476 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Gudula Walterskirchen,  Der verborgene Stand. Adel in Österreich heute. Wien-Mün-
chen: Amalthea in der F. A. Herbig Verlagsbuchhandlung GmbH., 1999. 285 strani.
Tretjega aprila 1919 je ustavodajna skup{~ina republike Avstrije v republikanskem navdu{enju sprejel
zakon o “odpravi plemstva”, ki pa je bil v bistvu le zakon o prepovedi uporabe plemi{kih naslovov v
javnem `ivljenju. Odtlej je bilo pri konkretnih ljudeh mogo~e le iz zvene~ega priimka, npr. Esterhazy,
Schwarzenberg, Windischgraetz, itd., sklepati, da gre za pripadnike plemstva. Omenjeni zakon pa plem-
stvu ni spodnesel njegove gospodarske podlage in je zato ostal ta stan bolj skrit (od tod der verborgene
Stand!), bolj v ozadju, pa vendar gospodarsko {e kar pomemben. Knjiga obravnava plemstvo v Avstriji v
dobi od 1919 do zdaj. Avtorica knjige je me{~anskega rodu, je pa s poroko pre{la v znano avstrijsko
aristokratsko dru`ino Walterskirchen in tako obravnava tematiko tako reko~ od znotraj, vendar ustrezno
kriti~no. Knjiga je avtori~ina disertacija na dunajski univerzi pod mentorstvom prof. dr. Hannesa Stekla,
ki je skupaj s koro{ko Slovenko Marijo Wakounig pred nekaj leti objavil pomembno knjigo o sodobni
zgodovini plemstva: Windischgraetz. Ein Fürstenhaus im zwanzigsten Jahrhundert.
Naslov obravnavane knjige nekoliko zavaja, ker ne zajema avstrijskega plemstva v celoti, temve~ le
tako imenovano visoko plemstvo (prince, kneze in grofe), medtem ko je ni‘je plemstvo izpu{~eno.
Menim, da to ni posebna {koda, ker ni‘je plemstvo ‘e v dobi monarhije ni imelo pomembnej{e vloge, pri
njem je {lo bolj za naslove, pridobljene lahko v precej{njem {tevilu od zadnjega cesarja Karla. Opisano je
postopno izgubljanje mo~i in vpliva visokega plemstva po 1848, razen na klasi~nih podro~jih udejstvo-
vanja aristokracije v dvornih slu‘bah, v diplomaciji in armadi. Toda {e te pozicije so bile posledica tradicije,
ki je vendar pojemala. Uradno je imela visoka aristokracija zagotovljene dedne sede‘e ali je bila imenovana
le {e v gosposko zbornico, drugod se je morala za polo‘aje spoprijemati z me{~anskimi kandidati.
V zgodovini je bila povezava plemstva v slovenskih in nem{ko govore~ih de‘elah zelo tesna, zlasti {e
z Dunajem, kamor je mo~no gravitiralo. V knjigi je omenjenih kakih {tirinajst dru‘in, ki so do 1945 deloma
ali v celoti ‘ivele pri nas, tedaj pa so bile izgnane ({tevilni ~lani tudi pobiti), njihovo veliko premo‘enje pa
zaplenjeno. Knjigo sem si oskrbel, ker sem ‘elel vedeti, ~e je v njej kaj navedb o morebitnih denacionali-
zacijskih zahtevah do na{e dr‘ave. Slovenija kot dr‘ava pa v knjigi ni niti enkrat omenjena, precej iz~rpno
pa je opisan izgon plemstva iz ^e{koslova{ke in Mad‘arske. V zvezi z izgonom plemstva iz vzhodno-
evropskih dr‘av, ki se je seveda najprej zateklo v Avstrijo, in zaplembami premo‘enja velja omeniti, da se
mu je zgodila krivica, ker ve~insko ni bilo nacionalnosocialisti~no usmerjeno, kar naj bi bila njegova
poglavitna krivda. Tak{no je bilo tudi avstrijsko plemstvo, ki se je nekaj udejstvovalo tudi v odporu. S tem
je bilo povezano tudi z na{imi kraji. Aristokratski odvetnik Rudolf Thun-Hohenstein, je bil poglavitni
~astnik za zvezo med “Avstrijsko legijo” in “O5”. Njegova glavna naloga je bila povezava z jugoslovan-
skimi (? slovenskimi) partizani. Zato so ga usta{i februarja 1945 umorili pri gradu Bizeljsko.
Menim, da je precej{nja hiba knjige, da se njena izvajanja nana{ajo prvenstveno na seniorje plemi{kih
hi{ (kar pa seveda ve~inoma pomeni na vsaj do neke stopnje premo‘ne ljudi), ne pa na vse ~lane plemstva,
ki prav pogosto razen zvene~ih dru‘inskih imen niso imeli ni~esar in so se v okolju, neprijaznem za
plemi~e, zna{li na trgu delovnih mo~i. Socialne implikacije izgube identitete v prvih letih republike Av-
strije, moramo v tem prikazu pustiti ob strani, omenimo naj le, da so v glavnem komunicirali med seboj,
v socialno okolje so se vtikali le zelo malo. Visoko plemstvo se je po propadu cesarstva umaknilo v
zasebnost, le zelo redki so se udejstvovali v politiki. Seveda pa so se morali seniorji plemi{kih hi{ in
upravitelji-koristniki fidejkomisov, ki so bili odpravljeni {ele pod Hitlerjem 1939, ukvarjati z gospo-
darstvom.
Kratek in omembe vreden vzpon je plemstvo do‘ivelo v avstrijski stanovski dr‘avi v tridesetih letih.
Stanovska dr‘ava je temeljila na katoli{kem socialnem nauku, na encikliki Leona XIII. Quadragesimo
anno. V Avstriji je pri{lo do me{anice poklicnih stanov in stanov po rojstvu. Ker je bilo plemstvo
nadpovpre~no mo~no v gospodarskih panogah kmetijstvu in gozdarstvu, je bilo ustrezno temu zelo dobro
zastopano tudi v stanovskih in politi~nih gremijih. Toda ta kratek vzpon se je nenadoma kon~al s Hitlerjevo
zasedbo Avstrije, ko so stanovske funkcionarje odstavili in jih zaprli v koncentracijska tabori{~a.
O odnosu avstrijskega plemstva do nacionalsocializma je bilo nekaj ‘e omenjenega. Na splo{no je
plemstvo odklanjalo to politi~no usmeritev in seveda zasedbo Avstrije, zaradi zani~evanja Hitlerja, kar mu
je ta vra~al, saj ga je ozna~il za “degeneriranega in nesposobnega”. Avstrijsko visoko plemstvo tudi naj ne
bi bilo antisemitsko. Ko je Avstrija izginila s politi~nega zemljevida in je postala le {e Ostmark, po hudih

477 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
preizku{njah v Hitlerjevem re‘imu in po stra{nih vojnih letih, je plemstvo dokon~no prenehalo ‘alovati za
monarhijo in je sprejelo avstrijsko republiko.
Po 1945 se je plemstvo, razen lastnikov veleposestev, ki je imelo dosti dela z njihovim upravljanjem,
za~elo uveljavljati na razli~nih intelektualnih in gospodarskih podro~jih, zlasti tudi v diplomaciji, kjer mu
je na {iroko odprl vrata dolgoletni socialisti~ni kancler dr. Bruno Kreisky. Tudi v vi{jih nadstropjih
sede‘ev gospodarskih dru‘b in bank, je plemstvo dobro zastopano. Videti je, da se plemstvo brez sledov
privilegijev, morda z izjemo bli‘njih sorodnikov {e zdaj bogatih veleposestnikov in tovarnarjev, uspe{no
znajde na trgu vi{je kvalificiranih delovnih mo~i. Seveda pa ni bilo tako pri beguncih iz vzhodnoevropskih
dr‘av, ki so morali v Avstriji prijeti za vsako delo, da so lahko pre‘iveli. Opisani so primeri ov~jega
pastirja, hotelskega vratarja, natakarja, itd.
V poglavju o gra{~akih in podjetnikih je opisano gospodarsko delovanje plemstva, okvirno kar od
jo‘efinske dobe naprej. Seveda sta bili prvenstveni tori{~i gospodarski panogi kmetijstvo in gozdarstvo,
ni~ manj pa tudi ban~ni{tvo, kjer je bilo to dejavnost treba prikrivati, ker stremljenje po dobi~ku tedaj {e ni
bilo “stanu primerno”. Pozneje se je gospodarsko udejstvovanje raz{irilo tudi na industrijo. V elike zareze
so bile pri plemi{kem gospodarstvu zemlji{ka odveza 1848, propad monarhije 1918 in inflacija v tridesetih
letih v zvezi s svetovno gospodarsko krizo. Menim, da to poglavje ni posebno uspelo, zdi se, da avtorica
na tem podro~ju ni doma.
Zadnje poglavje, O bogastvu plemstva, obravnava fidejkomis – ustanovo, ki bi naj zagotovila gospo-
darsko podlago za obstoj plemi{kih rodovin, ki pa je postala cokla gospodarskega razvoja in je bila
odpravljena 1939. Obravnavane so agrarne reforme in razlastitve v vzhodnoevropskih dr‘avah, zlasti na
^ehoslova{kem in na Mad‘arskem, kjer je imelo avstrijsko plemstvo ogromno veleposest in premo‘enje.
Plemstvo na obmo~ju Avstrije ni do‘ivelo takih pretresov in tako je {e zdaj osem rodovin, ki imajo v
posesti nad tiso~ hektarov kmetijskih zemlji{~ in ve~ tiso~ hektarov gozdov. Rodovina Esterhazy ima {e
zdaj ve~ kot 50.000 hektarov obeh vrst zemlji{~, t. j. eno osmino povr{ine de‘ele Gradi{~anske. Niso pa
omenjene te‘ave teh lastnikov zaradi sedanje gospodarske krize v kmetijstvu in gozdarstvu.
Zanimivo so opisane sedanje te‘ave s simboli plemstva gradovi, gra{~inami in dvorci, ki jih lastniki
skoraj ne morejo ve~ vzdr‘evati. Dr‘ava je pri subvencioniranju vzdr‘evalnih del zadr‘ana, ker pa~ ne gre
za njeno lastnino. Tako te, ve~inoma kulturnozgodovinsko pomembne stavbe nimajo prav svetle prihod-
nosti. Opisana je razlika v na~inu ‘ivljenja plemstva z zemlji{kimi posestvi in brez njih. Na koncu je dodan
pogled v prihodnost, kjer je izra‘eno utemeljeno upanje, da se bo plemstvu v avstrijski dru‘bi uspelo
“obdr‘ati zgoraj”.
V dodatku sta glosar najpomembnej{ih pojmov o aristokraciji in stenografski zapisnik 8. seje av-
strijske ustavodajne skup{~ine z dne 3. aprila 1919, kjer so prepovedali uporabo plemi{kih naslovov v
javnem ‘ivljenju. Naposled je dodan {e seznam avstrijskih grofovskih in kne‘jih rodovin (po Gothi), ki jih
je zdaj {e 247.
Menim, da je v knjigi avstrijsko plemstvo dobro predstavljeno, razen gospodarskih zadev, kjer pa so
razmere od rodovine do rodovine zelo razli~ne in je te‘ko dati neko splo{no veljavno sliko.
Jo‘e Ma~ek
Matja‘ Klemen~i~, Jurij Trunk med Koro{ko in Zdru‘enimi dr‘avami Amerike ter
zgodovina slovenskih naselbin v Leadvillu, Kolorado, in San Franciscu, Kalifornija. Celovec:
Dru‘ba sv. Mohorja, 1999. 509 strani.
Knjiga prina{a ‘ivljenjepis Jurija Trunka, slovenskega duhovnika kr{ke {kofije, v te‘kih ~asih za koro{ke
Slovence pred in po koro{kem plebiscitu vidnega branilca narodnih pravic koro{kih Slovencev, ter po
izselitvi v Zdru‘ene dr‘ave leta 1921 vplivnega, a v slovenskih raziskavah zgodovine slovenskega izseljeni{tva
v ZDA nekoliko zapostavljenega slovenskega izseljeni{kega duhovnika in kulturnega delavca. Klemen~i~eva
knjiga prina{a celovito biografijo Jurija Trunka, ob njej pa poglobljeno in podrobno raziskuje poedine
probleme, ki imajo {ir{i pomen za zgodovino Slovencev v Ameriki. Zaradi tega specifi~nega poudarka je ta
knjiga v prvi vrsti prispevek k zgodovini slovenskega izseljeni{tva v Zdru‘enih dr‘avah.