Poštnine plačana v gotovini
s URADNI LIST
SLOVANSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik 1/11.
V Ljubljani dne 4. iulija 1945
Številka 14
VSEBINA:
192. Odredba o poslovanju trgovinskih obratov v dobi zamenjave.
123.	Odredba o razdeljevanju blaga, ki je pod zaporo.
124.	Odredba o podaljšanju roka za izdajo šoferskih izkaznic.
125.	Odredba o izdajanju začasnih delovnih izkaznic.
12G. Razglas o novih najemninah.
127. Razglas o odtegnitvi pretiskanih znamk in uvedbi enotnih' jugoslovanskih poštnih znamk.
Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi ministrstev Narodne vlade Slovenije
122.
Odredba
ministrstva zn trgovino in oskrno o poslovanju trgovinskih obratov v dobi zamenjave
Vsi trgovinski obrati morajo najkasneje do 4. julija 1945 zaključiti svoje poslovanje v dosedanji valuti in s tem v zvezi izvršiti popis vsega blaga, ki ga imajo v zalogi.
Zaradi tegu ostanejo trgovine z ?Ivili zaprto dne 2. In 3. julija t. 1. Z rednim poslovanjem morajo pričeti 4. julija, od katerega dne prodajajo vse blago v novih dinarjih po novem ceniku, ki bo pravočasno objavljen.
Vsi ostali trgovinski obrati prično z rednim poslovanjem ko zamenjajo denar. Pričetek poslovanja objavijo trgovci sami na vidnem mestu svojega obrata.
Ljubljana dne 30. junija 1945.
Minister za trgovino in oskrbo: / Dr. Lado Vavpetič s. r.
123,
Odredba	1
ministrstva za trgovino in oskrbo Rarodne vlade Slovenije o razdeljevanju blaga, ki je pod zaporo
V smislu svoje odredbe z dne 23. maja 1945 (Ur. list St. 5) pooblaSča .ministrstvo za trgovino in oskrbo mestni odbor. okrožnega mesta Ljubljane In okrožno odbore v Sloveniji, da opravljajo razdeljevanje vsega blaga, ki je pod zaporo, v okviru njim dodeljenih količin.
Kolikor ne bo ministrstvo za trgovino in oskrbo pridržalo razdeljevanje okrožnim odborom samim, raz-dele dodeljeno blago okrožni odbori po okrajih; okrajni odbori pa izdajajo nakaznico potrošnikom glede na potrebo posameznikov.
Vse s tem zvezane trgovske posle morajo opravljati podružnice Nabavnega zaveda za Slovenijo (NAVODA) oziroma njihovo poslovalnice s pomočjo zadrug in trgov-cev detajlistov. ter prizadetih obrtnikov.
Ministrstvo za trgovino in oskrbo si pridržuje izdajanje nakaznic za blago, ki jo pod zaporo, in sicer za vojaške ustanove, kolikor jih po predpisih oskrbujejo civilne ustanove; dalje za potrebe ustanov zvezne vlade, kakor tudi za potrebe osrednjih ustanov federalne Slovenije in končno zn nabavo proizvajalnih sredstev In. dustrije.
Ta odredba poslane obvezna za okoliš mestnega odbora, za okrožje Ljubljana in za ostala okrožja Slovenije s 1. julijem 1945.
Hkrati z nastopom obveznosti le odredbe za posamezna okrožja izgubi odredba z dne 23. maja 1945 veljavo tudi kolikor dopušča samo proti nakaznicam nabavo tistega blaga, ki ni pod zaporo, pa je večje vrednosti ali gre za večje količine.
Ljubljana 23. junija 1945.
St. IV. 2236/1.
Minister za trgovino in oskrbo: Dr. Lado Vavpotič s. r.
124.
Odredbi
ministrstva za notranjo zadeve o podaljšanju roka za izdajo začasnih šoferskih izkaznic
Člen L
Rok za izdajo začasnih šoferskih izkaznic, določen v čl. 3. odredbe o začasnih šoferskih izkaznicah, Ur. list št. 95/8 z dne 13. junija 1945, se podaljša do 20. julija 1945.
' ’ ’	Člen 2.
"" Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave.
Minister za notranje zaaeve: Polič Zonin s. r.
125.
Odredba
ministrstva za socialno politiko o izdajanju začasnih delovnih izkaznic
1.
Da nadaljnje odredbe veljajo samo poslovne knjižice, izdano po predpisih uredbe z zakonsko močjo o legiti-
Stran GG.
Slov. 14
mncijnh delavcev in nameščencev z dne 24. marca 1938, M. s. št. 267 (torej staro jugoslovanske poslovne knjižice).
2.
Vse dosedanje poslovne knjižice, delovni izkazi in podobno, ki so bili izdani od italijanskih, nemških ali madžarskih okupatorskih oblnstev ali pa tudi od naših oblnslcv, razen poslovnih knjižic, izdanih v času bivše Jugoslavije na podlagi uredbe, navedene pod t. 1., se razveljavljajo.
3.
Vsi delojemalci, delavci in nameščenci, ki so zavezani imeti poslovne knjižice na podlagi gornje uredbe, a slavili predvojnih (jugoslovanskih) poslovnih knjižic nimajo, si morajo najkasneje do 16. julija 1945 priskrbeti pri svojih pristojnih KNOO nove začasno delovne izkaznice.
4.
Novo začasne delovno izkaznico priskrbi preko KNOO delojemalcem Javna borza dela v Ljubljani brezplačno.
6.
Nadrobna navodila o postopku pri izdajanju začasnih delovnih izkaznic predpiše Javna borza dela v Ljubljani.
G.
Ta odredila stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.	*
T.5ubijana dno 30 limiti); 1046,
Ul. št. 21/1—45—23. "
Ministrstvo za socialno politiko: pomočnik ministra Toman Tono p. Vt,
m.
Razglas
ministrstva za socialno politiko o novih najemninah
Olede na zamenjavo denarja in določitev novih mezd iu plač ter novih cen življenjskih potrebščin bo v smislu čl. 3. uredbe o stanovanjih in poslovnih prostorih ministrstvo zn socialno politiko s posebno uredbo prilagodilo najemnine novim razmeram.
Zalo veljajo stare najemnine, ki Jih bodo najemniki plačali za čas od 1. julija 1945 dalje, kot zneski, plačani na inčun najemnin, ki bodo na novo določene. Razlike sc bodo poračunale po Izidu omenjene uredbe.
.	Ministrstvo zn socialno politiku
Občeveljavne odredbe in razglasi raznih oblastev, zavodov in ustanov
127.
Razglas
Poštna direkcija v Ljubljani razglaša, da prenehajo s
1.	julijem 1945 veljati na pjenem območju pretiskane pokrajinske, nemške in madžarske [>ošine znamko. Z navedenim dnem so za irnnkiranje poštnih pošiljk veljavne samo enotno jugoslovansko pečino znamke in sicer po pristojheniku, ki jo bil objavljen v Službenem llslu demokratske federativne Jugoslavije z dno 15. meja 1945, 21. 32.
V Ljubljani dne 29. juniju 1915.
Dir, štev. 40730/1945.
Direkcija poste, telegrafa iu teicloim S Ljubljani
h
e
lulMfile: PreitffilftTo 8NOS le Nnrodn« »lede Bloteulje f Ljubljeni. Uredn'ki Rohm Vohu i Muhlje'i) — iSk Iu relolh« Pilam# »Murkur« >r Ljultljenl Pirdilevniki Olmu Mibeltk « Ljubljeni. — Meročnlnei mufflnn L- IS.—, četrlbtni): ,L «8— onlli'tnn L 70.— mo,.Mi,o L. 187—% Pomneiue ItiTiikM em 4 lHMl tin.li59i **»lti P*4elJoJi l »Veni po L O.mi it«, m UteiJkiltiO la WPt.MftlJK.tejl Uuljlleue. Ougot.UCtre »-
URADNI LIST
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik
MI.
Priloga k 14. kosu z dne 4. julija 1945.
Številka 4.
Sodna oblastva
Trgovinski register
Vpisi:
-12.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 25. junija 1915.
Besedilo: Zarja, splošno pečarstvo Koželj.KovPe.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja peči.
Družbena oblika: Javna trgovska druž. ba od 1. julija 1945.
Družbeniki: Koželj Franc, pečar sl: i mojster v Tacnu št. 51; Kovče Anton, Pečar v Ljubljani, Celovška c. 102.
Družbo zastopata in zanjo podpisujeta °ba družbenika, in sicer vsak samo-stojno na ta način, da bosta pod napisano, natiskano ali štampiijirano bese-(lilo firme pristavila svoj lastnoročni Podpis.
Delegat ministrstva za pravosodje pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani, odd. III., dno 22. junija 1945.
Fi 0/45 — Itg A VIII 77/1
Spremembe in dodatki:
43.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 25. junija 1945.
Besedilo: Delniška družba pivovarne Union.
Izbrišejo se člani upravnega sveta di’. Dinko Puc zaradi smrti, Fazarinc Anton, dr. Luckmann Friderik, dr. Ma-jd ra cehi Mnnes Salvatore, dr. & ing. "lantner-Markhof Georg Heinrich, dr. Destotnik Pavel, ing. Pirkmajer Milko, dr. Pitacco Giorgio, Turk Rajko, Urbas Miroslav in Žitnik Rudolf.
Delegat ministrstva za pravosodje Pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. junija 1945.
Rg B I 34/50
Sedež: Ljubljana.
pan vpisa: 4. junija 1945.
Besedilo: Jngo-Lutz, družba z o. z.
P'> sklepu izrednega občnega zbora z 116 5. V. 1915 se je spremenila druž-°na pogodba v § 1.
Besedilo firme odslej: ilupcnn-Lutz, l'užba z o, z.
Objave
Izbriše se poslovodja Piro-Geyer Matilda.
Delegat ministrstva za pravosodje pri okrožnem j:ot trgovinskem sodišču v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1945.
Rg C 81/11
45.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 1. junija 1945.
Besedilo: 11. Miklane »Pri Škotu«.
Novo vstopivši družbenik Šmid Andrej ima tudi pravico samostojno zastopati tvrdko in zanjo podpisovati na ta način, da pod tiskanim ali od kogar koli pisanim besedilom firme pristavi svojeročno svoj podpis.
Delegat ministrstva zn pravosodje pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani, odd. 111., dne 30. maja 1945,
Družb. II 55/15
46.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. junija 1945.
Besedilo: Privilcgovann agrarna banka a. d. filijala v Ljubljani.
Na osnovi odločbe Narodne vlade Slovenije — ministrstva za finance v Ljubljani z dne 29. maja 1948, zap. št. 6ti, se izbriše dosedanji sekvester dr. Josip Lavrič, vpiše pa se kot delegat ministrstva za finance tovariš Jošt Ivan, uradnik Privilcgovane agrarne banke a. d., filijale v Ljubljani, pod čigar vodstvom se bo nadaljevalo poslovanje banke in ki bo podpisoval banko tako, da bo pod besedilo tvrdke pristavil svoj lastno-ročni podpis.
Delegat ministrstva za pravosodje pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. junija 1945.
Rg B III 118/11
Izbrisi:
47.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 18. junija 1945. Besedilo: J os. Podkrajšek,
Obratni predmet: Trgovina z drobnim blagom.
Zaradi opustitve obrala.
Delegat ministrstva za pravosodje pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani, odd. III., dne 15. junija 1945.
Rg A lti 99 3
Zadružni register
Spremembe in dodatki:
48.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 1. junija 1945.
Besedilo: Pokojninska zadruga v Ljubljani zadruga z omejenim jamstvom.
Izbriše se član upravnega odbora dr. Pretnar Josip, vpiše |>n se član upravnega odbora Levičnik Avgust, uradnik v Ljubljani, Blehveisova c. (i.
Delegat ministrstva za pravosodje pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani, odd. III., dne 3. maja 1945.
Zadr. IV 104/5 *
49.
Sedež: Šmartno ob Savi.
Dan vpisa: 1. junija 1945.
Besedilo: Kmetijska strojna zadruga t omejenim jamstvom v Šmartnem ob Savi.
Izbriše se član upravnega odbora Dovč Ivan, vpiše pa se član upravnega odbora Zupančič Franc, posestnik v Šmartnem ob Savi št. 12.
Delegat ministrstva za pravosodje pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani, odd. UL, dne 30. maja 1945.
Zadr. III 40 5
Razna oblastva
3S7
Preklic.
Originalna legitimacija, izdana od Glavne trofejne baze št. 10.516, s katero sc dovoljuje uporaba avtomobila DKW, je proglašena za neveljavno.
Duplikat gornje izkaznice je veljaven.
Štab za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev v Ljubljani, dne 25. junija 1945.
Stran 10,
štev. 4.
Razno
388
Vabilo
na III. izredni občni zbor Kreditnega zavoda zn trgovino in industrijo v Ljubljani,
bi bo v ponedeljek, dne 23. julija 1945 ob 21. uri dnp. v veliki sejni sobi zavodu v Ljubljani, PreSernova ulica št. 50, z nastopnim
dnevnim redom:
1.	Volilev članov upravnega sveta.
2.	Volilev nadzornega odbora.
Po § 17. družbenih pravil imajo p ra. 'vico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe vsaj sest dnf pred obč nim zborom, torej do dne 9. julija 191' delnice, utemel jujoče njih glasoval n pravico, pri likvidaturi Kreditnega za voda zp trgovino in industrijo v Ljut tjani, kjer se jim izdajo legitimacijo. i
Posest 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 10. družbenih pravil).
V Ljubljani dne 27. junija 1945
Upravni svet
£80
Objava.
Izgubila sem izpričevalo II. razreda meščanske šole zavoda Lichtentburn v Ljubljani za 1. 1943./44. na ime Barbič Mara iz Borovnico. Proglašam ga za neveljavno.
Barbič Mara
385
Objava.
Izgubila sem izpričevalo o znvršnem zpitu i V. razreda dekl. meščanske šole zavoda Liclitentlmrn v Ljubljani iz let? 938. no ime Godina Morija iz Srednj* listrice, okr. Dol. Lendava. Proglašali ;a za neveljavno.
Godina Marija
389
Objava.
Izgubila sem novi osebni izkaznici na ime Križanič Marija in Križanič Franc m dijaško knjižico I. drž. ženske realne gimnazije v Ljubljani na ime Križanič Mela. vsi iz Ljubljane. Proglašam jih za neveljavne.
Križanič Marija
♦
390
Objava.
[zgubil sem indeks medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime Poznik Aleksander. Proglašam ga za neveljavnega.
Poznik Aleksander
*
891
Objava.
Uničeno mi je bilo Izpričevalo II. a raz-rrda uršulinske ženske realne gimnazije v Ljubljani za leto 1010./41, na ime Švara Tatjana iz Ljubljene. Proglašam ga za neveljavno,
Švara Tatinua
Uredu k: ftotmt Potiti v LJuUIJtul, *»• TUk u ttUIL« Tl*k«ra* »kltprkuM v Ljubljani Pf»Uylt\olki Otmar M balvk 1 Ljubljitui,
POSEBNA PRILOGA
* ji.c’ X. ..Uiailucga lista Slovenskega navodiro osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije1*
z dne 4. julija 1945
Ponatis
iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavije" št. 36.
Šte^Hlco 3© 28 time 2©. imafo 1945„
■ 319.
Na predlog ministrskega svela demokratične federativne Jugoslavije izdaje Predscdništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije na podstavi Člena 4. odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno tale
zakon
o postopku z imovino, katero so lastniki morali med okupacijo zapustiti in z imovino, katero so jim odvzeli okupator in njegovi pomagači
člen 1.
Vsa imovina fizičnih in pravnih oseb n« območju Jugoslavije, katero so lastniki oziroma uživalci morali zapustiti med okupacijo države, kakor tudi imovina, ki je bila iz plemenskih, verskih, narodnih ali političnih razlogov proti njihovi volji z odškodnino ali pa brez nje po okupatorju ali njegovih pomagačih kakor koli odvzela, najsi je zapuščena ali jo pod pritiskom okupatorskih oblastev prešla v last drugih oseb (člen 2. odlolra Antifašističnega svetu narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. novembra 1944), se takoj vrne lastnikom he glede na morebitno zah leve imetnika imovine zoper lastnika v zvezi s to imovino. Radi vrnitve imovine se mora lastnik obrniti do pristojnega sodišča.
Ce je bila imovina uničena, šla v kvar, se razgubila ali temu podobno, ostane lastniku pravica, zahtevati od odgovornih oseb povračilo škode s civilno pravdo, oziroma se koristiti s predpisi o povračilu vojne škode.
Z imovino po tem zakonu se morajo razumeti nepremičnine, premičnine in pravice, kakor zemljiška posestva, hiše, pohištvo, gozdovi, podjetja s svojimi napravami, zalogami, vrednostni papirji, dragotine, deleži, delnice, družbe, društva vsake vrste, skladi, užitne pravice, udeležba pri obratih in podjetjih, avtorska pravica, pravica industrijske svojine, kakor tudi vse pravice do spredaj omenjenih predmetov, iz-vzemši rudarske pravice.
Člen 2,
Vrnitev dohodkov oziroma plodov lastniku hkrati z imovino kakor tudi povračilo sedanjemu imetniku za zboijšave, ki jih je napravil na vrnjenem posestvu, se obravnavata po predpisih državljanskega zakonika, če so stranice same med tiuboj no sporazumejo.
Z vrnjenega posestva so izbrišejo vsa stvarna bremena, Ul so nastala odkar je bila Imovina lastniku odvzeta.
Ču je vestni imetnik v časti ko jo posestvo imel, zbrisal r posestva stvarna bremenu, tako da se lastniku vrne brez bremen ali z manjšimi bremeni, ima za la znesek terjal veno pravico zoper lastnika, katero lahko zavaruje z hipoteko.
Spore po tem členu rešuje pristojno narodno sodišče.
Imetnik ne more vezati prednje imovine lastniku s pogojem predhodnega izplačila terjatev, ki so mu priznane.
Člen 8.
Kdor koli je dobil v posest imovino, navedeno v členu 1. tega zakona, jo mora prijaviti in predati pristojni Upravi na-rodne imovine ne glede na to, ali je imovino kupil, sl jo brez pravice prilastil, jo prejel v hrambo ali pn jo kakor koli drugače dobil v roke.
Ko zberejo okrožni odbori potrebne podatke pri okrajnih in krajevnih odborih, so dolžni prijaviti pristojni Upravi narodno imovine tisto imovino, Id je ostala zapuščena.
Člen 4.
Imovino, omenjeno v členu 1, tega zakona, upravlja Državna uprava narodne imovine po osebah, ki jih postavi sama za upravitelje, do trenutka ko se imovina izroči lastniku na podstavi odločbe sodišča nli do odločbe sodišča o prenosu uprave Imovine na bližnjega sorodnika po določbah tega zakona.
Državna uprava narodno imovine je dolžna izročili last. niku imovino, ki ji je poverjeno v upravo, bi/ ko se lastnik s talce zahtevo zglasi in predloži sodno odločbo, in to brez plačila takse.
Člen 5.
Ce je nedvomno ugotovljeno, da je lastnik umrl, kakor tudi če se lastnik ne zglasi, mora sodišče ua zahtevo izročili imovino v upravo bližnjim sorodnikom,
Ce se zglasi več bližnjih sorodnikov sočasno, se jim izreči imovina po vrsti in po dolili, po katerih bi jim bila prisojena v dedovanje skladno s predpisi državljanskega zakonika, ki bi se uporabil ob dedovanju, Ce je napravljena oporoka, ima oporočni dedič prednost.
Kdor si lasti pravico do dedovanja lake imovine, ne more pri sodišču zahtevati, naj se mu izroči imovina kot dediščina, pred pretekom enega lela odkar se jo vojna končala.
Ce zahtevajo do sodne odločbe o dedovanju drugi sorod, nikl, ki imajo po prvem odstavku toga Člena pravico do upravljanja, naj se jim izroči imovina ali del Imovine v upravo, odloči o taki zahtevi pristojno narodno sodišče.
Kdor ima na imovini, izročeni v upravo, užitne pravice, obdrži te svoje pravice po splošnih predpisih državljanske zakonodaje, ki velja na ozemlju, kjer je imovina. Kdor ima proii lastu ilcu imovino pravico do preživljanja, lahko ostvaija to pravico iz imovine, izročene v upravo.	1
7-a bližnjo sorodnike se štejejo: zakonec in kdor je z lastnikom ali Z njegovim zakoncem o sorodu v premi navzgumjt In nnvzdohlji vrsti, bratje In sestro, nadalje posvojence In poHVujoiika, posvojitelj in posvojile!Jlca, rednik In rejencu.
Člen fi.
Pri odločanju o izročitvi imovine bližnjim sorodnikom v upravo se mora sodišče ravnali po razlogih prnvlčnoctt nasproti rodbini, ki je padla v nesrečo, kakor tnril nasproti koristim narodnega gospodarstva v smislu člena u, odloka
10A
Antifašisličncga svela narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. novembra 1944, in če je imovina velika, odstopiti v upravo samo del imovine, da se ne bi nezasluženo kopičilo bogastvo v rokah tistega, kateremu se daje imovina v upravo.
V odloku o odstopu imovine sorodnikom v upravo navede pristojno narodno sodišče, kateri del imovine se daje v upravo kakor tudi kateri del dohodkov sc daje upravitelju v uživanje. Presežek čez izročeni del imovine ostane še dalje pod neposredno upravo Državne uprave narodne imovine, presežek čez odobreni del dohodkov pa se izroči Državni . upravi narodne imovine za lastnikov račun.
Za obremenitev in odsvojitev v neogibno potrebnih ali za imovino koristnih primerili je treba odobritve pristojnega narodnega sodišča, in to na predlog Uprave narodne imovine. Komur sta bodisi sodišče bodisi Državna uprava narodne imovine poverila upravo imovine, • ta odgovarja gmotno in kazensko zn pravilno upravljanje in hrambo poverjene mu imovine v kori sl neposrednih lastnikov ali dedičev.
Državni upravi narodne imovine gre pravica nadzorstva nad poslovanjem upravileljev, ki jih je odredilo pristojno sodišče.
Kako naj sc nadzoruje poslovanje oseb, katerim je sodišče poverilo imovino iz člena 1. tega zakona v upravo, se predpiše s posebnimi navodili.
Člen 7.
Gotovina, vrednostni papirji in dragotine se izročijo sorodnikom sam6, če je to potrebno za dobro upravljanje imovine, obratovanje podjetja ali obrta, oziroma 'za njihovo vzdrževanje, kolikor je bil lastnik po zakonu za to zavezan. Vse ostale premičnine se morajo takoj izročiti v hrambo in upravo sorodnikom, katerim se je poverila uprava imovine.
Člen 8.	.
Industrijska, trgovinska, obrtniško, posredniška ali katera koli druga podjetja ali obrti kakor tudi obrati svobodnih poklicev, kolikor jih ni lastnik odstopil okupatorju ali dal okupatorju na razpolago in so temu rabili za vojevanje, se vrnejo lastniku z vsem inventarjem in ostalimi predmeti vred, ki so njegova last. V ostalem pa se je treba ravnati po Členu 2. lega zakona. Predpisi členov 5. in 6. tega zakona se uporabljajo tudi v takem primeru.
Člen 9.
Kdor je ob pogojili iz člena 1. tega zakona moral zapustiti prostore, kjer je izvrševal kak obrtniški, trgovinski, industrijski ali drug obrl, ima pravico, da se vrne v tc pro-store, če obrt nadaljuje.
Do prostorov imajo pravico tudi sorodniki v premi na-vzgornji in navzdolnji vrsti in zakonec, ki je dobil imovino v upravo, če nadaljujejo la obrt, ob pogojili prvega odstavka tega člena.
Člen 10.
Skladno z zgoraj navedenimi načeli se obravnava tudi vprašanje o vrnil vi užitne pravice, avtorskih pravic, pravic industrijske svojine, koncesij, vrnitve skladov, delnic, udeležbe pri obrtlh in podjetjih in drugo.
Člen 11.
Kdor se ne ravna po določbah prvega odstavka Člena 8. tega zakona, se kaznuje v denarju do četrtine vrednosti neprijavljene tuje imovine, ki jo ima, ali pa s prisilnim delom do enega leta.
Taka oseba se v primeru zavestnega prikrivanja tuje lastnine iz koristoljubja kakor ludi v primeru moralne brezobzirnosti pri pridobitvi tuje imovine kaznuje poleg denarne kazni tudi še s prisilnim delom do treh let.
Ce je dobila taka oseba od bližnjih sorodnikov tujo .mo-vino v upravo, so ji odvzame pravica, upravljati imovino.
Člen 12.
Uslužbenci Državne uprave narodne imovine in tisti, katerim ta poveri upravljanje imovine iz prvega odstavka člena 1. tega zakona, odgovarjajo za svoje poslovanje po zakonu o zaščiti narodne imovine.
Člen 13.
Natančnejša navodila za izvrševanje tega zakona predpiše minister za pravosodje zvezne vlade sporazumno z ministri za industrijo, zn trgovino in preskrbo in za kmetijstvo.
Člen 14.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Uradnem listu demokratične federativne Jugoslavije«.
Beograd dne 24. maja 194D.
I’rcdsednisivo
Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije Tajnik:	Predsednik:
M. Perimičič s. r.	Dr. I, Ribar s. r.
320.
Na predlog ministrskega svela demokratične federativne Jugoslavije izdaje PredsedniSlvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije na podstavi člena 4. odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno talo
zakon
o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega med sovražnikovo okupacijo
Člen 1.
Zn vojni dobiček, ki spada pod določbe tega zakona, se šteje listi presežek (povečanje) imovine v kateri koli obliki, ki ga je imela na dan 9. maja 1945 pravna ali fizična oseba čez imovino, katero je imela na dnu G. aprila 1941, in ki izvira iz gospodarskega ali drugega poslovanja med vojno v državi ali zunaj nje ob izkoriščanju Izjemnih vojnih razmer in ljudsko stiske ter presega normalni dobiček, ki bi ga mogla ta oseba doseči ob navadnih (rednih) pogojih pridobivanja, pa v svoji skupni vrednosti znaša več ko 25,000 dinarjev DFJ.	,	. , .j
Člen 2.
1.	Zn vojni dobiček so šteje ludi listi del imovine, pridobljene v času, označenem v členu 1., ki so je uporabil za kakršno koli investicijo ali za popravilo škode, nastalo v tem času na imovini vojnega dobičkarja, ali Iti se jo uporabil za odplačilo njegovih dolgov, napravljenih pred G, aprilom 1941.
2.	Za vojni dobičelc se šteje tudi tista imovina iz člena 1., ki se jo med vojno z dedovanjem, kot dota ali z daritvijo prenesla na drugega,
3.	Zn vojni dobiček se ne šteje dobiček samostojnega obrtnika, ki ni zaposloval več Ito 1 pomočnika in 1 učenca, in dobiček kmetovalca, ki ni uporabljal stalno najemne delovne moči. Za stalno uporabljanje najemne delovne moči no šteje tista najemna delovna moč, ki je bila, najsi ludi stalno, uporabljana v kmetskem gospodara! v n ali v obrtniškem obratu, da bi sc z njo nadomestila zaradi vojne (odhoda v vojsko, internacije, ujetništva, poboja itd.) izgubljena delovna moč,
4.	Cc je kdo iz člena 1. zaradi neposrednega učinkovanja vojnih dogodkov trpel škodouv taki meri, ,da je bila vrednost njegove celotne imovine na dan osvoboditve manjša od njene vrednosti na dan G. aprila 1941, no spi\da pod določbe lega zakona,
ido
5.	Nc šteje se za vojni dobiček po odstavku 1. tega člena, če je svoje dolgove poplačal kdo, ki ga je po členu 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 26. septembra 1936 šteti za kmetovalca, čigar posestvo pa ne presega površine 10 ha z.n obdelovanje sposobne zemlje, oziroma pri rodbinski zadrugi 20 ha take zemlje.
Člen 3.
1.	Okrajni narodno osvobodilni odbor pozove fizične osebe, okrožni narodno osvobodilni odbori pa pozovejo pravne osebe, o katerih velja prepričanje, da so vojni dobičkarji, naj vložijo prijave o svojem dobičku med vojno.
2.	Zn pravim osebe vloži prijavo njihov predstavnik, zn sklade in osebe pod skrbstvom pa skrbnik.
3.	Ce je vojni dobičkar umrl in se je njegova imovina prenesla na dediče ali obdarovance ali prejemnike dole, morajo vložiti prijavo dediči oziroma obdarovanci oziroma prejemniki dole, vsak za tisli del imovine iz vojnega dobička, ki ga je podedoval ali dobil v dav oziroma prejel kot doto.
Člen 4.
1.	Višino vojnega dobička določi komisija 5 Članov, Iti jih postavlja in zamenjuje tisli narodno osvobodilni odbor, v čigar sestavu jo davčni oddelek, za pravne osebe pa komisija 5 članov, ki jih poslavlja in zamenjuje okrožni narodno osvobodilni odbor.
2.	Višino vojnega dobička ugotovi komisija tistega narodno osvobodilnega odboru, v čigav območju je imel vojni dobičkar med okupacijo stalno svoj obrat; Če je imel enega ali več obratov v območju raznih davčnih oddelkov ali če ni imel stolnega obrala, ugotovi višino vojnega dobička komisija tistega narodno osvobodilnega odbora, v čigar območju ima vojni dobičkar svoje gospodinjstvo,
3.	Za pravno osebo je pristojna komisija tistega okrož.-iiega narodno osvobodilnega odbora, v čigar območju je imela uprava pravne osebo svoj sedež na dan osvolroditve.
Člen 5.
1.	Pristojni narodno osvobodilni odbori morajo od dne razglasitve tega zakona zbirati podnlke za vsakega vojnega dobičkarja. Vsa oblastva, ustanove in osebe so dolžne dajali narodno osvobodilnim odborom na njih zahtevo vse podatke, Iti jih imajo o poslovanju posameznih vojnih dobičkarjev.
2.	Prav Inko je dolžan kdor koli je v času, navedenem v členu 1. tega zakona, otujil nepremičnine ali kdor je olujil naenkrat zlata, nakita in drugih premičnin v vrednosti nad 6000 dinarjev DFJ, da v roltu 30 dni od dne razglasitve splošnega javnega poziva iz člena 3. prijavi pristojnemu narodno osvobodilnemu odboru kupčevo ime in prodajno ceno.
Člen 6.
Finančni organ, ki ga odredi pristojni narodno osvobodilni odbor kot referenta za vojni dobiček, sestavi za pristojno komisijo po prijavah, reloratih (kjer ni prijav) in zbranih podatkih oziroma svoji osebni vednosti predloge o višini vojnega dobička.
Člen 7.
1.	Komisija ugotovi višino vojnega doblčlta po svobodni oceni, pri čemer je treba upoštevati predvsem prijavo oziroma referat, zbrane podutko in referentov predlog o vojnem dobičku.
2.	Sejam komisije prisostvuje in ji pri tlelu pomaga refe-rent za vojni dobiček pristojnega1 narodno osvobodilnega odbora.
3.	Preden začno poslovati, se Člani komisije zaprisežejo.
4.	Razprave komisije so javne.!
• "	■•■■■■> cicn 8. ■
Po prednjih določbah ugotovljeni vohu dobiček se odvzame vojnemu dobičkarju celotno v korist sklada za pod-
piranje oškodovanih krajev ter ' žrtev vojne in fašistične okupacije,
1 Člen 9.
O ugotovljenem vojnem dobičku obvesti komisija vojnega dobičkarja pismeno. Dolžan je plačati ugotovljeni denarni znesek vojnega dobička v roku 30 dni od dne priobčilve.
Ce vojni dobičkar dokaže, da mu glede na nelikvidnost njegove imovine ni mogoče plačati določeni znesek vojnega dobička v roku 30 dni, mu sme komisija dovolili odplačevanje v obrokih skladno z določbami o neposrednih davkih. Poleg tega se objavi odločba komisije o vojnem dobičku na vidnem mestu v zgradbi, kjer komisija posluje.
Člen 10.
Vojni dobičkar se lahko pritoži zoper višino ugotovljenega, vojnega dobička na komisijo, navedeno v členu 11. Pri-tožba se vloži pri narodno osvobodilnem odboru, pri katerem je bila ugotovljena višina vojnega dobička, v roku 30 dni od dne priobčilve odločbe o višini vojnega dobička.
Vsnk polnoletni državljan (-Ua) iz okoliša zadevnega narodno osvobodilnega odbora sme vložili pritožbo zopei višino vojnega dobička, ugotovljenega po komisiji, če misli da je vojni dobiček, kakor ga je ugotovila komisija, nižji od tistega, za katerega navaja dokaze,
Člen 11.
1.	O pritožbah zoper odločbe komisije okrajnega narodno osvobodilnega odbora o višini vojnega dobička odloča komisija zn ugotovitev vojnega dobička pri okrožnem narodno osvobodilnem odboru, o pritožbah zoper določbo o vojnem dobičku, ki jih izda na prvi stopnji komisija okrožnega narodno osvobodilnega odbora, pa odloča komisija 5 članov, ki jih izvoli oblastni ali pokrajinski (glavni) narodno osvobodilni odbor, v federalnih deželah pa, kjer teh ni, komisija, ki jo izvoli vrhovni zakonodajni zbor.
2.	Odločbe o vloženih pritožbah, ki jih morajo te komisijo izdati v roku 16 dni, so pravnomočne.
Člen 12.
1.	Ugotovljeni denarni znesek vojnega dobička izterja okrajni narodno osvobodilni odbor oziroma tisti krajevni narodno osvobodilni odbor, M ga za to okrajni narodno osvobodilni odbor pooblasti.
2.	Glede izterjevanja in zavarovanja se uporabljajo do. ločbe o pobiranju neposrednih davkov.
Člen 13.
1.	Vojni dobičkar, ki ne vloži prijave o vojnem dobičltu v rednem roku, mora plačati poleg ugotovljenega zneska vojnega dobička kot kazen 15 “/o ugotovljenega vojnega dobička, 30 »/o pa, če prijave tudi šo v roku, ki so mu določi s posebnim pozivom, ne vloži.
2.	Denarne kazni sc lahko oprosti samo kdor dokaže, da mu jo neodvralna ovira onemogočila, da bi prijavo vložil.
Člen 14.
Pravica države, odvzemati vojni dobiček, in pravica države, izrekati denarno kazni (člen 13.) in kazni prisilnega dela ne zastarata.
Člen 15.
Minister za finance se pooblašča, da izda navodila za uporabljanje tega zakona.
Člen 16,
Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Uradnem listu demokratične federativne Jugoslavijec
Beograd dne 24. maja 1945.
Prcdšecluištvo
Antifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavijo Tajnik:	Predsednik:
M. Pcruničič s. r.	Dr. I. Ribar š, r.
ion
321.
Na predlog ministrskega sveta demokratične federativne ^ Jugoslavije izdaje Predsedništvo Antifašističnega svela narodne osvoboditve Jugoslavije na podstavi člena 4. odloka o vrhov-nem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno tale
zakon
o zaščiti narodno imovine in njenem upravljanju
Člen 1.
Vse nepremičnine in premičnine, ki so na podstavi odloka Antifaštističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 21. novembra 1044 ali na podstavi drugih zakonov prešle-ali še preidejo v državno last. postanejo narodna imovina; do njenega lastništva pravica drž.ave ne zastava.
Člen 2.
1.	Vse osebe in vse javne oblasti in ustanove kakor tudi uslužbenci, ki imajo na dan objave tega zakona imovino iz člena 1., morajo ne glede na način, kako je ta Imovina prišla v njih roke, najdalj v roku 30 dni od uveljavilve tega zakonu to imovino prijaviti Zvezni oziroma Deželni upravi narodne imovine, če tega niso že prej storili, in sicer v dveli primerkih z natančnim popisom predmetov in navedbo, kako so jih dobili.
2.	Po vaseh se prijava lahko napravi tudi ustno pri krajevni oblasti, ki naredi o tem zapisnik in ga takoj pošlje pristojni Upravi narodne imovine.
Clon 3.
Kdor ima kaj narodne imovine, ne smo z njo razpolagati niti jo komur koli dajali v rabo brez pismene dovolitve Zvezne oziroma Deželne uprave narodne imovine ali tistih organov, ki jili te uprave za to pooblastijo.
Člen 4.
Vse spremembo v lastništvu imovino, navedene v členu 1. tega zakona, vse obremenitve in zadolžitve te imovine po prehodu v državno lasi, kakor tudi vse spremembe v stanju te imovine, povzročeno s pravnimi posli, Iti spadajo pod določbe člena (i. odloka Antiiašisličnegn svela narodno osvoboditve Jugoslavije z dne 21, novembra 1944, nasproti državi nimajo pravnega učinka. Uprave narodne imovine so upravičeno, da smejo lo imovino o vsakem Času njenim Imetnikom odvzeli in postopati z njo kot z narodno imovino.
Clon 5.
Kdor je postavljen, da upravlja in posluje z narodno imovino ali imovino, postavljeno pod nadzorstvo države, mora to delati kot dober in vesten gospodar.
Dolžnosti tistih, ki upravljajo in poslujejo z narodno imovino, so zlasti sledeče:
1.	ukreniti vse, česar je treba, da se njim poverjena imovina natančno popiše in ugotovi;
2.	ukreniti vse, česar je treba za zavarovanje, hrambo in umno izkoriščanje omenjene imovine;
3.	vestno in o pravem času izvršiti odredbe, navodila in proizvajalne naloge, ki jih izdajo pristojna oblastva;
4.	natančno poročati o poslovanju in proizvajalnih možno njim poverjene imovine, in v rokih, ki jih predpiše pristojno nadzorstveno oblnstvo;
5.	skrbno nadzirati, da se redno vodi predpisano knjigovodstvo v podjetjih in da so z narodno imovino materialno pravilno ravna;
(t. predlagati, kako bi se njim poverjena narodna imovina kar najbolj umno izkoriščala,
Člen G.
1.	Osebe, katerim je poverjeno upravljanje in poslovanje z narodno imovino, so odgovorne za vestno in pravilno izvrševanje vseh predpisov, odredb in navodil, ki jih izdajo pristojna oblastva kakor tudi za zlonamerna dejanja ali nezadostno skrbnost glede zaščite, oskrbovanja in umnega izkoriščanja narodne imovine.
2.	Prepovedan jo tistim, ki upravljajo in poslujejo z narodno imovino;
n) vsak ukrep, s katerim so razpolaga z narodno imo-vino v kateri koli obliki, razen v mejah pooblastitve, ki so jim jo dala pristojna nadzorstvena oblastva;
b)	izdajanje poslovne tajnosti njim poverjenih podjelij, dajanje podatkov nepoklicanim osebam o stanju poslov in o notranjih razmerah v podjetju.
Člen 7.
1.	Kdor se pregreši zoper predpise členov 2, in 3, tega zakona, se kaznuje:
n) z denarno kaznijo v višini do polovice neprijavljeno imovine;
b)	s prisilnim delom do 3 let.
2.	Kazni pod a) in b) se lahko izrečejo vsaka zase ali tudi skupno,
Člen 8,
1.	Osebe, katerim je poverjena uprava ali hramba narodne imovino ali ki so pri kaki narodni imovini v službi kot delavci ali nameščenci, se kaznujejo z zaporom od enega do treh let, če postopajo z narodno movino nevestno ali malomarno, tako da ima narodna imovina od takega postopka škodo ali so zmanjša njena proizvajalna sposobnost ali obra-tovanje imovine no ustreza gospodarskemu načrtu, lej je zanjo določon.
2.	Ce jo storjena Škoda majhna, so izrečeta disciplinska kazen in povračilo škode.
Clon 9.
1.	Ce taka oseba okrade poverjeno ji imovino ali jo danijo ali proda v svojo osebno korist ali jo brezvestno zapravi ali dopusti, du se raznese ali dn jo okradejo dnigi, so kaznuje s strogim zaporom od dveh do petih let.
2.	Za majhne tatvine se lahko odmeri kazen pod dolo-Čcno najmanjšo mero in odredi izterjava škode.
3.	V hujših primerih se dejanje, Če jo bilo storjeno v nameri, da se narodni imovini prizadene škoda zato, da bi se motilo narodno gospodarstvo, kaznuje i>o t. 4,, Člena 4. zakona
0	pobijanju nedovoljeno špekulacijo in gospodarsko sabotaže.
Smrtna kazen se izreče za dejanja po tem zakonu v hujšh primerih, če je storilec dejanja ravnal s posebno brezobzirnostjo nasproti narodnim koristim ali jim je v hudobnem namenu povzročil veliko škodo.
Člen 10.
1.	Če si taka oseba bodisi v civilni ali vojaški službi samolastno in neupravičeno prisvoji knj narodne imovine ali vojnega plena ali imovine, ki naj šele preide v državno last ali pod državno upravo, se kaznuje s strogim zaporom od
1	do 10 let.
2.	Ce se laka oseba kake imovino iz točke 1. toga člena neupravičeno polasti in jo priključi ujej poverjeni imovini, so kaznuje z zaporom od 1 do 12 mesecev. Če nnslnne iz takega postopka državi in. gospodarstvu večja škoda ali če je imel postopek značaj plenjenja ali je povzročil, dn se jo narodna imovina zapravila, se kaznuje krivec s strogim zaporom od 1 do 5 let.
Člen 11.
Uslužbenec, ki prevzame ali odda premično ali nepremično narodno imovino broz popisa in zoper obstoječe prod.
piše o poslovanju z narodno imovino, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 2 let.	.
Ce to slori ponovno ali če se povzroči večja škoda, se kaznuje s strogim zaporom od 1 do 3 let.
Clon 12.
Uslužbenec, ki vzame podkupnino, da bi kaj državno imovine, stanovanje ali pohištvo odstopil v rabo tistemu, ki mu je dal podkupnino, se kaznuje s strogim zaporom od 2 do ti lot. Z isto kaznijo se kaznuje ludi, kdor jo uslužbencu dal ali ponudil podkupnino.
'	Člen 13.
Poleg kazni, določenih v členili 7. do 12. tega zakona, se sočasno lahko izreče tudi kazen delno ali popolne zaplembe obsojenčeve imovine, kakor tudi kazen izgubo državljanskih pravic po prestani kazni.
Člen 14.
1.	Za postopek in sojenje po tem zakonu jo pristojno okrajno narodno sodišče. Če se v lom postopku dokaže, da bi po tem zakonu kaznivo dejanje moglo imeti zn posledico smrtno kazen, mora okrajno narodno sodišče ustavili postopek in odstopili ves predmet pristojnemu okrožnemu sodišču.
2.	Postopek za dejanja iz členov 7. do 12. tega zakona se začne na prijavo kogar koli ali uradoma. Vsa oblnsivn, ki zvedo za kako dejanje po tem zakonu, morajo vložiti prijavo pri pristojnem okrajnem sodišču.
Člen 15.
Zoper sodilo narodnega sodišča, izdano na prvi stopnji, je dopustna pritožba v roku meseca dni od dne priobčitve sodbe im višje narodno sodišče, čigar sodba jo dokončna in izvršna. Pritožba praviloma ne zadrži.izvršitve sodbe, izvzemši primere smrlne kazni; vendar sme sodišče Izvršitev do pravnomočnosti sodbe odložiti, če je nevarnost, da bi zaradi izvršitve sodbo nastala obsojencu nepopravljiva škoda.
Člen IG.
Redno narodno sodišče lahko odredi, da se obdolženec pripre, če je nevarnost, da pobegne, kakor ludi v primerih, ko gre za dejanje, za katero bi so mogla izreči smrtna kazen.
Člen 17.
Tn zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Uradnem listu demokratične federativne Jugoslavije«.
Beograd dne 24. maja 1945.
Prcdscdnišlvo
Antifašističnega svela narodne osvoboditve Jugoslavije Tajnik:	Predsednik:
M. Ponmičid s. r.	Dr. I. Ribar s. r.
822.
Za zaščito enakopravnosti narodov kakor tudi enakoprav-nosli državljanov demokratične federativne Jugoslavije ne glede nn njih narodno, plemensko ali versko pripadnost, izdaje Piedscdništvo Anlifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije na podstavi člena 4. odloku o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovno narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno tale
zakon
o prepovedi izzivanja narodne, plemenske in verske ■	mržnje in rgzdorn
. Člen 1.
Vsako omejevanje državljanskih pravic- kakor ludi vsako dajanju svoboščin in piediutilj (privilegijev) državljanom de-
mokratsko federativno Jugoslavije v zvezi z njihovo narodno, plemensko ali versko pripadnostjo je »kaznivo kot kaznivo dejanje, ki meri na to, da bi se kršilo načelo enakopravnosti narodov in državljanov ter bralstvo in enotnost narodov demokratične federativne Jugoslavijo leot osnovna pridobitev narodno osvobodilne borbe.
Člen 2.
Kot tak napad na narodno enakopravnost sc kaznuje tudi . vsako agitiranje in propagiranje, ki meri na to, da sc izzove ali podneti narodna ali plemenska mržnja ali razdor, prav tako pa tudi pisanje, izdajanje, tiskanje iu razširjanje spisov tako vsebine.
Člen 3.
Dejanja iz členov 1. in 2. se kaznujejo z zaporom od treh mesecev do petih let, pri čemer sc lahko izreče tudi še kazen izgubo državljanske časti do petih let po prestani zaporni kazni.
Člen 4.
Ce imajo dejanja iz členov 1. tn 2. značaj množičnega nereda ali če izzovejo hujše posledice ali če so druge posebno otežujoče okolnosti ali če jim je postavljen smoter, izpodkopavati in slabiti osnovne narodno pridobitve narodno osvo-bodilne borbe, se kaznujejo s strogim zaporom od 2 do 15 let ob delni ali popolni zaplembi imovine in izgubi državljanske Časti, v primeru pozivanja na ubojstva pn s smrtjo.
Huje se kaznuje dejanje v povratku ali če ga stori javni uslužbenec v izvrševanju svoje uradne dolžnosti.
Člen 5.
Izzivanje in razpihovanje verske mržnjo se kaznuje kakor izzivanje in razpihovanje narodne ali plemenske mr/njc.
Dejanje izzivanja in razpihovanja verske mržnje-jo v lem, da napadejo pripadniki ene vere kako drugo veroizpoved ali da izzovejo sovražno upornost pripadnikov ene veroizpovedi proti pripadnikom druge na verski podlagi.
Znanstvena kritika vere vobče in kritika nepravilnega delovanja verskih predstavnikov in cerkvenih uslužbencev so ne more šteti za izzivanje verske mržnje.
Za otežujočo okolnost se šteje, če izzivajo in razpihujejo versko mržnjo cerkveni, predstavniki.
Člen fi.
Kazniva dejanja pd lem zakonu sodi na prvi stopnji okrajno narodno sodišče, če bi pa dejanje moglo imeli za posledico smrtno kazen, pristojno okrožno narodno sodišče kot prva stopnja.
Člen 7.
Ta zaicon stopi v veljavo, ko se objavi v »Uradnem Hslu demokratične federativne Jugoslavije«.
Beograd dne 24, maja 1945.
Preilsedništvo
Antifašističnega svotu narodno osvoboditve Jugoslavije Tajnik:	Predsednik:
M. Pvruničić s. r.	Dr. 1. Ribar s. r.
823.,
Na predlog mlnlslrskegn svetit demokratične federativno Jugoslavije izdajo Predsedniško Antifašističnega svela narodne osvoboditve Jugoslavijo na podstavi člena 4, odloka o vrhovnem zakonodajnem iu Izvršilnem narodnem predstavni-
sitem zboru Jugoslavije kol začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji riied na rod uti osvobodiltio vojno tale :
zakon
o civilni mobilizaciji veterinarjev
Člen 1. .
Vsi veterinarji no gledo na io, ali so v državni ali zasebni službi, se podrejajo civilni mobilizaciji in dajejo na razpolago ministrstvu za kmetijstvo demokratične federativne Jugoslavije,
Člen 2.
Minister za kmetijstvo demokratično federativne Jugoslavije se pooblašča, da sme sporazumno s pristojnimi ministrstvi ’ za kmetijstvo federalnih enot odrejali veterinarjem iz člena 1. tega zakona za dotočen čas tisto službo In v tistem kraju, kjer to terjajo potrebe in koristi narodne živinoreje ih narodnega gospodarstva.
Veterinarje, ki bi jili s civilno mobilizacijo in razporeditvijo ne zajelo zvezno ministrstvo za kmetijstvo, lahko s civilno mobilizacijo in razporeditvijo po predpisih tega zakona ztija-mejo deželna ministrstva za kmetijstvo.
Člen ?3.
Po določbah tega zakona civilno mobilizirani veterinarji prejemajo plačo v višini svojih dosedanjih prejemkov ter brezplačno stimovaujc, Immo in prevoz.
Veterinarji iz zasebne službe dobivajo prejemke veterinarjev iz državne službe z isto kvalifikacijo na način, omenjen v prvem odstavim tega člena,
Člen 4.
Za posebno marljivo, požrtvovalno, vzorno ali udarniško delo smejo civilno mobilizirani veterinarji dobivati od narodno osvobodilnih odborov, deželnih ministrstev ali zveznega mi-, nistrstva zn kmetijstvo posebne nagrade v denarju ati naravi.
Člen 5.
Civilno mobilizirani veterinarji sc podrejajo upravno in disciplinsko tistim narodnim oblastveni, katerim so dodeljeni na delo.
Člen R.
Mobilizirani veterinarji nimajo v določeni jim službi pravice. izvrševati zasebno prakso, niti ne smejo sprejemati od zasebnikov nagrad y Italcri koli obliki,'
Člen 7.
Organi narodne oblasti nikakor niso upravičeni, odločile ministra zn kmetijstvo demokratične federativne Jugoslavije o mobilizaciji veterinarjev po' tem zakonu spreminjali uti zadrževati njih izvršitev.
Člen 8.
Minister za kmetijstvo demokratične federativno Jugoslavije predpiše pravilnih o opravljanju službo civilno mobiliziranih veterinarjev Ivi pravilnik o ocenjevanju sposobnosti civilno mobiliziranih vulurinarjev.
Člen 9.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Uradnem listu demokratične federativne Jugoslavijev,
Beograd dne 24. maja 1945,
Prcdsddništvo
Anlifnaistične^a uvela narodno osvoboditve Jugoslavije Tajnik:	Predsednik:
81. Poruničič s. r.	Dr. i. Ribar s. r,
324.
Nn predlog ministrskega sveta demokratične federativne Jugoslavije izdaje predsodništvo Antifašističnega sveta narod, ne osvoboditve Jugoslavije na podstavi člena 4. odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno iale
zakon
o zbiranju, hranjenju in razdeljevanju knjig in drugih kulturno-znnustvoiiili in umetniških predmetov, ki so postati državna last. po odloku Antifašističnega sveta narodno osvoboditve Jugoslavije z dno 21. nov. 1944
Člen 1.
Ministrstvo za prosveto demokratične federativne Jugoslavije skrbi za zbiranje," li ranjen je in razdeljevanje knjig, arhivskih in muzejskih predmetov, umetniških slile in kipov, znanstvenih zbirk, muzikali] in vseli drugih predmetov zgodovin, skega, znanstvenega ali umetniškega pomenu; ki so poslali državna last po odloku Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dno 21. novembra 194-1 o prehodu sovraž-nišlce imovino v državno last, o državnem upravljanju imovine odsolniti oseb in o sok vest raciji imovine, ki so jo okupatorska oblastva nasilno otujila.
Vsi [Kisli v zvezi s tem sc prenesejo iz pristojnosti ministrstva zn trgovino — Državne uprave narodne imovine — v pristojnost ministrstva za prosveto. Natančnejše določbe o načinu prenosa teh poslov izdnsta sporazumno ministra za industrijo in za prosveto,
Člen‘2.
Ministrstvo zn prosveto demokratične federativne Jugoslavije predpiše načrt in navodila, po katerih bodo prosvetna oblasiva federalnih enot zbirala predmete, naštete v členu i. tega zakona, in jili imela v hrambi do njihove dokončne razdelitve.
Člen 3,
Kdor koli vzame, razpečava alt uničuje navedene pred-meto v katerem koli pogledu in v kateri koli namen, se kaznuje po predpisih, izdanih o uničevanju državne lastnine.
Člen 4,
Zbrano predmete razdeli ministrstvo za prosveto demokratično federativne Jugoslavije sporazumno s , prosvetnimi oblastmi posameznih federalnih enot. V ta namen poročajo prosvetna oblastva federalnih enot o polretiali. svojih ustanov, pri čemer morajo zlasti upoštevati tiste, ki ko bile v vojni uničene ai) poškodovane.
Člen 5,
Ta zakon slopi v veljavo ko.se objavi v »Uradnem listu demokratične federativne Jugoslavije«, ,
Beograd dne 24. maja 1945.
Drodsndništvo
Antifašističnega sveta narodni! osvoboditve Jugoslavijo Tajnik:	Ibedrednik:
M. Poruničič s. r.	Dr. 1. Ribar s r.
3^5.
Na predlog ministra zn kmetijstvo izdaje Gospodarski svet sledečo
uredbo
o preskrbovnnju države z Veterinarskimi' cepivi • i ‘n zdravili v."! •?
'•H ■ i vRlori l.i.-'C'iii i! tu- -Vreskrbovanje države z'dobil In i ih ctihehirhl cepivi, zdra-Vili, diagnostičnimi pripomočki, obvezami in materialom, m-
atrumenti hi drugimi |X)tvebščinnini veterinarsko službe spada v pristojnost ministrstva za kmetijstvo demokratične federa. livne Jugoslavije.	"	. ■
Člen 2.
Ministrstvo za kmetijstvo opravlja gorenjo nalogo po Zavodu za proizvajanje veternarskih cepiv in zdravil kot samostojni strokovni in tehnični ustanovi.
Naloga tega zavoda je, da proizvaja, uvaža, izvaža in porazdeljuje vse potrebščine veterinarske službe za vse ozemlje demokratično federativne Jugoslavije. Poleg tega dola zavod znanstvene raziskave na lom torišču, prireja lečajc za izpopolnjevanje veterinarjev, obvešča in poučuje ljudstvo o zatiranju živalskih bolezni in opravlja ostale posle, ki mu jih minisler za kmetijstvo indoži.
Člen 3.
V sestav tega zavoda pridejo vsa podjetja, ki se bavijo s temi posli in so v rokah države ali kakšne javne uslanovcj in lo: če se bavijo zgolj z izdelovanjem veterinarskih preparatov, celotno, drugače pa po tistem delu in s (istimi napravami, ki rabijo veterinarski proizvodnji.
Zn vsako podjetje, ki naj po lej uredbi pride v seslav Zavoda za proizvajanje veterinarskih cepiv in zdravil, izda Gospodarski svet na predlog ministra za kmetijstvo posebno odločbo.
Člen 4.
Zavod za proizvajanje veternarskih cepiv jo državno gospodarsko podjetje iu posluje po načelih trgovskega poslovanja.
Glede materialnega poslovanja, organizacije dela in uprave zavoda veljajo predpisi dosedanje uredbe o ustroju, delu in poslovanju Državnega zavoda za proizvajanje veteri-narskih cepiv in zdravil v Beogradu. Minister za kmetijstvo bo pooblašča, da sine fo uredbo po potrebi spreminjali in dopolnjevati.
Določbe uredbe o državnem računovodstvu in zakona o glavni kontroli se ne uporabljajo na poslovanje tega zavoda.
Glede nagrad In honorarjev osebju zavoda za nadurno delo in delo, združeno s posebno nevarnostjo za življenje in zdravje, predpiše minister za kmetijstvo v soglasju z ministrom za finance poseben pravilnik.
Člen 5.
Ta uredba slopi v veljavo z dnem razglasitve v »Uradnem listu«.
Beograd dne 22, maja 1945.
Št. 220.
Po pooblastilu predsednika Gos pod arskega sveta
Minisler zn kmetijstvo:	pomočnik:
Dr. V. čubrilovic s, r.	Dr. Mijo Mirković s. r.
326.
Po izkazani potrebi izdajem sledečo
odločbo
o prepovedi odnašanja hi prinašanja iz inozemstva dinarskih bankovcev demokratične ttidorativne Jugoslavije
1.	Prepovedano je vsako prinašanje in odnašanje iz države dinarskih bankovcev Jugoslavije, DF,j.
2.	Kljub predpisu točke 1. je potnikom z redno vidira-nimi potnimi listinami dovoljeno odnesli iz države največ 200 dinarjev na osebo, toda posamezni bankovci ne smejo bili večji od 50 dinarjev. Prav tako je potnikom z tedni ml potnim!
listinami dovoljeno prinesli iz inozemstva v državo največ 200 dinarjev, toda posamezni bankovci ne smejo bili večji od 50 dinarjev.
3.	Carinski in drugi obmejni organi so dolžni opozoriti ob prestopu meje vse potnike nn vsebino te odločbe in jih pozvati, naj oddajo v polog mejne carinarnice vse zneske dinarjev v gotovini, ki presegajo dovoljeno vsoto (proti potrdilu). Na ta način ploženi dinarski zneski se potnikom lahko vrnejo ob povratku v državo oziroma v inozemstvo, proti vrnitvi izdanega potrdila, in to bodisi pri tisti carinarnici, kjer so denar položili, ali pa pri drugi carinarnici, Čo se polnile ne vrača po isti poti.
Zneske dinarskih bankovcev, ki spadajo pod prepoved odnašanja oziroma prinašanja in ki se najdejo ob preiskavi pri potnikih, morajo carinski organi zapleniti in o tem izdati potrdilo. Oh tej priložnosti sc spiše zapisnik, ki mora obsegali tćle podatke:
n)	potnikovo ime, priimek in natančni naslov;
b) znesek odvzetih bankovcev;
e) državo, iz katere sc bankovci prinašajo;
d) način, kako je potnik dobil bankovce in komu v resnici pripadajo;
d) za kaj bi se bili bankovci uporabili, in
o)	ostale imetnikove izjave v zvezi s tem primerom,
4.	Carinarnice pošljejo zaplenjene bankovce Narodni banki, ki jih vpiše v dobro računu ministrstva za finance, hančno-valntnega oddelka; zapisnike pa pošlje ministrstvu zn finance, bančno-valulneiuu oddelku.
5.	Predpisi te odločbe se no nanašajo na obmejni in dvolastniški promet.
6.	Ta odločba slopi v veljavo ko se objavi v »Uradnem listu«.
Beograd dne t V. mala 1645.
VII. št. 1799.
Namestnik ministra zn finance; minister za industrijo Andrija Hobrnng s, r.
327.
Odločba
o uporabljanju odločbe o razpolaganju z vezanimi terjatvami in o izplačevanju akontacij nn potrdila tudi nn zavarovalna podjetja
Da bi se omogočilo zavarovalnim podjetjem vedno izpolnjevanje njihovih obveznosti nasproti zavarovancem v času do likvidacije potrdil oziroma do dehidriranja terjatev pri denarnih zavodih, začasno vezanih po zakonu o tečajih okupacijskih t>ankovcev iu o poravnavanju obveznosti,
odločam,
da smejo zavarovalna podjetja za izplačevanje obveznosti iz zavarovanja iu režijskih izdatkov razpolagati s svojimi terjatvami pri denarnih zavodih do zneska teh obveznosti oziroma izdatkov, kakor tudi da se smejo izplačevati zavarovalnim podjetjem v ta namen pri Narodni banki, Državni hipotekarni banki in Poštni hranilnici akontacije na prejeta potrdila v zvezi z zamenjavo okupacijskih bankovcev [»ovsom po odločili o razpolaganju z vezanimi terjatvami in o izplačevanju akontacij nn potrdila (»Uradni list« St. 24),
Beograd dne 23. maja 1945.
VII. št, 2009.
Po pooblastilu ministra za finance: pomočnik
Dr. 0. Blagujcvić s. r.
328.
Na podstavi § ‘28. finančnega zakona k zveznemu proračunu izdatkov in dohodkov za proračunsko dobo april-jimij 1915 predpisujem tule
pravilnik
o povračilu stroškov za službena potovanja in selitve zveznim uslužbencem, uslužbencem zveznih prometnih in ostalih samostojnih ustanov
I.
Povračilo stroškov za službena potovanja.
1. Splošne določbe
C.’leri 1.
Zveznemu uslužbencu, ki potuje po pristojnem nalogu da opritvl zvezni posel, dalj ko 3 km od svojega službenega kraja, presta dnevnica in povračilo ostalih stroškov po določbah tega pravilniku.
Člen 2.
Z zveznimi uslužbenci po tem pravilniku se, razumejo: uradniki, uradniški pripravniki, zvanlčniki, služitelji, pogodbeni in honorarni uradniki, dnevntčarji, dninarji in delavci v službi zvezne vlade, zveznih promclnih in ostalih zveznih samostojnih ustanov.
Člen 3.
1.	Za službeni kraj se šteje gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec postavljen ali dodeljen v službovanje.
2.	V krajih, kjer sta ožji in širši gradbeni okoliš, jo šteti za službeni kraj samo ožji gradbeni okoliš,
3.	Če nastane spor o mejah gradbenega okoliša, odloči pristojno gradbeno oblaslvo.
1. Co stanuje uslužbence zunaj gradbenega okoliša svojega službenega kraja, pa gre po službenem opravilu v krnj kjer stanuje, nima pravice do povračila stroškov po lem pravilniku.
Člen 4.
1.	Službeno potovanje se sme odrediti samo, če bi se službeni posel ne mogel drugače opraviti,
2.	O potrebi službenega potovanja odloči pristojni na-•rpdbodnvec oziroma starešina enote pri zveznih prometnih ustanovah.
M. v odredbi o službenem potovanju se morajo navesti trajanje in način potovanja kakor tudi namen in smer, kolikor ui potovanje zaupne narave.
Clon 13.
Službeno potovanje se mora opravili tako, kakor je za zvezno blagajno imjcenejše, Dražji način potovanja se sme odobrili samo. ve je promet prekinjen, kar se moro dokazat! s potrdilom pristojnega zveznega, deželnega ozimma krajev-iivgn nhkistvu. ali če je to v korist službenega posla, kar vsa-Uikral orani in v lem odtoči pristojni naredbodavce.
Člen H.
Ob službenem potovanju se morajo uporabljati direktne prometne zveze. Kjer so lake zveze, ima prekinitev potovanja radi odmora ali prenočevanja za posledico, da se dnevnica sorazmerno zniža.
2. Dnevnice Člen 7.	*
1. Za čas službenega potovanja v mejah države gre tale dnevnica:
Znp. štev.	Vrsta uslužbencev	dinarjev
1	Uslužbenci vd I. do IV/2 položajne skupino	120.—
2	Uslužbenci od V. do VIII. položajno skupino	100..—
3	Uslužbenci od IX. do X. položajno skupine in pripravniki IX. položajno skupino	flO,-
4	Pripravniki X. položajno skupino, z.va-ničniki, služite]]!, dnevni Carji, dninarji in delavc-i pri zveznih prometnih ustanovah	70—
‘2. Znesek dnevnice po odstavku 1. tega člena sc izplačuje za potovanja v kraje in območja, ki so proglašeni zn prvi draginjski razred.
3.	Cc sc opravlja službeni posel v kraju ali v območju, ki sta proglašena za drugi draginjski razred, se dnevnica po odstavku 1. zniža za 15%, v kraju ali v območju pa, ki sla proglašena za tretji draginjski razred, pa za 30 °/o.
4.	Ce so opravlja službeni posel v krajih ali v območjih, razvrščenih v različno draginjske razrede, gre praviva do dnevnice po dejansko prebitem času v tistem kroju ali območju draginjskegu razreda,
5.	Po 30 dnevih, prebitih v istem kraju, sc zniža dnevnica za 20°/o. Prekinitev bivanja zaradi službenega pota iz kraja, kamor ie bil uslužbenec odposlan, no prekinja lega roka po povratku v ta kraj.
G. Po odstavim 5. tega člena sc zniža dnevnicu tudi uslužbencem, ki opravljajo terensko delo zunaj službenega kraja, ne glede na bojo iz kraja v kraj. Katero delo sc mora šteti za terensko, se določi s posebnimi predpisi.
7.	Uslužbencu, ki odide med urami predpisanega delovnega časa brez službene potrebe iz kraju poslovanja, ne gre dnevnica za la dan,
8.	Uslužbencu, ki med službenim potovanjem tako oboli, da ne more opravljati službe, pa se zaradi bolezni tudi ne more vrniti v svoj službeni kraj, gre ustrezna dnevnica, dokler bolezen traja. Ce se zdravi brezplačno v javni bolnišnici, mu dnevnica ne gre. Da ne more opravljali službe in se vrniti v službeni kraj zaradi bolezni, se dokaže s potrdilom zdravnika v javni službi.
Člen 8.
1.	Čas za dnevnico sc računa od dneva odhoda do dneva povratka. Za dan odhoda in dan povratka gre po pol dnevnice. Za ostali čas trajanja potovanja gre za vsak dan celotna dnevnica. Co traja vse službeno potovanje manj ko 12, toda več ko 3 ure, gre pol dnevnice. Če je trajalo službeno potovanje manj ko 3 ure, ne gre dnevnica.
2.	Če se viaČa uslužbenec dokler traja službeno potovanje, v službeni kraj, so sešteje število ur, prebitih pri delu zunaj službenega kraja, In se dnevnica računa po določbah prednjega odstavka.
3.	Povračilo m osebni prevoz. člen 9.
1. Za službeno potovanje po železnici, ,z Indjp.i Icjnlom ali avtobusom gre povračilo za vozovnico, in sjcev: ;
a)	uradnikom in uradniškim pripravnikom po železnici II, razred, z ladjo pa I. razred:
1.11
b)	vsem ostalim uslužbencem po železnici III. razred, z ladjo pa II. razred.
«. ^ Ce ima uslužbenec pravico do brezplačne vožnje na • kateri koli podstavi in v katerem koli razredu, mu ne gre povračilo za osebni prevoz.
13- Ce ima uslužbenec pravico do znižane vožnje, mu gre povračilo za znižano vrednost vozovnice tistega razreda, ki mu gre po odstavku 1., ne glede na to, ali je pravico do znižane vožnje izkoristil ali ne.
4.	Co na železnici ali ladji ni razreda, do katerega ima uslužbenec pravico, mu gre povračilo za vozovnico tistega razreda, ki g« je mogel uporabiti.
a. Cc se uslužbencu, ki mu gre nižji razred, po posebni službeni potrebi naroči, da poluje z ministrom ali uradnikom, ki mu gre višji razred, se mu prizna povračilo zn vozovnico višjega razreda.
člen 10.
1.	Na razdaljah, na katerih ni železniškega ne Indijskega ne avtomobilskega prometa kakega državnega ali drugega javnega oziroma .zasebnega podjetja ali če se ta prevozna sredstva ne dajo uporabljati, gre povračilo za prevoz, in to vsem uslužbencem in ostalemu osebju v zvezni službi po 5 dinarjev na kilometer.
2.	Pri terenskih delili ne gro kilometrina za hojo po terenu, marveč samo za odhod do središča prostora, kjer sc izvršijo terenska dela, in obratno. Ce se to središče radi opravljanja dela na drugem prostoru spremeni, daje ta sprememba pravico do kilometrine do novega središča, če znaša razdalja več ko 3 kilometre.
3.	Za priznavanje razdalje so odločilna potrdila pristojnega gradbenega oblastva,
4.	Ulomek pod enim kilometrom se računu za cel kilometer.
5.	Co je po enem predloženem računu več razdalj, se vse razdalje seštejejo in se računa ulomek v skupni vsoli za col kilometer.
4.	Povračilo za izredne stroške Člen 11.
Ce jo imel uslužbenec ob opravljanju službenega posla Izredne strešice, o katerih v tem pravilniiku ni določb, ki so pa po oceni pristojnega naredbodavca bili potrebni za opravo poverjenega posla, mu gro povračilo po predloženem dokazilu.
5.	Posebne določbe člen 12.
Pogodbenim in honorarnim uslužbencem gresta za čas službenega potovanja dnevnica in povračilo ostalih stroškov po predpisih tega pravilnika. Višina dnevnico in drugih povračil se določa po višini mesečne nagrade oziroma honorarja, t. j. po položajni slmpini, leaterj je uslužbenec po višini mesečne nagrado oziroma honorarja najbližji. Dnevnice in druga povračila ne smejo biti ne višji ne nižji od tistih, ki so določeni v členih 7., 11. in 10.
Člen 13.
1.	Deželnim uslužbencem in uslužbencem nižjestopnih organov narodne oblasti, katerih zvanja so razdeljena na položajne skupine enako zveznim uslužbencem, gresta za čas službenega potovanja po poslu zvezne vlade dnevnica in povračilo ostalih stroškov v istih zneskih in ob istih pogojih, kakor zveznim uslužbencem enake položajne skupino.
2.	Deželnim uslužbencem in uslužbencem nižjestopnih organov narodne oblasti, katerih zvanja niso razvrščena n n položajne skupine enako zveznim uslužbencem, kot pogodbenim iu honorarnim uslužbencem ter dnevničarjem deželnih in
nižjestopnih organov narodne oblasti, se določita zn čas službenega potovanja po zveznem poslu dnevnica hi povračilo ostalih'1 stroškov kakor uslužbencem iz člena 12. tega pravilnika.
Člen 14.
Upokojencem gresta za čas službenega potovanj« dnevnic« in povračilo ostalih stroškov kakor da so v aktivni zvezni službi, in sicer po tisti položajni skupini, v kateri so bili upokojeni, oziroma po kateri se jim je pokojnina odmerila,
Člen 15.
1.	Osebam, ki niso zvezni uslužbenci, ki se pa odredijo na službeno potovanje, določi višino dnevnice in povračilo ostalih stroškov za vsak primer posebej minister za finance po predlogu resornega ministra.
2.	Za posamezne skupine natančno določenih primerov sme predpisati minister za finance po predlogu resornega ministra dnevnico in povračilo ostalih stroškov z občno odločbo.
Člen IG.
1.	Kadar je zasebnik, bodisi pravna ali fizična oseba, po zakonu dolžen trpeti stroške za potovanje zveznega uslužbenca, opravljeno na poziv zasebnika ali pa po zakonskem oziroma službenem nalogu, sc pobirajo dnevnica in ostali stroški s tistimi zneski, ki so za tistega uslužbenca določeni po tem pravilniku.
2.	Zn potovanje po železnici ali z ladjo veljajo določbe člena 0. Uslužbenec mora uporabljati razred, ki mu gre po odstavim 1, člena 0. in sc ne sme koristiti z znižano vožnjo. Povračilo za celotno vozovnico se mu prizna po predloženem dokazilu o plačanem znesku.
3.	Zasebniki morajo položili pri zadevnem uradu vnaprej približno ustrezajočo vsulo. Iz položene vsote se mora izplačali odposlanemu uslužbencu predpisana akontacija, po opravljenem poslu pa dnevnica in povračilo ostalih stroškov po predloženem računu, ki gn pregledajo in overijo kontrolni organi. Ce po pregledu kontrolnih organov izkazuje položena vsota presežek, se vrne tn položniku, primanjkljaj pn mora položnik doplačati.
4.	če so taka potovanja istega dne in v istem kraju po poslih za več oseb, velja, da se je opravilo samo eno potovanje, stroške pa morajo |x>vrnitt vsi prizadeti v razmerju s porabljenim časom, ki sc ugotovi zn vsakega izmed njih v delovnem dnevniku.
II.
Povračilo selitvenih atroškoi
1. Splošne določbe
Člen 17.
1.	Zveznim uslužbencem, pogodbenim in honorarnim uslužbencem, dnevničarjem in delavcem zveznih prometnih ustanov gro, čo se premestijo po službeni potrebi v drug službeni kraj, ne glede na to, koliko je oddaljen od kraja dotedanjega službovanja, povračilo selitvenih stroškov, tn to:
a)	dnevnica, osebna in za vsakega preseljenega rodbinskega člana;
b)	povračilo za prevoz, osebni in za vsakega presedenega rodbinskega člana in
c)	povračilo za preselitev pohištva.
2.	Povračilo selitvenih stroškov gre od kraja premestitve do novega namembnega kraja. Če so no selijo od kraja premestitve ali do novega namembnega kraja, vetja tisto povračilo selitvenih stroškov, ki je ugodnejše za državno blagajno.
3.	Povračilo selitvenih stroškov ne gre, če se selitev opravi preden -se je izdal akt, iz katerega izvira pravica da povračila.
Člen 18.
1. Povračilo selitvenih stroškov po členu 17. gre tudi še:
n) zveznim uslužbencem po upokojitvi kakor tudi njih rodbinam ob ujih smrti, in sicer od kraja upokojitve do kraja nove naselitve. Na prošnjo ati za kazen upokojenim uslužbencem lo povračilo ne gre;
b)	upokojencem, ki se reaklivirajo brez prošnje po službeni potrebi, in to od njih prebivališča do novega službenega kraja;
c)	zveznim uslužbencem, pogodbenim in honorarnim uslužbencem in vsem dnevničarjem, postavljenim prj stalnih zveznih ustanovah v uiozdinslvu, če se upokoje ali odpustijo, kakor tudi njihovim rodbinam ob njili smrti, in sicer od stalnega službenega kraja do kraja njih preselitve v državi in
č) rodbinam umrlih /.veznih uslužbencev, in io od dotedanjega službenega kraja umrlega uslužbenca do kraja njih nove naselilve.
2.	Ce sc selitev ne opravlja lako, kakor je določeno v točkah a) do č) prednjega odstavka, se določi povračilo po odstavku 2. Člena 17.
3.	Pravica do povračila zastara, če so selitev ne opravi v roku G mesecev, kar se računa zn osebe iz toči: a) in c) odstavka 1. lega člena in zn njihove rodbine od dneva razrešitve upokojenega oziroma odpuščenega uslužbenca, za rodbine iz točke č) Odstavka 1. tega člena pn od dne ustužben-čeve smrti.
4.	Rodbini gre tisto povračilo selitvenih stroškov, ki bi šlo uslužbencu, od katerega rodbina to pravico izvaja.
Člen 19.
Ce se da opraviti selitev po železnici ali z ladjo, se ne smejo uporabljati voz, jadrnica, čoln ali druga prevozna sredstva na vodi, razen Če bi bil la način selitve cenejši za državno blagajno ali če bi bil promei prekinjen.
Člen 20.
Selitev rodbine In pohištva mora uslužbenec opraviti hkrati in sočasno, ko odide sam na novo dolžnost. Ce lega iz opravičenih razlogov ne bi mogel storiti, mu gredo tisla povračila, ki so določena za uslužbenca, ki se seli brez pohištva. Ko preseli rodbino In pohištvo, se mu izplača samo razlika, tako da skupno povračilo selitvenih stroškov ne presega zneska, ki bi mu šel, Če bi bil selil rodbino in pohištvo takoj s seboj.
Člen 21.
Za rodbinske Člane po tem pravilniku se štejejo zakonska in nezakonska žena in vsi otroci, katerim je ta uslužbenec hranitelj, in lo do dovršenega 18, leta starosti. Izjemoma se štejejo za rodbinske člane tudi tisti otroci nad 18 leti starosti, ki so za pridobivanje trajno nesposobni ali se redno šolajo, toda v tem drugem primeru samo do dovršenega 23. leta stal osti,	'	,,
Člen 22.
1.	Ce sla mož in žena zvezna uslužbenca, pa se selita iz istega Jeraja v išli krnj, se šleje žena glede pravice do povračila selitvenih stroškov za rodbinskega člana ne glede *in io ali je premeščena po službeni potrebi ali pa na prošnjo. Ce je mož premeščen na prošnjo, žena pa po službeni potrebi. Je žena upravičena do povračila selitvenih stroškov, mož sc pn šteje zn rodbinskega člana.
2.	Žena je upravičena do selitvenih stroškov tudi, če je poročena z upokojencem; v tem primeru se šleje mož za rodbinskega člana po prednjem etenu, Ce ima mož zasebni poklic, se ne šteje zn rodbinskega člana, razen če bj bil nesposoben za pridobivanje in siromašnega stanja, Siromašno stanje in nesposobnost za pridobivanje se dokažeta s potrdilom krajevnega narodnega odbora.
Člen 23.
Vdovci in vdove brez otrok in zakonci, ki živijo ločeno zaradi zakonskih sporov, nimajo otrok ali pa jili imajo, toda se otroci ne vzdržujejo pri njih, se štejejo glede pravice do povračila selitvenih stroškov za samske.
Člen 24.
Uslužbenci, zaposleni v inozemstvu pri zveznih ustanovah začasnega značaja, kakor tudi uslužbenci, ki so poslani v inozemstvo radi oprave določenega zveznega posla, nimajo pravice do povračila stroškov za selitev rodbine in pohištva
2. Dnevnice Člen 25.
1.	Za čas selitve v mejah demokratične federativne .Jugoslavije gre osebna dnevnica kakor za čas službenega potovanja, za vsakega preseljenega rodbinskega elana pa polovica osebno dnevnice zadevnega uslužbenca.
2.	Ce je trajalo selitveno potovanje skupaj 12 ur ali manj, so morn računali kljub odst. 1. člena 8. celotna dnevnica.
3. Povračilo za osebni prevoz Člen 20.
Zn selitev po železnici nli z ladjo gre povračilo za osebni prevoz kakor pri službenem potovanju, za rodbinske člane pa povračilo za vozovnico istega razreda.
Člen 27,
1.	Ce se zn selitev ne more uporabili železnica nli ladja, ker teli prevoznih sredstev ni, gre vsem zveznim uslužbencem iz člena 2. tega pravilnika za vsak kilometer pota po 5 dinarjev. Prav Inko gre iz naslova kilometrine po 5 dinarjev tudi zn vsakega rodbinskega člana.
2.	Ob delni selitve (člen 20. pravilnika) se izplača kilometrina za rodbino tako, kakor je določeno za primer, ko se jo preselila.
4. Povračilo za selitev pohištva Člen 28.
1. Povračilo za selitev pohištva sc določa po tejle razpredelnici;
“S
s 01 .3 ct
K .3
gg
M V
Rodbinsko stanj o
sam-
skemu
za rodbino do 2 otrok
za rodbino z več ko 2 otrokoma
Pri selitvi po žolezniol ali z ladjo
za provoz pohištva
do maksimalno težo kg
1000*
6000
7000
zn vkladnnjo, izklndanje, prevoz na postajo In s postaje, na-tovoritov, raztovorltov, poškodovanje In zavarovanje pohifitvn, zn vsak kilogram dejansko presoljenega pohištva samo do maksimalno težo din
0.40
za prevoz prtljago
do maksimalno teže kR
50**
120
, 160
Pri Bolitvi z vozom: vsoga povračilu	
1	
	
•“.g š*	^ B
	g d-M
360	16
1000	30
1200	40
* Povračilo gre po predloženem tovontom lisln za tovorilo blago samd do maksimalne teže. Če sti prevaža pohištvo z več ko maksimalno težo, se mora predložili potrdilo pristojne že-
2.	Pri določanju povračila po prednji razpredelnici se upošteva samo .število otrok, ki se selijo.
3.	Ob solilvi po železnici mora vpisati uslužbenec, ki sc seli, v duplikat tovornega lisin v stolpcu, določenem za vpisovanje predpisanih ali dopustnih izjav, ne glede na lo, ali je treba plačati za pošiljko voznino kol za kosovno blago ali kol zn vozovni tovor: belini, da železnica uradoma ugotovi težo.< Ob nasprotnem postopku izgubi uslužbenec pravico do povračila, določenega v razpredelnici odstavka 1. za vkladnnje in izkladanje, prevoz do poslajc in s postaje, natovoritev in raztovoritev, poškodovanje in zavarovanje pohištva.
4.	Pohištvo v teži do 2000 kg se mora odpravljati kot kosovno blago, če bi se pa ludi za težo do 5000 kg uporabil poseben železniški voz, se prizna voznina za vozovni tovor samo, če je enaka voznini ali manjša od voznine, iti bi se plačala, Ito bi se bilo pohištvo odpravilo kot kosovno blago. Drugače sc prizna samo voznina, predpisana za kosovno blago.
5.	Če sc uprabi za selitev pohištveni voz, se ne smela vpisali v tovorni list njegova lastna teža, niti za njegov prevoz plačani znesek.
G. Povračilo za prevoz pohištva nad maksimalno težo se sme priznali samo uslužbencu, ki ima stvari, neogibno potrebne za opravljanje službe same. O tem odloči minister za finance po predhodni oceni in predlogu resornega ministra.
7.	Samskemu uslužbencu, ki so seli s pohištvom, ne gre povračilo za prevoz prtljage.
8.	Uslužbencu, ki se seli brez pohištva, gre povračilo samo za prevoz prtljage.
9.	Vse, kar je predpisano v odstavkih 5., G., 7- 8. in 9., velja tudi za selitev z ladjo, kolikor se da uporabiti tudi za ta način selitve.
19. Ob selitvi po železnici in z ladjo gre povračilo zu vkladnnje in izkladanje, prevoz do postaje in s poslajc, nn-tovorilev in raztovoritev, poškodovanje in zavarovanje fo, bistva samo enkrat,
11.	Ob selitvi z vozom še računa ulomek pod enim kilometrom za cel kilometer.
12.	Ob selitvi s konji veljajo iste določbe kakor ob se-Ulvi z vozom.
Člen 29.
Če se ne more opraviti prevoz pohištva z ladjo, ker ni redno uvedenih prog, marveč le s Čolnom, jadrnico nli drugim prometnim sredstvom po morju, gre povračilo kakor ob selitvi z vozom, pri čemer se pa računa ena morska milja (18B2 m) zn en kilometer,"
III. Službena potovanja in selitve v inozemstvo Člen 30.
Za službena potovanja izven mej države gresta vsem zveznim uslužbencem:
a)	dnevnica;
b)	povračilo za osebni prevoz po železnici, z ladjo ali letalom.
:	Člen 31..
1. Višino dnevnice in valuto, v kateri naj se dnevnice izplačajo, določi za vsak primer posebej minister zn finance no predlog resornega ministra.
lezuiSkc blagajne o tarifnem znesku zn maksimalno ložo in Zadev iin razdrti jo,
** Povračilo gre pn predloženem potrdilu printojnč prometno blagajno po tarifi za brzovozno blago eam6 do maksimalne leže. Če se, prevnžn. prtljago z ycč ko maksimalno težo. je treba predložiti potrdilo samć za maksimalno težo in zadevno razdaljo.
2. Za posamezne skupine primerov potovanja v določeno inozemstvo lahko minister za finance na predlog resornega ministra izda splošno odločbo o višini dnevnice in o valuti, v kateri naj se dnevnica izplača.
Člen 32,
Iz naslova stroškov za osebni prevoz gre povračilo po členu 9. pravilnika, le da se izplača v valuti, v kateri so ti. stroški dejansko nastali.
Člen 33,
Predpisi, ki veljajo za službena potovanja or.cb izven aktivne zvezne službe v državi za račun države, veljajo tudi zn potovanja lakih oseb zn račun države v inozemstvo.
Člen 34.
1.	Za selitvena potovanja v inozemstvo, iz inozemstva in iz ene tuje države v drugo gre povračilo selitvenih stroškov, in to:
a)	dnevnica;
b)	povračilo zn prevoz, osebni in rodbinskih članov in
c)	povračilo za selitev pohištva,
2.	Za la povračila veljajo določbe členov '28., 29., 30., 31. iri 32. v zvezi s Členi 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24.. 25. in 26.
Člen 35,
1.	V računu za povračilo polnih in selilvenih stroškov se morajo navesti povračila v listi vabili, v kateri so bili zadevni izdatki napravljeni.
2.	Akontacija ali presežek akontacije se mora vrniti oziroma Izterjali v listi valuti, v kateri je bila akontacija vzela. Presežek akontacije se izračuna tako, da se vse po računu priznane vsoto zvedejo na vrednost tisto valute, v kateri se je akontacija prejela, in to po srednjem borznem tečaju v času, prebitem na potovanju.
3.	Tuje valute se po predloženih računih za povračilo potnih in selitvenih stroškov izplačujejo po srednjem borznem tečaju v času, prebitem na potovanju, in to:
n) v dinarjih, če je odhodna država nnša država nli kaka država z valuto nižjega tečaja od dinarskega, iu
b) v veljavi zndevue države, če jo odhodna država z valuto krepkejšega tečaja od dina i škega,
IV. Ostalo določbe
Člen 36.
1.	Po vsakem službenem potovanju oziroma selitvi se mora predložiti račun, kateri mora navajati tole podatke:
a)	ime, priimek, zvanje iu položajno skupino uslužbenca, ki predlaga račun;
b)	dan, mesec in leto, ko predlaga račun;
č) končno točko iu smer potovanja ali selitve;
Č) dim odhoda iu povratka oziroma prestopa meje prt službenih potovanjih, dan odhoda in prihoda pn pri selitvah;
d)	že na račun prejeto vsoto potnih ali selitvenih stroškov, v kakšni valuti in pri kateri blagajni;
e)	vse ugodnosti glede prevoznih sredstev;
E) število preseljenih otrok kakor tudi dan, mesec in leto njihovega rojslva;
g) zaporedno številko in lisi dnevnika službenih potovanj.
2.	V računu navedeni podatki se morajo preskusiti, račun pa mora bili overjen, da se je službeno oziroma eeliiveno potovanje opravilo. liučun za službeno potovanja overi starešina, ki je izdal nalog za službeno potovanje. Račun za selitveno potovanje overi starešina urada, h kateremu je uslužbenec premeščen. Račun oseb iz točk n), c) in č) odstavka 1. člena 18. pn overi krajevno zvezno, kjer tega ni, pa občinsko oblaslvo,
3.	Poleg ostalih dokazov se morajo priložili tudi 5e:
a)	akt, jz katerega izhaja pravica do povračila potnih oziroma selitvenih stroškov, v izvirniku in overjenem pre-pisfl;
b)	ob selitvi z vozom ali s konji potrdilo odhodne in dohodne občine, da se je pohištvo preselilo;
c)	potrdilo o plačanih vozovnicah za potovanje po tujih železnicah in ladjah;
č) dokazila, da je plačan prevoz prtljage, kakor tudi izvirni lovomi lisli za plačani prevoz pohištva s tujimi kakor tudi z domačimi železnicami in ladjami;
d)	potrdilo pristojnega oblnstva pri potovanju z vozom in za povračilo kilometrine o oddaljenosti kraja in
e)	računi in priznanice o plačanih drobnih stroških za račun zvezne uprave (poštne pristojbine itd.) v času potovanja po službeni poirebi po členu 11. pravilnika.
Člen 37.
1.	Pri zveznih prometnih ustanovah mora vsaka službena enota voditi dnevnik službenih potovanj zn vse uslužbence v vsem svojem območju. Na vsakem računu polnili stroškov morata biti zapisana, preden sc račun pošlje v odobritev in izplačilo, zaporedna številka in slrau knjige, kjer je račun vpisan (člen 36., odst. 1., točko g),
2.	Dnevnik sc vodi, po času razvrščeno, za vsako proračunsko leto posebej in mora imeti tčle stolpec:
1.	zaporedna številka;
2.	ime in priimek uslužbenca, ki poltije;
3.	njegovo zvanje;
4.	številka odobritve in naloga za potovanje po vložnem zapisniku;
5.	dnn, mesec in leto odhoda na [X>*;
6.	dan, mesec in loto povratka s pola;
7.	število dni, prebitih na potovanju;
8.	popis potovanja;
9.	števili«) predloženega potnega računa po vložnem zapisniku;
10.	dan, mosec in loto, ko se je potni račun vložil;
11.	znesek računa, ki naj se izplača;
12.	dan akontacije potnih stroškov;
13.	znesek akontacije za potne stroške v dinarjih in
14.	pripombo.
Dnevnik je določen za kontroliranje službenih potovanj kakor tudi, da se utemeljijo zahteve po kreditih v te namene,
Člen 38.
Na račun polnih in selitvenih stroškov se sme Izplačati pred fiotovnnjem ali po opravljenem potovanju po približnem izračunu znesek do 2/a skupne vsole.
Člen 39.
1.	Vse terjatve po tem pravilniku zastarajo v 0 mesecih od dne ko se je potovanje oziroma selitev opravila. Ob delni selitvi (člen 20.) se računajo roki za prijavo terjatve neodvisnu drug od drugega.
2,	Če se je vzela določena vsota na račun polnih ali FPlilven.li slroSkov, sc mora predložiti v roku 30 dni po opravljenem potovanju redni račun (člen 36.). Drugače te izterja na račun vzela vsota po upravni pot) po splošnih predpisih o postavljanju prepovedi v korist države, če gre za zvezne uslužbence. Pri osebah, ki niso zvezni uslužbenci, se odtegnejo na račun vzete vsote od kakršnega koli njihovega prejemka pd državni blagajni, oziroma se izletjn sodno, če sami ne položijo poli obuo vsole.
3.	Ce je na račun vzela vsota večja, kakor se po predloženem računu prizna po določbalt lega pravilnika, se mora presežek takoj vrniti državni blagajni, Ce sc to ne stori, so mora presežek odtegniti po upravni poli od prvih prejemkov v smislu prednjega odstavka. Tako je treba postopati tudi, če je terjatev zastarela.
Člen 40.
Za resničnost predloženega računa in listin jo tisti, ki predlaga račun, materialno, disciplinsko in kazensko odgovoren.
Člen 41.
1.	Avtentično razlagati ta pravilnik jo pristojen minister za finance.
2.	Pritožbe v sporili, ki nastanejo zaradi uporabe tega pravilnika, se vlagajo pri ministrstvu za finance. Glede raču-nov, ki so bili izplačani brez pripombe tistega, ki jih je pred-tožil, pritožba ni dopustna.
V.
Prohodno določbo.
Člen 42.
Tn pravilnik velja za vse zvezne uslužbenec po Členu 2. Potemtakem prenehajo veljati ko stopi tn pravilnik v veljavo, vsi dosedanji predpisi o povračilu polnili hi selitvenih stroškov civilnim zveznim uslužbencem.
Člen 43.
Doldeiv se ne izdajo novi predpisi o terenskem delu po odstavku 0. Člena 7. pravilnika, veljajo dosedanji predpisi.
Člen 44.
Ministrstvo za finance posameznih federalnih enot uredijo povračevanje stroškov za službena potovanja in selitve deželnim uslužbencem v soglasju z zveznim ministrstvom za finance, pri čemer se ravnajo po osnovnih načelih tega pra-vilnika.
Člen 45.
Ta pravilnik dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Uradnem lisiuc in velja za vsa službena in selitvena potovanja, pvj katerih zneski dnevnico niso določeni,
Beograd dne 22. maja 1945.
V. št. 35G5.
Pomočnik ministra za finance;
Dr. O. lllagojović s. r.
829.
Razlaga o normiranju industrijskih in obrtniških proizvodov pred 21. aprilom 1945 in po tem dnevu (pomočnik ministra za trgovino in preskrbo, št. 8332 z dno 24. maja 1915),
830.
Odločim o določitvi ceno melasi (pomočnik ministra za trgovino in preskrbo, št. 2751 z dno 24. maja 1945).
331.
Odločba o določitvi cene špiritu (pomočnik ministra za trgovino in preskrbo, šl. 2524 z dne 25, maja 1915),