17. štev._V Kranju, dne 28. aprila 190G._VIL leto.
GORENJEC
.. Političen in gospodarslg list. ==
Izhnjn vnako Hobolo »effr. - Slane zh celo leto 4 K, in pol letn D K, ta četrt U r ml n i m l v o in npravn ittvo ib nahnju v hi*i H. 106 naproti itipne
letal K. Za dnine drfavo -lane K 5*80, 1'oftniiipzne številke po 10 vin. — Na cerkve. —  l'pruvniAlvu nuj ne blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
narocbo brez istodobne vposiljatve naročnine He ne ozira. -  Žit oznanila »e o;.inni|o, »ploh vhc upravne zudeve, uredništvu pa dupini in novice, — [lupini plačuje za petit-vmto 10 vin., če h« tinkn enkrat, m večkrat primeren popust. naj io Izvolijo frankirnli. — Rokopill ve ne vmčajo.
Shod deželnozborskih volilcev v Kranju
je sklical tuknjšnji meščanski volilni odbor minuli ponedeljek. Udeležilo s» ga jo izredno veliko število volilcev. tako da so bili prostori, kjer se je vršil, nabito polni. Malo takih in lnkn dobro obiskanih shodov je bilo še doslej v Kranju.
Točno oh določeni uri otvori predsednik meščanskimi volilnega odbora, gosp. Vinko Majdič zborovanje, povdnrjaje, da so zadnji dogodki, kateri so so vršili v zasedanju deželnega zbora, napotili «Meščanski odbor v Kranju«, povabiti g. poslanca Pirca, da nam poroča o tem zasedanju. Kakor vidim — pravi — prišli ste v jako ohilem številu, kar je jasen dokaz, da se za stvar zanimalo, ter vas prav iskreno pozdravljam, obenem pa predlagam, da si izvolile predsednikom g. dr. Val. Stempiharju. (Soglasno sprejeto.)
G. dr. Val. Š tem pihar prevzame pred* sodstvo: Zahvaljujem se vam za izkazano mi zaupinje, ter da ste se v tako mnogobrojnem številu odzvali vabilu 'Meščanskega odbora*. Kakih štirinajst dni pred veliko nočjo bila je kranjska dežela najbolj zanimiv predmet cele drtave. Ko se jo namreč nemudoma zaključil državni zbor, ter smo brali v listih o sklicanju deželnega zbora, čudil se je ves poli* tičen svet. Na videz Čudile so se tudi vse stranke, vendar ta iznenađenost od ene stranke
PODLISTEK.
Deset let sokoltkega življenja.
Ob desetletnici Sokola v Kranju, Dulje.
Istega leta je spremilo mlado društvo dne 11. januarja k zadnjemu počitku svojega •družnika* Konrada Bleivveisa. — Dasi so kranjski Sokoli vabili na svoj ustanovni ples tudi «kazinarje», vendar niso uživali naklonjenosti tedanjo vlade. O čemur nas prepriča docela nagajivost njena pri urejanju sokolskega telovadišča. Sokoli so si napravili na prijaznem Kalkarčinem vrtu (drevored) telovadišče, kjer so postavili med drugim tudi plezavico, ki je poprej bila last topničarjev in je slala nu »gmajni* dolgo
ni bila odkritosrčna. Ta stranka, klerikalna namreč, je igrala komedijo s svojo iznenade-nostjo, kar je danes popolnoma jasno, ter je bila celo tako nesramna, da so šli njeni voditelji celo ministra interpelirnt.
Vladni načrt volilne reforme, predložen deželnemu zboru kranjskemu, je povzročil burne prizore. Ta načrt volilne reforme, ki noj prevzame ureditev razmer za več stoletij, je pravi političen unikum. — kardinalna nesmisel. Ta načrt, sestavljen brez vsake motivacije, brez elotističnih podatkov tervjnsnem nasprotju z resolucijo, katero je sklenil deželni zbor, imel je namen vroči vrv okoli vratu meščanstva in če bi ta načrt postal zakon, bi meščanstvo ne imelo v deželnem zboru nobeno besede.
Ta nevarnost je za sedaj preprečena, vendar pa vam je hotel dati meščanski odbor priložnost, da se tudi vi izrečeta o tej volilni reformi. Vaša odlična udeležba kaže, da veste ceniti kratko zasedanje deželnega zbora. Konečno predstavim vam vladnega zastopnika g. Ekla ier imenujem zapisnikarjem g. Janka Sajovica, overovateljem zapisnika pa g. Ferd. Pollaka in Rud. Kokaljn.
Govornik da besedo deželnemu poslancu g. Cirilu Pircu, kije, burno ak lami ran, govoril takole:
Čislani gospodje volilci!
Na pragu prevažnih dogodkov stojimo, dogodkov, ki bodo imeli usodepolne posledice za samostojnost slovenskega meščan-
časa blizo -topov in smodnika*, in nobena živa duša ni nikakršne nevarnosti zapazila v njej. Ker so jo pa telovadci kupili in postavili na svoje telovadišče, sta strah in groza »sinila v život* c. kr. okrajni gosposki tako, da je telovadcem ukazala, naj jo ali odpravijo ali pa oskrbijo s strelovodom. Sokoli so vložili zoper to zlobno-nagajivo odredbo rekurs, ki pa je bil, kakor bodemo čuli, šele v prihodnjem letu resen. Nedavnih poročil is tega leta nimamo.
L. 1866 so pričeli kranjski Sokoli z naznanilom, da je zgoraj omenjeni rekurz ugodno rešen, * Vsi smo že mislili, da je si. vlada djaln vso to reč ad acla, a smo sedaj zadovoljni, da smo dobili vladni odlok v roke, ki opravičuje našo pritožbo.* — Dne 14. jan. pa se je vršil velik ples družuikov »južnega sokola* v Kranju. — Dno 21. oktobra so tudi Sokoli v Kranju pozdravili po slovenskem
si vil na Kranjskem in za obstoj narodno*na-predne stranke, ako se izvršijo tako, kokor knnijo naši nasprotniki. Na delu je vlada, N ' In in naši rodni bratje, slo-
venski klerikalci — ako jih sploh Slovence imenovati moremo — zastavljajo vse svoje moči, da hi v zvezi z prvoimenovnnima faktorjema pritisnili v ozadje na:;i, lepo se razvijajoča mesta in naše trge. To pa edino iz vzroku, da bi v dosego svojih strankarskih koristi spravili ob ves upliv slovensko svobodomiselno razumništvo in tako ubili na-rodno*napredno stranko, ki ima svojo glavno oporo v nnšem zavednem meščanstvu.
Politično življenje v Avstriji se giblje v zadnjem času skoro izključno v znamenju volilne reforme, zlasti pa še pri nas na Kranjskem, Vlada je predložila poslanski zbornici načrt volilne reforme za državni zbor, dne 2. t, m. pu deželnemu zboru načrt volilne pre-osnovo za kranjski deželni zbor. Ker so pri obeh načrtih sodelovali naši klerikalci kot sebični svetovalci, je povsem naravno, da je v obeh slučajih naperjena ost volilnih preosnov proti našim mestom, kot trdnjavam narodno-napredne misli na Kranjskem.
Ker je državni poslanec g. dr. Andrej Ferjančič vsled bolezni zadržan, udeležiti se današnjega zborovanja, dovolite, da se dotaknem jaz vladnega načrta volilne reforme za državni zbor, to pa le v toliko, v kolikor je to potrebno za lažje umevanje vladnega načrta volilne reforme za deželni zbor.
Isti ministrski predsednik Gauč, ki se je še lansko jesen izrekel zoper splošno in enako volilno pravico, se je čez zimo kar naenkrat zanjo ogrel in je letos 28, februarja predložil poslanski zbornici načrt volilne reforme, ki po njegovem lastnem zatrdilu temelji na prin-
■"SHHHHaH™—"99S9B9
telegramu tretjo obletnico «južnega sokola* V Ljubljani.
Kljub neugodnemu I. 1866 za razvitak naroda koraka Sokol vedno še krepko naprej. Zalibog, da na Slovenskem ne napreduje nikakor telovadstvo, edino le v Kranju prav marljivo telovadi in napravlja izlete ovih 20 sokoličev.
14. februarja 1867 so so udeležili kranjski Sokoli sokolskega shoda v Ljubljani, ki je bil posebno živahen. Bilo je navzočih več deželnih poslancev, — Notranjska, Dolenjska in Gorenjska -- vse so imele svoje zastopnike. — Dne 11. maja istega leta pa je napravil kranjski Sokol izlet k svetemu Joštu, ki nas živo spominja izletov istotja v prvih letih najmlajšega društva. <Novice» poročajo: (Preteklo nedeljo ob 4. zjutraj pn je napravil naš «Sokol» svoj prvi letošnji izlet. Romal je k sv. Joštu, kamor ga je spremilo mnogo naših
cipu splosnosti in ono kosti. Obenem jo vlada izjavila, da naj bo zbornica pristen odsev narodnih, gospodarskih in lulturnih razmer posameznih narodnosti in d'jžel. Ta izjava je bila vladi pretveza, da je potem tem lažje grešila zoper načelo jnakosli in sicor pred vsem v prilog Nemcem, v drugi vrsti pa na korist nekaterim strankam, ki jo podpirajo in na kojc se zanaša, d? bodo glasovalo za krivično volilno reformo. Med te slednje spadajo tudi kranjski klerikalci.
Volilni red, zasnovan ■ strogo po načelih enakosti in splosnosti, jo gotovo ideal in nor pravične volilno pravice. Mi Slovenci bi že kot Slovani morali !e z veseljem pozdravljati volilno reformo, ki bi uveljavila volilno pravico v navedenem smislu, saj potem dobimo Slovani veliko premoč v drŽavi. Toda oglejmo si površno, kako tolmači načrt načelo enakosti. Gauč je priznal 9 milijonom Nemcev 205 mandatov, 15 milijonom Slovanov pa \4 25 mandatov več, tako da bi Slovani v prihodnjem parlamentu imeli le 5 glasov veČine. Štajerski Slovenci, ki tvorijo tretjino prebivalstva kronovine Štajerske, naj bi dobili mesto 0 le (> poslancev, 100.000 koroškim Slovencem se je pa od desetih Koroški pripadajočih mandatov milostno prisodil eden cel in še ta dvomljiv mandat mesto treh. S tem bi bila usoda naših koroških bratov zapečatena! To je tista hvalisana Gaučeva splošna in enaka volilna pravica, ki je pa v resnici le prava pravcata karikatura splošne in enake volilne pravice v svoji Čisti in nepokvarjeni obliki. Kljun tem vnebovpijočim krivicam se naši klerikalci vnemajo za vladno volilno reformo in so vsak Čas pripravljeni glasovati za ta nestvorl
V imenu »Slovanske zvezci je baje dr. Šušteršič posredoval pri vladi glede razdelitve mandatov. Pa naj je posredoval on sam ali še drugi, gotovo je, da so se ta posredovanja vršila, gotovo je, da so pri tem čednem poslu imeli prvo besedo kranjski klerikalci in prav gotovo je, da so so ta pogajanja izvršila v njih popolno zadovoljnost na škodo štajerskih in koroških Slovencev. Ti ljudje, ki tako radi tolčejo na narodni boben, ti ljudje, ki nastopajo, kakor da je od njih zavisen obstoj slovenskega naroda, ti ljudje so ob ti priliki pokazali, da zapostavljajo koristi celokupnega naroda svojim strankarskim, nizkotnim nakanam. Lahkim srcem so izdali štajerske Slovence in prevzeli ulogo rablja na Koroškem, da so le dobili za svoje izdajstvo plačilo na Kranjskem. Dočim naj se glasom vladnega načrta volilno reforme skoro v vseh kronovinah izločijo mosta, trgi ter industri-
mestjanov in prav lepo število naših krasotic, Pri sv. maši so (Sokoli* peli in stregli. Po službi božji je bil zajuterk pod lipo; nenavadna radost je kraljevala v vsi družbi, ki se je razodevala v pesmih, polnih gorečega rodoljubja, in v telovadbi. Šele proti poldne smo se, želoči, da temu prvemu izletu kmalu sledi drugi, vrnili prav zidane volje z milimi našimi spremljevalkami in spremljevalci domu. — 7, jul. pa so se naši Sokoli udeležili iz-leiu ljubljanskih bratov v Kamnik.
Ko je bilo z dopisom iz dne 8. avgusta 1867 razpuščeno ljubljansko društvo, je tudi sokolsko društvo v Kranju proti 1. 1868 zaspalo.
Iz teh pičlih poročil razvidimo, da so že prvi kranjski Sokoli vzlic malemu številu korakali neustrašeno naprej, dasi so pri kranjskih mestjanih uživali le bolj zgolj simpatije, a malo kakršnesižebodi podpore. Društvo pa je bilo navezano popolnoma na »južnega Sokola* v Ljubljani, katerega vrste je prav velikokrat pomnožilo. Zakaj da je tako hitro prominulo, povedali smo že v začetku.
_ Dalje piili.
jalni kraji in tvorijo ziise mestne volilno okraje, so se na Kranjskem brez vsacega tehtnega razloga, le na zahtevo klerikalcev razun Ljubljane vsa druga mesta, trgi in in-dustrijalni kraji izročili na milost in nomilost d"želi, t. j. pod nož klerikalcem. Tako ao prejeli naši klerikalci za svojo izdajalsko baran-tijo v državnem zboru takoj nokaj judeževih grošev na roko, ostala in sicer večja svota izplačala se jim je pa pozneje v podobi vladnega načrta volilne reforme za kranjski deželni zbor.
Komaj se je med meščanstvom nekoliko poleglo razburjenje radi krivične državno-zborske volilne reformo, poskrbela je vlada, predloživši načrt deželnozborsko volilne reforme, novo presenečenje, ki je vznemirilo prizadete kroge na Kranjskem tako, kakor kaka katastrofa. Predno se podrobneje bavimo s tem načrtom, ozrimo so nekoliko nazaj.
Za časa zadnjih deželnozborskih volitev I. 1001 so napeli klerikalci vso sile, da bi dobili večino v kranjskem deželnem zboru, z večino pa seveda deželno finance, s katerimi so hoteli krpati svojo ponesrečeno gospodarsko organizacijo. Ker so jim je ta načrt izjalovil, so izprva poizkušali — razbiti deželni zbor, du bi pri zopetnih volitvah iznova poskusili svojo srečo. Toda vlada ni hotela razpustiti deželnega zbora in zato so klerikalci zavirali delovanje deželnega zbora, zahtevajoč venomer izpremombo deželnega in deželnega volilnoga reda v smislu splošne in enako volilne pravice. Ta zahteva po splošni in enaki volilni pravici so vleče kakor rdeča nit skozi štiriletno dobo klerikalne obstruk-cije v kranjskom deželnem zboru. Da je bilo pa to navdušenje za splošno in enako volilno pravico le navidezno, da jo bil to le humbug in prav navadno politično komedijantslvo, pokazalo se je prve dni tega meseca. Klerikalcem je bilo le na tem, da, če že ne morejo razgnati deželnega zbora, izsilijo volilno reformo, četudi še tako reakcijonarno, ki bi jim znsigurala toli zaždjeno večino v deželnem zboru.
Lani 17. novembra se je veČina deželnega zbora, t. j. obe slovenski stranki, izrekla za načelo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravico tako za volitve v državni, kakor v doželni zbor. Pozvala se jo vlada, da naj čimpreje izdela zakonska načrta o iz-promembi deželnega in deželnega volilnega reda v navedenem smislu in naj jo predloži deželnomu zboru, ki naj se v ta namen skliče v izredno zasedanje meseca januarja 1906. Slovenska liberalna stranka je glasovala za ta predlog ustavnega odseka, ker je ostala zvesta svojim načelom in se je vedno potezala za razširjenje volilne pravice, ker se kot napredna stranka no moro in ne sme ustavljati toku časa in ker so ji splošne in enake volilne pravice ni treba bati, ako se pravično razdele volilni okraji in se zakonitim potom jamči za svobodno volitev. Klerikalci so smatrali sprejem tega predloga za svoj uspeh in da to dokumentirajo na slovesen način, so si slekli razdrapano katoliško-narodno krinko in so si dne 27. novembra z velikim pompom nadeli nov pestrobojon »zidan gvant*. »Slovenska ljudska stranka* se od listih dob imenujejo. Pred kratkim smo se uverili, s kako pravico si prilastujejo to doneče ime.
No, mesec januar je prešel, a o sklicanju kranjskoga deželnega zbora ni bilo ne duha ne sluha in na to tudi nihče več ni mislil. Zato jo kakor strela z jasnega neba udarila v politični svet vest, da jo kranjski dežolni zbor sklican na 2. aprila in to ob času, ko se je že sestal odsok, ki so je imol baviti z vladnim načrtom državnozborske volilne reforme. Ministrski predsednik Gauč se jo baje hotel izogniti različnim neprilikam v državnem zboru in zato se je šc pravočasno spomnil lanskega poziva kranjskega deželnega zbora glede volilno preosnove. Odgodil je državni zbor in odsek za volilno reformo, kojega član je tudi dr. Šušteršič, je moral prekiniti svoje delovanje.
Tišina je vladala danes pred tremi tedni v kranjskem deželnem zboru, ko se je dvignil deželni predsednik Schvvarz in izjavil, da bo vlada z ozirom na sklepe od 17. novembra lanskega leta predložila deželnemu zboru zakonska hačrta o izpremembi deželnega in deželnega volilnega roda. Z napeto pozornostjo smo sledili njegovim besedam in ko ju končal z emfazo, da naj velikonočni prazniki oznanjajo deželi mir, se nam je zdelo, da plava nad kranjsko zbornico angelj miru in sprave! Komaj sta se pa zakonska načrta brez običajnega navodila o motivih razdelila mod poslance, nas jo že površen tipogled v tiskovini docela prepričal, da so tu namerava uprizoriti politična lopovščina, kakor se še ni učinila v Avstriji, odkar živimo v ustavni dobi. Jasno nam je bilo, da naj velikonočni zvonovi pojo pogrebno pesem stranki, ki je bila vsak čas pripravljena za delo, in ozna-njevali naj bi zmago ter mir onim, ki so skozi šliri leta kradli svojim volilcem denar iz žepa! Liberalni poslanci smo bili takoj edini, da so se velikonočni zvonovi jeli oglašati prezgodaj. Zdelo se nam je, da jih bo troba korenito zavezati in da bo treba z rag-ij-iiiii nekoliko »strašiti boga*. Ko sta se vladna načrta odkimala ustavnemu odseku v poročilo takoj v prihodnji seji, zaključil je dežolni glavar to kratko, a znamenito sejo.
Oglejmo si nekoliko bližje ta famozni načrt deželnozborske volilne reforme. Da v njem ni niti govora o kaki splošni in enaki volilni pravici, je samoobsebi umevno, ker je vlada izjavila že v državnem zboru, da so vrata deželnih zborov z ozirom na njih delokrog zaprta splošni in enaki pravici. Obdržalo so je tedaj načelo zastopstva interesov. Ker se pri sestavi načrta deželnozborske volilne reforme bržčas vsled nasveta naših ljubeznivih klerikalcev vladi ni zdelo vredno, pogajati se tudi z napredno stranko in je načrt sad dogovora mej Nemci in klerikalci pod okriljem vlade, si lahko mislite, kako pravično se je izvedlo napomi-nano načelo. Volilna reforma ima prepro-zoren namen: 1. ohraniti veleposestnikom njih posest in Čo le mogoče nakloniti Nemcem še kak mandat; 2, osigurati klerikalcem brezpogojno večino v deželnem zboru in 3. ociganiti meščanstvo in delavstvo za kolikor mogoče mandatov in docela ob-glaviti narodno-napredno stranko.
Vlada je tedaj predvsem strogo gledala na to, da se peščici kranjskih Nemcev ne zakrivi niti lasu. Kakih 45-50 nemških veleposestnikov naj bi še nadalje volilo 10 zastopnikov v kranjski deželni zbor in naši klerikalci, ti navdušeni zagovorniki splošne in enake volilne pravice, so komaj čakali trenutka, da bi se uzakonila tako nazadnjaško in krivična volilna reforma. Se meseca novembra so dr. Šušteršič in njegovi pajdaši strastno pobijali  privilegij velepo-sestva in so se z vso njim lastno besnostjo zaganjali v zastopnike veleposestva. Vsaka, še tako surova poulična psovka jim je bila ravno prav, da so žnjo obkladali svoje tovariše na levi. A glej čudo! Volilna reforma, ki obeta klerikalcem večino v deželnem zboru, je namah razgnala črne oblake, katere je nakupičil nad glavami veleposestnikov veliki gromovnik dr. Šušteršič in nemškim baronom je sijalo solnce Šušteršičevo milosti. V znamenju vol. reforme sla se našla bratca in prav ganljivo ju je bilo gledati zunaj na hodniku, ko, prav kakor poje narodna pesem »na klopci sta sedela in gledala v nebo,» seveda seda i jasno nebo, namreč stari lisjak ekselenca baron Svegelj, zastopnik okostenelega veleposestva  in  ljudski  tribun, poosobljena splošna in enaka volilna pravica, dr. Ivan Šušteršič, In vlada je »požegnala ljubezen to zvesto* — čeprav je bil konkubinat. Slednjič veleposestnikom ne moremo zameriti, ako se niso protivili volilni preosnovi, ki jim za nedogledno vrsto let ohranjuje dosedanje, četudi krivično po-sestno stanje. Nezaslišano falotstvo je pa dejstvo, da so klerikalci podali Nemcem roko in jim pustili dosedanjo
ugodno pozicijo, ki ni v nikakem razmerju s številom Nemcev v deželi. To efljaltstvo je treba' pribiti in tem bolj, ker je izšlo iz stranke, ki se je obnašala tako, kakor da je vzela narodnost v zakup, ki je slovenskim liberalcem leta in leta očitala takozvano zvezo z Nemci in jih dolžila grdega izdajstva. Nemci in klerikalci se sedaj drug druzega sramujejo in se opravičujejo. Prvi trdijo, da jim je bilo le na tem varovati svoje interese in da se niso mogli ozirati na slovenske liberalce, ker je — kakor p.še »Neue Freie Presse» od 18. t. m. — narodna-napredna stranka prelomila v jeseni /.njimi sklenjeno zvezo. Dnigi zopet v svoje opravičevanje pogrevajo slovensko-nemško zvezo in negirajo vsako zvezo z Nemci. Laifjo pa prvi, knkor drugi. Naravno je, da so se klerikalci in Nemci najpoprej morali zedinili glede posameznih točk volilne reforme in da je šele potem mogla vlada dogovorno z obema imenovanima strankima predložiti načrt volilne preosnove. Tudi za Časa ob-slrukcije 4. aprila ste obe stranki postopali sporazumno. Kar se pa tiče takozvane slovensko-nemške zveze, naj omenjam, da je to lo taktičen dogovor, sklenjen mej veleposestniki in slov. liberalci najpoprej I. 1895 in obnovljen po zadnjih deželnozborskih volitvah I. 1901. Povod istemu je bil pa ta, da slov. klerikalci niso hoteli glasovati niti za neizogibno potrebno podporo slovenskemu gledališču, kutero stališče zavzema tudi Se danes. Glasom dogovora glasujete obe stranki za deželno podporo slovenskemu in nemškemu gledališču, volite skupno slov. liberalce v deželni odbor in zastopnika vele-posestvn v deželni šolski svet, v ostalem zlasti glede narodnostnih vprašanj si pa pridržile presto roko, To in nič druzega je vsebina te pogodbe. Kdor trdi kaj druzega, je podel obrekovalec. Nemci nimajo vzroka tarnati, da smo kršili pogodbo, še manj so pa klerikalci opravičeni, nam radi tega dogovora očitati narodno izdajstvo. Obdržali si nismo samo prostih rok, ampak, kakor mirno lahko trdim, tudi čiste roke t
Toda vrnimo se k načrtu volilne reforme I Naravno, do si je tisti faktor, ki je pri vsej zadevi najbolj interesiran, t. j. klerikalna stranka, zajamčil kar največ ugodnosti zdse. Število kmetskih mandatov se sicer ni zvišalo, pač so pa vzdržuje stara krivica, da pet volilnih okrajev voli — po dva poslanca. Če bi se ti okraji delili, potem bi utegnil tudi na deželi prodreti kak liberalni kandidat in zato mora ostati vse pri starem, Ker pa kmetski poslanci ne tvorijo večine v deželnem zboru — in za to se grel — se je ustanovil v prilog klerikalcev nov volilni razred, namreč občni volilni razred, ki naj voli deset poslancev, tako da bi se število poslancev v kranjskem deželnem zboru pomnožilo za 10. Ta občni volilni razred naj bi bil nekako nadomestilo za splošno in enako volilno pravico; koncesija naj bi bil doslej brezpravnim slojem, predvsem delavstvu. Toda Slov. L. S. bo koristi ljudstva deseta briga in zato je hotela delavstvo ogoljufati za njih zastopstvo. Poleg onih, ki ne plačujejo nobenega davka, bi imeli v tem volilnem razredu volilno pravico vsi tisti, ki so že volili v drugih razredih. Tako bi padlo teh 10 mandatov kot zrelo jabolko klerikalcem v naročje, kar so sami priznali v <Slovencu», Da ne bi v Ljubljani zmagal kak delavski kandidat, priklopili so mestu kar šest vasi.
Ali farška bisaga še vedno ni polna 1 Klerikalnemu zmaju se skominja tudi po mestih in trgih in po teh morda šo najbolj. Da se napravijo bolj užitne, so kuharji de-želnozborske volilno preosnove pridejali mestnim in tržnim volilnim okrajem nekaj obrtnih krojev in selskih občin, seveda le take, ki pospešujejo prebavo, Pri sestavi mestnih volilnih okrajev, so se pokazali klerikulci prave mojstre volilne geometrije.
Brezmejna zlobnoBt, poželjrnje po nadvladi in mržnja do mest in njih zastopnikov
je zvarila tu zmašilo. ki ne najde primere v političnem življenju. Ne vemo, ali naj se bolj čudimo naivnosti vlade, ki se je vsledla klerikalcem na limanice in predložila načrt, ki se naravnost roga interesom meščanstva, trgovstva in obrtništva, ali nnj se bolj čudimo smelosti in nesramnosti klerikalcev, ki so si drznili nasvetovati vladi tako lumpa ri jo !
Potem omenja, kako so sestavljeni volilni okraji mest in trgov, katerim naj se nriklopijo nekateri takozvani obrtni kraji. Kakor sem že omenjal — pravi — volilna reforma vzdržuje staro račelo zastopstva interesov. Kako se je to izvedlo, ste lahko posneli iz navedenega. Razen v ljubljanskem in kočevskem volilnem okraju so se prevzeli ali obrtni kraji, kjer se nahajajo velika industrijska podjetja s stotinami in stotinami delavcev, ali tudi selske občine, kojih prebivalstvo nima nikakih skupnih interesov s trgovci in obrtniki v mestih in trgih. Pač se pa v teh krajih nahaja večinoma prebi-valsto, ki drvi brez prepričanja za klerikalci skozi drn in siru. In to je bilo odločilno. Klerikalci hočejo odvzeti mestom in trgom na deželi njih značaje in oropati jih hočejo skoro vsakega zastopstva, samo zato, da bi uničili narodno-napredno stranko in zatrli na Kranjskem vsako svobodomiselno gibanje.
Taka volilna reforma je seveda nesprejemljiva za narodno - naprednu stranko, nesprejemljiva za zastopnike rnest in tigov, kojih naloga je, varovati koristi svojih vo-litcev. Silno ogorčenje je zavladalo v Ljubljani in širom naše dežele, ko se je zvedelo o tem predrznem atentatu na posestno stanje meščanskega prebivalstva. Bomba, katero je vrgla vlada v krunJ3ki deželni zbor. je hipoma združila vse, še lahko si nasprotujoče elemente pod narodno-napredno zastavo.
Narodno-napredni poslanci smo takoj smatrali za svojo dolžnost, preprečiti krivično volilno reformo za vsako ceno. Tudi novoizvoljeni izvrsevalni odbor, ki se je slučajno sestal tisto popoludne, nam je soglasno naložil, da moramo zabraniti nakane združenih klerikalcev in Nemcev, naj velja, kar hoče, Naši zastopniki v ustavnem odseku so takoj pričeli s. tehnično obstruk-cijo in so tako onemogočili vsako poročilo za deželni zbor. Odsekovemu načelniku dekanu Arkotu se je le naročilo, da naj drugi dan v deželnem zboru izjavi, da se odsek še ni zjedinil glede poročila.
Komaj smo prišli 4. aprila v deželni dvorec, že se je raznesla vest, da se je pripeljal tudi škof Jeglič. Takoj smo slutili, da nas združeni klerikalci in Nemci hočejo prevariti in volilno reformo sprejeti kar en bloc, kajti le ob navzočnosti škofa so imeli v to potrebno večino. Da se izognemo morebitnemu presenečenju, smo vložili šestnajst nujnih predlogov. Glasom deželnozborskega opravilnika se mora nujnost tacega predloga takoj utemeljevati, prodno pridejo na vrsto druge točke dnevnega reda. Deželni glavar otvori sejo in, ne oziraje se na opravilnik, poda takoj besedo poročevalcu ustavnega odseka. S tem je kršil jasno določbo deželnozborskega opravilnika, hoteč v dogovoru s klerikalci in Nemci izvršiti nečuveno i ni si ls t vi). 2e itak napeta struna je počila. Zakonolomstvu je takoj sledil odgovor. Nastal je vihar, kakor še ni divjal po kranjski zbornici, dasi je vajena hrupnih prizorov. Mesto velikonočnih zvonov se je glasil kravji zvonec, in boben je pel pogrebno pesem volilni reformi 1
Vsem nam so že v živem spominu dogodki od 4. t. m. Narodno-napredni poslanci so v silobranu posegli po skrajnem sredstvu hrupne obslrukcije in žnjo pokopali deželnozborsko volilno preosnovo, ki bi bila v neizmerno škodo vam in nurodno-iiapruliii ideji. Zvečer je glavar zaključil to zgodovinsko sejo krunjskega deželnega zboru z besedami: Ljudstvo bo sodilo o teh
dogodkih. Da, na vas je, cenj. gospodje vo-lilci, da izrazite svoje mnenje. Narodno-napredni poslanci smo si v svesti, da smo storili svojo dolžnost in zato mirno pričakujemo vaše so'bo. (Burno, dolgotrajno odobravanje.)
Na to prečita g. Ferdinand Pollak sledečo resolucijo: »Današnji shod narodno-naprednih volilcev mesta Kranja jemlje odobrujo na znanje poročilo gosp. deželnega poslanca Cirila Pirca ter izreka njemu in njegovim tovarišem somišljenikom v deželnem * zboru svoje popolno zaupanje in zahvalo, to pa osobito zaradi njihovega neustrašenega in pogumnega odpora zoper nameravani atentat na volilno pravico meščanstva in delavstva*. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Konec prih.
Dopisi.
Iz Šončnrja. Naloga klerikalcev je, da vsakega, kdor jim ni slepo udan, črnijo, oh-rekujejo, zaničujejo in podomoče rečeno obdelajo tako, da bi ga še pes ne povohal. Nekaterikrat se jim to posreči, vedno pa tudi ne, in pripeti se, da blato, ki ga mečejo, pada nazaj na njih »poštene* glavine. — Zadnji čas je »Domoljub*, katerega je v kaplaniji v veži naloženega po cele kupe, pričel polivati s svojo gnojnico vsakega, kdor misli s svojimi možgani. Pustili smo naše »prečnstite* pri miru, župnika z ozirom na njegovo bolezen, kaplanu pa radi tegu, ker se nam ni vredno zdelo brigati se za možica, ki jo od danes do jutri. Vsuk kaplan hoče biti slaven, da čim prej dobi- dobro faro. Naš je pričel vsled tega izzivati in prosi za to v vsakem »Domoljubu*, čeprav posredno. Privoščili bi mu tako, z ozirom na njegovo častitljivo glavo, vendar naj nikar ne misli, da bi mi vse njegove zasluge obešali na veliki zvon, »Domoljub* oziroma njegov žeg-nani dopisnik je strah v Vogljah (O tem poročamo prihodnjič. Op. ured.) porabil za to, da blati njemu neljube osebe. Posebno se briga za gosp. GloboČnika, katerega hoče očrniti pri njegovem tastu zato, da bi ta svoje lepo premoženje potisnil v nikdar sito farško malho. Stvar je tale: Pretočeno leto je tašt gosp. Globočnika hudo zbolel. Ker ima krasno urejeno kmetijo in lepo premoženje, vrhutega je pa še veren mož stare korenine, ni čuda, da so ga gospodje obiskovali z veseljem. Senfiurski Župnik Kukclj ga je sam meseca oktobra 1905 pri zaprtih vratih nagovarjal, naj zapusti svoje premoženje mrtvi roki in hotel doseči s tem, da bi žena Glo-bočnikova ne dobila dedščine po očetu, toda mož, ki je tekom let trudapolnega dela, trpljenja in samozatajevanja prihranil premoženje, mu je prekrižal račun. Pozdravil te je in prišel do spoznanja. Odtod tolika jeza! — Kar pa se tiče cekinov, bi bilo dobro, ko bi jih nanosil hudič — senčurskim gospodom, da bi se ne prepirala, kdo bo plačal najetega kapucina, da ne bo treba hoditi v prihodnje kaplanu, če se zopet skregata v Srednjo vas k Ivanu pit, da si potolaži jezo. — Kje iščejo naši gospodje denarja, pa prihodnjič povest o prodanih križih in znamenju, ki je postavljeno v župnikovi bisagi. Ljudje godrnjajo, in to godrnjanje je vedno glasneje!
Iz selske doline. Znani klerikalni do-pisun iz selškega farovža, ki živi ob ljudski neumnosti in svoji domišljavi slavi, se je zaletel v predzadnji številki »Domoljuba* v vse osebe, ki no plešejo na njegovo piščalko. Posebno bivši bukovski učitelj Grmek leži temu črnemu stricu v želodcu, potem pa trgovec Hajnrihar, ki ima več veljave v selški dolini, kakor deset Tomažev. Na Bukovici so bili vsi ljudje zadovoljni z učiteljem Grmekom in mnogo ljubše bi bilo večini Bukovljanov, Če bi bil odšel iz doline »Domoljubov* dopisnik namesto Grmeka. Ali
lažnivi dopiiun no ve, da on drži ljudi skupaj le fo s peklom. Ako hi ne imel lega, hi mu kmnlii vil oiunili hrbel. Trgovcu llajoriliarju mora vedeli hvalo vsak Človek v sirski dolini. On je bil prvi, ki je postavil lesno trgovino na tako podlago, kakor je sedaj. Poprej vsem tistim, ki imajo široka usta, ni prišlo na misel, da bi bili odpravili laske trgovce, Ilajnrihar je srečno spravil vso lesno trgovino v slovenske roke; zato čast mu! Šlibaija tudi ne morejo pustili črni gavrani. Mož je imel to nesrečo, da je delal za drugo sebi v škodo. Posebno duhovniki so odnesli mnogo tistega iz njegove hilo, kar ga jo spravilo v denarne neprijetnosti. Sicer pa pomagajte rnj*i svojemu bližnjemu, če sle pravi kttfollCanl! Sramotu dvajsetega stoletja jo, kako rubl klerikalni občinski odbor napredne odbornike. Ali vas ni sram, da delate tako škodo svojemu bližnjemu? Kaj pa računi kapelice na pokopališču? Klerikalnemu dopisunu pa svetujemo, naj se lopo uči nedeljskih pridig, du ne bode govorjenje o samem žganju. Seveda po fnrovžili lahko pijete vino, navudni ljudje pa tega ne morejo.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
tovo zopot nekaj veljala. Kdaj bode pa oznanjeno darovanje za dohravske volitve?
- Prihodnjič pride na vrsto sledečo: Kako so jagode namakali v cerkvi, kako so napravili, da je strela udarila v cerkev na Oiolniku, kjo so denarji, ki so jih zapustil 1 Štefan in Jaka Jamnik oiolniik! cerkvi, kako Rožnik nagovarja priče, da bi ne pričalo proti njemu. Le pripravi noj so knphinče Brije, da mu bodomo že njegove volilce lepo opisali, du bode svet videl, da ni bolj zavrženih ljudi, kakor so klerikalni hinavci, ki hočejo oblizali vsoin svetnikom pute, živo pa slabšo, kakor pagani. In taki ljudje so danes vsega spoštovanja vredni po duhovskih besedah. Možje pa, ki so poštenjaki, nimajo nobene veljave pri duhovnikih Brajčevo vrste.
— Predvčerajšnji »Grdoljub* je zopet prinesel celo vrsto Brajčovih laži, na katere odgovarjamo prihodnjič.
— Novega župana imamo! To je odmevalo sedaj ves teden po občini. Vsi občani so veseli, dn so starega »katoliškega* župana prekucnili med staro .šaio.
— Vočka Sinovo nosijo sedaj tako veliko «šobo>-, da bi zadostovala za deset »golažev*.
— Krek, po domačo Lužar, je zopet spravil Smovca v žakelj. Naperil je Smovc tri tožbe proti Kreku zaradi žaljenja časti. Kun ložbu je bila tudi zalo, ker je Krek rekel pričo vseh ljudi, da je bil Smovc Ilikrat kaznovan. Častitljivi vočo Sinovo so bili razžaljeni s tem očitanjem. In kaj so je zgodilo? Pravično sodišču je oprostilo Kreka, ker se je sodnijsko dokazalo, da je bil Smovc v resnici 1,H krat ku/.iiovuu.
— S tem pa popravljamo tudi mi v «Gor*nJ0U» veliko krivico, ki smo jo Smo ven daleli s tem, du smo mu očitali U> kužni. Gospod župan brez penzijona naj nam odpusti, saj je pravi »kiščanski* mož. Mi smo zmolili žo »grivengo* za tu naš greh. Od sedaj naprej homo Smorai tri kazni manj šloli in pravično zupisali samo lil sodnijskih kazni. Smovčev voča nam bodo gotovo hvaležni za ta popravek, posebno se, ker jih je veljalo troje tožba najmanj lili) K. Dober tek!
— Kaplan Brajc je v »Smrdoljubu* odgovarjal pretočenega tedna na Lužarjuv dopis v »Gorenjcu«. Polteno jih jo Lužar naložil temu možicelnu »brez brade in muštac*.
— Kaplan pišo v »Smrdoljuhu*, da ima duhovnik dosti duhovnega dela ves dan. No, no, kaplan Brajc, saj vidijo ljudje, koliko imate dela. Ko so bilo volitve, ste ves dan samo agitiruli in sodeli v Preski. Ali ju bila to duhovna služba. Kdo in b čegavim do narjom ste pa plačali namestniku gospoda patra kapucina? O dobro vemo, da sto se potepali (kakor pravilo Kreku) po agitacijskih potih, doma jo pa faru morala plačevati Vašega namestniku. Zares koristno je Vašo delo. In Vasi baeki še no izprogledajo, du sle bili v Soro poslani samo za klerikalnega agita torja in ste to dobro opravljali' do danos, Kakšno prijatelje ima Brajc, bodomo odsedaj pokazali v vsaki štovilki po eno fotografijo
— Župnik pri Sv. Katarini je sam pripovedoval, da so ga volitve veljalo HO K. Po volitvah je pa takoj oznanil darovanje Oznanil je pa tako: Udeležite so v obilnem številu. Vsaka oseba naj prinose H kr. Priznam pa tudi, da vsi no morete prinesli, zato nuj tisti več dajo, ki so bolj premožni, da no bo izgubo. Komaj so minulo volitve v med-vodsko občino, je bila zopet duhovna dolžnost katarinskega župniku, da je šel agitirat In volit na Dobravo. Tam ga jo volitev go-
Tedenski politični pregled.
Državni zbor so je zopot sešol. Mnogo se govori o pnrlumentariziranju ministrstvu. Jugoslovanov seveda tu ne upoštevajo. — Odsok za volilno reformo pridno zboruje. Vprašanje je le, kuko dolgo, (iuuč hočo dali strankam 24 novih mandatov. Tudi Ko čovarji dobe baje enega. In tega po krivici. So je čas, da so to prepreči,
Delegaciji se skličeta v prvi polovici meseca junija.
Politični drobiž. Volilno gibanje na Ogrskem je zelo živahno. - Volitve v hrvatski abor so nvpisano na 3., 4. in 5. maja Novo srbsko ministrstvo prevzame Pnsič. -lusiju išče državnegu posojilu v znesku 840,760.000 ruhljev. - Pri volitvah v rusko dumo je dosednj izvoljenih 70 odstotkov poslancev ustavne demokratične stranke.
Novičar.
„Slovončovo" poročilo o zadnjem shodu.
Turška vera uči, da sme vsak pripadnik te vere škodovati drugovorcu, kolikor le moro To jo zato, kor je ta vera turška. Menili pa smo, da je tista vera, ki jo imajo naši kle rlkalol vsaj za troho boljša od turško. Vedno bolj pa se kaže, da jo nauk naših klerikalcev navadna sleparija. Le poglejmo! Dne 2)1 t. m. je zborovalo naše napredno meščan stvo. Udeležba volilcev jo bila nad vse pri Čakovanje lepa in zborovnnjo se je izvršilo povsem redno.  Klerikalci so seveda švigali mod zborovanjem prod hišo gorindol vzeli so na piko vsakega, ki jo lo mimo hišo Sel, četudi no na shod. Na zborovanje iti so se bali, ker jih je vprvič premalo, vdru gič pa, kor diči le ljudi pasja bojazljivost vslcd svoje neodkrilosrčnosli in nopoštonosti To je znak vseh kiorikalcov, pa najsi bodo duhovniki uli profesorji, Druzega dno pa so kljub temu, da ni bilo nobenega klerikalca na shodu, odložili v svojem stranišču, v »Slo vencu* poročilo o toni shodu.  Poročali so da na shodu ni hilo niti 40 volileov, in na vajajo med /borovnici celo tnkb ljudi, ki jih v resnici niti lam ni bilo. Tisto poročilo jo zlagano do pičice. Naši zborovatci nuj pre bero tiste vrstico (št. M. »Slovonca*), da se prepričajo, kako klerikalci lažejo in kako go ljufne so njih nukano.  Lo luko naprej, go spodje!  Tako pisarjenje je barabstvo, pa naj je pisal liste vrstice duhovnik ali pro fosor.
Iz tukajšnjih uradniških krogov se nam
piše: Shoda nurodnonapredne stranke v Kranju se jo udeležilo na povabilo meščanskega volilnega odbora tudi uradrii.štvo. »Slovcnčov* lopisnik, ki niti na shodu ni bil, je porabil ikoj priliko, da denuncira nekaj somišljenikov napredno stranke, holeč jim na vsak način škodovati, kakor je sploh navada pri tacih katoličanih.  It vsega dopisa pač ne odseva druzega, kot laž in sumičenje in kdo bi se no smejal temu famoznomu poročevalcu, ki je v svoji domišljiji videl samo 40 volilcev, nekatere pa celo navaja z imeni, ki jih niti na shodu ni bilo.  Pač se ne splača, da bi so prepirali s tem riuznačajncžem, vendar mu ppveuio enkrat za vselej, — to naj si zapomni, —, da nas s tem ne bo ugnal v kozji og. Tako patrulje, kot sta prof. Jarc in kaplan Hvbašek, se pač no bojimo in dovolj žalostno bi bilo, co bi se uradnistvo klanjalo takim ljudem, ki rabijo vero samo za svoje sebične numone, ali ki lovo obile dote, najsi »odo žc liberalne ali klerikalne, da bi potem, kot bodoči poslanci, imponirali svojim backom. Ce imata la dvu gospoda toliko poguma, prišla naj bi bila na shod, saj prostost govora jo bila vsakemu dana, tam naj bi odprla svoje ohrekujoče kljurice in ne poslušala v veži kot radovedne služkinje.  Zi akade-niko se kaj tacega ne spodobi. Mi uradniki .služimo državi in ne dr. SušteršiČu, pa zaslužimo pošteno svoje groše in živimo pošteno, da nam ni treba loviti toaimnentov ali pa dot.  Naše politično prepričanje je svobodno iu toga si ne pustimo odvzeti niti od Jarca uiti od llvbaška, naj se tudi na glavo postavila in denuncirala, kolikor jima drago. Tanin ljudem, ki nam očitajo, da zremo, ne jodomo nikdar in nikoli skalili, in najsi imajo Vse katoličanstvo v zakupu. Mi smo značaji, no pa politične šeme. Mi ne prodajamo svojega prepričanja za prosto ali polovično vožnjo nn železnici, kakor je storil klerikalni generalisimus dr. Šušteršič; ki so jo kot vi-sokošolec podpisal na tozadevno prošnjo — Schuschtcrschitz.  Uboga vera, ki jo rešujejo laki hinavci! Ženskam morda imponirate, kadar se gnetete po vsej cerkvi, kažoč, da pristopate k mizi Gospodovi! Molitvene ure opravljalo v roženvenski cerkvi, oči povzdigujete proti nebu kol farizeji, a v srcu ste polni sovraštva do svojega bližnjega in povsod iščelo najmanjše prilike, da mu škodujete in da ga uničite. V naših očeh ste samo hinavci in prav nič druzega I Ce ne bo sedaj miru, bodo se napele druge strune, to si zapomnile ! X—y.
Prvi nastop tukajšnjega mešanega zbora. Po dolgom času si je vzel zopet nekdo čudovit pogum, da vzdrži in obvlada nekaj, kar zahteva nenavadnih sil, to je mešani pevski zbor, Taki slučaji so pomembni in zato pozdravljamo to prvi nastop kar najiskrenejše. Zadnji koncert v tukajšnji narodni čitalnici je bil enak solnčnemu žarku, ki je posijal v mo-ročo apatijo našega družabnega življenja. Veseli nas, da vidimo zopot eno oazo v tej puščobi. I lesno delo v takih razmerah je vredno dvakrat toliko, kot sicer in to priznanje zasluži g. V. Uus in njegov zbor v polni meri. Izogniti se hočemo vsem frazam in šablonskim oblikam lakih poročil in povemo odkrilo, da jo bil utis, ki ga je napravil na nas tu prvi nastop, zelo ugoden in želje vseh poslušalcev so bilo, da bi bila sreča
milejša temu zboru, kot njegovim prednikom. Vrednost takih zborov pokaže njih prednn-šanje. Veliko je, Če tudi lajik občuti lahkoto v prednašanju in dobro pogojeno izražanje motivov poskušenih pesmi. In ti utisi so se odražali od obraza poslušalcev. Ti znaki svedočijo, da je novi zbor dobro sestavljen in da jo njega pevovodja povsem kos svoji težki nalogi. Da učakamo drugi nastop prav v kratkem. Pa tudi moški zbori so bili dobri.
— Ta koncert se je zaključil s plesom, ki je trajal izjemoma do jutra.
Občili zbor učit. društva kranjskega okraja se vrši dne 3. maja popoldne ob dveh v Šenčurju. Poleg običajnih točk je še: a) Volitev delegatov k «Zavezinemu» zborovanju o liinkoštih v Šoštanju, b) Novi šolski in učni red, ponča tovariš Ivane, c) »Gos* po biološki metodi, predava tov. Rape. č) Raz govor o kandidatih v okrujni šolski svet.
Vojaški nabor se je vršil dne 20., 21. in 23. t. m. v Kranju. Prvi dan je bilo potrjenih od 164 stavodolžnih 53, od 153 drugi dan 43, od 113 tretji dan 33 fantov.
— V Tržiču so je vršil dne 25. t. m. Stavodolžnih je bilo 109. Potrjenih od teh je 31. — Včeraj in danes se vrši nabor v Radovljici.
Vrtno veselico s koncertom priredi v nedeljo, 29. aprila ob 4. uri popoldne zabavno in tamburaško društvo »Lipa* na vrtu gosp. Val. Benodika, gostilničarja v Stražišču pri Kranju. Vspored: 1. H, Vogrič: «Na Zdar!» koračnica. 2, V. G. Brož: »V sladkem spanju,* valček. 3. #% «V veselem krogu,» venec slovenskih narodnih pesmi. 4. t\ »Ljubici,* intermezzo, sekstet. 5. M. pl. Farkaš: Venec hrvaških narodnih pesmi. 7. Davorin Jenko-M. pl. Farkaš: »Naprej zastava slave, koračnica. Proizvaja tamburaški zbor. Prosta zabava. Vstopnina: za osebo 50 vin., za družino 1 K. Prostovoljni darovi v pokritje troškov za glasbeno orodje se hvaležno spre jemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši koncert v notranjih prostorih. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Buduico priredi v torek, dne 1. majnika tukajšnja meščanska godba ob lepem vremenu.
Novi vozni red stopi v veljavo z' dnem 1. majnika. Ustreglo se je mnogostranskim željam, da vozi večerni vlak, ki je prišel iz Trbiža n. pr. v Kranj ob 7*18 sedaj ob 7*57. Bistveno izpremembo ima tudi vlak, ki pride v Ljubljano ponoči ob 307 za lb' minut prej.
Obrtna zadruga na Bledu priredi skupno z chrtno zadrugo v Radovljici lokalno razstavo vajenskih del za radovljiški okraj od 5. do 19. avgusta t. 1. Razstavni odbor, kateri stoji pod pokroviteljstvom vi-sokoblagorodnega gospoda Oton pl. Dctela, c. kr. okr. glavarja v Radovljici, se jo konstituiral dne 15. marca t. 1. i. s. takole: kot načelnik gospod Jakob Peternel, župan na Bledu, podpredsednik g. Ivan Rus, načelnik obrtne zadruge na Bledu, referent g. Franjo Rus, vodja obrt. nad. šole na Bledu, blagajnik g. Alojzij Novak, učitelj obrt. nad„ šole na Bledu, ter g. Dragotin Repe, obč. tajnik na Bledu. Za obrtno zadrugo v Radovljici so izvoljeni za odbornike: g. Ivan Sartori, načelnik; g. Ivan Vurnik in g. Jos. Pogačnik, odbornika obrtne zadruge v Radovljici. Okolnost, da so se take razstave priredile na Češkem žo 1. 1901 v 30 krojih z največjo udeležbo 418 in najmanjšo 12; skupno 2520 vajencev, je zelo uvaže-vanja vredno. Prosijo se vsi mojstri radovljiškega okraja, da uplivajo na svoje vajence, da se razstave udeleže, kar bode gotovo v korist in povzdigo obrtnega stanu. lVkoče dni dobo mojstri gori imenovanih zadrug pozive, da zglaso vajence k udeležitvi razstavo. Mojstri, kateri ne spadajo k orne njeni obrtni zadrugi, noj se pismeno oglasijo, da se jim pošljejo potrebne tiskovine. Raz klavni odbor poživlja toraj vse mojstre, naj
se njih vajenci gotovo udeleže razstave, posebno tudi radi tega, ker se tujcem, ki so ravno v istem času na Bledu, lahko tem potom pokažejo naši domaČi izdelki rokodelstva.
V Železnikih je 21. t. m. umrl v 39. letu g. Avgust Novak, fužinar in veleposestnik. Bil je naslednik znanega Johana Globočnika. Trudil se je, da bi se napravila železnica Škofja Loka—Železniki. Bil je napreden, a nemškega mišljenja. Njegov pogreb je bil 23. t. m.
Poročil se je g. dr. Josip Plemelj, privatni docent, rodom z Bleda, z gospico Juliko Hočevar. Bilo srečno!
XLII občni zbor »Slovenske Malice* se vrši v sredo dne 16. velikega travna 1900 ob šestih popoldne v veliki dvorani «Mestnega doma*.
V Selcih se vrši dne 3, maja spomladanski živinski semenj, kamor so bode gotovo prignalo mnogo lepe živine, nakar se opozarjajo kupci.
Ustrelil se je v deloven domobranec Alojzij Benet iz Rateč na Gorenjskem. S prvim majem bi imel priti za štiri tedne domov, da bi pomagal očetu pri gradbi nove hiše. Vzrok samomora je baje ta, ker se je bal zopetne kazni, ker je zapustil vojašnico, Služil jo dve leti,
* * ♦
Vinski semenj v plesni dvorani Po Stojnske jame. Da se povzdigne vinska kupčija s kranjskimi vini, zlasti z vipavskimi ter da tudi širši krogi spoznajo kranjska vina glede njihove dobrote, se priredi v nedeljo, dne 6. maja ob 3. uri popoldne vinski semenj, spojen z vinsko poskušnjo, in sicer v plesni dvorani Postojnsko jamo. Razstavljenih bo več sto raznih vinskih vzorcev, med temi tudi najfinejša namizna in bujeljska stara in nova vipavska vina. Jama bo slavnostno razsvet ljena. Med prireditvijo svira godba tor nastopijo postojnski pevski zbori. Priredba se vrši po naslednjem sporedu: l. Ob polštirih otvoritveni pozdrav po c. kr. okrajnem gla varju gosp. Štefanu Lapajnetu. 2. Strokovni nagovor deželnega vinarskega komisarja Ljubljani, gosp. Fr. Gombača. 3. Godba, petje in prosta zabavo. Zaključek po šesti uri. Da se omogoči Čimvočja udeležba, se je določila vstopnina le na 50 vin. za osebo. — torej te vsestransko ugodne prilike nihče ne zamudi, zlasti gg. gostilničarji in vinotržci, in naj vsakdo še svoje znance privabi s seboj Prihod tržaškega poštnega vlaka v Postojno ob 1. uri popoldne, odhod iz Postojne proti Trstu ob 7. uri 15 min. zvečer. Prihod dunajskega poštnega vlaka v Postojno ob 3. uri popoldne, odhod iz Postojne proti Dunaju ob 9 uri 39 min., oziroma ob 10 uri 30 min Potresna katastrofa v Ban Frančišku Po najnovejših poročilih se zapadni del mesta le reši plamenom. Požar je omejen na malo površje ob morju. Tudi vlaki so že začeli redno voziti ter so odpeljali že skoro, polovico prebivalcev iz mesta. ■— V. poru šenih delih mesta je popolna tema, Pri pre iskavanju razvalin  najdejo  čimdalje več mrtvih. Policija je izpustila v vseh gostilnah opojne pijače v kanale, da se roparji in preveč Žejni ljudje ne opijojo. 1000 mož so je oborožilo kot specijalna policija za varstvo premičnin, V šotorih se je pojavilo več slu čajev koz in legarja. — Predsednik Roose velt pride še ta tedon z vsemi ministri San Fiancisko. — Za ponesrečene je z 2i vili in stanovanji zadostno preskrbljeno, o obleke primanjkuje. — General Founstou poroča uradno, da je vseh mrtvih v San Frančišku in okolici kakih 10.000 — Mesto Pittsburg je ponudilo tisoč rodbinam \i San Frančiška popolno preskrbo za eno leto.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 25. t m.
rignalo se je 340 glave goveje živine, 2 teleta, 405 prašičev, — koz, — ovco, — buš. 0 kg pšenice K 8'—, prosa K (>•--, rt, K 7'-, ovsa K 8'25, ajde K G*—, fižol, rib-uičan K — •—, koks K —"—, krompir 1*80.
Znanstveno je dokazano, da potrebuje loveiki organizmu, posebno šele razvijajo«! ie (torej otroški), dovolj maščobe in da učinkuje ribja mast, ne orebili zaradi bokih posebnih skrivnostnih lastnosti tako ugodno, lemvoč uradi svnje maščobe poleg lahke pndobljivotli. Dovoljna hranitev z maščobo ima naj-očji upliv na rast. Da jo taka hranitev posebno važna tudi ta živčevja, so prepričevalno dokazala nnjnovejh prelskavanjn. Zali bog je v deielah z bolj hladnim ali celo mrzlim podnebjem največ rabljena iivalska mast zolo draga, deloma tudi teifco prebavljiva. Spričo teg«. ; a pravi blagoslov za gospodinjo, da ji ,e sedaj na ponudbo ti najnovejših kokosovih orehov napravljena jedilna mast (Ceres), t katero more odslej hraniti svojce, istrezaje vsem zahtevam znanosti, okusa — tečno, lohro m ceno.
Domaća knjižnica.
»Društvo za zgradbo učiteljskega kon vikta* v Ljubljani je izdalo knjižico: „Prlna šem cesarju", katero jo spisal profesor Ruc E. I Verz; poslovenil pa vadniški učitelj Ivan Kruleč. Knjižico priporočamo. Cona 10 h
Loterijska srečka dn« 21. aprila 1.1.
Gradec:    82     19     71     18 79
Protinike in skrninuste bolečine, bodenje v straneh, trganje v udih, krče, bolečine v hrbtu, živcih in milili, trganje v lodjih, izpilie itd. ozdravi po izjavi tisočerih zahvalnih pisem Fellerjev lepo dišeči rastlinski osenčoi fluid z znamko »Elaa-Fluld"i 12 malih ali 16 velikih sloklenic Btane franko 5 K, 24 malih ali 12 velikih franko 8 K 80 v. in Fellerjeve odvajajoto rnbarbara-rogljlce z IQ rako ,,Elaa-PII-lan" 6 škatljlc franko 4 K pri izdelovatolju E. V. Fellorju, lekarnarju v Stubiol, Elzin trg št. 212. HrvdUko. — Priporočali je, da se nnroče Fdllerjeve odv^ajoče raSarbara • krogljice z znumko ,,Ela»-Plllen» skupno z Fluidnu ti Skal-Ijic zu ft K; Iste vplivajo čulovito pri bolečinah v želodcu, neralnl prebavi, slabosti, ziprtosli Ud. — Pravega balzima je dobiti ne 1, ampak 2 ducata u I K franko. — Zagorski prsni In sirup za kašell 2 steklenici B kron. — Prave švedski zilodčne kipljic* 9 K franko. 48/h 10-V
Kdor ljubi kakao ln Aokolado, Icmn bodi pripor <ćtn:
Kandol-Koleo
ki um najmanj tolMi v i.M, ju voraj mulu,'.« i.r« • btv.n, nt provinca mkoll i nprtoi ti Inja »b najbiilj-lom iilumi (»rodno poceni Prl.t.n i unio i imtnom
/<c~\       ivaa Hoff
i Dr. A 111 * '"VJ" vanuviin« aimni*
1 K/vlff' U Zavoji po V« kg 00 vinarj e v »    . >/.   60 » Di.bivk «•• |ii)Tlud.
Oton 5cydt
pri g. dr. E. ftlobočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi »lata, dalje vravnalnioe ia obturatorji se izvršujejo po najnovejših 7!i-48 metodah. Plombe v alatu, poroolanu, amalgama in cementu kakor tudi vse «obo»drav-nilke operaotje izvršuje tu apeoljallft
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure
30
Listnica uredništva.
Mnogo gradiva uno morali radi pomanjkanja pro atora odložili za prihodnjič. Cenjene dopisnike prosimo potrpljenja, ker pride vse na vrsto.
Najviija „oblaćna atrpuljn« v Novf m Torku. Američan imenuje «oMatae rtryu)je> ona poslopja, ki se odlikujejo po svoji velikanski, res vrlo glavi visokosti (do 8b2 čevljev). A v družbi »oblačnih sargnlj« bode kmalu le te ena prava taka <oblačna atrgurjti — kakor hitto namreč bode dozidano Sin gerjevo poslopje, ki ga da ravno sedaj staviti Singer jeva tovarniška diužl.u v Novem Vinku — in taka ■oblačna strgulja> bode ravno to Singerjevo poslopje Dotedanje »oblačne strgulje« novovorške bodo v pri meri t njim tako majhne, da borio svoje ime jedva se zaslužile. Novo poslopje Sirgerjtve tovarniške družbe (Sioger Maniifacturing CotnpDny), koje Izvrstni origi finalni šivalni stroji ve prodnjajo tudi v Kranju, bode visoko 6!)4 čevljev In nadvišcvalo dbsedsj najvišje po slopje t Novem Yorku (Park How) za celih 212 čevljev. Spodnji del novega Singerjevega poalopja bode visok 16 nadstropij, in na tem se bode dvigal 46 nadstropi, risok stolp. IzvzfmM Eifilov slolp, bode Singerjevo poslopje najviše na zemlji. Stroški za elavbo bodo iznašali 1'/, milijona dolarjev (sli 7 »/, milijona kron) Izgolovljeno l>ode poslopje v 2 letih.
„Oklopno" kolo
solidni, najbolj priljubljeni stroj z zvoncem, acclilinsko svetilko, predalčkom in orodjem. Dveletno jamčenje za obod in druge dele.
patr Cona 95 kron. ^W Hittler & Co., Dunaj XIII,5
HittolborgHtrasRC 27
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in poštnine prosto 47-5
Pozor! Trgovci!
Prej 140 sedaj 160 kosov finega peciva za samo 2 kroni razpošilja proti povzetju
E. BRANDT
tovarna sladščic v Kranju. Večja naročila še ceneje.    224 18
Oznanilo.
Slavnemu občinstvu iz mesta Kranja in okolice javljam, da bodem hodil od dne
I. maja 1906
vsak teden dvakrat is Kranja v Ljubljano • kakor <pot>, in sicer vsako sredo in soboto. Zglaševal se bodem v Ljubljani pri «Zeksarju».
Priporočam se tornj za naročila p. n, občinstvu mesta Kranja in okolice, kakor tudi p. n. občinstvu mesta Ljubljane v svrho obratne naročitve.
Zagotavljajoč, da bodem naročila opravil vestno in natančno, se priporočam
z velespoštovanjem
Ivan Perdan v Kranju
67-1 glavni trg št. 104
Sprejme se takoj
v krojaškem salonu Ivana Magdića t Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10, na-68-1    sproti hotela «Union».
Spominjajte se
Narodnega Doma v Tržiču!
M.Vidic
izdelovalec sodavice, mallnovega soka in pokalic (kraherl)
v Lescah na GoreDJskem
priporoča svoje izdelke. 29-60
postrežba točna. Cene nizke.
Kaj je
Priznano najboljSa, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Kraiovlcu, A.Trcvnu
ter gospej Jerici Morlč. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špl-talskc ulice 7. 8-70
urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov I. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah, 6-68
01 010
9
G. ftner-jeVih ItiiM
priporoča.slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno in na bavarskj »{it Varjeno piVo
6005
35
19
11
priloga „Gorcn|cu" it. 17 iz 1.1906.
Oviti naibolik tfrst«)
kupuje v večji množini (vrcčc po 20—25 kg). A. Šmlra, Dunaj 17/1
81-10 Klterleinplatz 7.
HOTEL „ILIRIJA"
1664 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, mo demo urejena kavama z dvema najnovej širna biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dol en ski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene niske
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
Pod tO snamko je sposnati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
Singer Oo., ako. druž. la šivalno stroje
Kranj, glavni trg 192.
38-10
104-9U
G. Tonnies
><S        tovarna za stroje, železo in kovino-i^H -^V   livarna v Izubijani priporoča kot posebnost iage in vso
•troje za obdelovanje lesa. Krancis - turbini: osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
TovarniAku zaloga
121 80
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča ivoja najbolj priznane
livene Biroje in kolesa
leniki »edopoAljejo na zahteva nje laatonj.
tfegdlitv
Najbolje za zobe
OoMo k Ukini], K, Umiki v Krali
priporoča pO glđ. 4a50
gld. 6-60, 7-60, 8*60, 9"50. 1050, 1250. 1460, 1G'50 in 20*—, rasnovrstne ročne košarloe In kovčke (Kofer) v različnih velikostih in oenah,
Andropogon
najboljše sredstvo za rast las; stekl. 3 krone.
Najboljše strune flH 4
za citre, gosli in kitare, kakor tudi razno galanterijsko in špecerijsko blago na
drobno in debelo priporoča
M. Rani, Kranj, Savsko
Najcene|sa In najhitrejša vožnja )e i paniki
,8evernonemikega Llojrda'
iz gremena v Jtew-york
s cesarskimi brzopauniki Kalser "VVilhelm II., Kronprhu Wilhelm, Kaisor Wilhelm der Chrosse. - Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozno lutko za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
ED7ARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 85
nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tišlerju*.
Odhod iz Ljubl|imt! je viak torek, četrtek in a o bo t o. Via potovanja ic tikajoča pojasnilu točno in brezplačno, Pnitrefha poSlana, reelna in solidna.'
Potnikom, nainonjemm v zapudne države kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, Utah, VVv'miinjf, Nevada, Oregon In VVasliinglon nudi nai> druAlvo posebno ugodno in izvanredno ceno čas Ga I de* t o a. Odhol na tej progi ii Brtmena enkrat inoaečno.
Tu se dobivajo pa tudi llatki preko Hal t i more in na vie ostale dali aveta, kukor Bra-ja, Kub i, Buanoa airea, Golombo, Slngapore, v Avitralijo itd. Itd. 184—86
92
00
.North British and Merkantile6
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varSčina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znala 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna druiba proti ognju je ojjbognlej^a iu najstarejša v Avtlriji. je najviše konusi-jnniran«. j« odgovorna avstriJHki sodni oblasti in s« kosu z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje sn lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, povsrooena po ognju In streli
na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovralni zalogi, zavarujejo se lihk) travn i-tki In poljski pridelki, dalje celo iivina, ki je morda na pail od strele zadeta, Zavarovalnina Je taka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno se tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Hazoa pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Badetzkyjeva ulica st. G. 218-1 i)
§ff «ffffmw ? f fffi»f
Najcenejša In največja domača eksportna tvrdka.
\»  Razpošiljanje Švicarskih ur na - vse kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Kranju
St. 602. Nlkelnasta anktr
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu ln imam odjemalce tudi urar)e in zlatarje glavnih mest
9
m
remontoar-Roskopf, trpežno RaVn0 |6 Izšel naJDOVejŠl VOllU COnlk,
kateri se pošlje zastonj ln poštnine
lita i dvojnatlm triim tre- DTOStO.
brlim močnim pokrovom m .       .   ' ... ..
ri. 6-60 in uapnj.    Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
St, 505. Prava srebrnu cilin-der-remontoar, trpežno kolesje In močni pokrovi, gld. 486, isti i dobrim anker-kolesjem gld. 595 in naprej.
114-42
m
Izvrstna prilika potovanja v
Ameriko je danes čez
Hamburg
z najnovejšima parobrodom a, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter šibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo Številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta:
• imopih 690 fiev'Jev 74 širok« Prvl: lllIGriM 53 glob., nosi22.250 ton.
1,
drugi:
DOB
25,000 ton, ter vsaki Se enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.-12.000 ton. - Vožnja preko oceana .traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brozplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie
Jr. Seunig, Ejubljana, KoioMrsK« alt« st. 28.
Tipctiil; ii preprotar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. i8'> 82
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Hlomikove uHoe Nt. 4.
Starluio-onetBO li koistrotccijslco ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike itd.
Specijaliteta: 103-94
vuljičm zostofi (Koliba!ktui). >
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cone priporoča        n 42
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peći in glinastih izdelkov - v Ljubljani. -
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občin* stvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek ia gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-sklh in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vodno bogata zaloga angleškega, francoskega in ornskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčnlki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, eo—46
4427