Glas zaveznikov
Leto I - St. 107
orm<acijski dneonik A. L S.
Cena 2 liri
TRST, torek 23. oktobra 1945
»JRiiDNISTVO: Via S. Pellico 8 - Telefon št. 93854 in 94448
OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36), objave L. 9, finančni in pravni iglasl L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. J2. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. I., Societš. pen la Pubblicita in Italia, Trst, via Silvio Pellico št 4, tel.-94044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale L. 4), Rokopisov ne vračamo.
»E	ZMAOA
Francija izglasovala četrto republiko
Za novo ustavo ln skupščino z omejenimi pooblastili * Najmočnejša parlament tarna skupina so komunisti* Pomemben uspeh napredne katoliške stranke
Pariz, 23. oktobra
Prizližno 20 do 25 milijonov francoskih mož in žena se je v nedeljo udeležilo volitev, ki so bile najvažnejše v modemi zgodovini Francije. V nekaterih okrajih je bila udeleba 90%.
Med majhnim številom tistih, ki se volitev niso udeležili, je bil tudi general De Gaulle, ki je hotel s tem podčrtati, da želi ostati izven strank.
«Reutierjev» dopisnik pripominja, da so nedeljske volitve najbolj senzacionalne v dobi treh generacij. Pred 75 leti. ko so Prusi pod vodstvom Bismarcka premagali Francijo, se je ta dvignila in ustvarila Tretjo republiko, V nedeljo pa je Francija izglasovala De Gaullov predlog o ukinitvi ustave Tretje republike in se izrekla za Četrto republiko.
Proti atarl ustavi
Ena izmed glavnih značilnosti sedanjih francoskih volitev je poleg velikega uspeha generala De Gaulla tudi izredno veliko število glasov, ki jih je dobila napredna katoliška stranka (republikansko ljudsko gibanje).
Ves francoski narod je. v prvih Svobodnih volitvah po 1. 1939 jasno pokazal »vetu, da hoče prekiniti s starim režimom, ki je odgovoren za vojaški poraz Francije in da hoče na njegovo mesto postaviti nekaj novega. Nad 85% moških in žena, ki so imeli volivno pravico, se je udeležilo volitev ter odgovorilo na dvoje vprašanj referenduma In si Izvolilo zastopnike za ustavodajno skupščino. Odgovori na referendum pomenijo za De Gaulla uspeh, ki prekaša vsa optimistična pričakovanja. Iz prvih izidov je razvidno, da ji velikanska večina volivcev pritrdilno odgoro-rila na prvo vprašanje referenduma in se tako izrazila proti stari ustavi.
Za omejena polnomočja
V	desetih pariških volivnih okrajih je velika večina, ki je znašala ponekod do 85% pritrdilno odgovorila na prvo vprašanje referenduma Za drugo vprašanje, to je za skupščino z omenjenimi polnomočji, kot jo priporoča general De Gaulle, večina ni tako velika.
Dosedanji volivni izidi iz šestih volilnih okrožij so naslednji (prve številke pomenijo odstotek pritrdilnih odgovorov na prvo vprašanje, druge pa na drugo): Jura-94, odn. 55; Aube-80, odn, 65; Basses Alpes-88, odn. 62; Haute Vienne-88, odn. 70; Nord-90, odn. 61; Meuse-90, odn. 80.
Konservativni volivci so opustili dosedanjih šest strank in se strnili v stranko katoliških progiesistov. Urednik komunističnega 'lista »Humanitš* pripominja, da Ima Francija zdaj v glavnem tri stranke: komunistično, socialistično in katoliško. Po izidih, ki so bili znani včeraj ob; šestih zjutraj, so dobili od 2,200.000 glasov komunisti skoraj 700.000, socialisti nekaj nad
600.000	in katoliški progresisti nad
500.000	glasov.
Dvanajst žena
V	novo skupščino je bilo izvoljenih dvanajst žena: šest komunistk, štiri socialistke in dve zastopnici katoliške stranke.
Velik napredek katoliških pro-gresistov pomeni močno podporo za De Gaulla, ki je dobil veliko večino tudi v vprašanju referenduma, ker je p0 doslej znanih izidih 90% volivcev pritrdilno odgovorilo na prvo vprašanje (da naj bo novo izvoljena skupščina obenem tudi ustavodajna skupščina) in 65% prav tako pritrdlino na dru?0 vpra_ Sanje (da je treba polnomočja omejiti).
Med vidnejšimi politiki so bili izvoljeni: minister za industrijsko prozvodn-jo Robert Lacoste, kmetijski minister Tangey Frigent, prosvetni minister Renč Capiaten, vodja komunistov Maurlce Thorez, Predsednik francoske posvetovalne skupščine Felix Gouin (socialist), Fransois Billoux (komunist), letalski minister Charles Tillon, bivši letalski minister Pierre Cot, bivši ministrski predsednik in vodja ra-dikalno-socialistične stranke Edvard Herriot, sedem ministrov sedanje De Gaullove vlade, v vo-livnem okraju Loire pa je dobil zanesljivo večino vodja katoliške levice, zunanji minister Georges Bidault. Nekatera poročila pravijo, da je bil v Avignonu izvoljen tudi bivši ministrski predsednik Edvard Daladier.
Izidi v prvem vplivnem okrožju
Prvo volivno okrožje, v katerem 8° že znane dokončne številke, soi vzhodni Hrene ji'. Prvo vprašanje 'tfeferefaduina:- 117,097 ’ pritrdilnih
glasov, proti 7248 odklonilnim; drugo vprašanje:	pritrdilnih 70.727
proti 58.882 odklonilnim. Posamezne stranke so dobile v tem okrožju naslednje število glasovi komunisti 47.792, socialisti 39.950, radikali 22,396.
Znova je bil izvoljen bivši minister in predsednik republikanske zveze Louis Marin.
V ponedeljek zjutraj ob sedmih so bili znani dokončni izidi iz 92 okrožij. V teh okrožijh so dobili komunisti in združeno francosko odporniško gibanje 134 mandatov, socialisti 119, radikali 19, katoliški progresisti 126, zmerne stranke 66, neodvisni 3. Ob osmih zjutraj so objavili, da je bilo oddanih 5,626.687 pritrdilnih glasov na prvo vprašanje referenduma, protivnih pa 231.706; na drugo vprašanje je bilo oddanih 2,141.175 pritrdilnih in 1,192.055 protivnih glasov.
Po uradnih številkah objavljenih v ponedeljek zjutraj ob pol sedmih, so imčli do takrat komunisti 786.787 glasov, socialisti 640.981, progresivni katoličani pa 576.885 glasov. Komunistična stranka je sicer doživela velik poraz pri drugem vprašanju referenduma, je pa vendar izšla iz volitev kot najmočnejša stranka v bodoči narodni skupščini.
Večerni izidi
Po uradnih poročilih so bili do večera znani naslednji splošni izidi, po katerih so dobile posamezne stranke:
Komunisti 151 mandatov, ljudski republikanci 142, socialisti 139, desničarske stranke 40, neodvisni
40, radikali 19 mandatov. Izidi 55 drugih mandatov še niso znani.
Iz zadnjega glasovanja je razvidno, da so volivci odgovorili pritrdilno s 96% na prvo vprašanje, nad 75% pa je glasovalo za drugo stavljeno vprašanje.
“New York Times,, o volitvah
V včerajšnjem uvodniku pravi «New York Times*, da je francoski narod s svojimi nedeljskimi volitvami dal primer vsej Evropi in vsem narodom na svetu, ki so občutili vojno vihro.
Francosi so »e morali odločiti o treh točkah, ki so za Francijo življenske važnosti. Morali so odločiti, ali naj jih režim generala De Gaulla, ki je simbol njihove svobode, vodi še naprej. Morali so odločiti, ali naj še naprej živijo pod staro ustavo, ki je v obširni meri odgovorna za šibkost njihove vlade, ali pa je treba uvesti novo ustavo po zgledu ameriške, da bi imeli močnejšo izvršno oblast in večjo stabilnost vlade. Poleg tega »o morali oddati svoje glasove za to, kar ni bilo napisano na glasovnicah, a kar je važnejše od vsega drugega, t. j. za smer francoske zunanje politike, ki predvideva sodelovanje med velesilami in Združenimi narodi, sodelovanje, na katerem sloni svetovni mir.
8e nikdar ni nobena država sklicala volitev, na katerih bi se oblo-čala o tako velikih vprašanjih. Da se je francoski narod za rešitev teh vprašanj raje poslužil volivnic kot po svinčenk, pomeni največjo počastitev političnega genija fran-
coskega naroda in zrelosti njegovega značaja. Poleg tega predstavljajo francoske volitve triumf demokracije, ki gre preko izida, pa naj bo kakršen koli. Po štirih letih in pol suženjstva je francoski narod pri volitvah, ki so bile v Evropi do danes najbolj svobodne, pokazal, da je spet gospodar svoje bodočnosti. Francozi so pokazali, da znajo urediti razlike v mišljenji kot civilizirani možje in žene na demokratični način, ki sloni na večini, ne da bi se bilo treba poslu-žltl strojnic, ki Jih tako poveličujejo tisti, ki skušajo s terorjem doseči to, kar ne morejo doseči z glasovanjem.
Francoski narod si ni samo pridobil načel, za katere se je bila ta vojna, temveč Je dal tudi pouk vsem tistim narodom, ki tako v Evropi kot v ostalem svetu še niso znali doseči njegove višine.
Zadnja poročila
Zadnje uradne številke o Izidu francoskih volitev za 90% volivnih okrajev so naslednje:
komunisti 4.869.013	(27%); re-
publikansko ljudsko gibanje (Bidault) 4.446.931 (24.4%); socialisti 4.354.289 (23.8%); radikali 1.029.227 (5.6%); desničarske stranke2.496.270 (13.7%); manjše stranke: republikanci 537.296; Union Democratique et'\£ociallste de resistence (s socialističnimi tendencami) 258.786; neodvisni socialisti 207.537; neodvisni radikali 34.648.
Te številke še ne vsebujejo podatkov za dvoje pariških okrajev in za tri departemente.
Zadnje številke o referendumu iz 89 izmed 93 francoskih ter alžirskih departementov so:
Prvo vprašanje: pritrdilni odgovori 19.081.808; protivni odgovori 800.884.
Drugo vprašanje: pritrdilni odgovori 13.224.753; protivni 6.613.635.
Ti izidi veljajo skoraj kot dokončni.
V novo ustavodajno skupščino je bilo ivzoljenih 111 članov stare poslanske zbornice ter 38 članov posvetovalne skupščine, ki niso bili nikdar člani prejšnjih parlamentov.
j IfZ
V Kragujevac je prispela prva večja količini tekstilnega blaga, ki ga bodo razdelili meščanom in vaščanom kragujevskega okraja. Pošiljka vsebuje okrog 2.200 kg raznih tekstilnih predmetov. Razen tega bo prebivalstvu razdeljeno 3000 kilogramov bonbonov, čokolade in druih sladkarij. V zadnjih dneh je prispela tudi znatna količina raznih železnih predmetov. Med temi je mnogo poljedelskega orodja, srpov, motik, kos, lopat ln drugih stvari. Vsi ti predmeti so izdelani večinoma v domačih tovarnah.
• * «
Po objavi zagrebške volivne komisije je pri volitvah za zagrebško mestno skupščino in za rajonskp narodne odbore glasovalo od celokupnega Števila 168.204 vpisanih ‘volivcev 143.761 ali 86.46 odstotkov.
• • *
Na dnevnem redu zasedanja začasne narodne skupščine, katero so sklicali za 26. oktober, je 17 zakonskih prelogov. Med njimi je ukaz o razpustu skupščine, predlog zakona o državnem predračunu, predlog zakona o skrajšanju obveznega šolskega pouka od 8 let na 7 let in predlog zakona o ukinitvi meščanskih šol v državi.
Prvo obletnico osvoboditve so v Beogradu proslavili z veliko vojaško parado. Navzoči so bili maršal Tito in člani vlade ter zastopniki diplomatskega zbora.
• • * \
V Beograd je prispela češkoslovaška delegacija, ki bo imela z jugoslovanskimi predstavniki razgovore pogodbi za zračni promet med obema državama,
*.* •
Ministrstvo industrije hrvatske narodne vlade je izdalo dovoljenje za ustanovitev podjetja za izdelavo električnega materiala. Imenuje se »Elektroindustrija* in ima sedež v Zagrebu.
Možnost preložitve madžarskih volitev
Anglo-ameriški protest proti madžarsko-sovjetski trgovinski pogodbi - Demanti o obsednem stanju
Budimpešta, 23. oktobra
Britanska radijska družba prinaša poročilo agencije »Reuter*, da sta ameriška in britanska vlada protestirali pri sovjetski vladi glede sklenitve petletne madžarsko-sovjetske trgovinske pogodbe.
Poročilo pripominja, da so 2. septembra zaključili pogajanja za sklenitev petletne pogodbe za »gospodarsko sodelovanje* med Sovjetsko zvezo in Madžarsko, s katero je priključeno Sovjetski zvezi skoraj 50% notranjega madžarskega gospodarstva.
Pogodba predvideva ustanovitev različnih važnih družb in finančnih skupin, katerih nadzorstvo naj bi se delilo v enake dele med Sovjetsko zvezo in Madžarsko. Te skupine naj bi prevzele odgovornost za razvoj vse glavne madžarske industrije, za izrabljanje naravnih dobrin, za poljedelstvo in prevoze, pri katerih je vključen tudi rečni promet na Donavi.
Vorošilove zahteve
Posebni »Reuterjev* dopisnik iz Budimpešte poroča, da obstoji po zadnjih vesteh možnost, da bodo splošne volitve, ki so bile napovedane za prve dni novembra, preložili do maja prihodnjega leta. Po izidih občinskih volitev so komunisti zaskrbljeni o izidu splošnih volitev. Najnovejši dogodek v tej politični borbi so imeli pred štirimi dnevi, ko je ha zasedanju madžarskih ministrov maršal Vorošilov zahteval, da uvedejo «skupno listo* z namenom, da preprečijo stavke in izgrede, ki bi v nasprotnem primeru lahko nastali. «Skupna lista* bi morala imeti 49% komunistov in socialdemokratov; ostalih 51% bi zavzemali predstavniki vseh drugih strank.
Voditelji stranke malih lastnikov bodo razpravljali o tem predlogu.
Kljub politični napetosti vlada v Budimpešti mir. Vesti o obsednem stanju so neresnične. Te vesti so nastale zaradi nepravilnega tolmačenja vojaških zakonov, o katerih je poročala radijska poutaja v Budimpešti, ki imajo namen najstrožje kaznovati vse tiste, ki se ukvarjajo s črno borzo in vse tiste, ki bi skušali povzročiti izgrede.
Po občinskih volitvah je bilo mnogo nasilnih dejanj, ki jih pripisujejo ekstremističnim komunistom.
Cromikov o Stalinovi bolezni
Washington, 23. oktobra Dopisnik »Associated Press* se je obrnil na sovjetskega poslanika v Združenih državah Andreja Gro-mikova, da bi razjasnil utemljenost vesti, po katerih naj bi bil Stalin težko bolan. Gromikov se je omejil na sledeči odgovor:	«Nobenega
poročila nimam, ki bi potrjevalo to vest*.
ZA PISKI
Churchill zahteva močno Anglijo
London, 23. oktobra Churchill je pred parlamentom iznesel svoje stališče o velikosti britanske vojaške sile V bodočnosti. Udeležil ae je razgovorov o demobilizaciji in kritiziral vlado zaradi njene akcije. Pozivanje k čim prejšnjemu povratku ljudi. Po Churchillovem mnenju bi morala imeti Britanija v naslednjih .desetih letih vojsko, ki bi štela milijon mož, letalstvo, ki bi štelo 400.000 mož in imelo 4.000 letal V permanentni službi ter končno vojno mornarico, ki bi štela 150.000 mož.
YL Si. OVENI J,E
Za študij na zamejskih šolah morajo dijaki narediti predhodno prošnjo na zvezno ministrstvo v Beogradu, katero vložijo preko ministri stva za prosveto narodne vlade za Slovenijo, da to izda soglasnost za šolanje v tujini. Sele na podlagi dovoljenja ministrstva v Beogradu se more dotična oseba obrniti na ministrstvo za notranje zadeve Narodne vlade za Slovenijo. V ta namen mora predložiti prošnjo po predpisanem vzorcu v dveh izvodih, tri fotografije ter plačati naslednje takse: 10 din za prijavo, 50 din za potni list, posebno takso za veljavnost do pol leta 50 din, preko pol leta do enega leta din 300 in preko enega leta do dveh let 600 din. Računajo, da se bo vpisalo na univerze v Jugoslaviji 30.000 slušateljev, na katerih pa je prostora samo za
20.000	oseb.
Odbor slušateljev ekonomskih ved v Ljubljani prireja za svoje člane predavanje o narodno-osvo-bodilnem boju.
Odldfelek za notranjo upravo pri Narodni vladi za Slovenijo v Ljubljani je kaznoval v času od 16. do 17. oktobra 1945 13 šoferjev in 4 motocikliste zaradi prehitre vožnje, 75 kolesarjev in 2 voznika zaradi nepravilne vožnje ln 4 osebe zaradi nedostojnega vedenja. Od večjih kazni je zabeležiti primer šoferja' Vokača Janka, vozača pri ruski misiji, ki je na Grudnovem nabrežju do smrti povozil 3 kolesarje. Kaznovali so ga z globo din
3.000	ali 60 dni prisilnega dela in na odvzem šoferske izkaznice za dobo enega leta.
3 Revizija japonske ustave
Predpriprav« vrši cesarjev zaupnik princ Ko-noye * Volitve bodo v začetku prihodnjega leta
Tokio. 23. oktobra I hodnjega leta. Vlada je «ia nujno Princ Fumiaro Konojre je izjavil, | zahtevo zaveznikov obvestila, da bo-da bo nova japonska ustava odvzela cesarju Hirohltu mnogo pravic
in jih prenesla na japonski parlament.
Konoye, ki je bil večkrat ministrski predsednik in je eden izmed najzaupnejšlh svetovalcev je dejal, da Hirohito želi, da bi dobila Japonska z revizijo ustave čim moč-nejSi parlament tako, da bi mogel odločilno vplivati v narodni politiki.
Po cesarjevih navodilih, ki so se ozirala na želje generala MacAr-thurja, dela princ Konoye na reviziji ustave.
Konoye je dejal, da bo nova ustava «znatno okrnila* vse cesarjeve pravice in bo vsebovala verjetno tudi izjavo, ki je enaka ameriškemu »bili of rights*.
Kot poroča neki dopisnik «New York Timesa*, se-zdi, da bo obsegal novi japonski politični sistem različne stranke in da je bilo že doslej ustanovljenih šest političnih strank.
Dopisnik doda je, da bo nova vlada po vsej verjetnosti koalicija raznih strank. Niti ena teh skupin ni zahtevala, naj bf Hirohlta odstranili.
Na Japonskem se vrše priprave za volitve, ki bodo v začetku pri-
do vsi moški med 20 in 25 letom in vse ženske istih let do 15. decembra vpisane v volivne imenike.
Nova poročevalska agencija
Ustanovljena je bila nova japonska poročevalska agencija, ki se bo imenovala »JIJI*. Njeni nameščenci bodo tudi njeni lastniki.
Agencija «JIJI» bo zaposlila tudi zavezniške dopisnike v Tokiu, ter tako nadomestila, agencijo «Do-mei», oziroma agencijo «Koyodo»», ki je nedavno nasledila agencijo »Domei*.
Ustanovitev agencij «Koyodo» in «JIJI» pomeni, da bo Japonska imela prvikrat po desetih letih dve različni poročevalski agenciji.
Qiuslingov priziv odbit
Oslo, 23. oktobra «Reuter» poroča, da je norveško vrhovno sodišče odbilo Quislingov priziv zaradi smrtne kazni. Kljub temu, da je bil priziv odbit, bo vladna plenarna seja preučila Qulalingovo razpravo, kakor je to v navadi pri vseh smrtnih obsodbah. Datum sestanka ta seje še ni določen.
Obžalovanje sovjetskih vojaških oblasti
Budimpešta, 23. oktobra Sovjetske vojaške oblasti so izrazile globoko obžalovanje, ker so pomotoma aretirale Philipa Broada, političnega svetnika pri vrhovnem poveljniku sredozemskega področja.
Broada so pretekli petek aretirale sovjetske obmejne straže, ko je potoval z Dunaja v Budimpešto. Tri ure po aretaciji so ga izpustili.
Zavezniška uprava v Nemčiji
le odlagajmo orožja
Iziava maršala Montgomeryja
London, 23. oktobra Maršal sir Bernard Montgomery je izjavil, ko je »prejel častno meščanstvo mesta Varwicka, da morejo angleški politični voditelji »ohraniti strogo nadzorstvo nad mnogimi stvarmi, ki so bile v preteklosti prepuščene zasebni pobudi*.
»Vsi moramo danes žrtvovati del svoje osebne svobod« za dobrobit naše države. Zasebne napore moramo prilagoditi načrtom, ki jih ima vlada*. Montgomery je dodal: »Samo na ta način lahko upamo, ča bomo uspešno opravili veliko nalogo, ki nas čaka*.
Montgomery je potem omenil, «da si Velika Britanija ne more več dovoliti, da postavi na stran orožje in da ga celo zanemarja, kakor je to storila v preteklosti takoj, ko je prenehala nevarnost*.
■■■ .
•’*. K »ij .
(pred vojno 25), socialisti 12 (pred vo'jno 18), demokrati domoljubi —■ odporna skupina 8, neodvisni demokrati 2 (pred vojno 6), Edina omembe vredna novost je izvolitev 5 komunistov; to je prvikrat, da je komunistična stranka zastopana v parlamentu Velike kneževine.
Izvolili so spet vse prejšnje ministre, toda ministrski predsednik bo kljub temu podal kneginji Char-, lotti ostavko vlade. Verjetno bot sestava nove vlade poverjena spet njemu.
- -	- • i aaitt < •
Nemiri v Perziji
Položaj v Argentini se je ustalil
“Kar pa se je pripetilo, se lahko ponovi„
Buenos Aires, 23. oktobra
Včeraj se je vršila slovesnost zaprisege novega ministrskega podpredsednika generala Juana Pista-rintja in štirih častnikov, ki so v vladi. Slovesnosti je prisostvoval tudi Juan Peron.
»United Press* poroča, da so Peronu, katerega delavnost je ostala po njegovem povratku na oblast pokrita s skrivnostno tenčico, ob njegovem prihodu na sedež vlade ploskali,
i,New York Time«" o položaju
Uvodnik «New York Timesa* potrjuje, da dopušča odstranitev vlade polkovnika Perona, ki so jo pred kratkim izvedli, upanje demo. kratskim elementom, da sa lahko to, kar se je enkrat zgodilo, spet ponovi.
»Vrnitev polkovnika Juana Dominga Perona na oblast — piše »uvodnik —- kaže, da državi, ki je prišla v roke skupinici brezvestnih mož, ni lahka vrnitev v svobodo*.
»Dejstvo, da so hasprotni elementi dosegli Pferonovo odstranitev z oblasti, čeprav samo za ne-
kaj dni, dopušča dobro upanje za bodočnost. Kar se je enkrat dogodilo, se lahko ponovi. Po našem mnenju ni brez pomena, da se Peron ni vrnil na oblast zaradi samega sebe. Brez dvoma bo pomenilo zbližanje polkovnika s sindi-
Svoboden svet
Želeli smo si svobodnih sodelavcev v svobodnem svetu, ustvarili pa smo orodja brez kastne pobude. V sebi smo u}nH vse, kar je v nas človeškega, in zagrešili zločin proti sebi in človeštvu*.
Johann Gottlleb Fichte
katnim gibanjem neko določeno nezaupljivost med ostalimi častniki vojske, ki imajo demokratične težnje.
Brez dvoma pomeni Peronova osvoboditev dn vrnitev na oblast mnogih njegovih pripadnikov vrsto udarcev za- argentinske demokratične elemente, katerih delavnost ‘se je v zadnjih tednih zelo- povečala. Ni pa verjetno, da W ti »"tem' opustili boj*»
Teheran, 22. oktobra Perzijske policijske sile še niso mogle dobiti od sovjetski oblasti dovoljenja za vstop v severne pokrajine. Perzijski časopisi so objavili, da se v severni Perziji nadaljujejo nemiri in upori.
Sovjetska zveza je poslala predstavnikom svobodnega Kurdskega gibanja y severni Perziji, ki so pred kratkim obiskali Baku v Sovjetski zvezi in ki so se zdaj vrnili na svoja mesta, tiskarske stroje in 2 toni tiskarskega materijala.
Odstop perzijske vlade
Teheran, 23. oktobra Perzijski ministrski predsednik Mushin Sadr je odstopil. Njegova i vlada bo vodila posle do Izvolitve fnove vlade.
' Zunanji minister Anushirawan Sepahbodi je izjavil, da bodo do 2. marca 1946 vse tuj« čete zapustile Perzijo.
j Sedanja vlada je bila setavljena preteklega junija in Sadr je feavzemal mesti ministrskega predsednika in notranjega ministra. Perzijska poslanska zbornica je 11. oktobra določila, da se splošne volitve ne bodo vršile toliko času, dokler bodo v deželi tuje čete.
Dan prej je angleški zunanji mi-pister Bevin naznanil, da bodo do B. marca prihodnjega leta na podlagi dogovora med Veliko Britanijo ln Sovjetsko zvezo vse tuje čete zapustile Perzijo.
.......................'	--n:-::.'V: v
Zavezniška vojaška uprava v Nemčiji mora izvršiti velike naloge: preurediti notranjo upravo in policijsko službo, izčistiti nacistične prvake in člane iz vsega javnega življenja in nadzorovati tiste naciste, katere ni mogla nadomestiti z drugimi Nemci, ker so bili skoraj vsi sposobni ljudje prisiljeni sodelovati » nacističnim' režimom, ki je trajal .dvanajst let. Slika nam kaže 'glavni stan zavezniške vojaške uprave v Hanovru, kjer se zdaj stekajo vse niti zavezniškega delovanja v nesovjetskem zasedbenem delu. Nemčije. V tem mestu se porajajo tudi prvi'začeHki‘bodoče demOkratirne-NGmčije. Pred dnevi je'bilo v Hanovru zborovanje obnovljene nemške socialno demokratske stranke.
Volitve v Luksemburgu
UNRRA
»United Nation Relief Rehabili-tation Association* — »Družba Združenih narodov za pomoč in okrepitev* je ustanova, katero so ustanovili Združeni narodi pred leti. Njen namen je pomagati narodom, katere so sovražniki za časa zasedbe izropali ali pa je bilo njihovo gospodarstvo uničeno v bojih, ki so bili na njihovem ozemlju. Pomoč ustanove je namenjena izključno zavezniškim narodom, katerih ozemlje je bilo popolnoma zasedeno od sovražnika. Pomoči te ustanove se ne morejo posluiiti tiste države, ki niso postale v celoti žrtve sovražne zasedbe. Sredstva za delo je imela ustanova dobiti od vlad Združenih • narodov po določenem ključu. Vendar so bili določil izjeme, tako da so sredstva za delovanje ustanove UNRRA dale predvsem vlade Združenih držav. Velike Britanije, Francije in nekaterih drug'h manjših držav. Sovjetska zveza je odklonila vplačilo V skupni fond ter je po dogovoru končno pristala prispevati šele po petih letih.
Od skupnega predvidenega obratnega kapitala 3.300 milijonov dolarjev, ?o Združene države prispevale same 1.300 milijonov, naknadno pa so odobrile še novih 550 milijonov dolarjev, da so omogočile -delo ustanovi UNRRA do konca tega leta*
Glavni ravnatelj je Američan Herbert Lehman. V nedavni oddaji ameriške radijske družbe N. B. C. je podal pregled o dosedanjem delovanju in sedanjem položaju ustanove, la katerega posnemamo najzanimivejše podatke. Istočasno je govoril tudi pomočnik ameriškega ministra za gospodarske zadeve in eatopsnilc Združenih držav JVt upravnem odboru ustanove UNRRA, Williami L, Clayton.
«Medtem ko se bližamo najhujši zimi, kar jih pomni zgodovina novejšega časa, se ustanova UNRRA bori, da bi rešila smrti čim večje število ljudi*, je rekel ravnatelj Lehman* <(V Evropi ni nič manj kot 180 milijonov Jjudi, ki so na robu tega, kar imenujemo stradanje. Jasno da bi izostanek pomoči, katero pričakujejo od ustanove UNRiRA, povzročil nered in zmešnjavo. Do konca tekočega meseca bo ustanova dobavila Evropi več kot dva milijona ton živil. Trenotno ustanova UNRRA nalaga najmanj po 50 ladij mesečno, ker je od konca vojne na razpolago večje število ladij, kot jih je bilo med trajanjem vojnih operacij V Evropi ln na Daljnem Vzhodu*.
»Nekateri očitajo, pravi nadalje ravnatelj Lehman, da je pomoč prišla Včasih z veliko zakasnitvijo, toda poudariti moram, da je bila organizacija za pomoč osvobojenim narodom pripravljena pri vsaki osvobojeni državi že v nekaj tednih %a da ni- krivda ustanove, če posa-
«Aasociated Press* poroča, da »O! večino kolporterjev edinega opozi-cijskega lista v Jugoslaviji, Grolo-ve «Demokratije», istočasno napadle skupine mladeničev* List so prodajalcem nasilno trgali iz rok in ga zažigali. Uradno so potem objavili, da so ti napadi nedovoljeni in nekontrolirani ter da vprizarjalci nimajo nobena zveze 3 narodno fronto. Minister Sretea Zujovič je izjavil, da je bilo poslanih na ulice 1.000 miličnikov, da vzdržujejo red,
Volitve na Portugalskem
Lizbona, 23. oktobra Zaradi pričakovanih neredov ob prijavi kandidatnih ligt je vlada vpoklicala miličnike; ustavila je policijske dopuste, poslala vojsko na vaje ter prepovedala dijaška zborovanja,
Napadi na kolporterje
Grolove '‘Demokratije0
Beograd, 23. oktobra fmeznI narodi ali njih deli niso ob

Volitve v Bolgarji
Sofija, 23. oktobra Opozicijske stranke, ki se ne bodo udeležile volitev, so izdale proglas, v katerem pravijo: »da ne želijo izpostavljati volivcev terorju vlade ki hoče pri volitvah za vsako ceno zmagati*.
Luksemburg, 23. oktobra Pri splošnih volitvah v Luksemburgu je zmagala krščansko-socia-listična stranka g konservativno težnjo. S tem je majhna država pokazala, da ne pozna splošne težnje
evropskih držav.
Mesta v parlamentu so zasedli
Trumanov odposlanec v Bolgariji
Sofija, 23. oktobra Urednik nekega ameriškega lista Mark Etheridge, ki po naročilu predsednika Trumana potuje po Bolgariji in Romuniji, da bi ugotovil, kakšne ,so politične svoboščine v teh državah, je v Sofiji izjavil: «Nimam mnogo povedati. PriSel sem predvsem zato da bi poslušal*. Dodal je, da se bo dva ali tri tedne mudil v Bolgariji in obiskal razne pokrajine.
Nove britanske tete v Palestini
Hajfa, 23. oktobra V Palestino je prispel nadaljnjf političnega življenja vseh ^kontingent več tisočev britanskega
vojaštva, ki se je izkrcalo <Vt pristanišču Hajfa. Zadnja ojačenja so krščanski socialisti 24 .prigpejs. verjetno v .ponedeljek.
pravem času dobili potrebne pomoči. Vzroki so bili izven dosega uprave, mnogokrat celo na strani osvobojeni^, ha^odo^ oziroma njihovih vlad*.
»Trenotno deluje ustanova UNRRA. v Grčiji, Jugoslaviji, Poljski, Češkoslovaški, Italiji, Albaniji in na Kitajskem. Pomoč Kitajski stalno narašča. Upamo, da bomo mogli poslati V najkrajšem času pomoč tudi drugim osvobojenim nabodom v Azi ji*.
Ravnatelj Lehman je priznal, da je prišlo do napak, toda »kdor dela, dela tudi napake, tako da bi bila edina pot, po kateri bi se mogli izogniti takšnim očitkom o storjenih napakah, Če ne bi nič delali. Po tej poti pa ustanova UNRRA ni hotela iti. Preskrbeli smo dobavo blaga narodom, ki so ga bili potrebni. Ti narqdi nas bodo sodili po tem, kar smo za njih naredili*.
Namestnik ameriškega ministra za gospodarstvo, William Clayton, je dejal:	»Ustanovo UNRRA «o
obtoževali, da ni storila dovolj, ker ni mogla delovati v vzhodni Evropi in ker ni pomagala pri obnovi 'V opustošenih deželah. Treba je pripomniti, da njena ustanovna listina predvideva samo ukrepe za pomoč in okrepitev, a ne udejstvovanja, ki so v zvezi z obnovo. Menim, da ho ob koncu mogoče reči, da je imela ustanova UNRRA, ki je prva mednarodna ustanova za pomoč v velikem obsegu, velik uspeh. Glavno pa je, da je ne opustimo, ko je šele na polovici njene poti do cilja. Upam, da bo zavest ameriškega naroda preprečila, da bi se kaj podognega zgodilo*.
Minister Clayton je omenil prošnjo za nove dobave, katerih vrednost naj bi znašala 1.800 milijonov dolarjev, o katerih se je govorilo na poslednjem sestanku ‘Združenih narodov v Londonu. Poudaril jt, da Bo V nasprotnem primeru morala UNRRA ustaviti svoje delovanje, ne da bi izvršila polovico dela, ki bi ga morala.
(NadšJjyY&n)e prihodnjič)

Po dvrh letih In pol 00 obnovili enega najvažnejših rudnikov donske kotline. {Zahodna Karejtal-naja», ki so jo uničili Nemci, je pred vojn* proizvajala dnevno ved kot 3.000 ton premoga.
Dansko, Francijo, Italijo, Norveško, Nizozemsko in Poljsko. Izvoz bodo Izvršile zasebne tvrdke, ki bodo za prejeta posojila plačale 2 in pol odstotka obresti.
Ameriško trgovinsko ministrstvo je obnovilo trgovinske od nosa je med domačimi proizvajalci in lzvonlkl ter tujimi nakupovalci. Iz tujine je prišlo že mnogo prošenj za različne ameriške proizvode. Prošnje Je trgovinsko ministrstvo predalo proizvodnlkom. Prošnje se nanašajo na steklovino za Indijo, 80.000 metrov bombažnih tkanin za Irsko, riževo seme za Mekslko, 12.000 ton penečega pralnega mila in 1.500 ton toaletnega mila za Alžlr, budilke za Novi Ze-)and in moko za Avstralijo.
V Ukrajini gradijo prvo tovarno za kroglična ležišča. Itetna proizvodnja bo znašala po dosedanjih predvidevnjih 10 milijonov ležišč. Tovarna bo začela obratovati koncem leta.
Zdn-žene držav* ln Sovjetska zveza sta podpisali trgovinski dogovor, po katerem bo Sovjetska zveza nakupila v Združenih državah večje število cevovodnih naprav za olja v vrednosti 400 milijonov dolarjev. Poleg tega bo kupila dobave, ki so bile ob ukinitvi zakona o najemu ln posojilu namenjene sovjetskim oboroženim silam.
Predsednik Truman je predložil Kongresu zahtevo po preskrbi potrebnega kapitala za nadaljevanje javnih del, ki so jih ustavili med vojno. Za vojaška tehnična dela je zahteval 128.476.000 dolarjev, za izboljšanje zemlje pa 93.367.000 dolarjev. Te vsote bodo uporabili predvsem za nadzorstvo nad poplavam In za Izboljšanje plovbe. Načrti so del programa, ki ga je izdelala ameriška vlada za vrnitev vojne Industrije v mirnodobno.
V Rimu so podpisali pogodbo med ameriško vojaško upravo in italijansko vlado, po kateri bo poslednja odkupila presežno blago, ki ga Ima ameriška vojaška uprava v Italiji. Vrednost zaključene količine znaša dva in pol milijona dolarjev. Gre predvsem za avtomobile in sestavne dele motorjev.
Švicarska vlada je sklenila razpisati posojilo v višini 300 milijonov sfrs. Del posojila v znesku 175 milijonov bo nosil obresti 3.5% in bo izplačan v 15 letih. Ostanek posojila bo nosil 3.25% obresti ln bo izplačan v 10 letih.
Sovjetska zveza se je odločila sprejeti povabilo na sestanek ustanove Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.
Ameriška Izvozna banka je odobrila posojilo milijon dolarjev za finansiranje izvoza 800.000 bal bombaža v Belgijo, Češkoslovaško,
Kanada bo dobavljala meso Franclji, kot je Izjavil po svoji vrnitvi lz Quebeca francoski kmetijski minister Tanguy Prigent,
Ukinitev nadzorstva nad ameriško industrijo je najavil ameriški ravnatelj za preosnovo vojne proizvodnje, John Snyder. Po njegovi Izjavi bodo od 650 obratov, ki so jih nadzorovali še pred nekaj meseci, na koncu tega meseca nadzorovali samo še 55, ob koncu novembra pa samo še 40 podjetij. Vlada bo stremela tudi za tem, da pospešuje proizvodnjo cenenega blaga, ker so se s koncem vojne plače ln mezde ameriškega delavstva znižale za 23%. Vlada In predstavniki industrije ln delavstva bodo preučili, v katerih gospodarskih panogah bi bilo mogoče dvigniti plače in mezde, ne da bi to imelo vpliv na dvig cen. Visoke plače in nizke cene blaga, to je tradicionalna ameriška politika na socialnem polju.
Trt tovarne za strelivo, ki so
last «1. G. Farbenindustrlje» bodo razstrelili, pet drugih pa bodo prevzeli na rajiun reparacij. Vse tovarne so na ameriškem zasedbenem ozemlju. Razen teh tovarn za strelivo bodo po dosedanjih sklepih prevzeli še 21 drugih tovarn na račun vojnih odškodnin.
Po finančnem dogovoru med Združenimi državami in Belgijo bodo ameriške vojaške oblasti vrnile Belgiji vse zneske, ki so jih slednje plačale v belgijskih frankih, v dolarjih.
Zaradi suše so morali v južni Afriki omejiti živilske obroke. Posebno koruza, ki je glavni vir za prehrano tamkajšnjega prebivalstva, je slabo obrodila.
Meso, olje in nekatera druga živila bodo delili po obrokih tudi v mesecu novembru, tako je javil ameriški kmetijski minister Anderson. Namen tega ukrepa je zagotoviti dobavo teh živil v prekomorske države in pripraviti potrebne zaloge za drugo četrtletje prihodnjega leta, ker v tem času navadno primanjkuje mesa.
Spremenjena Anglija
Današnja Anglija ni tista, kakrš-
na je bila pred svetovno vojno, niti tista, ki se Je šest let upirala sovražniku. Vsa se Je spremenila. 3premenil se Je način reda ln mestnega obnašanja, ki Je bilo nekdaj tako živahno. Ljudje, ki stoje v vrstah in so nehote stopili na prostor drugega, se oproščajo. Vljudnost Jim je še vedno ostala. Vendar pa se vse tisto, kar Je še ostala tljub temu spreminja. Spreminjajo se okusi, navade in tradicija. Frido je do preobrata.
Angleška žena, ki je prišla iz Amerike, kjer je preživela delj časa, pravi ob svojem prihodu, da spremembe niso tako velike, kot je pričakovala. Cim bolj pa se poglablja v nove razmere, tembolj uvidela, da Anglija ni več Anglija, sakršna Je bila takrat, ko Jo Je zapustila.
Neki Francoz, ki Je po vojni spet jbiskal Veliko Britanijo in videl velike spremembe v angleškem ži-IJenJu, Je ves iznenaden izjavil: «Ta država se Je mnogo bolj spremenila kot Franclja.*
Nek stari italijanski liberalec, ki je med konferenco Sveta zunanjih ministrov spet po dolgem času obiskal angleško prestolnico, Je zaman iskal bogati in brezskrbni London, ti ga je poznal od prej. »Videl sem Neapelj in Torino*, Je dejal, «in zaradi tega me toliko ne preseneča materialna škoda, razžaloščen pa sem nad trudnostjo. skrbjo in pomanjkanjem te prestolnice, ki Je nam Evropcem vedno predstavljala višek bogastva, udobnosti in tardne-ga samozaupanja.*
London izgleda danes kot proletarske prestolnica. Nemogoče jc lo-Siti bogatega od siromašnega. Vsi nosijo kovčke in cule, stara oblačila ln govore o vsakdanjih stvareh: o sladkorju, platnu ln drugih tkaninah. Vsi se ustavljajo in si ogledujejo izložbe na Picadillyju, kjer je razstavljeno redko sadje. Zdi se, da vsi iščejo nekaj, česar ne morejo
Priprave za čistko,
do katere ni prlilo
Ko so se leta 1940 Nemci pripravljali na izkrcanje v Angliji, je imela njihova Gestapo že pripravljene spiske vseh angleških tvrdk in osebnosti, ki bi naj bile delovale proti koristim Reicha. Ntt enem samem spisku je bilo 2 300 oseb, ki bi jih bilo treba, zapreti neposredno po invaziji. Na spisku so bila imena od Churchilla do zadnjega žir dovskega begunca. Seveda so bila med njimi tudi imena vseh važnejših oseb iz emigrantskih vlad, in odborov.
mRAvsrvo
Predsednik ameriške zveze za zaščito otrok, dr, Howard Ker-•chner, je izjavil, da je na svojem potovanju po evropskih državah, ko je obiskal Francijo, Belgijo, Nizozemsko ln Norveško, ugotovil, da je najslabše zdravstveno stanje v južni Franclji. Po osvoboditvi je bila tam razširjenost jetike med otroci dvakrat večja kot pred vojno. 13 letni otroci »o bili povprečno za 6 cm manjši in za 7 kg lažji kot otroci tete starosti jpred 5 leti. Mnogo nizozemskih otrok ni po Štirih mesecih zdravljenja v bolnišnicah zaradi Izčrpanosti, ki je bila posledica stradanja ln naporov v vojnem času, pokazalo nobenega znaka Izboljšanja ali celo ozdravljenja. V Belgiji je našel dr. Ker-schner Jetične otroke v začasnih bolnišnicah, ki so bile nameščene v hlevih, kjer so otroci ležali na sl&mnjačah.
Da, London izgleda kot proletar-a prestolnica. Toda duh Je ostal tri zagrizeni, žilavi britanski duh. -ga ni in ne bo mogel sproletari-rati nihče.
Duhaprisotnost
Znanega iponskega slikarja Picassa, je nemika okupacija doletela v Parizu in kltcdlt so ga na Kom-mandaturo. Prenapeti nacistični Hostnik ga je nakričal: *Vi ste tisti protifašistični slikar?»
»Da, jaz sem slikan, je Picasso mirno odgovoril.
Nacist mu je pomolil pod nos fotografijo njegove znane slike 1 panskega mesteca Guernica. Kale razdejano Guemico po nacističnem bombardiranju med državljansko vojno.
e J e to vale delo?* je zavpil nacist.
*Ne, gospod, vaJtes* te je gUM odgovor.
Glasgov Herald
Ko se ljudje postarajo, dobe obraze, kakrlne zaslužijo.
Qwm D. Vcmng
TRŽAŠKA KRONIKA
ir-’i'
TISKOVNA IIKOItfJIFJEJRJEPSJCiA
Propaganda ne bo vplivala na zavezniško odločitev
Polkovnik Bowman o bodočnosti Julijske krajine - Odprava policjske ure - Otvoritev slovenskih šol * Dvojezični napisi - Vprašanje plina itd.
Na včerajšnji tiskovni konferenci Je polkovnik Bowman, višji častnik za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave, govoril približno eno uro o različnih važnih, vprašanjih, preden je odgovarjal na razna vprašanja In predloge zastopnikov tiska.	x
Kot uvod v onferenco Je sporočil, da je ZVU sklenila ukiniti policijsko ura
stracij na učiteljski konferenci, so se mu oprostili in polkovnik želi, da bi ta dogodek bil s tem zaključen.
Zamuda z otvoritvijo slovenskih dol
Dopisnik Britanske radijske družbe, Norman MacDonald, poroča o zdravstvenem položaju v Berlinu, ki ni preveč ugoden, tako da Je umrljivost pred vojno bila štiri do petkrat manjša, od današnje. V mestu še vedno razsaja tifus. Britanske oblasti poskušajo razne ukrepe, da bi zboljšale zdravstvene razmere na svojem področju. Proti tifusu so cepili 90% Vsega prebivalstva. Spomladi bodo cepili še vse otroke med prvim in četrtim letom starosti. V Berlin so pripeljali 3000 bolniških poatelj in ves zdravniški material, da bi bili pripravljeni na zima Tudi kanalizacijo so Izboljšali. Veliko nevarnost predstavlja dotok beguncev, ki prihajajo lz vzhoda in prinašajo s seboj kali najrazličnejših bolezni.
Porast dvojezičnih napisov
V zvezi s pismom Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za slovensko Primorje v Trstu, je polkovnik Bovvman govoril o naraščanju števila slovenskih napisov. Rekel je, da se pismo nanaša na dvoje vprašanj: prvič na dva dogodka, ki jih je izvršila skupina 60 ljudi blizu Gorice, ko je razbijala napisne deske s slovenskimi napisi. Omenjeni odbor v pismu vprašuje, če bo ZVU kaj ukrenila za zaščito navedene lastnine. Odgovor Je bil seveda «da». Upati Je, da bo lahko ZVU s svojimi omejenimi policijskimi silami ščitila vse državljane.
Drugi predmet, ki ga je obravna. val polkovnik Bowman Je pritožba, katero Je dobil v zvezi z zamudo z otvoritvijo slovenskih šol. Izjavil je, da Je častnik za prosvetne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, pa ročnik Simoni, «dosegel naravnost čudovite uspehe pri otvarjanju teh šol.*
«Med činitelji, s katerimi se Je moral poročnik Simoni boriti, Je močna opozicija ljudi, katerim so te šole namenjene.*
Druga težava Je bila z učitelji in upravnimi uradniki. Vse smo skrbno upoštevali in ZVU je morala odkloniti ponudbe učiteljev v skupinah. Vse to Je zahtevalo precej časa.
Drugi dogodek, ki ga omenja pismo, Je trditev, da Je zavezniška pa lici j a pomagala odstranjevati sla venske napise. Na to vprašanje je brez podrobnejših podatkov težko odgovoriti. Lahko pa pove, da Je namen politike Zavezniške vojaške uprave ščititi državljane, da se lahko izražajo na svoj način in pravica vsakega trgovca je bila, odstraniti dvojezične napise, ako Je to hotel.
V takih primerih mora zavezniška policija pomagati pri odstranjevanju teh napisov.
Njemu ln vsakomur Je jasno, da so dve tretjini slovenskih napisov naredili v zadnjih petih ali šestih tednih. Verjetno so to naredili, da bi vzbudili pri namestnikih zunanjih ministrov ali pri zunanjih ministrih simpatije za Slovence, ko bi prišli na to področje.
Stalna politika ZVU Je, dovoliti svobodno izražanje mnenja, ali naj pripada ta pokrajina k Juga slavij i ali Italiji.
«Mislim, da bodo takšne metode udarile nazaj*, kakor pravijo v Ameriki; z drugimi besedami, ška dovale bodo tistim, ki jih uporabljajo. Ne mislim, da bi namestniki zavezniških zunanjih ministrov, ali zunanji ministri, površno odločali o suverenosti tega prostora; če ba do izvedeli, da so bili napisi narejeni proti volji lastnikov hiš ali prodajaln, na katerih so nabiti ali naslikani, bodo namestniki zunanjih ministrov, ali zunanji ministri, sumili tudi v dobro vero drugih napisov.
S stališča tistih, ki se borijo, da bi ta del sveta pripadel k Jugosla-ciji, Je nadaljeval polkovnik Bow-man, bo to nesreča, ker mislim, da ti napisi v mnogih primerih Izražajo resnična čustva dotičnega ljudstva.
Drugačnega značaja so napisi na mostovih in javnih zgradbah. V pravnem pogledu tvorijo primere popačevanja, toda ZVU v tem pa gledu ni bila stroga niti ne želi biti stroga. Vendar mora v pogledu Javnih zgradb vztrajati, da je treba odstraniti napise, ki jih pačijo.
Vse to je povedano v najbolj prijateljskem duhu ir. ne tako, da bi preprečevalo izvrstno izražanje pa litičnega ali narodnostnega čustva vanJa.
Odmevi učiteljske konference
Zdravniki Balbln A. Johnson, Herbert Ankert in Frank I* Mele-nej, čalnl kirurškega oddelka kolumbijskega vseučilišča, so opazovali neke vrste bakterije, ki so jih izločili iz zastrupljenih ran in ki niso dovoljevale razmnoževanja drugim bakterijam v laboratoriju. Tako so Iznašli novo mzkuževalno sredstvo .katero so imenovali «Ba-oitraoin*, ki ima teti učinek kot penicilin. Novo razkuševalno sredstvo je zelo uspe&no proti gnojenju, zastrupitvi krvi, streptokokom, stafilokokom in gonokokom. Pa skusi zdravljenja pri ljudeh so se zelo dobro obnesli.
Polkovnik Bowman je tudi dolgo poročal o demonstraciji italijanskih učiteljev na nedeljskem sestanku, ki Je bil prejšnji teden. Pri listu «11 Lavoratore’ so pisali, da je bil »disgustiran*. Mogoče ima ta beseda v italijanščini drug pomen, kakor v angleščini. Kar Je rekel, Je, da Je bil razočaran. Ni Želel, da bi gledali na njegove pripombe o učiteljskem sestanku, ki Jih je dal na zadnji tiskovni konferenci kot na ostro grajo. Pozna latinski temperament in ve, da se ljudje na tem delu sveta Izražajo bolj kričeče, kakor v Ameriki ali Angliji.
Nekateri, ki so se udeležili demon-
Vprašanje šolskih knjig
Zamudo je povzročilo tudi vprašanje šolskih knjig. Pred časom si Je ZVU s pomočjo združenega ga spodarskega sveta preskrbela pri-merek zelo dobre šolske začetnica Bila Je to knjiga, ki so jo uporabljali v Jugoslaviji pred vojno. Po skrbni preiskavi se je pokazalo, da ne vsebuje ničesar oporečnega. Knjiga je opisovala življenje na pa lju in v hiši, piščance, race, pse in mačke itd. in po našem mnenju ni imela nikakega političnega značaja.
Končno so'nam sporočili, je nadaljeval polkovnik, da te knjige ne moremo dobiti, ker Je fašističnega značaja in priporočili so nam, naj sprejmemo neko drugo šolsko začetnico, ki je bila na raznih mestih okrašena z Jugoslovansko zastavo in Je imela sliko vodje Jugoslovanskega naroda. Pri tem Je polkovnik Bowman pokazal knjigo, da go jo lahko udeleženqi konference videli.
«V splošnem*, je nadaljeval polkovnik, «se nam zdi, da je brez ozira na to, kako bi gledali na to knjigo pred ščestimi meseci ali pred enim letom, zelo malo primemo uporabljati to knjigo na ozemlju, ki Je pod angleško in ameriško za. sedbo.* »Preiskovanje in pregleda vanje te knjige je tudi povzročilo zamudo Dri otvoritvi slovenskih šol.*
Nato smo pregledali prvo knjigo, da bi ugotovili, kaj je v njej fašističnega. Edini odlomek, ki bi prišel v poštev, Je tisti, ki govori o'žitu, katero raste na polju in ki ga poleg ljudsva dobiva tudi kralj. Uporaba besede kralj, je očividno osnova za oznako, čes, da Je knjiga »fašistična*.
pij je vsekakor zmanjšano, ker so mnoga šolška poslopja trenotno zasežena, druga pa so potrebna popravil. Storili smo vse, kar je mogoče, da bi čim prej omogočili takojšnja popravila ln, izpraznitev zaseženih šol.
Pomanjkanje poslopij in potreba po večjem številu šol zaradi otvoritve slovenskih šol pomeni, da bo pouk v prostih šolskih poslopljih moral biti izmeničen. Šolsko nad-zorništvo bo določilo vrstni red in šole, ki si bodo morale deliti pra ste zgradbe.
Nekdo je svetoval, naj bi vpisovanje v šole omejili na tiste, ki so ali rojeni v Julijski krajini ali so v njej bivali pred 1/ majem. Vprašanje se glasi takale:
«Dotok jugoslovanskih državljanov, ki so bili rojeni ln so živeli izven Julijske krajine, do katerega je prišlo v Trstu z jugoslovansko zasedbo, je pomnožil naše politične, gospodarske in prehranjevalne težave. Da bi preprečili ta vpliv na šolskem področju, predlagamo ZVU naj Imenuje za učitelje samo tiste, ki imajo italijansko državljanstvo, ali ki so bili rojeni in so živeli v Julijski krajini, pa so se marali izseliti, da bi se izognili fašističnim preganjanjem. Predlagamo tudi, da bi vezala vpis v šole na dovoljenje za bivanje pred 1. majem za vse tiste, ki niso bili rojenj v Julijski krajini*,
«Za slovenske šole smo imenovali tudi profesorje in učitelje, ki nimajo italijanskega državljanstva*, je odgovoril poročnik Simoni, »ker ni kvalificiranega osebja iz te pokrajine. Ti učitelji pa bodo nameščeni le, če bodo sposobni in če jih bodo oblasti za čiščenje ter varnostne oblasti potrdile, nameščeni pa bodo kot «pogodbeni» za šolsko leta 1945-46 brez obveznosti za vlado, ki bo po ZVU prevzela upravo na tem področju. Kar se tiče učencev slovenskih šol, je naglašeno, da bo po končanem vpisu vsako, šolsko nadzorništvo vse vpise pregledalo. Ukrenili ba mo potrebne korake v zadevi neregularnih vpisov, ali takih vpisov, ki so političnega in ne šolskega značaja*.
Imajo potniki dovolj prostora in po njegovem brnenju je ta prostor večji od potreb števila avtomobilov, ki zdaj obratujejo.
ZVU ne izdaja potnih listov
O otvoritvi Sol
Častnik za prosvetne zadeve, pa ročnik J. P. Simoni je odgovoril na vprašanje, v katerem je bilo rečeno, da so mnogi' starši v skrbeh zaradi nekega naznanila v listih, da bo otvoritev slovenskih šol imela za pa sledlco zaprtje mnogih italijanskih šol.
Nihče ne namerava ukiniti italijanskih šol, Je rekel poročnik Simoni. Obratno, ustanovljene bodo nove šole, ako bo to potrebno. Letos bodo na primer odprli v Grade-žu tri nove razrede «scuola medla inferiore* kot razširitev «Istltuto Magistrale* v Trstu. Mogoče ba do v nekaterih krajih na Krasu, kjer Je prebivalstvo večinoma sla vensko, zaprte zaradi pomanjkanja učencev; vsekakor bodo v vsaki občini ustanovljene italijanske (ali slovenske) šole, Če bo v okolici Štirih kilometrov najmanj 25 otrok, potrebnih ljudskošolske vzgoje.
Nikakega vzroka ni za bojazen, da bi v tržaških predmestjih ne odprli italijanskih šol. če ne bo pa trebnih poslopij in če število šoloobveznih otrok ne bo dovolj veliko, bo treba uporabljati ista poslopja za italijanske in slovenske šole.
TakojSnja popravila
Nekateri so izrazili dvom, ali bo ZVU mogla poskrbeti za šole slovenskih otrok, ker primanjkuje šolskih poslopij.
Poročnik Simoni je odgovoril: »Razpoložljivo število šolskih posla
Med drugmi vprašanji so obravnavali tudi težave, ki jih imajo prebivalci Julijske krajine pod anglo-ameriško upravo v zadevi potnih listov.
«ZVU kot taka nikomur ne izdaja potnih listov. V primerih, da ljudje, ki živijo na ozemlju pod upravo, ZVU niso izgubili svojega državljanstva in da imajo države, h katerim pripadajo, zakonito priznano vlado, napotimo ljudi, ki želijo potne liste, na njihovo vlado.
LastniStvo bombardiranih stanovanj
Na vprašanje o lastništvu bombardiranih stanovanj je odgovoril načelnik pravosodnega odseka, major A. E, Gold:
»Ce je katera hiša v vojni poškodovana, potem najem te hiše ni izbrisan, marveč enostavno prekinjen. Prvotni lastnik ima zakonito posest in najem s tem ' ni prizadet Tako določa obstoječe pravo. Po obstoječem pravu pa imajo stanovanjske oblasti tudi obratna opolnomočja. Niso vezana na običajna pravila, marveč odločajo o vsakem primeru v luči stanovanjske stiske. Stanovanjski urad torej lahko upošteva popravila, ki jih je izvršil najemnik, pri določanju lastnine stanovanja. Ce pa stanovanjski urad sklene obratno, nima najemnik nikake pravice.
Preskrba premoga in lesa
častnik za gorivo pri trgovskem odseku je poročal, da v videmski pokrajini sekajo les, ki ga po železnici prevažajo v Trst in ga delijo bolnišnicam, pekom in raznim ustanovam. Priznal je, da bo sedanja količina lesa za došča le tistim potrošnikom, ki imajo prednost; Upajo pa, da bo mogoče preskrbeti toliko lesa, da ga bodo lahko razdelili prebivalstvu, da sl bo lahko skuhalo vsaj eno kosilo na dan.
Glede premoga, so bile potrebe Industrije za oktober popolnoma krite in •upajo, da ga bo tudi za prihodnje mesece dovolj.
Topla zahvala n znanim In neznanim darovalcem
Občinski odbor za prekrbo bom-bardirancev, ki ae je v vojnem ča-
su ustanovil pri mestnem župan-
stvu sporoča, da je v preteklem mesecu septembru zaključil svoje poslovanje, ker je že izdal vsa sredstva, s katerimi je razpolagal,
Ta sredstva so obstojala skoro Izključno lz prispevkov prebival-* stva. Skupno so se nabrale sledeče svote: a) pri splošni zbirki, ki jo ta Občinski odbor organiziral v marcu 1945 219.767 lir; b) z raznimi prejšnjimi darovi 39.071.95 iir; c) iz drugih virov 2.628 lir. 3kupno 331.466.95 lir.
Denar, ki je bil tako nabran, se je porabil naslednje: 1) za dela v stanovanjih, ki so bila nakazana družinam bombardlrancev 21.367.60 lir; 2) stroski za prevažanje pohištva itd. iz zadetih hiš, ki ga je
organiziral odbor 136.176 lir; 8) podpore, ki so se dale kot prispevek za delno povrnitev stroškov za pre-voz s privatnimi sredstvi 6.012 lir; 4) izredne denarne podpore 165.820 lir; 5) stroški za tiskovine in uradne potrebščine 1.372 iir; 6) preostanek po končni likvidaciji, ki ga je odbor Izročil mestnemu podpornemu zavodu (E.C.A.) za občinske reveže 719.35 lir; Skupno 331.466.95 ir.
(Med izdatki niso všteti stroški za prevažanje pohištva ln drugega, katero je mestna uprava vršila brezplačno s svojimi lastnimi sredstvi).
Poleg denasnlh prispevkov, je odbor prejel In razdelil tudi podpore v blagu, kakor n. pr.: živila, obleke, kose pohištva, namizne pribore itd.
Izdajanje novih oseMi Izkaznic
Danes Izdajajo v Gorici nove osebne izkaznice pri 'pristojnem uradu, nameščenem v poslopju trgovske šole v ulici Roma št. 3, od 9. do 17.50. ure, vsem osebam, ki so dopolnile 18 leto starosti in živijo na področju Julijske kraji-
Olivorttev šolskega leta. V petek bodo ob 9. uri slovesno proslavili otvoritev šolskega leta 1945/46 na srednjih šolah, s službo božjo v cerkvi Sv. Nazarlja. Začetek šolskega pouka bo v soboto od 8.30.
Okrožni urad za delo v Gorici
________r________________ ____sporoča, da je Zavezniška vojaška
ne, s priimkom z začetno črko BA uprava za gorlško okrožje, z na-
do BAZ; v sredo 24. t. m. bodo izdajali izkaznice osebam z začetno črko BE do BOZ.
TRST
Odprava policijske ure
Od danes, to je od torka dalje, je v predelu Zavezniške vojaške uprave odpravljena policijska ura. Obvestilo je bilo izdano na včerajšnji tiskovni konferenci ZVU, z ozirom na politiko, ki teži za odpravo vseh omejitev, v kolikor je dana možnost.
Pomoč ustanove UNRRA
V odgovor na vprašanje o dobavah ustanove UNRRA za Italijo, je polkovnik Bowman pripomnil, da vpraševalec meni, da daje ta ustanova izredno pomoč poleg normalnih dobav. To ni res. Pod upravo ZVU prihajajo bistvene dobave po sporazumih, ki jih sklepa ta uprava. «Ce bi uprava ZVU prenehala*, je dejal polkovnik Bow-man, «je lahko prebivalstvo tega področja prepričano, da Julijska krajina ne bo pozabljena, kar s« ti&e pomoči ustanove UNRRA. »
«Sem ameriški polkovnik*
Preskrba plina
V odgovor na vprašanje o preskrbi plina za Trst, je dejal major J. F. Foden, da namerava ZVU preskrbeti dovoljno količino plina za vse mesto, ki ga bo moglo istočasno uporabljati. Uporaba plina pa bo omejena na določeno število ur dnevno. Predvidoma bo to tri ure na dan in zdi se, da je najprimernejši čas za to vsak dan od 10. pa do 13. ure.
Dviganje potopljenih ladij
Polkovnik Bowman je odgovoril na vprašanje o dviganju potopljenih ladij «Stockholm» in «Rex». Rekel je, da leži ogrodje ladje «Rex» na področju, ki je pod jugoslovansko zasedbo in da zato ne more odgovoriti na vprašanje o dviganju niti zdaj niti v bbdočnosti. »Stockholm* je v vodah, ki so pod zasedbo angloamerlških sil. Odgovor na to vprašanje bo dal čez 14 dni.
Težave, avtobusne postale
Podpolkovnik de B. Deveraux je odgovoril na vprašanje, da so vojaške sile zasedle avtobusno postajo blizu centralne železniške postaje v poštne svrhe, da avtomobilski potniki tam ne morejo najti zatočišča.
Podpolkovnik je ugotovil, da
Na koncu konference je rekel polkovnik Bowman, da je izvedel, da so ga označili za »slovenskega polkovnika*. Bojim ae, je nadaljeval, da me bodo po tem Sestanku označili za »italijanskega polkov* nlka*. V prid vsem bom hvaležen, če bi ljudstvo spoznalo, da sem le ameriški polkovnik, ki skušam kar najboljše izpolnjevati svojo dolžnost do vsakogar, nikakor pa na čem na nobenega vplivati, ali naj postane ta pokrajina italijanska ali jugoslovanska.
Polkovnik Bowman je zaključil.: «Rad imam to ljudstvo in želel bi, da bi tudi ono imelo rado mene, moje častnike ter mojo upravo*.
Festival dela
Ob priliki velike manifestacije dela v Trstu so na trgu Garibaldi govorili predsednik Združenih sindikatov g. Senili, ki je govoril v Italijanščini, nadalje g. Ivan Bukovec, k je govoril v slovenščini; zastopnik italijanskega prosvetnega krožka prof. Ferlan je govoril v Italijanščini ln tajnik slovenske Zveze g. Danilo Turk je govoril v slovenščini. V italijanščini je govoril tudi predsednik ttalljansko-slovenske protifašistične zveze odvetnik Pogasi. Zastopnik osvobodilnega odbora za Julijsko krajino g. Regent, je govoril v Italijanščini ln slovenščini.
Obvestilo slovenskim slan
Ravnateljstvo nižje slovenske gimnazije v Trstu sporoča, da bodo sprejemni izpiti za vstop v prvi razred za vse tiste dijake, ki so vložili proSnjo, po naslednjem razporedu: v četrtek 25 t. m. od črke A do vključno črke G; v petek 26 t. m. od H do O; v soboto 27 t. m. od P do Z.
Izpiti bodo vsak dan ob S. uri v ulici Corsica Štev. 11/2. nadst. desno.
Vsak kandidat mora že pred izpitom vplačati na katerem koli uradu za eVjficio del Registrov rač. Štev. 11124 naslednji znesek: dečki 110 lir in deklice 150 lir. Položnice dobijo lahko na postnem uradu. Odrezek postne nakaznice naj predlože ravnateljstvu gimnazije. Poleg te pristojbine mora plačati vsak kandidat v gotovini 25 lir pri ravnateljstvu gimnazije.
Vsak kandidat naj prinese s seboj na dan izpita polo črtanega papirja, risalni list, peresnik, svinčnik in radirko. Vse druge podrobnosti lalko kandidati razberejo z oglasne deske v prostorih Sole.
Vsi ostali slovenski dijaki, ki se Se niso priglasili k sprejemnemu izpitu, naj to store nemudoma, Se ta teden, pri ravnateljstvu vsaki dan od 10. do 12. ure.
Ravno tako bodo dijaki tudi izvedeli, kdaj se prične redno vpisovanje v ostale razrede in kdaj prič-no drugi izpiti.
PREHRANA
Prekajene ribe. Od danes dalje naj vsi prodajalol na drobno dvignejo pri Agrarni zadrugi prekajene ribe, nakazane od Prehranjevalne ga občinskega zavoda.
Popoldne se je veliko udeležencev dopoldanske povorke podalo v Ljudski vrt, kjer je bila prirejena velika ljudska zabava s plesom.
Jajca v prahu za bolnike. Od danes dalje lahko, za tretji del meseca oktobra, bolniki dobe namesto mesa po 350 gr .jajc v prahu, v vseh pooblaščenih trgovinah. Cena je določena 440 lir za kg.
Tisti, ki zida po nasvetih vsakogar, bo imel pokvarjeno MSol
menom, da zagotovi pravilno in mirno obdelovanje kmetij, potrdila z svojimi razglasom popolno prepoved vsakomur, da enostransko razdeljuje kmečke pridelke. Razglas določa, da se morebitne spremembe že obstoječih kmečkih dogovorov lahko opravijo le s sodelovanjem pristojnih prostovoljnih združenj delodajalcev in delavcev. Proti prestopkom' tega določila bodo postopali v smislu obstoječih zakonov.
Ogljikova žveplena spojina, kmetijska zadruga si je oskrbela znatno količino ogljikove žveplene spojine, ki je sedaj na razpolago kmeta valcem v obrambo proti mrčesu ki napada žitarice in sočivje. •
Ogljikova žveplena spojina, je edino res učinkovito sredstvo proti mrčesu. Vsi kmetovalci so vabljeni, da sl takoj preskrbe pri skladiščih Kmetijske zadruge potrebno količino spojine.
Za razkuževanje je potrebno 50-60 gramov za vsak stot žita ter 80-100 gramov za vsak stot fižola ali graha.
Razkuževanje naj se izvrši, po možnosti, v zaprtem prostora. Pridelek je treba dati na kup ali p*a v večjo posobo (kad, čeber, škaf itd.), nato se razdeli potrebno količino ogljikove žveplene spojine v kozarce, katere »e pokrije z redko tkanino ter se Jih pogrezne deloma v pridelek, ki ga hočemo razkužiti. Nato se pokrije kup ali posodo z Žaklji, ali podobnim, da se prepreči izgubo težkih plinov ki ae razvijajo z izhlapevanjem spojine. Po 48 urah je razkuževanje končano. Pridelek se nato prezrači, da Izgubi značilen duh po ogljikovi žvepleni spojini.
Podrobnejša pojasnila dobe prizadeti pri Okrožnem kmetijskem nadzorstvu.
Preprodajalcem mila. Zveza trgovcev obvešča vse prizadete, da je Trgovska zbornica pooblastila Raz-deljevalnl urad, da upošteva pri količinah mila za perilo enotne oblike (Tipo unico), ki jih imajo pra prodajalci na drobno, upadek (ka-)o) v meri 5%.
Sreda, 24. oktobra
6.30 glasba za dobro jutro; 7 poročila v slovenščini; 7.15 poročila
v italijanščini; 7.40 Jutranja lahka giasba; 10 prenoe iz Vidma; 12.45
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
KARLO ROSNER
1.
NA RAZPOTJU
m-
Čakal je. Z rokami sl je nervozno popravljal obleko, vozel kravate, vrtel Je gumbe in sl gladil lase. Pogledal je na uro, potem na vrata. Spet si je pogladil lase ln pogledal na vrata. Končno so se odprla.
Tino Campanelll Je vstopil. Okna so bila zatemnjena in v sobi je svetilo samo dvoje sveč. Vrata za njim so se zaprla. Stal je pred vedeževalko.
— Vsedite se, gospod!
Stara ženica ga je gledala In tudi črna mačka je uprla vanj žareče oči.
Odprla je staro, zaprašeno knjigo, prijela njegovo roko in pogledala v dlan.
Tino se Je tresel,
— Rad bi..*
— Seveda, gospod, povedala vam bom preteklost, sedanjost ln bodočnost.
’ — Ze, toda rad bi tudi nasvet,
— Seveda, gospod. Želite!
Potegnil Je svojo roko iz njenih in začel:
— Imam občutek poniževalna sti ničvrednosti, zapostavljenosti; mislim, da sem tako brezpomemben...
— Zakaj imate ta občutek in kje?
— Doma!	1
— Pri ženi?
Da.
Spet mu Je vzela roko, pogledala v dlan, prelistala stapo bukvo in Izrekla nekaj nerazumljivih besed.
— Dragi gospod, splahnil bo vaš občutek manjvrednosti in zapa stavljeno«ti! Toda, biti morate »samozavestni.
— Kako naj to napravim! je željno vprašal.
— Ko pridete domov, ugovarjajte vsaki želji vaše soproge. Ce bi želela v gledališče — ne »mete z njo. Ce .bi hotela iti na plesnb zabavo, ne pojdite. Nasprotujte vsemu, kar si žena želi!
— Kako naj ji to obražložim?
— Brez pojasnila Ostanite trmasti! *
— Ne bo šlo! je žalostno vzdihnil.
— Mora iti! je skoraj zapovedo-valno odgovorila vedeževalka in ga ostro pogledala.
— Mora iti! — je*ponovil.
— Od tega zavisi vsa vaša srečna bodočnost!
— Ker od tega zavisi. — NI več ni mogel ponavljati. Obupano jo je pogledal.
Stara ženica je vstala in ga prijela za ramena.
— Poizkusiti morate! -
Z obema kazalcema si je zavijal kravato.
— Bom!
— In zmagali boste!, je še da dala, ko ji je plačal pristojbino.
— Tino! Kaj sl znorel?, je kričala Marija, njegova žena.
2e pol ure je ležal na postelji In se upir&i iti na obisk, a svojo soprogo k sosedom.
— Vstani vendar! Saj sva Jim vendar včeraj obljubila, da prideva na obisk!
— Ne grem in ne grem*! je bil odgovor iz postelje.
Marija ga Je preplašeno pogledala,
—	Tl ni dobro’
—	Zdrav sem.
Zakaj potem nočeš iti?
—	Ker nočem.
Prijela ga je za čelo.
—	ftevček, malo vročine imaš!
Prinesla je kozarec mrzle vode;
na čelo mu je dala obkladek.
—	Pusti to! — je jezno dejal.
Nenadoma je vstal, šei v predsobo po plašč In zaklical ženi:
—	Pojdiva na obisk!
—	-i
IL
Čakal je. Z rokami si je nervozno popravljal obleko, vozel kravate, . vrtel je gumbe in si gladil lase. Pogledal je na uro, potem na vrata. Spet si je pogladil lase ln pogledal na vrata. Končno so se odprla.
Vstopil je. Bil je pri dr. Albertu Farucciju, znanemu psihiatru.
Povedal je zdravniku svoje skrbi, križe in težave. Govoril mu je o vedeževalkl to o posledicah.
- Samozavesti vam manjka! Odločnosti? — je vprašal zdravnik.
—	Kako jo dobiti? — j« vprašal usmiljenja vreden Tino Campa-nelli.
—	Vaša žena mora postati ljubosumna!
—	Toda zakaj? Saj me ima ven-
k4er rada is vsega srca ln prav teko J uradnic?
tudi jaz njo in nikdar me ne vara!
— To še ne 'zadostuje!
— Ne? Zakaj ne? — ga je vprašal s tako otožnim in otroškim glasom, da se je moral dr. Alberto Farucci nehote zasmejati.
— Zato, ker mislim, da vam žena ukazuje. Da ste — dovolite mi ta izraz — mož pod copato.
— To je že res, — je vzdihnil.
— In tako ne sme ostati! Sicer ne boste nikdar samostojni in vedno vas bo zasledoval neprijeten občutek manjvrednosti in nepomembnosti!
— Torej — ljubosumnost!
— Poznate mogoče katero gospa dično, na katero bi bila vaša gospa ljubosumna?
— Težko. To bi bilo zelo težko napraviti!
— Poslušajte me! Dogovoriti bi se morali z njo. Najti morate ga spodično, kateri bi lahko razložili zakaj gre. Mbgoče bi jo lahko pripeljali k meni, pa se bomo skupaj pomenili. Vam bom dal, vam In gospodični, navodila, kakšno obnašanje morate imeti!
— Toda kje naj jo dobim?
—* Kje delate?	n
— Pri zavarovalni družbi.
— Mogoče bi hotela katera od
poročila v slovenščini; 13 poročila v italijanščini; 13.15 lahka glasba; 14 krajevni pregled - predavanje; 16 prenos iz Vidma; 18.30 obvestila svojcem; 19 oddaja odreda J. A.; 19.30 operna glasba; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 glasba za delavce; 21. slovenska literarna ura; 21.30 mandollnlst G. Bressan; 22.10 Ketty Danes; 22.30 pevski koncert: De Rosa-Majoniea; 23 vesti v Italijanščini; 23.10vestl v slovenščini; 28.20 oddaja za Anglijo.
Premišljeval je,
— Jo že Imami! —> je veselo vzkliknil. Po dolgem času se mu je razjasnilo lice.
— Natalia Bressi! Moja tipkarica. Upam, da ml bo napravila to uslugo. Mogoče — mogoče — bi lahko prišla jutri skupaj še enkrat sem?
Dr. Alberto Farucci, Natalia Bressi in Tino so se posvetovali. Delali so načrte, ki bi naj napravili Tinovo ženo Marijo ljubosumno.
— Kako pa naj bo ljubosumna, če Natalio ne ljubim? Težko bo! je vzdihoval Tino.
— 'Saj vem, da me ne ljubite, todg. pred ženo morate tako delati, kot da ne bi mogli brez mene živeti, mu je razlagala Natalia, ki je bila čedno temnopolto dekle, doma iz južne Italije. \
— Voljo morate imeti, trdno in krepko voljo, pa bo vse šlo!, je dodal zdravnik.
Oba ata mu prigovarjala, razlagala to mu vlivala pogum.
—* Najraje bi načrt opustil — saj nima smisla. Takšen kot sem se rodil, takšen sem in se ne bom nikoli spremenil. Bom do svoje smrti ostal zapostavljen la poidi' žan, nepomemben!
(NadaUevaode prihodnjič)