Predsednik vlade RS dr. Janez Drnovšek v Avstraliji Canberra - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek bo obiskal Avstralijo 4. in 5. junija. V Canberri se bo srečal z generalnim guvernerjem Williamom Deanom, z avstralskim predsednikom vlade Johnom Howardom, podpredsednikom vlade Timom Fisherjem ter z zunanjim ministrom Alexandrom Downerjem. Verjetno bo obiskal tudi Novo Zelandijo. Slovenija ponovno na Gateway Travel Shows Melbourne, Sydney - Slovenija bo ponovno predstavila svojo turistično ponudbo na Getaway Travel Shows, tokrat v sklopu "European Village"; v Melbournu od 12. do 14. junija, v Sydneyu od 19. do 21. junija. Razstavni prostor pripravljajo predstavniki slovenskih diplomatsko konzularnih predstavništev v sodelovanju s Centrom za promocijo turizma Slovenije. Igralska družina Merrvlands Uspešni z "Davkom na samce" Janez Drnovšek (Reuters) Mihaela Logar, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu nas obiskuje te dni Perth, Adelaide, Melbourne, Geelong, Brisbane, Gold Co-" ast, Sydney, Canberra -Povsod Mihaela Logar s spremljevalko, višjo sodelavko Petro Nadižar v pogovorih s Slovenci. V okviru svojega obiska se bo srečala tudi s Hon. Phillipom Ruddockom. V Sydneyu je obiskala še Mac-quarie univerzo, uredništvo Glasa Slovenije pa seje srečalo z državno sekretarko v soboto popoldne in posnelo z njo pogovor, ki bo objavljen v naslednji številki. Sydney - V Verskem in kulturnem središču Merrvlands smo si v soboto, 2. maja 1998 imeli priložnost ponovno ogledati sadove trdega dela Igralske družine Merrylands iz Sydneya. Na sporedu je bila premiera nove burke v treh dejanjih "Davek na sanice" Igralci naše slovenske igralske družine so jo prikazali nadvse dinamično in z veliko mero igralskega talenta in domiselnosti. Smeha je bilo od prve do zadnje minute. Sporočilo Melbournčanom: Igralska družina bo nastopila v Verskem in kulturnem središču Kevv v soboto in nedeljo 6. in 7. junija-ne zamudite priložnosti, ki vam prinaša obilo humorja in smeha! Fotografija: Prizora iz igre Foto: Florjan A user V tej številki še: Iz dnevnika urednice: Življenje na zemeljski obli se bo okoli leta 2020 izboljšalo str.2 Poročilo častnega konzula Avstralije v Sloveniji Viktorja Baraga str.3 "The Sound of one Hand Clapping" avstralski film o slovenski družini družini iz Tasmanije zdaj tudi v avstralskih kinematografih str.3 Ob 150. obletnici nastanka slovenske zastave str.4 Drugi največji dogodek v zgodovini Evrope str.5 Koledar prireditev v Sloveniji str. 7 Okna 88 (Windows 98) bodo naprodaj od 25. junija str.9 Iz Kluba Triglav - Sydney Ob ANZAC dnevu ' poroča Martha Magajna str. 10 Sydneyski balinar Robert Mikuletič proglašen za igralca leta v NSVV str. 10 in 14 Najstarejši še živeči[ olimpionik - Leon Štukelj kmalu stoletnik Intervju - Elica Rizmal na SBS radiu Melbourne str. 12 Stanka Gregorič Iz mojega albuma: (loma pri Leonu Stukljn str. 13 Novica pred izidom Še en potresni sunek v Sloveniji str. 16 Zdravje: Virus A/Sydney Pomanjkanje magnezija Kitajski "tianxian" proti raku str. 16 Igrajo: Dime Brkovec, Robert Fišer, Mihelca Šušteršič, Martini magajna, Rudi Črnčec, Adrijan Tomšič, Ivan Koželj, Tanja Smrdelj, Lotita Žižek, Marica Ovijač, Karin Žižek, Jože Modrijančič, Jože Rede; šepetalka Danica Petrič Pozdravljeni, bralci "papirnega" časopisa in iskalci- "surferji" internet strani. Danes smo prvič v elektronskem vesolju, jutri morda... v reaiienem .Ne verpmete? Čaka vas pravi futuristični šok. Sicer je malo verjetno, da ga bo naša generacija tudi dočakala, redki posamezniki prav gotovo, predvsem pa se obeta zanimiva bodočnost našim otrokom in vnukom. Za kaj gre? Pravijo, da se bo življenje na zemeljski obli okoli leta 2020 izboljšalo, saj že danes ljudje živijo bolje kot nekoč. Seveda je kvaliteta življenja neenako razporejena, z drugimi besedami, eni živijo predobro, drugi resnično v bedi. Iz poročila Britain's Henley Centre, ki ga je delno predstavil avstralski The Sunday Telegraph, je razvidno, da čakajo človeštvo dramatične spremembe. Ljudje bodo telesno bolj zdravi, čeprav jim zaradi visoke starostne meje obenem preti nevarnost nevro-degenrativnih motenj. Sedem odstotkov Avstralcev bo leta 2041 starejših od 80 let (današnja starostna meja je za moške 74 let, za ženske 80), veliko pa jih bo dočakalo 100 let. Življenje bo tako "rožnato", da bo lahko več generacij ene družine živelo skupaj, pod isto streho, in vsaj en dan v tednu se bodo zdravi in mlajši lahko posvetili bolnim in ostarelim. V službo se bo hodilo samo tri dni v tednu po pet ur!!! Enemu na štiri delavce pa sploh ne bo treba hoditi nikamor, ker bo delo opravlja! kar doma. Novica za gospodinje, ki se sliši kot sanje: nič več meti, sesalcev, brisalcev prahu itd., stanovanja bodo čistili roboti! Nič več nakupov s cekarji in vozički, zažganih jedi, pomivanja posode in drugih podobnih gospodinjskih opravil - tudi kuhali in celo travo bodo kosili roboti! Na vikende se ne bo hodilo v bližnjo okolico, temveč z nadzvočnimi "letali", ki bodo imela tudi do 800 sedežev, kar na drugi kontinent. Kakor bo pač kdo želel, nekateri tudi na luno z vesoljsko ladjo, ki smo ji včasih rekli raketa. Pot od Avstralije do Londona se bo skrčila za pičli dve uri. Medicinska znanost bo napredovala, iznašli bodo zdravila za veliko bolezni, ljudje se bodo prehranjevali bolj zdravo kot danes in s tem, kot smo že dejali, tudi živeli dlje. Seveda rožnate bodočnosti ne napovedujejo vsi futuristi, nekateri predvidevanj o, da bodo tehnologi po letu 2010 izumili tako visoko tehnologijo, ki si je danes še sploh ne moremo zamisliti. Zal nič kaj obetavnega za delavce - njihovo delo bo namreč bolj nevarno in polno stresov. Lastno hišo si bodo lahko privoščili le redki, ostareli bodo zaradi visokih stroškov zavrženi, čisto okolje pa bo pravo razkošje. Pa presezimo te črne napovedi in napovedi o vesoljnem potopu, raje verjemimo pozitivni prihodnosti, ki jo člobveštvu obetajo optimistični futuristi. Pred nekaj leti sem v uvodni besedi pisala o futurističnih napovedih, da bomo nekega dne brali časopise kar na ekranih, se pravi na računalnikih. Takrat se je to zdelo kot utopija - danes je resničnost! In ta resničnost je doletela tudi nas. INTERNET! Kot smo že povedali smo idejo o domači strani počasi razvijali že leto dni. Projekt smo že skoraj izpeljali do konca, potrebna je bila še samo izdelava toga (art work) in končna priključitev. Pri zadnji fazi nam je priskočila na pomoč Metka Čuk, dve minuti pred dvanajsto pa nam je poslal v uredništvo Bojana sam Bog. Z njim nas je spoznal pater Metod iz Melbourna. Pisarna našega uredništva je postala Bojanov dom! Dela se je oprijel kot računalniški "klop" in nekaj dni in noči praktično ni bilo časa niti za spanje. Njegova pomoč pri izgradnji spletnih strani, ki smo jo potrebovali ob najbolj kritičnem času - pred turnejo, je bila za nas izrednega pomena. Vprašali boste zakaj se toliko trudimo okoli Interneta? Odgovorili bi vam kar z besedami misleca Johna Naisbitta, ki je že leta 1982 dejal: "Nov vir moči ni denar v rokah manjšine, temveč informacije v rokah večine." Vaša Stanka /7 Kdo je Bojan? BOJAN AŽMAN je prišel v Avstralijo pred dobrim mesecem in se nastanil v Baragovem domu v Melbournu. Je dokaj zanimiva osebnost. Rodil seje leta 1965 v Ljubljani. Maturiral je na gimnaziji Ljublja-na-Moste in diplomiral na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani s temo Preobrat egocentričnega modela identitete. Leta 1993 je opravil podiplomski študij socialne ekologije pri profesorju Davidu Brandonu na An-glia University Cambridge z raziskavo Paralelne kulture: Civilne iniciative v Londonu v letih 1994-1995. Od leta 1993 do 1995 je delal na Društvu za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela (izpostave Save the Children Funds za Slovenijo) kot glavni in odgovorni urednik glasila nevladnih organizacij P&P in kot koordinator za razvoj kooperativ v okviru programa TEM-PUS. Napisal je brošuro Kooperative-priročnik za bodočnike, na podlagi katerega kasneje nastane zbornik (izdala Retina, 1998). Leta 1995 razvije na podlagi kooperativnega modela LETS - Local exchange trading system model in priročnik Mreža lokalne menjave: Kako začeti (v tiksu), ki gaje podprlo tudi Ministrstvo za delo. Od leta 1995 kot grafični internet oblikovalec, publicist in organizator sodeluje z ljubljanskim laboratorijem za digitalne medije-Ljudmila (pri Zavodu za odprto družbo Slovenije). Na Radiu Študent je vodil tedenske oddaje Radioaktiv Ohm Zentral in eksperimentalno redakcijo za web radio; pisal je prispevke za kulturno in glasbeno redakcijo. Z radijskim projektom Ohm Zentral je sodeloval na konferencah novih medijev v Amsterdamu, Londonu, Rotterdamu, v Ljubljani in pri mednarodnem projektu Extended Live Radio (Ljubljana, Dessau-Ber-lin-Dunaj, 1997). Človeku kar jemlje sapo kajne? Prav takšnega človeka smo ta trenutek potrebovali. Hvala za pomoč, Bojan! Opravičilo Angleški izraz za strahopetca je "coward" - to pa je vsakdor. ki pošilja naokoli anonimna pisma. Tudi naše uredništvo gaje prejelo pred dnevi. Avtor/avtorica me opozarja na krivično pisanje o mladinskih oddajah na Radiu 3 ZZZ v Melbournu. Res je, da sem naredila napako (Glas Slovenije št. 19, stran 12), ker sem napačno zapisala, da bodo mladinske oddaje na tem radiu na sporedu "odslej".... zato sem se opravičila ustmeno Meti Lenarčič, na tem mestu pa se opravičujem še mladini. Vem, da so te oddaje na sporedu radia 3 ZZZ vsako sredo že skoraj sedem let. Nesporazum se je zgodil v naglici, po pogovoru z Lentijem Lenkom, ki mi je povedal, da bo odslej sodeloval tudi on. Moja napaka je nedopustna in jo pač popravljam. Vedno imam za opravičilo dovolj korajže. nima pa je tisti, ki se ne upa podpisati s svojim imenom. Coward! Kako nečastno! Urednica TUDI TO JE AVST Slovenci še vedno relativno dosti potujejo v Avstralijo, saj je Avstralski konzulat v Ljubljani lani izdal 1245 turističnih viz, predvsem za kratke turistične obiske, kongrese, seminarje in podobno. Povpraševanje po emigraciji oziroma preselitvi v Avstralijo je relativno malo. Kar zadeva potovanja v Avstralijo smo slovenski državljani med nižjimi rizičnimi skupinami v Evropi, gledano s strani avstralskih oblasti. Rizična doba se meri statistično za vsako državo posebej in sicer takoimenovani "overstay rate", to je število tistih potnikov posamezne države, ki prekršijo na vizi dovoljeno dobo bivanja v Avstraliji. "Overstay rate" za slovenske državljane se je sicer v primerjavi z letoma 1995 in 1996 povečal, vendar je še vedno v mejah dovoljenega, tako da se zaenkrat ohranja najenostavnejša metoda za pridobitev turističnih viz za potovanje v Avstralijo. Redno dobivamo vprašanja s strani avstralskih državljanov, živečih v Sloveniji, ki prejemajo avstralsko pokojnino. Večjih problemov na tem področju ni, razen da državi še nimata sklenjenega sporazuma o odpravi dvojnega obdavčevanja, kot tudi še ni medsebojnega pokojninskega in socialnega sporazuma. Pogajanja so v teku in delegaciji avstralskih kot tudi slovenskih pristojnih ministrstev sta se že srečali v Ljubljani in Canberri. Na srečo drugih večjih konzularnih problemov nimamo, saj so avstralski državljani, ki bivajo ali obiskujejo Slovenijo, z redkimi izjemami, vestni, pošteni in dosledni. Poročilo častnega konzula Avstralije v Sloveniji Viktorja Baraga V zadovoljstvo obeh držav, Avstralije in Slovenije, se na gospodarskem področju vedno znova odpirajo nove možnosti, ki se večinoma tudi realizirajo, kar prispeva k širitvi blagovne menjave in to pri avstralski javnosti dolgoročno postavlja Slovenijo na prvo mesto. Trudimo se, da bi Slovenci vsaj del _ tistega ži ,1234 ta, ki ga uvažamo za izboljšavo domačih žit, uvozili iz Avstralije. Pri naših aktivnostih, povezanih z avstralskim žitom, nam je v veliko pomoč tudi naša slovenska ambasada v Canberri. Surovi sladkor se že nekaj let uvaža iz Queenslanda in se ga izven evropske sezone rafinira v Ormožu. Česano volno, ki sojo do sedaj slovenski tekstilci kupovali posredno preko Nemčije, Anglije in drugih, bo v veliki meri Avstralija pokrivala z direktnimi dobavami. Tudi slovenski izvoz v Avstralijo se širi na področju farmacije, kovinske industrije, industrije papirja itd. In čeprav se to morda takoj ne odraža v drastičnem povečanju prometa, ta širitev dolgoročno gotovo prinaša tudi to. Izrednega pomena za povečanje prometa in obratno je dejstvo, da je forma Imapct International iz Sydneya (g. Dušan Lajovic) izbrala Slovenijo in njihovo tovarno v Ljubljani kot center za prodajo izdelkov ter tehnologije z visoko dodano vrednostjo, v Evropo. Tudi na kulturnem področju, kot večina bralcev ve bolje od mene,se izmenjava močno povečuje. Tu gre hvala vsem Slovencem v Avstraliji, za vašo požrtvovalnost in gosotljubje, ki ju izkazujete številnim kulturnikom, ki obiskujejo Avstralijo. Večina le-teh me obišče pred in po obisku v Avstraliji, polni pričakovanj pred potovanjem in lepih vtisov po vrnitvi. Avstralski film o slovenski družini zdaj tudi v avstralskih kinematografih "The Sound of one Hand Clapping" V 119. številki Glasa Slovenije, smo na celotni 7. strani objavili poročilo o avstralskem filmu režiserja Richarda Flanagana iz Tasmanije, ki je poročen s Slovenko - Majdo. Zdaj je film na sporedu v avstralskih kinematografih. Film govori o slovenski družini, ki seje po drugi vojni preselila na Tasmanijo. Zgodba izraža otroka, ki nima preteklosti, mater, ki nima prihodnosti ter močno ljubezen, ki vse to povezuje. V filmu je slišati slovensko pesem in slovenske besede. Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo poŠto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00 * Konzulat RS (Sydney) Častni konzul Alfred Breznik Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 * Konzulat RS Nova Zelandija Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164. telefon: (02) 9604 5133 fax: (02) 9604 009 Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721 GLAS SLOVENIJE - THE VOICE OF SLOVENIA Ustanovi,en-Estqblished in 1993 - Izhaja dvakrat mesečno - GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA-EDITOR Stanku Gregorič - PUBLISHER-ZALOZNIK in/mul TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan Auser - TISK Glas Slovenije Sydney - Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke - Vse pravice pridržane - Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v časopisih in revijah) dovoljen le kadarje naveden vir (Glas Slovenije) - Letna naročnina S50.00; polletna - S 30. <10; letalska letna naročnina v prekomorske države S 100.00 - Sponzorji:od S 500.00 navzgor - Oglasi Cenik oglasov v upravi - Mati oglasi do 20 besed 5 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S /0.00GLAS SLOVENIJE lahko naročite na naslov: P.O.Box 411 Harris Park 2150NS I V A ust nil in Telefon: (02) 9897 1714 Fax: (02) 98971714 Email: ovenia@zeta.org.au Novi načelnik generalštaba Ljubljana /internet/-Slovenska vlada je na predlog obrambnega .ministra Alojza Krapeža za novega načelnika generalštaba Slovenske vojske imenovala polkovnika Iztoka Podbregarja. Dosedanji načelnik generalštaba generalpol-kovnik Albin Gutman ostaja na obrambnem ministrstvu in bo prevzel nove dolžnosti. Za državnega sekretarja za vojaške zadeve pa so imenovali polkovnika Bogdana Koprivni-karja. Oba sta se šolala na jugoslovanskih vojaških akademijah. Prvega maja novi zakon o varnostni cestnega prometa Ljubljana /STA/-Z novim zakonom bo bistveno poostren režim kaznovanja, pripomogel pa naj bi tudi k drugačnemu obnašanju voznikov. Največja dovoljena hitrost na cestah v naseljih bo 50km/h, na avtocestah 130km/h, na cestah rezerviranih za promet z motornimi vozili lOOkm/h in na preostalih cestah 90km/h. Najvišja dovoljena hitrost na kolesarkih poteh in stezah je 25km/h in največ do 5km/h v območju umirjenega prometa in v območju za pešce. Več sprememb bo tudi na področju registracije vozil, zaradi varnosti pa bodo morali vozniki voziti s prižganimi lučmi tudi podnevi. Predvsem so poostrene mere za vinjene voznike, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč. Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (7. maja 1998) Država (enota) tolarjev Avstralija (1 AUD) 104.7619 Avstrija (100 ATS) 1329,4128 Francija (100 FRF) 2789,5032 Hrvaška (100 HRK) 2597,7149 Italija (100 ITL) 9,4823 Japonska (100 JPY) 124,2419 Nemčija (100 DEM) 9354,1570 Švica (100 CHF) 11240,8905 V. Britanija (1GBP) 273,0478 ZDA (1 USD) 164,8483 Demos za prenovo Slovenije Ljubljana /internet/-Lani so v Sloveniji ustanovili Društvo za preučevanje in demokratično obnovo Slovenije, s krajšim imenom Demos. Združuje predvsem župane, ministre, poslance in svetnike nekdanjega Demosa. Letos, 9. aprila so v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani obeležili 150. letnico Programa Zedinjene Slovenije. Predsednik društva je rektor mariborske univerze Ludvik Toplak, ki je dejal, daje v Sloveniji zmagal koalicijski pragmatizem, ki ga spremljajo nujni sopotniki: gospodarski kriminal, mafija in pravni nered. Lojze Peterle pa je menil, da v Sloveniji potrebujejo alternativo strankam komunističnega porekla ter resnično razmejitev med demokracijo in totalnim režimom. Slovesnost se je začela z nastopom pesnika Toneta Kuntnerja, ki je prebral Program Zedinjene Slovenije iz leta 1848, v katerem so narodno osveščeni Slovenci zahtevali uvedbo slovenskega jezika v šole in urade ter združitev slovenskih pokrajin v "eno kraljestvo pod imenom Slovenija" in zavrnili združitev Slovenije v nemško zvezo. Dve mesti v misiji za Irak Ljubljana /STA/- Slovenija je kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov dobila za misijo v Iraku dve mesti: prvo je zasedel Andrej Žlebnik, za prihodnje pa je predviden slovenski ambasador v Turčiji Benjamin Lukman. Marija na skalci Z novim zvonom Tabor /Primorske novice/ -"Po 67 letih pod samostojno zastavo in samostojno Slovenijo blagoslavljamo novi, 1080 kilogramov težak zvon. Bog daj, da bi bil s svojim glasom prisoten v naših srcih v lepih in hudih trenutkih in da bi uspešno vabil ljudi v to lepo Marijino cerkev in v družabnost pod stoletno lipo." S temi besedami je Franc Suša nagovoril farane, ko so se zbrali pri cerkvi Matere božje Na skalci. Cerkev nosi letnico 1668, gotovo pa je starejša. Sporni 27. april Ljubljana /Delofax, Primorske novice/ -27. april je v Sloveniji državni praznik: nekoč dan osvobodilne fronte, danes dan upora proti okupatorju. Anton Drobnič, generalni javni tožilec RS in nekdanji domobranec je za javnost izjavil, da ta dan ni imel nobene zveze z osvobodilno fronto, saj je bila OF ustanovljena šele več mesecev kasneje in zato nima nič skupnega z uporom proti okupatorju. Dan upora je pravzaprav "dan komunistične zarote", kije Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Na to izjavo se je oglasilo in pritožilo Združenje zveze borcev pa tudi krščanski socialisti, češ, da Drobnič, ne glede na svoje osebno mnenje, ne bi smel v svoji visoki funkciji javno agitirati proti temu prazniku. Srečanje Prekomorcev ob 27. aprilu Izola /Primorske novice/ -Ko je Slovenija praznovala Dan upora proti okupatorju (27. april) so se v izolskem hotelu Riviera zbrali preživeli Prekomorci -borci NOVJ in Slovanskih čet. Počastili so 55. obletnico ustanovitve prve, druge in tretje Prekomorske brigade ter baze NOVJ v Južni Italiji. Bivši borci se srečujejo vsakih pet let, mnogi se niso videli že leta. Najstarejši borec šteje že 82 let. dr. Janez Drnovšek in Igor Bavčar 150. obletnica nastanka slovenske zastave /Demokra cija/ -Slovenska zastava je nastala sredi marca 1848. Oblikovalo jo je društvo Slovenija na Dunaju, ki se je zavzemalo tudi za program Zedinjene Slovenije. Barve zastave so določili na podlagi barv grba Dežele Kranjske (moder orel na srebrni podlagi z rdečo-belo šahirano prsno pripono). Član tega društva Lovro Toman (kasneje poslanec v avstrijskem državnem zboru), je slovensko tribarvno zastavo prinesel s seboj v Ljubljano in jo 7. aprila 1848 prvič izobesil v Gostilni pri Zlati zvezdi. Na tej hiši (Wolfova 8) stoji danes v spomin na ta dogodek spominsko znamenje. Društvo Heráldica Slovenica je v spomin na ta dogodek letos priredilo slovesno izobešanje slovenske zastave. Slovenska sol - spominek za razstavo Expo '9S Koper /Delo/ - V Sloveniji potekajo zadnje priprave na veliko svetovno razstavo Expo '98 v Lizboni, ki jo bodo odprli 22. maja in končali 30. septembra. Vsak obiskovalec bo sprejel majhno vrečko soli iz sečoveljskih solin in zloženko z informacijami o Sloveniji.V okviru EXPO bo že 23. maja organiziran nacionalni dan, dogajanje pa bodo obogatili slovenski glasbeni, gledališki in oblikovalski ustvarjalci. Dr. Drnovešk bo potem 24. in 25. maja še nadaljeval obisk na Portugalskem. Slovenija na pogajanjih z Evropsko zvezo Bruselj /Delo/ -Slovenska delegacija se je udeležila pripravljalnega srečanja za vstop v Evropsko zvezo. Na zabavi ob začetku pogajanj seje moral vsak predstavnik države, ki vstopa v EZ, obleči v nošo kake države, ki je že v Zvezi. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in minister za evropske zadeve Igor Bavčar sta se oblekla v bavarsko nošo. /fotografija levo/ 13.5. i m XVIII. mednarodni maraton treh src Radenci /Delofax/-Šestnajstega maja se bodo množice tekačev pomerile na 10, 21, in 42 kilometrov. Statistika lanskoletne prireditve: približno 3000 aktivnih udeležencev in več kot 10.000 obiskovalcev, številni gledalci ob progah po vsem Pomurju in sosednji Avstriji. Radenska je tradicionalna pokroviteljica. Vehovar vesla proti Sydneyu Ljubljana /Večer/ -Slovenski olimpijec, dobitnik srebrne medalje na olimpijskih igrah v Atlanti, Andraž Vehovar, je pričel uresničevati program, katerega cilj je (vsaj) ubraniti srebrno medaljo s teh iger. Podpisal je sponzorsko pogodbo z Novo Ljubljansko banko, ki mu zagotavlja osnove za uresničitev želja. Decembra se bo odpravil za štiri mesece v Avstralijo in bo treniral v "olimpijskih razmerah". Vse bo podredil projektu Sydney, ki si ga predstavlja kot svoj življenski in športni vrhunec. Štafeta mladosti se vrača Ljubljana /Delofax/-V Sloveniji borno ponovno oživeli štafeto mladosti, projekt bo 21. in 23. maja izvedel mladi forum Pahorjeve Združene liste socialdemokratov. Namen projekta je povezati slovensko mladino in opozoriti na njihove ključne probleme. Nova štafeta bo potekala na kolesih, pot bo trajala tri dni. Toda pojavlja se vprašanje komu štafeto izročiti. Nekoč sojo predajali Titu, zdaj razmišljajo o tem da bi jo kar "zabrisali v morje". Najepšipirhi in segava knjiga dr. Janeza Bogataja Ljubljana /Jana/ - Slovenske novice so tudi letos, že šesto leto zapored, pripravile tekmovanje v krašenju pisanic. Odzvalo se je veliko avtorjev, zlat prstan in ogrlico zlatarstva Loboda so podelili Mariji Kordaš iz Kamnika in Doroteji Lekše iz Šoštanja.Ob tej priložnosti je dr. Janez Bogataj predstavil svojo knjigo "Smo kaj šegavi?" s podnaslovom "Leto šeg in navad na Slovenskem". Štiri desetletja tria Lorenz Ljubljana /STA/-Tri Lorenz - bratje Primož na klavirju, Tomaž na violini in Matija na volončelu - letos praznujejo 40-letnico delovanja. Jubilej so obeležili s slavnostnim koncertom 9. maja v Slovenski filharmoniji. V štiridesetih letih umetniške poti so imeli koncerte po Evropi, Ameriki, Afriki in Aziji. Prejeli so niz prestižnih nagrad in priznanj, med njimi dve nagardi Prešernovega sklada in nagrado Društva slovenskih skladateljev. Afere, afere /Iz razniii medijev/- Slovenijo je potresla nova afera s cariniki, ta se še ni dobro polegla, že je nastopila nova afera "belih plaščev" - zdravniška afera v mariborksi bolnišnici. Neki ginekolog naj bi namreč od porodnice pred samim carskim rezom zahteval nekaj tisoč nemških mark. Glavni akterji carinske "šverca stoletja" pa so za zapahi zato, ker so se ukvarjali s prodajo neocarinjenega blaga. ČRNA KRONIKA Tomo Šajn Nagrade za novinarske dosežke O toče c /Primorski dnevnik/ -Predsednik društva novinarjev Branko Maksimovič je na Oto-čcu 38 novinarjem podelil diplome in srebrne plakete za 25 let novinarskega dela ter nagrade za novinarske dosežke v letu 1997 iz sklada Consortium Veritatis/Bratstvo resnice. Med nagrajenci so Otmar Klip-šteter, Uroš Slak (Op.u.: poročevalec za slovensko oddajo Radia SBS v Avstraliji) in Tomo Šajn (op.u.: nekdanji poročevalec za slovensko oddajo SBS Radia v Avstraliji), sicer novinar Primorskih novic in Radia Koper. Odlikovani kulturniki in novinarji Ljubljana /Delofax/- Predsednik države Milan Kučan je odlikoval Akademsko folklorno skupino France Marolt z zlatim častnim znakom svobode RS ob 50. obletnici poslanstva pri ohranjanju slovenskega ljudskega izročila. Za dosežke na področju informativne dejavnosti sta bila odlikovana Radio Koper/Capodislria in Primorkse novice. Odlikovanje so dobili še mladinska pisateljica dr. Kristina Brenk, arheologinja dr. Ljudmila Plesničar, "skrbnik" slovenske filmske dediščine Ivan Nemanič in Mirko Ramovš, umetniški vodja Akademske folklorne skupine Marolt ter pokojni Janez Kuhar, glasbeni pedagog, skladatelj in zborovodja. Drugi največji dogodek v zgodovini Evrope Bruselj, 3. maj/Delofax/- Srdit boj za položaj predsednika evropske centralne banke (ECB) je zasenčil odločitev državnikov Evropske zveze (EZ) o vzpostavitvi enotne valute evro, ki ji je predsednik bruseljske komisije Jacques Sanier rekel "največji dogodek v zgodovini Evrope po podpisu rimske pogodbe pred štirimi desetletji". Na izrednem zasedanju evrospkega sveta so naposled dosegli kompromis, po katerem bo stolček predsednika ECB (s 1. julijem letos) zasedel 62-letni Wim Duisenberg. Zarado visoke starosti pa Duisenberg ne bo odslužil osem let, namerava ostati samo dokler bodo potekale priprave na uvedbo evra v plačilnem prometu in umik gotovine v nacionalnih valutah iz obtoka. Enajst držav bo čez osem mesecev uveljavilo enotno valuto, sedanje srednje tečaje valut v evropskem denarnem sistemu pa bodo uporabili ob vzpostavitvi območja evra (1. januarja 1999). "Najslavnejši" slovenski zapornik Metod Trobec še ne bo prost Novo mesto /Delofax/-Če 49-letni Metod Trobec med prestajanjem dvajsetletne zaporne kazni zaradi umora najmanj petih žensk, ki jih je razkosal in skuril v krušni peči v hiši št 22 v Dolenji vasi (kot je znano so ga najprej obsodili na smrtno kazen, kasneje pa so mu jo spremenili v zaporno), ne bi zgrešil novih kaznivih dejanj, bi 5. avgusta prihodnje leto odkorakal na prostost. Zdaj bo nastopil novo, petnajstletno zaporno kazen, saj je na Dobu skušal z nožem umoriti sojetnika, drugega sojetnika pa je zbodel z nožem v nogo, kasneje pa je poskušal umoriti še enega sojetnika. V zaporu je več ali manj v osami, saj neprenehoma povzroča konflikte. Vinjenih je kar preveč /Delofax/ - Prvi dan veljave novega, strožjega prometnega zakona (1. maja), so policisti v Sloveniji našli kar 167 vinjenih voznikov, od tega jih je imelo kar 44 več kot 1,5 promila alkohola v krvi, osemnajst pa je odklonilo alkotest, zato so jim odvzeli vozniško dovoljenje. Zgorela znamenita negovska (Kramber-gerjeva) gostilna Negova /Večer/- V petek, 24. aprila naj bi ogenj skoraj upe-pelil hišo in gostilno pokojnega dobrotnika, predsedniškega kandidata in posebneža Ivana Krambergerja v Negovi. Kram-berger je bil na binkoštno nedeljo, 7. junija 1992 umorjen in prav hišo, v kateri je po umoru ležala krsta s pokojnikom, so skoraj pogoltnili ognjeni zublji. Krambergerjeva žena Marjeta se je s tremi otroki komaj rešila. Škoda pa j e neprecen Ij i va, saj j e bila v hiši zelo dragocena oprema, predvsem pa so bili vredni nekateri muzejski starinski eksponati, ki jih je pokojnik dolgo let zbiral in mnoge pripeljal tudi iz Nemčije. Domačinom je uspelo rešiti znameniti Kramber-gerjev osebni avtomobil Bugatti. V obalnih marinah privezanih 1800 plovil SLOVENSKA OBALA - Kljub temu, da je naša obala dolga komaj 43 kilometrov, imamo na tem majhnem koščku morja v treh obalnih mestih kar tri marine, v katerih lahko lastniki privežejo 1800 plovil. Naše marine so tudi sodobno urejene in gostom ponujajo to, kar jim ponujajo podobne marine po svetu. Vse tri marine so v sezoni večinoma zasedene, skoznje pa dnevno poteka tudi veliko tranzitnega morskega prometa od Italije proti Hrvaški. Medtem ko je portoroška marina največja, izolska usmerjena bolj v jahtni turizem, pa se koprska ukvarja še z jadralstvom in zahvaljujoč ji je Slovenija med 12 svetovnimi jadralskimi 'velesilami', ki prirejajo match race tekmovanja za svetovni pokal. Majhna, a sodobna marina v Kopru Poleg stotih privezov (71 na morju in približno 30 na kopnem) v koprski Marini gostom ponujajo tudi druge storitve. V svojem kompleksu imajo eno najsodobnejših restavracij v Kopru, premorejo tudi izdelovalnico in popravijalnico jader (jadralno), servis za popravila motorjev in plovil, črpalko, fitness center... "Imamo skoraj vse, kar imajo velike marine," se rad pohvali direktor Marine Mirko Kosmina. Edino, kar jim manjka, so pokriti hangarji za spravilo plovil čez zimo in sobe, ki bi jih lahko ponudili petičnim gostom. Koprska Marina je tudi edina na Obali, ki premore 50 tonsko dvigalo, s katerim lahko iz morja dvignejo tudi največja plovila. Med drugim tudi redno servisirajo nov patruljni čoln pomorske policije. Med gosti koprske Marine je skoraj 40 odstotkov Nemcev, 30 odstotkov Slovencev, 25 odstotkov Avstrijcev in nekaj gostov iz Italije, Velike Britanije, Švice... Veliko je tudi tranzitnih gostov, saj v Marini ustvarijo kar 40 odstotkov prometa s tranzitom, čez leto pa se v Marini ustavi nekaj sto plovil. In cene? "Že pet let tesno sodelujemo z obema obalnima marinama, cene pa usklajujemo z marinami od italijanskega Lignana do hrvaške Pule," pravi Kosmina. Cene v koprski Marini so že tretje leto enake. Po mnenju direktorja so v koprski Marini najpogostejša 11-do 12-metrska polovila, za katera je treba odšteti 465 tisoč tolarjev na leto ali pa 357 tisoč tolarjev v sezoni (od 1. aprila do 30. septembra) in 282 tisoč tolarjev za zimovanje. Na dan je treba za 11-do 12-metrsko plovilo odšteti 5.170 tolarjev. Najdražja dnevna pristojbina je za 18-metrsko plovilo 7.144 tolarjev, najcenejša pa 2.256 tolarjev za šestmetrsko plovilo. Cene za priveze na kopnem so približno 25 odstotkov nižje. V Izoli so privezane jahte Druščini obalnih občin z marinami se je pred šestnimi leti pridružila tudi Izola, najprej s skromnim obsegom, danes pa ponuja svojim, večinoma stalnim, gostom že skupaj 600 privezov v morju. "Izola se je ob odločitvi za gradnjo marine zavestno odločila za turizem višje kategorije - za jahtni turizem," pravi direktor podjetja Porting, ki upravlja z marino, Branko Manne. V zalivu med iztekom plaže San Simon in območjem Srednje turistične in gostinske šole so zrasli pomoli, kjer zmorejo brez dodatnih varnostnih posegov sprejemati jahte med osmimi in 30 metri. Za oskrbno sta urejena bencinska črpalka in prostor za manjša popravila in zimovanje plovil. Trenutno gradijo stavbo, kjer bodo poleg recepcije še restavracija, butiki, lokali in niz trgovinic. Zgradba naj bi bila nared spomladi prihodnje leto. "Za osnovno preskrbo smo poskrbeli, k sreči pa je - med urejanjem območja ■ mesto spojeno z nami, iako da gostom ni treba daleč po nakupih in iskanju razvedrila." Za privez v morju mora lastnik za osemmetrsko plovilo (če je zasidrano za mesec dni) odšteti na dan 3.008 tolarjev, za več kot mesec dni pa na dan 1.504 tolarjev. Za petnajstmetrsko plovilo znaša dnevna najemnina (za največ mesec dni) 6.580 tolarjev, če pa ostane zasidrano več kot mesec dni, mora lastnik dnevno odšteti 3.290 tolarjev. Za dvajsetmetrsko plovilo znaša dnevna cena v prvem primeru 9.306 tolarjev, v drugem pa 4.606 tolarjev na dan. Tisti, ki imajo plovila v marini več mesecev, plačujejo različno visoko dnevno (mesečno) najemnino, odvisno od časa (sezona ali zima). Kopenski privezi so v povprečju za tretjino cenejši, vendar je cena odvisna od časa najema (leto, pol leta, mesec ali dan) in drugih uslug (dvig in spust, pranje s curkom, dvig ali spust jambora, varovanje plovila, uporaba podstavka, parkirni prostor za osebni avto...). Med gosti je veliko Slovencev, prevladujejo pa tujci iz Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, iz držav Beneluksa, Madžarske, Češke. Veliko je stalnih gostov, ki se radi odločijo tudi za zimovanje. Največ privezov v Portorožu Lastnikom plovil je v marini Portorož na voljo 1100 privezov. Tristo jih je na kopnem ter 270 v kanalu Fazan na območju med Lucijo in marino. Ti privezi so namenjeni manjšim plovilom, predvsem domačinom. Marina pa ima za svoje obiskovalce na voljo tudi dva velika hangarja s površino 3200 kvadratnih metrov. Gostom je na voljo tudi dodatna ponudba: spuščanje in dviganje bark, popravila motorjev, obnova bark, hramba in čuvanje plovil ter oskrba z vodo in gorivom. To pa še ni vse. Poskrbeli so namreč tudi za dobro počutje gostov, ko le-ti niso na svojih plovilih. Na voljo imajo deset sob za goste, dve restavraciji, dvorano za manjše seminarje, trgovino ter vrsto manjših poslovnih lokalov, v katerih se gostje lahko oskrbijo z vsem, kar potrebujejo. Poleg tega je v bližini letovišče Portorož z igralnico Metropol, pa tudi sečoveljsko letališče. V lucijski marini ima stalno privezana plovila 1057 lastnikov, od katerih je tretjina Nemcev, le nekaj manj Slovencev, sledijo pa Avstrijci in Italijani. Dnevno je v pristanišču privezanih približno 3000 plovil (gre za tako imenovani tranzit, ko priplujejo in še isti dan odplujejo). Za letni privez je potrebno odšteti najmanj 180 tisoč tolarjev za prvo kategorijo in do 1,2 milijona tolarjev za ladjo, večjo od 24 metrov. Za dnevni privez, do 30 dni, pa je potrebno za šest do osem metrov veliko plovilo odšteti 2.690 tolarjev, za največjo pa tudi do 12 tisočakov. Za shranjevanje na kopnem morajo lastniki odšteti od 118 tisoč do 622 tisoč tolarjev na leto. Novinarji Primoskih novic, slika Marine v Portrožu FPA tradicionalni veliki prodajni sejem 48, MEDNi od 14. do 23. avgusta 98 največja trgovina na enem mestu * * pestra gostinska ponudba * * večerni zabavni program s plesom * Slovenija - poletje '98 Koledar prireditev LJUBLJANA -24. in 31. maja ter 7. IN 14. junija ter 6., 13.. in 27. septembra tivolska promenada (Park Tivoli) - 21. junija "Kresovanje" in "Festival ljubljanskih popevk" (Trnovski pristan) - 5. julija "Venerina pot "(srednjeveška tržnica, viteške igre in mednarodni lokostrelski turnir) (Ljubljanski grad) -21. in 22. avgusta "Noč v Stari Ljubljani" (Staro mestno jedro) BOHINJ Tudi v letošnjem poletju bo v Bohinju veliko kulturnih, etnografsko - turističnih, športnih in zabavnih prireditev: Glasbeno poletje, kresna noč, vasovanje in kmečka ohcet, srečanje narodnozabavnih ansamblov, večer z Avseniki, Vodnikovi dnevi, jadralna regata. triatlon jeklenih, prireditve o občinskem prazniku 26. avgustu... LESCE-BLED - 11.julija koncert skupine Ptujskih 5 7 14.avgusta koncert skupine Štajerskih 7 - 15.avgusta "Znani Slovenci padajo z neba" - 22. avgusta Koncert ansambla Gorenjski muzikantje RADOVLJICA -junij, julij "Radolško poletje '98" - 15. - 25. avgust "XVI, festival Radovljica" -31. avgust zabavna prireditev "Večno mladih fantov" KROPA -5. julij Venerina pot: "Kovaški šmaren" ŠKOFJA LOKA - 15. maj do 30. junija "Razstava srednjeveških inštrumentov" -27. junij "Škofjeloški mestni sejem" ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - POLETJE '98 - vsak ponedeljek: pot po Logarski dolini ali polet s tandem padalom - vsak torek: katedrala Gornji grad. mašni plašč v Radmirju ali park cvetja Savinjski gaj v Mozirju - vsako sredo: celodnevni izlet v Potočko zijalko - vsak četrtek: ogled Snežne jame na Raduhi in kmečka večerja ali doživetje večera po starem v Penzionu Raduha v Lučah - vsak petek: grajska večerja v Gradu Vrbovec v Nazarjah - vsako soboto: izlet s kajaki po Savinji, olčarsko popoldne v olčarski bajti in multivizijska predstavitev naravnih lepot in turističnih možnosti Informacije: + (63) 833 757 ZREČE NA POHORJU - maja "Zreški teden" -julija "Zreška noč" - avgust "Gobarski dnevi" - september "Zopet skupaj kot nekoč" Na Rogli je klimatsko zdravilišče in olimpijski center Informacije za hotelsko namestitev: telefon + (63) 768 1106 IDRIJA - 15. junij do 14. september grajski večeri na dvorišču gradu Gewerkenegg - 19. julij Marjetna nedelja v Črnem vrhu - 26. junij Jakobova nedelja na Vojskem -13.-16. avgust Veliki Šmaren v Spodnji Idriji -21.-28. avgusta XVII Čipkarski festival v Idriji KOPER - maj: "Praznik reforška Merizge". Tradicionalno ocenjevanje vin in podleitev nagrad, pokušina domačih vin in kulinarike. Dnevi obujanja kulturnega izročila Istre, -junij: "Sejem sv. Nazarja". Sejem, tekmovanje v pandolu in obilo zabave ob prazniku mestnega svetnika -julij: "5. Primorski poletni festival". Mesec dni, ko mestno jedro zaživi v znamenju mednarodnih in domačih gledaliških dogodkov, letos tudi lastna festivalska produkcija v režiji priznanega Januša Kice. -julij: "Koprska noč". Prireditev z najsvetlejšim in najdaljšim ognjemetom v Sloveniji, številni nastopajoči na vseh trgih, prireditve brez vstopnine, naj tombola, izbor naj lepotice in naj lepotca - avgust: "Folkest". Mednarodni folklorni festival, prireja ga skupnost Italijanov Koper PTUJ - 6. in 7. novembra: "Ptuj '98" 29. festival domače zabavne glasbe BELTINCI -23. - 26. julija "28. folklorni festival - 60 let beltinske folklore" Na sporedu prekmurska glasba, folklora, prokaz kmečke obrti, kulinarike, kmečkih iger, povorka, gost: FS France Marolt SLOVENSKO MORJE - CENE (SIT - na teden) PORTOROŽ - hoteli od 30.000 do 84.400 PIRAN - hoteli od 27.600 do 58.400 IZOLA - hoteli od 32.300 do 53.900 ANKARAN - hoteli od 21.900 do 34.900 Portorož Škof)a Loka | KULTURA Muzej novejše zgodovine. Celovška 23, Ljubljana (Cekinov grad), je izdal prvo vseslovensko muzejsko zgoščenko "SLOVENSKI MUZEJI" Glasbeno, zvočno in govorno opremljena ter oblikovno privlačna multimedijska zgoščenka predstavlja 55 pomembnejših slovenskih muzejev in galerij, s poudarkom na predstavitvi njihovih zbirk in stalnih razstav. Knjiga ima 250 strani, 2.500 fotografij. Na zgoščenki lahko izbiramo med slovenskim in angleškim jezikom, saj je bil namen, da zgoščenko približajo širši publiki. Zgoščenka stane 3500 SIT, naročite pa jo lahko tudi po telefonu: 61 323 968 CANBERRA COB RAM Phone: 06 - 295 1222 Phone: 0358-722115 Slovensko društvo Sydney SLOVENSKI MUZEJI Karikature "jeznih " mož Ljubljana /Delo/- Damir Globočnik je v samozaložbi izdal knjigo 12 jeznih mož; 12 zgodb o slovenski karikaturi. V karikaturah nastopa Anton Aškerc, dr. Janez Bleivveis, Dragotin Dež-man, dr. Anton Korošec, dr. Ivan Tavčar, Fran Šuklje, dr. Ivan Šušteršič, Anton Bonaventura Jeglič, Jakob Alešovec, Ivan Cankar, dr. Lovro Toman in dr. Valentin Zamik. Hinko Smrekar - Ivan Tavčar in njegov kveder (detajl, kolorlrana risba z ogljem 1912) Jubileji /Internet/ - Slovenski Policijski orkester je proslavil svojo 50-letnico. V Mariboru je bil jubilejni kocert Mariborskega okteta ob 25-letnici delovanja. 23. aprila je Društvo slovenskih pisateljev pripravilo pogovor ob desetletnici izida publikacije Gradivo za slovensko ustavo. V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil jubilejni koncert Akademske folklorne skupine France Marolt kot vrhunec praznovanj 50-letnice delovanja skupine. Siovr- Nedelja, 17. maja 1998 Piknik, ples in nastop gostov iz Slovenije Za ples igrajo Sound Investment Po 5.00 uri nastop gostov iz Slovenije Marjan Marinšek - citre Maja Lesjak in Tanja Meta - pevki Na prodaj bodo audio in video kasete Nedelja, 24. maja 1998 Piknik in ples Igrajo Črni baron 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 RAČUNALNIŠTVO INTERNET Okna 98 bodo naprodaj 25. junija Korporacija Microsoft je napovedala, da bodo 25. junija letos začeli prodajati dolgo pričakovani novi računalniški operacijski sistem z imenom Okna 98 (Windows 98). Cena okoli 100 ameriških dolarjev. Z novim sistemom bo uporabnikom med drugim omogočeno gledanje televizijskih programov. Informacije o Kranjski gori: www.kranjska-gora.si Srečko Kosovel Pesnika Srečka Kosovela se bomo sedaj, 72 let po njegovi smrti, spomnili tudi na internetu. Njegova izvirnost in presenetljiva aktualnost sta še danes jasno prepoznavni. V svojih pesmih je presegel tudi najbolj zrelo ekspresi onistično raven ter se s svojimi komaj 22 leti za vedno vpisal v avan-tgardo konstruktivizma. h itp ://w w w2. a rn es. si~ssdb vrbe/ 11.html Tudi Doni v Tinjah na internetu Tudi v Tinjah na avstrijskem Koroškem so zdaj predstavili domačo stran te osrednje izobraževalne ustanove na svetovnem računalniškem omrežju internet. Predstavitev doma je v dveh jezikih. h ttp ://w w w.sodalitas. at Zemljevid Slovenije Zemljevid Slovenije z narisanimi mejami vseh občin (http:// ins. info. ius-software.si/obcine/ kazalo.htm) nam pri-kaže vso pestrost notranje upravne razdelitve v državi. Če kliknemo na ozemlje, žal zaenkrat le nekaterih občin, se nam te tudi predstavijo. Doslej so svoje strani pripravile ilirskobistriška (www. sigo v. si/cgi-bin/spl/ ueilbi/index. htm), postojnska (www. s igo v. si/cgi-bin/spl/ u ep ost/in d ex. html) in tolminska (www.sigov.si/ uetolm/index.htm) občinska pravna enota. O potresih doma in po svetu Uprava RS za geofiziko je na internetu takoj po potresu v Zgornjem Posočju objavila svoje poročilo, na internetu pa je moč najti tudi splošne informacije o potresih v angleščini; Slovenija se predstavlja na številki w w w. s igo v. s i/cgi-b in/sp l/ugf/ slo/posocje/index.htm Izčrpne podatke o potresih nasploh najdemo na predstavitveni strani Global Earthquake Response Center w w w. earth quake, org Na ameriškem strežniku o potresih na h ttp ://w wwn eic. cr. usgs. go v -r YUROPE Online Communications Home Sales & Services The Company Scorch YUROPE COUNTRIES h sî Yugoslavia a Croatia -3 Bosnia 3 Slovenia 3 FRYO Macedonia iWSTRlfi llfitY GREECE Evropa na internetu - nas še vedno povezujejo v Jugoslavijo? ACAPULCO /Novice/ - Igor Slovenec, rekorder v skokih v vodo (lani je v Kanalu ob Soči skočil na glavo z natančno 26.70 metra visoko postavljene lesene ploščadi na raztegljivi gasilski lestvi) je prvi Slovenec, kije skupaj z nekaterimi drugimi svetovnimi junaki zadnji dan letošnjega aprila stal na sloviti pečini Qebrada s slovensko in novogoriško zastavo v turistično mondenem Acapulcu, s katere Mehičani skačejo že od leta 1938. Slovenec bo najboljše tri povabil na tradicionalno revijo skokov v Kanal. Mu je skok uspel? Do zaključka redakcije še ni bilo podatkov. HIMALAJA /Novice/- Davo Karničar, 36-letni ekstremni smučar in vrhunski alpinist, doma z Jezerskega, bo predvidoma sredi maja poskušal opraviti prvenstveni spust s smučmi po severni strani in z vrha 8167 metrov visokega Daulaghirija v Himalaji, kamor je petčlanska slovenska odprava odpotovala pred nekaj dnevi. Vse skupaj pa je le zadnja Davova priprava na smučanje s strehe sveta, ki ga načrtuje za letošnjo jesen. ANDI /Jana/— Ko so se začeli kranjski alpinisti pred letom dni pogovarjati, da bi odšli v perujske Ande, seje Meta Boncelj, absolventka fakultete za šport, odločila, da se jim pridruži s svojimi smučmi. Še več: sklenila je popraviti dotedanji slovenski višinski smučarski rekord, spust Katarine Trontelj s 5.900 metrov visoke rame Artesonraja. To se ji je posrečilo. Prismučala je z višine 6.200 metrov po pobočju Chopicalquita, in za to ji je Planinska zveza Slovenije pred kratkim podelila naslov najboljše alpinistične smučarke leta 1997. MADAGASKAR /Svobodna Slovenija/- Revija Revue de 1'Ocean Indian je izbrala za moža leta misijonarja Petra Opeko, Slovenca iz Argentine, ki že dolgo deluje na Madagaskarju. Predstavila gaje takole: "Nobena osebnost se ni zavzela za boj proti revščini tako kot ta duhovnik, ki o revščini pravi, daje krivica, ki kliče do neba. Brez njegove pomoči bi zelo veliko ljudi preplavljalo ceste. V petih središčih je zbral 16.500 oseb, ki bi sicer živele po cestah v najbolj ponižujočih razmerah. Vsem je poskrbel delo, šolo in razne usluge. Pater se lahko pohvali, da ima največjo cerkev glavnega mesta, pri njegovi maši pa se v nedeljo zbira od 5 do 6 tisoč ljudi." Revija je objavila tudi daljše poročilo kako je Opeka učil domačine delati. Videl jih je kako so po smeteh iskali in brskali, pa si je mislil: "Te smeti bi lahko postale dobro gnojilo." Z ljudmi je pričel prebirati kar je bilo uporabnega, to prodal in izkupiček razdelil: pol za plače, pol za gradnjo hiš. Tako je zgradil pet naselij za 17.000 prebivalcev, njegove šole pa zdaj obiskuje 5000 učencev. MED NAMI Iz Kluba Triglav - Sydney Ob ANZAC dnevu - Poroča Martha Magajna V Klubu Triglav Sydney že veliko let počastimo spomin vseh padlih za pravico in svobodo s tem, da njim v spomin položimo cvetje pred spomenik našega Ivana Cankarja ob sončnem zahodu na Anzac dan. Te prisrčne ceremonije se poleg naših članov udeležijo tudi zastopniki avstralske skupnosti, med njimi tudi nekateri odborniki občine Farfield. Med njimi je vedno prisoten naš dolgoletni prijatelj Aid. Ken Chapman, ki poleg krajšega nagovora o pomenu Anzac dneva, vedno izgovori tudi ganljivo in vsem znano posvetilo Anzacom: "They will not grow old as we will grow old..." Sydney, 25. april 1998 - Pred Cankarjevim spomenikom polaganje cvetja vsem padlim; z leve Peter Krope, s cvetjem Jože Pahor -predsednik Kluba Triglav, na desni Aid. Geen Watson in Aid. Ken Chapman ANZAC proslavili tudi b a lin a rji in balinarke Robert Miku let ič proglašen za igralca leta EUROPE ASIA AFRICA NORTH AMERICA SOUTH AMERICA AUSTRALIA SKY AIR SERVICES representing CROATIA AIRLINES od 28.10.1997 MALAYSIA IRLINES*LETI V ZAGREB! SYDNEY 379 Kent St., Sydney 2000 (5. nadstr. - nad hrvaškim konzulatom) Telefon: (02)9299 6388 (Rina, Gordana, Silvana in Katarina) MELBOURNE 24 Albert Rd., South Melbourne 3205 (7. nadstr. - pod hrvaškim konzulatom) Telefon: (03)9699 9355 (Lidija, Katarina, Denis, Mladen, Saša, Suzi in Nada) PERTH 68 St. Georges Terrace, Perth 6000 (8. nadstr. - pod hrvaškim konzulatom) Telefon: (09)9486 1114 (Mira in Marija) ADELAIDE 50 King William St., Adelaide 5000 (2. nadstr.) Telefon: (08)8221 6638 (Ivica in David) Potovanje z vsemi avio-kompanijami po svetu in Avstraliji A world of convenience with departures from seven cities Australia wide. Malaysia Airlines can ily you to over 117 destinations across 6 continents. We also give you the convcnicncc o: a choice oi frequent flights from Sydney, Melbourne,Adelaide, Perth. Darwin. Cairns and Brisbane. Call 13 2 6 2 7 "i !!WI» T«,. ft« W• m«