Izbrišite črko „1", pa dobite „carissimau, to je predraga." .Bravo!“ so vzkliknili mladi možje. „Garissima, predraga kralju . . .“ „In Franciji!“ je dejal Brusquet. »Vprašajte rajši gospoda velikega zakladnika ...“ »Oh,u je rekel La Tremoille, „glejte našega prijatelja Rolanda de Saint-Andre. Eh, Saint-Andre !* „Kako je bled! Odkod prihaja ? Že štirinajst dni ga ni bilo na izpregled.* »Gospodje,“ je dejal |Brusquet, »mladi Saint-Andre, sin našega vrlega maršala de Saint-Andre, se je vojskoval kakor njegov oče ali sire de La Dalice. Toda revše ubogo se je vojskovalo z ženskimi, pa ga je morala katera usekniti, da mu je tekla kri iz nosa, ali pa je bil kak bud prsni nahod.tf »Norec, drži jezik na zobmi!“ se je zadrl Roland de Saint-Andrč in stopil bliže. »Gospodje, ta stvar je izvita iz trte. Imel številke odložiti. Pride vse na vrsto. Prosimo potrpljenja ! Občni zbor društva za zgradbo »Sokol-skoge doma“ v šiški se vrši v nedeljo, 3. marca ob 3. pop. v gostilni „pri Ančniku" v Spod. Šiški. Spored : Nagovor. Poročilo tajnika in blagajnika. Volitev odbora. Slučajnosti. Društvo za raziskovanje podzemskih jam v Ljubljani priredi v »Mestnem domu“ dne 1. marca ob polu 8. zvečer predavanje. Predaval bo društveni tajnik dr. Cerk in pro-jekciral skioptične slike. Ove čudni porotni obsodbi sta se izvršili v torek pred ljubljanskim porotnim sodiščem. Kakor smo že poročali, so se fantje v Sp. Besnici med seboj stepli in sicer na tak način, da po izpovedbah med seboj si nasprotujočih prič ni drugega jasno, kakor da se je vršil čisto navaden fantovski pretep. Pri tem spopadu je Jože Papler naj-preje napadel obtoženčevega brata. Ko je tega izpustil ter se obrnil proti drugemu bratu obtožencu Kalanu, je ta pariral napad s tem, da je s kolom zamahnil proti napadalčevi glavi, ne da bi bil vedel kdo je. Ranjeni Papler je potem še hodil okrog, še le čez 2 tedna prišel v bolnico kjer je po preteku 3 mesecev umrl. Porotniki so vprašanje na prekoračenje sil brana soglasno zanikali, potrdili pa soglasno glavno vprašanje na uboj. Vsled tega je bil Kalan obsojen na 3 leta težke ječe, a poleg tega je moral prebiti skoro pol leta v preiskovalnem zaporu. To je za posledice pretepa, ki ga je umrli Papler sam povzročil gotovo huda, kot pravimo, eksemplarična kazen. Ako temu slučaju nasprotno primerjamo slučaj drugega uboja, ki se je razpravljal istega dne popoldan, pred istimi porotniki in Senatom, vidimo : Obtoženi Janez Šilar je svojega prijatelja Janeza Siherla brez vsakega povoda z nožem zaklal, ko ga je sunil v trebuh, vsled česar je Siherl že čez 2 dni umrl. In ta Janez Šiler je bil obsojen le na 2 leti in pol težke ječe. Biležimo to razliko, ker se o nji mnogo govori, brez vsakega komentarja. Prvi slovenski oratorij. Glasbena Matica se z veliko vnemo pripravlja, da dostojno in z lepim vspehom izvede prvi slovenski oratorij P. H. Sattnerja, dosedaj največje in najzanimivejše slovensko izvirno delo. Pevski zbor, ki je že mnogim domačim in tujim skladbam pripomogel'k popolnemu vspehu, hoče z navdušenostjo domačemu delu zagotoviti kar najsijajne,šo veljavo. V mogočnem številu — blizo 250 pevk in pevcev — se vdeležuje z vso požrtovalnostjo in velikim veseljem pevskih vaj pod vodstvom koncertnega mojstra Hubada. Slovensko gledališče v Mariboru. Dramatično društvo predstavlja dne 4. sušca zvečer v „Nar. domu* krasno ljudsko igro v 3 dejanjih .Kmet in grajščak*. Pri predstavi svira pomnoženi orkester glasbenega duštva, kateri bode nudil pri tej priliki {ep, izbran koncertni užitek, na kar posetnika našega gledališča še posebno opozarjamo. Prvi hrošč — oznanjevalec spomladi. Gospod Ladislav Čargonija, naročnik našega lišta je uredništvo naše podružnice v Ljubljani v torek 27. tebruarja iznenadil s prvim hroščem, ki ga je dobil v nekem grmu za Bežigradom na Dunajski cesti. Hrošč je popolnoma izraščen in po njegovem živahnem gibanju soditi, se tudi v ječi prav dobro počuti. Če se že sedaj hrošči dobe, potem čas ni več daleč, ko postane ta prva izrednost prava nadlega kmetovalcu. Vlomi. — Dne 23. t. m. je neznan tat vlomil v pritlično stanovanje nadpoštarjaja v postajnem poslopju v Spielfaldu nad Mariborom. Okna so bila do 5. ure zvečer odprta, česar se je vlomilec takoj posiužil in splezal v sobo. Toda mož ni imel pri svojem poslu sreče. Ko si je nabiral razne dobre stvari, je bil pri poslu zasačen. Radi sem posla s pravimi razbojniki, in malo je manjkalo, da me ni zaklal poveljnik nekake ,Lilije1, ki hočem zahtevati od kralja njegovo glavo.u .Povej, povej, kako je bilo 1“ so vzkliknili mladi gospodje. »Razbojniku je ime Royal de Beaure-vers. Okolnosti pa so bile takšne . . .* »Ah, milost božja!* je zavekal Brus-quet in jel hoditi po rokah, .primite razbojnika ! Držite Royala de Beaurevers I .. .* »Monseigneur vojvoda Guiški !* je kriknil heralt z glasom trobente. „Dajte prostor monseigneurju Guiškemu! . . .*• „Moška artiijerija!“ je zalajal Brusquet in se. postavil zopet na noge , Ali z drugim imenom, gospod Brazgotinski!“ „Monseigneur kardinal Lotarinški!“ je kriknil heralt. „Prostor monseigneurju Lo-talinskemu! . . .“ „Kanoni svete Cerkve!“ je zarežal Brusquet .Bežimo, bratje!“ In jo je odkuril, žvenkljaje s svojimi kraguljčki, zdaj po štirih, zdaj po dveh. »Gospod maršal de Saint-Andrč 1 Gospod konetabel de Montmorency! Messire veliki protos baron de Roneherolles ! Messire de rilospital! Gospod kancelar Olivier!* tega se je skril pod posteljo. Nadpoštar je takoj brzojavil v Arnovž in v Št. Ilj v Slov. Goricah, nakar se je orožnikom vlo.i ilca posrečilo aretirati, Našli so pri njem vse pokradeno blago. Odvedli so ga v zapor v Lipnico. — Pred' kratkim so neznani tatovi vlomili v kopališče „Diana“ na Bregu pri Celju in pokradli več perila, glavnikov in zrcal Zastropljeni otroci Otroci kmeta Wor-lerja iz Obrajne pri Radgori so našli doma škatljo arzenika in strup pokusili. Dva sta se takoj zgrudila mrtva na tla, tretji pa je v Smrtni nevarnosti. Samomor. Stražnik nemškega kopališča v Ljutomeru se je v bližini kopališča dne 25. t. m. obesil. Svojega prijatelja z nožem zaklal. Izpred ljubljanske porote 27. februarja. Ob 4. popoldne se je razpravljal drugi slučaj uboja v Sr. Bitnjah pri Kranju. Slučaj je prav zverinski, a ob enem jako žalosten. Brez vsakega povoda je hudodelstva uboja obtoženi Janez Šiber z nožem zaklal svojega prijatelja Janeza Siherla. Janez Šiler 28 let star, mlinarski delavec, doma iz Sr. Bitenj, samski, zadnji čas v službi v Majdičevem mlinu, sin kajžarja. Njegovi stariši so imeli 15 otrok, med temi jih je 8 umrlo. Je kratkoviden, razborit in pije ga rad. Že meseca avgusta je svojega tovariša v Majdičevem mlinu, Janeza Kunstla zaradi malenkosti z odprtim nožem suval v stegno. Krvavi bal. V nedeljo po svečnici je bil v Vindi-šerjevi gostilni v Bitnjah bal Prišlo je tja več fantov in tudi odraslih domačinov. Šiler je bil v dru>.bi kakih 16 fantov. Bal pa so pričeli s kuhanim žganjem; kar cel pi-sker so ga imeli pred seboj; bil pa je bolj ,švoh“ kot to izpove Marija Siherl, ki je fantom žganje kuhala. Po šnopsu so prešli na vino. Pili so ga po Štefanih ; kakih 10 Štefanov so ga „podrli“. Pri plesu pa je prišlo do prepira med fanti. Med splošnim ravsom je Šiler zapustil tovaršijo in se napotil proti vratom. Še popreje pa so šli nekateri fantje, ko so videli, da zna priti do kaj hujšega, po Janeza Siherla, nečaka gostilničarke. Siherl je b 1 preje tudi v družbi med fanti; s Šilerjem, s katerim sta bila vedno prijatelja, sta izpočetka tudi na tem balu pila v posebni sobi vino in se čisto lepo razgovarjala. Pred nastalim ravsom pa je bil zunaj. Ker so mislili, da bo on razburjene fante pomiril, so šli ponjga. Siherl se -je takoj odzval temu klicu. Rekel je še gredoč, da jih bo že pomiril. Z odprtim nožem v trebuh. Komaj je Siherl odprl vrata in na pragu stoječ proti fantom izgovoril: Prija- telji si bodite, ko je tako fletno! Že je dobil sunek z nožem v trebuh. Sunil ga je njegov prijatelj Janez Šiler, ne da hi imel količkaj povoda za svoje dejanje. Šiler je potem zbežal proti domu, Siherl za njim. Siherl pa ni prišel daleč Začel je izkrvavevati in se zgrudil, našli so ga nezavestnega. Storilec je tajil dejanje. Še le ko je zaklani Siherl na smrtni postelji pod prisego izpovedal, da ga je Šiler zaklal, je Šiler svoje dejanje priznal. Obtoženec prizna tudi pred poroto svoje dejanje. Zagovarja se, da je bil v tistem trenotku jezen, ker je Jankovič njegovega brata napadel. Zagovornik dr. Frlan skuša dejanje omiliti s polno pijanostjo ter nenormalnostjo obtoženca. Ker so porotniki 1. glavno vprašanje na uboj potrdili z 9 glasovi da, je porotni senat Janeza Šilerja obsodil na 2 in pol leta težke ječe, tudi ima plačati pogrebne stroške v znesku 180 kron. S to kaznijo ob enem je strnjena tudi kazen zaradi telesne poškodbe, ki jo je Šiler kakor zgorej omenjeno prizadel Kunstlu že popreje. Obsojeni Šiler je kazen takoj nastopil. Pri razpravi jo bila polna dvorana poslušalcev. Slov6Dsln gledališče v litini. Jos<; Echegaray: Blaznik ali svetnik. (Premijera v torek, dne 27. t. m.) Svetovno znani španski dramatik Jos<£ Echegaray (izgovori : hoze ečegaraj) je odkril v sebi dramatični talent šele 1. 1774 ; že poprej se je bil pa izkazal kot znamenit matematik in pisatelj matematičnih del, po revoluciji 1. 1868. pa kot vpliven politik, ki je postal 1. 1873. naučni minister. Kot dramatik pa je Echegaray pričel novo sijajno dobo v španski literaturi; plodoviti pisatelj je do danes že napisal do 50 dram, ki so zgrajene s točnostjo matematika trdno in sigurno, pri tem pa polne liričnih lepot in zasnovane z bujno fantazijo. Kar se „šole“ tiče, je romantik, ki se drži Cilderona in ob enem moderen realist, ki rešuje najtežje in najbolj zamotane probleme sodobnega socijalnega življenja Vidi se mu pa, da je matematik, ki j« navajen računati z abstrakcijami; njegove osebe so včasih le predrzno skonstruirane količine, ki jih je avtor rabil za svoje konkluzije, manjka jim prave življenskosti, mesa in krvi, oživlja jih le ideja. Svetovno znan in slaven je postal Echegaray, ko je dobil Noblovo nagrado za literaturo. Poleg tragedije ,E1 gran gah-otto" (Veliki/zvodnik t. j. opravljiva človeška družba), ki smo jo že videli na slov. odru, je „0 locura o santidad' (Blaznost ali svetost) pesnikovo najslavnejše in, kakor se splošno sodi, njegovo najboljše delo ; obe drami sta pisani v verzih, prevajata se pa navadno v prozi. Ta pretresujoča drama nam kaže strašen konflikt v duši glavnega junaka don Lorenza: ko izve da ni pravi sin starišev, ki so mu zapustili milijonsko premoženje, ga hoče v svoji tankovestnosti dati pravim dedičem. Toda tu mu stoji nasproti sreča srčno ljubljene hčerke Ines in vse rodbine. Strašni duševni boji in nastopi s svojci spravijo Lorenza na rob blaznosti. Njegova lastna žena, zaročenec njegove hčere, hišni zdravnik in prijatelj Tomas — vsi so trdno prepričani, da je v resnici blazen. To je obenem za rodbino prav praktičen izhod: ostane jim premoženje. Edina svetla točka v drami je čista, nedolžna Ines, ki kliče za očetom, ki ga peljejo v blaznico: .Oče, jaz te resim“. — In s to nadejo končuje pretresljiva igra. Kar se pa predstave same tiče, nismo mogli biti ž njo zadovoljni; igra bi zahtevala virtuoznega in popolnoma glad&ga igranja vseh sodelujočih. Žalibog pa ravno nosilec glavne, v resnici nad vse težke in naporne vloge don Lorenza,ni svoje vloge dovolj znal, da bi bil mogel izdelati vse podrobnosti; edino v zadnjem, naefektnej-šem dejanju je g. Verovšek, to se mu mora priznati, pokazal svojo moč in kaj da zna. Ko bi bil vseskozi tak, bi bila igra prodrla, tako pa je le zadnje dejanje učinkovalo. Tudi vloge deloma niso bile v pravih rokah. Kako pride heroina ga. Šetrilova do vloge nežne, naivne Ines ? To bi bila vloga za gde. Wintrovo; igrala je pač kar je najbolje mogla, a vse zaman, ta vloga ji ne leži. Najboljša je bila pač ga. Danilova kot stara umirajočac^#ant& G. Skibinšek je vlogo dr. Tomasa igral izvrstno in je bil najboljši poleg ge. Danilove. Prav dobri* sta bila tudi g. Šimaček kot fEduardo in g&- Bukšekova kot njegova mati, vojvodinja. Gd. Juvanova se je v vlogi Lorenzove žene trudila po svojih močeh, a vlogi odločno ni bila kos. G. Danilo je izvršil svojo majhno vlogo dobro. Pozabiti tudi ne smemo gda. Drenovca in gda. Pečka ki sta bila prav fina blazniška strežnika. Gledališče je bilo zelo slabo obiskano, prva dva akta nista mogla občinstva ogreti, pač pa je fasciniralo zadnje. — n. Najnovejša telefonska in brzojavna, poročila. Puli, 28. febr. V zvezi z drugimi aretacijami je bil danes zjutraj aretovan tudi vodja knjigovodskega urada na puljskem magistratu Giacomo Fillinich. Zatrja se z gotovostjo, da bo vse uradništvo, ki je pri knjigovodstvu in mestni blagajni zaposleno, v najkrajšem času aretovano. Nekoliko teh je že pobegnilo, bržkone v Italijo. Pulj, 28. febr. „Giornaletto“ ostro napada vse aretirance, ter pravi, da so bili nasprotniki liberalno nacijonalne stranke (reete kamore), ki je vladala na magistratu v Pulju. To pa ni v stanu povrniti tej razvpiti stranki dobrega imena. Pri prihodnjih občinskih volitvah prodre brevdvomno združena gospodarska lista, to je, Hrvatje, kandidati mornarice in Nemci. Pred časom sta dva aretovanih ustanovila radikalen tednik, v katerem sta ostro napadala deželni odbor. To pa je bil dogovorjen manever, da se zaslepi javnost. Na te dogovorjene napade se sedaj sklicujejo kamonsti, hoteč vreči krivdo na aretovane. Dunaj, 28. febr. Danes zjutraj sta bila pri ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu deželni glavar istrski, dr. Rizzi, in dež. odbornik Salata, ki sta na dolgo konferirala z grofom Stitrgkhom o znam zadevi razpusta puljskega občinskega sveta in o neredih v mestnih blagajnah. Ministrski predsednik je bil že od notranjega ministra dobro informiran o celi aferi in je ovrgel mnenje izraženo po dr. Rizziju in dež. odb. Salata, češ, da je vlada nastopila v juridičnem zmislu rečeno, kot bi ne zaupala deželnemu odboru istrskemu, ter izjavil, da osrednja vlada 2eh, da sodeluje pri rešitvi te krize tudi deželni odbor istrski sporazumno z vlado, dokler ne bo občina imela novega občinskega sveta. S tržaškim c. kr. namestnikom princem Hohenlohe je telefonično govoril o zadevi; ter dobil utis, da je imel deželni odbor resen namen zadevo rešiti, vendar pa je morala vlada poseči vmes vsled kršenja avtonomne oblasti bivšega občinskega sveta v ^ulju. „Gorrespondenz Bureau“ bo še tekom dneva dementiral vest, ki meče Čudno luč na istrski deželni odbor, in ki je bila včeraj objavljena. London, 28. febr. Vladni načrt pomirjena v zadevi stavke premogarjev je bil Predložen delegatom delodajalcev in delojemalcev, ni pa še predložen javnosti, ni še n'2 gotovosti, da bi se dosegel sporazum. London, 28. febr. Juanšikaju ie bila Predstavljena deputacija, ki mu je izročila dekret izvolitve predsednikom. Juanšikaj je Rjavil, da pride čim mu dovoli čas v Nau-ktng, priseči na republikansko ustavo. Dunaj, 28. tebr. Juvelirju Albert Lo\vy-ki se je vrnil danes zjutraj iz Pariza, je bila ukradena torbica, v kateri je bilo za 260.000 K dragocenosti V Solnogradu je še imel torbico, od tam naprej se je vozil sam V kupeju. Sprevodnik izjavlja, da ni videl nikogar vstopiti. černovice, 28. febr. Danes-zjutraj se je tu zrušil balkon mestne hiše. Ranjen ni nihče. Pročelje palače je dobilo velike razpoke. Belgrad 28. febr. Po dolgotrajnih pogajanjih med naprednjaki in nacijonalisti, je bil sklenjen dogovor, ter bodo skoro v vseh volilnih okrajih nastopili kompromisni kandidati. Obe stranki, ki sta imeli dosedaj v skupščini 27 poslancev, upati, da dosežete velike vspehe. umorjenim otrokom. Toda policiji se ie dogodek vendar zdel zelo sumljiv radi tega, ker so policijski psi vedno obstali pred hišo starišev umorjenega otroka. Iz izpovedi bratov in sester umorjenega otroka se je izkazalo, da je oče deklico pretepel zato, ker je prišla prepozno domov. Otrok je pobegnil z doma, nakar ga je oče zasledoval, a prišel konečno sam domov. Splošno se domneva, da je otroka umoril lastni oče. Stariši umor-jenke so že aretirani. * Pozabljeni testament. Neki prijatelj knjig je dobil v neki pariški trgovini starin jako zanimivo stvar. Kupil je namreč za 10—15 vinarjev neki denarni katalog. Ko je zvezek doma natančno pregledal, je našel v njem kuverto z naslovom: „To je moja oporoka*. Ko je odprl kuverto, je dobil v njej na svoje veliko začudenje oporoko pred par leti umrlega slavnega krojača Rotyja. Poizvedbe so konstatirale, da je to v resnici prava oporoka Rotyja. V svoji oporoki je Roty odredil, da ne sme nad njegovim grobom nihče, govoriti. Ker je pa oporoko zgubil, oziroma vsled pozabljenosti utaknil v imenovani katalog, je niso mogli najti in tako se je zgodilo, da je nad njegovim grobom govorilo kar osem govornikov. * Gostilničarsko na Pruskem. Kakor je posneti iz sestave statistične korespondence v časopisu kr. pruskega statističnega deželnega urada za 1. 1909. so našteli na Pruskem v tem letu skupaj 220.378 stalnih ali samo začasnih, pri izrednih prilikah obrato-vanih gostiln in krčm. V tem številu so že vštete tudi pravice prodajanja žganih pijač in špirita na drobno. Leta 1908. je bilo 218.144 koncesij. Od teh jih odpade 115 629 na mesta. V 8883 obratovališčih so se prodajale samo brezalkoholne pijače. Izmed stalnih obratovališč jih 8367 ni prodajalo nikakih opojnih pijač in sicer v mestih 5571, na deželi 2659. Opojne pijače so se točile v 194.302 obratovališčih. Brezalkoholne gostilnice tvorijo torej le malenkosten del obratovališč. * Vajenec — trikratni morilec. V Marvi na Ruskem je 17-letni krojaški vajenec Bals ubil s sekiro svojega mojstra, njegovo gospo in še svojega tovariša vajenca, nakar se je sam javil policiji. Kot vzrok trikratnega umora je vajenec navedel kruto postopanje ž njim in preslabo hrano. * Vlak ga je povozil. Ko je šel v pon-deljek v tli na južnem Tirolskem neki kmet z vpreženim vozom čez železniški tir, je v tem trenotku pridirjal vlak, ki je povozil njega in oba vprežena vola Vsi trije so obležali na mestu mrtvi. * Boji s cigani. Že približno teden dni vznemirja v okraju Fulda na Nemškem vso okolico neka ciganska tolpa. Trije voditelji te bande so izvršili že več umorov. 24-letni cigan Viljem Ebender je na javni cesti ustrelii nekega orožnika, ki ga je hotel are tirati. Nato je cela banda nenadoma zginila brez vsakega sledu, v kratkem pa se zopet pokazala v okolici Fulde. V Fritzlarju je prišel cigan Ebender s svojim očetom radi konjske kupčije v navskriž, vsled česar ga je javno zabodel na trgu. Morilec je všel s svojimi tovariši v gozdove. V neki vaški gostilni so srečali orožnika. Ko so ga zagledali, so prijeli za orožje, katero so imeli skrito pod obleko, nakar je prišlo do pravcate bitke. Na Bce mesta je došlo še več drugi orožnikov, ki so priskočili svojemu tovarišu na pomoč. V boju je bil en orožnik nevarno, več pa lahko ranjenih. Cigani so se nato podali v gozdove, kjer so srečali gozdarja, katerega je Ebender na mesto u-moril. Vsled vseh teh strašnih dogodkov, je bilo alarmiranih 60 topničarjev. Toda cigani so zbežali med tem v Weimarske gozdove, kjer so napadli nekega kmeta in ga z dve-mi streli nevarno ranili. Odtu so se vrnili v Fuldo, kjer je bilo že preje aretiranih več cigank. Ker je obstala bojazen, da bodo cigani skušali svoje tovarišice oprostiti, so jetnišnico v Faidi zastražili orožniki. Cigani so. ^em P°^°či nadlegovali kmete in jih prisilili, da so jim dali dovolj živeža in denarja. Da napravi vlada konec ciganskemu terorizam, je sedaj vse bližnje gozdove za-stražila z vojaki. * Vseučilistni nemiri v Petrogradu. Na petrograjskem vseučilišni so zopet zbruhnili nemiri. Več tisoč dijakov energično protestira proti postopanju naučnega ministra, ki hoče avtonomijo vseučilišč še bolj omejiti. Policija je dosedaj aretirala že nad 200 dijakov. * Radi špijonaže V Stanislavu je bila aretirana zakonska dvojica Nikolaj in Ana Korvicki radi vohunstra v korist Rusiji. * Umor in samomor. Dragonec Ivan Lazar iz Zagreba je včeraj na ulici ustrelil svojo ljubico s samokresom in nato izvršil še samomor. * Ker ga ni hotela poročiti- 65-letni tvor-niški delavec IIirchmayer iz St. POltna je ustrelil na svojo ljubico, ki ga ni hotela poročiti in jo lahko ranil. Nato je hotel izvršiti samomor, kar se mu pa tudi ni posre- Razne vesti. * Tovarna v plamenu. V Rigi na Ruskem so zgorele tri kurilnice in strojni oddelek vagonske tovarne „Phiinix“. Škoda znaša na 100.000 rubljav. * Dva umora v Abesiniji. ,Neue Freie Presse“ poroča iz Abesinije, da sta bila dva avstrijska podanika in sicer Madžar Thorma in neka gospa Duška, ki sta se nahajala v Cgadnu u Abesiniji na lovu, umorjena. Vest je došla pred 14 dnevi iz Hararja in se potruje sedaj s tem, da je razglasila abesinska vlada nad premoženjen obeh umorjencev, javno dražbo. * V snežnem viharju. Vsled snežnega viharja v guberniji Omsk na Ruskem je te dni zmrznulo 222 ljudij. * Zastrupljanja v podčastniški šoli. V podčastniški soli v Potsdamu pri Berlinu, je v soboto po večerji 75 oseb zbolelo za zastrupljenjem. * Slikar Skeli. Bavarski pokrajinski slikar Skeli je te dni umrl v Monakovem v starosti 74 let. * Afera Sičinski. Jetniški paznik Izidor Tarno\vski, ki je bil radi bega morilca Si-činskega kaznovan na tri leta težke ječe, je bil proti kavciji 2000 kron izpuščen na svobodo. Ker je sedaj njegov prijatelj to kavcijo preklical, so Tarno\vskega takoj zopet aretirali in odpeljali v ječo. * Prazgodovina trte in vinoreje. O tem predmetu je priobčil g. Albert Stummer v časopisu „Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien“ velezanimivo razpravo, iz katere posnamemo sledeče. Najstarejši sledovi trte izvirajo iz tercijarne dobe in to' ponajveč samo listi trte. Take liste so našli dosedaj samo v pokrajinah Toskana in Pije-monta v Italiji. Naša trta se je nedvomno razvila iz divje. Kje in kdo jo je prvič ople-menil in kultiviral, tega ni moči dognati. Po raznih okolnostih pa se domneva, da je prednja Azija domovina trtne kulture. Da je bila kultura trte v Egiptu že okoli leta 3500 pr. K. na v soki stopinji, se razvidi iz staroegipčanskih podob in napisov na zidovih, v grobnicah in hišah. Kar se Evrope tiče, je bila razvita vinoreja v prazgodovinski dobi samo po južni Evropi. Na Grškem se začenja kultura trte najpozneje okoli polovice drugega tisočletja pred Kristom. Od tam se je razvila vinoreja po današnji Fran-cozki. Vinoreja v stari rimski državi se je razvila popolnoma neodvisno od grške in je stala na tako visoki stopinji, da temelji na njej še danes naša kultura trte. Veterani rimskih legij so raznesli to kulturo tudi po naših vinorodnih krajih in tako se more trditi, da so bili stari Rimljani prvi gojitelji vinske trte v naših deželah. * Lastni oče ga je umoril. V nizozemskem obmejnem mestu Beeh so našli v bližini nekega gozdiča neko sedemletno deklico mrtvo. Umora je bil osumi en neki delavec, ki se je nahajal večkrat v družbi z aSKSr Trifolium 20 prodajalnih prostorov. Centrala: ulica Stadion. Tel. 1773. Čisto domače, filtrirano mleko pasteur zirano, ohlajeno na nizko tem« čilo Konečno se je skušal obesiti, pri čemur so ga pa njegovi tovariši še v pravem času opazili in izročili policiji. * Na smrt obsojena. Pred plzensko poroto se je te dni zagovarjala 73-letna Marija Buril radi umora svojega soproga, katerega je dne 16. januarja t. 1., potem ko je ž njim živela skupaj že 40 let. umorila s sekiro. Porotniki so enoglasno potrdili vprašanje glede krivde umora, nakar jo je porotno sodišče obsodilo na smrt na vešala. — Obsojenka je obsodbo sprejela popolnoma hladno. * Ošem otrok zastrupil. Smrt osmih otrok, ki so umrli v broklinski bolnici vsled zastrupljenja, vzbuja po vsem Broklynu veliko senzaci.o. Po 10 urnem zaslišanju je v bolnici zaposljena služkinja Ankers priznala, da je izvršila zastrupljenje. Več ur je dokazovala svojo nedolžnost, konečno pa je vendar udala. Vzrok njenega strašnega dejanja je bil spor z osiaumi bolniškimi strežnicami. Te so namreč jako slabo ravnale ž njo, vsled česar se je hotel nad njimi maščevati in zvrniti krivdo zastrupljenja otrok nanje. * Zdravnik, ki se sam operira. Iz New-Torka se poroča: V ameriških časopisih se sedaj silno mnogo govori in piše o nekem premetenem poskusu zdravnika in prvega kirurga mestne bolnice u San Frančišku, dr. Bertrama Aldena. — Imenovani zdravnik je pred par dnevi poskusil na samem sebi operacijo slepega črevesa in bi operacijo gotovo tudi končal, ako mu ne bi tega preprečili njegovi tovariši. — Dr. Alden zatrjuje, da je hotel s svojim korakom dokazati, da ana-stezija hrbtnega mozga, katere se je posluževal, nikakor ne uniči čutov in da se lahko vsak spretni in hladnokrvni kirurg sam operira. * Amerške aretacije. Ne\v-York ja največje ameriško mesto po številu prebivalstva in tudi po številu aretacij. — V 1. 1911. je prišlo na vsakega 31. prebivalca po ena aretacija. — Leta 1911. je bilo aretiranih okoli 153.700 ljudij. Mesto Cleveland šteje 561.444 prebivalcev in pride na vsakega 39. človeka po ena aretacija. Lansko leto je bilo v tem mestu 9616 aretirancev. Se pač že po številkah vidi, da je Cleveland moralnejše mesto kot New-Yrork ki je v tem oziru svarilen vzgled vsem ostalim mestom. — Toda kdor pozna način ameriških aretacii, ta se ne bo čudil, če je bilo v Ne\v-Yorku od 153.700 aretirancev brez kazni odpuščenih 62.228. Istotako je bilo v Clevelandu od 9516 aretirancev odpuščenih brez vsake kazne 5549 oseb. — Star pregovor pravi, da kdor ni bil vsaj enkrat v svojem življenju v Ameriki aretiran, ne more postati pravi ameriški državljan. Nekateri se tega izreka tudi drže. * Sumljiva milijonarska dobrosrčnost. V Ameriki je sedaj že toliko milijonarjev, da si je težko 'pridobiti vpoštevano ime med svetom. A kljub temu si želi vsak razglasiti svoje ime in naznaniti svetu, na kak način je nabasal polne vreče denarja. — Saj radodarni milijonarji niso, ampak senzacij željni, da se o njih kolikor mogoče veliko govori in piše. Zato poskušajo vsakovrstne ekspe-rimentacije, katere rodi njihovo podlo domišljavo častihlepje. Marsikdo se seveda pri lem silno osmeši Tako je v letošnji hudi zimi iznašel v Čikagi bogataš J. S. Tem-pleton nove vrste dobrosrčnost. Res je, da je bila letošnja zima v Ameriki tako strašna, da je ljudstvo že 41 let ne pomni, vendar je Templeton ni pravilno pogodil. Bil je od dobrosrčnosti tako nadahnjen, da je napolnil velikanski avtomobil z gorko kavo in jedilom osebno delil porcije javnim siromakom na ulici — policajem, ne pa resničnim siromakom. ki v resnici Upe glad in pomanjkanje. Policaji so z zadovoljstvom uživali milijonarjeve darove in hvalili njegovo usmiljenje. S prvim nastopom je razdelil 800 porcij kave in ravnotoliko mleka. Delil je trikrat po 800 kav, ampak 'osmešil se je 800 krat 800. Vsi listi so se norčevali iz milijonarjeve usmiljenosti, ki je delil usmiljenost med ljudmi, ki imajo dobre plače in dobro obleko, jih ne zebe in ne trpe nobene lakote. Oni reveži, ki žive brez dela in hrane in obleke v mrzlih kotih, teh usmiljenost ni videla, ampak milijonar je delil tam, kjer ga je ljudstvo na javnih ulicah lahko občudovalo. * Moč življenja. V mestu Ne\v-York v Ameriki uživa že par dni sladkobo zakonskega življenja, zakonska dvojica 70-letna krepostna Rebeka Withan in 20 letni mož Fran Krane. Rebeka Withan ima iz prvega zakona 40 letnega sina in 50 letno hčerko. Možitev stare vdove je zelo zanimiva, kajti ona si ni brez truda dobila drugega moža. Inserirala je v nekem zelo razširjenem ameriškem listu, da izroči onemu značajnemu mladeniču, ki bi bil pripravljen iz čiste ljubezni stopiti ž njo v zakon, 500 dolarjev. Oglasil se je 20 letni Krane in poroka je bila izvršena kljub vsem prošnjam njenega sina in hčerke. Novi mož je dobil po poroki 500 dolarjev, katere sme svobodno udušiti. Možak misli po udušenih stotakih takoj nastopiti razporoko. Mali oglasi. ičr-n m*a(1 moi P°šten priden, mar-ljiv, pri kaki trgovini ali kje drugod, kod skladiščni paznik ali kaj podobnega, prejme pa tudi vsako drugo službo. Nastop lahko takoj ali pozneje. Naslov pove Upravništvo Jutra. A ImrlAmirnn izobražen gospod želi kore-spondence z gospodično iz dobre rodbine. Pod „Filozof“ glavna pošta, Trsf. Antikvarno kupim ii°Stizdaia°BMai tiča Slove lska“) broširano. —• Knjigarna Schtventner v Ljubljani. S1A •u?va. Pu^a dvocevka, najmo-J. i UUtl ot/ dernejši sistem za brezdimni smodnik in kopirni aparat za pisma. — Več pove uprava „Jutra“ v Trstu. Motorkolo-Pucli - Janko Blaganje, Dole pri Litiji. ft-j-mrTU v Ljubljani v sredini mesta, na OlaiV DioLC križišču dveh cest ležeče, kjer se lahko zida vila ali več nadstropna hiša se po ceni in ugodnimi pogoji produ. Kje pove uprav. „Jutra“ v Ljubljani. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. ©©©©< Dne 1. marca 1912 se vrši prostovoljna razprodaja. Prodal bom štiri lepe njive in dva majhna travnika. Razprodaja se prične ob 9. uri dopoldan. Kupce uljudno vabi Leopold Robaus, posestnik, Zagorje ob Savi Imam več s*o tisoč vsakovrstnih cepljenih dreves za prodati, cene od 40 do 80 hi. Ponudbe naj se pošljejo na naslov Ivan Gerjovich veleposestnik v Dobovi ob Savi pošta in postaja. Fr, P. Zajec Ljubljana, Stari trg št. 9. priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj optični zavod, kakor ščipalnike in očala natančno po znani stvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici. Ceniki brezplašno. — — Veliko akcijsko poletje sprejme v stalno službo za Kranjsko, Primorsko, Istrijo, Štajersko in Koroško več potovalcev proti visoki proviziji, brez posebnega znanja, slovenščine in nemščine zmožni imajo prednost, bodočnost zasigurana Ponudbe pod «Začetek» poštno ležeče v Ljubljani. peraturr. Najfinejše čajno maslo pristno domače. Specijalileta 1 Sterilizirano mleku za otroke! Naravni led v kosih in kolih iz tovarne v Banah. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice p. M. z n. z. ©© obrestuje hranilne vloge po Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. v Ljubljani brez vsakršnega odbitka. ©oooo<>j Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMUEN čevljarski mojster ===== v LJUBLJANI === Sodnijska ulica št 3. Dobe se 'tudi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. axxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>oooooo » O ’© s-•*—