MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG03I.AVT J Kt. 247 LiM izhaja vsakr 3 iueMce L L 6£0 vet. v S*roko»ti i t Cice, (C. C. con U port*) /en ponedeljka. Naročnin*: zrn 1 muce L 8, celo leto L 75.—. v inozemstvo mesečno __: 30 rt. — Ogiasnina s« 1 man prosto** trgovske in obrtne oglase L 1-—, «a osarnrt-, 1.50, oglase denarnih zarodov L 2.—. prvi strani L 2.— H w Trla. I wd#l|o, H, oktobra 1f27^B EDINOST Itmrllka M cent Letnik Lil Uredntttvo tn upravniStro: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Te* lefon 11-37. Dopisi naj se po*i)ja>o izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vra&ajo. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. — Last, zaloAa in tisk Tiskarne «Edinost* Podurednafttvo v G o r i c i: ulica Gioaufc Carducci it. 7,Ln.- Telet it. 327 Glavni in odgovorni uradnik: prof. Filip Peric. OM uvažamo in Mm izvažamo Iz uradnih statističnih objav posnemljemo sledeče zanimive podatke o podrobnostih v zunanji trgovini. Tako je Italija uvozila v prvi polovici tekočega letu 15,115.040 stotov pšenice, m sicer se je ta množina porazdelila na različne dežele tako-le: Argentinija 2,091.770 stotov, Kanada 2,368.480, Združene države 6 45A.130. Avstralija 2,486.520, Busija 1,144.690, Ukrajina 123 710 Jugoslavija 68.220, Ro-jnunija 144.930, Ogrska 112,930, b ' afiija. 75.630 in drugo državo 43.530 stotov; skupaj 15,115.040 stotov. Uvoz lesa, ki je v prvi polovici 1. 1927. dosegel 9,532.120 stotov, se je porazdelil tako-le na sledeče dežele: Jugoslavija 4 milijone 762.500 stotov, Avstrija 3 428.880, • Združene države 550.450, Romunija 427.590, Franci ii 110.030, Švica 75.680, Nemčija 11.980, Češka 5.190, druge države 159.810; skupaj 9 milijonov 532.120 stotov. Lesna trgovina Italije se torej vrši v glavnem z Jugoslavijo in Avstrijo, iz katerih dežel pride skoro 90% vsega blaga. V istem času se je uvozilo 7,662.577 ton premoga in sicer iz sledečih držav: Anglija 3 milijone 421.140 ton, Nemčija 861.438, Nemčija na račun reparacij 1,436.287. Poljska 797.875, Združeno države 424.242, Pokrajina ol> Sarri 283.474, Rusija 39 393, druge države 325.103, Češka 73.325 ton; skupaj torej 7,662.577 ton. Bencina in petrolejk je uvozila Italija 1,101.342 stotov in sicer iz sledečih provenjenc: Združene države 542.473 bencina in 228.081 stotov petroleja; Perzija 329.987 bencina in 26.339 petroleja; Rusija 165.309 bencina in 144.388 petroleja: Romunija 59.911 bencina in 165.654 petroleja; druge države 3662 bencina i\\ 57.028 petroleja. Naj omenimo še par izvoznih produktov. Vina smo v letošnjih prvih šest mesecih radi slabe letine izvozili le 444.203 hI in sicer v Švico 176.820 hI, v Francijo 75.798 hI, v Avstrijo 42.481 hI, v Brazilijo 38.589 hI, v Tripolita-nijo 25.143 hI, v Nemčijo 23.710 hI, v Argentini jo 11.586 hI, na Češko 6565 hI, drugam 43.511 hI. V glavnem je torej šlo vino v Švico, v Nemčiji se je preveč čutila konkurenca Španskih vin, ki .so bila mnogo cenejša od italijanskih. Pomaranč, mandarinov in limono v se je izvozilo letos lepo množino od 2,841.343 stotov ali 28.413 vagonov, in sicer v Nemčijo 1,030.180 stotov, v Anglijo 377.486 st., v Avstrijo 264.236 st., na Češko 161.001 st., v Združene države 134.371 st., v Francijo 81.829 »t., v Švico 73.129 st., v Švedsko 61.755, v Jugoslavijo 63.386 st., na Poljsko 86.722 st., v Rusijo 35.816 st., v Ogrsko 168.533, drugod 318.092 stotov. Izvoz umetne svile, ki je dosegel 7,422.271 kgr, se je porazdelil takole: Nemčija 1,698.999 kg, Angl. Indija 1,213.977 kg, Združene države 1,^495.578 kg, Kitajska 640.315 kg, Švica 325.615 kg. Avstrjia 234.915 kg, Belgija 213.488, drugod 1.599.384 kg. Zanimalo bo tudi, komu se prodajajo avtomobili, katerih izdelava je posebno visoko razvita v Italiji. V prvih šestih mesecih letos se je izvozilo 19.044 avtomobilov, in sicer v sledeče države: v Anglijo 3294, v Nemčijo 1673, v Francijo 1339, v Švico 1484, v Španijo 1087, v Angl. Indijo 923, v Belgijo 754, v Argentini jo 304, v Egipt 551, v Avstralijo 560, v Južno Afriko 349, drugod 7026. In končno naj sledi še sir, ka terega smo izvozili v omenjeni dobi 151.240 stotov v sledeče dr-lave: v Združene države 61.905 stotov, v Anglijo 33.557 stotov, v Francijo 25.769 st., v Švico 6139 bt., v Nemčijo 5834 st., v Argentini j o 3490 st., drugam 14.546 st. pum o zimskem rpraM« ta njih *veh »ankih ▼ skem glasilu Četrti mednarodni kongres za zračno plovbo se bo vršil ▼ Rimu RIM, 15. Dne 24 oktobra se bo otvoril na Kapitolju v Rimu četrti mednarodni kongTes za KraČno plovbo. Seje kongresa, ki po trajal do 30. oktobra, se bodo ivrMle v akademiji «dei Lincei». RIM, 15. Danes se bavl z rimskim vprašanjem in obema člankoma glasila svete stolice izmed rimskih listov edinole «Giomale d'Italia«. V daljšem komentarju ugotavlja rimski list, da se s tema dvema člankoma pričenja nova doba v dolgoletni polemiki Utemeljevanja, pravi «Giornale d'Italia», so sicer ostala vedno ista, spremenila pa se* je oblikovna plat polemike, ki se jo lahko brez drugega imenu ie vl judno. Še bolj pa pomenita oba Članka prič tek nove dobe radi velike jasnosti, s katero je bilo v njih obrazloženo stališče svete stolice. Po obrazložitvi tega stališča Vatikana, ki zahteva iutegraliza-cijo svoje suverenitete potom pogodbe med državo in cerkvijo, pravi list, vlada danes pri obeh strankah docela drugačno duševno razpoloženje, nego je vladalo takrat, ko je bil izdan garancijski zakon. Takrat bi bile današnje razprave o rimskem vprašanju naravnost nemogoče. Danes pa, ko je od onega časa poteklo že toliko let, so pogajanja, ako se bodo sploh pričela, prav lahko mogoča, ker sveta stolica ne zahteva mednarodnih garancij in inozemske intervencije. Preostajajo tedaj samo še direktna pogajanja. Nikdar še niso člankarji vatikanskega glasila govorili tako človeško in razsodno. Delikatnost predmeta in trenutek ne dopuščata vatikanskim krogom, da bi pojasnili svojo misel o praktičnih podrobnostih slične možnosti; ki pa je že sama po sebi dovolj jasna. Nočemo razlagati, nadaljuje rimski list, čitateljem načrtov, ki bi lahko tvorili podlago pogajanj, opozoriti pa jih hočemo na eno okolnost. Neka ugledna osebnost, ki se jo po vojni, in to še pred fašistovskim pohodom na Rim udeleževala parlamentarnih pogajanj, katera pa so se kasneje prekinila, se je izrazila, da je bila največja zapreka pri razvoju pogajanj človeška am bici j a. Oni, ki je bil takrat na vladi, ki pa se mu ni posrečilo zaključiti pogajanja še pred svojo ostavko, je svojim naslednikom obteževal vsak poskus za nadaljevanje pogajanj in jim ni privoščil, da bi oni želi časti, ki si jih je bil sam sebi namenil. Iz vsebine obeh člankov, iz predidočih izjav in iz mnogih drugih znakov izhaja, zaključuje «Giornale d'Italia» svoj komentar, da zaželjena rešitev rimskega vprašanja ni v nasprotju z osnovnim temeljem italijanske države, ki je: enotnost in neodvisnost Italije z njeno naravno in nedotakljivo prestolico, z večnim Rimom vred. Omenjeni list prinaša tudi komentarje, ki so jih prinesli glede rimskega vprašanja in poslednjih dveh člankov uradnega glasfla Vatikana pariški listi. Pariški tisk, pravi list, se obširno bavi s tema člankoma in z vprašanjem odnošajev med italijansko vlado in sveto stolico. «Journal de Debat >; se ne obotavlja pribiti, da zasleduje članek glasila svete stolice očivid-no točno določene namene Vatikana ter da priznava, da obstojajo med Vatikanom in Italijo pogajanja, ki so že znatno napredovala Izgleda, piše pariški list, da hoče končno sveta stolica pristati na stališče, katerega je vedno zastopala italijanska vlada in katero je tudi znova nedavno potrdil on. Mat-tei Gentili v imenu fašistovske vlade, in sicer da mora biti rimsko vprašanje rešeno izključno le med Italijo in sveto stolico. Če so pogajanja v resnici dosegla to točko, tedaj se lahko smatra, da je rimsko vprašanje blizu svoje ureditve. Ne preostaja ničesar drugega, nego da se obe stranki sporazumeta o načinu, po katerem naj bi bila obnovljena papeška neodvisna država. Zadostovalo bi izbrati enega izmed mnogih že izdelanih tozadevnih načrtov. Med najnovejšimi načrti je na pr. tudi osnutek, ki ga je izdelal bivši pater in sedanji kardinal Ehrbe. Tudi «Temps» je mnenja, da bosta članka glasila svete stolice izzvala globok vtis. Iz njih se da razbrati dokaz, da je bil dosežen prvi načelni sporazum in sicer v onem zmislu, kakor si 1e to želela fašistovska vlad Obtoftsko znsrtialt ministrskega sveta se prične v pondeljek RIM, 15. V pondeljek, dne 17. oktobra, se bo pričelo oktobrsko zasedanje ministrskega sveta* ki bo zavzelo bržkone najmanj tri seje. Poleg običajnih poročil posameznih ministrov, bo na dnevnem redu teh sej približno 150 upravnih zadev, med katerimi so tudi sledeče: osnutek odloka, ki bo določal predpise za ustanavljanje občinskih svetov; osnutek, po katerem se bo uvedla sprememba pravilnika za javno zdravstvo; načrt •> zakonu in pravilniku glede inženirskih in stavbnih poklicev; revizija odvetniških in prokuratorskih seznamov. Finančni minister bo predložil ministrskemu svetu v odobritev nad 50 odlokov in odredb. V preteklih dneh ae je vršilo pod vodstvom načelnika vlade v palači Viminale več ministrskih sestankov. A D obra v kom-------- Na popoldanski razpravi so bili prečitani še nekateri spisi in zaslišani obtoženci, ki so s svojimi izpovedbami poskušali omiliti svojo krivdo. Po zaslišanju obtožencev je bila obravnava ob 20. uri prekinjena in se bo nadaljevala v pondeljek dopoldne. Nadzorovanje con bo poverjoao mecLslndikalnim odborem, kasneje pa gospodarskim svetom? RIM, 15. Kakor smo že poročali, so predsedniki iašistovskih konfederacij na poslednjem sestanku osrednjega medsindikal-nega odbora razpravljali o nadzorovanju cen v posameznih pokrajinah in so bili tozadevno stavljeni tudi različni predlogi. V bližnjih dneh bo predložil glavni tajnik fašistovske stranke on. Turati te predloge načelniku vlade on. Mussoliniju. Po vsej verjetnosti bo poverjeno nadzorstvo nad cenami začasno pokrajinskim medsindikalnim odborom, kasneje pa bo prešla ta naloga na pokrajinske gospodarske svete, ki bodo pričali s svojim delovanjem bržkone tekom prvih mesecev prihodnjega leta. Zemski ostanki v Bostona nsmrčeneta Sac ca prepeljani v domovino FOGGIA, 15. Danes ob 10. dopoldne so prispeli na železniško postajo San Severo vpepeljeni zemski ostanki v Bostonu usmr-čenega Nikolaja Sacca. Prinesla jih je iz Amerike njegova sestra. Čim je izstopila iz vlaka, so jo z zemskimi ostanki njenega brata takoj peljali v avtomobilu na policijsko ravnateljstvo v Foggi, nato pa na pokopališče v Torre Maggiore, kjer so bili že zbrani oče, brat, sestre in drugi sorodniki usmrčenega Sacca. Po maši zadušnici so bili zemski ostanki v navzočnosti oblasti pokopani v začasni grobnici. Prva številka bnletina fašist odrskih novinarjev RIM, 15. Danes je izšla prva številka buletina fašistovskih novinarskih sindikatov. Urejuje ga on. Ermano Amicucci. Na prvi strani prinaša buletin sliko načelnika vlade, tej sledi članek ravnatelja buletina o faši-stovskem tisku, nato besedilo okrožnice, katero je razposlal on. Turati ravnateljem fašistovskih listov, poimenski seznam milanskih novinarjev in pa razna druga obvestila. tirfkl zun. minister o Rimo RIM, 15. V Rim je tekom tega tedna prispel grški zunanji minister Mihalakopulos. Dotlej je bil v Ženevi, kjer se je udeležil pred kratkim končanega zasedanja Družbe narodov. V četrtek popoldne je na grškem poslaništvu sprejel državnega podtajnika pri ministrstvu za zunanje zadeve on. Grandija. Včeraj pa se je podal v palačo Chigi, da povrne državnemu podtajinku obisk. On. Grandiju se je zahvalil v imenu grSke vlade in grfkega naroda za pomoč itaL vlade, ki jo je ta nudila na zasedanju Družbe narodov zastopnikom Grčije v zadevi posojila, za katerega je Graja zaprosila Nato pa se je grSki zunanji minister udeležil obeda, ki ga je on. Grandi priredil njemu na čast v lovskem domu. Oftnmna pretTkomanlstom pred posebnim tribnnalom RIM, 15. Davi se je pričela pred posebnim tribunalom za zaščito države obravnava proti nekaterim voditeljem komunistične organizacije. Obtožencev 9: bivša poslanca Ruggero (vrieco, Gvidon Molinelli, Primo Bernardini, Artur Tonon, Ar-mando Mancinelli, Fran Inna-morati, Marij Angelucci, Rihard Ravagnani in Guidon Zannarini. Dva izmed njih, Grieca in Zan-narinija bo posebni tribunal sodil v kontumacu. Kot znano so bili ti komunisti obtoženi, da so se zaaotili proti državnim oblastem, da so hujskali prebivalstvo k oboroženi vstaji in k razrednemu sovraštvu, da so se v manifestih, ki so bili zaseženi pri preiskavi v njihovih stanovanjih, žaljivo izražali o načelniku vlade. Obtoženec Zannarini pa je obtožen le radi upornosti. Omenjenih manifestov je bilo na deset tisoče in bi se bili morali porazdeliti med prebivalstvo in vojaštvo, k sreči pa so bili vsi letaki še pravočasno zaplenjeni. Obravnava se je pričela ob 9.30 pod vodstvom predsednika generala Sanne. Obtožbo je predložil državni pravdnik odvetnik Fallace. Takoj po pričetku obravnave je zagovornik odvetnik Della Seta predlagal, naj se obravnava odloži in naj se obtoženci sodijo skupno z drugo skupino komunistov, ki je istotako v preiskovalnem zaporu. So to komunistični agehtje in agitatorji, med njimi bivši poslanci ?»affi, Gianisei, Riboldi, Buffoni, Ferrari, Bandini, Grieco in Molinelli. Njegovemu predlogu se je uprl vojaški odvetnik. O tem in še o drugih predlogih se je sodni dvor posvetoval nad eno uro. Odločil se je, da se obravnava ne odloži in takoj so se imenoma pozvale priče, ki jih je predsednik tribunala poučil, kako se morajo ravnati pri pričevanju. Obravnava je bila nato odgođena do 16. ure. Zi mjetslKU jislaila f pa je imenoan Dovgaievski PARIZ, 15. Včerajšnja vest, da bo sovjetski poslanik v Tokiju Dovgalevski bržkone premeščen v Pariz, se potrjuje. Agencija «Havas» naznanja, da je francoski ministrski svet v nasprotju z včerajšnjimi neugodnimi na-povedbami zavzel naipram imenovanju Dovgalevskega za sovjetskega poslanika v Parizu pritrjevalno stališče. Uradno pa bo to potrdilo objavljeno š°le po povratku francoskega zunanjega ministra Brianda v Pariz, kar se bo zgodilo najbrž še no- 1MM vladi preti krizo? ZM*CD D-.e©«lWA-fp«r1l Ttt**lA »mx> 23 Tei-«*T4&Ca COJ. Kampanja, ki jo je vodil sovjetski tisk proti francoski vladi in javnemu mnenju, češ da bosta povzročila prelom odnošajev med Francijo in Rusijo, je nekoliko ponehala, kljub temu pa pišejo moskovske «Izvestije», da je francoska vlada podlegla britanskemu militarističnemu imperializmu in da mu sledi po poti, ki vodi do kršenja miru in k vojni. Mongolski vojski bodo poveljevali sovjetski generali MOSKVA, 15. Mongolija je danes podpisala z Rusijo pogodbo, v zmislu katere bo mongolska vojska podrejena vrhovnemu ruskemu poveljstvu. Mongolska civilna uprava pa bo dobila ruske svetovalce, ki jim bo načeloval Borodin. Jugoslavenska narodna skupščina se sestane v torek BEOGRAD, 15. Seja jugoslo-veriske narodne skupščine je napovedana za torek, dne 18. oktobra ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom: poročilo verifikacij-skega odbora in verifikacija mandatov. Jugoslovenski kralj je odpotoval danes v Topolo, kjer ostane dalj časa. BERLIN, 15. Vladni koaliciji nemških nacionalistov in katoliškega. centra je bil včeraj zadan težek udarec. Državni svet, v katerem so zbrana zastopstva nemških dežel, je včeraj s 37 proti 31 glasovom zavrnil zakonski osnutek o šolah. Vprašanje samo na sebi je velikega kulturnega in tudi političnega pomena, kajti vsled določil o-snutka, ki priznava cerkvenim oblastem neke vrste nadzorstvo nad Šolo, so prizadete ne le vse liberal, struje, ampak tudi Stre-semannova ljudska stranka. Vlada, se je sinoči odločila predložiti zakonski osnutek parlamentu. V parlamentarnih krogih pa sodijo, da se bo o priliki pretresa tega načrta v parlamentu položaj vlade še holj poslabšal in da bo sledila kriza, ki jo bo mogoče odgoditi edinole z razpustom parlamenta in razpisom novih volitev. Otvoritev zasedanja romunskega parlamenta BUKAREŠT, 15. Jesensko zasedanje parlamenta, prvo pod vlado kralja Mihajla, je bilo danes svečano otvorjeno. Frinc-regent Nikolaj je prečital pre-stolni govor, v katerem se je hvaležno spomnil pokojnega kralja Ferdinanda. Glede zunanje politike pravi prestolni govor, da si stavlja vlada za stalno nalogo ohranitev miru*in da bo ostala neločljivo zvezana s svojimi sedanjimi zavezniki ter da bo stalno sodelovala z vsemi državami, ki stremijo za istim smotrom. Romunija ne zamuja ničesar, kar }e potrebno za dosego vedno boljših prijateljskih odnošajev do vseh držav brez razlike, a v okviru obstoječih pogodb. Otvoritveni seji sta razen poslancev vladnih strank prisostvovala samo dva pristaša A-varescuja, docim se je poslanci nacional, zaranistov sploh niso udeležili; s tem so hoteli pokazati, da smatrajo sedanji parlament kot nezakonit in da priznavajo regentstvo samo «de facto» ne pa tudi «de iure». P»sr«?*n polet preko južnega Atlantskega oceana PORT NATAL (Brazilija), 15. Francoska letalca Costes in Le Brix, ki sta odletela včeraj zjutraj ob 6.23 iz Dakarja ob zapadni obali Afrike, sta prispela v Port Natal sinoči ob 23.40. RIO DE JANEIRO, 15. Kakor se doznava, je letalo, s katerim sta francoska letalca Costes in Le Brix preletela južni Atlantski ocean, pred koncem poleta zadobilo lahko poškodbo pri vijaku, ki bo pa takoj popravljen Letalca nameravata nadaljevati svoj polet proti Rio de Jstnei-ru jutri v prvih jutranjih urah. Vijak se jima je poškodoval tekom poleta nad oceanom. Vsled tega sta bila oba letalca proti koncu poleta v velikih skrbeh in sta s trepetom iskala kako ladjo na morju, da bi se v slučaju potrebe v njeni bližini spustila na morje. Toda nikjer ni bilo ivideti nikake pomoči. Tudi radio-brzojavni aparat se jima je bil pokvaril, tako da sta bila docela odrezana od sveta. Končno se jima je pa vendarle posrečilo doseči Port Natal. Nesreča v newyorškem pristanišču NEW YORK, 15. Norveška trgovska ladja «Bessengen» se je v bližini kipa svobode potonila. Vanjo se je bil zadel neki prekooceanski parnik. Ker se ie nesreča pripetila ponoči okrog 1.30, ko je veČina posadke spala. je utonilo tudi več ljudi. '^om^/^ienjt tAJ^Mttpo v ™gn Dfijn' BERUTZ-SCHOOL Trst, Vin Fnbio Filzi 23 - telef. 44-82 Pouk ln prmo« v vseh |«zlklii.87i Zapomnite si! Ako hočate prihraniti da stotine ftr pri nakupu pohištva, teda) >e neobhaiso potrebna, da se obrnete naravnost na VELIKO TOVARNO POHIŠTVA 4uksusnega in navadnega z LASTNO ZALOGO G. BIECHER TRST - Via deli' Istria št. 73 - TRST Prodajajo »e tudi posamezni nosi. 1087 EmbalaZe In točne pošiljale r.. -eielo. Drobne vesti Zopet Rekavski kanal preplavan Ni dolgo temu, ko smo poročali, da je angleška tipkarica Gleitz preplavala kanal med Anglijo in Francijo v 15 urah in 15 minutah. Nekaj dni za njo se je posrečilo angleški doktorici Miss Mac Lennan preplavati kanal in sicer po isti pot* kakor njena prednica. Za to je rabila le 13 ur in 10 minut in je prekosila tipkarico Gleitz skoraj za dve celi uri. Gospodinje!! manufakturnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genova Stev. 21 (prej Campanile) MARIA AC CER BONI kjer se služijo slovenske odjetnalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna visokega 150, korenine po 4*90. gobastih, damaskiranih brisač L 7*90, hnm-burške volne L 3 50, nogavic in volne-nin po najnižjih cenah (1086) TedensKi pregled ITALIJA V razstavni palači v Rimu se ;je preteklo nedeljo vršila slovesna otvoritev prve državno žitne razstave. Ob tej priliki so nastopili kot govorniki predsednik pritpruvljalnega -odbora za žitno razstavo on.. Acerbo, predsednik fašistovske konfei deracije poljedelcev comm. Cac-ciari in kot poslednji načelnik vlade on. Mussplini. Načelnik vlade je omenil v svojem govoru, ki je bil namenjen italijanskim poljedelcem, da je vsled velike suše hudo trpela letošnja žitna letina. Ivljub temu pa je bila žetev povoljna. Leta 1923. se je plačeval stot žita po 20 zlatih lir, 1924,' pot 21, \1925. po 30,, Haiii po 43 in letos po 60 lir v zlatu. Kljub tej višini pa so cene žita tako nizke, da poljedelci niso bili poplačani za svoj trud. Kot povsod drugod, je vladala tudi v Italiji kriza, katero pa je znala vlada bolj kot vse druge vlade premagati. Stabilizirala in revalutirala je vrednost lire in nujna posledica te revaluta-cije mora biti padec cen in padec mezd. Poljedelstvu, ki je vsled revalutacije najbolj trpelo, je vlada pomogla s tem, da se je odločila za znižanje delavskih plač in cen gnojilom, za ureditev agrarnih kreditov, za znižanje davkov in pristojbin ter za pravično poravnavo sjk>-rov radi agrarnih najemnin. Predsednik vlade je izrazil prepričanje, da je kriza že premagana, dasi še ni končana. V znamenju smernic, ki jih je izoblikoval on. Mussolini v tem svojem govoru, in že prejšnjih določil vodstva -fašistovske stranke so se vršile ta teden intenzivne priprave za ureditev vprašanja cen in delavskih plač. Pokrajinski sindikati poljedelcev, delojemalcev in delor dajalcev ter medsindlkalni odbori so dobili od osrednjih vodstev natančna navodila, po katerih se bodo morali ravnati pri urejevanju teh vprašanj. V četrtek so se spet sestali predsedniki fašistovskih konfederacij. Sestanku so prisostvovali tudi državni pod tajniki on. Bottai in on. Bisi ter general Bazan. Na tem sestanku so se sporazumeli, da bodo delodajalci plačevali svojim delavcem, ki se vpokličejo v službo milice, nagrade, kot bo to določil načelnik vlade. Govorili so tudi o vprašanju ureditve cen in so ugotovili, da sedanje nadzorovanje trgovine ni uspešno. Ditžavni podtajnik! on. Bisi je predlagal, naj se ustanovijo v vsaki pokrajini komisije za nadzorovanje cen. Niso se pa zedinili v tem, ali naj se poveri nadzorovanje cen medsindikalnim odborom, ki jim i>red- sedujejo politični čtajniki pokrajinskih fašistovskih zvez ali pa naj se v to svrho ustanovijo pod predsedstvom prefekiov posebne komisije. Razpravljali so tudi o zadružništvu, o delavskih proda- •EDINOST« Vesti z Goriškega ii. jalna h in o cenah. Zastopnik dtflavcev on. Rossoni je pri razpravi o vprašanju cen dejal, da 'tvori znižanje cen predpogoj za ureditev vprašanja znižanja delavskih plač. V pondeljek je izšel «Foglio d'Ordinl» uradno glasilo faši-stovske stranke, ki prinaša seznam zakonov in ukazov, ki ao Ibili izdani v petem letu faši-stovakega režima. Teh zakonov iin ukazov je zelo mnogo, da jih bo moral naštevati list še v svoji prihodnji številki. Medtem je pričelo vatikansko uradno glasilo «Osservatore Roma-no» spet pisati o rimskem vprašanju. Koncem tedna je v dveh člankih odgovorila na Članka senatorja Ivana Gentileja, bivšega naučnega ministra, in Ar-nalda Mussolinija, ki sta ju objavila v milanskih listih «Cor-riere deli a Sera» in «Popolo d'Italia». Rimsko vprašaje je nastalo 1. 1870., ko je bila papežu odvzeta posvetna oblast. Sveta stolica zahteva, da se da papežu vidna neodvisnost, teritorij, kjer bo on sam svoj gospodar. Pred kratkim se je vršil v Bologni evharistični kongres, po katerem so nekateri listi pisali, da je bilo na njem rimsko vprašanje popolnoma likvidirano. «Osservatore Romanoa pa liaglaša da vprašanje še ni bilo rešeno, da se pa tudi ne bo uredilo v inozemstvu pred kakim mednarodnim sodiščem, majV več da bi ga morala urediti vlada in papež sam. Rešiti pa se mora v zmislu papeževih zahtev, kajti če bi papež ostal vsaj v navidezni odvisnosti od države, bi sodili inozemski verniki, da tičijo za vsakim nje-go\im dejanjem posebni politični nameni. Ob priliki pogreba v Stipu umorjenega generala Kovačevi-ća so množice demonstrirale proti Italiji in njenemu poslaniku v Beogradu. Radi tega je italijanski poslanik Bodrero pose t il j u gosi oven ske ga zunanjega ministra dr. Marinkovica in protestiral. Vest o tem protestu je prinesel rimski list «Giorna-le d'Italia» in k njej je dodal naslednji komentar: «Res se je dogodilo, da so o priliki pogreba jugoslavenskoga generala demonstrirali in da je bilo slišati iz množice sovražne klice proti Italiji in našemu posla-drero je obrnil pozornost gospoda, Marinkoviča na te demonstracije in je ravnal popolnoma pravilno. Prav zares ne razumemo, kai neki irna opraviti Italija z makedonskim gibanjem in balkanskimi dogodki, ki razburjajo .Tugoslovene. Tudi ob tej priliki se pojavlja ono protiitalijansko sovraštvo, ki se je na oni strani Jadrana spremenilo naravnost v besnost. Toda napram takim izbruhom bes-nosti — menimo, da je treba, to povdariti — ostajamo popolnoma indiferentni,)) INOZEMSTVO Jugo slovensko - bolgarski spor še vedno ni rešen. Sicer je razburjenje na obeh straneh pojenjalo in sta jugoslovenska kot bolgarska vlada pokazali dobro voljo, da se spor mimo in prijateljsko poravna. Kot odgovor na jugoslovensko noto je bolgarska vlada proglasila v nekaterih bolgarskih obmejnih krfejih izjemno stanje, vendar pa s tem še ni zadostila jugo-slovenskim zahtevam, po katerih bi se morala razpustiti v Bolgariji delujoča notranja makedonska revolucionarna organizacija. V Beogradu deluje že ves teden verrfikacijski odbori narodne skupščine, ki odobruje poslanske mandate. Kot izgleda, se bo narodna skupščina sestala že tekom prihodnjega tedna. Tozadevno sta se dogovorila začasni predsednik narodne skupščine Perić in mini-, strski predsednik. Tekom tedna se je vršila tudi seja ministr-t skegaj svetp, ki je .razpravljal o državnem proračunu in dru-gih /zakonskih -načrtih, ki se imajo predložiti narodni skup-f ščini. Finančni minister je bil z osnutkom državnega proračuna zadovoljen. Jugoslovenski . proračun bo letos za eno mili-\ jardo dinarjev manjši, nego je ! bil lani. j Nesporazumi j en je med Fran-i cijo in Rusijo, ki je zavladalo r radi postopanja sovjetskega po-| slanika v Parizu Rakovskega, r je bilo v poslednjem času po-. ravnano. Poslanik Rakovski se je vmešaval v notranje zadeve Fian-cije in je podpiral komunistične agitatorie. Spočetka, ko je poslanik Rakovski izjavil, da mu je žal, da ie podpisal neki proglas francoskih komunistov, je izgledalo da je zadeva rešena. Ko pa Rakovski ni odnehal od svojega neprimernega postopanja, je francoska vlada zahtevala od sovjetske, naj !Ra-kovskega odpokliče. Koncem tega tedna je bil Rakovski res odpoklican. V svojem odgovoru na francosko zahtevo, pa sovjetska vlada ni hotela razumeti razlogov, ki jih je navedel francoski poslanik v Moskvi Herbette, da utemelji to francosko zahtevo, in je izjavila, da je Rakovskega od poklicala samo radi formalne zahteve, kar more storiti katerakoli vlada in se mcfe*a nato poslanik «xlpo-> klicati. Na mesto Rakovskega bo stopil bržkone sovjetski poslanik v Toki j u Dpvgalevkši. Pariški «N!atin» mu* je napisal dobrodošlico, v kateri pa pravi, da bo moral tudi on zapustiti Pariz, če bo kot Rakovski hotel igrati vlogo agenta francoskih komunistov. V petek zvečer se je nenadoma pripetil incident, ki gotovo ne bo ostal brez vsakršnih posledic. Albanski poslanik v Beogradu in v Pragi Cena beg je bil v Pragi ustreljen. Mlad albanski dijak Alcibiad Bebi je sprožil proti Ceni begu več strelov od zadaj. Poslanik je bil takoj prepeljan v bolnico, kjer je kmalu nato umrl, atentatorja pa so prijeli. Pri prvem zaslišanju je izjavil, da je prišel z Dunaja v Prago z edinim namenom, da ubije albanskega poslanika. Goriške mestne vesti Zločin na Cesti kuže Jnsnelie lice Ali so bili tL Kot smo že zadnjič poročali, se oblastva z veliko vnemo trudijo, da bi odgrnila skrivnostno zaveso, ki viei nad zločinom, kateri se je zgodil na Cesti pri Ajdovščini v noči med 1. in 2. tega meseca in katerega žrtev je postala vdova Bratina. Sprva so oblastva zaprla štiri osumljence domačine, med katerimi je bil tudi vdovin hlapec Anton Ziberna. Toda kmalu nato so bili ti osumljenci izpuščeni. Oblastva so začela z iskanjem po drugi poti Zaprli so znova tri osumljene ljudi s precej pisano preteklostjo. Sprva le enega in sicer Ivana Cijana iz StandreZa pri Gorici, ki pa prebiva ločen od svoje žene, neke Lah, deloma v Ajdovščini, deloma pa v Gaberjah. Nekaj mesecev pred zločinom so namreč neki neznanci pokradli vdovi Bratini precej dragocenosti. Vdova je takoj vrgla sum na Cjana, ki je često zahajal v njeno gostilno ter so ga jo vedno bala. Na podlagi tega so ga sedaj zaprli. Tajil je, da bi on takrat kradel, pač pa je priznal, da ga je pred nekaj meseci nagovarjal neki Franc -Suban iz Gabe-rij pri Štanjelu, naj okrade bogato vdovo. Tega pa da on ni hotel storiti. Sedaj eo oblasti zaprle še Franca Subana in njegovega ne-razdružljivega tovariša Jožefa Pokola. Oba sta že večkrat predkaz-novana. Na vprašanje, kje so se nahajali na večer zločina, so izjavili, da so bili v Postojni in da so se šele drugi dan vračali domov v Gaberje. Težka sumnja je padla na Pokola, ker se je ugotovilo, da je v noči, ko se je izvršil zločin, o-krog polnoči prišel h kuratu v Gaberjah in zahteval od njega krstni list. To se je zgodilo že več ur po zločinu in je morda nalašč to storil, da bi se pozneje lažje branil. Ali pa ta. Zanimivo pa je to in na čisto drugo pot nas pripelje, da so našli ob mrtvi zaponko za klobuk 5n parfumiran robček. To da misliti na skrajno zagoneten zločin. In zlasti še dejstvo, da so dobili vdovo Bratina zadavljeno v sobi, ki je bila popolnoma v redu in pri zaprtih sobnih vratih, v rokah pa je tiščala ključ od hišnih vrat. (Pozneje so dobili ključ od sobe, v katero so morali vdreti, na kašči med koruzo, kjer so zločinci ali pa zločinec zbežali skozi strešno lino.) In potem zagonetni avtomobil, ki se je zlasti zadnje čase skrivnostno ustavljal v poznih nočnih urah na Cesti in v bližnjih krajih. . . Domneva se, da je moral biti zločinec, ki je dobro poznal hišne razmere pri vdovi Bratini in vedel, kje hrani denar. In kdo bi bil ta? •Pozitivnega odgovora še ne vemo, lahko pa se pečamo z besedico «morda», ki nam kaže nešteto možnosti. Morda bi prišli do kakega zaključka, ako spoznamo nekoliko, kakšno je bilo življenje vdove Bratina, v kolikor ga opisuje njena nečakinja neka Hojak iz Gorice žurnalistu nekega italijanskega časopisa. V zadnjem času je ona živela več časa pri teti na Cesti. Toda je bila po smrti svojega moža postala precej samotarska. Držala se je večinoma-samo v hiši. V njeni hiši je stanoval še 73-letni starček ter hlapec Zibema. Odkar je zaprla gostilno, je teta sprejemala skoro samo sorodnike v hišo, bko-ro nikoli nobenega tujca. Večkrat so jo sorodniki opomnili, ali so ne boji, da stanuj® tako sama, pa vedno je odgovarjala, da se ne boji mc in zaupa v Boga. Nečakinja se spominja, kako se je nekaj mesecev pred zločinom neke noči okrog ene ure in pol po polnoči ustavi, pred hišo avtomobil, iz katerega je stopila zagonetna oseba, Sla preko dvorišča in pričela trkati na vrata. Na ta gum se je ona zbudila in slišala, kako je tujec, ki ga oaa ni poznala, prosil prenočišča. Toda teta ga ni hotela sprejeti, češ da je prepozna ura in Čemu vznemirja ljudi. Drugega dne zjutraj je nečakinja zvedela, da je bil tujec neki živinski prekupec s Krasa, ki je že večkrat, ko se je nahajal v tistih krajih, prosil prenočišča Zanimivo je sledeče, kar kaže, J a je vdova slutila svojo smrt in je morda ravno tu zavit zagoneten zločin v tajnost. Nekega jutra je namreč nečakinja zapadla, kako je vdova vsa preplašena in bleda. Vprašala jo je čemu to. Ta pa ji je prepoved ovala o hudih sanjah, ki jih je imela ponoči. Sanjalo se ji j© namreč, da je prišel v njeno sobo tujec, ki je imel ošemljen o-braz. Z nasilnimi gestami je brez besede zahteval od nje denar. Ko pa mu je izročila 150 lir, jo je začel daviti. In med davljenjem se je zbudila Kdo Je zagoneten mof s Krn—. Nihče mu ne ve imena. Večkrat je prihajal s skrivnostnim avtomobilom. Zlasti zadnje čase je bil precej reden gost na Cesti. Na vasi se je govorilo, da se še ne tako stara vfjova Bratina ženi in misli poročiti In tudi so videli, kako je sprejenfala v hišo neko osebo, ki je bil ravno oni mož s Krasa. Zdelo se je, da ima namen se z njo poročiti. Seveda Je bil vsak prepričan, da ima interes od tega. Vendar pa se ni vedelo nič gotovega. Nekaj dni pred zločinom se je zagonetni mož zadržal do pozne IX. ure zvečer v vdovini hiši. Morala sta imeti važen in dramatičen pogovor, kajti slišalo se je govorjenje še iz hiše. Najbrže ženska ni hotela ustreči njegovim zahtevam. Nekdo je celo slišal skozi okno, kako je zagonetni Krašovec zavpil: «fAli poročiš mene, ali pa mojega brata!« Kmalu nato pa ga je vrgla vdova na cesto, čeS da ne dovoli, da bi prenočil v njeni hiči. Take govorice se Širijo po vasi. In tudi tako piše o tem zagonetnem umoru italijansko časopisje. Otvoritev Dantejevega spomenika v Tolminu. Otvoritev Dantejevega spomenika, v Tolminu se ne bo vršila, kot je bilo prej določeno, na letošnjo obletnico pohoda nad Rim, pač pa radi premalo danega časa za večje priprave šele drugo leto spomladi in sicer natančno 24. maja. Smrt nesrečne deklice lz ftmarij. Kot smo že poročali, sta se ponesrečili pred par dnevi v Šmarjah na Vipavskem dve deklici Mirka in Vida Lisjak, prva stara dve leti, druga tri, ker sta padli v ogenj. Dočim je Mirka kmalu po nesreči umrla, so Vido prepeljali v goriško bolnico, kjer je predvčerajšnjim ob 10 dopoldne podlegle številnim opeklinam. &e 89 finančnih stražnikov, določenih za mejo. V Gorico je dospelo 80 finančnih stražnikov iz Pradazze, ki so določeni, da dopolnijo Število službujočih na meji. Pridno Jih zapirajo. Policija je začela pridno zapirati in zasledovati vlačuge po goriških ulicah in je v tem o žiru precej očistila naše mesto. Tako so te dni zopet spravili pod ključ neko A. B., ki je baje rojena v Vipavi. Izpred sodiSča Sitni zakonski parček. V petek bi se morala zagovarjati pred goriškimi sodniki neki Emest Lukman in njegova soproga. No, nista se zagovarjala, ker ni ju bilo pri Obravnavi, zato so ju sodili v odsotnosti. Kaj ne, zopet kaki zakonski pre-pirčki, ljubosumnost, varanje, rogovi itd. Pa nič tega. Navadne stvarice med hišnim gospodarjem in najemniki. Samoglavost, sitnost, krivo tolmačenje sklenjenih pogodb, nasilno zahteva nje svojih domišljenih pravic. To je, kar je bilo vzrok prepiru, ki je pri vedel obtožence na zatožno klop, ki na zatožni klopi nista sedela. Leta 1926. sta se namreč zakonca Lukman podala na letovišče — v Gradež. Gospod kapitan Pozzet-to jima je dal stanovanje na podlagi pogodbe. Hitro je pretekel prijetni čas kopališča, prijetnega solnca in hladnega osvežujočega morja. Predno pa sta zakonca odšla, sta si hotela zagotoviti stanovanje za prihodnje leto. Gospod P. jima je sicer obljubil, toda tekom leta se je skesal in napravil z njima drugačno pogodbo ,za neko drugo sobo, ki je pa zakonca nista hotela sprejeti. In je nastal prepir. Vsak je trdil, da ima pravico na svoji strani Najemnik se je dvignil nad gospodarja: Hočem v sobo, pa je! Gospodar je rekel: ne! in je ukazal svojim služabnikom, naj zapro vrata tako sitnemu in pre-potentnemu gostu. Zgodilo pa se je, da je nekoč, ko je vratar odpiral vrata, izrabil sitni zakonec priliko in se splazil skozi vrata, čeJ, da bo šel v sobo, kjer mora po-brati še nekaj svojih stvari. Sluga je branil Prepovedano je vsem vstopiti! Zaman! Tedaj pribiti po veži soproga gospodarja: «Nimate pravice vstopati v v to hiŠo!» — Bumf! je padlo v sveti jezi po nji. Dobila je sunek in se morala umakniti. In tako dalje in tako dalje. Stvar je kratkom al o prišla pred sodnike, ki so včeraj izrekli svojo razsodbo in kaznovali sitni zakonski parček z 1 mesecem zapora in z globo 200 lir. Zakonca pa sta baje odšla čez veliko lužo in dihata a-meriški zrak. Lepo po vrsti. Na razna nestrpna vprašanja iz raznih krajev sporočamo, da \se knjige Goriške Matice razpošiljajo lepo po vrsti v posamezne kraje. Re« je, da ljudje z veliko nestrpnostjo pričakujejo letošnje prelepe knjige, toda imeti je treba malce potrpljenja, ker je nemogoče vsem naenkrat razposlati knjige. *** Na sodišču se je moral zagovarjati Franc Lavrenčič iz Vrhpolja pri Vipavi, ker je kuhal prepovedanim potom žganje. Pred sodniki je trdil, da ni mislil kuhati iz tropin žganja, pač pa neko vodo, s katero je zdravil bolno kobilo. Brigadir finančne straže, ki je prišel na sodišče kot priča, je pripovedoval •ledeče: Zvedel je, da Lavrenčič kuha žganje, ne da bi tega prijavil kralj, financi. Zato se je na 7. t. m. podal ponoči preoblečen v civilno obleko z nekim drugim fi-nancarjem ▼ Vrhpolje, se »kril na Lavrenčičev vrt in Čakal, da bi tihotapca vjel. In res je zjutraj za-elišel Sum na dvorišču, vdrl na dvoriSfie in prepodil Lavrenčiča. Za beguncem je spustil tudi nekoliko strelov. Končno se je Lavrenčič podal. Izjavil pa je, da ni on V Trstu, dne 16. oktobra 19&", žgal. Finančna straža je dobila kotel še gorak, v kuhinji pa kake pol kvintala tropin. Na podstrešju p* so našli razbit klobuk, ki se vah( za žganjekuho. O klobuku, s kale* rim se je tisti večer žgalo, pa nI bilo ne duha ne sluha. Državni pravdnik je predlagal, naj se obtoženec kaznuje s 6 meseci Ječe in 3000 L. kazni. Sodišče je Lavrenčiča obsodilo na 3 mesece ječe in 3000 lir kazni ter mu hkratu dovolilo začasno svobodo. Znanost jnjimetnost ttoveizfle knjige Goriške Matice Prejeli smo v oceno te dni 5 nm novo izišlih knjig. Kdo bolj kot nrf se je razveselil tega bogatega je-, senskega knjižnega daru! Književno podjetje, ki jih je izdalo, vlaga v svoje letne publikacije vedno vefl ljubezni ter tudi dobrega okusa. Kakšna razlika med skromnim koledarjem iz leta 1920 ter med letošnjimi knjigami! Vidi se, da si je književno podjetje »Goriške matice« precej vzelo k srcu razne kritike in opombe glede zunanje o-preme knjig. Ni vseh nedostatkov odpravilo, toda je na najboljši poti, da postanejo njene knjige ideal ljudskih knjig. Ker hočo podjetje svoje knjige napraviti dostopne širšim Čitateljskim krogom, mora pri tem seveda upoštevati skromna denarna sredstva priprostih ljudi in knjige oddajati po čiiu nižjih cenah. Zato pa morata biti tudi papir in oprema omejena v skromnih mejah denarne razpoložljivosti. Slikar Lojze Spazzapan je umel pri vsej enostavnosti zunanje tipografske opreme ustva riti čudovite efekte privlačne za oko. Ni naš namen podajati danes na tem mestu strokovno kritiko, ki bo kasneje priobčena, ampak podati le par vtisov, ki zagrabijo vsakega čitatelja pri prvem Vitanju. V Koledarju ne vlada več pestri križem kražem, ampak vse jo lepo razvrščeno. Duh resnosti je vtisnjen celemu Koledarju od koledarskih napisov pa do kotička za malčke. Iz pesmi in črtic leposlovnega dela Koledarja bo gotovo najbolj dopadla Slavko Slavčeva črtica Pepe s Krasa, ker ta pisatelj poleg Bevka vedno bolj pridobiva na priljubljenosti v širokih ljudskih množicah. Ves korenini v vipavski dolini ter na skalnpin Krasu, ki še vedno čaka svojega opisovalca. Del posvečen slavi in spominu naših velikih, požrtvovalnih mož združuje v sebi dvoje nasprotujočih si čustev pri Čitatelju: hol, da je v preteklem letu izginilo iz naših vrst toliko mož, za katere nimamo nadomestila, ter veselje do življenja spominov nad izvršenimi deli jubilantov. Preko obširnega dela napolnjenega z ilustriranimi popisi najvažnejših dogodkov ir^ raznih znanstvenih zanimivosti dospemo do obTrajnega, potrebnega kotička za malčke polnega prešernih pripovedk in nagajivih pesmic. Jako dobro je storilo uredništvo Koledarja z razširitvijo gospodarskega dela prepotrebnega našemu kmetu pri obilici novih postav, ki ga zadevajo. Ker je Koledar knjiga, ki leži celo leto na mizi v kmečkem domu, bi priporočili še večjo skrb in nego pri sestavi tega dela. Kot prelep pisan piruh je letošnji Koledar, nabito poln zdrave vsebine. Vsak naj skrbi, da ga podari svoji družini. Dr. Bačarjevi zdravniški zvezki polagoma napolnjujejo praznino, ki je zevala v naših kmečkih knjižnicah. Imeli smo cele zbirke raznih gospodarskih knjig, popolno potrebno .izdajo zgodb sv. Pisma in celo svežnje raznih povesti in duš-no-vzgojnih knjig. Manjkala je pa zdravniška knjiga; imeli smo neke vrste domačega zdravnika in knaj-povca, toda že zastarele in nepopolne. Sedaj pa prihajajo polagoma ti Bačarjevi zvezki s poljudno razlago ustroja človeškega telesa, bistva življenja, smernicami zdravega življenja itd., tako da bomo imeli v par letih popolno domačo zdravniško knjigo. Kako potrebna je bila našemu ljudstvu ta knjiga se vidi žo iz dejstva, da so premnogi nasedli raznim potnikom, ki so odnesli posameznikom po sto in še več lir za naročeno zdravniško knjigo, katere še do dandanes niso dobili. Odlične lastnosti dr. Bačarjevega pisanja so domač slog, priprosti kratki stavki ter celotno mišljenje, ki preveva celo delo vzgajajoče k telesnemu preporodu naroda ter tesno naslonjeno na verski čut našega ljudstva. Letošnjemu drugemu zvezku se pozna, da je bil skrbno pripravljen, slike dobro izbrane in naslovljene ter v vsakem oziru neprimerno boljše od lanjskih. Drugi zvezek se čita prijetno kot povest in zato bo vsak naročnik težko pričakoval tretjega. Izredno srečno roko pri izbiranju povesti je imelo podjetje pri izberi povesti. Slavčeva povest . Tih-k, Via Cesare Batlisti 12. Pozor na naslov!__ 1433 PRISTNI čebelni vosek plačuje J. Pavle-tič, Št. Peter pri Gorici št. 101. po najvišjih cenah. _— DEVETNAJSTLETNO dekle išče službe na deželi. Naslov pove goriška uprava SODARSKEGA POMOČNIKA, većega tudi tapeciranja, sprejme Franc Dld,<=Y Idriji. Plača po doogv oru. 141/ ODLIKOVANA čevijarnica Gius->.?pe Pachor, via Ginnastica 20. Prevzemajo se naročila in popravila vseh vrst. Lene zmerne. PLAŠČ, krilo, kožuh 180.— zave.se (ročno delo) se prodajo. Bruni, Via Scussa 3/II 1415 VOZIČEK na štirih kolesih z ojencami, v dobrem stanju, se proda. Via Romagna 31, Scorcola 1416 POSTELJA sc odda gospodični. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1417 SOBA, meblirana, se odda dvema prijateljema. Via Massimo D'Azeglio št. 22, vrata 17._1418 SOBA, meblirana, solčna, eventuelno s hrano, se odda tudi dvema gospodičnama Molingrande 30,IV levo. 1419 POSTELJA se odda poštenemu delavcu. Via Molino a Venio 44. 1420 PIANINI, koncertni, s tremi pedali, kri-žanimi strunami, zajamčeni; se prodajo tudi na obroke. Cene zmerne. Via Soli-tario 25/11 1421 SOBICA s hrano se odda. Via Commer- ciale 60. 1423 KINO IDEAL - OPČINE. Danes od 1$ naprej *Komar» s v_hapiin Charlot-om. Dodala se bo komična projekcija. V torek in sredo od 17 naprej veleprogram s superfilmom «Beatrice Cenci« zgodovinski roman z Marijo Jacobini« Naj nihče ne zamudi te prilike! 1423 GOSPODARSKO društvo na Prošeku išče krčmarjn. ^^-»snila daje odbor od O do 12 v nedeljah. 1424 DRUŽABNIK za nov izum se išče. Potreben maihen kapital. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1425 DEČEK, star 14 let, z ljudskošolsko izo-brazbo, zdrav in krepak, želi .vstopiti kot vajenec v kako trgovino, najraje špece-rijo, v meslu ali na deželi. Naslov: Beze-Hak Ivana, trgovka v Idriji. _1426 POSTELJA se odda poštenemu delavcu. Via Francesco Rismondo št. 12, Petrovič. 1427 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej. J. Sak-sida, Dornberg.__793 DE BATTISTI Trst, Sansebastiano 4. Plisse, nabiranje W gube, pariški vzorci, novi dohodi. 980 GLASOVIRJE, harmonije, orgije itd. popravlja in u glasuje Andrej Pečar, Gorica, Piazza Vittoria 16/11.__1152 TOVARNA pohištva, furlanska, z zalogo v Trata, Via Ginnastica 21. Poročne »obe, obedne sobe, sobane, kuhinje in pote-mezni kosi. Cene zmerne. Plačevanje na obroke.___ 1073 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Poloni o 5, Trst. _»035 ISACCO ABINUM, velika delavnica, vatirane odeje, žimnice in vzmeti. Trst, via S. Maurizio 7._ 1239 ČEVLJARNICA «Buon operaio», Trst, Riborgo 31. Velika izbera čevljev. Nizke 1022 VEČ NAGROBNIH spomenikov proda Moietič v Barkovljah St. 771._1408 STANOVANJE in hrano dobi pošten mladenič pri majhni družini. Naslov pri tr-žaškem upravništvu. 1410 NOVOPOROČENEC išče meblirano sobo z uporabo kuhinje pri pošteni družini. Ponudbe na tržaško upravništvo pod «Po^ Stena družina* - 1411 STABELIMENTO musicale «Giuseppe Verdi«. Via Imbriani 18, vogal Carducci. Muzikalije, godala, orkester, violine itd. * 1024 16 LETEN mladenič, trgovski pomočnik, z dveletno prakso, išče službe v mestu ali okolici. H. R. Trst, Via Ugo Foscolo 46-V 1402 FOTOGRAFIČNI atelje (nasproti Nazionale) Fratelli Longo, Trst, Teatro Viale XX Settembre 59. Specijaliteta za otroke. Povečanja. Posnetki v naravi. (1142) LIKALNICA - pralnica oblek in perila. Delo točno. Via Xydias 4, Cirillo. 1027 Ob priliki izgube našega nad vse ljubljenega Danila Udovi* izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so skušali ublažiti našo bol. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Sili, č. g. Guštinu, ki je podelil pokojniku poslednje zakramente, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, darovalcem vencev in obilnega cvetja in vsem ostalim, ki so spremljali pokojnik« na njegovi zadnji poti. — Bog plačaj vsem! SV. IVAN PRI TRSTU, 15. ofctobra 1927. (no9) Rodbina ucfovfi. Ob priliki bridke izgube našega nepozabnega soproga, očeta in svaka i Henrika SimonK bodi izrečena najiskrenejšn zahvala čč. gg. mons. iz Opčin in iz Barkovelj, barkovljanskemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke v cerkvi in ob grobu, drugim prijateljem in znancem ter sploh vsem, ki so spremili našega nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. OPČINE, 15. oktobra 1927. A (ino iahifočl ostali. Slamoreznlce M«yfarth 8, 10 in 12 col, z verigo (tudi na obroke). Pasti „GRELL" za kune in lisice. — Lutzove peči. Amerikanske žage „Rem-seheid, amerikanski aparati za brušenje žag. Železnine. M. KRIŽE - POSTOJNA. V Trst«, dna IS- oktobra 1927. RAZNE ZANIMIVOSTI Rekord v hitrosti Rekord v hitrosti za prometna letala je dosegel pilot Burratini, ki je preletel črto Dunaj-Benetke s potniki v dveh urah in 5 minutah. Za črto Benetke-Rim je rabil 1 uro in 55 minut. Povprečna hitrost je torej znašala 250 km na uio. Pameten kcrak švicarskih gostilničarjev Švicarska gostilni čarska in hotelirska glasila nastopajo v začinjeni času z vso energijo zoper razvado slikanja, pudranja in barvanja žensk v javnih lokalih. Ne samo, da se umažejo prtiči s kemično barvo, ki se ne da v nobenem perilu spraviti .iz njih, se tudi oglašajo drugi gosti in se zgražajo, da mo-rajo gledati mod jedjo, kako se ta ali ona njihova mizna soseda maže z rižnim prahom po obrazu in s posebnim barvilom po ustnicah. Tudi zaslužek Neka praška gospa je naznanila policiji, da manjka njen sin že mesec dni in da ga ni dohiti nikjer. Policija ga je začela iskati in ga končno iztaknila v zaporih deželnega sodišča, kjer je namesto svojega prijatelja odsedeval zaporno kazen. Za to uslugo mu je plačal prijatelj 500 č. K. Po porotni razpravi Prejšnji teden se je vršila pred dunajsko poroto razprava proti Karolim Kudisch, ki je bila obtožena roparskega umora. Pri tej razpravi je biia obto-ženka oproščena; kljub temu jo drži policija v zaporu, to pa radi tega, ker jo namerava kot nadležno tujko izgnati iz Avstrije in o poslati v njeno domovino v Bukovino, a se boji, da se odtegne prisilnemu odgonu z begom. Kudisch so zadnje čase nadlegovali zastopniki filmskih družb, fotografi, poročevalci, ki so jo hoteli prisiliti, da bi pisala svoje spomino. Tudi 1o hoče policija piepicčUi na ta način, da jo «i zaprlo v zaporu. Miss Pušk Eitier Miss Ruth Elder je ona letal-ka. ki je hotela preleteli Atlantski ocean in dospeti na pariško letališče, a ji polet ni popolnoma uspel. Naj navedemo ob tej priliki nekaj podrobnosti iz njenoga življenja. Miss Elder ima sedaj 23 let. Pri tekmah za lepoto je dvakrat zmagala in dvakrat dobila precejšnjo nagrado kot lepotica. Z dvajsetim letom je bila asistentka pri nekem zobozdravniku. Bila je poročena, a bila je tudi že ločena, ker drugrate si težko mislimo moderno Amerikanko. V lem času se je spoznala s trgovskim letalcem Lvle-jem Womakom. Poročila sta se in že prve dneve jo je moral mož naučiti letati. V letalstva se je kmalu izpopolnila in občinstvo na letališču je občudovalo njene umetne vaje in zračne skoke. In ko se je po Lindberghu pojavila v amerikanskih letalskih krogih manija, leteti brez presledka iz New-Yorka v Evropo, je tudi Miss Elder sklenila, da poleti v Pariz. Visoka starost V Mostarju je umrl kmet Drago vi č, ki je dosegel visoko starost 108 let. Do svoje smrti je bil vedno zdrav in krepak. V zadnjem času se mu je bil celo vid nekoliko izboljšal. Drago-vič je bil štirikrat vdovec in zapušča kakih štirideset vnukov in piliviiukav. Vzrok njegove smrti je bila kap. Šivoenko v italijanščini. V založbi «Parania» v Turinu je izšla pod naslovom «Liriche scel-te del Cobzar», zbirka iz liričnih del Tarasa Sevčenka. Predstavo sta oskrbela in uvod napisala Mlada Lipovedska in Cesare Meano. Lidinov novi roman. «Otstupnik» se imenuje novi roman Vladimirja Lidina, ki je pred kratkim nehal izhajati v moskovski reviji «Novi mir». Ta roman opisuje na zelo naturalističen način življenje današnje ruske visokošolske mladine. Neki proletar-ski sin po imenu Bezsonov priiie v Moskvo, da bi obiskoval ondotno tehnično visoko šolo. V začetku se ne briga za drugo kot za svoje študije, kmalu pa zaide v slabo družbo, stopi v razmerje z neko pregrešno žonsko, postane verižnik za-nema a učenje in postane roparski morilec. Deklica, kateri je daroval ^voja najsvetejša čustva, je zapeljana od znamenitega "šolskega profesorja, ter si požene kroglo skozi sn e. Okolica, v kateri se vrši roman, je obupna. Niti en solnČ-ni žarek ne obsveti temne ^ ■ ike. Lidin poudarja še v svojem romanu, da je njegov junak izjema in da ie le slučajna zabloda kriva njegove pogube. Naj bo to tuđi res, njegov roman vpliva strahovito. Krepka starka. Indijanka Nancy Blacksquirralv ki je bila rojena 1. 1812. in ima torej 115 let, se še sedaj preživlja z zaslužkom svojega dela. V North Tonowandi (New-York) plete ves dan koše. Ni mnogo, kar .zasluži, a ker nima velikih zahtev, je zadovoljna s svojo usodo. Odkar se spominja, je vedno kadila in Cikala. Nikdar ni bila bolna pač pa je morala že večkrat svoji sedaj 67-letni hčeri streči v njeni bolezni. Samomor pisatelja. V Grunewaldu (Nemčija) je pisatelj Scheffenhauser med narekovanjem svojega najnovejšega romana usmrtil tipkarico, nato si je z britvijo prerezal vrat in skočil iz svojega stanovanja v tretjem nadstropju na dvorišče. Na potu v bolnišnico je umrl. Vzroki te krvave drame še niso pojasnjeni. Loterijska Številke izžrebane dna 15. aktobra 1927. BARI 35 33 34 9 72 FIRENZE 50 48 69 74 66 MILANO 12 88 3 15 23 NAPOLI 70 18 40 63 58 PALERMO 8 17 60 34 23 ROMA 35 24 1 52 48 TORINO 42 49 57 52 59 VENEZIA 55 34 73 52 9 BORZNA POSOCI A Trst, Id. oktobra 192?. Amsterdam 732-738, Belgija 253-257, Pariz 71 72-72.02, London 89.20, New York 18.25-18.31, Švica 352-354, Španija 312-318, Atene 23.95 -24.24, Berlin 453.30-43!).50 Buka-režt 11.20-11.(10, Praga 54.10-54.40, Ogrska 317.50-323.50, Dunaj 255.25-201.25. Uradna cena zlata (14./10.) L 353; vojnoodSkodninske obveznice 71.90. [\Mi giapiiM i; ^lisici oa Koiisi rcg. z. z om. zav. vabi na izrifni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, eiite k3. oktobra 1927, ob 3. uri popol&ne, v posojilni-skth prostorih, na Kozini štev. 2 s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnegra zbora. 2. Sklej>auje o likvidaciji zadruge. 3. Imenovanje likvidatorjev. 4. Predlogi o razdelitvi čistega dobička in sklepanje o tem. 5. Slučajnosti. NAdBLNIiTVO. Opomba: V slučaju nezadostnega Števila udeleženih deležev se občni zbor ne bo vršil. Sicer pa se bo vrtii drugi, izredni občni zbor dne 13. novembra 1927, z istim dnevnim redom, ob isti uri in v istem prostoru, in bo glasom $ 35 zadružnih pravil sklepčen, ne oziraje se na število udeleženih deležev. 1113 Laurent Puccetti, Miiaa«, via Marcona 83. GLUHOST Brez operacije In bolečin zamorijo O LUŠČI, ki so poskušali vsa brezuspešna srodstva, z -pet pridobiti sluh, po učinkovitem načinu: ušesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in truda-polnih znanstvenih raziskovanj proti giekoeti, šibkemu sluhu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo. Laureata Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 16: Vitfeia, četrtek 20. oktobra. Hotel Na-zionale. Gorica, četrtek 27. oktobra, Hotel Unione, via Garibaldi 10. Trat, petek 28., sobota 29. in nedel a 30. oktobra, Hotel Vanoli, P.a Unita. fiios) KBRJA I ESI z mazilom FARMACIA SPONZA Trst - Via Tor S. Piero 10 Pazite na penaredbe Dobiva se v vseh lekarnah URARNA-ZLATARNA TREVISAN Trst - Largo Santorio št. 5 - Trst Velika izbera zajamčenih ur, od L 20*— naprej. (I02ri) Lastna delavnica za popravljanje ur in zlatenine po poštenih cenah DAVIDE (AVALIERO TRST - CORSO GARIBALDI it. 5 (prej Barriera vecchia) Prodajalna izgotovljenih oblek, paletots, površnikov gabardines in covercoats z velblodjo pod-vlako, dežnih plaščev za moške, dečke in otroke. Velika izbera blaga za moške obleke. Specijaliteta črnih in modrih oblek, LASTNA KROJAČNICA. Nizke cena. Rmin Govori se slovensko. lil vili LAWN-TENNIS FUŠTANJ FLANELE PiQUET MANUFAKTURE ULATTO TRST VM DASTE 10 - VIA KAZZINI 32 IVAN KERŽE TUST, rnimzca S. Giovanni 1 ima v zalogi : kvklhjske im hišne potrebščine leufteae, iz emajla in aluminija; jjgfrlaiiine kefcarca, steklenice L t. i Namizno ore*je (nože, vi-Utt, žliee i. dr.) pleteniee za razne Tpnabe. lesene izdelke: Skale, kvante, 6ehre za vine, krogle i. t. d. Na drabaa defcele NIZKE CENE (io») l?2PTilf3 FrofUsiM z usnjem !n ieoUfiKklml^itrsMasfimi Pe ReSiar Trst, Via Scelmits 3 i ■■■■■EHi NA Ol Ojieke, dežni plašči, tkanine, perila, platno, dežniki, obuvala, giiet volneni in svileni 1. t. d. Znižane cene! Pogoji ugodni! m Rim it. 3« tretje ng&ir&sjs Mta. Mm, KemiEna pralnica za obiske i F. SAMSKE? liBEHHl TRST, Via Cesare Battisti 20 ■ ■■■■■■IMaaBBBaiiBaMHaa lr. Ivan Smerilnicl Radiolog Mmm !n zdravljenje z zerki X (Prej zdravnik v Rurfoifspital-u na Dti-■aju ia zdravnik sanatorija S. Ofusto in mestne bolnice v Gorici.) sprejema od 1 oktobra vsrki dan od 3.30 od 12 in 15 do 18, \ nedeljah od 9—1?. OeiHCA, Vle Seminari© Si. 24 (hiša Baderl (1050) ZobsztfrHonl'K! sfaifeiilstirli Trst, Via Saftafoniane $ od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in praznikih od 10-12. Deželanf dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. ioss Ljudske cene. Olajšano plačevanje. eiilk«vana tvrtka 9CB G. TEMIL GORICI - Via G. Carduccf Jt 6 Toaletni predmeti najboljših tova-ren. Begata zaloga nožev, škarij, brivnih britev in žepnih svetiljk. Brusarnica in nožarnica. POZOR !! Za izvršena dela jamči. FERRO CHINA PIGATTJ OkrMCenla. sredatv«, inMmo o* zdnvnHklb avtoritet prati ^ MALOKHVI^^nTnjED»a in a OKREVANJE A LEKARNA ZANKTTI - TRST - Via Mazzlnl Manufakturna prodajalna FOHtE 01 RISPARNIO Trst, Via Ohilla Hev. 15, Trst Bombaževtae, pltttnine, votasnine, rokavice. Mika zaloga nogavic in moških srajc. m tovarniških conah. (I0l8) TRGOVINA „FERRAMENTA MADILE druiba z. o. s. TRST, Via CardMCd 22 (»opal Via Chiozza) Velika izbera žeieznin in drugih kovin SPECI J ALITETA : Potrebščine za obrtnike in rokodelce. Orodje za poljedjelce. Kljtačavnice za vrata, okna, pohištvo 1. t. d. 59» Romeo Clprisn TRST PIAZZA GOLDONI 12 ■I8HBBII Uelika zaloga manufakiur in drobnarije Mm mošRih pletenin Kosmate maje..... Pol volnene „..... Volnene ...... NB. — Mornarske maje, originalne iz pristne volne Mornarske maje 11. izbera . Športne maje, bombažaste . „ „ polvolnene . „ volnene . . Maje debele, posebna vrsta „ kosmate „Skv" . . mmm \znm puii-mjh Gllei, n\nm i rakavi Nogavice, volnene .... Golenice, volnene .... Visoke nogavice..... Čepice, volnene „Sky" . . . od L 6.— naprej M 12. I) ,» 18.— „ L 35.-„ 20.— od L 8.— naprej „ 16.— ,, ,, 30.— ,, 90_ 1» %J\J m „ 120.— „ vrst in cca 9ii brez teh od L 2.50 naprej 10.— „ ,* 8. M 18,— >. fii ili S1 Moderci, bornbažasti . . „ volneni .... Maje z rokavi ali brez teh „ in moderci, najfinejši, bel in Jager ...... Culettes, bornbažasti . . n svileni .... volneni .... n SrajČice svilene .... Combinć svileni .... iz sukanca. . . *t n volneni .... Pull'ower in gilet volneni . Gilet Lenci v vseh barvah od L 4.-»» 9.-.. 16. „ 22.-„ 8.-13.- m . 22.- » 13. 15.-30. „ 40.-„ 20. .. 42.- naprej Za otroKe Maje za novorojenčke . Maje, kosmate . . . Bajaci...... Maje, športne, bombažaste Maje, volnene . . , od L Suilenine Damaskat za podvlake . . . Sfolgorant, poseben . . . . NB. — Crepe marocaine, pristna svila...... od L 6. 5. 6. 4. 8.- 7.— 6.80 naprej naprej „ 15.— Zalogi vseh vrst svilenin so nizkih cenah Crepe georgette..... od L 18.— Crepe de Chine..... 24.- Šerpe, svilene...... 14.— Velette svilene in iz sukanca . 8.50 Bogata zaloga volnenih pogrinjal „ 24.- Pogrinjala iz pristne volne „ 65,— Pogrinjala iz pristne volne za „ 120.- dve osebi ...... Pogrinjala prešita .... » 65.— naprej Cenjeni odjemalci, ki se predstavijo s to številko, dobijo poseben popust Dnevno novi dohodi. je Fuštanj, kosmat..... od L 2.50 naprej P h ■ ^ „ double-face .... 6,- .. f" ^v-l MS 1 Sukno visoko 75 cm volneno. „ 8.— ,, 1 Fianela, 80 cm razne risbe . 14_ P Blago, bombažasto 100 cm. m Excelsior extra..... ,, 12. d r Blago Lenci, volneno, moder- i ne barve...... ,, 15.- M C. * Blago Melton 120 cm, temne 10.- „ i r i 'j Blago, volneno, za obleke . . 16.— fc? ■ „ za plašče, fantazija 22 — • ,, i-i*. t: S Drap de dami*s, škotski . . ,, 30.— m i Pletenine m imM r, i *Cr. '-•• ■Ji v-.