GredniSteo In upraunišfuo: Maribor, Koroške ulice 5. V Ins lista: „STRAŽA“ izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti *Wik dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. STRAŽI Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno 12 k 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 125. Maribor, dne 31. oktobra 1910. Letnik II. Obstrukcija odobrena. Včeraj' dne 30. t, m. so se zbrali v Mariboru zaupniki S. K. Z. Bilo jih je lepo število in je bil zastopan skoro ves Spodnji Stajer po svojih najodličnejših zastopnikih. Lepo je bilo videti ponosne in samozavestne kmečke može, ki so se brez ozira na težavno pot zbrali k zborovanju, da čujejo poročilo svojih poslancev in določijo nadaljno postopanje. Shod se je vršil v obširni dvorani katoliškega delavskega društva, ki je bila do cela napolnjena. Predsedoval mu je načelnik S. K. Z., državni in deželni poslanec Roškar. V imenu, Slovenskega kluba je poročal njegov predsednik dr. Korošec, V daljšem govoru '• je poročal o pogajanjih in vladnih predlogih za delamožnost deželnega zbora, (Po dr. Koroščevem govoru se je razvila zelo živahna debata. Zaupniki so se oglašali eden za drugim k besedi in precizirali svoje stališče, Razpoloženje je bilo ves čas zelo navdušeno in so želi govorniki, ki so odobravali obstrukcijo, salve pritrjevanja. Deželnega glavarja namestnik dr. Jankovič je opozarjal na dejstvo, d a tepemo z obstrukcijo tudi naše nasprotnike. Deželni odbor je poprej razsipno izdajal denar za razna zabavišča, sedaj mora pametno gospodariti in štediti. Po izreku deželnega odbornika profesorja Robiča je zavladalo v deželi še-le sedaj radi obstrukcije tako gospodarstvo, kakoršno bi moralo biti vedno. Doba, v kateri smo, je historična. Poprej so slovenski zastopniki vedno mirno sodelovali pri upravi dežele, a pri Nemcih s tem niso dosegli drugega, kakor srd in sovraštvo, ki je vzbruh-nilo sedaj ž vso silo na dan/ Zato je najboljše, če vstrajamo v zaprieetem boju. Le na ta način bomo z božjo pomočjo dosegli, da bomo z našimi davki sami gospodarili. Zaupnik dr. Leskovar dokazuje krivični sistem, ki vlada v deželi, s predočitvijo razmer, ki so v drugih mešovitih deželah. Povsod se drže temeljnih državnih zakonov, ki določajo vsakemu jeziku popolno enakopravnost, zato imamo v vseh takih deželah ločene deželne šolske svete. Samo pri nas je drugače. Mi smo izročeni nemškemu deželnemu šolskemu svetu, To izrabljajo vsi neznačajneži med učiteljstvom in se vdinjajo nemškutarstvu, da tako pridejo na lepa mesta. Skoro vsa nadučiteljska mesta po naših trgih so zasedena od nemškutarjev, ki so tudi popolnoma nezmožni. V dokaz, kako se vzgaja našo mladino, 'navaja govornik odstavek iz neke nemške učne knjige, ki jo rabijo tudi Slovenci, v katerem se proslavlja nemštvo in ponosni nemški narod, kar vzbuja med zborovalci splošno ogorčenje. Zaupnik kapi. Preglej iz Konjic povprašuje, kako je s trditvijo nemškutarskih okrajnih zasto-pov, ki nočejo dati podpor za občinske ceste z motivacijo, da radi slovenske obstrukcije nimajo sredstev. Poslanca Roškar in dr. Korošec pojasnita, da je to navadna infamija posilinemcev, ki hočejo na ta način nahujskati volilce. Za občinske ceste ne dobijo okraji nikakih podpor od dežele. Dežela vzdržuje samo o-krajne ceste L in II. razreda. Poslanec Novak najprvo tudi osvetljuje vprašanje radi cest. Ce je okrajni zastop določil v proračunu kako gotovo svoto za občinske ceste, potem je primoran, to svoto izplačati. Ce pa tega v proračunu ni določenega, potem pa itak ne sme dati ničesar ra-zun v slučaju kakih nezgod, H koncu kaže na krivice, ki se nam gode od strani dežele ravno pri cestah. Za zgradbo novih cest v prihodnjih 10 letih so določeni 3 milijoni. Od teh 3 mil. bi pa prišlo na slovenske okraje samo 300.000 K, to je komaj 10%, ako-ravno tvori Spodnji Stajer tretjino dežele. Poslanec Vrečko: ( Slovensko ljudstvo me je izvolilo za svojega zastopnika ' in kot1 priprost kmet sem šel z navdušenjem v Gradec. Srce mi je pa kr^ vavelo, ko sem videl, kako nas prezirajo in kako smo zapostavljeni pri šolstvu in v gospodarskih zadevah. Se Ornig, ki sedaj tako rohni proti nam, je priznal, predno smo začeli z obstrukcijo, da se Spod. Stajer zanemarja.: Slovenec je pohleven in ponižen, toda če je le preveč, (potem se pa vendar vznevolji. Pričeli smo z obstrukcijo, To je zelo težavno. Veliko lažje bi bilo, v Gradcu lepo molčati in kimati, toda potem bi ne bili zastopniki slovenskega ljudstva. Zaupnik Majcen iz Maribora povdarja, da je zapostavljanje od nemške strani že staro, da je pa doseglo v zadnjem času svoj vrhunec. Položaj je ne-vzdržljiv in ako popustimo, rsmo zopet tam, kot smo bili dosedaj, zato se moramo boriti naprej. Nemci so zelo trdoglavi in se ne spametujejo tako kmalu. Cas za boj je ugoden. Akoravno se delajo zelo ohole, se Nemcem vendar hlače tresejo, zato moramo vstrajati v obstrukciji. Dolžni smo pa tudi zalivalo naši dele- gaciji, ki se tako možato in spretno poteguje za naše pravice. Zaupnik Kramkergar'iz Sv. Lenarta v Slov. gor. poživlja,' da se moramo tako dolgo boriti, da dosežemo delitev deželnega šolskega sveta. Ce je bila mogoča delitev po škofijah, bo gotovo mogoča tudi delitev Šolstva, Kar imajo Nemci tam, kjer so v manjšini, to opravičeno zahtevamo tudi mi na Štajerskem, zato vstrajajmo v boju. Zaupnik Meško iz Polenšaka pozdravlja shod v imenu mož iz Slov. goric in izvaja: Ce bi se zdaj udali. bi še-le napeli Nemci vse strune in bi nas tlačili. Mi moramo pokazati, da slovensko ljudstvo nekaj velja, zato: le naprej! Ako tudi pride do razpusta, to nič ne de, Mi bomo Šli z veseljem v volilni boj, povedali bomo ljudstvu, za kaj se gre, in zmaga bo gotovo naša. Vzeli bomo bič, ki ga vihte zdaj nasprotniki nad nami in jih bomo nagnali. Pomedli bomo z vsemi nemškutarji, a tudi z liberalci. Liberalec je naroden bolj kot vsak drug. Navesi si trobojnih znakov po prsih in po hrbtu, Ce pa pride do volitev, potem gre roKo v roki z nemškutarji, Mi se pa moramo zavedati, da premaga S, K, Z. vsakega nasprotnika. Zaupnik Kumer, Sv. Martin p. V., priporoča poslancem, naj nadaljujejo obstrukcijo, dokler ne dosežemo kar nam gre. Nato se je sprejela med' gromovitimi „živio“-klici soglasno naslednja resolucija: „Shod slovenskih zaupnikov iz Spodnjega Šta-jerja, zbran dne 30, oktobra v Mariboru, odtočno zavrača vse napade na slovenske poslance zaradi njih taktike v_ deželni zbornici kot popolnoma neosnovane ter izjavlja, da so se ti poslanci po vsej pravici postavili samo v bran zoper neprimerno zapostavljanje Slovencev, ki se kaže na primer v tem, da od 20mi-lijonskih izdatkov za človekoljubne, zdraviliščne, na rodnogospodarske in deželnoupravne potrebe ne pride niti 1 milijon na Slovenski Stajer; da v deželnem šolskem svetu ni nobenega f zastopnika slovenskega ljudstva; da si Nemci vzdržujejo s skupnim denarjem nad 20 meščanskih šol, a Slovencem ne dovolijo nobene; 'da je med deželnimi uradniki komaj 4% Slovencev; da na osmih spodnještajerskih zdraviliščnih zavodih ni noben Slovenec kot zdravnik pripuščen; da se dobava za deželne zavode oddaja edino-le Nemcem In raznim nemškutarjem itd., itd. Stoječ na na- Vseh mrtvih dan. Cas krizantem- je, mati. Razevetajo se na mnogoterih grobovih, (razevetajo se tudi' na grobu tvojem. Bridko mi je ob spominu tvojem, ob pogledu nanje. Zakaj- si zašla, mati draga, tako nenadno v vrt krizantem? — — — Snežilo je. Burja je divje tulila po dobravah. Vmes je trosil dež. Noč je bila temna, usodna. Nikjer luči, nikjer oddiha, pokoja in miru nikjer. Samotna je bila kraška skalnata pot. Kakor bi bito okamnelo človeštvo krog in krog, kakor bi bilo izumrlo na veke, kar je rodila zemlja kdaj. Povsod mir, le snežinke v družbi divje burje so motile mir grozni, — mrtvaški. Od Gorice sem, po kraških hribih se je vračala po skalnati poti domov mati. (Ljubezen ji ni dala mirovati v tujini, ljubezen jo je silila domov k lačnim otrokom. Ustavljali so jo v mestu. „Mati, nikar nocoj ne hodite! Divje tuli piš, burja nameta snežinke ih kapljicam dežja ni Števila, Ostanite, mati — polegel se bo vihar — zazoril dan — ostanite!“ A ni jih slišala, 'Kdo pač pojmi njene skrbi? Kdo tudi zamore razumeti nje materinsko ljubezen? Za pečjo čaka kopica malih lačnih otrok. Domov mora mati, da uteši svoje dušne boli, domov, da utolaži telesne potrebe malčkov. A ni se vstrašila burje, ni je ustavila grda pot, zadrževalo je ni vreme, (Pomagale niso prošnje tujcev. Kdo razume njeno ljubezen? jAli ve tujec, kaj ona čuti, 'ali ve, kam jo hrepenenje vleče? 'Saj ne more nihče tega vedeti, kako li razumeti?! Odšla je. jMesto je ostalo za njo. Brlele so še luči od daleč, kakor bi pojemale, umirale.^ Mati pa je hitela dalje in dalje v noč, v temo, v večno temo - v smrt. — Kdo premore postaviti mejo nje preveliki ljubezni ? Nesrečni mraz, usodna noč!‘ Oba sta kruto spremljevala skrbno mater. (Ni bilo žive duše blizu, ki bi bila dejala: Oddahni se! šla je mati sama, ž njo nje brezmejna skrb, ljubezen nerazumljiva. Prišla je do kraške vasice. Ljudje, močni koi korenine in krepki kot hrast, so jo neyerjeino gledali kakor kako prikazen. Je-li mogoče — ženska ob takem vremenu na poti? Kdo te je vodil, kdo ti dal poguma? Tiho so se ji divili, nepremično gledali. „Petero jih je doma, lačni so kruha, a matere ni pri njih. Kdo bi ne šel!'“ Tišje so dihali in razsojali: mati je, odtod tudi moč, „Prenevarno je nocoj. Ustavi se, mati! Jutri poneha nevihta, zazori dan. Ostani, mati!“ Ni jih slišala več. Zadela si je pletenico, odprla dežnik, prižgala luč. Odšla je, kamor jo je vleklo hrepenenje, klicala dolžnost, peljala ljubezen. Noč je postala temnejša, huje je tulil vihar, gosto je sneg padal. Z vso silo se je mati upirala elementom. O Bog! Kako samotna pot, — nepregledna noč! — Pojemali so materi sile, popuščala moč, le pogum in srčnost sta rasla v njej in sta pomagala dalje. Ni je bilo človeške noge, ki bi bila stopala nocoj tod. Mati sama, oddaljena od vsake človeške pomoči, je stopata v temi. Veliki Bog! Kdo ji je dajal poguma. in moči? Kdo jo vodil?.. Šla je dalje. Težja ji je postajala prtljaga — moči so ji slabele. „Kako dalje?“ Odložila je pletenico sredi pota, uprla se z vso silo in Šla proti domu. Hodila je z velikim trudom in naporom. .Mati, o mati! Ko bi vedeli otroei, kako se upiraš, ko bi svet razumel, kako težko bojuješ!? A ni bilo pomoči k tebi — — >— Vzdihnila je mati globoko, priporočila se Bogu. Z a divja, je vihar, da je pokalo drevje ( in se lomile veje. Pustila je mati še dežnik na potu. Kam naj ga nese? Saj komaj sama hodi. In zopet je hitela proti domu. Zaječala so drevesa, zastokala je mati. Burja ji je .ugasnila svetilko. -'Odložila jo je. 'Cernu ji bo v oviro, ko sama težko stopa. Vihar je čimdalje bolj oviral materino hojo. Ni se mogla mu več upirati. (Obstala je,- stisnila se k' tlom. Morda ponel a vihar?! Do tedaj se izpočije, A še huje in močneje je rjovelo iz teme. Upanja nobenega —-------- Blažilen sen f je legel na nje oči. {Omotil jo je spanec. In kakor v snu Šepetala je mati: „Otroci, — z Bogom, — molite za mojo ubogo dušo!“ Dalje se ni zavedela. Zdaj in zdaj se ji je pa razjasnila misel — pohitela je v vroči molitvi k Bogu. — Težje je dihala. Vedno redkeje je vzdihovala, moči in zavest so jo zapuščale. — Zlaprla je oči — odpovedala se je življenju. Veliko je bilo nje. junaštvo. — Močneja nego smrt je nje materinska ljubezen — — — Potihnil je vihar, zazoril dan. Ne daleč od vasi našla sta drugi dan dva moža, ki se prejšnji večer nista upala domov, ženo zmrznjeno. Mir je ležal na nje licih, čelo je bilo jasno. — Vzorna mati! Ali je mogoče, !da je tvoja, f priprosta obleka zakrivala tako velikodušno požrtvovalnost, tako junaštvo? Kdo je bil tvoja opora v zadnjih vzdih-Ijejih ?. Pokopali so mater z žalostjo v duši, z velikim sočutjem. Tešem in mrzel grob. je sprejel nje zemeljske ostanke. — ( Ostala je cisto sama na tihem vaškem pokopališču. Razšli so se otroci po svetu, njih misli pa se vračajo dnevno na tiho sveto meslo. Cas krizantem je: Počivaj, mati zlata, vzorna in ljubeča, sredi tega cvetja! 'Mir naj vživa duša v Bogu in rajsko veselje v nebeških prostorih! Radi praznika izid© priliodnja številka še le v petek 4, t. m. čelnem (stališču, da si naj svoje kulturne' in gospodarske zadeve vsak narod sam upravlja, vzame zaupni shod poročilo deželnih poslancev r z f odobravanjem na znanje ter jim izreka glede dosedanjega postopanja popolno zaupanje.“ -Ko je predsednik vprašal, kdo je proti, ni nihče dvignil roke. Ker se ni oglasil nihče več k besedi, je zaključil poslanec Roškar krasno vspelo zborovanje. V svojem zaključnem govoru ; se je zahvaljeval duhovščini in svetni inteligenci, ki čuti z ljudstvom, in je pozival kmete k slogi, ker le ako bomo stopili vsi na krov, bomo kaj dosegli. * * Na shod je prišla sledeča brzojavka: „Živela Vseslovenska ljudska stranka! Stanovitnost rodi sadove. Mi smo z vami. — Slovensko katoliško politično društvo na Teliarjih.“ Paberki. „Die Solidarität“, organ krščanskih delavcev v tovarnah za živila v Nemčiji, je prinesel nedavno neko notico, jv kateri se opisujejo nenavadne razmere, ki vladajo : v pekariji' rudecega sodruga Frica Goli-mana v Diisseldoriu. Ta socialdemokraški nadsodrug je član internacionalne pekarske zveze, Ker ga „Solidarität“ ■ ni prijela z rokavicami, je Gohman tožil urednika. Pri sodni razpravi so delavci sami izpovedali, da pri sodrugu iGohmanu ni nobenega predpisanega nedeljskega počitka, ter se tudi delavne ure ne držijo po postavnih določbah. 'A prišle so še druge stvari na dan: Gohman je pomočnike redno obkladal s psovkami, v pekariji in spalnici pomočnikov je bilo vse polno nesnage in različne golazni’, na rutah, ki se rabijo pri pečenju kruha so ležale mačke in psi, miši, podgane in druga golazen je često onesnažila testo in Gohman je sam videl vso to_ nesnago, a se ni brigal, (da bi poskrbel za lepši red, (Tudi delavce, svoje „sodruge“, je večkrat grozno šikaniral. Sodišče je urednika oprostilo s pripombo, da je dolžnost časnikarjev, opozarjati na nerednosti v raznih podjetjih. Socialdemokraški sodrug Gohman pa mora plačati vse pravdne stroške. V Kolinu ob Reni je bili poslovodja socialdemo-kraške pekarije obsojen [v občutno 1 denarno kazen, ker so pomočniki v pekarni imeli na dan samo nekaj ur prostega časa. Kaj pravijo k temu oni sodrugl, ki kriče, da se da delavcu dandanes premalo prostega časa? V Weipertu na Češkem so dne 20. oktobra zborovala načelstva socialdemokraških konsumov. Se-le na hud pritisk uslužbencev se je sklenilo, da se ne sme smatrati pomočnikov, delavcev in uslužbencev za nekake mehanične izvrševalce dnevnega dela, ampak da se določi f tudi v .socialdemokraških konsumih gotovi čas za počitek. Iz tega se jasno vidi, kako Izvršujejo socialni demokrati svojo prijaznost in ljubezen do podrejenega trpečega delavstva. Nad kmeti kriče po svojem časopisju vedno, da izkoriščajo poljedelske delavce, ter zahtevajo na kmetih tako urejen delavni čas,, kot' je po tovarnah, a sami so največji izžemalci ubogega delavca, * * * General grot Moltke piše v, svojem uvodu k zgodovini nemskolfrancoske vojske: „Veliki boji novej- šega časa so se začeli proti volji vlade. Borza je dobila v današnjih dneh tak vpliv, da je v stanu vpoklicati oboroženo moč v boj za svoje interese. Meksika in Egipt sta to občutila, fk’er sta morala radi zahteve „visoke finance“ likvidirati.“ Mož je že dobro moral poznati svoje „papenheimovce“, kajti f njegovi nazori se dandanes uresničujejo. Vladar Perzije se bojuje za svoj prestol s tem, da skuša dobiti v Berolinu posojilo, kajti Rusija in Angleška že premišljujete, kako bi si razdelile svojo žrtev Perzijo med seboj, ker ne more več plačevati o-deruških obresti, Mladoturčija, ki so jo v Parizu po odstavljenju prejšnjega sultana slavili in poveličevali, dobi sedaj tam posojilo samo, če se ukloni volji svojega upnika, ter ga pripozna za svojega varuha, Turčija pa se je spametovala in je Francozom odpovedala pokorščino, tako kot nedavno Ogrska. Turki dobe sedaj v Bern linu denar. Iz osvete so francoski finančni mogotci povzročili padanje turških „konsolov,“ Turčija je v mnogem oziru aktivna dežela in ji manjka pač samo notranje konsolidacije, Nemčija pa že ve zakaj posodi Turčiji denar. iTudi dunajske banke bodo prispevale k turškemu posojilu gotovi delež. Na ta način dobite Nemčija in Avstrija na enem delu Balkana zopet nekaj vpliva. (To je tem ugodnejše ker je dunajski finančni trg že sklenil letos z Bulgarijo posojilno pogodbo proti nameri francoskih denarnih mogotcev. Pomlajenje Turčije stane velika denarja in kje ga dobiti, to je že od početka glavna skrb mladotur-ških voditeljev, Turčija je agrarna država in je še-le komaj preživela celo vrsto slabih letin. (Rusija nam pa ravno dokazuje, kako zelo hitro se povzdigne agrarna država, 1 če so zaporedoma dobre letine. Turčija ima okroglo 2500 milijonov državnega dolga. To bi gotovo Še niti ne bilo preveč za to državo, če bi v njej vladal večji red. Ce se dosedanje zanikerno agrarno gospodarstvo v Turčiji povzdigne na boljšo stopinjo, potem dosedanji turški državni dolgovi ne bodo delali nikakih preglavic. Evropa občuti že zdaj pomanjkanje živil. Le Rusija in Amerika jo še obvarujeta pred lakoto. Gotovo je, da lahko Turčija, če se gospodarsko povzdigne, ' ceneje producira razna živila, kot pa oddaljenejša Rusija, Argentinija, združene države in Sibirija. Evropske banke imajo v letošnji jeseni ' dobre čase. Denar je v sedanjem času sploh drag, letos so se pa pojavile še posebne potrebe. Egipt zahteva denar od Angleške, Ta si pomaga s Parizom, ki pa zopet odtegne francoski denar iz Berolina. Financielna povzdiga ameriških Združenih držav se Še vedno ni posrečila, in se sedaj celo ne ho, ker rabi Berolin, ki je zalagal z denarjem njujorške in druge ameriške banke, ■ svoj 'denar ( za Ogrsko, Turčijo in mogoče tudi Perzijo ter ga je torej odtegnil Ameriki. Zato postaja denar silno drag. Boj za dr. Lnegerjeve mandate. Dne 28. t. m. so se vršile na Dunaju nadomestne volitve za dr. Luegerjev državnozborski in dežel-nozborski mandat. Nasprotniki krščanskih socialcev, židovski liberalci in socialdemokrati so napeli vse sile, da bi si priborili dr. Luegerjevo dedšeino, zato je bil volilni boj zelo vroč. Rezultat teli volitev je pa sledeč: V Hietzingu, kjer se je šfo za državnozborski mandat, je dobil kandidat krščanskih socialcev, sedanji dunajski župan dr. Neumayer 9786 glasov in je izvoljen. Nasprotniki so bili: Socialni demokrat Polke 6896, nemški naeionalec Schmied 564 in nemški svobodomiselc Hohensinner 562 glasov. Pri ( volitvah 1907 je dobil dr, Lueger 8917, socialni demokrat 5731 in nemški naeionalec 908 glasov. V Leopoldstadt, kjer se je bil boj za deželno-zborski mandat, je dobil krščansko-socialni kandidat Preyer 10.832, socialdemokrat Schuhmeier 8471, nemški naprednjak dr, Mittler 1962, svobodomiseino-soci-alm žid dr. Schwarz-Hiller 1480 in češki števni kandidat Ružička 417 glasov. Potrebna je tedaj ožja volitev med Preyerjem in Schuhmeierjem. Ako pomislimo, 'da se vodi, odkar je zatisnil oči dr. Lueger, proti krščansto socialni stranki in njenim ^sedanjim voditeljem najpodlejša kampanija, ki ni zbirčna v sredstvih in drzno prerešetava vse zasebne zadeve posameznih oseb, potem lahko rečemo, da je bil petek dne 28. t. m. fca dunajske krščanske socialce časten dan. Pokazali so, da niso vganjali samo osebnega kulta, ampak da se bore za načela. Oba označena okraja r sta bila Še pred nekolikimi leti neomajna domena dunajskega frajzina. (ge-le genialni dr. ^ Luegerjevi osebnosti se je posrečilo prodreti in si ju priboriti za krščansko-socialno zastavo. Sedaj ni več dr. Luegerja. Ta najbolj popularna oseba, ki je kar elektrizirala ljudske mase s silo svoje besede in prikazni, počiva v hladnem grobu. In vendar tako lep izid: v enem okraju prav častna zmaga, v drugem pa samo malenkostno nazadovanje. Po večmesečnem brezobzirnem boju in infcrigiranju, ko se je nahajala krščansko-socialna stranka radi izgube svojega nenadomeistnega voditelja res v nekaki krizi, je vspeli za nasprotnike minimalen. Po samozavestnem razpoloženju, ki je že vladalo v teh krogih, mora biti sedaj razočaranje splošno in zelo bridko. 'Mirno lahko trdimo: Te volitve so zopet doprinesle dokaz, rda je krščansko-socialna misel na Dunaju vkoreninjena in bo minilo še. mnogo časa, prodno bo na Dunaju zakraljevalo svobodomiselstvo. Politični pregied. Delegacije. Iz vojnega odseka V seji dne 28. t. m. se je vršila špecielna debata o vojnem proračunu. Med drugimi je govoril tudi poslanec Mandič, j ki je protestiral( proti vporabi avstrijskega vojaštva pri volitvah na Hrvaškem. Tudi v današnji seji se je oglasil k besedi vojni minister Schönaich, ki je odgovarjal na razna vprašanja in pritožbe. Med drugim je povedal, da se bo pouk za vojake-analfabete moderniziral in f spopolnil, ter povdarjal, (da so vsi častniki dobro vešči nemščine. Na koncu seje / so bile sprejete vse postojanke • in s tem odobren ves proračun. Iz odseka za zunanje zadeve. V seji dne 28. t. m. je bil na dnevnem redu bo-sansküi f kredit. 'Poljski poslanec German je zahteval subvencije za privatne šole. Češki socialdemokrat Nemec je ostro prijemal vlado. (Izvajal je: Avstrija je anektirala Bosno, a je ni kultivirala. (Skrbela ni nič za izobrazbo ljudstva in tudi za vprašanje, kako rešiti zadeve bosanskih kmetov, se ni brigala. Ako bi bila v vseh 32 letih nekoliko varčevala pri vojaštvu, bi bil bosanski kmet lahko že prost. Govoril je tudi skupni finančni minister Burian. Po njegovem govoru je bila debata prekinjena in seja zaključena. Dne 29. t. m. popoldne jje končal avstrijski de-legaeijski odsek za zunanje zadeve in za zadeve Bosne in Hercegovine svoje delo r ter sprejel bosanski proračun. 'Iz debate ■' je omeniti govor delegata dr. Rennerja (socialista), ki je ostro kritikoval bosanske razmere ter obširno razpravljal o kmečkem vprašanju, ki se po mnenju govornika da ugodno ter vspeš-no rešiti le potom obligatoričnega odkupa. Tudi s prometnimi zadevami so se bavili razni govorniki; med drugimi sta se tudi baron Schwegel in grof Lalour s temi vprašanji obširno bavila. Tuđi ( državnopravno razmerje Bosne in Hercegovine do Ogrske in Avstrije se mora označiti kot nevzdržljivo in baron Schwe-gel je označil to kot nujno ureditev. V kaki vsebini m v kateri obliki naj se to f razmerje uredi, tega vprašanja se pa delegacije niti načelno ’ niso lotile. Marsikatera v odseku izpregovorjena beseda pa bo še odmevala v plenarnih sejah avstrijskih delegacij, ki se prieno prihodnji teden. Iz seje f i n a» n č n eig a o d s .e k a avstrijskih delegacij. Finančni odsek avstrijskih delegacij je imel 29. t. m. popoldne sejo ter je po kratki debati sprejel proračun skupnega finančnega ministrstva, ter proračun skupnega najvišjega računskega dvora. Poslanec. Pid selling o štajerskem dež. zbora. Krščansko-socialni poslanec dekan Prisching je imel v Hieflau shod, na katerem je govoril tudi o štajerskem deželnem zboru. Med drugim je tako-le obsodil izzivalno in nasilno početje nacionalne večine: , , . ’-Ldo je povzročil delanezmožnost in zaključenje oezelnegia zbora, to vprašanje se vsakemu vsiljuje. 1 °g^mo • Ako se